m
A
YU ISSN 0416-2242
Tudi letos računalniški dnevi v Krškem
Posavska zbornica se zavzema za odpravo raču-nalniške nepismenosti
BREŽICE — V krškem Domu Edvarda Kardelja bodo tudi letos organizirali računalniške dneve. Napredek je tudi v akciji posavske medobčinske gospodarske zbornice, ki si prizadeva s pomočjo banke in delovnih organizacij kar največ uporabnikov opremiti z računalniki Iskra Delta Grafika.
To so obravnavali na seji posebne komisije za računalništvo 26. februarja v Brežicah. Seja je bila na neki način celo prezgodaj, zakaj minuli četrtek je Posavska temeljna banka na zboru v Krškem sprejemala svoje dokumente, ki zajemako tudi računalništvo. Manjkajoči denar — okrog 10 milijonov dinarjev — so medtem verjetno tudi že našli, pri čemer je treba povedati, da bodo Posavci računalnike in pripadajočo opremo verjetno dobili še po lanskih cenah.
Komisija za računalništvo seveda podpira organizacijo računalniških dni, saj so bili že lanski vsestransko zelo uspešni. Po njenem mnenju bi bilo treba še izboljšati njihovo vsebino in združiti vse pridobljene izkušnje. Vsekakor je pohvalno prizadevanje posavskega združenega dela, da bi čimveč šol dobilo računalnike. Ob tem naj navedemo, daje brežiški Petrolov tozd ob jubileju sozda dobil v dar računalnik commodore, ki ga n emarava podariti najuspešnejšim računalnikarjem v tehnični kulturi.	A.	Ž.
JENKOVO NAGRADO PRVI PREJEL PESNIK NIKO GRAFENAUER
KRANJ — Na nedavnem srečanju slovenskih pesnikov v tem mestu so Jenkovo nagrado kot prvemu podelili pesniku Niku Grafenauerju za zbirko Palimpsesti. Žirija, ki je odločala o tem, kdo naj bo nagrajen, je poudarila izjemno inovativnost Grafenauerjeve poezije.
* KONČNO INKUBATOR — V petek so v novomeški porodnišnici slovesno predali namenu inkubator za nego nedonošenčkov, J prepotrebno napravo, za katero so zbrali denar prebivalci, delovne or-| ganizacije in ustanove občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in 5 Trebnje. Pobudnik akcije, ki seje začela ob lanskem 8. marcu, je bil sv et žensk za spremljanje družbenoekonomskega in političnega položaja 5 žensk pri novomeški SZDL, ideja je res zaživela, ko se je organizatorjem na lastno pobudo pridružil tednik Dolenjski list. Odmev je 5 bil izjemen, z zbranim denarjem (več kot 4 milijone dinarjev) je Dolenj-v ski zdravstveni center lahko kupil ne samo inkubator, ampak tudi
_J  hz!11.a 1,! !.	MnMnrtil!	In	/!«■	Dnlaln rlnrmiolAOii la
porodno svetilko, ki jo bodo namestili te dni. Paleta darovalcev je zelo pestra, sega od dolenjskih gospodarskih velikanov (so tudi izjeme) do belokranjskih bratcev, ki sta se odpovedala sladoledu, vmes so darila namesto vencev na grob dragim osebam, tuje vsem znana Jožefa Oblak iz Duisburga, ki je sama darovala desetino celotne vsote, pomagalo je še na stotine posameznikov. Na svečanosti ob predaji inkubatorja je bila prvič javno omenjena že precej dorečena ideja za humanitarno akcijo, v kateri bi združeni nastopili vsi dolenjski skladi za drage medicinske instrumente in podobno. V akciji naj bi zbrali nekaj deset milijonov dinarjev (Foto: J. Pavlin)
\
I
S
s
I
A
I
N
I
S
\
S
’\
\
I
s
I
s
I
s
I
N
I
s
I
s
I
v
I
k
\
\
\
\
s
I
s
I
\
I
N
I
V
I
s
I
I
s
Zavrta dolenjska industrija
Protest izvoznikov zaradi prešibke električne napetosti in vsakdanje škode v inudstriji — Predlog za vklapljanje elektrarne v Brestanici_
NOVO MESTO — V dneh ko je bilo po vsej državi obilje energije in je voda tekla čez jezove, je v dolenjski industriji nastajala škoda zaradi prešibke električne napetosti. Dolenjska industrija je zato preko svoje gospodarske zbornice poslala protestno pismo na več slovenskih naslovov in zahteva občasno vključitev plinske elektrarne Brestanica.
Izrazito izvozno usmerjena dolenjska industrija, ki s Posavjem in predelom vred (skupno napajanje z elektriko) predstavlja v slovenskem izvozu 16-odstotni delež, je domala vsak dan oškodovana zaradi izpada normalne električne napetosti. Strokovne meritve so za vse leto 1985 pokazale, da tretjino vsega časa napetost pade pod 110 kV, v prvi delovni izmeni pa za 7 odst. delovnega časa napetost pade tako močno, da nastajajo motnje v proizvodnji. Večjo materialno škodo so ugotovili na primer 3. februarja v tovarni zdravil Krka zaradi padca napetosti na 82 kV.
Na nevzdržno stanje v oskrbi z električno energijo opozarjajo Dolenjci že več let, ponavljalo pa se bo toliko časa, dokler ne bodo v celoti zgrajene »savske zbiralnice« z daljnovodi Trbovlje—Sevnica—Brestanica—Krško—Novo mesto ter zgrajena razdelilna transformatorska
TREBANJCI DRUGI, MLADI TRŽIŠČANI TRETJI
CANKOVA — Letošnji zaključni republiški kviz pod naslovom »Mladi in kmetijstvo« je bil v soboto v Pomurju. Posavski zmagovalci, učenci 8. razreda osnovne šole Tržišče, so se pod mentorstvom kmetijskega pospeševalca Marka Zabukovca med osmimi ekipami borili v slogu republiških prvakov, ki so doslej že dve leti zapored prišli prav izTržišča. Skupaj z dosti starejšima ekipama iz Škofje Loke in Trebnjega so v rednem krogu tekmovanja osvojili enako število točk — 24. Osnovnošolci iz Tržišča so klonili šele pri dodatnih vprašanjih in tako pristali na še vedno odličnem tretjem mestu. V boju za prvo mesto so podlegli tudi Trebanjci —dolenjski prvaki, ki so tako postali drugi v republiki. Zmagali so Skofjeločani.
25 LET KURIRČKA
V marčni številki mladinske revije Kurirček so posvetili posebno pozornost 25-letnici izhajanja in četrtstoletnemu življenju mladinskega knjižnega programa, ki izhaja ob Kurirčku. Prva številka Kurirčka je izšla v maju 1961, od takrat pa je izšlo 250 številk v skupini nakladi 9 milijonov izvodov. Kurirček je leta 1972dobil tudi nagrado Pionir, leta 1983 pa nagrado Vstaje slovenskega naroda.
Projekt FAO je stekel zares
V Knežji vasi pri Dobrniču so izvedli prvi seminar v okviru projekta FAO
KATERI SO PROBLEMI — Problemov je na kmetih in v kmetijstvu več kot dovolj. Zato je kar razumljiva začetna zadrega kmetov iz Knežje vasi, ko sojih skušali nanizati, oziroma napisati na listke. No, končno je steklo in nekateri so jih našteli tudi po 20 in več. (Foto: J. Simčič)
KNEŽJA VAS — V okviru projekta o razvojnih možnostih trebanjskega dela Suhe krajine, katerega nosilec je Biotehniška fakulteta iz Ljubljane, pokrovitelj pa FAO, je bil pretekli teden v Knežji vasi pri Dobrniču prvi seminar. Na njem so poleg domačih strokovnjakov iz KZ Trebnje in Biotehniške fakultete iz Ljubljane sodelovali tudi strokovnjaki iz Avstrije, kot predstavnik FAO pa se ga je udeležil J. J. Gariglio.
Najpomembnejšo vlogo na semina- vsi, to je 5 žensk in 7 moških. Po meto-rju so prav gotovo odigrali kmetje iz di »skupnega sistematičnega odloča-Knežje vasi. Seminarja so se udeležili nja« (to je dobesedni prevod za način,
po katerem podobne raziskave opravljajo v Avstriji in na Bavarskem) so poskušali odkriti probleme, s katerimi • se na kmetijah najpogosteje srečujejo.
Kot je povedal dr. Franc Sunčič, ki na ljubljanski Biotehniški fakulteti predava metode pospeševanja in
® Kmetijski strokovnjaki iz Avstrije so bili prijetno presenečeni nad dobro organizacijo seminarja v Knežji vasi, prav tako pa nad izrednim ■ odzivom kmetov, ki so sminar vzeli zelo resno. Seveda moramo omeniti .tudi pravo dolenjsko gostoljubnost, s katero so kmetje, zlasti Zupančičevi in Slakovi ter Retarjevi, kjer so udeleženci seminarja kosili, sprejeli goste. Seminarja so se udeležili naslednji tuji gostje: Heiner Herzog, Maria Lesselhumer, Jean J. Gariglio.
ekonomiko živinoreje, je ta metoda sistematičnega iskanja rešitev prvič uporabljena na jugoslovanskih tleh. Terja poseben pristop, ki so ga doslej že s pridom uporabljali v ZR Nemčiji in Avstriji, njegova značilnost pa je, da kmete obravnava kot subjekte. Za ponazoritev naj povemo, da so kmetje iz Knežje vasi najprej napisali, kateri problemi jih tarejo. V eni skupini so našteli kar 20 problemov, ki so po mnenju kmetov med glavnimi zaviralnimi dejavniki pri povečevanju kmetijske pridelave. Mednje so prišteli razdrobljenost zemlje, premalo znanja itd. Podoben seminar bodo trebanjski
Volilni
V naši d "še ti ljubimo prelomne dogodke in zelo radi ' okličemo z,, prelomno marsikaj, kar niti po obliki niti po vsebini ne zasluži tega. Za nekatere so tudi sedanje volitve z vsemi predvolilnimi postopki vred prelomne. A da bi ta beseda ne potegnila v resne zadeve praznine, ki se je zavlekla vanjo, bi raje rekli, da niso prelomne. So te korak k tistemu, čemur bi lahko poenostavljeno rekli več demokratičnosti. Širši izbor evidentiranih možnih kandidatov, odprte liste, ustreznejša izobrazbena in starostna sestava, manj kroženja kadrov, večja kritičnost pri ocenjevanju in izbiri, vse to pomeni korak, ki je v volilno dogajanje prinesel nekaj več živosti, hkrati pa pokazat, da je mogoče ustrezneje razčleniti sito. skozi katerega ljudje precejajo tiste, ki naj bi z vso odgovornostjo vtirili naš voz napoti, ki zanesljiveje petje tja. kamor smo se že pred desetletji namenili.
M. MARKELJ
postaja Krško in 110 kV. razdelilna postaja na Hudem.
Iz študije ki jo je izdelal Elektro institut Milan Vidmar leta 1980 je razvidno, da bi morali že do leta
ARH. MARKO MUŠIČ, PLEČNIKOV NAGRAJENEC
LJUBLJANA — Plečnikovo nagrado za leto 1985, podeljeno v ponedeljek na slovesnosti v Narodni galeriji v Ljubljani, je prejel arhitekt Marko Mušič, sin znanega slovenskega arhitekta prof. Marjana Mušiča, umrlega pred nekaj leti, za izvirne arhitektonske rešitve nekaterih nanovo zasnovanih objektov. Plečnikovo medaljo je prejel Arhitekturni bilten AB, Plečnikova priznanja, podeljena letos prvič, pa so dobili uresničevalci nekaterih Plečnikovih arhitekturnih zamisli, in sicer Lojze Pirnat ter brata Lojze in Rafael Žmuc. Študentsko Plečnikovo nagrado sta dobila absolventa arhitekture Roman Bahovec in Eman Tramšak.
BERITE DANES!
na 3. strani:
• Se bomo kaj naučili iz pozebe?
kmetijski delavci kmalu opravili še v dveh vaseh, potem pa bodo spet odšli na seminar v koroške Tinje, kjer bodo preverili svoje izsledke in končno natančno opredelili težave, s katerimi se ubadajo trebanjski kmetje. Podoben seminar naj bi kasneje postal model za razvoj tudi drugih območij v Jugoslaviji in državah tretjega sveta.
J. SIMČIČ
RAZSTAVA JAPONSKEGA PLAKATA
LJUBLJANA — V.Likovnem razstavišču Riharda Jakopiča v Ljubljani je že en teden odprta razstava z naslovom Sodobni japonski plakat.
na 5. strani:
• Odstopil sta
iz prote-
na 6. strani:
• Odkrit obračun z nepravilnostmi
na 8. strani:
• Kritičen položaj osnovnega šolstva v kočevski občini
na 9. strani:
• Samo lajna s sladko melodijo
na 10. strani:
• Okamenele pradavnine
priče
na 13. strani:
• Nepričakovano družbeno varstvo
na 20. strani:
• Nagradna igra naše naročnike
za
1982 zgraditi savske zbiralnice, do leta 1984 pa dvosistemski daljnovod Krško—Novo mesto pa je ostalo le pri zapisih v družbenih planih. Ti objekti so zajeti tudi v planu gradenj od 1986 do 1990, a ni nobenih zagotovil, da bo vse zares tudi uresničeno.
• Dokler ne bo omenjenih novih objektov ki bi dolenjski industriji omogočali normalno obratovanje in s tem v zvezi izpolnitev planskih nalog, predlagajo, naj bi občasno vključevali v obratovanje plinsko elektrarno Brestanica, ki miruje in je v rezervi za hude čase.
Če upoštevamo samo strokovni izračun, da z eno kilovatno uro normalnega obratovanja dolenjski izvozniki lahko ustvarijo za dolar izvoza, je na dlani dovolj tehten dokaz, da se sedanja negotova preskrba z elektriko ne sme nadaljevati. Ne lev interesu posameznih delovnih organizacij, ampak vsega slovenskega izvoza!
R. BAČER
Lep dohodek iz domačega znanja in pameti
V tovarni Krka je znašal lani inovacijski dohodek 37,5 milijona dinarjev
NOVO MESTO — Čez 2 milijona dinarjev so v tovarni Krka lani izplačali avtorjem novih inovacijskih predlogov, celotno razvojno raziskovalno delo pa je v minulem letu dalo tudi lep poslovni uspeh in prineslo znatno korist vsem zaposlenim.
Iz tovarne je šlo lani na tržišče 16 novih proizvodov s področja farmacevtike, veterine in zeliščne proizvodnje. Od tega je 11 proizvodov povsem rezultat lastnega razvojnoraziskovalnega dela. Razen tega so v razvojnem oddelku Kozmetike poslali na trg 53 novih proizvodov, od katerih so jih 18 sami pripravili, ostali pa so licenčni.
Inovacijsko delo je lepo zaživelo tudi v tovarni Izolacije, usmerjeno pa je bilo v cenejšo pridelavo stekla, zmanjšanje porabe energije, cenejšo in bolj smotrno porabo veziv- in tudi v nove proizvode. Medtem ko so na tržišču že začeli uvajati fasado »novoterm«, bodo kmalu poslali na trg še nove stropne plošče.
Skupno je bilo v letu 1985 v tovarni Krka 47 novih invoacijskih predlogov, invoacijski dohodek 37,5 milijona dinarejv pa je sad tega dela. Bržkone pa je tovarna Krka med redkimi delovnimi organizacijami, kjer invoacijski dohodek ne le ugotavljajo, ampak ga poudarjeno predstavijo tudi delavcem.
R. B.
V drugi polovici tedna bo deloma jasno in topleje.
POTRJENO DOLGOROČNO SODELOVANJE — Minuli petek sta na Otočcu podpisala pogodbo o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju predsednik poslovodnega odbora Krke'mr. ph. Miloš Kovačič in direktor Uprave za medicinske znanosti in izobraževanje v ministrstvu za zdravstvo LR Kitajske dr. Xu Wenbo. Pogodba zajema sodelovanje na področju razvoja, proizvodnje in trženja novih učinkovin za zdravljenje malarije, s katero je še vedno ogroženo veliko prebivalstva, predvsem še držav v razvoju. V realizacijo projekta, ki ga Kitajci raziskujejo že petnajst let, bodo vključene številne znanstvene organizacije, zlasti še strokovnjaki iz Krkinega inštituta. Po besedah Miloša Kovačiča pomeni nova pogodba možnost za širše sodelovanje s Kitajsko pri odkrivanju novih zdravil, prvi novi farmacevtski izdelek, s katerim bodo oskrbovali precejšen del sveta, pa bo Krki močno povečal izvoz. (Foto: Janez Pavlin)
Št. 10 (1908) Leto XXXVII NOVO MESTO četrtek, 6. marca 1986 Cena: 80 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Volilni proglas SZDLJ
DELAVCI, DELOVNI LJUDJE MEST IN VASI,
MLADINA,
OBČANI!
Volitve delegacij in delegatov so pred nami! Uresničimo svojo pravico in interes občana in samou-pravljalca! Potrdimo pripadnost neodvisni, socialistični, samoupravni in neuvrščeni Jugoslaviji!
Z množično udeležbo na volitvah izrazimo in potrdimo demokratično in samoupravno bistvo delegatskega sistema!
Naj tudi tokratne volitve dokažejo našo neomajnost v boju za socialistično samoupravljanje! Ideali, s katerimi so borci v narodnoosvobodilnem boju, delavci, kmetje, intelektualci ter vse napredne in rodoljubne sile, združene v Ljudski fronti, s Komunistično partijo Jugoslavije in Titom na čelu, priborili svobodo v socialistični revoluciji, bodo ostali naša trajna opredelitev.
Odgovorni smo za prihodnost Titove Jugoslavije! Samo enotni bomo premagali vse težave.
Na volitvah potrdimo našo pripravljenost za odločno uresničevanje programa gospodarske stabilizacije na temelju socialističnih samoupravnih odnosov. Z opiranjem na lastne sile si bomo zagotovili dinamičen materialni in družbeni razvoj. Zato izkažimo zaupanje najboljšim med nami, delavcem, mladim in ženam, delovnim ljudem in občanom, ki sosepri delu izkazali kot odločni in brezkompromisni borci za pravico delavskega razreda, da upravlja s tistim, kar ustvarja in s čimer družba razpolaga. To morajo biti patrioti, dosledni borci za bratstvo in enotnost vseh naših narodov in narodnosti. Volimo pogumne, poštene, sposobne in prizadevne ljudi z vseh področij družbenega dela, ki so se pripravljeni spoprijeti z izzivi sodobnega časa.
Od novoizvoljenih delegacij in delegatov zahtevamo, da bodo ustvarjalno in odgovorno opravljali naloge, kijih bomo skupno določali kot neposredne in dolgoročne interese delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Delo, znanje, sposobnost in odgovornost so največje vrednote in potreba naše družbe!
S povečevanjem proizvodnje in produktivnosti ter z odgovornim in vestnim razpolaganjem z družbenimi sredstvi ustvarjajmo dohodek za celovit razvoj dežele, za zaposlovanje mladih in strokovnih kadrov, za izboljšanje izob-
raževanja, znanosti, kulture in zdravstva, za skrb za otroke, ostarele in nepreskrbljene.
Razvijajmo sožitje v združenem delu in v celotni družbi na temeljih socialistične morale, solidarnosti in humanizma! Omogočimo mladi m, da se bodo s svoji m zna nj em i n sposobnostjo, z mladostno zagnanostjo in z novimi idejami izkazali kot graditelji sedanjosti in prihodnosti! Omogočimo ustvarjalnost vsem sposobnim in prizadevnim ter pogumno uporabo dosežkov znanosti in inovacij! Bodimo odprti do vsega naprednega!
Izgrajujmo Socialistično zvezo kot najširšo demokratično fronto, ki povezuje vse napredne ljudi, ob upoštevanju njihovih osebnih prepričanj, zavesti in pogleda na svet!
Naj kongresi in konference Zveze komunistov, sindikatov, socialistične mladine in borcev okrepijo idejnopolitično in akcijsko enotnost ter prispevajo k hitrejšemu izhodu iz težav in k večjemu gospodarskemu in družbenemu napredku dežele.
Pospešimo sodelovanje z vsemi narodi in vsemi naprednimi silami sveta! Naj aktivna vloga neodvisne in neuvrščene Jugoslavijt zlasti v mednarodnem letu miru prispeva h graditvi in ustvarjanju novega, svobodnega in pravičnejšega sveta ter vseh ljudi in narodov dostojnega življenja!
Varujmo svobodo, neodvisnost in obrambno moč naše dežele! Razvijajmo jugoslovanski socialistični patriotizem!
Nikomur ne dovolimo, da bi ogrožal pridobitve naše revolucije, naše življenjske interese in skupno prihodnost!
Krepimo in branimo bratstvo in enotnost naših enakopravnih narodov in narodnosti pred vsemi delitvami in ločevanji ter se odločno postavljajmo po robu separatizmu, iredentizmu in vsem drugim oblikam nacionalizma in šovinizma!
Tudi na tokratnih volitvah potrdimo, da smo odločeni uresničevati Titovo sporočilo, da ostaja naša revolucija takšna, kakršna je vedno bila: neomajna glede osnovnih opredelitev, humana v prizadevanjih za nenehno razširjanje človekove svobode ter nespravljiva z vsemi, ki bi želeli ogrožati njene pridobitve in preusmeriti njene tokove.
ZVEZNA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE
Boljši časi za šolnike?
Skupščina novomeške izobraževalne skupnosti sprejela letošnji plan — Dodatna sredstva za izravnavo
NOVO MESTO — Občinska izobraževalna skupnost je lani v celoti uresničila zastavljeni program dela. S prispevno stopnjo je zbrala celo nekaj denarja nad dovoljeno mejo porabe. Razpolagala je z nekaj več kot i,2 milijarde dinarjev, od česar je z večjim delom — z nekaj manj kot 800 milijoni — financirala zagotovljeni in dogovorjeni obvezni program osnovne šole.
Kljub valorizaciji programov in potrebnih sredstev med letom pa brez problemov ni šlo. Največ težav je bilo z zagotavljanjem sredstev za ustreznejšo rast osebnih dohodkov osnovnošolskih delavcev. Večletnega zaostajanja rasti osebnih dohodkov učiteljev lani ni uspelo zaustaviti, saj v okviru skupne porabe ni bilo mogoče pridobiti potrebnih dodatnih sredstev, kajti z nujnostjo hitrejšega povečevanja osebnih dohodkov so se srečevali tudi v zdravstvu, otroškem varstvu in še kje. Če bo kaj možnosti, naj biobdokončni uskladitvi skupne porabe za leto 198$ poračunali dolg za lani.
Že letos pa je s planom občinske izobraževalne skupnosti, ki so ga tako kot poročilo o lanskem poslovanju sprejeli
PRIREDITVE OB DNEVU ŽENA
NOVO MESTO — Ob dnevu žena so v Domu JLA skupaj z nekaterim turističnimi agencijami pripravili vrsto prireditev. Najprej bo 6. marca veseli večer v športni dvorani Marof, na katerem bo nastopila kopica znanih imen. program pa bo povezoval MitoTrefalt.
7.	marca ob 18. uri bo v mali dvorani Doma JLA poveljnik novomeškega garnizije Stanislav Galič sprejel žene starešin in uslužbencev. Po sprejemu bo kulturni program z nastopom zagrebške igralke Božidarke Frajt. malčkov iz vrtca in plesalcev novomeške plesne šole. Program bo popestrila modna revija Novoteksa in Laboda, nastopile pa bodo tudi sekcije Doma JLA. Po tem bo še družabni večer v restavraciji Doma JLA. Za razpoloženje bo poskrbel vojaški orkester. 8. marca bo organiziran izlet v Zagreb, kjer si bodo žene starešin ogledale Muzejski center in gledališko predstavo, 9. marca ob 14.30 pa bodo zanje predvajali najboljši film preteklega leta Ama-deus. Istega dne ob 9. uri bo ni kegljišču v Domu JLA turnir žensk v kegljanju. Skoraj ves mesec pa bo v avli Doma JLA razstava ročnih del žena.
B. M.
Kocka naj	cr HI	pad	la 1	11. marca
Zaradi prepičle sklepčnosti že drugič propadel ukrep družbenega varstva				
NOVO MESTO — Konec februarja sta družbenopolitični zbor občinske skupščine in zbor združenega dela sprejela predlagani ukrep družbenega varstva za Zavod za požarno varnost, medtem ko zbor krajevnih skupnosti ukrepa ni izglasoval. Rezultat je: 11. marca bodo delegati zbora krajevnih skupnosti o tem ponovno glasovali, dotlej pa ukrep še ni veljaven.
Že na januarskem zasedanju zborov občinske skupščine je bil ukrep družbenega varstva za omenjeni zavod v razpravi, a ga v zboru združenega dela niso sprejeli, ker je direktor zavoda iztok Hrovat navajal vrsto podatkov, češ da ukrep ne bi bil prikladen in zakonit. Pooblastili so občinsko komisijo za družbeni nadzor, naj vestno pregleda argumente z obeh plati in poroča.
• Na seji zbora združenega dela je delegatka bolnišnice zahtevala pojasnilo, kaj je z dokaj razširjenimi govoricami o »kadrovski kuhinji« v zvezi s kandidaturami za vodilna mesta v občini. Volilni postopek v zvezi z evidentiranjem in kandidiranjem za predsednika občinske skupščine in predsednika izvršnega sveta (kar v glavnem delegate zanima) je širše pojasnil Matjaž Verbič, sekretar občinske konference SZDL. Z njegovim pojasnilom o vsakem evidentiranem za tefunkdjejebiladelegacija zadovoljna.
Drugič so na februarski seji poročilo komisije dobili, v njem pa piše, da pojasnila direktorja Hrovata nimajo nobene teže. Tudi dodatno pojasnilo delegatom zbora združenega dela, ki ga je dal podpredsednik izvršnega sveta Nace Štamcar, je govorila v prid sprejemu družbenega varstva, češ da finančne kršitve v zavodu niso bile tako nedolžne, kot jih je prikazoval direktor Hrovat, saj je SDK dala ovadbo javnemu tožilstvu. Razen tega ne drži direktorjeva navedba, da je bil medtem veljavno sprejet varnostni načrt.
Ponovni pregled pred pratkim je namreč ugotovil ne le, da varnostni načrt ni bil sprejet po pravilnem postopku, ampak nima tudi potrebne vsebine. Ugotovili pa so še, da sploh nimajo obrambnega načrta in ne načrta za delo civilne zaščite, kar so še
dodatni razlogi za ukrepe družbenega varstva.
Delavci zavoda pa so prek svojega delegata na zboru združenega dela zahtevali zagotovilo, da ob uvedbi ukrepov družbenega varstva ne bodo prikrajšani pri osebnih dohodkih, skratka, da se finančno stanje izboljša in da se po končanih ukrepih zagotovi ustrezna kadrovska zasedba. Tako zagotovilo so izglasovali, nihče med delegati ni bil proti ukrepu, a se je z veljavnostjo ukrepa vseeno zataknilo.
Medtem je namreč v drugi dvorani zasedal zbor krajevnih skupnosti, ki na predlagani ukrep sploh ni imel pripomb, zaradi prepičlih glasov pa ukrep vseeno ni bil izglasovan. Samo dva delegata nista v tem zboru dvignila rok, s čimer potrebna večina glasov ni bila dosežena in ukrep ni bil izglasovan.
Kot je ob takih primerih v navadi, so določili usklajevalni postopek med zbori, a odločitev naj bi bila 11. marca, Ijo bodo v zboru krajevnih skupnosti o tem ponovno glasovali. Koliko nevšečnosti, negotovosti in konec koncev stroškov lahko povzroči na seji premajhno število pristojnih delegatov, je nazoren dokaz ta primer.
R. BAČER
delegati na skupščini 28. februarja, načrtovan nekaj večji porast osebnih dohodkov, da bi vendarle dosegli uskladitev z gospodarstvom. V celoti naj bi izobraževalna skupnost letos razpolagala z okrog 1,944 milijarde dinarjev. Program dela se ne bo v primerjavi z lanskim nikjer širil oziroma le pri številu oddelkov osnovne šole zaradi večjega števila otrok. Za enake obsege programov bo moč zagotavljati pol več sredstev kot lani. Več denarja bodo šole, kot rečeno, dobile le za več oddelkov. Za osebne dohodke naj bi zagotovili 76,5 odst. več sredstev prav iz razloga zmanjševanja zaostajanja za rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu v občini.
Sredstva za izobraževanje se zaenkrat zbirajo po stopnji 6,2 odst., kolikor je znašala lani povprečna stopnja. V komisiji za družbene dejavnosti pri občinskem izvržnem svetu so sicer izračunali, da bi za dogovorjene programe zadostovala nekaj manjša, 5,98 odstotka, a so sklenili, da ostane višja. Razlika — gre za okrog60 milijonov — naj bi šla v prvi vrsti za izravnavooseb-nih dohodkov učiteljev. Ugotavljajo namreč, da je razmerje porušeno tudi znotraj izvajalcev v njihovo škodo. Precej je bilo na skupščini slišati tudi o težavah tehnične kulture, ki še kar životari. Kje dobiti več denarja za pravo delo, žal, ne ve nihče. Delegatiso pozdravili tudi nekaj racionaliziran delegatski sistem za bodočoskupščino.
Z.L.-D.
Prednost * imajo skupne koristi
Izvršilni odbor zbornice o skupnih dolenjskih srednjeročnih nalogah
NOVO MESTO — Štiri dolenjske občine imajo gotovo več stičnih točk in interesov v vrsti dejavnosti, vendar bi morali dogovor o skupnih nalogah za novo srednjeročno obdobje kar se da stvarno zastaviti. Tako stališče so zavzeli prejšnji teden člani izvršilnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice.
Obravnavali so namrečosnutek tega dokumenta, ki gaje pripravil Zavod za družbeno planiranje, h gradivu pa je dalo že 21 pripomb strokovno društvo ekonomistov, nekaj pa so jih oblikovali tudi pri prvem pretresu člani izvršilnega odbora.
Predvsem menijo, da je v gradivu sicer lepo prikazana celotna nerešena problematika vseh štirih občin, vendar dokument o skupnih nalogah ne sme biti spisek želja, registrator stanja, ampak dogovor za skupno akcijo za ureditev najbolj perečih zadev. Najprej naj bi pomembne skupne zadeve opredelili. Katerim nalogam pa naj bi v okviru razpoložljivih sredstev v naslednjih petih letih dali prednost, se bo potrebno še dogovoriti.
V razpravi so menili, da je pri skupnih kmetijskih nalogah potrebna čimprejšnja akcija za pridobitev konzumne mlekarne v Novem mestu, sicer bo vlak zanjo odpeljal. V dokument Jt>i bilo potrebno vnesti dogovor Žumberak—Gorjanci, drobno gospodarstvo pa naj bi predvsem odsevalo skrb za širitev uslužnostnih dejavnosti, ki jih občani najbolj pogrešajo. Po drugi strani pa gre tudi za razvoj proizvodne obrti, ki jo podpira slovenski plan.
Izvršilni odbor je razpravljal še o lanskoletnem delu zbornice in njenih organov ter sprejel programsko usmeritev za delo v letu 1986 ter predlog letošnjega finančnega načrta.
R. B.
Življenje ne teče po planu
Bilančna vsota banke dosegla 44 milijard — Zbor Ljubljanske banke izrecno pohvalil delovno skupnost — Likvidnost se je znatno izboljšala_________________________
NOVO MESTO — Zbor Ljubljanske banke—Temeljne dolenjske banke v Nosem mestu je 26. februarja sprejel zaključni račun za preteklo leto in razporedil sredstva skupnega dohodka. Članicam banke so že razdelili 137 milijonov dinarjev.
Za leto 1985 je bilo značilno, daje poslovanje Temeljne dolenjske banke potekalo precej drugače, kot je predvideva! letni plan. Tako so sredstva banke doživela največji, 59-odstotni porast v zadnjih petih letih, ocenjujejo pa, da je to predvsem posledica razvrednotenja dinarja.
Tudi likvidnost banke je bila lani znatno boljša kot leto poprej in bi omogočala precej večje naložbe na domačem terenu, a zaradi predpisov in limitov taka poteza ni bila možna. Kljub vsemu je bilo lani namenjeno investicijam 1,5 milijarde dinarjev posojil in dodatnih 1,8 milijarde deviznih dindtjev posojil, ki pa so šla predvsem za nabavo opreme. Prednostni selektivni krediti so v pretežni meri razpoložljiva sredstva namenili pripravi izveza, delno pa kmetijstvu.
V minulem letu so v bančnem poslovanju ugotovili tudi več novih
gibanj finančnih tokov. Med drugim se je več kot trikrat povečalo pogodbeno varčevanje, vezano na trimesečni rok. Pogodbeno varčevanje tudi na daljše roke vezave pa je bilo nasploh v znatnem porastu. Banka je imela veliko več prometa z menicami, odkupovala pa je tudi obveznice posojila za nerazvite republike. Lastna marža je lani znašala 4,16 odst. in je bila najnižja v sistemu Ljubljanske banke.
ŠE KORAK NAPREJ
RIBNICA — Delovna organizacija Riko Ribnica bo na osnovni šoli »Dr. France Prešeren« v Ribnici uredila video ogled ni co, se pravi, da bodo poen razredin kabinet opremili s sodobno video opremo, televizorji, kamerami, montažnimi mizami itd. To bo veljalo 6 milijonov din in bo prva taka video oglednica v Sloveniji in v Jugoslaviji.
• Na zboru banke so delovno skupnost pohvalili, da se je znala dobro prilagajati številnim spremembam, »vse to pa je reševala z izrednim posluhom za samoupravljanje,« je poudarila Majda Kraševec, predsednica zbora banke. V delovni skupnosti je bilo lani zaposlenih poprečno 375 delavcev. Osebni dohodki, ki so jih zvišali po panožnem sporazumu šele ob koncu leta in so v poprečju dosegli 64.726 dinarjev, so kljub temu še ostali pod poprečjem zaslužka v vseh slovenskih bankah.
Skupni dohodek banke je bil lani kar za 81 odst. nad planiranim, znašal je 744 milijonov dinarjev. Od tega so dobrih 607 milijonov dinarjev namenili skladom banke, razliko malo nad 137 milijoni dinarjev pa so nakazali na bančne račune članic kot njihov dohodek. Na zboru so opozorili Še na pravočasne volitve novih delegatov v tozdih, da bi se zbor banke v novem delegatskem sestavu lahko sešel v marcu.
R BAČER
NASA ANKETA
Stalni boj za enakost
Čeprav en dan v bistvu pomeni tako malo, je 8. marec takrat, ko je bil sprejet oziroma priznan kot mednarodni dan žena. pomenil pomembno zmago naprednih bork za enakopravnost podložnih, zatiranih, povsem med domače štiri stene, za štedilnik in med otroke potisnjenih žensk. Danes so razmere tako rekoč povsod bistveno drugačne kot takrat. Kakopaje danes z žensko enakopravnostjo, seveda predvsem pri nas, o tem smo želeli pred letošnjim dnevom žena zvedeti v naši anketi. In odgovori? Kakor se vzame. Ženske so v glavnem enakopravne, a marsikje so toliko enakopravne (predvsem velja to za domače štiri stene, a tudi na delovnem mestu in v javnem življenju), kolikor si enakopravnosti znajo vedno znova vsaka zase priboriti.
ANA 1LNIKAR, delavka v Tesnilih,
Velika Loka: »Tudi za ženske velja kakor za vse druge: ene se v življenju bolje znajdejo kot druge. Lahko bi rekla, da so ene enakopravne aii celo več kot to, druge pa niso. Me delavke za stroji bi rade marsikaj spremenile, pa se naš glas bolj slabo sliši ali pa sploh ne pridemo do besede.
Meni se, recimo, zdi, da so med osebnimi dohodki za približno enako delo še vedno prevelike razlike, tudi med ženskami. Zakaj tako, pa ne vem.«
JULK A KRESE, prodajalka v kočevski Nami: »Menim, da smo danes ženske enakopravne. Stopnja enakopravnosti pa je odvisna od posamezne ženske, koliko si jo zna priboriti. Današnji možje pomagajo ženam, kar se našim mamam ni dogajalo. Posebno so prizadevni možje žensk, ki delajo v izmenah, saj morajo skrbeti za dom in otroke. Menim, da bi nekatere ženske bile rade doma, če bi mož zaslužil dovolj za spodobno življenje. Menim pa tudi, da bi bilo prav, če bi dan žena praznovale starejše ženske, ne pa petnajstletnice.«
NEVENKA POŽAR, cvetličarka iz Ribnice: »Žene smo enakopravne, in to prav zato, ker smo zaposlene. Ne verjamem, da bi katera želela pustiti službo, saj bi s tem izgubila samostojnost in enakopravnost. Jaz že ne bi ostala doma.
Res paje, da enakopravnost zahteva tudi več dela, živčnosti, napetosti, hitrosti, zaradi česar prevzemajo ženske tudi nekatere slabe navade moških, kot so kajenje, pitje kave in alkohola.«
MATEJA ŽUNIČ, medicinska sestra v metliškem Zdravstvenem domu: »Kako je z enakopravnostjo v zakonu, ne bi mogla povedati, ker sem se komaj poročila. Bistvenih sprememb ne občutim. V službi pa smo res enakopravni, ni nobenih razlik. Na deželi je še opaziti zapostavljanje žensk, ki morajo biti pokorne, ubogljive, podrejene. V sodobnih mlajših družinah pa tega ni več, pozna se, da so mlade ženske veliko bolj samozavestne, kar je posledica višje izobrazbe in ekonomske neodvisnosti.«
JOŽICA VUJOVIČ, referentka prodaje v rudniku Kanižarica: »Ponekod so ženske enakopravne z moškimi, drugje igrajo celo večjo vlogo od njih, da ne bi bili moški zapostavljeni, vseeno ni strahu.
Ženske se doma znamo potegniti za svoje pravice, prav tako pa se trudimo tudi v službi. Čeprav delam skoraj med samimi moškimi, še nikoli nisem imela občutka, da sem manj vredna. Res paje,da moški še vedno prevladujejo na pomembnejših družbenih in političnih položajih. Upam pa si trditi, da so ženske, če so na takšnih položajih, marsikdaj bolj sposobne.«
MARIJA KOTNIK, strokovna sodelavka MGZ Posavja iz Brežic: »Tako, kot se na splošno zmanjšuje vpliv delavcev na odločanje, se glas žena, ki so bile doslej večinoma v manjšimi, še manj sliši. Zaradi padca standarda pa je občuten večji vpliv žensk na odločitve v družinskem krogu. Marsikatera mora biti prava čarodejka, če hoče za silo skrpati družinski proračun. Zavoljo take vloge je zdaj žena v nekem smislu še manj enakopravna, gotovo pa bolj obremenjena.«
LUČKA KONČAR, referentka za kadre v JE Krško: »Ženske smo pri nas popolnoma enakopravne, sploh v Sloveniji. To utemeljujem s tem, da so ženske tudi na najvišjih funkcijah vse do federacije. Sploh ni več vprašanje, kdo bo poskrbel, da bo vse prav v družini, oziroma je tudi v tej celici že tolikšna enakopravnost, da se ženska lahko ukvarja tudi s politiko. Seveda je brez urejenega otroškega varstva besed o enakopravnosti kmalu konec.«
TONČKA SINTIČ, upokojenka iz Novega mesta: »Današnja ženska je lahko y	srečna, da živi v enakopravnosti, seveda
\	pa si jo mora vsaka doma sama priboriti,
tlrapsjj tv-v a Po izkušnjah vem, da moške roke res niso za vsako delo. Nekatere je bilo včasih sram, če si jih zalotil pri kakšnem gospodinjskem delu. Danes je drugače. Mnogi se s tem celo pohvalijo. Sama kot ženska nisem bila nikoli zatirana. Več kot 30 let sem prodajala kruh in počela še marsikaj.«
IRENA LIPOVŠEK, vodja kadrovsko splošnega sektorja v sevniški Jutranjki:
»Kot samoupravljalke se v tovarni počutimo popolnoma enakopravne, oz. imamo glede na prevladujoči ženski sestav kolektiva temu primerno vlogo. Imajo pa ženske — matere pri tem kar trojno obremenitev v primerjavi z močnejšim spolom. Prvič jih najmanj v enaki meri, zaradi znane marljivosti pa še bolj, doleti obremenitev na delovnem mestu. Ko pridejo domov, jih čaka gospodinjstvo, vmes je še samoupravna pa družbenopolitična aktivnost?
Belsadu primanjkuje kumaric
Zaradi tega lanska proizvodnja pod načrtovano — Lani še posebna marmelada in džem, letos omake — Paradižnik iz drugih republik
Predah za iskanje rešitve
ČRNOMELJ — V preteklem letu je bila proizvodnja v črnomaljskem Belsadu, sicer tozdu HP Kolinske, za dve petini večja kot leto poprej, a še vedno za 5 odst. manjša od načrtovane. Namesto 80.0 ton jim je namreč uspelo odkupiti za polovico manjšo količino kumar, tega izpada pa s konzerviranjem drugih vrst zelenjave in sadja niso mogli v celoti nadomestiti.
Sicer pa je bilo lani tudi manj domačega, belokranjskega sadja, zato so ga morali, tako kot tudi papriko in feferon, pripeljati izdrugih republik, medtem ko jim je rdečo peso priskrbela Kmetijska zadruga Ptuj. kumare pa Agrokombinat Krško.
Kot so povedali v Belsadu, ima črnomaljska Kmetijska zadruga že vrsto let v plapih, da bi zelenjavo za Belsad
• Za letošnje leto načrtujejo v Belsadu skoraj za tretjino večjo proizvodnjo kot lani, začeli pa bodo tudi z novo naložbo — nakupom opreme za proizvodnjo rdečih omak. Letos bodo po predračunih odšteli zanjo 140 milijonov dinarjev, celotna nova linija, ki naj bi stekla v drugi polovici prihodnjega leta, pa bo veljala 350 milijonov dinarjev. Kljub razširitvi proizvodnje pa bodo na novo zaposlili le nekaj delavcev.
pridelovali njeni kooperanti, vendar to, da je ta pridelava še vedno le na
papirju, v zadrugi opravičujejo s tem, daje premalo ljudi, ki bi bili pripravljeni poprijeti za to delo, in daje odkupna cena prenizka.
V Belsadu pa uspešno uresničujejo razvojni program, kije bil zastavljen leta 1984. kosejetakratni tozd Kmetijske zadruge priključil Kolinski. Tako so lani namenili 11 milijonov dinarjev za nakup opreme za obstoječi proizvodni program, s tem pa so odpravili nekatera ozka grla. Poleg tega so konec 1985 začeli izdelovati posebne marmelade in
džeme, še ta mesec pa se bo začela proizvodnja treh vrst omak za testenine. Oprema za tovrstni program jih je veljala 6 milijonov dinarjev.
Glavna surovina pri omakah bo paradižnik. ki ga doslej v Belsadu tako rekoč niso uporabljali. Ker pa je Kolinska v drugih republikah sovlagala v pridelovanje te vrtnine, je paradižnik zagotovljen. V Belsadu so povedali, da belokranjskega paradižnika najbrž ne bodo odkupovali, ker je vprašljiva tako količina kot kvaliteta pridelka, poleg tega pa jim bodo iz južnih republik pripeljal'že polizdelek, ne svež paradišnik.
M. BEZFK
Še o razgovoru
Brez izobrazbe ni nič
Kmetijski tehnik Andrej Žugelj je ostal na kmetiji
kmetijstvo
t
ČURILE PRI METLIKI —Kose je Andrej Žugelj iz Čuril pri Metliki odločal za srednjo kmetijsko šolo, je vedel, da se bo po končanem šolanju zaposlil, čeprav sodoma čisti kmetje in imajo za belokranjske razmere veliko kmetijo. Računal je, da bo v kmetijski zadrugi, ki gajeletodni tudi štipendirala, delal čim dlje, ko pa domači sami ne bodo več kos kmečkim opravilom, bo ostal doma. A je bil zaposlen le dveleti, sedaj pa že več kot pol leta samo kmetuje in počasi prevzema očetovo kmetijo.
■:,x
• • .
Sejmišča
Andrej Žugelj
»Oče je zbolel, jaz pa nisem mogel delati malo v službi in malo doma, kajti tako pospeševanje kmetijstva kot kmetovanje zahtevata celega človeka. Zato sem ostal doma in mi ni žal, čepravje vprašanje, če bom zaslužil toliko kot delavec v tovarni. Bolje,, da tega nikoli ne računam,« pove Žugelj. Pri tem pa ne pozabi omeniti, kako prav mu bodo prišle izkušnje, ki si jih je kot pospeševalec nabral v metliški kmetijski zadrugi.
Sicer pa je na Žugljevi kmetiji v teh nekaj mesecih, odkar je prišla mlada moč, že krepko čutiti spremembe. Čeprav niso usmerjeni in pridelujejo vsakega po malem, le prevladujeta trsničarstvo in živinoreja. S tr-sničarstvom se ukvarjajo že enajsto leto, letos pa bodo vzgojili rekordnih 40 tisoč cepljenk. Poleg tega se bo 15 glavam živine v starem hlevu pridružilo 40 pitancev v novem, pred kratkim dokončanem hlevu. Andreju seveda veliko pomaga pri kmetovanju tudi izobrazba, zato svetuje, naj vsak, kdor ostane na kmetiji, konča vsaj skrajšani program kmetijske šole. »Brez izobrazbe nima kmet kaj početi,« je prepričan Andrej, ki je tudi predsednik aktiva mladih zadružnikov.
B.M.
LJUBLJANA — Minuli teden je predsednik republiške skupščine Vinko Hafner sprejel predstavnike društev vinogradnikov iz vse Slovenije, ki so se pritožila zoper delitev republiških sredstev v solidarnosti po lanski pozebi in zaradi tega tudi zaprosila za sprejem. V razgovoru so sodelovali še podpredsednik skupščine Jože Šuš-melj, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Kneževič, predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Fre|ih in predsednik odbora za uporabo in upravljanje z republiškimi sredstvi solidarnosti Jože Kavčič.
Društva vinogradnikov v pritožbi grajajo usmeritve in kriterije o delitvi sredstev solidarnosti. Po teh naj bi ta ■ sredstva prejeli oškodovanci družbenega sektorja in združeni kmetje, zadnji s pogojem, da sklenejo pogodbo o oddaji n,ajmanj 70% pridelka saniranih nasadov vsako‘leto, najmanj za dobo 10 let. Nezdruženi kmetje (nekooperanti) pa bi ta sredstva dobili le s pogojem, da sklenejo pogodbo, podobno prej omenjeni. Po mnenju društev vinogradnikov usmeritve in kriteriji niso v skladu z načeli solidarnosti, z duhom in črko družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti. V nasprotju z 8. členom Družbenega dogovora uvajajo razlikovanje državljanov, kar je, enako kot izsiljevanje izjav in neprostovoljnih pogojev, tudi kršenje ustavnih pravic.
Po zadovoljivem razgovoru med prisotnimi o teh in še drugih vprašanjih zasebnih vinogradnikov in kletarjev so na pobudo predsednika Hafnerja sklenili:
Predsednik odbora za uporabo republiških sredstev solidarnosti in dva predstavnika društev vinogradnikov (Kuhar, Unetič) bodo primerjali razlik čna stališča, nakar bo odbor za uporabo republiških sredstev solidarnosti najkasneje v 14 dneh ponovno obravnaval sedanjo delitev, usmeritve in kriterije.
Zadružna zveza Slovenije bo do konca marca letos sklicala razgovor o vprašanjih zadružništva s posebnim poudarkom na pomenu in vlogi zasebnih vinogradnikov in njihovih društev v sistemu samoupravljanja v zadrugah in organizacijah kooperantov v organizacijah združenega dela (kombinatih, vinskih kleteh), še posebej o odnosu (gospodarskem, samoupravljav-skem, političnem) teh organizacij do zasebnih vinogradnikov in njihovih
društev.	ŠTEFAN	KUHAR
NOVO MESTO
Zaradi
slabega vremena in sneženja ponedeljkov sejem kljub enomesečni prekinitvi ni bil posebno živahen. Naprodaj je bilo 100 pujskov, starih 7 do 10 tednov, in 150 pujskov, starih 10 do 12 tednov. Lastnika je menjalo 107 živali. Mlajše so stale 20.000 do
23.000,	starejše pa 23.000 do
27.000	din. Kmetje so prignali tudi 8 glav goveje živine. Kilogram žive teže volov je stal 310 do 350 din, krav 290 do 310 din, telet pa 350 do 370 din.
BREŽICE — Tudi sobotni sejem v Brežicah je bil bolj klavrn. Naprodaj je bilo vsega 163 pujskov, starih do 3 mesece. Prodanih je bilo 74. Kilogram žive teže je stal do 600 din.
Se bomo kaj naučili po pozebi?
Trpko razmišljanje o sedanjem položaju zasebnega vinogradnika
Ko prebiram članke vinogradniških strokovnjakov in drugih piscev, se mi porajajo različne misli. Po hudi pozebi ninulo zimo je nastalo v vinogradništvu porazno stanje. Veliko vinogradov si ne bo opomoglo in jih bo treba obnoviti. Toda bojim se, da bo marsikatera vinogradniška parcela in lega ostala prazna, nepo-sajena. Zakaj?
Strokovnjaki nam izračunavajo več ali manj enake cene za obnovo enega kehtarja vinograda, ki pa niso majhne. Kmet, vinogradnik, ali ljubitelj nima toliko denarja, da bi se lahko lotil obnove. Poraja se tudi mišljenje, da se ne splača denar »zabijati« v zemljo.
Kmetijski
Cena sledi bakterijam
Pet milijonov mikroorganizmov v enem samem mililitru surovega mleka! Zastrašujoča številka, hkrati pa nekaj povsem vsakdanjega. Doslej veljavni pravilnik o kakovosti mleka dovoljuje tolikšno število bakterij kontaminentov in šele ob večjem številu določa, daje mleko oporečno. Vendar se s tem ne smemo sprijazniti, marveč je treba težiti h bolj higienskemu mleku, k temu pa naj bisilil tudi strožji pravilnik, kije zdaj predlagan.
Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstva in prehrano je pripravil nov predlog za plačevanje mleka ki bo bolj upošteval kakovost mleka. Le-to je moč ugotoviti z dodajanjem barvila metilenskega modri-la, ki se sčasoma pod vplivom mikroorganizmov razbarva. Več kojih je, prej barva izgine. Po dosedanjem pravilniku je morala barva zdržati vsaj dve uri, po novem pa je predlagana daljša doba. Če bo po predlogu komiteja ugotovoljenoledo 200.000 bakterij v mililitru mleka, naj bi bilo mleko plačano 10 odst. več, če bo bakterij od 200.000 do milijon, potem 5 odst. več, če bo bakterij od 1 do 3 milijone, potem bo mleko plačano po običajni (standardni) ceni. Če bo drobnoživk do 10 milijonov, bo znašal odbitek 10 odstotkov, če bo bakterij še več(me-tilensko modrilo se bo razbarvalo že prej kot v eni uri), pa bo odbitek še večji.	‘
• Zaostrena zahteva je gotovo umestna, saj je kakovost mleka in z njo povezano človekovo ^dravje na prvem mestu. Vendar zdaj kaže, da bomo do boljšega mleka prišli postopno, v daljšem časovnem obdobju. Predstavniki kmetijskih organizacij, ki sc ukvarjajo z zbiranjem in odkupom mleka, trdijo, da kakovost nega preskoka ni mogoče narediti čez noč in da je. treba prej poskrbeti za izboljšanje razmer, v katerih se pridobiva mleko. Ostrejši pravilnik naj bi uveljavili postopno.
Tu čaka še zelo veliko dela. Tehnični napredek (uvedba strojne molže, mlekovodi ipd.) sam po sebi še prav nič ne izboljša kakovosti mleka, v nevestnih rokah jo celo poslabša. Zanemarjen strojje lahko pravo leglo bakterij in ni je pomembnejše stvari od čistoče, ko gre za mleko in mlečne izdelke. Ko bi vsakdo videl, kar vidi mikroskop!
Inž. M. L.
P
P
P
P
P
P
'p
\
P
P
P
P
P
P
\
P
P
P
P
P
P
'p 'p
P
5 J
5 5
p
p
Govori in piše se o pomoči iz republiških solidarnostnih sredstev, toda, kot sem prebral v Dolenjskem listu, ta pomoč ne bo zastonj. Če hočem, da bom dobil kakšen dinar, se moram strinjati s pogoji, ki jih določi delovna organizacija. Deset let bom moral oddajati pridelek po ceni, na katero bom imel jaz najmanjši vpliv. Po desetih letih, če že prej ne, me pa spet obišče kaka ujma, da bom lahko podaljšal to ali podobno sodelovanje. Zakaj tako? Je to oblika sodobnega kolonstva oziroma viničarst^i na svoji zemlji? Spominjam se še povojne obvezne oddaje. Je to tudi kaj v žlahti z njo, kaj pravite? Je kdaj naš kmet dobil kaj podarjenega? Nikoli! Berem in poslušam, da se mora zaustaviti beg z zemlje. Saj se bo, ko jo bodo vsi zapustili, ki bi mogli še delati. Slišal sem mnenje zadružnega uslužbenca, da bi bili kmetje boljši kooperanti, če ne bi imeli vinograda in bi samo živino redili. Mogoče. Kam pa naš tako imenovani vinogradnik prodaja grozdje, če ne zadrugi, kadar ga pridela? Kdo se muči po teh strmih bregovih in kamenju, če ne prav zasebni vinogradnik, pa naj bo čisti kmet ali ljubitelj? Ali je pridelek grozdja delavca ljubitelja ali zasebnega kmeta manj vreden kot zadružnega kmeta ali zadruge same? Kaže, da je tako, sicer bi se o delitvi
UKREPI PROTI SVINJSKI KUGI
KOČEVJE, RIBNICA — V
Sloveniji se je pojavila svinjska kuga, zato so tudi na območju občin Kočevje in Ribnica podvzeli ukrepe za njeno preprečevanje. Ugotovljeno je bilo, da se svinjska kuga širi predvsem s pomijami. Zato so inšpektorji pri vseh obrtih družbene prehrane, gostiščih in zasebnih gostil-mah poizvedeli, komu dajejo pomije. Prašiče, ki jih krmijo s takimi pomijami, Maj čepijo. Na območju občin Kočevje in Ribnica so doslej cepili že okoli 1.500 prašičev zasebnikov, akcija pa se še nadaljuje. V obeh občinah doslej ni bilo svinjske kuge, medtem ko so drugod po Sloveniji odkrili nekatere nove primere.
in dodeljevanju solidarnostnih sredstev drugače pogovarjali.
Ne nazadnje: zakaj pa bi drago pridelovali grozdje, če ga poceni ne znamo? Imamo velika vinska podjetja, ki se lepo dogovorijo in poskrbijo, da imamo dobrega in poceni vina iz Španije, če primerjam tega vina. po kateri je bilo pripeljano v naše pristanišče, in prodajno ceno, vidim, da je narasla od manj kot 100 din na več k"ot 300 din. Res, delo vsakega je nekaj vredno, samo delo našega vinogradnika ne! Vsi znajo bolje gospodariti kot kmet, zato ga je treba upravičeno tudi s solidarnostnimi sredstvi prikleniti na verigo in jo potem po potrebi natezati ali popuščati, kakor bodo potrebe narekovale.
Dragi tovariši, ki odločate in gospodarite s sredstvi raznih skb-. dov, ki končno niso samo vaša: pravilno obravnavajte vinogradnika, kajti če je kdo voljan delati, je to on, pa naj bo ljubitelj, zasebni kmet ali zadružni kmet. Brez vinogradnika pa tudi vinogradništva ne bo.
FRANCE MARTINČIČ zadružni kmet
Zlati rose
Zlata zaščitna znamka za metliški rose______________________
METLIKA — Vsa vina iz metliške Vinske kleti so zaščitena z zaščitno znamko slovenskih vin. ki jo podeljujejo v okviru Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije. Postopek za pridobitev te znamke je obvezen vsako leto znova za vsako zvrst vina. Ta znamka zagotavlja geografsko poreklo, barva pa govori o kakovosti vina. Tako se vina z zlato zaščitno znamko ponavadi uvrščajo v vrhunski razred, s srebrno v kakovostni in z rdečo v namizni razred z geografskim poreklom.
Od metliških vin sta imela doslej zlato značko vrhunska metliška črnina in pozna trgatev laškega rizlinga, ki je znan pod imenom kolednik, letos pa je komisija zlato značko podelila rose-ju lanskega letnika, kar je potrditev, da so metliški kletarji iz lanskega izvrstnega letnika grozdja naredili res vrhunsko vino. To je hkrati tudi prvi rose v Sloveniji, ki je dobil zlato zaščitno znamko. V Vinski kleti so se odločili, da bodo večji del lanskega roseja napolnili v buteljke.
EN HRIBČEK BOM KUPIL«
Uneja^ T,t Doberšek
Zakaj ni pomoči za vse vinogradnike
S sprejema pri predsedniku republiške skupščine Vinku Hafnerju
Vinogradnikom smo dolžni • povedati nekaj dejstev, zakaj ne bodo dobili družbene pomoči po lanski pozebi trt. (O tej krivici piše tudi Lojze Pirc iz Krškega v zadnji številki Dolenjskega lista.) Mišljena so republiška sredstva sklada solidarnosti, za katerega prispevajo svoj delež iz osebnega dohodka vsi delovni ljudje v Sloveniji. Pri delitvi te pomoči vinogradnikom, ki so bili prizadeti po pozebi, so bile postavljene naslednje omejitve:
1.	Sredstva solidarnosti dobijo le družbena posestva in tisti združeni kmetje z delovno organizacijo podpišejo pogodbo, da bodo delovni organizaciji 10 let oddajali 70% pridelka grozdja, seveda po ceni, ki jo določi vsako leto delovna organizacija.
To določilo je po mnenju mnogih v nasprotju z družbenim dogovorom, ki nosi temeljno oznako »solidarnost« in v katerem ni.nikjer napisano, da sta le delovna organizacija in organiziran kmet deležna pomoči, neorganiziran kmet pa ne. Celo tisti kmet, ki DO oddaja mleko, meso, krompir, pšenico, nima pa presežkov grozdja, je prezrt. Solidarnostna sredstva so v prvi vrsti namenjena za pomoč prizadetim (so nepovratna, ne pa posojilo), ne glede na lastništvo. Zato delitve teh sredstev ni mogoče.omejevati ali pogojevati z nobenimi kriteriji, razen z vseobsegajočim kriterijem »solidarnosti« za vse prizadete.
Republiški izvršni svet, oziroma republiški komite .za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je po besedah predsednika komiteja inž. Milana Kneževiča le eden od podpisnikov unravljal-
cev sklada solidarnosti, sopodpisniki so vse občine v Sloveniji, ki zato nosijo prav tako vso odgovornost za kriterije delitve teh sredstev.
Zaradi za vinogradnike nespremenljivih kriterijev delitve teh sredstev so društva vinogradnikov severovzhodnega in jugovzhodnega vinorodnega območja Slovenije (7 društev) prosila za sprejem pri predsedniku republiške skupščine Vinku Hafnerju. Na sprejemu, ki je bil 25. februarja, je predsednik skupščine Slovenije odločil, naj odbor, ki upravlja s sredstvi solidarnosti, v 14dneh ponovno obravnava kriterije dodelitve teh sredstev po načelu solidarnosti za vse.
2.	Do republiških sredstev solidarnosti po elementarnih nesrečah so upravičene le tiste občine, kjer škoda po elementarni nesreči (konkretno po pozebi vinogradov) .znaša več kot 3% narodnega dohodka občine. Zaradi te omejitve Sta na našem območju iz sredstev solidarnosti izpadli občina Krško s 1100 ha vinogradov, kjer znaša škoda zaradi pozebe 2,5 milijarde (novih) dinarjev, in občina Novo mesto s 1500 ha vinogradov, kjer znaša škoda 3 milijarde dinarjev. Od visokega občinskega narodnega dohodka zaradi industrije nimajo vinogradniki nobene koristi. Zato je to določilo za vinogradnike krivično.
Predsednik skupščine Slovenije Vinko Hafnerje glede tega določila na omenjenem sestanku dejal, da ni nikjer rečeno, da se določilo ne da popraviti, oziroma odpraviti, če bodo to zahtevali zastopniki občinskih skupščin, ki so sopodpisniki dogovora.
Tako vidimo, da je pretežni del odgovornosti, če vinogradniki niso deležni, družbene pomoči, na zastopnikih občinskih skupščin in da izgovori na republiške predpise niso ravno utemeljeni.
T. DOBERŠEK
DOLGA RAKA — Kaj pomenijo neurejeni sosedski odnosi, dobro vedo Gorenčevi z Dolge Rake 9. Majhna kmetija s 7 hektari zemlje — od tega je približno 4 hektare obdelovalne — seje znašla v dvojnem precepu, kajti Gorenčevi so ob melioraciji, ki zamuja, in odkar jim je pred dobrim letom sosed zaprl pot na najboljše njive, obsojeni na boj za golo preživetje.
Še dobro, da gospodar Franc dela v novomeški 1MV, saj bi brez njegove skromne plače šestčlanska družina le stežka prerinila do konca meseca. Pravi pekel se je za Gorenčeve začel že predlani, ko je sosed Ivan Cemič »nategnil« nekdanjo kovačnico čez stoletno pot. Gorenčevim je tako dobesedno odrezal pot do poldrugega hektara njiv in pol hektara travnika.
»Kmalu bo 20 let, odkar sem v tem kraju, in- vedno je bil prost prehod; to pot uporabljamo s sosedom, mi pa le tako lahko pridemo do naše najboljše zemlje. Zdaj še peš ne moreš mimo! Ne vem, kako so lahko na občini dali sosedu dovoljenje za dograditev barake, ne da bi prišli pogledat. Menda je sosed izjavil, da nikogar nič ne ovira, pa so mu nasedli. Stvar smo predali sodišču, to pa mečka že celo leto, in ni nič ukrenilo. Kmetijska inšpektorica z medobčinskega inšpektorata Krš-
J
STAREJŠI NE DAJEJO VEDNO ZGLEDA — Mladoletni otroci Franci, Miran, Metka in Bernardka Gorenc ne morejo zlahka razumeti mame, ko pravi, da se boji, da bi bili kdaj lačni, medtem ko njihove njive prerašča plevel, večji od odraslega moža. Ogrožene so že druge njive.	'
S helikopterjem na njive?
ko je bila pri nas in je rekla, da nas bo morala kaznovati, ker ne obdelujemo zemlje. Kaj naj s helikopterjem pridemo na njive?« ogorčeno sprašuje gospodinja Justina in komaj zadržuje solze.
Gorenčevi imajo tri krave, mleko oddajajo, a lani ga je bilo veliko manj. Toda če ne bi imeli v najemu dveh travnikov in njive, bi tenko piskali. Pred njihovo hišo je tudi zbiralnica mleka. Vaščani imajo radi skromno in pridno družino. Jože Kunštek iz Podlipe 5, ki s sovaščanom Štarkom včasih komu opravi tesarska dela, pripoveduje: »Vem,dajeCemič govoril, da bo postavil le kovačnico, zdaj pa je prav na poti zgradil še kori-tast silos. Hotel je. da bi s Štarkom potegnila še kap čez silos, a nisva hotela. Govoril je, da Gorenc ne bo šel več čez... Ne vem, zakaj vse to. Černičev oče je bil dober kovač.«
Tudi nam ni jasno, kako se lahko dogaja kaj takega med sosedi, zato nismo raziskovali ozadja, če sploh je kakšno. Vprašamo pa se lahko, kaj so doslej ukrenile pristojne inšpekcije, gradbeni referat na krški občini, koliko časa bodo še mleli sodni mlini in kaj so storili poprej v sami krajevni skupnosti Raka, da bi morebiti prišlo do poravnave.
P. PERC
Št. 10 (1308) 6. marca 1986
DOLENJSKI LIST
3
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Li’
Zdravstvo še kar z izgubami
Novomeška zdravstvena skupnost je lani poslovala s 135-milijonskim presežkom, izvajalci pa so bili v težkem položaju — Bolnišnica končala leto z izgubo
NOVO MESTO — Novomeška občinska zdravstvena skupnost je leto 1985 zaključila kar dobro. Skupaj je v tem letu razpolagala z dobrimi 2,265 milijarde dinarjev, od česar je bilo ob koncu leta na žiro računu skupnosti nekaj nad 135 milijonov dinarjev, zbranih nad dogovorjenimi programi. Seveda ta podatek ne pove vsega, zato se ne gre prezgodaj veseliti.
Ker med letom ni bila opravljena tretja valorizacija sredstev za zdravstvene delovne delovne organizacije, so te večinoma v zelo težkem položaju. Materialni stroški so namreč rasli bistveno bolj, kot je bilo predvideno in kot jih je skupnost plačevala na osnovi sporazumov, pa tudi za osebne dohodke je šlo več, kot je bilo zapisano v sporazumih, saj so se usklajevali z občinskim gospodarstvom. Novomeška bolnišnica je tako imela lani blizu 47,5mi-lijona dinarjev čiste izgube ter vse sklade nepokrite, prav tako so skladi ostali nepokriti v novomeškem zdravstvenem domu. Ostali izvajalci zdravstvenega varstva so se nekako izvlekli s pozitivno ničlo, vendar ponekod niso obračunali višjeamor-tizacije, sklade pa so napolnili le mi-limalno. Zaradi vsega tega je zadnja skupščina zdravstvene skupnosti 26. februarja sklenila lanski presežek
uvrstiti med letošnje prihodke, in sicer namensko za pokritje izgub in napolnitev skladov izvajalcev. Še pred tem pa bodo temeljito analizirali zaključne račune izvajalcev, da bi se pokazali vzroki in da bi lahko poiskali možnosti za odpravo izgub.
Delegati so med zadnjimi nalogami v tem mandatu sprejeli tudi začasen delovni in finančni načrt skupnosti za letošnje leto. Začasen zato, ker ga bodo novi delegati morda želeli dopolniti ali spremeniti, pa zato, ker vse stvari še niso povsem razčiščene. Zdravstvena skupnost naj bi imela letos na voljo skupaj 3,545 milijarde dinarjev. Dovoljena poraba v zdravstvu se s tem planom povečuje za 66 odstotkov glede na lansko. Pri oblikovanju programa so poleg sredstev za zagotavljanje ohranjanja dogovorjene ravni zdravstvenega varstva skupnosti priznali še dodatna sredstva, in sicer okrog 12
Petkrat večje povpraševanje
NOVO MESTO — S sejo skupščine v četrtek, 27. februarja, so sklenili mandat tudi delegati v novomeški občinski raziskovalni skupnosti. Za slovo so potrdili lansko poslovno poročilo ter sprejeli finančno ovrednoten program skupnosti za letos. Z dnevnega reda pa so črtali obravnavo sporazumaoteme-ljih plana republiške raziskovalne skupnosti za obdobje 1986—1990, saj ni bilo na voljo dodatnega sporazuma, iz
Med učenkami in delavkami ni razlik *
Edina metliška srednja šola Ima dobro ute-čeno proizvodno delo
METLIKA — Medtem ko se v nekaterih šolah še niso prav ujeli glede proizvodnega dela učencev, pa je v metliški srednji šoli tekstilne usmeritve Beti to že nekaj časa zgledno urejeno. »Šola ima sklenjen samoupravni sporazum z Beti, Kometom, Labodom in Novoteksom, ki sprejemajo učenke naših sedmih oddelkov na proizvodno delo. Te učenke imajo med delom takšne pravice kot zaposlene delavke, s Kometom, Labodom in letos tudi z Beti pa smo uredili, da jim za delo tudi plačajo. Zataknilo se je le pri Novoteksu, kjer so nam pojasnili, da proizvodno delo enačijo z ostalimi teoretičnimi predmeti, a upamo, da bodo tudi učenke v tej tovarni glede, nagrad kmalu izenačene z drugimi,« pove Zlata Kovačič, organizatorica proizvodnega dela v edini metliški srednji šoli.
Zlata Kovačič
Preden začnejo s proizvodnim delom, imajo dekleta uvajalni seminar, na katerem jih seznanijo s tehnološko organiziranostjo proizvodnje in njeno povezanostjo s teoretičnim znanjem, pridobljenim v šoli, varstvom pri delu in še marsičim.
Medtem ko učenke prVih letnikov opravljajo lažja, manj odgovorna in predvsem ročna dela — šivajo le tiste, ki obiskujejo skrajšani program — pa jim v 2. in 3. razredu že zaupajo zahtevnejša opravila. »Lahko pohvalim, da v proizvodnji / dekleti nimajo težav, da dobro opravljajo svojo nalogo in da so njihovi izdelki sešiti tako natančno kot izdelki ostalih šivilj,« pravi zadovoljno Zlata in ob tem ne pozabi omeniti, da imajo za proizvodno delo-učenk v tovarnah tudi posebne inštruktorje, ki so se posebej izšolali za zaupano jim nalogo.
B M
katerega bi bila razvidna obveznost občinske raziskovalne skupnosti.
Raziskovalna skupnost je lani razpolagala z nekaj manj kot 37 in pol milijona dinarjev. Od tega je večji del 28,77 milijona dinarjev, namenila za sofinanciranje raziskovalnih nalog, 1 milijon za pospeševanje inovacijske dejavnosti v obliki nagrad inovatorjem, 2,5 milijona pa za pospeševanje raziskovalne dejavnosti. V program raziskovalnih nalog je bilo lani uvrščenih 23 nalog, za večino katerih so delegati za spremembo od prejšnjih let tudi že dobili v roke poročilo, kaj in kako se je raziskovalo.
Na skupščini je bilo največ govora o nalogi »prenova mestnega jedra«, ki jo je lani prijavil Zavod za družbeno planiranje, a je ni opravil, zato bodo zahtevali denar nazaj. Ker pa je naloga aktualna in se zanjo zanima več nosilcev (letos je podobno prijavil Zavod za-varstvo naravne in kulturne dediščine), so sklenili, da se nosilca za nalogo, za katero skupnost namenja 700 tisoč dinarjev, ne določi, ampak naj komite za družbeni razvoj zbere ponudbe, da bi vsi zainteresirani nalogo družno izdelali.
Letos pa naj bi raziskovalna skupnost razpolagala z okrog 62 milijoni dinarjev. Za program raziskovalnih nalog bo namenila blizu 46 milijonov, od tega okrog 4 milijone za nedokončane naloge iz prejšnjih let, ostalo pa za letošnje. Na razpis je prispelo veliko prijav s skupnim predračunom 202,97 milijona dinarjev. Na končnem seznamu je 31 raziskovalnih nalog z najrazličnejših področij, nekaj nalog pa je na seznamu še pogojno. Tudi letos bo skupnost pospeševala inovacijsko in raziskovalno dejavnost, prvo z 1,5, drugo pa s 5,5 milijona dinarjev. Delegati so tudi pozitivno ocenili spremembo v delegatskem sistemu.
Z. L,—D.
UREDNIŠTVO V GOSTEH
bo v sredo, 12. marca, v Soteski. Ker pa v kraju nimajo javnega lokala, bo ekipa novinarjev krajanom na voljo za pogovor o utripu vsakdanjega življenja v gostišču Pri Henriku v sosednji Loški vasi. Vabimo vse, ki imajo kaj povedati iz okoliških vasi, naj pridejo na pomenek med 17. in 19. uro.
milijonov za uskladitev osebnih dohodkov z gospodarstvom v občini, 44 milijonov za pujne nove zaposlitve in zaposlitve pripravnikov, 88 milijonov za investicijska vlaganja, 95 milijonov za dokončanje pralnice in energetike, 65 milijonov za pokritje izgub in formiranje skladov ter 94 milijonov za republiško solidarnost (petkrat več kot doslej), ki pase, to je sedaj le znano, peštejejov občinsko dovoljeno skupno porabo. Zaenkrat se zbirajo sredstva za zdravstvo po stopnji 10,16. Če to nebo dovolj, naj bi jo med letom zvišali.
Z. LINDIČ—DRAGAŠ
Vsi niso pošteni
Davčna inšpekcija je nekaterim obrtnikom za 90 milijonov dinarjev povečala davčno osnovo
NOVO MESTO — V novomeški občini je čez 54.000 davčnih zavezancev. med temi 17.300 zavezancev plačija kmečkega davka. Lani je davčna uprava dosegla 97,6-odstotno izterjavo, kar je lep rezultat.
Vsega skupaj je bilo v novomeški občini lani odmerjenega za 991 milijonov dinarejv davkov pri 54.600davčnih zavezancih. Posebno pozornost so lani na davkariji posvečali ugotavljanju resničnih dohodkov pri obrtnikih, ugotavljanju nepremičnega premoženja ter pravočasni odmeri in izterjavi davkov.
Zasebno kmetijstvo je bilo lani obremenjeno s 123 milijoni dinarjev davkov, kjer pa so poleg davkov iz dohodka od kmetijstva upoštevani tudi prispevki, kot za vodni sklad, za starostno zavarovanje, za pokojninsko zavarovanje, krajevni samoprispevki, prispevki za zdravstveno zavarovanje in sploh vse, kar kmet plačuje.
Iz gospodarske in poklicne dejavnosti je bilo lani skupaj s prispevki zaposlenih v zdsebnem sektcfrju odmerjenih 604 milijone dinarjev davkov, medtem ko je bil davek od skupnega dohodka občanov odmerjen le v znesku 32 milijonov dinarjev.
Davčna inšpekcija je v preteklem letu izvršila 335 rednih pregledov poslovnih knjig obrtnikov in povečala davčno osnovo za 90 milijonov dinarjev glede na napovedane dohodke. Medtem ko velika večina obrtnikov pošteno plačuje »cesarju, kar je cesarjevega«, pa so prav ti izredni pregledi ugotovili, da posamezniki le skušajo prikriti del dohodka.
R. B.
OB TEDNU FILMA
V Črnomlju je bil v pretekli teden 9. teden jugoslovanskega filma, učenci 8. razredov in srednje šole pa smo si ogledali film Oče na službenem potovanju. Bili smo navdušeni in želimo si še več tako dobrih domačih filmov.
VESNA ŽARKOVIČ OŠ Črnomelj
Gibanja vzeti za svoja
Jože Derganc o pripravah občinske organizacije ZSMS na kongres — Mladi niso pesimistični
Tudi slovenska mladina oziroma mladinska organizacija se po štirih letih spet pripravlja na kongres. Ta bo aprila v Krškem. Priprave seveda potekajo tudi v novomeški ZSMS. O njih pa o nekaterih problemih in razmišljanjih mladih je tekel pogovor s predsednikom novomeške občinske mladinske organizacije Jožetom Dergancem.
»Gradiva za kongres so prišla ven malo pozno posebno zato, ker nočemo biti z razpravami formalistični. Zato je to sedaj naša glavna skrb. Kakšne so bife razprave v osnovnih organizacijah'? V tistih okoljih, kjer mladinska organizacija nekaj pomeni, kjer se ne ukvarja le s proslavami, ampak živi. se vključuje v odločanje — takih je približno tretjina — so bile razprave organizirane, dobre. Dobili smo neko oceno gradiv, že v razprave’ pa smo šli z namenom, da ocenimo predvsem svoje razmere^ metode in oblike dela. Menimo, da je kongres potreben prav zaradi tega, kar se dogaja pred njim in po njem.
Očitki osnovnih organizacij so, da je gradivo težko. To-jc res, ampak to je gradivo, ki ga je treba obdelovati. Bilesospornestvari,o njih smo govorilu pa o tem, kaj manjka. Mi smo menili, da bi morali tudi na slovenskem kongresu kaj reči o jugoslovanski brezposelnosti, saj ta vpliva na odnose v vsej Jugoslaviji. Veliko je bilo govora o energiji, preko katerenaj bivplivali na prestrukturiranje gospodarstva. Povsod smo se pogovarjali o legalizaciji stavk. Te dejansko so legalizirane, ko se pojavijo, mi s tem hočemo doseči, da se odpravljajo vzroki zanje. Veliko je bilo govora o gibanjih, ki so novost, pa je marsikaj okrog njih nerazčiščeno. Zavzemamo se, da bi gibanja uveljavili kot obliko in metodo dela mladinske organizacije pri tistih vprašanjih, kjer negre po institucionalni poti.«
'Zt&g&c
Jože Derganc
• Tudi v Novem mestu so se pojavljale nekatere stvari, ki pa niso bile dolgega veka. Kako to?
»V samem Novem mestu je problem velika koncentracija, saj se vse steka v center. Mlade je težko privezati v krajevno skupnost, po,sebno, če jim nič ne damo. Dejansko bi jih bilo potrebno interesno organizirati. Mi smo poskušali marsikaj, npr. z mladinskim kulturnim centrom, pa je bilo začudenje, kaj zdaj to, ko je dom kulture, ZKO ipd. Res pa smo preveč razdrobljeni in mladim velikokrat manjka organizacijskih sposobnosti, svežih idej. Moramo jim pomagati, ne moremo pa jim ukazovati, kaj in kako naj počno. Še vedno pa je poseben problem mentorstvo. Ni ljudi, ki bi se s tem hoteli ukvarjati.«
0 Na zadnji seji občinske konference ZSMS ste bili deležni očitka, da ste mladi preveč pesimistični v ocenjevanju razmer, v pogledu na prihodnost. Je res tako?
»Ne gre za pesimizem, mladina pričakuje le bolj nagle preobrate, hitrejše korake v stabilizacijo. Ker gre prepočasi, je veliko nedoslednosti, stranskih poti. Žal je tako. da bodo generacije, ki bodo prišle za nami, v še težjem položaju in bodo še bolj videle vse razlike, ko so se eni pripravljeni in prisiljeni odrekati, drugim pa tega ni treba.«
• kako v mladinski organizaciji ocenjujete dosedanje predvolilno dogajanje, demokratičnost postopkov?
"Stoodstotne demokratičnosti ne more biti, ne v enih volitvah, a mislimo, da je precejšen napredek, da so postopki vodeni korektno in da temeljne kandidacijske konference niso zvodenele, kot je slišati očitke. Bile so tudi napake, npr. v evidentiranju na pamet. Nismo uspeli zadovoljiti načelom, predvsem okrog rotacije, a za to so največkrat krivi ravno tisti, ki to najbolj kritizirajo. V ZSMS smo bili sicer prepričani o Bajukovih sposobnostih, ampak objektivno je bilo potem tako, da ga v Novolesu ne dajo, da sam ni pripravljen iti in da je vprašanje, če bi bilo iztrganje smiselno. Dejansko smo hoteli kadre iz gospodarstva, a vse pač ni šlo. Potrebno je bilo usklajevanje, ■stvari smo sproti razčiščevali. Seveda so bile pripravljene kombinacije, a o ljudeh se je v koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja prvič zares razpravljalo. Lokalni volilni golaži morda so bili, osrednjega pa le ni bilo.«
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Nizke cene, polni hlevi
Po sedanjih cenah kmetje ne dajo živine — Že dvakrat zavrnjena podražitev — Bo mesa primanjkovalo?
V_
METLIKA — V metliški občini je preskrba s svinino dokaj normalna, kajti metliška klavnica dobiva prašiče iz družbene in družbeno organizirane proizvodnje, največ iz farm v Bački Topoli in Ivančni gorici. Vedno težja pa je oskrba z junečjim mesom, kajti kmetje po sedanji odkupni ceni nedajo živine in jo rajši držijo doma. Zato metliška klavnica zadnja dva meseca nima dovolj dela.
Sedanje cene mesa veljajo že od septembra, medtem pa je Živinorejska poslovna skupnost Slovenije, katere člani so vse kmetijske zadruge in mesnopredelovalni obrati, že dvakrat predlagala uskladitev cen s skokovito naraščajočimi stroški kmetijskih reprodukcijskih materialov. Obakrat pa so jim to zahtevo zavrnili, in to kljub
temu da so se pred časom dogovorili za stališča, nat bi cene kmetijskih pridelkov sproti usklajevali, oziroma po domače povedano, naj bi se te cene povečevale sproti in z nižjimi odstotki, ker tak način zagotavlja gotovost in stalnost pri prireji in oskrbi trga, pa tudi potrošnik tako povečevanje lažje prenese kot sedanje skoke, ko se cene naenkrat povečajo za tretjino in več.
Seveda v takih kritičnih časih upada zanimanje za pitanje in privezovanje živine, to pa pelje v zmanjševanje stal-eža živine. Vse več je tudi črnih zakolov. V Metliki opozarjajo, da bo oskrba z mesom resno motena, zlasti v turistični sezoni, če se razmere v kratkem ne bodo uredile.
A. B.
Suša v zdravstveni blagajni
Kljub varčnosti in stabilizacijskemu ravnanju je metliški zdravstveni dom lansko leto zaključil z izgubo — Vedno manjši priliv___
METLIKA — V lanskem letu so v metliškem zdravstvenem domu porabili za osebne dohodke 370 tisočakov več, kot so ustvarili čistega dohodka, in toliko znaša tudi izguba. Tukaj res ne gre za velike denarje, v zdravstvenem domu pa so prepričani, da tudi te izgube ne bi bilo, če ne bi v skupnih službah Zdravstvenega centra Dolenjske, katerega temeljna organizacija je metliški dom, še nekaj časa po tistem, ko so sprejeli nove cene, zaračunavali njihovih storitev po starih.
Vendar so ob tej izgubi prazni tudi vsi skladi, tako da znaša celotna izguba dober 4,1 milijona dinarjev. Da bodo poslovali z izgubo, so v zdravstvenem domu vedeli že ob lanskem tričetrtletju, ko so izdelali tudi program za odpravo motenj pri poslovanju. Glavni vzrok za izgubo je precejšen izpad planiranega dohodka — grezaskoraj 5 milijonov dinarjev — v glavnem zaradi premajhnega deleža metliške zdravstvene skupnosti in zmanjševanja priliva, ki pa je kljub temu še vedno relativno precej visok — okoli 22 mi-
lijonov dinarjev, načrtovali pa so ga okoli 30 milijonov. Največ priliva je iz ozaljske in črnomaljske občine, vendar v sedanjih težkih časih tudi' zdravstvene skupnosti kar se le da preprečujejo odliv in v Metliki se boje, da se bo ta še zmanjševal. Tako je leta 1984 v strukturi prihodka metliškega doma prispevek občinske zdravstvene skupnosti znašal 56 odst., ostalo pa iz priliva in participacije, v lanskem letu pa je to razmerje znašalo 63:37 odst.
Pri tem v zdravstvenem domu poudarjajo, da so varčni in da je
kljub draginji indeks glavnih materialnih stroškov, kot so bencin, elektrika, zobotehnični material, pod 150. Zaletospaseboje.dateras-ti ne bodo mogli več tako zadrževati.
Tudi pri številu zaposlenih se v zdravstvenem domu obnašajo stabilizacijsko; zaposlenih je 40 ljudi, od tega sta dva pripravnika. Imajo 4 zdravnike in 3 zobozdravnike, kar jepo normativih za 8.600 prebivalcev, kolikor jih šteje metliška občina, premalo. »Po normativih bi morali imeti 4,5 zobozdravnika in 6 Zdravnikov,« pravijo v domu, »a kaj, ko naša zdravstvena skupnost šetega ne zmore.« Še to: povprečni osebni dohodek zaposlenih v njetliškem zdravstvenem domu v lanskem letu je znašal 61.000 dinarjev.
A: B.
SREDNJA ŠOLA TEKSTILNE USMERITVE je pripravila šiviljski tečaj, ki ga je obiskovalo in končalo sedemnajst deklet in žena iz Beti, Kmetijske zadruge, osnovne šole in občinske uprave. Prijav je bilo še več. vendar je bilo število tečajnic omejeno zaradi nezadostnega števila ustreznih strojev. V šoli obljubljajo, da da bodo podoben tečaj ponovno pripravili. Zanimanja bo gotovo dovolj, ker so pač takšni časi, da je dobro, če zna kdo v družini šivati.
STRASTNIM IGRALCEM LOTA iz Metlike se ne bo treba več voziti vplačevat stavne lističe v Črnomelj. Od nedavnega bodo to lahko storili v Metliki, v Hrnjakovi hiši. To je na Cesti bratstva in enotnosti, nedaleč od čevljarske delavnice mojstra Doltarja, drugače povedano:	približno 70
metrov od bencinske črpalke proti železniški postaji.
NEBI BILOPRAV.čebipozabilina Radeta Jakliča, ki je odprl v nekdanji Cejevi zlatarni delavnico za popravilo šivalnih strojev. Stari Metličani bodo bolje vedeli, če zapišemo, da je to prostor nekdanje Bevčeve mesnice. Rade Jaklič je odličen mehanik, kije bil dolgo časa zaposlen v delovni organizaciji Beti, malo manj pa v Kometu. Pred kratkim se je odločil za samostojno obrt.
Novomeška kronika
METROPOL — V hotelu Metropol se pod novim vodstvom vsak teden zgodi toliko sprememb, da bi bilo škoda, če vsaj za nekatere ne bi zvedela najširša javnost. Ena od zadnjih novosti je ukinitev priljubljenega pivskega kotička ob točilnem pultu Mctropoloverestavracije. Redni obiskovalci trdijo, da je bil intimni kotiček eden najtrdnejših stebrov hotelovih financ, v njem je zelo rado posedalo sicer slabo plačano novomeško učiteljstvo in kulturništvo. Njegovi posamezni udje so si v znak protesta že nadeli žalni trak. Življenje pa seveda teče dalje, kotiček je spremenjen v priročno skladišče.
KAVA — V mestu, to vsi veste, spet ni kave. Trgovci trdijo, da bi bila še vedno na policah, če ne bi zaradi enotnosti jugoslovanskega trga k nam prihiteli kupci od drugod in grosistično planili po opojnem zrnju. Zgodiloseje, daje vzel kupec 2 kg kave, odšel iz trgovine, sečez pet minut spet vrnil inkupil še 2 kg. Nihče, še najmanj pa kronist, nima nič zoper svobodne trgovske tokove. Spomnimo paselahko.daniso tako daleč časi, ko Novomeščanu v Bregani niso hoteli prodati bencina, češ privošči si ga na svoji strani meje.
AVTOBUS — V petek je na novomeški avtobusni postaji 8 potnikov zaman čakalo na avtobus podjetja Gorjanci, ki bi jih moral ob 22.15 odpeljati v Mirno peč in potem naprej v Trebnje. Nesojeni potniki med njimi so bile v večini matere majhnih otrok, ki -so končale popoldansko delovno izmeno, so bili prisiljeni najeti taksi. Ko so se vsaka za 350din udobno peljale proti Mirni peči, so v Bršljinu videle gručo potnikov. Ura je bila 23., še vedno so čakali avtobus, ki ga ta večer ni bilo.
Ena gospa je rekla, da smo glede železniškega prevoza že z obema nogama v komunizmu. Novomeščan, ki mora v T rebnje, sede na zeleni vlak. To je vozilo, v katerem ti za noben denar nočejo prodati karte, pač pa te na prvi postaji (Trebnje) vržejo med tire. Peljal si se zastonj, z moralnimi zadržki pa naj se ukvarjajo tisti, ki se vozijo z modrimi vlaki.
V času od 20. do 26. februarja so v novomeški porodnišnici rodile: Marica Šalinger iz Črnomlja — Željko, Milena Hribar z Gradenj — Sama, Cecilija Papež iz Kočevskih Poljan — Primoža, Anica Oberstar z Vrha — Marijo, Marica Deželan iz Velikega Cerovca — Simona, Martina Zoran iz Gorenjega Kamenja—Dejana in Borisa, Ivanka Bučan iz Metlike — Valentino, Anica Pirc iz Prapreč—Bogdana, Olga Vrščaj iz Leskovca — Borisa, Majda Simonič iz Drašičev — Sabino, Jožica Fifolt iz Drenja — Jureta, Frančiška Bartolj z Vrha — Aleša, Nevenka Cindrič iz Kašče — Aleksandro, Branka Novak iz Krškega — Marušo, Milena Može iz Gotne vasi — Miha, Antonija Hudoklin iz Dolenjega Suhadola — Heleno, Ilonka Butkovič iz Leskovca — Bernarda, Justina Starič z Rihpovca — Janjo, Jožica Završnik iz Krmelja — Janjo, Zdenka Žbogar iz Uršnih sel — Matejo, Bernarda Bog-olin iz Hrastja — Anušo, Frida Gorenc iz Koritnice — Heleno, Milka Pršina iz Dolenjih Kamene— Aleša, Ida Dular iz Jurke vasi — Jano, Ljudmila Peterle z Roj — Anjo, Martina Jerina z Jugorja
— Andreja, Nada Gregorič iz Črnomlja — Jaka, Irena Kapele iz Kočevja
— Katjo, Bernarda Dragoš iz Gribelj
— Matija, Viljemka Ladika iz Črnomlja — Robertino, Damjana Majerle iz Vojne vasi — Danielo, Marija Pižem iz Mačkovca — Adrijano,- Marjeta Ba-čnik iz Gorenje Straže — Urško, Jožica Rožič z Grmade—dečka, Justina Dre-nikiz Malenške vasi—Deklico, Majda Sevšck iz Trebnjega — dečka, Katica Kuzma iz Brdarcev—dečka in Zdenka Novak s Stražnega vrha — dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Tatjana Peljhan iz Ulice 12. udarne brigade 2— Roka in Mila Selimovič s Poti na Gorjance 25 — Amelo. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
KAJ VSE SE DA UKRASTI, si človek ne bi niti mislil, in kaj vse ljudje kradejo, paše manj. V bifeju Rajmer na Partizanskem trgu je nekdo odnesel iz stranišča ogledalo. »Tudi toaletni papir nemalokrat izgine,« pove Edi Macelc. mož Milenke Macele, lastnice bifeja. »Morda sem zmikavtu celo igral na harmoniko,« je malce žal Ediju, ki rad raztegne meh frajtonarice, seveda če je posebno dobre volje.
8. MARCA BO IMELA MESTNA GODBA METLIŠKA samostojen koncert v Kulturnem domu Edvarda Kardelja. Da se bo trlo gledalcev, zagotavljajo izkušnje iz prejšnjih let: kadar je igrala godba, je bila dvorana vedno nabito polna. Nič čudnega ni, da je iz leta v leto več mladih poslušalcev, kajti kapelnik Stanko Križje vnesel v repertoar moderne, sveže in za uho prijetne skladbe.
IZ NkŠIH OBČIN
GLAS MLADIH — Vsem tistim, ki so ostali brez vstopnic za zabavnoglasbeno prireditev Glas mladih Bele krajine, in tudi tistim, ki bi želeli mlade belokranjske pevce še enkrat slišati, naj povemo, da morajo odpreti radio v nedeljo, 9. marca, ob 10. uri, bodo radijci na 1. programu predvajali posnetek te uspele belokranjske prireditve.
ZA LEPŠI KRAJ — Daje viniško turistično društvo res delavno in da ustanovitev pred dobrim mesecem ni ostala le na papirju, dokazuje tudi to, da so že pripravili prvo akcijo. V petek, 7. marca, torej jutri, bo v vi-niškem gasilskem domu ob 18. uri predavanje o vzgoji balkonskih rastlin, popestreno iz diapozitivi, ki ga bo imel inž. Slavko Zgonc iz Agrotehnike-Grude iz Ljubljane. To je prispevek turističnega društva k izobraževanju ljudi, saj se v Vinici zavedajo, da bodo lahko le s pomočjo osveščenih krajanov naredili kraj lepši in privlačnejši za turiste.
KONFERENCA UPOKOJENCEV — Čeprav sta prva dva meseca letošnjega leta že minila, se redni letni občni zbori še kar vrstijo. Tako črnomaljsko društvo upokojencev vabi na redno letno konferenco, ki bo v sredo, 19. marca, ob 9. uri v"društevnih prostorih v ulici 21. oktobra 15a. Vabljeni!
Ribniški zobotrebci
PRELITI MAGISTRALKO — Magistralna cesta Škofljica—Kočevje je bila asfaltirana leta 1983. Kljub krpanju iz leta v leto bolj propada. Promet na njej narašča, odkar je bila asfaltirana cesta do Broda na Kolpi in naprej do Delnic. Asfalt je vse tanjši in poka, k čemur pripomoreta tudi sol in mraz. Zato bi bilo nujno na nekaterih odsekih cesto nanovo preliti z asfaltom.
ŽENE V ŠPORTNEM CENTRU — V počastitev dneva žena bo 6. marca ob 16. uri koncert v dvorani ribniškega športnega centra. Na njem bodo nastopili Djurdjica Barlovič, Oliver Dragojevič, Randez-vous in Jaka Šraufciger. Prireditev organizirata dom JLA in športni center.
POLOMLJENI ZNAKI — Svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu in AMD Ribnica se prizadevata, da bi bila v občini čim boljša prometna signalizacija in da bi bili postavljeni prometni znaki res tam, kjer so potrebni. Za to je potrebnega precej denarja. V občini pa neznanci polomijo ogromno prometnih znakov, zaradi česar je promet manj varen, za nadomestitev polomljenih znakov pa je potreben dodatni denar.
Drobne iz Kočevja
NENAVADEN IZVIR — Ze dobrega pol leta pušča voda iz vodovodne cevi v Podgorski ulici v Kočevju nasproti hišne številke 41. Krajani so pristojne na nenavadni izvir že nekajkrat opozorili, vodovodarji pa kljub temu niso ukrepali. Pravijo, da to ni edini tak izvir v tej ulici. Hkrati pa tožimo, da nam pitne vode primanjkuje.
PLOČNIKI ŠE NEPREHODNI — Sneg Kočevju ni prizanesel. Ko ga orjejo, ga s ceste odrinejo na pločnike. Tako imajo avtomobili ceste suhe, pešci, predvsem otroci in starejši občani, pa se komaj prebijajo po zasneženih, zaledenelih in neočiščenih pločnikih ter prehodih.
ŠIRITEV POKOPALIŠČA NE BO POTREBNA — Pred 150 leti (leta 1836) je po Kočevju in okolici razsajala kolera. Mrtvih je bilo toliko, da so morali razširiti takratno pokopališče, ki je bilo ob današnji cesti proti Rudniku.
( Trebanjske iveri
GRE VSE NAROBE? — V mokro-noški Iskri kljub dobrim poslovnim rezultatom niso in niso zadovoljni. Za avtobus, ki je obtičal na dvorišču, ne najdejo rezervnih delov niti na odpadu niti v tehničnem muzeju. Še manj sreče imajo s telefoni. Čeprav so si prizadevali, da bi dobili telefone za svoje vzdrževalce in druge ključne ljudi, jim v vodstvu krajevne skupnosti ne gredo na roke.
KADRI, KADRI — V trebanjski občini so se zmenili, da bodo nazaj v občino pritegnili svoje ljudi, ki imajo končane višje in visoke šole, pa so po službah izven občine. Nekajkrat je taka akcija že obrodila uspeh, saj so uspeli pridobiti Vlada Žabkarja, ki je poslej zaposlen v Trimu, in druge. Malo manj sreče pa so imeli trebanjski občinski funkcionarji v primeru motela v Trebnjem. Za ta prazgodovinski objekt, ki je za sedaj še v lasti beograjskega Putnika, bi radi dobili direktorja, ki bi se potem šel investicije in druge podobne podvige. Doslej jim še ni uspelo dobiti direktorja.
V SOBOTO GREGORJEV SEMENJ
VESELA GORA —Tradicionalni Gregorjev semenj na Veseli gori, ki ga organizirata Turistično društvo Šentrupert in tamkajšnja krajevna skupnost, bo to soboto, 8. marca. V Šentrupertu upajo, da bodo kupci in prodajalci kramarskega blaga, živine in kmetijskih potrebščin kljub zimskim razmeram le prišli na sejmišče.
SPREJELI KRITIKE
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini so se letos zelo odgovorno lotili ocenjevanja vodilnih in vodstvenih delavcev, ki naj bi jih na ta način opozorili na slabosti. Takšno ocenjevanje je bilo dobro sprejeto, saj je večina sprejela opozorila, le tu in tam so se nekateri čutili užaljene. Podporo je dobilo tudi ocenjevanje, ki se je letos razširilo na delo vodilnih izven delovne organizacije in ki je sestavni del ocene, ki jo te dni sprejemajo delavski sveti.
NOVI SEKRETAR SZDL
ČRNOMELJ — Na nedavni volilni seji občinske konference črnomaljske Socialistične zveze so za novega sekretarja izvolili Staneta Šimca, dosedanjega'izvršnega sekretarja in strokovno-političnega sodelavca pri predsedstvu OK ZKS Črnomelj. Simec bo z delom na SZDL sicer začel šele konec aprila, do takrat pa ga bo opravljal dosedanji sekretar Mladen Radojčič.
Šola se odpira javnosti
V semiški celodnevni osnovni šoli pripravili tečaje za odrasle — Otvoritev prizidka bo maja
SEMIČ — Ker so zaradi počasnega pritoka denarja in začetnih težav z dokumentacijo kasnila dela pri zidavi prizidka semiške celodnevne osnovne šole, so morali prestaviti otvoritev v mesec maj, ko bo tudi dan šole. Toda ob občinskem prazniku so odprli vrata vsem tistim pomembnejšim občinskim možem, ki so si bili pripravljeni ogledati šolo in se seznaniti z njenimi težavami in uspehi.
V semiški šoli in podružnicah na Črešnjevcu in Štrekljevcu je v letošnjem šolskem letu 450 otrok, čez dve leti pa jih bo 30 več, vendar zaradi tega ne bodo povečevali števila oddelkov.
Otroci prihajajo v šolo kar iz 47 vasi,
250 pa se jih vozi z vlakom ali avtobusi, kar je za šolo velik strošek.
Medtem ko so se do lani učenci stiskali v nevzdržnih prostorih, so se s pridobitvijo 800 kv. metrov prostorov razmere izboljšale. Vendar težav s tem, ko so dobili 4 nove učilnice, večnamenski prostor, 2 kabineta in 2 garderobi, še ni konec, ker se trije oddelki še vedno stiskajo v kabinetih, zmanjšali so kuhinjo in tehnično učilnico, ena učilnica pa je celo v prostoru, namenjenem za knjižnico. Po besedah
Odstopil iz protesta
Družbenopolitični zbor o odstopu Vinka Mateta
RIBNICA — Na zadnji seji družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Ribnica so prebrali pismo delegata Vinka Mateta predsedniku občinske skupščine Stanku Rusu, s katerim ga obvešča, da je že avgusta lani sporočil, da odstopa kot predsednik komisije za družbeni nadzor, kot član kadrovske komisije in tudi kot delegat družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, vendar do danes sklepov o razrešitvah še ni dobil.
Kot razloge za odstop je navedel, da komite za družbeno planiranje, gos-
POMOČ SOSEDOV
RIBNICA — »Ali je sodraški novi vrtec čisto zaseden?« je vprašal eden izmed delegatov na zadnji seji družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Ribnica. Odgovor je bil, da je. Res je sicer, da ni povsem zaseden le z otroki, ki obiskujejo vrtec, ampak ga uporabljajo tudi za dejavnost osnovne šole. V njem bo tudi priprava otrok za sprejem v osnovno šoto, in to tistih, ki sicer ne obiskujejo vrtca. Delegat France Grivec je pravilno razumel sod-raško zadrego in je dejal: »Sodraški vrtec smo naredili s skupnimi močmi, s samoprispevkom. Če potrebujete še pomoč pri otrocih, kar povejte, pa bomo poslali nekaj fantov gor.«
podarstvo in proračun občinske skupščine Ribnica ne dela zakonito, da imajo pri njem nekateri občani privilegije, da ne spoštuje zazidalnega načrta in urbanističnega reda. Zavaja tudi druge organe in povzroča nepotrebne upravne in sodne postopke, kar še povečuje nerazpoloženje občanov.
O vsem tem je občinski izvršni svet že razpravljal, pravi dalje Vinko Mate v svojem pismu, potrdil te trditve, ni pa ukrepal, čeprav bi lahko nekatere zadeve takoj rešil. Vzrok je po Matetovem mnenju v tem, da kršitelji sedijo v izvršnem svetu občinske skupščine, sami sebe pa seveda ne bodo klicali na zagovor. Odstop od funkcij je Vinko Mate razložil tudi kot javni protest proti nekaterim negativnim pojavom. Zaprosil je, da ga vsi trije zbori razrešijo omenjenih dolžnosti.
Na seji zbora je bilo v razpravi med drugim rečeno, da je bilo Matetovo pismo napisano v veliki nestrpnosti, da gre za zastrupljene sosedske odnose in osebne zadeve in da se bo zadeva kar sama od sebe razrešila ob volitvah. Sindikat, katerega delegat je, naj pa kljub temu začne postopek za Matetovo razrešitev.
Vinka Mateta, ki ga poznamo kot prizadevnega družbenopolitičnega delavca ter dobitnika mnogih priznanj in nagrad pa tudi kot poštenjaka, smo vprašali, če bi želel na vse to še kaj dodati. Dejal je, da zdaj ne, če pa bo potrebno, bo vse podkrepil z dokazi.
J. PRIMC
Spet zdravstvena vzgoja
Trebanjski zdravstveni dom je decembra začel izvajati program zdravstvene vzgoje
rali predavanje,« pripoveduje ogorčeno dr. Franc Žnidaršič, pomočnik direktorja zdravstvenega doma v Trebnjem.
Program zdravstvene vzgoje teče v trebanjski občini od lanskega decembra dalje. Doslej so zdravstveni delavci že obiskali 11 krajevnih skupnosti, ostalih pet pa bodo do pomladi. V vsaki krajevni skupnosti bodo pripravili po 10 predavanj. Teme pa bodo alkoholizem, visok krvni pritisk, pravilna prehrana itd. Po vsakem predavanju pripravljajo tudi pogovor z obiskovalci predavanja.
»Čeprav doslej ni bilo velikega odziva na naša predavanja, menimo, da se bo število obiskovalcev povečalo. V Dol. Nemški vasi. Veliki Loki, Šentrupertu in na Selih—Šumberku jebil odzivže velik, pa tudi pogovor s krajani je bil zanimiv. Zdimo pa si, da bi nam pri tem delu pomagali tudi vodilni v krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah.
V ta predavanja nismo vložili samo veliko naporov in delovnega časa, ampak smo zanje pripravili široko propagandno akcijo, ki pa je tudi nekaj veljala. Nakupili smo nekaj didaktičnih pripomočkov, zato bi bila velika škoda, če bi predavanja' ne obrodila sadov. Mi zdravniki bi namreč radi, da bi uporabniki zdravstvenih storitev spoznali, da ni dober tisti zdravnik, ki predpiše košaro zdravil ali pada v bolniški stalež, kadar to ni potrebno. Ko bodo uporabniki storitev to spoznali, sc jim bo razkrilo, da so lahko naše storitve tudi boljše, če se bo zmanjšal naval ljudi v zd-*....»	.	...	ravstvene domove, kadar ni potre-
hranc Žnidaršič: s pacienti bi	^ je deja, Žnidaršič,
radi našli skupen jezik.	J.	S.
TREBNJE — V trebanjski občini leta in leta niso izvajali zdravstvene vzgoje. Odkar pa je v zdravstvenem domu novo vodstvo, so ponovno začeli z njo. Zdravstvena vzgoja je namreč sestavni del zdravstvenega varstva in temeljni pogoj za smotrnejše izkoriščanje zdravstvenovarstvenih pravic.
»Z zdravstveno vzgojo oziroma s predavanji po krajevnih skupnostih smo začeli lani decembra. Čeprav smo vse sile vložili v propagando teh predavanj, so bili učinki slabi. V Mokronogu se nam je zgodilo celo, da je predsednik sveta krajevne skupnosti dejal, da se on ne ukvarja z zdravstveno vzgojo, ampak s politiko. In na predavanje, ki smo ga organizirali v Mokronogu, je prišel en sam obiskovalec, pa še tistemu ne bi mogli predavati, ker je bil hkrati tudi neki sestanek v istem prostoru in ob isti uri, ko smo mi organizi-
DOLENJSKA
PREMALO
ZASTOPANA
ČRNOMELJ — Tako kot temeljne kandidacijske konference je tudi črnomaljska občinska kandidacijska konferenca potrdila listo kandidatov za republiške funkcije, čeprav so bili na številnih temeljnih kandidacijskih konferencah in tudi na občinski mnenja, da ljudje iz dolenjske regije niso ustrezno zastopani v republiki. Poleg tega so predlagali za predsednika črnomaljske občinske skupščine Mladena Radojčiča, za podpredsednika Borisa Lovrenčiča, za predsednika družbenopolitičnega zbora Bojana Koširja, za predsednika zbora krajevnih skupnosti Edija Malnariča, za predsednika zbora združenega dela Branka Jukiča ter za predsednika izvršnega sveta Jožeta Mrzljaka.
ravnatelja Blaža Kočevarja bi za normalno delo potrebovali še 6 učilnic in telovadnico.
S preureditvijo in dozidavo šole, za katero so odšteli 109 milijonov dinarjev, pa so v Semiču naredili korak naprej tudi pri izobraževanju odraslih. Pripravili so kuharski, šiviljski, računalniški in plesniječaj, obiskuje pa jih okrog 100 odraslih. To je za semiške šolnike še kako pomembno pri odpiranju šole javnosti.
B. M.
»TLAČANI« Z GRAJSKE POTI
RIBNICA — Prebivalci Male Mlake oz. Grajske poti v Ribnici so lani opravili ogromno prostovoljnega dela, da so dobili vodo in da so jim cesto prelili z asfaltom. Za asfaltiranje so dodatno plačali po 25.000 din, za vodovodni priključek pa 35.000 din. Pravijo pa, da bi jim morala cesto asfaltirati pravzaprav Območna vodna skupnost Ljubljani-ca-Sava, katere težki tovornjaki so jo tudi uničili. Vendar je OVS odklonila njihovo prošnjo za 200.000 din prispevka, na srečo pa jim je pomagala nekaj KS Ribnica in še nekateri. Kljub temu ugotavljajo krajani Grajske poti, da so ogromno sami naredili, saj so dela trajala kar okoli mesec dni. Vprašujejo pa se, če bo podoben odnos veljal tudi do krajanov v Šeško-vi in Kolodvorski ulici ali pa bodo »tlačani« samo oni, ki žive v bližini gradu.
Kritizirajo tudi Cestno podjetje _ Novo mesto, da je zelo nestrokovno položilo asfalt. Le to jim je že obljubilo, da bo spomladi cesto popravilo.
ZMAGA MLADIH TREBANJSKIH KOŠARKARJEV
MIRNA — V telovadnici OŠ na Mirni je bilo pred dnevi območno košarkarsko prvenstvo za starejše pionirje, na katerem so nastopile ekipe Trebnjega, Črnomlja in Novega mesta. Prepričljivo je zmagala vrsta gostiteljev, ki so jo sestavljali v večini igralci ŠŠD in Partizana z Mirne. Rezultati: Trebnje — Novo mesto 52:38, Trebnje — Črnomelj 83:24 in Novo mesto — Črnomelj 52:27. Najboljši strelci so bili Kramer,Tisu in Borsespo30koši, najboljši igralec pa Jerič z Mirne.
»Inovacije so moja delovna dolžnost«
Jože Rožman želi le moralno podporo
SEMIČ — Jože Rožman, kije z razvojem filtra za odpravo ra-diofrekvenčnih motenj prihranil svoji delovni organizaciji Iskri nekaj deset milijonov dinarjev na leto, bi gotovo zunaj Iskre ostal neznan, če komisija za inventivno dejavnost v tovarni ne bi predlagala njegovega dela za nagrado občinske raziskovalne skupnosti. Rožman, pred nedavnim še samostojni razvijalec v razvojnem oddelku, sedaj pa vodja aplikativnega razvoja, pravi, daje delo opravil v rednem delovnem času, zato ni prijavil inovacije in tudi ne bi hotel nadomestila, ker meni, daje to njegova delovna obveznost in je nagrajen že z osebnim dohodkom.
Jože Rožman
»V razvojnem oddelku je vsako delo inovacija, razvijalec, ki ni hkrati tudi inovator, nima v takšnem oddelku kaj početi. Pet let delam v Iskri in v tem času smo posodobili ali zamenjali skoraj vse naše izdelke, kajti v nekaj letih zastarajo, in če ne bi sledili razvoju, bi lahko propadli. Zato inovacije niso nobena posebnost, tudi moj filter, ki je po kvaliteti na svetovni ravni, po ceni pa konkurenčen izdelkom iz ostalih držav, ne,« pove Rožman o novem filtru, kije že pridobil A teste v Švici in ZRN, prijavljen pa je tudi za avstrijski test in skandinavske A teste.
Rožman prizna, daje v Iskri veliko izboljšav, vendar jih malo prijavijo kot inovacije. V glavnem se za to odločijo le tisti, ki menijo, da inventivna dejavnost ne sodi v njihovi delovno obveznost, vendar pa misli, da bi bilo prav, ko bi tistim, ki za svoje inovacijsko delo ne iščejo nobenih denarnih nagrad, dali vsaj moralno podporo.
B. M.
NEVARNO SVINJSKO MESO
KOČEVJE — Trichinella spira-lies je zajedalec v svinjskem mesu, ki povzroča bolezen trihinelozo, za katero je obolelo že veliko Jugoslovanov, trije pa so celo umrli. Pri nas na srečo te bolezni še ni. Veterinarska inšpekcija podvzema ukrepe, da do nje tudi ne bi prišlo. Predvsem so zaostrili kontrolo klanja pri zasebnih gostilničarjih, saj je tam največja nevarnost okužbe. V družbenih klavnicah je namreč meso pregledano. S to bolezjijo se okuži največ ljudi, ki jedo nepregledano prekajeno svinjsko meso. Bolezen je nevarna, ker prenašajo zajedalca tudi druge živali, npr. podgane, ptiči, divji prašiči, lisice in celo medvedje.
Premalo
cenjeno
človekoljublje
Za dejavnost Rdečega križa vsako leto manj denarja
KOČEVJE — Za človekoljubno dejavnost, ki jo opravlja občinska organizacija Rdečega križa, je vsako leto manj denarja. Zato so si v delovni program za letos zapisali, da dela ne bodo širili in da bodo skušali obdržati vsaj najnujnejše izmed tistega, kar soopra-vjali doslej.
Na področju usposabljanja za nudenje prve pomoči in preprečevanja nesreč so v minulem letu organizirali tri tečaje za pomožne bolničarje, ki se jih je udeležilo 64 kandidatov; 185 kandidatov pa je končalo tečaje za voznike motornih vozil. Za letos načrtujejo dva tečaja za bolničarje in dva za pomožne bolničarje pa tudi tečaje za voznike motornih vozil.
Na področju zdravstvnovzaoine dejavnosti so lani razdelili okoli 2.000 zloženk na teme o zdravem življenju. Na obeh kočevskih osnovnih šolah so organizirali predavanji pod naslovom »Humani odnosi med spoloma«. S šolami so sodelovali tudi v okviru akcij boja proti kajenju in narkomaniji pa tudi boja proti alkoholizmu.
Na področju solidarnosti in socialne dejavnosti so organizirali zbiranje oblačil in obutve, obiske priletnih občanov, sosedsko pomoč, dve krvodajalski akciji (kri je darovalo 1.378 krajanov), zbiranje pomoči za prizadete po potresu na Kopaoniku in za žrtve lakote v Afriki.
J. P.
»TROLICNOST«
KOČEVJE — »Če na vprašanje o tem, kako jaz lahko vplivam na kandidiranje in izvolitev posameznih kandidatov, odgovarjam uradno, za časopis, potem bom dejal, da sem vplival in lahko vplivam na vse v zvezi z volitvami: če pa odgovorim neuradno, prijateljsko, ne za časopis, potem je moj odgovor tak, da na predlaganje in izvolitev kandidatov za odgovorne plačane dolžnosti praktično nimam nobenega vpliva, nekaj pa ga imam na kandidiranje in izvolitev ljudi na manj pomembne dolžnosti, ki pa se jih skoraj vsak otepa.« Tako je odgovori! na vprašanje eden izmed sekretarjev O K ZK v Kočevju. Imel je še več drugih kritičnih pripomb v zvezi z volitvami in delovanjem delegatskega sistema.
Podobnih misli in razprav je slišati še veliko, posebno ob obravnavi kritične analize, resolucije ZK, pripravah na volitve itd. Žal je upravičena tudi zaskrbljenost, da se kaj bistvenega ne bo izboljšalo, saj je očitno med občani in komunisti še veliko dvoličnežev in celo »troličnežev« ki mislijo eno, govore drugo, delajo pa tretje.
J. P.
NESKLEPČNA SEJA
KOČEVJE — Seja zbora združenega dela občinske skupščine Kočevje, ki je bila sklicana za 27. februar, ni bila sklepčna. Od 40 delegatov jih je bilo prisotnih le 17 ali štirje premalo. Po telefonu so nato še štiri lepriklicali, vendar niso imeli vsi pooblastil, zato so sejo za pet dni preložili. Na dnevnem redu je bil med drugim predlog dogovora o temeljih plana občine Kočevje za obdobje 1986— 1990.
Gospodarstvo ni vreča brez dna
Vsi bi mu le jemali, samo pa nima dovolj denarja niti za enostavno reprodukcijo, so ugotavljali nekateri delegati na zadnji seji OK ZK Ribnica
RIBNICA — »Gospodarstvo ni vreča brez dna, iz katerega bi lahko vsak le jemal,«je med drugim v svojem poročilu o delu občinske organizacije ZK Ribnice dejal njen predsednik Mirko Pirc. Ribniško gospodarstvo je v primerjavi z gospodarstvom Slovenije v zadnjih letih dosegalo lepe uspehe, a tudi pred slabostmi ne kaže zatiskati oči.
V poročilu predsednika in kasneje v razpravi je bilo precej govora o položaju v šolstvu in še posebej o odprtem pismu prosvetnih delavcev. Nekateri so poudarjali, da prosvetni delavci niso izbrali pravega načina za reševanje teh zadev, saj so učitelji tudi v predsedstvu OK ZK in občinskem komiteju in bi torej lahko prej in brez pisma reševali zadeve. Predstavnica osnovne šole Ribnica je dokazovala, da so že prej opozarjali na te zadeve, a jih ni nihče pomagal razreševati, ker se nihče ni poglobil v njihov položaj. France Bojc pa je menil, da take zaplete povzročajo razmere »gasilske akcije z vrha«, ki običajno
zadev ne rešijo, ampak jih še zapletejo. Menil je tudi, da je tako
• Novoizvoljeni 25-članski občinski komite ZK Ribnica seje že sestal in izvolil 9-člansko predsedstvo (Zdenka Bartol, Irena Češarek, Nežka Henigman, Milan Jonovič, Janez Mihelič, Matjaž Nosan, Igor Petrič, Janez Ravnikar in Stane Tomc). Za predsednika OK ZK Ribnica so izvolili 44-letnega Jožeta Košmrlja, učitelja iz Sodražice, za sekretarja predsedstva OK ZK pa dosedanjega sekretarja Matjaža Nosana.
ukrepanje učiteljev povsem v redu, saj je opozorilo na nepravilnosti.
Inlesov delegat je poudaril, da pri njih niso največji strošek surovine, ampak obresti. Prepozno so spoznali, da so za dobro gospodarjenje in poslovanje potrebni sposobni kadri. Za njihovo vzgojo pa so potrebna desetletja.
Delegat iz Loškega potoka se ni strinjal s pobudami iz raznih krajev Jugoslavije, da bi skrajšali delovni tednik, ker to ne bo rešilo Jugoslavije dolgov. Raje naj bi razmišljali o uvedbi druge in tretje delovne izmene, proizvodnji za izvoz in proglasitvi vseh sobot za delovne.
Delegat Donita iz Sodražice je izrazil zaskrbljenost nad pogoji poslovanja in devizno zakonodajo. Delegat kmetijstva pa je menil, da s starimi ljudmi v kmetijstvu ne bo napredka. Več delegatov je zahtevalo tudi zaostritev odgovornosti na vseh ravneh.
J. PRIMC
r	j
j 1Z NKŠIH OBČIN |
IZ NKŠIH OBČIN
Črepinje prodajajo Italijanom
Brežiška enota Dinosa zbere na leto okoli 12.000 ton koristnih odpadkov, 2.000 _______ton	pa izvozi — Manj kot polovico surovin zbero v Posavju
BREŽICE — Kdo bi si mislil, da seda z odpadki tudi dobro zaslužiti ali pa celo, da jih znamo celo prodati tujcem! Toda brežiška enota Dinosa, ena najstarejših pri tej ljubljanski delovni organizaciji, natančneje pri tozdu Predelava odpadnih surovin, ki zaokrožuje 40 let uspešnega poslovanja, zmore in zna tudi to.
Od okoli 12.000 ton koristnih odpadkov, kolikor jih sami zberejo vsako leto, je največ jeklenih odpadkov (za letos načrtujejo 7500 ton!). Okoli 2.000 ton v sekundarne surovine predelanih koristnih odpadkov izvozijo v Italijo. Tujci radi
Zoran Šoln je kandidat za predsednika
1. Občinska kandidacijska konferenca v Krškem
KRŠKO — Prva občinska kandidacijska konferenca v Krškem se je končala z ugotovitvijo, da kaže več najodgovornejših funkcij v republiki in zvezi zaupati mladim in ženskam. Sicer pa so na seji sprejeli tole usklajeno listo možnih kandidatov za nosilce funkcij: za predsednika skupščine občine Zoran Šoln, za podpredsednika SO Janez Rošker in Niko Žibret, za predsednika zbora združenega dela Stane Bajc, za podpredsednika ZZD Karel Platinovšek, za predsednika zbora krajevnih skupnosti Peter Luštek in Bojan Petan, za podpredsednika zbora KS Niko Keše, za predsednika družbenopolitičnega zbora Maksimiljan Babič, za podpredsednico DPZ Vida Ban in za predsednika občinskega izvršnega sveta Igor Dobrovnik.
poberejo pocinkano pločevino, belo tehniko in nekateralegiranajekla.za katera pri nas nimamo ustreznega tehnološkega postopka za predelavo. Italijani se ne branijo niti steklenih črepinj, saj razvitejša tehnologija dopušča uporabo kar 80 odstotkov sekundarnih surovin za nove izdelke, medtem ko jih v Straži za zdaj lahko porabijo polovico manj.
»Devize potrebujemo za uvoz razne opreme. Stiskalnice za odpadni papir in pločevino že lahko dobimo tudi doma. Pripravljamo papirje za nadomestno gradnjo, kupili bomo zemeljsko stiskalnico za papir, ki bo zmogla kar 500-kilogramske bale. Nasploh gre naša delovna organizacija v specializa-
Slab začetek
V Stillesu direktor odpovedal, preden je spioh.prišel
SEVNICA — Pričakovati je bilo, da bo ob ukrepu družbenega varstva novo vodstvo, postavljeno z ukrepom družbenega varstva, v Stillesu nemudoma začelo z nelahkim delom.
Predsednik IS Janko Rebernik pa je mora! na programsko-volilni seji občinske organizacije ZK razočarali, ko je sporočil, da je predvideni direktor tozda Stilno pohištvo (tu je izguba tudi najhujša) odpovedal na samem začetku. Inženirja organizacije dela tovariša Nika Stihija, direktorja proizvodnje pohištva izAlplesa, namreč kratko malo ne bo!
Trenutno je nadvse hudo okrnjen tudi preostali nepopolni začasni kolektivni poslovodni organ. Moral bi šteti pet mož, znani so le trije. S težavami se je zaenkrat spoprijel le Zdravko Groboljšek, zakaj ostalih dveh vsaj do minulega petka zvečer še ni bilo v tovarno. Dajemerapol-na. je v kolektivu zaškripalo že pri prvih referendumih.
Kakorkoli že, izvršni svet bo ime! nehvaležno nalogo stopili ponovno pred delegate občinske skupščine z novimi imeni. Verjetije treba tudi izjavi predsednika IS Janka Rebernika na konferenci, da so v sozdu Slovenijales vedeli za odpoved tovariša Šti-blja že prej, torej ga sploh ne bi bilo treba imenovati. Želeti je boljše sodelovanje ob tako resnih zadevah. A ŽELEZNIK
Andra Musar: krajevnim skupnostim, med temi KS Senovo in Brestanica, smo priskrbeli telefonske kable.«
»Pomagamo tudi n. Številnim,
cijo, za nas pa je morda še bolj kot papirnati vložek, to je polproizvod, ki ga lahko pošljemo v nadaljnjo predelavo, zanimiv livarski vložek. Gre za predelavo jeklenih odpadkov
na hidravličnih Škarjah. Zračunali smo, da prevozni stroški znašajo že dinar za kilogram odpadne surovine, zato je predelava slej ko prej smotrna,« pravi ekonomistka Andra Musar, vodja brežiške delovne enote Dinosa.
Samo 220 kontejnerjev, ki so jih kupili tovarnam, jedanes vredno okoli 77 milijonov! Za 23 delavcet. kri pridobijo le po 6 odstotkov odpad nih surovin v brežiški in sevniŠK. občini, 30 odstotkov v krški občim, vse ostalo pa v drugih republikah, je pomemben tudi dober vozni park. Zdaj premore šest kamionov, samo novi vlačilec pa je vreden blizu 30 milijonov dinarjev. Na ravni delovne organizacije so odpravili kupoprodajne in uveljavili dohodkovne odnose, ti pa se odražajo zlasti v
• Dinos slabo tretjino poslovnega sklada na ravni delovne organizacije vlaga nazaj v industrijo, kjer koristni odpadki nastajajo. Tako bo letos dobila IMV 188 milijonov (delovna organizacija), sovlaganja so deležni še Kovinoplast Jesenice, Sop in Kovinarska.
sodelovanju z mnogimi, predvsem kovinskopredelovalnimi organizacijami, kamor Dinos vlaga denar.
P PERC
ZBIRANJE KORISTNIH ODPADKOV SE SPLAČA
BREŽICE — Dinos dobro plačuje koristne odpadke, zato nekoliko preseneča, da se ne ukvarja z zbiranjem več ljudi. Zaenkrat so naj-prizadevnejši zbiralci koristnih odpadkov Romi. Zbiralci dobijo za kilogram bakra in brona 333 do 408 din, za belo tehniko in avtokarose-rijo 8 din in 30 od kilograma, aluminij plačujejo v brežiški enoti Dinosa pa 170 din, časopisein revijepo 25 ter karton in lepenko pa po 15 din kilogram. Tudi gume in steklo marsikje onesnažujejo okolje, toda tudi ti koristni odpadki imajo svojo ceno — 3 din in 30 par kilogram.
Tudi odklonitve
S kandidacijske konference v Brežicah
BREŽICE — Na prvi občinski kandidacijski konferenci so se na osnovi predloga možnih kandidatov za opravljanje vodilnih funkcij v delegatskem sistemu, ki ga je pripravil koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri P OK SZDL, delegati opredelili, da za predsednika skupščine občine kandidirajo Staneta lica (direktorja Transporta Krško), za podpredsednika SO Franca Filipčiča in Franca Puherja, za predsednika »zbora združenega dela Ivana Pinteriča, za predsednico zbora krajevnih skupnosti Anico Šetinc, za predsednika družbenopolitičnega zbora Stanka Cerjaka in za predsednico občinskega izvršnega sveta Jelko Barlič.
V večini okolij so soglašali z ožjimi predlogi možnih kandidatov iz Posavja in brežiške občine za nosilce delegatskih in družbenih funkcij v republiki in federaciji: Valentina Dvojmoča za predsednika zbora združenega dela slovenske skupščine, Stanka Cerjaka za člana delegacije za zvezni zbor skupščine SFRJ in Jožeta Senice za predsednika zbora izvajalcev v skupščini republike telesnokul-turne skupnosti.
Na posameznih temeljnih kandidacijskih konferencah pa niso dobili ustrezne podpore tile evidentirani možni kandidati: vSrednji šoli Brežice ne soglašajo, da bi Majda Foljanšek opravljala funkcijo predsednice zbora občin, ker po njihovem mnenju ni ustrezno rešila začrtanih nalog v šolstvu. Ravno tako so v Srednji šoli proti, da bi Emil Rojc prevzel funkcijo podpredsednika republiške skupščine, ker »je zavestno forsiral povečanje obveznosti šol ob istočasnem zavzemanju za zmanjšanje dohodka za izobraževanje.« V Posavskem veterinarskem zavodu pa ne soglašajo s kandidaturo Iva Marenka za predsednika zbora združenega dela republiške skupščine. Velika večina konferenc je podprla kandidaturo Božene Ostrovršnik za članico družbenopolitičnega zbora republiške skupščine. Med splošne pripombe sodita tudi, daje za funkcije v republiki in zvezi iz Slovenije predvidenih premalo delegatov iz materialne proizvodnje in pa, »da se naj upokojeni tovariši umaknejo mlajšim«.	p.	p.
Podpora ofenzivnemu razvoju
____S	plenarnega	zasedanja	programsko-volilne	konference	Krško
KRŠKO — V Posavju kaže združiti celotni kadrovski potencial. Vprašanje kadrovske politike terja vso pozornost, čeravno ni moč reči, da so ga ravno v krški občini, kjer so številni kazalci razvoja nad republiškim povprečjem, zanemarjali. Ni moč pričakovati preusmeritve gospodarstva, ni znanstveno-tehnološkega napredka brez strokovno usposobljenega, zdravega in zadovoljnega delavca.
ZASLUGE ZA PRESKOK?
KRŠKO — Delegat osnovne organizacije Zveze komunistov UNZ II Bojan Kaplan je na programsko-volilni konferenci ZK v Krškem izrazil pomislek glede liste deveterice evidentiranih za organe ZKS in ZKJ, češdanekateri preskakujejo občinski nivo, kaj šele da bi bili aktivni v krajevni skupnosti. Ko je Kaplan na izziv drugega delegata, naj pove, kateri evidentirani niso aktivni na občinski ravni, hotel odgovoriti, je poprej sekretar P OK ZK Jože Habinc preseka! dokaj nenavadno razpravo, rekoč, da to ni potrebno, saj gre le za evidentirane, kandidata pa sta že znana.
Tako bi lahko v grobem povzeli uvodno poročilo Jožeta Habinca in razpravo s plenarnega zasedanja prograsko-volilne konference občinske organizacije Zveze komunistov v Krškem. V nabito polni dvorani občinske skupščine se je seja
• Izvršni sekretar P CK ZKS Emil Štern je pohvalil način priprave partijske konference, saj so jo drugod (razen v Prekmurju) opravili v enem dnevu. Tako lažje pride do sprememb programskih usmeritev. Na kongresu bodo proučili, ali je potrebno, da so konference vsako leto. Podprl je zahtevo po ofenzivni usmeritvi. To, da je 12. kongres ZSMSvKrškem, bi moralo nekaj pomeniti tudi za ZK, za njeno pomlajevanje. Za delegate 10. kongresa ZKS so izvolili Ivana Abrama, Vinka Baha, Antona Kinka, Božidarja Koprivnika, Margareto Marje-tič, Staneta Nunčiča in Gordano Šeško, za 13. kongres ZKJ pa Valentina Dvojmoča in Silva Gorenca. Novi predsednik OK ZK je Zdenko Picelj iz Celuloze, sekretar pa znova Jože Habinc.
začela nadvse svečano. Moški pevski zbor DKD Svoboda iz Brestanice pod vodstvom Janka Avsenaka je zapel Internacionalo, nato pa požel aplavz še za venček drugih revolucionarnih delavskih pesmi.
V imenu komisije za organiziranost, razvoj in kadrovsko krepitev ZK je poročevalec Marjan Žibret opozoril, daje padel delež mladih do 27. leta starosti na 11 odstotkov, prav tako je neugoden delež žensk in delavcev. ZK postaja vse bolj domena srednjega, upravljalskega sloja. Z vprašanji, ki zadevajo mlade, se ZK srečuje le občasno. Manjše osnovne organizacije so premalo usposobljene za zahtevne naloge v večjih krajevnih skupnostih pa se kaže
potreba po ustreznejši organiziranosti. Bolj je treba uveljaviti idejnopolitično usposabljanje članov pri organiziranih oblikah pa strniti preširoke programe.
Predsednik občinskega komiteja ZK Herman Pregl pajeugotovil daje več kot polovica prisotnih (od 38) na komisiji za delovanje komunistov v političnem sistemu aktivno sodelovalo v razpravi. Utrjevati kaže teore-
j
Le redki izmed petnajsterice bodo plačali
Komu odmera davka od skupnega dohodka občanov?
BREŽICE — Pri občinski upravi za družbene prihodke v Brežicah je 15 občanov vložilo napoved za odmero davka od skupnega dohodka občanov, a le redki bodo zaradi predvidenih olajšav davek tudi plačali.
Sedmero je zdravnikov, med temi pa sta tudi najnižji znesek (1,721.103 din) in najvišji znesek na lestvici (2,090.810). Elektrotehnik je prijavil 1,994.265 din skupnega dohodka, strojni inženir 1,908.138 din, inženirja gozdarstva pa 1,891.904 in 1,819.255 din. Dva direktorja sta lani le prebila »zvočni zid« — prvi je zaslužil 1,824.424, drugi pa 1,771.987 din. Med petnajsterico sta naposled še ekonomist (1,825.931 din) in sekretar 1,762.036 din.
tično znanje. Primeri, ko se sprejemajo določene odločitve mimo delegatskega sistema, povzročajo nezadovoljstvo. Skratka: nujno je veliko več potrpežljivosti pri oblikovanju novih odnosov.
O delu komisije za družbenoekonomske odnose smo poročali že v prejšnji številki na plenarni seji pa je razpravo strnil Jože Cerle. Dopolnili bi jo lahko s prispevkom sekretarja MS ZK Posavja Valentina Dvojmoča da kaže izgubarjem posvetiti večjo pozornost nujen pa je tudi odgovornejši odnos do izdelave letnih in srednjeročnih planov.
P. PERC
OB DNEVU ZENA
BREŽICE — Drevi ob 18. uri bodo v brežiškem prosvetnem domu na proslavi dneva žena v kulturnem programu nastopili učenci Osnovne šole bratov Ribarjev, glasbene šole in ženski pevski zbor bratov Milavcev. V Ag-rarii pa so pripravili slikarske razstavo.
SREČANJE S PESNIKOM
KRŠKO — Po sobotnem uspelem srečanju alternativnih glasbenih skupin Polska malca z gosti iz Pulja, Zagreba, Ljubljane in Kranja, ki je potekalo v Domu mladih pod naslovom Udarec na prvi marec, se v Krškem nadaljujejo kulturne prireditve pred aprilskim 12. kongresom ZSMS. V sredo, 12. marca, ob 18. uri bo v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja srečanje s pesnikom. Predstavil se bo pesnik Boris A. Novak.
SVOJSKO DARILO ZA 8. MAREC?
SEVNICA — Delavke v največjih kolektivih te občine so se že kar navadile, da jih za ženski praznik obiščejo kulturne skupine šolarjev in najmlajših iz vrtcev. Otroci s prisrčnim sporedom običajno izpolnijo čas med menjavo izmen. Letos je koledar ali boje rečeno nepozornost nekaterih prinesla nič kaj razveseljivo spremembo. Srednje šole imajo v petek in soboto (delovna sobota!) informativne dneve. Kdo drug kot matere naj bi pospremil nadebudne najstnike v naše srednje šole, kjer bodo razjasnili, kaj bo z njihovo poklicno potjo. V Jutranjki so bili te dni neprijetno presenečeni, ker so prihiteli starši in otroci iz vseh koncev Zasavja, Kozjanskega in Posavja, samo iz bližnje osnovne šole Sava Kladnika iz Sevnice ne. So mar tam popolnoma obupati nad neprednostno konfekcijo? Preverjanje je pokazalo, da so pri strokovni skupnosti za zaposlovanje v Sevnici založili vabilo za sevniško šolo. Lepa reč!
A.	Ž.
Odkrit obračun z nepravilnostmi
Temeljita razprava na programsko-volilni seji ZK — Nekateri izpadli iz novega komiteja, tudi član iz Stiliesa — Zagata družbenih dejavnosti
SEVNICA — Komunisti te občine so se dobro pripravili na osrednji partijski dogodek v letu, na svojo programsko-volilno sejo, ki je bila minuli petek. Po tehtnem uvodnem referatu predsednika komiteja Franca Pipana so se po prostorih gasilskega doma razšli na delo po treh komisijah, nakarso se ponovno sestali v osrednji dvorani na sklepni razpravi.
Pravcati kongres v malem je trajal od
13.	do skorai 19. ure. Predsednik Pipan je izhajal iz Setinčeve misli, da smo si sami naj večji sovražniki. »Krasi nas žal naše nedelo, neodgovornost, megalomanija, balkanska mentaliteta, slabo delovanje družbenopolitičnega sistema, neustrezno delovanje družbenopolitičnih organizacij, slabo varovanje družbene lastnine in še marsikaj. Nekdo je slikovito ugotovil, da je bila ZK močna tam, kjer bi morala biti šibka, in daje bila šibka tam, kjer bi morala biti močna. Nekatere slabosti se pojavljajo in ponavljajo že desetletja: skupinsko lastniško obnašanje, razsi-pništvo, čeprav smo se zoper nje že stokrat zarekli,« je dejal uvodoma tovariš Pipan in kot najbolj svež primer navedel (ne)uresničevanje stabilizacijskega programa in slabo delovorga-nih federacije.
Daleč od tega, da bi na seji kazali le navzven. Tovariš Pipan je celo sam
opozoril na prozorno kritikastrsko metodo kazanja s prstom navzgor, po znani metodi »Primite tatu!« Obudil je mnenje tovariša Franca Popita z obiska pred vrsto let v Sevnici, ko je govoril o tem, kako Sava ne sme biti ločnica
9 Na sindikatih so opravili analizo osebnih dohodkov. 253 delavcev v občini prejema na mesec pod 30 tisočakov, 2072 jih je, ki vsak mesec preštevajo nekako 50 tisočakov. Razponi med najnižjimi in najvišjimi dohodki so majhni — 108.000 dinarjev. Kje je tu spodbuda za boljše delo?
med Lisco in Jutranjsko. Rokavico je vrgel tudi sosednjima posavskima občinama in za primer zglednega sodelovanja navedel Lisco s tozdom na Senovem in Jutranjko v Brežicah. Ka-
kšna je ta pripravljenost tudi v obratni smeri, bo kmalu na preizkusu ob pomoči izgubarskemu Stillesu.
Pohvalno je govoril o ugodnih premikih v občinski kmetijski politiki. Žal se razmere za kmetijstvo spet poslabšujejo. Poudaril je, daje naša republika mnogo storila za zaščito kmetijskih površin, v občini pa moramo bdeti nad spoštovanjem te zakonodaje in se truditi, da bo vsa zemlja obdelana.
Kot slabo je ocenil vezi med delegati in bazo v krajevnih skupnostih. Pogreša zbore volilcev, ki so bili nekoč prave kritične tribune ljudi. Samodejno delovanje delegacij vobčinijeocenil kot največjo hibo delegatskega sistema.
V sami razpravi je predsednik IS Janko Rebernik opozoril na zagate kadrovske politike. Nezavidljivega stanja kajpak ne bodo popravili zgolj z zaposlitvijo kadrovika na občinski upravi niti na sKupnosti za zaposlovanje, ki navsezadnje mora delovati za vso regijo, in ne le za sevniško občino, kjer je pač sedež strokovne službe. O zanimivih razpravah v prav vseh treh komisijah bomo še poročali.
A.	ŽELEZNIK
Nov« v Brežicah
ENAKOPRAVNOST — Ko smo za Našo anketo spraševali Brežičanke, kaj menijo o enakopravnosti žensk, smo dobili zanimive odgovore. »Enakopravne z moškimi ne moremo biti nikoli. Žeskaješe zmeraj mati, oče pa ne more (že po naravi) izpolnjevati materinstva. Če ženska hoče družbenopolitično in sploh javno delovati, ne zmore tega, ne da bi vsaj malo zanemarila družino. Še danes jesmešno, če bise ženska sama pojavila v lokalu in celo v kinu.« Ni slnešno, prej žalostno. Tudi to, da predstavnice nežnejšega spola ob takih izjavah niso pristale še na fotografiranje, češ da bi jih potem v mestecu Peyton »požrli«. Namesto hinavskega voščila za 8. marec je kar dobrodošla taka obdelava anonimke v javnosti, kajti najbolje zrcali, kje je mesto žena.
TEMPERATURA — Delavcem Geološkega zavoda, ki vrtajo na Mostecu 1000 metrov globoko vrtino, da bi odkrili, koliko termalne vode je na levem bregu Savein kakšnajenjena temperatura, so prepovedali dajanje informacij novinarjem. Pravijo, da so dobili navodila iz bele Ljubljane potem, ko je zadnjič nekje pisalo, kakšna je temperatura vode, do katere še niso prišli, namesto temperatura vrtine. Ne da bi hoteli cehovsko braniti kolege, naj povemo, da je tudi nam zadnjič eden delavcev pri strojih dejal, da so zvrtali šele manj kot 200 metrov vrtine, šef pa je le ljubeznivo pojasnil, da so že pri 300 metrih. Torej je neobveščen saimoupravljavec hudo nevaren — tudi za novinarje!
Od 14. do 22. februarja so v brežiški porodnišnici rodile: Biškup Galima iz Šenkovca — Maria, Šebalj Biserka iz Krškega — Marka, Ankica Belan iz Ja-rušja — Danico, Januša Rožmanec iz Loga — Anjo, Anica Kelhar iz Drame-ljšaka — Natalijo, Berta Stajnko iz Sel
— Tamaro, Irena Krstov iz Brežic — Matejo. Nevenka Ogorevc iz Dednje vasi — Klemena, Marija Tišler iz Krškega — Tomaža, Marjeta Pečnik iz Sevnice — Blaža, Irma Cizi iz Krškega
— Petra, Božica Boh iz Laduča — Mirelo, Silvija Hlaban iz Risvice — Hrvoja, Štefica Sporiš iz Radakovega
— Josipa, Ivanka Zrno izOtruševca— Marka, Magdalena Rožman iz Glogov broda — Jakoba. Čestitamo!
Krške novice
LEPOTICA — Odkar je gostišče Kovačič prevzel podjetni gostinec, so gostje zadovoljni z izbrano jedačo in pijačo. Ni znano, če je dober glas segel tudi do ušes bivše miss Jugoslavije in trenutno enega najbolj iskanih modelov v Evropi Bernarde Marovt, toda zadnjič je lepotica pri Kovačiču med obedom tako omrežila goste, da so komaj obrzdali svoj jedilni pribor in še kaj....
RAZOČARANI — V nuklearki so bili med nedavnim obiskom našega znanega ekonom ista kar precej razočarani, ko so se prepričali, kako slabo je seznanjen s finančnimi in drugimi težavami našega jedrskega prvenca. Rade volje so ekonomistu postregli z vsemi informacijami, grenak priokus pa jele ostal, ker so kakšne pobude, novosti pričakovali tudi sami, profesor pa je ostal le zvedav učenec.
PUNKERJI — »Udarec na 1. marec« je bil naslov uspelega sobotnega koncerta nekaterih najboljših jugoslovanskih punk hardeore skupin v krškem Domu mladih. Koncert sta pripravila Glasbena mladina in občinska konferenca ZSM Krško, skromni punkerji pa niso terjali drugega, kot povrnitev potnih stroškov in zaboj piva. Vrli organizatorji pa so fantom, ki so sodelovali na prvi kulturno-zabavni prireditvi pred 12. kongresom ZSMS v Krškem, priskrbeli še nekaj sendvičev, in zdelo se je, kot daje punkerjem lep sprejem in malica povsem zadovoljiv honorar.
Sevniški paberki
ŠOLARJI ŽENAM — Jutri zvečer bodo v gasilskem domu ob 18. uri nastopili sevniški šolarji v čast dneva žena. Sodelovali bodo člani pevskega, recitatorskega in dramskega krožka.
PRINESITE SALAME — Resne priprave potekajo že dlje časa za znano tekmovanje mučenikov s salamami in klobasami v Vrtovškovi gostilni. Sala-marji naj bi prinesli na plan svoje najboljše že danes popoldne v kuhinjo gostilne. Veterinarski inšpektorji so namreč neomajni: kljub izpričani kakovosti salam vsako leto morajo lete letos, skoz ustrezne teste. Zdravje je pač prvo.
V MRAZU O OBRAMBI — Kljub izpričanim mnogih uspehom se jim v krajevni skupnosti Boštanj včasih tudi kaj pokvari. Tako jim v najhujšem mrazu ni uspelo segreti dvorane domačega TVD Partizan za predavanje pri obrambnem usposabljanju prebivalstva . Poslušalci so se namreč greli le ob diaprojektorju, nakar so po eni uri potožili, da ima Trobec na Dobu zanesljivo boljše bivalne razmere, in prosili predavatelja, naj za božjo voljo neha.
ZAPISANO BO VSE — Omizje na našein zadnjem uredništvu v gosteh Pod lipo v Boštanju je prav zaživelo, ko sta izginila mikrofon sevniškega radia in tajnik krajevne skupnosti. Vendarse izrečene besede ne bodo izgubile in bodo objavljene, pa čeprav Boštanjčani niso imeli dlake na jeziku.
6
DOLENJSKI LIST
Št. 10 (1908) 6. marca 1986
kultura
in
izobra-
ževanje
EE
INTERVJU
Poklic kmetijca res ni čisto gosposki, je pa lep
»Srednja kmetijska šola Grm omogoča učencem, da prednosti poklica spoznajo že med izobraževanjem,« pravi ravnatelj inž. Miha Žmavc — Pri vpisu novincev bodo pomagali tudi pospeševalci
NOVO MESTO — Srednja kmetijska šola Grm, ustanova s stoletno tradicijo v izobraževanju in vzgoji slovenske mladine za napredne kmetovalce, želi imeti jeseni, ob začetku šolskega leta 1986/87, v prvih letnikih rednega izobraževanja spet 120 učencev, od tega 90 v oddelkih s srednjim (IV. in V. stopnja) ter 30 v oddelku s skrajšanim (II. stopnja) učnim programom.
Te številke prav gotovo odražajo dolgoročnejše potrebe dolenjskih, belokranjskih, posavskih in drugih slovenskih kmetijskih delovnih organizacij pa tudi številnih zasebnih kmečkih gospodarstev po šolanih ljudeh, zato menijo, da ne bi smelo biti kakih večjih težav z napolnitvijo oddelkov. Vendar težave pričakujejo, saj.so jih imeli tudi prej, še posebno lani, ko je zaradi premajhnega vpisa izostal kar cel oddelek; da pa bi bile kar najmanjše, so se odločili spodbuditi zanimanje za kmetijsko izobraževanje s posebno akcijo.
»Za akcijo smo se zedinili potem, ko smo zvedeli, da se namene letošnjih osmošolcev na
Inž. Miha Žmavc: »Pogoji za izobraževanje na naši šoli so več kot zadovoljivi, k čemur pripomore tudi to, da ima šola lasten dom za učence. V njem je prostora za 120 učencev in ga vsako leto napolnimo.«
osnovnih šolah precej razhajajo s tistim, kar smo dali v razpis,« pravi ravnatelj inž. Miha Žmavc. »S problematiko zasedbe razpisanih učnih mest na Šoli smo temeljito seznanili vse kmetijske delovne organizacije daleč naokrog. O tem smo se podrobno pogovarjali tudi z delavci v strokovnih in pospeševalnih službah, ki veliko hodijo na teren. Dogovorili smo se, da bodo poiskali kmečko mladino na usmerjenih kmetijah, še posebej kandidate za bodoče gospodarje in seveda tisteučence, kinamera-vajo po osnovni šoli ostati doma.«
• Zakaj, mislite, se mladi neradi odločajo za kmetijsko izobraževanje?
»Po mojem sta dva glavna razloga. Prvi je ta, ker je že nekaj časa težko dobiti ustrezno zaposlitev s kmetijskim poklicem, zato se mladi raje odločajo za stroke, s katerimi laže dobijo delo, in za poklice, ki so, kot je slišati, zanje privlačnejši in perspektivnejši. Drugi razlog pa je v tem, da je kmetijstvo že desetletja v nezavidljivem položaju, kar gotovo ni spodbudno
za tistega, ki bi si rad v življenju dobro postlal. Resje, da sestanje izboljšuje, vendar je tudi res, da gospodarsko šibke kmetije ne zagotavljajo prave socialne varnosti, mladi pa o tem veliko slišijo. Ob tem jekajpaktreba vedeti, da so mnoge kmetije oslabele tudi zato, ker niso znali iti v korak s časom in sodobnimi potrebami, skratka, ker so na njih predolgo gospodarili po starem.«
• Srednja kmetijska šola Grm ne slovi samo po tem, da je ena najstarejših v Sloveniji, ampak 1udi po tem, da je ena najbolje opremljenih. Bi lahko o tem povedali kaj več?
»Odkar je šola v namenskih novih prostorih pod Trško goro, ima res tak sloves, to pa povsem upravičeno. Ima osem traktorjev raznih moči in z vsemi mogočimi priključki za strojno obdelavo zemlje. Vse to uporabljamo na lastnem posestvu, ki meri okoli 160 hektarov, skupaj z najetimi površinami pa je zemlje blizu 200 hektarov. Te površine niso zgolj ena sama velika učilnica na prostem, ampak nekaj velja tudi tisto, kar na njih pridelamo. Posestvo je usmerjeno v več kmetijskih panog. Na njem se ukvarjamo z živinorejo, pridelavo mleka, vzrejamo telice, redimo pitance, razvili smo tržno pridelovanje pšenice in koruze, gojimo oljno repico, razne vrste sadja in hmelj, pomembno pa je tudi, da sami pridelamo vso-krmo za živino.
Povedati moram tudi to, da ima šola dobro opremljeno vinsko klet s polnilnico in enolo-škim laboratorijem, ki služi predvsem kleti, vendar se ga poslužujejo tudi vinogradniki s Trške gore in drugi pridelovalci vin v dolenjskem okolišu.«
• Vsetosopravgotovoprivlačne reči za mlade in najboljše povabilo, naj se vpišejo na vašo šolo. Kako pa sodelujete s tistimi, ki vaše_absolvente zaposlujejo?
»Šola sodeluje z vrsto dolenjskih kmetijskih in drugih delovnih organizacij, cilj tega pa je usmerjanje mladine v kmetijske poklice in pomoč pri izvajanju vzgojno-izobraževalnih programov. V ta namen je sklenila pogodbe s kmetijskimi zadrugami v Novem mestu, Metliki in Črnomlju, z agrokombinatoma v Krškem in Sevnici, z brežiško Agrario in kočevskim ZKGP, z nekaterimi drugimi delovnimi organizacijami pa dogovori o sodelovanju še potekajo. Seveda je treba omeniti tudi to, da šola sodeluje po strokovni in izobraževalni strani z visokošolskimi ustanovami v Sloveniji, z instituti in najrazličnejšimi organizacijami s področja agroživilstva.«
• Za novo šolsko leto sta razpisali oddelek za izobraževanje ob delu. Je tako izobraževanje zanimivo?
»Nedvomno je, daj ni znanja nikoli dovolj in tudi odrasli to čedalje bolj spoznavajo. Dokaz sta dva oddelka, eden v Novem mestu in eden v Šentjerneju, ki smo ju odprli v tem šolskem letu, šolanje poteka po programu za usposabljanje za delo na kmetijah. Ugotavljamo pa, da bi morali odpreti še več takih oddelkov in za razne vrste izobraževanja.«
I. ZORAN
Arhivi DO v strokovnih rokah
Zgodovinski arhiv Celje v sevniški občini usposobil 24 ljudi za strokovno ravnanje z arhivskim gradivom — Velik odziv na izobraževalni seminar
SEVNICA — Nedavno so strokovnjaki Zgodovinskega arhiva v Celju, ki opravlja arhivsko službo tudi za Posavje, končali pomembno nalogo v sevniški občini. Na zahtevo občinske skupščine so izdelali analizo stanja arhivske kulturne dediščine pri vseh imetnikih. Ker analiza širši javnosti še ni znana, lahko le,slutimo, da ravnanje z arhivalijami v sevniški občini do zdaj ni zadovoljevalo.
Za arhivarja tudi ne more biti vsakdo. Pravilnik iz leta 1983 določa, da morajo imeti delavci, ki imajo opraviti z dokumentarnim gradivom, najmanj srednjo izobrazbo, pa tudi, da morajo takoj opraviti preizkus znanja pred posebno komisijo. Poizkus, da bi usposobljenost teh delavcev preverili že v »prvem krogu«, se ni obnesel.
Celjski Arhiv je sicer pripravil seminar, vendar se ni k preizkusu znanja nihče prijavil.
Sevniška občinska skupščina je po dogovoru s tem arhivom lani novembra ponovno pripravila semi-
Delajo čudeže
Belokranjsko muzejsko društvo uspešno pri ohranjanju kulturne dediščine ___________________________
METLIKA — Čeprav je v Belokranjskem muzejskem društvu skoraj 200 članov, sloni delo le na nekaj zagnancih, kar pa je glede na to, da so člani raztepeni po vsej Sloveniji — nekaj jih je celo v Ameriki — delno razumljivo. Toda kljub temu in skromnim sredstvom, s katerimi razpolaga, je društvo v 36-letnem delovanju izdalo vrsto turističnih prospektov, razglednic, značk z motivi belokranjskih grbov, ducat poljudnih strokovnih knjižic in brošur, organiziralo strokovna predavanja, postavilo 15 spominskih plošč in spomenikov zaslužnim Belokranjcem ter vseskozi tesno sodelovalo z Belokranjskim muzejem pri ohranjanju belokranjske kulturne dediščine.
Čeprav je imelo društvo tudi v preteklem letu v načrtu vrsto akcij, pa je zaradi finančhih težav od večjih lahko uresničilo le odkritje spominske plošče slikarju Mihaelu Kambiču v Dragovanji vasi ter izdalo brošuro o njegovem delu. Kot je na nedavnem občnem zboru povedal predsednik Belokranjskega muzejskega društva Andrej Dular, tudi letošnji program ni obsežen, a finančno zahteven, saj bodo potrebovali za njegovo uresničitev 750 tisoč dinarjev. Najpomembnejša na-loga-je ponatis knjižice Metlika skozi stoletja, ki ga društvo načrtuje že nekaj let. Nazadnje je knjižica izšla leta 1978 in je že več let razprodana, povpraševanje po njej pa je veliko. Da bi razširili in obnovili izda-. jateljsko dejavnost, je društvu potrebna finančna podpora ZKO, raziskovalne in kulturne skupnosti. Upajo, da njihove prošnje ne bodo naletele na gluha ušesa, še zlasti ne zato, ker je kulturna skupnost že vključila v svoj srednjeročni program tudi sofinanciranje založniških programov manjših del in publikacij, ki jih bodo izdajala društva v metliški občini.
B. M.
ALTERNATIVNI KLUBSKI SEMINAR
RADOVLJICA — Danes se bo v tukajšnjem sindikalnem izobraževalnem centru začel tako imenovani alternativni klubski seminar, ki bo trajal tri dni. Na njem bo tekla beseda o tem, kako skoz klubske oblike dela pomagati mladim, da bodo razvili svoje mišljenje in zavzemali lasten odnos do najrazličnejših perečih vprašanj, od družbenopolitičnih do ekoloških in kulturnih.
Zakaj je tako malo na ogled?
Narodna galerija v Ljubljani že šest desetletij v prostorih, kjer je začela — Nima niti primernih depojev, kaj šele dovolj dvoran za stalno razstavo_
LJUBLJANA — Narodna galerija ima šestdeset let po postavitvi stalnih zbirk v prostorih Narodnega doma enake prostore kot ob začetku svojega delovanja. Če je takrat taka prostorska rešitev ustrezala, pa danes, ko šteje njen umetnostni fond znatno več del, ne zadovoljuje več.
Kersetakorekočžeduši, so pred- tavlja neprecenljivo kulturno bo-
lagali, naj bi dodatne prostoredobila tako, da bi se iz Narodnega doma izselil TVD Partizan. Preureditev tako pridobljenih prostorov za potrebe galerije bi veljala 200 milijonov dinarjev. V Narodni galeriji menijo, da bi to naložbo vsekakor morali uresničiti v tem srednjeročnem obdobju, sicer bi sestanjezbirk, ki je že zdaj porazno, še poslabšalo.
Narodna galerija hrani 2.033 slik, 4.417 grafik in725plastik,kar preds-
gastvo nacionalnega pomena. Spričo prostorskih možnosti galerije pa je od tega lahko razstavljenih le 182 slik in 63 plastik, ostale pa hranijo v neprimernih depojih. Razstavljena niso niti najpomembnejša dela. Tako je od šestdesetih Jakopičevih slik razstavljenih vsega pet, Grohar je zastopan s šestimi, Petkovšek s štirimi in Ivana Kobilca s petimi deli, da drugih niti ne omenjamo.
nar. Tokrat je vse steklo tako, kot so si zamislili. Seminarja seje udeležilo
• V Zgodovinskem arhivu v Celju so s to akcijo nadvse zadovoljni. Se več, pravijo, da takega uspeha niso dosegli v nobeni od 14 občin, ustanoviteljic te ustanove. V vseh drugih občinah skupaj je izpite opravilo vsega 14 ljudi od 900 tistih, ki jih zavezuje pravilnik o strokovni usposobljenosti, kar je porazno malo. Pri tem ne pozabijo omeniti, da je za sevniški uspeh posebej zaslužen Jože Jeke, načelnik v občinski upravi.
MIRNOPEČANI
GOSTUJEJO
MIRNA PEČ — Gledališka skupina tukajšnjega kulturnega društva uspešno igra delo Alenke Goljevšek »Pod Prešernovo glavo«. V nedeljo, 2. marca, so marljivi gledališki ljubitelji iz Mirne peči gostovali v Straži, v nedeljo, 9. marca, ob 15. uri bodo nastopili v Šentjerneju, teden kasneje, v nedeljo, 16. marca, pa ponovno na domačem odru v Mirni peči.
32 kandidatov, k izpitom, ki so bili prejšnji mesec, pa se jih je prijavilo 30. Preizkus znanja, ki je bil seveda v Sevnici, je uspešno prestalo 24 kandidatov.
V Sevnici si obetajo, da se bo stanje arhivske dediščine kmalu začelo popravljati. Vsi, ki so jim na izpitih preverili strokovno usposobljenost, bodo prav gotovo pripomogli, da bo arhivsko gradivo poslej ustrezneje, strokovneje urejeno in hranjeno, to pa še posebej velja za gradivo v delovnih organizacijah.
I. Z.
V KRKINI AVLI BO RAZSTAVLJALA VLADKA ŠTOVIČEK
NOVO MESTO — Kulturno društvo novomeške tovarne zdravil se je odločilo dan žena počastiti z umetniško razstavo. Tako bodo danes ob 13.30 v avli Krkine poslovne stavbe v Ločni odprli razstavo del akademske kiparke Vladke Štoviček iz Leskovca pri Krškem, hčerke znanega medaljerja. Pred-tem bo približno ob 12.30 v enem od Krkinih skladišč v Ločni proslava, na kateri bodo program izvajali otroci iz vrtcev, OŠ Katja Rupena in glasbena skupina Pandan.
Več kot lani, a premalo
Danes sklepanje o denarnem načrtu novomeške kulturne skupnosti — V novi skupščini 80 delegatskih
mest
NOVO MESTO — Novomeška kulturna skupnost je lani zbrala blizu 156,3 milijona dinarjev ali za 7,7 odst. več, kot je bilo načrtovano. V blagajno se je toliko denarja nateklo zato, ker so se povečali bruto osebni dohodki, iz katerih se napaja. Presežka, ki ga je kar za dobrih 11,2 milijona dinarjev, kulturna skupnost ni porabila že v letu 1985, marveč ga bodo, tako vsaj predlaga odbor za načrtovanje, vnesli v finančni načrt za leto 1986.
Narodni galeriji, ki je povrhu še matična ustanova za likovno dejavnost pri nas, gre za to, da nove prostore v Narodnem domu pridobi čimprej innešelenakončusedanjega srednjeročnega obdobja. Zato je zelo pomembno, na katerem mestu prioritetne liste je njena naložba, saj bo republiška kulturna skupnost zagotavljala sredstva prav na podlagi vrstnega reda. Nikakor ne bi bilo prav, da bi prišla izselitev TVD iPar-tizan iz Narodnega doma na vrsto šele po letu 4990, ker je prostorski problem Narodne galerije že pVeveč zagaten oziroma pereč.
I.Z.
Protest ni bil zaman
17. tabor v Šentvidu vendarle letos, ne pa spet šele leta 1987 — KSS zanj naposled le našla denar
ŠENTVID PRI STIČNI — Kulturna skupnost Slovenije je spremenila prvotno odločitev in sklenila, da vendarle finančno podpre izvedbo 17. tabora slovenskih pevskih zborov 22. junija v tem kraju. Očitno je, da je zalegel protest, ki so ga zbo-vodje poslali z nedavnega seminarja, podpisali pa so ga tudi predstavniki umetniškega sveta in oranizatorji.
Tak izhod iz zapleta, ki je nastal po najavi republiške kulturne skupnosti, da je zavoljo pomanjkanja denarja pripravljena prispevati ustrezen delež le za bienalno in ne več za vsakoletno predstavo slovenskega zborovskega petja v Šentvidu, je bilo navsezadnje tudi pričakovati. Slovenska kulturna javnost bi namreč težko sprejela dejstvo, da bi morala letos odpasti tako pomembna manifestacija kot je ta tabor še posebej, ker je to prav gotovo največjar ljubiteljska prireditev na Slovenskem.
Novica, da letošnji tabor vendarle bo, je najbolj razveseljiva za same pevske zbore, ki jim vsakoletni nastop v Šentvidu pomeni potrditev njihove kakovostne rasti in praznik v pravem pomenu.
I. Z.
O teh in drugih pomembnih zadevah bo beseda tekla na današnji seji skupščine kulturne skupnosti, ki se bo začela opoldne v mali dvorani Doma kulture. Delegati bodo najprej razpravljali o delu in finančnem poslovanju kulturne skupnosti v minulem letu, nato pa sklepali o njenem programu dela in denarnem načrtu za letos. Iz gradiva za sejo je razvidno, da bo letos skupnost zbrala okoli 205,6 milijona dinarjev, in sicer po prispevni stopnji 0,63 odst. Ta vsota je resda znatno večja od lanske, vendar pa bo komaj zadostovala za preživetje. Mnoge programe, ki naj bi jih financirala, je skupnost že vnaprej zavrnila in sploh niso prišli v njen finančni načrt.
Predvideno je, da bo skupščina danes sprejela tudi pomemben predvolilni dokument, in sicer sklep o določitvi števila delegatskih mest in delegiranju v novo skupščino kulturne skupnosti. Slednja bo imela 80 delegatskih mest, od tega 16vzboru izvajalcev in 64 v zboru uporabnikov.	i.	z.
Ob Krakarjev! šestdesetletnici
V Študijski knjižnici Mirana Jarca je že nekaj tednov odprta knjižna razstava, s katero so počastili 60-letriico rojstva dr. Lojzeta Krakarja, pesnika, prevajalca, urednika, literarnega zgodovinarja, predavatelja, belokranjskega rojaka, ki po upokojitvi živi v Ljubljani.
Krakar je šestdeset let življenja dopolnil 21. februarja. Zibelka mu je stekla v Semiču, po osnovni šoli pa je obiskoval gimnazijo v Novem mestu. Še kot gimnazijca so ga okupatorji odpeljali v italijanske zapore, nekar je moral prestati še pekel nemških koncentracijskih taborišč. Po vojni je opravljal razne dolžnosti, bil je urednik nekaterih glasil in pri Cankarjevi založbi. Sredi šestdesetih let je postal lektor za slovenski jezik v Frankfurtu in tam leta 1970 doktoriral z disertacijo Goethe pri Slovencih. Pozneje je bil lektor za slovenščino na filozofski fakulteti v Zadru, kjer so se mu tudi iztekla službena leta.
Lojze Krakarje izdal več knjig literarnozgodovinskih razprav, nekaj pesniških antologij, prevodov iz drugih literatur, publicističnih del in kak ducat knjig lastne poezije. Sprva seje kot pesnik predal opevanju povojnih sprememb pri nas, kasneje pa je njegovo poezijo zaznamoval pečat taboriščnega življenja. V nadaljnjih zbirkah pa se Kra-karjevo pesnjenje kaže kot nenehno samoizpovedovanje in samoizpraševanje, tudi nekakšno moralno preverjanje sveta, v katerem je sodobni človek. Leta 1977 je za zbirko Nekje tam čisto na robu dobil Prešernovo nagrado. Pred izidom je njegova najnovejša zbirka Romanje v Kelmorajn.
Krakarjeva pesem stoji visoko v sodobni slovenski poeziji. Bralcu govori o mnogih današnjih stiskah in problemih, ga moralno prebuja in čustveno vznemirja. Daje pa mu tudi estetsko zadovoljstvo, saj lahko bralec uživa ob očarljivi metaforiki, ki je je Krakarjeva poezija polna do zgornjega roba slehernega pesniškega organizma.
I. Z.
Vezja, gibljive grafike
V Dolenjski galeriji razstavljata Tone Miklavžin in Franc Curk — Dela bodo na ogled do 20. marca
KONCERT KITARISTOV
NOVO MESTO — Na povabilo novomeške Zveze kulturnih organizacij bodo v tukajšnjem Domu kulture gostovali zagrebški kitaristi Darko Petrinjak, Istvan Roemer in Goran Listeš, ki sestavljajo trio kitar. Na koncertu, ki bo v ponedeljek, 10. marca, ob- 19.30, bodo izvajali dela A. Vivaldija, A. Klobučarja, F. Gragnanija, J. W. Duarteja, M. Ravela in A. Dvoraka.
NOVO MESTO — V Dolenjski galeriji so minuli petek odprli zanimivo razstavo del akademskih slikarjev Franca Curka in Toneta Mi-lavžina. Takoj pa moramo povedati, da niso na ogled slike v tradicionalnem pomenu, marveč grafike, izdelane na podlagi računalniških raziskav. NJiklavžin je izdelal cikel sitotiskov, na katerih se kot glavni motiv pojavljajo vezja. Curk pa je pripravil vrsto izvirnih grafik, zasnovanih s pomočjo kinetičnih raziskav. Poleg teh gibljivih grafik je bilo nekaj razstavnega gradiva predstavljenega v video tehniki. Razstava bo odprta do 20.
PUKŠIČ V FOTOGALERIJI
NOVO MESTO — Prejšnji teden so v Fotogaleriji, ki ima svoj razstavni prostor v Domu kulture, pospravili člansko razstavo novomeškega Foto-kino kluba in postavili razstavo slovenskega fotografa Janeza Pukšiča. Odprli sojo v petek, 28. februarja.
Pukšič je spremljevalcem slovenskega časopisja bolj znan kot fotoreporter, te svoje strokovne usmerjenosti ne skriva tudi na razstavljenih fotografijah, saj pravzaprav izhaja iz nje, le da novinarsko fotografijo nadgrajuje. V Novem mestu se predstavlja z zanimivimi posnetki, ki so nastali na prizoriščih olimpijskih iger v Sarajevu.
Namesto zadržanega umetnostnega zgodovinarja in likovnega kritika dr. Ivana Sedeja je o temeljnih značilnostih ustvarjalnega postopka razstavljalcev spregovoril kustos Dolenjske galerije Jožef Matijevič. Obiskovalci pa so na otvoritvi lahko prisluhnili še glasbenemu in literarnemu recitalu. Violinist Tone Jurca in Kitarist Dušan Pavlenič sta izvedla tri Gambarinijeve minia-turke in Bachovo sonato. Članica novomeškega amaterskega gledališča Staša Vovk pa je prebrala nekaj pesmi Zlate Remškar, in sicer iz njene zbirke Ciklus samote.
I. Z.
S KOMEDIJO NAOKOLI
PREČNA — Gledališka skupina tukajšnjega kutlurnega društva uspešno nastopa s komedijo »Cvetje hvaležno odklanjamo«, naštudirano v tej sezoni. Danes bodo gostovali v Metliki, prihodnji četrtek pa v novomeškem Domu JLA.
JUBILEJNI KONCERT POJOČIH GASILCEV
NOVO MESTO — Desetletnico vztrajnega, zagnanega delovanja je moški pevski zbor šmihelskega gasilskega društva proslavil s samostojnim koncertom, ki so ga pripravili minulo soboto zvečer v novomeškem Domu kulture. Zbor je na tej jubilejni prireditvi vodil Tone Fink, pod čigar zborovodstvom so pojoči gasilci iz Šmihela pri Novem mestu tudi začeli nastopati.
DOLENJSKI LIST
Št. 10 (1908) 6. marca 1986
pisma
in
odmevi
Zakaj brez vednosti krajanov?
Protest vaščanov
Zelo nas je razburila novica, da nameravajo v neposredno bližino Budganje vasi naseliti Rome.
Postavljamo vprašanje, kdo je to dovolil, oziroma kdo je vprašal nas krajane. Zakaj o tem pošteno ne informirajo krajanov? Kaže, da imajo nekateri v KS z nami posebne namene, ki pa jih krajani ne moremo ali ne smemo izvedeti. V zadnjih štirinajstih dneh je naša delegacija od predsednika in KS večkrat zahtevala, naj se skliče sestanek v Budganji vasi, vendar se oba izmikata in na sestanek ne pristaneta, češ da nimata časa.
Pripomniti moramo, da bi se moral najti čas za pogovor s krajani. Kaže, da predsednik in tajnik zelo slabo poznata naš samoupravni sistem, saj se obnašata zelo samovoljno Zanju je vse rešeno in se nimata kaj pogovarjati. O tej pereči zadevi imamo pravico odločati samo prizadeti krajani.
Kar se tiče romske problematike, se ponuja cela vrsta rešitev, ki pa jih tukaj ne bomo naštevali. Odločno pa nasptujemo takim rešitvam, ki so nam v škodo. Če ne bo drugače, se bomo poslužili določenih potez v svojo zaščito.
Krajani prosimo vse odgovorne, da to pismo resno jemljejo in takoj ukrepajo.
Krajani Budganje vasj, Gradenca in Žužemberka
^Kdo izbira filme?
Slabi filmi vtednufilma v Črnomlju
Ob koncu tedna domačega filma. kije bil pretekli teden v Črnomlju. se obiskovalcu, ki vsaj malo pozna produkcijo jugoslovanske kinematografije, utrne vprašanje, ali je bil program za tovrstno prireditev primerno izbran, da bi ljudje dobili vsaj približno sliko o tem, kaj je na področju filmske umetnosti nastalo v naši državi v preteklem letu.
T rditi smem, daje bil razen dveh filmov izbor preskromen in da je dišalo že popodcenjevanjuobisko-valcev. Večkrat se sprašujem, kdo sodeluje pri izbiri filmov za takšne in podobne prireditve, kot je teden domačega filma. Od takšnih prireditev namreč pričakujemo, da bodo filmi kar najbolj skrbno izbrani, ponavlja pa se stara napaka: nestrokoven izbor ob skromnem poznavanju filmske umetnosti.
P. ROMAN N X
SKRIVNOSTNI RADIO
Kdaj pa kdaj objavi Dolenjski list kakšno vest o ustanavljanju lokalne radijske postaje v Novem mestu. Tako zvemo, da se nekaj pripravlja, daje ustanovitev podprl ta ali oni forum, da se nam, skratka, obeta nov korak na poti k informacijski družbi. To je vse lepo in prav, ampak doslej še nisem zasledila nobenih podatkov ne o programski zasnovi, ne o potrebnih sredstvih, ne o ostalem, kar je pač potrebno za delovanje takega radia. Je to mar kakšen cehovski dogovor med sredstvi javnega obveščanja ali kaj drugega ali pa se nikomur ne zdi potrebno, da bi te načrte javno razgrnil? Preprosto namreč menim, da bi si kakšno pošteno informacijo le zaslužili. Navsezadnje: kdo bo poslušal radio in prispeval sredstva, če ne vsi delovni ljudje in občani na našem območju! Naj zato v tem primeru besede o vključevanju najširšega kroga ljudi v nastajanje in sprejemanje odločitev rodijo kakšne sadove!
Ksenija khalil
Uspel Kino-SOS
Tudi Švejk je prispeval za modernizacijo kočevske kinodvorane
V torek, 25. februarja, je kočevsko občinstvo napolnilo kinodvorano, čeprav takrat ni bilo filmske prireditve. Prišlo je tudi nekaj obiskovalcev, ki jih že vrsto let ni bilo v dvorani. Privabil jih je Rifle, preoblečen v Švejka. Svejk, vedno dovolj zanimiv (tokrat v Tofovi obdelavi), je dodobra ogrel poslušalce, saj je med številnimi svojimi prigodami povedal in zapel tudi nekaj resničnih, prav iz današnjih razmer.
Prireditev je bila organizirana v okviru akcije »KINO-SOS«, to je akcije za ureditev ventilacije v kinodvorani. Dvorana je bila pred nekaj meseci prenovljena, vendar je za dokončno preobnovo zmanjkalo denarja. Ureditev ventilacije pri nadaljnjem obnavljanju vsekakor sodi na prvo mesto. Obiskovalci kinopredstav in ostalih občasnih prireditev z razumevanjem prispevamo, kolikor moremo, seveda pasamiokrog 1.500.000din
— toliko stane ureditev ventilacije
— nikakor ne bomo mogli zbrati. Zanimiv je tudi podatek, da smo v času od avgusta do konca 1985 pokrivali iz tekočih prihodkov kina vse dodatne stroške adaptacije, ki so znašali 1.240.000 din. Tem sredstvom smo se morali delavci kina odreči, ki bi jih sicer lahko namenili za svoje potrebe. Kljubtemu bomo z gledališkimi in glasbenimi prireditvami v kinodvorani nadaljevali in vztrajali, saj imamo že za naslednji mesec v načrtu novo prireditev.
Prepričali smo se, da je prenovljena dvorana usposobljena in dovolj primerna za večnamensko uporabo. O upravičenosti prvotne investicije nihče več ne dvomi. Dobro in široko zastavljeno akcijo je vsekakor potrebno nadaljevati in prepričani smo, da se bo naša skupna želja po ureditvi ventilacije v doglednem času le uresničila.
IVE STANIČ
Zakaj mimo sveta šole in tudi mimo izobraževalne skupnosti?
Zmeda ob razpisu za vpis v 1. letnik srednjih šol — Od drugod nam na Dolenjsko in
v Posavje učiteljev ne bodo pošiljali
Člani sveta srednješole pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve (SŠ-PTNU) vNovem mestu smo presenečeni, da strokovna služba Izobraževalne skupnosti Slovenije ni upoštevala sklepa seje sveta te šole, na kateri smo 14. februarja sklenili, da bosta za šolsko leto 1986/87 v pedagoški usmeritvi učiteljskega programa razpisana dva oddelka (60 učencev)za družboslovno-jezikovno in naravoslovno-matema-tično smer. V DELU je bil 25. februarja namreč objavljen razpis, ki predvideva smer izobraževanja za razredni pouk in za družboslovno-jezikovno smer.
Zakaj smo 14. februarja sklenili tako, kot sem zgoraj omenil? Svet šoleje bil že prej seznanjen s pobudo SŠP-TNU, da bi v šol. letu 1986/87 razpisali vpis v vse tri oddelke učiteljskega programa. Koordinacijski odbor za usmerjanje vpisa v usmerjenem izobraževanju pri občinski izobraževalni skupnosti (OIS) Novo mesto je že v začetku 1985 upošteval dogovor v Posebni izobraževilni skupnosti (PIS) za pedagoško usmeritev v Ljubljani in zanj načrtoval razpis treh oddelkov v pedagoški usmeritvi za učiteljski program. Dogovor predvideva, da bo vse tri smeri pedagoškega programa »učitelj« izvajala SSPTNU v Novem mestu za potrebe Dolenjske in Posavja. Z učenci iz občine Novo mesto naj bi zapolnila 2/3 razpisa, z učenci drugih občin Dolenjske in Posavja pa 1/3 razpisa. Ustrezni odbori pri OIS v obeh regijah, vodstva psnovnih šol in skupnosti za zaposlovanje občin obeh regij bi morali z ustreznim delom poskrbeti za vpis učencev v ta program, saj sami najbolj poznajo potrebe po učiteljih v posameznih občinah.
OIS Novo mesto je 6. januarja letos obvestila PIS za pedagoško usmeritev, da se ne strinja s predlogom razpisa v 1. letnike usmerjenega izobraževanja za 1986/87, ki ga je Izobraževalna skupnost Slovenije objavila v Poročevalcu 9. decembra lani. Po njem naj bi SŠPTNU Novo mesto v letošnji jeseni ukinila encf izmed 3 smeri učiteljskega programa, to pa pomeni manjše
možnosti za vpis učencev iz obeh regij. Seveda pomeni tudi neupoštevanje potreb po teh kadrih v osnovnih šolah in šolah usmerjenega izobraževanja v občinah obeh regij. Zato je bil na januarski skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije sprejet dopolnilni sklep o jesenskem vpisu na SSPTNU Novo mesto, s katerim so šoli odobrili vpis 2 oddelkov in obljubili, da bo dovoljen tudi tretji oddelek, če ga bodo OIS iz občin obeh regij napolnile z zadostnim številom učencev.
Zato smo 14. februarja sklepali tako, kot sem že omenil. S samovoljno spremembo razpisa, ki jo je strokovna služba Izobraževalne skupnosti Slovenije sprejela brez vsake obrazložitve in posveta s šolo, se ne strinjamo. Svet šoleje bil pri tem izigran. SŠPTNU je medregijska srednja šola, večino njenih učencev pedagoške usmeritve sestavljajo učenci iz občine Novo mesto, medtem ko v nekaterih občinah na Dolenjskem in v Posavju učencev za ta program sploh ne kadrujejo. Od kod bodo dobivale občine učitelje čez 8 ali 9 let? Že zdaj učiteljev v Sloveniji ni dovolj. Če bi bile osnovne šole glede kadra izpopolnjene po normativih, bi jih manjkalo še več, že zaposleni pa so preobremenjeni, o čemer govoreštevil-na pogodbena razmerja in honorarno delo. Verjeti bo treba podatkom, da v Sloveniji ta čas manjka pribl. 1500 učiteljev.
Izobraževanje pedagoških delavcev je odgovorno in zelo pomembno delo. Pri tem srednje pedagoške šole, skupnosti teh šol, strokovni svet PIS za pedagoško usmeritev in izkušeni učitelji ponovno opozarjajo, da srednje izobraževanje bodočih pedagoških delavcev ni le vprašanje ožjih strok, strokovnih svetov in PIS, ampak ima veliko širši pomen. Učiteljeva podoba in njegova poklicna izoblikovanost sta tankočutno oblikovanje njegove izobraženosti in kulturnosti. Člani sveta šole smo pritrdili mnenju ravnateljice SŠPTNU prof. Vasje Fuis, kojenaseji
14.	2. 1986 med drugim upravičeno razložila, čemu nasrednjih pedagoških
Se: V Rožnem dolu je prekipelo
Polemičen prispevek k oceni razmer, objavljeni v Dol. listu 6. februarja
V Dolenjskem listu sem na 8. strani z zanimanjem prebral sestavek z gornjim naslovom s sporočilom z zbora občanov v mojem rojstnem kraju, na katerem so krajani vasi in zaselkov roženske doline, vsajene na zahodu pod obronke Kočevskega Roga, na vzhodu Peščenika oziroma Gorjance, našteli in jezno obravnavali svoje poglavitne današnje tegobe. Predvsem da jih je ogorčilo, ker ni v tekočem srednjeročnem načrtu njihove občine Črnomelj zajeta tudi prenovitev ceste Črnomelj oziroma Semič—Novo mesto na odseku Gaber—Pesek, to je od odcepa s partizanske magistale pri Ta-jčbirtu do Dolenjih Laz, do koder je z novomeške strani ta cesta že asfaltirana. Pekli jih tudi zdajšnja zapuščenost in zanemarjenost železniške postaje Rožni dol, nekdanje resnične lepotice, kot tudi to, da je kraj še vedno brez telefonske zveze, niti na železniški postaji ni telefona že dolgo let.
Čeprav svoje rojake povsem podpiram pri teh njihovih zahtevkih in željah, pri čemer jim vendarle raje svetujem trezno preudarnost namesto zaletavega ogorčenja in svete jeze, ki največkrat bolj škodita kot koristita, se oglašam predvsem zaradi tega navedka v drugem odstavku omenjenega sestavka: »Rožni dol so že pred vojno zapostavljale vse oblasti in v ta kraj so kazerrsko premeščali učitelje in železniške uslužbence«. V nadaljevanju je omenjen tudi moj oče prometnik Polič kot eden izmed nekdanjih naprednih železničarjev, zaposlenih na postaji Rožni dol—Pribišje.
Želel bi namreč povedati, da se nest-rinjam s posplošeno trditvijo, da so v Rožni dol kazensko premeščali železničarje in-učitelje. Za mojega očeta tega ne bi mogli trditi kot tudi ne za večino drugih železničarjev, ki so službovali na tej postaji od začetka delovanja 1914. leta do prenehanja pred kakšnimi tridesetimi leti. Oče je prišel v Rožni dol 1917. leta zaradi okrevanja. Po tifusu, ki gaje staknil kot topniški podoficir na ruski fronti na Karpatih in prebolel v celovški bolnišnici, je po povratku iz vojske k železnici bolehal na pljučih. Zategadelj so zdravniki priporočili premestitev na mirnejšo
Štirikrat večji obrok!
Od Elektra Novo mesto sem 27. novembra 1985 prejel položnice za plačilo 35.521 din za razdobje od 2. oktobra 1984 do 2. oktobra 1985 oziroma do 20. decembra 1985. Obenem so mi poslali položnice za naprej, in sicer naj bi vsaka dva meseca plačal 19.820 din. Zanimivo je, da so zahtevali plačilo prvega obroka že do 25. januarja 1986 in ne mesec dni kasneje.
Razumljivo je, da sem z njimi takoj stopil v stik in jim že 28. novembra obširno razložil, da bo znesek 35.521 din poravnana do 16. januarja 1986, znesek 19.820 din pa do 25. februarja 1986, ne pa do 25. januarja, kot zahtevajo. Nasprotoval sem tudi tako velikemu povečanju plačila za električno
energijo, saj je bilo za to obdobje že med letom plačano 39.527 din. Namesto obroka 5.250 din v letu 1985 sedaj zahtevajo štrikrat več in še enkrat toliko za leto 1984/1985. 14. januarja so prišli tudi pregledat števec. Ugotovili so, da je brezhiben, izdali pa samo račun za 5.880 din brez vsakega zapisnika.
Kadarkoli lahko dokažem, da je njihov opomin z grožnjo z dne 13. februarja 1986, da mi bodo odklopili elektriko, neutemeljen. Odgovorijo naj, ali lahko v enem mesecu kar r e-nadoma zahtevajo 55.401 din, ko je bilo v vsem letu plačano 39.527 din!
ADOLFKAČ Družinska vas 10
postajo in v bolj zdravo okolje, kot je bila postaja Grahovo ob Bači kot frontna postaja na avstrijsko-italijanskem bojišču. Izbrali so mu Rožni dol, kjer je, kot se Roženčani upravičeno hvalijo, »zrak tako čist kot malokje«. V Rožnem dolu smo ostah - tam sem 23. novembra 1919 v prometniškem stanovanju (v prvem nadstropju stanovanjske hiše, levo) zagledal luč sveta - " do 1926. leta. In oče bi prav gotovo še ne zaprosil za premestitev iz nadvse privlačnega in preprostega okolja, če ne bi bila starejša brata že godna za gimnazijo. Premestili so ga v Ptuj. kjer smo ostali nadaljnjih devet let, ko sta brata dozorela za univerzo; tedaj so ga na prošnjo premestili v Grosuplje, kjer je malo pred drugo vojno pričakal upokojitev.
Na svoj rojstni kraj, predvsem na tamkajšnjo železniško postajo, sem ostal neprekinjeno navezan. Tja sem prihajal iz Ptuja vsako leto na počitnice k Bizjakovim, saj je bil njihov Mirko moj rojstni vrstnik. Prav tako sem jih pogosto obiskoval tudi poznejeizGro-supljega kot tudi po vojni do današnjih dni, ko se vsaj dvakrat, trikrat na leto odpraviva zMiljevo s Stražnega vrha v Rožni dol k Bizjakovi, zdaj že nad devetdesetletni mami.
Ivan Bizjak, po rojstvu Primorec z Banjške planote, je v Rožnem dolu gradil belokranjsko železniško progo kot miner, se tam oženil z domačim dekletom Nežko Golobičevo in sCpo otvoritvi železnice zaposlil na postaji kot kretnik. Številni graditelji te proge iz drugih slovenskih predelov so imeli podobno življenjsko pot kot kretniki, čuvaji proge, vodje skupin progovnih delavcev in podobno po postajah in železniških čuvajnicah med Novim mestom in Metliko. Zato ne more biti govora o njihovem kazenskem nameščanju ali premeščanju niti v Rožnem dolu kot ne na drugih postajah ob tej progi.
Tudi pozneje, zlasti z nastopom težke gospodarske krize v tridesetih letih, ko so zaradi manjše pomtmbnosti železniške proge Ljubljana—Karlovac in zmanjševanja prometa na njej skrčili osebje zlasti na postajah med Novim mestom in Karlovcem — v Rožnem dolu in na drugih podobnih postajah je bil odtlej samo načelnik postaje kot prometnik z dvema kretnikoma — ne vem za primer, da bi prišel kdo od treh načelnikov Vrhunc, Kolničar, Marolt), ki so se zvrstili v Rožnem dolu med 1929 in 1941. letom, tjakaj kazensko. K temu je bil za vsako izpraznjeno mesto načelnika postaje vselej objavljen interni razpis, na katerega seje navadno prijavilo več kandidatov.
Tudi učitelji, ki so se zvrstili naeno-razredni šoli v Kožnem dolu, ustanovljeni okoli 1910 s pomočjo takratne narodnoobrambne Ciril-Metodove družbe kot protiutež nemški šoli na Dolenjih Lazah pri Uršnih selih, se niso počutili na njej kot »kaznjenci«. To bi že mogel zatrditi za vse, ki sem jih poznal. Se celo se ni mogel takopočuti-ti učitelj Stane Dolenc, ki ga omenjajo kot pobudnika ustanovitve tamkajš-
njega Društva kmečkih fantov in deklet v tridesetih letih.
Potemtakem bi mogel svetovati svojim vrlim rojakom, naj boljspoštujejo' svoj lepi kraj, še celo danes, ko imajo takšna domala deviška in neprizadeta okolja, kot tudi sami poudarjajo, še posebno vrednost in veljavo. Prav to in takšno okolje so imeli večidel radi in se mu prilagodili vsi nedomačim, železničarji, učitelji, lesni trgovci in drugi, ki jih je bolj ali manj naključno pripeljala pot v zapeljivo rožensko dolino. Pri prizadevanju za posodobitev*odseka makadamske ceste Gaber—Pesek, ki teče uspo vsporedno z železniško progo skozi Rožni dol, svetujem kot poglavitno utemeljitev dejstvo, dajeta cesta najkrajša povezava Bele krajine, še celo njenih središč Črnomlja in Semiča z Novim mestom in z avtocesto Ljubljana—Zagreb. Vse drugo, da je Rožni dol takšen in takšen, da so živeli tam in živijo takšni in drugačni ljudje, pa njihov delež v NOB in še kaj, je res lepo, vendar nima pri resnično pomembnih današnjih argumentih nobene prave teže.
Prav tako je z železniško postajo. T u-di meni je še kako hudo ob pogledu na njeno današnjo nebogljenost in zanemarjenost, ko se peljem mimo ali jo vsako leto vsaj enkrat obiščem poln spominov na otroška leta. Hkrati pa se zavedam, da je ob izrazito lokalnem pomenu belokranjskega dela železniške proge Ljubljana—Karlovac zaman pričakovati njeno oživitev in razcvet. Pri sedanji gostoti prometa med Novim mestom in Črnomljem pač zadoščata sosedni postajni izogibališči na Uršnih selih in v Semiču. To kajpak ne pomeni, da ne bi imela vsa druga postajališča vsaj najnujnejšo za kulturno in varno počutje potnikov: zadostno nočne razsvetljave, strehe nad glavo ob slabem vremenu, če že ne pozimi tudi ogrevane čakalnice kot nekoč, očiščenih in varnih peronov tudi pozimi in pod. To je pač mogoče urediti in je obveza ustreznih železniških teles ob sodelovanju krajanov, porabnikov postaje. To velja tudi za videz in urejenost postaje, za kar bi se morali čutiti dolžne predvsem tamkajšnji stanovalci.
Najmanjša težava, kot kaže, bo pridobitev telefonske zveze, saj tudi v Beli krajini kot drugje po Sloveniji hitijo stelefonizacijo. RADKO POLIČ
ZA DRAGE INSTRUMENTE
NOVO.MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente pri tukajšnjem občinskem odboru Rdečega križa so prispevali: Jože Šobar. Ragovska2, Novo mesto, 1.500 dinarjev, Terezija Vidrih zOtočca namesto venca na grob pokojnemu Mihi Gostiši 8.000 dinarjev, M. Šuklje iz Novega mesta
3.000	dinarjev, sindikalna organizacija skupščine občine Trebnje 10.000 dinarjev in sindikalna organizacija temeljnega sodišča Novo mesto—enota Črnomelj 2.400 dinarjev. Vsem darovalcem iskrena hvala!
šolah odklanjajo predvideno »Preoblikovanje programov«, ko naj bi le z izbirnim predmetom »pedagogika« in z nekaj pedagoške prakse izobraževali bodoče učitelje!
Za pedagoški poklic biseveda morali pridobiti najboljše učence iz osnovnih šol. Pri tem nas ne sme prevzeti vsesplošna črnoglednost ob (sedanjem) nepravilnem odnosu družbe do vloge učitelja pri vzgoji odraščajočih rodov. »Prepričati moramo sebe, starše, učence in celotno družbo, daje pravilna, poštena in predvsem strokovna vzgoja mladih generacij edino zagotovilo za uspešen razvoj naroda,« je bilo med drugim poudarjeno na omenjeni seji sveta naše šole.
Če pa gre pri opisani omejitvi za »varčevanje« (ki mu ponekod pravijo racionalizacija šolstva!), moramo v interesu celotne družbe glasno opozoriti, da je odgovornost za vzgojo bodočih učiteljev skupna, nenehna in vseobvezuj-oča! Da bosta Dolenjska in Posavje imela čez slabih 8 do 10 let dovolj dobrih učiteljev predvsem seveda takih, ki bodo imeli pravilen odnos do učencev, stroke in pedagoškega dela, je odvisno od nas samih, od praktičnih ukrepov in zahtev naših občinskih izobraževalnih skupnosti, staršev, združenega dela in vodstev družbenopolitičnih organizacij v obeh regijah.
TONE GOŠNIK
OSTALI BREZ KARTE, DENARJA IN KONCERTA
RIBNICA, KOČEVJE —Omer Kadič iz Mahovnika 24 pri Kočevju nam je potožil, da se čuti opeharjenega, ker je ostal brez vstopnice, denarja in koncerta.
Koncert narodne glasbe je bil napovedan za 25. februar ob 18. uri v dvorani športnega centra v Ribnici, le dve uri kasneje pa v Ljubljani. Nastopili naj bi bosanski izvajalci Mitar Marič, Safet Cimerotič, Vesna Zmijanac, Ferid Avdič in še nekateri. Zanimanje za ' koncert je bilo v ribniški in kočevski občini veliko. V dvorani je na koncert čakalo kar okoli 500 ljudi, ki so plačali po 600 din vstopnine. »Narodni glasbeniki« pa so koncert odpovedali zaradi »tehničnih ovir« (v Ljubljani pa so koncert imeli in ni bilo tehničnih ovir). Slišati je bilo izgovore da nimajo v redu instrumentov, pa tudi trditev, da se jim bolj splača nastopiti v Ljubljani.za 4.000 ljudi kot v Ribnici za 500. Kaj je bil pravi vzrok za odpoved, nismo raziskovali. Povsem očitno je namreč, da ni možno izvesti ob 18. uri koncert v Ribnici, ob 20. uri pa v Ljubljani, saj samo vožnja do Ljubljane traja
Po dolgotrajni bolezni se je od nas tiho poslovila medicinska sestra Hermina Kratochvil, rojena Herakovič, iz Črnomlja. Rodila seje 4. marca 1911 v Radatovičih v Žumberku kot eden izmed treh otrok višjega državnega gozdarja in gospodinje. Osnovno šolo
je obiskovala v domači vasi, nato pa se je šolala na Sušaku in v Zagrebu, kjer je leta 1931 diplomirala na šoli za medicinske sestre. Služila je po raznih bosanskih krajih, dokler ni septembra 1943 iz Banjaluke odšla v partizane, kjer je delala v kirurški ekipi X. divizije. Demobilizirata se je kot kapetan sanitete, za svoje zasluge med vojno pa je prejela tri odlikovanja. Bila je tudi vojni invalid, saj je posledice težke bolezni, za katero je zbolela v partizanih, čutila vse življenje.
Po končani vojni je nekaj časa službovala v Valdoltri in Rovinju, 1. maja 1947 pa se je zaposlila kot višja medicinska sestra v črnomaljskem zdravstvenem domu. Vse do upokojitve leta 1977 je požrtvovalno delala v pro-tituberkuloznem dispanzerju, poznali pa sojo vsi, ne le tuberkulozni belokranjski bolniki, za katere je zavzeto skrbela. Sestra Hermina je bila tudi predavateljica na tečajih Rdečega križa po Beli krajini, delala je vNindi-kalni organizaciji, organih samoupravljanja, organizaciji Rdečega križa.
Vsi prijatelji, znanci ter mnogi bolniki se bodo spominjali njenega-dela v Črnomlju, prav njeno delo pa bo zapustilo neizbrisen pečat v zgodovini zdravstvene službe v Beli krajini.
E. ŠKOF
Kritičen položaj osnovnega šolstva kočevske občine
Odprto pismo
Delavci osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje hočemo širšo javnost seznaniti s težkim materialnim položajem v šolstvu, ki postaja v današnjih zaostrenih gospodarskih razmerah čedalje bolj kritično in nevzdržno. Že več let smo na različnih forumih opozarjali na to, a do konkretnih reševanj in rešitev ni prišlo. Zato je svet OŠ sklenil, da 6. februarja 1986 skliče zbor delavcev, na katerega smo povabili predstavnike občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Razjasnili smo specifične težave v šolstvu in njegovo financiranje.
V OŠ delamo po programih, ki nam jih predpisujejo republiški forumi, financira pa nas občina. Dosedanji način financiranja pa onemogoča realno vrednotenje programa, ki ne temelji na analizi stroškov, ampak zgolj na procentualnem povečevanju sredstev preteklih let. Tako vedno slabše materialno stanje zadnja leta prizadeva v prvi vrsti slehernega učenca OŠ v naši občini.
Specifičen položaj naše občine, redka naseljenost in razprostranjenost zahteva, da se veliko število učencev vozi tudi do 20 km v centralno šolo v Kočevje in da imamo podružnične šole v Strugah, Livoldu, Stari cerkvi, Podpreski, katerih stavbe so slabe, dotrajane, potrebne temeljite prenove ali nove zidave, saj so higiensko-tehnične razmere v njih izredno slabe.
Učimo v kombiniranih oddelkih. Nimamo sredstev za nabavo osnovnih učil, kaj šele za modernizacijo pouka, in zato ne možnosti za izvajanje novega učnega načrta, ki je prinesel velike zahteve, a tudi konkretne stroške (eksperimentalno delo pri naravoslovnih predmetih, vzgojno-učni dnevi ipd.).
Samo učilnica, tabla, kreda in svinčnik ter do zadnjega kotička napolnjena učilnica že davno več ne zadoščajo za normalno vzgojno-izobraževalno delo. Zmanjšati smo morali število oddelkov podaljšanega bivanja, ki bi bili v našem socialnem okolju še kako potrebni. Ukiniti smo morali COŠ v Kočevski Reki. Ne moremo nabavljati potrebnih učbenikov, knjig, potrošne-ga materiala. Izvajamo skrajno racionalno potrošnjo energije (ogrevanje) razsvetljava). Stabilizacija velja za šolstvo že dolga leta in mi smo se obnašali stabilizacijsko že takrat, ko se drugi niso.
Nimamo sredstev za dodatno izobraževanje učiteljev.
Že dolga leta naši učenci ne vedo več, kaj so šole v naravi, kot jih imajo drugje. Našim učencem ne moremo omogočiti sprejemanja kvalitetnih kulturnih dobrin, a že zaradi svoje oddaljenosti so prikrajšani za marsikaj (gledališče, razstave, ekskurzije, opera).
Naše knjižnice se ne morejo bogatiti z novimi knjigami in lahko ugotavljamo le siromašenje na vseh ravneh od kulture do tehnike in športa. Kaj vse te stvari pomenijo za oblikovanje mladega človeka, pa naša družba dobro ve. Takšen je torej položaj našega osnovnega šolanja. Pa naj ob vsem tem pokažemo še vrednotenje učiteljevega dela:
Za orientacijo: učitelj z višjo izobrazbo in desetletnimi delovnimi izkušnjami je imel v dec. 1985 osebni dohodek 50.828.—, kar predstavlja 38-odstotno zaostajanje za gospodarstvom. Ko bodo docela upoštevani naši ovrednoteni programi in način financiranja postavljen na druge temelje, šele takrat bo izpeljana svobodna menjava dela.
Res ne ustvarjamo neposredno, a dajemo družbi znanje, ki bo, kot vemo, še kako potrebno v naši bližnji in daljni prihodnosti. V tem je pomen vsake šole in po tem naj jo družba vrednoti.
Delavci osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
Možem več dela
K zapisanemu še kanček »moške« resnice
Ne morem sikaj, daseneodzovem na članek Možem več deta!, ki je bil objavljen v zadnji številki Dolenjskega Usta. Morda je avtorica želela sprožiti le odziv. Pa vendar je članek tipičen primerek mišljenja večine žensk o enakopravnosti.
Smiselna in upravičena borba za enakopravnost žensk je bila v času. ko so bile ženske resnično v podrejenem položaju. Danes je stanje precej drugačno. Za enakopravnost bi se morali boriti prej moški kot pa ženske. Naj navedem te nekaj primerov: ženske imajo krajšo delovno dobo. večina žensk opravlja lažja dela od moških, ženskam ni potrebno delati v nočnih izmenah, bolniški stalež dobijo dobesedno, kadar se jim zahoče, oproščene so vojaške službe. ..Še in še bi lahko našteval. So pa zelo prizadevne v klepetanju, in tone samo doma. tudi na delovnih mestih. S tem pa samo zapeljujejo in razvajajo moške.
Po vsem tem ne morem razumeti avtorice članka, ki trdi. da je potrebno moške še bolj aktivirati, jih bolj zaposliti, ženske pa naj bi s c bolj polenile. Če moški prej pomrjejo, prav gotovo ne od razvajenosti ali lenobe, kot trdi spoštovana vdova, temveč od večje zgaranosn in izčrpanosti.
Samec iz KOČEVJA
DOLENJSKI LIST	  -	  Št.	10	(1908)	6.	marca	1986
od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka
Upam, da nismo oklofutali demokracije
Moram reči. da sem s prve občinske kandidacijske konference v Novem mesni pred tednom in po) odhajata — pa verjetno ne samo ja: — z zelo mešanimi občutki, ki mi jih doslej tudi ni uspelo bistveno spraviti v red. Predvsem dobro in spretno sestavljeno, pa prav tako interpretirano mnenje z ene od temeljnih kandidacijskih konferenc o novomeškem volilnem golažu ali kotlu je gotovo le redke pustilo povsem neprizadete. Pri drugih črviček negotovosti gloda naprej in vsi argumenti in pojasnila ga. žal. ne morejo čisto utišati, celo jasni, nedvoumni in na trenutke morda kar preveč odkriti odgovori in pojasnila predsednika občinske organizacije SZDL ne.
Kar same od sebe se vsiljujejo ugotovitve in vprašanja novomeških železničarjev. Morda pa res ni normalno, da od 7 »pred-kandidatov« za dve najodgovornejši funkciji v občini kar 5 ljudi odkloni kandidaturo. Kako. da ni bilo mogoče pri oblikovanju liste kandidatov zadostiti niti eni od petih zahtev oz. načelnih opredelitev odbora za kadrovska vprašanja, oblikovanih tudi na osnovi mnenj in zahtev temeljnih kandidacijskih konferenc? Gotovo drži tudi ugotavljanje. da večji interes za nekoga veliko vpliva na to koliko truda bo vloženega v to, da nekoga prepričamo, da bo pristal na kandidaturo, čeprav bi po drugi strani težko očitali nekorektnost predsedniku občinske SZDL. ki je letos opravil »prepričevalne« razgovore s »predkandiati« za najodgovornejše funkcije. Sicer pa se »večji interes« ne pokaže le v enem razgovoru. Pa pripombe na to, da so se nekatera imena pojavljala za več funkcij, da je bilo videti, kot da hočemo nekoga na vsak način nekam zrinili? Razlaga, da je vsak lahko evidentiral in bi! evidentiran, za vse primere gotovo ne bi zdržala, čeprav ji načeloma ne moremo oporekati.
• Pravzaprav razumem, da občinskim »re-tarjem« sploh ni bilo lahko pri sestavljanju kandidatne liste. Pri tem z oznako »retarji« ne mislim nič slabega, še posebno ne, ker z vseh strani prihajajo zatrjevanja, da znameniti občinski politični aktiv ni kadroval, da se je oženje seznamov imen začelo po temeljnih kandidacijskih konferencah, da torej nihče »na občini ali v partiji« ni dela! selekcije med evidentiranimi*. Tudi bolje poučenim dobro znani koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja je prvič dela! zares tako, kot bi moral. O ljudeh se je smelo razpravljati in seje o njih tudi razpravljalo.
»Retarji naj bi torej v največji meri upoštevali zahteve v temeljnih kandidacijskih konferenc po mladih, strokovno usposobljenih kadrih iz gospodarstva za vse funkcije, po preprečevanju rotiranja s stolčka na stolček, zahteva po osebnostnih kvalitetah posameznikov, zahteve po enakomerni porazdelitvi kandidatov po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih (in to ob dejstvu, da so marsikje evidentiranje prespali), pa seveda podporo s temeljnih kandidacijskih konferenc. Delali so različne kombinacije. vse menda z edino željo, da bi bodoči funkcionarji lahko uspešno sodelovali. Krmariti pa so morali tudi med odklonilnim odnosom mnogih evidentiranih do dejanske kandidature in zahtevami posameznih okolij. da »svojega« kandidata ne dajo. Pri tem mislim, da tega odklanjanja kandidatur kar povprek tudi ne gre obsojati, pa če še tako meša štrene.- Če tovariš Bajuk misli, da je. z eno besedo, koristnejši v Novolesu, ga menda ne bomo z verigami vlekli na funkcijo, pa čeprav večina misli, da bi bil zanjo zelo sposoben in primeren.
Razumem torej, da sestavljalci občinske kandidatne liste niso imeli lahkega dela in se niti ne čudim, da so se kot milni mehurček razblinile načelne kadrovske opredelitve.
&■ %
Razumem celo in se po svoje strinjam z mnenjem, da ni nič narobe, če je k ljub drugačnim opredelitvam le en kandidat, če smo do tega prišli po demokratični, javni, korektni poti. če so torej vsi ostali iz takšnih ali drugačnih razlogov padli s sita. Ni sicer najboljša tolažba, a navsezadnje imam še zmeraj možnost, da ga ne volim, če mi ne ustreza, in da upam na morebitno boljšo rešitev z doevidentiranjem. Čeprav, priznam. črviček suma še kar gloda in išče. nimam praktično nocenega tehtnega razloga, da bi ne verjela odgovorom in pojasnilom, ki so prišla na vprašanja in pripombe. Upam. zares upam, da ni tako zaradi pomanjkanja informacij, zaradi prevelike oddaljenosti od »kotla«, v katerem naj bi se varil volilni »golaž«. Naši ljudje, naša demokracija, naš razvoj so dobili že dovolj, preveč klofut.
ZDENKA LINDIČ-DRAGAŠ
Samo lajna s sladko melodijo
Govorjenje o razbremenjevanju gospodarstva je podobno lajni: vižo vsi radi slišijo, nihče nima od tega kakšne posebne koristi, še najmanj pa vse bolj opotekajoče se gospodarstvo. Ob pripravah na volilno programsko sejo ZK v sevniški občini je o tem razpravljala tudi stalna akcijska konferenca ZK v Industriji otroške konfekcije Jutranjka.^ Menili so, da je mera polna in čas. da združeno delo, ki zaenkrat še poravnava vse mogoče in nemogoče račune, pove, kaj še lahko plačuje in česa ne. V Jutranjki dnevno ugotavljajo, da skupne obveznosti združenega dela. glede na dohodek, tako absolutno kot relativno še vedno naraščajo. Seveda se tudi zavedajo, da družba ne more delovati brez skupne in splošne porabe, vendar z vso resnostjo opozarjajo, da že prestopajo prag mogočega.
Treba je ločiti zrno od plev, dokler ne bo bolje, torej financirati prednostne stvari: zdravstvo, otroško varstvo, vzgojo in izobraževanje ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ostali bi morali iskati notranje rezerve, če ne gre drugače, tudi v oženju programov, ker združeno delo pač^ne zmore vedno novih in novih obveznosti. Če nočemo po tej strani zarezati v živo, je treba na drugi strani delavcem brez leporečja reči. da lahko dajo več samo iz svojih že tako pičlih osebnih dohodkov, torej od vsakomesečne trdo zaslužene plače.
Komunisti v Jutranjki ugotavljajo, da so biti dosedanji pičli uspehi gospodarske (ne)-stabilizati je doseženi predvsem na plečih delavcev. pri čemer smo-prišli do spodnje meje socialne varnosti.
V tej luči je zanimivo pogledati dvoje najnovejših interventnih zakonov, ki razbreme-
njevanju gospodarstva prej škodijo, kot pa koristijo. Oba sta bila po svoje nujna, vprašanje pa je, zakaj nismo bolj dognaii njihove izvedbe. Sedaj je. žal. boleče jasno, da je prav novi devizni zakon privedel do občutnega zastoja v zunanjetrgovinski menjavi na samem začetku leta. ko bi bi! kakršenkoli prodor več kot obliž za naše težave. Tudi novi zakon o bančnem in kreditnem poslovanju prinaša restriktivne rešitve, gospodarstveniki opozarjajo predvsem na zloglasni 193. člen. Poznavalci zatrjujejo. da tega člena — izdajanje jamstev pri najemanju posojil, ki jih je dolžna dajati družbenopolitična skupnost (Kritična analiza delovanja političnega sistema govori o povsem drugačni vlogi bank kot samoupravnih asociacij združenega dela!?) — namreč sploh ni mogoče izvajati.
pogosteje glasi: ni denarja. Ga res ni ali ga prav namenoma noče biti za Belo krajino? Mar^ niso tudi Belokranjci tako kot vsi ostali plačevali obveznic za ceste in dajejo dinarje za ceste povsod lam, kjer je potrebno? In kje se vse to pozna? V Beli krajini prav gotovo ne! Tolažba, češ saj ste v črnomaljski občini v zadnjih letih dobili partizansko magistralo, posodobljeno cesto do Starega trga, asfaltirane vaške poti — za katere je šel navadno denar neposredno iz žepov krajanov — je preživeta. Prav tako parole o zibelki partizanstva, ki so skupaj s praznimi obljubami ljudem ob Kolpi v kaj žalostno zadoščenje.
S tem, ko kritiziram belokranjske ceste, nikakor ne hvalim slovenskih, saj nekatere • prav tako niso več kos prometu, ki se odvija
---------------------------------------------- po njih. Pri vsem tem pa je najbolj nerazu-
• V dnevnem časopisju je bilo moč prebraX mlJivo to■ da se nihče ne zgane niti takrat, ko ti, da bi odločno izvajanje tega člena s strani ie Prome,na varnost že tako ogrožena, da bank onemogočalo izplačilo osebnih dohod- %re za človeška življenja. Naj od belokranj-kov 20.000 zaposlenim v Črni gori in 60 skih primerov omenim le ograjo na mostu odstotkom delovnih organizacij >• Makedo- nad železn‘ško progo pri semiški železniški niji. Nismo še prebrati, da bi ti delavci prešli PfstaJ‘ 'n °b cesti, ki vodi tik ob železnici, na sezname skupnosti za zaposlovanje, jasno čeprav je podobnih primerov še veliko. Več
 •	•	hudih prometnih nesreč se je že zgodilo tam,
ker preslaba ograja ni zadržala vozil, ki so
je potemtakem, kako nerealno je pričakova ti, da ho mogoče takšen zakon vsepovsod dosledno izvajati.
Zakon o izvajanju blagovnega prometa s tujino predpisuje tudi ostrejše kriterije za pridobitev zunanjetrgovinske registracije. V konfekcijski industriji predelavni (lohn) posli še vedno predstavljajo večino zunanjetrgovinske menjave, izvajanje teh poslov pa ni osnova za pridobitev takšne registracije. Torej zelena luč za posrednike. Kaj to pomeni za ažurnost in učinkovitost, predvsem pa konkurenčnost v zunanji trgovini, da o večjih stroških in podvojenih potovanjih ni treba posebej poudarjati! Kot da bi se nekdo načrtno norčeva! iz resnih gospodarstvenikov. Komunisti iz Jutranjke so pričakovali o tem in drugem komentar na sami seji. a ga niso slišali. Če tako lahko mine občinska volilno programska seja ZK. pač bodi, kongresi pa mimo takih reči ne bodo smeli.
ALFRED ŽELEZNIK
Rešitev: vsako leto prvenstvo?
Že nekaj let opazujem in poslušam belokranjske ljudi, predvsem iz črnomaljske občine. Njihova vztrajnost in potrpežljivost kot da nimata meja. Kjerkoli pridejo do besede, se pritožujejo nad bednimi cestami in vsem, kar sodi zraven. Pa rezultati? Kaj klavrni! Če že dobijo odgovor, se naj-
treščila nekaj metrov globoko na progo. Posebno po zadnji pred dvema letoma so iz Kota poslati vrsto prošenj in opozorilna prava mesta, odgovorni pa so potem za varnost poskrbeli tako, da so manjkajoče dele ograje nadomestili z lesenimi koli, opozorilnimi tablami, plastično vrvico! Decembra lani je črnomaljski sis za ceste končno poslal naročilnico za odbojno ograjo pooblaščenemu vzdrževalcu Cestnemu podjetju. Seveda bo ograjo potrebno plačati, a za namero sisa, češ da bodo vzeli denar zanjo iz sredstev za vzdrževanje cest, ki se zbirajo v črnomaljski občini, nočejo na Cestnem podjetju niti slišati.
• Tako se bo prekladanje tistih nekaj dinarčkov in igranje s človeškimi življenji očitno nadaljevalo. A ne le z življenji, ampak tudi s potrpežljivostjo ljudi. Izkušnje iz preteklih let kažejo, da bodo še naprej ostajale luknje na asfaltnih cestah in očitno bo potrebno spet večje kolesarsko tekmovanje, kot je bilo lani balkansko prvenstvo, da jih bodo pokrpali. Makadamske ceste bodo brez cestarjev, zaradi pomanjkanja urejenih parkirnih prostorov v Črnomlju bodo miličniki tolerirali parkiranje po pločnikih.
Čim bolj revni so Belokranjci, več plačujejo za ceste. S hitrejšo obrabo in poškodbami svojih vozil, večjo porabo goriva in časa, kar vse zmanjšuje njihov že sedaj
ne tako zavidljivi osebni in družbeni standard. Koliko sploh še velja zakon o cestnoprometnih predpisih, ki med drugim pravi, da je kriv voznik, ki ni prilagodil hitrosti in vožnje razmeram na cestišču? Za tem zakonskim določilom pa se lahko mirno skriva nemarnost ali nemoč tistih, ki naj bi skrbeli za cestišča.
Ob vsem tem Belokranjci seveda niso tiho, čeprav očitno ne udarjajo po mizah na pravem mestu. Republiško vodstvo jim je pred leti, ko je bilo na obisku v Črnomlju, svetovalo, da bi morali imeti, če bi hoteli doseči več, zastopstvo v republiki. Tega pa glede na priprave na bližnje volitve tudi v naslednjem mandatnem obdobju ne bo.
M. BEZEK
Problem z nešteto neznankami
Kmetijstvo bo ob gradnji spodnjesavske verige hidroelektrarn najbolj prizadeto, saj bo potopljenih več kot tisoč hektarjev površin. Programski svet za Krško polje pri Medobčinski gospodarski zbornici Posavja je že poskrbel, daje vsaj na papirju rešitev, kako nadomestiti in hitreje urediti izgubljeno zemljo.
Zasnova ureditve Krškega polja predvideva do leta 2.000 osuševanje 3,600 ha, namakanje zemljišč oziroma posevkov na 4.200 ha, agromelioracije naj bi zajete 3.700 ha površin, prenovili naj bi 1.500 ha vinogradov, obnovili sadovnjake na 936 ha, komasacije bi opravili na 7400 ha, in uredili 5 hektarjev rastlinjakov.
V sevniški občini naj bi kmetijci pridobili nove površine tudi na račun gozdarjev. Prebivalci ob Savi in Krki najpogosteje sprašujejo, kakšen bo dvig podtalnice, še r bolj pa jih skrbi kakovost vode. Posavci terjajo od slovenskega elektrogospodarstva pojasnilo, kaj so doslej storili, da bi lahko ljudem pojasnili, kakšen bo vpliv na podtalnico in zaledne vode. Problem z več neznankami je tudi drsenje zemlje pod nasipi.
Posavci bi tudi poslej precej prispevali za večjo samooskrbo Slovenije s hrano, saj predvidevajo z združevanjem kmetijcev preseči občinske meje in posamične interese delovnih organizacij. Podrobneje bodo opredelili tudi naloge pri razvoju turizma, uporabe geotermalnih voda in gramoza, pri vsem tem pa bo vsaj uravnotežena, če že ne prednostna, skrb za varstvo okolja.
Ljudje želijo čimbolj pripravljeni dočakati gradnjo sedmih hidroelektrarn. Na republiko bodo pritisnili, da jim postreže tudi z odgovori, kje bodo ceste, železnice in drugi infrastrukturni objekti, menijo namreč, da bi moral biti družbeni krajinski načrt veliko ostreje postavljen.
• Posavci razmišljajo, kako bi preprečili onesnaževanje podtalnice z gnojevko, hkrati pa, kako bi gnojevko uporabili kot gnojilo v kmetijstvu. S to na prvi pogled protislovno težnjo, želijo ubiti dve muhi na mah: obvarovati okolje in povečati pridelavo hrane z manjšo uporabo drugih in za zemljo ne ravno najbolj koristnih umetnih gnojil. Žalostno pri vsem tem je, da v Sloveniji sploh še ni študije o uporabi gnojevke, zato so se doslej kmetijci lahko opirali le na tuje znanje in izkušnje, tudi pri prašičjifarmi na Pristavi. Pred leti se je v Brežicah razvila Žolčna polemika^ če spadata hotel in rastlinjak skupaj. V Švici gnojijo c gnojevko tako rekoč do vrat hotela, boljšega, kot so Terme Čatež, in zaradi tega nihče ne viha nosu.
PAVEL PERC
Kako Sti vrniti nekdanji sijaj?
Vsi trije zbori občinske skupščine v Sevnici so 18. februarja sprejeli ukrep družbenega varstva za oba tozda in delovno skupnost skupnih služb Stillesa. Po predvidenem sklepu IS, predlagatelja tega ukrepa, bi morali vsaj ta dan priti na dan z vsemi petimi člani začasnega kolek-
tivnega vodstva, a so navedli le tri oziroma štiri imena, ker je eden določen še za direktorja tozda Stilno pohištvo.
Novinarsko poročilo bi se pri tem lahko ustavilo. Pa vendar, kaj je s tem Stillesom, da ne navajamo še nekdanjega imena, kije bilo resnično pojem izjemne marljivosti, mojstrsko dognane in celo umetelne izdelave? Navsezadnje je ta 450-članski kolektiv lani slavil (resda izjemno skromno, imeli so le slavnostno zasedanje delavskega sveta in poprej shod upokojencev in nekatera športna tekmovanja) v starosti, ko mora možak oceniti, kaj bo še z nadaljnjo potjo. A je dobil takorekoč prisilno upravo. Prav v minulem jubilejnem letu so v Stillesu pridelali rekordno izgubo. Do nedavnega je bil na raznih sestankih govor, da znaša izguba 300 milijonov, sedaj, ko je po zadnji seji občinske skupščine več ali manj jasno, da tega zneska po zaključnem računu nebo mogoče pokriti, pa gre za 260 milijonov. Nič več ni bilo posebej omenjeno, da so znašale nekako do sredine januarja dnevne obresti 800 tisočakov, sedaj pa (do minulega tedna) po 200 starih milijonov dnevno. Bodi navedeno še to, da pomeni izguba Stillesa če preračunamo, kolikšen^znesek pride na enega prebivalca sevniške občine,
za občino hujši zalogaj kot imevejevski bolnik za Novo mesto.
Stvar je torej izjemno resna in v tej luči jo je bolj pozno kot ne obrazložil delegatom predsednik izvršnega sveta Janko Rebernik, rekoč, da sosedo minule jeseni le nadejali, zaradi zagotovil starega vodstva Stillesa, da se bo drsenje navzdol ustavilo. Ker so to ni zgodilo, je bilo agonijo treba presekati z ukrepom oblasti. Glede tega se je po črki zakona sicer mogoče pritožiti, a to ne zadrži izvršitve. Malo pa je verjetno, da bi se v tovarni sedaj še pravdali. To tembolj, ker je na seji posavski družbeni pravobranilec samoupravljanja Dušan Dornik že sicer dolgemu predhodnemu spisku zastarelih samoupravnih aktov pridal še ugotovitev, da imajo v tovarni nezakonite samupravne organe. Delavskemu svetu DO in drugim so namreč potekli mandati, vendar so si jih kar sami podaljšali, doslej že za debela dva meseca. V tovarni torej ni le velikanska izguba, nezavidljiva sestava posojil in menic, temveč tudi obupen samoupravni kaos. Ni bilo pretirano, če so celo bivši vodilni govorili o agoniji, ki jo je bilo treba presekati.
Kot se za skupščino spodobi, je imel lahko dolg govor tudi sedaj odstavljeni
direktor DO inž. Jože Peterriel. Zanimiva je kronologija in sanacija izgube ob njegovem prevzemu vajeti. Večkrat je poudaril, da pri sedanji ni imel moči. Glede marsičesa bi bilo mogoče njegove besede primerjati z Goldsteinovim Predlogom 85. Torej zagate s tozdi, kjer je nered, nedisciplina, samo-pašnost in nesposobnost. Rezultati, če je razlog v tem, so vsaj za Stilles znani. Direktor Peternel je pred časom predložil tudi zdravilo: da gre sam v tozd Stilno pohištvo in tam naredi red. Stalna akcijska in sindikalna konferenca v Stillesu sta bili seveda drugačnega mnenja in sedaj je tu ukrep družbenega varstva.
Ne spodobi se, da bi vnaprej sejali nezaupanja v novo posadko, ki za nameček, kot že rečeno, ni niti popolna. Predsednik ZKO Drago Milinovič je diplomirani pravnik iz Hrastnika, svoje čase je bil načelnik za notranje zadeve pri tamkajšnji skupščini. Osem let je bil direktor hrastniške Kemične tovarne, štiri leta je delal v Donitu, ve-lil oloških Tesnilih, sedaj pa je v komerciali ljubljanske Kartonažne. Ker je bilo rečeno, da bo lahko v Sevnici samo po sedem ur na dan, je, razumljivo, sledila delegatska ugotovitev, da je to premalo. Drugi mož v novem vodstvu jeekonomski tehnik Dušan
Harlander, ki je v Stillesu svoj čas že bil. O tretjem možu, mladem diplomiranem pravniku s pravosodnim izpitom Zdravkom Groboljškom je bilo največ govora. Sele pred kratkim so ga iz Stillesa potegnili za poklicnega sekretarja na občinski sindikalni svet. Tam z njim računajo, zato ga »dajo« s težkim srcem najdlje do 1. aprila. Tovariš Groboljšek je torej lahko le začasen član ZKO. Za občino in Stilles je po drugi strani jasno, da lahko postori največ prav v kolektivu, s katerim je rasel.
Sevničani so kajpak spet tarnali, da je kadrovska pomoč sozda Slovenijales majhna, a jim je podpredsednik Piltaver vrnil milo za drago, češ da se za takestvari vzgaja kader v občini. Sedaj ni časa, da bi se kdo došolal, ampak je treba nemudoma trdo prijeti za delo. Držimo pesti družno z delavci, da bi do zadnjega februarja pokrili izgubo, sicer jim verjetno prvi marčevski dan ne uidejo 80-odstotne plače. Nekaj je o vsem tem minuli teden rekla tudi občinska programska volilna seja ZK, kjer je v organe vključenih tudi nekaj kadrov iz Stillesa. Okrepljeno delo družbenopolitičnih organizacij je za tovarno lahko dobrodošla in dragocena opora.
ALFRED ŽELEZNIK
Št. 10 Tl 908) 6. marca 1986
Fotoslišal: Milan Markelj
	m	
	'M	
/
TO TEHNOLOGIJO SEM OSVOJIL MED OBISKOM V AFRIKI.
:
dolenjski list pred 20 leti
Nezaposlenost le začasna
Velik odmev na Titov govor — Nezaposlenost v Jugoslaviji bo izginila — Ostre razprave
TITOV GOVOR, kakor tudi besede drugih udeležencev razprave na plenemu, so delovni ljudje Dolenjske toplo sprejeli in jim v celoti pritrdili. Zanimanje za potek plenumaje bilo izredno veliko; mnogi so poslušali prenos po radiu in televiziji, v nedeljo zjutraj pa je v Novem mestu in drugod že zgodaj dopoldne zmanjkalo časnikov, ki so objavili govora tovariša Tita in Aleksandra Rankoviča. V naslednjih dneh so se ljudje povsod pogovarjali o odmevu Titovih besed in jih vedno znova komentirajo. V resnici pričakujemo temeljite sklepe za nadaljnje uresničevanje gospodarske reforme.
PREDSEDNIK ZIS Petar Stambolič je dejal, da je v Jugoslaviji nezaposlenost le začasen pojav. Ko bo naše gospodarstvo na višji stopnji, bo možno drugačno zaposlovanje — predvsem v terciarnih dejavnostih.
UPADANJE KULTURNO prosvetne dejavnosti je nedvomno objektivna posledica družbenega procesa, nanj pa vplivajo tudi razni idejni momenti, pogojeni s subjektivno slabostjo. Velika območja so brez ljudi, vdanih kulturnemu delu, selitev v mesta se stopnjuje, kulturno prosvetna dejavnost pa hira.
NA VSEH ZBORIH vol ilcev v črnomaljski občini so potekale ostre razprave o zdravstvenem zavarovanju kmetov. Splošno mnenjeje, da so dajatve kljub nespremenjeni davčni politiki občine preveč narastle in da družba pretirava z obremenitvami kmetovalcev prav v času, ko govorimo, da želimo kmetijskemu proizvajalcu utrditi položaj.
RIBNISKE ŽEN E so priredile v restavraciji pustno zabavo, katere seje udeležilo veliko tovarišic. Z zabavo so bile zelo zadovoljne, zato jim bo še dolgo ostala v lepem spominu.
PO VRHOVČEVI ULICI v Novem mestu se odvija vedno večji promet, za katerega ozka cesta ni primerna. Malokateri voznik to upošteva in vozi previdno, drugi pa brezobzirno pritiskajo na plin.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 3. marca 1966)
YO$YWU
AmKBBf
*
*
*
*
*
\
*
*
*
*
*
5
5
*
*
*
*
*
0
*
*
*
*
*
*
*
*
t
*
NAPREDNOST GOR ali dol, na svetu so zakrknjenci, ki menijo, da ženske ne spadajo tja, kjer kraljuje moški. In tako so se člani več kot sto let starega kluba Alta club v Salt Lake Cityju raje odpovedali pravici do točenja piva, kot da bi dovolili, da bi lahko tudi kakšna ženska postala član kluba. Ko so namreč zaprosili za dovoljenje, da bi smeli v klubu točiti pivo, jim je pristojno sodišče postavilo pogoj: dovoljenje dobe, če prenehajo kršiti državljanske pravice žensk in dopustijo tudi njim vstop v članstvo kluba. To pa ne! Brez piva bojo že nekako, kako je z ženskami, pa najbrž dobro vedo.
ZA PSE oziroma njihove lastnike se v Riu de Janeriu obetajo slabi časi. Mestna uprava je menda ugotovila, da je štirinožcev v mestu mnogo preveč in da prekomerno onečejajo ulice, zato so izdelali zakon, ki zahteva od lastnikov psov, da na sporedu obvezno vzamejo hkrati s psom s seboj tudi vrečko za pobiranje iztrebkov svojih ljubljencev. Mesto naj bi bilo zaradi tega čistejše in za kanček drugače dišeče.
ZAKAJ LJUDJE kupujejo časopise? — Vprašanje niti ni tako preprosto, kot bi kdo takoj pomislil. Nikakor ne zaradi branja. Časopis Optic, ki izhaja v Združenih državah Amerike, je povprašal svoje kupce in dobil začuda veliko različnih odgovorov. Navedimo jih le nekaj: časopis kupujejo, ker je primeren, da vanj nekaj zaviješ, da se z njim pokriješ, da z njim podložiš majav kos pohištva, da ga zviješ in uporabiš kot obrambno orožje.
BRITANSKA LETALSKA družba London Express bo to pomlad odprla novo letalsko progo med Londonom in Singapurjem, na nji pa bo mogoče leteti le za polovično ceno. Tako trdijo predstavnike družbe. A past je v tem, da bodo potniška letala na tej progi spremenjena v leteče igralnice. Tu naj bi potnikom ob zabavi in razburljivi igri na srečo izmaknili iz čepov tiste novce, ki sojih prihranili pri nakupu vozovnice, nekaterim pa še mnogo več.
Sovražniki ljudstva rovarijo
Vpeljati hočejo razvezo krščanskega zakona — V Novem mestu močan potresni sunek — Nezaslišani napadi na vladarja v zbornici
(Sovražniki) ljudstva delujejo na to, da kako bi uničili moč krščanskega ljudstva, da bi potem z njim toliko lažje gospodarili. Svobodomiselno židovstvo in njegove tajne framasonske družbe so dokazale, kako nesrečno delujejo v vsem našem gospodarstvu in duševnem življenju. Zdaj sosi izmislili ti zarotniki nov napad. Sovražniki hočejo, da se sme katoliški zakon razvezati vsak čas in da vsak zakonec sme zapustiti drugega in poročiti se potem na novo. da bo vsak čas mogoč zakon med Židi in kristjani, med tem, ko se sedanja postava protivi takemu zakonu. Lahkomiselnih porok bi bilo vsak dan več. kemične bi oviralo zakonske raziti se po osmih dnevih. Posebno bodo trpele nesrečne zapuščene žene.
(Po t res n i)sunekdne21. mm ob 6. uri m 6 minut zvečer je bil v Novem mestu jako močan, približno-! sekunde trajajoč, od set ero vzhod ne st rani, pošev no vertikalen. Razni lažji predmeti so se prevrnili, sve-tilnice zanihale, nekaj opeke padlo na tla. Čudno je.
Posnetki dinozavrove stopinje ob kovancu, sfenodontove lobanje in spodnje dinozavrove čeljusti.
Okamnele priče pradavnine
V Novi Škotski so našli bogato najdišče fosilnih kosti in sledov — Nove možnosti za razvozlanje stare skrivnosti — Dokaz o katastrofi?
Zaliv Fundy na atlantski obali Kanade slovi po tem, da ima najvišjo plimo na svetu, saj doseže več kot 15 metrov. Od lanskega poletja pa je postal svetovno znan še po nečem; raziskovalci, ki so se lotili nevarnega in drznega preiskovanja visokih obalnih čeri, so v kamninah odkrili eno najbogatejših fosilnih najdišč na svetu.
Kamenine, ki so mešanica peščencev in vulkanskega bazalta, so stare okrog 225 milijonov let. Vse do lani so jih imeli za nezanimive, zato jih paleontologi niti niso raziskovali. Ko pa so lani zgolj dva dneva prebili na divjih čereh, se jim je odkril paleontolo-ški raj.
Geolog Paul Olsen pravi: »Bili smo naravnost šokirani nad obiljem fosilov.«
O obilju fosilov govori tudi podatek, da so doslej iz čeri izklesali okrog 100.000 fosilnih kosti. Po starosti vse spadajo v vmesno obdobje med triasom in juro, torej v zelo kritično obdobje zemeljske zgodovine, saj je v tem času prišlo do še danes ne povsem pojasnjenega masovnega izginotja številnih živalskih in rastlinskih vrst.
O kozmični katastrofi ali o čemer koli že pričajo tudi fosili z obal zaliva Fundy. V triasnih plasteh je za 43 odstotkov okame-nin živali, ki jih ni mogoče najti v najnižji naslednji plasti jure, kjer pa je že zaslediti nove razvojne oblike plazilcev in seveda prvih sesalcev. Po mnenju paleontologov novo najdišče kaže pestrost nekdanjega življenja, kakor jeprežive-lo katastrofične dogodke pred 200 milijoni let.
Medtem ko še potekajo zahtevna in dokaj naporna luščenja fosilnih ostankov iz poldruge tone nabranih kamenin, pa so znanstveniki že odkrili marsikaj zanimivega. Oboroženi z mikroskopi in trdimi karbidnimi iglami so iz starih kamnov izbrskali prenekatero podrobnost nekdanjega življenja. Ze zdaj je jasno, da imajo v rokah najbogatejšo zbirko tritheldontov, skupino plazilcev, ki so v najbližji zvezi s sesalci. Našli so tudi bogato skupino sfenodontov, malih plazilcev, katerih edini še živeči potomec je novozelandski tuara. Našli so tudi okamenjene ostanke malega krokodila z bičastim repom in drobnimi nožicami. Med zelo zanimive najdbe prištevajo tudi okamenjene stopinje dinozavrov, ki pa za razliko od splošnega mnenja, da so to bile zgolj ogromne zveri, kažejo, da so
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
da na potresni opazovalnici nastavljeni sicer jako občutni instrumenti niso zaznemovali potresa.
(Kakor) vsi denarni zavodi, kateri so bili v zadnjih desetih letih na Kranjskem od mestnih občin ustanovljeni, izvrstno uspevajo in kažejo napredek v vsakem oziru, tako sc je tudi lansko leto v Črnomlju ustanovljena mestna hranilnica vže v prvem letu jako krepko razvila.
(Godili) so se v državni zbornici ta čas zares nezaslišani škandali. Pol nori grof Sternberg je tako strastno in nesramno napadal vladarja, da se kaj ta-cega sploh še ni čulo v avstrijski zbornici, v Evropi pa ne od velike francoske revolucije. In večina rfiti ugovarjala ni proti temu tako kakor bi se spodobilo!
(Kupčija) zdeleljnim semenom je močno razvita in naravno je. da se gode tudi pri tej kupčiji razne sleparije. Posebno rado se primeša novemu semenu staro seme, ki se ni dalo prodali.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC . 1. marca 1906)
Nespodbudno
Italijanski mladini se slabo piše — Številke
Italijani se ta čas s precejšnjo zaskrbljenostjo sklanjajo nad »belo knjigo« o mladih, kot so poimenovali dokument, ki govori o položaju mladih v družbi. Številke in spoznanja, zapisana v tem dokumentu, namreč niso nič kaj razveseljiva.
Po zbranih podatkih predstavljajo mladi (od 18. do 25. leta starosti) 15 odstotkov vsega italijanskega prebivalstva, hkrati pa mladi predstavljajo kar 35 odstotkov delovne sile. Toda nezaposlenost mladih seje močno povečala. Leta 1974 je bila nezaposlenost med mladimi 11,5-odstotna, lani pa že 33,4 odstotka mladih ni imelo zaposlitve (računajoč seveda samo tiste, ki bi se zaposlili).
Vzporedno s tem je opaziti porast mladinskega kriminala in porast števila mladih prestopnikov. Pred tretmi leti je bilo med italijanskimi zaporniki že čez 37 odst. mladih, lani pa še več. '
Posebno strmo narašča krivulja, ki kaže zasvojenost mladih z mamili. Enako hitrosežalvzpenjakrivu-lja, ki kaže število mladih, umrlih zaradi uživanja mamil.
Podatki govore tudi, da na 100 mladih, ki se šolajo, pride do jjiale mature 87 (končana srednja šola), vendar pa jih le 7 pride do univerzitetne diplome.
živeli tudi dinozavrčki, nič večji od današnjega vrabiča.
Strokovnjaki domnevajo, da je tako bogato fosilno najdišče nastalo zaradi posebne lege ozemlja. Pred davnimi milijoni let je bila tam ozka dolina, ki sojo z obeh strani zasipavali plazovi. Prenekatero žival je zasipal tak plaz ali pa je poginila v blatnih nanosih, ko je iskala vodo. Morje pa je, potem ko se je konfiguracija že povsem spremenila, začelo lizati okamnje-ne usedline in prilizalo qa dan okamnjene kosti poginulih živali.
Za novo fosilno najdišče se še posebej zanima geolog Walter Al-varez. Prepričan je, da bo na tem mestu našel neizpodbitne dokaze o pravilnosti teorije o vzrokih za masovno izginotje živalskih in rastlinskih vrst, ki jo je razvil njegov oče, fizik Luis Alvarez. Po tej teoriji naj bi pred davnimi časi zemlja večkrat doživela katastrofična srečanja z ogromnimi kometi in asteroidi, ki so padli na njeno površje. Zaradi silovitosti trka naj bi se v ozračje dvignila ogromna količina prahu in drugih delcev, kar naj bi za dlje časa povzročilo močno ohladitev podnebja. Mnogo slabše prilagodljive živali in rastline naj bi zaradi tega Izumrle.
Po tej teoriji naj bi tako pred 65 milijoni let izginili tudi dinozavri, se pravi živali, ki so izginile na prehodu iz triasa v juro. Prav to obdobje pa je najbogateje dokumentirano v novo odkritih fosilnih najdiščih.
Teorija ima eno samo pomanjkljivo točko. Nihče doslej še ni odkril sledov takšnega gigantskega trčenja. Računajo, da bi ob trku moral nastati ogromen krater, katerega sledovi bi morali biti vidni še dandanes.
Za razlago izginotja posameznih živalskih vrst, kakor jih lahko ugotovijo iz plasti v novih najdiščih, pa imajo takšen dokaz. Kakih 750 kilometrov severozahodno od Nove Škotske so s pomočjo satelita odkrili ostanke velikanskega kraterja s premerom kakih 130 kilometrov. Če je nastal ob trku Zemlje s kakšnim nebesnim telesom, potem je prav lahko povzročil izginotje živalskih vrst na tem območju.
Geolog Mark Anders zato s posebno pozornostjo proučuje vzorce kamenin z novih fosilnih najdišč. Upa, da bo v kremenčevih zrnih odkril strukturne spremembe, ki bi pokazale, da je prišlo do velikega trka, in tako seveda odkril dokaz za pravilnost Alvarezove teorije.
Sicer pa je vseeno, ali bo Anders našel te dokaze ali ne, že dosedanja okritja so dragocena za boljše poznavanje davne preteklosti, še posebno obdobja, ko je začel nastajati svet, kakršnega poznamo danes, ko so se kontinenti ločili in se je končala vladavina plazilcev, nastopili pa so sesalci in z njimi človek.
MiM (Vir: Time)
Ogljikovi atomi, posneti s švicarskim elektronskim drobnogledom.
Pohod v globino snovi
Vse bolj izpopolnjene naprave za opazovanje mikro sveta — Pogled na atome nič posebnega
Svet je neskončno velik v obe smeri: v vesolje in v notranjost snovi. In medtem ko astronomi prodirajo v skoraj nezamisljive daljave vesolja, prodirajo strokovnjaki za mikroskopijo v komaj še predstavljivo majhno. Raziskovalci so naredili nekaj novih naprav, s pomočjo katerih zrejo v zgradbo molekul in celic, razkrivajo najmanjše dele snovi in si tako nabirajo dragocena spoznanja, na osnovi katerih bodo čezčas izdelali boljše materiale za proizvodnjo, novo keramiko, še hitrejše in zmogljivejše računalnike in podobno.
Za opazovanje in raziskovanje mikro sveta so običajni optični mikroskopi preveč skromne naprave. Valovne dolžine vidne svetlobe so, preprosto povedano, prevelike, da bi bilo mogoče z njimi zaznati najmanjše delce snovi. Za primer navedimo, da je premer atoma 2.000-krat manjši. Opazovanje mikro sveta z optičnimi drobnogledi je torej podobno ravnanje, kot če bi hoteli s pristaniškim žerjavom pobrati buciko.
Zato so strokovnjaki že pred \ eč leti izdelali elektronske mikroskope, s pomočjo katerih je mogoče videti veliko globlje v strukturo snovi. Takojeraziskovalcemchicaške univerze kot prvim uspelo narediti prvi posnetek posameznega atoma. To pa je bila tudi spodnja meja za elektronske mikroskope.
Najnovejši izum je izpopolnjeni skanerski elektronski mikroskop, s pomočjo katerega je mogoče videti še globlje v snov. Z njim lahko opazujejo elemente do velikosti polovice pikometra. se pravi, da bodo lahko videli atome tudi v skupinah.
Švicarji pa so izdelali mikroskop, ki deluje podobno kot zoom objektiv, le da namesto leč in svetlobe nalogo opravljajo elektroni, ki se nahajajo v ogledovani snovi in v sami napravi. Zanimivo je, da švicarski skanerski elektronski zoom drobnogled ni večji od dlani odraslega človeka. Vendar je ravnanje z njim dokaj zahtevno, saj se mora opazovanje opraviti v vakuumu in v prostoru, povsem zaščitenem pred vibracijami. Podoba se izriše na video zaslonu kot nekakšen prt in kot zemljevid z luknjami. Luknje so prazen prostor, črte okoli njih pa naznačujejo razporeditev atomov.
Posebno poglavje so akustični drobnogledi. Z njihovo pomočjo raziskovalci lahko zelo natančno preiskujejo površino snovi in spremembe, ki se dogajajo na nji. Za biologe in raziskovalec živih snovi pa je nadvse dobrodošel nov drobnogled, ki posname dogajanje v živi celici v milijoninki sekunde.
Obzorja setorej za res širijo v veliko in v malo, zrranje iz. obeh prostranstev pa je za nas enako dragoceno.
MiM
(Vir: Newsweek)
Človeku so potrebni sreča, užitek in blaginja.
K. HAMSUN
Vedenje je bridek met proti niču.
T. KERMAUNER
Zločin je luč, da vidimo življenje.
P. ZIDAR
NAGRADA NA JESENICE
Reševalci nagradne križanke se oglašajo z vseh koncev Slovenije, kamor pač zaide Dolenjski list. In tako je tokrat žreb izbral ALBINO LAVRIČ z Jesenic. Poslali smo ji knjigo Miloša Mikelna Zgaga vojvodine Kranjske, v kateri na humoren način obravnava navade in značaje Slovencev. Satira in humor marsikdaj več povesta o človeku kot poglobljene in resne razprave, zato je tovrstno branje zanimivo in poučno hkrati.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do ■ 14. marca na naslov:	Uredništvo
Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 8.
[	 :			1 E ^ v j	
	j
I Iff^S ill d	L3 :	.1
Človek leži zapuščen na svoji natezalnici v praznem svetu, žrtvovan in zapuščen.
P. LAGERKVIST
Hrabrost v miru je iskanje resnice.
T. SVETINA
Resna kultura je crknjena kultura.
F. RUDOLF
8
NAGRADNA KRIŽANKA
AMPER
KANADSKA
PROVINCA
MESTO V ZRN
MEON.
BEGUNSKA
ORa
PREBIVALEC NINIV
Človek z
VELIKIMI
OČMI
CELJSKI
GROF
ZNAMENJE
STARA
LJUBLJANA
METER
OBSIV
Z VODO OBDANO KOPNO
KRAT. ZA FREE ON BOARO
POSEKA
KEM.
SIMBOL
mm
SVEO. IME ZA FIN. LUKO TURKU
TUJKA
NAZIV
OBLAK
VATRO-
SLAV
PRITOK RENA V
ŠVICI
KDOR SE ROTI
TEKAŠKA
PANOGA
NAGON
ANG.
PISATELJ
(ARCHI-
BALOI
IGRALEC
POLIC
LOČNICA MEO DRŽAVAMA
KONEC
00K0PA-
VANJA
NAS OENAR
RAKAV
BOLNIK
AVT. OZN. SUBOTICE
SVEČENIK
GRAOB.
POKLIC
KEM. SIMBOL ZA NEON
J. UDIR
GOSTIJA
RŽENA
SLAMA
SMUČAR
ZURBRF
GGEN
MACH
ENREST
DALM. Z. IME
SUKANEC
OCE
ETIOP.
JEZERO
TELIČEK
IZUMRLI
GLAVO-
NOZEC
PERNATA
ZlVAL
VRSTA
JABOLK
Jekleni lipicanci na kolesih Zalosti"i'ak
\7olilza valnct ni
Med »manjšimi« avtomobilskimi tovarnami gre Porscheju iz leta v leto bolje — Od fotoaparata do letalske kabine — Računalnik v novem modelu
Medtem ko iz velikih avtomobilskih tovarn vsak dan prihaja na tisoče novih avtomobilov in se nekoliko manjše tovarne trudijo proizvajati poceni avtomobile, ki bi jih lahko hitro prodali, pa ponekod proizvodnja poteka počasi, ne trudijo se, da bi pritegnili kupca z nizkimi cenami, marveč prav obratno, odvračajo cincave kupce proč s cenami, ki se ne gibljejo več na tem svetu, se skratka obnašajo drugače, kot zahteva avtomobilsko tržišče. Pa vendar te male avtomobilske tovarne ustva-ijajo ogromen dohodek. Med njimi je nedvomno najbolj cenjena in široka poznana zahodnonemška tovarna Porsche.
V primerjavi z industrijskimi giganti zahodnonemške avtomobilske industrije je to majhna to-’ varna. Tudi njen deležje majhen, le 5 odst. prodanih vozil v Zahodni Nemčiji je njenih. Za izdelavo enega avtomobila porabijo cel teden dni, kupec pa mora včasih na dobavo avtomobila počakati tudi čez noč, vendar v zasebnem kazinu, na stroške podjetja. A kupcev res ni veliko. Ne stojijo v dolgih repih kot pri nas za golfe ali druga pri nas narejena vozila. Končno pa nima vsakdo v žepu nekaj deset milijonov dinarjev za nov avto!
Porsche ni velika, zato pa je močna in v poslovnih krogih nadvse spoštovana tovarna. V svetu velja za vodilnega proizvajalca športnih avtomobilov. Ta čas pa ji posvečajo pozorhost poslovneži, ki se sklanjajo nad številkami iz obračuna tega podjetja. Izkazalo se je, da je lani Porsche ustvaril rekorden dohodek, hkrati pa je uspešno poslal na tržišče kar nekaj novih proizvodov, ki so vsi lepo uspeli.
Lamborghini in Aston Martin — oba sta znana evropska izdelovalca luksuznih avtomobilov — beležita neuspešno poslovno leto. Proizvodnja dragih in luksuznih avtomobilov ni torej že sama po sebi donosna, kot preradi mislimo
pri nas. Treba je zares ustvariti izdelek, ki čvrsti ugled in širi slavo po svetu.
S kvalitetnimi in odlično oblikovanimi športnimi avtomobili je Porscheju uspelo povečati proizvodnjo od 28.000 avtomobilov leta 1981 na več kot 49.000 prvovrstnih vozil, hkrati pa je dobiček več kot podvojil. Več kot polovico proizvodnje proda na zahtevni ameriški trg.
Porsche je danes slaven predvsem po svojih avtomobilih, čeprav ni začel z avtomobili, marveč z načrtovanjem in oblikovanjem. Še danes je na teh področjih dela prvovrstno podjetje, h kateremu se zatekajo po rešitve tako poslovneži iz letalske kot avtomobilske industrije. Pri Porscheju so med drugim oblikovali notranjost sovjetske lade, kabino modernega potniškega letala airbusa, celo slavni Volksvvagnov hrošč so načrtali pri Porscheju. Okoli 2.000 podjetij plačuje za patente Porscheju, zato v tem podjetju lahko rečejo, da ni avtomobilskega proizvajalca, ki ne bi uporabljal vsaj nekaj od tehnologije, ki so jo razvili pri Porscheju. Tudi fotografi vedo za to podjetje, saj so tam oblikovali uspešno in solidno profesionalno kamero Contax RTS.
Zanimivo je, da na ameriškem tržišču porscheja zelo rade kupujejo ženske, čeravno gre za izrazito moška vozila, bi dejali: moč, hitrost, silovitost. A trg deluje po svojih zakonih. Trgovci iz ZDA poročajo, da je med kupci Porschejevih avtomobilov kar 40 odstotkov žensk. Zato načrtovalci v tovarni že razmišljajo, kako bi novejše modele avtomobilov nekoliko poženščili, jim dali nekaj več nežnosti.
Prihodnji mesec bo na tržišče zapeljal najnovejši model porscheja, model 959. Cena za novi športni luksuz je astronomska: v dinarje preračunana znaša 54 milijonov dinarjev (novih!).
Za ta denar pa kupec ne bo dobil le izredno hitrega, poskočnega in na videz lepega jeklenega konjička, marveč tudi nadvse sodoben ih izpopolnjen izdelek. Porschejevi načrtovalci so v vozilo vgradili računalniški sistem, ki nadzoruje vzbrizgavanje goriva, uravnava zaviranje, da je čimbolj varno in učinkovito, dviga in spušča vozilo, da je glede na cesto in hitrost kar najbolj prilagojeno razmeram, in krmili pogon na dva ali na vsa štiri kolesa. Zares sanjski avtomobil.
Že vnaprej so kljub izjemno visoki ceni prodali okrog 200 novih modelov.
MiM (Vir: Time)
Če bi ljudje tako skrbno tehtali in presojali mednarodne zadeve in politiko in svoje delo, če bi se v vse zadeve vrgli tako zagnano, kot se lotijo izbire obleke za maškarado, bi na našem svetu teklo vse kot namazano.
J. STEINBECK
Domišljija. To je človekovo slepilo, učiteljica zablod in laži.
PASCAL
Dobro bo moralo postati naravno, vsakdanje, vse manj pa predmet navdušenja ali umetniških slavospevov.
B. ZUPANČIČ
Velika žalost ni zdrava — Jok lahko pomaga
»Če vam gre na jok, le jočite! Ne jemljite pomirila, če imate težave, ampak se razjočite na rami nekoga!«
Tako svetuje ženskam (nasvet pa ni odveč tudi moškim) profesor Cary Cooper, ki dela kot psiholog na univerzi v Manchestru. Štiri leta je vodil poskus, v katerem je preiskoval dva tisoč žensk in pri tem beležil njihovo zdravstveno stanje ter hkrati tudi duševno počutje. Na osnovi teh pregledov je prišel do sklepa, da je oboje mogoče usodno povezati. Misel sama po sebi sicer ni novost v medicinskih razmišljanjih, je pa zanimiva, ker se je psiholog lotil podrobnejšega pregleda vpliva potrtosti in velike žalosti na razvoj raka na prsih.
Velika žalost in trajnejša potrtost lahko pospešita raka na dojki, ugotavlja manchestrski profesor. Še posebno je tonevarno za tiste ženske, ki svoja čustva prikrivajo, zapirajo vase in jim ne dajo zunanjega izraza, jih torej ne sprostijo v odrešilen jok. Tlačenje žalosti vase po psihologovem prepričanju slabi naravni samozaščitni telesni sistem, ki igra odločilno vlogo, ali se v organizmu sproži uničujoče divjanje celic — rak.
Ker rak na prsih postaja precej razširjena bolezen pri ženskah v razvitem svetu, so profesorjeve ugotovitve morda tudi družbena diagnoza, če njegove domneve držijo. Ženska v tem pogledu postaja podobna moškemu, vsaj kar se prikrivanja in izražanja čustev tiče.
Zastrupljevalec v trgovinah
Ponovno zastrupljeni predmeti v trgovinah — Zločin proti nedolžnim ljudem — Kdo strupi?
I Z* 'j***	i**
BB¥W2s/
Novi porsche 959 prihaja na trg, kjer za avtomobile te tovarne kljub astronomskim cenam ne manjka zahtevnih kupcev. V novem modelu ima precej bwsede tudi računalnik.
Pred časom je potrošnike na Japonskem in v ZDA zajela prava panika pred nakupovanjem nekaterih živilskih in farmacevtskih izdelkov, ker so jih neznani zastrupljevalci napolnili s hudimi strupi. Žrtve skrivnostnih zločincev so bili nedolžni ljudje, zastrupljevalke akcije pa so bile običajno sredstva za izsiljevanje denarja od velikih podjetij, proizvajalcev proizvodov široke potrošnje. Zato so začeli kritične izdejke še posebej skrbno varovati. Že v tovarnah jih neprodušno zaprejo in še dodatno zapečatijo, daje skoraj nemogoče zapičiti iglo vanje in spustiti strup. Tako so namreč zastrupljevalci doslej delali. Toda še tako skrbna embalaža in dodatno zavarovanje izdelkov ni pomagalo, spet je prišlo do zastrupitev.
Pred kratkim je 33-letna Diane Elsroth vzela pomirilo tylenol, ki ga je v ZDA mogoče kupiti v vsaki veleblagovnici. Žaužilagajein bila že hip nato mrtva. Zdravniki so ugotovili smrt zaradi zastrupitve s cianidi. Policija je takoj zasegla zaloge tylenola v vsem mestu, kjer je prišlo do zastrupitve. Odkrili so, da je bilo še pet ampul zastrupljenih. Kriminologe je najbolj začudilo, da ni bilo mogoče odkriti nobenih znamenj nasilnega odpi-
ranja ali prediranja embalaže, in tudi zapečateni pokrovček je bil nedotaknjen. Kako so neznani zločinci spustili strup v ampule, ostaja skrivnost.
Dogodek pa je bil seveda dovolj za preplah med potrošniki. Leta 1982 je podobno neznan zločinec zastrupil ampule s tylenolom in usmrtil 7 nedolžnih ljudi. Takrat so proizvod umaknili za dlje časa iz prodaje, kasneje pa, ko so menili, da se je neznanec ali skupina zlikovcev unesla, so sicer iskano in razširjeno pomirilo ponovno dali v prodajo, le da so proizvod zaščitili, kolikor se je dšlo. Kaže, da izdelkov ni mogoče povsem zaščititi, kot ni mogoče zaščititi potrošnikov pred zločinci oziroma iztirjenci.
Proizvajalec tylenola ima hudo izgubo, ker so pač vse proizvode umaknili iz prodaje. Razpisali so sicer 100.000 dolarjev nagrade za informacijo, ki bi jim pomagala prijeti zastrupljevalca, a kaj veliko upanja ni.
Strokovnjake za preprečevanje kriminala pojavmočnoskrbi. Boje se, da bo zastrupljevanje ljudi preko izdelkov široke potrošnje postalo vse pogostejše. Kako zaščititi pred zastrupitvami meso, zelenjavo, sadje? Naloga je nerešljiva. Edina zaščita je ujeti zastrupljevalca.
vaša zgodba J
v	r	■'	,	■	...	,»	'.«>Jtoil
I
Nekega dne je v paviljon, kjer sem delala kot strežnica in pomagala Ankici pri pomivanju posode, stopila mala deklica. Stisnila se je k Ankici, ki jo je objela. Povedala mi je, da je deklica Hilda. Deklica je bila pogumna in kar takoj me je vprašala: »Kako je pa tebi ime?« Nato so se usula vprašanja. Vse je hotela vedeti: kje sem doma, koliko sem stara.
Potem seje zagledala v moje uhane. »Joj, kako so lepi in veliki! Take ima tudi moja mama!« je vzkliknila. Seje čebljala, dokler ni zunaj zagledala bolniške sestre. Stekla je k njej.
Vprašala sem Ankico, kdo je simpatično bitje. Povedala mi je, daje Cigančica. Našli so jo v Italiji, kjer je menda živela s starši ali sorodniki, vendar se ni nihče kaj dosti zmenil in skrbel zanjo. Ima pa jugoslovansko državljanstvo.
Potem sem zvedela, dajo vsi dobro poznajo. Počasi sem zvedela za vso njeno zgodbo: kako je prosjačila po Italiji, da je doma iz Srbije, kako sojo odpeljali v Italijo in potem vrnili v Jugoslavijo, da sicer živi v domu v Ljubljani, zdaj, čez poletje, pa so jo poslali v zdravilišče.
Hilda je bila vedno kje v bližini kuhinje. Kadar sem odšla po hrano za otroke, me je že od daleč poklicala. Večkrat je stekla k meni, me objela in mi kaj novega povedala. Tako sva se spoprijateljili.
Nekega dne sem sklenila, da vzamem s seboj v bližnji Koper še Hildo. Sestra mi je dovolila in otrok se je nadvse razveselil izleta. Lepo sem jo opravila jn na njeno zahtevo tudi nekoliko naličila. Nato pa sva odšli.
Z roko v roki sva pretaknili celo mesto. Ustavljali sva se pred trgovinami, Hilda pa je vsa navdušena razlagala, kakšno obleko si bo kupila, ko bo velika. Hotela sem ji kupiti nekaj za spomin. Sprva ni hotela nič, ko pasva v izložbi drogerije videle lak za nohte, seje navdušila: »Rada bi ga imela!« In kupila sem ji stekleničico.
Hodili sva še naprej. Ob neki izložbi seje Hilda spet ustavila in me poklicala: »Poglej, tako ruto ima moja mama!« Pogladila sem jo po laseh in v njenih očeh seje zasvetilo. To je bilo že drugič, da mi je omenila mamo. Drugače o svojih ni nikoli govorila.
Ustavili sva se še v slaščičarni, se najedli slaščic in sladoleda, potem pa seje Hilda že utrudila. Vzela sem jo na hrbet in tako sva počasi odšli proti zdravilišču.
»Ti si moja mama, kajne?« sem zaslišala čez čas. Kar obstala sem. »Ne, Hilda, tvoja mamica je v Italiji.« Ona pa: »Ne, ti si moja mamica tukaj, ona pa tam.« Nisem vedela, kaj bi, in pustila sem ji to drobno tolažbo.
Od tega dne naprej meje klicala kar za mamico.
Lepega dne je kot običajno prišla v mojo sobo in mi povedala: »Veš, jutri grem domov.« Nisem ji verjela. Kam naj pa otrok gre? Saj ni imela nikjer pravega doma.
Vendar je naslednji dan pripeljal rdeč avto z ljubljansko registracijo. Prišel je po Hildo. Z Ankico sva jo lepo opravili, ji počesali lase. Vsem trem so nam tekle solze po licih. Hilda je molčejokala in naju gledala z velikimi črnimi očmi. Potem seje tesno stisnila k meni: »Mamica... mamica...«
Potem je nisem nikoli več videla. Ne vem, kje je, kako živi. Upam le, da ji ni hudo v življenju.
V. E.
ORGLICE
Kot otrok sem zelo rad poslušal, če je kdo igral na orglice, harmoniko ali kakšen drug podoben instrument. Se posebno rad sem poslušal sosedovega Gusteljna, ki je znal čudovito igrati na orglice. Imel je navado, dajih jenosil s seboj vžepu suknjiča, zavite v čist robec. Kadar seje odločil, da bo nanje zaigral, je odvil robec in zaigral na glasbilo, da je seglo do srca. Marsikje so se ob nedeljah zavrteli pari po vižah njegovih orglic. Znal je nanje igrati tudi tako, da jih ni držal z rokami. Vedno, kadar sem ga slišal igrati, sem si močno zaželel, da bi tudi jaz znal tako lepo igrati na orglice.
Lastnik prvih orglic sem postal nepričakovano. Nekega dne sem šel na obisk k stricu. Pri njem je živela rejenka Neža; bila je že v dekliških letih, a obnašala seje kot fant in se za fanta tudi štela. Znala pa je tudi igrati na orglice in na harmoniko. Ker je videla, da sem zelo pozoren poslušalec njene glasbe, mi je večkrat zaigrala. Tega dne pa meje po igranju vprašala, ali bi rad imel orglice. Nisem mogel verjeti, da bi kaj takega lahko bilo res, in šele na ponovljeno vprašanje sem komaj izdavil iz sebe, da zelo rad.
Tako sem prišel do prvih svojih orglic. Potem sem nanje igral, kadar je nanesla priložnost. Šlo mi je vedno bolje. Ko sem hodil v tretji razred osnovne šole, sem znal zaigrati že vsako melodijo. Orglice sem redno jemal s seboj v šolo, da sem si igral med potjo.
Nekega dne meje med odmorom sošolec France nagovarjal, naj bi kaj zaigral. Ker me je bilo sram, sem zlezel pod klop in tam začel igrati. Igral sem s čedalje večjo vnemo, tako da nisem slišal, daje odmora konec in daje v razred stopil kaplan, kije imel naslednjo uro. Ostali učenci so vstali, jaz pa v svoji zanesenosti tega šeopazil nisem, le še bolj sem igral, saj se je v tišini, ki je nastala, orglice še lepše slišalo.
Kaplan meje zvlekel izpod klopi in mi orglice vzel. Bilo mi je zelo hudo. Nazaj sem jih dobil šele čez dva tedna, ko sva šla z materjo h kaplanu poprosit ga, da mi jih vrne. Vrnil mi jih je, vendar z obilo nauka.
Orglice so me potem spremljale vse življenje. Tudi v partizaneso šle z menoj. Seveda so se menjale, ljubezen pa je ostala enaka. Še danes jih rad primem v roke in zaigram kakšno lepo melodijo, še posebno, ker s tem naredim veselje svojih vnukinjam.
JOŽE LUŽAR
Podarili še deveti par točk
odbojka
II. ZVEZNA LIGA, moški, zahod, 15. KOLO:	PIONIR — NOVI
ZAGREB 1:3 (13,-12,-10,-6)
Pionir: Vemig, Gregurek, Babnik, Komadina, Petkovič, Prah, Smrke.
LESTVICA: 1. Modriča Optima 28,
8.	Pionir 12 točk.
V16. kolu potujejo Novomeščani na Reko.
I.	SOL, moški, 16. KOLO:
ŠEMPETER — KOČEVJE 2:3(13,11, -13,-15, -7)
Kočevje: Levstik, Bradač, Miklič, Obranovič, Polovic, Marič, Planinc, Figar, Hvala.
LESTVICA: 1. Salonit 30 točk, 11. Turbina 12, 12. Kočevje 6, 13. ČIB Bovec 0.
V sobotoigrajoKočevcidomazmla-dinci Stavbarja.
I.	SOL, ženske, 12. KOLO: PARTIZAN VIC — KOČEVJE 3:0(15, 3, 5)
LESTVICA: 1. Paloma Branik ml. 24 točk, 5. Kočevje 12.
V soboto igrajo Kočevke doma s Palomo Branik.
košarka
L SKL, moški, 17. KOLO: NOVO-LES — COMET 91:98 (43:36)
Novoles: Kek 7, Cerkovnik 22, Skube 11, Munih 12, Bajc 15, Plantan 24.
LESTVICA:	1.	Slovan	33,	6.
Novoles 26.
V prihodnjem kolu potujejo Novomeščani k ekipi Bistrice.
I.	SKL, ženske, 13. KOLO: NOVO MESTO — CIMOS 78:73 (32:39)
Novo mesto: Srebrnjak 16, Gal 10, Dragman 4, Černoša 4, Bunc 15, Aš 7, Adamič 22.
LESTVICA: 1. Ilirija 24, 2. do 3. mesto Pomurje in Novo mesto po 23.
Novomeščanke potujejo v soboto k vrsti Kladivarja.
Nov poraz Pionirjevih odbojkarjev vil. ZOL — Brezvoljna in mlačna igra — Pričeti ______________________z	mladimi — Kočevci še v igri za obstanek
NOVO MESTO — V soboto je bilo na sporedu nadaljevanje prvenstva tako v II. zvezni kot v obeh republiških odbojkarskih ligah. Igralci novomeškega Pionirja so vnovič razočarali vse maloštevilnejše pristaše v športni dvorani pod Marofom. Tokrat jih je ugnala ekipa Novega Zagreba.
Kakih 100 gledalcev je vnovič videlo brezvoljno in slabo igro domače vrste, ki nikakor ne more najti sama sebe. Po prvem nizu, kisogadobili Novomeščani, so Zagrebčani zaigrali še borbeneje in kmalu je bilo jasno, da se Pionirju obeta nov poraz. In kaj reči po teh prvih tekmah v spomladanskem delu prvenstva? Če je za jesen veljalo, da so Pionirjevi igralci povsem razočarali do takrat številne privržence tega športa, kar je navsezadnje kazal tudi obisk na tekmah, potem se nazadovanje
Bojane še naprej drugi
Izenačen boj kolesarjev Krke in Roga na dirki za pokal Riviere — Po treh nastopih Bojane drugi
POREČ — V nedeljo je bila na 82 kilometrov dolgi krožni progi pri Poreču že tretja dirka za lovoriko Riviere, na kateri je nastopilo 100 kolesarjev iz Jugoslavije in ČSSR, med njimi tudi vsi naši državni reprezentanti.
Poglavitna značilnost letošnjega tekmovanja je izenačen dvoboj tekmovalcev novomeške Krke in ljubljanskega Roga. Še po drugi dirki, ki jo je z več kot minuto prednosti dobil Novomeščan Branko Bojane, sta si vrsti v ekipnem seštevku delili prvo mesto, po nedeljski dirkipasorogovci ušli Krki za 17 točk.
Megla, spolzka cesta in dež so v nedeljo izredno ovirali tekmovalce, tako daje bila tekma na meji regularnos-
ZA POKAL KS OREHOVICA
TOLSTI VRH — Odbor za rekreacijo pri KS Orehovica je minulo nedeljo pripravil 1. veleslalom za pokal Orehovice. Nastopilo je kar 88 smučarjev iz osmih ekip, zmagovalci v posameznih kategorijah pa so: cici-banke — Šinkovec (Mokro polje), cicibani — Hudoklin (Loka), pionirke — Fabjančič (Loka), pionirji — Jakše (Orehovica), mladinke — Seničar (Žapuže), mladinci — Jakše (Orehovica), članice — Kos (Loka), člani — Šinkovec (Mokro polje), veterani — Franko (Orehovica). V ekipnem seštevku je zmagala vrsta Mokrega polja, druga je Orehovica in tretja Loka.
Četrt stoletja uspehov
Srebrni jubilej šahovskega krožka v Starem _______________trgu_____________
STARI TRG OB KOLPI — Šahovski krožek na osnovni šoli v Starem trgu ob Kolpi praznuje letos že 25 let delovanja. Pred četrt stoletja je namreč Egon Petriczbral okoli sebe obetavne mlade šahiste in pričel znjimisistematičnodelati, kmalu zatem pa so sejim pridružile še pionirke. Po petih letih dela je Petriča zamenjal Vinko Kobe, ki vodi krožek še danes.
V šolski vitrini je danes že preko sto pokalov s številnih ekipnih občinskih, regijskih in tudi republiških šahovskih šolskih prvenstev, približno toliko pa je bilo v teh letih tudi posamičnih uspehov. Mladi šah isti iz Starega trga so bili doslej republiški prvaki med starejšimi pionirji, najboljši so bili na republiškem tekmovanju šahovskih krožkov, večkrat so bili regijski prvaki v vseh kategorijah hkrati, že kar desetkrat zapored pa regijski prvaki med starejšimi pionirkami. Ob tem moramo omeniti tudi uspeh Majerletove, ki gaje ta dosegla z delitvijo šestega mesta na državnem prvenstvu.
Dosežke obetavnega šahovskega rodu iz Starega trga bi lahko še nekaj časa naštevali, zato omenimo le še prireditve, s katerimi bodo počastili visoki jubilej krožka. S pomočjo domačega TVD Partizan bodo pripravili kar 25 različnih tekmovanj v spomin na v 25 letih prehojeno pot, ena osrednjih pa bo vsekakor republiško ekipno prvenstvo pionirk, ki ga bodo s pomočjo Uniorja iz Zreč organizirali 15. in 16. marca. Prav tako v marcu bo v Starem trgu tudi regijsko finalno tekmovanje za pokal maršala Tita za člane in članice. Za konec odkrijmo še eno skrivnost: krožek je ob svojem jubileju predlagan za bronasto priznanje OF.
S.	MAURIN
ti. Večina najboljših kolesarjev je ves čas vozila v strnjeni skupini, ki je tudi v cilj pripeljala skupaj v istem času kot prvouvrščeni Ugrenovič iz Roga. Omeniti velja, da so bili v skupini najboljših tudi vsi naši najboljši kolesarji, kar kaže njihovo dobro formo že na začetku sezone. Rezultati nedeljske tekme: 1. Ugrenovič, 2. Šebenik (oba Rog), 3. Čubrič (Čukarički), 4: Kralj (Astra), 6. Bojane, 8. Smole, 10. Papež (vsi Krka). Skupna razvrstitev po treh dirkah: 1. Šebenik 25, 2. Bojane 21, 3. Ugrenovič 19, 4. Pavlič 19, 5. Papež 13, 6. Smole 12 itd. V ekipni razvrstitvi vodi ljubljanski Rog s 67 točkami, Krka jih ima 50, kranjska Sava 23 itd.
ZIMSKO PRVENSTVO SELEKCIJI
RIBNICA — Z zadnjim, 4. kolom seje pred dnevi končalo tradicionalno zimsko rokometno prvenstvo Ribnice, na katerem je nastopilo osem ekip. Rezultati zadnjega^ kola: Mokerc — Selekcija 26:28, Škofljica — Polž 26:21, Itas — Donit 37:34, Inles — DVZ Ponikve 32:24, Končni vrsti red: Selekcija 14 točk. Inles 12, Ponikve 8, Itas 8, Donit 6, Škofljica 3, Mokerc 3 in Polž 2 točki.
M.G-č.
Pod skakalnico kar 1.500 gledalcev!
Odprto prvenstvo Ribnice na 65-metrski skakalnici
LOŠKI POTOK — TVD Partizan iz Loškega potoka je bil v nedeljo vnovič uspešen organizator tekme na 65-metrski skakalnici v Retjah, na kateri se je 17 tekmovalcev iz klubov ljubljanske regije merilo na odprtem občinskem prvenstvu Ribnice.
Še preden omenimo rezultate, je potrebno zapisati, da seje ob vznožju skakalnice zbralo kar 1.500 gledalcev, kar je brez dvoma svojevrsten rekord. Rekord že zaradi tega, ker si je tekmo ogledalo več gledalcev, kot ima kraj prebivalcev. Edina škoda je pravzapra-va, da so se istočasno tudi drugod po Sloveniji odvijala podobna tekmovanja, tako daje v Retjah nastopilo precej manj skakalcev, kot so pričakovali organizatorji. Največ uspeha na tekmi so imeli tekmovalci ljubljanske Elektrotehne Ilirije, najboljši posameznik pa je bil Kajzer iz Dolomitov.
Rezultati, mlajši mladinci: 1. Januš, 2. Bregar, 3. Žužek (vsi Elektrotehna Ilirija), člani: 1. Kajzer (Dolomiti), 2. Horvat, 3. Jele-nčič (oba Elektrotehna Ilirija).
M. GLAVONJIČ
Brez članov in — opreme
Iz občnega zbora NK Bela ska ekipa — Letos
krajina — Nepopolna član-vendarle v il. SNL?
ČRNOMELJ — Pred dnevi so se na rednem letnem občnem zboru zbrali člani in pristaši NK Bela krajina, dobra udeležba pa vsekakor po svoje dovolj govori o tem, da mnogim še zdaleč ni vseeno, kakšna bo nadaljnja usoda tega nekdaj tako popularnega belokranjskega športnega kolektiva.
Predsednik kluba Štefan Mišja je označil poglavitne značilnosti dela v minulem letu. Poudaril je, daje zaradi
PREMOČ ŠAHISTOV IZ STAREGA TRGA
STARI TRG OB KOLPI — Konec februarja je bilo v Starem trgu ob Kolpi regionalno ekipno šahovsko prvenstvo za pionirje in pionirke. Med mlajšimi pionirji so bili najboljši mladi šahisti iz Starega trga, sledijo pa OŠ Žalna, OŠ Baza 20 iz Dolenjskih Toplic in OŠ Trebnje. Gostitelji so bili najboljši še v dveh kategorijah: pri mlajših pionirkah, kjer so se za njimi uvrstile ekipe OŠ Katje Rupena iz Novega mesta in OŠ Žalna, ter pri starejših pionirkah, kjer je za njimi zaostala ekipa OŠ Katje Rupena. Pri starejših pionirjih je zmagala ekipa OŠ Zbora odposlancev iz Kočevja, druga je bila OŠ Stična, tretja OŠ Stari trg ob Kolpi itd.
ZA OBČINSKE IN OBMOČNE NASLOVE
NOVO MESTO — Novomeški namiznoteniški klub je pred dnevi pripravil občinsko in območno prvenstvo osnovnih in srednjih šol, ki se ga je udeležilo 63 igralcev iz 29 ekip. Med pionirji posamično je zmagal Vitezič, drugi je bil Papež (oba Katje Rupena), tretji Troha iz Šmarjete. pri pionirkah je zmagala Jereletova iz Šmarjete, druga je bila Hočevarjeva, tretja Leskovarjeva (obe iz Škocjana). V ekipnem seštevku so pri pionirjih zmagali igralci OŠ Katje Rupene, pri pionirkah pa OŠ Šmarieta. Med mladinci je zmagal Gliha (SSTZU), pri mladinkah pa Fištro-va (ESŠ).
Še pogled na območno prvenstvo. Ekipno je med pionirji zmagala OŠ Katje Rupena, 2. OŠ Štari trg, posamično je zmagal Vitezič, 2. je bil Papež (oba OS Katja Rupena), 3. pa V. Kobe iz Starega trga. Pri pionirkah je slavila Jereletova (Smarjeta), druga je bila Hočevarjeva (Škocjan) in tretja Kastelčeva (Stari trg). Ekipno je uila prva OŠ Šmarjeta, druga OS Stari trg. Med mladinci sta le Medle in Gliha zamenjala mesti.
neuspeha pri uvrstitvi članske vrste v II. republiško ligo pri igralcih padla morala, vendar so ob koncu leta vnovič pričeli trdo delati in rezultati so že vidni. Ekipa je namreč na dobri poti, da si z dobrim spomladanskim nadaljevanjem vnovič zagotovi sodelovanje v zahodni skupini II. slovenske lige. Seveda to ni edini cilj, ki so si ga zastavili za letos. Želijo namreč izboljšati kvaliteto treningov, številčno okrepiti prvo ekipo, se povezati s šolami in delati z mladimi. Prav tako bi radi razširili klubske prostore, zgradili balinišče, nadstrešek, uredili centralno kurjavo v prostoru, ne nazadnje pa tudi uredili okolico igrišča.
Burna razprava, ki je sledila, je navedeno potrdila. Da so v preteklosti premalo časa in dela posvečali mladim, da je članska ekipa sedaj nepopolna, in igralci sami so bili mnenja, da na ta način ne bodo dosegli zastavljenega cilja, še posebej ne, ker člani kluba niso vselej z igralci, za nameček pa v klubu pogrešajo tudi športno opremo. Morda bo prav, da omenimo še nekaj. Pokazalo se je namreč, da je bil klub doslej vse preveč zaprt in prav zato so na občnem zboru predlagali, naj bi se v bodoče bolj povezovali z ostalimi klubi, za stike navzven pa določili posebnega predstavnika. Sicer pa, kaj in koliko tega se bo spremenilo v delu NK Bela krajina, bodo dovolj dobro pokazali že rezultati članske vrste v nadaljevanju prvenstva dolenjske nogometne lige.
J. ŽAGAR
MOKRONOG ZMAGOVALEC TRIATLONA
TREBNJE — V zadnjem delu šahovskega triatlona, hitropoteznem turnirju v Šentrupertu, je zmagala ekipa Mokronoga s 47,5 točke, drugi je bil Šentrupert (45), tretja Svoboda iz Krmelja (44,5). Prvo mesto in naslov končnega zmagovalca, s tem pa tudi pokal ŠK Trebnje je tako osvojila ekipa Mokronoga, ki je zbrala 147,5 točke, sledijo pa: Svoboda Krmelj 143, Šentrupert 116, Trebnje 82 in Metalna Krmelj 65,5. Za zmagovalno vrsto so igrali: Videčnik, Žvagen, Štimec, Dvornik, Bor-štnar, Tratar, Zajčeva in Hočevar. Hitropotezni turnir je hkrati veljal za odprto prvenstvo SK Trebnje. Zmagal je Markovič (18,5 točke), sledijo pa Štimac (18), Brcar (18), itd.
novomeške odbojke nadaljuje tudi spomladi. Ekipa je ostala oslabljena, vedeti je treba, da so v najboljši postavi kar štirje igralci (Vergin, Gregurek, Babnik, Komadina), ki so že zdavnaj prešli svoj igralski vrh, in da pravega zdravila za novomeško odbojko ta hip ni. Ekipa je postala žrtev visokoletečih ciljev pred pričetkom prvenstva, začetni neuspehi so docela podrli moralo večine igralcev in ne kaže drugega, kot pričeti znova, a le z mladimi, lastnimi močmi, kijih na Dolenjskem ne manjka, pa četudi za ceno nekolikanj slabše uvrstitve v prvenstvu. Navsezadnje: le kaj je letos pokazala po imenih dovolj zvečena ekipa, da se bori celo za sam vrh lestvice?
Se nekaj o republiški ligi. Naj-, prijetnejše presenečenje spomladanskega dela so nedvomno igralci Kočevja, ki so z že dvema zmagama vsaj
teoretično še vedno v igri za obstanek v figi, v soboto jim je uspel celo podvig v Žalcu. Pravzaprav je šele sedaj jasno, koliko tega so kočevski odbojkarji zamudili v jesenskem delu prvenstva.
SEVNICA — LITIJA 5.183:5.019
SEVNICA — V 7. kolu območne kegljaške tekmovalne skupnosti Zasavja in Posavja so kegljači sev-niškega K K Rudi Kepa na kegljišču hotela Jadran v Radečah ugnali ekipo Litije s 5.182:5.019. To je rekorden seštevek Sevničanov, za katere so tekmovali: Pinoza, ki je podrl 905 kegljev, Hervol 901, Doberšek 884, Glavan 865, Levičar 836 in Pešec 792. Mnoge bo morda začudilo, zakaj Sevničani nastopajo v Radečah, vendar je njihovo kegljišče na Sremiču neuporabno. Se od novega leta sem so na njem ostanki novoletnih zabav. Sicer pa kaj več o tem kdaj drugič.
J. BLAS
PO DVEH PORAZIH VENDARLE ZMAGA — Novomeške košarkarice še naprej ostajajo v boju za vrh lestvice v ženski SKL. Po dveh porazih so v soboto doma ugnale Cimosovo ekipo in tako obdržale korak z Ilirijo in Pomurjem, seveda pa si za končni uspeh do konca prvenstva ne smejo privoščiti nobenega spodrsljaja več. Slavka Srebrnjak (svetli dres med skokom) je tudi v spomladanskem delu ena glavnih igralk novomeške vrste. (Foto: B. Budja)
Oba do dragocenih zmag
Uspešna nastopa Novolesa in Novega mesta v sobotnem nadaljevanju prvenstva v moški in ženski
SKL
MLADI TEKAČI ZA OBČINSKE NASLOVE
NOVO MESTO — Tekaška sekcija SD Rog in novomeška ZTKO sta pred dnevi organizirala letošnje občinsko prvenstvo šolskih športnih društev v smučarskih tekih. Udeležba osnovnih šol je bila skromna, saj so svoje moči merili le šolarji iz Dolenjskih Toplic, Vavte vasi. Grma in OŠ Katje Rupene. Pri mlajših pionirkah je zmagala Knezova iz Vavte vasi, ekipno pa Dolenjske Toplice, pri mlajših pionirkah je bil ekipni zmagovalec isti, posamična zmaga pa je pripadla Krama-ričevi iz Vavte vasi. Med mlajšimi pionirji je zmago pobral Muhič iz Vavte vasi, ekipno pa Dolenjske Toplice, pri mlajših pionirjih Avsec iz OŠ Katje Rupena, kije bila tudi ekipna zmagovalka, med starejšimi pionirkami paje zmagala Jašketova z Grma, medtem ko je ekipna zmaga pripadla To-pličanom. Pri starejših pionirkah je slavila Baševa iz Vavte vasi, ekipno pa Dolenjske Toplice, med starejšimi pionirji je zmagal Kulovec iz Vavte vasi, ki je bila najboljša tudi med ekipami. Med starejšimi pionirji je bil najboljši Eržen jz OŠ Grm, ekipno pa oS Vavta vas. Še pogled med mladince. Pri mlajših je zmagal Zrimšek _ iz SŠTZU, pri starejših Herič iz SŠP-TNU, pri mlajših mladinkah pa Judeževa, prav tako iz SŠPTNU-
NOVO MESTO — Vrsti Novolesa pri moških in Novega mesta pri ženskah sta v soboto zabeležili pomembni zmagi v nadaljevanju prvenstva v obeh republiških košarkarskih ligah. Fantje so z nekaj športne sreče ugnali Comet, dekleta pa so šele v finišu strla odpor borbenih gostij iz Kopra.
Po dveh zaporenih porazih je zmaga Novomeščank vsekakor izredno pomembna, saj so tako še zmeraj v krogu tistih ekip, ki lahko na koncu prvenstvu zasedejo vrh lestvice. Novomeščanke so tokrat po daljšem času zaigrale v popolni postavi, vsaj delno so okrevale poškodovane Bunčeva, Galova in Adamičeva, vendar njihova igra še zdaleč ni bila taka, s kakršno so jeseni domala pregazile vse ekipe. Dekleta igrajo s strahom, tokrat so se tudi zavedale izredne pomembnosti srečanja, zmago pa so si priborile šele, ko so se vrste gostij močno razredčile. Sicer pa bi morale igralke Andreja
REPUBLIŠKO PRVENSTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH
SVETINA PRI CELJU — Na smučiščih blizu Celja je bilo minulo soboto že 14. republiško prvenstvo slepih in slabovidnih v smučanju. Sedem članov novomeške medobčinske organizacije je zabeležilo lepe uspehe, saj je Nežka Furlan v spustu za slepe zmagala, pri moških pa je bil Škrabec drugi in Mlakar peti. V kategoriji B z ostankom vida je bila pri ženskah Patetova druga, med moškimi paKlančar 12.,Kamin 14in Furlan
15.	V tekih na 10 kilometrov je v A kategoriji Jože Mlakar osvojil bronasto medaljo.
Nogometaši zgradili balinišče
V NK Bela krajina igra okrog 150 nogometašev — 55-letnica kluba
ČRNOMELJ — Nogometni klub Bela krajina praznuje letos 55-letnico organiziranega delovanja ter 60-letnico igranja nogometa v deželi ob Kolpi. To pa je le razlog več, da bo eden množične-jših in uspešnih belokranjskih klubov še bolj razširil svojo dejavnost, člani pa bodo tudi dogradili klubske prostore, predvidoma maja odprli novo balnišče, njihova največja želja pa je. da bi se
člansko moštvo uvrstilo v 2. slovensko ligo.
»Že lani spomladi smo bili blizu svojemu cilju, a smo na koncu izgubili pred domačim občinstvom in tako ostali v dolenjski ligi, kjer pa smo trenutno na l. mestu,« pograja in pohvali predsednik nogometnega kluba Štefan Mišja. Seveda ob tem ne pozabi omeniti kadetov, ki prav tako tekmujejo v dolenjski ligi, ter mladincev, ki pa so že v slovenski ligi. Potarna sicer, da imajo kadrovske težave pri članih, a je prepričan, da jim bodo kos, saj sedaj že nejjaj časa pridno skrbijo za naraščaj od pionirjev naprej. Prav za pionirje pa bodo morali ustanoviti novo figo, kajti škoda je, da le trenirajo, svojega znanja pa ne morejo poza-kati nikjer. »Lani smo v okviru kluba ustanovili tudi društvo veteranov in kmalu se je pokazalo.
kako pametno smo ravnali, saj so prav ti člani med najbolj delavnimi,« pravi zadovoljno Mišja.
Medtem ko v marsikaterem društvu tarnajo le o finančnih težavah, predsednik nogometnega kluba skoraj ne omenja denarja.
1,05	milijona dinarjev so v preteklem letu dobili od TTKS, kar bi bilo seveda premalo, če se nogometaši ne bi sami znašli ter si pomagali s prostovoljnim delom in pomočjo delovnih organizacij. Da pa so vedno pripravljeni prijeti za delo, so dokazali že lani, ko so organizirali 3 množične turnirje v malem nogometu — na enem od njih se je pomerilo 46 ekip — pripravili razstavo o delu kluba ter odkrili spomenik nogometašem, ki so kot borci padli med NOB.
B.	M.
Štefan Mišja: »Nogometnemu klubu očitajo, da smo preveč zaprti, vendar so naša vrata odprta vsem ljubiteljem tega športa.«
12
DOLENJSKI UST
Šventa že v soboto na novo težko gostovanje v Žiri h Kladivarju, vendar so se, tako vsaj trdijo v novomeškem klubu, že pred časom s Kladivarjem dogovorili za preložitev srečanja, čeprav tam kaj takšnega nočejo slišati.
Novomeščanke na tekmo ne bodo odpotovale, upamo lah ko le, da zaradi tega ne bo prišlo do kakšnega zapleta.
Nenadejano težko pa so prišli do devetega para točk Novolesovi igralci. Fantje trenerja Jožeta Splichala so vodili že z 18 točkami naskoka, vendar so z lagodno igro dovolili borbenim gostom, da sojih ujeli. Srečanje je bilo nato izenačeno vse do zadnjih minut, ko so gostitelji s precej športne sreče vendarle obranili minimalno prednost. Omeniti je treba še, da so Novomeščani s to zmago že precej blizu končnemu cilju, ki so si ga zastavili za to prvenstvo: osvojitevi četrtega mesta: Nanj lahko skočijo že po sobotnem kolu, saj je povsem realno pričakovati njihovo zmago v gosteh z Bistrico in poraz Ilirije z Nanosom.
B.	B.
SAH: KOCEVCI REPUBLIŠKI PRVAKI
KOČEVJE — Na republiškem ekipnem pionirskem šahovskem prvenstvu, ki je bilo minulo soboto v Izlakah, je v skupini starejših pionirjev osvojila prvo mesto ekipa osnovne šole Kočevje in se uvrstila na državno prvenstvo. Zanjo so igrali Damir Marinč, Igor Mestek, Cveto Štimac in Borut Gričar. Za uspeh je zaslužen tudi njihov mentor Marko Ofak.'
Zmaga Latoezu, Zupanu pa najdaljši skok
Uspelo tekmovanje v smučarskih skokih v Rorah
RORE PRI KRŠKEM — Smučarska sekcija TVD Partizan iz Krškega je v nedeljo pripravila tekmovanje v smučarskih skokih na skaklnici v Rorah. Tekme seje udeležilo 27 skakalcev iz Šentjerneja, Krškega, Birčne vasi in Vinjega vrha, ob vznožju skakalnice pa seje zbralo kakih 350 gledalcev.
Pri pionirjih je zmagal Šentjernejčan Gruber, drugi je bil Lokar, tretji Vidmar (oba Birčna vas), med mladinci je zmagal Gorišek (Šentjernej), drugi je bil Kovačič (Birčna vas), tretji pa Žabkar (Krško). Največ zanimanja je seveda veljalo skokom v članski konkurenci, kjer pa so bili prepričljivo najboljši Krčani, ki so osvojili vsatri prva mesta: zmagal je Labez, drugi je bil Levičar, tretji Zvab. V skupnem ekipnem seštevku je bil vrstni red takšen: 1.
Krško, 2.Sentjemej in 3. Birčna vas.
Omenimo za konec, da je v seriji za najdaljši skok zmagal Šentjernejčan Jože Župan, ki je skočil 41,5 metra.
RAZBURLJIV ŠPORTNI DAN
V torek, 18. februarja, smo imeli 5.,
6.,	7. in 8. razredi športni dan. Ob 8. uri smo izpred šole odšli na smučišču v Regrči vasi. Tekmovanje je bilo v veleslalomu. Skoraj polovica učencev pa je uživala v sankanju. Veleslalomska proga je bila za 5. in 6. razrede krajša kot za 7. in 8. Od učencev iz 5. razredov je zmagal Matjaž Butala, od
6.	Igor Brulc, od 7. Mitja Gorišek in od 8. razredov Pavel žunič. Športni dan je bil zelo razburfitv.
. JOŽIC UNETIČ, 7.a OS Milka S Utr — Nataša
Kopica republiških in državnih medalj
Inventura dela novomeških atletov v minulem letu
NOVO MESTO — Največji dogodek občnega zbora novomeških atletov, ki je bil minuli petek, je bila samoupravna potrditev sporazuma o sodelovanju novomeške IskreTENEL z atleti in o preimenovanju Atletskega kluba Novo mesto v AK Iskra TEN EL. Športni kolektiv, ki praznuje že desetletje neprekinjenega »članstva« v državni reprezentanci, je v minuli sezoni dosegel vrsto dobrih rezultatov, med katerimi naj omenimo le Cujnikove dosežke v metu kopja, dosežek mladega Igorja Primca, kije trikrat presegel rekord v metu diska, ki je kar 16 let pripadal Zdravku Pečarju. pa rezultat Matjaža Fabjana v teku na 3 tisoč metrov, da ne naštevamo naprej.
Kaj več o lanskih dosežkih novomeške atletske vrste lahko preberete v naslednji Prilogi, tokrat le podatek, da so fantje v minuli sezoni osvojili 11 naslovov republiških prvakov, 17 srebrnih in 9 bronastih odličij, da so bili trikrat državni prvaki, osvojili pa še eno srebrno in bronasto medaljo. Poleg vsega naštetega je Primc osvojil tudi bron na mladinskih balkanskih igrah, v članski konkurenci pajeCuj-niku za las ušlo tretje mesto.
KRATKE IZ RIBNIŠKE DOUNE
• V prvem kolu zimskega rokometnega prvenstva Ribnice za mladince so bili doseženi naslednji rezultati: Inles II — Doni 6:32, Itas — Inles I 15:25, Ponikve — Škofljica 24:17, Donit — Itas 22:17, Inles II — Ponikve 12:29. Vodi Inles s štirimi točkami.
• Ekipa Sodražice je na nedavno končanem prvenstvu Slovenije v malem nogometu, ki je bilo v Ljubljani, zabeležila lep uspeh. Sod-ražičani so izgubili šele v finalu z ekipo Talcev z 0:2, njihovi ostali rezultati pa so takšni: Šodražica — Lira 4:0, Medvode — Sodražica 5:1, Sodražica — Vozila 3:1.
• Rokometaši Inlesa so pred pričetkom spomladanskega dela prvenstva odigrali prijateljsko srečanje z drugoligašem Borcem iz Travnika. Po 60 minutah dobre igre so zmagali gostje z 32:25 (13:11). Strelci za Inles: Čirovič in Ilc po 6, Ambrožič in Lovšin po 3 itd.
• V počastitev 200-letriice poučevanja v OŠ Anton Debeljak v Loškem potoku je bilo pred dnevi organizirano tekmovanje sedemnajstih osnovnih šol ljubljanske regije v veleslalomu. Nastopilo je 62 tekmovalcev, v močni konkurenci pa so imeli največ uspeha učenci iz Ljubljane, medtem ko je Lavrič iz Loškega potoka v svoji kategoriji zasedel tretje mesto.
M. G-č.
DRŽAVNI PRVAKI — Da se v Novem mestu razvija tudi izvrsten srednje in dolgoprogaški rod, o tem govori nedavno državno prvenstvo v krosu, na katerem je novomeška ekipa zmagala v kategoriji starejših mladincev, Fabjan in Vidmar pa sta v pos'amični konkurenci zasedla izvrstno 2. in 3. mesto. Na sliki (od leve): Vidmar, Fabjan, trener Mohorovič, Saje in Mikec.
Državni prvaki v krosu
Uspeh mladincev na prvenstvu v Sinju
Atletski klub Iskra TENEL je na državpo prvenstvo v krosu, ki je bilo v Sinju, poslal moštvo štirih starejših mladincev: lanskega državnega mladinskega prvaka v teku na 3 km Matjaža Fabjana, Bojana Vidmarja, slovenskega prvaka v teku na 5 kmv Poldeta Sajeta in Jožeta Mikca. Že na republiškem prvenstvu, ki je bilo v izredno težkih razmerah, so fantje pokazali, da bi lahko visoko segli tudi na zvezni tekmi, kije bila hkrati izbirno tekmovanje za balkanski kros. Čeprav je Fabjana zadnje tri tedne napadal prehlad, so atleti s trenerjem Mariom Mohoro-vičem z veliko mero samozaupanja pričakovali letošnjo prvo državno prvenstvo. Na startu mladinske kategorije je bilo 49 tekačev. Steza v Šinju je bila sicer precej ravna a brez približno dvesto metrov blatne brozge, v katero so se tekmovalci pogrezali do gležnjev ni šlo. Novomeščani so se prve tri kilometre držali v skupini kakih petnajstih tekačev, sredi
šestkilometrske proge pa je najprej pospešil Vidmar sledilo pa mu je še kakih pet tekmovalcev med njimi tudi Fabjan. Po približno kilometru teka je vodstvo povedel poznejši zmagovalec, za njim pa sta se na drugem in tretjem mestu držala FabjariHn Vidmar. Deseti je skozi cilj pritekel Saje, 16. pa je bil Mikec. Drugo, tretje in deseto mesto novomeških tekačev je iskri Tenel prineslo prvi letošnji naslov državnih pravkov.
Tekači, ki so osvojili prvenstvo so letos od novembra povprečno vsak teden pretekli okrog 100 km. Fabjan, ki je bil že lani najboljši v državi, je letos prvič začel trenirati tudi dvakrat na dan, kar pomeni, daje včasih opravil tudi 10 tedenskih enot treninga. Ostali trenirajo 7- do 8-krat na teden. Velike rezerve so še pri Vidmarju, ki je polno zaposlen, poleg tega mu veliko časa vzame vsakodnevno prevažanje na delo in z dela.
J. P.
Velenju turnir za dan žena
Kar šest ekip se je pomerilo v Novem mestu na tradicionalnem rokometnem turnirju v počastitev 8. marca
Če lahko že po teh srečanjih govorimo o pripravljenosti ekip za spomladanski del prvenstva v republiški ligi, potem so Novomeščanke, ki se poleg Iskre potegujejo za vstop v II. Zvezno ligo, zagotovo razočarale, prijetno pa so presenetile igralke Branika in Vete. V treh tednih, kolikor jih je preostalo do prvega spomladanskega kola, čaka torej novomeščanke še precej dela. Zapišimo za konec še, daje bila najboljša strelka turnirja Stanja Jeričizltasaz20 zadetki, za najboljšo igralko so razglasili Buničevo iz Branika, najboljša vratarka je bila Topolškova iz Velenja, medtem ko je pokal za fair play prejela ekipa kočevskega Itasa.
Končni vrstni red: 1. Velenje, 2. Branik, 3. Veta.
NOVO MESTO — V počastitev 8. marca so dolenjski rokometni delavci minuli vikend pripravili tradicionalni rokometni turnir, na katerem so nastopile vrste Velenja, Vete.Ferrotehne, Itasa, Branika in Novega mesta. Zmaga drugoligašic iz Velenja je bila sicer pričakovana, vendar so jo izborile s precejšnjo težavo.
Rezultati: Velenje — Veta 20: 12(9:5), Ferrotehna — Itas 19:12 (11:5), Novo mesto — Ferrotehna 17:11 (8:5), Itas — Velenje 11:17 (4:10), Branik — Ferrotehna 14:14(6:8), Veta — Itas 21:15 (8:7), Branik — Novo mesto 13:11 (8:4), Novo mesto — Veta 17:18 (6:10), Velenje — Branik 14:13 (8:7).
Prejeli smo
Nepričakovano družbeno varstvo
Odstavljeni vodja delovne skupnosti ZTKO o svojem 10-mesečnem delu
Telesna kultura je v občini Novo mesto nedvomno eno od področij z najbolj množičnim interesnim delovanjem občanov, zlasti mladih. Biti nekaj, pa čeprav samo sekretar, v tako množični dejavnosti je zelo nehvaležno. Na šport se pač vsak spozna in lahko ure in ure razpravlja o njem. Vsem pa le ni dana možnost, da bi glasno povedali mnenje o delu ljudi v mali delovni skupnosti, ki ni mogla živeti, kot bi bilo potrebno.
Odločitev o ukrepu družbenega varstva v delovni skupnosti ZTKO Novo mesto je odstavila tudi nekatere funkcionarje ZTKO in OTKS. Kot odstavljeni vodja službe želim komentirati vse dogodke, ne želim pa z nikomer pričeti polemike. Želim navesti konkretna dejstva, ki so ob uspehih novomeškega športa v letu 1985 povzročila zadnje stanje, ki nam vsem ni v ponos, še manj pa v dobro.
Vsi se moramo zavedati, da smo v zadnjih treh letih dosegli splošno zaupanje, da so se finančna sredstva uporabljala namensko za področja, dogovorjena s programi, zlasti'še za dvig materialne baze in množično vključevanje ljudi v organizirane oblike redne vadbe. Te nove oblike so zlasti: igre pod dedovo lipo, veslaška regata, baklada na Krki, atletska pionirska olipiada, tek prijateljstva in spominov, družinski veleslalom. Ob redni dejavnosti ZTKO (preko 70 različnih prvenstev) je delovna skupnost strokovno tehnično sodelovala še pri dva meseca trajajočih pripravah na 18. zlet bratstva in enotnosti v Sisku, pri mesec dni trajajočih pripravah za BAKOP, dva meseca trajajočih pripravah na 39. prvenstvo LAO, teden dni trajajočih pripravah na pionirsko olimpiado, mesec dni trajajočih pripravah na 20. jubilejni kros Dela. Ocene strokovnjakov po izvedbi vseh omenjenih prireditev so bile več kot spodbudne. Ob stalnih naporih zaposlenih se je dvigala napetost med nami delavci, kar je razumljivo. Ob koncu leta smo vsi pričakovali kaj drugega od ukrepov družbenega varstva, ki so jih povzročili »medse-
bojni odnosi« v že leta nedorečeni službi.
Priznavam, da časovno nisem bil kos, da uredim vso nakopičeno problematiko neusklajenih samoupravnih aktov (sporazum o združevanju delavcev, statut, pravilnik o delovnih razmerjih, pravilnik o delitvi dohodka), ki so bili sprejeti na referendumu ter kasneje oblikovanem pravilniku o razvidu del in nalog ter stanovanjskem pravilniku. Pomoč sem pričakoval od pravne službe SIS, kar pa ob tako natrpanem programu ni bilo mogoče storiti. Cas 10 mesecev na mestu vodje je prekratek, da bi lahko v delovni skupnosti uredil vse, kar je bilo potrebno. Da zmanjšam svojo krivdo, navajam še druga dejstva. Nedopustno je, da predsednik zbora delegatov na seji zbora ni speljal mojega imenovanja za sekretarja, če je predsedstvo ob soglasju OK SZDL oblikovalo takšno mnenje. Nenormalno je potekalo tudi delo OTKS v letu 1985, ker ni bila sklicana nobena seja predsedstva. Sklicane so bile samo tri skupščine od običajnih petih, nerešene so ostale naloge ureditve premoženjskega stanja. Ni bila oblikovana usmerjevalna politika sveta za telesno kulturo pri OK SZDL in ni bilo problemske konference o podružbljanju telesne kulture. Odločilna soglasja o zaposlitvi dveh strokovnih sodelavcev (za poročje zleta in vrhunskega športa) so padla na nesklepčne poletne seje, zaradi česar sta bila delavca nameščena brez ustreznih sklepov. Oba predsednika OTKS in ZTKO, nista bila toliko odsotna, da se ni očita koncentracija oblasti.
Novinarju Bojanu Btidju oporekam, da navaja dežurne resnice, ki so daleč od pravih vzrokov, da se sam ni nikoli potrudil zvedeti kaj več o programu ZTKO in skupne službe in da so mu novice, ki smo jih pošiljali ali osebno prinašali, ostajale v predalih. Informacije v članku »Šport financiral tudi zabave« pa so prava zmeda, ker zajemajo obdobje dobrih petih let, ne pa stanje, ki ga v petih točkah navaja sklep o ukrepu družbenega varstva. V tem času so delovno skupnost zapustili trije sekretarji in tri računovodkinje. Zmeda je bila odpravljena že v letu 1984 in lahko trdim, daje leto 1985 po izvedbi programa načrtovane dejavnosti, po finančnem poslovanju in celotni izvedbi menjave dela najuspešnejše. Trditev želim podkrepiti. Na skupnem računu ZTKO je bilo ločeno vodeno poslovanje ZTKO, delovne skupnosti in odbora območne skupnosti, kar je razvidno iz ločenih realizacij in periodičnih obračunov, ki so bili obravnavani in posredovani ZTKO, OTKS in OSTŠD. SDK od društev ne zahteva periodičnih računov. Posredovali smo jih le planski službi za primerjalno obdelavo. Osebni dohodki so bili oblikovani po pravilniku z upoštevanjem Uspešnosti dela, kar je povzročalo določene težave, vendar si ni nihče določil osebnega dohodka sam, tudi vodja ne. Računovodkinja ga je izračunala iz dohodka prejšnjih sekretarjev z upoštevanjem odnos 1:3 glede na snažilko. Povprečni osebni dohodek vodje je v letu 1985 znašal
105.000	din.
Težko bi mi bilo dokazati, da si nisem prizadeval doseči kar največ tudi v urejanju medsebojnih odnosov v delovni skupnosti. Vedno sem si prizadeval, da bi bilo delo kot največja družbena vrednota edini kriterij tudi na področju novomeškega športa, brez stalnega vmešavanja peščice ljudi, ki mislijo, da se da vse doseči kako drugače, in ne z delom.
JOŽE PEČNIK
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 7. III.
9.00 TEDNIK
10.00 PESEM GIBA: Ballets Rousses
11.50 PROPAGANDNA ODDAJA
11.55	Kulm: Sf v SMUČARSKIH POLETIH, prenos
15.45 — 00.25 TELETEKST
16.00 TV MOZAIK, ponovitev dopoldanskih oddaj
17.25	POROČILA
17.30	OŽIVELE STRANI, zadnji del nanizanke
17.50 MERL1N, 5. del nemške nadaljevanke
18.15	STRES: Kaj je stres, L del izobraževalnega niza
18.45 RISANKA
19.00 DANES
OBZORNIK LJUBLJANSKEGA
OBMOČJA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	BOJ PROTI LEVKEMIJI, angleška znanstveno-(Iokumentama -oddaja
20.45	REZERVIRAN ČAS
21.00	Priština: IZBOR JUGOSLOVANSKE POPEVKE ZA PESEM EVROVIZIJE, prenos
22.30 DNEVNIK
23.35	POD KRINKO, 8. del ameriške nanizanke
DRUGI PROGRAM
8.10	Test — 8.2*FDaj mi krila — 8.55 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.25 Poročila — 13.45 Test—14.00 TENIS SFRJ:SZ — 18.30 Zagrebška panorama — 19.30 Dnevnik — 20.00 Vizuel-
na glasba — 20.45 Včeraj, danes, jutri
— 21.00 Zapisi z nebotričnika-- 21.50 Nočni kino
TV ZAGREB
8.10	Poročila — 8.15 Videostrani —
8.25	Daj mi krila — 8.55 TV v šoli —
10.35	TV v šoli — 12.25 Poročila —
12.30 Prezrli ste, poglejte — 12.30 Smučajmo vsi— 13.30 Jugoslovansko-albanski odnosi — 14.30 Goli z evropskih nogometnih igrišč — 15.00 TV v šoli — 16.00 Dober dan — 17.25 Kronika občine Reka— 17.45 Daj mi krila
— 18.15 In tudi letos— 18.45 Številke in črke (kviz) — 19.05 TV koledar —
19.30 Dnevnik —20.00 Vihre vojne (8. del) — 21.00 Izbor jugoslovanske popevke za pesem Evrovizije — 23.20 Poročila
SOBOTA, 8. III.
7.45 — 23.15 TELETEKST
8.00	POROČILA
8.05	Tone Pavček: KAJ JE NAJLEPŠE
8.20 TAM JE VRTEC, TAM JE GRAD
8.30 OŽIVELE STRANI, 10. del nanizanke
8.45 LUTKOMED1JA, 5. del otroške serije
'9.10 KUŽA LUŽA, pravljični portret akademskega slikarja Danijela Demšarja
9.20 POTOVANJE SKOZI OSONČJE: Odiseja Jupiter, 9. del ameriškega niza
9.50 MATI GRE V AMERIKO, dokumentarni film
10.15 ČAROBNA VRVICA
10.20 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: Vzhodna Štajerska — 1. oddaja
10.50 ŠČEPEC SIRNEGA SVETA: Zelišča, ponovitev zadnjega dela
11.15 LJUDJE IN ZEMLJA, ponovitev
11.55	Kulm: SP V SMUČARSKIH POLETIH
15.30 PETELIN NA DRSALKAH,
sovjetski mladinski film
16.20	POROČILA
16.25	SP V ROKOMETU — TEKMA ZA 1. MESTO
18.00 KRATKI FILM
18.30 KNJIGA
18.45 RISANKA
19.00 DANES TURISTIČNI GLOBUS
19.30 DNEVNIK
19.45 VREME
19.50	ZRCALO TEDNA
20.15	ANNINA ZGODBA, kanadski
film
Annina zgodba je zgodba njene travme. Ker se starša razideta, jo za »prehodni« čas pustita pri babici in stricu na deželi, kjer naj bi v miru užila poletje. Toda zgodi se nasprotno. Pastoralno okolje, preprosto življenje in veselje otroštva izniči stric, ki posili malo Anno, prestrašena in šokirana deklica pa zaradi stričeve grožnje molči. Minejo leta in deklica postane dekle, vendar se še zmeraj boji življenja. Kar opazi pri mami in njenih ljubezenskih razmerjih, njen odpor do moških še stopnjuje. Edina svetla stvar v njenem življenju je glasba, toda svojo travmo mora Anne razrešiti
drugje.
21.35	DNEVNIK
21.50	ŽENSKA V NOB, dokumentarna oddaja
22.45	V1DEOGODBA
DRUGI PROGRAM
13.45	Test — 14.00 Tenis SFRJ:SZ —
17.00 Mostovi so kot mavrica— 18.00 Košarka Partizan:Zadar — 18.30 Iz prve roke— 19.30 Dnevnik — 20.00V družbi z... — 20.30 Človek in čas —
21.00 Poročila — 21.lOŠportnasobota — 21.30 Glasbeni večer
TV ZAGREB
8.45	Poročila — 8.50 Videostrani —
9.00	TV v šoli — 11.55 SP v smučarskih poletih — 15.10 Sedem TV dni —
15.40	Narodna glasba — 16.10 Poročila — 16.25 SP v rokometu — 18.00 Košarka Partizan:Zadar — 18.30 Iz prve roke — 19.30 Dnevnik — 20.00 Moški in ženska (francoski film) —
21.50	Dnevnik — 22.05 Od našega dopisnika iz Varšave — 23.35 Poročila
NEDELJA, 9. III.
8.25	— 22.15 TELETEKST
8.45	ŽIV ŽAV
9.35	MERLIN, ponovitev 5. dela
10.00	VEČNI KLIC, 8. del sovjetske nadaljevanke
11.10	VEČER SLOVENSKE NARODNOZABAVNE GLASBE, 1. oddaja
11.55	Kulm: SP V SMUČARSKIH POLETIH
15.30	CARMEN, baletna oddaja španske TV
16.20	POROČILA
16.25	ŽIVLJENJE OB MEJI, skupna oddaja MTV — studio Pecs in ljubljanske TV
17.20	POD LIPO, prenos iz Martincev pri Sremski Mitroviči in iz Žabnicepri Kranju
18.50	RISANKA
19.00 DANES KO ŠE NE BOLI
19.30	DNEVNIK
19.45	ŠPORT 19.53 VREME
20.00 G. Mihič: SIVI DOM, 9. del nadaljevanke
21.00 ŠPORTNI PREGED
21.45	JAZZ NA EKRANU: Ansambel Quatebriga — 2. oddaja
22.10	POROČILA
DRUGI PROGRAM
14.00 Tesin SFRJ:SZ - 18.25 Neobvezno — 19.10 Prometni krog— 19.30 Dnevnik — 20.00 Podobe časa 1760—2060 (2. del dok. serije) —
21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Flandrijski lev (2. del nadaljevanke) — 22.10 Stereovizija
PONEDELJEK, 10. III.
9.00	ZRCALO TEDNA
9.20	PESEM GIBA: Jazz balet in
Jerome Robins
9.40 NAŠI OLIMPIJCI: Smučarski tekači
15.40 — 22.45 TELETEKST
15.55- TV MOZAIK — ponovitev dopoldanskih oddaj
17.25	POROČILA
17.30	BELA VRANA
17.50	LUTKOMENDIJA, 6. del nadaljevanke
18.15	IZROČILA, oddaja TV Sarajevo o ljudskih običajih
18.45	RISANKA
19.00 DANES
PODRAVSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	VIHRE VOJNE, 8. del nadaljevanke
21.00 AKTUALNO
21.40	GLASBENI VEČER
22.30 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
8.30 Naš prijatelj Tito — 8.45 Oživele strani — 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 18.00 Beograjski TV spored — 19.00 Športni grafikon — 19.30 Dnevnik — 20.00 Pota spoznanj — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.25 Dinastija — 22.20 Čas knjige
TOREK, 11. III.
9.00 PRED IZBIRO POKLICA: Poklici v turizmu in gostinstvu
9.30 ČLOVEKOVO TELO: Koža
9.55	SLIKARSTVO XX. STOLETJA: Zlomljene oblike
15.45	— 23.10 TELETEKST
16.00 TV MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev dopoldanskih oddaj
17.25	POROČILA
17.30 MPF CELJE 85 — 2. oddaja
18.00 PERISKOP
18.45	RISANKA
19.00 DANES POSAVSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.05	D. Jančar: VELIKI BRILJANTNI VALČEK, 2. del TV priredbe predstave Drame SNG Ljubljana
21.40	INTEGRALI
22.55 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
8.30	Otroška oddaja — 9.00 TV v šoli
— 10.35 TV v šoli —12.30 Poročila—
17.25	Dnevnik — 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Tokovi samoupravljanja
— 18.45 Rumena laguna (humoristična serija) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Po sledeh ljudske umetnosti — 20.45 Žrebanje lota.— 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Po poteh svobode —
21.50	Antun Vramec (izobraževalna oddaja)
SREDA, 12. III.
9.00 Etbin Kristan: KATA VRAN-KOV1Č, pr snetek predstave SSG Trst
15.55 — 22.40 TELETEKST
16.10	TV MOZAIK — ponovitev dopoldanske oddaje
17.25	POROČILA
17.30 DEČEK Z ZELENIMI PRSTI, 1. del
17.45 KO SE KORENIN ZAVEMO: Prva partizanska pomlad, 6. del dokumentarne serije
18.45 RISANKA
19.00 DANES CELJSKI OBZORNIK
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.05	Film tedna: NEDOLŽNI SVETNIKI, španski film
Znani španski režiser Mario Camus je s svojim zadnjim filmom o »svetih nedolžnežih«, kot v Španiji imenujejo ljudi, ki so kakorkoli duševno zaostali, izrisal podobo sodobne Španije, obremenjene s patriarhalno tradicijo. Film pripoveduje zgodbo kmečke družine, vključene v špansko veleposestvo in ujete v stoletja trajajoče odnose med gospodarjem in kmetom. Člani družine, ki je 4H,seh ozirih na voljo svojemu gospodarju, sanjarijo o boljši prihodnosti, a se volja njihovih gospodarjev in njihovo oblastništvo, ki traja že stoletja, tudi nekaj nepremagljivega. Vse dokler se duševno
zaostali Azarijas z nasiljem ne upre nasilju gospoddarja.
21.55	DOKUMENTAREC MESECA: VARUH
22.25	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
8.30 Benji, Zax in deček iz vesolja —
9.00	TV v šoli — 10.35 TV v šoli —
12.30 Poročila — 17.25 Dnevnik —
17.45	Benji, Zax in deček iz vesolja —
18.15	Beograd na filmu — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Koncert .v galeriji Sanu (resna glasba) — 21.00 Oskar Herman — 21.45 Dobro jutro, jazzarji
ČETRTEK, 13. III.
9.00	PEKINŠKO PREPOVEDANO MESTO, japonski dokumentarni film
15.40	— 23.55 TELETEKST
15.55	TV MOZAIK, ponovitev dopoldanske oddaje
17.25	DANES VOLIMO
17.30	ZGODBE O POLUHCU: Kako je Poluhec spoznal čarovnika, 10. del nanizanke
17.45	POTOVANJE SKOZI OSONČJE: Jasnejša slika Jupitra, 10. del ameriškega niza
18.15	MOZAIK KRATKEGA FILMA: ZLATA MRZLICA, sovjetski film
18.35	RISANKA
19.00	DANES
SEVERNOPRIMORSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
20.05	TEDNIK
21.10	F. S. Fitzgerald: NEŽNA JE NOČ, 1. del angleške nadaljevanke Nadaljevanka je nastala po istoimenskem romanu F, S. Fitzgeralda in je vznemirljiva ljubezenska zgodba o bogatih Američanih, ki uživajo v Evropi v dvajsetih letih tega stoletja. Zgodba se začne leta 1917 v Ziiruchu, kjer se uspešen mlad psihiater Dick zaljubi v shizofrenično bogatašinjo Nicole in se z njo poroči, čeprav mu prijatelji to odsvetujejo. Postaneta očarljiv par. ki uživa razposajeno in
brezskrbno življenje v krogu veselih prijateljev.
POPRAVEK
Pri zahvali za Barbaro JANAKOVIČ,
ki je bila objavljena v prejšnji številki, je - bil pomotoma objavljen priimek JANKOVIČ. Pravilno je JANAKOVIČ. Se opravičujemo!
Pri zahvali za GRETO VIDOŠ, kije bila objavljena v prejšnji številki, je bilo v verzu pomotoma 2-krat objavljena beseda ljubezen. Pravilno je »ljubezen, bolezen in trpljenje...« Se opravičujemo!
\
POTA
Vsak dan šest kaznivih dejanj
Tako pravi inventura lanskoletnega dela novomeške UNZ, ki pokriva štiri dolenjske občine — Med storilci je vse več otrok
ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, TREBNJE — Na območju štirih dolenjskih občin, ki jih s svojim delom pokriva novomeška UNZ, je bilo v minulem letu zabeleženih nekaj več kot šest kaznivih dejanj na dan. Ali je to malo ali veliko, je stvar posebne analize, dejstvo pa je, da število lanskih 2.379 obravnavanih kaznivih dejanj na Dolenjskem pomeni domala 5-odstoten padec v primerjavi z letom poprej.
niso storili primeru.
niti v enem samem
dežurni
poročajo
UKRADEL AKUMULATOR —V času med 24. in 28. februarjem je neznani storilec ukradel akumulator iz osebnega avtomobila 32-letnega Jožeta Glihe iz Velikega Gabra. Gliha je z dejanjem oškodovan za 20 tisočakov, o storilcu pa zaenkrat še ni sledi.
ZA DVESTO TISOČAKOV ŠKODE — 1. marca ob 3. uri ponoči je 43-letni Jurij Posinek iz Celja peljal osebni avto, za katerega je imel pripelo prikolico, na njej pa igralni avtomat, iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Mokri-* cah ga je zaradi prevelike hitrosti pričelo zanašati, tako da je vozilo »zašlo« na levo stran ceste, takrat pa je iz nasprotne smeri z osebnim avtom pripeljal Beograjčan Jovan Milič. Pri oplaženju je nastalo za 200 tisoč din škode, kako pa j bilo z igralnim aparatom, miličniško poročilo ne omenja
S PUŠKO STRELJAL PO VASI
MALI KAMEN — Krški miličniki so 2. marca ob 4.40 elanu lovske družine Veliki Kamen pri Senovem 24-letnemu Rajku Kukovičiču iz Malega Kamna, odvzeli lovsko puško. * katero je. hrabro streljal po vasi. Pokazalo seje. da je bil Kukovičič v domači vasi na fantov ščini, kjer se je vinjen prepiral in celo izzival pretep. V jezi je nato odšel domov po puško, z njo streljal po vasi. dokler -ga rista prijela vaščana, mu odvzela orožje in o dogodku obvestila miličnike.
SE: ZARADI LAHKOMISELNOSTI OB ŽIVLJENJE?
NOVO MESTO — V poročilu o hudi delovni nezgodi v tovarni zdrav il Krka je tiskarski škrat Jožela Ogulina preimenoval v Janeza Ogulina. Janezu se za morebitne nevšečnosti, kijih je imel s tem v zvezi, opravičujemo.
Uredništvo
Igra s števil kanti iz raznih statistik je lahko včasih hudo dolgočasna in nezanimiva, vendar to zagotovo ne velja za podatek, da so uslužbenci novomeške UNZ lani podali ovadbe kar za 194 kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, kar je domala tretjino nad predlansko številko. Resda sodijo v to poglavje kriminalna tudi gozdne tatvinein krivolov(ta seje povečal za lOOodstotkovl), vendar je bilo v minulem letu tudi 15
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Ena najodmevnejših akcij, ki so jih v minulem l<*tu izvedli delavci novomeške UNZ s svojimi hrvaškimi kolegi, je bila brez dvoma tista, v kateri so zasegli kar 10 tovornjakov in tri delovne stroje. Imena lastnikov teh vozil se baje niso ujemala z imeni oseb, ki so ta vozni park uvozile. Ali manj učeno: nekdo je svojo uvozno pravico velikodušno izkoristil za prijateljsko uslugo. Plačano seveda.
• V strukturi kaznivih dejanj v novomeški IMV se je pojavila novost: izginila je osemnajstica. Očitno seje nekdo, ki je slišal, da je IMV pred dnevi podobno vozilce poklonil našemu znanemu skakalcu Primožu Ulagi, hotel obdariti pač sam. Če že ne zna skakati, ima pa vsaj pogum. Tega pa celo Ulagi včasih zmanjka.
• Na območju novomeške UNZ je bilo lar.i 18 prekinitev dela, od tega jih je bilo 9 povezanih z izsiljenim sestankom, in 49 primerov nezadovoljstev. Kje drugje bi temu rekli preprosteje— 18 štrajkov, v 49 primerih pa je ostalo pri poskusu.
• Obpodatku.dasodolenjskimi-ličniki lani zaradi vožnje pod vplivom alkohola odvzeli kar 703 vozniška dovoljenja, se bo potrebno resno zamisliti. Kajti, kaj bo šele letos, ko po dolenjskih zidanich žubori večidel primorska kapljica, ta pa je alkoholno precej močnejša od cvička!?
primerov zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe, bilo je 30 poneverb, 12 primerov nedovoljene trgovine in celo 5 primerov neupravičenega in kaznivega dajanja daril. In ta kazniva dejanja so v minulem letu stala družbo natanko9,951.144 din! Morda tem podatkom na rob le še dve zanimivosti. Prva je ta, da je bilo za omenjena kazniva dejanja obravnavanih 200osumljencev, med njimi pa je očiten porast števila direktorjev in poklicev v gostinstvu in turizmu. Druga zanimiva ugotovitev pa je brez dvoma da niti inšpekcijske službe niti drugiorgani, ki bi morali o tovrstnih kaznivih dejanjih obvestiti organe za notranje zadeve že po uradni dolžnosti, tega
POJASNILO
V zvezi s člankom »Zastaranje je predpisal zakon, nejavni tožilec« v Dolenjskem listu 27. februarja bi bilo potrebno popraviti dve navedbi: v tistem delu članka, kise nanaša ria problematiko s piralenom (PCB), je govor o zastarevanju kaznivih dejanj. Vendar je bila pravna oseba (Iskra) v postopku zaradi gospodarskega prestopka (in ne kaznive-ga dejanja), za katerega pa veljajo določbe o zastarevanju kaznivih dejanj.
V delu, kjer je govor o zastarevanju umora . petih ljudi, pa je potrebno pojasniti, daje »relativna« zastaralna doba 25 let, in ne 10 let.
Temeljni javni tožilec: NIKO BRICELJ
ROKA ZAŠLA POD IGLIČAST VALJ
NOV O MESTO — V novomeškem Novoteksu je prišlo 26. februarja do delovne nezgode, v kateri seje huje poškodoval 35-letni Mirko Bajc iz Snidenje vasi. Bajc je tega dne hotel očistiti mikalni stroj tekstilnih vlaken in kosmičev. Odprl jezaščitni pokrov in z roko segel pod ig ičasti valj, Ker pa stroja pred delom ni izključil, gaje valj zgrabil za levo roko, mu odtrgal mezinec ter poškodoval še ostale prste. Bajca so odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.
Ob inventuri lanskega dela novomeške UNZ seje potrebno dotakniti še dveh področij:	na-
raščajočega mladoletniškega kriminala in delinkventnosti pri Romih. V minulem letuje bilo namreč odkritih kar 261 kaznivih dejanj, ki sojih storili mladoletniki, to pa je za domala 36 odstotkov več kot leto poprej. Prav tako je krepko narastlo tudi število mladoletnih storilcev (od 213 na 316), še posebej pa zaskrbljuje, daje med mladimi tatiči in vlomilci tudi vse več otrok. Lani jih je bilo že 115, leto poprej 64. Ob teh podatkih bi se morale zamisliti tudi druge, za to področje poklicane službe.
in za konec'še beseda, dve o romski kriminaliteti. Lani je 437 Romov storilo 279 kaznivih dejanj, največje šlo za kraje poljščin, kokoši, vlome v shrambe, v zadnjem času pa tudi tatvine avtomobilskih delov, karjedo-kaz več, da je motorizacija segla tudi v romske vrste. Morda še ta podatek: starostna struktura romskih storilcev se lani bistveno ni spremenila To pomeni, da je vsak tretji storilec otrok ali mladoletnik!
B. BUDJA
Izločili osem tisoč vozil
Na dolsnjekih cestah lani 324 nesreč in 39 smr-tnih žrtev — 750 odvzetih vozniških dovoljenj
ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO,TREBNJE—Nadolenjskih cestah je bilo v minulem letu 324 prometnih nezgod. V njih jeizgubilo življenje kar 39*oseb, huje in lažje poškodovanih pa jih je bilo416. Tako krvav davek gre v prvi vrsti pripisati neprimerni hitrosti pa zatem neupoštevanju prednosti, nepravilnemu prehitevanju in še bi lahko naštevali. Vendar ne gre, da svojega deleža, ki pa ga žal nihče ne ugotavlja, ne prepišemo še slabim cestam, pomanjkljivi prometni signalizaciji, nezadovoljivi notranji kontroli v delovnih organizacijah, ki opravljajo javne in druge prevoze, da ne omenjamo vsega.
Prav zaradi naštetega so imeli dolenjski miličniki v minulem letu polne roke dela. Vložili so kar 4.811 predlogov za uvedbo postopka o prekršku, na kraju samem , so kaznovali 21.410 kršiteljev, izdali pa še 764 plačilnih nalogov. Zalkotestomjebilo preizkušenih 664 voznikov, 750-im pa so lani vzeli vozniško dovoljenje, veliki večini teh zaradi vožnje pod vplivom alkohola.
Tem, na videz sicer suhoparnim podatkom dodajmo še to, da je bilo lani na dolenjs:kih cestah izločenih iz prometa kar 8 tisoč vozil. Nekaj zaradi počasne vožnje, velika večina pa zaradi tehničnih okvar, poteka veljavnosti registracije, nekaj pa tudi zaradi poškodb v prometnih nezgodah.
Dejstvo je, da se na Dolenjskem lahko postavimo z zanesljivo najslabšimi cestami v Sloveniji. O tem ne nazadnje priča pregled vozišč, ki so ga že lansko pomlad opravile dolenjske enote milice in o pomanjkljivostih obvestile novomeško Cestno podjetje. Kakšnih posebnih rezultatov na vse to ni, prav gotovo pa je svojevrsten paradoks tudi, da magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom, ki jc ne le ena najprometnejših slovenskih cest, pač pa tudi najnevarnejša in najbolj krvava, nič ne kaže, da bi prišla na prioritetno listo izgradnje novih cestnih površin. Le črni statistiki in krvavemu ugledu dolenjske magistrale gredo takšne odločitve v prid.
B. B.
Ogenj jim je pobral vse
Beletovi iz Gorenjega Vrhpolja so po uničujočem požaru ostali brez strehe nad glavo
Za eno nezgodo 11 dni nedela
V rudniku Kanižarica lani 119 nesreč — Največji krivec: slaba organizacija dela — 11,5 izgubljenega delovnega dneva na nezgodo
KANIŽARICA — V preteklem letu seje v rudniku Kanižarica zgodilo 119 nesreč, kar je sicer za 78 manj kot leto poprej, vendar se zavedajo, da je nezgod glede na število zaposlenih še vedno preveč. Predvsem vzbuja skrb to, da se je število izgubljenih delovnih dni na nezgodo povečalo od slabih 10 na 11,5.
Kar 111 nesreč se je zgodilo vjami — od tega so bile 3 hujše — največ pa jih je bilo zaradi slabe organizacije dela, potem vpliva delovnega okolja in le pri dveh jebil krivecčlovek. Najpogosteje je prišlo do nesreč pri transportu repromateriala, delavci pa so si največkrat poškodovali roke. Zanimivo je, da so med
Na poledenelem vozišču v smrt
Huda prometna nesreča pri Beli cerkvi
BELA CERKEV — V nedeljo 2. marca, je prišlo na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri Beli cerkvi do hude prometne nezgode, v kateri je izgubil življenje 31-letni Alil Beriša iz Krušev-ca, začasno zaposlen v Zahodni Nemčiji.
Beriša je tega dne okoli 19. ure peljal osebni avto proti Zagrebu, pri Beli cerkvi pa je v levem in nepreglednem ovinku dohitel tovornjak cestnega podjetja, ki je posipaval vozišče. Beriša je vozilo prehitel, na poledenelem vozišču pa ga je pričelo zanašati. Vnovič je zapeljal na levi vozni pas, takrat pa je po njem iz nasprotne smeri pripeljal avtobus, last zahodno-nemškega državljana Georga Huberta. ki ga je vozil 39-lctni St jc -pan Varga. V silovitem trčenju, po katerem je avtobus osebno vozilo potiskal še kakih 25 metrov, jc dobil Beriša tako hude poškodbe, da jim je na kraju nesreče podlegel. Med potniki v avtobusu ni bil nihče ranjen, materialne škode pa je bilo za okoli 2 milijona din.
poškodovanimi daleč na prvem mestu delavci* ki imajo eno do pet let delovne dobe, ki torej še nimajo dovolj izkušenj in občutka za varno delo. Največ nesreč seje zgodilo sredi delovnega časa, med poškodovanci so najpogosteje nekvalificirani delavci, medtem ko zdravljenje najpogosteje traja od enega do šest dni.
V rudniku poudarjajo, da je bilo lani manj nesreč predvsem zaradi tega, ker je bila manjša” flnktuacija delovne sile, saj seje na novo zaposlilo 61 delavcev, leto poprej pa kar 104. Z internim izobraževanjem seje povečalo tudi število kvalificiranih in polkvalificiranih kopačev. Seveda delavci tudi bolj upoštevajo predpise o varstvu pri delu, vidni pa so tudi uspehi prizadevnega nadzorno-tehničnega osebja in službe varstva pri delu.
Vendar jih čaka letos tudi na tem področju ^veliko dela. Glede na
V BLOKU GORELO
SENOVO — 28. februarja nekaj čez polnoč je prišlo do manjšega požara v stanovanju Vere Čanželj na Senovem. Lastnica seje to noč prebudila in zavohala dim. o tem obvestila gasilce, ki so bili hitro na mestu nesreče. Pokazalo seje. da seje zaradi razpoke nadimni-ku vnel tram pod lesenim podom in vsa sreča, daje bila intervencija pravočasna, sicer bi se lahko vse skupaj tragično končalo.
VLOM V PISARNO
MOKRICE — 27. februarja proti večeru je nekdo vlomil v pisarno konjeniškega kluba v gradu Mokrice in odnesel fotoaparat in jahalne rokavice. Že kmalu pa so miličniki odkrili storilca. Dejanja je utemeljeno osumljen 22-letni Branko Š., ki prebiva na gradu in je tudi zaposlen v konjeniškem klubu. Pri njem so našli tako fotoaparat kot rokavice in oboje vrnili lastniku.
težke odkopne pogoje, ki jih pričakujejo pri odkopavanju premoga v južnem polju, bo potrebna še boljša, predvsem pa usklajena organizacija dela. Že težki montansko-geološki pogoji so namreč za investicijo velika ovira, zato bodo morali paziti, da ne bo dodatnih ovir s projektno dokumentacijo, finančnimi sredstvi ipd.
B. M.,
GORNJE VRHPOLJE PRI ŠENTJERNEJU — Preko 5 milijonov dinarjev škode je povzročil požar, ki seje 25- februarja okoli 22. ure pojavil v stanovanjski hiši 35-letnega Jožeta Beleta iz Gornjega Vrhpolja pri Šentjerneju.
Tisti večerje Bele pred spanjem očistil krušno peč, žerjavico pa potisnil v kot kurišča, ki ga je zaprl z zasilnimi vrati. Poleg teh je nato naložil drva, da bi se do jutra, ko je
Z AVTOM ZBIL PEŠAKINJO
NOVO MESTO — 56-letna Emilija Jevšek iz Novega mesta je24. februarja šla peš z Ljubljanske ceste proti Kettejevemu drevoredu. Ko je prišla do odcepa pri parkirišču pred upravno stavbo SGP Pionirje prečkala vozišče in stopala poparkirneni prostoru. Prav takrat je po ulici Kettejevega drevoreda z osebnim avtom pripeljal 24-letni ’ Radenko Miloševič iz Novega mesta in zavijal na parkirišče. Pri tem jj s prednjim delom vozila zadel pešakinjo.da so jo morali odpeljati po zdravniško pomoč v novomeško bolnišnico.
UKRADLI HLADILNO SKRINJO
DRNOVO — V noči na 27. februar je izpred bencinske črpalke na Drnovem izginila hladilna skrinja, v kateri je bilo več sokov in piva. Storilec je najprej izključil električni kabel, nato odtrgal obešanko, s katero je bila skrinja pripeta, in jo mirno odpeljal. Za storilcem še poizvedujejo, črpalkarji pa so oškodovani za 100 tisočakov. Kot zanimivost omenimo, da je bilo v črpalko na Drnovem vlomljeno tudi dva dni popreje, storilec je poskušal nasilno odpreti blagajno, vendar brez uspeha. Odšel je praznih rok.
Vsakodnevni boj s snegom
Kočevje ima zaradi ostrejše klime z njim več dela, kot ga imajo drugje — Strah pred februarskim obračunom
KOČEVJE — Kojimjetozimona Štajerskem zapadlo pol metra snega, je bil že prekinjen promet, otroci niso mogli v šole, delavci ne v službo, bolniki ne k zdravniku itd. Pri nas na Kočevskem pa je tako visok sneg nekaj običajnega, zato kljub skoraj neprestanemu sneženju promet ni bil toliko oviran, da ne bi iz vsake vasi lahko prišel ven vsak krajan, če je imel nujen opravek.«
Tako nam je zagotovil Josip Abramovič. direktor kočevskega tozda Cestnega podjetja Novo mesto, s katerim smo se pogovarjali minuli teden.
Sneg, ki je bolj ali manj padal ves februar, je zahteval neprestano pluženje,, da so člani delovnih ekip spali včasih ves teden le po dve un na dan, ves ostali čas pa prebili na strojih.
To je zahtevalo tudi veliko materiala, saj so porabili že 700 ton soli (in naročili novih 250tofi), pri zasebniku in ZKGP pa so nakupili 1.500ton posipnega materiala.
V januarju, ko še ni bilo prave zime, so porabili za zimsko službo 41 milijonov dinarjev (za vsak mesec zimske službe dobe od novega leta dalje po 40 milijonov), groza pa jih je. kaj bo pokazal februarski obračun, Josip Abramovič: »Na Kočevskem so ko je skoraj vsak dan snežilo. Pluže-	posebne klimatske razmere in ni nič
njuZKGPsoseodpovedali(razenza	posebnega, če sneži po 3-krat na
območje Drage), ker je za njihov teden.«
proračun predrago, saj stane ura pluženje 18.000 din. V zameno so sklenili pogodbe z zasebniki, ki jim plačajo na uro po 5 do 7.000 din. Žal pa imajo ti prelahke traktorje in premalo izkušenj, da bi bilo njihovo delo opravljeno kakovostno. Zato je treba za njimi popravljati z ekipami Cestnega podjetja. V Kočevju imajo le dve ekipi za zimsko službo, vsako . zimo pa jim pride ria pomoč po 7 ekip iz novomeškega tozda CP Gradnje, tri ekipe pa še za območje občine Ribnica.
J. PRIMC
z njimi nameraval zakuriti, posušila. Očitno pa so se drva okoli 22. ure vnela in vsa sreča, daje Beleto-va mati še pravočasno opazila požar in z vpitjem prebudila ostale družinske člane, ki so se tako še pravi čas rešili. Lesena hiša je namreč v hipu postala goreča baklja, iz katere ni bilo moč rešiti prav nič več. Ogenj jo je docela uničil, poleg tega se je požar razširil še na drvarnico in ostrešje gospodarskega poslopja, kjer je zgorela tudi večja količina sena. Z ognjem so se spoprijeli gasilci iz okoliških vasi in člani novomeške poklicne enote, tako da se požar ni razširil. Kot že rečeno, je škode za najmanj pol stare milijarde, Beletovi pa so morali noč prespati pri sosedih. Na zimo so ostali brez strehe nad glavo.
Pobeglega voznika kmalu izsledili
Trije ranjeni v prometni nezgodi na magistralki
NOVO MESTO — 52-letni Jože Jarc iz Medvod je 26. februarja nekaj pred 16. uro peljal osebni avto iz Zagreba proti Ljubljani, med vožnjo pa je dohitel drugo osebno vozilo in ga pričel prehitevati. V tistem trenutku mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila. 44-letni Stanko Bavčar iz Potoč pri Ajdovščini, ki je skušal na vsak način preprečiti čelno trčenje. Naglo je zavil v desno, pri tem pa gaje pričelo zanašati, tako da je zapeljal na rob vozišča in v ne-plužen sneg. od tam pa na meter visok nasip, preko katerega je avtomobil vrglo v drevo.
Pri hudem trčenju seje voznik Bavčar težko poškodoval, prav tako pa sta bila ranjena njegova sopotnika, 43-letni Alojz Bolčina in 34-letni Aleksander Trebov, oba iz Ajdovščine, medtem ko so materialno škodo ocenili kar na 7 milijonov dinarjev. Omenimonajše.dajeJarc.ki je zakrivil nezgodo, po nesreči odpeljal naprej, vendar so ga miličniki kmalu izsledili in prijeli.
J ine Legan: Delal bom, dokler bom mogel.
Cestar Tine
Kljub hudemu mrazu cestarji nenehno dežu-______________rajo	*_________
CVIBELJ — Tine Leganje cestar že 33 let. Ni najboljšega zdravja, pa je kljub hudemu mrazu preteklo sredo pregledal vessvojodsekceste proti Radohovi vasi. Cejta mora biti prevozna v najhujši zimi in mrazu.
»Dežural sem vso zimo in kljub obilnim snežnim padavinam se ni zgodilo, da bi bila cesta neprevozna. Seveda jo najprej splužimo s stroji, potem pa moramo cestarji z lopato opraviti ostalo,« pravi Legan in spotoma izpod snega izkopava pesek in ga posipava po cestišču. Povedal je še, da njegovo življenje nikoli ni bilo postlano z rožicami. Prestal je kar 15operacij, pred šestimi leti pa je izgubil ženo in ostal sam s tremi majhnimi otroki. Najmlajšemu je bilo tedaj šele dve leti. Tudi z osebnim dohodkom bi si težko kaj dosti pomagal, ko nebi bilo doma še krpe zemlje, na kateri pridelajo Leganpvi vse, kar potrebujejo.
»Resje, nisem zdrav in težko delam, v penzijo pa le še ne bi šel, saj vemo, kam se gre potem,« pravi hudomušno Legan. »Zato bom delal, dokler bom mogel J« je povedal Tine Legan.
NAŠEL ROČNI BOMBI
OSOJNIK — 34-letni Ivan Jakša i/ Osojnika ic 27. februarja obvestil se-miške miličnike, da je pri podiranju stare drvarnice našel dve ročni bombi. Ugotoi Ijcnoje bilo. da sta bombi iz II. svetov ne vojne, za njuno uničenje pa je pirotehnik že poskrbel.
OPLAZIL TOVORNJAK IN OD-. PELJAL NAPREJ — 33-letni Dušan Tatič iz Novega mesta je 26. februarja ob 23.30 peljal tovornjak s polpriklo-pnikom po cesti med. Ljubljano in Zagrebom. Pri Vihrah je moral vozilo zaradi okvare ustaviti, oviro na cesti pa je označil z varnostnim trikotnikom in prižganimi ličmi. Vse to očitno ni bilo dovolj za neznanega voznikatovornja-ka s polpriklopnikom, ki je z veliko hitrostjo oplazil Tatičevo vozilo in na njem povzročil za preko 150.000 din škode. Neznanecje po nezgodi odpeljal naprej, zaradi kasne prijave pa ga miličniki doslej še niso izsledili.
VERIŽNO TRČENJE NA MAGISTRALKI — 50-letni Antun Mrci-kič iz Subotice seje 1. marca ob 10.35 peljal z osebnim avtom iz Zagreba
proti Ljubljani, pri Pougručenem pa ga je pričelo zaradi neprimerne hitrosti na zasneženem vozišču zanašati. Takrat se je nasproti z osebnim avtom pripeljal 35-letni Jože Čeh iz okolice Šentjanža, ki pa mu navzlic zaviranju trčenja ni uspelo preprečiti. Za Čehorii se je v osebnem avtomobilu peljal 31-letni Otmar Bahun iz Tržiča,_ki je z levo bočno stranjo oplazil Čehovo vozilo, za njim pa je peljal še Karel Lambertus in trčil v Bahunovavto. Po nezgodi so vsa vozila obstala na cesti, v nesreči pa so se poškodovali poleg voznikov še 44-letni Vilko Ručman iz Smednika, 32-letna Cilka Čeh iz Ka-luderja, 44-letni Djoko Maleševič iz Subotice, 34-letni Božidar Lekovič in 39-letni Esad Ahmetagič, oba prav tako iz Subotice. Nastalo materialno škodo so ocenili na 1 milijon 970 tisoč din.
14
DOLENJSKI LIST
Št. 10 (1908) 6. marca 1986
MERCATOR-KZ KRKA NOVO MESTO TZO KMETOVALEC n. sub. o., Novo mesto, Cesta kom. Staneta 34 Razpisna komisija zadružnega sveta
razpisuje prosta dela in naloge:
direktor TZO Kmetovalec
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— da so državljani SFRJ in izpolnjujejo splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravni mi sporazumi in družbenimi dogovori,
— da imajo visoko, višjo ali najmanj srednjo izobrazbo kmetijske, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri,
— da imajo najmanj 3,4 oz. 5 let delovnih izkušenj v svoji stroki,
— da imajo sposobnost vodenja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa,
— da izpolnjujejo pogoje po 511. členu ZDD,
, — da izpolnjujejo pogoje po družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini Novo mesto.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Pisne prijave v zaprti kuverti z oznako »Za razpisno komisijo« ter dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev z opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v30dneh po končanem zbiranju ponudb.
157/10-86
Komisija za delovna razmerja delavskega sveta delovne skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav-Dolenjske območne skupnosti Novo mesto
objavlja
prosta dela in naloge:
— zavarovalnega zastopnika za zastop Birčna vas
Pogoji:
uspešno končana šola IV. ali V. stopnje in eno leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Za objavljena dela in naloge je določeno dvomesečno poizkusno delo.
Kandidati nai ponudbe s kratkim lastnoročnim življenjepisom in dokazili o uspešno končani šoli pošljejo v 8 dneh na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav-Dolenj-ska območna skupnost Novo mesto, Cesta herojev 1, Novo mesto.
Ponudb kandidatov, ki ne bodo priložili zahtevanih dokumentov, komisija ne bo obravnavala.
Sklep o izbiri bo kandidatom vročen v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
164/10-86
Mercator-Agrokombinat Krško, TOZD VINOGRADNIŠTVO-KLETI KRŠKO, na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge
DVEH VINOGRADNIKOV
Z enim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, z enim pa delovno razmerje za določen čas 12 mesecev (nadomeščanje delavca v času služenja JLA).
Pogoji:
— kmetijec — IV. stopnja usmerjenega izobraževanj a ali
— skrajšan program — III. stopnja usmerjenega izobraževanja.
Zaželeno je, da imajo kandidati tudi delovne izkušnje na enakih ali podobnih delih.
Določeno je tudi poskusno delo 3 mesece.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave kadrovski službi delovne organizacije Mercator-Agrokombinat Krško, Krško, CKZ 52, z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Prijave za opravljanje javno objavljenih prostih del in nalog bomo sprejemali 15 dni po dnevu objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
155/10-86
INTEGRAL Ljubljana TOZD Promet in delavnice ČRNOMELJ
Delavski svet TOZD Promet in delavnice Črnomelj razpisuje dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
direktorja TOZD
Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev in pogojev družbenega dogovora o kadrovski politiki izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo višjo ali srednjo izobrazbo strojne, prometne, organizacijske ali druge ustrezne smeri,
— da imajo 5 let delovnih izkušenj pri ustreznih delih in nalogah.
Mandat traja štiri leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Integral Ljubljana-TOZD Promet in delavnice, Črnomelj, Belokranjska c. 22, v 15 dneh po objavi z oznako »Za razpisno komisijo.«
O izbiri bomo kandidateobvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
156/10-86
SKLEP
o javni razgrnitvi idejne zasnove ureditve komasacijskega območja Mokro polje.
Po sklepu komasacijske komisije z dne 3. marca 1986, bo javno razgrnjena idejna zasnova ureditve komasacijskega območja Mokro polje in to v prostorih krajevnega urada Šentjernej in prostorih trgovine v Orehovici.
Iz idejne zasnove se dajo razbrati naslednji podatki: meja komasacijskega območja, njivski oz. travnati svet, poti in regulacije vodotokov s prikazom na karti PKN M = T5000 starega posestnega stanja.
Idejna zasnova bo razgrnjena 30 dni po objavi tega sklepa, pri čemer bodo predstavniki komisije na sedežu krajevnega urada Šentjernej dajali pojasnila vsako sredo med 13. in 16. uro.
Komisija poziva vse zainteresirane, da v roku razgrnitve svoje pripombe in predloge zabeležijo v knjigo pripomb na krajevnem uradu Šentjernej ali pa jih posredujejo na naslov:
Skupščina občine komasacijska komisija Novo mesto 173/10
DO »GOK« ČRNOMELJ TOZD OBRT Belokranjska cesta 68340 ČRNOMELJ PRODAJA NA JAVNI DRAŽBI
tovorni avto IMV TIP 2200 D, reg. št. NM 582-08, letnik 1979, z nosilnostjo 1750 kg in številom sedežev 4 + 1, v voznem stanju.
Izklicna cena je 500.000.— din.
Javna dražba bo v četrtek, dne 13.3.1986, ob 11. uri na sedežu temeljne organizacije na Belokranjski cesti. Ogled vozila je istega dne od 9. — 11. ure.
Pravico sodelovanja na licitaciji imajo vse pravne in . fizične osebe, ki pred licitacijo položijo 10-odst. varščino.
160/10-86
S Iskra
ISKRA, INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA ENERGETSKE ELEKTRONIKE NOVO MESTO Sektor kadrovskih, pravnih in splošnih zadev
Na podlagi sklepa delavskega sveta razpisuje komisija za delovna razmerja TOZD prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. TEHNIČNI DIREKTOR
2. DIREKTOR PROIZVODNJE
3. Vodia sektoria poslovanja in priprave proizvodnje
4. Vodja sektorja nabave in skladišč
5. Vodja sektorja proizvodnje I
6. Vodja sektorja proizvodnje II
7. Vodja sektorja investicij in vzdrževanja
8. Vodja sektorja razvoja in tehnične priprave
9. Vodja sektorja testiranja in kakovosti
10. Vodja sektorja kadrovskih, pravnih in splošnih zadev
11. Vodja sektorja financiranja in ekonomike. Kandidati bodo imenovani za dobo 4 let.
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Novo mesto, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
Tč. 1. in 2: Visoka strokovna izobrazba elektro ali strojne smeri, 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih ali vodilnih delih in nalogah.
Tč. 3: Visoka strokovna izobrazba elektro, strojne, ekonomske ali organizacijske smeri, 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih ali vodilnih delih in nalogah s področja ekonomike, planiranja ali priprave proizvodnje. Tč. 4: Visoka strokovna izobrazba ekonomske ali elektrotehnične smeri s petimi leti delovnih izkušenj na vodstvenih ali vodilnih delih s področja nabave, prodaje ali kontrole.
Tč. 5., 6: Višja strokovna izobrazba strojne ali elektro smeri s petimi leti delovnih izkušenj s področja proizvodnje ali priprave proizvodnje.
Tč. 7: Visoka strokovna izobrazba strojne smeri s petimi leti ustreznih delovnih izkušenj s področja proizvodnje, konstrukcije ali tehnologije.
Tč. 8: Visoka strokovna izobrazba elektro ali strojne smeri s petimi leti ustreznih delovnih izkušenj s področja razvoja, konstrukcije, tehnologije ali proizvodnje.
Tč. 9: Visoka strokovna izobrazba elektro smeri s petimi leti ustreznih delovnih izkušenj s področja kontrole, tehnologije, konstrukcije ali proizvodnje.
Tč. 10: Visoka strokovna izobrazba pravne, organizacijske ali ^sociološke smeri s petimi leti ustreznih delovnih izkušenj s področja samoupravnih, pravnih ali kadrovskih del.
Tč. 11: Visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri s petimi leti delovnih izkušenj s področja finančne ekonomike.
Kandidati naj vložijo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovskem oddelku v osmih dneh po objavi s pripisom »reelekcija«. Kandidati bodo o imenovanju pismeno obveščeni v 8 dneh po imenovanju.
12. K sodelovanju vabimo več diplomiranih inženirjev in inženirjev elektrotehnike za delo v konstrukciji, tehnologiji in kontroli kvalitete.
166/10-86
Mercator
kmetijska zadruga krka
n. sub. o., novo mesto cesta komandanta staneta 10
DSSS Cesta komandatna Staneta 10 Novo mesto
Objavlja naslednja prosta dela in naloge za določen čas
1. Referent analitične evidence kreditov
2. Referent analitične evidence hranilnih vlog
3. Strojepiska
Kandidati pod 1. in 2. točko morajo imeti srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj. Kandidati pod 3. točko morajo imeti dvoletno administrativno šolo in 6 mesecev delovnih izkušenj.
Kandidati naj pisne vioge z dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
170/10-86
PREDSEDSTVO Republiške mladinske delovne akcije BELA KRAJINA 68340 ČRNOMELJ, Trg svobode 3
razpisuje
JAVNO LICITACIJO za prodajo osnovnega sredstva
— osebni avto renault 4 TLS, letnik 1978, poškodovan Začetna cena je 120.000,00 din.
Javna licitacija bo v petek, dne 14. 3. 1986, ob 10. uri v prostorih INTEGRAL—TOZD Promet in delavnice Črnomelj. Ogled je možen uro pred pričetkom licitacije, od 9.00 ure dalje.
Pri ogledu morajo interesenti plačati 10% varščine začetne cene.
Kupec plača na doseženo izklicno ceno še prometni davek. Licitacija bo potekala po načelu »videno-kupljeno«.
158/10-86
n. sol. o.
IGMP SAVA KRŠKO Delovna skupnost skupnih služb
Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju
EKONOMSKEGA TEHNIKA
up niški hV raz m e ri f' ° 9 b'a9ajne in Urejanja dolŽnišk°-Pogoji: srednja ekonomska šola, 1 leto ustreznih deloval	2?zelen	ie vozniški izpit B kategorije, delo
za nedoločen čas m s polnim delovnim časom.
no6ni?i^ati, ki j'h navedeno Področje dela zanima, naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju
KrSTo” OSSs"cKf 59°KSkona 'G“P SAVA
SfflKSa Mj™ SiS?" °b'esliH v 30 dneh
161/10-86
Gradbeno podjetje GRADBENIK Žužemberk
razpisuje JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjega rabljenega osnovnega sredstva: — tovorni avto TAM 18-T 2500 kiper
Javna dražba bo 10. 3. 1986 ob 12. uri v Žužemberku. Ogled avtomobila je lahko vsak dan od 6. do 10. marca. Pogoj za licitacijo je vplačilo 10-odst. varščine.
162/10-86
PODJETJE ZA PTT PROMET NOVO MESTO
j
OBVESTILO
Interesente za telefonski priključek s področja Podjetja za ! ptt promet Novo mesto obveščamo, da lahko osebno do- ; bijo informacije o možnosti pridobitve telefonskega priključka v Podjetju za ptt promet Novo mesto, Novi trg 7, soba 73, le ob sredah od 7. do 14. ure.
163/10-86
tiskarna novo mesto
68001 Novo mesto, Ragovska 7a
Komisija za delovna razmerja
razpisuje
prosta dela in naloge:
2 strojepiski na fotostavnem sistemu
za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom
Pisne prijave sprejemamo 8 dni po dnevu objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
m
KRKA
KRKA, tovarna zdravil n. sol. o., NOVO MESTO
ŽELI V TEMELJNI ORGANIZACIJI MARKETING
zaposliti VEČ VOZNIKOV tovornih vozil
Vabimo vse, ki imajo IV, stopnjo strokovne izobrazbe — smer avtomehanik, oz. II. stopnjo poklicne šoferske usmeritve, ter izpite za B, C in E ktg. in so zdravstveno sposobni za opravljanje del voznika, da oddajo svoje ponudbe v roku 8 dni v kadrovski službi KRKE, Cesta herojev 45, 68000 Novo mesto. Pogoj za opravljanje del ie tudi eno oz. tri leta ustreznih delovnih izkušenj.
159/10-86
STREŠNIK, industrija gradbenega materiala p. o. Dobruška vas
razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta delovne organizacije dela in naloge
1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
— direktorja delovne organizacije
2. DELAVCA V RAČUNOVODSKI SLUŽBI
Pogoji:
Pod 1:
Kandidat mora poleg z zakonom določenih izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima VII. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe
— štiri do deset let delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah
— vodstvene in organizacijske sposobnosti
— pravilen odnos do samoupravljanja in drugih osnovnih vrednot naše družbenopolitične ureditve
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev je potrebno poslati na naslov STREŠNIK, IGM Dobruška vas, 68275 Škocjan, s pripisom »za razpisno komisijo«, v roku 15 dni po objavi razpisa.
Pod 2:
— da ima V. stopnjo strokovne izobrazbe — lahko tudi začetnik
Delo je za določen čas, s polnim delovnim časom, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu.
Prijave z dokazili je potrebno dostaviti na naslov delovne organizacije.
Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v roku 30 dni po poteku roka za prijavo na razpis.
167/10-86
ZDRAVSTVENI CENTER DOLENJSKE TOZD SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
Komisija za delovna razmerja objavlja
prosta dela oz. naloge
— več bolniških strežnic za nedoločen čas.
Kandidati morajo imeti poleg izpolnjenih splošnih pogojev še končano osemletko. Poskusno delo je 3 mesece, OD je 44.000 din, delo je v 2 oz. 3 izmenah. Kandidati naj pošljejo pisne prijave ali pa se zglasijo osebno na razgovor v 8 dneh po objavi v kadrovski službi, ZCD, Partizanska 27, III. nadstropje.
O odločitvi bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja.
168/10-86
rn u^FTimm
Ir tkegiue
Na podlagi 16. člena pravilnika o delovnih razmerjih komisija za delovna razmerja Tesnila Trebnje
objavlja
prosta dela in naloge z naslednjimi pogoji:
1. Izmenovodja proizvodnje I.
— 2 delavca, OD okoli 120.000.—
— VI. stopnja strojne ali organizacijske smeri in 3 leta izkušenj. Poskusno delo 3 mesece.
2. Vodja proizvodnje II.
— VI. stopnja strojne ali kemijske smeri in 3 leta izkušenj. Poskusno delo 3 mesece.
3. Operativni tehnolog II.
— V. stopnja strojne smeri in 3 leta izkušenj. Poskusno delo 2 meseca.
4. Izdelovalec industrijskih tesnil II.
— 3 delavci, OD okoli 75.000.—
— IV. stopnja kovinsko predelovalne smeri (strojni ključavničar, klepar) ali z delom pridobljena delovna zmožnost in 2 leti izkušenj. Poskusno delo 2 meseca.
5. Strugar II, orodjar II, rezkalec II
— 6 delavcev, OD okoli 75.000.—
— IV. stopnja kovinsko predelovalne smeri (strugar, orodjar, rezkalec) in 3 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca.
6. Obdelovalec PTFE IV.
— III. stopnja kovinsko predelovalne smeri ali z delom pridobljena delovna zmožnost in 2 leti izkušenj. Poskusno delo 1 mesec.
7. Strojepiska za DČ
(nadomeščanje porodniškega dopusta)
— IV. stopnja administrativne smeri in 6 mesecev izkušenj. Poprejšnji preizkus znanja strojepisja.
8. Kuharska pomočnica za DČ
(nadomeščanje porodniškega dopusta)
— III. stopnja kuharske smeri ali z delom pridobljena delovna zmožnost in 6 mesecev izkušenj. Poskusno delo 1 mesec.
Zahtevane izkušnje od 1 do 8 obsegajo delo na enakih ali podobnih delih.
Kandidati vložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave na komisijo za delovna razmerja Tesnila Trebnje, 68212 Velika Loka. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po poteku prijavnega roka.
169/T0-86
»NOVOLES« lesni kombinat Novo mesto—Straža, n. sol. o.
Delavski svet TOZD Tovarna drobnega pohištva razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. Vodje tehnološke priprave dela OPG
2. Vodje proizvodnje montaže in pakirnice
pod naslednjimi pogoji:
Ad-1
— visoka šola lesne ali druge ustrezne smeri
— 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del
Ad-2
— višja šola lesne ali druge ustrezne smeri
— 1 leto delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti:
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— osebnostne lastnosti, določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev lahko kandidati oddajo v 8 dneh na naslov: Novoles, lesni kombinat, kadrovsko socialna služba 68351 Straža.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 60 dneh po končanem razpisu.
Komisija za delovna razmerja TOZD Tovarna stilnega pohištva
objavlja prosta dela in naloge:
1. Vdrževalec
pod naslednjimi pogoji:
— končana poklicna šola kovinske smeri
— 1 leto delovnih izkušenj
— poskusno delo 45 dni
Vloge z dokazili sprejema kadrovsko socialna služba v 8 dneh od objave na naslov: Novoles, lesni kombinat Novo mesto, 68351 Straža.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 60 dneh po končanem razpisu.
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
z* občin«
Črnomelj,
KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, IN TREBNJE
Z datumom 20. 2. 1986 je izšla 3. številka Skupščinskega
Dolenjskega lista, v kateri objavljajo:
— občina Črnomelj odlok o razporeditvi delegatskih mest v zborih skupščine občine Črnomelj, odlok o spremembi odloka o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč v občini Črnomelj, odlok o poslovnem času, odlok o zaključnem računu proračuna občine Črnomelj za leto 1985 in sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški in porastom osebnih dohodkov,
— občina Krško odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o razporeditvi in določitvi števila delegatskih mest v zborih skupščine občine Krško, odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Krško, odlok o pogojih, načinu in postopku oddajanja stavbnih zemljišč v občini Krško, odlok o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, narodnoosvobodilne vojne in socialistične graditve za zgodovinske spomenike in popravek odloka o davkih občanov (SDL št. 20-358/85),
— občina Trebnje odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Trebnje, odlok o javnih poteh v občini Trebnje, odlok o zimski službi na območju občine Trebnje, odlok o določitvi števila delegatov in razporeditvi delegatskih mest v skupščini
, občine Trebnje in odlok o spremembi statuta občine Trebnje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta
VIKTORJA ČERNETA
z Bučke
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in vence ter spremstvo na zadnji poti. Prisrčna zahvala delovni organizaciji Petrol Ljubljana TOZD Vzdrževanje in investicije za nesebično pomoč, članicam Rdečega Križa KS Jože Moškrič Ciril — N. Jarše za podarjeno cvetje, KO ZB NOV KS Jože Moškrič Ciril—Nove Jarše, tov. Knavso-vi za govor v žalni dvorani na Žalah in govorniku ob odprtem grobu tov. Križanovskemu. Posebna zahvala dr. Borisu Sedmaku, dr. Milošu Kralju, dr. Bojanu Faturju, dr. Milanu Pavnoviču, dr. Vlasti Blaj in zlasti dr. Mariji Jamnik-Vukovič, tov. Anastaziji Janežič, višji med. sestri, pa za vsakodnevno lajšanje bolečin na domu. Prav tako se zahvaljujemo za vso pomoč družinama Kustec in Vergan, za nesebično pomoč gospodu župniku Antonu Rojcu, župnija Ljubljana-Sv. Križ, za opravljeni obred na Žalah in govor ter obred ob odprtem grobu na Bučki. Vsem še enkrat iskrena hvala!
V tihi žalosti: hčerka Tončka por. Abina z družino V Ljubljani, 25. februarja 1986
Preljubi ata naš, prezgodaj si odšel od nas, hiša pusta je ostala, a tebe od nikoder ni, osamele tvoje so poti.
ZAHVALA
V 58. letu starosti nas je po kratki in težki bolezni zapustil naš ljubi mož, ata, sin, brat, stric in svak
JOŽE TOMAŽIN
iz Korenitke 8
Od njega smo se poslovili 21. februarja na pokopališču v Šentlovrencu. Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, zlasti pa sosedom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, za izrečeno sožalje, darovano cvetje in tako številno spremstvo na pokojnikovi zadnji poti. Iskrena hvala zdravnikom dr. Šternu, dr. Debeljaku in dr. Pavlinovi ter ostalemu osebju Inštituta na Golniku, gospodu župniku za opravljeni obred, pokojnikovim sodelavcem iz TOZD Transport Ljubljana-Moste in ZZB ter govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu, DO Tesnila Trebnje, Domu starejših občanov Novo mesto in DO Eurotrans. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 77. letu starosti zapustila draga mama, stara mama in prababica
ANGELA STRITAR * -
iz Srednjih Laknic 1 pri Mokronogu
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo vaščanom, ki ste nam v težkem trenutku stali ob strani, zlasti družinam Vovk, Mikec, Špelič, Tratar ter sosedu Janezu, za organizacijo pogreba pa Jožetu Mikcu. Nadalje se zahvaljujemo delavcem IMV Šmarjeta za podarjeno cvetje in denarno pomoč, žilnemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin v zadnjih dneh življenja. Društvu upokojencev Mokronog, mokronoškim pevcem za lepo zapeti žalostinki ter gospodu župniku za opravljeni obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
girrfod
ZAHVALA
Ob smrti našega ljubega moža, očeta, brata in strica
ALOJZA ZUPANČIČA
spamsr. z Levstikove 5, Trebnje
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala za skrbno nego in lajšanje bolečin medicinskemu osebju kirurškega in internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto. Hvala govorniku za iskrene besede, izrečene ob slovesu, pevcem za zapete pesmi, godbi na pihala. Hvala tudi župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Slavka, hči Vera, sestre Malka, Fani, Ani, Majdi z družinami
f
V SPOMIN
28. februarja bo minilo 10 let, odkar nas je v 51. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in brat
VILKO
' sz	sz
CRNIC
iz Črnomlja
V naših srcih bo spomin nate vedno živ. Hvala vsem, ki sc ga spominjate!
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob izgubi našega brata in strica
JANEZA JERASA
iz Arta 11
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, župniku za opravljeni obred, posebej pa še sovaščanom za podarjeno cvetje in vsestransko pomoč.
JERASOVI
ZAHVALA
V 87. letu je prenehalo biti plemenito srce naše ljube mame, babice in prababice
MILICE VRLINIC
roj. DRAKULIČ
iz Bojancev
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom za nesebično pomoč v času njene bolezni, prijateljem in znancem za pisno in ustno izraženo sožalje ter podarjeno cvetje. Posebna zahvala dr. Macanu in dr. Boriču, ki sta pokojni lajšala bolečine v poslednjih trenutkih, ZB NOV in DPO vasi Bojancev, sosedi Miri Radojčič za poslovilne besede ob odprtem grobu, podjetju za PTT Novo mesto, kolektivu PTT Črnomelj, ženskemu pevskemu zboru Črnomelj ter godbi na pihala.
Hčerke z družinami
Pač mnogo moških, malo mož naš vek rodi. a kar nebo nam dalo mož je. med prvimi si ti.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 79. letu zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari oče, brat in stric
FRANC
FABJAN
Čadraže 7
Ob boleči izgubi našega najdražjega, se zahvaljujemo vsem, ki so mu izkazali spoštovanje in ga posremili na njegovi zadnji poti. nam pa stali v težkih trenutkih ob strani.
Žalujoči: žena Pavlinca, sin Franc in Janez, hčerki Bernardka in Pavlica z družinami ter ostalo sorodstvo
V SPOMIN
11. marca mineva leto dni, odkar nas je zapustila naša draga žena, mamica, hčerka in sestra
STANKA
KOZAN
roj. POŽEK
Tribuče 49
Vsem, ki se je spominjate, ji prinašate sveče in cvetje, prisrčna hvala!
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta, starega očeta, brata in strica
FRANCA ZARABCA
iz Podturna (Jagodnika)
se najlepše zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, znancem. Hvala za darovano cvetje kolektivu MORE in SGP Pionir. Posebna zahvala Moretovim za nesebično pomoč, g. župniku za opravljeni obred in vsem, ki so pokojnega spremljali na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, drage mame, stare mame in prababice
ALOJZIJE JANEŽIČ
iz Kočevja, Kidričeva 2
se iskreno zahvaljujemo vsem njenim sosedom i ^Kidričeve ulice za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje, gasilcem iz Podpreske za prenos pokojnice, Lesni industriji iz Kočevja-obrat Podpreska za nudeno pomoč pri prevozu in pokopu, sindikalni organizaciji in sodelavcem Avta Kočevje za podarjene vence, vsem znancem in prijateljem za izrečeno sožalje ter župniku za opravljeni pogrebni obred.
M
Žalujoči: hčerka Micka, sin Mirko z družinama, brat Ludvik in ostalo sorodstvo
Kočevje, Lazeč, 26. februarja 1986
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očet^. brata in tasta
LADA PRIMCA
iz Irče vasi pri Novem mestu
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki ste ga imeli radi, nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
13. februarja nas je v 87. letu zapustil naš oče, stari oče in dedek
ANTON RAMOVŠ
iz Hrastnega pri Šentrupertu
Iskreno se zahvaljujemo vsem znancem in sosedom, Jri ste nam izrekli sožalje in nam pomagali na njegovi zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo Slapšakovim, Gorenčevim in Staričevim, pevcem za lepo odpete pesmi, gospodu župniku za opravljeni obred, Hedviki Jaklič za njeno prizadevnost ter vsem ostalim, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: sinovi Stane, Ivan, Ferdo, Franci, Tone, hčerki Ani in Zofi, vsi z družinami, ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 67. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi oče
LUDVIK
RAK
iz Šalke vasi
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem iri znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje, kolektivoma INKOP in^TEKSTILANA Kočevje ter duhovniku za opravljeni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste našega očeta pospremili do njegovega zadnjega doma.
VSI NJEGOVI
V S P O M I N
23. februarja je minilo leto, odkar nas je za vedno zapustila naša nona
PETRINA
RIFELJ
iz Novega mesta
Hvala vsem, ki se je spominjate!
Vsi njeni
OSMRTNICA
Iztekla se je delovna in življenjska pot mojega ljubega moža
LUDVIKA
RAKA
Žalujoča žena Nada Novo mesto, dne 24. februarja 1986
r
PRODAJA se starejša vseljiva hiša v Sp. Starem gradu pri Krškem s pol hektarja zemlje. Informacije na tel. 71-991 v popoldanskem času.
mam
Četrtek, 6. marca — Nika Petek, 7. marca — Tomaž Sobota, 8. marca — Dan žena Nedelja, 9. marca — Frančiška Ponedeljek, 10. marca — Viktor Torek, 11. marca — Krištof Sreda, 12. marca — Gregor Četrtek, 13. marca — Kristina LUNINE MENE 10. marca ob 15.53 — mlaj
BREŽICE: 7. in 8. 3. ameriška glasbena melodrama Objemi me strastno. 9.
in 10. 3. ameriška drama Rocky III 11. in 12. 3,-nemški film Zeleni pekel!
''■'''Srti\T>OM KI I-' ' ttH IRF: C 7 ter 7. 3. (ob 16. uri j filmsko gledališče učitelj- '^-r. filmsko gledališče. 7. in ’9. 3. angleška komedija Zabava pri Larvju. 8. 3. ameriška fantastična komedija Gremlini. 11. 3. zahodnonemški film Dvigalo v okvari. 13. 3. filmsko gledališče — angleški film Skrivnostna moč.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 5. do 12. 3. .ameriški glasbeni film Amadeus.
SEVNICA — 6. 3. film Lakota po krvi. 7. in 8.3. film Zafrkantjc. 9. in 10. 3. film Fant iz Ria. 12. in 13. 3. film Poročna zveza.
službo dobi
TAKOJ zaposlim pridno šiviljo za serijska dela. Dober OD. Telefon 46-505.
FRIZERSKO POMOČNICO s prakso spreime^alon »AS«, Ljubljanska 10/b, Novo mesto.
ZAPOSLIM kovinostrugarja in strojnega ključavničarja, tudi priučenega. Slapničar, Cegelnica 39 a. Novo mesto, tel. (068) 22-706.
stanovanja
TRISOBNO stanovanje v Novem mestu prodam ali zamenjam za manjše. Tel. 21-853.
IŠČEM 'neopremljeno sobo ali garsonjero v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1087/86).
GARSONJERO ali enosobno stanovanje kupimo na območju Novega mesta ali Izole s širšo okolico. Ponudbe pod šifro: »STANOVANJE«.
DIJAKOM oddam opremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1090/86).
SOBO ali garsonjero v centru ali ožji okolici Novega mesta iščem. Ponudbe lahko daste v Klub »G«, Di-lančeva 7, Novo mesto.
motorna vozila
ZASTAVO 101, letnik 1977, registriran za celo leto, prodam za 23 M. Dragan, Družinska vas 90, Šmarješke Toplice.
126 P prodam. Šegova 8/8, Novo mesto.
MINI 1000. lepo ohranjen, in novo VISO prodam. Hrovat, Kotarjeva 2, Novo mesto.
JUGO ugodno prodam, star 20 mesecev, z radiom. Telefon (068) 32-023.
Z 750 LE, staro 14 mesecev, prodam. Jaklič, Mirna peč 133.
FIAT 128, letnik december 1982, prodam ali menjam za 126 P. Informacije popoldne po telefonu 43-748.
DIANO 6 LC, 24. 9. 1979, prodam zit 30 SM. Rafko Volk, Rimska 39, Brežice.
PRODAM R-12 letnik 1974 po ugodni ceni. Tel. 23-611 in 23-575.
Z 101, staro 5 mesecev, prodam za 130 SM. Franc Totnše, Dobeno 4. Brežice.
Z 750, staro 3 leta, prodam. Dol. Kamence 86, Novo mesto.
J-45, letnik 1982, garažiran, ugotlno prodam. Tel. 22-989.
ZASTAVO 101, letnik 1981, prodam. Marija Šiško, Mali Slatnik 4, Novo mesto.
GOLF diesel, star 9 mesecev, prodam. Potov vrh 4, Novo mesto.
VW 1200 prodam. Mala Cikava 8, Novo mesto.
LADO 1600, letnik 1978, prodam. Jože Kralj, Telčice 5, 68275 Škocjan.
R4TLS, letnik 19/9, nujno prodam za 35 M. Lesjak, Zbiire 36, Šmarješke Toplice.
MINI 1000, letnik 1976, GOLF J, letnik 1978, prodam. Telefon 21-970.
126 P, letnik 1983, prodam. Vprašajte na telefon 24-710.
Z101 comfort, letnik 1980, prodam. Muhič/Dol. Karteljevo 8, Mirna peč.
ZASTAVO 750, staro 10 mesecev, prodam ali zamenjam za gradbeni material. Rifelj, Ždinja vas 30.
JUGO 45, letnik 7/83, prodam. Tel. 25-237.
Z 750, letnik september 1984, prodam. Telefon 24-085, popoldne.
Z 750, letnik 1984, ugodno prodam. Anica Lekše, Groblje 13, Šentjernej.
Z 101 C, letnik 1981, prodam. Škocjan 66/7.
126 P, letnik 1982, prodam. Tel. 20-521.
126 P, letnik 1979, karamboliran, prodam. Janez Ivanšek, Kal 4, Semič.
MOPED APN prodam. Matija Golob, Prapreče 3 a. Straža.
FORD ESCORT, letnik 1971, karamboliran in registriran do julija, 'ugodno prodam. Milan Colarič, Orehovec 37, Kostanjevica na Krki.
PRODAM moped Tomos APN 6, letnik 1984, in rabljen hladilnik Gorenje. Franc Češek, Stara Bučka 37, Škocjan.
RENAULT 5 GL, star štiri mesece, prodam. Gabrijel Pintarič, Otočec 79 b, 68222 Otočec.
R 4_TL speatal, letnik 1981, prodam. Ivan Šušteršič, Gor. Lokvice 6, 68000 Novo mesto.
Z 750 I.E, prva registracija aprila 1985 (6000 km), prodam. Skušek, Ko-štialova 38, Novo mesto.
JUGO 45, 6/84, prodam. Kastelic, Pod Trško goro 49, Novo mesto.
ZASTAVO 101 GT 55, 5 vrat. oktober 1983, ter štiri platišča z novimi gumami 175/70-13 prodam. Franc Lekše, Groblje 45, Šentjernej, tel. 21-959.
Za VISO CLUB prodam novo izpušno cev (4 kosi — komplet) in nove prevleke. Martin Tomažin, Šukljetova 13, Novo mesto.
R 4 GTL, letnik 1983, prodam. Telefon 26-682.
Z 101, letnik 1975, obnovljeno, prodam. Martin Ivanež, Gaberje 55, Brusnice.
R 18, letnik 1983, prevoženih 18000 km, ter nam. vrtalni stroj domače
DOLENJSKI LIST
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
LlREDNlSKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 80 din. Letna naročnina 3.000 din. Za delovne in družbene organizacije 6.000 din, za tujino 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300- 128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 900 din, za razpise, licitacije ipd. 1.200 din, 1 cm na prvi ali zadnji strani 1.800 din. Vsak mali oglas do 10 besed 600 din, vsaka nadaljnja beseda 60 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov..
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24 -200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
izdelave (do 25 mm) prodam. Tel. 25-440.
' ZASTAVO -101, letnik 1984/p/odam. Blatnik, Dol. Toplice 165.
stroji
PRODAM pajka FAHR. Martin Kerin, Mali Ppdlog 12, Leskovec, tel. 75-887.
PRODAM ventilator za dosuše-vanje sena. Tel. (061) 784-118.
HOMELITE motorno žago ugodno prodam. Franc Mišmaš, Meniška vas 87, Dolenjske Toplice.
UGODNO prodam bočno hidravlično kosilnico Mertel za traktorje Zetor. Franc Kralj, Zalog 14, Škocjan.
UGODNO prodam kosilnico Ro-tax. Jernej Vrisk, Ravne 20, 68270 Krško.
PRODAM motokultivator Goldoni diesel (14 KM) in Gorenje Muta s koso in obračalnikom. Bele, Birčna vas 20, Novo mesto.
PLUG SLAVONEC 12, obračalnik Favorit 220 in varilni transformator Gorenje 180 prodam. Flajs, Sp. Vo-dale 18, Tržišče.
TRAKTOR Fiat Štore 502 (500 delovnih ur, letnik 1984) s kabino, dobro ohranjen, prodam, tel. (068) 79-191.
PRODAM samonakladalko SIP 22 m3 in gumi voz (20 col.). Tel. 75-840.
BCS diesel, dobro ohranjeno, prodam. Tomažin, Hrvaški Brod 21, Šentjernej.
KOSILNICO FIGARO diesel v dobrem stanju prodam. Cena po dogovoru. Alojz Vovk, Poklek 78, 68283 Blanca.
TRAKTOR Ursus 35 s koso prodam. Franc Jakše, Orehovica 25, Šentjernej.
TRAKTOR Univerzal 445_prodain. AntQEyf>imec, Jelendol 12, Škocjan.
UGODNO prodam puhalnik tajfun
na Kardan, frezo za »Tomo Vinkovič«. Alojz Brečko, Jeperjek 4. Tržišče.
UGODNO prodam dobro ohranjeno kosilnico BCS 127 s sedežem, bencin, petrolej, štiri prestave, naprej. Telefon (064) 42-751.
PRODAM traktor fendt 102 S, letnik 1976, s plugom in prikolico kipe-rico. Srečko Franko, Gor. Vrhpolje 17. 68310 Šentjernej.
PRODAM grablje favorit 220, nakladalec za gnoj in jeklenke plin, kisik. Franc Tomšič, Gruča 6. Šentjernej.
PRODAM molzni stroj Virovitica Vitreks. Matko, Studenec pri Sevnici, tel. 89-269.
TRAKTOR masej ferguson (42 KM) letnik 72, generalno obnovljen, ugodno prodam. Olovec, Ljubljanska 25, 68311 Kostanjevica.
prodam
PRODAM novo peč za centralno kurjavo 10% ceneje ali za gradbeni kredit. Tel. (068) 23-977.
INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ Singer (ravni in cikcak vbodi) v odličnem stanju prodarfi. Jože Novak, Dolenja Težka voda 32, Novo mesto, tel. 43-790.
DEBELINKO — poravnalko s krožno žago in vrtalno glavo hoby — MIO Standard, novo, ter starejši barvni TV Gorenje prodam. Telefon 21-446, popoldne.
ZAMRZOVALNO OMARO (130 1), staro 3 leta, in hladilnik (120 1), star dve leti, ugodno prodam. Koštialova 38, Novo mesto.
PRODAM mlado brejo kravo. Vel. Brusnice 1.
PRODAM nov enofazni hidropalt. Tel. (068) 26-883.
PRODAM otroško posteljico z jogijem. Žabja vas 16, kjpvo mesto.
HLADILNIK Gorenje (100 I) in otroško posteljo »Peter« prodam. Kastelec, Novo mesto, telefon 23-725.
PRODAM barvni televizor Iskra z daljinskim upravljanjem, star 5 mesecev, in otroško posteljico z jogi vzmetnico. Tel. 20-408.
KOBILO, staro 9 let, srednje težko, mirno, sposobno za vsa kmečka dela, prodam. Kržič, Hrastovica, tel. (068) 49-137.
PRODAM bele kuhinjske elemente. Durakovič, Cesta herojev 22, Novo mesto.
PRODAM semenski krompir igor in kombajn za pobiranje krompirja za v gajbice ali vreče. Virmaše 33, Škofja Loka.
5 t govejega sena prodam. Telefonski dogovor: (061) 481-57,5.
NOV električni šivalni stroj Vikto-ria s 17 programi, črno-beli prenosni televizor ter rabljen hladilnik in električni štedilnik prodam. Naslov v upravi lista (1088/86).
PRODAM 30 m' bukovih drv ter 5 ton sena. Naslov v upravi lista (1089/86).
PRODAM nove traktorske gume po ugodni ceni. Tel. 85-975.
PRODAM plinsko napravo za osebni avto. Vladimir Žalec. Sinji vrh 32. 68344 Vinica.
PRODAM kovinski grušt za fasade, kovinske palice. Vprašajte popoldne" na tel. (068) 67-300.
PRODAM kozlička, starega eno leto. Informacije na tel. 81-966, vsak dan po 16. uri.
ZX SPECTRUM z navodili v slovenščini in 3 kasetami s programi.prodam. Informacije na tel. 24-195.
PRODAM črno beli televizor. Majda Zrimšek, Lobetova 30, Novo mesto
PRODAM termoakumulacijsko peč. Cena 30.000.—. Informacije na tel.: 26-380 vsak dan"od 17. — 21. ure. ,
PRODAM prvo šipo za zastavo 101J motor EMZ 150 cm3 nevozen, in 1000 kg sena. Turk, Vel. Slatnik 7, Novo mesto.
PRODAM rabljeno zamrzovalno skrinjo Gorenje (410 1). Informacije dopoldne na tel. 21-098, popoldne 20-481.
PRODAM 120-basno harmoniko (12 registrov), novo. Tel. 85-164.
ZAMRZOVALNO SKRINJO (400 1), 'staro 5 let, dobro ohranjeno, prodam. Informacije na tel. (068) 71-388, Slavko Kunej, Krško, Kvedrova 7.
PRODAM diatonično harmoniko (duri Ha-E-A) v zelo dobrem stanju. Cveto Sever, Kidričeva 9, Kočevje, tel. (061) 851-910.
POCENI prodam 5 t hribovskega sena. Tel. (068) 47-414.
UGODNO prodam 2 kubika hrastovih desk debeline 5 cm. Telefon (068) 56-607.
1500 kg sena prodam ali zamenjam za koruzo v strokih ali zrnu. Hudoklin. Loka, Šentjernej.
PRODAM 5 t sena, 2 m’ hrastovih plohov (3,5. cm j. Franc Per, Orešje 33, Šmarješke Toplice.
ELEKTRONSKO kombinirano harmoniko Paslo Soprani in mikrofon Fbt prodam, Gorenc, Šmarješke Toplice 134, tel. 84-996.
PRODAM novo otroško — moško obleko št. 15, primerno za birmo. Tel. 75-553.
PRODAM kravo frizijko, brejo 8 mesecev. Metelko, Kuzarjev kal 8.
PRODAM dve kravi (8 mesecev breji, drugo tele), ter moped—štirib-rztncc. Tel. 84-326.
PRODAM dobro ohranjeno motorno žago Stihi 045. Anton Zajc, Šalka vas 20, 61330 Kočevje.
PRODAM 2000 kg sena. Bračika, Gotna vas 40. Novo mesto.
PRODAM suhe hrastove plohe (5 in 8 cm). Kramar, Sp. Vodale 20 b, 68295 Tržišče.
PRODAM dve kravi s teleti ali brez njih. Gmajna 7, Raka, tel. 75-618 ali 22-200.
PRODAM novo diatonično harmoniko (C, F, B, Es) Melodija in starejšo Lubas (B, Es, As, Cis) ali menjam za osebni avto. Roman Štojs, Obrežje 53, 68261 Jesenice na dol.
PRODAM tri prašiče (od 110 do 130 kg). Anton Starič, Ornuška vas 2, Trebelno.
UGODNO prodam črno-beli televizor Venera in plinsko napravo za avto. Krajnc, Adamičeva 38, Novo mesto.
UGODNO prodam kombinirani električni štedilnik (2 plin. 2 elektrika). Informacije po telefonu (068) 21-753.
		SH
KUPIM plug za ritje snega Ursus 35, greben za Muto'. 130 cm. Prodam smuči RC. Telefon 43-731.		
		
PRODAM gradnjo stanovanjske hiše do 1. plošče v Zgornjem Kartelje-vem. poleg avtobusne postaje. Informacije po telefonu 25-133, popoldne.
VINOGRAD na Riglju oddam v najem. Tel. (061) 579-231.
PRODAM tri terase vinograda ali oddam v najem v Plešivici pri Metliki. Interesenti naj se javijo na tel. (068) 58-280.
PRODAM ali zamenjam za traktor star vinograd v izmeri 15 arov in koše-nico v izmeri 5,5 arov v eni parceli. Jože Gorišek, Gor, Stara vas 25, Šentjernej.
PRODAM stavbno zemljišče z že zgrajenimi temelji za hišo na Krasin-cu. Alojz Kapušin, Krasincc 45, Gradac.
razno
V NAJEM oddamo gasilski dom v Vavu vasi, primeren za kakršnokoli obrt. Informacije: GD Vavta vas.
Planinsko društvo BOHOR SENO-Vp vabi vse, ki bi želeli prevzeti OSKRBNIŠTVO V PLANINSKI KOCI na Bohorju (s 1.4. 19^6), da sev 15 dneh po objavi oglasa javijo na naslov društva.
STAREJŠI upokojenec išče upokojenko za gospodinjstvo. Ponudbe pod šifro: »NOVO MESTO«.
FANT 37/175 želi prek tega oglasa spoznati dekle ali vdovo, staro 35 let, en otrok ni ovira. Imam manjšo kmetijo, službo, ne pijem, ne kadim. Moj naslov pod šifro: »LEPA DOLENJSKA«.
MOŠKI srednjih zrelih let išče dekle ali vdovo brez obveznosti, staro 40 do 45 let, katera ima smisel za skupno življenje. Naslov v upravi lista (1091/ 86).
titamo za njun praznik in jima želimo mnogo sreče, posebno pa zdravja, njihoviotroci z družinami. Čestitki se pridružuje 9 vnučkov, najmlajši, Marinka in Melitka, pa jima pošiljata koš poljubčkov.
MARJANI KAFERLE ob rojstvu sina iskreno čestitajo sodelavci.
JOŽETU RIBIČU iz Sevnega za dvojni praznik veliko sreče in zdravja, želijo žena Ivanka, sin Robert in hče-. rka Janja.
VSEM članicam društva invalidov Metlika iskreno čestitamo za dan; žena, 8. marec.
DRAGEMU sinu in bratu BORISU KRAŠEVCU iz Brusnic 20 iskreno čestitajo za njegov 20. rojstni dan —' ata, mama, brata Jožko in Andrej.
Dragi mami in stari mami MARIJI JAKLIČ iz Brusnic 16 želi vse najboljše za njen trojni praznik — hčerka Marija z družino.
Dragi mami in stari mami FRANČIŠKI MEDLE iz Brusnic 20 želi vse najboljše za njen dvojni praznik — sin Jože z družino.
obvestila
MARTIN KUMP, Semič, opozarjam ANGELCO STARE, Črmo-šnjice, naj preneha z lažnimi in žaljivimi pismi in govoricami, če ne, jo bom sodno preganjal. Istočasno jo opozarjam, naj pusti pri miru mojega brata TONETA.
čestitke
Dragi teti FRANČIŠKI PROGAR-JEVI iz Mirne peči 34 iskrene čestitke za njeno dvojno praznovanje — vsi. ki jo imajo radi.'
ALOJZ in KRISTINA BUKOVEC iz Kota pri Semiču sta praznovala 3. marca 40-letnico poroke, za katero jima želimo vse najboljše. Sin Stane in Rudi ter hčerka Marija, zet Toni ter vnukinja Irena in vnuk Marko, bratje in sestre ter vsi, kiju imajo radi.
MURNOVIMA, atu in mami, iz Hrušice 42 pod Gorjanci, iskreno čes-
GOSTILNA ROGELJ na Rdečem kalu priredi za dan žena 8. marca ples. Igra ansambel Jožeta Gotliba s pevko.
CENJENE stranke obveščam, daje v Ulici talcev 1, Novo mesto, odprt avtoservis za FIAT. Popravljam tudi avtomobilske hladilnike. Priporoča se Iztok SEVER, tel. (068) 26-570!
CENJENE goste obveščamo, da bomo vsak petek in soboto popestrili večere z igranjem na CITRE. Gostilna KOLESAR, Dol. Sušice.
HITRO, POCENI IN Z GARANCIJO, popravljam vse gospodinjske stroje in elektromotorje. Tel. 25-393 od 16.—22. Se priporočam!
PRODAJAM rjave jarčke pasme hiseks, stare šest tednov, od 7. marca 1986 dalje. Jože Jeršin.. Račje selo 2, Trebnje, tel. 44-389.
JARKICE — nesnice, rjave pasme hiseks, bomo prodajali od 19. marca dalje. Stane Prevolšek, Čatež'. Informacije na telefon 44-226 int. 20.
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je 18. 2. 1986 po težki bolezni za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
JOŽEFA JAKŠE
v
roj. Sime,
iz Hrastja 3
Ob boleči izgubi naše drage mame se zahvaljujemo vsem sorod-nikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in vence in jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi kolektivu ELAN iz Begunj, IMV Novo mesto, pevskemu zboru iz Orehovice in druhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: Stanko, Pepca, Rezka, France, Tončka, Francka, Ivan, Mimi in Jože z družinami ter sestra Rezka
AKUMULATORSKA DELAVNICA
TASEV BLAŽO
¥
AKUMULATOR ZA VAŠE VOZILO
lahko dobite z zamenjavo, v akumulatorski delavnici TASEV BLAŽO
Partizanska 11, Novo mesto tel. 23-826
Demontaža in montaža je brezplačna
Odprto vsak dah od 7. do 16. ure, ob sobotah od 7. do 13.
ure.
OD KVALITETNEGA ZIDU JE ODVISNO VAŠE ZDRAVO, PRIJETNO
IN POCENI STANOVANJE
Zid Iz zdravega In trdnega materiala odloča o klimi v vašem stanovanju, o miru v vaši hiši, o zaščiti pred vlago, neugodnimi vonjavami, varuje pred požarom In vlomi.
n
cLfhJttl lllf
Zid Iz zdravega In trdnega materiala vzdržuje priletno bivalno temperaturo.
V»a od	do tlrah« v prodajaln. gradt>*n*y« materiala
2 OPEKARNE ZALOG
NOVO MESTO, tel : 21-403, 22 - 291
JiUUJ
Zid Iz zdravega in trdnega materiala vam pozimi prihrani Izdatke za energijo, zadržuje In akumulira toploto.
DOLENJSKI LIST
V SPOMIN
10. marca bosta minili dve žalostni leti, odkar je prenehalo biti 'srce moji ženi in dobri mamici
LIJI KOS
roj. FABIANI
iz Šmarjete pri Novem mestu
Težko se je sprijazniti z resnico, da te ni in da tenikoli več ne bo med nami. Odšla si od nas tja, kjer ni več trpljenja. Pustila si nam dom teman in strašne bolečine v naših srcih.
Hvala vsem tistim, ki se ji poklonite ob njenem preranem grobu. Žalujoči: vsi njeni
Saj čas zaceli rane vse, tolažijo ljudje, a brazgotin, ki v srcu so, ne celi čas, nihče!
V SPOMIN
10. marca bo minilo pet žalostnih let, od kar vaju ni več, draga mama in ata
VERA in JOŽE HRASTAR
iz Dol. Dobrave 11 pri Trebnjem
Hvala vsem, ki jima prinašate cvetje in prižigate svečke. VSI NJUNI
Naklo, Ljubljana, Kanada, Trebnje
Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj zaže/jena.
Vzame ti, kar si imel najraje, in dodeli ti pusto osamljenost, polno spominov.
V SPOMIN
15. marca bo minilo leto globoke žalosti, odkar si nas zapustil, nadvse ljubljeni mož, ata, ded, brat in stric
ANTON GLIHA
iz Malega Vidma pri Šentlovreneu
Ostala je neizmerna bolečina in praznina. Spominjamo se ga z ljubeznijo. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob.
NJEGOVI
ZAHVALA
V globoki žalosti sporočamo žalostno vest, da nas je v84. letu starosti za vedno zapustila naša nadvse ljubljena mama, babica in prababica
MATILDA
HROVAT
Pavletova mama iz Praproč 9
Od nje smo se poslovili 20. februarja na pokopališču v Vavti vasi. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje, sočustvovali z nami, stali ob strani pri tako težkem slovesu in jo pospremili k večnemu počitku. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Komaj v 27. letu nas je nenadoma in nepričakovano zapustil naš ljubi mož, oče, sin, brat in stric
MIRKO
‘MURN
iz Stavče vasi
Iskrena hvala vaščanom za nesebično pomoč in poslovilne besede, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste me tolažili in mi na kakršenkoli način pomagali, kolektivu Trebeč, Iskri Žužemberk, IMP Ivančna gorica, Novolesu iz Straže, pevcem, župnikoma iz Žužemberka in Soteske in vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu podarili vence in cvetje.
Žalujoči: žena Andreja, sin Mihec, hčerka Petra, mama in ata, brata Rudi in Janez ter ostalo sorodstvo
TRUD, TRPLJENJE —
BILO TVOJE JE ŽIVLJENJE.
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš skrbni oče, stari oče, brat in stric
FRANC LAMUT
z Griča 8
Najlepše se zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, izrazili sožalje, podarili cvetje ter pokojnika spremili na zadnji poti. Posebna zahvala osebju Doma počitka Metlika, DO Rudnik Kanižarica, GOK-TOZD Begrad, Veletekstil Črnomelj, govorniku za poslovilne besede, gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred ter pevcem iz Doblič za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je 22. februarja zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
NEŽA ■ KOVAČIČ
Zagorčeva mama iz Gor. Dol 20 pri . Škocjanu
Zahvaljujemo se sorodnikom, sovaščanom in vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo gospodu župniku za izrečene občutene misli o pokojni ter lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom, a v strašnem trpljenju odšla si v večni dom.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 57. letu starosti zapustila naša draga sestra, svakinja in teta
MARIJA GORNIK
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti ter ji poklonili toliko lepega cvetja in vencev. Posebna hvala dr. Mlačku in dr. Petrinovi iz Zdravstvenega doma Metlika, ki sta ji lajšala bolečine. Prav tako hvala za poslovilne besede sodelavki iz Kometa Milki Cindrič in sosedi Betki Turšič ter gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sestra Terezija Kambič z družino iz Lokvice 38
Bolezen, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
FRANC GANC
iz Jablance 10, Boštanj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za darovane vence in cvetje ter izraženo sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni zdravniškemu osebju Intenzivnega oddelka bolnice Celje ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred in govornikom za poslovilne besede. Lepa hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot.
Žalujoči: žena Terezija, sinova Leopold in Ivan ter hčerka Vida z družinami, brat, sestra in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, stara mama, tašča, sestra in teta
JOŽEFA KIC
roj. Zidar
iz Zloganja pri Škocjanu
Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem /a podarjene vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Andrejčičevim pa za pomoč. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljeni obred in cerkvenemu pevskemu zboru za lepo zapete žalostinke.
Žalujoči: sinova Vinko in Jože z družinama, sestra Ivanka ter številno sorodstvo
ZAHVALA
V 78. letu starosti seje iztekla življenjska pot
ŠTEFANU
PLUTU
iz Trnovca 10 pri Metliki
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, DO 1MV Obrat Suhor, Komet Metlika in Stari trg, SCT Ljubljana, organizacijam ZB in SZDL ter gasilskemu društvu Lokvica za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter za spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se govornikoma za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Iskrena hvala tudi sosedom za vsestransko pomoč.
Žalujoči: otroci Tone, Micka, Jože, Tončka in Bariča z družinami, brat Jakob z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljubljene mame
ANGELE
roj. Anželj
z Gradišča pri Trebnjem
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vikendarjem, ki so se v tako velikem številu prišli poslovit od naše mame na njeni zadnji poti ter darovali toliko lepega cvetja. Iskrena hvala vsem pogrebcem iz Rodin, posebno Bečaju. pevkam za občufeno zapete pesmi, zdravnici dr. Vilfanovi, hvala gospodoma Janezu Grčarju in Vinku Klančarju za opravljeni obred in za lepe poslovilne besede. Vsem skupaj in vsakomur posebej, ki ste nam kakorkoli izrazili sožalje, iskrena hvala!
VSI NJENI
REZEN
SABINA
Nagradna igra za naše naročnike
Premijo renault 4 GTL je prispevala IMV, generalna pokroviteljica igre —Skupaj _____za 3,000.000 nagrad — Pogoj: plačana naročnina na Dolenjski list
»Oj, že dolgo nisem bila v Trebnjem. Pa kaj. v tem mrazu in snegu res ni pametno hoditi okoli.« pravi Sabina Kužnik, ženska živahnih kretenj in iskrivega pogleda, nalezljive vedrine. Veliko je doživela, več hudega kot lepega, a nikoli ni izgubila vere in upanja v dobro, v človeka.
»A ne. kaj vse sesedaj dogaja po svetu? Filipini. Egipt, povsod nasilje, pretresi. O. kar groza me je, ko poslušam vse te stvari po radiu in jih gledam po televiziji. Mi, ki smo vse to doživeli na lastni koži, drugače doži-vljamo.« je povedala Sabina in 5 pri tem mislila na vojno, ki ji je
zato,
hiši.
0
0 0 0 0 0
0 0 0 0 0
0 0 0 0 0 0 0 0
'i 0
! 0 0 0
\
\ 0 0 0 ■
s
0 0 0
0
fi 0 0
: 0
ii
0
vzela mamo. In to samo $ ker so bili »rdeči« pri 5 čeprav niti prav niso vedeli, kaj % to pomeni. To se jim je razkrilo ^ šele kasneje, ko so v vas par-tizani prinesli »literaturo«, ki je tedaj pomenila samo in iz-J ključno literaturo o socializmu. 5» komunizmu.
J Toda vojna, kakor je kruta, % ni brez lepih doživetij. Tak 2 dogodek pa je bil kongres AFŽ 5 v Dobrniču, ki se ga je udeležila ^ tudi Sabina. »Kar gledala in
gledala sem, od kod vse se jemljejo te ženske. Pa potem, koso go vorile! Vse je bilo za nas čisto novo. Česa takega še nismo slišale. Lepo smo sprejeli delegatke, ki so prišle iz vse Slovenije. V naši hiši v Gorenji vasi smo prenočili in prehranili šest delegatk. Potem pa je v vasi postalo zame prevroče in sem odšla v partizane. Tja so mi kurirji prinesti vest, da so zverinsko ubili mamo,« pripoveduje Sabina.
Po vojni se je preselila v Presko pri Dobrniču, kjer sta z možem kupila manjšo domačijo. Tudi v službo je šla v žužemberško Iskro, kjer je delala pet let, da si je prislužila pokojnino. In ko bi v resnici lahko bilo lepo, ji je umrl mož in ostala je sama z otroki. Še zdaj se večkrat sama sebi čudi, kako je lahko shajala z majhnimi otroki.
»Prave enakopravnosti med ženskami in moškimi še ni, malo boljše pa za ženske le je. Že to je velika pridobitev, ta enoletni porodniški dopust. Sploh pa nam ni nič hudega, dokler je mir. Pa v vsaki hiši je vsak mesec denar. Draginja pa je, to pa je, in nekateri težko shajajo,« pravi Sabina.
Veliko bere, posluša radio, gleda televizijo, ker hoče biti na tekočem z dogodki. Hkrati pa je dejavna tudi na domačem terenu. Deluje v upokojenskem in invalidskem društvu, je predsednica krajevnega odbora ZZB, pobira članarino za ta društva, se udeležuje sestankov in je nasploh aktivna, kakor je bila med vojno v tedanjem rajonskem odboru. Poleg tega obdeluje nekaj njiv. Lani sta skupaj s sinom, ki je doma, pridelala okoli šest ton krompirja in ga precejšnjo količino prodala kmetijski zadrugi v Trebnje. Tudi letos bosta spet zagrabila za delo, saj zemlja ne sme ostati neobdelana. Sabina težko čaka pomladi.
J. SIMČIČ
Z današnjim dnem začenja Dolenjski list veliko nagradno akcijo, v kateri bo žreb med naše stare in nove naročnike podelil številnedragocene nagrade. Najsrečnejšemu med srečneži bomo izročili ključe avta R-4 GTL, ki ga je prispevala Industrija motornih vozil Novo mesto, generalna pokroviteljica naše nagradne akcije. Seveda srečni naročnik ne bo dobil samo ključev, ampak tudi popularno katrco.
Z ostalimi nagradami, ki jih bo prispevalo dolenjsko združeno delo, vas bomo seznanili v prihodnjih številkah našega tednika. Za zdaj izdamo samo, da bodo ne samo dragocene, ampak tudi lepe in praktične. Po dosedanjih prijavah bomo med naše stare in nove naročnike razdelili za več kot 3.000.000 dinarjev daril.
• Kako sodelovati v nagradni igri, ki bo trajala od 7. marca do 29. maja, ko bo javno žrebanje? Stvar je nadvse preprosta. Vsi tisti, ki že imajo poravnano celoletno naročnino na Dolenjski list, se lahko z našim tednikom v rokah udobno zleknejo v naslanjač, uživajo v branju seznama nagrad in čakajo na žrebanje.
Za one, ki še niso naši naročniki, je zadeva nekoliko bolj zapletena, vendar ne brezupna. Treba je samo izpolniti naročilnico, ki jo objavljamo na tej strani.
To lahko stori za vas tudi poštar, pravzaprav bo z veseljem priskočil
NAŠLI MRTVEGA V STANOVANJU
• DEDNA GORA — V nedeljo, 2. marca, so v svojem stanovanju na Dedni gori pri Sevnici našli mrtvega 44-letnega Alojza Žarna. Ogled trupla in preiskava sta pokazala, da je Žarn, ki je v stanovanju živel sam, umrl naravne smrti. Kot vzrok sta navedena slabo srce in pohladitev, tuja krivda pa je izključena.
SMRT PRED DOMAČO HIŠO
GRADNJE — Kostanjeviški oddelek milice je bil 28. februarja obveščen, da so pred domačo hišo na Gradnji pri Podbočju našli mrtvega 50-letnega Milana Vidoviča. Preiskava je pokazala, da je bil Vidovič dan prej okoli 17. ure pri bratu Milanu iz iste vasi. od koder seje vinjen, navzlic prigovarjanju brata, naj ostane pri njem, vračal domov. Tik pred hišo je očitno onemogel in zaradi podhladitve umrl.
na pomoč. Za naše vrlesodelavce poštarje smo namreč pripravili posebno nagrado, dobil jo bo tisti, ki bo do zaključka nagradne akcije zbral naj-
Privarčeval milijone dinarjev
četrt stoletja inovatorskega dela Antona Selana iz kočevskega Inkopa
KOČEVJE — Inovator Anton Selan iz kočevskega Inkopa je samo lani prihranil svoji delovni organizaciji 18,5 milijona (novih) dinarjev. Za inovacijo »konstrukcija posebnega stroja za izdelavo industrijskih lestev« je prejel v svoji delovni organizaciji 550.000 din nagrade, razen tega pa je ob prazniku občine Kočevje še prvo nagrado občinske raziskovalne skupnosti (50.000 din).
»Že v začetku službovanja v Inko-pu sem se prizadeval za razne izboljšave. V Inkopu so mi priznali prvo nagrado za inovacijo že leta 1961, in sicer za izboljšavo izdelave pritrdilne ploščice za predsobni obešalnik. Po novem načinu je bilo za delo potrebnega manj časa, potrebnega je bilo manj materiala, razen tega pa je bilo delo še varnejše.« Tako se spominja svojih prvih izboljšav Anton Selan.
LETALSKA SOLA
PREČNA — Aprila se bo na tukajšnjem letališču pričela šola za pilote jadralnega letenja, ki jo organizira Dolenjski letalski center. Kandidati, ki ne smejo biti starejši od 18 let, naj se čimprej prijavijo upravi letališča v Prečni.
FRAKLOVA vrnitev V DOLENJSKIH TOPLICAH
DOLENJSKE TOPLICE — KUD Maks Henigman obvešča bralce, da bo v nedeljo, 9. marca, ob 19. uri v sodelovanju z Zdraviliščem Dolenjske Toplice organiziralo predstavo dela Miloša Mikelna »Fraklova vrnitev« v izvedbi igralca Zlatka Šugmana.
KINOLOŠKE NOVICE
NOVO MESTO — Kinološko društvo pripravlja v ponedeljek, 10. marca, ob 18. uri v sejni sobi OK ZSMS predavanje znanega slovenskega kinologa Janeza Hojana z naslovom »Vseo psih in kinologiji«. Teden kasneje bo v istih prostorih tudi predavanje veterinarja Draga Hadla o parazitnih boleznih pri psih in njihovem zdravljenju.
V torek, 1L marca, se bo ob 16. urina vežbališču v Ragovem pričel tečaj za šolanje psov.
Pravilnik o nagrajevanju inovacij so nato v Inkopu ukinili. Anton Selan pravi, da iz neznanih razlogov. Gotovo je temu botrovala zavist za-
Anton Selan
radi nagrade pa tudi takrat močno razširjeno prepričanje, da sodijo inovacije med delovne dolžnosti zaposlenih. Takonekateri inovatorji v Inkopu takrat in kasneje niso dobili ne materialnega ne moralnega priznanja. Kljub takemu odnosu do izboljšav in inovacij Anton Selan ni prenehal razmišljati o izboljšavah. Leta 1980 je skonstruiral stroj, ki
SPET BO ŽIVAHNO
GORENJE KAMENCE — Nekdaj tako popularna gostinska točka V bližini Novega mesta, Henčkov dom na Gorenjih Kamencah, bo ob prazniku dneva žena spet oživel.
Gostilničar Branko Štubljar se je odločil, da bo z dobro ponudbo ter primernim programom privabil k sebi čimveč gostov, čeprav je lokal oddaljen od glavne ceste. Tako bodo 7. marca za ples igrali Samorastniki, 8. marca pa Rubini, nato pa vsak petek in soboto ansambel Franca Potočarja. Branko Štubljar upa, da bo od jedače, pijače in zabave željnih gostov iztržil dovolj, zato ne bo za plesne večere zahteval nobene posebne vstopnine ali kon-sumacija.
izvrta hkrati devet lukenj. Izdelali so ga v domači orodjarni. Z njim delajo še danes, saj prinaša velike prihranke pri delovnem času.
O svoji zadnji inovaciji je Anton Selan povedal:
»V Inkopu se trudimo, da bi izboljšali obliko izdelkov in tehnologijo. Predvsem se prizadevamo za izdelke, ki bi prinašali čim večji dohodek. Med take inovacije sodi novi posebni polavtomatski stroj za izdelavo kovinskih industrijskih lestev iz aluminijaste zlitine. V letu dni smo z njim privarčevali samo pri materialu (7 ton) milijardo starih dinarjev in pri času 850 milijonov starih dinarjev.«
Inovator Anton Selan pravi, da ga je nagrada spodbudila k razmišljanju o novih inovacijah. Poudarja pa, da so mu tudi pri dosedanjih pomagali nekateri sodelavci. Zelo je zadovoljen, ker ni bil zaman njegov in njegovih sodelavcev večletni trud. Res pa je, da je pač povsod poleg tistih, ki se vesele uspeha vsakega člana kolektiva, tudi nekaj zavistnežev, ki bi najraje videli, da taka prizadevanja ne bi uspela. Ne zavedajo se, da z vsako inovacijo tudi oni dobe debelejšo kuverto z osebnim dohodkom, pa čeprav pri tem nimajo nobenih zaslug.
J. PRIMC
več novih naročnikov Dolenjskega lista. Z izpolnitvijo naročilnice še ni vse končano, treba je še (najkasneje do vključno 22. maja) plačati celoletno naročnino nanaštednik. V boben, iz katerega bomo vlekli nagrade, bomo dali samo imena naročnikov s plačano celoletno naročnino.
Srečno, torej!
PRVA NAGRADA — Katrce, kot pravimo Dolenjci malemu velikanu iz IMV, ni treba posebej predstavljati. Vsekakor pa je treba poudariti, da bo dobil najsrečnejši med srečneži zadnji model, katrco z naslonjali za glavo, avtomatskimi varnostnimi pasovi, novo armaturno tablo in drugimi izboljšavami že sicer cenjenega in priljubljenega avtomobila.
NAROČILNICA
Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime: _
Ulica in hišna št.:
Poštna številka in kraj.: Št. osebne izkaznice:______
Celoletno naročnino bom poravnal, ko bom dobil položnico. Datum: ______________________________________________________
Podpis:
DARILO OB DNEVU ŽENA
STRAŽA — Gozdno gospodarstvo Novo mesto, tozd Vrtnarstvo in hortikultura, bo za praznik žena presenetilo prebivalce Straže in okoličane z novo cvetličarno v Jenkovi hiši nasproti poslovalnice Ljubljanske banke.
Podarim — dobim Viso
STRANSKA VAS — Med tistimi, ki so v nedeljo zvečer nepremično strmeli v mali ekran in čakali na izid tretjega žrebanja akcije »Podarim — dobim«, je bila tudi Hrovatičeva družina iz Stranske vasi 5 pri Novem mestu. Takrat, ko je bila izvlečena kartica za največji dobitek, Citroenov avto Visa 11 RE Cimos, ki velja več kot 300 starih milijonov, je pri Hrovatičevih nastalo nepopisno veselje. Na kartici se je jasno prebralo, da je zadel Viso njihov 13-letni Boštjan, ki obiskuje 6. razred osnovne šole Milke Šobar-Nataše v Šmihelu.
Tako kot tisoči Slovencev, ki so se odločili pomagati našim smučarjem, zraven pa še kaj zadeti, so se tudi Hrovatičevi dogovorili in ku-pilit šest razglednic. Boštjanova mama je kar sama v imenu starih staršev, Boštjanovega mlajšega brata in očeta obkrožila pravilen odgovor in izpisala naslove. Srečo je prinesla Boštjanova kartica. Oče Franc, ki je kot klepar dela v Novomontaži, je hitro poiskal zadnjo Motorevijo, in ko je videl ceno dobitka, se je kar prijel za glavo. »Sreča je prišla prav na očetov rojstni dan, zato je bilo veselje še toliko večje. Že nekaj minut po žrebanju so pričeli prihajati
Boštjan Hrovatič
sosedje, moji prijatelji in še mnogi drugi in nastalo je nepopisno slavje tako, da se na koncu niti ni vedelo, kdo je najbolj srečen. Čestitk ni manjkalo danes, ko sem s sošolci odhajal na železniško postajo v Birčno vas, pa na vlaku, da niti ne omenim, kakšno veselje je bilo potem, ko sem prišel v šolo,« je v ponedeljek povedal novopečeni milijonar Boštjan. Za avto je še premlad, zato se je odločil, da ga za rojstni dan pokloni svojemu očetu. Prvi dobitek bo tako ostal pri Hrovatičevih in zamenjal staro, že dotrajano katrco.
J. PAVLIN
Obljube sreče in nesreče
Nenavadna pisma za srečo ali vznemirjanje občanov — Morda namig, kako bi se Jugoslavija rešila dolgov?
KOČEVJE — »To pismo vam lahko prinese srečo... devet dni po prejemu tega pisma boste doživeli
»DIREKTORJEV ROJSTNI DAN« NA DVORU — Da so prebivalci te in okoliških vasi željni prireditev, so dokazali minulo nedeljo. Dvorana je bila mnogo premajhna, da bi sprejela vse, ki so si hoteli ogledati krstno predstavo komedije »Direktorjev rojstni dan« v izvedbi članov kulturnega društva Dvor. KUD Dvor ima, po besedah vodje skupine in režiserke Zorke Može, že predvojno tradicijo. Velike zasluge za širjenje gledališke dejavnosti v teh krajih pa imata tudi sestri Kulovec in učiteljica Majda Žvan. Možetova je pričela pred štirimi leti. Igro »Direktorjev rojstni dan« so si sposodili od semiške gledališke skupine. Kar štirinajst igralcev seje skoraj dva meseca trudilona vajah v gasilskem domu, kjer so lahko ogrevali manjši prostor. V vlogah nastopajo: ToneŠpelko, Nežka, Jana in Jože Primc, Andrej Banko, Ivanka Rozman, Slavka Mirtič, Andrej in Darka Murn, Tone Legan, Brane Hren in Zvone Boldan. (Foto: J. Pavlin)
srečo... Ne gre za šalo. Sreča vam bo prispela po pošti... Kopijo tega pisma pošljite dvajsetim ljudem, za katere ste prepričani, da jim je potrebna sreča. Ne pošiljajte denarja, saj se sreče ne da kupiti... Za kaj gre: Neki oficir RAF je dobil 20.000 din in jih hitro izgubil, ker je prekinil verigo pisem... Na Filipinih je general Walch pismo zanemaril, umrl in ob svoji smrti dobil 225.000 dolarjev... tajnica je poslala 20-izvodov takega pisma naprej in zadela v svoji državni loteriji 2 milijona dolarjev...
Taka pisma krožijo spet te dni po Kočevju, kjer je res marsikomu potrebna sreča. Hkrati pa so ta pisma lahko tudi rešitev za državo, če drži tisto o dobljenih dolarjih, saj bi tako lahko hitro odplačali tistih 20 milijard dolarjev dolga. Treba bi bilo napisati le 10.000 do milijon takih pisem.
To se gotovo splača, saj te v nasprotnem, če prekineš verigo pisem, čaka le nesreča v družini ali celo smrt, kar je v pismu obrazloženo s povsem konkretnimi primeri.
Takih »igric« je vedno več.
Ponekod gre za razglednice, drugod za denar, v tem primeru pa za nič, če ne upoštevamo jasne obljube sreče (za tiste, ki pošljejo na'prej 20 pisem) ali nesreče (za tiste, ki prekinejo verigo).
J. P.
-kozenja*
Tega še ne veste, da ima Re pičeva draga kobilarno. Zgodilo
se je pač, da je poginil konj za razplod, kersoga premalo krmili in preveč silili skakati na kobile.
To je tragedija, je bil presunjen tovariš Župan.
— V Anglijo bo treba po novega žrebca, je globoko pogoltnil slino tovariš Izvršnik.
— Poleg vaju mora biti v letalu tudi tovariš Sezedelejevič, saj ne gre, da bi žrebca kupovali ljudje, ki bi po tujini blebetali neumnosti o naši družbeni ureditvi. Veste, kako je: ljudje se na-žlampajo, potem pa trebezljajo oslarije, ki jih tuji tisk izrablja za
sovražno gonjo zoper nas, se je potegnil za linijo tovariš Sindi-kalič.
— Če je že tako, naj odfrči na Otok tudi tovariš Rdečnik, seje izpostavil tovariš Mladič, upajoč, da bo tovariš Rdečnik kandidiral njega. Ni mu bilo treba dolgo čakati, kajti tovariš Rdečnik je rekel:
— Pri nakupu žrebca mora biti vsekakor zraven tovariš Mladič. Mladost gre skupaj, se je režal.
— Kaže, kot bi hoteli nas starejše odrezati pri odločanju o tako pomembnih stvareh^kot je
nakup žrebca. Ne pozabite na povezanost generacij, seje zavzel sam zase tovariš Puškič.
— Pred nakupom bi bilo dobro žrebca tudi pregledati. Predlagam, da se vkrca v letalo tudi doktor Konjič, je postal previden tovariš Izvršnik.
— Ne pozabite, da so letalske vozovnice zelo zelo drage. Jutri napovedujejo celo petindvajset-odstotne podražitve, ni bilo prav tovarišu Sindikaliču.
— Doktorja Konjiča pustimo lepo doma. Tako in tako nima nikoli časa. Polegvsegapabibilo zelo trapasto, če bi šlo po enega
samega angleškega žrebca skoraj deset jugovičev, je bil domala užaljen tovariš Rdečnik.
— Če znamo voditi celo občino, bomo zmožni in spodobni kupiti tudi navadnega konja, je del žebelj na glavo tovariš Župan.
Delegacija je bila v Angliji cel teden. Kmalu po njeni vrnitvi je dobila repiška kobilarna lepega žrebca. Celo za časopis so ga slikali. Skakal je po kobilah, a mladičev ni bilo. Doktor Konjič, ki ga je prešlatal, je ugotovil, da je žrebec jalov.
TONI GAŠPER1Č