NOVI TEDNIK NT&RC Odgovorna urednica NT Milena Brečko Poklic Urednica NT Tatjana Cvirn ŠT. 20 - LETO 55 - CELJE, 18. 5. 2000 - CENA 300 SiT Vzemi si čas in prislulini. Icaj bi otrolc rad povedai. Posiušaj ga, sicer se bo njegovo srce icmaiu zaprio. BO DARS TOŽIL SAVINJSKO? zapleti ob gradnji avtoceste. Stran 4. v EMOVEM LONCU VSE DOBRO Janicu Turnšicu uspelo zbrati denar za kupnino Ema. Stran 5. MENICE, FRESKA IN BELA HIŠA znani ljudje iz Bistrice ob Sotli v družabni kronilci na strani 40. DOGODKI Ziešld leden je Ob občinskem prazniku so različni organizatorji pripravili številne priredi- tve v Zrečah in okolici, ki se bodo odvijale od nede- lje, 21. maja, zaključile pa v ponedeljek, 29. maja. Prva med omenjenimi pri- reditvami bo Praznik petja - Zreče poje v nedeljo, 21. ma- ja, ko bo najprej ob 9. uri v zreški farni cerkvi maša, ki jo bo spremljal cerkveni pevski zbor župnije Šoštanj, ob 16. uri pa revija pevskih zborov iz Zreč v večnamen- ski dvorani pri Termah. Od naslednjega petka da- lje bodo sledile še prireditve kot so Slovensko naj smu- čišče - podelitev nagrad in priznanj za najbolj priljub- ljeno domače smučišče med poslušalci radia, 50. obletni- ca Društva ljudske tehnike Zreče, Pohorska ohcet in drugo. Zreški teden pa bodo zaključili s slovesno sejo ob- činskega sveta v ponede- ljek, 29. maja, ob 18. uri v večnamenski dvorani Zreče. B. JANČIČ O ministrih zdaj poslanci Mandatar dr. Andrej Bajuk predstavil kandidate za ministre v prehodni vladi v nedeljo popoldne, 6 dni pred iztekom zakonskega roka, je mandatar dr. Andrej Bajuk po dolgotrajnih in očitno kar napornih uskla- jevanjih s SLS+SKD Sloven- sko ljudsko stranko in SDS predstavil svoj predlog kan- didatov za prehodno vlado. Kabinet naj bi ob predsedni- ku sestavljalo še 16 mini- strov, od tega eden brez list- nice, sam ar. Bajuk pa bi začasno skrbel tudi za mini- strstvo za finance. Včeraj in danes naj bi v državnem zboru zaslišali mi- nistrske kandidate za posa- mezne resorje, zatem pa bo sledilo poslansko glasovanje o potrditvi vlade. Od tega, ka- ko bodo poslanci zadovoljni z vizijo dela ministrskih kandi- datov v prehodni vladi, naj bi bilo tudi odvisno njihovo ka- snejše glasovanje v državnem zboru. Kot zdaj namreč kaže predlog dr. Bajuka podpirajo stranke nove vladne koalicije Slovenija (čeprav je tudi iz vrst pomladnikov slišati veli- ko pomislekov, ker niso za- dovoljni s tem, kolikšen je vladni »izplen« posamezne struje oziroma stranke), vse ostale stranke pa so odločno proti. Če pri tem upoštevamo še odkrito priznanje pomlad- nikov, da pravzaprav ne ve- do, kdo vse (46 glasov) pod- pira novega predsednika vla- de, je več kot jasno, da bo glasovanje o potrditvi mini- strov res krojila poslanska presoja. Bo ta temeljila na prepričljivosti ministrskih kandidatov? Dr. Andrej Bajuk je v svojo prehodno vlado predlagal, po lastnem mnenju, izbrane stro- kovnjake; 5 iz vrst SDS, 7 iz združene stranke SLS+SKD Slovenske ljudske stranke ter 4 strankarsko nevezane. Iz vrst SDS so to: dr. Andrej Bručan (kandidat za zdravstvenega ministra), Rudi Šeligo (kandi- dat za kulturnega ministra), dr. Miha Brejc (kandidat za mini- stra za delo, družino in social- ne zadeve), Janez Janša (kan- didat za obrambnega mini- stra), dr. Jože Zagožen (kandi- dat za gospodarskega mini- stra); iz vrst združene stranke ob ministrih iz dosedanje vlade Antonu Bergauerju (za pro- met in zveze), dr. Lojzetu Ma- rinčku (za znanost in tehnolo- gijo), dr. Marjanu Senjurju (za ekonomske odnose in raz- voj), Cirilu Smrkolju (za kme- tijstvo in prehrano) in Janku Razgoršku (za malo gospo- darstvo in turizem) še Lojze Peterle (kandidat za zunanje- ga ministra) in dr. Andrej Umek (kandidat za ministra za okolje in prostor). Kandidati za ministre, ki niso člani strank, pa so: Barbara Brezigar (za pravosodje), dr. Lovro Šturm (za šolstvo in šport), dr. Peter Jambrek (za notranje ministrs- tvo) in dr. Tone Jerovšek (brez listnice, za zakonodajo). IVANA STAMEJČIČ Temna stran družin na Celjskem Lani je hude oblike nasilja doživljalo blizu 900 otrok in odraslih - Otroci potrebujeji varno družino Skupščina ZN je leta 1994 razglasila 15. maj za medna- rodni dan družine. Svetovna organizacija vsako leto izbere temo, s katero želi opozoriti na določeno težavo družin ali pa na njihovo vlogo. Tema letošnjega mednarodnega dneva je bila namenjena dru- žini kot nosilki razvoja. V Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so v sodelovanju s centri za socialno delo zbrali nekatere podatke o položaju družine v celjski zdravstveni re- giji, ki zajema upravne enote Celje, Laško, Mozirje, Sloven- ske Konjice, Šentjur, Šmarje, Ve- lenje, Žalec, Brežice in Sevnica. Veljajo za leto 1999, odstirajo pa temnejšo stran socialnega polo- žaja družine. Na našem ob- močju živi namreč več kot 12 tisoč družin na pragu revščine, od tega jih je kar četrtina v občinah Celje, Štore, Vojnik in Dobrna. Več kot 11.500 družin in posameznikov je lani preje- malo denarni dodatek, 761 dru- žin pa je plačevanje najemnine za stanovanje zmoglo le s po- močjo subvencije. Slab gmomi položaj pa je lah- ko tudi razlog za nasilje v druži- ni, čeprav to ni pravilo, saj se dogaja tudi v socialno močnej- ših družinah. Prave slike sicer ni mogoče razkriti, saj prav dru- žinsko nasilje najpogosteje os- tane skrito za zaprtimi vrati, vendar razkriti primeri kažejo, da je lani hude oblike nasilja doživljalo blizu 900 otrok in odraslih. Več kot 220 otrok so starši huje zanemarjali, najmanj 24 je bilo spolno zlorabljenih, več kot 150 otrok je telesno in psihično trpinčenih, težje nasilje v družini pa je doživljalo naj- manj 175 žensk. V celjski krizni center za mlade se je lani zate- klo 51 otrok in najstnikov, več kot 50 jih odrašča v vzgojnih domovih, več kot 300 jih živi v rejništvu. Zaradi življenjske ogroženosti so lani iz matične družine odvzeli šest otrok, prav toliko staršem so lani odvzeli roditeljske pravice. V družinah, ki imajo dolgo- trajne težave z nezaposlenost- jo, revščino ali boleznimi, je ze- lo pomembna prisotnost vsaj ene odrasle osebe, ki ji otrok lahko zaupa, pravijo v zavodu. Družina ni nevarna le zato, iJ je morda materialno sli opremljena. »Varna je druž ki nudi otroku osnovno van in je kot zatočišče v teža najpomembnejša spodbuji na socialna enota,« meni p log v Centru za socialno Celje Matej Žnuderl. »Otr omogoča razviti občutek membnosti, razviti njegov hkrati pa od njega zahteva p goditev in ga uči spremosti govarjanja, a mu v težavah lej ponudi ustrezno pomoč.< otroke si je zato treba vzeti in jim prisluhniti, kaj bi nam povedali. Treba jih je poslui sicer se bo njihovo srce kn zaprlo. Da se morajo v družinah bolf kot doslej učiti strpna- spoštovanja in sprejem'^' drugačnih, pa opozarja niča Cveta Avguštin, preds^' niča oddelka za socialno cino v celjskem zavodu ^ zdravstveno varstvo. »Prav ^, žina je tista socialna kategoj v kateri je možno nemog^ ob minimalni podpori dru*' lahko doseže tisto, kar mno^ nikoli ne uspe. Družino treba za to vlogo ustrezno posobiti. Tudi skozi partnefS^ že obstoječih ustanov, pr^J tov in programov, namenje"^ otroki)m in staršem.« ^ JANJA INTIHJ ■l Foto: SHEl^ Projektna pisarna Celje - zdravo mesto je ob svetovnem dnevu družine pripravila okroglo mizo z naslovom Sre- ča in uspeh vašega otroka sta v vaših rokah, na kateri so sode- lovale strokovnjakinje Cvijeta Pahljina, Alenka Kokalj in An- tonija Mešl. Med drugim so predlagale, da bi tudi v Celju ustanovih svetovalni center, kjer bi spremljali mlade in jim svetovali, vsaka krajevna skupnost pa bi morala imeti animatorja za mlade, ki bi koordiniral akcije ter iskal mlade, potrebne pomoči. Urad za žensko poUtili Celju je pripravil okroglo zo o nasilju nad ženskami otroki. V razgovoru, ki se g udeležilo kakšnih 20 ljudi med drugim ugotavljali t« kaj lahko za preprečevanjei silja naredi država, kaj pai vladne organizacije. RrisI nosti državnih ustanov so konsko določene in zveŽ omejene na svetovanje in d ge oblike pomoči družini, vladne organizacije pa po jajo delo v skupini za sanM moč ter SOS telefon za H nasilja (080 11 55), od ju« naprej pa bo v Celju od^ tudiVarna hišaL ^ Uspešna komunala in nova mostova Gomjegrajski občinski -svetniki so ugodno ocenili letno poročilo direktorja Ko- munale Gornji Grad Nika Pumata in potrdili tudi po- slovni plan komunale za le- tos. Tako bo posebna pozornost veljala investicijskemu vzdrže- vanju vodovodov Tirosek v KS Nova Štifta in v KS Bočna, na- daljevanju druge faze čistihie naprave v Gornjem Gradu ter urejanju okolice v občinskem središču, kot so obnova klopi v parku (te so že naročene, prav tako novi smetnjaki), pred- vsem pa delom pri zaključni fazi obnove odlagališča odpad- kov v Podhomu. Tam bo zače- la delovati tudi biološka čistilna naprava. Po besedah gornjegrajskega župana Tonija Riflja pa so za- dovoljni tudi s potekom del pri izgradnji novega betonskega mosta v Gornjem Gradu (izva- jalec Alea Celje) ter novega mostu čez Dreto v zaselku Kro- pa (izvajalec CMC Celje). Orientacijski rok za dokončno izgradnjo prvega mostu je 30. junij, ko naj bi ga za občinski praznik tudi slavnostno predali namenu, za drugi most pa CMC obljublja celo izgradnjo pred rokom, Id je sicer avgusta. UM Za dan vojske v celjski vojašnici so dan Slovenske vojske počastili s krajšo slovesnostjo, ki je bi- la v petek opoldne. Že do- poldne pa so si lahko obi- skovalci ogledali življenje in delo vojakov, saj so pripra- vili dan odprtih vrat. TC Zupani z državo Vladna služba za lokalno samoupravo je v petek v Celju pripravila srečanje z župani 22 občin ožjega celjskega ob- močja, na katerem naj bi go- vorili o najbolj perečih in naj- večkrat izpostavljenih vpra- šanjih, ki so jih v lokalnih skupnostih zastavljali v pred- hodnih srečanjih. V Celje so ob županih oziro- ma direktorjih občinskih uprav 14 občin prišli predstavniki šol- skega in kulturnega ministrs- tva, ministrstva za notranje za- deve ter Sklada kmetijskih zemljišč, sodelovanje na pos- vetu pa so zavrnili v ministrs- tvu za promet in zveze, češ, da vprašanja, ki jih odpirajo v lo- kalnih skupnostih, sproti rešu- jejo v Direkciji za ceste in do- datnih povezav med občino in državo ni treba. Za eno prihod- njih srečanj so prihranili tudi vprašanja, vezana na delo mi- nistrstva za okolje in prostor, čeprav je to tema, ki je najbrž v Celju najbolj akmalna in bi ter- jala največ odgovorov. S področja dela ministrstva za notranje zadeve so razprav- ljali zlasti o sodelovanju občin z upravnimi enotami, župan Podčetrtka Marjan Drofenik pa se je zavzel, da bi občine v bodoče imele dnevno ažurira- ne podatke o stanju svojega prebivalstva, za zagotavljanje delovanja krajevnih uradov, ki državo lahko močno približajo občanom, pa se je zavzemal konjiški župan Janez Jazbec. S kulturnega področja, je opozo- ril vojjiiški župan Beno Poder- gajs, imajo v lokalnih skupno- stih veliko težav zaradi poča- snosti v denacionalizacijskih postopkih za kulturne spome- nike, s čemer se dela nacional- na škoda. Na včasih že kar zaviralno delo strokovnjakov za varovanje kulturne in narav- ne dediščine pa so opozorili župani Rogatca Martin Miko- lič. Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič in Laškega Jo- že Rajh, ki je na šolsko mini- strstvo naslovil še vprašanje, kako bo z dinamiko sofinanci- ranja države v osnovnošolski prostor, saj občine same ne bodo zmogle zagotoviti pogo- jev za prehod na devetletko. I. STAMEJČIČ Protest novinarjev Celjski aktiv Društva novinarjev Slovenije je v javni protest- ni izjavi opozoril na zadnje čase pogoste in nesprejemljive primere, da organi pravosodja in pregona zahtevajo od novinarjev informacije, ki so jih ti pridobili med opravljanjem svojega dela. Kot državljani so novinarji dolžni in pripravljeni v skladu s svojimi državljanskimi dolžnostmi pomagati pri iskanju resnice in razčiščevanju okoliščin kaznivih dejanj. Vendar le, kadar so k temu pozvani kot državljani in ne kot novinarji, saj je to tudi v nasprotju z njihovo zavezanostjo k varovanju virov podatkov, opozarja aktiv.TC DOGODKI 3 Bodo Rimske spel mondene? Izbrani najemnik naj bi v obnovo zdravilišča vložil 4,3 milijarde tolarjev - Projekt je sanjski, pravijo domačini je prejšnji teden po- jila izbor medicinskega ijtra Barsos iz Ljubljane I najugodnejšega ponud- il /a najem in oživitev [fjvilišča Rimske Toplice. y začetku tega tedna pa v.d. ministra za delo To- flop ter direktor in so- ■tnik centra Sašo Bariče- j podpisala predpogodbo jddaji kompleksa v dolgo- ^ni brezplačni najem s (jvico predčasnega odku- I. ;;adovoljna je dižava, kei ,je, kot kaže, vendarle reši- propadajočega zdravilišča, idovoljni so v agenciji za ivatizacijo, ker jim je po jogih neuspelih poskusih, \q so vsaj prepričani, le pelo najti resne vlagatelje, iovoljni pa so tudi krajani, i je vlada še pred šestimi fseci »grozila«, da bo ob- tte preuredila v dom za ostarele, zdaj pa izbrani na- jemnik napoveduje, da bo ob pomoči osmih uglednih slo- venskih podjetij zdravilišču povrnil nekdanji sijaj in slo- ves. Sašo Baričevič, dr. med., napoveduje, da bo konzorcij, ki naj bi ga usta- novili z za zdaj še »skritimi« podjetji, vložil v zdravilišče 4,3 milijarde tolarjev. Kom- pleks naj bi odprli leta 2003, med gosti pa pričakujejo kar polovico tujcev. Zdravilišče bo imelo pet zvezdic, temu primerne bo- do tudi cene (penzion naj bi stal od 350 do 500 mark), nudil pa bo bogato fizikalno terapijo s termalno vodo ter rekreativni in sprostitveni program. V neposredni bliži- ni nameravajo zgraditi golf igrišče za mednarodne tur- nirje, zdraviliški objekti pa bodo nudili tudi možnost po- slovnih in družabnih srečanj. Gradbeni posegi bodo ob- sežni, med drugim naj bi med Sofijinim dvorom in ho- telom Toplice zgradili pove- zovalni Rimski dvorec. V me- dicin sko-rehabil i taci j skem centru, ki po svoji' ponudbi ne bo konkurenčen ostalim slovenskim zdraviliščem, bo 244 ležišč, od tega večinoma apartmajev in dvoposteljnih sob. Dr. Baričevič napovedu- je, da bo v centru zaposlenih več kot 200 ljudi. Hkrati z gradnjo se bo zato pričelo tudi izobraževanje kadrov, pri čemer naj bi iz lokalnega območja prišli predvsem ti- sti, ki nimajo specifičnih stro- kovnih znanj. »Projekt je sanjski, kar nedojemljiv po vsem ti- stem, kar smo v preteklem desetletju doživljali,« pravi predsednik krajevne skup- nosti Rimske Toplice Drago Zupan. »Če se bo uresničilo vse tisto, kar napoveduje dr. Baričevič, vsa naša pri- zadevanja v preteklih letih niso bila zaman, našemu kraju pa se končno obetajo lepši časi.« Podjetje Barsos je svojo re- snost dokazal tudi s 15 mili- joni tolarjev varščine, glavna pogodba z državo pa bo sklenjena čez šest mesecev. V tem času bo moral investi- tor predložiti investicijski na- črt ter bančno garancijo v višini 100 milijonov tolarjev. Pri financiranju prenove naj bi s 300 milijoni tolarjev ugodnega posojila sodeloval tudi sklad za regionalni raz- voj. ' JANJA INTIHAR lanes Planina, jutri Dramije Na Planini pri Sevnici gra- jo rastlinsko čistilno na- Bvo za potrebe jugovz- dnega dela naselja. Inve- iM je šentjurska občina, &/e pridobila državni eko- iški kredit. Gre za podobno čistilno na- lavo kot jo imajo že nekaj ina Ponikvi pri Grobelnem. a Planini bodo opravili za- iditev z rastlinami še pred sletjem, pri čemer računajo, ibi začela delovati v polet- li mesecih. Z deli so začeli :ed štirimi leti, nakar so ime- med drugim težave s pla- )m. Sicer pa se v občini pri- avljajo tudi na razpis za ■ojektiranje čistilne naprave i naselje Dramije. BJ Občani upravičeni do vračil? Območni odbor LDS Voj- nik je nedavno postavil jav- no vprašanje glede prispev- kov občanov za vlaganja v urejanje vodovoda in v eko- logijo v občini. Po mnenju stranke ta sredstva ne more- jo biti nepovraten samopris- pevek občanov, saj ta ni bil izglasovan na referendumu. Občinski svet in župana Be- na Podergajsa zato sprašuje- jo, v kakšni obliki in kdaj bodo vlagatelji dobili povr- njen ta denar, do katerega naj bi bili upravičeni skupaj z obrestmi. V nasprotnem primeru naj bi postali solast- niki objektov, zgrajenih z vloženim denarjem. V občini pojasnjujejo, da ne gre za samoprispevek, pač pa za zakonsko določene pris- pevke, ki jih predpisuje drža- va s svojimi zakoni in odred- bami, izvršuje pa občina. Ta je lastnik novozgrajenih ob- jektov, njihovo upravljanje pa je prenesla na javna gospo- darska podjetja, kjer je tudi lastnik določenega deleža. Obseg sredstev, ki jih mora zbrati občina za potrebe na področju razvoja oziroma vlaganj v lokalno infrastruk- turo, določa država oz. mini- strstvo za finance. Lani so ta- ko zbrana sredstva predstav- ljala* 17 odstotkov vseh tovrst- nih vlaganj. V javnem podjetju Vodovod - kanalizacija d.o.o. iz Celja dodajajo, da zbrane takse na onesnaževanje voda ne pred- stavljajo njihovega prihodka, ampak se denar vrača v Obči- no Vojnik. V času, ko je občina vključevala še sedaj samostoj- no občino Dobrna, je tako fi- nancirala obnovo čistilne na- prave na Dobrni, sedaj pa za Novo Cerkev in del Višnje vasi gradijo kanalizacijski sistem. Podobno velja za Javno pod- jetje Javne naprave d.o.o' iz Celja, ki za svoje storitve obra- čunava prispevke za investici- je in ravnanje s komunalnimi odpadki v vseh sedanjih 12 občinah, ki jih zajema s svojo dejavnostjo. BOJANA JANČIČ Žalec ni dal orožja Letos mineva deset let od začetka osamosvajanja slo- venske države, ko so pred izbruhom spopadov takratna JLA in posamezni občinski štabi slovenske teritorialne obrambe na tihem že merili moči. Eden od sedemnajstih štabov, ki ni oddalo svojega orožja armadi, je bil tudi ob- činski štab TO v Žalcu. Žalski štab TO je veljal za zglednega v celotni nekdanji dr- žavi, saj je za svoje delo prejel redko priznanje - plaketo JLA. Med demokratičnimi procesi konec osemdesetih se v vods- tvu takratnega sekretariata za ljudsko obrambo niso strinjali z delovanjem JLA, tako da je bilo sodelovanje z vojsko vse slab- še, se spominja takratni član sekretariata Henrik Krajnc. Občinski vrh je svoje delo v tistih dneh usklajeval na var- nostnih koordinacijah, na ka- terih so se srečevah predsed- nik občine Ludvik Sempri- možnik, predsednik občin- skega izvršnega sveta Anton Bratuša, sekretar za obrambo Marjan Žohar, komandant ob- činskega štaba TO Adi Vidma- jer in komandant postaje mili- ce Stanislav Veniger. Aprila leta 1990, v času prvih demokratičnih volitev v Slove- niji, je JLA izdala ukaz, da je potrebno vse orožje in strelivo prenesti v vojaška skladišča. Žalska varnostna koordinacija je sklenila, da ga ne odda, saj ima ustrezno varovana skla- dišča. Zato so 19. maja zavrnili dva vojaška tovornjaka, ki sta prišla po orožje. Z njim so že čez leto dni branili odločitev Slovencev za samostojno dr- žavo. SKO Bistricani liocejo »baiirico« v občini Bistrica ob Sotli znašajo načrtovani skupni prihod- ki in odhodki letošnjega občinskega proračuna 159 milijonov tolarjev. Med prihodki imajo 121 milijonov tolarjev primerne porabe, za različne naložbe, predvsem za ceste in stanovanja, pa namenjajo približno 70 milijonov tolarjev odhodkov. Za potrebe strojnega krožka in kmetovalcev nasploh je občina namenila v proračunu postavko za nakup stroja za baliranje živinske krme ter za ovijalko za bale. BJ Z OBČINSKIH SVETOV Znani dobitniki priznanj STORE - Občinski svetniki so v ponedeljek izbrali dobitnike 'ivišjih občinskih priznanj, ki bodo podeljena na osrednji "vesnosti ob 1. juniju, prazniku Občine Štore. Priznanja bodo ^ieli Kulturno umetniško društvo Kompolske pevke (brona- * plaketa), Inexa Štore in Pošta Slovenije, enota Štore "onasti grb) ter Franc Kapel (srebrni grb). Sofinanciranje avtobusov za Svetino ^TORE - Potem, ko so predlani v Izletniku ukinili avtobusno Celje-Svetina ob 22.10 uri, so v Štorah poskrbeli za kombi, 'ie delavce popoldanske izmene vozil domov. Ob najavi, da ^'^ v Izletniku z letošnjim septembrom ukinili še avtobusa, ki JSvetino odpeljeta ob 16. in 20.J0 uri, pa so se občinski svetniki °čili, da sofinancirajo obe avtobusni liniji. V ponedeljek so 'očili, da bodo celjskemu Izletniku letno primaknili poldrugi ''ion tolarjev, zato pa bodo avtobusi na Svetino vozili ob 16., •'Oin 22.10 uri tudi po 1. septembru. (IS) Za razvoj Topolšice .ŠOŠTANJ - Svetniki so na svoji 12. redni seji prišli do 13. ^'^e dnevnega reda, tri pa so preložili na naslednjo sejo. pieli so dopolnila odloka o prostorski ureditvi naselja ijolšica in dali s tem tudi zeleno luč za razvoj Zdravilišča. i^^§ lega so sprejeli še pet osnutkov prostorskih aktov za .^^'ja v občini. Na dnevni red so naknadno uvrstili tudi jj^tek odloka o izbiri izvajalcev javnih naročil, ki je na ^'^'og Zelenih prišel na klop tik pred sejo. Prvič se je na seji }^ predstavilo tudi Komunalno podjetje Velenje in poročalo ilu. (MKj . PO SVETU Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv Kasjanov bo ruski premier Rusija bo prvič po finanč- ni krizi avgusta 1998 za predsednika vlade spet ime- la finančnega strokovnjaka. Naloge ministrskega pred- sednika bo namreč prevzel Mihail Kasjanov, nekdanji finančni minister in prvi podpredsednik vlade. 42-letnik velja za trdega in vztrajnega pogajalca z zahod- nimi upnicami, državami in bankami ter z Mednarodnim denarnim skladom za nova posojila. Doslej se je najbolj izkazal, ko mu je uspelo dose- či delni odpis dolgov v okviru Londonskega kluba v višini 10 milijard dolarjev. Nek zahod- ni ekonomist ga je opisal kot človeka z veliko energije, za katerega beseda »ne« ne po- meni odgovora. V Rusiji pa poleg strokovnjaka velja za »delovnega konja« predsedni- ka Putina, kateremu je brez- pogojno zvest. Kasjanov je delo vlade koordiniral že ko je bil premier še Putin, saj je bil ta po odstopu Jelcina precej zaposlen z vojaško operacijo v Čečeniji, poleg tega pa se Putin doslej z ekonomijo ni pretirano ukvarjal. Umrl nekdanji premier v Tokiu je umrl nekdanji japonski premier Keizo Obuči. 62-letnega Obučija je v začetku aprila zadela možganska kap, od takrat pa je bil v komi. Na čelu vlade je bil slabi dve leti, v tem času pa je državo pope- ljal iz najhujše gospodarske recesije v zadnjih 50 letih. Vodenje vlade pa ni bil nje- gov edini politični položaj. Že zelo mlad je po japonski tradi- ciji prevzel mesto očeta in s 26. leti postal najmlajši posla- nec. Pa tudi v vladajoči Libe- ralnodemokratski stranki je zasedal vedno višja mesta. Njen šef je postal leta 1993, čez štiri leta še zunanji mini- ster, kar pa je bila odskočna deska za premierski položaj. Da na Japonskem tradicija res nekaj velja, dokazuje tudi po- datek, da bo njegovo politično kariero najverjetneje nadalje- vala ena od njegovih hčera, ki se bo na splošnih volitvah po- tegovala za poslanski sedež. Družina je bila ob Obučiju tu- di v času njegove smrti. Ubit še en srbski politik v Srbiji je bil ubit še en politik; pod streli v Novem Sadu je padel predsednik iz- vršnega sveta Vojvodine in član vodstva Socialistične stranke Srbije Boško Pero- ševič. Atentat se je zgodil med obiskom novosadskega kmetijskega sejma; storilec je na ubitega streljal iz ne- posredne bližine. Po besedah pohcije je aten- tator Milivoje Gutovič, akti- vist organizacije Odpor in član Srbskega gibanja za pre- novo. Gutovič naj bi bil le izvršitelj naročenega uboja, kar v Draškovičevem gibanju za prenovo zanikajo. Zvezne oblasti menijo, da je bil na- men uboja politična destabi- lizacija Jugoslavije. Gutoviče- vi sosedje in kolegi iz službe (20 let je bil varnostnik na novosadskem sejmu) so po- vedaU, da ni nikoli delal te- žav, da pa se je včasih »malo izgubil«. Poleg tega naj bi imel težave z živci, kar pa je lahko tudi posledica številnih smrti njegovih sorodnikov v zadnjih nekaj mesecih. Razkrita tretja prerokba Papež Janez Pavel II. je bil na obisku v romarskemu mestu Fatima, kjer se je leta 1917 trem pastirčkoma pri- kazala Devica Marija in jim zaupala tri prerokbe. Ob tej priložnosti je dva pastirčka razglasil za blažena, Vati- kan pa je javnosti razkril še tretjo tako imenovano »skrivnost iz Fatime«. Prva prerokba je bila napo- ved druge svetovne vojne, druga je napovedala vzpon in padec komunizma. O tretji so molčali vse do zdaj: govori pa o moškem, oblečenem v belo, ki zaradi streljanja navidezno mrtev obleži na tleh. Seveda je šlo za napoved atentata na papeža, ki ga je na isti dan, ko se je otrokom prikazala Mari- ja, torej 13. maja, vendar 64 let kasneje (leta 1981), hudo ranil turški atentator Ali Agca. Med papeževim obiskom na Por- tugalskem pa je tamkajšnji tednik Expresso zapisal, da je sveti oče podpisal zgodovin- sko izjavo, da se bo v primeru zmanjšane duševne sposob- nosti kot posledice bolezni umaknil s papeškega položa- ja. Vsaj do leta 2005 Evropski komisar za širi- tev Evropske unije Guenter Verheugen se pred dnevi ni hotel časovno opredeliti glede širitve unije. Po nje- govih besedah je še prezgo- daj za časovno opredeljeva- nje širitvenega procesa. Vseeno pa je omenil datum, ki si ga velja zapomniti: 1. januar 2005. Evropska komisija, tako Verheugen, si namreč želi, da bi prve nove članice v unijo vstopile v njenem mandatu, ki pa se izteče januarja 2005. Seveda bo največ odvisno od pristopnih pogajanj - njihov dosedanji potek celo presega pričakovanja. V primeru ta- koimenovane luksemburške skupine kandidatk, kamor spada tudi Slovenija, je tem- po pogajanj celo hitrejši kot na pristopnih pogajanjih v prejšnjih širitvah unije. Slove- nija in še pet kandidatk so se doslej začele pogajati o 25-ih od skupaj 29 poglavij pravne- ga reda petnajsterice, ostala štiri pa pridejo na vrsto še v tej polovici leta. 4 DOGODKI Savinjska proti državi Župani štirih spodnjesavinjskih občin so Dorsu pokazali fige Avtocesta skozi Savinjsko dolino je od začetka gradnje pa vse do odprtja burila duho- ve. In še vedno jih. Tokrat so na vrsti župani štirih občin, ki so sklenili, da Družbi za avto- ceste ne bodo brezplačno preknjižili občinskih zemljišč. Pa čeprav je nekdanja skupna Občina Žalec pristala na tak- šen brezplačen prepis. Zato se na Celjskem obeta sodni spor med državo (Darsom) in drža- vo (lokalnimi skupnostmi). Ucirs se je med pn[iravl|a- njem projekta avtocestnega odseka Arja vas-Vransko s te- danjim občinskim vodstvom dogovoril, da bo občina brez- plačno prenesla zemljišče, s katerim upravlja in imajo sta- tus javnega dobra. Po razpadu nekdanje občine na šest na- slednic, so župani novih občin Žalec, Polzela, Braslovče in Vransko, skozi katere poteka že zgrajena avtocesta, izvedeli, kako so potekali ti prenosi v nekaterih drugih občinah in se dogovorili, da bodo od držav- nega podjetja zahtevali odš- kodnino. »Obnašamo se pred- vsem kot dobri gospodarji,« gravi polzelski župan Ljubo Znidar in dodaja, da »ne zahte- vamo kakšnih velikih vsot, am- pak samo ustrezne odškodni- ne.« Tako je občinski svet na Vranskem že zavrnil pogodbo o-brezplačnem prenosu skoraj 23 tisoč kvadratnih metrov zemljišč, ki so jo dobili od Dar- sa, in pooblastil župana, da sklene pogodbo o prodaji. Na Darsu trdijo, da z nekda- njo Občino Žalec niso podpisali dogovora o brezplačnem pre- nosu zemljišča ob trasi omenje- ne avtoceste, ampak so za zem- ljišča, ki so bila v družbeni lasti in je z njimi upravljala takratna občina, »v imenu in za račun Republike Slovenije predlagali, naj takratni občinski svet sprej- me sklep o ukinitvi statusa jav- nega dobra oziroma družbene lastnine v splošni rabi.« Takšne sklepe je občinski svet tudi sprejel, na njihovi podlagi pa so izdali odpisna dovoljenja za iz- vedbo zemljiškoknjižnega pre- nosa nepremičnin. V občin- skem svetu so odločali le o tistih parcelah (cestah, poteh, vodo- tokih), ki so bile potrebne za gradnjo avtoceste in vzpored- nih deviacij. Za zemljišča, ki so vpisana kot družbena lastnina v splo- šni rabi ali javno dobro, veljajo enaki postopki v vseh obči- nah, saj uredba o lokacijskem načrtu investitorja zavezuje, da mora prekinjene lokalne ceste in poti ustrezno dogradi- ti ali zgraditi nadomestne, ter zgraditi ustrezno strugo za vo- dotoke, pravijo na Darsu. Pre- meščene ceste in poti po kon- čani gradnji znova upravlja lo- kalna skupnost. »Odškodnina za družbena zemljišča, ki so javno dobro, se ne poravnava, kar velja tudi za ceste, ki so javno dobro v upravljanju Re- publike Slovenije,« trdita Dar- sova pravnica Suzana Miklič in vodja projekta Arja vas- Vransko Franc Žagar. Na tem odseku mora Dars po končani gradnji urediti še stanje v katastru in zemljiški knjigi, za kar pa so predpogoj tudi ustrezne spremembe vknjižb javnega dobra v uprav- ljanju nekdanje Občine Žalec oziroma njenih sedanjih na- slednic. »Dars za javno dobro ni dolžan plačati odškodnine, zato ureditev stanja v zemljiški knjigi zanj ne pomeni dodatnih stroškov. Predlogi za vknjižbo so tudi takse prosti,« pravita Žagar in Mikličeva. Ureditev zadev tako ne bo vplivala na izpolnitev avtocestnega pro- grama, saj je investicija na od- seku Arja vas-Vransko že za- ključena, urediti morajo le še odškodninsko pravne zadeve s tistimi lastniki, pri katerih se je površina uporabljenih zemljišč po koncu gradnje razlikovala od načrtovane. »Po zakonu o ustanovitvi ob- čin morajo novonastale občine poleg pravic sprejeti tudi obvez- nosti. Tako morajo naslednice Občine Žalec po našem mnenju podpisati ustrezna vknjižbena dovoljenja za spremembo na- membnosti zernljišča v kata- stru in zemljiški knjigi. Če ob- veznosti in sprejetih sklepov občine, iz katere so nastale, ne bodo želele sprejeti,' obstaja možnost sodne poti, tožbe za izstavitev zemljiškokiijižne listi- ne,« svarijo na Darsu. Spodnjesavinjski župani pa so odločni, da od Darsa oziro- ma države iztržijo odškodnino. Prvi mož polzelske občine Lju- bo Žnidar pravi, »da država ne poravnava niti tistih obveznosti do lokalnih skupnosti, ki bi jih morala po zakonu, mi pa naj bi ji >šenkali< zemljo. Kot da kaj dobimo zastonj od države.« Vranski župan Franc Sušnik pa je stoično dejal: »Tožili bi radi? Pa naj!« SEBASTIJAN KOPUŠAR £ODRZAV Delo na črno LJUBLJANA, 10. ^ (Delo) - Začele so vel nekatere določbe zakoij preprečevanju dela in poslovanja na črno, in si prepoved naročanja in, javljanja oglasov v jav] glasilih ali posredovanja objavljanje reklamnih s ročil na drug način, 1^ dostopen javnosti. Za s jeni prekršek je predvi na kazen od 300,000 do| milijone tolarjev ali od; tisoč do največ 450 tis tolarjev. Zakon se bo v| loti pričel uporabljati leta 200L Velika partneri( LJUBLJANA, 11. m (Delo) - Slovenija je kot j mokratična in stabilna di va zgled za jugovzhoci Evropo, je med prvim t skom pri nas izjavil gene ni sekretar Nata George bertson in poudaril, da Slovenija kljub majhno velika partnerica, in da n ra še naprej posodabl oborožene sile. Vrisk predsedn LJUBLJANA, 12. d (Delo) - Prvi predsednik i voustanovljene Kmetijsli gozdarske zbornice Sloven je je Peter Vrisk, sicer pre; sednik Zadružne zveze S. venije (do junija) in direki: KZ Celje. Vrisk, ki bo na ce zbornice štiri leta, je bil iz\ Ijen soglasno, njegov pro: kandidat pa je bil poslan; Franc Potočnik. Vrisk bo v dil 20-članski upravni odbi zbornice, ki ima 180.000 & nov. Šesti po samomorih LJUBLJANA, 12. maj (Delo) - Slovenija je s : samomori na 100.000 pre: valcev, oziroma 600 na leii na šestem mestu v Evrop Pred njo so Madžarska baltske države. Že v kra: kem naj bi pričeli pripravijo ti nacionalni program d- ševnega zdravja, ki naj prispeval k zmanjševa;. samomorov. Trije novi škofi LJUBLJANA, 14. maji (Delo) - Papež Janez Pav^ II je imenoval tri nove slo venske škofe. To so And« Glavan za ljubljansko škof' jo, Anton Stres za maribo' sko in Jurij Bizjak za kop^ sko. Bencin dražji LJUBLJANA, 16. maJ (Delo) - Zaradi povečam nabavnih cen so slovens!^ naftna podjetja prvič f uvedbi modela podraž'' bencin. Cena 95-oktansk' ga bencina je višja z3 ^ odstotkov in je v absol^ nem znesku največja po" tu 1990. Liter 98-oktansk' ga osvinčenega benc"^ stane 8 tolarjev več, 1'^^ neosvinčenega pa se je P' dražil na 149,20 tolaDj Neosvinčeni 91-oktan^ stane 140,30 tolarja, p'' sko olje D-1 pa se je po<^^ žilo za 2,4 tolarja. Ne samo v grajskem obzidju, razpoke so vse večje tudi v blagajni, kjer naj bi se zbiral denar za obnovo Starega gradu. Razpoke v blagajni Zaradi pomanjkanja denarja obnova Starega gradu nad Celjem počasnejša, kot bi lahko bila v ponedeljek, 15. maja, je 19 delavcev, ki preko progra- ma javnih del obnavljajo Stari grad nad Celjem, malce otož- no in z grenkim priokusom sedlo skupaj in proslavilo 6- letnico obnovitvenih del. Za- kaj? Zato, ker denarja za ob- novo gradu vse bolj primanj- kuje in delavci zato delajo manj, kot bi želeli in zmogli. V šestih letih je bilo v obno- vo Starega gradu vloženih okoli 200 milijonov tolarjev, denar pa so zagotovili v Mest- ni občini Celje in ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ter delno tudi v resorju za kulturo. Število delavcev, ki skrbijo za obnovo preko pro- grama javnih del, se je iz šestih v začetku povzpelo na 19, a kaj, ko denarja ni dovolj, da bi pokrili vsaj stroške za načrto- vano delo. Tako letos name- sto predvidenih 40 ur v tednu posamezni delavec dela le 30 ur. Glede na to, da je povpreč- na starost v program vključe- nih delavcev okoli 50 let in je le malo možnosti, da bi delo do- bili kje drugje, obnovitvenih del na gradu pa so se po oceni vodje del in delovodje skupine na Starem gradu Zdenka Von- čine dobro priučili, je škoda, da je njihov delavnik tako skromno izkoriščen. Na Starem gradu bi se na- mreč lahko naredilo več, če bi seveda bilo na voljo več denar- ja. Grajsko območje kar samo kliče po obnovi, kako potrebna je, pa dokazujejo že obnovljeni predeli. A žal, kot zaenkrat ka- že, se bodo letos obnovitvena dela nadaljevala le na južnem obzidju, pa še tam, zaenkrat, le na notranji strani, saj se zaradi neurejenih lastniških odnosov delavci zunanje strani obzidja ne morejo lotiti. Še sreča, pravi- jo delavci na Starem gradu, da so organizacijo njihovega dela lani prevzeli v podjetju Gradiš, saj se tako prihrani letno okoli 4 milijone tolarjev. Nujno bi bilo zaključiti ob- novo obrambnega stolpa ob zaključku Pelikanove poti, ki je v nedokončanem stanju že tretje leto, prostori v njem pa neizkoriščeni. Zgodba zase v kompleksu Starega gradu, ki ga zlasti ob sobotah in nede- ljah obišče vse več ljudi, pa je Friderikov stolp, katerega ob- nova je zaradi nevarnosti krušenja kamenja resnično nujna, a kaj, ko bi terjala pre- več denarja. Po ocenah bi bilo potrebno med 80 in 90 milijo- ni tolarjev, glede na to, koliko denarja je bilo v Stari grad vloženega v šestih letih, pa bo Friderikov stolp, žal, moral še čakati. I. STAMEJČIČ Foto. Z. VONČINA Nekatere šole se praznijo Šmarčani za poskusno devetletko - V Sladki Gori jeseni le še 12 učencev, nato bo boljše v osnovni šoli Šmarje pri Jelšah, ki se je odločila prija- viti na razpis za poskusno uvajanje devetletke v šolskem letu 2001/2002, imajo vse ka- drovske pogoje, s prostorski- mi pa je drugače. Medtem ko so v podružnič- nih šolah brez posebnih pro- storskih težav, morajo v šmar- ski centralni osnovni šoli naj- prej zgraditi prizidek vrtca, ka- mor se bodo preselili oddelki, ki imajo še prostore v šolski zgradbi. Izpraznjene prostore za potrebe devetletke morajo nato prenoviti. Zato težko pri- čakujejo odločitev šolskega mi- nistrstva za sofinanciranje vrt- čevega prizidka. V Šmarju pri Jelšah so izra- čunali, da bo ostalo število šo- larjev na centralni šoli ter v podružnični v Šentvidu pri Grobelnem približno isto, dru- gače bo v nekaterih drugih po- družničnih šolah, kjer jih bo takrat precej manj. Pri tem so nekatere številke za šolska leta po uvedbi devetletke zaskrb- ljujoče. Tako bo v šolskem letu 2004/ 2005 v šoli Kristan Vrh (name- sto letošnjih 74 učencev) le še 42 učencev, v Zibiki (namesto le- tošnjih 60) le še 43 učencev ter v Svetem Štefanu (namesto letoš- njih 37) pet učencev manj. Bolj zadovoljni bodo v podružnični šoli v Šentvidu pri Grobelnem, kjer računajo na 72 učencev, tako kot letos. Najbolj veseli bodo v Sladki Gori, kjer se trenutno šola 15 učencev, v šolskem letu 2004/ 2005 pa bo tam kar 8 učencev več (v tej šoli bo prihodnje šolsko leto sicer komaj 12 učencev). V Mestinju bodo ta- krat namesto sedanjih 26 učen- cev trije učenci več. V šmarski centralni osnovni šoli, kjer je letos 660 učencev, jih pričakujejo leta 2004 pet- najst več. BJ Solci bo dom jezuitov Prostore nekdanje OŠ Črešnjice bo dobila v brezplačni najem družba jezuitov, so izbor razpisa podprli krajani Brdo, Črešnjic in Podgorja pod Čerinom na nedeljskem zboru. Na osnovi javnega razpisa so v Vojniku izbrali Provincialat slovenske province družbe Jezusove, kot se imenuje družba jezuitov. Krajani so na zboru predlagali, da se šola poveri njim, saj so pripravljeni ustanoviti kmečko društvo in vzdrževati objekt. Vojniški župan Beno Podergajs je pojasnil, da je občina oddala omenjene prostore v najem z namenom, da vanje ne bo potrebno več vlagati proračunskih sredstev in da dodatnih ponudb ni več moč obravnavati. Če pa krajani želijo ustanoviti društvo, lahko v ta namen uporabijo tamkajšnjo zidanico, ki jo bodo prav tako v kratkem oddali. O delu in programu jezuitov je prisotne seznanil tudi njihov predstavnik pater Lojze Cvikl. Zavrnil je bojazni krajanov, da bi bil v Črešnjicah dom za zasvojence. Urediti želijo duhovno- kulturni dom, ki ne bi bil moteč za okolico, programi za mlade in družine pa bodo odprti tako za domačine kot tudi druge udeležence. Krajam so nazadnje sklenili, da lahko v primeru nezadovoljstva z delovanjem jezuitov, zlasti, če bi prihajalo do vandalizma, prekinejo pogodbo. BOJANA JANČIČ DOGODKI 3 V Emo loncu je vse dobro Podjetniku Janku Turnšku je uspelo zbrati 400 milijonov tolarjev kupnine za kompleks Ema - Zemljišče mora biti bremen prosto podjetniku Janku Turnš- iioziroma podjetjema Emo fT in Elektro Turnšek, ki ives čas od poletja 1998, ko mestna občina od Sloven- le razvojne družbe (SRD) pcupila kompleks Ema, (trajali kot resen kupec, je I torka uspelo zbrati 400 jlijonov tolarjev kupnine. Bančno konstrukcijo so Icljučili s posojilom, ki so Turnšku odobrili v Hypo pe Adria banki. Po pogodbi med MOC in SRD pade po anuitetnem načrtu obrol^ v plačilo letošnjega [junija, mestni svetniki pa Turnšku kot resnemu kupcu hec aprila dali na voljo še 10 I, da zagotovi potreben de- \ za odkup. Kot nam je v lek povedal Janko Turnšek, tzdaj, ko mu je uspelo zbrati treben denar, spet na potezi istna občina in SRD, ki mo- rata poskrbeti, da bo zemljiš- če, ki ga odkupuje, prosto vseh bremen. Slednje ni tako nepo- membno, kot se morda zdi na prvi pogled, saj je na zemljišča v kompleksu Ema vpisanih kar preko 40 plomb. V Emo ETT so z zagonom proizvodnje s 50 delavci zače- li septembra 1998, konec lan- skega leta je bilo zaposlenih 244, maja pa že 267 delavcev. Lani so izdelali preko 2 tisoč ton emajlirane posode, zaradi povečanja naročil na tujih in domačem trgu pa je proizvod- nja intenzivno naraščala jese- ni. Poslovno leto so zaključili z nekaj več kot 1,1 milijarde tolarjev prihodkov in 17,8 mi- lijona tolarjev dobička, pod- jetje pa so dokapitalizirali v višini 44,5 milijona tolarjev. V drugi polovici leta je pro- daja posode porasla za petino, delež prodaje na tujih trgih pa je presegel 70 odstotkov celot- ne proizvodnje. Od tega so največ, 23 odstotkov, izvozili na nekdanji jugoslovanski trg, z 12 odstotki sledi Francija, le odstotkom manj Saudska Ara- bija in s 5-odstotnim deležem Belgija. Nova tuja tržišča pa so si v Emo ETT odprli v Koreji, Izraelu, Veliki Britani- ji, Poljski in letos še v Španiji. Zaradi tveganj na nekaterih tujih trgih imajo vse terjatve db kupcev v tujini zavarovane pri Slovenski izvozni družbi. V svetu je zanimanje potro- šnikov za emajlirano posodo spet v porastu, zato v Emo ETT ugodne trende prodaje pričaku- jejo tudi letos. Svoj proizvodni program emajlirane posode so že predstavili na v tem delu Evrope največjem sejmu za gos- podinjstvo in končne potrošni- ke Macef v Milanu, veliko pa pričakujejo tudi od septembr- skega sejma Tendence v Frank- furtu, ki velja za največji sejem končne potrošnje na svetu. IVANA STAMEJČIČ O deponiranih knjižicah Imenovanje nove občinske ililne komisije je na 14. seji ičinskega sveta Prebold ivzročilo, da so znova za- vavele stare medstrankar- le zamere, ki izhajajo še iz kalnih volitev pred dvema toma. Po zakonu morata biti pred- ^nik in podpredsednik vo- lne komisije pravnika, teh ise v novih občinah ravno ne le. Zato je komisija za man- 'tna vprašanja, volitve in ime- "vanja občinskemu svetu 'odlagala, naj v Preboldu vo- 'no komisijo še naprej vodi 1^ dosedanji predsednik Jo- 'Golič, sodnik za prekrške '^sodišču v Žalcu. Člani komisije za mandatna ("fašanja, volitve in imenova- la so menda soglasno podprli '^dlog, na zasedanju občin- ,^ga sveta pa je svetnik Franc ;'8ler izrazil pomisleke so- '^'demokratske stranke gle- de Goličeve kandidature, prav tako pa se ni strinjal, da bi bila njegova namestnica sodnica okrožnega sodišča v Žalcu Mi- lena Lesjak Tratnik, saj naj bi bila oba »prikrita člana Zdru- žene liste, s skrivaj deponira- nimi članskimi knjižicami«. To je sprožilo burno razpravo, v kateri so Ciglerju očitali tudi to, da je kot član komisije sprejel kandidaturo obeh prav- nikov, na seji sveta pa jima nasprotuje, Cigler pa je odgo- varjal, da komisija ni upošte- vala njihovih (SDS) predlo- gov, ampak vztrajala pri Goli- ču in Lesjak Tratnikovi. Cigler je nato obnovil znani preboldski volilni spor, ko je na občinskih volitvah leta 1998 SDS skrivnostno ostala brez enega svetniškega sedeža. Li- beralna demokracija pa je do- bila enega več. Takrat naj bi po Ciglerjevih besedah Jože Golič preprečil ponovno štet- je glasov, zato naj bi SDS spro- žila sodni spor. Vendar sodiš- če, ki je,pristojno za reševanje tovrstnih zadev, nikoli ni pre- jelo nikakršne pritožbe na vo- litve v Preboldu. Na višku raz- prave, v kateri je večina svet- nikov podprla Golica, je Ci- gler zagrozil s svojim odsto- pom, na koncu pa so se strasti umirile, svetniki pa so z dve- ma glasovoma proti potrdili novo volilno komisijo. Temperatura se je dvignila tudi ob sprejemanju odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih izvedbenih načr- tov za ureditvena območja treh stanovanjskih sosesk v Prebol- du in industrijskega območja Gradnje Žalec. Ob slednje se je spotaknil svetnik Janez Laz- nik, ki je trdil, da bo po njego- vih podatkih občina zgradila športni center in ga nato pre- dala v upravljanje zasebnemu podjetniku. Župan Vinko De- belak ga je uspel prepričati, da gre za prazne marnje, vsi svetniki pa so se strinjali, da je nujno patrebno omogočiti tak- šno prostorsko gradnjo, ki bo spodbudila razvoj občine in privabila vlagatelje. Odlok so sprejeli soglasno. SKO Oživljanje knežjega mesta Celje je prejšnjo sredo gostilo nemška strokovnjaka, ki se že vrsto let ukvarjata^ problematiko oživljanja starih mestnih jeder. Čeprav nemške izkušnje niso neposredno prenosljive na celjska tla, pa bi nekaj predlogov obeh strokovnjakov v knežjem mestu lahko uresničili takoj. Dr. Hard Kendschek in dr. Ingeborg Erdermann iz nemškega zveznega ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo za si najprej temeljito ogledala mesto, po obhodu pa opozorila na značilne pomanjkljivosti (slaba neprometna signalizacija, oprema mesta, premalo informa- cij), ki jih tujec ob prihodu v Celje najprej opazi, pohvalila pa sta živahen dopoldanski utrip mesta. Celjanom sta položila na srce, da morajo v prizadevanjih za oživljanje starega mestnega središča najprej sami dobro vedeti, kaj si v mestu želijo, šele po tej odločitvi pa naj ukrepajo naprej. Vseeno pa sta predlagala, da bi z nekaj malenkostmi, ki ne terjajo posebnega denarja, dodatnimi informacijami in označbami ter ureditvijo izložb, Celje lahko hitro naredili prijaznejše obiskovalcem. IS Zaupate svofemu zdravilcu? '''^(ongres komplementarnega in naravnega zdravilstva bo od 9. do 11. junija v^^ g|l Slovenskih Konjicah ligj Kot je pokazala raziskava slovenskega javnega mne- nja, skoraj tretjina Sloven- cev uporablja razne metode alternativne medicine, kot najpogosteje poimenujemo komplementarno in narav- no zdravilstvo. Nekateri os- tajajo pri zdravilnih zeliš- čih, drugi obiskujejo bioe- nergetike, ezoterike, parap- sihologe, radioesteziste, ho- meopate, astrologe, iridolo- ge... Izbira je velika, saj de- luje v Sloveniji 400 do 600 zdravilcev. Ali pri njih dobi- jo tisto, kar pričakujejo in ne nazadnje tudi plačajo? »Mnogi se še vedno ne zave- dajo velike odgovornosti dela z ljudmi in vidijo v tem samo denar. Problem je tudi v po- manjkanju ustrezne izobraz- be in možnosti za njeno prido- bitev. Tako so še vedno redki tisti, ki se z zdravilstvom uk- varjajo profesionalno in pod okriljem registrirane dejavno- sti,« poudarja Vasilij Šimek (bioenergetik, radiestezist in iridolog), predsednik organi- zacijskega odbora za pripravo prvega kongresa komplemen- tarnega in naravnega zdravils- tva v Sloveniji. Organizira ga Sekcija za naravno zdravilstvo pri Slovenskem ekološkem gi- banju v dvorcu Trebnik v Slo- venskih Konjicah od 9. do 11. junija. Eden temeljnih ciljev kon- gresa je strniti vrste poklicnih terapevtov z različnih podro- čij, ustanoviti združenje in na- rediti najprej red v svojih vr- stah, potem pa skupaj nastopi- ti v prizadevanjih za legaliza- cijo dejavnosti. Kot je prejšnji teden na novinarski konferen- ci poudarila direktorica Inšti- tuta za bioelektromagnetiko in novo biologijo Branka Lo- vrenčič, skušajo dejavnost le- galizirati že od leta 1993, a doslej jim nihče ni želel pri- sluhniti. Legalizacija dejavno- sti je le eden izmed ciljev. Poskrbeti nameravajo za izo- braževalne programe, ustano- viti verificirano šolo, razisko- valni inštitut, komisijo za li- cence, etični kodeks... »Šele z legalizacijo bo mogoč tudi nad- zor nad našo dejavnostjo,« pou- darjajo. Do tega bo očitno še dolga pot, saj trenutno zako- nodaja ne dopušča niti izdela- ve homeopatskih zdravil. »Priz- nana je le akupunktura, a še to samo protibolečinska,« pojas- njuje Katarina Velikonja, ena izmed zdravnic v vrstah zdra- vilcev. Seveda organizatorji kongre- \ sa pričakujejo odpore tudi v 1 bodoče. Pa ne od zdravnikov, ; s katerimi praviloma dobro \ sodelujejo - zavrača jih urad- ■ na medicina. Še pomembnejši nasprotnik bodo gotovo vsi ' tisti, ki vidijo v bolniku le \ denar - pa naj gre za nevestne ■ zdravilce ali pa na primer za ; farmacevtsko industrijo, ki ji ^ alternativna medicina z omo- ; gočanjem hitrejše diagnostike i pa tudi okrevanja jemlje odje- \ malce dragih zdravil. ■■■■■■■■■■■■H MBP I Boris Klančnik, direktor Je- lena d.d. iz Slovenskih Ko- njic, ki je gostitelj kongresa: »Imamo vse možnosti, da raz- vijemo prvi evropski centei naravnega zdravilstva, ki bi k nam pritegnil ne le zdravil- ce, ampak tudi številne turi- ste.« Poklicni in amaterski zdra- vilci se lahko prijavijo za sodelovanje na kongresu v dvorcu Trebnik (063/759-09- 40) ali v Hotelu Dravinja Slovenske Konjice (063/754- 145). Sh20..18.mai2000 m GOSPODARSTVO Razvojna priložnost v orodjarstvu Regionalna razvojna agencija Celje bo danes, 18. maja, predstavila rezultate regijskega razvojnega pro- jekta o ustanovitvi orodjar- skega klastra. Orodjarstvo je ena največ- jili razvojnih priložnosti Sa- vinjske regije, saj na tem ob- močju deluje kar četrtina vseh slovenskih orodjarn. S to dejavnostjo se namreč uk- varja deset gospodarskih družb in več kot štirideset samostojnih podjetnikov, ki zaposlujejo skupaj preko I.IOO delavcev. Na leto ustva- rijo za približno 8 milijard tolarjev prometa, približno polovico izdelkov pa izvozi- jo. Mnoga podjetja so se s svojimi orodji že uveljavila pri najzahtevnejših evrop- skih kupcih. Največje med orodjarnami so Emo Orod- jarna Celje, Gorenje Orodjar- na Velenje in Unior Strojna oprema Zreče, ki bodo da- nes tudi predstavile svoje razvojne usmeritve. Savinjska regija bi s pove- zovanjem tovrstnih družb, oziroma z ustanovitvijo raz- voj no-pod j etniškega centra za orodjarstvo, ki naj bi ga finančno podprla tudi Evrop- ska unija, pridobila zelo veli- ko. Tako v regionalni razvoj- ni agenciji kot v drugih regij- skih in republiških instituci- jah so prepričani, da bi raz- vojno jedro orodjarstva po- magalo potegniti naprej tudi druge dele gospodarstva na tem območju. JI Bo prisilna poravnava rešila zdravilišče? NOVI predsednik uprave Zdravilišča Rogaška se zavzema za enovitost hotelirstva m zdravstva - usoda družne je v rokah upnikov I v začetku maja je vodenje Zdravilišča Rogaška prevzel 36-letni mag. Edvard Lesnik, ki je bil pred prihodom v Rogaško Slatino pomočnik generalnega direktorja Ho- telov Bernardin. Lesnik je v zadnjih šestih letih že osmi direktor zdravilišča, s čimer pa se kljub dejstvu, da je bila v družbi tik pred njegovim prihodom uvedena prisilna uprava, in da Slovenska raz- vojna družba išče kupca za svoj 57-odstotni delež, sploh ne obremenjuje. Pravi, da je v Rogaško Slati- no prišel z resnimi nameni, da razreši nakopičene težave družbe, ki jo bremeni okrog 1,7 milijarde dolga iz prejš- njih let. Lani je imelo Zdravi- lišče Rogaška 291 milijonov tolarjev izgube, kar je dva- krat manj kot leta 1998, ven- dar sta obe najpomembnejši hčerinski družbi, to je Grand hotel in Zdravstvo, poslovali pozitivno. Ali bo sanacija us- pela, bo odvisno zlasti od upnikov, pravi mag. Edvard Lesnik. Ste se že srečali z novima lastnikoma hotelov Donat, Sava in Zagreb? Mag. Edvard Lesnik Doslej smo se že nekajkrat sestali, pogajamo pa se o tem, da bi s hoteli še naprej uprav- ljala naša družba Grand ho- tel. Nova lastnika sta namreč ob mojem prihodu napove- dala, da želita svojo lastnino upravljati sama, vendar sem z dosedanjimi dogovori zado- voljen. Seveda moramo raču- nati tudi na drugo možnost, to je, da ta družba preneha delovati. So kakšni posebni razlogi, da so vas imenovali tudi za direktorja družbe Zdravs- tvo? V kratkem času ni bilo mogoče poiskati nekoga, ki bi prevzel vodenje Zdravs- tva, poleg tega pa nad zdra- viliščem visi prisilna porav- nava. Zato sem trenutno sam v celotni družbi, kar pa niti ni slabo, saj imam tako boljši pregled nad dogaja- njem. Bo Slovenski razvojni družbi uspelo prodati 57-od- stotni lastninski delež v Zdravilišču Rogaška? Kolikor vem, je prišlo ne- kaj ponudb, odpirali naj bi jih ta teden, kaj več pa v zvezi s tem ne morem pove- dati. Res pa je, da smo pri- pravili rezervno varianto, če razvojna družba ne bi pod- prla prisilne poravnave z do- kapitalizacijo. Za kaj kon- kretno gre, še ne morem razkriti, saj bi lahko to vpli- valo na naše upnike. Načrt finančne reorganizacije Zdravilišča Rogaška bo bolj jasen po 23. juniju, ko naj bi dobili tudi načelen odgovor upnikov, ali podpirajo naš predlog prisilne poravnave. Lahko pa se tudi zgodi, da bodo upniki predlagali ste- čaj. Bodočnost družbe in konec koncev tudi moje bi- vanje v Rogaški Slatini sta torej bolj odvisna od upni- kov kot pa lastnikov. Sam sicer želim, da zdravilišče ohrani enovit produkt ter skupno trženje hotelirstva in zdravstva. JANJA INTIHAR BAROMETEj Uspešna prodaj Aprila so v Gorenju i^ lali preko 177 tisoč velf gospodinjskih aparatov, tega dobrih 58 tisoč štedjj kov, nad 47 tisoč pralnij| sušilnih strojev ter več j 71 tisoč hladilno-zamrzov nih aparatov. Uspešna je la tudi prodaja, saj so pro, li nad 190 tisoč aparatom skupni vrednosti 5,5 mili) de tolarjev, kar je le za ( stotek manj od načrtova prodaje za april. Za prihi nje mesece so v Gorenju ( bili zelo veliko naročili hladilno-zamrzovalne a rate, nekoliko slabše pa j naročili 'za ostale progranl Direktorji o novinarstvu Klub podjetnikov Zlatoroi iz Celja pripravlja nocoj, ii maja, strokovno srečanje; novem zakonu o medijih te: o novinarstvu v gospodar; tvu. V vodstvu kluba so prt pričani, da novi zakon o me dijih ni pomemben le za me dije same, ampak tudi z gospodarstvo. Zanimajo jil zlasti problem vira inforiM cij in njegove zaščite, vlcl nadzornih svetov in vpl lastnikov na uredniško po| tiko, ključna pa se jim a razprava o tem, kakšno ml sto ima gospodarstvo v me dijih. Na pogovoru s celjsk mi direktorji bodo sode!, vali Uroš Lipušček, Mili. Meršol in Milan Predan. Mercator prenavlja Trgovsko podjetje Mera tor-Jelša bo danes, v četrte odprlo prenovljeno blago nico Boč v Rogaški Slatin Gre za prvo večjo obnov ene od tridesetih poslovn. enot šmarskega podjetja, je od lani v večinski h- Ijubljanskih trgovcev. V s tinski blagovnici so oprav, večja gradbena dela in do- kupili nekaj nove opreme, na novo so uredili večji pc hištveni salon, nova pa tudi papirnica v pritličju. Jelši se pripravljajo tudi fl' gradnjo dveh večjih naku povalnih centrov v Šmarji in Rogatcu. V Šmarju so til pred pridobitvijo gradbene ga dovoljenja, v Rogatcu p" so že kupili potrebno zem- ljišče. Srečanje hmeljarjev Predstavniki Inštituta 2 hmeljarstvo in pivovarni^ tvo ŽaJec so v tovarni Pin" v Racah pripravil redno str" kovno srečanje s slovenski mi hmeljarji, tehnologi v drugah in terenskimi svete valci. Govorili so o aktuaP opravilih o hmeljiščih, og'^ dali pa so si tudi sežigalni'^; odpadne embalaže, odps'; nih fitofarmacevtskih sre*^ stev in drugih kemičnih padkov. Na željo hmeljar)^ bo inštitut letos na po^' meznih pridelovalnih tal"! organiziral devet str' kovnih srečanjev hmelja' jev. Klasje ustanovilo mešano družbo Večinski lastnik je nemško podjetje Hahne - Do leta 2004 petina proizvodnje Klasja v izvoz Mlinsko predelovalno pod- jetje Klasje iz Celja in nemška firma C.Hahne Muhlenvverke sta prejšnji teden podpisala pogodbo o ustanovitvi mešane družbe Incepd - International Cereal Producer (žitarski proizvodi), ki ima sedež v Ce- lju, večinski, 51-odstotni last- ninski delež, pa imajo v njej Nemci. Celjani in njihovi nemški partnerji bodo v novem podjet- ju skupaj razvijali izdelke za hitro pripravo zajtrka, oboji pa se tudi nadejajo, da bodo s tak- šnim sodelovanjem lažje in tudi ceneje osvajali evropska tržišča. Sodelovanje Klasja s podjet- jem Halme, ki sodi med tri naj- večje proizvajalce cerealij v Evropi, okrog dvesto zaposle- nih pa ustvari preko 85 milijo- nov mark letnega prometa, se je pričelo že pred letom in pol. Zato pomeni ustanovitev skup- nega podjetja le zaključek ad- ministrativnega obdobja, ki mu bosta sledila skupno poslova- nje in skupen nastop na evrop- skem trgu, poudarja svetovalec glavnega direktorja Edvard Ste- pišnik. Klasje bo na družbo Incepd preneslo vse svoje iz- vozne posle, preko podjetja Hahne pa je že lani v evropske Klasje se uspešno vključuje v mednarodne trge. Od leve: Dani Petek, mag. Igor Hustič, dr. Dietrich Hahne in Edvard Stepi- šnik. države in na ameriški trg izvozi- lo dobre 4 odstotke svoje proi- zvodnje. Že letos naj bi delež izvoza povečali na deset odstot- kov, do leta 2004 pa na četrtino celotne realizacije. »Z ustanovitvijo mešanega podjetja smo uresničili enega od ciljev naše letošnje poslovne politike, to je vstop na tuje trge, zlasti v vzhodni Evropi in v dr- žavah bivše Jugoslavije,« je po- vedal novi generalni direktor Klasja mag. Igor Hustič. »Pre- pričan sem, da nam bo s tak- šnim strateškim partnerjem, ki ima poti že dobro utrjene, to veliko lažje in tudi cenovno bolj ugodno.« Družinsko podjetje Hahne, ki se ponaša s 150-letno tradicijo, se je s svojim osnov- nim programom, to je žitarski- mi izdelki, uveljavilo doslej že v več kot 75 državah, danes pa izvozi okrog 60 odstotHpv celot- ne proizvodnje. »Ker zaradi dragega transporta ne moremo več iz samo enega mesta obvla- dovati tako velikega tržišča, že nekaj let iščemo tesnejše pove- zave s podjetji v drugih drža- vah,« je povedal direktor in last- nik podjetja Hahne dr. Dietrich Hahne. »Poleg tega imajo v Klasju odlične izdelke, ki jih mi ne delamo, in se zelo dobro prodajajo na trgih, kjer smo že prisotni. Skupaj bomo razvijali nove izdelke in, prepričan sem, razširili prodajo na še več tr- žišč.« Podjetje Halme ima mešana podjetja že v Ukrajini, Turčiji, na Poljskem in tudi v Rusiji. Za ustanovitev skupne družbe s Klasjem so se odločili predvsem zaradi visoke kakovosti izdel- kov celjskega podjetja, čeprav je njihova cena nekoliko višja od tistih, ki so jim jih ponujala konkurenčna podjetja. Jeziček na tehtnici se je v korist Klasja gotovo prevesil tudi zaradi ugodne lege Celja, meni direk- tor novega podjetja Dani Petek, ki je prepričan, da bosta podjetji preko skupne družbe kljub vi- sokim ciljem uspešno tržili vsak svoje in tudi skupne izdelke. JANJA INTIHAR GOSPODARSTVO Cetis umika delnice Osnovni kapital prevelik glede na obseg poslov - lani uspešni, dobro poslovanje tudi letos - Globalni izdelek za Evropo so foto vrečke osmega junija bo peta j.jpščina delničarjev celjske- ^Cetisa, ki je tudi v prete- jgpd letu dokazal, da upravi- j„o velja za enega naših jjboljših grafičnih podjetij J je na najboljši poti, da pjtane uspešno tudi v evrop- JeiTi merilu. V Cetisu so lani ijivarili za 359 milijonov to- ^fjev dobička, kar je osem- krat več kot v letu 1998, ven- Ijr na skupščini ne bodo od- j^ali o njegovi delitvi. Osred- ka točka zasedanja bo na- jreč predlog uprave in nad- urnega sveta o umiku 20.642 (dnih delnic, oziroma zmanj- anju osnovnega kapitala za 17.704.000 tolarjev. »Za umik delnic se je v reteklih letih odločilo že kar ekaj slovenskih podjetij, tak- ;n ukrep je povsem običajen idi v tujini,« pojasnjuje glav- i direktor Cetisa Drago^ Po- lk. »Ugotovili smo, da ima ase podjetje prevelik osnov- i kapital glede na obseg po- ov, zato tudi težko ustvarja- lo ustrezen donos. Z umi- om delnic se bo za njihovo ominalno vrednost zmanjšal snovni kapital, za enako vred- lost pa se bodo povečale pro- le rezerve. Vsebinsko gre to- ni za razporeditev dobička v jpzfrve ob hkratnem zmanjša- i/u osnovnega kapitala. Ker fe za umik lastnih delnic, aterih knjigovodska vrednost 'večja od nakupne, se bo dika med zneskoma preraz- aredila na preostalo število !lnic, tako da se bo njihova ijigovodska vrednost pove- ila za nekaj manj kot 4 od- otke. V naslednjih letih se 3, preračunano iz razmerja ed številom delnic pred umi- )m in po njem, udeležba ieh delničarjev, ki bodo v užbi ostali, povečala v re- iltatih Cetisa za dobrih 10 Istotkov.« V Cetisu so lani ustvarili za 'kaj več kot 4,6 milijarde Draso Polak tolarjev skupnih prihodkov, kar je za odstotek manj kot leta 1998, dobiček pa je bil kar za osemkrat večji in je znašal 359 milijonov tolarjev. Tolik- šno povečanje dobička gre zlasti na račun 100 milijonov tolar- jev večje amortizacije in pre- ko 370 milijonov tolarjev izred- nih prihodkov, oziroma odš- kodnine, ki so jo dobili ob umiku tožbe družbenega pra- vobranilca zaradi domnevne- ga oškodovanja družbene last- nine v primeru Cetis Graf. »Iz- vensodna poravnava je bila za nas veliko olajšanje, saj je bila tožba moteča v naših poslov- nih stikih doma in v tujini,« pravi Drago Polak in poudar- ja, da bi lahko biU lanski re- zultati še boljši, če bi seveda delali le na kratek rok. Tako pa so v opremo, kadre in trg vložili preko 900 milijonov tolarjev, približno tolikšno vso- to pa nameravajo dati za raz- voj tudi letos. V Cetisu so lani povečali prihodke od poslova- nja na delavca na dobrih deset milijonov tolarjev, bruto do- dana vrednost na zaposlenega je znašala 5,6 milijona tolar- jev, donosnost kapitala je bila 5,6-odstotna. »Če se primerjamo s tiskar- nami in slovenskim gospodars- tvom, smo nadpovprečno do- bri,« ocenjuje Polak, »dobri smo tudi v primerjavi z razvi- timi državami, saj se lahko po opremljenosti kosamo z naši- mi največjimi evropskimi kon- kurenti, vendar so naši dolgo- ročni cilji še višji. Postati želi- mo ena boljših evropskih ti- skarn. Metaforično bi lahko rekli, da je Cetis nadarjen in perspektiven gimnazijski uče- nec, ki mora do vstopa v Evrop- sko unijo dokončati še fakul- teto.« Cetis, ki je leto 2000 pričel na novo organiziran, saj je po devetih letih ukinil pro- fitne centre ter združil proi- zvodnjo in marketing, pa ima tudi nekaj slabosti, odkrito priznava Drago Polak. »Pred- vsem nam manjka sodobnih metod upravljanja, kjer bo tre- ba narediti pomemben korak naprej, za Evropo zaostajamo tudi po dodani vrednosti in produktivnosti. Skratka, do- nos na kapital ni takšen, kot bi lahko bil. Knjigovodska vred- nost podjetja sicer raste, ven- dar tržna kapitalizacija zao- staja za realno vrednostjo Ce- tisa. Računamo, da bo ob inte- gracijskih procesih z Evrop- sko unijo večji pretok kapitala vplival na vrednost tržne kapi- talizacije.« V Cetisu se na zaostrene po- goje poslovanja doma in v tu- jini odzivajo z nenehnim pri- lagajanjem zahtevam trga in iskanjem novih priložnosti. Vi- dijo jih zlasti v variabilnem tisku, personalizaciji polož- nic, izdelovanju poltrde em- balaže, v izdelovanju držav- nih upravnih in poslovnih li- stin... Lani so v sodelovanju z nemškim partnerjem pričeli z izdelovanjem foto vrečk, ki pomenijo njihov globalni iz- delek za Evropo. Čeprav so trenutno na evropskem trgu še trije proizvajalci, je zanima- nje za Cetisove foto vrečke precejšnje. »Izdelovanje tako imenovanih evrokombi foto vrečk, ki bodo gotovo že kma- lu izpodrinile sedanje klasič- ne, je zelo trd kruh,« pravi Drago Polak. »Res pa je tudi, da si je naše podjetje s to poslovno potezo utrdilo svoj položaj na mednarodnem tr- gu.« JANJA INTIHAR Že od lani se za lastništvo v Cetisu zanima Slovenian Capital Developement Found. Drago Polak pravi, da ne nasprotujejo internacionali- zaciji svoje lastnine, poleg tega gre za firmo, ki bi v Cetis vlagala in mu omogo- čala še hitrejšo rast. Po zad- njih dosegljivih podatkih ima Cetis 1.800 delničarjev, naj- večji med njimi je s 36-od- stotnim deležem še vedno Ce- tis Graf. Dobrih 31 odstotkov delnic je v rokah podjetij, 13 odstotkov imajo fizične ose- be, 7 odstotkov kapitalski sklad, dobrih 6 imata odš- kodninski sklad in Krekova družba. Ena od letošnjih novosti Sipa je tudi gorski traktor Impuls 32. SiP predstavil novosti Šempetrski Sip je uporabni- kom in bodočim kupcem svoje kmetijske mehanizacije pred- stavil letošnje novosti, priredi- tve, ki je postala že tradicional- na, pa se je udeležilo preko dva tisoč obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Kot je dejal generalni direktor Sipa Bojan Voh, svetovni in evrop- ski trendi niso naklonjeni kme- tijstvu, vendar želi podjetje kljub temu obdržati položaj enega več- jih evropskih proizvajalcev kme- tijske mehanizacije. Temu so podredili tudi letošnje cilje, saj nameravajo obseg prodaje dvig- niti za 15 odstotkov in povečati svoj tržni delež. Sip kar 65 od- stotkov proizvodnje izvozi na evropski trg, vendar kljub temu namenja veliko pozornosti tudi slovenskemu kmetu in mu za- gotavlja ponudbo strojev po evropskih standardih, z varno, zanesljivo, dolgotrajno in eko- nomično uporabo. Lani novem- bra so v podjetju zaključili inve- sticijo, ki omogoča izvedbo celo- vite korozijske zaščite kmetij- skih strojev in je, če ne upošte- vamo avtomobilske industrije, prva te vrste v Sloveniji. Pa tudi sicer imajo v Sipu najsodobnej- šo tehnologijo, ki je konkurenč- na vsem svetovnim proizvajal- cem kmetijske mehanizacije. Za višek kapacitet se-zanimajo naj- zahtevnejši kupci s področja av- tomobilske industrije. Sedaj že izvajajo površinsko zaščito za končne kupce, kot so: BMW, Renault, VW in Mercedes. T TAVČAR Uprava Koviimlehiie ponudila odslop Zaradi nestrinjanja s pred- laganim konceptom Merkur- ja o predvideni organizaciji !iove družbe je celotna upra- va Kovinotehne ponudila od- stop. V Celju so se za tak- ^^n korak odločili predvsem ^to, je dejal predsednik oprave Saša Geržina, ker '^ot uprava ne morejo več laitičiti za izvajanje lani pod- gane pogodbe, s katero "^j bi družbi uredili vsa od- Prta vprašanja medseboj- Jl^ga povezovanja, prav ta- ^0 pa tudi ne morejo izme- ^^i učinkov modela zdmži- J^e, na katerem vztraja Mer- Nadzorni svet Kovino- tehne bo odstop uprave obrav- •^val 24. maja. JI Zamenjali direktorja, negotovost ostaja Nadzorni svet podjetja Hmezad Export Import je prejšnji teden odstavil direktorja Andreja Natka in za predsednika uprave imenoval Jerneja Osoleta. Član uprave še naprej ostaja Josip Skočič. Podjetje se je zadnja leta utapljalo v rdečih številkah, lansko leto je končalo s 46 milijoni tolarjev izgube. To in pomanjkanje jasnega sanacijskega načrta pa naj bi botrovalo Natkovemu odhodu. Po besedah Josipa Skočiča, ki ostaja član uprave v Hmezadu Export Import, je nov nadzorni svet, ki je bil imenovan konec lanskega leta, že takrat sprejel sklep, naj uprava pripravi program sanacije, vršilcu dolžnosti predsednika uprave Andreju Natku pa dal dva meseca časa, da predstavi ukrepe za reševanje podjetja. V tem času sanacijski načrt ni bil izdelan, zato je nadzorni svet prejšnji četrtek negativno ocenil dosedanji program dela in Natku izrekel nezaupnico. SKO FINANCE Vrednostni papirji delniškili družb Vrednostni papirji investicijskih družb Tecojnica Borzni indeksi v tednu od 10.5.2000 do 16.5.2000 feiMfnuiii 8 KULTURA Za svojo in pasjo dušo Celjan Božidar Srdič predstavlja svoj slikarski ustvarjalni opus otvoritev Srdičevih likov- nih del, olj na platnu, je bila v petek popoldne v galeriji Grad v Slovenski Bistrici, udeležili pa so se je mnogi ljubitelji slikarstva in umet- nosti nasploh, slikarjevi pri- jatelji - umetniki iz Celja in od drugod ter številni drugi obiskovalci tega bistriškega kulturnega hrama. »Živeč v času, ko razmišlja- nje ni več bogokletno, moje misli ostanejo skrite, slike pa vsakomur pokažejo tisto, kar sam hoče videti,« je umetnik zapisal, preden je obiskovalca popeljal skozi drevored okoli štiridesetih umetnin, katere je likovna kritičarka Marlen Premšak takole označila: »V svojem temeljnem izhodišču je Božo Srdič prepričan rea- list, zanima ga veristično upo- dabljanje polno podrobnosti, prepričljivih dodatkov, ki pa se na koncu v celoti podobe zlijejo v nadrealistične kom- pozicije, v katerih je prepoz- navnost zelo raznolika in od- visna od gledalca.« Razstava v Slovenski Bistri- ci je prva razstava, ki jo je Božidar Srdič, učenec zna- menitih slovenskih slikarjev, npr. Lajčija Pandurja, Bojana Golje, Slavka Koresa, posta- vil v Sloveniji; do nedavnega je slikal samp zase in svoje posamezne slike občasno po- kazal ožjemu krogu ljubite- ljev slikarstva in prijateljem, zdaj pa je prvič predstavil svoj celoten ustvarjalni opus in s tem dovolil, da ga oceni tudi najbolj kritično občins- tvo. Med njegovimi prijatelji je bil na petkovi otvoritvi raz- stave v Slovenski Bistrici tudi celjski umetnik Dalibor B. Žzupančič, Srdičev prijatelj, ki je v odličen katalog k raz- stavi napisal tudi tole: »Prišel je dan, ko me je Božo povabil k sebi, češ da mi ima nekaj pokazati. Šlo naj bi za nekak- šno presenečenje in zato sem zasumil, da gre očitno nekaj v zvezi z njegovim slikarstvom. In res sem se znašel med ko- pico platen na katerih prika- zuje Božo skozi nadrealistič- no optiko prizore iz svoje domišljije, v katero se vpleta- jo tudi povsem aktualne te- me, takšne, ki ga pretresajo s svojo absurdnostjo in ki jih uspeva pokomentirati na nje- mu lasten, hudomušen na- čin...« Razstava slik Božidarja Sr- diča bo odprta do 9. junija. In zakaj (tudi) »za pasjo dušo«? Na domala vseh Srdičevih sli- kah se, smiselno (ali pa tudi ne), pojavlja Srdičev družin- ski pes Charlie. ■■■■■■MARJELA AGREŽ ZAPISOVANJA Klinika za modo Piše: TADEJ ČATER Popolnoma se strinjam z vse- mi stilisti, kostumografi, z vse- mi, ki so ali sami sebe defini- rajo kot modne strokovnjake, da so bele nogavice nekaj naj- bolj ostudnega, kar lahko moški navleče nase. Ja, strinjam se tudi, da se natikači in sandali nosijo na golo kožo, da so nogavice v natikačih ali san- dalih zelo odbijajoče, da je prhljaj na ramenih nesramno dragega suknjiča kakšnega dr- žavnega uradnika ogaben, da je prav boleče za naše oči, kadar gledamo naše poslance v državnem zboru, ki si s svojo niti ne tako zelo nizko plačo niso sposobni kupiti kakšne spodobne srajce, kakšnega spo- dobnega suknjiča, čevljev... Z vsemi temi in podobnimi nasveti stilistov, kostumogra- fov, z vsemi tistimi nasveti ljudi, ki so ali sami sebe defi- nirajo kot modne strokovnja- ke, se popolnoma strinjam, žal pa so moja ušesa skorajda že bolna od vseh tistih nasve- tov, ki ne posegajo le v mojo garderobo, pač pa tudi v samo bistvo moje osebnosti, ko se skušajo vživeti ne le na kožo, marveč celo pod kožo, kjer se obleka menda zares nosi. Če grem s prijatelji igrat košarko, bom nase navlekel ponošeno in najbrž tudi raz- cefrano majico, hlače, v kate- rih se bom počutil karseda udobno, nogavice bodo tak- šne, da bodo dihale, čevlje pa bom pustil seveda doma. Da bom na košarki pazil na sklad- nost barve? Lepo vas prosim! Športne ekipe bi sledeč na- vodilom raznoraznih modnih strokovnjakov morale biti ob- lečene v barve, ki se med seboj skladajo, materiali bi morali biti takšni, da bi sledili naj- novejšim modnim trendom, na klubske barve bi se kajpak vsi požvižgali, hja, pa še vsak izmed igralcev bi moral imeti različen dres, ker k vsaki ose nosti ne gre posegati brez si- kovne usposobljenosti, hni kot ne gre posegati na podi je literature brez ustrezne posobljenosti, se popolnoi^ strinjam, toda za razliko a literature je moda polje, ki g ne determinirajo umetnostr:. forme. Za razliko od literati re je moda praktikabilno po dročje, ki ne prenese artistii nih poseganj. Vsaj kar zade« vsakodnevno oblačenje. Ja, tj di beremo vsak dan, pa ven dar beremo zato, mislim knjt ge, leposlovje, beletristiko, k kor vam pač drago, da se m tranje plemenitimo, če se izn zim najbolj patetično. Za kodnevno rabo beremo časj pise, telefonske imenike, rt klamne slogane, položnice u telefon, beremo skratka fc me, ki so zelo formalne zgf zaradi praktičnosti. Kot sevsi^ dan oblačimo zgolj zaradi pm ličnosti. Če pa je telefom. imenik še lepo dizajniran, č je reklamni slogan še nadffn jen z estetskimi momenti, to liko boljše. In podobno i^eljc za modo; oblačimo se zato, k prekrijemo goloto, oblačimo^ praktično in iz praktičnih m logov, če pa to praktičnost l\ obogatimo, smo menda lep oblečeni. Tako preprosto je to! In li drugače. Ustvarjati iz mod znanost, iz oblačenja strok je nesmiselno. Kot ni stroli vsakodnevno prehranjevanji Še najmanj za tiste, ki dob'^ nekaj deset tisočakov social^ podpore. In hja, jesti in pff kriti goloto, se obleči in prd veti, je primarna človeko\^ potreba, brati literaturo pi ni. In v tem se moda ločuje literature, zaradi tega je Bi ratura umetnost, moda p" ne. Adam in Eva sta bila v t4 za silo oblečena, jedla sta^ sto, kar sta v raju pač našld'^ branju ne duha ne sluha, sta Adam in Eva znala br(^ ali ne, ali sta bila pismena i nepismena, ne poroča noi^ den izmed evangelijev, nis^^ strokovnjak za teologijo, P vendar; tisto, kar sem usp prebrati o bibličnem stvaf}^ nju sveta, razlage in refleksi Svetega pisma, o pismeno^ prvih človeških prebivalcev ga sveta nihče ne poroča-' njunih oblačilih in preh^^^ pač! Ergo; naj se modni st^ kovnjaki še tako zelo tradif da bi njihovo polje ustvarja^^ postalo del umetniških pr^^ vselej bodo ostajali na ma^t ni svojega marginalnega ^ četja. Ljudje pa se borno ■ naprej oblačili! Razstava del Franca Dobnika v kulturnem domu na Vranskem bo do 22. maja na ogled kiparska razstava do- mačina Franca Dobnika, ki sodi med prireditve ob letoš- njem občinskem prazniku. Dobnikovo kiparsko delo se opira na njegovo široko teh- nično znanje. Njegov najljub- ši material je les, ki ga rezlja. modelira in s tem oplemeniti na svojstven način, ne izogiba pa se tudi modeliranju v glini. Znan je zlasti po svojih oltar- skih kipih in razpelih, pa raz- nih priložnostnih darilih in monumentalnih delih. O raz- stavi in kiparju so ob odprtju razstave spregovorili predsed- nik kulturnega društva Vran- sko Janko Reberšek, kustus Pokrajinskega muzeja Celje Aleš Stopar in župan občine Vransko Franc Sušnik, ki je razstavo tudi odprl. V kultur- nem programu so nastopili Sa- vinjski rogisti, sekstet pevk pod vodstvom Brigite Golubič in pesnik - prav tako domačin - Tomaž Mahkovič. TT Madžarski | gradovi f Na gradu Podsreda bo ju- tri, v petek, 19. maja, od- prtje razstave Madžarski gra^ dovi in dvorci v obdobju ocS 12. do 19. stoletja. V KozJ janskem parku so jo pripra^ vili v sodelovanju z ma- džarskim spomeniškim ura- ^j, dom in upravo RS za kul^ turno dediščino. BJ* O Ipavcu v Knjižnici Šentjur so pripravili za danes, v četrtek, predsta- vitev zbornika Josip Ipavec in njegov čas, ki ga je uredil domačin dr. Igor Grdina. Predstavila ga bosta Grdina in dr. Vojislav Likar. Začetek bo ob 19. uri. BJ Srečanje lutkarjev Na odprtem odru dvorišča Muzeja novejše zgodovine Celje so se v soboto dopoldne na Lutkarijah in vragolijah mlademu občinstvu predstavili lutkarji II. medobmočnega srečanja lutkovnih skupin celjske regije. Nastope lutkovnih skupin - predstavili so se lutkarji iz 2. razreda I. OŠ Celje, II. OŠ Celje, III. OŠ Celje, vrtcev Tončke Čečeve (na sliki) in Zarja, OŠ Lava in dramska skupina Facka iz IV. OŠ Celje ter velenjska skupina Zigizigizig - si je ogledala tudi selektorica letošnjih lutkovnih srečanj Staša Mihelčič iz Ljub- ljane. IS, Foto: SHERPA Pesniška zbirka treli avtorjev Pred kratkim je pri celjski založbi Fit media izšla pesniš- ka zbirka z naslovom Vsesled- je. V njej objavljajo svoje pesmi trije avtorji - Marko Novak, Artur Štern in Zoran Pevec. Pesmi je denarno v celoti pod- prlo podjetje Cinkarna in Zve- za svobodnih sindikatov, na- slovnico je oblikoval Ramo Se- limovič. Zbirke poezij so na Sloven- skem dokaj pogost pojav. Dejs- tvo je, da so nekatere boljše, druge pa slabše. Branje poezije predstavlja zato svojevrstno te- žavo, še posebej, če niso naslov- ljene z že preverjenimi avtorji. Vsesledje je delo piscev pesmi, ki niso v krogu tako imenovanih etabliranih avtorjev, niso pa tudi rezultat popolnoma neznanih tovrstnih ustvarjalcev. Marko Novak, Ilirska Bistrica, sedaj živi v Ljubljani, je prve pesmi objavil leta 1993 in nasto- pa na literarnih večerih po vsej Sloveniji ter v tujini. Pesmi in eseje objavlja v najpomembnej- ših literarnih revijah pri nas. Pesniški prvenec. Ocean v kap- lji, je izdal leta 1998, predstavil ga je tudi v celjski Antiki. Sicer je magister prava (ZDA), sedaj dok- torand prava in sodni tolmač za angleški jezik na ustavnem so- dišču. Nekateri literarni krogi ga štejejo med slovenske literarne upe. Artur Štern, Ljubljana, je dok- tor biologije in utemeljitelj meta- biologije pri nas. Nekdaj je bil univerzitetni predavatelj, sedaj pa je svobodni literat. Je tudi kolumnist One. Pesniški prve- nec z naslovom Dolina lepotic je izdal leta 1992. Zoran Pevec, Celje, je ekono- mist in slovenist. Pesmi objavlja v vseh pomembnejših literarnih revijah pri nas. Je tudi občasni kolumnist Novega tednika. Pred nekaj leti je prejel tretjo nagrado na natečaju za Evropski mesec kulture. Pesniški prvenec. Zapi- si pozabljenih, je izdal leta 1996. Iskanje želje drugega je skriv- nost naše želje, s to mislijo spremljajo avtorji predstavitve Vsesledja, ki prav sedaj pote- kajo po vsej Sloveniji. V začetku junija bodo zbirko predstavili tudi v Celju, in sicer v prostorih Plesnega foruma, Gordane Ste- fanovič. ZP Slavko Jeric razstavlja »Hvala, da lahko razstavljam!« so bile skromno, vendar odločno izrečene besede ob otvoritvi razstave, ki jo je v OŠ Bistrica ob Sotli pripravil Slavko Jerič iz Rogaške Slatine, upokojeni policist, ki ljubiteljsko riše že 35 let. Njegovi glavni motivi so stari objekti na Kozjanskem in v Obsotelju, ki jih je, na veliko žalost, vedno manj. Slavko je zato mnogo teh samo skiciral in jih bo počasi dokončal doma. Šoli je v spomin izročil sliko domačije, v kateri je živela mati predsednika Tita. TV KULTURA 3 / vrtincu sodobnega plesa ^^(:eI sodobnega [ilesa ijpin s Celjskega, ki ga je jjjka območna enota Skla- os za ljubiteljske kultur- ,dejavnosti v petek zvečer jpravila v dvorani Forum v je bil tudi letos posve- 1, 29. aprilu, svetovnemu ijvu plesa. (I;;. mm jljadi plesalci so V plesnem jincu letos nastopili drugič, ifin pa smo v Celju končno ibili prireditev, kakršno si dobni ples v naši regiji za- jži. Petkove nastope si je jedala tudi republiška se- liorica Daliborka Podboj, je pohvalila ustvarjalnost eh predstavljenih mentor- koreografov ter njihovih plesalcev. V poldrugo uro tra- jajoči »predstavi« (kakor bi lahko dobro povezan in tekoč program imenovali), smo lah- ko videli 13 koreografij šestih skupin iz Celja in Velenja. Plesalke 1. Gimnazije v Ce- lju je potrebno pohvaliti za ustvarjalnost, ki so jo pokaza- le v odplesanem odlomku iz celovečerne predstave, ki jo dijaki te šole pripravijo vsako leto. Plesalke so delale pod mentorskim vodstvom Goge Stefanovič Erjavec, na udar- no glasbo dijaka Gašperja Piana smo lahko videli razgi- bano koreografijo, polno di- namike in mladostne energi- je. Skupini Mirus Motus in Švrkle iz Velenja delata pod mentorskim vodstvom Irene Gorogranc, ki je vse tri ko- reografije zelo dobro prilago- dila stopnji znanja plesalk, prepričljivih in iskrenih v svoji izvedbi. Plesna skupina Akt iz Celja pod mentorskim in koreografskim vodstvom Ane Vovk Pezdir se je pred- stavila s štirimi koreografija- mi, katere odlikuje vsebinska zahtevnost. Mogoče je bilo prepoznati izrazite okrogle li- nije, izvedba je bila korektna, na gibu plesalk je razpozna- ven vpliv klasičnega baleta. Plesni teater iN Velenje je odplesal tri koreografije, od- lomke iz predstave. Poleg Ni- ne Mavec Krenker sta se kot koreografinji predstavili Kat- ja Ošljak in Sara Stropnik, slednja tudi kot plesalka, pre- senečenje večera. Koreografi- ja je bila spretno prilagojena različnim nivojem znanja ple- salk. Vsekakor ena od sku- pin, ki presegajo besedo »amater«. Kar velja tudi za gostitelja, Plesni forum Ce- lje, ki ga vodi Goga Stefano- vič Erjavec. Iz impresivne sli- ke na začetku odlomka naj- novejše predstave Get Back so se kot reka po odru razlile plesalke. Njihova glavna odli- ka je zelo dobra tehnika za relativno mlada dekleta, ki v zahtevni koreografiji delujejo zelo enotno s skoraj profesio- nalno prepričljivostjo. V Celju si želimo še več »vrstnih dogodkov, ki kažejo na močan razmah sodobnega plesa. Očitno je tudi bilo, da ima sodobni ples v Celju tudi že svojo publiko, ki postaja iz leta v leto številnejša. m SAVA MALENŠEK KUČIČ Zlalo mladim pihalcem 13. maja je bilo v Kultur- nem domu v Krškem 20 tek- movanje pihalnih orkestrov Republike Slovenije v kon- certni stopnji, na katerem je sodelovalo 8 orkestrov iz Slovenije. Tekmovanja v elitni skupini se je udeležil tudi Mladinski pihalni orke- ster Glasbene šole Celje z dirigentom Juretom Krajn- cem. Z izjemno glasbeno rastjo in kvalitetnim vzponom se je orkester skozi tekmovanja nižjih zahtevnostnih stopenj v treh letih zavihtel v izbrano skupino pihalnih orkestrov Slovenije. Na tekmovalnem koncertu so se predstavili z deli E.Elgarja Pesem o jutru, R.Goloba Godba gre v vesolje (obvezna skladba) in S.Ada- ma Simfonični stavek, ter bili za po ustvaritev nagrajeni z zlato plaketo. Mladinski pihalni orkester se je kljub mladosti svojih članov (učenci in dijaki os- novne in srednje stopnje GŠ, nekateri bivši dijaki ter profe- sorji) odlično odrezal med os- talimi orkestri in se z doseže- no zlato plaketo uveljavil v elitni družbi slovenskih pihal- nih orkestrov. ALENKA GOBEC hrnitvi iz Seula so Alexandra Vučkovič, Mojca Majcen in Anka Rener v Beogradu s Tremi sestrami osvojile prvo nagrado. Ples v deželi jutranjega miru 'lesalke Plesnega teatra n Studia za ples Celje so v žetku maja gostovale na 'dnarodnem festivalu adih plesalcev v Republi- Koreji, po uspešnih nasto- 1 v Seulu pa so Alexandra čkovič, Mojca Majcen in ika Rener nastopile še na !dnarodnem tekmovanju Beogradu. ^družbi blizu 250 plesalcev Finske, Poljske, Japonske, 'reje, je 11 celjskih plesaiK pod mentorskim vodstvom Igorja Jelena nastopilo z raz- ličnimi koreografijami in od- lomki iz predstav, še posebej toplo pa je občinstvo sprejelo nastop plesalk iz projekta Otroci, ustavimo vojne. Na festivalu v Seulu so celj- ski plesalci dobili preko deset vabil za gostovanja sirom sveta, med drugim tudi v Av- straliji. Na zaključnem večeru festivala so se Celjani pred- stavili z odlomki iz nastajajo- če predstave Tri sestre, ki jo bodo celjskemu občinstvu premierno predstavili sep- tembra. V Seulu so nastopile Alexandra Vučkovič, Mojca Majcen in Anka Rener, ki so s to točko, le nekaj dni po vrnitvi iz Seula, na mednarod- nem tekmovanju profesional- nih in polprofesionalnih ple- salcev baleta in sodobnega plesa v Beogradu osvojile pr- vo nagrado. IS Undergrouna Celjanov V kletnih prostorih na Sta- netovi 2 v Celju bo jutri, v petek ob 19. uri, odprlo vrata kulturno-umetniško druš- tvo Underground, ki želi s svojo dejavnostjo popestriti kulturno dogajanje, prija- teljsko druženje in nočno življenje v knežjem mestu. Začeli bodo z razstavo polj- skih gledaliških plakatov, ki jih bo predstavila Agata Glaz iz Šlezijskih Katovvic, študent- ka slovenistike na Pedagoški fakulteti Univerze v Maribo- ru. Petkov večer se bo za tiste, ki niso ljubitelji gledališ- ča ali plakatov, nadaljeval z glasbo. S Teto Estero in ostali- mi se bosta okoli 22. ure predstavila Tone in Dimek iz skupine MI2, pridružil pa se jima bo še vodja slatinskega ansambla Barine band. Za vse prireditve v Under- groundu bo brezplačen vstop, že v nedeljo pa bodo okoli 21. ure gostili monodra- bo^rskega gleu^aA^^^^^V '''f- Aljoše Trnovska in režijfivlS^ jaza Latina. Zakaj[? Zato, da bi imeli Celjani razlog manj za pritožbe, kako se v večerno- nočnih urah v mestu prav nič ne dogaja! IS Koncerta ob 105-lelniciCPD Celjsko pevsko društvo z dirigentom Edvardom Gorši- čem letos slavi 105-letnico delovanja. Visoko obletnico bodo obeležili s koncertoma v Zrečah in Celju. V večnamenski dvorani pri Termah Zreče se bodo predsta- vili v soboto, 20. maja, ob 19.30, v celjskem Narodnem domu pa v sredo, 24. maja, prav tako ob 19.30. Na zaključnem letnem koncertu bo Celjsko pevsko društvo tokrat prvič predstavilo dela avtorjev, ki so delovali v Celju. AB PRIREDITVE 6LEDALISCE SLG: Limonada Slovenica 18. 5. ob 11.30 za abonma Gimnazija Lava II; Alisa, Ali- ca 18. 5. ob 20. uri na Odrupo- dodrom, za abonma in izven. (SLG Celje se vsem abo- nentom opravičuje za nastale težave pri njihovi zadnji upri- zoritvi te sezone. O novih ter- minih vas bodo pravočasno obvestili.) Mladinski center Velenje 19. 5. ob 21. uri lutkovna pred- stava za odrasle »Človek je človeku najboljši prijatelj«, lutkovne skupine Zigizigzig Velenje. ^ Dom kulture Velenje 23. 5. ob 20. uri gledališka predsta- va »Dvojčka«, Loškega odra iz Škofje Loke. Dom II. slovenskega tabo- ra Žalec 18. 5. ob 17. uri pred- stava Plesnega teatra Igen »Smeško med črkami ali ple- sna abeceda«, za Cicibanov abonma in izven. Kulturni dom Zarja Tr- novlje 18. 5. ob 20. uri pred- stava Dobri vojak Josef Švejk, 2. repriza. KONCERTI Narodni dom Celje 19. 5. ob 20. uri dobrodelni koncert za usposabljanje mladih glas- benih talentov. Nastopajoči: New Swing Quartet, Zasavci, kvintet Dori, Vokalna skupina Pinocchio, ans. Steirischen bergvagabunden, Oto Pest- ner, Majda Petan, Alja Omla- dič, duo Amor in Mlade frajle. Dom II. slovenskega tabo- ra Žalec 22. 5. ob 20. uri slav- nostni koncert Savinjskega okteta ob 20. obletnici delo- vanja. Glasbena šola Velenje 18. 5. ob 18. uri drugi javni nastop pianistov srednje stopnje Glasbene šole Velenje, ob 19.30 pa diplomski koncert ki- taristke Suzane Hebar in har- monikarja Primoža Kranjca. 24. 5. ob 19. uri koncert najm- lajših učencev GŠ Velenje. Mladinski center Velenje 20. 5. ob 21. uri »kitariada«, nastop kantavtorjev in manj- ših kitarskih zasedb. Krčma pri Zamorcu 18. 5. ob 21. uri promocija nove CD plošče in koncert puljske glasbene skupine Dogma. Kulturni dom Šentjur 19. 5. ob 20. uri koncert Mešane- ga pevskega zbora Zarja iz Šentvida pri Planini, ob 10. obletnici delovanja. Gostje: kvartet pozavn iz Velenja. Večnamenska dvorana Zreče 21. 5. ob 13. uri revija zreških zborov. Muzej novejše zgodovine " ":'in-..18. 5. od 10. ure naprej p^^^..,^^ otroških in mladmskih pevsK^h ^i^^^ rov. RAZSTAVE Galerija KC IN Velenje 19. 5. ob 19. uri otvoritev razstave barvnih fotografij Rafaela Po- dobnika. Knjigarna in antikvariat Antika 18. 5. ob 19. uri otvori- tev slikarske razstave in pred- stavitev pesniške zbirke Lec- tova srca, avtorja Aleša Než- maha. Mladinski center Velenje 23. 5. ob 19. uri odprtje raz- stave likovnih del iz delavnice Astronomskega žura »Zvez- de so padle na glavo 2000«. Galerija Mozirje razstava likovnih ustvarjalcev društva Gal. Razstavni prostor »stara ob- čina« razstava Petra Petroviča. Galerija Mozaik razstava akademskega slikarja Petra Beusa. Savinov likovni salon Ža- lec razstava fotografij'Franci- ja Horvata »Vode«, do 22. 5. Muzej novejše zgodovine Živeti v Celju, stalna razstava. V okviru razstave bo 18., 19. in 21. 5. od 16. do 18. ure zlatarska delavnica Miroslava Bahčičain 18. 5.ob 10. in 16.30 uri demonstracija obrtnika - krojača Franja Podbregarja. Osrednja knjižnica Celje Razgledi našega mesta. Kulturni center Laško Su- sanne in Helmut Kortan, od 19. 5. naprej. Pokrajinski muzej Celje Celjski grofje; Arheološko razstavišče 23. 5. ob 18. uri otvoritev razstave Vitezi v vrtcu. Galerija Riemer Sloven- ske Konjice Milan Todič. Stekleni fotografski atelje Josipa Pelikana, Razlagova ulica 5, Celje, ki ga ni več. Avla hotela Dobrna Vlado Renčelj - Ver, do 1. 6.; Galerija Volk Jurij Godec, do 31. 5; Galerija Borovo Ida Šprah, do 8. 6.; Etol humanitarna razstava likovnih del članov Likovnih samorastnikov Ljubljana in Koroških likovni- kov, do 31. 5.; Optika R&R Vlado Renčelj-Ver, do 15. 5.; avla Splošne bolnišnice Ce- lje dijaki Srednje zdravstvene šole, do 31. 5.. OSTALO Mladinski center Celje 18. 5. od 18. do 20. ure internet - računalniška delavnica, ob 20. uri predavanje o Kitajski, Mat- jaža Nemaniča; 19. 5. od 15. do 18. likovna, od 18. do 20. an- gleška delavnica, ob 20. uri večer ustvarjalnega giba - predstava učencev in dijakov plesne šole Ane Vovk - Pezdir; 22. 5. od 15. do 18. ure ustvar- jalna delavnica; 23. 5. ob 18. uri predstavitev knjige Sorodni duši, od 18. do 20. ure internet - računalniška delavnica; 24. 5. od 18. do 20. ure internet - računalniška delavnica. Pokrajinski muzej Celje 24. 5. od 16. do 1730 otroška delav- nica za OŠ »Jaz, vitez Celjski«. Knjižnica Velenje 18. 5. ob 19. uri večer z Martino Roz- man Salobir. Dom kulture Velenje 19. 5. ob 18. uri plesna predstava Slončkov rojstni dan, Plesne- ga studia N Velenje, za Pikin --"--^niTia in izven. Univerza „i življenj- sko obdobje 22. 5. ou \-7 ogled Celja za Celjane, pod vodstvom Božene Orožen. Muzej novejše zgodovine - muzejske ustvarjalne de- lavnice 23. 5. ob 10. uri Okra- simo sveče. Glavna dvorana Pokrajin- skega muzeja Celje 23. 5. ob 20. uri predstavitev knjige za mlade Tri zvezde za celjske kneze, Bine Štampe Žmavc. ^20.-ISTIMI 2006 10 NASI KRAJI IN UUDJE PredpocHniško vabilo na bazen v prenovljenih prostorih na letnem kopališču v Celju so pred dnevi odprli razsta- vo likovnih del, ki so jih ustvarili otroci med lanski- mi poletnimi počitnicami. Z odprtjem razstave so praznovah 8. rojstni dan Ni- ke, zaradi katere je pred tre- mi leti v Celju zaživela polet- na kopališka likovna koloni- ja, hkrati pa napovedaU, da bodo tudi v letošnjih počitni- cah likovna druženja otrok ob bazenu. Slikar Niko Ignjatič, moj- ster fotografije Silvo Blazin- šek in kipar Anton Košto- maj, ki vodijo likovno kolo- nijo ob kopališču, obljublja- jo, da bodo v času počitnic poskrbeli za dovolj barv in papirja, otroci pa bodo imeU letos na voljo tudi prostor v kopališkem objektu, tako da se bodo ob bazenu, pravijo organi2:atorji, lahko dobili tu- di tiste dni, ko bo vreme kopanju in sončenju manj naklonjeno. Vsem, ki likov- no kolonijo že poznajo, še obljuba, da bo ob toboganu in igralih ob bazenu poskrb- ljeno tudi za ustvarjalne de- lavnice ter balonsko pošto, otrokom, ki se bodo ob let- nem kopališču letos prvič družili tudi v likovnem us- tvarjanju pa priporočilo, da s seboj prinesejo veliko dobre volje in, seveda, kopalke. Vsi udeleženci likovne kolonije bodo prejeli lepo oblikovana priznanja knežjega mesta Celja. IS Praznovali je dežja in pomladi S prireditvijo v čast dežja in pomladi so otroci pokazali rezultate svojega dela v zadnjem mesecu in se obenem odlično zabavali Oskrbovanci Zavoda za us- posabljanje in varstvo Dobr- na so minuli teden v sodelo- vanju s svojimi pedagogi pri- pravili prireditev z naslovom Praznovanje dežja in pomla- di, katere idejni vodja je bila specialna pedagoginja Jolan- da Memon. Zamisel o pripravi raznovrst- nih dejavnosti, prilagojenih sposobnostim otrok, je nasta- la, ko je podjetje Merit iz Ljub- ljane v prednovoletnem času otrokom podarilo dežnike. In ker je december že tako čas obdarovanja in je daril dovolj, so se v zavodu na pobudo Memonove odločili, da dežni- ke podarijo otrokom ob kakšni drugi priložnosti. Tako je na- stala prireditev, ki je vključeva- la številne pevske točke, ugan- ke in družabne igre, zanimive pa so bile zlasti dekoracije ob igrišču, kjer je bila prireditev. Varovanci so se tri tedne pri- pravljali, se učili pesmice, izde- lovali papirnate dežničke, žabi- ce in naredili veliko roko, ki je imela namesto konic prstov različne glave. »Za dekoracije, ki so na nek način rezultat likovne terapije, uporabljamo naravne materia- le, ki jih lahko otroci lažje obli- kujejo,« je povedala Memono- va. »Otroci so namreč ročno manj spretni, zato se mi zdi pomembno, da lahko sami ne- kaj primejo, držijo, zmečkajo, pritisnejo ali celo oblikujejo, izrezujejo in^ podobno. Vse to se mora seveda navezovati na temo, ki nam jo določijo ob začetku leta. Predstava je de- jansko celota, ki zajema pred- hodno sodelovanje otrok, sam nastop in nato razstavo, kar pomeni za otroke dodatno raz- vedrilo,« je še dodala Memo- nova, ki dela tukaj že celih 33 let in pravi, da gre vsak dan ^.uaoo. Delo z otroki je njen hobi, s katerim izgrajuje sebe. Najbolj so jo ganile bese- de ene od varovank ob koncu predstave: »Tovarišica Jolanda, recite vsem tovarišicam najlep- ša hvala za tako lep dan.« Za nas morda običajni dogodek je bil za te otroke nekaj najlepše- ga, kar se je dalo razbrati tudi iz njihovih nasmejanih obrazov in gibov v ritmih glasbe. Nav- dušeno so sodelovali v igricah, peli, recitirali in se nadvse raz- veselili darilc - belih dežnikov, poslikanih z različnimi znaki, ki so označevali posamezno skupino, v kateri so bili otroci. Kmalu je igrišče pred zavodom prekrila belina kot simbol prist- nosti, naravnosti in lepote. BOJANA JANČIČ Zavod za usposabljanje in varstvo Dobrna je socialno- varstveni zavod za usposab- ljanje, vzgojo in izobraževa- nje, zdravstveno varstvo, re- habilitacijo in nego otrok in mladostnikov z zmerno, tež- jo in najtežjo motnjo v du- ševnem in telesnem razvoju ter otrok z več motnjami. V ustanovi je okoli 70 varo- vancev, ki so delno ali popol- noma odvisni od tuje pomo- či. Potrebujejo strokovno vodenje, da lahko razvijajo osnovne spretnosti in vešči- ne ter pridobijo znanja in navade, pomembne za vsak- danje življenje. Zaposleni v zavodu jim poskušajo tam- kajšnje bivanje narediti čim- bolj domače in prijazno. ^ Moštvo OŠ Braslovče z mentorico Ireno Kamer, ki je zmagalo v svoji kategoriji. Planinci za državne naslov«* •"*''®"*''*n' Na Mariborskem Pohorju je bilo letošnje državno tek- movanje v planinski orienta- ciji, ki sta ga priprav-'- dinska kow'"f^ P" Planin- =„czi Slovenije in mladin- ski odsek pri PD Maribor Ma- tica. V različnih kategorijah je nastopilo 59 moštev iz vse Slovenije, ki so s pomočjo zemljevida iskala kontrolne točke ter reševala teoretične in praktične naloge. Velik uspeh so dosegle eki- pe iz celjskega območja. V kategoriji A (učenci do vključno 6. razreda OŠ) je zmagala ekipa iz. če, peti vojnicani, sesti Ti^renjcani, sedma ekipa Ljubnega ob Savinji, osma Polzela, v kategoriji B (učen- ci 7. in 8. razreda OŠ) je bila druga ekipa Mozirja, tretji Braslovčani, šesti Polzelani, sedmi Radečani itd. V kate- goriji D (mlajši člani od 26. do vključno 39. leta) je prvo mesto osvojila ekipa PD Polj- čane, drugo PD Rečica ob Savinji, tretje PD Prebold, če- trto pa AT Podčetrtek. V ka- tegoriji družin je bila prva iz PD AT Podčetrtek, druga iz PD Braslovče,, tretja iz PD Za- bukovica, četrta PD Rečica ob Savinji, sledi PD Ljubno ob Savinji in PD Polzela. V kategoriji E (starejši člani nad 40 let) je prvo mesto osvojila ekipa PD Boč Ko- strivnica, drugo Ljubno ob Savinji, tretje PD AT Podčetr- tek, četrto Polzela, peto Bra- slovče in šesto Rečica ob Sa- vinji. V kategoriji C (mladinci od 1. letnika srednje šole do vključno 25. leta starosti) je bila ekipa PD Braslovče četr- ta, Šoštanja šesta in Gornjega Grada sedma. TT 2-MOJEGA OKNA Ograje našega mesU Piše: PIKA KUKERL Ne vem, kaj si mislite o komunskem pristopu k živ- ljenju in kako močno ste so- vražno nastrojeni do tiste lastnine, ki pripada vsem in nikomur, ampak jaz priz- nam, da me kljub nesmisel- nosti takšne »skupnosti« po drugi strani striktno prise- ganje na »moje« in »tvoje«, »naše« in »vaše« včasih še mnogo bolj moti. Nekoč sem živela v na vi- dez prijaznem bloku z 8 sta- novanji in se mi je kar črno delalo pred očmi, ko so so- sedje poučevali znance na obisku, da na določenem par- kirnem mestu pač ne morejo pustiti avtomobila, ker pripa- da dotičnemu stanovalcu, ki se bo zdaj zdaj vrnil domov. In kje bo pa potem parkiral, a? A na mestu kakšnega dru- gega soseda ali kaj? Ja, težko se je bilo navaditi. Ko je naša družina prišla do lastnega koščka zemlje s hišico, me je presenečal sosed, ki je s pri- ročno pregrado zapiral dovoz do svojega posestva zato, da ne bi na njegovi dovozni cesti kdo po nemarnem obračal avtomobila. Tudi na to se je bilo malce hecno navajati, ampak smo se, seveda, kaj pa nam drugega preostane. Sem podobno pomislila tudi po- tem, ko so me šokirali novi lastniki lepe, stare vile mimo katere se vozim že leta in leta in me pogled nanjo vedno spravi v nekakšno posebno nostalgično razpoloženje. Pa je hiša iz pravljice z novim lastnikom dobila tudi novo visoko ograjo. Najprej me je sprememba pogleda razjezi- la, potem sem pa pomislila, da so ograje - čim višje in čim bolj zaprte - pač del sloven- ske bivanjske kulture in da se bom kot domala edini miselni ostanek blamirane »skup- nostne« filozofije pač morala prilagoditi in se nehati zgra- žati nad do centimetra na- tančnim razmejevanjem po- sestvi, s katerim imajo bojda precej dela tudi na sodiščih. Pa me je tega namena odreši- la Cvetka, ki ji podobni pojavi v njenih krajih zadnje čase kratijo spanec. Če nas je več takih, morda še ni vse izgub- ljeno, kaj? »Draga Pika! .^-^ue le- ^a7t?.'^ Znašla sem se v pravi pravcati duševni stiski. Pono- či ne spim, ker blodim o ogra- jah, ko se vozim z avtomobi- lom ali grem na sprehod, ne vidim več narave, ampak po- vsod same ograje in ploto)J Kako se je to začelo? ^ V naših lepih, s cvetlicaj okrašenih Konjicah, je jj bruhnila ograjomanija. Na prej mi je padla v oči visok; po mojem trimetrska ograi ob čudovito obnovljeni vi Mariji, potem je začel le nial nižjo ograjo postavljati ensi sed, pa drugi, pa tretji, p četrti v sosednji ulici in tal dalje in tako naprej. Priznan nekatere od teh ograj so pra lepe, razkošne, ampak... Ki naj pa sedaj jaz naredim? Ed ni v ulici še nismo neprodii šno zaprti pred svetom. Bodi sedžj vsi otroci pri nas rabuia li sadje? Pomeni odprt vrtva bilo vsem nepridipravom Povej mi, se naj res vrženi i stroške in naredim grajsk obzidje okoli čisto navade hiše? Pozdrav, Cvetici Hja, z nasmehom in dota voljo sem poklicala Cvetko i jo obvestila, da smo pri na pred kratkim del popolnonii nepotrebne ograje odstrani In da je šel razmislek nekaki takole: visoka ograja pričal silnem strahu za lastnino Razkošna ograja je dokaz bo gastva. Po logiki nezaželeni: gostov je bogastvo ograje n gotovilo večjega plena, kajne Ko se je začela strinjati inš sama naprej razpredati, d' jim največ češenj itak pozf bajo ptiči in ne otroci, sva bi pa obe zadovoljni z lastnic odnosom do življenja. Pa še: ljubeznijo negovane cvetoči grmičke na najinih vrtičkihV' di več ljudi kot eksotiko sosednjih posestvih. Kar nč jo imajo, omejeni in zamejec kot so'. P.S.: Sva se pa s Cveti« obubožano državo: ko ne tx imela več česa obdavčiti, ^ lahko morda pomislila " ograje. In bi jih obdavčil glede na višino, kvadratu^ in ceno vloženega materi« la. Ej, to bi bilo denarcev. • Za naj fotografijo Pohorske ohcel Turistično društvo Zreče razpisuje natečaj najboljše fot" grafije Pohorske ohceti v okviru prireditev Zreškega tedn^ Ohcet bo v soboto, 27 maja, vključevala pa bo različic prireditve kot so prihod furmanov s Pohorja, pohorsko ohcet zbiranjem svatov ženina na zreški tržnici, svatovsko povori^ s tržnice do vil Terme Zreče, klicanje neveste, šranganj* gostijo v večnamenski dvorani Zreče in parado folklorni skupin na ploščadi Term. Fotografije običajne velikosti lahl^ interesenti pošljejo na TD Zreče, Cesta na Roglo 15, in sicer J pet različnih fotografij. Natečaj traja do 5. junija, razstava • razglasitev najboljše fotografije, ki bo tudi lepo nagrajena, P bo 14. julija na predvečer Zreške noči v biljardni sobi Hotj^' Dobrava. B. JANC $f.20.-l8.»^2000 NAŠI KRAJI IN UUPJE v^-' "-■-• ■ ■ ^- Kmečke dobrote so vse boljše ^ 11. do 14. maja je bila] ! Ptuju tradicionalna, žel jjjgta razstava Dobrote slo-j .jKih kmetij, na kateri je I ^elovalo 583 kmetij z 828 iljrotami. Komisije so oce- |j 781 izdelkov in podelile if2l5 zlatih, 202 srebrni in 12 bronastih priznanj, i^led najbolj uspešnimi z na- ]^ območja sta bila Rajko ^ik iz Sedlarjevega, ki je za jo Kerner že tretjič zapored zlato priznanje in s tem jj idpec kakovosti, ter Stane ivak iz Vršne vasi, ki je za jnja prejel kar štiri prizna- nja: zlato za bezgovo in brinje- vo žganje, srebro za slivovo in bron za žganje iz jabolk. Sicer pa so kmetje iz celjske regije letos sodelovali na Ptuju z 78 različnimi dobrotami ter pre- jeli 10 zlatih, 5 srebrnih in 12 bronastih priznanj za krušne izdelke, eno zlato in tri brona- sta za mlečne izdelke, eno bro- nasto za mesne izdelke, eno zlato, dve srebrni in eno brona- sto za kis, dve zlati, štiri srebrna in eno bronasto za žganje, eno zlato, dve srebrni in eno brona- sto za suho sadje ter eno zlato in eno srebrno za vino. Zlata priznanja so poleg Raj- ka Pečnika in Staneta Novaka dobili še Marija Korenjak iz Laz za mešani kruh z ječmeno- vo moko, Olga Kričaj z Male Gore za koruzni kruh, Marja- na Dobovičnik iz Loke pri Dobrni in Ljudmila Ivič iz Pristave za kruh iz bele in tem- ne moke, Marinka Lesjak iz Velenja za makov šarkelj, Mira Rupnik iz Zibiške vasi za kek- se na stroj, Anica Krušič iz Tlak, Jerica Krušič iz Strmeča pri Sv. Florjanu in Panika Ko- rošec s Frankolovega za plete- nico ter Jožica Vengust iz Vo- druža pri Šentjurju za krhke flancate. Kmetija Videč iz Vo- druža je bila z zlatim prizna- njem nagrajena za mehki sir Sonček, Jože Hudina iz Bistri- ce ob Sotli za domači jabolčni kis, Irena Prezelj iz Frankolo- vega pa je dobila zlato prizna- nje za suha jabolka. JI lAladi za žlahtnega Cankarja Na vseslovenskem tekmovanju v poznavanju balad, lomanc, gazel in sonetov od Prešerna do danes, kar je bila tema letošnjega tekmovanja za Cankarjeva priznanja, je marca letos v Žalcu sodelovalo tudi 255 osnovnošolcev in srednješolcev s Celjskega, med njimi jih je 113 osvojilo ffebrna, 19 pa zlata priznanja. [slovesno podelitev priznanj najboljšim učencem so v [elju pripravili v ponedeljek, priznanja pa je mladim [odelila častna članica Slavističnega društva Slovenije in tobitnica letošnjega Zlatega grba Mestne občine Celje Bože- ^ Orožen. V kulturnem programu v veliki dvorani Narod- bega doma so nastopili dijaki Splošne in strokovne gimnazi- ^Lava. I Med dobitniki zlatih Cankarjevih priznanj je bilo največ, |ar 15 osnovnošolcev. Najbolje so se odrezali Nina Fokter jIIL OŠ Celje), Ana Kokalj (OŠ Frana Roša Celje), Larisa toovin (I. OŠ Žalec), Rok Martinčič (OŠ Ob Dravinji iz Slovenskih Konjic), Lidija Ažman (OŠ Bratov Letonje iz kartna ob Paki), Dino Lalič (OŠ Frana Roša Celje), Maja Medved (OŠ Miha Pintar Toledo iz Velenja), Rok Markano- i (OŠ Ob Dravinji iz Slovenskih Konjic), Mitja Šimenc (I. C&Celje), Anže Zore (OŠ Ob Dravinji iz Slovenskih Konjic), #ojca Andreje (OŠ Karla Destovnika Kajuha iz Šoštanja), IMmož Karlovšek (OŠ Marjana Nemca iz Radeč), Alenka jlorun (OŠ Gorica iz Velenja), Ana Stepišnik (I. OŠ Celje) in Manja Rančigaj (OŠ Braslovče). i Med srednješolci, dijaki 1. in 2. letnikov, so zlata Cankar- jeva priznanja osvojile Ksenja Grešak (Gimnazija Celje- Center) ter Mojca Jesenek in Benjamina Šuster (I. Gimna- zija v Celju), med dijaki 3. in 4. letnikov pa Barbara Grobelnik (Splošna in strokovna gimnazija Lava Celje). I. STAMEJČIČ Znanja in idej mladim ne manjica s predstavitvijo raziskoval- nih nalog, ki so jih pripravili v tem šolskem letu, so v Šol- skem centru Celje prejšnjo sredo začeli celjski srednje- šolci, v torek popoldne pa so svoje naloge strokovnim ko- misijam v OŠ Frana Krajnca predstavili še osnovnošolci. Mladi iz osnovnih in sred- njih šol v Celju so letos pripra- vili 125 raziskovalnih nalog; od tega osnovnošolci 40, sred- nješolci pa 85 nalog. Med os- novnošolci je največ mladih raziskovalcev v OŠ Hudinja, kjer so pripravili kar 10 nalog, sledita III. OŠ Celje in OŠ Frana Roša s po 6 nalogami, IV. OŠ Celje in OŠ Ljubečna s po 5 nalogami, I. OŠ Celje s tremi ter OŠ Frana Krajnca in OŠ Lava z dvema nalogama. Svojo raziskovalno nalogo, ki so jo ocenili v posebni skupi- ni, je pripravilo tudi 5 učen- cev OŠ Glazija. Med srednje- šolci je prišlo največ, kar 14, raziskovalnih nalog iz Gimna- zije Lava, s po 11 nalogami pa so sledili dijaki Poklicne in tehniške strojne šole. Srednje strokovne in poklicne šole Ce- lje, Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje ter Pošlovno- komercialne šole Celje. Os- novnošolske raziskovalne na- loge so bile glede na vsebino razdeljene v 8, srednješolske pa v 17 skupin. 20 let raziskovalne dejav- nosti so v OŠ Frana Roša obeležili v sklopu prireditev ob 20-letnici šole tako, da so v ponedeljek popoldne pred- stavili šolsko raziskovalno delo učencev. Za vzpodbudo mlUdinske- mu raziskovalnemu delu v Ce- lju bodo jutri, v petek v Likov- nem salonu odprli na ogled razstavo vseh letos narejenih raziskovalnih nalog, avtorje najboljših pa bodo nagradih s strokovnimi ekskurzijami po Sloveniji. Osrednjo slovesnost ob koncu raziskovalnega šol- skega leta pripravljajo 7. juni- ja, ko bo v Narodnem domu že 22. srečanje mladih razi- skovalcev. I. STAMEJČIČ DESKANJE PO SPLETU Podpiši se in povem ti, kdo si Elektronska pošta ima po- leg zdaj že vsem znanih pred- nosti tadi to čudovito last- nost, da lahko v vsakem, za silo sposobnem poštnem pro- gramu, nastavimo takoime- novani podpis, ki se nato avtomatično dodaja k vsa- kemu sporočilu. Ne gre za resnični podpis, temveč za bolj ali manj kratko besedi- lo, ki ga različni ljudje pač našim različnim karakterjem sorazmerno različno uporab- ljamo. V poslovnih zadevah običaj- no kraljujejo dejstva, torej na- slovi podjetij, telefonske in faks številke, elektronski na- slovi in naslovi spletnih stra- ni. Jasno, spodobi se, da ima- jo ljudje, ki poslujejo z nami, vedno na voljo informacijo o nas, kje nas lahko dobijo, kam nam lahko kaj pošljejo. In tako naprej. Ampak to je tako- 00 dolgočasno. Zato si vehko ljudi da duška pri svojih za- sebnih poštnih zadevah. Toda, kaj naj človek pripiše na konec svojega sporočila? Nekaj, kar bo na kratko, a vsebinsko polno predstavilo njegovo osebnost? Njegovo de- lo? Njegov konjiček? Ah pa kaj zabavnega? Morda rahlo odbitega? Ali pa kakšno sila hecno zadevo, da se bo pre- jemnik od srca nasmejal. Ne- kateri se odločijo kar za pove- zave na spletne strani. Tudi dobro. Toda mnogim to ni dovolj. To nenazadnje doka- zuje velik obisk, ki ga doživlja ena izmed spletnih strani, ki se ukvarja samo in izključno z zanimivimi mislimi, domisli- cami, pregovori in duhovitost- mi, uporabnimi za podpisova- nje elektronskih sporočil. Strani se reče Coolsig (www.coolsig.com), na njej pa lahko najdete veliko zani- mivih podpisov, ki so razvrš- čeni v različne kategorije. Ker so v angleščini, utegnejo neka- teri biti neprevedljivi, toda ve- lika večina jih utegne, ob us- treznem prevodu, biti uporab- na tudi v slovenščini. Sicer pa so podpisi urejeni po katego- rijah. Recimo: Ljudje in druž- ba. Majhne življenske modro- sti. Za odbite. Humor, itd. Prepričan sem, da si bo vsak- do uspel najti kakšno zanimi- vo domishco, ki jo bo lahko koristno uporabil. Sem pa ugo- tovil, da je spletna stran zani- miva tudi kot zabavno branje. Med drugim sem našel tudi nekaj prav simpatičnih. Reci- mo o starševstvu: »Če tvoji starši niso imeU otrok, potem obstaja vehka možnost, da jih tudi ti ne boš imel«. Ali pa o politikih: »Ne hodi na volitve. S tem jih boš samo opogu- mil.« Še ena: »Težava s politič- nimi vici je v tem, da so na koncu izvoljeni.« Najde se tudi nekaj krepkih o borbi med spoloma: »Pre- den spoznaš princa, moraš po- ljubiti veliko žab.« »Ne bodi seksist. Babam to ni všeč.« »Povprečna ženska je raje lepa kot pametna, ker povprečen moški bolje vidi kot misU.« In tako naprej. Najdejo se tudi povsem ne- definirane domislice, ki ni- majo kakšnega posebnega spo- ročila: »Kadar mačke ni do- ma, je na kavču nekaj dlak manj.« No, slednja je bolj ab- straktne sorte, kajne? Je pa zato tale letalska povsem ra- zumljiva: »Svet je majhen. In nato letalska družba izgubi va- šo prtljago.« Skratka, tega je kar precej. Gotovo boste našli kaj zanimi- vega. Če pa imate kakšno do- mislico odveč, jo lahko tudi pošljete upraviteljem strani, morda jo celo objavijo. Ja, zakaj pa bi vedno ponavljali za drugimi? Čeprav je treba priznati, da je v tem primeru to najlažja pot. Vasja Ocvirk vasja@kibla.org Mladi planinci na Kopitniku Planinsko društvo Rim- ske Toplice prireja v sobo- to, 20. maja, na Kopitniku tradicionalno srečanje po- savskih in zasavskih pla- nincev - mladincev. Ob 9.uri se bo pričelo tekmovanje v orientaciji, sledile bodo dru- žabne igre, kulturni pro- gram, na koncu pa bodo razglasili zmagovalce, jim podelili nagrade in pokale. Bo.J. Podelitev nagrad najboljšim mladim literatom na srečanju v Braslovčah. Srečanje mladih literatov v Braslovčah ^'Jsnovna šola Braslovče in žalska območna izpostava državnega sklada za ljubiteljske "Iturne dejavnosti sta v Osnovni šoli Braslovče pripravila območno srečanje mladih Jratov, častni gost prireditve pa je bil pisatelj Tone Partljič. /o pozdravnih besedah braslovškega župana Duška Goričarja, je zbrane nagovorila Zdenka j *lpr, predsednica odbora za literarno dejavnost pri območni izpostavi. Na literarnem večeru, jjj^o ga pripravili učenci braslovškega literarnega in novinarskega krožka s pomočjo mentoric Basle in Tatjane Jelen, so predstavili nagrajena dela. Teh je bilo dvajset, njihovi avtorji so y^ Tomšič in Sabina Jeromel z OŠ Polzela, Lucija Na tek iz OŠ Vransko, Neja Brglez iz OŠ J^ovče, Anja Bizjak iz POŠ Letuš, Estera Deželak, Ana Lazar in Luka Jeromel, vsi iz OŠ i^lovče, Larisa Čehovin, Jera Petriček, Eva Grm, Črt Močvirnik in Katarina Kukovič iz I. OŠ ^^c, Milojka Pirš, Sara Horvat in Veronika Hlačar iz OŠ Griže, Mojca Pire in Nejc Donko iz OŠ j °old, Tjaša Matuš iz OŠ Šempeter in Špela Povše iz POŠ Trnava. Vseh 43 udeležencev srečanja ^^ejelo pohvale, najboljša dela pa so izdali v glasilu Beseda mladih. TT Krajevni praznik v Rečici bo Krajani Rečice pri Laškem bodo znova imeli svoj kra- jevni praznik. Tako so se, na podlagi predhodnega obliko- vanja predloga in možnih pripomb društev in organi- zacij v kraju ter političnih strank, z veliko večino odlo- čili člani sveta te krajevne skupnosti. Praznik bo torej 2. julija - na spominski dan napada na rudnik Huda jama leta 1942. Ker za omenjenim dnem sledi dan rudarjev, bodo oba dneva združili, saj je znano, da je bila Rečica izrazito rudarski kraj. V Rečici so pred leti že praznovali, letošnje obnovlje- no praznovanje pa bo brez dvoma nekaj posebnega. Z raz- stavo in muzejem na prostem želijo opozoriti na bogato zgo- dovino rudarjenja v svojem kraju, v Sindikalnem domu pa bodo postavili razstavo o iz- gradnji tega doma in dejavno- sti, ki se je v njem odvijala v obdobju po vojni do leta 1970. Pripravili pa bodo še več sprem- ljajočih prireditev. VLADO MAROT 20.-18.mai2000 12 REPORTAŽA Veterani z vetrom v laseh Velika nagrada Vranskega za pokal Ludvika Stariča Vranščani imajo srečo, ali pa nesrečo, kakor se vzame, da med njimi živi Peter Grom, mož, ki je svojo dušo zastavil za motocikle žlahtnih letni- kov, in da sta skupaj z župa- nom Francom Sušnikom trma- sta in neutrudna. Zato so letos že drugič zapored na svojih ulicah gledali dirko motoci- klov veteranov, ki je privabila tekmovalce iz celo tako dalj- nih logov kot je Nizozemska. Rohnenje postaranih strojev je bilo sicer višek minulega konca tedna, ki pa se je začel že v petek s prvim večerom ročk festivala Vransko 2000. Vranščani, ki so sicer menda bolj ljubitelji po- skočnih ritmov, izvabljenih iz me- ha harmonike, so prisluhnili lan- skemu negodovanju motoristov, da polka in valček nekako ne pristojita bleščavemu kromu nji- hovega težkega železja, zato so tokratno izbiro glasbe prepustili v roke mladi generaciji. Ta je imela dober okus, toda na njihovo nesrečo je bilo to ljudem prav malo mar. Ni dosti manjkalo, da bi bilo v petek zvečer, ko se je razdivjal orkan gradbeno-metalne zasedbe The Stroj, na odru več ljudi kot pa v dvorani. Peščica gledalcev je vseeno uživala v ritmičnem na- bijanju na stare sode in podob- no kovinsko šaro, ki se je pod kladivci uigranih mladcev in mla- denke spremenila v zvenečo sim- fonijo ritmov. Svoje mojstrstvo so dokazali tudi odlični Psyho- path in hrvaški gostje Bambi molesters, a tega skorajda nihče ni mogel opaziti. Če so organizatorji še upali, da je bil petkov večer eden od tistih naravnih pojavov, ki jim nato generacije modrecev ne najdejo pravega vzroka, so se v soboto zaskrbljeno praskali po glavi, ko se pred velikim šotorom na vran- ski avtobusni postaji spet ni trla množica ljudi. Pa čeprav so imeli na jedilniku vedno zabavljaške The Drinkers ter nonšalantne Pri- morce The Zmelkoow, ki so naj- bolj zasloveli s svojimi filozofski- mi kategorijami o iskanju biti. Napovedi o množičnem tridnev- nem rajanju so se sesipale kot slabo postavljena hiša iz kart. Morda tudi zato, ker so vran- ski računovodje krepko pretira- vali s ceno kart. Tisoč tolarjev ni mačji kašelj in tudi dvestotolar- ski popust za študente je bil bolj blažev žegen za prazne mladin- ske žepe. Nič bolje ni kazalo niti na sobotnem treningu, ki si ga je ogledovala le peščica domači- nov. Krivo je bilo tudi čemerno vreme, ki se je počasi cmarilo in kisalo vse do večera. Materinski mehaniki Tekmovalci pa se niso dali mo- titi, v boksih so previdno in z neskončno nežnostjo spuščali svo- je zasople dvokolesnike s priko- lic, jim ljubeče gladili do popol- nosti spolirano kovinsko kožo, merili pritisk motomemu srcu in ga skrbno hranili z natančno odmerjenimi porcijami maziva. Manjkal je samo še par močnih rok, da bi stroj naložil na rame in ga tresavo poujčkal, dokler se mu ne bi podrl kupček. Potem so se mojstri stlačili v usnjene kombinezone, tu in tam je šlo na tesno, ko so trebuščki lezh v skromno odmerjen pro- stor, zadrge so zaječale in iz materinskih mehanikov so se v malce grozljivi preobrazbi zlevi- li v trop nabrušenih dedcev, ki je živel samo še za to, da bi čim hitreje prevalili šklepetajoče že- lezje skozi ovinke in si privozili Tekmovalci so se s starta pognali peš in tako dolgo potiskali dvokolesnik, da se jih je usmilil in zarohnel. motoristično bodalo za najbolj- šega. Na motociklih, ki so jih poprej urejali kot matere sinove, preden jih prvič pošljejo skozi šolska vrata, so neusmiljeno pri- vijali ročice za plin, da so motorji histerično vriskali in prosili, naj se za božjo voljo vendar usmilijo njihoveg^veteranskega statusa. No ja, ne čisto vsi, Nizozemca Henk Boom in Ton Meeuse, ki sta s svojima starima Tomosoma bila daleč izven vsakršne konkuren- ce, sta se prišla predvsem zaba- vat. Še posebej Ton na rumenem APN 6 se ni dal pretirano motiti. Sredi sobotnega treninga je brez- skrbno zavil s steze, mimo parki- ral rumenega dirkača in v uživaš- ki maniri lagodno posrebal vrček piva. O njem so po Vranskem hitro začele krožiti sočne zgodbi- ce. Najbolj zanimiva je trdila, da se je teden dni pred veliko nagra- do Vranskega usedel na svojega starega Tomosa in se kar z njim pripeljal v Savinjsko dolino. Ton pa se je ves čas samo skrivnostno nasmihal. Nasmejalo pa se je tudi orga- nizatorjem Vranskega direnda- ja, ko je nedeljsko jutro žarelo in se je razcvetel skoraj popoln dan. Prišli so tudi ljudje, menda so jih našteli okoli petnajst tisoč, in začeli polniti ulice ter travni- ke ob skoraj štiri kilometre dolgi progi. Treba je priznati, da so na Vranskem dobro poskrbeli za varnost ljudi in dirkačev, redarji in policisti so skrbno bdeli nad vsemi neprevidneži in zaletavi- mi gledalci, za tiste najbolj raz- tresene pa so po ozvočenju vsa- kih nekaj sekund ponovili, naj vendar pazijo in ne hodijo na progo in pazijo in ubogajo odgo- vorne in pazijo... Vranski župan Franc Sušnik je pred dirko sedel na srebrnem mopedu in s tele- fonom ob ušesu brez predaha skakal z enega konca proge na drugega ter v potu svojega obra- za preverjal, ali je res vse tako kot bi moralo biti. Cvilijo kot pečeni mački Potem se je začelo. Šest dirk, v katerih naj bi se pomerili od najmanjših prdcev pa vse do zaobljenih prikoličarjev, v vsaki po štirje krogi in naj zmaga naj- boljši. Prvi so prišU na svoj račun dirkalniki domačega Tomosa, s petdeset kubičnimi centimetri na videz pohlevne živalce. A le za tistega, ki ne ve, da so bili to nekoč v svoji kategoriji najboljši dirkalni stroji na vsem širnem svetu. In da se še sedaj vrtijo z dvanajst tisoč obrati na minuto. Kar v praksi pomeni, da cvilijo kot pečeni mački, švigajo pa še dosti hitreje. Za vse tekmovalce je veljalo, da se s starta poženejo z ugasli- mi motocikli in jih nato tako dolgo tiščijo po progi, dokler ti ne blagovolijo vžgati. Ali pa ne zagorijo upehani lastniki, do vratu zaviti v usnje. Mali tomosovci so se vsi brez težav pognali s star- ta. Vodilna dvojica je brž izginila za ovinki, prav tako naslednja dva, preostali štirje tekmovalci pa so rekreacijsko brneli za nji- ma. Še posebej nabriti Holan- dec, ki je mahljal publiki in se na veliko spogledoval z vsemi. Po- tem so po ozvočenju povedali, da sta se prva zaletela. In kmalu dodali, da naj bi sedaj na dru- gem koncu proge obračunavala med sabo. Kar nekaj gledalcev je razočarano zavzdihnilo, ko se je izkazalo, da je enemu počila guma, drugemu pa >zaribal< mo- tor, tako da ni bilo s pretepom nič. Potem so na start prihajali vedno večji in težji motocikli, lepi in še bolj lepi, ter žlahtno rohneh mimo navdušenih gle- dalcev. Ti so znaU ceniti vse napore in so najmočneje spod- bujali dirkače z najbolj upeha- nimi stroji, z navdušujočim a- plavzom pa v cilj pospremili Petra Mačka, ki je svojo izmu- čeno hondo kar peš potisnil prek ciljne črte. Največji junak dneva pa jebi Leteči Vranščan Ciril Silovšek ki je tekmoval za domači muze motociklov in Občino Vransko Najprej je zmagal z gilero otti buloni v razredu do 350 kubi nih centimetrov, nato pa z beli moto morinijem, ki ga je zaljši občinski grb, pometel še pri 175 kubičnih dirkalnikih, starejšil od 32 let. Množica se je po dirkaškei popoldnevu izsušena vsula lu pivo, v šotoru so nažigali zasav ski mojstri Orleki, najboljši s( dobili pokale, svet se je zdela sam velik pisan balon sreče vonjem po bencinu in rahliJ okusom po motornem olju. Naslednje jutro je Peter Groi stal pred svojim muzejem in I« podoben travniku, čez katereg je malo prej zdrvela vsa hunsfc vojska. Za njim so bili dnef organizacijskih naporov. A ni otresel vseh sitnosti. »Presnet Nizozemca, pobrisala sta jo, da bi plačala račun. Menda sani za to, ker nista dobila pokala,«)' nejevoljno bentil. Hen in Tonst svojo najbolj nabrito »norčijo prihranila čisto za konec. SEBASTUANKOPUŠAf Leteči Vranščan Ciril Silovšek je domačemu kraju z motodl kli iz tamkajšnjega muzeja prinesel dve zmagi. Družinska naveza Vrabič z Victorio ni bila najhitrejša, zato pa z akrobatsko vožnjo s prikolico v zraku najbolj zabavna. The Stroj so s tolčenjem, ropotanjem in podobnim žvenketanjem v petek ustvarili metai" simfonijo. NASI KRAJI IN UUDJE 13 Odlično spričevalo Kozjanskega Kdo je na Kozjanskem gridelol najboliše vino? - Na Bučah podelitev odlicij Na letošnjem ocenjevanju jjna Društva vinogradnikov Ijrštanj-Kozjansko so izra- fiinali povprečno skupno oce- 17,84. Ta je nekoliko viš- jjkot v Šmarju pri Jelšah ter jjžja od društva v Rogaški jlatini, saj so prinesli Slatin- 0\ veliko vzorcev predi- Itatnih vin. Vinogradniško društvo Vir- jtanj-Kozjansko, ki ga vodi zna- ni vinogradnik Rajko Pečnik iz Sedlarjevega, združuje pred- vsem pridelovalce iz občin Pod- četrtek in Kozje. Letos so pre- jeli ocenjevalci 82 njihovih fzorcev, od katerih sta bila izločena le 2. Ocenjevala jih je sedemčlanska komisija pod vodstvom mag. Antona Vo- dovnika iz Kmetijskega zavo- da Maribor. Komisija je letos ocenila tri vzorce poznih trgatev. Marko Stadler iz Zagaja je prejel za pozno trgatev modre franki- nje oceno 18,32, za pozno trgatev laškega rizlinga pa sta prejela oceni 18,48 omenjeni Stadler in domačija Stiplošek iz Sel. Med vini bele zvrsti je bil z 18,06 najvišje ocenjen vzorec Mihaela Baha iz Loke pri Žusmu, med laškimi rizlingi z 18,34 vino domačije Štraus iz Virštanja, med chardonnayi z 18,40 vzorec Janeza Ileka iz Verač, med sauvignoni z 18,46 vzorec Rajka Pečnika iz Sed- larjevega (letnik 1998), med vini rdeče zvrsti s 17,66 vzo- rec Miloša Juga z Gostince ter med renskimi rizlingi z enako oceno 18,30 vzorca Mar- tina Amona in domačije Štraus, obeh iz Virštanja. Med kernerji je prejel naj- višjo oceno 18,68 Rajko Peč- nik iz Sedlarjevega, za modri pinot 17,98 Marko Stadler iz Zagaja, za modro frankinjo 17,82 Franc Valenčak iz Zeč, za sivi pinot 18,46 Martin Amon ter za rose Franc Rajgl z Veternika oceno 17,14. Za nekatere vrste je prejela komisija le po en vzorec. Tako je ocenila zeleni silvanec Mar- jana Grobelška iz Verač z oce- no 17,96, rumeni muškat Raj- ka Pečnika (letnik 1998) s 17,90 ter njegov traminec s 17,74. Podelitev letošnjih diplom in priznanj je bila v petek na Bučah. BRANE JERANKO Po uvodnem pozdravnem nagovoru predsednika Krajevne skupnosti Marija Gradec Borisa 'Zdovca in besedah župana Občine Laško Jožeta Rajha, je skupaj z njima najstarejša prisotna kraianka Urška Marot orerezala trak. Z asfaltom bo lažje Za krajane zaselka Olešče v marijagraški krajevni skupno- sti je bil v nedeljo pravi praznik, saj je asfaltna cesta pomembna pridobitev za krajane, ki se po njej vsakodnevno prevažajo. Njihova dolgoletna želja se je končno uresničila. Z družbeno pomočjo, njihovimi prispevki in prostovoljnim delom je od šole na Reki do Zapotoka na novo položenih 1650 metrov asfalta. Predsednik KS je poudaril, da so krajani za to veliko naredili sami, saj so zbrah dva milijona tolarjev in opravili veliko prosto- voljnih ur. »Krajani so bili vztraj- ni in pridni, tako pri delu, kot tudi zbiranju denarja,« je pou- daril župan in nadaljeval, »po- memben vir za odločitev pa so bila brez dvoma sredstva Pivo- vame Laško, ki so dodatno spod- budila uresničitev želje. Denar sta primaknih še občina in kra- jevna skupnost. Zato krajani ob zaključku niso skrivali zadovoljs- tva in so si na eni od tamkajšnjih domačij narediU veliko slavje. VLADO MAROT Mladi o pravicah invalidov Oktobra in novembra lani so v Zvezi delovnih invalidov Slo- venije ob pomoči Urada Vlade RS za invalide in Zavoda RS za šolstvo pozvali slovenske šolar- je, naj v besedi in podobi izra- zijo svoje misli na temo Za enake pravice invalidov v nee- naki usodi. Z odzivom mladih so bili zelo zadovoljni, avtorji najboljših spisov in likovnih del pa bodo za nagrado v sredo, 24. maja, obiskali Inštitut za rehabilitacijav Ljubljani. V pedagoški akciji, s katero so v Zvezi delovnih invalidov Slo- venije obeležili tudi 3. decem- ber, mednarodni dan invalidov, so sodelovali učenci iz 48 osnov- nih in 7 srednjih šol, ustvariU pa so blizu 240 spisov in precejšnje število likovnih del. Dela je oce- nila posebna strokovna komisi- ja, med najboljše mlade literate pa izbrala tudi učence s Celj- skega; srednješolce Tino Kova- čič (I. Gimnazija v Celju), Kata- rino Stipičič (Srednja zdravs- tvena šola Celje) in Marjana Gunzeka (Strojna šola Štore) ter osnovnošolce Dejana Matešiča (OŠ Lava), Tamaro Šepetavc (OŠ Štore), Bojana Bukovca (OŠ Primoža Trubarja Laško), Mata Žgajnerja (II. OŠ Rogaška Slati- na), Matejo Vrešak (I. OŠ Ro- gaška Slatina), Katjo Biškup (OŠ Antona Aškerca Velenje) in Mi- haelo Urtelj (OŠ Mozirje). Med mladimi likovniki pa so se naj- bolje odrezali Darinka Pirečnik (Srednja zdravstvena šola Ce- lje), Matej Zorenč (OŠ Lava), skupina petošolcev OŠ Vojnik, Domen Pušnik (OŠ Primoža Tru- barja Laško), Julija Remenik (OS Mozirje), Nika Petek, Mari- ja Kaker in Nina Moličnik (OŠ Blaža Arniča Luče), Maja Vrč- kovnik (OŠ Ljubno ob Savinji) ter Sanja Žgajner, Jasmina Pu- tanec in Katja Šket (I. OŠ Ro- gaška Slatina). ^ I. STAMEJČIČ Praznu|mo skupaj! 2. junija bo Novi tednik slavil 55-letnito - Nagrade za najzvestejše bralce Le še dva tedna nas ločita od rojstnega dneva Novega tednika. 2. junija se bomo spomnili že SS-letnice izhajanja našega skupnega časopisa. Če na kratko obnovimo prehojeno pot: 2. junija 1945 je prvič izšel časnik Nova pot, ki seje v letu 1946 preimenoval v Na delo, ta pa še isto leto v Naše delo. Leta 1948 je časopis izšel že pod svojim četrtim imenom: Celjski tednik. V letu 1952 se je spet preimenoval, tokrat v Savinjski vestnik, leta 1955 pa nazaj v Celjski tednik. Ponovno je spremenil ime leta 1969 in sicer v Novi tednik. Temu imenuje ostal zvest vse do danes. Zakaj obujamo spomin na nekdanja imena Novega tednika? Preprosto zato, ker smo se odločili, da ob 55-letnici nagradimo tri najzvestejše naročnike oziroma bralce. Ker sami nimamo podatkov iz začetnih let izhajanja, vas prosimo, da nam jih sporočite vi. Pred leti smo že obiskovali in nagrajevali naše zveste naročnike. Takrat je bil krog precej širok, za obisk pa je zadoščala beseda. Tokrat iščemo najstarejše naročnike oziroma bralce, ki lahko to tudi dokažejo - s potrdilom o plačani naročnini, z izvodom starega časopisa ali morda tudi kako drugače. Tiste tri, ki se bodo izkazali z najstarejšim dokazilom, bomo obiskali, nagradili in zapis o njih objavili v prvi številki po rojstaem dnevu Novega tednika, torej 8. junija. Svoje podatke z dokazilom o dolgoletni naročnini Novega tednika pošljite najkasneje do 1. junija (lahko se oglasite tudi osebno) na naslov uredništva Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje, z oznako Zvesti naročniki. Ob obletnici pripravljamo presenečenje tudi za ostale bralce, kakšno, pa ta teden še ne bomo izdali. Čez Podčetrtek ga ne bo? v Atomskih toplicah so se I« končanem urejanju no- vega hotelskega predela za- \k posvečati še starejšemu mu na območju kampa. Tam tiodo začeli 1. septembra z gradnjo najsodobnejšega ba- zenskega kompleksa, v ka- terega bodo v I. fazi vložili nad pol milijarde tolarjev. Dosedanji bazenski kom- pleks in pomožne zgradbe v lampu so že nujno potrebni osvežitve. Zato so pogodbe že podpisane in v izdelavi je pro- jektna dokumentacija. V 1. fa- zi bodo zgradili velik bazen za odrasle kopalce, dva za otro- ke, poskrbeli za nekatere vod- ne igre ter postavili recepcijo, gostišče in trgovino. V II. fazi nameravajo nada- ljevati z vodno reko ter še drugimi igrami, za III. fazo pa načrtujejo še velik bazen, ki ga bodo obogatili z umetnimi valovi. Po tej fazi bi razpola- gali z nič manj kot blizu 5 tisoč kvadratnimi metri vod- nih površin. V Podčetrtku so prepričani, da njihovemu na- črtovanemu kopališkemu raju v Sloveniji ne bo para. Investitor je delniška druž- ba ZdraviUšče Atomske topli- ce. BJ I Učenje o prelirani maJo drugače "i^enci Podružnične osnovne šole Prevorje pretekle sobote niso preživeli v šolskih klopeh kot ^^ina njihovih vrsmikov po Sloveniji, temveč so imeli naravoslovni dan na temo prehrana. .^a povabilo Jožeta Bevca z Lopace pri Prevorju, kulinarika in ovčerejca, so se zbrali na fi^govem posestvu. Spoznavali so, kako je lahko prehrana na kmetih malo drugačna in kako nepričakovanega gosta pogostimo na preprost, a kulturen način. Osemnajst otrok, Neljenih v tri skupine, je pomagalo pri pripravi, peki in postrežbi hrane na sodoben način. ,^2iii so morali na estetski izgled hrane in kulturno prehranjevanje brez uporabe pribora. Na Scu razdeljeni učni listi so pokazali, da je večina otrok prvič poskusila žabje krake, ribe in ^^no, pripravljeno v kitajskem loncu. In ravno ta hrana jim je bila najbolj všeč. ALEKSANDRA MAČEK NASI KRAJI IN UUDJE V preizkušnjah sta se kalila v Podkraju sta zlato poro- ko praznovala 73-letni Ja- nez in 70-letna Marija Jezer- nik. Oba izhajata iz tega kra- ja iz številnih kmečkih dru- žin. Osnovno šolo sta obi- skovala v bližnjem Šentilju, potem pa pomagala na do- mačih kmetijah. Življenje jima je zaznamo- vala vojna, v kateri sta njuna očeta padla v partizanih. Ja- nez, ki je s sedemnajstimi leti tudi odšel k partizanom in ostal med njimi do konca voj- ne, je moral po vojni prevzeti očetovo mesto na kmetiji, obenem pa se je zaposlil kot zidar pri gradbenem podjetju Gradiš Velenje, pred osem- najstimi leti pa se je upokojil v Rudniku Velenje. Ves čas je aktivno sodeloval pri delu krajevne skupnosti in v KO ZB na Ponikvi. Slavij enca se poznata že od zgodnjega otroštva, ko pa je to druženje preraslo v ljube- zen, sta na Dobrni sklenila zakonsko zvezo. Prvi dom sta našla v velenjskem gradu, že leta 1952 pa sta se vselila v svojo hišo v Podkraju. V za- konu so se jima rodili trije sinovi in dve hčerki, žal je eden od sinov zaradi bolezni umrl. Ostali štirje so si ustva- rili vsak svoj dom in družino, radi pa skupaj z desetimi vnu- ki obiskujejo starša, ki danes, po petdesetih letih skupnega življenja, ugotavljata, da sta kljub odrekanju in težkim tre- nutkom živela srečno in lepo, zato sta zadovoljna, da sta ob tako lepem jubileju še vedno čila in zdrava. Civilni obred je v Sa vino vi spominski sobi v Žalcu opra- vil podžupan Občine Žalec Janko Kos, cerkvenega pa v Šentilj ski cerkvi domači žup- nik Jože Kužnik. TONE TAVČAR O lemberškem biku in drugiii V Lembergu pri Šmarju pri Jelšah, v enem od starih sred- njeveških trgov, je bila od pet- ka do ponedeljka etnološka delavnica študentov ljubljan- ske filozofske fakultete, ki štu- dirajo na oddelku za etnologi- jo in kulturno antropologijo. V delavnici, ki jo je vodil" docent dr. Vito Hazler, je sode- lovalo 18 študentov. Ti so po skupinah raziskovali področja sejmarstva, starih obrti, dru- žabnega življenja, šolstva, na- ravne in kulturne dediščine ter prehrano in ledinska imena. Posebej zanimiv del je bilo pri- povedništvo o Lemberžanih, kako daleč ga poznajo, kako vidijo sami sebe ter drugi njih. Med delavnico so nastale bo- gata fototeka, datoteka in he- meroteka, z izrezki iz časopi- sov. Mladi etnologi, ki so jih v ; Lembergu zelo lepo sprejeli, načrtujejo, da bodo njihove ugotovitve objavljene v poseb- ni brošuri. Sicer pa je prišlo do delavnice na pobudo občine Šmarje pri Jelšah ter s poseb- nim zavzemanjem domačinke Marje Lorenčak, kustodinje Narodne galerije. BJ s Kekcem po mestu Občinska zveza prijateljev mladine Celje je te dni ponov- no povabila v goste Kekca. S ponedeljkovim slikanjem na asfalt so se začele vsakoletne prireditve druženja celjskih otrok s knjižnim junakom, ki se bodo zaključile v soboto, ko bodo v otroški knjižnici pospravili razstavo otroških del na temo Kekec. V okviru Kekčevih dnevov so v Celju v torek gostili mla- de zgodovinarje iz vse Slove- nije, včeraj, v sredo, so se otroci lotili poslikave izložb v mestu, poslikali pa so tudi stekla na nekaterih šolah. Da- nes, v četrtek med 10. in 16. uro, pripravljajo v otroški knjižnici Kekčeve delavnice, svoje poznavanje Kekca in Mojce pa bodo osnovnošolci iz celjske, štorske, vojniške in dobrnske občine lahko poka- zali na jutrišnjem kvizu, ki ga pripravljajo v I. OŠ Celje. IS Krvodaialski okcifi v Šempetru in Žalcu Na področju Območne organizacije Rdečega križa Žalec sta bili minuli teden dve krvodajalski akciji, ki sta jih v sodelovanju s krajevnima organizacijama v Šempetru in Žalcu pripravila celjski in ljubljanski zavod za transfuzijo krvi. V Šempetru je prišlo darovat kri 123 krvodajalcev, v Žalcu pa 164. Naslednja akcija bo 1. junija v Grižah. TT Zbor iz Tabora v Laškem Pred dvema letoma, ko so v Laškem slavili 70-letnico zbo- rovskega petja, je med zboro- vodji, ki so kdaj koli vodili laški pevski zbor in bili povab- ljeni na slavje, zrasla zamisel o sodelovanju med zbori. Prav zato je v petek zvečer v Kuhurnem centru Laško iz- zvenela pesem dveh pevskih zborov: domačega Moškega pevskega zbora Laško pod vodstvom Lojzeta Šveca in prijateljskega Mešanega pev- skega zbora iz Tabora v Sa- vinjski dolini, ki ga vodita Mi- lan Kasesnik in občasno tudi njegova žena Sonja. Laščani so pri njih gostovali decembra lani, pevci iz Tabo- ra pa so na gostovanju v Laš- kem prijetno presenetili tako z izvajanjem kot njihovo množičnostjo in mladostno zagnanostjo. Tokratno prija- teljsko srečanje obeh zborov je bila tudi priložnost za nave- zovanje novih oblik sodelo- vanja. VLADO MAROT Predsednica KO RK Sedraž Hedvika Čemoša je ob koncu nagovora izkazala pozornost tudi najstarejši udeleženki na srečanju, 88-letni Alojziji Žohar. Rdeči križ gostil starejše v Sedražu V tem času se vrstijo šte- vilne prireditve, predavanja, akcije in družabna srečanja, ki so jih v laški in radeški občini pripravile organiza- cije Rdečega križa ob Tednu RK in mesecu aktivnosti or- ganizacij RK v obeh obči- nah. Minulo soboto so se po dveh letih ponovno srečah krajani Sedraža na tradicio- nalnem srečanju vseh kraja- nov v zrelejših letih. Tamkajš- nja organizacija RK je medse povabila vseh 68 krajanov. starih 70 in več let, in več kot 40 od njih se jih je zbralo v osnovni šoU, kjer so jim pevci moškega pevskega zbora in učenci z učiteljicama njihove šole pripravili prisrčen kultur- ni program. Pozdravne bese- de sta jim namenila tudi žu- pan Občine Laško Jože Rajh in predstavnik Krajevne skupnosti Branko Pavčnik. Srečanje je minilo ob prijet- nem klepetu, prepevanju pe- smi in plesu ob vižah harmo- nikarja Romana Vengusta. VLADO MAROT MODRI TELEFON Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefo. nu sprejemal novinar Seba- stijan Kopušar. Na telefonsko številko 031 569 581 ga lak. ko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro. Neurejena železniška postaja Ana iz Podčetrtka sprašu- je, kdaj bodo pristojni za urejanje okolice železniške postaje v Podčetrtku končno kaj ukrenili glede nesnage na postaji in okoliških zele- nicah. Stanko Drofenik, vodja Sekcije za vzdrževanje prog v Podčetrtku se je strinjal, da je postaja skupaj z okolico res problematična. Vandali naj bi vsakodnevno, predvsem v nočnih urah, uničevali inven- tar, trgali vozne rede in pone- marjali postajo. Posebne službe, ki bi urejala postajo, ni, zelenice med postajališ- čem in tirom pa naj bi kosili vsaka dva tedna. Za to skrbi na določenem delu tudi že- lezniško invalidsko podjetje, del pa je v pristojnosti občine. Denarja za zunanje sodelav- ce, ki bi jih nujno potrebovah, ni. Sicer pa nameravajo v kratkem zgraditi novo posta- jaUšče, žal brez sanitarij, saj so jih izkušnje naučile, da ne- kateri pač uničijo vse, kar vi- dijo. RTV naročnina Bralka iz okolice Šmarja pri Jelšah že dva meseca do- biva dve položnici za plačilo RTV naročnine, eno za staro in drugo za novo hišo, v kateri že nekaj časa živi. Sta- ro poslopje je že v precej razpadajočem stanju, še vedno pa ima napeljano elektriko, ki jo potrebuje za hlev ob hiši. O tem je skušala obvestiti službo, zadolženo za naročnine na številko, ki je bila navedena na prijavni- ci. Poslala naj bi jim tudi dopis, v katerem jih je sez- nanila s problemom, a odgo- vora ni dobila. Služba za RTV naročnine je poslala prijavnice za televizij, ske sprejemnike na naslove, ki so prijavljeni v registru, Omenjena bralka je lastnica obeh objektov, zato je prejela dve položnici. Po dopisu, ki so ga prejeli, so ugotoviU, da v stari stavbi nihče ne živi, zato bodo dolg odpisali. Takšen primer verjetno ni edini, zato vsi, ki imate podobne težave, pokličite na številko 01/175- 30-10, kjer vam bodo posre- dovaU informacije. Kam na pregled? Karolina iz Celja je bila neprijetno presenečena, ko je po petih letih ponovno obiskala ginekološko ambu- lanto v Zdravstvenem domu Celje. Tam so ji povedali, da pregled ni mogoč, saj nim izbranega osebnega gineko- loga in da je edina rešitev ta, da plača pregled pri zasebni ku ali si priskrbi napotnico osebnega zdravnika. V celjskem Zdravstvenem domu so nam razložili, da je podobnih primerov še več, zlasti med mladoletnicami in starejšimi ženskami, ki že dalj časa niso bile na gineko- loškem pregledu. Zdravniki imajo predpisano število pa- cientov, ki se opredelijo zanj. Teh naj bi bilo okoli 45O0. Zaradi velikega števila pa- cientk v celjskem Zdravstve- nem domu ne sprejemajo ve^ naročil tistih, ki nimajo izbra- nega ginekologa, razen v nuj- nih primerih. Napotnice zah- tevajo le v bolnišnici. Če si pacientka obisk ginekologa plača, to ne pomeni, da lahko potem tega zdravnika izbere za osebnega, če le-ta ne spre- jema več novih pacientov. V zdravstvenih domovih v oko- lici Celja pa se lahko ženske brez težav naročijo za pre- gled (ZD Laško, kjer naročajo ob ponedeljkih med 730 i" 9.30 ali četrtkih med 14. in 16 uro za pregled pri dr. Leljako- vi, v ZD Žalec dr. Milovanovi- čevi ali dr. Gračak ob pone- deljkih od 14. do 15. ure, vse ostale dni delavnika pa od 8. do 9. ure zjutraj, v ZD Šentjuf dr. Bekčič ob ponedeljkih, tor- kih in petkih dopoldne in sre- dah popoldne ter v ZD Vele; nje dr. Kardoš - MohorkoV vsak dan med 7 in 13. uro, sredah pa tudi popoldne m^'^ 14. in 19. uro). St.20.-18.mai2000 ŠPORT I m Celjani zasenčili Rudarja V lokalnem derbiju zmaga CM Celja Publikuma - Rudar se je vdal - Kdo namesto Hlevskega? i mm predzadnji lilni tleli)! je ui)iavicil pričakovanja ve- lenjskega stratega Braneta Oblaka, ki je že pjejšnji teden napovedal, da dvomi v zmago, jjojih varovancev. CM Celje Publikuin je pred jOO gledalci igral bolj pametno in predvsem jolj zavzeto ter zasluženo porazil favorizirane joiTiačine. Le-ti so sicer večji del srečanja japadali, toda v zaključkih akcij so bili neod- ločni ali nezbrani, zato lahko le upajo na poraz Coričanov v zadnjem krogu v Murski Soboti in jasvoj malo verjeten remi v Ljudskem vrtu. V jrimeru zmage »kockarjev« v Prekmurju bi ne ilede na razplet v Mariboru drugo mesto zased- jGoričani, ob remiju v Fazaneriji pa bi Velenj- lani morali ugnati »vijoličaste«. Trenerja -vedeževalca Tretji lokalni derbi je končno dal zmagoval- a. Po remijih v prejšnjem delu prvenstva so ;el]ani z izjemno premeteno gro, ki je temeljila na čvrsti ibrambi in hitrih protinapa- iih, uspeli zagreniti življenje (udarju, ki se je sodeč po zjavi trenerja Braneta Obla- a že poslovil od boja za 2.- mesto. »Mariborčanov ne mo- mo premagati, HIT Gorica pa Muro lahko. Torej je vse po,« je menil Oblak. Hitra ])ffllaja je med drugim tudi pokazatelj razmer v klubu, lodstvo kolektiva si namreč ai želelo udeležbe v pokalu UEFA, zakaj, vedo samo oni. 'Podobnih govoric ne morem (omentirati, saj ne vem, za (aj gre,« se je diplomatsko izognil doinači trener in hitel pojasnjevati, zakaj njegovi va- rovanci niso dobili odločilne tekine: »CM Celje Publikum je igral tako kot sein pričakoval: zaprto, ostro, borbeno in nas ogrožal prek hitrih protinapa- dov. Moji varovanci so z me- noj vred krivci za poraz, kajti nismo se dovolj dobro pripra- vili na dvoboje, ti pa so v podobnih obračunih najpo- membnejši,« je Brane Oblak del krivde prevzel nase in s tem vsaj nakazal stanovskim kolegom, kako ocenjujejo sre- čanja na zahodu. Nasprotnik in zmagovalec obenem Niko- la llievski se je takoj po tekmi poslovil, a tudi tokrat ni mo- gel iz svoje kože: »Taktično smo bili izjemno dobri. Do- volj sem izkušen, da vem, ka- ko igrajo ekipe, ki inorajo zmagati za vsako ceno. Iz svo- jih izkušenj sem potegnil naj- koristnejše in z varovanci pri- šel do zmage, ki je plod zrele in pametne taktike ter iznaj- dljivosti v protinapadih iz ka- terih bi lahko dosegli še kak- šen zadetek.« Brane Oblak je torej eden izmed krivcev za Rudarjev po- Nikola llievski se je poslovil od Celja. raz, Nikola llievski ined naj- zaslužnejšimi za celjsko zma- go. V nasprotnem primeru bi se Oblak upravičeno tolkel po prsih, llievski pa bi krivdo zvalil iia svoje varovance, med katerimi bi našel vsaj dva, tri, ki si rumeno-modrega dresa ne zaslužijo. Osladno sprenevedanje Kritike na Makedoncev ra- čun so bile doslej bolj mile, toda na zadnji tiskovni konfe- renci, ki je bila poslovilna, so izzivalne besede gladko tekle: »Hvala predsedniku Vengustu in gospodu Klariču, s kateri- ma sem odlično sodeloval,« je laskal llievski in nadaljeval: »Prijetno je bilo v Celju. Iz- jemno dobro smo delali in upam, da bodo tako nadalje- vali. Klub si zasluži večjo pod- poro, saj je izredno dobro or- ganiziran, vsi delajo dobro, razen direktorja Braneta Flor- janiča, ki me je vse od mojega spora s tedanjim pomočnikom Stanetom Bevcem oneinogo- čal in mi metal polena pod noge,« je podprl klubsko poli- tiko llievski. Bivši trener CM Celja Publikuma je dodobra zamajal temelje kluba, v kate- rega ga je pripeljal »šef« Darko Klarič. Če bi ga kdo drug, bi se klub in trener (sporazumno, kot sedaj) razšla že prej. Toda tako je pač v celjskem nogo- metu. Ob slovesu s (m) o se razšli kot veliki prijatelji, če- prav so bile razprtije pogostej- še, kot smo vajeni. A tudi na to so v klubu pozabili. »Kljub manjšim nesporazumom smo dobro sodelovali in poskrbeli za jasno vizijo, ki nas čez čas lahko popelje proti vrhu,« je ocenil predsednik Marjan Ven- gust. Podobno je razmišljal tudi Klarič, Brane Florjanič, ki se vse bolj oddaljuje od direktorskega mesta, pa je Hlev- skemu vrnil udarec: »Človek pokaže svoj pravi obraz, ko se poslavlja. Vselej sem trdil, da je llievski problematična oseb- nost, kar je mnogokrat doka- zal. Incident v Iranu, spori s predsednikom in odhod z igriš- ča na Prevaljah so le nekateri izmed trenerjevih izpadov, ki jih v klubu nismo ustrezno kaznovali,« je pojasnil pred- sednik Združenja slovenskih prvoligašev, ki se pripravlja na vodenje domačih tekmovanj. Kako naprej? llievski uradno še nima na- slednika, neuradno pač. Ma- rijan Pušnik je ime, ki najhi- treje kroži po celjskih ulicah. Po nekaterih vesteh, ki jih je nemogoče preveriti, saj v klu- bu zanikajo vsa namigovanja, naj bi simpatični Korošec že podpisal (pred)pogodbo s CM Celjem Publikumom. Seveda so to na Skalni kleti odločno zanikali, saj se pred slovesom z Hlevskim niso pogovarjali z nikomer. Tako vsaj pravijo, čeprav je imel letos zelo kon- kretno Publikumovo ponud- bo vsaj eden izmed drugoli- gaških trenerjev. In ker se vse začne in konča pri denarju, je ime stratega, ki bo prišel po Dragu Grbavcu - ta je dočakal svojih 5 minut in bo vodil moštvo na tekmi proti Potro- šniku - najbrž povezano tudi s cilji. Čeprav so na Skalni kleti obljubljali naskok pod vrh, se zdi, da iz tega ne bo nič. Zato se redki navijači, ki še verja- mejo v boljšo sezono celjske- ga prvoligaša, sprašujejo, ali kluba ne bo zapustil kateri izmed ključnih mož. Vratar Mujčinovič je tarča mnogih naših klubov, privoščijo si ga lahko le redki. Podobno velja za Gregorja Blatnika, katerega usluge si želi Edin Osmanovič, trenutno trener HIT Gorice. Stvari se bodo začele razpleta- ti čez tri, štiri tedne. Takrat bo tudi uradno objavljeno, da CM Celje Publikum prihodnje le- to še ne bo krojil vrha sloven- skega nogometa. TOMAŽ LUKAČ Foto: SHERPA Salobir - Pocajt pod vrhom Celjski mladinski plesni par Nina Salobir - Blaž Pocajt je na mednarodnem tekmovanju v Izoli konec minulega tedna odplesal ubrano tako latinsko-ameriške kot stan- dardne plese in bil med najvidnejšimi. V temperamentnejših ritmih sta se odrezala nekoliko slabše, saj sta ju ugnala prav tako Celjana David Kozmus in Maša Piki, ki sta specialista za latinsko-ameriške plese, in sta pristala mesto pred Nino in Blažem (6.). V standardnih plesih pa sta se Salobirjeva in Pocajt odrezala še bolje, saj sta se med 38 pari zavihtela na 4. mesto. Konec meseca ju čaka nastop v britanskem Blackpoolu, kasneje še na DP v Rogaški Slatini in konec junija odhod na močno tekmo v italijansko Cervio. T-L- Stisovii viceprvak Evrope v kotah "«vfi'are 'reprezentanca se je konec aprila odlično odrezala na evropskem pr- venstvu Kofukan 2000 na Danskem. Celjan Mitja Stisovič iz KK Petrovče je zasedel drugo me- sto v katah in tretje mesto v borbah (do 68 kg). Ostale uvr- stitve: Gašper Maruša 5. do 8. mesto v borbah do 68 kg, Aleksander Arh 4. mesto v borbah do 68 kg, Damjan He- rodež 8. do 16. mesto v bor- bah do 78 kg, Primož Pirec 8. do 16. mesto v borbah nad 78 kg, Asja Pešec 4. mesto v borbah nad 60 kg, Alenka Koštomaj 4. mesto v borbah in 2. krog v katah, Tadej Lešer 8. mesto v katah, Andrej Ber- gant 2. krog v katah, Aleš Uranjek 1. krog v katah. Rok Čede 2. krog v katah. Ženska ekipa v borbah v postavi Alen- ka Koštomaj, Lucija Koštomaj mesto. Moška ekipa v borbah v postavi Aleksander Arh, Mitja Stisovič, Matej Zvršnik, Aleš Pižmoht, Damjan Herodež in Primož Pirec je osvojila 5. mesto. Moška ekipa v katah v postavi Andrej Bergant, Rok Čede in Tadej Lešer je zgrešila bronasto medaljo le za 0.1 točke. Reprezentanca je tako dose- gla odlične rezultate in s Stiso- vičevim 2. in 3. mestoin tudi enega največjih uspehov do- slej. Zato ostaja odprto vpra- šanje, zakaj selektor vsestil- ske Karate zveze Slovenije Bo- rut Markošek Mitje Stisoviča, 6-kratnega državnega prvaka in osvajalca 1. mesta na letoš- njem državnem članskem pr- venstvu, ni uvrstil v državno reprezentanco za Evropsko pr- venstvo v Istanbulu, kamor je odšel tretjeuvrščeni. GAŠPER MARUŠA Uspehi celjskih rokometasic 6. in 7. maja so državno prvenstvo zaključile mlajše deklice letnik 1988 ter kade- tinje letnik 1983 in mlajše Ženskega rokometnega klu- ba PUV NIVO Celje. Finalna turnirja sta bila v Izoli. Mlajše deklice so pod vods- tvom trenerja Sebastjana Ob- laka osvojile prvo mesto v konkurenci štirih klubov: Izo- la, Zagorje, Žalec in Celje. Na prvem srečanju so premagale moštvo Žalca z izidom 11:5. V boju za prvo mesto pa so s privlačno in domiselno igro premagale vrstnice iz Zagorja z izidom 13:9. Strelke v celj- skem moštvu so bile: Maja Šon in Sabina Globočnik (7), Tara Filipovič (5), Zala Bojo- vič (4) in Ula Toplak (1). Ce- Ijanke so osvojile še dve priz- nanji. Za najboljšo igralko tur- nirja je bila izbrana, Sabina tarko pa Megi Miloševič. Kadetinje so na finalnem tur- nirju dosegle četrto mesto. Pod vodstvom trenerja Milana Ramšaka so se po rednem ligaškem delu prvenstva uvrsti- le v polfinale, kfer so si z zma- go proti Krim Elekti iz Ljublja- ne z izidom 21:13 zagotovile uvrstitev med štiri najboljša moštva. Na finalnem turnirju so v izenačeni igri izgubile z Jelovico iz Škofje Loke z izi- dom 21:23. V srečanju za tret- je mesto so po podaljšku klo- nile proti Juteksu iz Žalca z izidom 19:23. Kljub temu je to izreden uspeh prve genera- cije celjskih rokometasic, ki izhajajo iz športne šole profe- sorja Toneta Goršiča. Najbolj- še strelke v celjskem moštvu so bile: Tina Sotler (16), Dani- jela Savič (7) ter Katja Čere- njak in Maja Bihč (6). TM NA KRATKO Oezd: Na 3. evropskem prvenstvu v kegljanju za slepe in slabovidne sta Celjana Jaka Vodušek v disciplini B3 in Matej Znuderl v disciplini BI osvojila bronasti kolajni. Uspeh je dopolnila rojakinja Marija Fras z 11. mestom. Rečica pri Laškem: na odprtem tekmovanju v streljanju s pištolo velikega kalibra so Šili najnatančnejši Celjani, član zmagovalne ekipe Marjan Zdovc pa je bil najuspešnejši posa- "leznik. Z revolverjem so slavili člani SD Dušan Poženel, najnatančnejši posameznik pa je bil domačin Peter Tkalec. V ledeljo bodo na strelišču v Rečici pripravili dan odprtih vrat od do 20. ure. Konec tedna bo v Trebnjem ^ključni turnir za slovenski '"kometni pokal. Domačini in ''iubljančani se bodo udarili že ^Polfinalu, oboji pa upajo na *nzacijo. Trboveljski Rud.lmar ^ho poslovil v polfinalu, kjer srečal s Celjem Pivovarno '^ško, katerega vodilni možje ^vedno iščejo (!?) trenerja. Kdo bo vodil celjske šampio- To vprašanje v zadnjih dneh "^ibolj razburja rokometno jav- J°st. Imena, ki so se v zadnjih "^^h pojavljala v medijih, so "'^rsikomu pognala kri po žilah, ^^katerim zvabila nasmeh na "^tiiice, ni jih manjkalo, ki so J^^iovoljno kimali... Vodilnih mož '^'iskega rokometa poraz v polfi- '^'^ pred dvema sezonama i)ro- %dki 1862 Zagrebu očitno ni "^^olj izučil, saj so se spet pogo- varjali s takratnim »izdajalcem« Zdravkom Zovkom. Zdravko se v Celje še ni želel vrniti, zato je baje predlagal svojega brata Želj- ka, s katerim pa se na Golovcu niso zadovoljili. Zovko in Tiselj sta tako obrnila hrbet celjskemu velikanu, najbrž pa sta njuni odločitvi med drugim tudi posle- dica ene izmed znamenitih Ha- sanefendičevih izjav »Celje je izjemno zahtevno-okolje, v kate- rem je težko delati,« s katero očitno ni prepričeval zgolj novi- narjev, temveč tudi svoje prijate- lje (Zovko) in morebitire nasled- nike. Zovko in Tiselj sta sodelo- vanje odpovedala, Tomincu se iz Švice (še) ne mudi, podobno kot Maksimovu iz Rusije ne, Kandija in Kamenica sta ob Jerasu najbrž samo »ulična« kan- didata, na jugoslovanske trener- je, ki jih v zadnjem desetletju v Cj?1 Li i ,5 f]jvdv 1 o/(fi}a ""z-a ~ iviisi Toplaka, pa čeprav bi mnogi »dvignili roko« prav zanj. V po- plavi kandidatov j e najbolj v ozadju zaenkrat Slavko Ivezič... Slednji svoje ekipe ne bo vodil na zaključnem turnirju za slo- venski pokal, kajti Prevent, ki je v predzadnjem krogu izgubil toč- ko proti Celjanom, se nanj ni uvrstil. V Trebnjem se bodo za krono borili domačini, Prule 67, Celje PL in trboveljski Rudar. Razen Zasavcev vsi upajo na lovoriko. Najbolj upravičeno ru- meno-zeleni, ki so glavni in edini favoriti, Ljubljančani in Dolenjci pa si bodo morali nastop v finalu priboriti v medsebojnem polfi- nalnem obračunu. Šele potem bodo lahko začeli snovati taktiko za grožnjo lastnikom vseh slo- venskih lovorik. Zadnjo so prejeli včeraj, že osemnajsto naj bi v nedeljo. T. L. k20..18.iiM|2000 m I Šport Pelikani v Evropi? Celjanom se obeta nastop v evropskem pokalu prvakov malega nogometa KMN EM Pelikan iz Celja je kot novinec v prvoligaški druščini deklasiral vso slo- vensko konkurenco. Naslo- vu državnega prvaka bi sko- raj dodali še pokalno lovori- ko, a so bili Litijani tokrat le premočni, tako da sta si naj- boljša malonogometna klu- ba razdelila naslove. V pri- hodnji sezoni se po vsej ver- jetnosti Celjanom obeta celo nastop v evropskem pokalu prvakov. Izjemno dolga tekmovalna sezona je, z vidika Pelikanov, postregla z vsem mogočim. Kot novinci v ligi so si Celjani sprva želeli le ohranitev prvo- ligaškega statusa, a so številni »strokovnjaki« zmajevali z glavo že ob teh pobožnih že- ljah, ker naj bi bila ekipa pre- stara. Toda v klubu so očitno verjeli v svoje kvalitete, še najbolj idejni vodja in kape- tan moštva Andrej Dobovič- nik, ki je v klub uspel privabi- ti tudi sedanjega direktorja Bojana Vodopivca, kar je bi- la, kot se je kasneje izkazalo, ena odločilnih potez. Že na samem začetku li- gaškega tekmovanja so va- rovanci trenerja Mira Brgle- za tudi sami sebi dokazali, da lahko posežejo po viso- kih mestih in dolgo časa so celo vodili. Cilji so postajali vse višji, nato pa je sledil padec, ki ljudi v klubu ni zmedel, čeprav se je po ne- kaj nenačrtovanih porazih, zapletih z registracijo vratar- ja Milka Verbotna in odvze- mom točk, ki so si jih na igrišču že prislužili, zdelo, da ekipa ne bo mogla obdr- žati visokega položaja. Kljub naštetim težavam in bistve- no slabši formi, so si ob kon- cu rednega dela prvenstva priigrali drugo mesto in v polfinalu brez težav ugnali Tolminskega Puntarja. V fi- nalnih obračunih z Litijo je več kot očitno prevladalo večje srce celjske ekipe. V tretji, odločilni tekmi so Le- sni industriji prizadejali po- raz, kakršnega dvakratni dr- žavni prvaki ne pomnijo. Ob tem omenimo še, da je bil Denis Delamea proglašen za najboljšega igralca konč- nice, Vladislavu Brečku pa je pripadel naslov najboljše- ga strelca, kar le še potrjuje vlogo Pelikanov v letošnjem prvenstvu. Slavje je bilo te- mu primerno, v senci ligaš- kega tekmovanja pa se je Pelikanom uspelo uvrstiti tudi v finale slovenskega po- kala. Že z osvojitvijo naslova državnih prvakov so si igral- ci prislužili tridnevno letova- nje ob obali (v začetku junija najbrž potujejo v Opatijo), Bojan Vodopivc pa je v pri- meru osvojitve dvojne kro- ne obljubljal še dvodnevno podaljšanje, kar pa je ostala le želja, saj so Litijani po dveh zmagah zasluženo os- vojih pokal. Kako ponoviti uspehe? Kako naprej? Kako obdr- žati moštvo in kako ponoviti letošnje uspehe, ko je skoraj zagotovo že jasno, da bodo Alen Benkoč, Milko Verbo- ten in Aleš Hrastnik končali z aktivnim igranjem? Slišati je tudi, da naj bi Orkan sku- šal v svoje vrste privabiti ene- ga najboljših igralcev, Zora- na Laziča, ostali klubi pa se zanimajo še za nekatere igralce. V prestopnem roku bosta glavno- vlogo morala odigrati športni direktor Sandi Brglez in »šef« ekipe Bojan Vodopivc. Po besedah slednjega naj bi v klubu že pošteno zavihali rokave: »- Okostje naše ekipe bo skoraj zagotovo ostalo nespreme- njeno, čeprav se bodo žal nekateri poslovili od aktivne- ga igranja nogometa. Ta pri- manjkljaj bomo čim prej sku- šali nadoknaditi. Pogovarja- mo se že s številnimi kvali- tetnimi igralci, nekateri so tu- di sami izrazili željo za igra- nje v našem klubu. Ekipo bo- mo tudi malce pomladili in računamo, da bomo v pri- hodnjo sezono štartali vsaj s petnajstimi igralci. Nekaj stvari je odprtih tudi še okrog vodenja moštva, če- prav zelo resno razmišljamo, da bi Miro Brglez ostal na klopi,« je še povedal Bojan Vodopivc, ki je tudi v resnih pogovorih z ljudmi naše krovne nogometne organiza- cije glede nastopa Pelikanov v pokalu prvakov, saj se v tem tekmovanju obetajo šte- vilne spremembe. Do sedaj smo klubskega evropskega prvaka dobivali preko enega samega turnirja, letos je to doma uspelo španskemu pr- vaku, v prihodnji sezoni pa naj bi štartala liga z dvanaj- stimi moštvi. Možnost za igranje v tem pokalu si bo skušal pridobiti tudi sloven- ski prvak, a je veliko odvisno od nogometne zveze Slove- nije, ki dela s polno paro za uresničitev te želje. Pehkani bodo letošnje re- zultate še enkrat pošteno proslavili na sobotnem pikni- ku, zanimiva pa je tudi vest, da se bo Andrej Dobovičnik v prihodnji sezoni povsem pos- vetil le igranju, vodenje moš- tva in ostale zadeve pa bo popularni »Doc« prepustil drugim. DEJAN OBREZ PANORAMA NOGOMET I. SNL 32. krog: Rudar-CM Celje Publikum 0:2 (0:2) Gobec 21., Mitič 45. Vrstni red: Maribor BL, 7.8, HIT Gorica 59, Rudar CM Celje Publikurh 44rbt7i Olimpija, Dravograd 43, Dom- žale 38, Mura 36, Feroterm Pohorje 18, Potrošnik 15. II. SNL 26. krog: Šentjur-Koper 1:1 (1:0) Pipenbaher. A. Korte - Esotech Šmartno 0:3 (0:0) Purg 75., ArHč 77, Repovž 88. Vrst- ni red: Koper 62, Tabor Seža- na 59, Železničar Ligro, Eso- tech Šmartno 49, Aluminij, Elan 47, Zagorje 39, Ivančna Gorica 36, Živila Triglav 35, Jadran Šepič 31, Šentjur 29, Nafta 28, Drava 23, Rogoza 20, Čren- šovci 16, A. Korte 9. III. SNL-sever 23. krog: Dravinja-Zreče 1:2, Mons Claudius-Hajdina2:l, Us- njar-Bistica 0:0, Gerečja vas- TIM Laško 6:2. Vrstni red: Paloma 51, Dravinja 47, Zreče 39, Kovinar, Gerečja vas 34, TIM Laško, Fužinar 32, Hajdi- na 31, Usnjar 30, Starše, Mons Claudius28, Krško 26, Bistrica 18, Pobrežje 17 KOŠARKA A-1 SKL 4. tekma finala končnice: Pivovarna Laško-Krka Tele- Miient°b^^..^xpokrili<, saj nam bodo na pomoč priskočili Šestak, Zlatnar, Miloševič, Kozmus, Vrtačič, Horvat in Buč, kar pomeni, da bo naše moštvo za odtenek slabše od državne reprezentance,« napoveduje celjski direktor. T.L. Župan sprejel košarkarje, Zrinski odhaja Ob koncu košarkarske sezone je župan Občine Polzela Ljubo Žnidar pripravil sprejem za polzelske košarkarje - Savinjske Hopse. Ti so v letošnjem državnem prvenstvu v ligi Kolinska zasedli peto mesto, kar je za zelo pomlajeno ekipo dobra uvrstitev, po koncu sezone pa iz kluba odhaja dolgoletni trener Boris Zrinski. Župan je igralcem in vodstvu kluba čestital za dosežen uspeh in se jim zahvalil za promocijo domače občine, tako v Sloveniji kot v Evropi. Vsem je podelil srebrnike Rudolfa Maistra. V vBffjTiiMuba seJe-žunami zah- valil se je tudi trenerju Borisu Zrinskemu za devetletno delov klubu, saj se ta poslavlja oc Savinjskih Hopsov. Priložnost jf izrabil tudi za čestitke za njegov ^5. rojstni dan, ki ga je te dr: praznoval trener Polzelanov Kapetan moštva Matjaž Cizej it Zrinskemu v imenu igralcP izrekel priznanje za njegovo de lo, saj jim je pomagal na poti t anonimnosti do uspešnega kc- šarkarskega, kluba, zahvalil sg i^ tudi žuoanu Žnidariu j^- uspešno vodenje. Tt Dolenjci odvili ljubljansko darilo Košarkarjem Pivovarne Laško tokrat (še) ni uspelo Košarkarjem Pivovarne Laško ni uspelo os- vojiti naslova državnih prvakov. V zadnjih tek- mah finala končnice se je Krka Telekom izka- zala kot bolj izkušeno moštvo, saj so Laščam brez ključnih mož Lisice, Hafnarja in Nachbar- ja po pravilu popuščali v dmgih polčasih. Prekratka klop je bila pač ena največjih in očitno tudi nepremostljivih ovir za stratega Aleša Pipana, ki je premeteno zastavil taktiko za drugo tekmo finala, nato pa doživel dva neuspeha. Dolenjci so po porazu pred svojim občinstvom prejšnji teden natančno vedeli, kako lahko pride jo do odločihie prednosti: visok ritem z ostro obrambo, dokaj hitri zaključki napadov in preri- vanje na meji dovoljenega so bili njihovi aduti. Pivovarji se jim v tem elementu pač niso mogli zoperstaviti, saj so imeli na voljo manj izkušenih, dokazanih in kakovostnih košarkarjev. Po vods- tvu Novomeščanov z 2:1 se je sicer zdelo, da se lahko evToligaš pobere, kajti iz Treh lilij so priha- jale napovedi o maščevanju in vnovičnem naletu, ki bi lahko pomenil odločilno tekmo v Laškem, sčasoma se je pozdravil Hafnar in zdelo se je, da bo ob koncu prvenstva pravici zadoščeno. Pivovarna Laško je namreč imela toliko smole, po drugi strani pa toliko uspehov na do- mačih tleh, da si je ob Unionu Olimpiji edina zaslužila naslov prvaka. Vendar Dolenjci so priš- li v vrhunsko formo pravočasno in proti Laščanom končali zače- to v polfinalu. Zadnji obračun v Marofu predvčerajšnjim so sicer bolje začeli gostje, toda vročekrvni vložki v prvem polčasu so bolj koristili Krki Telekomu. Le-ta je v nadaljevanju silovito napadla in povsem zlomila laško obrambo, ki je bila v prvih 20 minutah fantastična; prejela je le 24 točk, kar je eden najboljših dosežkov sezone. Vendar je v nadaljevanju zmanjkal odte- nek, ki bi zadostoval za zmago. Morda ga lahko iščemo v sla- bem odstotku metov za 3 točke (3-16), ali pa v ne bleščečih pro- stih metih (18-24). Ali je bilo premalo skokov (30:31)? Mor- da bi lahko imeli Laščani več sreče tudi v zadnjem napadu. Aleš Pipan je razočaran. ko je s trojko soigralce skušali »vrniti« adut v play-offu Vidoje Žarkovič. Vsekakor se je nepozabna sezona končala žalostno. Še po sebej togotni pa so lahko v Treh lilijah zato, ker jih je na zmago- valnem pohodu uničila - Unioii Olimpija. Ne v polfinalu ali fina lu, temveč v zadnjem krogi rednega dela prvenstva, ko s se poškodovali nosilci lašfo igre. Ljubljančani so »pripravili teren«, na katerem so slavili Novomeščani... ŠPORTNI KOLEDAR ČETRTEK, 18.5. Rokomet Celje: DP osnovnih šol, fi- nale. Nastopajo Izola, Zagorje, Škofja Loka, IV. OŠ Celje (9). SOBOTA, 20.5. Atletika Celje: ekipno DP in kvalifika- cije za APS (14), tudi v nedeljo. Rokomet Trebnje: finala pokala RS. Rudar (T) - Celje PL (15), Treb- nje-Prule 67 (18). Finale v ne- deljo (16.30). Nogomet III. SNL - sever, 24. krog Laško: TIM Laško-Usnjar, S' Bistrica: Bistrica-Dravinja, Zr^ če: Zreče-Fužinar, Maribor: P^J brežje-Mons Claudius (vse or 17) NEDEUA,21.5. Nogomet I. SNL, 33. krog - Celje: C^' Celje Publikum-Potrošnik, ribor: Maribor PL-Rudar. II. SNL, 27 krog - Šmaftn" ob Paki: Esotech Šmartno-J^ dran Šepič, Sežana: Tabor S^' žana-Šentjur (vse ob 16). INFORMACIJE - FEUTON j3 ODMEVI ^ov ravnatelj dli tretji razpis p osnovi članka, objavlje- ^ga v Novem tedniku, 11. 5. jOO, z naslovom Nov ravna- jlj ali tretji razpis, strokovni ijjavci JZ OŠ Štore dajemo Ipdata pojasnila. Svet JZ OŠ Štore, ki ga se- javlja 5 predstavnikov JZ OŠ, predstavniki Sveta staršev ,3 predstavniki ustanovite- 3(ObčineŠtore), je 9. 2. 2000 pelu objavil razpis za pro- 0 mesto ravnatelja. Na raz- is se je prijavilo 6 kandida- IV, ena vloga je bila neu- rezna in jo je Svet zavoda na >,i, ki je bila 21. 2. 2000, izlo- 1 s sklepom, sprejetim so- asno. Med temi vlogami ena i-ojnica ni bila ustrezno ož- ičena z oznako »za razpis ! ravnatelja«, zato so jo v jništvu odprli. O tem so ta- 3j obvestili predsednico Sve- Zavoda in Svet je na svoji bila je 21. 2. 2000, sogla- 10 sprejel sklep, da se ta oga enakovredno upošteva fi obravnavi. Svet Zavoda je lega kandidata zaprosil za strežno dopolnitev doku- lentacije v določenem roku, ar je kandidat upošteval: tu- ita zahtevek je bil s sklepom avoda soglasno sprejet. Ker Zakon o imenovanju Bvtiatelja zahteva, da Svet Z?coda pridobi mnenje o kandidatih s strani strokov- nih delavcev JZ OŠ ter ustano- vitelja šole (Občine Štore), je Svet Zavoda oba zaprosil za mnenje. Strokovni delavci JZ OŠ so na konferenci, 23. 2. 2000, v drugem krogu glasovanja dali večinsko podporo g. Franju Rumpfu, profesorju športne vzgoje, zaposlenem na OŠ že 25 let. Mnenja o kandidatih s straiii Občine Štore po prvem razpisu Svet Zavoda ni dobil. Na Svetu Zavoda (21. 3. 2000) nihče od ustreznih kan- didatov ni dobil večinske podpore, zato je bil soglasno sprejet sklep, da se razpis po- novi. Drugi razpis je bil objavljen 28. 3 2000 v Delu, nanj se je prijavilo 9 kandidatov, ena vloga ni ustrezala razpisnim pogojem. Strokovni delavci JZ OŠ Što- re so na konferenci dne 19. 4. 2000 že v prvem krogu izrazi- li večinsko podporo g. Franju Rumpfu, poleg njega pa so glasove prejeli še štirje kandi- dati. Občina Štore je Svetu zavo- da OŠ poslala zapisnik 2. izredne seje, iz zapisnika je bilo razvidno, da so sprejeli sklep, da dajejo pozitivno mnenje o kandidatki Ireni Kragel, profesorici angleške- ga in slovenskega jezika s književnostjo, zaposleni na Srednji medicinski šoli v Ce- lju. Svet zavoda, ki po 53. členu Zakona o organizaciji in fi- nanciranju VIZ imenuje in razrešuje ravnatelja, je na svoji seji dne 9. 5. 2000 v prvem krogu glasovanja ime- noval z osmimi glasovi »za« g. Franja Rumpfa za ravnatelja šole. Sklep je bil soglasno sprejet. Po Zakonu o imenovanju ravnatelja je Svet Zavoda OŠ Štore v nadaljevanju postop- ka zaprosil Ministrstvo za šolstvo in šport za soglasje k imenovanju. Tudi ta sklep so člani Sveta Zavoda soglasno sprejeli. Postopek še ni končan, ker Svet Zavoda čaka na odgovor Ministrstva za šolstvo in šport. Strokovni delavci JZ OŠ Štore (imena podpisanih so v uredništvu) PREJELI ■i..........SMO...............J 55 let svobode Maja letos praznujemo 55. obletnico osvoboditve mesta Celja. V počastitev tega do- godka obujamo borci Domi- cilnega pododbora brigade VI. SNOUB Slavko Šlander Celje spomine na te dni. Po bojnem umiku iz Zagor- ja, je Šlandrova brigada kreni- la preko Radmirja proti Celju. Močna patrulja Šlandrovcev je zaustavila nemško motori- zirano kolono, jo razorožila in zaplenila 25 vojaških ka- mionov. Po ukazu štaba 14. udarne divizije bi bila morala brigada kreniti na Koroško in pomagati ostalim trem briga- dam 14. divizije, ki so vodile težke boje na meji ob Dravi in Meži. Sledila je sprememba povelja, da naj Šlandrova bri- gada nemudoma krene proti Celju, Zidanškova pa proti Mariboru. Popoldne je Šlan- drova brigada prispela v Ce- lje, kjer je naletela na pred- hodnico neke ustaške divizi- je, vendar je zaradi njene pre- moči ni mogla razorožiti in zaustaviti. Štab brigade je dal povelje, da drugi bataljon zasede most čez Savinjo iz smeri Laškega - Zidanega mosta na Savinjsko nabrežje, medtem ko so bile ostale enote razporejene na druga mestna področja. Imele so nalogo, da zavarujejo vse pomembne objekte in urade ter omogočijo prihod civilne uprave. V mestu je potekalo vse po načrtu, na mostu pa je postalo zelo nevarno. S priho- dom na most in srečanjem z različno pisano sovražno voj- sko, so nastopile kritične oko- liščine. Pogajanja je, med dru- giin, vodil komisar drugega bataljona tovariš Anton Grasiš - Savo, ki je s svojim odličnim znaiijem nemškega jezika prepričeval visoke nemške oficirje o smislu predaje orož- ja. Prepričati sovražnika, da odloži orožje brez boja, ni enostavno. Zavedali sino se nevarnosti, kajti vse enote so- vražne vojske so bile do zob oborožene z lahkim in težkim orožjem, številčno močne, kruto nasilne in potuhnjeno zvite, saj so se zavedali, kaj jih čaka, če ostanejo brez orožja. Takšna je bila zlasti četniška, ustaška in ostala drhal, ki je pribežala z juga, da se prebije v Avstrijo in preda Angležem in Amerikancem, ne partiza- nom. Nastala je dolga kolona. Na mostu je napetost narašča- la, slišati je bilo vpitje »ubij ga, kolji ga, streljaj ga«. Z neinškimi oficirji je bil do- sežen sporazum za predajo orožja, z zagotovilom, da lah- ko težko ranjene vojake pelje- jo v bolnico, kjer bodo dobili zdravniško pomoč. Tako so lahko orožje odlagali na kraju samem, težko orožje pa so odložili na športnem igrišču. Med borci ni bilo maloduš- ja, prevladoval je pogum, saj so to bili borci brigade, ki je prehodila krvavo pot vojnih dogodkov, pri tem pa so jim bili prebivalci okoliških hiš v veliko pomoč. Popolnoma smo razorožili okrog 15.000 nemških voja- kov, do 2.500 ustašev in okrog 1000 hrvaških domobrancev. Potem ko so enote 1. arinade JA prišle v Celje, je Šlandrova brigada lahko odšla za glavni- no 14. divizije proti Koroški, kjer je vodila svoj zadnji boj z ustaškimi enotami. Ob prihodu v Celje so i^as Celjani navdušeno pričakali s cvetjem in pesmijo ter nas objemali s solzami veselja v očeh. Skupščina občine Celje je 20. julija 1983 Šlandrovi briga- di podelila domicil. To so bila velika in modra zgodovinska dejanja za nikoli več vojne! IVAN JANEZ ŽMAHAR, Celje PohodV Bistriški vintgar v četrtek, 27. aprila, smo planinci PD Boč iz Kostrivnice praznik obeležili s pohodom v Bistriški vintgar. V meglenem jutru smo se zbrali v Kostrivnici. Tudi na- rava se je odločila, da nam polepša praznik in kmalu je posijalo toplo sonce. Pot nas je vodila do Slovenske Bistri- ce in kmalu smo prispeli v sotesko. Takoj nas je očarala kristalno čista, preko ogrom- nih skal peneča se reka Bi- strica. Verjetno nobena sote- ska pohodnikom ne nudi to- liko zaniinivosti. Zelo lepo vzdrževana pot nas je vodila inimo še vedno vidnih ostan- kov mlinov in žag. Videli smo rimski kamnolom, kjer so pridobivali beli marmor. Pre- krasen je slap Šum, ki mo- gočno pada v globino! V so- teski smo videli jelko, ki ver- jetno v tem delu Evrope nima primerjave. V višino ineri 43 metrov, njen obseg pa je 605 centimetrov. Tudi kijastolist- na praprot, ki raste tod, je sila redka. Zapustili smo pravljično sotesko in se na- potili k 1181 metrov visokim Svetim trem kraljem. Med potjo smo lahko gledali Dravsko polje, Boč, Donačko goro... Na vrhu smo si odpo- čili in pomalicali, po počitku pa smo se odpravili še na ogled Črnega jezera, v kate- rega se stekajo štirje potoki. Prav zanimivo je to jezero, tudi zaradi svoje barve. Med potjo so nas razveseljevale prve poinladanske cvetlice, inogočne smreke, vmes pa so nas pozdravljali ponosni viharniki. Ko smo se vrnili h koči, sino polni vtisov zapeli nekaj lepih domačih pesmi. Z avtobusom smo se nato ve- seli odpeljali v dolino. ETA KOZLEVČAR, PD Boč, Kostrivnica Pripravil: Edvard Goršič čas odhoda se je nemudoma bližal. Pred odhodom smo poslušali govor komandanta bataljona o tem, kakšna čast nas Holetela, da sinemo z orožjem v roki obračunati z našimi l^fdnimi sovražniki. »Spomnimo se naših prednikov Radecki- 1^. princa Evgena in drugih in sledimo njihovemu vzoru! gospod lajtnant, prevedite!« Pa ravno jaz, ko je bilo vendarle v "^taljonu vsaj kakih deset čeških oficirjev. In prevedel sem: 'Rojaki, doletela nas je redka priložnost, da primemo za 'fožje in storimo, kakor nam bo ukazano. Ne pozabite vaših ■^f^dnikov in njihovega gesla: ne dajmo se!« V smislu tega S^sla čeških sokolov je bil celoten moj »prevod«, ki so ga '"^kki dobro razumeli, gospod major pa ne. Med govorom me '^praporščak, ki je stal ob meni, ves čas v strahu vlekel za ^^So in mi šepetal: »Ale, Cirile, Ježeš Marjaaa...« Sledil je še ^''^'or polkovnika, ki je za razliko od majorja govoril najprej "^iiško, nato pa še češko in kolona je odkorakala na postajo, ^es dan smo se vozili. V glavnem počasi ali še počasneje, dokler se ni na neki postaji, ko je bila že trda noč, pojavil s papirjem v roki, če smo mi 30. strelski polk. Morali ^"^0 izstopiti in ostanek noči prenočili bolj ali manj čepe v neki Jari cerkvici. Drugo jutro pa naprej. Lajtnant Ciril s svojim '^'lom kot predstraža proti ruski meji. Ognjeni Icrst ^li smo skozi gozd proti Komarovu. Že proti koncu gozda J^§ledam na kakih 150 korakov za vsakim drevesom okrogle ^^l^e kape. Ne vem, če sem vobče kaj komandiral. Vem le, da fantje začeli kričati hura, da so med tekom streljali in da k sovražnik umaknil. Kar nenadoma je ležal pred mano vojak, velik, z mlado rdečkasto brado. Sredi čela je imel ^l^ihno luknjico, iz katere mu je curljala ozka črta krvi čez levo in po licu navzdol. Z desno nogo je delal poslednje živčne '"ike pred smrtjo. To je bil moj prvi stik z mrzlo botro, ki sem si ga zapomnil vse življenje. Tedaj kaj dosti o tem nisem imel časa premišljevati. Na robu gozda smo se ustavili. Pred nami je bila na hribu onkraj Komarova vkopana ruska artilerija. Naša zaradi razmočenega terena ni mogla za nami. Takoj mi je bilo tudi jasno, zakaj ruski umik. Umaknili so se zadetkom lastne artilerije, ki je kaj kmalu vžgala po nas. Toda merili so slabo, za kakih 25 metrov prekratko. Zato pa nas je tem bolj motil z levega boka sovražni mitraljez. Od jutra do večera nam je sipal naboje, vez za vezjo. Samo ležali smo in čakali. Občutki so bih novi, nenavadni. To ni bil strah. Bil je le občutek, da je sedaj konec, da iz tega ne pridemo več ven, zbogom mama, že mora tako biti. Ko smo počasi in previdno lezli nazaj, nas je takoj opazila artilerija in »udri« po nas. Seveda smo že bili toliko vešči, da smo ob vsakem žvižganju v zraku hitro popadali na tla in počakali na eksplozijo. Ob nekem takem trenutku sem obračal pištolo, da si je pri padcu ne bi zamašil z blatom. Tedaj se je za mano razpočilo in zakadilo. To so videli tudi moji vojaki. Dva od njih, ki sta bila pozneje ranjena, sta prinesla v garnizijsko bolnico vest, da sta videla, kako se je granata razpočila tik za lajtnantom, ki ga potem ni bilo več videti. To sporočilo je kmalu dobila tudi moja mama, ki pa hvala bogu tega ni verjela... Drugo jutro smo se napotili proti zahodu, da najdemo polk. In res, čez kako uro hoda skozi gozd naletimo na komando in nekaj čet. Kakšna razlika! Včeraj še polni junaštva, da bi kar brez artilerije pregazili pol Rusije, danes potrti, izmučeni in zbegani. Ej, ne bo še tako kmalu konec. Še do Božiča se bomo borili. Tako smo tedaj razmišljali. Bilo pa je septembra 1914. Takoj prvi dan je bil v roko ranjen naš hauptman Kremling in odšel v bolnico. Kje je dobil ta strel, ni vedel nihče. Včasih namreč kak naboj zaide tudi za prve bojne črte. Takemu strelu smo rekli, da je vreden tisoč goldinarjev. Lahka rana, s katero si šel v zaledje in tam pregoljufal cele mesece, mnogi pa celo vojno. Sicer pa sem tudi sam kaj kmalu našel pot v zaledje. Ob neki naslednji akciji smo kot običajno zaspali na pro- stem. Pokrit sem bil s šotorskim platnom, ker sem plašč odstopil ranjenemu praporščaku. Spal sem krepko in se prebudil šele po tein, ko sem začutil pod seboj mokroto, saj je neumorno deževalo. To pa je bilo ravno prav za moje ledvice. Da bi bila mera polna, sem zavžil še zmrznjeno konzervo in dobil krasen črevesni katar, ki so se mu pridružili še hemeroi- di, zaradi vročine pa še akne v ustih. Vse skupaj je bilo seveda dovolj, da me pošljejo v zaledje, in ker v bolnico nisem hotel, sem se z vlakom odcijazil proti domu. Doma Ob petih zjutraj potrkam na okno. Sestra me ni spoznala, pač pa mama po glasu. Po njihovem preplašenem obrazu sem spoznal, da najbrž strašno izgledam. 26 let star sem imel kar precejšen šop sivih las. Mamina roka je vredna treh zdravnikov. In ta blažena potrpežljivost, s katero me je negovala. Vsako željo mi je brala iz misli, ravnala z mano nežno in predvsem - potrpežljivo. Jaz ji tega nisem znal prav vračati. Tudi zategadelj, ker me je vsako popoldne trpinčilo zaradi vnetja srednjega ušesa. Dostikrat sem bil grob do nje. Po mnogih letih, ko je že davno ni več, jo še vedno prosim odpuščanja... Kmalu sem okreval in drobovina mojega cenjenega trupla se je popravila. Le živci so me še dostikrat izdali. Ob sprehodih po gozdu sem za vsakim drevesom videl, okroglo rusko čepico. Za vsakim grmom sem videl mrtvega ruskega vojaka z malo luknjico v čelu. Vsak ropot me je spomnil na rafal iz mitraljeza... Med tem mojim prisilnim dopustom sva šla s sestro na Dunaj obiskat brata, ki je tudi ležal ranjen v bolnišnici. Desno roko je imel prestreljeno v komolcu. Kar dobro je okreval. Toda poleg njega je ležal ranjenec, ki zaradi nenavadnega slučaja zasluži, da ga omenim. Bil je namreč ranjen v glavo in skoraj so ga že pokopali na fronti, ko so opazili, da še kaže znake življenja. Prepeljali so ga v bolnišnico na Dunaj in bil je kar nekaj dni v nezavesti. Ko je prišel k zavesti, ni vedel o sebi ničesar. Zdravniki so ugotovili edinstven slučaj. Dobil je strel v glavo in krogla je našla pot med obema polovicama možganov ne da bi jih poškodovala. Edina posledica je bila pretres možganov in rahla naglušnost. Pri tem moram seveda pripom- niti, da so bili ruski naboji bolj človeški kot naši. Bili so manjšega kalibra in spredaj koničasti. Tak naboj je naredil le majhno luknjo, medtem ko je naša vojska uporabljala bolj zaokrožene naboje, ki so povzročali večje rane. Kakorkoli že, po šestih tednih je ranjeni dečko odkorakal domov. Naši časopisi so bili takrat - novembra 1914 polni zapisov o naših zmagah in skorajšnjem koncu vojne. Kakšna zmota! Decembra 1914 sem moral v Maribor na pregled, kjer so ugotovili, da sem spet sposoben za nadaljnjo udeležbo pri naših _bbzmagah«. Mama, sestra in učitelj Serajnik so me spremili na vlak. Na postaji smo se poslovili bolj ali manj molče in s pogledi, ki so spraševali: »Zakaj vse to?« 24. decembra, na sveti večer smo poslušali slavnostno govoranco, da imamo čast z orožjem v roki obračunati z našimi dednimi sovražniki itd. Godba, molitev in hajd na vlak. Pred tem sem še kupil zase ovčji kožuh za 31 kron in vojakom harmoniko za 32 kron. In spet vprašanje: »Zakaj vse to?« Kaj nam je do Rusov in Srbov? Naj živi vsak, kakor ve in zna in pusti tudi druge živeti. Nemci pa naj puste nas živeti z istimi pravicami, kot jih imajo oni, saj smo tudi mi njihovi državljani. Zdaj pa se naj mi, avstrijski Slovani tepemo zanje proti sobratom Slovanom, ki nam niso storili nič zalega. Največja krivica pa je, da tisti, ki o vojni odločajo, nikoli ne vohajo smodnika. . 1 Št. 20.-18. maj 2000 22 ! NOČNE CVETKE • Silva K. in Irena K. imata ne- kaj skupnega. Očitno sta jezni druga na drugo, pa sta se 10. maja zvečer na Mariborski cesti prepirali in zmerjali, s tem pa kršili javni red in mir • Simon M. je take sorte mož, ki se spravi tudi nad nežni spol. Tako je 10. maja ponoči obiskal Kati K. in jo počastQ s klofutami in udarci. • Prav grdo je videti pretep med očetom in sinom. Ko je 11. maja hotel sin Matej zvečer »v life«, mu je oče Stanislav hotel to preprečiti, potem pa je sin zgra- bil v roke nevaren predmet in vnel se je pretep med njima. Mateja ni pomirila niti policijska patrulja, zato ga je bilo treba vkleniti in ga poslati v prostore za pridržanje. • V lokalu El Dorado je 12. maja zvečer rogovilil Laščan To- maž A., ki si je dajal duška z razbijanjem vsega, kar mu je prišlo pod roke. • Pred diskoteko Casablanca je bil spet klasična sobotna sce- i na. Malo pred tretjo uro zjutraj je Matjaž B. obdeloval Domini- ka Ž. • Januša je bila v soboto okrog treh zjutraj neizprosna. Njen bivši Janez L. je razbijal po vra- tih njenega stanovanja in hotel na vsak način noter, njegova bivša pa je že vedela, zakaj mu noče odpreti. Nekateri si pač ne dajo dopovedati, da niso več zaželeni. • Bratovsko naklonjenost sta si v soboto popoldne izkazova- la Andrej in Miha, ki sta se najprej sprla in se drla drug na drugega, v nadaljevanju besed- nega dvoboja pa je prišlo še do fizičnega duela. • V lokalu Viva bar na Greven- brojski sta v soboto ponoči teži- la razvnela Janez O. in Milan K., ki dokaj pogosto nastopata v nočnih cvetkah. Tudi tokrat sta razbijala po lokalu in ven podila ostale goste. • Še ena medbratska. V nede- ljo zvečer sta se prepirala brata Peter in Maksimilijan L., pri če- mer je Peter potegnil krajšo, ker je bil pač nekoliko pametnejši. Maksimilijan ga je med prepi- rom nekajkrat udaril. • V Klancu je klasično nedelj- sko družinsko »idiliko« grobo oskrunil Branko Š., ki je svojo ženo tako zelo pretepel, da je morala reva k zdravniku. M.A. MINI KRIMIČI Vlomil, pregledal... v noči na 9. maj se je nez- nani storilec lotil poslovnih prostorov v nekdanji tovarni Toper na Teharski cesti v Ce- lju. Vlomil je v 4 pisarne, jih pregledal, ukradel pa ničesar. Kljub temu je uporabnikom pisarn (Fincommerce, Pil 90) z vlamljanjem povzročil za okoli 120 tisoč tolarjev gmot- ne škode. Vlom za 2 vilijamovki v torek, 9. maja med 22. in 23. uro, sta Dalibor Č. (18) in Mirzan R. (19) vlomila v po- slovni objekt turističnega društva v Rimskih TopHcah. Odnesla sta manjšo vsoto de- narja in 2 steklenici Vilijamov- ke, s samih vlamljanjem pa sta povzročila za okoli 100 tisoč tolarjev gmotne škode. Polici- sti so ju prijeU še isto noč, ko so UgotoviU, da sta trenutno na služenju vojaškega roka, so ju predali vojaški policiji. Nekaj malega v noči na 10. maj je neznani storilec vlomil v poslovni ob- jekt Splošne bolnišnice Celje, tam pa ukradel manjšo ko- vinsko blagajno, v kateri je bilo nekaj malega gotovine. Lastnika je oškodoval za oko- li 15 tisoč tolarjev. Vlom v hišo v sredo, 10. maja, je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo na Šlandrovi poti v Šoštanju. Ukradel je računalnik, veriži- co in športne copate. Lastnik Silvester K. je oškodovan za okoli 200 tisoč tolarjev. Žlebovi iz emailirnice v času od 30. aprila do 10. maja je nekdo kradel v emaj- lirnici podjetja Emo E.T.T. na Mariborski cesti v Celju. De- montiral in odpeljal je okoli 100 metrov aluminijastih žle- bov, vrednih približno 650 ti- soč tolarjev. Ukradel, skril V sredo, 10. maja popoldne, je nekdo vlomil v nedograjeno stanovanjsko hišo na Cesti na grad v Celju. Izbral si je dva zaboja z orodjem, električno ročno orodje in jeklenko z gos- podinjskim plinom. Kar je ukradel, je potem skril v bliž- njem gozdu, policisti pa so ka- sneje pregledali okolico in ukradene predmete našli ter jih vrnili oškodovancu Milanu Ž. Grozil z nožem Velenjski policisti so 10. maja popoldne intervenirali v stanovanju na Kersnikovi uli- ci v Velenju, kjer je javni red in mir kršil mladoletni Stanko P., ki je že dober znanec pohcije. Tega dne je resno ogrožal svoje domače, upiral pa se je tudi policistom. Večji kuhinj- ski nož je odložil šele potem, ko je v stanovanje vstopil po- Ucist s službenim psom. PoH- cisti so mu odredili pridrža- nje, naslednji dan so ga pri- vedli k sodniku za prekrške, nato pa ga vrnili v prevzgojni dom, od koder je pobegnil. Prodajalec orožja Šmarske policiste je 10. ma- ja zvečer nekdo obvestil, da se v neki gostilni nahaja ose- ba, ki tam prodaja orožje. Po- licisti so se odpravili na teren in v Kačjem dolu ustavili voz-, nika osebnega avtomobila, ^ 18-letnega Bojana K., pri pre- i gledu vozila pa so našli puš- j komitraljez kal. 7.62 mm, po-; tezno puško kal. 12 mm in 28 i nabojev za puškomitraljez.; Pri pregledu se je izkazalo, da je orožje last njegovega očeta Alberta K., ki bo moral oko- liščine glede nabave in proda- je orožja pojasniti na sodišču. Pregledal pisarne v noči na 11. maj je neznani storilec vlomil v prostore pod- jetja Aero na Ipavčevi ulici v Celju. Preiskal je več pisarn in ukradel napravo za merjenje temperature in GSM telefon- ski aparat Ericsson. Navedeno podjetje je oškodovano za okoli 170 tisoč tolarjev. V šolo po denar v času od 9. do 11. maja je nekdo kradel v fizikalnem ka- binetu na Osnovni šoli Frana Roša v Celju. Vlomil je v oma- ro, iz katere je pobral 160 tisoč tolarjev gotovine, last učencev 8. b razreda. Adijo valeta? Bombe v kleti PoUcisti PP Celje so prejšnji četrtek presenetili Mata J., stanujočega v stanovanjski soseski Pod kostanji v Celju. V njegovi kleti so namreč naš- li in zasegli 28 nabojev različ- nih kalibrov in 3 ročne bombe novejše izdelave. Meh na mah v četrtek, 11. maja dopold- ne, je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo na Ulici bratov Jančar v Vojniku. Ukradel je dve diatonični har- moniki -(Zupan in Melodija Mengeš), s tem pa lastnika Vladimira Z. oškodoval za 815 tisoč tolarjev. 3 X mobi v petek, 12. maja popold- ne, se je neznani zmikavt smukal po trgovini Big Bang na Šaleški cesti v Velenju, se- gel v vitrino in ukradel 3 mo- bilne telefonske aparate, vredne 360 tisoč tolarjev. Ukradli audi V času od četrtkovega po- poldneva do 15. ure nasled- njega dne je s parkirnega pro- stora na Koželj skega ulici v Velenju izginil osebni avto- mobil Audi 100 S-4 Ouatro, temnordeče kovinske barve, vreden okoli poldrugi milijon tolarjev. Registrska oznaka vozila je CE 31-74T, pogreša pa ga lastnik Milan H. Z vilami po roki Minuli petek okoli 17 ure sta se v predprostoru stano- vanjskega objekta v Velenju sprla 3 5-letni Irfan I. in 46- letni Jože K., oba Velenjčana. V navalu besa je Jože prijel za vile in z njimi udaril Irfana po roki ter mu prizadejal hudo telesno poškodbo. Z mislimi na poletje v noči na 12. maj je neznani -■ storilec, ki se očitno pripravlja na poletni dopust, vlomil v kamp prikolico Adria IMV, parkirano na Goručanovi ulici i v Celju, iz katere je ukradel baldahin. Lastnica Mateja P. je oškodovana za okoli 70 tisoč tolarjev. Agregat iz skladišča v noči na 12. maj je bilo vlomljeno v priročno skladiš- če trgovine Merkator ZKZ V Gornjem Gradu. Storilec je ukradel agregat Honda, tip E4900, črno-rdeče barve, vre- den 264.519 tolarjev. Oškodoval ribice v noči na 13. maj je na Can- karjevi cesti v Šoštanju loma- stil neznani storilec, ki je na tamkajšnji ribiški koči polomil leseno ograjo, v nadaljevanju pa se je znesel nad oglasno tablo ter razmetal mize in sto- le na terasi, na koncu pa junaš- ko pobegnil. Ribiško družino Paka iz Šoštanja je oškodoval za okoli 60 tisoč tolarjev. Vlom v Ingradov kontejner v času od petka popoldne do sobotnega jutra je nekdo vlomil v kontejner, last Ingra- da VNG, postavljen na območ- ju Cinkarne v Celju. Ukradel je merilno napravo Seth in dva električna vrtalna stroja Bosch. Lastnik je oškodovan za približno 190 tisoč tolarjev. Adrijana ob kolo, uro in mobi Minulo soboto popoldne je z dvorišča stanovanjske hiše v Lokah izginilo nezaklenje- no moško kolo MTB, last Adrijane E., ki je imela v torbi- ci na kolesu ročno uro Bosch in mobilni telefonski aparat Ericsson. Oškodovana je za približno 105 tisoč tolarjev. Pol tone pločevine v času od 13. do 15. maja je nekdo ukradel 500 kg valjane pločevine, naložene na odpr- tem železniškem vagonu na tiru med PC Hudinja in tovor- no železniško postajo v Čre- tu. Kovinotehnin prodajni center na Hudinji je oškodo- van za okoli 60 tisoč tolarjev. Okradeno Polje v ponedeljek, 15. maja po- noči, je neznani storilec v Podčetrtku vlomil v trgovino- s tehničnim blagom Polje. Ukradel in odpeljal je kolo zj motorjem Tomos APN 6, 3 i motorne žage znamk Home-j lite, Jonsered in Stihi, ročno ■ kosilnico Stihi in radiator. Podjetje Polje je oškodovano za okoli pol milijona tolarjev. Tatvine iz vozil v sredo, 10. maja dopoldne, je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil Zastava Yu- go, parkiran na Cesti Leona Dobrotinška v Šentjurju. Odtr- gal je sredinsko konzolo z av- toradijskim sprejemnikom Sony in zadnjo polico z zvočni- koma. Lastnik Dejan S. je oško- dovan za okoli 35 tisoč tolarjev. V noči na 11. maj je bilo vlomljeno v osebni avtomobil R4, parkiran na Levstikovi ulici v Žalcu. Storilec je iz vozila ukradel avtoradio Philips, Ob- močno geodetsko upravo Vele- nje (izpostava Žalec) pa oško- doval za okoU 40 tisoč tolarjev. V noči na 11. maj je nekdo vlomil v osebni avtomobil Opel Kadett, parkiran na Čo- povi ulici v Žalcu. Ukradel je avtoradio kasetofon Sony, Jo- žeta Š. pa s tem oškodoval za okoli 130 tisoč tolarjev. V četrtek, 11. maja dopoj. ne, je nekdo vlomil v osek avtomobil Zastava Yugo, kiran na Vodnikovi cesti v lenju. Storilec je ukradel avto radio Panasonic, lastnika Dj mirja L. pa oškodoval za p^^^ ližno 30 tisoč tolarjev. V petek, 12. maja zvečer, neznani storilec vlomil v ose^ avtomobil Rover, parkiran starem pokopališču na Golovca v Celju. Iz vozila je ukradel žej,, sko torbico z denarjem, doku, menti in vrednostnimi papiijj Adela Ž. je oškodovana za 430 tisoč tolarjev. V noči s petka na soboto jf nekdo vlomil v osebni avto, mobil Zastava Yugo, parkiran na Attemsovem trgu v Goi. njem Gradu. Ukradel je avto. radio Galaxy, par zvočnikov Pioneer ter nekaj audio kaset, Lastnik Matjaž R. je oškodo- van za okoli 22 tisoč tolarjev Padel na beton V podjetju Konus-Konex v Slovenskih Konjicah se je 13. maja okrog dveh ponoči pripetila delovna nezgoda. Takrat je Alojz S. (54) delal na liniji za predelavo poliestr- skih vlaken. Ko se je povzpel na kovinski plato linije, da bi preveril fotocelico, mu je spo- drsnilo. Padel je z višine treh metrov na ohišje motorja in nato na betonska tla. Pri pad- cu je utrpel hude telesne poš- kodbe. M.A. Radarske kontrole bodo... • v petek, 19. maja dopoldne, na območju Mozirja, popoldne pa na območju Žalca, • v soboto, 20. maja dopoldne, na območju Laškega, v popoldanskem času pa na območju Šmarja pri Jelšah, • v nedeljo, 21. maja dopoldne, na območju Slovenskih Konjic, • popoldne pa na območju celotne regije (poostren nadzor na cestnem križu), • v ponedeljek, 22. maja dopoldne, na območju Žalca, po- poldne pa na območju Velenja, • v torek, 23. maja dopoldne, na območju Laškega, popold- ne pa na območju Šentjurja pri Celju, • v sredo, 24. maja dopoldne, na območju Celja, v popoldan- skem času pa na območju Žalca in • v četrtek, 25. maja dopoldne, na območju Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Velenja. PROMETNENEZGODE Dohitel, Irčil Na izvozu avtoceste, zunaj naselja Mala Pirešica, se je v soboto, 13. maja popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, na vozilih pa je nastalo za okoli 800 tisoč to- larjev škode. Iztok B. (21) iz Celja je vozil osebni avtomobil po avtocesti iz smeri Celja proti Vranskem. Na izvozu v Arji vasi je dohitel in trčil v osebni avtomobil, ki ga je vozil 59-letni Nečip Y., držav- ljan Turčije, stalno bivajoč v Nemčiji. Slednji je pri trčenju utrpel hude telesne poškodbe. Mopedist v kombi Na Hmeljarski cesti v Pre- boldu se je v ponedeljek, 15. maja zvečer, pripetila nez- goda, v kateri je bil hudo ranjen voznik kolesa z mo- torjem, Sašo H. (27) iz Matk je vozil kombinirano vozilo iz smeri Dolenje vasi proti Roški cesti. Med zavijanjem v desno na parkirišče, je za njim pripeljal voznik kolesa z motorjem, 16-letni Gregor S. iz Matk. Pri trčenju v desni bok kombija je padel in utrpel hude telesne poškodbe. Umrla v bolnišnici v sredo, 10. maja zjutraj, je v celjski bolnišnici umrla 18-let- na Maja K., ki je bila kot peška udeležena v prometni nesreči, ki se je pripetila 5. maja na Mariborski cesti v Celju. M.A. Podjetje NT&RC d.o.o., direktor: Branko Stamejčič. Poslovni sekretar: Suzana Roba Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko tržno dejavnost. Naslov: Prešerno- va 19, 3000 Celje, telefon (063) 422-50, fax: 441-032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cena izvoda je 300 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek, Mesečna naročnina je lOOO tolarjev. Za tujino je letna naročnina 24.000 tolarjev. Številk žiro računa: 50700-601-106901 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij d.d., Ljubljana, Dunajska 5, direktor: Alojz Zibelnik. Novi tednik sodi med proizvode za katere se plačuje 8% davek na dodano vrednost. Odgovorna urednica: Milena Brečko-Poklič. Urednica Novega tednilta: Tatjana Cvirn. Uredništvo: Marjela Agrež, JanjJ Intihar, Bojana Jančič, Brane Jeranko, Gregor Katic, Sebastijan Kopušar, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič, Tajnica uredništva: Mojca Marot. Tehnični urednik: Franjo Bogadi, Računalniški prelom; Robert Kojterer, Igor Šarlah. Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.i Odgovorna lu-ednica: Nataša Gerkeš-Lednik. Uredništvo: Simona Brglez, Vesna Lejič, Nataša Leskovšek, Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel Vodja tehnike: Bojan Pišek. Telefon studia (za oddaje v živo); 4900-880, 4900-881 E-mail: radio@nt-rc.si C^ravlja tr&nje Glasnega prost* v Novem tedniku in Radiu Celje tef nudi ostale agencijske storitve. Vodja Agencije: Franček Pungerčič Propaganda: Valter Leben, Vojl^ Grabar, Zlatko Bobinac, Cann^" Koprivica, Vesna Matjašič; Telefon: 063/422-50 fax: 441-032, 443-511 Sprejem oglasov po elektronS'" pošti: agencija@nt-rc.si 23 ta nekatere stvarnost, za nas šele vizija. gb večji gostoti prometa se v prihodnosti obetajo novosti, tudi na slovenskih cestah v vozilih in prometni infra- j^tml bo v prihodnje viso- U tehnologija zelo pomem- ^ dejavnik. Tehnologija, ki 0) Čaka na primeren čas za ^dnjo računalniških čipov, [že tu ali tik pred vrati. Avto- jjte in magistralne ceste bo- I, opremljene z ustreznimi lektronskimi napravami, ki odo nadzirale elektroniko v pzilih, skrb za zmanjšanje orabe naftnih derivatov pa bo ospešila izdelave vedno anjših in lažjih osebnih av- snobilov. Takšna je evropska iramost in vizija danes manj izvitega evropskega sveta. Tako v prihodnosti ne bo av- iinobila brez vgrajenih naprav, ibodo vozniku preprečile vžig lotorja, če si ne bo pripel var- jstnega pasu, če bo v njegovi pi preveč alkoholnih hlapov d. Ceste bodo opremljene z izličnimi nadzomo-opozoril- tai sistemi, s katerimi bo mo- jče preprečevati zastoje v pro- letu in tudi zmanjševati mož- osti prometnih nezgod. Nad- ur cest s kamerami bo tako fostal standardna in običajna ika nadzora cestnega ■ežja in obnašanja udele- ^cev v prometu. Satelitska dmologija bo prispevala k hi- Ejšemu obveščanju in tudi za- stavljanju pomoči voznikom, pritiskom na gumb v vozilu D voznik aU njegov sopotnik Ežurnemu centru na tamkajš- jem območju sporočil, da po- ebuje pomoč, prav tako bodo teliti dežurnim centrom avto- Btično sporočali vsa neobičaj- 1 dogajanja na cestah. Zaradi jradnje oddajnikov v avtomo- te se bo zmanjšalo tudi število itvin vozil, saj jih bo mogoče Jremljati. Ob tem ostaja odpr- I vprašanje možnosti zlorab ivrstne tehnologije, saj bo mo- & vozilu ves čas slediti, s tem 1 nadzirati gibanje njegovega porabnika, četudi naj bi bilo edenje mogoče le na zahtevo strdka vozila. Imirjanje prometa Avtoceste in magistralke bo- ^ opremljene z ustreznimi lektronskiini napravami, te pa odo lahko nadzirale elekh"oni- " v vozilih. Takšne naprave odo onemogočale prehitro "žnjo, saj bodo lahko nadzira- • sistem dotoka goriva oziro- ^ motorni pogon vozila. V ^eru prekoračitve dovolje- * hitrosti bo elektronska na- •^va »onesposobila« prehitro in dovolila njegov pogon l^v okviru dovoljene hitrosti, ^lo policije bo s tem zelo olaj- ^0, saj bo lahko skrbela za J^ost cest nižjih rangov. ^^bni avtomobili bodo vse "^jši, zato pa manj vami, "^tem ko bodo tovoma vozi- '^se večja. Kljub temu, da bo v pzilih vgrajenih vse več var- ^tnih naprav in mehanizmov, ^^0, skladno z osnovnimi fizi- j^imi zakoni, takšno vozilo v ^eru prometne nesreče N vamo. Posledice bodo še v primeru trčenja s tovor- ^ vozilom, torej naj bi se v Podnje povečalo število smrtnih žrtev in hudo telesno poškodovanih oseb. Agresivni vozniici Kot opozarjajo evropski pro- metni strokovnjaki, bo v pri- hodnje največji prometni prob- lem agresivna vožnja. Zaradi povečanja gostote prometa, vedno večje prisotnosti orožja, splošnega povečanja stopnje nasilja v družbah in zaradi ved- no večjih kulturnih konfliktov, bo tudi v obnašanju udeležen- cev v prometu vse več agresiv- nosti in nestrpnosti. Posledica agresivnejše vožnje (nespošto- vanje pravil o prednosti, nepra- vilno prehitevanje ipd.) bodo številnejše promeme nesreče. Strokovnjaki zato opozarjajo, da bo morala policija nameniti več pozornosti vse pogostejšim napadom in fizičnim obračuna- vanjem med udeleženci v pro- metu. Starejši vozniki bodo po- gosteje udeleženi v trčenjih na avtocestah. Čeprav živimo dlje, pa naše sposobnosti kot so vid, sluh in refleksi s starostjo peša- jo, na cesti pa so lahko že naj- manjše napake usodne. Starejši voziiiki se bodo morali dodat- no izobraževati, da bodo lahko sledili novostim tehnologij. Telinoiošica dovršenost postopicov Preiskovanje prometnih ne- sreč bo v prihodnje tehnološko vse bolj dovršeno. Uporaba la- serjev pri meritvah na kraju ne- sreče in za obnovitev poteka dogajanja ter uporaba digitahiih kamer, katerih posnedd bodo nadomestili skico kraja promet- ne nezgode, bo (skupaj z raču- nalniškimi programi) privedla do hitrejše in natančnejše obravnave prometnih nesreč. Preverjanja podatkov pri rednih kontrolah prometa bodo manj zamudna. Uporaba magnemih zapisov in črtnih kod v vozniš- kem ali prometnem dovoljenju in na zavarovalniških policah, bo policistom, opremljenim s prenosnimi račimalniki in celu- lamimi faksi, prav tako omogo- čila hitrejše delo. Za preverjanje resničnosti podatkov o vozilu ali osebi ne bo več treba klicati dežumega operaterja, ampak mu bo mobilni računalnik omo- gočil preverjanje veljavnosti in resničnosti podatkov kar na kraju samem. Prav tako polici- stu ne bo heba pisati zapisnika in izpisovati različnih potrdil. Policijski avtomobili bodo opremljeni tudi s tiskalniki, ki bodo kompatibilni tudi z radar- sko tehniko. Tako bo prometna policija svoje delovanje preu- smerila tudi na področje krimi- nala, več časa bo lahko name- njala natančnejšim pregledom vozil, svoje sile pa bo lahko še bolj usmerila v preventivno de- javnost, smo povzeli iz zapisa v (nekdanji) reviji Sled. Evropski prometni trendi bo- do povsod, torej tudi pri nas, slejkoprej stvarnost. Kakšna pa je naša današnja stvarnost? Av- toceste, ki nas bodo popeljale na vse konce obljubljene zdru- žene Evrope, pri nas šele gradi- mo, nmogi promehii policisti pa se še vedno prevažajo v starih golfih in pišejo zamudne zapi- snike na obrazce, vzpostavljajo zamudne zveze z operaterji v »cenhalah«, so brez mobilnih telefonov... Nekaj pa se le pre- mika v smeri zapisanega. Pre- počasi, da bi bila Evropa v na- slednjih letih z nami zadovolj- na. mmmtmmmm m.a. GORELO JE Udar strele v petek, 12. maja okoli 15.40 ure, je strela udarila v kozolec v Straži na Šentjurskem, last Franca J. Ogenj, ki je nastal, je uničil ves zgornji del kozolca. Domači so uspeli pravočasno odstraniti kmetijske stroje, tako da škoda znaša le okoli 400 tisoč tolarjev. Požar so pogasih gasilci iz Dramelj in Šentjurja. Rešili so živino v petek, 12. maja nekaj minut pred polnočjo, je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju v Glinskem, last Borisa P. Lastnik in njegov sostanovalec sta rešila vso živino in kmetij- ske stroje še preden se je požar razbohotil in zajel večji del poslopja, kljub temu pa je nastalo za okoli 7 milijonov tolarjev gmotne škode. Požar je povzročila strela, gasili pa so gasilci iz Škofje vasi, Ljubečne ter gasilci celjske poklicne brigade. Vnele so se iverice v nedeljo, 14. maja okoli 6.30 ure, je nastal požar nad vetrolovom pri vhodu v Študentski servis na Ljubljanski cesti v Celju. Delno je zgorel ventilator, del reflektorja, električni vodniki, poškodovano pa je tudi okoh 50 kvadratnih metrov opleska. Do požara je prišlo, ker so se, zaradi pregrevanja reflektorske luči, vnele iverne plošče, ogenj pa se je razširil na ventilator in ploščo pod njim. Gasili so celjski poklicni gasilci, gmotna škoda pa znaša okoh 100 tisoč tolarjev. M.A. ^t. 20.-18. maj 2000 241 ZANIMIVOSTI NINA VAS OPAZUJE Velenjska lepota na ameriškem ogledu Tatjana 1\itan, velenjska le- potica, ki je iz meseca v mesec lepša, je tokrat spet ponesla glas o slovenski lepoti daleč po svetu. Lani je bila prva na slo- venskem izboru za miss Evro- pe, ki ga organizira Franc Mat- jašič Nani, ki ga zdaj bolj poz- najo po uspelih nogometnih oddajah na programih lokal- nih televizij, in nato v vrhu v finalu. Pred dnevi pa je v Las Vegasu postala tretja sprem- ljevalka miss Hawaiian Tropic, na katerem je sodelovalo 60 lepotic. Tatjana, ki na lepotnih tek-j movanjih sodeluje že vrsto let,' slovi po tem, da ni preveč za- vistna. Zato je bila vesela tudi' uspeha Tanje Lipič iz Lenarta, ki je prišla med trinajst finaMstk, opazili pa so tudi Celjanko Aljo Klapšič in Ptujčanko Saško Col- narič. Tatjani se bo očitno ure- sničila dolgoletna želja, da bodo njene gole fotografije zagledale luč sveta tudi v svetovno znani reviji Playboy, saj ji je agentka revije za Zahodno obalo ZDA Marilyn Grabowski že ponudi- la poskusna snemanja. Te dni smo večkrat klicali Tatjanino stanovanje v Velenju, toda nihče se ne oglasi, tako da še ne vemo, kaJco se je odločila. Sicer pa je Ljubljana, ki ima svoja točno določena pravila, te dni živela v znamenju Intemau- tice, kajti vsak, ki nekaj pomeni, je moral biti vsaj uro, če ne že več na tem sanjskem sejmu, kjer eni ponujajo sanje, drugi pa vedo, da jih ne bodo mogli niko- li uresničiti, pa čeprav cena rab- ljenim jadrnicam ali jahtam sti-ahotoo hihro pada. Pa ni problem nakup plovila, večji problem je »garaža« zanj, saj so vsi privezi daleč naokrog zase- deni, prostora v naši najboljši in najlepši marini v Portorožu pa ne dobiš niti, če osebno poznaš direktorja Enesa Loja in se mo- raš postaviti v vrsto za tistimi štiristotimi, ki že čakajo. Med znanimi Celjani smo na sejmu opazili direktorja Celjskega sej- ma Francija Pangerla, ki si je ogledoval Pershinga, najdražjo ponudbo na sejmu. Ne more- mo z gotovostjo trditi, da se je odločil za nakup tega prestižne- ga plovila, pravijo pa, da ga bo kupil eden od direktorjev naše komercialne televizije, niso pa vedeli povedati (ali pa niso ho- teli), ali je to direktor Kanala A ali pa POP TV. Kot smo slišali, se je gospod Pangerl odločil za nakup manjšega plovila. Na sejmu nismo opaziU nek- danjega direktorja Atomskih toplic in lastnika celjske Zlatar- ne Bojana Albrehta, ki je znan po tem, da je odličen navtik, da obvlada skrivnosti jadranja do potankosti in da je tudi lastnik veUke jadmice. Še več, do pred kratkim je bil lastnik največje jadmice v Sloveniji, vendar ga je prehitel... Seveda to ne po- meni, da ga ni bilo, le videti ga ni bilo med ljubljansko smeta- no, ki je s svojimi avtomobih napolnila celotno Lucijo in si strokovno ogledovala najdraž- ja plovila. Na gumijaste čolne se, vsaj tokrat, ni spomnil sko- raj nihče. Je pa Ljubljana počastila zani- miv jubilej novinarja in satirika Toneta Fomezzija Tofa. Ta je slavil 30-letnico neprekinjenega izhajanja rubrike Boutike za pi- salni stroj skupaj z jubilejem Nedeljskega, saj je včeraj izšla njegova 2000. številka. V vsem tem času Tofova rubrika ni izšla samo dvakrat in še to ne po njegovi krivdi. Kolikor vemo, je, to najbolj napadena in opljuva- na rubrika, zaradi katere se je moral Tof neštetokrat zagovar- jati na sodišču, vendar je njegov ostri jezik vedno znova usekal po nepravilnostih in po tistih, ki so pozabili, kaj so, ko so se povzpeli na politični vrh. To, da ima v zadnjem času raje desne od levih politikov, pa sploh ni njegova osebna lastnost, am- pak je res,, da mu ti politiki, še posebej Lojzek, pripravijo več uporabnega materiala za pisa- nje. ■Hi NINA ADLEŠIČ-KAVRAN NASMEH, PROSIM! Šaljivka Štefka Krajnc iz Kozjega se med drugimi po- teguje za nagrado ob koncu leta, saj tokrat objavljamo njeno šalo. Umirajoča Janez se vrne zgodaj domov in najde ženo golo v postelji, vso vročo in potno. Ko ga za- gleda, zakriči: »Mislim, da je infarkt. Teci po zdravnika!« Ko gre po stopnicah, ga sin pocuka za rokav in reče: »Ata, v omari se skriva nag stric« Janez se vrne v spalnico, odpre omaro in zatuli: »Nobe- nih manir in srčne kulture ni- mate! Moja žena umira, vi pa otroke strašite!« VITEZI BELEGA MESTA ZANIMIVOSTI Krap velikan Branko Tlirnšek iz Založ ima dolgoletno ribiško prak- so in že kar nekaj lepih tro- fej. Mednje bo lahko postavil tudi krapa luskarja, ki ga je prejšnji teden uplenil v Šmartinskem jezeru. Kot je povedal srečni ribič, je krap tehtal dobrih 19 kilogra- mov. Branko se je mučil dobre pol ure, preden je velikana po- tegnil na suho, sedaj pa ga bo prepariral in postavil med osta- le trofeje. Drugim ribičem se ni treba pregrizniti od jeze, saj po Brankovih besedah v Šmartm- skem jezeru plava še veliko takšnih debeluhov. TT TRAČNICE Stoli in stolčki Šentjurski župan Jurij Malovrh je kot častni gost na sobotnem koncertu prevorskih ljudskih pevcev v novi šoli na Prevorju spet ponovil svoj znan hvalospev šentjurski občini, ki je v preteklem letu postavila novo šolo in končno naredila asfaltno prevleko med Prevorjem in Lesičnim. S tem naj bi se oprala nekajletnega zanemarjanja kraja. Niti omenil pa ni kulturnega dogodka, zaradi katerega so se tam zbrali. Potamal pa je nad stoU prvošolčkov, na katerih je občinstvo sedelo, saj naj bi bili »dosti manj udobni kot tisti v parlamentu«. Morda pa so ga na Prevorju želeli pripraviti na jesensko spremembo? m-mmm NASI KRAJI IN UUDJE 25 Upan Jože Pregrad je potegnil uvodne poteze, levo Marjan Drobne, sekretar šahovskih mentorjev Celje. Črno-bela strast V oš Bistrica ob Sotli so tudi letos pripravili tradicionalno šahovsko simultanko Vlepeni kiM'; osnovni šoli Bistrica ob Sotli ripravili tradicionalni dan šo- in 21. šahovsko simultan- j, ki je vsako leto osrednji d praznovanja učencev, uči- Ijev in krajanov. Če so na rejšnjih simultankah poka- ili še druge šolske in obšol- dejavnosti, so tokrat dali idjučno prednost šahu. m |ahovsko simultanko je ma- 1979 prvič pripravil Franci iec, zaposlen na železnici v Hju, sicer pa takratni ured- ik šahovskega kotička v šport- i oddaji na Radiu Celje. Nje- }va želja je bila, da bi v rabojih z mladimi šahisti tu- i na Obsoteljskem širil to liselno igro. Prvo simultan- ) so pomagali izpeljati NT- C, celjski železničarji ter )dstvo osnovne šole v Bistri- ob Sotli. Franci Pešec se je krat srečal s 44 šahisti, 41- rat zmagal, dvakrat remizi- J in enkrat izgubil. Naslednje leto se je simbolič- 3 srečal s toUkimi šahisti, koli- )r je bil star takrat že pokojni goslovanski predsednik Tito. »je bilo tolikšno število šahi- ov za enega preveč, si je izbral 'igralca, ki mu je pomagal. V Jslednjih letih se je zvrstilo •liko šahistov, tudi mnogi naj- fljši v Sloveniji, zadnjih se- 511 let pa je gost Rado Tavčar • Ljubljane. Največ šahistov je šahira- 'na 6. simultanki, kar 93, jed katerimi jih je šest remi- ■•^alo. Franci Pešec ni veli- "krat izgubil, si bo pa prav ■^ovo najbolj zapomnil ma- ^ Sandija Turka, ki ga je f^magal dvakrat. •^ot vsaka simultanka ob dnevu "le je bila tudi letošnja ime- pripravljena, kar gre za- ravnatelju Jožetu Uršiču ^semi zaposlenimi na šoli, "silnim krajanom, pa tudi ^Panu Jožetu Pregradu. Vse ^Paj se je začelo s kulturnim Vamom in pozdravnimi na- 1'^ori, potem pa so mladi ša- pi iz Bistrice ob Sotli z gosti Nnovnih šol Kumrovec (so- 'ovali so na vseh simultan- p). Lesično in prvič z Bizelj- ^83 posedli za mize in na ^ postavljene šahovnice v veliki, svetli telovadnici. Drob- ne glavice so se zamislile nad igro. Simultanka se je tokrat nekoUko zavlekla, saj so zlasti zadnji šahisti pokazali precejš- njo mero igralskega znanja. Letos je šahiralo 79 učencev. Izgubilo jih je 74, remizirali pa so: Urška Dragovan in Maja Požeg, učenki 5. razredov z OŠ Bistrica ob Sotli, Matjaž Balon in Matej Šekoranja, 7 razred z OŠ Bizeljsko, in Filip Lupše, 5. razred z OŠ Lesično. Vsi so dobili spominske znač- ke, najboljši pa še medalje.Ur- ša Dragovan je dobila priznanje za največjo vztrajnost pri igri. V boj so se nato spustili še odrasli šahisti, ki so prav na podlagi simultank na šoli lah- ko ustanovili šahovski klub, ki že dokaj uspešno nastopa v raznih ligah in tekmovanjih. Med šestimi šahisti je uspelo remizirati Srečku Kunstu, ki je bil na prvi simultanki leta 1979 predsednik ŠŠD. Danes je ugleden krajan Bistrice, last- nik največjega gostinskega lo- kala in turistični delavec. Med najbolj zadovoljnimi je bil Marjan Drobne, sekretar Društva šahovskih mentorjev Celje: »Šah tudi zaradi te si- multanke dobiva vse bolj vid- no mesto na Kozjanskem in Obsotelju. Ustanovili smo ša- hovska kluba v Šmarju pri Jel- šah in Bistrici ob Sotli ter sek- cijo na Prevorju. Lani je bil dosežen sporazum z župani Koz- jega, Podčetrtka in Bistrice, da bomo vsako leto pripravili ve- lik mednarodni turnir. Prvega lani v Lesičnem se je udeležilo kar 116 šahistov, podobno ude- ležbo pričakujemo tudi na le- tošnjem turnirju, ki bo ob praz- niku občine Bistrica ob Sotli 2. julija. Prihodnje leto bo turnir v Atomskih topUcah, vsi trije pa so znak popularizacije šaha pred šahovsko ohmpiado, ki bo leta 2002 na Bledu.« TONE VRABL Nataša Burger in Getano, konjski rekorder v skoku v višino. V Venišah bodo podirali rekorde Konjeniški klub Veniše se je v poldrugem letu svojega delova- nje prebil med ene najuspešnej- ših v državi, tako da jim je slovenska konjeniška zveza le- tos že zaupala organizacijo tek- me državnega prvenstva, pri- pravljajo pa tudi tekmovanje v skoku v višino, na katerem bodo skušali izboljšati državni rekord. Klub, ki je konec leta 1998 na pobudo Nataše Burger nastal na ranču njenega očeta Franca Burgerja (tudi predsednika klu- ba) v Lačji vasi pri Nazarjah, ima trenutno 22 konjev, štirje pa so v oskrbi. Od tridesetih članov jih deset tekmuje v preskakova- nju ovir, eden njihovih najbolj- ših tekmovalcev Primož Rifl pa skrbi tudi za šolo jahanja. Lani so bih izjemno uspešni, saj so s skoraj vsake tekme prišli vsaj z enim odličjem. Vzgajajo tudi bo- doče tekmovalce, ki so se na nedavnem dnevu odprtih vrat pomerili v tekmi za veniški pirh. Lani so v klubu organizirali klub- sko tekmo v preskakovanju ovir ter nato še FEI Worid Jumping Challenge. Z njima so tako nav- dušiU slovensko konjeniško zve- zo, da so brez težav postali gostitelji ene od tekem državne- ga prvenstva, ki bo od 23. do 25. junija. Teden dni kasneje pa bodo na klubski tekmi skušali izboljšati državni rekord v skoku v višino, ki ga ima z 201 centime- trom njihov konj Getano s tek- movalko Majo Novak. SKO Olimski goli julija m V Obsotelju pričakujejo odprtje novega igrišča za golf, ki bo imelo 9 lukenj. Igrišče pri domačiji Amon v Olimju pri Podčetrtku je na površini 16 hektarjev, na njem pa trenutno sejejo tra- vo. Investitor, podjetje A golf d.o.o., ga bo odpri juH- ja. Med lastniki podjetja so domačija Amon, Zdraviliš- če Atomske toplice in obči- na Podčetrtek. BJ Smerna pahljača kot prva Društvo Civilna družba Ce- lje je v torek zvečer pripravi- lo predstavitev prve razgled- ne točke z orientacijskim pri- pomočkom, ki so jo v Celju uredili pri Domu sv. Jožefa. Razgledna točka je urejena v obliki kamnite mize s smerno pahljačo, na njej pa so označe- ne tudi vse bolj znane točke na obzorju, ki jih je moč videti, ter geografske koordinate in nadmorska višina. V Civilni družbi Celje so na kamnito mizo pritrdili spominsko ploš- čico pokojnemu Gojmiru Mla- karju, ustanovnemu članu društva ter vodji geodetske službe v Celju. Pred slovesno predstavitvijo razgledne točke je bila v cerkvi sv. Jožefa spo- minska masna daritev za po- kojnega Mlakarja. IS V puberteti drugo rojstvo V šoli za starše, ki deluje v okviru Lokalne akcijske skupine Celje, pripravljajo danes, v četrtek ob 17. uri, v stranski dvorani Narodnega doma predavanje na temo Puberteta - drugo rojstvo. Socialna delavka Milka Mačak bo staršem spregovorila o značilnostih pubertetnika, skupaj pa bodo skušali najti tudi odgovore na vprašanja, kako reševati nesporazume, ki nasta- jajo med mladostniki in starši, ter kaj je za starše še sprejemljivo in kaj ne več. Letošnje delo Šole za starše bodo v Celju zaključili z okroglo mizo, ki jo pripravljajo za začetek junija. IS Bogato obiskan koncert na Prevorju V večnamenskem prostoru nove prevorske osnovne šole se je v soboto zbralo čez štiristo gledalcev na predstavitvenem koncertu Ljudskih pevcev s Prevorja z Jernejem in Markom pod geslom Maj cveti za vse ljudi. Domači ljudski pevci, do sedaj znani kot cerkveni pevci, so se ob instrumentalni spremljavi bratov Kočevar na pobudo Majde Rezec, ki se jim je pred nekaj meseci pridružila, ta večer predstavili v novi zasedbi s petjem starih ljudskih pesmi in prikazom običajev. Ob petju Majdine avtorske pesmi Stara zgodba, so člani tamkajšnjega kulturnega društva uprizorili star običaj vasovanja, kot ga opeva pesem. Novonastala glasbena skupina namerava še v tem mesecu posneti svojo prvo kaseto. Nastopili so tudi gostujoči ljudski pevci Obsoteljski slavčki iz Nimnega pri Rogaški Slatini, kantavtor Rafael Zupane iz Rogaške Slatine, znan kot Raf, in ansambel Izvir z Dobrne. Pred občinstvom je tudi prvič zaigral desetletni harmonikaš Dejan Potočnik iz Dobja pri Lesičnem. ALEKSANDRA MAČEK St. 20.-18. maj 2000 26 NASI KRAJI IN UUDJE Podobe konj, ki so jih ustvarili otroci iz 33 držav sveta, so na ogled v Galeriji Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Otroške podobe konj odslej bienalno v Galeriji Zavoda za zdravstveno varstvo Celje so v petek slovesno odprli raz- stavo najboljših otroških li- kovnih del na temo konj, ki so jih mladi iz vsega sveta ustvarili za mednarodni li- kovni natečaj revije Likovni svet. Hkrati so podelili tudi priznanja nagrajencem že še- stega natečaja, na katerem je sodelovalo 9.200 otrok iz 33 držav. Odprtja razstave ter slavnost- ne podelitve priznanj najbolj- šim - prvonagrajenim je česti- tal celjski župan Bojan Šrot, ostalim pa direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, ki znova gosti razstavo otroških podob konj, mag. Ivan Eržen - se je ob številnih domačih mladih likovnikih ter njiho- vih mentorjih in pedagogih udeležila tudi vrsta gostov iz tujine. Prišli so iz 14 držav. Celje pa je v petek gostilo tudi predstavnike 12 veleposlani- štev tujih držav v Sloveniji. Sicer pa je mlade likovnike nagovoril slovenski ambasa- dor Unicefa Lado Leskovar, kipce venetskega konja za na- grajence pa je podaril prizna- ni oblikovalec Oskar Kogoj. Za likovna dela, ki jih otroci že šest let pošiljajo na medna- rodni natečaj, je po besedah ustanovitelja in urednika revi- je Likovni svet Mihaila Liša- nina veliko zanimanje po sve- tu. Že ob samem odprtju raz- stave so izbor letošnjih otroš- kih del povabili na Poljsko, v Moldavijo, Albanijo in Jugo- slavijo, že 9. junija pa se raz- stava iz Galerije Zavoda za zdravstveno varstvo Celje seli v Pedagoški muzej v Beograd, kjer bo prvič na ogled tujemu občinstvu. Žal pa poslej v ured- ništvu revije Likovni svet med- narodnega natečaja za otroška dela na temo konj ne bodo več razpisovali vsako leto. »Pre- prosto ne gre več; dela, skrbi in odgovornosti, zlasti pa fi- nančna obremenitev, ki jo s seboj prinašata sam razpis in postavitev razstave, sta preveč za enega človeka. Brez pomo- či države in pristojnih resor- nih ministrstev sam ne zmo- rem več,« poudarja Mihailo Lišanin in dodaja, da bo med- narodni likovni razpis za otroš- ka dela na temo konj v reviji Likovni svet objavljen spet pri- hodnje leto, za razstavo v letu 2002. IS, Foto: SHERPA Celjana med najboljšimi plesalci Na mednarodnem plesnem turnirju Slovenija open 2000 v Izoli sta v soboto, 13. maja, Celjana Maša^ Piki in David Kozmus, sicer tretja z letošnjega državnega prvenstva v latin- sko ameriških plesih, priplesala v finale. V močni konkurenci 62 parov iz 14 držav sta osvojila odlično šesto mesto v kategoriji starejših mladincev. Mlada Celjana sta člana Plesnega kluba Fredi iz Ljubljane in plešeta že deveto leto. AB Srečanja in evangelizacija Prenova v Duhu, posebna duhovna smer v katoliški cerkvi, ki skuša dati Svete- mu duhu v življenju posa- meznika in Cerkve središč- no mesto, je po dveh letih ponovno povabila v goste priznanega karizmatika iz Indije prof. Rufusa Pereira, ki bo skupaj z Eriko Gibello iz Londona vodil enoteden- sko duhovno prenovo. Najprej bodo 22. in 23. maja od 17. ure naprej v dvo- rani Teološke fakultete v Ljub- ljani srečanja, katerih tema bo molitev za osvoboditev, 24. maja s pričetkom ob 9. uri bodo na Teološki fakulteti v Ljubljani predavanja za du- hovnike in druge pastoralne delavce, 25. iri 26. maja bodo od 9. ure naprej pri Sv. Treh kraljih na Pohorju duhovne vaje za animatorje in druge vodilne v Prenovi, v soboto, 27., in v nedeljo, 28. maja pa bo s pričetkom ob 9. uri v dvorani Univerzitetnega šport- nega centra Leon Štukelj v Mariboru (Koroška c. 130) potekal še seminar z naslo- vom: »Evangelizacija - Jezus iz Nazareta«. Vstop je prost. D. G. Nova cerkvica na Kozjanskem? v Lastniču pri Bučah so Švajgerjevi, znani trgovci in gostinci iz Kozjega, dokončali izgradnjo Kapele miru. Kapela bo posvečena investitorjevima zavetnikoma Mariji Vnebovzeti in svetemu Alojziju. Obe plastiki izdeluje rezbar kozjanskega glavnega in stranskega oltarja. Investitorja sta zelo zadovoljna z dosedanjim delom in pomoč- jo, ki so jima jo nudili krajani in prijatelji, žegnanje pa predvidevata ob prazniku svetega Alojzija letos, ko pričakujeta velik obisk. Tisto, kar preseneča, je izredna prikupnost kapeli- ce, ki se čudovito ujema s pokrajino, kot bi tam stala že od nekdaj. Arhitekta sta bila kar investitorja sama. MARJAN MARINŠEK Kostelski planinski poiiod To soboto, 20. maja, ^ Turistično in športno dr" tvo Kostel in Planinsko dn"' tvo Kočevje priredilo že mi Kostelski planinski P hod. Start bo med 8. in9.i" pri Potoku (vas Fara). Za krožno pot od Pot^' preko Stružnice, do Kuželj-" stene (874 m) in na Rake, tam pa na Kuželj, Koso Potok, je potrebnih šest zmerne hoje. Vsak udeležei^' bo ob plačilu startnine pi^^^' bilten, izkaznico in čaj. hodniki, ki se bodo udel^^' pohoda že petič, pa bodo P^', jeli tudi jubilejno - bron^^ značko. M. MA^^ Ob obletnici pesnilceve smrti Kulturno društvo Anton Aš- kerc iz Rimskih Toplic prire- ja v juniju tradicionalno kul- turno srečanje, ki bo literar- no in etnološko obarvano, ter vse bolj popularni pohod po Aškerčevih poteh, ki bo letos že petič. Prva prireditev v spomin na znanega slovenskega pesnika bo na njegovi domačiji 2. ju- nija ob 18. uri, na njej pa bodo nastopil recitatorji in pevska zbora iz Rimskih Toplic, kot gost pa moški pevski zbor Laš- ko. V soboto, 10. junija, bo pohod po Aškerčevih poteh, ki se ga bosta udeležila tudi slavista dr. Matjaž Kmecl in dr. Tomo Korošec skupaj s pohodniki, ki bodo prispeU v Rimske Toplice z muzejskim vlakom. Zbor pohodnikov bo med 8.30 in 9.30, prireditev v prvem delu, na Aškerčevi do- mačiji, pa ob 10. uri. Zaključ- na prireditev bo na koncu poti v Širju predvidoma ob 13. uri. Pot je dolga 7 km, za vse po- hodnike pa bodo pripravili tu- di topli obrok in druge dobro- te. Startnina bo 200 tolarjev Pohod ob vse večji udele; bi in zanimanju zanj dobii že vseslovenski značaj, p pripravah letošnjega pa pj leg kulturnega društva sodi lujejo tudi druga društva; Rimskih Toplic, kr.K skupnost in Kulturno ar. tvo Zidani Most. B. JANČI Branje obvezno, pisati niso znali v Dramljah so zgradili no- vo osnovno šolo pred natan- ko dvema desetletjema. Zato so pripravili v soboto dan šole, s katerim so obeležili pomembno obletnico. Pri gradnji sodobne dramelj- ske šole so mislili tako daleč naprej, da potrebujejo za de- vetletko le še času primerne športne površine. V kraju so nasploh ponosni na dolgo šol- sko zgodovino, ki se je začela leta 1828 z nedeljsko šolo. Takrat so v presledku med mašama učili učence verouka. branja in računanja, pisar pa je prišlo na vrsto šele po neje. Na zanimivo šolsko zgodi vino so opozorili na soboa slovesnosti s projektom Or ci v Dramljah zadnjih 1001; Učiteljici Anica Čede in Vid Verščaj-Mosbruker sta post beh, da so učenci ponazor stare šolske čase z dramskii prizori in multimedijsko pre stavitvijo, s predmeti, ki jih kraju še hranijo. Tisti, ki pi teklosti ne poznajo, so izved li, kakšne so bile nekdac čitanke in igrače, kakšna di žinska praznovanja, kaj so n koč jedli, za kakšnimi bole nimi so obolevali in podobi) V predhodnici današnje 5( ske stavbe, ki v kraju ni bi prva, so začeli s poukom le 1903. Imela je štiri učilnii ter nad dvesto učencev. V d našnji dramelj ski osemletki 177 učencev ter 23 zaposl nih, med njimi 16 učitelja Sobotne slovesnosti se je ud ležilo precej nekdanjih člani kolektiva. ' Temeljni kamen ob jubileju s slovesnostjo v Narodnem domu se je včeraj, v sredo, pričelo praznovanje 40-let- nice Osnovne šole Hudinja. Današnji osrednji dogodek pa bo gotovo položitev te- meljnega kamna za izgrad- njo prizidka, saj so na Hudi- nji nanj čakali 25 let. V 40 letih je osnovno izobraz- bo na šoli pridobilo več kot 4 tisoč učencev, ki se jim bo letos pridružilo 81 novih. Današnji 50-članski kolektiv šole na čelu z ravnateljem Jožefom Berkom ugotavlja, da je že prva genera- cija delavcev ime šole postavila na ugledno mesto, kar zavezuje k prizadevanjem tudi v bodoče. Učenci so vsa leta dosegali od- lične rezultate na tekmovanjih iz znanja in uspešno nadaljevali delo tudi v srednjih šolah. Mno- gi med njimi so danes uspešni na najrazličnejših področjih. Ko- lektiv šole je prepričan, da bo- do z rešitvijo prostorske stiske uspešno opravili vse zahtevne naloge, ki jim jih nalaga devet- letka. Kaj počne današnjih približ- no 500 šolarjev med rednim poukom in pri dodatnih ^^ javnostih, pa bo mogoče snj nati popoldne (četrtek) J 16. in 18. uro, ko bodo p2 stavili deset letošnjih razisj^^ valnih nalog, nekaj zanim^ dejavnosti pri pouku kotj^ zgodnje učenje tujega ]qz\\^, 3. razredu, uporaba internetj eksperimentalno delo pri logiji... Na ogled bodo izde^ ustvarjalnih delavnic, nastoj pevskega zbora, lutkarjev j, folklore ter športne dejavn^ sti, po katerih je bila šolaprj tako znana že od nekdaj, i 28 KAJ BI DANES KUHALI? Piše: MAJDA KLANŠEK Šparglji s sirovo omako in teletina z mladim gmhom. Šparglji s sirovo omaico Potrebujemo: 2 šopa špargljev (1/2 kg), žličko su- rovega masla, 2 žlici moke, 2 dl mleka, sol, poper, 10 dag ementalskega sira, drobnjak. Priprava: šparglje pove- žemo v štiri snopiče in jih skuhamo v slanem kropu. Kuhane zložimo na oval, od- stranimo vrvico in prelijemo z omako. Za omako na suro- vem maslu prepražimo mo- ko, prilijemo mleko, gladko razmešamo, zavremo in ku- hamo 5 minut. Nato solimo, popopramo, dodamo nari- ban sir in sesekljan drob- njak. Ponudimo za začetno jed. Teletina z mladim grahom Potrebujemo: 1 kg teletine, 70 dag mladega graha, 2 ko- renčka, 2 neškropljeni limoni- ni lupinici, 2 stroka česna, 2 glavici čebule, 2 žlici rastlin- skega olja, jušno kocko, ma- terino dušico, 1/2 lovorjevega lista, 10 listkov mete, 2 žlici olivnega olja, sol, poper. (Na- vedene sestavine so za 4 ose- be,, za pripravo potrebujemo pol ure, za kuhanje uro in pol.) Priprava: opran korenček narežemo na kocke. Pri nizki temperaturi spražimo drob- no sesekljano čebulo in če- sen, da osteklenita. Narezano teletino dodamo čebuli in jo prepražimo v lepo rumeno barvo. Odlijemo odvečno olje in potrosimo z materino duši- co. S penovko poberemo me- so iz ponve. Dodamo 1/2 lo- vorjevega lista, potrosimo z zdrobljeno jušno kocko ter zali j emo z decilitrom vrele vode. Previdno posolimo in popopramo. Ko zavre, tem- peraturo zmanjšamo in kuha- mo eno uro. Opran grah do- damo k teletini, prav tako ko- renček in skupaj kuhamo še 15 minut. Dobro oprano limo- no narežemo na kolobarje. Pri tem sok shranimo in ga dodamo k precejenemu soku druge limone. Jedi dodamo ploščice limone in sok ter ku- hamo še 5 minut. Oprano in sesekljano meto dodamo go- tovi jedi. Preden postrežemo, dodamo še zadnjo začimbo - olivno olje. Postrežemo ta- koj! ZDRAVNIK SVETUJE ZDRAVSTVENI DOM CELJE Prim. JANEZ TASIČ, dr.med., spec.int. kardiolog Koronarni klubi Kandidati za rehabilitaci- jo v koronarnih klubih so bolniki po prebolelem in- farktu srca, po premostitve- nih operacijah na srcu, an- gioplastiki, transplantaciji srca in operaciji srčnih za- klopk, pa tudi bolniki s sta- bilno obliko popuščanja sr- ca, izbrani bolniki z vstavlje- nim spodbujevalcem srca s fiksno frekvenco in ICD. Kandidati za rehabilitacijo so vse pogosteje tudi bolniki z visokim rizikom za nasta- nek koronarne bolezni. Rehabilitacija se izvaja v in- dividualnih, multidisciplinamih programih, ki zahtevajo stro- kovno medicinsko vodenje, medicinsko oceno, izobraže- vanje, pomoč pri spremembi življenjskih navad in predpiso- vanje fizične aktivnosti. Reha- bilitacijo je potrebno omogočiti vsem bolnikom, ne glede na to, kje bivajo, programi pa se lah- ko izvajajo bodisi v bolnišnici, zdravstvenem domu, pri izbra- nih zdravnikih, v obstoječih re- habilitacijskih centrih, koronar- nih klubih in kardiofitnes cen- trih. Rehabilitacija se načrtuje na osnovi strokovnih progra- mov in registrov, za izvedbo je potrebno zagotoviti različne oblike financiranja. Programe vodijo strokovnjaki Prvi koronarni klub pri nas je bil ustanovljen leta 1982 v Ljubljani, pod mentorstvom prof. D. Kebra, dve leti kasne- je je bil ustanovljen tudi v Celju (prim. Janez Tasič, dr. med.). Leta 1997, takoj po us- tanovitvi Primorskega koro- narnega društva, je začela de- lati Zveza koronarnih klubov in društev Slovenije. Število klubov in podružnic se je s tem letom pričelo povečevati. Klubi imajo enoten statut, vo- di ga predsednik kluba. Za vključevanje v koronar- ne klube je potreben pregled pri kardiologu, ki oceni ogro- ženost in določi prag varne obremenitve. Osnovni pro- gram je fizična aktivnost, ki se izvaja v obliki različnih vaj: telovadba v veliki skupini (25- 30 članov), vadba v aerob- nem centru (kardiofitnes 8- 10), pohodi 25-30 članov, na- mizni tenis, ne-tekmovalni te- nis, plavanje. Pomembna so tudi predavanja, vaje za pre- magovanje stresa, delo s svoj- ci, izleti, srečanja z drugimi koronarnimi klub, letovanje, rehabilitacija v zdravilišču.... Vse programe vodijo stro- kovno izobraženi zdravstveni delavci: zdravniki, študentje medicine, višje medicinske sestre, fizioterapevtke in tera- pevti, profesorji telesne kul- ture, sodelujejo pa tudi psiho- logi, dietetiki... Rezultati rehabilitacije Rehabilitacija in sekundar- na preventiva sta pogosto v senci velikih dosežkov urgent- ne medicine, kardiologije in srčno žilne kirurgije. Vendar sta to dve prepletajoči se fazi. pomembni za spreminjan^ življenja srčnih bolnikov. Bolniki potrebujejo pomo^ zlasti pri vračanju v normalnj življenje, pri premagovaiiju stresa, podaljševanju aktivnegj življenja, spreminjanju dejavnj. kov tveganja, zmanjševanja obiskov pri zdravniku, samo pomoči. Potrebujejo tudi p^j, moč domačih. Številne študjjj so dokazale, da aktivno vključe. vanje v koronarne klube zmanj. šuje število obiskov pri zdravni. ku in porabo zdravil, pade števj. lo hospitalizacij, dvigne se kvalj. teta življenja, podaljša aktiviu življenjska doba, dvigne pa s« raven samopomoči in pomofi ostalih članov, bohiiki imai manj napadov AP... 9 Zato vabimo vse bolnike s katerokoli obliko ishemične h lezni srca, da se včlanijo v koro name klube in pomagajo širii zdrav način življenja. Koronani klub že ustanavljamo v Laškeii in v Vojniku, ustanoviti pa gč želimo tudi v Šentjurju, Sloveii skih Konjicah, Žalcu in v Štori Pri ustanavljanju Koronani- ga kluba v Laškem nam poim ga vodstvo zdravilišča. Zdra\t- lišče ima vse možnosti tudi a rehabilitacijo srčnih bolnikov, Program rehabilitacije bo pote- kal v telovadnici, fitnes centru it v bazenu vsak torek in četrtek med 10. in 12. uro. Program b« vodila fizioterapevtka iz zdravi lišča, strokovno pa bo pomagal Tone Velikonja, dr. med., iz Laš kega, od kardiologov bo sode- loval prim.Tasič. O ustanovnem zboru, ki bo predvidoma v za četku junija, vas bomo obvestili Ce imate tudi vi zdravstvena težave in ne veste, kako ravna i ti, pišite na Novi tednik, Pr^i šemova 19, Celje, za rubrilai Zdravnik svetuje in strokov njaki iz Zdravstvenega doma Celje vam bodo odgovorili. KOZMETIČARKA SVETUJE Celulit pod kontrolo Namenska telovadba (z določenim ciljem), pravilno in zdravo prehranjevanje in dovolj tekočine - to je naj- preprostejša in najcenejša preventiva za nastanek celu- lita. Da se ga povsem odstra- niti ne da, pa itak že vemo. Zato storimo vsak dan ne- kaj za svoje telo in obresti bodo kar hitro tu, sploh pa časa ni več na pretek; kmalu bo tu poletje, ko bomo nosile (tudi) kopalke in seveda s po- nosom razkazovale svoja te- lesca. Torej je treba začeti že kar danes in vztrajati, da nam vsakodnevna skrb za telo preide v prijetno navado. Le redna vadba, krtačenje in pravilno prehranjevanje lah- ko občutno pomagajo pri iz- gledu ter odpravljanju poma- rančne kože. Kaj uživafi? Jejmo veliko zelenjave, sadja, polnozrnatih žitaric ter čim manj maščob ter sladka- rij. Popijmo najmanj poldrugi liter tekočine na dan - najbo- lje čaj ali vodo (seveda brez sladkorja in brez mehurč- kov). Svetujem mlačen čaj, ki deluje ugodno na črevesje, zlasti meto. Dnevno užijte do- volj vitamina C in E, ter seve- da vitamina A, ki deluje ugod- no na kožo. Posvetujte se s farmacevtom. Vsekakor so tudi minerali dobrodošli - sili- cij še posebej krepi mišično tkivo. Kako telovaditi? Uspele boste le, če boste vztrajne. Priporočam vsaj tri- krat tedensko tek (20 minut), lahko tudi plavate ali kolesa- rite. Če je mogoče, se posve- tujte s fitness trenerjem, kate- re vaje lahko izvajate same doma oziroma v telovadnici. Sicer pa je o tem na tržišču že dovolj literature, še bolje pa si je ogledati video kasete. Vsak dan si doma krtačite telo tako dolgo, dokler koža ne pordeči. Pričnemo nežno na levi nogi in stopnjujemo pritisk, nadaljujemo na desni in končamo v dimljah. Tre- buh, zadnjico in boke krtači- mo s krožnimi masažnimi potegi. Na koncu telo nama- žemo s kremo proti celulitu (najbolje kremo na osnovi alg, cimeta...) Pazite, da ne pride v stik z očmi in spolovi- lom. Žalim vam veliko vztrajno- sti in veliko veselja ob pogle- du na rezultate, ki ste jih na tak način dosegle. Kozmetičarka VESNA Naše živali v vročini Vemo, da je počutje živali odvisno pred vsem od gospo- darja. Čeprav se želo radi pri- števamo k naprednemu delu sveta, naše ravnanje z živalmi ponekod ni humano, temveč porazno. Pri tem mislimo na domače živali, te so dostikrat deležne slabega ravnanja; tr- pinčenja zaradi brezbrižno- sti, brezčutnosti in malomar- nosti nekaterih lastnikov. Že farmska reja prinaša s seboj poleg komercialnih učinkov veliko slabih strani za živali. Živina naj ne bo kmetu samo kmetijski proizvod, ampak tu- di žival, ki je čuteče bitje. Polet- je se bliža in zaradi vročine živali trpijo. Društvo proti mu- čenju živali opozarja in prosi, da zagotovite svojim živalim poleg hrane dosti sveže pitne vode. Zagotoviti jim ustrezne higienske razmere. Živali naj ne bodo na prekratkih prive- zih, zagotoviti jim je potrebno ležeč položaj. V primeru bolez- ni jim nudite veterinarsko po- moč. Osnovni pogoji za našega va- ruha in prijatelja psa: - suho zavetje, v sončni pri- peki senca, pasja uta naj bo "primerno velika in dobro izoli- rana; - izdaten obrok zdrave hrane (mladički do enega leta starosti se hranijo 3-4-krat na dan); - vedno dovolj sveže čiste pitne vode; - primerna, lahka veriga, dol- ga najmanj 3-4 metre z ovratni- co, ki ga ne sme stiskati ali drgniti; - če pes biva v bivaku, naj ta ne bo premajhen (3 x 4 m). Nujno ga spustite večkrat z verige ali iz pesjaka, da se spro- sti. Tudi psi v stanovanjih po- trebujejo dosti vsakodnevnega gibanja. Skoti se več domačih živali (psov, mačk), kot bi bilo zaže- leno. Zato jih lastniki kot neza- želene kruto ubijajo, zavržejo jih ali sestradajo do pogina. Samice dajte sterilizirati in samčke kastrirati. S tem boste preprečili ne zaželeno razmno- ževanje. Ne le ljudje, tudi živali imajo pravico živeti. Društvo proti mučenju živali 29 KMETUSKO SVETOVANJE Čas za subvencije do Iconca maja v Uradnem listu 33/00 z Ijje 14. 4. 2000 je objavljen jj^pis za dodelitev subvencij ^ obnovo sadovnjakov in vi- jjgradov, za oba razpisa mo- jjte do 30. maja oddati pravil- no izpolnjen Osnovni obrazec J kmetijskem gospodarstvu, ^Ic za oddajo zahtevka za do- jelitev subvencije za obnovo ^^ogradov je 15. junij, za ob- Ministrstvo za kmetijstvo, jozdarstvo in prehrano in lldad za regionalni razvoj in iliranjanje poseljenosti slo- enskega podeželja sta v Iradnem listu 36-37/00 z dne . 5. 2000 skupaj objavila jav- i Razpis za dodeljevanje redstev, namenjenih finan- iranju razvojnih progra- lov na kmetijah in pre- tmkturiranju kmetijstva. Predmet razpisa je dodelje- anje nepovratnih sredstev, godnih posojil in jamstev mi- istrstva in sklada za financira- je projektov kmetijstva in do- olnilnih dejavnosti na kmeti- ih za naslednje namene: Al: strukturne spremembe: 1. gradnje in obnove hlevov, nakupi hlevske opreme in os- novne črede za govedorejo, re- jo drobnice, prašičerejo, konje- rejo, rejo kuncev ter izgradnja ali obnova prostorov za skla- diščenje gnoja in gnojevke; 2. gradnja ali obnova objek- tov za skladiščenje, dodelavo in predelavo kmetijskih pri- delkov oziroma proizvodov slovenskega izvora; 3. gradnja ali obnova objek- tov za usposobitev dopolnil- nih dejavnosti na kmetijah; 4. obnova objektov in na- kup naprav za sušenje in do- delavo semena. Minimalna višina zaproše- nih sredstev je 3 milijone to- larjev, najnižja predračunska vrednost 6 milijonov tolarjev. A2: modernizacija kmetij: 1. investicije v vrtnarski pri- delavi - postavitev ali adapta- cija vseh vrst zavarovanih prostorov za vrtnarsko pride- lavo za moderrjp vrtnarsko proizvodnjo; 2. investicije v postavitev zaščitnih mrež proti toči za zavarovanje v sadovnjakih, na vrtninah, v drevesnicah ter postavitev hmeljskih žičnic; 3. nakup kmetijskih zem- ljišč; 4. nakup specialne mehani- zacije - posebni vrtnarski stroji in oprema, mehanizaci- ja za uporabo na nagnjenih terenih, okoljevarstveno sprejemljivi stroji, mehaniza- cija v okviru strojnih krožkov. Zaprošen znesek ne sme biti višji od 3 milijonov tolar- jev in ne nižji od 1 milijona tolarjev. E2: sanacija kmetij: Upravičenci so kmetje, ka- terih obstoj je ogrožen zaradi individualne škode (požar. plazovi, poplave, večji pogini živali, neurja s točo, pozeba, suša, potres,...) E3: enkratna sanacijska pomoč: Upravičenci so kmetje v enakih primerih kot zgoraj v času, ko ni odprt rok za prija- vo na financiranje sanacij škod iz točke E2. Vloge za financiranje struk- turnih sprememb na kmeti- jah in izvedbe modernizacije kmetij je potrebno oddati do 30. junija, vloge za enkratno sanacijsko pomoč pa do 31. decembra 2000. Poslati jih je treba na posebnih obrazcih na Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja v Rib- nico. Obrazce lahko kupite na pooblaščenih enotah Hranil- no kreditne službe Slovenije. Vse ostale razpisne pogoje in podrobnosti vam bodo razlo- žili svetovalci na vaši enoti za kmetijsko svetovanje. Sonce in icoža Koža je največji organ člo- veškega telesa. Njena površi- na znaša od 1,6 do 1,9 kva- dratnega metra, debelina pa je različna in znaša od 0,5 do 5 mm. Že 20 odstotkov uničene kože ima hude po- sledice za telo in lahko pov- zroči celo smrt. Osnovne naloge kože so številne, in sicer: - varuje pred vplivi okolja (mehanskimi, kemičnimi, pred UV sevanjem, izsušitvi- jo, vdorom vode in povzroči- telji bolezni), - uravnava telesno tempe- raturo ter količino vode in soU v telesu, - zaznava čute za dotik, pri- tisk, bolečino in temperaturo, - skrbi za izločanje vode, soli ter produktov presnove in - sintetizira vitamin D. Koža je zrcalo dobrega po- čutja in duševne uravnoteže- nosti, zato je prav, da ji posve- čamo vso skrb in nego. To je posebno pomembno v ob- dobju, ko smo izpostavljeni močnejšemu UV sevanju, kaj- ti danes je popolnoma jasna zveza med prekomernim sončenjem, prezgodnjim sta- ranjem kože in pogostostjo kožnega raka. Da bi preprečili razvoj tistih patoloških sprememb v člo- veškem organizmu, ki nasta- nejo kot posledica prekomer- nega sončenja oz. kot posle- dica absorbcije prevelike koli- čine fotonov v biološkem ma- terialu, uporabljamo varoval- ne pripravke za sončenje. Le- ta 1928 so v Ameriki izdelah prvi komercialni pripravek za sončenje. Ugotovili so na- mreč, da nekatere organske spojine absorbirajo UV seva- nje in tako preprečijo nasta- nek sončnih opeklin na koži. Danes poznamo mnogo raz- ličnih UV filtrov, ki so po svo- jem izvoru naravni ali sintez- ni, po kemizmu pa organski ah anorganski. Organski UV filtri so tisti, ki v kožo prodirajo in lahko že sami povzročajo reakcije. Ta- ko so pogosti stranski učinki organskih UV filtrov alergije in razne dermatoze. Anor- ganski UV filtri pa imajo pred organskimi dve izraziti pred- nosti, in sicer: odbijajo seva- nje v celotnem delu spektra, ne prodirajo v kožo in tako posledično ne povzročajo alergičnih reakcij. Pri preprečevanju in zmanj- ševanju fotobioloških poš- kodb kože imajo pomembno vlogo tudi antioksidanti, saj se ravnotežje encimskih siste- mov v organizmu poruši pri masovnem nastajanju reaktiv- nih spojin (npr. pri sončenju). Tako je pomembno, da so tudi ti vgrajeni v pripravke za son- čenje in za nego po sončenju. Največ in najbolj upravičeno se v ta namen uporablja vita- min E. V pripravkih deluje na naslednje načine: - površinska aplikacija zna- čilno zmanjša sončne opekli- ne, ki jih povzročajo UV žarki, - zmanjša nastanek edema po sončenju, ki je sicer najbolj izrazit 30 ur po sončenju, - varuje kožo pred nastan- kom gub in zmanjša že nasta- le gube in -varuje lipide in lipoprotei- ne celičnih membran in ohra- nja njihovo sposobnost veza- ve vlage. Vedno bolj pogosta pa je posebna oblika alergične reakcije kože, imenovana Malorca akne, to so drobni rdeči mozoljčki, ki nastanejo predvsem na dekolteju, nad- lahti, rami in manj na obrazu. Ta oblika alergije nastane kot posledica kombinacije moč- nega UV sevanja, emulgator- jev in maščob. V tem primeru je smiselna preventiva ta, da uporabimo varovalni pripra- vek z visokim faktorjem, brez maščob in emulgatorjev. Naj- primernejši tovrstni pripravki so v obliki gela. Človeška koža je razUčno občutljiva na delovanje UV žar- kov, odvisno od rase in tipa kože. Nedvomno je najbolj ob- čutljiva koža svetlolasih belcev in sveda koža rdečelasih bel- cev. Vsako kožo pa je potrebno pred sončenjem zaščititi in ta- ko preprečiti zgodnje in pozne reakcije kože (pigmentacija, opekline, alergije, kožni rak). Varovalnih pripravkov, s kate- rim lahko podaljšamo čas biva- nja na soncu in s katerimi lah- ko zmanjšamo škodljive učin- ke sončnih žarkov, je na tržišču veliko, zato je pomembno, da znamo med njimi izbrati tak- šne, ki bodo naši koži najbolj ustrezali. mag. SIMONA RUČIGAJ, dipl. inž. MOJA POKOJNINA odgovori o upolcojevanju Nov zakon o pokojnin- skem in invalidskem zavaro- vanju, ki velja od 1. januarja 2000, je prinesel v slovenski pokojninski sistem veliko sprememb. Čeprav se bodo določila zakona uveljavljala postopoma v naslednjih de- setih letih, marsikoga že se- daj zanima, kdaj se bo lahko upokojil. V sodelovanju s Petrom Šalejem, vodjo od- delka za pokojninsko in in- validsko zavarovanje pri celjski enoti ZPIZ, bomo od- govarjali na vaša vprašanja. Pošljite jih na Novi tednik, Prešernova 19, Celje, z ozna- ko Pokojnina. Rojena sem 12. 8. 1951. Zaposlena sem neprekinje- no od 19. 7. 1971. Imam dva otroka. Kdaj se bom lahko upokojila? Ali imam kakšno možnost za predčasno upo- kojitev? Vaš prvi pogoj upokojitve je glede na sporočene podatke časovno odmaknjen za 8 let. Torej bi se predvidoma lahko upokojili v maju leta 2008, ko boste stari več kot 56 let in 8 mesecev in boste izpolnjevali zahtevani pogoj pokojninske dobe. Uveljavljanje otrok za znižanje starostne meje v va- šem priiiieru ne prinaša boni- tete, kajti starostni pogoj bi izpolnili že ob svojem 56. letu starosti, medtem ko boste pogoj pokojninske dobe iz- polnile šele v maju leta 2008, seveda ob predpostavki, da ste ves čas do upokojitve za- varovani. Nov zakon o pokoj- ninskem in invalidskem zava- rovanju ne pozna pravice do predčasne pokojnine, razen v prehodnih določbah, ko daje možnost predčasnega upo- kojevanja po starih predpisih (veljavnih do 31. 12. 1999) le delovnim invalidom in neza- poslenim osebam pod dolo- čenimi pogoji. Imam dva otroka. Rojena sem 23. 8. 1950, letos, 23. novembra, bom imela 34 de- lovnih let. Kdaj se bom lah- ko upokojila?' Glede na podatke, ki ste jih posredovali, in če boste ne- prekinjeno zavarovani, se lahko upokojite predvidoma oktobra leta 2004. V prehodnem obdobju je v letu 2004 predvidena zahte- vana starost za ženske 54 let in 8 mesecev, medtem ko bo tega leta potrebno izkazovati tudi 35 let in 9 mesecev po- kojninske dobe. V vašem pri- meru se vam lahko zahteva- na starostna meja zniža za dva otroka, kar pomeni 6 me- secev in 8 dni, medtem ko vaša pokojninska doba ni sporna, saj to leto presežete zahtevano dobo ob pogoju, da ste ves čas zavarovani. Bo- jazen, da boste zastonj delali dalj časa, kot je zahtevana pokojninska doba, je odveč. Tistega, ki ima več pokojnin- ske dobe od zahtevane, na- mreč nov zakon o pokojnin- skem in invalidskem zavaro- vanju nagrajuje z bonusom pri odmeri pokojnine, kar po- sledično pomeni višji znesek pokojnine. BIO KOLEDAR IŠČEMO DOM Več informacij o izgubljenih psih lahko dobite v hotelu in zavetišču za živali Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah na telefon 749-06-00 ali na spletnih straneh http://come.to/ zonzani. V zavetišču se trenutno nahaja 8 tednov stara psička križanka, kije bila najdena v Celju 9. maja. 30 RADIO - FILM - TELEVIZIJA NEPRESLISITE j NA RADIU CEUEj PONEDEUEK, 22. MAJA, OB 12.20 IN 13.20 BINGO JACK Tudi ta ponedeljek ne pozabite na Bingo jack in Miho Barboriča, s katerim skupaj izbirate domačo in tujo melodijo tedna. Kar izberete, to poslušate - do prihodnjega ponedeljka - vsak dan, v jack potu, ob 8.40 in 16.30! OD PONEDEUKA DO PETKA: POZORNOST ZA POZORNOST Malo smo jo skrili, rubriko Pozornost za pozornost. Po tri vprašanja dnevno še vedno zastavljamo in preverjamo, kako pozorno nas poslušate. In to tudi nagradimo. Vsak dan, od ponedeljka do petka, v jutranjem, dopoldanskem in popol- danskem programu. A nikoli ob isti uri! Zato je najbolje, da nas ves čas pozorno poslušate. ČETRTEK, 25. MAJA, OB 10.10 POP ČVEK Pop čvek bo tokrat s skupino Tabu. In z njimi se bo pogovarjala Simona Brglez, ki pridno skrbi za to, da si popularni slovenski pevci, pevke in ansambli podajajo kljuko vsak četrtek. Na eni strani stojijo ger- manski barbari. Na drugi strani stoji rimska vojska. Barbari v krznih in s sekira- mi v rokah; gola rjoveča neci- vilizirana sila. Rimljani med- tem z oklepi in ščiti in konje- nico in lokostrelci disciplini- rano čakajo na ukaze. Pred vrstami lokostrelcev je sko- pan kanal, vanj nalit petro- lej. Na znak se petrolej prižge in tisoče puščic, pospremlje- nih z ognjenimi kroglami sto- tih katapultov, zažvižga sko- zi zrak in med barbare. Goz- dovi zagorijo. Barbarom preostane le naslanjanje na prej omenjeno golo necivilizi- rano silo. Zemlja bobni, ko se dve vojski zabijeta ena v dru- go in se začne boj iz prsi v prsi. General Maksim sanja o sprehodih skozi žito, o dlani, ki drsi preko snopičev, sanja o domu. Ne sodi med tiste, ki bi svoje ljudi poslal v pekel, sam pa bi iz daljave sprem- ljal dogajanje. General Mak- sim se drži rekla, da se smrt smehlja vsem ljudem, in edi- no, kar lahko pravi človek naredi, je to, da se ji nasmeji nazaj - in zato gre v pekel tudi sam. In sanja med pe- klom. Tisti, ki si je reklo izmi- slil, cesar filozof vojskovodja Mark Avrelij, sedi na svojem konju v ozadju bitke, in ve, da se poslednja bitka ne boju- je in ne more bojevati v teh tujih krajih; poslednja bitka se bo bojevala doma, za dom. In Mark Avrelij ve, da je pravi človek za to bitko Maksim. Pa se bo vsakdo stri- njal s tem? Tole je zelo epski film. Zelo »velik« film, ki si tudi vzame veliko časa (160 minut). Film, kjer nesposobnost ljubiti po- meni le sposobnost sovražiti. Film o vsemogočnih junakih, o večnih bipolariziranih te- mah izdajstva in ambicije, ljubezni in ponosa. Morda je to slabost - toda po drugi stra- ni je vsaka kategorija, po ka- teri se ponavadi ocenjuje film- sko delo, naravnost božanska, energizirana, vitalna, kot je to le lahko. Film, ki vas bo z vsemi temi scenami, od borb v gozdovih, pa do prizorov v areni, pustil začudene in z mi- slijo, kakšno nemogoče noro delo je bilo potrebno, da se: skoreografira toliko ljudi v ta- ko popolne plese s smrtjo; naj- de takšne in toliko starinskih kostumov; pripravi takšna gi- gantska scenografija; ujame tako prvovrstna fotografija; zaigra tako z dogajanjem simbiotična ^ glasba; zadiha tako znojna'pristna starorim- ska atmosfera. In ja, tudi igra je dobra. Pri čemer niti ne navijam toliko za izvrstnega Riisella Croiva (Prebujena vest) v vlogi generala, kot za Joaquina Phoenixa (8 mm), ki igra cesarja. Ridley Scott (Osmi potnik) je razpršil pre- ko filmskega platna vse bese- de, ki so kdaj bile izrečene o gladiatorstvu, o kruhu in igrah, o tem, kako obvlado- vati množice in kako množice lahko obvladajo tebe, o pred- nostih in strahu svobode k ujetništva, o življenju - pak gor - ali smrti - palec dol - injik prenesel v tako fascinantne sli- ke, da jih je pravi užitek pn vajati nazaj v pisavo. Pri tak- šnih adutih se filma ne da skritizirati. Film je tako pok slik, da spada v kinodvoram - da lahko v vas, če ste slučaj- no pozabili, kako je to čutiti, ponovno rodi kino oboževal- ca. Da vas lahko naravnost navdihne z mogočnostjo film- skih zmožnosti. Pri nas je tole, če slučajno ne veste, evropska premiera ma. Prepuščam vam gledanje. PETER ZUPANC KINO Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spremem be programa. Union: od 18. do 24.5. ob 19. in 21.15 akcijski pustolovski film Trije kralji. Mali Union: od 18. do 21.5. ob 18.30 in 20.30 ter od 22. do 24.5. ob 20.30 grozljivka Brezglavi jezdec. Metropol: od 18. do 24.5. ob 17.30 in 20.30 ter 19. in 20.5. ot 23.30 zgodovinski spektakel Gladiator, 20.5. ob 10. akcijsk pustolovski film Trije kralji. Kino Žalec: 20. in 21.5. ob 20. črna komedija Lepota p« ameriško, 21.5. ob 17 biografska drama Hurikan. Gremo v kino! Neil Jordan je režiral filme: Angel, Mona Liza, Intervju Z vampirjem, Michael CoUins, Mesarček... Nagrajenca sta Pet^ Petrovič, Miklošičeva 3, Celje in Marjana Oprešnik, Dušana Kvedra 35, 3230 Šentjur. Prejela bosta vstopnico Celjskiti kinematografov za ogled filma. Tokrat se nagradno vprašanje glasi: spektakel Gladiator jf režiral Ridley Scott, ki je za uspešnico Thelma in Louise prejel Oskarja. Kateri igralki sta zaigrali v glavnih vlogah? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19 , 3000 Celje, do ponedeljka, 22. maja. Izžrebali bomo tri dobitnil^^ vstopnice za ogled filma. SKRITA KAMERA • Po mnenju študentov novi- narstva je voditelj Odmevov na TVS Uroš Slak med tistimi novi- narji, ki jim gre najbolj zaupati. Očitno bodočemu magistru prava zelo zaupa tudi odgovor- ni urednik informativnega pro- grama Uroš Lipušček, ki je na Slakovo pobudo iz zloglasnega novinarskega kodeksa umaknil člen, ki zahteva, da mora novi- nar svoj vir informacij povedati odgovornemu uredniku. Še vedno pa v kodeksu ostajata dve pomembni določili: 1. člen: odgovorni urednik ima vedno prav in 2. člen: če odgovorni urednik nima prav, velja 1. člen. • Že rahlo pozabljenega TV zvezdnika Stojana Auerja so zadnje dni videvali, kako hodi okoli nacionalne RTV hiše, ki jo je pred časom zamenjal za ko- mercialno POP TV, kjer pa je kmalu dobil nogo. Ali se Auer pripravlja na vrnitev k nacional- ki? In kaj naj bi tam počel? Bo dobil vodenje kakšne nove raz- vedrilne oddaje ali bo nemara segel po kakšnem visokem po- ložaju? Odgovorov na ta vpra- šanja ne pozna niti generalni direktor Janez Čadež. Vedo pa jih v vodstvu stranke, ki je sesta- vila novo vlado in bi z Auerjem, ob generalu Čadežu, še okrepi- la svoje pozicije na nacionalki. S tem bi se še za korak približali pravi ljudski televiziji. • Metka Lainšček in Nataša Ri- javec, marljivi poročevalki o do- gajanju na slovenski politični sceni, si bosta končno malo od- dahnili. Skupaj z njimi pa tudi gledalci, saj je konec ugibanj, kdo bo sestavljal novo sloven- sko vlado. • Voditeljica Odmevov na TVS Tanja Starič je menda zelo za- dovoljna z novo podobo, ki sta ji jo namenila RTV stilistka in frizer. Prav nasprotno pa je ogorčena mlada voditeljica Pe- tra Kerčmar, ki priznanemu strokovnjaku, ki skrbi za lepoto najlepših Slovenk, ne more oprostiti, da ji je krepko skrajšal lase. Najbolj prizadeta ob vsem tem pa je prihajajoča zvezda informativnih oddaj Natalija Racman, ker mora za svojo podobo skrbeti sama. Za obla- čila in stilista, ki bi poskrbel za voditelje in voditeljice poročil, je nacionalki namreč zmanjkalo denarja. • Vsemogočna urednica razve- drilnega programa Miša Molk rada posega v že posnete odda- je. Po tem ko so, menda po njenem naročilu, izrezali nepri- meren skeč iz TV Popra, je enak poseg doživel tudi Jaka Šraufci- ger v oddaji Zoom. Včasih so temu rekli cenzura, v demokra- ciji pa je to uredniška pristoj- nost. Toliko, da se ve. GLASBA 35 Porin Igorju Korošcu porin je najvišje hrvaško diskografsko ^znanje, ki ga podeljujejo vsako leto. Le- ^ gta ga za producentsko delo na zgoščen- . zagrebških solistov Concerto pastorale jejela tudi dva Slovenca. Ljubljančan Ivo 0Č je prejel nagrado za glasbeno produk- Celjan Igor Korošec za najboljši tonski ^jnetek klasične glasbe, Zagrebški solisti ^23 najboljšo izvedbo v kategoriji večjih ^jiornih zasedb. fjagrade so podeljevali v Makarski. V tem jju je bil Igor Korošec na službeni poti v Pragi, jto so priznanje v njegovem imenu prejeli jgrebški solisti in mu ga, prav tako kot Ivu ftriču, slavnostno podelili na koncertu Za- jebških solistov v celjskem Narodnem domu. Igor Korošec ni le tonski mojster, ampak plinoma dela kot skladatelj, aranžer in pro- učeni zabavne glasbe ter kot producent kla- fne glasbe. Piše tudi za lutkovne predstave in ela za gledališče. V Celju večkrat pomaga pri zvočenju različnih prireditev, sicer pa je di- .|(tor glasbenega ateljeja Coda iz Celja. Z egovo pomočjo so mnogi glasbeniki začeli fojo kariero, v zadnjem času pa zlasti mladim ]inaga pri prvih korakih v svet glasbe. Za sodelovanje z Zagrebškimi solisti, svetov- jznano hrvaško skupino z več kot 60 posneti- j ploščami in z dolgoletnim delovanjem na asbenem področju, se lahko zahvali sklada- Igor Korošec s Porinom za najboljši tonski posnetek klasične glasbe. telju Nenadu Firštu, ki je kot j izvršni producent prevzel or- : ganizacijo snemanja. CD so posneli 1. novembra v Celju. ] »Veliko mi je pomenilo že j povabilo k sodelovanju s tak- | šnimi glasbeniki, priznanje pa je samo še dodatno potrdilo, da je bilo to sodelovanje opa- ženo in nagrajeno, čeprav v tuji državi,« pravi Igor Koro- šec. »Sicer pa je že skoraj tradicija, da se morajo ljudje potrditi zunaj, šele nato jim pokimajo tudi doma. S tem se ne obremenjujem.« S snemanjem se ukvarja že 10 let, svoje podjetje, glasbeni atelje Coda, pa ima 7 let. Ima svoj studio in svojo založbo, ki je bila glasbena založba v Celju. Doslej so izdali dela več kot 50 različnih glasbenih iz- vajalcev. Pri vsem najde čas še za nastopanje v duetu Can-Can. »To je rezultat 30-letnega uk- varjanja z glasbo. Človek se zastrupi z njo, poleg tega je potrebno zaslužiti za štipendi- je in pokojnino.« Tudi sinova gresta po njego- vi poti. Damir je tolkalist in je imel pred kratkim uspešen re- cital. Sicer pa študira na Glas- beni akademiji v Zagrebu in igra v številnih orkestrih. Rok je kot pianist končal nižjo glas- beno šolo in pomaga očetu pri snemanjih in ozvočevanjih. SIMONA BRGLEZ Foto: SHERPA Dogmatiki v Zamorcu Danes zvečer, v četrtek, bodo ljubitelji kvalitetnega žura zagotovo prišli na svoj račun v krčmi Zamorc, ki je v ta namen pripravila koncert puljske skupine Dogma, ki v zadnjem času prihaja tudi na slovenski glasbeni trg. Dogma je pri nas še relativno neznana skupina, čeprav na hrvaškem velja za eno izmed osvežitev dokaj predvidljive hrvaške pop- rock in tudi jazz scene. S svojo ne pretirano skomercializira- no različico ročka so se povzpeli na tretje mesto naj prodajanih plošč na Hrvaškem. Morda je tudi to razlog za obisk nocojšnjega koncerta? MOHOR HUDEl I Dnevi mladili I in kulture mBW\e prihodnji konec tedna že desetič v znamenju mladinsl(e kulture Od četrtka, 25. maja, do sobo- \ 27. maja, bo v Velenju že Eseti tradicionalni festival mla- inske kulture z naslovom Dne- imladih in kulture, ki ga tudi tos pripravlja Šaleški študent- dklub (ŠŠK). Prvi Dan mladih ikulture je ŠŠK organiziral že ta 1990 namesto takratnega igoslovanskega praznika mla- osti, mesto dogajanja pa tudi ikrat ostaja isto - Velenjski grad, jerbo večina prireditev, »glav- a« pa bosta zagotovo petkov in ibotni glasbeni večer. V petek se bodo na \'elenj- ^em gradu ob dveh lokalnih isedbah - mladih garažarjev 'imfomanke in v slovenskem fostoru že uveljavljenih Res 'ullius - predstavili še trenutno ^jboljši slovenski rockerji 8ycho-Path, poskočni primor- l^i zabavljači Elvis Jackson in vezde večera, ameriški New ''et Kojak, ki delujejo pod okri- svetovno znane alternativ- «založbe Touch&Go Records. I^upino sestavljajo sami uve- ^vljeni glasbeniki, dva od njih ^ sta pred leti igrala tudi v bitnih Girls Against Boys. Dan kasneje se obeta še en '^ncertni dogodek. Na istem "izorišču bodo najprej nastopi- ''jubljanski Alterra, za njimi ^Sende domače alter-rock sce- brežiški Demolition Group, ^^tival pa bodo zaključili New Mel Army. To bo tudi prvi in ''''ni nastop te kultne britanske J^t^k zasedbe pri nas. New Mo- Army prav letos praznujejo ^^jseto obletnico delovanja, po- *8Številnih starejših hitov sku- jte pa bodo ljubitelji tovrstne ™sbe lahko slišali tudi nekaj p9db z njihovega januarja iz- ^•^ega albuma »Eight«. '^oleg omenjenih koncertov so '^•enjčan i ob »dnevu mladosti« pripravili še številne manjše ulične koncerte, ustvarjalne delavnice, košarkaški in odbojkarski turnir, tek mladih, skate contest in vse- slovenski literarni maraton. Vse prireditve na festivalu so brez- plačne, v primeru slabega vre- mena pa bosta koncerta v Rdeči dvorani. EXPRESSEXPRESS • Po desetih letih sta se v skupi- no (duo) Tears Por Fears spet združila Roland Orzabal in Curt Smith. • Izšel je dolgo pričakovani novi album legendarnega kanadske- ga folk-rockerja Neila Vounga. LP »Silver&Gold« je večinoma zapolnjen z akustično godbo. • 24. maja bodo v Angliji pre- mierno prikazali film »Honest«, v katerem so pod taktirko reži- serja Davea Stevvarta (Euryth- mics) same sebe odigrale člani- ce dekliške zasedbe Ali Saints. • Sredi prihodnjega meseca se bodo na veliko turnejo po ZDA skupaj s ponovno formirano le- gendarno hip-hop navezo N.VV.A. podali še rap velikani Dr. Dre, Eminem, Snoop Dogg in VVarren G. • Country spajsice Dixie Chicks so bile velike zmagovalke letoš- nje, že 35. podelitve nagrad Country Music Avvards. Dekle- ta so med drugim zmagala tudi v prestižnih kategorijah album leta in vokalna skupina leta. • Tri leta po izidu LP »Lefs Face It« se na glasbeno sceno spet vračajo poskočni Američani Mighty Mighty Bosstones. To- krat z LP »Pay Attention« in singlom »So Sad To Say«. • V torek je izšel soundtrack za dmgi del filmske mega uspešni- ce Mission Impossible. Naslovno temo so posneli trenutno najbolj vroči ameriški rockerji Limp Biz- kit, prvi single »I Disappear« pa so si izborili MetalUca. • Bratje Hanson so leta 1997 z debitantskim LP izdelkom »Midd- le Of Nowhere« že prepričali več kot osem milijonov Zemljanov, v ponedeljek pa sp se spet vrniU v vrhove svetovnih lestvic z LP »This Time Around«. • V petek, 19. maja, bo na gos- podarskem razstavišču v Ljub- ljani velik rave party Mayflo- wer. Na štirih odrih (Techno, House, Trance in Break-beat) bo poleg vodilnih domačih DJ rola- lo še nekaj znanih jezdecev plošč iz tujine. • Skupini Victory je po mnogih zapletih le uspelo dokončati vi- deospot za aktualno uspešnico »Zelena dežela«. • Primorska rockerica Lara Ba- ruca je s svojega LP prvenca »Kar ne piše« objavila dmgi urad- ni single »Moj odgovor«. • Založba Multimedija je na do- mači trg lansirala maxi- single »Lunanai« trenutno najpopular- nejše slovenske ročk skupine Siddharta. Na kompaktni plošči sta dve verziji omenjene sklad- be - originalna z albuma »ID« in duet z Vladom Kreslinom - ter trije koncertni posnetki. • Natalija Verboten je okriljem založbe Zlati zvoki prejšnji te- den objavila svoj tretji album, na katerem je moč slišati tudi popevko »Moje srce«, ki je sicer priredba uvodne teme »Cambio Dolor« mehiške telenovele »Divji angel«. • Po dveh letih premora se na glasbeno sceno spet vrača prva dama domače plesne godbe An- ja Rupel. Še pred koncem me- seca bo izšel njen novi album »Ne ustavi me nihče«, za katere- ga je glasbo spet prispeval Aleš Klinar, besedila pa je napisala Anja sama. • Agencija Ideal turist obvešča, da ima na voljo še nekaj vstop- nic za koncert legendarnega me- hiškega kitarista Carlosa Santa- ne, ki bo 26. maja na Dunaju, info: (05) 63-98-608. • Po treh letih se na slovenske odre spet vrača legendarna pev- ka Cesaria Evora. Pevska kralji- ca Zelonortskih otokov bo v Ljub- ljani ob podpori kar enajstčlan- ske spremljevalne zasedbe pred- stavila svoj izvrstni lanski album »Cafe Atlantico«. Njen nastop bo obenem tudi uvod v letošnjo Drugo godbo, ki se odvijala med 29. majem in 10. junijem, urad- no pa jo bo odprl alžirski zvezd- nik Khaled. SŠ VRTIUAKPOLKIN VALČKOV 20 VROČIH RC 361 ZA AVTOMOBILISTE Prihaja novi mercedes C Mercedes Benz sedaj tudi v resnici in nič teoretično pred- stavlja svoj novi C. To je druga generacija; prvič so mercedes C razreda postavili na svetlo leta 1993 in doslej izdelali kakšnih 1,6 milijona vozil. Za njegovega naslednika, torej novi C, so porabili skoraj 2,6 milijarde mark, ga razvili v štirih letih in računajo, da se jim bo že naslednje leto po- srečilo prodati kakšnih 250 tisoč avtomobilov. Novi C je od predhodnika nekaj daljši (za 10 milime- trov), medosna razdalja je daljša za.25 milimetrov, hkrati je avto tudi notranje prostor- nejši, vendar ta razUka ni tako očitna. Zunanja podoba nove- ga avtomobila je veliko bolj domiselna oziroma dinamič- na kot prej, se pa hoče (in zmore) primerjati predvsem z BMW serije 3, audijem A4, VW passatom in tovrstno konku- renco. Pri osnovni izvedenki (C 180) so dosegli tudi izjemen količnik zračnega upora , vse- ga 0,26, kar je, kot pravijo pri tovarni, najbolje pri tovrstnih limuzinah v tem razredu. Avto se poleg vsega tega dokazuje s številnimi tehničnimi inovaci- jami, ki so vsaj delno ugledale luč sveta v veliko večjem in prestižnejšem mercedesu raz- reda S, vendar pri Mercedes Benz ne shšijo radi misli, da je C pač pomanjšani S. Veliko pozornosti so name- nih aktivni in pasivni varnosti, saj je avto serijsko opremljen s protiblokirnim zavornim si- stemom ABS, pa slovitim ESP, ki poskrbi za stabilnost vozi- la, prav tako elektronskim si- stemom BAS, ki v kritičnih okoliščinah povečuje zavor- no moč ipd. Vse variante, teh je, vsaj ko gre za motorje, sedem, so serijsko opremlje- ne z novim šeststopenjskim ročnim menjalnikom (razen C 320), za doplačilo ponujajo peststopenjsko prestavno av- tomatiko. Motorjev je torej sedem, od tega štirje bencin- ski in trije dizli. Osnovni ben- cinski je C 180 (129 KM), sledi C 200 kompressor (163 KM), pa C 240 (170 KM) in na kon- cu C 320, ki razvije 218 KM. Bencinski motorji iz serije CDI so naslednji: 200 (115 KM), 220 (143 KM) in 270 (170 KM). Pogon je seveda speljan k zadnjemu kolesnemu paru, opreme so tri (classic, elegan- ce in avantgarde), seznam doplačilne opreme primerno dolg in seveda z ustrezno ce- no. Prodaja novega C na slo- venskem trgu bo stekla 26. maja, letos računajo, da bodo prodali od 300 do 350 vozil, pri čemer bodo za začetek ponudiU 200 kompressor, 240 in 320 ter 220 CDI; drugo pri- de na vrsto jeseni ali proti koncu leta. Cene za sedaj še niso znane, tovarna pa pravi, da bodo v povprečju višje za vsega tri odstotke. Na sliki: mercedes C. Ugodni meseci icorporaci je Voiicswagen Lani je skupina Volkswagen, ki ima pod svojem okriljem kar osem avtomobilskih imer zaslužila manj kot leto prej, vendar je bilo rečeno, da se bodo razmere kmalu izboljšale Tako se je tudi zgodilo, upoštevaje podatek o poslovanju v letošnjih prvih treh mesecih. Skupina je ustvarila za 41 milijard mark prometa, kar je bilo za skoraj 15 odstotkov več k lani v tem času, medtem ko se je dobiček povečal celo za 36 odstotkov (na 484 milijonov mark V tem času je samo tovarna povečala svojo prodajo za 2,9 odstotka, Audi je za svoje avtomobil našel za 13 odstotkov več kupcev, Seatu se je prodaja povečala za 15, Škodi za devet odstotke ipd. Podatki kažejo, da se prodaja skupine nekoliko umirja predvsem v Zahodni Evropi (to^^ dogaja tudi v Nemčiji, ki je za tovarno daleč najpomembnejši trg), pomembno pa je, da grei avtomobili dobro v promet v Severni in tudi v Južni Ameriki. Na sliki: VW golf variant. Št. 20.. 18. mg} 200f ZA AVTOMOBILISTE 37 Renault megane coupe. Renault kupil Samsung Motor preden je Južno Korejo ijela velika gospodarska iza, se je ob vseh drugih tomobilskih tovarnah na ietek izdelave avtomobi- V pripravljal tudi veliki incern Samsung. Leta 1998, tako rekoč na (ietku gospodarske krize, je mestu Ulsan postavil tovar- ) avtomobilov. Tam naj bi Ekla izdelava SMS, limuzi- i,ki je bila v bistvu posnetek j jssanove maxime oziroma i ime. Toda Samsung Motor,, stavni del koncema, je iz- idal le nekaj sto avtomobi- \w,potem pa so proizvodnjo] aadi težav oziroma krize j slavili. j Tovarna ima zmogljivost 10 tisoč vozil v letu dni, proi- )dnja pa je znova stekla id nedavnim. V tem času iso se začela tudi pogajanja francoskim Renaultom, ki t3i 1 pripravljen kupiti Sam- mg Motor. Sedaj se je to tudi {odilo, saj so Francozi po- |li lastniki 70 odstotkov imsung Motor, preostali stniški delež pa je v rokah dveh družb koncema Sam- sung in banke Hanvit, ki je bila vse doslej največja upnica te južnokorejske avtomobil- ske družbe. Čeprav ni točno znano, kolikšen je dolg Sam- sung Motor, ga ocenjujejo na 3,9 milijarde dolarjev. Franco- ski Renault še ni objavil svojih načrtov s Samsungom, ven- dar je jasno, da naj bi vendar- le stekla izdelava SMS. Kot vse kaže, naj bi nekaj kasneje začeli tam izdelovati tudi kak- šno Renaultovo vozilo, verjet- no megane. Lani so v Južni Koreji prodali nekako 1,5 mi- lijona avtomobilov, delež tu- jih vozil pa je bil povsem za- nemarljiv. Septembra tudi icia rio Južnokorejska avtomobil- ska tovarna Kia, ki je znotraj oziroma sestavni del veliko večjega Hyundaija, je že lani novembra na domačem trgu začela prodajati svoj novi avtomobil južnoameriškega imena rio. Sedaj je očitno presodila, da je prišel čas predstavitve tudi na evrop- skih in s tem na slovenskem trgu. Kia rio je avtomobil dveh karoserijskih podob (limu- zina in kombilimuzina), v dolžino ga je za 421 centi- metrov, kar med drugim pomeni, da se bo poskušal v nižjem srednjem razredu, skratka tam, kjer je gneča huda. Zanimivo pri tem av- tomobilu je predvsem to, da so obliko zaupali znanemu italijanskemu krojaču avto- mobilske pločevine Giorge- tu Giugiaru, zato niti ni čud- no, če se na splošno pred- vsem kombilimuzina zdi avto, ki bo po volji evrop- skega okusa in kupca. Prav tako je zanimivo, da so predvideli drugačno pod- vozje pri tisti različici, ki jo bodo namenili severnoa- meriškemu trgu; to je seve- da povsem razumljivo, kajti evropski in ameriški okus se tudi pri udobju podvozja precej razlikujeta. Avtomo- bilu so namenili bodisi roč- ni petstopenjski menjalnik bodisi štiristopenjsko avto- matiko, moč bo motor pre- našal na prednji kolesni par. Motorja bosta dva, in sicer 1,3-litrski bencinski štiri- valjnik, ki bo ponujal 75 KM pri 5500 vrtljajih v minuti (največja hitrost limuzine bo tako 164 km/h in pospe- šek do 100 km/h 13,7 se- kunde). Naslednji motor bo nekaj zmogljivejši; to je 1,5- litrski agregat s 96 KM pri 5800 vrtljajih v minuti (naj- večja hitrost je po tovarniš- kih podatkih 178 km/h in pospešek do 100 km/h 11,3 sekunde). Pri Kii imajo z riom seveda ambiciozne načrte, saj menijo oziroma upajo, da bo to njihov naj- bolje prodajani avtomobil doslej; slovenskim kupcem naj bi bil po sedanjih napo- vedih naprodaj septembra, ko naj bi bila najdražja izve- denka na voljo za nekako 2,3 milijona tolarjev. I^^t^20j-18j«ai2000 v MODNEM VRTINCU 39| IVkodd, jagode in vino Spomladansko-poletni Modni navdihi v celjskem Narodnem domu - V srebro odeti dvorani je zadišalo po »še«... Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK V četrtek zvečer so se znova godili. Celjski Modni navdihi, jjicionalna in edina tovrstna fjreditev, ki na modnem odru godnega doma dvakrat na le- i^družuje najboljše iz trenut- f ponudbe tekstila in modnih pdatkov na Celjskem. Tokrat J bile v modnem mimohodu J ogled postavljene smernice ipomlad-poletje 2000. \ 'iWBSSk V režiji Vladimire Skale, priče- jtah Hair centra Darja in make |)U Ksenije Pehlič je oblačila in podne dodatke predstavilo dva- lajst blagovnih znamk: Almira, (ndraž, Da-da, Elkroj, L&G, Leo- jrdo, Modiana, Pletenine Ros, sley, Thaler Collection, Tovarna logavic Polzela in Peko. Simpatična gostiteljica, najst- iJka igralka Iva Štefanič, z mobi- flom v roki in odeta v oblak festižne dišave iz drogerije TUŠ, prisotne povabila na ogled ti- ih znanih malih radosti, ki nam Ihko neizmemo polepšajo življe- ije - modnih oblačil, obutve in stalih trendovskih dodatkov. Revija je bila preplet projekcije mc in revijalnih vhodov, ki so pnazarjali podobo samozavest- le, drzne, romantične, duhovite, vime... ženske. In moških, ki so H za nekaj nians manj vpadlji- ,vendar vse bolj smeli in - svoji. Vsekakor modna filozofija te- jltrenutka temelji na smerni- ii individualnosti. Uči nas, naj jiomo že danes prijaznejši do podnih barv, revolucionarnih ma- ferialov, ki nam jih ponuja so- obna tekstilna industrija, ino- ativnih krojev - da bomo jutri lorda tudi modno izbirčnejši, s iem pa tudi dvignili raven kultu- ? oblačenja nasploh. Zadišalo je po »Še« Utrinki iz letošnjih pomlad- D-poletnih modnih vzdušij, ki odo obeležili tople mesece pre- »mnega leta 2000, so bili všečni, •ekateri so zadišali po »še«... Še več razkrivanja in odkriva- nja telesa s senzualnostjo, pro- sojnostjo in ekstremnostjo, kot jo nudi vrhunsko oblikovana ko- lekcija Almire. Še kakšno variacijo na temo poudarjene linije telesa, mod- nosti in udobja. Za hlače gre, pravijo v Elkroju, kjer nudijo popolne kroje hlač za vse ideal- ne in manj idealne postave. Še za centimeter krajše krilce? No, potem kolekcije Sisley ne bodo burile le duhov tistih, ki berejo posebna sporočila, ki razu- mejo tisto več na robu... Vsekakor so bile očem prijazne manekenke v mikro minicah v črtastih, zebra- stih vzorcih in jeansu, ki je v skladu z letošnjimi modnimi za- povedmi okrašen z romantičnimi vezenimi cvedičnimi motivi. Še več bele, svetlo modre, svedo tirkizne, roža, ciklamne in zelene barve, ki so absolutni hit letošnje modne sezone? Tisti, ki vam pristojijo in so vam všeč, si jih vsekakor privoščite - v naj- bolj velikodušnih odmerkih! Moškemu delu občinstva ni bilo potrebno dvakrat reči - po- glejte jih pod noge! In res je bilo kaj videti - atraktivne nogavice Polzela, hiper-trendovska obu- vala Vodeb, popolnost koraka v Pekovih čevljih, sandalih in nati- kačih-brezpetnikih ali natikačih z vratolomno, kot bodalce zaši- ljeno peto. Na našem drobižku svet sto- ji... Tlidi od tega, kako skrbno bomo privzgojili pomembnost estetskega in predvsem prilož- nosti primernega oblačenja, bo odvisno, v katero smer se bo vrtel naš vizualni jutri. Dovolite, da vas vaši otroci pospremijo do trgovine Adraž... Ali pa z občutkom, da se sprehajate po New Yorku, Lon- donu - z modnimi torbicami Leonardo. Da ste tako preprosto naviha- ni, odeti v frfotajoče roza volanč- ke Thaler Collection ali odeti v lepoto unikatno oblikovanih ob- lačil blagovne znamke Da-Da. In za trenutke izbire, ko veste, kaj natančno hočete? Eksklu- zivnost in eleganca L&G seve- da, ki se je tokrat predstavil z rafinirano rdeče-črno usnjeno eleganco, barvito večerno ek- stravaganco... In še in še...Tudi jagode in kozarec žlahtnega iz Goriških Brd so dišali po še... ,=-,>Ao*>..»»ii.^iiaiiafei.ii-»«i, Foto: SHERPA Pletenine Ros, čevlji Vodeb. Oblačila Modiana Labod, torbica Leonardo, čevlji Peko. Kolekcija Sisley, čevlji Peko. Srednja šola Veno Pilon Aj- dovščina: jeans in ročne ve- zenine. Srednja strokovna in poklicna šola Celje: rjavo z rjavim. Moda kot mavrica ^^ot vsako leto... lahko začnemo opisovati tradicionalno modno revijo slovenskih Srednjih ^'^tilnih in usnjarske šole. bo prihodnje leto, če sploh revija bo, je sicer misel, ki se kot nadležna zel pelina vsiljuje ob ogledu ^l^dostnega entuziazma, ki je vel iz modne steze ljubljanske Festivalne dvorane. Žal, ampak !Pi"ašanje prihodnosti srednjega tekstilnega izobraževanja je problem, ki pa je bil prejšnjo sredo za "^bro urico uspešno odrinjen. 2nova so se z bolj ali manj inovativnimi idejami učiteljev-mentorjev in učencev predstavile vse 'ovenske srednje tekstilne in usnjarska šola, vključno z Zavodom za gluhe in naglušne iz Ljubljane. I^dnji so s svojimi igrivimi in modnimi otroškimi oziroma najstniškimi oblačili najbolj navdušili ^"^»^instvo. Foto: STANE JERKO Nagradno vprašanje maja: KAKO SE IMENUJE NAJBOU IZREZANA RAZLIČICA KOPALNIH ALI SPODNJIH HLAČK? A) čapka B) peča C) tanga 40 KRONIKA S CEUSKEGA Menice, f resice in Bela hiša Gospodarstveniki, umetniki, politiki in še kdo, vsi iz Bistrice ob Sotli - Kaj imajo Bistricani s švedskim športnikom stoletja in Belo hišo - Iz male Bistrice sta prišla v parloina kar dva poslanca ■ Bistrica ob Sotli je bila dol- go najpomembnejši trg med Celjem in Brežicami, od ko- der je začel voziti avtobus že daljnega leta 1913. To je pri- vlačen kraj Kozjanskega parka, od koder je toliko za- nimivih ljudi kot od malo- kod. Gospodarstveniki, umetniki, politiki... Gospodarstvu se je veliko posvečal častni občan Mari- bora, lastnik Bloudkove pla- kete, jugoslovanskega odli- kovanja za delo in avstrijske- ga častnega znaka Friderik Degen, ki bo praznoval 17. julija 94. rojstni dan. Rodil se je v trgovski družini v Svetem Petru pod Svetimi Gorami (kot so pred drugo vojno imenovali Bistrico ob Sotli), končal leta 1929 dunajsko vi- soko šolo za svetovno trgovi- no ter tri leta pozneje za- grebško ekonomsko-komer- cialno šolo. Med drugim je predaval na trgovskih akade- mijah v Mariboru in Požarev- cu, mariborski višji agronom- ski šoli in ljubljanski pedagoš- ki fakulteti. Degen je znan kot avtor Meničnega slovarčka iz leta 1937 in številnih strokov- nih člankov. Več kot desetlet- je je bil predsednik Planinske- ga društva Maribor, bil v upravnem odboru Planinske zveze Slovenije in jugoslo- vanskem nadzornem odbo- ru, tri desetletja tajnik Skup- nosti kmetijskih in živilskih šol Slovenije... Vinograd s 1200 trsi Iz Bistrice ob Sotli je doma diplomirani ekonomist Mar- jan Babic, direktor Mercator- ja-Jelše Šmarje pri Jelšah, del- niške družbe s 160 zaposleni- mi. Direktor Babic je živel v do- mači Bistrici še v prvih letih zaposlitve na šmarski občini, kjer je bil v drugi polovici 80. let predsednik občinske vla- de. Od tam je odšel na direk- torsko mesto v Jelšo. V Bistri- co se zelo rad vrača, tam so njegovi starši in njegova se- stra Darja Babič-Drašler (profesorica nemščine v gim- naziji Brežice), družina pa je tam uredila tudi turistične so- be. Marjan Babic in soproga Irena (zaposlena v šmarski občinski stavbi) ter njuna gimnazijec Gregor in osnov- nošolec Blaž živijo v Šmarju pri Jelšah. Direktor Mercatorja Jelše se v redkih trenutkih proste- ga časa posveča 1200 trsom vinograda nad Šentvidom pri Grobelnem in igranju golfa. Je član golf kluba Rogaška-Jel- šingrad, ki povezuje kar ne- kaj upoštevanih gospodars- tvenikov. Radijica in slikarka Med najbolj znanimi rojaki iz Bistrice ob Sotli je gotovo Mimica Kidrič, ki je na čelu radijske postaje Štajerski val- Šmarje pri Jelšah. Kidričeva je bila zaradi prizadevanj na ra- diu predlani med kandidati za nagrado Viktor. Izvira iz kmečke družine v Hrast ju pri Bistrici, kjer so imeli sedem otrok. V času ko še ni bilo šolskih avtobusov, zime pa hujše in daljše, je morala pe- šačiti v bistriško šolo približ- no pol ure daleč. Osmi razred je zaključila v Celju, nato se je izobraževala na celjski eko- nomski šoli in v Ljubljani. Kot štipendistka se je zapo- slila v šjnarski občinski stav- bi, na davčni upravi, kjer je začela po dveh letih kot napo- vedovalka šmarskega radia. Najstarejši slovenski lokalni radio je takrat oddajal le ob nedeljah, predvsem čestitke, kmetijsko oddajo, obvestila in krajša poročila. Na radiu ni bilo takrat še nobenega redno zaposlenega. Leta 1978 se je zaposlila kot novinarka in urednica ter ostala radijka vse do danes (leta 2003 bo praz- noval šmarski radio 50. rojst- ni dan, Mimica Kidrič pa, če bo še sodelovala, 40-letnico dela). Čez tri leta, ko je takrat- ni direktor radia Zvonko Murgelj odšel na politično funkcijo ter nato v gospodars- tvo, je postala direktorica. Danes oddaja šmarski ra- dio vsak dan po 19 ur ter je zadnjih šest let po podatkih Mediane najbolj poslušana nekomercialna lokalna in re- gionalna postaja v državi. Pri vsem skupaj Mimica Kidrič nima veliko prostega časa, zato preživita s soprogom Ivanom, ki je podjetnik, le nekaj dni dopusta na morju ali v hribih. Zakonca bivata v Šmarju pri Jelšah, njun sin Primož je z družino v Mesti- nju ter je zaposlen v očeto- vem podjetju, hči Maja, ki študira ob delu ekonomijo, prav tako. Mimičina velika ljubezen sta seveda vnuka 5- letni Rok in 3-letni Žan. Iz Bistrice ob Sotli izvira več likovnih ustvarjalcev. Aka- demska slikarka Irena Ro- mih, ki živi in ustvarja v Ljub- ljani, je bila pet let oblikoval- ka v Dekorju Kozje, enoti Ste- klarne Rogaška. Tam je med drugim oblikovala dragoceni šah v kombinaciji stekla in granita, ki ga je podarila naša država predsedniku ZDA Bil- lu Clintonu (njeno oblikoval- sko delo je bilo prav tako darilo za predsednika olim- pijskega komiteja Samaranc- ha). Med bivanjem v Sloveniji je kupil Clinton na lastno že- ljo set za žganje Bakhus, za katerega je oblikovala gravu- ro. V zadnjem času je Romiho- va ilustrirala učbenika za no- vo devetletko, pred tem učbe- nik za učenje slovenskega je- zika na tujem, otroške knjige Babičina skrivnost Mateje Ar- har in Prijatelji meseci Nelde Štok-Vojska ter še njeno knji- go istrskih anekdot Tega žive- ga vse toka. Prav tako slika freske na kamnu lehnjaku, z akademsko slikarko Majo Šubic pa je veliko sodelovala pri slikanju zidnih fresk. Tre- nutno so njena dela na ogled tudi na veliki letni razstavi etnografskega muzeja Ljube- zen je v zraku. Za slovenske muzeje je oblikovala embala- žo za replike arheoloških najdb, v zadnjem času je risa- la animacije za televizijske spote (za akcijo proti nasilju v družini). V zadnjem obdobju ji je v največje veselje mate- rinstvo. Vsestranski Bistrican Med najzanimivejšimi Bi- stricani je vsestranski Franci Černelč, oblikovalec stekla, glasbenik in pisec. Zaposlen je v enoti Steklarne Rogaška Dekor Kozje, kjer so ustano- vili v osemdesetih letih delav- nico za izdelovanje unikatnih steklenih izdelkov. Delavnico, ki se je uveljavila z imenom Studio Gry, vodi od ustanovi- tve Černelč. Najbolj znana je po izdelkih za različne držav- nike in druge pomembne lju- di: njen vodja je prejšnji me- sec osebno oblikoval pokal s portretom igralca tenisa Bjoerna Borga, ki so mu ga namenili kot švedskemu športniku stoletja, lani Slomš- kov kelih za Janeza Pavla II., pred leti vazo za tajskega kra- lja Bhumipola... Franci Černelč je po konča- ni steklarski šoli v Rogaški Slatini postal brusilec stekla ter delal v Steklarski šoli in Dekorju. Po rednem študiju na mariborski pedagoški aka- demiji je začel kot predmetni učitelj glasbe ter nekaj let uči- telj eval v Kozjem. Sicer pa ga je glasba zamikala že v otroš- kih letih, ko je bil samouk na klavirski harmoniki ter je z njo nastopal na prireditvah. V Kozjem je pozneje ustanovil zabavno glasbeno skupino, tam je tudi začel pisati in skla- dati otroške pesmi. Več let je vodil pevska zbora v Kozjem in v Šentvidu pri Planini, pri- hodnje leto pa bo dve deset- letji, odkar vodi mešani pev- ski zbor v domači Bistrici. V zadnjih tednih je napisal skladbi za Celjske rogiste. Tretje področje uspešnega Černelčevega ustvarjanja je pisanje. Tako je prejel na zad- njem slovenskem festivalu satire Aritas Šmarje pri Jelšah za tekst Primer P. nagrado Novega tednika in Radia Ce- lje, na Borzi humorja Rogaš- ka Slatina pa njegova ura še ni prišla. V Bistrici ob Sotli izdaja in veliko piše v vsakoletno pustno glasilo Valpet, piše tu- di besedila za ansambel Bra- neta Klavžarja in druge. Na vsakoletni reviji predšolskih pevskih zborov v Kristalni dvorani Rogaške Slatine za- pojejo malčki vsakič drugo skupno pesem, ki jo napiše in uglasbi uspešni Bistrican. Združenim pevskim zborč- kom seveda tudi dirigira. Franci Černelč je preživel večino življenja v Bistrici ob Sotli, kjer obdeluje z domači- mi manjšo kmetijo. Poleg vsega omenjenega se ukvarja še z vinogradništvom. Med Bistricani, ki so se uve- ljavili izven domačega kraja, je treba omeniti direktorja Dekorja Kozje, slikarja Jožeta Božička-Gera, ki živi zdaj v Podsredi, in prejemnika 3. na- grade letošnje slovenske Bor- ze humorja Rogaška Slatina aforista Antona Babica (oba smo nedavno obširno pred- stavili). Zupan in poslanec v zvezi z Bistrico ob Sotli je še veliko znanih ljudi. Drugi dom poslanca slovenskega parlamenta in župana Štor Franca Jazbeca je v Srebrniku pri Bistrici ob Sotli, v kraju kjer je odraščal v kmečki družini (s sestro Mileno Lamut, ki je v Ljubljani sodnica). Danes se tam s soprogo Božo, ki ni kmečkih korenin, posvečata delu na blizu tri hektarje veliki kmetiji, v vinogradu in sadov- njaku. Njuna hči Alenka študi- ra v Ljubljani ter bo kmalu slavistka, sin Miha obiskuje štorsko srednjo kovinarsko šolo. Po končani osemletki v Bistrici je Jazbec končal celj- sko srednjo trgovsko šolo ter delal blizu dve desetletji v celj- skem Slovenijalesu, nato je bil v Štorah tri leta zasebnik. Franc Jazbec ni edini poslanec bistriških korenin - po prvih večstranskarskih volitvah je bil v slovenskem parlamentu tudi Marko Štadler, kmet iz Zagaja pri Bistrici ob Sotli. Štadler je uspešni vinogradnik ter ima v domači šoli na skrbi fakultativni pouk vinogradniš- tva. V političnem življenju ni več dejaven. Precej nekdanjih in seda- njih Bistričanov in okoliča- nov dela na izobraževalnem ter znanstvenem področju. Doktorica agronomskih zna- nosti Metka Hudina je lani doktorirala na področju sad- jarstva. Hudinova živi med Žagajem pri Bistrici ob Sol in Ljubljano ter je asistenti za sadjarstvo na biotehnišl fakulteti (sadjarstvo poučui fakultativno tudi v bistri; šoli). Je avtorica številni strokovnih člankov domai na tujem, sodelovala je pra tako v knjigi Improved cro quality by nutrient mamp ment, ki je izšla lani na Niz; zemskem. Tonica Barba (roj. Kunei poučuje v CTJ - Izobraževa nem centru za tuje jezike' Ljubljani nemščino ter jed silka predmeta Poslov^ nemščina na visoki stroko' ni šoli za podjetništvo v viru Gea CoUega. Tako avtorica učbenika poslovfl nemščine Mit Deutsch i" Geschaeft, soavtorica teč^j nemščine na radiu Sloveni) in zbirke vaj Pogumno i maturo. Bistričana sta prav tako i odgovornih funkcijah maf borske škofije. Bernard šak je dekan mesta Marib[ in župnik na Teznem, io^ Vehovar župnik m\i^ Slomškove župnije v Velenj' na območju Gorice in Bevi Med znanimi Bistricani je tr| ba omeniti vsaj še Mate) Oman (roj. Rauter), soprog slovensko-avstralskega P' slovneža Nicholasa Omana mmmsm brane jeranK Friderik Degen, častni občan Maribora. Marjan Babic, med trsi in golfom. Mimica Kidrič, zelo poslušana žensk Dr. Metka Hudina, med fakulteto in šolo.' Vsestranski Franci Černelč. Irena Romih za Belo hišo.