Občutki človeštva ob srečanju tistih, ki odločajo o njegovi usodi Včeraj in danes se svojci spominjajo svojih dragih pokojnikov in krasijo njih grobove s cvetjem. Naše misli pa so še posebno posvečene spominu vseh tistih, katerih dejanja so v naših srcih vklesala neizbrisen spomenik. Ponovno smo jim izkazali hvaležnost z okrasitvijo njih grobov in njim posveče- kto XIV - št. 261 (4106) TRST, nedelja 2. novembra 1958 Cena 30 to Kaj bo v Vatikanu novega N1 nobenega dvoma, da Je poleg konference o P^nehanju jedrskih v«^ lj v teh dneh naj-fcvSu-i mednarodni do-šJSf* izvolitev novega pa-Janeza XXin. Saj je jjj^ijeni poglavar cerkve, vec sto milijonov 6eiS °V in ima zato Pre' U*®)1 Politični vpliv ne y notranji cerkveni, tudi v mednarodni se pr!' Zato ni čudno, da Piše in ugiba, br»i PP^cno smer bo u-mla ,novi papež: ali bo ‘“oaijeval po poti svoje- 5a *?fc*ni*ca Pacellija, ali j? njegovo vladanje J^nenilo prelomnico s sta- litiv6 ravn° posrečeno po-5‘ Odgovor na to vpra-tovo? ishek in prav go-. 0 ,je najbolj stvarno ošsh?0 ^ste§a politika o j?*?nosti novega papeža, srd? dejai, da ga bo svet 0011 Po dejanjih. nHdar pa se iz doseda-d*Sa delovanja bivšega c„[Jakega patriarha Ron-a! a lahko že marsikaj Ro?a' ?° mnenju mnogih ),e callijeva izvolitev še ti^Pumem preokret v va-• anski politiki, temveč t; prehodno dobo, ker staji Politike baje ni mogo-tak nkrat preusmeriti. Za kom Presojo govori tudi y„Pr°mis, ki je bil ■ verno dosežen med kardi- nali vativ, ; v konklavu. «Konser- bi in «modernisti», jj- se bil: sporazumeli . izvolitev kompromisne-t’ Vatikanskega diplomata,,2 .dolgoletno prakso v km ^ državah, s pogo-(3. da bo njegov državni JuiK, ki je za papežem .Jhiočnejsa in najvažnej-hinkcija Vatikana, pri-konservativne kardi-^ skupine. V tej zve-. naj omenimo stari pre-j.Jnr, ki pravi, da «papež Višnje, državni tajnik pa 'On res je hh° eno ^ned prvih dejanj pape-v*n'°ncallija prav imeno-D*nje msgr. Tardinija, pri-^nmka «konservativne» za državnega pod- c fnm r\n hn n n. *t*l 'te; 'ha, s tem da bo po-Ze v decembru, ko bo -novgn za karciinala, dr-°i tajnik . w.e.Veda moramo tako.i jjujdariti, da je tudi papež italijanske narodih. u, kot so bili že več sto k doslej vsi papeži. Zato trvl>rav Sokovo da bo v ijjJ vrsti v svoji politiki ^sovarja] in ščitil intere-'htiSv°je domovine. Ome-u, Pa moramo, da kardi-b«? zh°r v konklavu to-Prvič ni imel itali-bm - absolutne večine, .več ie relativno. Zato da Sovorilo ,da bo mor-^ v®ndarle izvoljen pa-narodnosti. To-v..glede na to, so ga pravijo — predvsem li ,Prli francoski kardina- »tevii„tla je bil° Precejšnje :*aiov *talijanskih kardi-vatn?č ki pri prvih glaso-t;as‘n niso oddali svojih v svojemu rojaku. iJubifranc‘ji .ie postal pri-^leti?11 med svojim dol-tupul11 .ru službovanjem v Cija hli apostolskega nun-’ ho je ob osvoboditvi Pariza zamenjal filonaci-stičnega kardinala Valerija Trdi se, da se je rad srečal s politik:, ki so bili cznačeni celo kot protiklerikalni, in da je bil dober piijatelj s pokojnim radikalom Herriotom. Zato je tudi med francoskimi katoličani • naletela njegova izvolitev na dober sprejem. Francoski episkopat postavlja namreč zahteve, ki pri Piju XII. niso naletele na dober sprejem. Gre za tako imenovani «napredni katolicizem», ki je imel med francoskim duhovništvom mnogo pristašev in ki je bil iz Rima celo prepovedan. Zdi se tudi, da se je sedanji papež Ron-calli tedaj spretno izognil vmešavanju v prepoved gibanja francoskih delavcev — duhovnikov, ki ga je bil papež Pacelli prepovedal. Trdi se, da je bil v tej hudi krizi celo pomirjevalen. Prepoved tega gibanja jc pustila za seboj hude posledice, ki se še vedno poznajo. Pač pa ie Roncallijeva izvolitev naletela na mlačen odmev v Nemčiji. U-radna Zahodna Nemčija ima namreč mnogo razlogov za žalovanje za pokojnim Pacellijem in ti razlogi niso vri verskega značaja. Preden je postal papež, je bil Pacelli dolgo časa kot nuncij v Nemčiji, kjer je najprej zaključil konkordat z Bavarsko, nato pa se s Prusijo. Krona njegovega uspeha pa je bil konkordat ,-> tretjim nemškim rajhom leta 1933; s tem konkordatom je bil Hitler zelo zadovoljen, saj je to pomenilo njegov prvi uspeh na mednarodnem področju .Tudi leta 1945 se je slišal g*as papeža Pacellija v prid Nemčiji, čeprav ta glas v medvojnih V tih ni bil posebno močan. Pacelli jg nasprotoval ameriškemu načrtu za delitev Nemčije na male državice, in v Nemčiji se teče še sedaj spominjajo. Pacelli je imel tudi v Rimu okrog sebe številne remške svetovalce, tako da se je govorilo celo o igermanokraciji* v najvišjem vrhu katoliške cerkve. Tu so predvsem trije nemški jezuitski patri, pa tudi upraviteljica njegove privatne hiše je bila Nemki. Jožefina Lechncr — znamenita sestra Pasqua-lina. Sedaj pa so vse te nemške važne funkcije v Vatikanu prenehale Poseben položaj zavzema ameriški episkopat, ki ne predstavlja tradicionalnih konservativnih slojev v ZDA, temveč razne emigrantske skupine Italijanov, Poljakov, Ircev, ki so se v zadnhh 80 letih preselili v Ameriko in ki so gospodarsko in socialno napredovali, ki pa so nenavadno napadalni zlasti do socialističnih držav, kar, je hkrat: svojstvo novih vodilnih slojev v državi. V tem smislu je a-merišjti episkopat različen orecV^m od francoskega, pj tudi poljskega. Ne more se reci, da Roncallijeve izvolitve ni dobro sprejel. Kar se tiče Južnih Američanov ter Špancev in Portugalcev, pa piše n. pr. znani rimski tednik izrazito protiklerikalne smeri, da so precej neenotni. Nekoč so kardinali teh držav vedno podpirali italijanske kardinale, kar se danes ne more več reči. španski cerkveni vrhovi vedo, da gre Francova diktatura h kraju, in iščejo možnosti, da bi se rešili soodgovornosti za vse tisto, kar je Francov režim storil slabega. Nekaj podobnega se dogaja tudi v Južni Ameriki. Glede italijanske notranje politike pa omenjeni tednik poudarja, da bivši beneški patriarh ni bil ravno navdušen za preganjanje mladega demekrist-junskega levičarja in drugih njegovih tovarišev v Severni Italiji ki so imeli približno podobne ideje kot francoski duhovniki-oelavci, in da je le nerad ravnal strogo Nekateri socialisti omenjajo njegov pozdrav beneškemu socialističnemu kongresu. Govori se tudi, da je Roncaili blizu ministru Ferrariju-Aggradiju, ki velja za nadaljevalca gospodarske politike pokojnega Vanonija. Pravijo tudi, da bo imenoval novega predsednika Katoliške akcije, ker mu Gedda ne ugaja. Pisalo se je, da bi vse to in še marsikaj drugega izvršil s pomočjo sedanjega milanskega nadškofa Montinija, če bi ga imenoval za državnega tajnika. Toda to se ni zgodilo: državni tajnik bo Tardini ir.: zaradi tega zlasti v mednarodni politiki ne bo posebne spremembe dosedanje Pacellijeve linije. Ta pa je dobro znana: po končani drugi svetovni vojni je bil prisiljen opustiti tradicionalno politiko ravnotežja pod pritiskom protifašistične borbe. Toda v politiki hladne vojne se je aktivno angažiral odločno na eni strani. Prekinil je s politiko državnega tajnika svojega prednika Pija XI. — znamenitega Gasparrija ze med vojno, ko je bil samo navidezno nevtralen. Vendar pa je prva poslanica preko vatikanskega radia, ki jo je prebral novi papež nadvse pomemtma. Niegov poziv na prenehanje oboroževanja, na sporazum med narodi, na sodelovanje in mir, je nale-tei na ugoden komentar in odmev v Sovjetski zvezi. Moskovski radio je poudaril, da mimo teh pozivov nj mogoče, kajti spričo vprašanja miru ne more biti svet razdeljen na katoličane m nekatoličane, verne in brezverne, temveč samo na ljudi, ki imajo dobro voljo, da se ohrani mir, in na ljudi, ki te dobre volje nimajo. Lahko torej rečemo, da sta papeževa poslanica in sovjetski komentar nanjo prispevek k ublažitvi sedanjega mednarodnega, še ved no napetega ozračja. V Atomska konferenca v Ženevi V Ženevo pride skupina protestnega odbora proti angleških delegatk atomskemu orožju - i. J 41 ■ I Opozoriti hočejo udeležence konference, da široko javno mnenje zahteva konec jedrskih eksplozij ZDA mislijo nadaljevati podzemeljske eksplozije - Onemogočen kompromis v političnem odboru ŽENEVA, 1. — V Ženevi cije angleških žensk, ki pri p organizirala znani protestni Angliji aprila letos proti up šest članic te skupine bo zastopalo v Ženevi tako imenovani protestni odbor. Njih namen je začeti na hodnikih palače Združenih narodov prepričevalno akcijo organizirati protestne demonstracije proti počasnosti atomske razoiožitve in pokazati udeležencem sedanje konference v Ženevi, da obstaja široko javno mnenje, ki zahteva sporazum o ustavitvi jedrskih poizkusov. V evropskem sedežu Združenih narodov pa so dali ukaz, naj se slehernemu manifestantu prepove vstop. Ce bodo ženevske o-blasti dovolile, bodo take manifestacije lahko samo izven palače. Kakor poročajo iz Londo- pričakujejo prihod delega-adajo skupini, ki je bila <-pohod v Aldermaston» v orabljanju atomske bombe. na, je namen angleških delegatk, ki jih bo baje vodila žena znanega angleškega filozofa Bertranda Rus-sella, poslati državnim poglavarjem treh držav, ki so zastopane v Ženevi, poslanico, s katero jih i mislijo opozoriti na pismo,-ki ga je pustil japonski mladenič, ki je napravil samomor zaradi posledic opeklin, ki jih je dobil, ko so Američani vrgli atomsko bombo na Hirošimo. V tem pismu je japonski mladenič napisal, da je njegova zadnja želja, naj bi se za vedno prepovedalo jedrsko orožje. Medtem pa so opazovalci mnenja, da bo sedanja konferenca trajala precej dolgo. Prihodnja seja je bila določena za ponedeljek. To- da danes so kljub temu i-meli predstavniki treh držav skupen sestanek v uradih ameriške delegacije. Sestanek je trajal eno uro. Po razgovoru je voditelj sovjetske delegacije Carapkin izjavil, da je šlo za privaten in ožji sestanek. V a-meriških krogih pa so izjavili, da so govorili o postopku. Kakor je znano, je sovjetska delegapija predložila včeraj načrt sporazuma o ustavitvi poizkusov z atomskim in vodikovim o-rožjem. Ni znano, ali bo ta dokument služil za podlago delu konference, ali pa bodo prej razpravljali o mnogih drugih načelnih vprašanjih Med drugim naj bi govorili tudi o možnosti, da se še druge države pridružijo morebitnemu sporazumu Med temi naj bi bili Kitajska in Francija. Kakor zatrjujejo v lon- donskih krogih, so se ZDA in Velika Britanija sporazumele, da bodo zavrnile sovjetski predlog za takojšnjo in trajno prekinitev vseh jedrskih poizkusov. Predložile bodo svoj načrt v smislu že večkrat ponovljenih predlogov za enoletno prekinitev. V pričakovanju prihodnje seje pa so a-meriški in angleški delegati zahtevali od svojih vlad nova navodila. «New York Times« piše, da so nekateri funkcionarji ameriške komisije za atomsko energijo mnenja, da je zadnja vrsta jedrskih poizkusov v Nevadi pokazala možnost, da se v katerem koli bodočem programu lahko nadaljujejo samo podzemeljske eksplozije. List dodaja, da člar.i komisije predlagajo podzemeljske poizkuse kot alternativo za ameriško stališče v primeru, da sedanja pogajanja med Za- hodom in Vzhodom v Ze-r.evi ne bi imela uspeha. List' pravi dalje, da bi- podzemeljski poizkusi odpravili bojazen pred radioaktivnimi padavinami ter da bi manj stali. Poleg tega ne bi ti poizkusi 'oii! odvisni od vremenskih razmer Sovjetska vlada pa je danes poslala ameriški vladi noto, s katero potrjuje, da se bo udeležila konference .strokovnjakov o preprečitvi iznenadnih napadov ki se ima začeti 10. novembra v Ženevi. Sovjetska vlada jemlje tudi na znanje, da se bodo z zahodne strani udeležili konference predstavniki ZDA, Velike Britanije, Francije, Kanade, Italije in morda drugih držav. Hkrati sporoča, da se bodo z vzhodne strani udeležili konference predstavniki Sovjetske zveze, Poljske, Češkoslovaške, Romunije Albanije in morda drugih držav. Medtem je v New Yorktt politični odbor OZN zaklju: čil razpravo o resolucijah 4 zvezi s prekinitvijo jedrskii poizkusov. Ker se niso mo gli sporazumeti o kompro* misni indijsko - Jugoslovan, ski resoluciji, so člani odbora glasovali o vseh predloženih resolucijah. Najprej je bila sprejeta ameriška resolucija, ki so jo ZD^ predložile skupno z drugimi 16 državami. Za resoluciji je glasovalo 49 delegatov, proti njej 9, vzdržalo pa se jih je 23. Proti so glasovale države sovjetske skii-pine. Vzdržalo se je 17 d*-žav afriško - azijske skupine ter Francija, Japonske, Jugoslavija, Avstrija, Finska in Izrael. Resolucija poziva udeležence ženevske konference, naj se trudijo, da se nagle sporazumejo o prekinitvi (Nadaljevanje nu 8. strani) Aktualni portreti rERHAT ABAS Je član vlade alžirskega ljudstva in v zadnjih dneh se močno govori o njem v zvezi z De Gau'-lovo ponudbo za prekinitev borbe v Alžiru. Ferhat Abas in njegova vlada sta sicer za mir, toda ne za vsako ceno DR. ARMANDO GAVAGNIN Je Zupan Benetk. Na ta poloZaj je bil izvoljen z glasovi Nenijevih socialistov in komunistov. Zato Je vodstvo socialdemokratov od njega zahtevalo, naj odstopi, on pa Je raje podal ostavko na članstvo PSDI, j katere član Je bil ALFRED SCOTT Je po poklicu inZenlr, star 37 let in oče petih otrok. Zaslovel je, ker se je prostovoljno odločil za epolet v vsemir-jee z ameriškim letalom «X-15» katero bo letalo-matica poneslo 12.000 m visoko, od koder se bo eX-lS» povzpel baje 330 km visoko TARCISIO CISAN1 Je kurjač v termični centrali v Milanu. Njegovi delovni tovariii ga zelo cenijo. To je vse. Toda •pomemben* je postal te dni, ker je njegova Zena Raffaella nečakinia pa-peZa Janeza XXIII. »Posebnost* naj bi bila še v tem, da je Cisani član KPI ROBERT BOWLING je «tlpičen» mlad Američan. Sedaj je v zaporu v Atlanti. Pred sodišče je prišel zato, ker je skup no s petimi »kolegin vrgel bombo v judovsko cerkev in ranil več ljudi. Ni treba posebej poudarjati, da je Bowling član Ku-Klux-Klana Sedem dni v svetu Ženeva in OZN Prav v trenutku, ko je razprava o. razorožitvi v političnem odboru OZN šla h koncu, se -je. v Ženevi, začela. konferenca med predstavniki ZDA, SZ in Velike Britani-nije, da bi se na njej sporazumeli o ustavitvi jedrskih poskusov in o nadzorstvu nad izvajanjem zadevnega sporazuma. Na petkovi začetni seji je imel pozdravni govor namestnik Hammar-skjoelda Narajanan. Govorili so tudi voditelji treh delegacij Carapkin, Wadsworth in Ormsby-Gore, ki so ponovili in poudarili vsak že znano stališče svoje vlade. Ze na prvi tajni seji, ki je sledila svečani otvoritvi, je sovjetska delegacija predložila načrt za sporazum o takojšnji in trajni ukinitvi jedrskih poskusov v smislu ze znanega sovjetskega stališča. Seje bodo vse tajne in bodo objavljali samo uradna poročila. Včeraj so s< delegacije sestale samo privatno in prihodnja seja bo jutri. V noči od petka na soboto pa se je v političnem odboru OZ N končala razprava o jedrskih poskusih z glasovanjem o posameznih resolucijah. Propadel je namreč poskus Indije in Jugoslavije, da bi se delegacije sporazumele o skupni resoluciji. Na splošno so vse delegacije sprejele kompromisno resolucijo, zavrnila pa jo je sovjetska delegacija. Zaradi tega so glasovali o vseh predloženih resolucijah. Sprejeta je bila ameriška, poleg indij-sko-jugoslovanske ter drugih. Sovjetski delegat pa je svojo resolucijo umaknil, ker je bila še prej zavrnjena podobna indijska resolucija. (O vseh teh resolucijah smo že pisali v prejšnjih pregledih;. Znano je, da sta se Indija in Jugoslavija zavzeli, prav tako kakor Sovjetska zveza, za takojšnjo in trajno usta-vitev jedrskih poskusov tn sta svojo skupno resolucijo predložili le z zeljo, da bi se sporazumeli o enotni resoluciji, kar pa na žalost ni u-spelo in so atomske velesile začele ženevsko konferenco še vedno v sporu. V krogih ameriške delegacije v Ženevi že poudarjajo, da je sedaj položaj ZDA in Anglije na tej konferenci okrepljen, ker je bila v OZN sprejeta njihova teza. Razlika v stališčih je znana: ZDA in Velika Britanija hočejo e-noletno prekinitev poskusov, ki naj bi se podaljševala vsako leto. SZ pa vztraja, nai se ti poskusi ustavijo za vedno. Med razpravo v OZN je sovjetski delegat Zotin ponovil, da bo Sovjetska zveza nadaljevala svoje jedrske poskuse tudi po 31. oktobru, če se ZDA in Velika Britanija ne obvežejo, da bodo takoj in za stalno ustavile svoje poskuse. SZ bo nadaljevala poskuse toliko časa, dokler ne bo napravila tolikšnega števila, kakor so jih skupno napravile ZDA tn Anglija po 31. marcu leto«. ZDA pa so 30. oktobra zvečer napravile zadnji poskus v najnovejši vrsti in sporočile, da jih bodo prekinile za eno leto. Vendar pa dodajajo, da imajo pravico poskuse obnoviti, če jih bo tudi SZ nadaljevala. Kakor vidimo, velesile, kljub temu, da so se začela pogajanja v Ženevi, kar nočejo iz začara nora kroga. No, upati Je, da bodo na tajnih sejah govorili bolj realistično in da bodo opustili vse propagandne primesi, tako da bo dosežen vsaj majhen začeten sporazum. Saj je nedavni sporazum med strokovnjaki pokazal, da je sporazumevanje mogoče, če se prizadeti resno lotijo dela. Kakor rečeno, pa je položaj ob začetku ženevskih pogajanj nejasen prav zaradi nepopustljivega stališča, ki ga zavzemajo atomske velesile. K temu pa naj dodamo še uradne izjave francoske vlade, da za Francijo ne bo obvezno sprejeti kakršen koli sklep trojne konference, v Ženevi, ker hoče tudi pna imeti svoje atomslio orožje. Politični opazovalci pa pripominjajo, da bo Francija morda iz prestiža hotela preizkušati svojo atomsko bombo, toda ne bo mogla poizkusov nadaljevati, ker ne zmore ogromnih finančnih bremen, ki so s tem povezana. Sicer pa gre De Oaullu za to, da ga sprejmejo v «a-tomski klub«, tako da bi Francija soodločila pri vprašanjih, ki se tičejo atomske razorožitve, čeprav ima skupno z vsemi ostalimi državami sveta pravico pri tem soodločati, kajti tu gre za vprašanje, ki se tiče vsega sveta. Po vseh dosedanjih izkušnjah je težko biti optimisti ali pesimisti. Vendar pa lahko rečemo, da je vprašanje sedaj napredovalo, da se zanj zanima svet. Dan za dnem se množijo pozivi velesilam, naj se zavedajo svoje velike odgovornosti in naj odločajo tako, da bodo njihovi sklepi v korist vsemu človeštvu, ne pa njihovim trenutnim blokovskim interesom. Vladislav Gomulka se je vrnil iz Sovjetske zveze, kjer je bil na čelu poljske državne delegacije več dni na uradnem obisku- Na sliki ga vidimo, ko se ob odhodu poslavlja od predsednika sovjetske vlade Hrušoeva Beraški makiavelizem sKogar bog namerava pogubiti, ga udari s slepoto« ali, kakor bi rekli po domače: «Kdor namerno zapira oči pred dejstvi in jih zanika, ga ta dejstva sama lopnejo po glavi.« Na to starodavno izkušnjo in v zgodovini vedno potrjeno resnice se spomnimo vsakikrat, ko se v ■ italijanskem tisku srečamo s člajiki, ki se pečajo s Slovenci, živečimi v Italiji. Ti članki, oziroma njihovi avtorji, odnosno tisti, ki jim take članke narekujejo, ali, še bolje, tisti krajevni in ne ie krajevni nacionalistični krogi, ki se nikakor nočejo sprijazniti s dejstvom, da so Slovenci tu, da nimajo najmanjšega namena izginiti, ampak da so trdno odločeni ohraniti, utrditi in uveljaviti tudi v javnem življenju svojo narodnostno podobo in značaj — so prav gotovo udarjeni s tako slepoto. In zato mahajo v prazno, ko se tako neumno in nespretno zaganjajo proti našim zahtevam in pravicam. Njihova taktika pri lem pa je tako neverjetno trapasta, da nam vzbuja le smeh. Ce ponavljamo, da se ne drže podpisanih dogovorov, nam odgovarjajo: «Cemu se pritožujete, ko vam pa nič ne manjka in se vam dobro godi!« Vemo, da pišete tako, ne morda zato, ker ste o tem prepričani (za tako neumne vas vendar ne moremo imeti), ampak zato. ker vaša vest ni čista. In zato ponavljamo: Mi se ne pritožujemo, ne tarnamo in ne moledujemo; mi le ugotavljamo, da ste se s predstavniki jugoslovanske vlade v Londonu nekaj dogovorili; da ste na temelju tega dogovora prevzeli v Trstu civilno oblast, da paste — ko ste dosegli glavni cilj — na ostale obveznosti iz tega dogovora preprosto pozabili in se njihovemu uveljavljanju skušate ogniti. To je jedro vprašanja: otepate se izpolniti sprejete obveznosti in bi njihovo uveljavljenje radi odložili na čim poznejši čas. Torej ne gre za to, ali se nam godi dobro ali ne, in ali imamo mi pravico nekaj zahtevati ali pa naj bi take pravice ne imeli; to je nekaj povsem drugega. O tem nima niti «11 Piccolo« niti «Mes-saggero Venet o« niti kdor koli drug kaj odločati. O tem odločamo izključno mi: nihče nam ne more preprečiti, da svojih zahtev ne bi postavljali in ne zahtevali njihovega uresničenja — kakor vsi drugi državljani. Pri uveljavljanju določb iz londonskega sporazuma pa ne gre le za naše zahteve, ampak predvsem za vaše obveznosti. In vi teh obveznosti še niste izpolnili in iščete skrajno ponižujoče izgovore, da bi se njihovemu izpolnjevanju odtegnili. Iz tega sporazuma ste vzeli kar je v vašo korist, nočete, oziroma zavlačujete z izpolnjevanjem tega, kar je v našo korist. Tako početje ima tudi svoje ime, ki ga ni potrebno izrecno povedati. Mi razumemo, da vam nekatere določbe v tem sporazumu niso všeč; a to ste vedeli že prej, preden ste ga podpisali. Vsekakor pa je nepošteno in nemoško sprejeti neke obveznosti samo zato, da dosežeš glavni cilj (v tem primeru, civilno upravo v Trstu), s tihim pridržkom, da boš svojega sopogodbenika itak ukanil glede izpolnjevanja sprejetih obveznosti. O tem je torej govora, gospodje iz italijanskih nacionalističnih krogov, ne pa, to pot, o tem, kako se dejansko godi Slovencem, ki imajo to izredno «srečo», da žive v okviru italijanske republike brez zaščitenih pravic. bele zastave in da ne bodo odnehali, dokler ne bodo dosegli neodvisnosti. Pri tem pa so ponovili, da še vedno velja njihova ponudba za pogajanja, Toda ta pogajanja morajo biti na nevtralnih tleh in morajo zajeti tudi bodočo politično ureditev Alžirije. To je pogoj za ustavitev sovražnosti. Tunizijski predsednik Burgiba je De Gaullu namignil, naj bi izpustil podpredsednika alžirske vlade Ben Belo, H je zaprt skupno z nekaterimi drugimi člani alžirske vlade v francoskih zaporih. Ti so te dni začeli gladovno stavko, ker nekaterim odrekajo položaj političnih kaznjencev ter z njimi ravnajo kot z običajnimi zločinci. De Ganile pa je odgovoril s tem, da je tudi Ben Beli odvzel položaj političnega kaznjenca in začel z njim ravnati kot z navadnim zločincem. Kakor vidimo, nima De Gaulle namena prispevati k pomiritvi, pač pa spor še aostr uje. Res so francoske vojaške oblasti v Alžiriji sporočile, da bodo izpustile tisoč Alžircev iz koncentracijskih taborišč. Toda to še ni noben dokaz dobre volje, ker ,e znano, da pošiljajo v taborišča prebivalstvo celih vasi in jih nato od časa do časa deloma spet izpustijo. Z zaostritvijo je De Gaulle še bolj prispeval k potvorbi volitev v Alžiriji, kjer bi hotel dobiti »alžirsko politično elito«, s katero naj bi se potem pogajal. Minister za informacije v alžirski vladi je v New Yor-ku izjavil, da mora Francija skupno s svojimi zavezniki razumeti, preden bo prepozno, da bo vojna v Alžiriji imela posledice izven alžirskih meja, če se bo nadaljevala. Alžirska vlada bo skrbela, da najde materialna sredstva, ki so potrebna za nadaljevanje vojne. Ta sredstva pa bo sprejela, kjer jih bo dobila, ne glede na zemljepisne in ideološke meje. •lllllliaillllllllllllllllltlllllllllllllllMIIIflltUflllllllllIttlllllllfMllllllMllllllltllllllllllliaillllltlllllllllllllllllltlllllllllllHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIllIIIIIIIIIIIHIMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIItIMIIIIIIIIMIIIlIllllllllllllllllllllllllllHllllltllllll OBISKALI SMO SEJEM «SODOBNA ELEKTRONIKA» Sovjetski žepni radijski sprejemnik in ameriški magnetofon na baterijo Razstava prikazuje najnovejše dosežke svetovne tehnike (Nadaljevanje na 8. strani) (Poseben dopis) Ljubljana, zadnjega oktobra. — Tehnika vse prenaglo hiti in človeštvo ji ne more slediti — tako pravijo eni. Drugi pa menijo: Pohiteti bo treba, ker so drugi pred nami in če koraka ne bomo pospešili, bomo za vedno zaostali. — Tu sta dve med seboj nasprotujoči si sentenci, ki sta pa obe U-temeljeni. Tehnika, zares ,tar. ko drvi. da ji povprečen Človek skoraj ne more slediti in nove izume, nove dosežke sprejema le kot izvršeno dejstvo, jih občuduje, vanje' se pa ne poglablja, ker jih umsko ne zmore. Z druge strani pa je tudi res, da če ne pohitiš, vedno bolj zaostajaš. kajti drugi, katerim je bila zgodovina bolj naklonjena, daleč prednjačijo. Tak vtis imaš, ko si si o gledal V. mednarodni sejem najnovejših tehničnih dosežkov s področja radia, televizije, telekomunikacij in avtomatizacije, ki je pod naslovom »Sodobna elektroni ka» sedaj v Ljubljani v pro- Štiri leta vojne v Včeraj je borba Alžircev za svobodo stopila v peto leto. Alžirci jo pod vodstvom csvobodilnp fronte in nedavno ustanovljene alžirske vlade nadaljujejo s še večjo odločnostjo, da ne k, one jo. Na zadnje De Gaullo'e ultimativne pogoje so odgovorili, da ne bodo nikoli dvignili Vodja maroške stranke Istiklal je prinesel predsedniku tunizijske vlade Burgibi osebno pismo maroškega kralja. Osebno pismo bo zelo verjetno v zvezi s stališčem, ki ga je zavzel Burgiba, ki, kot vemo, ni preveč v soglasju s politiko drugih arabskih držav štorih Gospodarskega razstavišča. Tudi če obiskovalec ni v tej panogi popoln laik, popoln nevednež bo razstava napravila nanj velik, vsekakor prijeten vtis. Nič čudnega. Te že tradicionalne razstave se udeležuje letos 128 razstavljavcev iz 13 držav evropske in a-meriške celine in če ob koncu vojne, torej pred 13 leti Jijgojjljivija ni na tem področju predstavljala prav ničesar, zavzema na tej razstavi nepričakovano lepo mesto. Res je, da je Jugoslavija za to razstavo gostitelj, toda že samo število — 25 jugoslovanskih razstavljavcev v tekmi z najooljši-mi svetovnimi imeni s tega področja, zelo veliko pove. Glavno besedo pri jugoslovanskih razstavljavcih 1-majo vsekakor podjetja »Telekomunikacije«, »Nikola Tesla«, že več let povsem u veljavljeno podjetje «Iskra» iz Kranja, dalje «Industrija za elektrozveze«, , nadalje trije jugoslovanski jedrski inštituti #Jožef Stefan« iz Ljubljane, »Boris Kidrič« iz Vinče in »Rudjer Boškovič« iz Zagreba ter še «Radioin-dustrija« iz Zagreba in «RR» iz Niša. Ne bomo na drobno opisovali posameznih razstavljenih predmetov, pač pa bomo navedli, da se na pr. podjetje »Telekomunikacije« te Ljubljane predstavlja tu s petimi različnimi radijskimi sprejemniki, katerih sprejemnika »Triglav« in «Soča» predstavljata že vrhunske izdelke s tega področja. Gre za UKW sprejemnike, ki oddajajo zvok v #četrti dimenziji«. To m sicer nikaka revolucionarna posebnost, pač pa smotrna razdelitev svočnikov. Ob tem podjetju bomo navedu še to, da izdela na leto okoli 60.000 radijskih sprejemnikov in da bo v prihodnjem letu, v kooperaciji v drugimi podjetji, izdelalo še 15 tisoč televizijskih sprejemnikov. Podjetje »Nikola Tesla« se prav teko lahko ponaša s presenetljivo sodobnimi sprejemniki, ki »e tako po kakovosti kot po zunanjem videzu morejo kosati s sprejemniki katerekoli znamke. Za kakovost izdelkov tovarne »Iskra« iz Kranja jamči že njen sloves. Na razstavišču vidimo njene kompletne telefonske, telegrafske, elektrotehnične in u-smerjevalne naprave in tudi razne elemente za avtomatizacijo industrijske proizvodnje Ljubljanski jedrski inštitut »Jožef Stefan« se je tokrat predstavil z a-nalognim računskim stro- jem, ki je nekaj že tako velikega, da človek pred njim obstane. Pred tem strojem pa se ne ustavljajo le domačini, pač pa tudi tisti tujci, ki so prišli na ljubljanski sejem #Sodobne elektronike« pokazat svoje zelo popolne elektronske naprave Jugoslovansko podjetje »Industrija za elektrozveze« ali na kratko «IEV» slavi letos desetletnico obstoja in dela. Pred razstavljenimi predmeti tega podjetja je vedno polno ljudi. Obiskovalci se zlasti radi ustavljajo pred »industrijskimi televizijskimi napravami«, ki jih uporabljajo za kontrolo in opazovanje dogodkov z oddaljenega prostora. Pred leti smo v ameriških revijah gledali slike, kako vodja oddelka na televizijskem ekranu iz svoje pisarne nadzira delavce pri strojih. Izdelek »IEV« prav gotovo nima te naloge, pač pa omogoča nadziranje delovanja tistih naprav, kjer je delo škodljivo ali nevarno, ki ga pa sodobna proizvodnja zahteva. Ne bomo se ustavljali dalj pri razstavljenih jugoslovanskih izdelkih, pač pa nam že gornji prikaz dokazuje, da so Jugoslovani po vojni krepko pospešili korak, ki že rakazuje, da jim tekmeci, do katerih je bila zgodovina pravičnejša, v razvoju tehnike ne bodo mogli predaleč zbežati. , Od ostalih držav, ki so se na V. sejmu «Sodobne elektronike« v Ljubljani predstavile s svojimi izdelki, in sicer od ZDA, ZSSR, Zahodne in Vzhodne Nemčije, Belgije, Danske, Češkoslovaške, Madžarske, Francije, Avstrije in Nizozemske — bomo omenili le dve. Izmed ameriških razstavljenih ali prikazanih artiklov vzbuja pri obiskovalcu največ »simpatij« miniaturni magnetofon, ki deluje na baterijo. Lahko ga pa priključiš tudi na stikalo normalnega toka, ga nato vtakneš v žep in brez skrbi, da bi te kdo videl, poslušaš vse, kar se drugi pogovarjajo. Sovjetska zveza pa je razstavila majhen radijski sprejemnik znamke »Sputnik«. Sprejemnik je zelo majhen, tako majhen, da ga lahko nosiš v žepu in tega ne bo nihče niti opazil. Na listku pod njim piše: «Prenosni su-perheterodinski radijski sprejemnik s tranzistorji«. Ko si se nekoliko pomujal, si izvedel, da ta sprejemnik deluje na — sončno silit-no baterijo. Pred dvema letoma so se Sovjeti predstavili na milanskem velesejmu z radijskim sprejemnikom, ki mu je potrebno e- nergijo dajala — petrolejka. Tokrat so šli še nemajhen korak dlje. V ruskem razstavnem prostoru na gospodarskem razstavišču v Ljubljani je tudi veliko fotografij, ki ponazarjajo uporabo razstavljenih izdelkov. Fotografije so zelo zanimive. Se bolj zanimiva je maketa televizijskega Stolpa, ki ga grade na tečfčfcvSh gričih v Moskvi. Televizijski stolp bo visok 500 metrov in na njem bo televizijska antena. Pri 400 m bo restavracija in nekakšna velika terasa in do sem bodo vozila obiskovalce dvig*la, ki jih bodo v samih 50 sekundah pripeljala do ploščadi, to se pravi 400 metrov visoko. Premalo prostora imamo, da bi to zanimivo razstavo temeljiteje opisali. Prikazali smo le nekaj stvari, ki so nam bolj padle v oči. Kdo drug bi se verjetno ustavil pred drugimi razstavljenimi predmeti. Pač, po osebnem zanimanju ali strokovnosti. Vsekakor pa je razstava tako za strokovnjaka kot za laika vredna obiska. Odprta bo do 8, ..novembra. V zvezi s to razstavo bo cd 4. do 6. novembra v prostorih ljubljanskega GR tudi jugoslovanska konferenca o elektroniki in avtomatizaciji, za katero se je prijavilo že 60 strokovnjakov, ki bodo črnel1 refera*e ali posegli v diskusijo. P. G. Adrian Kantr«witz je izdelal dve elektronski napravi, ki naj pomagata bolnemu srcu. V levi roki ima miniaturni radijski sprejemnik, ki sc vgradi v pacientov prsni koš, v desni pa oddajnik, ki v prsnem košu vgrajenemu sprejemniku »sporoča«, kako se ima ravnati pri poganjanju krvi v aorto, ob katero je priključen fiiiieUe jubilejni V. mednarodni sejem radia, televizije, telekomunikacij in avtomatizacije so mm s a ni, j: im: omili ’ t; ,V LJUBLJANI OD 31. OKTOBRA 00 9. NOVEMBRA 1958 V Jugoslaviji edinstveni komercialni sejem naj-novejših izdelkov s področja celotne elektronike Najlepša priložnost za sklepanje trgovskih poslov! Izkoristite 25% popust na železnici! Gospodarsko razstavišče Ljubljana AUJIL — da «Katoliški gIa,1.pa našo trditev, da je Pacelli hotel doseči nevt nost ZDA v drug: svat0 vojni (kar bi gotovo P nilo zmago Hitlerja, Musso linija in Hiro-Hita), » re odgovoriti. Namest le - zmerja. S tem P* ne dokaže, razen, da sP1 . pisali zgodovinsko t (To naj si prebere tu ^ vodničar «Novega lis • . je zapisal, da smo «P*Pe2j napadali«). -da *o Všv* carske* stu Lucemu ustano ^ bor samih žena, k' fe (u. ril proti nameri, da di ženam v tej *** jtff. volilno pravico, ov J . jf. lišče utemeljujejo » fco( «Ce žene glasujejo ^ njihovi možje, Jens^benega na pravica nima ^e smisla, in je torej o gaie pa žene QlasVe,°,,teane to kot njihovi možje, u v ^ biti pogubno, ker do razpadanja družin ■ — da so padalci P^®^ ka Bigearda P«>* arb. dni svojega zaščitni** ^ angela Mihaela, ki s daiec, le definirajo: «Prvl p pr®. ki je zletel z ne ,® loe na-stem padcu, brez d oe. prave, da bi obracu kim Luciferjem«. * * * mvjet&e — da je organ *°J gb. armade «Rdeča zvez„etrova, javil vest, da so I- ia. glasbenega šefa arm lastne menjali zaradi ku pctrof osebnosti. Omenjenii or naj bi namreč vsilj kestrom sovjetske svoje lastne skladbe. — da je*d*rektor Wj‘; ce italijanskega pa"a demo-Gino Giordani, ki Je direK. kristjanski poslani , ^aWii-tor glavnega organa dem same a a se . -unV' ko, da je samega — bodil plačevanja o Proti njemu so uved ^ ni postopek; ^avk^oo0 ^ guje baje okrog 1 larjev. * * * „tt - da je lord Manc roj <^c nister brez listnice ngre* Millanovi vladi, nai po-su konservativne n"1 stavil zahtevo, da dot'oi’ Mac Millan Pre**rD' močnejše mesto, ker da 5loo.00° živeti s 3000 funJl 1 ' lir) na leto. * * * ... M°- - da se je Domenke-dugno. ki je bil f 0 tiep®" ga skoro še P°vs ned0vn°, znan komponist. n0st0" vrnil iz ZDA, kjer pal na televiziji, ^ lo- ivashingtonskem je * . fealu, kjer je <** bil za to 5000 Solari milijone lir) na te * * * . 0pat°' - da so astronom j hrjbu valnice Palomar, j.mne^ Wilson, postavili gib-da se starost J Milijarda«1 1;«* 7 in lu *** ičnl 1 je med 7 in let. # * * ,Nesre' . — da si je f nečim ku alga, ki im*ZYa>< kovite zdravilne jcZe le jeze” nV področju dkro« it, » raste tudi lotosov dele ga izvažajo * p„vani ^ ta, in tako praV ^ ski kostanj«, ki je ^jpi. redek‘na evrops« * * * vem fiU--da je v WlW% sf« mu «Ben Hu»> (U(ii jS snemajo v ^ }jajoči Prl> 20 minut trf‘J, |ujejo ‘ j pri katerem sode v0z0v rimski tekmova im za katere so P°tr 600 milijonov **r # * * — da »o tehn- sfruktorji ttlu ^rsk0 Air Plane v Se vsem>rJ,-izdelali načrt voj^'. ,j. ladjo, ki bi bil* bic.k>; liki podobna ko pačrt Za sedaj gre >e ktičn* leČ, papirju; toda P tak0 df’lPo-vedba bržkone jadi0 tehniki i^jnl! Avgust Černigoj SHERWOOD ANDERSON TOis^ecciia ž Say Pearson in Hal Win-sta delala na farmi, tri ie severno od Winesbur-®a. Vsako soboto popoldne s a prihajala v mesto in z ostalimi fanti z dežele podkovala po ulicah. Ray je bil miren, dokaj repak, star kakih petdeset *t. z rjavo brado in hrbtom, 1 se mu je zaradi težkega e‘a nekoliko ukrivu. Po na-ray* se je tako zelo razliko-VaI od Hal Wintersa, kolikor * a Pač lahko različna dva oloveka. "®y je bil zelo resen mož ‘n je imel malo ženo z ostri-m* Potezami v obrazu in Prav tako ostrim jezikom. O-a sta živela s pol ducata enkonogih otrok v na pol Porušeni bajti ob potoku, za-na koncu Will.sove far-“e. kjer je Ray delal. Hal Winters, s katerim je ay delal, je bil mlad fant. Pripadal d*užini Ned Win-eps, zelo spoštovanim lju-em v Winesburgu, marveč je bil eden treh sinov stare-moža, ki so ga klicali ■ndpeter Winter. Ta je šest ?'lj dalje nekoč posedoval zago pri Unionvillu in ga je Ves Winesburg poznal kot starega grešnika. , y severnem Ohio, kjer le-z Winiburg, so se še spominjali starega Windpetra, in sicer zaradi njegove nenavadne in tragične smrti. Ne-ega večera se je v mestu naPil in se potem peljal pro-Unionvillu vzdolž železniške Proge. Henry Bratten- rg, mesar, ki je stanoval ?a onem koncu, ga je na rogu mesta ustavil in ga sva-J*1 - gotovo bo srečal vlak, ki “0 prišel proti mestu; toda "mdpeter je z bičem zamah. Jdl proti njemu in peljal dajo- Prav tedaj, ko ga je zagrabil vlak in ga z obema konjema povozil, se je neki ®et Peljal z ženo po b 1 iž-jjii cesti in je vse videl. Regi je, da je stari Windpeter s'al na sedežu svojega voza in preklinjal naproti prihajajočo lokomotivo in v divjem voselju kričal, ko sta konja, Jkzdivjana zaradi udarcev z mčem, zapeljala v gotovo ?P)rt. Oba dečka — George •'jillard in Seth Richmond — Ee bosta nesreče vedno dobro sPominjala, kajti četudi je vsakdo v našem mestu rekel, °a je stari šel naravnost v Pekel in da se jim bo brez nJega bolje godilo, sta bila na skrivaj prepričana, da je “jSri točno vedel, kaj poče-PJ3. in občudovala sta nje-g°v pogum. Toda to ni povest o Wind-Petru Wintersu in tudi ne o njegovem sinu Halu, ki je Jelgl z Ravem Pearsonom na "illsovi farmi. To je Raye-Va Povest. Kljub temu bom jP°ral še nekaj povedati o gju, da boste dojeli jedro 'Peje povesti. Ual je bil nridanič. To je Vsakdo rekel. Trije fantje so ■ji v tej Wintersovi družini. Vsi so uili širokopleči, veliki JjPije, kakršen je bil sam “indpeter. Vsi trije so bili "gfcpači, tekali so za dekle-" skratka bili so pokvarjeni. ,^ai je bil med vsemi naj-*abši jn vedno pripravljen 3 kako vragolijo. Enkrat je kradel na žagi svojega oče-* tovor desk in jih prodal . "inesburgu. S tem denarni si je kupil ceneno pisa- 0 obleko. Potem se je napil sta sti lo- ■o ko je oče jezen prišel mesto, da bi ga poiskal, ? se srečala na glavni ce- »ku hie] ■h se s pestmi tako obdela, da so ju prijeli in ‘PPaj zaprli, sn 'e h00*'' delat na Will-v v° farmo, ker je bila tam .g*ka učiteljica, v kateio se sgljubil. Takrat jih je i-šele enaindvajset, toda bil dvakrat ali trikrat ^ P*eten v «ženske homatije«, y so pravili v VVinesburgu. -os-kd°, kdor je slišal o nje-p.vi ljubezni do vaške učite-je napovedal slab ko-*Samo v nesrečo jo bo VjVgV‘1, ie pazite« — so pra- tako sta ta dva moža, in Hal, nekega dne ko-Por °k'°'51"' delala skupaj na Od časa do časa sta pogovorila kako besedo in Smejala Potem sla zopet cbč Hay, ki je bil bolj ,ncUtljiv in je vse iemal ze-t vosno, je imel iazpokane ,tako da so ga bolele. ?a !snil jih je v žep in se lje e<^al čez polje. Slabe vo-ie bil, malce odsoten in k0 °ta Pokrajine ga je globo-Presunila. Ce bi lahko vi-kur Pol° na vse njegovo živ- in naenkrat se je it uPrlo v nj^m. Pozabil 3 Hala m sam zase je govoril. «Od boga sem bil prevaran, da življenje me je prevaralo in naprav.Ho norca iz mene!« je rekel polglasno. Kot da je razumel njegove misli, ga je glasno vprašal Hal VVinters; «Ali se je izplačalo? Kako je s tem, ha? Kako je to s poroko in vsem tem?« Zasmejal se je. Poskusil se je dalje smejati, toda tudi z njim ni bilo nekaj v redu. Pričel je govoriti resno: »Ali je to treba storiti — kot mož? Ali moški mora biti vprežen in se pustiti priganjati skozi vse življenje kot konj?« Hal ni dočakal odgovora; pričel je živčno hoditi sem in tja. Postajal je vedno bolj razburjen. Nenadoma se je sklonil, zagrabil grudo in jo vrgel ob ograjo, »Neli Gun-iher sem zapeljal,« je rekel. (.Tebi lahko povem, toda držal boš jezik za zobmi, ali ne?« Rav Pearson je vstal in ga svetlo pogledal. Skoraj za en čevelj je bil manjši od Hala, zato je bilo videli malce nenavadno, ko je mlajši pristopil k starejšemu in mu položil roke na ramena. Tako sta stala na praznem polju, s tihimi brazdami okoli sebe in rdečimi ter rumenimi gorami v daljavi. Iz dveh ravnodušnih delavcev sta se naenkrat prelevila v dva človeka, živeča drug za drugega. Hal je to čutil in ker je bil njegov značaj tak, se je zasmejal. «Torej, stari prijatelj,« je rekel, »svetuj mi sedaj. z Neli ni vse v redu. Verjetno si bil ti ‘akrat v podobni kaši. Vem, kaj bi sedaj vsi ljudje menili, da je moja dolžnost — toda kaj praviš ti? Ali naj se z njo poročim in se naselim na enem mestu? Ali naj se sam vpre-žem, da bi se izrabil kot kak star konj? Ti me poznaš, Ray. Nihče me ne more zlomiti — toda lahko zlomim sam sebe. Ali naj to storim ali pa naj Neli povem, naj se pobere k vragu? Daj, povej mi. Karkoli boš povedal, Ray. storil bom.« Rav ni mogel odgovoriti. Stisnil je Halu roko, se obrnil in se napotil proti seniku. Bil je po naravi občut-jiv in že je imel solze v o-čeh. Vedel je, da lahko da Halu Wintersu, sinu starega Windpetra, samo en odgovor, ki ustreza njegovim izkuš-pjam in gledanju ostalih ljudi. Toda za nič na svetu ni mogel tega izreči, kar bi — to je dobro vedel — moral povedati. To popoldne je še ob pol petih hodil po dvorišču; njegova žena je prišla po stezici ob potoku in ga poklicala. Po razgovoru s Halom se ni več vrnil na polje, temveč je delal na seniku. Videl je sedaj Hala, kako se je preoblekel za večerni sprehod v mesto, zapustil hišo in se napotil na cesto. Sam je šel po stezici za svojo ženo proti svoji hiši. Ni vedel, kaj je bilo pravzaprav narobe. Vsakokrat ko je dvignil pogled in zagledal v večerni svetlobi lepote pokrajine, je začutil nagnjenje, da bi nekaj storil, nekaj, česar še nikoli ni napravil — da bi glasno klical ali pričel s pestmi pretepati ženo — ali karkoli drugega, kar bi bilo strašno in presenetljivo. Hotela Je samo, naj bi šel mesto in nakupil jestvin-Toda komaj mu je poyedala, kaj hoče, že je pričela kričati. «Vedno nekje postopaš, sedaj pa le pohiti! Ničesar nimamo za večerjo v hiši, in t: moraš v mesto in nazaj, toda hitro!« Ray je stopil v hišo in snel s kljuke za vrati svoj plašč. Pri žepih je bil raztrgan, o-vratnik masten. Zena je šla v spalnico in takoj zopet prišla nazaj z umazano ruto v tni roki, v drugi pa tri srebrne dolarje. Nekje v hiši je ogorčeno jokal otrok. Pes, ki je spal pri peči, je vstal , in zazehal. Zopet je zakričala nanj. «Otroci bodo ves čas jokali! Zakaj le samo postopaš?« je vprašala. Ray je šel iz hiše in stopil preko ograje na polje. Pravkar se je mračilo in pokrajina pred njim je bila čudovita. Vse gričevje je bilo preplavljeno s čudovito barvo in celo majhne skupinice dreves so oživele v lepoti. Ob teh jesenskih večerih je bilo za Raya preveč lepega v pokrajini okoli VVinesbur-ga, To je bil vzrok. Tega ni irogel prenesti. Nenadoma je pozabil, da je miren star delavec na farmi. Vrgel je z ramen svoj stari, raztrgani plašč in stekel preko polj. Med tekom je glasno izkričal voj ugovor zoper svoje življenje, zoper vse, kar de'a življenje grdo. »Nič nisem obljubil,« je kričal • prazno, »moji Minnie nisem nič ob-jubil, prav tako nič ni obljubil Hal svoji Nelly. To vem. Sla je z njim v goi/d, ker je to sama hotela. Hotela je isto kakor on. Zakaj bi jaz moral zaradi tega plačevati? Zakaj mora Hal za to plačevali? Zakaj mora kdorkoli zaradi tega prenašati poroko? Nočem, da bi postal tudi Hal tako star in izčrpBn. Povedal mu bom. Ne bom mu tega dovolil. Ujel bom Hala, preden bo prišel v mesto, in mu to povedal,« Ray je s težavo tekel in enkčat se je opotekel. ((Moram ujeti Hala in mu povedati,« si je mislil in četudi je dihal s težavo in sunkovito, je tekel vedno hitreje. Pri tem je mislil na stvari, ki se jih že leta ni domislil — kako je namreč v času, ko se je poročil, hotel oditi k stricu v Portland — kako ni hotel postati delavec na farmi, marveč mornar — ali pa si je hotel poiskati delu na kakem ranchu in na konju prijahati v kako mesto na zapadu, kako bi s pesmijo in smehom ter kričanjem zbudil ljudi v njihovih hišah. Tekel je in tekel ter mislil na svoje otroke in čutil, kako njihove roke grabijo po njem. Postajalo je vedno bolj temno, ko je Ray Pearson še vedno tekel. S težavo je že dihal. Ko je končno prišel na cesto in stal pred Halom Wintersom, ki je dobro oblečen in kadeč pipo počasi hodil proti mestu, ni več vedel, o čem je razmišljal in kaj je sploh hotel. Ray Pearson je izgubil pogum in to je pravzaprav konec povesti. Skoraj čisto temno je bilo, ko je tako stal ob cesti in bolščal v Hala. Ta se mu je približal, potisnil roke v žep in se smejal. «Sedaj bi mi rad povedal Svoje mnenje, ha?« je vprašal. «No — nikar se ne napenjaj, raje nič ne povej. Nisem strahopetec in že sem se odločil.« Zopet se je zasmejal in zakorakal na sredo ceste. »Neli. namreč niti ni neumna,« je rekel. «Ni, me prosila, naj se z njo poročim! Ustvaril si bom dom in rad bi imel otroke.« Tudi Rav Pearson se je zasmejal. Bilo mu je kot da se mora smejati sam sebi in vsemu svetu. Ko je postava Hala Winter-sa izginila v temi ceste, ki ;e peljala proti Winesburgu, se je Ray počasi obrnil in počasi šel nazaj do tja, kjer je odvrgel svoj plašč. In ko je tako počasi hodil, se ie spomnil nekaj prijetnih večerov, ki jih je prež.■•ei s svojimi otroki v na pol porušeni hiši. Sam zase je spregovoril; «No — da, tako je tudi dobro. Karkoli bi mu povedal, bi bila laž,« je mehko dodal in potem je tudi njegova postava izginha v temi. ZA VELJAVO PREB DOMAČO iti MEDNARODNO Slikar, grafik in pedagog Avgust Černigoj, ustvarjalec velikega umeui.škega pomena in £e desetletja e-na najvidnejših oseur.ost. tržaškega umetnostnega 'i/ ljenja, po svoji naravi pač nikoli ne bi dal povoda, da bi ga morati povprašati po letih in jubilejih; in vendar, vse, kar se je dogajalo na likovnem poprišču slovenskega kulturnega ustvarjanja in kar je bilo pogosto pomembno tudi za celokupno tržaško sredino, ki izvira iz posebnih, zgodovinska in narodnostna nasprotja e-konomsko in geografsko /e-načujočih pogojev, skoraj vse, kar je bilo združeno s splošnim kulturnim napredkom tržaškega občestva, je bilo povezano z delovanjem moža, ki se duhovno ni nikoli umiril in ki nikoli ni maral veljati za »zastarelega«, »nesodobnega«, »nazadnjaškega«. Nič lažjega, kakor v materialno saturirani družbi plavati s tokom in izvrševati naročila ro okusu povprečnih meščanov, s komercialno preračunanimi sredstvi, po uglajenih šablonah. Kdor se upira tradicijski miselnosti in Kdor jih umetnostnih središč, leži ravno v aktualizaciji idej, ki so postale podlaga sleher-zametuje konvencionalna pravila, ta se izpostavlja o- samljenosti in preziru someščanov, posebej v mestih kulturne' periferije in provincialnega zatišja. Černigoj je moral občutiti sterilnost takega okolja in pomanjkanje kulturnejših ambicij je zlpsti v trgovsko usmerjenem pristaniškem mestu, ki je zaključilo s prvo svetovno vojno obdobje svojega gospodarskega blagostanja in ki Je doživelo menjavo obeh generacij, starejše iz avstrijskih časov in mlajše ob razpadu črno-žolte monarhije, v politično zelo razburkanih razmerah. V vojnih in povojnih stiskah porojeni val revolucionarnega razpoloženja, ki mu je estetika ekspresionistične deformacije kot podlaga subjektivistično potencirane izrazne upodobitve kar najbolj ustrezala, je zajel dovolj naglo tudi tržaško intelektualno mladino po letu 1918. Černigoj je bil med prvimi Tržačani, ki so prisluhnili klicu nove dobe, med prvimi, ki so se odločili za pota i-skanja in poglobitve novih umetnostnih idealov. S Černigojem v Trstu, s Pilonom v Gorici in z brati Kralji Avgust Černigoj šestdese tletnik Mlajšim je bil učitelj in nor marljive delavnosti, prijatelj in nesebičen svetovalec v trenutkih odločitve in na razpotjih v Ljubljani se pričenja v povojnih letih z vsem mladostnim zanosom oznanjeno obnovitveno gibanje ekspresionističnega rodu; pomenilo je po Moderni slovenskih impresionistov', po .Neznanih in kmalu po Tratnikovih »Beguncih« in »Slep. cih« najodločnejši pn.dor v smeti zavestne umetniške osamosvojitve, pač pa z razliko, da je Černigojevo materialno in tehnično področje zelo mnogostrano in da vključuje uporabno umetnost in prostorno op-emo, in to ie od pocetka svojega razvoja: Tu so med drugim tudi naročila za dekoracijo prostorov tržaških parnikov. Nimam namena podati ni-rti osnovnih biografskih po- datKov, ki so tr/.aškemu občinstvu že znani a^št^vilnilj umetnikovih razstav, pač pa navajam le to, kar bi bilo za' poznavanje Černigojeve umetnosti bistvenega pomena. Umetnik je študiral na akademijah v Daliji (Bologna) in V Nemčiji (Muen-cheh, Bauhaus v Weimaru), bil je med prvimi, morda edini slovenski umetnik, ki je zaslutil ravvojni pomen .sodobne arhitekture s tolikšno zavzetostjo, da je postal osebno Gropinsov učenec in da se je (kot slikar "in ne kot arhitekt) odločil za študij likovnega oblikovanja v ateljejih enega izmed svetovno pomembnih utemeljiteljev 'moderne arhitekture, Odveč je spominjati na dandanašnji že splošno priznane zasluge Bauhausa za postanek sodobne likovne estetike, kadar gre za najbolj dragoceno pridobitve enovitosti sodobne kulture. Černigojeva bistroumna in tankočutna razgledanost v problematiki progresivnih stremljenj je bila plod najživah-nejšega emocionalnega in intelektualnega doživetja naše dobe. Sedaj, po treh desetletjih, po zmagi sodobne umetnosti po vsem svetu (razvojno pomembnem), je prišel čas, da revidiramo svoje ocene, da vrednotimo objektivno in da priznavamo Černigoju mesto pionirja sodobnega umetnostnega ustvarjania, mesto med najvrednejšimi po-borniki za zmago idealov, ki so jih uresničevali naj-plodovitejši duhovi zadnjih 50 let. I. Velike ideje so sprva vselej naletele na omalovaževanje in posmeh. Zgodovina pozna dve vrsti ustvarjalcev; reformatorje, borce, pionirje c-dkritii na eni strani, koristnike in predelovalce započetih smeri na drugi. Tum velike umetnine ne padajo z neoa, treba jim je pripraviti pot m jih pravočasno in z vnemo oznanjati, slediti jim z navdušenjem, z razumevanjem njihovih vrednot, treba jih je odkriti in uživati. Vrednost Černigoje-ega nastopa v Trstu, kjer je bil Černigoj ustanovitelj konstruktivističnega krožka v letih, ko so se borile za svoje priznanje najvidnejše veličine mnogo večnega novejšega podviga, pa čeprav teh miselnih zvez ni vselej lahko razločevati. Černigojev «frapr.ntni» avant-gardizem nekoč oficialno ni bil kodificiran in je doživel v času umetnikovega delovanja v Ljubljani manj u-speha, kakor bi ga stvarno zaslužil (1924). Primorci Černigoj, Pilon, Čargo, Spin-čič, Kogoj Delak (»Tank« 1927), Stiplovšek, Bartol so v prvem desetletju po vojni polni energij in mladostne sile; kot glasniki mnogih naprednih pobud in duhovne preobrazbe slovenske kulture, h Kateri doprinaša-jo tudi nova spoznanja, zraven pa svetovljanskega duha in sončne vedrine, oživljajo in probujajo še malo razvite zarodke širšega življenjskega gledanja. To je rast, ki uspeva kljub mrač-najštvu, kljub ožin' in hladnosti zaprtih kalupov, ki se jim živost elementarnega snovanja južnjakov ne udinja. V vretju revolucionarnih trenj pa služi borbenost umetnikovega temperamenta nenehno napetim spopadom nasprotujočih si tez. Kdor hodi s časom naših dni, temu netijo domišljijo naj-ekstremnejši pojavi in mnogovrstne tehnične rešitve. ^ Ni snovi ali predmeta, ni materiala ali tehnike, kamor ne bi posegel impulzivno dovzetni :n podjetni oblikovalec umetniško sprošče-' nih improvizacij. Kako raznolika dejavnost, kolikšna vrsta stilnih (in černigojev-sko »brezstilnih«!) tendenc! Ko se vešče poigrava z .iz-mi te ali druge vrste, pa končno le daje prednost fouvističnemu dekorativiz-mu, kubističnemu omrežju geometriziranih ploh, podleže uročičnosti neučakanih abstraktnih prividov. Eksperimentalni značaj sodobnega dekorativno . tehničnega slikarstva je uporabni umetnosti najbližji, seveda ga srečujemo tudi v Černigojevih variacijah in kombinacijah. Umetnikova iznajdljivost je kar se da pestra, spontana, prilagodljiva, spremenljiva, vulkanično nemirna. S tolikšno dinamiko in sunkovitostjo se javljajo samo prevratna razpoloženja. In vendar, koliko občutene poezije in než. nosti se skriva v razpolože- njih slikarjeve domače tržaške motivike, na pr. v pej-sažu tržaške luke, v ribiški marini, v intimnosti tihožitja, v portretih in figuralni kompoziciji. II. Černigojeva intuitivnost se je najbolj neposredno izživljala v risbi in grafiki. Tu je njegov nadvse značilni čut za ^rhitesionsko kompozicijo v plohi in prostoru tako precizno zanesljiv in-spirator, da ni čuda, če postavljamo ravno Černigojevo izvirno grafiko med najbolj uspele dosežke tudi na številnih reprezentativnih in mednarodnih graf.enih razstavah, ki se jih udeležuje Černigoj z vse večji’i priznanjem , ki jih je zajel lani. Vendar pa to še zdaleč tri odločilni znak, da so Ilillli UlllllltilllVISIIIIIIIIItlllllliaillllllllllllllllllllll IIIIIIIIMIII Itf Ittll VMV»II VVVIIIItll lllllll IMOIIflfVM IllCf Itllll 11 tVIIIVIIIf VIIIIIIVIIIIIIIIIIIVIIII lil l>f I lllll III lllll i llllllllllllfllllllllllllllllllltlllllllll^llllllllVItllVIIIIIIIillllfllVIIIVIIIIIlilltllllllllVVVIItlKIVIIIIIIIIIIIItK« Kuj vse se napravi ra reklame in ..slave ' Trije novinarji in lepa Jane so se ponesrečili v letalu na poti v Neapelj zato, da bi izvedli «reklamni» trik in «ustvarili» ljubezensko zgodbo, ki naj bi dvignila «ceno» Eve Bartok Vsaka doba prinaša svoje navade in običaje. Za našo dobo bi lahko rekli, da je značilna po tem, da se vedno več ljudi peha za slavo in popularnostjo, pa četudi jih to stane mnogo žrtev in odpovedi. Borba za uveljavitev, pa naj ima ta še tako visoko ceno, je postala že vsakdanji pojav. Najbolj je razširjena seveda med ljudmi, ki so zelo poznani in ki s svojo popularnostjo služijo lepe denarce. Prav gotovo ste uganili, da imamo v glavnem v mislih razne filmske igralce, ki počnejo raizine, tudi najbolj nemo- goče stvari samo, da bi si napravili reklamo in si na ta način utrdili sloves in svoj položaj med ostalimi zvezdniki. Toda na žalost gre ta tekma dostikrat mnogo predaleč, celo tako daleč, da terja človeške žrtve, kot je bil to primer z mlado londonsko manekenko Jane Buck ingh»m, ki je pred dnevi izgubila svoje življenje pri letalski nesreči v bližini mesta Nettuna. O tej mladi lepotici so se časopisi tiste dni toliko razpisali, da je človek skoraj pozabil, da je skupno z njo izgubilo življenje še trideset ljudi, ki so imeli tudi svoje življenjske probleme in težave, ki pa za »lovcea za senzacionalnimi vestmi niso bili tako »zanimivi«. Skupno z Jane so izgubili pri letalski nesreči življenje še trije reporterji znane angleške revije Daily Sketch. Vsi štirje so bili namenjeni v Neapelj — Jane za to, da bi se sestala z indijskim princem Shivom iz Palitanije, trije novinarji pa zato, da bi na kraju samem spremljali svidenje manekenke s prin-oem in njeno borbo, da iztrže princa OP VELJAVEN OD 3. DO 9. NOVEMBRA Oven (od 21. 3. do 20. 4.) Razgibani dnevi, polni prijetnih presenečenj. Finančne težave bodo rešene, ker so na vidiku nepričakovani prejemki. Simpatije. Bik (od 21. 4. do 20. 5.) Občutek negotovosti in nezaupanja na sentimentalnem področju. Lahko pride do nepričakovanih izprememb. Zanimivi razgovori. Dvojčka (od 21. 5. do 20. 6.) Slučajna srečanja hedo lahko imela nepričakovane posledice. Možnost sporov z ljubljeno osebo. Bodite o preznejši pri svojih izjavah. Rak (od 21. 6. do 22. 7.) Nekdo ho zaman skušal porušiti vaš notranji mir. Vzbudili boste nepričakovane simpa tije. Teden bo zelo ugoden na delovnem področju. Lev (od 23. 7. do 22. 8.) Obstaja možnost, da se nebo pooblači. Prepiri lahko po stanejo resnejši, če se ne boste znali obvladati. Telefonski razgovor vas bo razveselil. Devica (od 23. 8. do 22. 9.) Veje zelo ugoden veter za vaše srčne zadeve. Bodite taktni in dosegli boste cilj. Na delovnem področju nič novega. Tehtnica (od 23. 9. do 22. 10.) Premostili boste zapreke. Neki cilj je že zelo blizu. Vsako vpra šanje morate do bro premisliti, preden sprejmete dokončni sklep. Škorpijon (od 23. 10. do 21. 11.) Odločilni dnevi za rešitev Važnih perečih vprašanj. Zadovoljstvo in uspehi na poslovnem področju. Gospodarski položaj se. bo izboljšal. Strelec (od 22. 11. do 21. 12.) Srčne zadeve dozorevajo. Venera vam je naklonjena in vse bo šlo dobro, če ne boste poslušali govoric. Kozorog (od 22. S X 12. do 20. 1.) f ^ V Prepiri v dru- i 1 žini. Izvedeli bo- ste nepričakova-\v______/ ne skrivnosti. Iz- koristite dobre priložnosti. Ne oojte se neznanega. Vodnar (od 21. ni obiski. Delo bo nekoliko naporno, toda polno zadovoljstva. Ribe (od 20. 2. do 20. 3.) Ne mislite, da so vse obljube čisto zlato. Teden je u goden na poslovnem področju in boste dosegli pomemben u-spehr. Potovanje. iz rok filmske igralke Eve Bartok, ki naj bi ga bila že omrežila. Tudi če bi bila zgodba o tej ljubezni resnična, bi bilo odveč poudariti nesmisel tako številne «ekspedicije» za opisovanje dogodka, ki bi v glavnem zadeval dve lepi ženski in bogatega indijskega princa. Toda, ker smo že vajeni, da morajo biti še tatko osebne stvari filmskih igralcev, vedno razglašene na vse vetrove, bi lahko to »poslanstvo« Daily Sketcha še razumeli. Vodstvo revije je pač hotelo preskrbeti svojim čitateljem zgodbo, ki bi jih obenem raznežila im navdušila. Toda v tem primeru ni šlo niti za ljubezen, oziroma za »spopad* med dvema ženskama. Slo je za čisto navaden reklamni trik, ki naj bi služil igralki Evi Bartok, da bi dvignila svojo »čeno« med drugimi igralkami. Eva Bartok ima sicer komaj 29 let, vendar je bila že štirikrat poročena. Se do nedavna je bila zaročena a angleškim markizom Mtlford Havenom, bratrancem angleške kraljice, za katerega se je celo govorilo, da je oče deklici, ki jo je pred dobrim let om Ev a rodila v Londonu. Ni dolgo tega, ko je bila Eva na počitnicah z markizom Havenom v Italiji. In kdor ju je videl, je vedel povedati, da sta se obnašala, kot pač vsi zaljubljenci, ki so na tem, da se poročijo. Naenkrat pa je prišel ..it % i / Indijski princ Shiv Jane fiuckingham, ki se je ponesrečila skupno s tridesetimi potniki na letalu nViscoum«. Mlada manekenka je bila poročena in ločena od libanonskega odvetnika Reginalda Kavaja in je imela hčerko glas, da je Eva markiza zapustila im da se je zaljubila v indijskega princa Stai-va. Da bi to novo »ljubezen* čim bolj izkoristili, tako v korist Bartokove (ki už.va kot igralka bolj majhen sloves), kot tudi v reklamo filmu, v katerem bo sodelovala in da bi svojim čitateljem nudili ganljivo zgodbo o veliki ljubezni med igralko in princem, so si pri vodstvu revije Sketch iizm'sčili še bolj »pikantno« zgodbo. Spomnili so se, da je imel prime Shiv tudi v Londonu neko simpatijo v osebi mlade im lepe manekenke Jame Budkimgham. Seveda 'je bil« to le simpatija im Jane j« princa že pozabila, kot jo je verjetno tudi om. Toda pri Daniy Sket-chu so se spomnili, da bi pm lahko ta simpatija služila zg obdelavo zgodbe, ki bi bila njihovim številnim čutateljem gotovo všeč. Mladi Jane so obljubili lepo nagrado iin brezplačno potovanje v Neapelj, če hi prepričljivo zaigrala Vlogo prinčevo ljubezen do Eve Bartok in ki je prišla samo zato v Italijo, da si zo-ljub:mke, kt j« izvedela za pet pridobi njegovo naklo- njenost. Jane je bila s ponudbo zadovoljna, gaj ji je lahko vsa zadeva samo koristila. Tistega usodnega jutra pa ni odpotovala Jane sama proti Neaplju. Z njo sta potovala tudi dva reporterja in fotoreporter, vsi trije u-službeni pri reviji Daily Sketch. Prva dva naj bi napisala na kraju samem kar se da zanimivo in pikantno zgodbo o srečanju Jane s princem im Evo Bartok, fotoreporter pa naj bi posnel čim več fotografij, ki naj bi prikazovale najbolj razburljive prizore iz tega »srečanja«. Odhod letala iz Londona je bil napovedan za 8.45. Jame je prišla na letališče še dovolj zgodaj, da so jo lahko fotoreporterji še »ujeli«, ko je stopala v letalo in pomahala z roko v pozdrav. Trije novinarji so bili bolj pozni. Pritekli so v zadnjem trenutku/ tako da so bili organizatorji cele zgodbe že v skrbeh, da se jim bo vsa zadeva izjalovila. Potem je zabrnel motor In letalo je odletelo na svojo zadnjo pot. V bližini Nettuna, ko je bilo oddaljeno od Neaplja komaj še kakih deset minut, se je vani zaletelo italijansko reakcijsko letalo. Medtem ko se je pilot reakcijskega letala po čudežu rešil in leži sedaj hudo ranjen v bolnišnici, so vsi potniki in posadka angleškega letala izgubili življenje. Med temi- tudi mlada Jane im vsi trije novinarji. Po nesreči so novinarji seveda takoj poiskali princa Shiva, ki je izjavil, da Jane sploh mi bila njegova zaročenka, temveč da sta bila lg dobra prijatelja, Eva Bartok pa je naznanila svojo skorajšnjo .poroko s princem, ki naj bi ga zelo ljubila. Mi p« se vprašujemo: ali je bilo vredno, da so izgubili svoje življenje štirje mladi ljudje samo za to. da bi pomagali sestavljati zgodbo, ki je bila od začetka do konca zlagana in izmišljena .n ki naj bi služila za reklamo igralki, ki prav gotovo mi pri svoja zadnji ljubezenski dogodivščini, fm končno: ali je res potrebno, pošteno in pametno, da časopisi objavljajo takšne in podobne zgodbe im da si jih po potrebi celo izmišljajo, le da bi zadovoljili določeno število svojih čitate-ljev, ki- jih takšne zgodbe navdušujejo? Datly Sketch je objavil po nesreči dolg članek, v katerem je poveličeval žrtev svojih uslužbencev. Toda javnega mnenja le ni mogel prepričati, da je njegovo žalovanje res občuteno. Eva Bartok tudi v resnici prehiteli Ruse na tem področju. Ni namreč dvoma, da bi Rusi prav z lahkoto naredili isti poskus z rakete, ki je nosila «Sputnik III.» in ki je dvignila na višino 1.880 km koristno breme 1.328 kg. Zakaj tega niso poskusili narediti? Po mišljenju, ki prevladuje na Zapadu, se sovjetski specialisti ukvarjajo predvsem z umetnimi sateliti. Zlasti pa jih zanima vračanje satelitov na Zemljo in brž ko jim bo uspelo rešiti to vprašanje, bodo po vsej verjetnosti poslali v vse-ir.irje človeka. Velikost in teža »Sputnika 111.» to namreč že sedaj dopušča, \ endar pa še ni rešeno vprašanje povratka. Po nekaterih vesteh iz Varšave in Moskve so sovjetski strokovnjaki že napravili nekatere načrte, da bodo poslali raketo okoli Lune. Po nekem takem načrtu naj bi se približal Luni satelit, ki bi neprestano večal elipso po kateri kro-ž. tako, da bi zadnja elipsa znašala 417.000 km. Zanimiv je tudi načrt prof. cebotareva in bi po tem načrtu napravil satelit samo eno veliko elipso za Luno ter bi celotna pot trajala deset dni. Amerikanci sedaj napredujejo po več poteh. Tako so objavili nekatere podatke o raketi «X-15», ki naj bi predstavljala nekako prehodno fazo med letalom iu raketami. Ta raketa-le-talo naj bi dosegla brzino 6000 km na uro in naj bi se dvignila v višino 100 km. Z raketo bo upravljal živi pilot. Predvidevajo, da to raketa poletela prvič prihodnje leto in da jo bo na višino 12 km ponesel štirimotorni bombnik «B-52», kjer bodo pričeli delovati raketni motorji, ki ji bodo dali potisno silo 30 tisoč kg. Poleg tega posvečajo posebno pažnjo izgradnji o-giomne rakete balističnega tipa «Titan». Gre za rake- to, katero grade specialist, raneriškega letalstva, , naj bi na zemlji_ preletela razdaljo 15 tisoč kuoni trov in pri tem prenesla koristno težo treh ton, s ma pa bi tehtala v celoti 117 ton. Očitno je, da P« za tipično vojaško raKeL' ki je namenjena Pren,f' r.ju atomskih bomb s ko tinenta na kontinent, ven dar pa bi lahko tudi raketo uporabili za .P06 "in nje umetnih satehtOT. ., izvedbo drugih vsemirs načrtov. .„,pri- Končno računajo Affl kanci, da bodo kaj kma “ poslali, na Luno »Pioneerj* II.», ki naj bi imel preceT nje izglede za uspeh, ker tej raketi znatno povecah notisno silo tako, as. njegova brzina dosegla * tisoč kilometrov. grafolog ODGOVARJA ČAVEN: Svežina idej. g* j:etnost v njihovem , oSt, nju in impulzivna to so odlike Vaše Bodočnost na katero S vedro, ne prinaša ljubo-Premaggti pa moir,at® Diru sumje in nagnenje * Pr Ljubezen Vam ne za t(>. temveč zahtevate tud/i z y bo. Uspehi bodo vidrrej . poznejših letih, kajti tev postavljenih ciljev P . se le čas! Z,a Vas ni. „o. karstvo, ampak dihamico1 seganje v tok življenja. VIJOLICA 307: Ste sta£j>* mati. saj Vaš sta cut da sti in pripravljenost P° vn3. ti bližnjemu zelo razvita. ^ ko sta točnost in smis Vaš7ga Va* k nad®' red osnovi Potovanja bi močno Vaše duševno obzorje, ter morda celo napotila k r ljevanju študija odnosno ^ la, katerega ste pred let- jij, krnila. Neuspehi materi« ^ značaja, kateri so .PrealWija-bili odločilni, počasi i#6 jo gvoj vpliv, vsiled česa, ponovno obračate k P® J ijim pogledom do sdju*1 skušate razumeti njihov® nam.ja. Fižolčki Spisal in narisal Milko "Barn Fižolčka sla se v Minkini liiši prav čila. Na ščurkovem hrbtu sta jo prepotovala ^a, ti pa tja do podstrešja. Tudi sama sta plcza aj,t kor prava hribolazca po raznih skritih i:’Zj,0zel° Takih pa je bilo vse polno, zakaj hiša jo stara. Nekega dne lezeta po globoki špranj' cepneta v temno jamo. Jejhata, štrbunk! sta se prestrašila! FRANCE MAGAJNA Olirntna zarota V poznih urah lepega in čarobnega večera porajajoče se pomladi se ie Binca Kitara nenadoma predramila iz prvega sna. Pomela si je trudne oči in se hipoma zdrznila. Ali sanja aii je resnica? Zunaj pod oknom je stal nekdo in brenkal po milo se glasečih strunah in ta nekdo je mogel biti edinole Pepe Cimbal, ki ga ima ona tako rada. In Binca, s srcem polnim rajske miiine, je vstala in odprla okence, da pogleda, ce je res. Da, on je, črnooki Pepe Cimbal! In se je odzvala njegovim strunam in ga povabila k sebi ti sobico, ker v mraku ni opazila škodoželjnega smehljaja, ki mu je krivil ustnice. , Vprav tisto uro je rdečebrki Lojze Boben bobnal po praznem srcu pod oknom Rezike Flavte, da je Rezika mahoma vstala, odprla okence in ga povabila k sebi v kamrico, da mu tam z ljubeznijo napolni prazno srce. Kako naj bi revica opazila zlobo v njegovih očeh! Ravno takrat je ob rožmarinovem grmu pod okencem Anice Trompele stal Tone Klarinet m piskal o luni, ki sije, tn o kladivu, ki bije pozne ure, on pa da ne more spati, ker mu ne pustijo prej neznane srčne rane. In je bila usmiljena Anica in je odprla okence ler povabila Toneta k sebi, da mu hude rane od blizu zakrpa in zaceli. Kako naj bi, ubožica, poznala hudobne misli, ki so mu tedaj rojile po glavit Gledal je nagajivi bogec Amorček to dogodivščino, gledal je in si pomenljivo mel roke. Posebno sladko pa se je smejal tistemu, kar se J« nekaj minut pozneje v sobicah dogajalo... Gledal je in se hihital, nato pa je zaprl nebeško linico, da se posveti drugim dolžnostim. Polnih šest mesecev je preteklo preden se je bogec Amroček spomnil treh vražjih fantov od fare in treh prelestnih deklet od župnije. Odprl je nebeško linico, da vidi, kaj delajo. In videl je veliko čudo. Vsi prebivalci Doline na hribu so dobili skrivnostne obraze. Po dva in dva, po trije in trije in po več in vec skupaj jih je bilo in šepetali so drug drugemu tajnostne reči. In to razburljivo stanje so ustvarile samo tri molčeče prijateljice treh deklet od fare. Dogodilo se je namreč, da so tri zaupne prijateljice s sveto obljubo molčečnosti izmolzle iz treh deklet od župnije tako skrivnostno novico, da so komaj čakale, da jo razbobnajo po vasi. In v Dolini na hribu je zavrselo in so stare ženice vrtele oči in pomenljivo sklepale roke. Stari možakarji so pa pravili, da je današnji svet pokvarjen in da oni niso bili v mladosti nikoli taki, v starosti pa seveda še manj. In so govorili fantje nekaj o dol-gopetih štorkljah in dekleta so šepetala o najnovejšem množičnem rromanju v Rim*. Ali največje čudo sveta je pa bilo tole: Vsi trije vražji fantje od fare so postali kar čez noč nezaslišano oblastni. Tone Klarinet je na primer nosil glavo pokonci kakor sam župan in je kar vsem po vrsti pripovedoval, da ima c bednem stanju Bince Kitare samo on pravico govoriti in da ne bo nikoli tajil svoje krivde. Če ima kdo k temu kaj pripomniti, naj kar pripomni! Hudo zavzeta je bila Binca, ko je slišala take besede. Trdno je bila prepričana, da vprav Tone nima, v kolikor se nje tiče, prav nič govoriti. Samo Pepe Cimbal sme govoriti, ker on je edini plezal v lepih nočeh skozi okence in na fantovski način vedril v njeni kamrici. In šla je vznemirjena Binca k mami ter ji skesano priznala svoj greh in resnico o Pepetu Cimbalu in ji je še povedala, kake neumnosti čele-sta Tone Klarinet po vasi. Mama je tedaj jadrno odfrlela proti Cimbalovi hiši in ie po čudnem naključju srečala med potjo Toneta Klarineta. Spoštljivo jo je pozdravil Tone in jo je prijel z obema rokama za ramena. tMamica ljuba,* je rekel, thudo mi je, da sem napravil tako žalost vaši Binci, ki jo imam rad. Povejte ji, naj ne joka zaradi tega. ker jaz sem mož poštenjak in jo hočem odvesti kot pravo ženo na svoj dom. Pomenite se z njo in določite, kdaj naj pridem snubit.* rf(h^Je,v^eliki, 0/ozi odprla usta na stežaj, da je Tone lahko gledal noter kakor v golenico dragonskega škornja. In preden je mogla usta spet zatisniti, je Tone prijazno pokimal in nadaljeval svojo pot. Ni opazila, da mu igra na ustih pravi satanski smehljaj. Kakor vihar je tedaj mama odbrzela proti Cimbalovi hm in je na srečo dobila Pepeta samega doma. In kakor sršen srdita mu je vrgla v obraz, da je nečistnik in zapeljivec in je potem hotela vedeti, kaj pravzaprav namerava ■‘z njeno Binco. UK Pepe je kazal veliko začudenje in je potem rekel, da on ni prav nic kriv Btnčine nesrtce, kajti take krivde se on zaveda samo pri Re*ikJ Flavti, ki jo edino ljubi in je on velik poštenjak, ki bo Reziko čim najprej odvedel pred oltar. K-ar se pa tiče njene Bince, naj se mama kar obrne na Toneta Klarineta, ker samo on ie pod njenim oknom piskal o srčnih ranah, ki mu spati ne pn~ ste. On, Pepe, sicer ne ve nič in ne reče nic, sumi pa zelo, da je Tone marsikateri večer zlezel skozi okence v kamrico m potem — saj veste! Mama je vsa zmešana zbežala domov in Je hudo ozmerjala Binco in ji je rekla, da je fci je imela morda že regimente fantov v ^ 91 in zdaj seve ne more pogoditi, kateri bi bil 1 pravi. In sram naj jo bo in spot in naj se ka hitro zmeni s Tonetom, dokler ta še ne ve, kcosti vprašanja Siti bo koristno po- IKm,.. Sfod pcmembnejšib v PlSov in izraziti sninš- ninen; m izraziti sploš-iili“‘“®nie o ugodnostih, ki '^rn°Vl zakon prinaša pred-kwi.v1 zvezi s trgovino s "'iškimi pridelki. ion Clen omenjenega za-!;ovln Predvideva, da se trije^, a s kmetijskimi pri-f‘1sk h 0 vrš' v okvira ob-5sbei trgov za prodajo na tCali izven njih. S tem ilCa P1 je uzakonjena pra-^ai i °^aialca oziroma pro-Wn : da proda svoje s>^ direktno potrošniku ‘napredovanja prekupče-ali komisionarjev. izdajalci morajo zaprosi-‘ti v posebni seznam \ /^ovinski zbornici. Šele podlagi vpisa v ta se-jj? Pridobijo pravico do v Prostore trga na ^, 0, Ta predpis se ne na-v nobenem primera r| et'iske proizvajalce, 10 te§a zakona med l'Co v Pravi, da imajo pra-■o tu^s'°Pa na trg na debeli n Posamczni ali združi ^Proizvajalci, čeprav ni* ^Sovi ni v Posebni seznam H n ke zbornice. Zakon vjj določa, da morajo biti IHt^plzvodi podvrženi sa-^"ri pregledom. tis, P 1 vsebuje važen pred-Sjev Predvideva imeno-No *?°misije za trg na deli im, Iroroisijo morajo 't^prienovani tudi pred-!&vaio Peposrednih obde-troV’ kl deiujejo v okvi-Sa na debelo. c*, ‘"tein v glavnem — po mnenju — važnejša ':teddi zakona Poleg teh IfUga vsebuje zakon še *9io v ,0l°dila. ki se nana-!altOh11Siavnem na izvajanje !lkmua 'n predpise o poslo-m tep. Samih trgov na debe-bptreh ° f°rmalnostih, ki so jth vn^ za ustanovitev le kjo kolikor še ne obsta- ,9koj ^jfonju tega zakona se Pojavi cela vrsta vpra-^a‘erim bcm skušal v invdj °teu najti tudi od- hit^l je vlada izdala ta Oču., ° Predstavlja vsako-bjskir>, ^rast cen tako kme-« iti HVPridelkom kot me-težko breme za ištiiif gospodarstva. Popih ?e v današnjih po-,'hii v^let v klešče, s kate-v l®nti ®tiskajo razni speli?1« io S sprostitvijo trgo-,'ia. t Upati, da se bo raz-li*1 tj&f, nrenca med sami-r brio na debelo in na & Prr,i r med neposredni-L^ko zyajalci. Od tega bi wHnr?- snik imel koristi, *Ce ^ilo izvajanje r®s tako uspešno, kot si to želijo tisti, ki so zakon izdali. Naši kmetje bodo nedvomno imeli tudi nekaj koristi, vendar bodo te koristi tudi združene z določenimi, sicer manjšimi ne-prilikami. Da nam bo postale to vprašanje jasnejše, morimo najprej pogledati, kako je potekala prodaja do sedaj. Do sedaj ni bila dovoljena prodaja pridelkov izven občinskega trga na debelo. Res je, da so organi, ki so nadzorovali predajo, zaradi stiske na omenjenim trgu bili prisiljeni zapreti od časa do časa svoje budne oči. Kljub veljavnim predpisom se je dopuščala tudi direktna prodaja izven omenjenega trga. Od časa do časa pa se je le zgodilo, da je kdo moral plačati kakšno riobo, ker se ni ravnal po obstoječih predpisih. Sedaj je uzakonjena pravica neposredne prodaje tudi izven prostorov trga na debelo. Naši kmetje bodo lahko prodali svoje pridelke direktno prodajalcem na drobno. S tem v vezi bodo imeli ne posredni proizvajalci celo vrsto malih koristi. Kmetje bodo lahko imeli svoje stalne odjemalce, katere bodo vsak dan zalagali z zelenjavo. Ob taki ureditvi tega vprašanja bodo proizvajalci nabrali le toliko zelenjave, kolikor jim je bilo od odjemalcev naročeno. Prihranki, ki bodo tako nastali, bodo ugodno vplivali na učinek kmečkega dela. Pogosti pojav zametavanja kmetijskih pridelko-’ ne bo več delal tolikih skrbi našim vrtnarjem kot se je t,o dogajalo do sedaj. Z neposredno prodajo svojih pridelkov bo proizvajalec občutno prihranil na času. Odpadli bodo vsi stroški za tehtanje, prenašanje tovorov itd. Ne smemo pozabiti, da so naši kmetje morali plačevati 15 lir od kosa (za-boia-vreče) za težaka, če tudi se le teh niso posluževali. Sedaj mora to nujno odpasti ,ker ket zakon pravi v svoiem 9. čienu, nihče ne bo smel terjati plačila, če le to ni v skladu s usluž-nostmi, ki iih je za to plačilo nudil. Sodflj se bo torej plačalo te>aka le, če nam bo težak ali kdor koli opravil neko delo. Terjatev, za katero ni bilo izvršeno odgovarjajoče delo, je nezakonita in zato predstavlja kaznivo dejanje Kupci ne bodo prisiljeni več nakupovati zelenjave in sadja na glavnih tržnicah, ampak bodo lahko kupovali 'blago tani, kjer bodo imeli večje koristi in niže stroške. Tj stroški so popolnoma enak. stroškom proizvajalca. Sem prištevamo stroske prevoza, tehtanje in stroške za težake. Vsi ti stroški so nujno bremenili blago in tako povišali prodajno ceno na drobno. S tem sicer še ni rečeno, da nepošteni prodajalci na drobno ne oodo mogli imeti ovojnega zaslužka s tem, da bodo plačali nižje cene proizvajalcu in nabili višje cene potrošniku. Obstaja tudi možnost boljših cen za pridelke tukajš-nega področja, ker se bo dotok le teh razporedil po raznih trgovinah za zelenjavo. Do sedaj so se ti pridelki kopičili na trgu na debelo in dostikrat se je zgodilo, da naši kmetje niso realizirali niti proizvodnih stroškov, ker so ob veliki količini zelenjave bili prisiljeni prodajati pridelke po smešnih cenah. Od tega je imel proizvajalec seveda občutno zgubo. Zelo verjetno je, da bedo kljub znižanju cene na drobno rpaši kmetje lahko dobili za svoje pridelke nekaj več kot do sedaj. Negativne posledice, ki so združene z novim načinom poslovanja obstajajo v zdravstveni kontroli proizvodov in v oblikovanju cen na trgu. Te neprilike vsekakor ne predstavljajo tak faktor, ki bi lahko zmanjšal ugodnosti, katere nastajajo ob uvedbi novega zakona. Naši pridelki so vedno sveži in zaradi tega ni nobenih dvomov o njihovi kakovosti. če bi taki dvomi tudi obstajali, vemo, da sam kupec odklanja blago slabše kvalitete in zato se nam ni treba bati, da bi prišlo na trg blago slabše kvalitete. Glede na vsa zgoraj omenjena dejstva in na predvidene ugodnosti, ki jih bodo lahko imeli naši kmetje od oprostitve . trgovine, lahko samo pozdravimo ta ukrep iii upamo, da bo uvedba tega zakona prinesla one u-rodnosti, ki jih od njega pričakujemo. 1 INŽ- JOSIP PEČENKO Predsednik PD «S. Škamperle* otvarja občni zbor XI. EEDNl OBČNI ZBOR SVETOIVANSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA PD «S. Škamperle* in nakazalo smernice Besede pomenijo: VODORAVNO: 1 starodavno mesto v Argolidi; 5. pulim, potegujem iz česa, 9. obrtni«, 14. določene barve, 15. delim pravico, 16. vrsta nesreče, 17. medmet, 18. angleško žganje, 19. slaven francoski romanopisec, 20. velika kača, 21. določene barve, 22. prvi dve črki besede pod 13. navp. narobe, 23. glodalec z imenitnim kožuhom, 24. okras glave, 25. češko moško ime, 26. debel, rejen, 27- strgulka (dvoj.), 28. rezultat nediscipliniranega obnašanja, 29. seme, klicno zrnce, 31. brez odlašanja, 33. rahlo z vlago prevlečen, 35, italijanski predlog, 36. --aelektre. ni snovni delček, 37. kriv, zavit, 38. zdravilna rastlina grenkega. okusa, 39 število, 40. dva soglasnika, ki ju pri razlogovanju ne smemo ločiti, 41. mera za tekočine, 42. neomajen, 43. otrok, 44. oma-lovaževalna, žaljiva označba pisca, 45. listnato drevo, 46. pristanišče v Istri, 47. mesto na Finskem, smučarsko središče, 48. plitve mlake, 49. prislov kraja, 50. svetilka, svetloba, 51. nemško moško ime. 53. brez bolezni, 55. del posode, 57. znak za srebro, 58. listnato drevo, 59. pevski glas, 60. kmetijstvu potrebni živalski iztrebki, 61. odstranjevati z ostrim rezilom kocine z obraza, 62. rahlo opozorilo, 63. švicarsko zimskošportno središče, 64. igralci, 66. orjak, 67. močan, velik človek, 68. fine, rahle, 69. ne več cel, 70. eden iz- Preteklo sredo je bil XI. redni občni zbor prosvetnega društva «Slavko Škamperle». Društveni občni zbori, je poudaril predsednik v svojem poročilu, so marsikdaj zelo važni, ker pomenijo za društvo prelomnico v njegovem de. Ih in mnogokrat sprejemajo rove smernice, ki povsem spremenijo potek nadaljnjega dela. Prav zaradi tega, je poudaril predsednik, je moj a želja, da bi tudi naš občni zbor pomenil prelotpnico v dosedanjem delu ter nakazal nove smernice za uspešnejše delovanje društva v bodoči dobi. Potem ko je analiziral vprašanje nezanimanja in skrčenega delovanja prosvetnih društev, je predsednik ugotovil, da ie bilo delovanje p.d. «Slav-ko Škamperle» v pretekli poslovni dobi zadovoljivo, potim pa je še poudaril važen , pomen vzgoje mladine in po-' dal besedo tajniku. Tajnijko poročilo vedno ka-*e uspehe in neuspehe druš-, ivenega delovanja in zato povzemamo iz njega glavne misli. Po krizi, ki je nastopila v času zadnjega občnega zbora, je dejal tajnik, se je peo-iki zbor hitro povzpel tako po številu yč!anov kot tudi gle. de na kvaliteto. Na prvi vaji je bilo sicer le 17 pevcev, pozneje pa je to število naraslo in kmalu je prihajalo na vaje čez 40 pevcev V glavnem so to bili člani društva, toda v zbor so se tiključili tudi nekateri pevci iz p d. «Ivan Can. kar«, nekateri pevci iz Lo-njarja ter nekaj gojencev /Glasbene Matice. Prve mesece zbor sfcer ni nastopil, ker jt l ilo treba začeti znyva, zate /ta je pozneje presenetil tržaško občinstvo z nastopi v Avditoriju (Prešernova proslava) in na koncertu Glasbene Matice ter občinstvo v sežanski kino dvorani. Skupno je zbor nastopil štirikrat, in sicer ped. no p sodelovanju z orkestrom Glasbene Matice. Zal pa ugotavljamo, je dejal tajnik, da v novi sezoni m več tistega navdušenja, ki ga je bilo čutiti lani. Sedaj obiskuje vaje le od 25 do 30 pevcev, pa še med temi sc nekateri neredni. Toda upati je, da je to le prehodna kriza in da se bodo pevci v bodoče rednejše ter v večjem številu udeleževali pevskih vaj. Poleg vaj pevskega zbora je bit v društvapih prostorih taci tečaj nemščine, in sicer dvakrat tedensko. Število te- o društvo čim več mladine, medtem ko je naloga starejših, da mladini pomagajo s svojimi izkušnjami pri njenem delu. Zelo aktiven je športni odsek p.d. eSlavko Škamperle«. Iz poročila je bilo namreč raz. vidno, da je bil 22. in 23. januarja letos organiziran turnir p odbojki, 27. in 28. marca so člani sodelovali v namiznoteniškem turnirju, ki ga je organiziral KM1, 27. aprila je športni odsek organiziral dvoboj Sežana-Trst, ki je bit p sežanski telovadnici ((Partizana«, 18. maja je bilo srečanje z, gojinei Dijaškega do-m t, 1. jrmja' j~e’ bfto srečanje nika Josip Kolarič, za gospodarja Alojz Placor, medtem ko so odborniki Feručo Jur-kic, Alojz Abram, Glavko S vab, Marino Dolgan, Vijolica Novak, Anica Hmeljak in Josip Prelc, izoolili so tudi pop nadzorni odbor, ki ga sestavljajo dr. Stanko Vnga, ing. Andrej Cok in dr. Igor Gruden. dvakrat tedensko. Število te- s srednješolci,* 24., 26. in 26. Čajnikov je bilo kar zadovolji. so prirediti odbojkar- PO. saj se je" nemščine učilo ,sfcf turnir ’ za pokat nPrimor- kakih 25 oseb. Sedaj se tečaj spet nadaljuje in pričakuje se, da se bodo udeležili še novi člani. ,, M Društvo je priredilo tudi precej družabnih prireditev. Po zadnjem občnem zboru so bili družabni večeri celo po enkrat na teden, poleg tega pa je bilo še nekaj plesov za m'adino, miklavževanje, silvestrovanje itd. Bil je prirejen tudi društveni izlet, ki’ se ga je udeležilo 42 oseb. Sedaj pa še dve kočljivi iprašanji. Knjižnica in dramski odsek sta namreč povsem zamrla. Za knjižnico je premalo zanimdnja, za seftavo i-[ gralsfce skupine pa ni na razpolago ljudi. Mladinci, ki delujejo v društvu, so z delom že tako obremenjeni, da nt morejo prevzeti novih obveznosti. Sicer se je skušalo tudi na tem področju nekaj napraviti, a je prav zaradi pomanjkanja ljudi vse skupaj propadlo. Tajnik je svoje poročilo zaključil s priporočilom, naj bodoči odbor skuša privabiti ki turnir za pokat skega , dnevnika«, 27. septembra pa Je bil povratni dvoboj v ženski odbojki., namiznem tenisu in šahu med Sežano in Trstom. V poročilu je bilo nato poudarjeno, da bi bilo prav, kc bi se športna srečanja med sežanskimi in tržaškimi mladinci v bodoče nadaljevala in se razširila tudi na druge športne panoge. Omeniti je tuni treba, da nekaj čtanop športnega odseka vztrajno vadi orodno telovadbo, čeprav ni razen droga, konja in obro. čop nobenih drugih potrebnih rekvizitov in bi bilo zato prav, da se rekpiziti poskrbijo. Na občnem z boru je bilo seveda podano tudi blagajniško poročilo, poročilo knjižničarke, govorili so tudi o pevskem zboru, končno pa je podal svoje poročilo še predstav, nik nadzornega odbora. Sledile so politpe nopega odbora. ki je tako sestavljen: predsednik je Niko Škamperle, za podpredsednika je bil izvoljen Anton Podbršček, za tajnika Aldo Rupel, za blagaj- » U|l*U v UTVimiu občni zbor društva Z OPČIN Ob asfaltiranju nekaterih poti Brali smo, da je bilo pred dnevi oddano na drajbi delo za asfaltiranje nekaterih poti na Kontovelu, Proseku in na Opčinah, in sicer za izklicno ceno 9.950.000 lir. Ne vemo sicer, katere pot' in ulice so predvidene za asfaltiranje, vendar )e jasno, da z določeno vsoto ne bodo mogli asfaltirati vseh poti v o-menjenih vaseh. Ne vem, kako je na Proseku in Kontovelu, zato pa bi rad omenil nekaj besed o stanju poti na Opčinah. Predvsem mislim, da oi bilo nuj no potrebno asfaltirati Ul. dei Sallci, ki se od križišča Narodne in Proseške ceste odce pi proti pokopališču. Ta pot je precej prometna, saj ne mine deset minut, da ne bi po njej vozil kakšen avto ali kamion. Zato je tudi vsa razrita in polna lukenj, ob suhem vremenu se dviga prah, ko pa dežuje, se luknje na mah napolnijo z vodo m blatom. Omeniti je tudi treba, da se po tej ulici odvijajo pe grebni sprevodi na bližnje pokopališče. Mislim, da bi morala biti ta ulica prva, ki bi prišla v poštev za asfaltiranje. In ker sem že omenil to ulico, naj tudi poudarim, da bi morali pristojni organi posvečati nekaj več pozornosti čistoči o-koli električne kabine na samem križišču, ik 'a imajo ne kateri za javno stranišče. Od rod se posebno v toplih me sccih širi neznosen smrad, kar prav gotovo ne -roristi turističnemu ugledu Opčin Nadalje so asfaltiranla potrebne tudi poti za Prosvetnim domom, kjer sicer ni toliko prometa motornih vozil zalo pa je toliko večji promet domačinov. Poti «o v prav slabem stanju, prav tako polne lukenj in ko dežuje, so zaradi velikih mlak skoraj neprehodne. Tudi za te poti bi bilo prav, da bi jih čimprej asfaltirali Upam, da bodo pristojne oblasti upoštevale dejanske potrebe. S. M med predsednikov ZDA, ki se je proslavil kot vrhovni poveljnik severnih držav v secesijski vojni, 72. starorimska utež in novec, 73. moško ime, 74. dišavnica, 75. jugoslovanski voditelj. NAVPIČNO: 1. država v Južni Ameriki, 2. postajam rdeč, 3. dedna zasnova, 4, četrta in sedma črka besede pod 13. navp., 5. čistilen, snažilen, 6. prevrat, nenadna sprememba režima, 7. jesih, 8. znak za americij, 9. vrsta avtomobila, 10. zidarske naprave, 11. zensko ime, 12. znak za akti-nij, 13. speven, i5. nadomeščati, zameniti, 16. funkcionar v odboru, 17. dednost, 19. ni-žind, dolina, 20. posoda za odpadke, 21. gostinsko podjetje 23 neobut, 24. vprašalnica, 25. enota japonskega denarja, 28. glas, zvok, 27. Dodzemeljski hodnik, 28. reka v Angliji, 30. skupina čebel, 32. oziralni zaimek, 34. sorodnik. 37. duševno bolan, 38. sprejemati, jemati, 39. neokretnosti, nespretnosti, 41. neparen, 42. nalet, trčenje, 43. nas opozarja na o-genj, 44. poudarjena pritrdil-nica, 45. vrednostni papir, 46. okrasna ptica, 47. pralno sredstvo, 48. kratica za italijansko denarno enoto, 49. oziralni za. imek, 50. snežni plaz, 52. kolikor jih je, v celoti, 54. instrument, 56. ljudska pritrdil-nica, 58. osnovna človekova ootrebščina, 59. osebni porok, 60. veliko kmetijsko posestvo, 61. hitro, naglo, 62 nedoločni zaimek, 63. predplačilo, 65. nota v duru, 66. pritok Visle v Galiciji, 67. vrstao velikega slokega psa, 69. medmet, 70. znak za germanij, 76- nota iz solmizacije REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. strd, 4. jutri. 8. Tomsk, 12. št.,, 14. Tamar, 16, indic, 18. peška, 20. rž, 22. nadav, 24. Gubec, 26. smoj, 27. trg, 29. srdit, 31* kotel 33, Edo, 34. toplo, 26. drvar, 38. Siena, 40. vedro, 41. hrust, 42. start, 44. oves, 45. premo, 46. slana, 47. Be, 48, Capri. 50. atomi, 52. atlet, 54. I(van) P(rijatelj), 56. trapa, 58. arena, 60. oaza, 61. Kuk, 67. agent, 65. ateku, 67. zar, 68. preča, 70. tasti. 72. trkam, 74. Centa, 75. torki, 76. legar, 78. akti, 79. denar, 80. Bgron, 81. urn, 82. ekcem, 84. sidro, 86. n jr ne, 88. Ag, 89. Aldan. 90. tožni, 91. Adam. N 4VPICNO: 1. smrt, 2. rt, 3. dan, 4. jadro, 5. urad. 6. r i, 7. ing, 8. Tihor, 9. acet, 10. SP, 11. kes, 12. Skoda. 13. Tajo, 15. maslo, 17. dukat, 19. šment, 21. žrtev, 23. vidre, 25. cesta. 28. godec, 30. truma, 32. liana, 35. prsat, 37. vsota, 39 Erato. 40. vodik, 41. hripe, 42. slina, 43. Peter, 45. Praga, 46. smeti, 47, bezgm, 49. prača, 51. orati, 53. ,azar, 55. pupek, 57. Anton 59. akter, 62. krute, 64. Taras, 66. argon, 69. etika, 71. skrit, 73. kanja, 74. capa, 75. tema. 76. Lyon, 77. smem, 79. ded, 80. bri, 81. Una, 83. cl, 85. do, 87. ud. (Nadaljevanje sledit l°°°ooooooo < LIBERALIZACIJA TRGA S KMETIJSKIMI PRIDELKI, MESOM IN RIBAMI Kakšne koristi bodo imeli kmetovalci °d zakona za prodajo pridelkov na debelo k*. '--S* V ii '8 KRIŽANKA Proizvajalci bodo lahko prodajali svoje pridelke izven trpa na debelo, torej tudi direktno potrošnikom ■ Ugodnosti večje od neprilik Vreme včeraj: Najvišja temperatura 15.6, najnižja 8.9; zračni tlak 1011. 1a še dviga, ve er 38 ' km teveirrtnthodc.ik. vlaga 63 edot., padavine 38,5 mm, nebo inobiačeno, mct,e raznih app, tenp peratura morja 16.8 Stcprnje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 2 novem Verne duše, Zala ^ Sonce vzide ob 6.45 >n za 16.51. Dolžina dneva 1006-vzide ob 21.36 in zatone Jutri, PONEDELJEK, J. nov' Just, Vanja Dan mrtvih Ko narpva poiagoma prehaja v zimsko spanje, Breg in Kras žarita v jesenskih barvah in na vrtovih cveto krizanteme, se spominjamo svojih dragih, prijateljev in znancev, ki so nas za vedno zapustili in jih poicriva cma prst. Sebi v uteho in v počastitev pokojnih krasimo njihove gomile in obiščemo pokopališča, kjer se vrsti grob za grobom; grobnice bogatinov in goli križi neštetih, ki so do groba garali, da bi se lahko preživljali. Toda kljub zunanjemu blesču bogatin trohni v svoji bogati grobnici prav tako kot revež v svojem skromnem grobu. Le na zunaj, za žive, se še razlikuje od drugih. Tudi več cvetja ima na svojem grobu in '.ličke in svečke; morda pa se ob sveži prsti že prepirajo njegovi dediči in mu motijo večni mir. Na skromni grob je vdova prinesla šopek, ki ga je kupila s prihranjenim denarjem; sirota pa je položila cvet, ki ga ji je ponudila jesen. A koliko je mrtvih, ki so brez groba in brez cvetja; padli v borbah v zadnji in prvi svetovni vojni; talci, za katere nihče ne more 'zvedeti, kje so pokopani, žrtve nacifašističnega terorja, ki so jih upepelili v požganih hišah, v Rižarni in v taboriščih smrti; žrtve narodnoosvobodilnih gibanj kolonialnih narodov, ki se borijo za svojo osvoboditev, itd. Na današnji dan se spominjamo vseh tistih, ki so žrtvovali svoje življenje za ideale svobode, miru, pravice in sožitja med narodi. Spominjamo se vseh znanih in neznanih, ki so v svojem življenju delali in se žrtvovali za obstoj in napredek našega naroda. Po vsej naši deželi, skoraj v vsaki vasi, so spomeniki p&dllm in žrtvam nacifašiz-ma; na pokopališčih pa so v »kupnih grobovih posmrtni ostanki borcev, aktivistov, talcev, najboljših sinov nase zemlje. Kot vsako leto, tudi letos krasimo te spomenike in grobove ter počastimo spomin padhh. Spomeniki, grobovi in počastitev pa so obenem opomin živim; opomin padlih svojemu narodu, da ohrani in utrdi pridobitve, za katere so žrtvovali svoje življenje, opomin naslednjim rodovom, da bodo vredni svojih prednikov in sledili idealom, za katere je padlo tdiko žrtev in teklo'toliko krvi. Resen opomin pa so spomeniki In na njih vklesana imena vsem tistim, ki jim po glavi še rojijo misli c narodnem zatiranju in prevladovanju, o lzkorišče-vanju ter nasilstvu. Prav te dni, ko ne glede na narodnost in politično tli versko prepričanje, obiskujemo pokopališča in krasimo grobove, bi se morali vst zavedati nujnosti mirnega sožitja in sodelovanja tei bratstva me4 narodi. Ob spominu na svoje žrtve in prelito kri pa bi se morala okrepiti v vsakem izmed nas zavest in odločnost za stvar in ideale, za katere so padli najboljši naši sinovi. Naj bo lahka gruda vsem liašim pokojnim in trajen spomin vsem padlim! Počastitev spomina padlih borcev in žrtev Polaganje vencev in cvetja v Rižarni in na pokopališču Generalni konzul FLRJ dr. Vodušek je s člani konzulata položil lovorov venec na spomenik padlih borcev JLA na vojaškem pokopališču - Okrušeni partizanski spomeniki in grobovi v okolici Kljub izredno slabemu vremenu saj je včeraj ves dat} deževalo in popoldne je začela pihati burja. so tržaški antifašisti dostojno počastili padle za svobodo. 2e več dni prej so skrbne žene očistile in uredile partizanske grobove, ki so bili polni cvcija. Včeraj popoldne so btie na programu spominske svečanosti, a so v večini primerov zaradi slabega vremena odpadle. Toda v dopoldanskih urah se je na dvorišču Rižarne zbrala skupina antifašistov ter delegacija Zveze partizanov. Zveze vojnih invalidov ter Zveze bivših političnih preganjancev, ki so skupno s predstavniki Neodvisne socialistične zveze položili vence in cvetje na spomenik žrtvam nacističnega nasilja. Tov. Silvan Mese-nel je najprej v kratkem nagovoru prikazal pomen svečanosti, potem pa so prisotni z enominutnim molkom počastili spomin nesrečnih žrtev. Podobna svečanost je bila nekaj kasneje tudi na pokopališču pri Sv. Ant, Kjer so številni antifašisti okr asili partizanske grobove s cvetjem, medtem ko je delegacija Zveze bivših partizanov položila lep vehec. Tudi tu so prisotni počastili spomin padlih z e-nominutnim fnolkom. Generalni konzulat FLRJ je kot vsako leto tudi letos položil vence na spomenike partizanom in borcem JLA. Glavna svečanost pa je bila ob 11. uri na vojaškem pokopališču, kjer so se zbrali vsi člani generalnega konzulata pred spomenikom padlim borcem JLA. Generalni konzul dr. 2iga Vodušek je k spomeniku položil velik lovorov venec s trakovoma v državnih barvah z zvezdo in z vzklikom «Slava padlim borcem* počastil spomin padlih. Vsi partizanski spomeniki ter grobovi v okolici so bili lepo okrašeni. Omenimo naj samo spomenik talcem na Opčinah spomenik padlim partizanom v Velikem Repnu, ona v Zgoniku in Salcžu ter vse druge, ki so bili p.ilni cvetja. Dokaz’, da naši' ljudje nišo'pozabili na ljudi, ki so v borbi za svobodo darovali najdražje, kar je moč žrtvovati; svoje življenje! Mr'< W Poslanci KPI K n slovensko šolo Poslanec KPI Vidali je skupno s poslanci te stranke Raffaelom Fpcnccm, Eiltm-meiem in De Grado pre 'ložil naslednjo resolucijo ob diskih siji o proračunu .ministrstva za prosveto. Upoštevajoč 'Juridični in gmolni položaj, v katerem deluje javna šola s ip-iukotn v slovenščini ter priznava’)č demokratično obvezo spoštovanja republiške ustave / zaščito pravic, jezikovnih manjšin. obvezuje poslmsks zbornica pristojne ministre in vlado: aj da takoj poskrbijo za ju-ridično in gmotno ureditev šol s slovenskim učnim jezikom ter • ' hovega osebji, in sicer po i.ieelu enakopravnosti vseh državljanov; b) da zagotovijo primerno strokovno in kulturno oripra-vo bodočim šolnikom teh šol v okviru šolskih ustanov republike. Ministrstvo za prosveto je sprejelo resolucijo kot priporočilo. Predstavniki Zveze partizano v, Zce2e vojnih invalidov, politični h preganjancev in Neod visne socialistične zveze so po. ložili vence na spo menik v Rižarni. Slovenska filharmonija potovala skozi Trst Včeraj je potovala skozi Trst na svojo turnejo po Italiji Slovenska filharmonija, zbor in orkester, iz Ljubljane, Turneja slovenskih glasbenikov je precej dolga, natrpana s programom, saj bodo imeli koncerte večer za rezom, in vedla jih bo do Sicilije. Prvi koncert bo danes r Milanu v Scali, 3. in 4. t.m. pa bosta dva koncerta v Genovi. Iz Genove bo vodila pot Slovensko filharmonijo v Turin, v Brescio, Perugio, L’A-quilo, Bari, Taranto in nato na Sicilijo, kjer bo imela 13. in 14. t. m. dva koncerta v Palermu. Sla bo še r Catanio, kjer bo zadnji koncert na Jugu, od tu pa bo odpotovala naravnost v Verono, kjer bo imela še zadnji koncert na tej utrudljivi turneji. Gostje imajo za turnejo naštudirana dva koncerta: oba bodo lahko izvedli le v Genovi in Palermu, kjer bodo nastopali dva dneva, v ostalih krajih pa bodo predvajali ali enega ali drugega, in sicer imajo za spored enega večera Hatjdnovo »Ustvarja nje», kot drugi koncert pa bodo izvajali Stravinskega »Simfonijo psalmov* in »Carmina P.urana* skladatelja Orfja. Kot dirigenta bosta nastopala Bogo Leskovic in Samo Hubad. Potujejo tudi solisti Nada Vidmarjeva, Sonja Hočevarjeva, Janez Lipušček, Samo Smerkolj in Danilo Merlak ki nastopajo v posameznih delih. Na enem izmed koncertov bo program deloma spremenjen, ker bo z orkestrom nastopil violinist Igor Ozim. Uspešen zaključek Jesenskih Ko se jek v petek zaključil j nam je zdelo, da igra ves zadnji od tako imenovanih «jesenskih» koncertov, ki jih je imel Tržaški filharmonični orkester v Avditoriju, nam je bilo samo žal, da teh koncertov sedaj ne bo več. Seveda, bliža se otvoritev operne sezone v gledališču »Verdi* in orkester bo zaposlen tamkaj. (Za> posamezne koncerte pa bo skrbelo Koncertno društvo. Zal so ti koncerti, na katerih bodo nastopali solisti ali majhni ansambli, popolnoma ekskluzivni: namenjeni članom dZuštraj ki jih je toliko, da za privlačnejši koncert ne o-jtane razpoložljivih vstopnic.) Jesenški konte/rti so se dobro uvedli, za kar je več raz-logopr Za ljubitelje glasbe so postali naravnost privlačni. Na teh koncertih so nastopali mladi dirigenti, ki še nimajo za seboj_ kariere in velikih izkustev. To pa nikakor »B pomeni, da niso odlični in sposobni interpreti, od katerih se nekateri ne-le že sedaj lahko postavijo vštric tega a-h onega renbmiranega dirigenta, temveč bodo lahko p najkrajšem času marsikaterega svojega starejšega tovariša zasenčili. In najbrž se ne motimo, če to prerokujemo prav dirigentu petkovega koncerta, 22-letnemu Ferdinandu Guar-nieriju (sinu velikega dirigenta Antonia Guarnierija) Mladi dirigent je pokazal tolikšno sigurnost, tolikšno pripravljenost in končne tolikšno individualnost, da so postale za- orkester kot že zlepa ne. In od Mozarta (Simfonija K. 184) je dirigent prešel naravnost na Bugamellija, ter izvedel njegov «Kratek koncert za dva klavirja in mali orkester» na način, da je lahko bil avtor sam vesel. Bugamellijev koncert je dobra skladba in avtorju želimo, da bi po petkovi prvi izvedbi v Italiji doživel še druge izvedbe tega koncerta, ki zaposluje sicer le manjši del orkestra, a je vezan na sodelovanje dveh dobrih pianistov. Bugamelli je gotovo lahko zadovoljen z duom, ki ga sestavljata Franco Verganti in njegov učenec Gian Luigi Franz. Ta dva sta težak part odigrala brezhibno in svojo virtuoznost v izvaja-r.iu skladb na dveh klavirjih sta pokazala še v dveh dodatkih, za kar sta bila deležna obilnega odobravanja. Prelepe so bile izvedbe uvertur k Wagnerjevemu »Tann-haeuserju» in Verdijevi «Moči usoden in isto velja tudi za Martuccijev «Notturnon. Pri občinstvu pa je naletela na posebno odobravanje izvedba zadnje točke (Rimsky-Korsa-kov, Capriccio spagnolo), pri kateri so imeli priložnost, da se izkažejo tudi posamezni e-lementi orkestra Ikot sicer že tudi prej pri raznih toč-kahJ, In mislimo, da ne delamo krivice ostalim godbenikom, če podčrtamo vlogo, ki je na petkovem koncertu pri-nimive tudi izvedbe takih del, .padla izvrstnemu klarinetistu ki jih imamo priložnost po- Giorgiu Brezigarju in za ka-gosto poslušati. Gotovo je bi- tero zasluži še posebej pri-la tudi njegova zasluga, če se' znanje. IIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllllMIIIIIIUtllllllllHIlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIMIIIIIHIIIIllllllilllMIIIIlIlfIHIIHIIIIMIIIIIIIIIIIfllllllllllllinillllllMIIIIIIIIluiiiiilHllilillliiillllllilllllillllllllllllllllllllllllllll Včeraj redni občni zbor Plodno In pomembno delo Drn§lva slovenskih srednješolcev Priredili so vrsto predavanj, literarne večere, športna tekmovanja - Okrepiti je treba partizansko tradicijo Včeraj dopoldne je bil občni zbor Društva slovenskih srednješolcev, na katerem so prebrali tri poročila. Tako tajnik kot predsednik sta poročala o lanskoletnem delu društva in navedla vrsto podatkov, s katerimi sta dokazala, da je društvo bilo zelo živo. Tako so priredili vrsto predavanj. Decembra so priredili športno srečanje v odbojki, nogometu, šahu in namiznem tenisu s koprskimi gimnazijci. Zlasti' sta bila zanimiva dva glasbena večera, poleg tega pa šb Je pod okriljem društva vršila nogometna tekma med Trgovsko akademijo in Realno gimnazijo. ’ k" Med važne prireditve spada j literarni večer, na k,ii.m.-m s > j s coromonijo v Redipugli nastopili mladi pisatelji *zJse začnejo danes dopoldne Slovenije; Drago Grah, jjlai manifestacijo ob 40. obletnici Peče. Niko Grafenauer, Va-J zmage. Današnja svečanost se lentin Cundrič in Janez ;Kaj-zer. Nekako tradicionalen je postal vsakoletni društveni literarni večer, katerega so or-1 eanizirali 22. maja in kjer. soj imeli mladinci možno?:, da pridejo v neposreden stile z občinstvom, To so seveda samo nekatere najvažnejše prireditve, 'ker je društvo opravilo povrh tega še mnogo konkretnejšega podrobnega dela in med drugim če v vsem življenju. Na občnem zboru so bili prisotni številni predstavniki slovenskih kulturrdh in mladinskih organizacij in med njimi tudi predsednik Slovenske kultmmogospodar^ke zve-z^ ► zahodnemu vetru (konce bfcig? 10.15 Odda’ja za 11.30 Krščan ke baf!7,o0 SP°- Prenos športne red za otroke; 18.00 Zivu ,83o igralca: Eric vonT Matttib*1 Poročila; 18.45 Lmes gospe*’ Barrie: «Kolajr.e st^un,tnt3l; iti a- 20.10 Izbor i z doku ,0 nin 'filmov; 2030 Po<£' a'Jus!), Disnejdamd; 22.00 «R«» ^ .......... film: 22.30 Poročila nin f mi iv v, D/Vja z jwr? D!sneyl?rrf; 22.00 ^ijski spejrt. K ■ jivec*. Grant in L Bergman. m t.,;, A. Sordi, ‘vl',„Al21iS30: NaziLnaie. 13.30, 1730. ystopni.c': set božjih zapovedi«. ; ^50. 350 lir, otroci m v ‘ ■ Izkaznice neveljavne. jg'• Arcobaleno. 13.30: * ,.aylor. neriia» M. Cliir- živ- ljenja », M. CD kazalce neveljavne. 0 Surercicema. ri-30. * Tavior. ‘k uenja*. M. Cii rt. E. Tay kaznice neveljavne. ^polina Filet rammafico. ciarK, izgubljenih mož». u‘ Craig. Ana \i 0f®?! Craliauelo. 14.00: «AUa y ge klyna», G. LoUobrig'" ^ertsoJ' Sica, A Nazzari, D- . jn,, D-Cristalio. 14.00: <' Impero. 15.00: «Družina za4nJi R Lenerik in H. H d^- nsra« M'0f lialia. 14.30: «Sayooara». do in Miiko Taka^ ...v«. Moderno. Sinatra word Bob Hope, Fe^nz^ Ariitcn. 14.00: ~ ;Tpal JfV 14.00. K. Novak. pie vvoru. .._xIg v. S Marco. 14.30' »M^&tori w stu». G. Moll. R. ??!: L. & stu», G. Moll, R. b. Savona. 14.00: «Lorella». Luca, M. Arena. .,ata sP* Viaie. 14.30: «Rcoan, K .J? k?». Japonski f'1"1,,, vvara Ob 10, m 1.3» T^ Walt Disnejeve nsau ^ ^ Slovenska prosvetna Trstu obt zveza svoje v članstvo obve da bo njen občni zbor v nedeljo dre 9. novembra 195* ob S.3t na sedeža v Trsta,, ui. Roma 15. Umik trgovin ob praznikih Prefektura Je v soglasju z občinsko upravo in zainteresiranimi kategorijami določila naslednji urnik trgovin za prihodnje praznike: DANES 2. NOVEMBRA velja normalni nedeljski urnik in bodo zaprte tudi mesnice. JUTRI 3. NOVEMBRA so odprte tudi mesnice. Vse trgovine bodo odprli zjutraj po običajnem urniku, zaprli pa jih bodo ob 13. uri, razen slaščičarn, ki bodo odprte do 21.3(i. V TOREK 4. NOV. so zaprte vse trgovine s sledečimi izjemami: slaščičarne bodo odprte od I. do 21.30 ure; pekarne in mlekarne od 7. do 12. ure in cvetličarne od t. do 13. ure. Slovensko gospodarsko združenje opozarja, da i-majo nameščenci navedene praznične dni pravico do normalne plače, tudi če ne delajo, če pa bodo delali, pa do dvojne plače z odstotki poviška po sindikalni lestvici. NEDELJA, 2. novembra 195» RADIO TnST A 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Scar laitijeve sonate; 9.00 Kmetijska cdtlaja; 9 30 Haendel: Dva koncerta grossa; 11.00 Corellijeve skladbe; 11.25 Zbor pevske šole v Grottaferrati; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.00 Koo, kdaj, zakaj.. Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Štirje Vivaidijevi koncerti; 15.40 Pojejo «Wiener Saengerknaben«; 16.C0 Glasben) popoldan; 16.30 Glasba za štiri klavirje; 17.00 Antonio Galeazzi: «Bogu podobni*, preludij v dveh delih; 18.50 Glasba za harfo; 19.10 Komorna g asba; 20.00 Šport; 20.30 Zborov. sve skladbe Orlanda di Lassa, Ja-kobusa Gallusa. Pier Luigija da Palestrine in Giovannija Croceja; 21.00 Narava poje v pesmi: (26.) »V smrti kraljevini ne boš ne drugim več, ne sebi robu; 21.15 jeicnski odmevi — pri klavirju Rslph Sharon: 21.30 Bachove skiadbe; 22.00 Nedelja v športu: 22.10 Koralna glasba iz 13. in 16. stoletja — poje pevski kvartet «Stanza delte Laudi»; 22.35 Ravel: Favana za umrlo infantuijo; Brahms: Pesem rojenic; 23.00 Zamorske duhovne pesmi; 23.30 Ncčne melodije. IIADIO TKi"l 10.30 Haendel: nEsther«, uvertura 11.00 Glasba za orgle; 15.30 Prenos z nogometne tekme; 21.ud Kirmonična gla.ba: 22.05 isoucert v. ali nista Zina Fianceiscattija. U PHOGUAti 9.15 Glasba in poezija; 10.15 Skladbe Oresta Natalija; 13.00 Tarnaš Vasary igra Lisztove skladbe za klavir. 13.45 Iz albuma Čajkovskega; '4.30 Operna glasba; 17.00 Glasba in Šport; 18.20 Ferrari: »Kamenček«, glasbena piavljica v dveh dejanjih; 20.30 Berranos: «Dnevnik vaškega kurata«, radijska priredba; 22.30 Nedeljski šport KMIIO KOPER 6.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Kmetijska oddaja; »Več pozornosti naši živinoreji — Mnenja in predlogi — Pogovor med agronomom in Drejo«;: b 30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro; 9.00 Naša nedeljska re. porlaža: »Zadnji juriš«' reportaža | z avto ceste Ljubljana-Zagreb; | 10.C0-10.30 Prenos RL; 10.30 Odlomki iz oper; 11.20 Simfonični koncert; 12.10 Glasba po žeijan: 13.30 »Za našo vas«; 14.15 igra kvintet Avsenik; 14.30 Sosedni kraji in ljudje; 15.15 Glasba po željah; 16.00 - 19.00 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; 19.10 Glas. btm intermezzo; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 plesna glasba. SIJ •VENIIA 7.35 Harmonika in citre; 8.00 Mladinska radijska igra — Herman skofič: Tevževa breskev; 3.50 Sergej Prokofjev: 10 skladb iz baleta «Pepelka», 9.15 Domače popevke; 9.30 Matineja z zabavnima orkestroma Radia Beograd in Radia Ljubljana; 10.00 Se pom. mtc "ovariši — Radko Polič: Ustanovi i smo Gro upeljsko četo: 10.30 Poje Invalidski pevski zbor; 10.45 Vedrj zvoki z majhnimi ansambli; 11.05 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe; 11.25 Igra orkester Andrč Kostelantz; 1145 Aleksander Glazunov: Sten-ka Razin, simf poem; 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdiav-ljajo — L; 13.30 Za našo vas; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 15.25 Arije Iz zr.ai ih operet; 16.00 Matija Ma-ležič: Obisk v Mrzlem polju; 16.30 Zbori In samospevi iz Novih akordov; 17.00 Vedri zvoki; 17 30 Radijska igra — N Jonciui.T*: Nenavadna prigoda gospoda Bi-Cha; 18.50 Iz domače simfonične glasb ; 20.00 »Triumph variete nicolor »DaieJ Vittoršo Veneto. 14.W. gj-ala. morja*, G Ford, ^guiiK' Bclvedeie. 14.00: «'[1" Niartll'j. modele«, J. Levvis. D-Marconi. 14.30: «Mla"' Europa: »Samokres za -j, F Mc Murray. J, Roma: «TajnoS' nune Verdi: »Ve.ikan«, «■ Dean in E. Tajfl°J^ Bar1*^ Volta: »farižanka«, MALI OGtl . pic5** ŠOFERJA za težki V in 14.15-LETNEGA VAJ „801. hamka-šoierju sprejm«0 ^|aie Službo. Kanobe!,' ir“oŽL8l2-podremo 16, teiefon cEMPORIO DELLO SC*** N0*' ME«, Trst, Ul. M?žz'nl voinO, pošiljke: svde najlon P v> b'ii!tke in suknje, ".--a, penebna. tiskanega, ° ugO**^ nrilcžnrst, a(večja Prodaja samo na tež«. 1SCE SE 14 do S O z A SO z smrti •: m d o :na Per an* pene družine. K: l3 0 ^ slovensko in Ra-njah5 fakturno trgov »no. upravi Usta. v»j»io i4< PSIČKA LISIČKA Ljublje^jte- in rjavimi maoezi, m* da P"nJ, sep.embia. B«*1*" jočlti .Jg |f> nemu najditelju SP Aniic'S rlov- Urs.ch, Ul. u® III., Trst. SVeiU*llO Z"a ** ,et;. varovalnica ‘'"c-pii 1828 te v TRS UL. GHEGA » tel 27512, Prosvetno nji. izreka svoje STrebec ng žalje gospe Mariii A«* bridki izgubi sopr gdr0«tv* Trebča, aktivnega ga člana. ZAHVALA „ C. gospodu duh°v vseiti. rovalcem _c;ve,^žustvoval1 Tomaža Ada*^ Nabrežina, 11.1958. Vsem znancem in prijateljem na*”,"0 lostno vest, da nas je nenadoma za vedn nas ljubljeni ANTON TREBEČ Pogreb dragega o' kojnika bo jutri L ^edetl} iz splosne bolnišnice ob 11. uri zjutraj n sko pokopališče. .. -rasti" Vsem, ki bodo na katerikoli način P min pokojnega, prav iskrena hvala. »oro** Žalujoči soproga Marija in ostal' Skedenj. JLXI.1P5R ■ ibf» ^oriiko-beneški dnevnik dogodki tedna .. nJ' seji pokrajinske-je med raz- l'*“ Ir« Venezie 'Zb?'?* 1'HOo. j''10' - -■=» -«*-'! Ttp y, J‘ Mini j e ustano-i’:iio (j_ eriez'e ® Fossalonu %, j* ^“.zanimive disku-^ Pal.,,1* ,zzvr,l svetovalec '«Jire{ ,, ,°; V Fossalonu je krim J, , postopek, s kanone °3a zemlja te '""kem iJ j0ve istrskim be-**jejo „ F “nt™orjem, ki sta-'eolicj p ossa‘ouu in njegovi *«»r!je*,l,a 5 5 ha zem' "* !it u- -V0 po 7 milii°- * 30 Ijhl1 hh kupci plačajo ‘^tetal „ • 3e svetovalec Hoji ie Pod enakimi "knote “daD tudi zemlja te 0lVnil n„ Fevmi in pri tem 'Silj’ . kako grd način so '«lei j' Prejšnjimi obdelo-Tfke[’ d °“f>orni/j dr. Polest !"* »ranili6 lo to popolno-ker s° si obde-I**5- Ker ? »prilastili* leta 8 Ume««6 Polettov pred- lyilcevnj(n pTedstavnik » da * Cociam spo- r8ti, jn : e rr}u ne moie upi-r?,0!uciip na izdelavo So Pfitem so. *°» da Spejeta *n *°* izraža že-n°CeTrp T/^ro^.a zemlja usta-enakii.ii ^ ene.z*e n Farni pod ,flionu. Po»°Ji kot tista v Fos- iem?iis?„ POda!li P°£70jt. da ® da razdeli na pose-'n d® Se zQradijo poslopja fyoji' Pr°da pod ugodnimi SAFog bodo odpusti Seda; J', da i-1."?" nobenega dvo-S Posl/. tiskovno sporo-%ur,Z cev KD Martine in 'kraji0 P^ožaju v S At OG >110 »J* 'rte izvito. 1RI je Nknila 'n to je po- j dl CISL v svojem %een “ ]e v SAFOG 300 . ^teri)n Pradnikov preveč Sieni,. bo z gotovostjo Pr°riCe . Pojavile so se «*** teče a bodo preusmerit-traj„.J 1 Za teh ISO delav-r*». Po ‘JO.notnesto 12 me- > del« .slanem tečaju pa L°)o ij "c* Odpuščeni. To iz-u’1« jan, "dne9a stališča 1RI, i °PraBi61' da bodo te osebe 1^‘lenelene,n tečaju znova 201)0- 6 a3 govori, da med > n,-3?"1 tečaja sploh ne %pa°0!e P riti u podjetje, ,% j st bodo medtem po-r^ljein90 zaposlitev proti * to »« n *zPlačilu prejem-tl^. ek 16 mesecev. Nli vn°Jranle komisije, ki ii? Cori so ob P°vrat- ,>16 ;ICo Pozvali ustanove, tiS z Pieščane_ naj bodo fnSta * .niikouo borbo za Ir^Pa • elovnega mesta., ^Lloslala vsedriav' tl k n. spomenico v reiwQ3a todne predloge ttve krize. tožena ropa. Medtem ko so proces proti Sobanu in Napo-liju preložili zaradi nepravilno vloženih sodnih spisov, so Planisciga in Pippo spoznali za kriva in ju obsodili vsakega na eno leto, osem mesecev in dtset dni zapora, Pippo pa še na en mesec pripora. Prihodnjo nedeljo volitve v Ronkah Prihodnjo nedeljo bodo v Ronkah volitve novega občinskega sveta. Do sedaj je občino upravljal komisar. Komisarski režim je trajal predolgo, kar je kritiziral tudi socialistični poslanec v volilnem govoru. Za občinsko upravo potegujejo kandidati dveh list Na eni so socialisti in komunisti (med temi je tudi slovenski kandidat), na drugi pa demokristjani. Volilna zborovanja levičarske liste so zelo obiskana in kažejo, da ima levica zelo resne možnosti za uspeh. Ronke so edina občina v goriški pokrajini, ki i-ma aktiven obračan že več let. | Navodila za vpis v volilne sezname Goriško županstvo sporoča, da bodo vsi državljani, ki bodo dosegli 30. aprila 1959 enaindvajseto leto starosti, vpisani uradno v volilne imenike, ako so bili vpisani v stalni seznam prebivalcev 15. oktobra t. 1. Da ne bi prišlo do izključitev, vabi županstvo vse prizadete osebe, da vložijo na prostem papirju do 15. novembra t. 1. prošnjo za vpis v volilne imenike s sledečimi podatki: ime in priimek, kraj in datum rojstva, šolska izobrazba, poklic, biva-l.šče. Za rojene v drugih občinah je potreben rojstni list. Državljani, ki imajo stalno bivališče v drugih občinah, a bi želeli biti vpisani v volilne imenike goriške občine, naj vložijo tozadevno prošnjo, kateri naj priložijo izjavo druge občine o izbrisu iz tamkajšnjega volilnega imenika Spomnili smo se padlih borcev Jugoslovanski konzul v Trstu položil venec v Pevmi in Gonarsu Delegacija slovenskih in italijanskih partizanov ANFI na glavnemu pokopališču Kljub deževnemu vremenu, ki je trajalo vso dopoldne, se je prebivalstvo oddolžilo spominu padlih borcev. Ob 8.30 je jugoslovanski generalni konzul v Tistu dr. Žiga Vodušek ob prisotnosti številnega prebivalstva, zlasti bivših partizanov položil venec na grobove slovenskih in italijanskih partizanov na pvmskm pokopališču. Pozneje se je odpeljal v Gonars in položil venec na tamkajšnje vaško pokopališče, kjer je po- Zakljueeno asfaltiranje ceste v Sovodnjah in Doberdobu V Doberdobu *n v Sovodnjah so v tem tednu zaključili asfaltiranje glavne poti po vasi. V Doberdobu so delo opravili v sredo in četrtek, v Sovodnjah pa so ta teden cesto pometli in asfaltirali tudi cestne priključke Vaščani so z delom zadovoljni, saj so se tako za veino znebili j občuti zlasti sedaj, ko je pri-prahu, pa tudi blata, ki ni.tisnilo slabo vreme in je pot nič manj nadležen. | iz Pevme tako dolga, da se imunimi iMmiiiiiiimiiiiiitiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii n umnimi Kratke vesti s Krasa Pričetek, gradnje šole v Jamljah Prizadevanje občinske uprave za elektrifikacijo Dola kopanih mnogo jugoslovanskih Podrobnejše informacije daje I internirancev, volilni urad goriš-ke občine. I Delegacija bivših partizanov iiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiik Za Ločnikom m Podgoro še Pevma Nobenih popoldanskih zvez Pevme z mestom Ko je avtobusno podjetje ATA jeseni uvedlo nov vozni red avtobusov na nekaterih progah po okolici, ni prizadejalo samo Podgorce, ki so se zelo razburili zaradi odvzema nekaterih zelo potrebnih voženj, ampak tudi Pevmce. Z novim voznim redom Pevmci po 14. uri sploh nimajo nobene zveze. To pomeni, da morajo popoldne v Gorico peš ali s kolesom. Ukinitev popoldanskih voženj se iške N Itak ‘.So zveze (l in FLRJ OfO/ ll h> « ž® bilo sporočeno, Karenci med 5. in inNfcon • m konferenca za-»‘»‘"jonskih in JU-da .bi , flržavnih želez-“redili vprašanje že. (n promcta med obe- iJSac,:6?0, Jugoslovansko *r «°06o« x° "odi! inž- Al' ifuin, '5efc> italijansko pa •o^k/er. onca- Privoljenje c sta že Pred ča- kbivid. * vladl- tj® foan, se> da bo glavna obnova že- C *ei)f.|-£T°meta na progi i*»Po*taio 'n juino 9on' 'i m med Trbižem *iL bo'\^ikakega dvoma ti°.kOorf* 0°novitev prometa *i’h bolj ° vPltvala na oseb-ie). me^ pa na blagovni pro-»l bj obema državama, filjj3l«na zvezami zelo N>^S°diiČa Z *ke*e d,,a 'c‘. obravnava-4«. »rin,„ *°^na primera, in g,*Ua [j r Albina Sobana in trJ'h oh?l-7a 'z ki %'Hhja zVla nelegalnega 'os?!1, te. •r"eJe in podkupo-‘"'t. a i> Ida Planisciga, o-i* g, norice, in Maria v sta, ki sta bila ob- e nied01 zu blagovne po-zosednimi predeli. Te dni so pričeli z gradnjo jameljske osnovne šole. Županstvo je namreč uredilo dve ne ravno lahki vprašanji v zvezi z osnovno šolo: vprašanje zemljišča in cena gradbenih stroškov. Tržiško podjetje, ki si je zagotovilo gradnjo, je namreč zahtevalo, naj se cena nekoliko poviša. Prošnji je županstvo u- streglo in ceno povišalo za devet odstotkov. Te dni so pripeljali na gradbišče material; v kratkem bodo dela v polnem teku. Tudi z napeljavo vodovoda po Krasu se obetajo razveseljive novice. Izvedeli smo namreč, da bodo spomladi leta 1999 pričeli z gradnjo vodovoda pri Zdravščini in na Vrhu. Tamkaj bodo zgradili rezervoar in namestili črpalke. Tudi nameščanje vodovodnih števcev po Doberdobu bo kmalu pri kraju. Vaščani so z njimi zadovoljni, ker bodo plačali za vodo toliko, kolikor jo bodo porabili. Se najbolj pa so tega veseli Poljanci, ker bo varčevanje z vodo v Doberdobu prav gotovo ustvarilo v rezervoarju večje zaloge, tako da bodo tudi Poljanci prišli glede vode na zeleno vejo. Dobro so speljane tudi priprave za gradnjo pokopališča na Palkišču. Ce bo šlo vse dobro, bodo z deli pričeli spomladi. Občinski predstavniki se zavedajo, da je za Dolane najvažnejše vprašanje elektrika, zaradi tega si zelo prizadevajo, da bi na pristojnem mestu dosegli razumevanje za potrebe Dolanov. Napravili so že nekaj korakov, ki niso brez uspeha. Prav te dni so prejeli iz Rima odgovor, da bo zakladno ministrstvo dalo posojilo, ki ga je občina zaprosila za elektrifikacijo Dola, v proračun za finančno leto 1958-1959. Ce bi imela občina aktiven obračun, tedaj bi bila stvar veliko lažja. Kino v Gorici CORSO. 14.30: «Prgišče pra hu». Gary Cooper. Cinema-scope. VERDI. 15.00: »Ključ«. Sophia Loren in William Holden VITTORIA. 15.00: «Napadalci vesoljstva«, E. Carter in F. Arthur, barvni film. CENTRALE. 1500: »Peklenski Quinlan», C. Heston, O. Welles in J. Leigh. Mladoletnim prepovedan vstop. MODERNO. 15.00: «Ognjem poljub«. nevšečnostim dežja in mraza ni mogoče izogniti. Podjetje ATA je napravilo zelo nepremišljeno dejanje, ko je kar r.a lepem in v sezoni, ko bi bile popoldanske vožnje z avtobusom št. 8 najbolj potrebne, ukinilo vsako zvezo med Pevmo in Gorico. Čeprav upoštevamo, da ima podjetje pravico skrbeti za svoje izdatke, je vendarle tu di res, da je pred odpustitvijo nekaterih uslužbencev za-trjevalc, da odpustitve ne bodo vplivale na število voženj. Sedaj pa vidimo, da voznega reda svojih avtobusov ni spremenilo samo na progi Gorica-I.očnik in Gorica Podgora, ampak tudi na progi Gorica -Pevma. Pričakujemo, da bo družba ATA še pred nastopom zime svojo napako popravila. Pri tem naj povemo še to, da se čudimo, kako je županstvo privolilo v tako občutno skrčenje prog na na škodo obljudenih okoliških vasi, ki so z mestom tako močno povezane. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na gbriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 13 stopinj ob 13. uri, najnižjo pa 10 stopinj ob 7. uri. iz Pevme, Oslavja in St. Ma-\ ra je položila en venec na partizanske grobove na pevm-skem pokopališču, drugega pa k partizanskemu spomeniku v Pevmi. Ob 10. uri je delegacija slovenskih in italijanskih partizanov iz Gorice in okoliških vasi položila venec organizacije ANPl na partizanske grobove na glavnem pokopališču. Ž, enominutnim molkom so se prisotni spomnili svojih padlih tovariševi Padlih v vseh vojnah se bodo v ^teverjanu spomnili jutri, v ponedeljek po maši o-koli 10. ure. Svečanost bo pri partizanskem spomeniku. Vaščani bodo položili vence, pevski zbor bo pa zapel žalostin-ke. — «»______ Gasilci na delu Včeraj ob 14. ari so gasilci morali v Ulico Montesanto 78, v stavbo,, ki je last dedičev Valentinuzzi, ker se je pričel požar v dimniku. Škode ni bilo nobene. Nato pa so' morali' še na trg pred Rdečo hišo, kjer se je nabrala umazanija v odtočnih kanalih in je bil torej ves trg pod vodo. Po kratkem delu so gasilci očistili kanale. , »»------- Mož pretepel ženo Ob 20,25 iz bara v Ulici. Brigata Pavia jč poklicala rešilni avtomobil Zelenega križa 34-letna Maria Panzoni iz Ul. Brigata Pavia 29. Uslužbenci ZK so jo našli vso okrvavljeno Krvavela je zrradi ran po glavi, ki ji jih je povzro-zil njen mož. Odpeljali so jo v bolnišnico. * * • Ob 19.20 je pred škofijo postalo slabo 5€-letni Maddaleni Venturini iz Ul. Ascoli 30. Z rešilnim avtomobilom so jo odpeljali v bolnišnico pri Rdeči hiši. Program «Prvega slovenskega športnega dneva* v prostorih p. d. Slavko Škamperle, Ul. Guardiella 7 3. nov. ob 20. uri turnir v odbojki, ob 20.30 šahovski brzo-turnir, 4. nov. ob 9. uri atletika; moške discipline: tek na 80 metrov, tek čez drn in strn, skok v višino, skok v daljino, met krogle, met diska. Zenske discipline: tek na 60 m, skok v višino, skok v daljino, met krogle, ob 15. nogometna tekma Kras - Breg. ob 16:30 ženska odbojka in istočasno izločilni turnir 37. tekmovanje r hoji na 100 km Anglež Misson zmagal v času novega rekorda Najboljši Italijan Manzoni četrti, Bordoni odstopil SEREGNO, 1. — Anglež Tom Misson je zmagal na 37. tekmovanju v hitri hoji na 100 km Misson, ki je na tem tradicionalnem tekmovanju zmagal tudi lani, je » časom 9.4'48’' in s povprečno hitrostjo 1.1.013 km postavil tudi nov rekord proge. Točno ob 4. zjutraj je v Se-regnu startalo 38 atletov,'med katerimi je bilo 17 italijanov, 6 Švicarjev. 4 Švedi, 3 Ah-gleži. 3 Francozi. ?. Luksem- v namiznem tenisu. -j . « «■ «. i on on__________________I burzana, 1 Nizozemec, 1 Spa- Zmagovalci in drugopla-sirani bodo dobili spominske diplome. ODBOR kljub mrazu so se tekmovalci pogumno odtrgali od starta in ze tako v začetku so sprožili napad Angleži, ki so tudi veljali za glavne favori- iiiiiiiimiiiimiimiiiiMtiimimiiiiimfiiitiiiiiiiiiiiMiiiiimuiiiiiHHiHMHiiiiiiuiiiniiiiimiiini Komisija za svetovne boksarske naslove Loi, Rolk, D'Agat med uradne izziva Rollo prvi izzivalec v petelinji kategoriji NEW YORK, 1. — Komisija za svetovne naslove je za vsako kategorijo določila po tri uradne izzivalce prvakov, ki so naslednji: Težka kat. prvak: Floy Pat-terson (ZDA); 1. Ingemar Jo-hannson (Šved.), 2. Nino Valdes (Kuba), 3. Willie Pastra-no (ZDA). Srednjelahka kat.: prvak: Archie Moore (ZDA); 1. ha-rold Johnson (ZDA), 2. Tony Anthony (ZDA), 3. Yvon Du-relle (Kanada). Srednja kat.: prvak Sugar Ray Robinson (ZDA); 1. Car-men Basilio (ZDA), 2. Gene Fullmer (ZDA) 3. Joey Giar-dello (ZDA). Srednjelahka kat.: prvak: Virgil Akins (ZDA); 1. Adon Jordan (ZDA), 2. Sugart Hart (ZDA), 3. Gaspar Ortega (Meh.). Lahka kat.: prvak: Joey Brown (ZDA); 1. Kenny La-■iiiiiimiiHiiiiiiHiiiiiiiiMiiiHiiiiiitiiimiitiiiiittiitiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmmmmiii,,,,! Danes v Trato V Dolu sta se poročila ADA VIŽINTIN in JOŽEF PERIC iz Dola. Zavednima Slovencema in našima zvestima naročnikoma želijo v življenju obilo sreče in zadovoljstva vaščani in u-redništvo našega lista. Pred dnetii je Zalka Tomšič, por. Tkalič iz Rupe povila brhko deklico z imenom BREDA. Mati in hči sta pri najboljšem zdravju. Ob veselem dogodku v tej zavedni družini, zakoncema iskreno čestitamo. «M1RELLA» Trgovina z galanterijskim blagom in konfekcijo Trg XXVII. marca 11, vogal Ul. Oberdan — GORICA Obveščamo cenjeno občinstvo, da smo dobili pošiljko 2ENSKIH IN MOŠKIH ZIMSKIH PLAŠČEV PO 9.000 LIR, ZA OTROKE PO 2.900 LIR TER LEPE MOŠKE USNJENE JOPICE (BUNDE) PO NIZKI CENI. NOGOMET Edera - Falck Vobarno, med- dežalno prvenstvo skup. C; igrišče v Ul. Flavia ob 14.30. Ponziana - San Giovanni, diletanti, igrišče Ponziane ob 14,30; CRDA . Turriaco, diletanti, igrišče pri Sv. Ivanu ob 14,30; Istria * Aiello, diletanti igrišče pri Sv. Alojziju ob 14,30; Fortitudo - Gradese, diletanti, igrišče v Miljah ob 14,30; KOŠARKA Stock - Motomorini, prvenstvo prve serije, v športni palači na Montebellu ob 17.30; Stock - Talmone Autonomi, žensko prvenstvo A serije, v športni palači na Montebellu ob 16. uri. MOTOCIKLIZEM Triai Trst — tretja in zadnja vožnja. Organizira Moto Club Ostuni. Zbor za start na Opčinah na Trbiški cesti. KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebellu. Začetek ob 14. Glavna airka za novembrsko nagrado, lir 3*0.000; ddlžina proge 1700 m. Dirka TOTIP. M-------- Latinski pokal v hokeju Italija - Portugal 1:1 Španija - Francija 12:1 BARCELONA, 1. — Včeraj se je v Barceloni začel latinski pokal v hokeju na kotalkah, katerega se udeležujejo reprezentance Portugalske. Španije, Italije in Francije V prvi igri turnirja je Italija po enakopravni igri dosegla proti Portugalski, ki je favorit za končno zmago, neodločen rezul‘at 1:1 (1:0). Pr- vi gol je dosegel Panagini (It.) v 19' prvega polčasa, Portugalci pa so izenačili v 10’ drugega polčasa iz kazenskega strela. V italijanskem moštvu je bil najboljši Tržačan Prinz. V drugi tekmi prvega večera je Španija pregazila neizkušeno Francijo z 12:1 (7:0). Lestvica po prvem dnevu: Španija 1 10 0 12:1 2 Italija 10 10 1:1 1 Portugalska 10 10 1:1 1 Francija 1 0 0 1 1:12 0 ATI,ETIKA Consolini: 54,72 MILAN 1. — Consolini je danes na mitingu društva »Pi-relli« dosegel v metu diska svoj drugi najboljši rezultat sezone z metom 54.72. Najboljši letošnji rezultat je dosegel v Atenah z metom 55.91. Consolini je metal zelo dobro, čeprav je nastopil nekoliko poškodovan. Med ostalimi boljšimi re. zultati je bil skok Cordova-nija v višino z 1,95. Gandini pa je na 1590 m brez konkurentov dosegel zelo dober čas 3’58”5. Meconi: 17,63 FLORENCA. 1. — Na današnjem atletskem mitingu v Florenci je državni rekorder v metu krogle Silvano Meconi kljub slabim vremenskim pogojem dosegel izvrsten re zultat 17,63, ki je le za 18 cm slabši od njegovega državne ga rekorda. Vsi njegovi meti so bili prek 17. m. ne (ZDA). 2. Dutlio Loi (It.), 3. Carlos Ortiz (ZDA). Peresna kat.: prvak Hogan Kid Bassey (Nig.); 1. Davey Moore (ZDA), 2. Paul Jor-gensen (ZDA), 3. Flash Elor-de (Filip.). Petelinja kat.: prvak Al- phpnse Haltmi (Fr.); 1. Pie-ro Rollo (It.) 2. Leo Espino-sa (Filip.), 3 Mario D’Agata (R.). Mušja kat.: prvak Pascual Perez (Arg.); 1. Ramon Arias (Ven.), 2. Apone Kingpetch (Taji.), 3. Young Martin (Šp.), NEW YORK. 1. — Svetovni prvak peresne kategorije Hogan Kid Bassey je preteklo noč premagal po točkah v 10 rundah Amerikanca Carmella Costo. V tretji rundi ga je dvakrat zrušil. NOGOMETNO PRVENSTVO Vigevano - Atalanta 0:1 VIGEVANO, 1. — V antici-pirani tekmi B lige ie Atalanta premagala Vigevano s tesnim rezultatom 1:0. Edini gol je dosegel v 43’ prvega polčasa krilo Olivieri (bivši član Triestine) na predložek Lon-gonija. Atalanta je igrala tehnično zelo lepo in je bila. razen v zadnjih minutah, v popolni premoči. Novara-Taranto 2:1 NOVARA. 1. — V anticipi-rani tektni B lige je Novara premagala Taranto z 2:1 (1:1). Gole so dosegli; v prvem polčasu v 27' Biagioli (T.), v 33’ Mentani (N ); v drugem polčasu v 42’ Zeno (N.). Zmaga Novare je zaslužena, ker je bila boljša, četudi je Zeno dosegel gol z roko. Malo prej je isti igralec streljal v drog. Fedit - Casertana 2:0 RIM, 1. — V anticipirani tekmi C lige je Fedit premagal Casertano z 2:0. Oba gola je doseglo krilo Taddei v 9’ in v 40’ prvega polčasa. Legnuno - Siena 0:0 LEGNANO, 1. — Anticipira-na tekma C lige med Legna-nom in Sieno se je končala neodločeno brez golov 0:0. te. Po, 7,5 km so bili vsi trije že v znatnem vodstvu. Na čelu sta bila Thompson ip Misson. Chaplin pa je zaostajal za 45". Angiolletti in Bordoni sta sledila skupaj z zaostankom 1’45”, z zaostankom 2’45” pa trije Švedi, Luksemburžan Simon, Danec Kristen-sen in Italijan Rota. Zaostanki ostalih so bili večji. Pri 15. km je bil položaj približno enak. le Dordoni je sam zasledoval prvo trojico in je tudi pridobil nekaj sekund. Po četrtini prehojene poti, t. j. pri 25 km, je bil položaj naslednji: 1. Thomp- son (V.B.), 2. Misson (VB) z zaostankom 15”, 3. Chaplin (VB) z zaostankom 2’10", 4. Dordoni (It.) z zaostankom 3’6", 5. Angioletti 8’10”, 6. Ake Soederlund in Rota (It.) 8’35” 8 Erix Soederlund 9’25”, 9. Kristensen 11’40”, 10. Nilson 12’15” itd. Ob zori pred zaključkom prvega kroga je Dordoni zaradi krize začel izgubljati minuto za minuto dokler ni pri 32. km odstopil. Na koncu prvega kroga (37 km) je vodil Thompson s prednostjo 35” pred Missonom, 8’45” pred Chaplinom, 15’05” pred švedskima dvojčkoma Soederlund in 15'30” pred najboljšim Italijanom Angiolettijem. Dež, ki je malo prtj ponehal je začel sedaj ponovno padati, toda Angleži so še vedno diktirali hiter tempo. Pri 50. km je Thompson, ki je zmagal tudi pred tremi leti, imel še vedno 15’ naskoka pred rojakom Missonom in 9’58” pred Chaplinom, medlem ko so vsi ostali zaostajali že za več kot 20’. Na polovici drugega kroga pa je Misson začenjal prevzemati pobudo. Po ntikaj poskusih je pri 62. km dohitel Thompsona in ostal z njim še kakih 10 km. Kmalu pa ga je pustil za seboj za nekaj 100 m, toda borba med obema je bila še vedno zanimiva in navdušujoča. Pri 80. km je Thompsonu spet uspelo Missona uloviti in oba sta imela več kot 20’ naskoka pred tretjim Angležem Chaplinom, ki je medtem prehitel Šveda Ake Soederlunda. Finale je bil skrajno negotov. Thompson in Misson sta se izmenjavala v vodstvu Vse do 92. km kjer je Misson sprožil odločilni napad in dokonč-, no prevzel vodstvo, ki ga je do jronca vedno bolj poveča-val in' dosegel cilj 2 31 pred rojakom. Z zaostankom več kot pol ure je prišel kcrt tretji na cilj Anglei Chaplin, načetrto mesto z zaostankom 42’38” jja se je uvrstil 'Italijan Luigf Manzoni, ki je 'v zadnjih metrih prehitel Šveda Ake Soederlunda. Vrstni red prve šestoriee: 1. Tom Misson (VB) 9.4’48", 2. Don Thompson (VB) z zaostankom 2'31” 3. Chaplin (VB) 35’56’’, 4. Manzoni (It.) 42’3*”, 5. Ake Soederlund (Sved.) 43’06”, 6. Erik Soederlund (Šved.) 47’49” 7. Angioletti (It.) 59’09”, g. Nilsson (Sved.) 1.4’21”, 9. Rota (It.), 10. De Gaetano (It). NOGOMET Sodniki za današnje nog. tekme A lige MILAN, 1. — Jutrišnje nogometne tekme A lige bodo sodili naslednji sodniki: Bari - Lazio: De Marchi iz Pordenona; Fiorentina - Ju-ventus: Lo Bello iz Siracuse; Genoa - Triestina: Perego iz Milana; Milan - Inter: Mar-chese; Napoli - Padoa: Cam-panati iz Milana; Roma - La-nerossi: Guarnaschelli iz Pavie; Spal - Sampdoria: Ferrari iz Milana, Torino - Bologna: Rigato iz Mester; Udine-se - Alessandria: Marangio iz Rima. Odgovorni ureanne STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 2. t. m. ob 16. uri film: Zadnji ljubimec (L’ultimo amante) prod. Ponti-De Laurentiis Igrajo: A. NAZZARI, M. BRITT, N. BESOZZI *#• V ponedeljek 3. t. m. ob 16. uri Titanus film: Tujska legija (Legione straniera) Igrajo: VIVIANE ROMANCE. A. FARNE-SE A. LAWRENCE, J. KITZMILLER Kino v Križu Danes 2. nov. ob 16.30 SNEŽENI BOŽIČ (Bianco Natale) BING CR0SBY, VERA ELLEN Jutri 3. nov. ob 16.30 PRISEGA SI0UX0V (II giuramento dei Sioux) CHARLTON HESTON, SUSAN MORROW Tuni} trn ATLETIKA TBIILISI, 1. — Cetrtl dan sovjetskega atletskega prvenstva so bili doseženi nasled-iji boljši rezultati: Deseteroboj (po 5 disciplinah): 1. Ter Ovanesian 4324. 2. Kuznecov 4293 točk. 200 m: Konovalov 21”6, 800 m: Vaju-rak 1'50”5, kopje: Kuznecov 75.66, palica: Zancinski 4,40, 800 m ženske: Lissenko 2’06”6, disk ženske: Ponomareva 53,19. predvaja danes 2. t.m. z začetkom ob 15. uri barvni film: NH0 MANFREDI MARSA U FRANCO ZEFFIRELU CAmPiMG LYLA ROCCO - KIDA HORIUCHI MARINO BARRETOji V ponedeljek 3. t. m. ob 15. uri ponovitev isteca filma. k 'Bloudka 13. m so malo poprej tako neza.upno gledale in s fcj*. 80 se v trenutku ublažile. Sedaj so gledale Ma-ah ginjenostjo. Ali se mu je pokazala v dekličinih 5^. »i biiT a podobnost z nekim malim bitjem, ki ga ta 4 hii« itam 311 Je bilo morda silno daleč, pa je vojaka že <0^, j bonj vsega raznežila? Mii’ jin?'rn hčerkico,« Je odgovoril naposled. W5asm , z? velika vaša hčerka?« je vprašala Maruška. . has^y^.se Je bilo, da preveva ves ta g gren- (1'3vi!?aka ,e4®lc draga podoba neke majcene in šibke stvarce. ”hil, "elika je kot ti, da zares, skoro tako velika,« je a *° s rv •8lavo in Maruška se ga ni upala več spraševati: \ vJLv°Jo hčerkico! ° 80 h°dili. Zrak je bil topel, čist in poln vonjav. f8oieJ Se je pokazal rožnat svit. Zelo zgoden ptiček je ra« in se P°zdravtl jutranjo zarjo. Za*uje za vozom zvonek glas ■tu . Se. spomni, draga, najine ljubezni nekoč!« L* v°Jak- das in pesem sta se ujemala in ”il «Pel ^ oa. Maruško je prevzelo. Kako se je začudila, ko f0 h. k, ,->Jak, ki se je prej z njo pogovarjal. Glas mu je ? m>i kitj> kel’ nizJi. a se je trgal nekje globoko iz srca. • Bi),, ,?° vsi obmolknili, pri drugi so jo vsi poprijeli Sjc^ti J« ganljivo! Čeprav se ji je dušica stiskala v ^°fda pa je petje po svoji otožnosti godilo njeni ki i«Se Maruška začudila, zavzela, da glasu tistega J® unel hčerkico, niso mogli nadkriliti glasovi drugih pevcev, kljub temu, da so pridruženi glasovi narasli in so jo spominjali grmenja. Izmed vseh glasov je slišala in razločila toga, ki je zvenel iskreno. Ko je bila pesem pri koncu, je Maruška opazila, da je pevec videti žalosten. Nedaleč od poti je zagledala majhno jezero z mimo površino in z zelenečimi bregovi, še vse je pokrivala jutranja meglica, ki se je kot lahka, tenčica polagoma izgubljala. Na desni se je vila ozka steza še vsa v senci in je bila bližnjica za tiste, ki so hodili peš h Kniču. Naposled je bel steber dima naznanil, kje je doma prijatelj njenega očeta. Maruška se je Vznemirila ob svitu, ki je preganjal zadnje ostanke noči. Veseli jutranji žarki, ki jih je zmeraj tako rada imela, so se ji zdeli ta dan sovražni, ker bi jo utegnili izdati. V tej bojazni je pozabila na svojega priljubljenega pevca. Njene oči so ga iskale, pa ga niso našle, in bila je žalostna. Nehote je bila začela računati nanj, da jo bo branil. Neki drug vojak se je bil uvrstil na njegovo mesto na njeni desni. Pogledal jo je in dejal tovarišu: »Kako je majcena ta stvarca!« «Ni večja kot vozel na svileni niti,« se je odrezal drugi. «In nič je ni strah, potuje kot kakšen huzarski polkovnik.« «Stavil bi, da se ne boji ne smodnika ne krogle,« je dodal prvi. «Saj ima prav,« se je oglasil tretji. »Kakšna krogla naj kaj naredi makovemu zmu? Ali ni res taka?« »Poznam Ukrajince,« je zopet dejal prvi, »ne smemo misliti, da so narod zajcev. In takele male deklice so tod zelo pogumne. Več ko enkrat sem videl na lastne oči, kaj zmorejo: top grmi, puške prasketajo, kri teče v potokih, zemlja se trese, ljudje ječijo, vpijejo, tulijo, se koljejo in umirajo, takele pa prihajajo kar na bojišče in hodijo po njem, pobirajo svoje ranjence, kot bi se sprehajale po vrtu in trgale mak.» «Zato jih pa pade po tisoč ali dva tisoč,« je vpadel četrti. »Beži! Vsi bomo umrli na ta ald oni način,« je menil nekdo, ki so ga slišali, a ga niso videli, ker sta ga zakrivala dva velikanska vojaka. «Da, na ta ali oni način, poglavitno pa je, da umreš na dober. A kdo ve. 'ateri je dober način?« Od nekod so se zaslišali streli. Kot bi trenil, je ta bojni znak pregnal vsako drugo misel, vsako drugo čustvo. Vse se je pretrgalo kot nit, prerezana z nabrušenimi škarjami: šele spočeta razmišljanja začeto modrovanje, na pol povedano mnenje, pripravljeni domisleki. Ves oddelek je z naperjenimi ušesi kot en sam mož strigel proti obzorju. Častnika sta ustavila konja. Vsak izmed njiju je povedal, kaj se mu zdi. Pokanje se je ponovilo, preden sta se sporazumela. «V naši smeri poka,« je viknil mlajši častnik. «N1 dvoma, v naši smeri se je začelo. Naprej! Naši se bijejo!« »Slišiš, Ivan! Spremljaj voz do hiše tistega Kniča in uredi zadevo s senom! Naprej!« Maruška se ni utegnila niti pomiriti niti zbrati svojih misli, ko je oddelek že izginil v oblaku prahu. Odleteli so kot divji ptiči. Le stari vojak, ki se je bil pogovarjal z njo in ji pripovedoval o svoji mali hčerkici, se je ozrl in jo pogledal za slovo. To je videla. Oh, zakaj je šel z njimi in ni rajši on oetal! Maruška je ostala sama s tem Ivanom, ki je dobil povelje, naj spremlja voz do Kničevega doma in naj uredi zadevo. «No, tak! Dalje, bonbonček!« je velel Ivan in si nažgal pipo. Maruška je pogledala Ivana in zazdelo se ji je, da je podoben ježu. «Dalje, dalje!« je ponovil bolj strogo. Maruška je ogovorila vole. Ob nenadnem odhodu spremstva, sta sodil*, da se kaže ustaviti. Kaj naj bi bila drugega počela pametna vola ob tistem besnem početju. Ko pa sta zaslišala Maruškin glas, sta nemudoma ubogala. Vožnja se je nadaljevala z navajeno umerjenostjo. Maruška je splezala na vrh senenega voza, češ da je trudna in ko je plezala, je mimogrede povrtala v seno in njena ročica se je naskrivaj srečala z roko njenega velikega prijatelja. Bil £P°vsem miren in z zaupnim pogledom je pokukal iz globoke jame, ki si jo je bil izril med senenim: bremeni Obema je to svidenje zelo dobro delo. Ivanu seveda še na pamet ni pnslo, da bi kaj sumil; pustil ji je, naj dela, kar hoče, sam pa je jahal ob volih, kadil pipo in gledal v daljavo. Po tleh se je videlo, da je tod vojna že vihrala. Ce bi bili hoteli najti zorečo njivo, ki je obetala lepo žetev, bi bili morali prehoditi deset docela pomandranih njiv. Maruška je vse to opazovala in premišljala, kako strašna je vojna. Pokanje pušk se je ponavljalo v rednih presledkih in se je oglašalo zmeraj pogosteje, streli so postajali zmeraj raz-ločnejši. Voz je bil naščl na enega tistih gričkov, ki po tej deželi niso redki in pod katerimi so pokopani padli v prejšnjih bitkah. Ko so vozili preko takega grička, je Maruška opazila na planjavi vse polno šotorov, ki so jih na pol pokrivali temni oblaki prahu in te so tu pa tam sekali rdeči ognjeni jeziki. Prav na tem mestu je vršala bitka, ki jo je prej naznanjalo oddaljeno streljanje. Seih pa tja se je slišalo vpitje in ječanje, vmes pa rezgetanje konj. Tudi otroški kriki so prihajali po svežem jutranjem zraku. Maruškinim očem se je nudila strašna slika goreče vasi, kmečkih domov v plamenih in koč, ki so se sesedale. Zenske z dojenčki v naročju so brezglavo tekale sem ter tja. Tu ena tam ena je padla zadeta od nevidne krogle. Konji brez jezdecev so divjali. Ponekod so bili že kupi mrličev. Povsod je bilo polno ranjencev ki so čakali zadnji strel, še malo prej goste bojne vrste so se redčile, število živih se je vse bolj-krčilo. Po tleh so bile velike mlake krvi. Sonce je bilo potemnelo. Groza! Človeški jezik ne more opisati teh grozot. Ne posebno daleč od teh strašnih prizorov, naravnost tam preko se Je košatila v dišečem cvetju Kničeva domačija podobna je bila zelenici, ki se dviga izmed oblakov Maruška je z vrha svoje opazovalnice v vrtu razločila drevje po listju in celo posamezno cvetje na travi. Vrata na dvorišče so bila odprta in bistre Maruškine oči so že zagledale številno jato zlatorumenih piščancev ki so se podili po obširnem dvorišču in bitke onstran niso jemali za mar. Kako ne bi bila opazila na dvorišču šele voz, plugov s svetlimi lemeži, raznega orodja, vil, motik, grabelj in lopat ki so čakale delavcev, in kako ne bi bila videla delavcev? ' (Nadaljevanje sledi) TRST, nedelja 2. novembra 1958 Leto XIV. . Št. 26] (1106) mmzm/M Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37.338 . Ooriea 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: Ul.. MONTECCH1 št. S, II nad. — TELEFON S3-MI IN »4-631 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pcliico t-Ii — l'el 33-82 — OGLASI, od 8. do 12.30 ln od 15 do 18. — Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini eneita stoloca: trgovski 80, finančn«-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda Vsak dan večje razpoke v vladi in KD Začetek upora prvakov KD na Siciliji Napad na Vi«orollija - Oddaljitev ms«r. DaH’Aqiie iz Vatikana - Z vstopom PRI v vlado kaže slabo - Tudi don Sturzo se je uprl? — - ■— — - -—— 1000 Ut * NAROČNINA: mesečna 480 Ur — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 Ur — Nedeljska številka mesečno 100 llr’'^"^jiožnlStT* FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 dm — Nedeljska: letno 780. polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči ra • tržaškega uska Trst 11-5374 -- Za FLRJ: AD1T, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani (Od našrga dtpisnika) RIM, 1. — Razpoke v Far Janijevi vladi, o katerih smo poročali že včeraj (glej tudi današnji tedenski pregled, op. ur.) so tudi danes predmet komentarjev političnih opazovalcev. Pri tem se predvsem govori o odnosih med obema vladnima strankama — KD in P3L-I. Ti odnosi niso bili nikdar in niso preveč prisrčni, kar dokazujejo naslednji dogodki: 1. Ko se je razpravljalo v poslanski zbornici o škandalu Giuffre je prišlo v jiarlamentu do odkritih napadov na ministra Pretija, tako da je moral socialdemokratski finančni minister zahtevati od Fanianrn opravičilo. 2. Med včerajšnjo razpravo v poslanski zbornici o proračunu ministrstva za delo je neki demokrist.ianski poslanec estro polemiziral s socialdemokratskim ministrom Vigorelli-jem o sindikalnih svoboščinah v tovarnah in tudi tokrat nameravajo ministri PSDI protestirati pri Fanfnniju, 3. Vlada je odložila diskusijo v parlamentu o odloku, ki ga je predlagal minister Preti za uvedbo dodatne takse na avtomobile na pogon s tekočim plinom in o dodatni ceni za bencin, ker .ie v četrtek v poslanski komisiji za industrijo oalok o tekočem plinu izglasovan s komaj enim glasom večine, in sedaj s« vlada boji, da bi pri glasovanju na plenarni seji v poslanski zbornici ostala v manjf’ni prav na tem vprašanju Pa tudi iz drugih razlogov Fanfanijev poiožaj ni rožnat. S Sicilije prihajajo neugodne vesti, ki h; jih moralo obravnavati demokris:jans'-o vodstvo danes, pa so to preložili na ponedeljek. Kaže, da mnogi dolžijo za tako stanje na Siciliji Fanfanijevega namest-rčka Rumorja in da sta se za- oa bo nov papež odstranil iz vatikanskega vodstva rnsgr. DeU’Acpuo, tesnega Fanfanije-vtga prijatelja, tako da ga bo premestil v Benetke za patriarha. Kaže tudi, da so se v rokah Famanija zdrobila upanja, da ho v kratkem vstooil v sedanjo dvostransko vlado kak predstavnik Italijanske republikanske stranke. Ta;nik PRI Oronzo Reale pa v svojem po-ločilu za kongres svoje stranke ne omenja tal e možnosti, riti da 'oo PRl noč dno od zunaj podpirala vlauo PRI pa prav tako nasprotu;e tudi že vnaprej določeni opoziciji proti vladi Govori se tudi. da se je u-pornikom preti i aniamjevemu vodhvu na Siciliji pridruz:l cc'o s ar. don Sturzo. ustanovile j italijanske ljudske stranke. Zato sc že sedaj govor- da pomeni don Sturzo-va po czl začetek upora u-gkdnih demokristjanov. V obrembo Fanfanija proti Andreottijevemu programu, ki prikrito napoveduje možnost vladne krize, je nastopil samo voditelj PSDI Saragat v članku, ki bo objavljen jutri v »La Giustizian. Saragat izraza med drugim upanje v razširitev «demrkratično ba-z-«. ki naj bi bila rezultat neapeljskega kongresa PSI m nadaljuje: «Vsekakor ni slučaj, ča prav v tem trenutku konservativne sile ovirajo demokratični razvoj široke plahti delavrkega razreda. Te sile so mnenja, da bi mogla desničarska vlada onemogočili postopno oddaljevanje te- radi tega včeraj Rumor in. ga delavstva od lotabtarnih Scelba kar precej sprla. Tudi I utopij. V, trenutku ko dozo-iz Vatikana ne prbajejo do- reva proces vključevanja ši-bre vesti;, govori se namreč, j rokih plamti; delavcev v de- iiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiuifiiiiiiiiiiiiiHUiifiiiiiiniiiMiiiiii Odgovor ZDA in Anglije na De Gaullove predloge V odgovoru je rečeno, da je potrebno predloge »e dalje proučevati - De Murville pojde v London WASHlNGTON 1. — Ameriška vlada je sporazumno z britansko vlado poslala danes Ko Gaullu začasen odgovor na njegovo pismo od 14. septembra, s katerim je predlagal ustanovitev političnega in vojaškega direktorija Francije, Anglije in ZDA ” NATO. Ameriška in londonska vlada pravita v svojem odgovoru, da je potrebno franeosne predloge obširneje proučiti, ter ne izrekata o njih nobene sodbe. S tem ie po mnenju opazovalcev potrjeno, da Angleži in Američani ne mislijo ugoditi De Gaullovim predlogom. To pa še nosebno, ker so v vvashingtonskih diplomatskih krogih tolmačili De Gaullove predloge kot poizkus, da bi se Franciji omogočil večji, vpliv v sistemu sodelovan.a med ZDA in Veliko Britanijo. Ze /čeraj je Dullcs med razgovorom s francoskim posla-rikom pokazal precejšnjo rezerviranost in ni prevzel nobene obveznosti. V državnem departmaju pravijo, da Dulles še vedm. priv ucuie De Gaullove predloge Toda zdi se. da je to šarno potrditev dejstva, da proučujejo obliko, k ko naj predloge zavrnejo, ne da bi s tem povzročili oddaljitev Francije od NATO. V VVashingtonu niti ne po- triuiejo domneve, ki so jo razširili v par-ških diplomatskih k.ogih, Ha bodo ob pri liki decembrskega zas“dariia NATO sklicali konferenco predsednikov vlad, kakor je to bilo lansko leto. Medtem pa je francoski zunanji minister De Murville sprejel vabilo Seirv.vna Llov-ca, da pride v Konde iu na razgovore z njim. De Murville bo prišel v Kondon 6. novembra zjutraj in se bo vrnil v Pariz zvečer Trdijo, da razgovori ne bodo uradni. Domnevajo, da bost:, oba ministra govorila o načrtu 'a področje svobodne izmeniave ter o De Ganllovih predlogih v zvezi z NATO. Tudi v nemških uradnih krogih so zelo rezervirani v zvezi z De Gaullovim pismom Adenauerju. V diplomatskih minimum iiiiiiiHiiHiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii Sneg BOČEN, 1. — Ro -tnatnem delu Južne Tirolske sneži. V višinah je plas* ..nega že pre-cei debela Zvečer ga je bilo 5 cm tudi’v Cortini d'Ampez-zo Temperatura se drži okrog ničle. V vseh zapadnih predelih Avstrije sneži. Po mnogih cestah na Salzburškem, Tirolskem in V o i a rib e rš k e m iahko avtomobili vozijo le z verigami. Cesta čez Ljubelj, s Koroške na Gorenjsko, je ne-prevpzna za kakršnokoli volilo. krogih pravijo da De Gaulle ni predlagal francosko - ame-liško - angleškega direktorija • okviru NATO, pač pa »svetovni« Jireklorij ieh treh držav. Adenauer je po številnih razgovorih sprejel francoskega poslanika v Bonnu in domnevajo, da mu je izročil pismo za generala De Gaulla. V 1 ismu navaja Adenauer vzroke. zaradi katerih - ne rrore jpiejeti De Caullovega predloga. Da bi B'rancija podkrepila svoje zahteve, mi : l baje že decembra preizkušati svojo prvo . tomsko bombo mokratično dialektiko, bi bilo neodgovorno podpirati igro konservativnih sil.n Saragat imenuje Andreottijev članek o programu desničarske struje »Primaveran »usmiljenja vredno fikcijo« kajti datum demokristjanskega kongresa ni še določen in zato Andreo*. tijev članek ne spada v predkongresno diskusijo. O delovanju parlamentarne komisiji za pieiskavo afere »Anonima Banchieri« ni nobenih poročil. V zvezi s to imiiiimiimmiiiHiiiMiimiiiMiiuMiiittiiifiiifiiiiiimiuii sfero pa se je zvedelo, da je r eki upnik ((božjega bankirja« Giuffreja zahteval in dosegel pri sodišču v Florenci odlok, da so sodni organi v znameniti vili v Šesto Fiorentino Giufireju zarubili nohištvo. To je hkrati prva izvršilna akcija proti Giuffre.iu. Znano je namreč, da je pri civilnem sodišču v Bologni skupina upnikov vložila zahtevo, da se Giuffreju proglasi stečaj. A- P Nove grožnje Izraela proti arabskim državam Posvetovanja med arabskimi vladami zaradi nevarnosti izraelskega napada na Jordanijo Opozorilo ZAR vladi ZDA KAIRO 1. — list «A1 Ah ram« niše, da je vlada ZAR opozorila ZDA, da je grožnja Izraela proti arabskim državam ustvarila resen položaj. Omenjeni list poroča tudi, da sta se vladi ZAR in Iraka sporazumeli o skupni akciji proti vsakemu izraelskemu napadu na Jordanijo. Nocoj je bagdadski radio opozoril Izrael, da se bo Irak boril ob strani ZAR, da odbije vsak izraelski poizkus zasedbe zahod- Ob četrti obletnici vojne v Alžiriji Koordinirana akcija Alžircev proti utrjeni črti „Morice“ Solidarnostno zborovanje v Tunisu - Izjava ministra za prosveto ZAR - Salon napoveduje nove vojaške akcije TUNIS, 1. Alž .ska osvo- bodilna fronta je v Tunisu objavila sporočilo, *i pravi, da o številne enote narodnoosvo- lahko uniči zadnje postojan- jo vojaško akcijo proti Alžir- bilo 200 ur v majhnem rovu, cem. Dodal je, da ima na visokem okrog 90 cm, širo-razpolago dovolj vojaštva, da kem poldrug meter ter dol- bodilne vojske začele v noči od 31. oktobra na 1. novembra splošno akcijo na alžirskem ozemlju ob liniji «Mori-ce». #To koordinirano aacijo, nadaljuje poročilo, vodi veliko število vojakov, ki so pod nadzorstvom enotnega poveljstva. Akcija vsebuje vec faz in glavni smoter je uničenje e-iektrificirane črte na določenih krajih. Cas trajanja akcije je tajen«. Poročilo zaključuje, da je po zadnjih informacijah bil prvi napad popoln. Vojna v Alžiriji je namreč z današnjim dnem stopila v svoje peto leto. Zarila se je v noči od 31. oktobra na 1. novembra 1954 z vrsto istočasnih atentatov na raznih krajih alžirskega ozemlja. Na :avnem zborovanju, ki je bilo danes v Tun:su ob četrti obletnici alžirske vstaje, je voditelj maroške stranke Isti-klal Alal El Fasi izjavil, da alžirsko 1'udstvo ne tm nikoli ustavilo borbe proti Franciji. «De Gaulle bi moral iskati sporazum s Tunizijo in Marokom, če se ne želi pogajati neposredno z Alžirci. Nimamo sovražnih čustev proti Franciji. Naš edini namen je doseči naše pravice« je poudaril El Fasi. Po bagdadskem radiu pa je minister za prosveto ZAR Ka-mal Din Husein izjavil, da je potrebno popolnoma uničiti trdnjave imperializma v Alžiriji, Palestini in Auenu. Dodal je, da edino osvoboditev Alžirije, Palestine in A-dena lahko zagotovi svobodo in enotnost arabskega sveta. Husein je poudaril, da se alžirska vojna ne tiče samo alžirskega ljudstva, pač pa gre za bitko vseh Arabcev proti imperiali..mu General Salan je dopisniku lista »Pariš Journal« izjavil, ke Alžircev. *»—— Iran zanikuje pogodbo z ZDA TEHERAN, 1. — Iranska vlada je danes zanikala, da je podpisala novo vojaško pogodbo z ZDA. Včeraj je namreč sovjetska vlada izročila i-ranski vladi noto, s katero o-pozarja Iran zar« di razgovorov z ZDA za sklenitev vojaške pogodbe. Nota dodaja da bi v sedanjem trenutku potovanje predsednika Vorošilova v Iran bilo zaradi tega neumestno. «Sovjetska zveza,» je med drugim rečeno v noti. «ne bo ostala indiferentna spričo po-loiaja, ki je nastal s sklenitvijo nove vojaške pogodbe med Iranom in ZDA. Ta pogodba spravlja v nevarnost južne meje Sovjetske zveze.» Iranski zunanji minister je danes v’ senatu izjavil, da I-ran ne bo nikoli podpisal s tujimi silami takih sporazumov, ki bi napravili iransko ozemlje oporišče za napad na druge države. «»----- Še 7 rudarjev so našli v rudniku v SPRINGHILL, 1. — Reševalne skupine so davi ob 3.45 zaslišale v rudniku v Springhil-lu udarce in potem stokajoče glasove, po čemer je bilo jasno. ds se v rudniku še nahajajo živi rudarji. Ob 6,30 so prinesli prvega od sedmih živih rudarjev na površje gem 7 m. Vode in hrane so imeli za prve štiri dni. nadaljnje štiri dni in pol pa se niso več dotaknili ne jedi in ne vode. Eden od njihovih tovarišev je v torek umrl. V majhnem prostoru kakih 2 kvadratnih metrov se je nahajal sedmi rudar, ki je bil danes prvi rešen. Rešene rudarj'e so spravili v bolnišnico in pravijo, da je njihovo stanie zadovoljivo. Reševalne skupine pa hite v rovih odkopavati v upanju, da bi mogoče našle še kakega- živega rudarja. nega brega reke Jordan. Radio je dodal, da bi izraelski napad na Jordanijo pomenil konec Izraela, Kairski radio javlja, da je tudi libanonski z-nanji minister sporočil, da bo Libanon solidaren z vsako arabsko državo, ki bi postala žrtev napada s katere koli strani. Izraelski radio pa je v zvezi s položajem, ki je nastal z umikom angleškin čet iz Jordanije takoie poročal: «Ce bi kakršen koli dogodek motil status quo na jordanski strani demarkacijske črte, bi bil Izrael prisiljen biti pripravljen in posvariti. Kaj bi Izrael napr-.vil, pa je druga stvar.« Komentator radia je pripomnil, da je Ben Gurion predlagal samo ,naj bi v primeru sprememb v Jordaniji ozemlje na zahodnem bregu Jordana demilitariziran in postavili pod nadzorstvo OZN, češ da se «ne bi smelo dovoliti, da bi Jordanija padla pod tujo oblast«. «»-------- Trije mrtvi dve letali razbiti GENOVA, 1. — Dve ameriški letali z letalonosilke For-restal sta se ponesrečili v li-gurskih hribih. Eno se je razlilo in dva člana posadke sta takoj umrla, medtem ko je tretji še bil pri življenju, ko so ga našli, a je umrl med prevozom v bolnišnico. Drugo letalo pa je zasilni pristalo in se vnelo. Pri tem je bil en član posadke poškodovan m se bo moral zdraviti kakih 20 dni, ostala dva letalca pa imrta manjše poškod-I be. Londonski in b o uspelem Popoviče obisku Novinarji ZAR na obisku v Jugoslaviji terni letali. Prvo od štirimotorni v’ ^eograd. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1- — Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič je odpotoval danes zjutraj po štiridnevnem uradnem obisku v Veliki Britaniji iz Londona. Od Koče Popoviča in ostalih članov njegovega spremstva so se na železniški postaji «Victoria» poslovili britanski zunanji minister Selwyn Lloyd in drugi visoki funkcionarji britanskega zunanjega ministrstva. Današnji britanski tisk daje veliko publiciteto skupnemu sporočilu o britansko-jugoslovanskih razgovorih, ki je bilo objavljeno včeraj, m o sinočnji konferenci državnega tajnika za zunanje zadeve Jugoslavije, na kateri je Popovič odgovarjal na številna vprašanja britanskih in jugoslovanskih novinarjev s področja zunanje politike in mednarodnih odnosov. Današnji «Daily Telegraph« ugotavlja, da so razgovori med Jugoslavijo in Veliko Britanijo potekali v prijateljskem o-zračju in da je bila izmenjava misli zelo koristna. »Manchester Guardian« prav tako piše o obojestransko koristnih prijateljskih odnosih med Veliko Britanijo in Jugoslavijo, zlasti na gospodarskem področju. ((Times« pa v uvodniku zahteva razširitev gospodarskih stikov z Jugoslavijo in h;tro rešitev jugoslovanske zahteve po posojilu. «Odnosi z Jugoslavijo zahtevajo — piše list — da se to vprašanje reši čimprej.« List gospodarskih krogov Velike Britanije «Eco-nomist« se prav tako zavzema za razširitev gospodarskih odnosov. Uradni krogi Velike Britanije po odhodu Fopoviča ponovno ugotavljajo, da je Popovičev obisk nadaljnji korak v poglobitvi prijateljskih stikov med obema državama. Jutrišnja «Borba» v komen- tarju o britansko-jugoslovan-skih razgovorih poudarja, da jugoslovansko-britanski odnosi dokazujejo pravilnost in realnost trditve, da razlike v družbeni in gospodarski ureditvi, političnem sistemu in pogledih na posamezna mednarodna vprašanja ne ovirajo uspešnega mednarodnega sodelovanja. ((Dejstvo je, ugotavlja »Borba«, da odnosi temelje na popolni enakopravnosti, neodvisnih in medsebojnem spoštovanju. Konkretna potrditev te resnice je posebnega pomena danes, ko so potrebni povečani napori, da se v odnosih med Vzhodom in Zahodom in mednarodni politiki sploh pi.de iz začaranega kroga.# «Borba» piše, da težke izkušnje in vsa dosedanja praksa v mednarodnem življenju telo danes iz ZDA v " "pro-Štirimotorni Douglas ^zvij* štora za 34 oseb peta10 bizino 480 km na• . ' breme prenese lahko 9-t'o gptein-3400 kilometrov dale • re. ljeno je z najmodernejs^ „ mo. V inozemslkih mnenje, Beogradu prevUdge ^ da bo s tem letalom ike val predsednik r P g8 m cbisk državam BnMU Daljnega vzhoda g «>*—"" Angleške tkt v Ženevi (Nadaljevunje „u. Dalje ,S- P li„ciia P0: rporazuma Ksa v mednarodnem življenju h ukrepov PiUllIliriia potrjujejo, da samo politika ,nf" hapa^0m. * aktivne koeksistence in vse- z va trj države ])e do- stranskega mednarodnega so- v/eiik Britanijo). n*L:a dok delovanja nudi možnost izho- bavnaj0 jedrskega »vski®1 da iz težkega mednarodnega oim državam med le"o [catP iioložaia. Zato vsaka nova ^ v časU- »: z3 jiogajanji m v čaur0eli . lem se bodo SP v. K°-n,'ve, dnitev P°i?* Jse drZ3 ^ preki iiiiiiiiiiiHmitHHitiiitHttTiiiimfiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHHnimiiiiimiMHiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiMiii Po zahtevi pisateljev SZ, (la se mu odvzame državljanstvo Pasternak pisal Hruščevu da ne mara zapustiti SZ V pismu pisatelj tudi poudurja svoje zasluge za sovjetsko literaturo - Tass izjavlja, da ni ovir za Pasternakov odhod v inozemstvo, ne omenja pa možnosti, da se lahko vrne MOSKVA, 1. — Agencija Tass je objavila besedilo pisma, ki ga je Boris Pasternak pisal ministrskemu predsedniku Hruščevu. centralnemu komiteju KP SŽ in sovjetski vladi. Pismo se glasi: »Spoštovani Nikita Sergeje-vič, obračam se na Vas osebno na centralni komite KP SZ in na sovjetsko vlado. Izvedel sem iz poročila tovariša Se-mičastnega. da se vlada ne bi protivila mojemu odhodu iz SZ. Toda to je zame nemogoče. Zvezan sem z Rusijo da bo Francija povečala svo- šest od rešenih rudarjev je od svojega rojstva, s svojim ■ ■ ■■ ,.■—i — i ,.i i. volili v razširitev konference, (Nadaljevanje z 2. strani) (1 Prej,,,.ji teden se je zgodilo več varnih stvari nu notranje' političnem področju it ali jun-s,:e republike. Predvsem so | poslu ti ti i« senutorji odobrili proračun* vseh ministrstev v ustavno doloLenem rvlcn do ,il. oLlobru. Debata je bilu zgoščena, ker ni bilo dovolj ca. a, vendar pa se je culo mnogo upruvičenih kritik s strani opozicije, kakor tudi marsikakšen zanimiv podalekt zlasti o gospodarskih vprasu-njin, ki so ga dah posamemt resorni ministri. Zelo vazen m mučilen pa je pojav tako imenovanih sdemokristjun-slcih prostih strelcev», ki so ga opazili pri glasovanju za proračun zunanjega ministrstva, ki mu načeluje sam predsednik vlade kanjam. Tu >e v svojem govoru dokural, da se je po nekaterih poskusih italijanska zunanja politika zopet vrnila na slan tir. Ti sprosti strelci* nikakor niso iznenudtli, ker se je vedelo, da obstaja v vladi m ne samo v Krščanski damokruci' ji desničarska skupina, ki jo rodi zakladni minister Andreotti. Konec prejšnjega tedna pa je njen voditelj objavil tudi program v članku revije uConcretezzu*, ki je glasilo njegove struje *P rima vera*. Andreotti zuhteva enobarvno demokristjonsko vlado, strogo atlantsko politiko t. j. nikakršne Fanfanijere san ostoj-nejše sredozemske politike ali podobno; poudarjanje socialnosti je zunj demagogija, a v vodstvu KD zuhteva širše zastopstvo manjšinskih struj. Nasprotovanje Fanfnniju se izreza tudi v namenu socialdemokratskih parlamentarcev, da predložijo spreminje-valne predloge k odloku vlade za liberalizacijo tržišč in v dejstvu, da je bil deželni predsednik Milazzo na Siciliji izključen iz Krščanske demokracije ter je konec tedna kljub temu sestavil novo de- 7 dni v svetu J želno vlado ob sodelovanju vseh strank, razen KD in liberalcev, tako da se je začela ustanavljati nova Ljudska katoliška stranka. lan Jani je po objavi Andreotti jevega clunku sicer iz* javil, da v vladi ?ii «centrifu-galnih sil*, ker misli, da je z ignoriranjem dejstev mogoče odstraniti nevarnost, ki jo ta dejstva predstavljajo za njegovo vlado. Nobena tajnost m da Andreotti lahko kadar hoče povzroči, da ostane Fanf ant jeva vlada v manjšini in da nastane vladna kriza. Andreotti je ohrabren tudi z izvolitvijo konservativnega msgr. Tardi-nija za bodočega državnega tajnika v I atikanu. Nadaljnji važen dogodek je zasedanje CK PSI, na katerem se je izjalovil poizkus, da bi CK predložil kongresu PSI, ki bo v januarju v Neaplju, enotno poročilo in ne treh potočil, ki so se pojavila na seji vodstva stranke. > Pri glasovanju je glasovalo za Nennijevo poročilo samo 26 članov CK, za levico (bivše morandijev-ce in pertinijevce) 38, za poročilo Lelin Bassa pa 19. Nen-r»i je takoj podal ostavko. ki pa ni bila sprejeta tako da bo stranko vodil do kongresa še vedno Ne n ni z dosedanjim vodstvom. Na neapeljskem kongresu PSI bodo torej predložena tri poročila. Najvažnejši dogodek tedna, ki se ne tiče samo Italije, pa je bila prav gotovo izvolitev novega papeža Janeza XXIIL, o čemer poročamo obširneje na prvi strani. jtartmaja je Cangkajikov m,- . ng fco lžnala nobencya icttr-mstnski predsednik Cen Cengi| kenegaHdeistva ,la Cipru. Po- izjavil da bi Cangkajškove si le napadle kitajsko celino, uče bi Kitajci izvršili napad na obalne otoke ,ali pa če bi na Kitajskem nastal večji upor*. Državni devartma je v zvezi s to izjavo poudaril da »o i to politiko strinja in da ne nasprotuje, da bi angkajšek n-porabtl silo «za svojo obrambo ali pa v primeru širše vstaje na kitajski celini* Te >zjave državnega departmaja tolmačijo kot neposr-a-no spodbujanje Cangkajška pri njegovem delovanju proti Kitajski. V zadnjem času je delovanje kitajskih obalnih baterij nekoliko šibkejše, in sicer odkar je kitajsko poveljstvo sporočilo, da bo te otoke obstreljevalo vsalc drugi dan. Izjava ameriškega državnega departmaja pa bi utegnila po-loža j še bolj zaostriti, k ek or je sicer pomenila korak nazaj tudi skupna izjava po Dnliesu-vem obisku na Formozt. se je grška vlada odločila, da se ja ne udeleži, ker bi taka konferenca privedla simo do poslabšanja odnosov med prizadetimi državami in rešitev ciprskega vprašanja *>i poslala še bolj težavna. Grška vlada poudarja, da Ciper Formoza Ameriški državni departma je v petek v zvezi s čormozo podal izjavo, ki bi utegnila še bolj zaostriti spor s Kitajsko. Se pred izjavo državnega de- Po svojem sporočilu, da se ne misli udeležiti konference o Cipru, kakor bi jo hoteli an-gleška in turška vlada, ie grška vlada objavila dolgo izjavo, v kateri pojasnjuje vzroke, zaradi katerih odklanja u-deležbo ria konferenci. Grčija je sprejela udeležbo z dvema pogojema: na konfetenci bi morali poleg začasnega statuta, ki ga pred.videva britanski načrt, razpravljati tudi o temeljih za dokončno rešitev ciprskega vprašanja. Pri tem bi morali obravnavati načrt nadškffa Makariosa la neodvisnost otoka. Poleg tega bi se morale konference udeležiti tudi druge države N A J O pod predsedstvom Spotika. Ker pa Anglija in Turčija nista pn- enega tem poudarja, da gredo njene zahteve za tem, da znanji del Evrope, ki je podvržen kolo-nianlemu režimu dobi pravico do neodvisnosti. Tudi Ciprčani so se odpovedali zahtevam za priključi* tev h Grčiji in so pripravljeni sprejeti neodvisnost otoka. ki naj bi bil vključen v Com-monwealth in bi se včlanil v NATO. Ker ne priznava samovoljnih dejanj na Cipru, je grška vlada prisiljena obrniti se na OZN, da podpre upravičene zahteve Ciprčanov za osvoboditev izpod tujega jarma. Jordanija in ZAR Združen« arabska republika je preklicala prepoved preletavanja jordanskih letal čez njeno ozemlje. /AR bo dovolila tudi kopenski promet med Jordanijo in Libanonom, ki bo vključeval tudi prevoz goriva. Za Jordanijo, ki se o-skrbuje z gorivom iz čistilnic v Libanonu, je to velikega pomena, ker gre prevoz po cestah čez Sirijo. Ta sklep je vsekakor nov korak k pomirjenju na Srednjem vzhodu v smislu resolucije ki je bila izglasovana v skupščini OZN. Toda, prav ko je angleška vojska zapustila Jordanijo, se govori o novih spletkah Izraela ob podpori Velike Britanije proti Jordaniji. V izraelskih vladnih krogih izjavljajo, da ne bodo dovolili nobene notranje spremembe v Jordaniji, kar pomeni neposredno vmešavanje v jordanske zadeve. v,ada 7,AR in druge arabske^ vlade so že opozorile Izrael, da bodo Jordaniji priskočile na pomoč, če bo napadena. življenjem in s svojim delom in ne znam si zamišljati, da bi mogel biti locen ali živet daleč od nje. Naj bodo moje zmote in moje zablode v preteklosti kakršne koli, si pač n;sem mogel predstavljati, da se bom nahajal sredi pontične kampanje, ki se je porodila okrog mojega imena na Zahodp. Ko sem se tega zavedel, sem sporočil Švedski kraljevski akademiji, da se prostovoljno odrekam Nobelovi nagradi. Oditi izven meja svoje domovine bi pomenilo zame toliko kot umreti in zaradi tega Vas prosim, da se proti meni ne sprejme ta skrajni ukrep. Z roko na srcu lahko rečem, da sem vsekakor kaj napravil za sovjetsko literature m da sem še lahko koristen. Boris Pasternak.« Agencija Tass je se točno navedla, da je Hruščev prejel lo pismo 31. oktobra ob 18. uri. V komentarju k vesti o Pasternakovem pismu Hruščevu je agencija Tass še izjavila. da je pooblaščena sporočiti, da bi sovjetski upravni organi ne delali nikpke o-vire, če bi Boris Pasternak izrazil željo, da hoče oditi v inozemstvo, da sprejme nagrado, ki mu je bila podeljena. Vesti, ki jih je razširil meščanski tisk, nadaljuje Tass in po katerih bi se Pasternaku odrekla pravica da gre v inozemstvo, sc prazna izmišljotina. Ko navaja ugoto-titev, da doslej Pasternak ni napravil nikake prošnje za potni list. nadaljuje Tass: »Če bi želel Pasternak dokončno zapustiti ZSSR, socialistični režim in ljudstvo, ki ga je sramotil v svojem protisovjetskem delu «Doktor Zivago«, potem uradni organi ne bi poslavljali ovir v tem pogledu. Imel bo možnost zapustiti SZ ter oditi da osebno poskusi vse privlačnosti kapitalističnega paradiža.« V komentarju Tass so vsaj zadnje besede brez pomena, kajti Pasternak je imel priložnost spoznati »kapilalishč-ni, paradiž« že davno, zelo verjetno prej km Tassov komentator. Nikjer v teh komentarjih pa ni niti z besedico omenjeno, da bi bilo Pasternaku dovoljeno se tudi vrniti, če bi hotel iti v Stockholm po nagrado. V neka.erih krogih so mnenja. da se objava Pastema kovega pisma Hruščevu lahko tolmači tako, da vlada sprejema pisateljev «prek!ic;> in da se bo hrup okrog P sternakovega primera polagoma polegel. Ni nemogoče, da bo Hruščev sam odgovoril Pasternaku ter tako napravil konec vsej aferi. Podčrtava se. da pred današnjo objavo Tass ni sovjetska vlada nikoli posegla v vse to vprašanje, po drugi strani pa je današ- položaja. Zato vsaka nova konkretna manifestacija uspešnega razvoja aktivnega sodelovanja med državami z različno ureditvijo in različnimi pogledi na posamezna mednarodna vprašanja prispeva k splošnim naporom za zmanjšanje mednarodne napetosti, k premagovanju blokovske zaostrenosti in blokovskih na- | in U sprotij in k ustvarjanju nove- j • ' ind;jska reso;- ga ozračja v mednarodnem . zahtevaia tak°,$Lv. & življenju. I nitev jedrskih P°/ “g?« poziva resolucija ,sl(f>ga ki ne izdelujejo jed i£ rozja, naj ga ne ,Qvimi P,;a. loviti med . ženevsKt® velJ} jan.il ,n v času, - , v . la prekinitev P0IZ' .;ti g!»*® z-“m <• janji in «BorDa>, povebno poudarja ja I vjelski de:cgat j fes0 ugotovitve skupnega sporoči- tem umaknil svoi« ^ijs*1, la, da se odnosi med Jugo- k, je bi]a podobna ^,je r slavijo in Veliko Britanijo Odobrena je ° jaoonske j uspesno razvijajo, da pa še mlucija Avstrije, .US«- Ind^ iel)? nje agencijsko poročilo z« rusko ljudstvo prva vest, da se je Pasternak nagradi odpovedal. Organ zveze čeških in slovaških pisateljev «Literarny noviny» je pred dvema letoma objavil zelo pohvalni članek o Pasternaku, ko jo obenem poročal o obisku čeških in slovaških pisateljev ori ruskem pisatelju. Očitno je hotela zveza pisateljev CSR i ((popraviti« vpliv tega članka I tem. da je sedaj objavila nrav tako v glasilu ((Literar-ny novinv« obsodbo Pasternaka, ki »se je stavil na razpo-'ago skrbno pripravljeni protisovjetski provokaciji«. List poudarja, da Je Pasternak v CSR znan kot pesnik velikega talenta in da so bi'i njegovi prevodi zelo cenjeni — in prav zaradi tega je razočaranje in obžalovanje tem večje. zaključuje list. V telefonskem intervjuju s švedskim listom «Aftonb!a-det« je sovjetski pisatelj So-lohov i izjavil, da ni dvoma, da je Pasternakova knjiea protisovjetski roman in da so torej napadi na Pasternaka u-pravičeni vakor je upravičena njegova izključitev iz d-uštva sovjetskih pisateljev. Rekel je tudi, da sc ekonomske razmere Pasternaka ne bodo spremenile, na koncu p i je dejal, da ni njegova stvar izrekati sodbe o Pasternakov! usodi. «Gre za njegovo ne za mojo usodo,« je zaključil. Ameriški pisatelj Hovvard Fast je sovietske pisatelje povabil na debato o P^sterna-kovem primeru. Rekel je. da je 1. 1953 prejel Stalinovo nagrado, pa je bil ameriški tisk do njega dostojen in spoštljiv, čeprav so bila prav tedaj protikomunistična ču-tva še posebno gorka. »Nikoli nisem bil izpostavljen takim žalitvam, kot sta jih »Pravda« in ((Literaturnaja gazeta« napisali proti Pasternaku,« je deial Fast. V izraelskih političnih krogih trdijo da bi bilo umestno ponuditi Borisu Pasternaku, k: je Lid. gostoljubnost v Izraelu, potem ko so sovjetski pisatelji postavili zahtevo. da se mu odvzame sovjetsko državljanstvo. niso izkoriščene vse možnosti za poglobitev sodelovanja na gospodarskem področju. Poti m, ko ugotavlja, da so britanski u-adni krogi pokazali razumevanje za zahtevo Jugoslavije po posojilu, «Borba» zaključuje, da je bil obisk državnega tajnika za zunanje zadeve zelo uspešen v smislu nadaljnje krepitve prijateljskih odnosov in nadaljnjega uveljavljanja in širše uporabe politike aktivnega vsestranskega mednarodnega sodelovanja, ki edino daje realne možnosti za zagotovitev trdnega nuiu in za vzpostav:tev zdravih odnosov med narodi in drža vami. Danes je prispela v Beograd .-kupina novinarjev Združene arabske republike, ki bodo 14 dm gostje Zveze novinarjev Jugoslavije Novinarji vračajo cbisk jugoslovanskim novinarjem, katerih delegacija je letos obiskala Sirijo in Egipt, Jugoslovanski Aerotrunsport je nabavil dve novi štirimo- JftP0”1 Švedske, ki špof* rek a bi v Ženevi in ter resolucija slavije, ki .zreta glede 'konference o tv! Tznenadnih ^ < Irski delegat J1: zate®,c luci o umasnil i■ so t odbor zavrnil sovje^ ^ 1 Ucijo, ki je zah*n -čuti11 Islr sanje vojaških pt 15-9 lili velesil za 10 ,laSoV® ;ji /.a resolucijo Je A'upjne L držav sovjetske v , 39 , Ve Indonezija, proti *’ .A jit žav, med katerimi ]0 j lika Britanija, v*■ _jjj( ' 32 držav, med kat' . Cii a. ,-nnr8 l ki Politični odbor cjj8h, glasovati še 0 r , de'?, ki predlagajo obnovit orožitvenega odD0. «ešt8‘'. ‘,u. se že eno leto ’ .e ložena je bila in s sp goslovanska resolu« J ,,^(1®^ membami, ki J1*1 -,-jčka „.ti la Francija ter gacija. O teh bodo v ponedeljek Tvrdka TRSI Donato CAPURSO SiK* ... . ...m Ulita lurrebianca 19 — P.O.B IZVAZA DARILNE POŠILJKE ■ te. š'vS Kolesa, motorna kolesa, avtomobile. radioapata u in v najhitrejset" ne stroje — nove ir. rabljene po selo usodnih cenah TRSI l obišritr *vojo lil IU'Hci*n tlel I I. IAHAHOUCHIA 4 -- 1 ki vam nudi zelo veliko 'zbiro vetrmti * ježRjj] — eskimo — montgomery. ženskih :u prave plaščev ,7 najlona ir« iz bombaža — ooej ,z L 1 ve ne. posteljnih pregrinjal. «PEDUL» in špo rtnih TVRDKA JOŽEF uvoz iZ^P- VSAKI) V H ST N H (i A I.KSA ZA P H IN KUH.IAVU TEH JAMSKKHA TRST - IlitH liniiiiuIh hI. B-l - I PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIK PODJETJE LA GORIZn trt 3*-« GORICA (JI Uuca li Aosta 68 PKEVZUMAMO PHEVOZ. VSAKOVHST Posebni poiuji /a orevo. blaga * NE(iA jut Batič Franc delavnim In I i I M