Tov. Vladko Majhen, predsednik Sveta za šolstvo LRS, na zadnjem zasedanju OLO: VELIKE organizirane šole Nedavni seji OLO Murska Sobota, na kateri so ljudski odborniki sprejeli sklep o ustanovitvi učiteljišča v Murski Soboti, je prisostvoval tudi predsednik Sveta za šolstvo LRS in član Izvršnega sveta LSLRS tov. Vladko Majhen, ki je docela soglašal z ustanovitvijo tega učiteljišča. V svojih izvajanjih je tov. Majhen med dru-g.m dejal, da sta po njegovem mnenju dva osnovna vzroka, zakaj odhaja učiteljski kader iz Pomurja, O Glede prvega vzroka je tov. Majhen omenil, da se je prosvetni kader vedno selil iz raja v kraj in iskal boljših pogojev dela in ne odhaja samo danes. Vsakdo gre raje tja, je dejal tov. Majhen, kjer ima možnost delati pod lažjimi pogoji. Najtežje pogoje ustvarja v Pomurju slaba organiziranost šolske mreže. Tri razrede poučevati na mah ni lahka stvar, Zato bo nujno izbrati isto pot kot na Primorskem, kjer so ukinili vse tiste male šolice in napravili velike organizirane šole. Prva naloga na tem pod- Vladko Majhen ročju je v Pomurju v tem, ker je okrog 51 odst. takih malih šolic. To učitelju ne odtehta tistega truda, ki ga mora vložiti ob takem delu in je prisiljen po daljšem delu oditi, ker je izčrpan. Zaradi tega tudi uspeh v šoli ne more biti tak, kot si ga učitelj želi, kar zopet vpliva na njegovo razpoloženie in hotenje. Take stvari se potem pri mladini pri nadaljnjem šolanju tudi močno poznajo, ker učitelj ne more doseči tistega uspeha, ki bi ga bil lahko dosegel v organizirani večji šoli. Ponekod hodijo učenci v šolo tudi po eno uro daleč, ponekod pa vidimo primere, da je šola ob šoli, n. pr. v Bistrici, kjer se drži vas ob vasi in so tri šole. Prvi pogoj je torej pametno organizirati osemletne šole in pametno rešiti, kje naj se mala šola ukine. Na takih šolah se bo prosvetni kader vsekakor lažie ustalil, po drugi strani pa bodo mnogo cenejše, je dejal tov. Majhen. O Drugi vzrok je po njegovem mnenju v tem, ker smo morda na materialno vprašanje šolstva polagali le nekako premalo pozornosti oziroma se vložena sredstva ne poznajo, čeprav so občinski liudski odbor v Sloveniji pokazali za vprašanja šolstva neverjetno zainteresiranost. Ce bi vsa ta sredstva, ki smo jih polagali v majhne (Nadaljevanje na 2. strani) POMURSKI VESTNIK MURSKA SOBOTA, 21. AVG. 1958 Leto X — Štev. 33 Cena din 10.— GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE Razgovor s predsednikom OZZ M. Sobota Štefanom Antoličem o aktualnih vprašanjih našega zadružništva VSKLADITI TERITORIJ - DOBITI STROKOVNJAKE VRAŠANJE: Kako je glede priprav za jesensko setev v proizvodnem sodelovanju med kmetovalci in kmetijskimi zadrugami? Ponekod v Pomurju je še vedno slišati, da ljudje niso seznanjeni z bistvom sodelovanja. ODGOVOR: — Kot je znano, je razpravljalo o sodelovanju pri jesenski setvi najprej okrajno politično vodstvo. Po občinah so zatem sestavili posebne aktive, katerih naloga je, pomagati ne samo pri uvajanju sodelovanja med kmetovalci in kmetijskimi zadrugami, temveč tudi pri organizaciji kmetijskih zadrug na splošno. Da bi bila akcija jesenske setve uspešna, smo naredili poseben načrt. Tako nai bi bilo letos zasejanih z italijansko pšenico 3 tisoč in z domačimi sortami 1800 hektarov pšenice. Kot glavni usmerjevalci te akcije v strokovnem smislu bodo poslovne zveze. Kaže, da kmetijske zadruge organizirajo sodelovan je na različne načine. Upravni odbori KZ so že razpravljali o vseh podrobnostih glede sodelovanja. Po dosedanjih vesteh so v kmetijski zadrugi Čepinci že dosegli predvideno število hektarov zemlje za kooperacijo. Na splošno moram omeniti, da pri kmetovalcih ni kakega odpora. To predvsem zato, ker kaže, da bo sodelovanje pri koruzi pokazalo zadovoljive rezultate. O Ta uspeh nam bo v veliki meri pripomogel, da bomo do leta 1961 vključili v sodelovanje 60 % vseh posevkov žitaric. Sodelovanje odobravalo predvsem razgledani kmetovalci. Ti se po navadi odločalo za drugo varianto sodelovania. namreč, da povrnejo kmetijski zadrugi vsa vložena sredstva in še 15 % akumulacijo, v kolikor bo dosežen oh mehanizaciji, ki io nudi kmeti iška zadruga, hektarski donos 30 q na hektar. Pri donosu nad 30 q na hektar pa se odštele 25 % za stroške strokovne slnžhe. ostanek pa si delita, največkrat v razmerin 50:50, zadruga in kmetovalec. Akcijo glede sodelovanja zelo dobro izvaiaio poslovne zveze Lendava. Ljutomer in Gor. Radgona. Nekoliko slabše je v M. Soboti, toda iz objektivnih razlogov — doslej je delal na poslovni zvezi le en sam strokovnjak. Od tod najbrž izvira tudi pomanjkljivost, da kmetovalci še vedno niso dovolj se-znajeni z bistvom sodelovanja. VRAŠANJE: Ali bodo kmetijske zadruge sposobne izvesti predvideno sodelovanje? ODGOVOR: Tega ne bo mogoče izvest; brez strokovnega kadra. Da tudi to vprašanje nekako uredimo, so bili posameznim zadrugam dodeljeni kmetijski strokovnjaki, namreč tako, da pri organizacij: sodelovanja pomagajo. Naloge teh strokovnjakov, ker jih je sorazmerno še vedno premalo, ne bodo lahke. Uspeh sodelovanja bo v veliki meri odvisen prav od kmetijske strokovne službe. Razen strokovnjakov bo potrebno angažirati tudi vso zadružno mehanizacijo. Letos še nismo postavljali pogoja za sodelovanje glede traktorskega oranja. Bo pa to nujno prihodnja temeljitemu delu le, če bo imela zagotovljen teritorij. Tam. kjer se glede tega ne bodo mogli sporazumeti, bo potrebno posamezne vasi priključiti kmetijski zadrugi, ki je za te kraje najbolj primerna. Morda bo tu in tam kdo zaradi tega prenehal biti član kmetijske zadruge, toda to ni bistveno vprašanje. Čim bo z odločbami občinskih ljudskih odborov določen obseg posameznih zadrug, bo tudi mnogo laže izvajati perspektivni načrt našega kmetijstva. VRAŠANJE: Ali se bodo letošnji polletni občni zbori KZ bistveno razlikovali od občnih zborov prejšnjih let? ODGOVOR: Da, tu je treba omenliti predvsem volitve zadružnih svetov, ki jim bo treba nakazati na polletnih občnih zborih pravo smer dela, zadružnike pa seznaniti s pomenom teh družbenih organov. -jm Več mladine v zadružne vrste Mladina Pomurja se pripravlja na volitve v zadružne svete Nedavni seji sekretariata OK LMS v Murski Soboti je prisostvoval razen članov CK LMS tov. Jake Bogataja in Karla Trplana tudi predsednik CK LMS tov. Tone Kropušek. Seje se je udeleži! tudi predsednik OK LMS Maribor tov. Marjan Dajčman. Pretežni del razprave na tej seji so posvetili perečim nalogam v našem zadružništvu in kmetijstvu. Mladinska organizacija bo priredila s pomočjo organizacij ZK in SZDL ter okrajne zadružne zveze vrsto predavanj in seminarjev in na ta način seznanila mladino z bistvom nove uredbe o kmetijskih zadrugah, o perspektivnem razvoju kmetijstva v Pomurju itd. Dalje bo mladinska organizaci-za vključila čimveč svoiih članov v klube mladih zadružnikov in v kmetijske zadruge. Na bližniem plenumu OK LMS se bodo pogovorili o pripravah na letne konference po občinah in osnovnih organizaci- jah. Na tem plenumu bodo tudi pregledali dosedanje delo mladine v Pomurju in sprejeli napotke za nadaljnje delo. Po končanem plenumu bo seminar o klubih mladih zadružnikov, o zadružnih svetih in nalogah organizacij LMS pri volitvah v zadružne svete. pl NOVI BRIGADIRJI IZ POMURJA Kakor smo že poročali, sta trenutno na avtni cesti Zagreb—Ljubljana dve brigadi iz Pomurja. Prva je na sektorju Domaslovec (naselje M. Pijade), druga pa v Šentjurju pri Mirni peči (naselje M. Filipoviča). Prva, srednješolska, bo ostala na delu do 51. avgusta, druga, sestavljena iz delavske in kmečke mladine, pa do 50. septembra. Zvedeli smo, da bo okrog 28. avgusta odpotovalo na avtno cesto nadaljniih 30 mladincev iz Pomurja, ki bodo skupno z mladino iz liublianskega in novomeškega okraia sestavili novo brigado. Lahko pričakuiemo. da bo mladina iz Pomurja tudi tokrat izpolnila svojo dolžnost, zlasti, ker ima na avtni cesti možnost izučiti se za šoferje, traktoriste, obiskovati fotoama-terski tečaj itd. Nova vrsta koruze Na KG Beltinci vzgajajo koruzo, ki naj bi kar najbolj ustrezala naš‘m vremenskim razmeram in hkraiti dajala velik pridelek. Seme hibriddne koruze smo sicer že dobili od drugod. želijo pa vzgojiti še ustreznejše sorte za naše razmere. Pri tem se poslužujejo križanja določenih sort z namenom, da bi se ohranile najboljše lastnosti. PREDSEDNIK TITO v Velenju, na Koroškem in v Mariboru Predsednik Tito, ki se od ponedeljka mudi v Sloveuiji, je s svojim spremstvom, v katerem so bili predsednik Ljudske skupščine Miha Marinko, član Izvršnega sveta Slovenije Tone Bole, generalni major Žeželj in drugi, obiskal Velenje, kjer ga je skupaj z Velenjčani pričakal član Zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek-Luka. Iz Velenja je predsednik Tito nadaljeval pot v Ravne, kjer se je pridružil tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, nakar so gostje nadaljevali pot po Dravski dolini, kjer so si ogledali hidrocentra-lo Vuhred, proti Mariboru. Povsod se je novica o prihodu predsednika Tita, ki je tokrat prvič obiskal Koroško, naglo raznesla in prebivalci so prirejali svojemu dragemu predsedniku in njegovemu spremstvu navdušene sprejeme. Ko je predsednik Tito prispel v Maribor, ga je čakala velika množica Mariborčanov. Predsednik Tito je s svojim spremstvom v Mariboru tudi prenočil; nato pa si ogledal nekatere ustanove in podjetja. Predsednik danske vlade bo obiskal Jugoslavijo Predsednik danske vlade in zunanji minister Hans Christian Hansen se bo mudil na uradnem obisku Jugoslaviji od 25. do 30. avgusta. Razen Beograda bo obiskal tudi LR Slo-venijo in NR Hrvatsko. Predsednika Hansena bo sprejel predsednik republike Josip Broz Tito. Med obiskom v Beogradu mn bo podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Kardelj priredil v imenu jugoslovanske vlade svečano kosilo in sprejem. V času obiska bodo razgovori državnikov obeh dežel o vprašanjih, ki so važna za medsebojne odnose. Predsednik Hansen prihaja na obisk s soprogo in hčerko, spremljali pa ga bodo direktor ladjedelnice »Burmeister i Vain« Niels Mounck, svetnik in načelnik tiskovnega urada danskega zunanjega ministrstva Sigvald Christensen in šef kabineta predsednika vlade Krog Me-yer. Prisrčno mladinsko slavje na Cankovi PRVO MESTO — IN PRIZNANJE Mladina cankovske ob- čine je letos uspešno tek movala v počastitev Dne-va mladosti in v tem tek-movanju dosegla prvo mesto v okraju in peto v Sloveniji. V petek je bilo na Cankovi mladinsko slav-je. ki je poteklo v pri-srčnem vzdušju; ob pri-sotnosti nekaterih članov CK LMS. predsed. OK LMS Štefana Šeruge, predstavnikov ObLO in občinskih vodstev političnih organizacij je pred-sednik CK LMS Tone Kropošek izročil mladini cankovske občine diplo-mo in denarno nagrado v znesku 10 tisoč din kot priznanje za njene tekmovalne dosežke. Dragi gostje med nami Prič loči posnetki kažejo naše drage izseljence med nejavnim obiskom-V gornji vrsti od le e proti desni: Na osrednji kulturnoprosvetni prireditvi v Murski Soboti — Pred spomenikom prekmurski n književnikom— Na Trgu zmage Spodaj: Na sejmu spominskih predmeetov — Na svečanemu kosilu — V lendavskih goricah leta, kajti strojev ne bo primanjkovalo. Seveda bodo morali upravni odbori kmetijskih zadrug kupiti čim več traktorjev in traktorskih priključkov. Zato so dane vse možnosti v obliki posojil. VRAŠANJE: Istočasno z akcijo za jesensko setev sovpada tudi reorganizacija oziroma rajonizacija kmetijskih zadrug. Ali je bilo opaziti negativne pojave pri tej reorganizaciji? ODGOVOR: Reorganizacija oziroma rajonizacija kmetijskih zadrug bi morala bit: že končana, vendar je še ostalo pri tem nekaj nerešenih vprašanj. Upamo pa, da bo rajonizacija končana do konca tega meseca. Skoda, da zadružniki zapravljajo čas z razpravami o rajoni-zaciji prav v trenutku, ko bi morali posvetiti vso skrb jesenski setvi v zvezi s sodelovanjem. Dejstvo je, da bo kmetijska zadruga lahko pristopila k Ustanovitev učiteljišča v Murski Soboti ZDAJ EDINI USPEŠNI UKREP za postopno zmanjšanje fluhtuacije učnih moči iz Pomurja - Velih odziv kandidatov utemeljuje nujnost formiranja učiteljišča v Murski Soboti - Veliko poslanstvo novega učiteljišča - Med prijavljenimi velika večina deklet Poročali smo že. da je OLO Murska Sobota na zadnjem skupnem zasedanju obeh zborov sprejel soglasen sklep, da v šolskem letu 1958/59 ustanovi v Murski Soboti učiteljišče. OLO je s tem svojim sklepom prevzel obveznost, da bo dajal za učiteljišče že letos in v prihodnje vsa potrebna finančna sredstva za uspešno formiranje, razvoj in delovanje te šolske ustanove, ki je za Pomurje nujno potrebna. Kakor kaže, naj bi v bližnjem šolskem letu 1958/59 odprli predvsem 1. razred, v nadaljnjih letih pa naj bi se učiteljišče v Murski Soboti formiralo postopoma za vseh pet razredov im naj bi obstojalo vse dotlej, dokler to učiteljišče ne bi zagotovilo dovolj učiteljskega naraščaja za potrebe osnovnih šol Pomurja. O Znano je, da je bil in je najaktualnejši problem šolstva v Pomurju slaba zasedba učnih mest. Ta problem je v Pomurju bolj pereč kot v katerem koli predelu Slovenije. Po opravljenih premestitvah po letošnjem razpisu učnih mest je postalo to stanje naravnost katastrofalno in za pristojne organe nerešljivo vprašanje. Iz leta v leto narašča število učnih moči, ki zapuščajo šole našega okraja, iz leta v leto pa prav tako pada število novincev, ki jih naš okraj sprejema in ki so za Pomurje tudi izključno edino nadomestilo za zasedbo nezasedenih učnih mest. Samo v šolskem letu 1957/58 je odšlo 62 učnih moči, prišlo pa 22 novincev, v šolskem letu 1958/59 pa je odšlo že 120 učnih moči, prišlo pa le 14 novincev. V svojem predlogu oziroma utemeljitvi za ustanovitev učiteljišča v Murski Soboti, poslani Svetu za šolstvo LRS, navaja OLO med drugim, da znaša potreba na vseh osnovnih šolah in osemletnih šolah 671 učnili močiš trenutno pa je na teh šolah 205 nezasedenih učnih mest ali 30,5 odst. Fluktuacije učiteljstva iz Pomurja ne bo moč tudi v prihodnje uspešno zavirati, ker bodo tudi ob največjem prizadevanju vselej življenjski in delovni pogoji v Pomurju za prosvetne delavce sorazmerno težavnejši kot v ostalih predelih Slovenije. Ta problem bo moč rešiti edino s povečanjem dotoka učiteljev novincev, toda ne le s povečanjem njihovega števila, temveč primerno na ta način, da bo ta bodoči učiteljski naraščaj po svojem poreklu izhajal neposredno iz Pomurja, kajti le taki učitelji se bodo laže in bolj prilagajali ekonomskim, kulturnim, življenjskim in delovnim pogojem svoje ožje domovine. Predvsem to in takšno poslanstvo naj bi imelo novo učiteljišče v Murski Soboti d a jati mora za Pomurje več učiteljskega naraščaja po številu, ki pa naj bi bil po teritorialnem poreklu neposredno iz Pomurja. Vsekakor je to edini uspešni ukrep, da bi se fluktuacija učnih moči iz Pomur ja postopoma zmanjšala. Ker takšne vloge učiteljišče v Mariboru ni moglo do sedaj, niti ne bi moglo v prihodnje dovolj uspešno opravljati, je ustanovitev učiteljišča v Murski Soboti neodložljiva nujnost in ukrep, ki ga zahteva pereča potreba. Po akciji za vpis na učiteljišče je slika takšna,