NAS GLAS
Radeška čistilna naprava
je legalna, str. 5
Mleko bo še enkrat pregledano,
str. 10
Opozorilo sadjarjem,
str. 10
str. 13
Št7
Leto XIV
7.4.1993

¦
Poštnina plačana pri pošti Krško
i
MEMENTO MORI
L*z naslov preprečuje pisanje zgodbe o uspehu ali vračanju nasmeha mrliču, vsiljuje pa razmišljanje o umiranju pod kontrolo države - država si je namreč zagotovila kontrolni paket, ki nam je post festum dovolil razpredati misli o tem, kaj bo iz tega zmedenega podjetja ostalo v zavesti ljudi kot memento na iztekajoče se dogajanje.
Sklad za razvoj? Tega je napadel neki virus, ki mu nikakor ne pusti, da bi se otresel inkubatorja in zaživel "na polna pljuča". Morda kak nov sklad, z novo obliko v novem gospodarstvu? Tudi tega bo, glede na izkušnje, pobralo, še preden se bo pojavil njegov stvarnik. Zagotovo pa se bo v neki prihodnosti, vseeno, kdaj, oglasil moralni maček. Kot odmev bo udarilo tudi vprašanje: "Kako je bilo to mogoče?"
Sklad je ob sprejemu Vidma v svojo zibelko perspektiv in razvoja poznal bodočnost, poznala jo je tudi država oziroma vlada kot njen instrument oblasti. Vedeli niso samo delavci Vidma, ki so z referendumom sprejeli dojke svoje nove matere, ne zavedajoč se, da je mleka ne le za vse posvojenčke, ampak tudi samo za njih premalo.
Hladnokrvnost novega lastnika, ki so mu emocije tuje (kot celotni ekonomiji), je prinesla streznitev, ki jo je podkrepil še dr. Tajnikar v klopeh enajste šole krške občinske skupščine. Njegovo razmišljanje, da samo Videm ne predstavlja celotne slovenske papirne industrije in da so pričakovanja o obuditvi mrliča na istih temeljih Sizifovo delo, je pomenilo, da je prišel čas pogreba, na katerega smo se v krškem prostoru v podzavesti pripravljali, vendarle pa upali, da bomo ob odprtem grobu čakali na reinkarnacijo, do katere bo vsekakor prišlo, kajti samo grob bi preveč spominjal le na smrt.
Izkoristiti moramo trenutek, ki nam je bil dan s ponudbo, da predstavniki krške oblasti v komisiji kabineta ministra za gospodarske dejavnosti aktivno sodelujejo pri spremljanju poteka stečaja, hkrati pa se zavedati, da se bo v primeru ponesrečenih odločitev in izgubijanih niti odgovornost porazdelila in bremenila tudi našo kre-dibilnost.
Prišel je tudi čas, ki terja, da na podlagi dejanskih kazalcev ugotovimo pomen Vidma za obstoj ostalega dela krškega gospodarstva in da z dejanji, ki bodo v mejah preživetja bremenila tudi naše "žepe", preženemo iz naših misli hipokrizijo, ki se je sedaj udejanjala samo v demagoškem frazarjenju o vsesplošni podpori in pomoči.
Nikakor ne smemo prezreti misli, ki se je ponovno, sicer skoraj neopazno prikradla izza govorniškega odra, da za politiko v gospodarstvu ni prostora. Sprašujem se, zakaj jo potem kličemo na pomoč takrat, ko so vržene zadnje lopate na gomilo, in pričakujemo čudeže, ko pa se zavedamo, da se čudeži zgodijo samo v pravljicah, ki se rojevajo v domišljiji. Pravljica o Vidmu se je končala nesrečno, zato je vprašanje, ali je to sploh kdaj bila, oziroma v čigavi domišljiji se je rodila.
Damjan Lah
adijo tt mm ostmi..."
Branko Ogorevc, stečajni upravitelj Vidma
V ponedeljek, 5. aprila, se je na zboru Vidmovih delavcev predstavil stečajni upravitelj tega podjetja. To je Branko Ogorevc, ki je 15 let delal v sevniški Lisci. Zaposlen je še vedno v tem podjetju (porablja redni letni dopust), odločiti pa se mora, kje bo v službi. Trenutno se še nagiba k temu, da bi ohranil delovno razmerje v Lisci. Sedaj ugotavlja, v kakšnem stanju je prevzel tovarno, in sestavlja ekipo svojih sodelavcev. Doslej ima v ekipi že štiri (o imenih ni hotel govoriti), pri izboru pa na prvo mesto postavlja njihovo nedvomno strokovnost, poštenost in nepristranskost. Delo je zelo obširno in dokler se ne uvedi vanj, Branko Ogorevc ne bo skliceval tiskovnih konferenc. Videm je ogromen in obsega dela se ne da predvideti, od tega pa je odvisna velikost skupine. Prve naloge predstavlja pred njih zakon. Treba bo spremeniti ime, pooblastiti nove zastopnike, podpisnike, organe upravljanja.
G. Ogorevc loči dva sklopa poslovanja Vidma: tistega, ki je v okviru tovarniške ograje, in onega, ki je izven nje, tudi v tujini. Videm ima namreč veliko firm v popolni ali delni lasti. V času od imenovanja za stečajnega upravitelja (četrtka, 1. aprila) do ponedeljka se je B. Ogorevc ukvarjal predvsem z najemnima pogodbama za Papir in Celulozo. Odločili so se, da pogodbo o oddaji Papirja v najem pustijo v veljavi, nikakor pa se ne odrekajo možnosti, da jo kasneje, ko bo na voljo več podatkov, dopolnijo ali spremenijo. Pogodbo o najemu Celuloze še proučujejo in pripravljajo kalkulacije, potrebne za kvalificirano pogajanje o najemu.
¦
Ivan Bizjak v Posavju
Južna meja je meja med vojno in mirom
Slovenski notranji minister Ivan Bizjak se je v sklopu svojih rednih delovnih srečanj po državi v petek, 2. aprila, mudil v Posavju (UNZ, dva mejna prehoda...). Na svojih obiskih se želi podrobneje seznaniti s problemi in podrobnostmi dela posameznih uprav. Krška je predzadnja v vrsti njegovih obiskov. Pravi, da so na mednarodnem železniškem prehodu v Dobovi ugotovili potrebo po uvedbi nekaterih tehničnih izboljšav. S Hrvati bo treba skleniti tudi nekatere sporazume, zlasti o tem, da bi bila kontrola možna tudi med vožnjo vlakov, saj sedanji vozni redi ne omogočajo dovolj učinkovitih carinskih pregledov.
VELIKA NOČ - PRAZNIK VESELJA - SIMBOL UPANJA
JVlnogi pravijo, da je naše življenje bolj ali manj kratek sprehod med rojstvom in smrtjo. Želja po preseganju teh omejenosti je prisotna v vsakem človeku; znana je med najbolj primitivnimi plemeni v Afriki,~-fožni Ameriki ali Aziji ter med najbolj razvitimi civilizacija/ni zahoda.
Velikonočni dogodek v nas kristjanih budi upanje na neskončnost. Zaradi tega dogodka - Kristusovega vstajenja, ki pomeni zmago nad smrtjo, smo prepričani, da naše življenje lahko presega tuzemske okvire.
VSTAJENJE !!!
Trditi, da vstajenje za nas ni aktualnosti pomenilo, da sami sebi lažemo, da si zakrivamo obraz pred resnico, da kot noj potiskamo glavo v pesek. Pa še kako je aktualno. Trenutna klima v našem družbenem življenju nam razodeva, da nimamo več kam pasti. Ce je tako, je čas, da se pričnemo dvigovati, da okrepimo svoja klecava kolena, da si natočimo čistega vina, si sežemo v roko in si obljubimo resnico namesto laži, pomoč namesto egoizma, svobodo namesto suženjstva, poštenost namesto lopovščine, enotnost namesto razdora... K vsemu temu nas vzpodbuja velikonočni dogodek. Daje nam možnost izbire. Lahko se odločimo za smrt ali življenje, sovraštvo ali ljubezen, žalost ali veselje... Vendar, nihče se ne   bo    odločil   namesto
mene ali tebe. Odločitev ie
i,        J osebna.                    *
Dejstvo, da smo pokopani v lastnih zmotah, ki jih nikakor nočemo priznati, je neizpodbitno. Pokopani smo v grobu samovšečnosti, iz katerega ne znamo in ne moremo. Kljub temu da smo v tem položaju zelo utesnjeni in omejeni, nismo pripravljeni nase vsaj
malo pozabiti in drugače mislečemu priznati, da ima tudi on(a) lahko prav. Kvečjemu si domišljamo, da nismo samovšečni, da nas drugi ne razumejo, da nam hočejo vsiljevati svoje prepričanje itd...
Vstajenje iz trenutne krize v našem slovenskem oz. posavskem prostoru se n^m""ponuj'a^Od nas je odvisno, ali bom^ po njem segli ali ne, ali se bomo znali prav odločiti - prav izbrati.
"Ko bi ljudje ljubili se kot bratje in sestre, ljubezen bi združila vse, podrla vse meje" (tako poje lepa pesem).
Morda pa še ni prepozno, če danes začnemo podirati meje - pregrade, ki nas tako ločujejo med seboj. Morda pa ni prepozno, če danes sežemo drug drugemu v roko, si pogledamo v oči in morda celo izrečemo besedico (najtežje i/Sgc-vorljivo besedico v življenju): "Oprosti mi, prijatelj/ sosed!" Morda pa le ne bo prepozno, če bomo danes spoznali, daje pogled skozi strankarsko prizmo napačen — neresničen in krivičen, daje postavljanje meja, ko si Evropa že prizadeva za odpravo le-teh, popolnoma nesmiselno, daje za nas Slovence, ki smo majhen narod, delitev potencialov škodljiva, vsekakor pa je delitev potencialov še bolj škodljiva za nas - občane krške občine.
Bodimo drug drugemu v pomoč, v oporo; ne oblep-ljajmo se z etiketami, ki nas le ločujejo in med nas postavljajo umetne ovire; ne dajajmo sosedom povoda za posmeh, ne zavtdaj-mo drug drugemu, marveč bodimo drug drugemu prijatelji. Vstanimo iz groba odtujenosti v novo življenje medsebojnega zaupanja in naklonjenosti, vzajemne pomoči in pripravljenosti za pomoč tistim, ki jo potrebujejo.
D. S.
V Krškem so obisk gospoda * Bizjaka izkoristili tudi za sie-čanje s strankinim (SKD)^in občinskim vodstvom, kolegica Irena Majce in vaš novinar pa še za kratek razgovor.
Vsem občanom občine Krško želim v
teh velikonočnih dneh obilo veselja,
miru in medsebojnega razumevanja.
Predsednik
Skupščine občine Krško: Danilo SITER
2
NaS glas 7. 7. april 1993
Danilo Siten
Sodelovanje smo ie dokazali v praksi
Na zadnji redni seji skupščinskih zborov v Krškem (24. marca '93) je bil za župana izvoljen Danilo Siter, predsednik krških krščanskih demokratov. Za isto funkcijo je bil kandidat (takratnega) DEMOS-a že pred dvema letoma, ko ga je "premagal" Vojko Omerzu. Zato smo Danila Siterja seveda morali vprašati najprej po tem, ali sedaj smatra, da se mu je ambicija uresničila.
"Osebno nisem imel konkretno teh ambicij. Moja osebna ambicija je biti na razpolago in tam, kjer sem izpostavljen, nuditi kar največ za dosego skupnih ciljev v blagor občanov. Zavedam se, da ta funkcija ni povezana z ugodjem, ker okoliščine niso take. Vem tudi, da bo treba veliko mojega osebnega odrekanja, žal tudi na račun družine in osebnih konjičkov.
Kar zadeva strankarstvo: na prvem mestu mi je blagor vseh občanov, ne glede na njihovo strankarsko in versko pripadnost. Enakopravno bi se rad pogovarjal z vsemi strankami in nestrankarskimi posamezniki, ki bodo lahko konkretno prispevali k doseganju določenih ciljev."
Kako bi torej opredelili svoj županski kredo?
"Sem nepoboljšljiv optimist in zaupam v trenutno sicer skrite potenciale ljudi, ki se dajo aktivirati z dobro voljo in jasnim ciljem."
¦¦¦I
Vaš pogled na regionaliza-cijo in lokalno samoupravo?
V določenih aktivnostih malo kasnimo, čeprav konkretno še nihče ničesar ne dela tudi drugje, vsaj zdi se tako. Obstajajo pa dokaj agresivni poskusi kandidiranja za vodilno vlogo v bodoči regiji. Vsekakor bomo morali zastaviti jasne cilje in izkristalizirati načine, kako naj jih dosežemo. V tem hipu vidim le to, da od teh ciljev ne morem odstopiti.
Pri bodoči lokalni samoupravi si bom prizadeval, da bom spoštoval mnenja in želje krajanov, kar pomeni, da ne bom pristajal na vsakršen predlog, ki bi ga izoblikoval katerikoli odbor na ravni države. Pri tem pa nameravam jasno, s pomočjo strokovnjakov, osvetliti vse možne variante organiziranosti občine!"
Brezposelnost se zdi v krški občini kot grozeča socialna bomba. Kako gledate na ta problem?
"Z določenimi prijemi bo treba zainteresirati tiste, ki imajo možnost ponuditi nova delovna mesta krškemu prostoru. Vem, daje nekaj takih poskusov od zunaj že propadlo in da nekateri teh projektov sedaj že delujejo drugje. V preteklosti smo očitno bili malo nefleksibilni, pa tudi premalo smo tolkli po republiških vratih, da bi si lahko zagotovili finančne bonitete za nova delovna mesta. Bili smo prepohlevni."
(Ne)sodelovanje skupščinskega predsedstva in izvršnega sveta je bilo v preteklih letih vse preočitno in je v občini Krško ustvarilo vse preveč problemov. Kako na sodelovanje gleda župan Danilo Siter?
"Že v svojem predstavitvenem nagovoru sem jasno povedal, da ne bom zaviral nobenih pozitivnih premikov ne s strani izvršnega sveta in ne kogarkoli drugega. Kot smo že dokazali na sobotni skupščinski izredni seji, lahko le rečem, da sodelujemo z roko v roki, da si ne nasprotujemo. Prav vesel sem. daje izvršni k
v določenih ozirih zelo drzen, in upam, da bo ta drža prispevala k izboljšanju položaja v občini Krško."
Ciril Kolešnik, predsednik IS SO Brežice
Brezposelnost v brežiški občini
J. o zadevo, odpiranje novih delovnih mest, je treba nasloviti na slovensko gospodarsko zbornico, predsednika vlade in ministra za gospodarske zadeve, Tajnikarja in za ekonomski razvoj, Kračuna. Oni bi lahko povedali, zakaj je v Brežicah toliko nezaposlenih.
Naša konkretna obtožba leti na 1000 delovnih mest, ki smo jih izgubili zaradi ukinitve ene vojaške tovarne, ki je ni nadomestila nova vojaška tovarna. Če ne vojaška, pa kak drugi enakovreden projekt. Končno si vlada jemlje velike pristojnosti, občina pa že po naravi ni naslovnik
za odpiranje novih delovnih mest, ampak je nekako le koordinator razvijanja aktivnosti v ožji družbeni skupnosti. Zato se tudi imenujemo lokalna samouprava in nimamo ne moči ne instrumentov, da bi vplivali na ta segment gospodarstva, ampak smo v vlogi alarma. Čim bolj moramo kričati, da tisti, ki ne slišijo, čim bolj slišijo. To počenjamo in marsikdo še vedno misli, da smo občina izpred 20 let, s komitejem in vsem ostalim, in da bomo lahko čez noč vse rešili. Tega več ni, hvala Bogu pa novi mehanizmi še niso vzpostaljeni. Za to je vlada RS in njena ustrezna ministrstva. Njihov problem pa je, da so hudo kratkovidni in ne vidijo tako daleč, na obrobje države. Zaradi tega je to obrobje zanemarjeno. To je ravno tako kot doma, ko gospodinja vidi samo središče hiše, po kotih je pa umazanija in pajčevi-na."
Lokalna samouprava tudi buri duhove...
"Lokalna samouprava je zanimiva zadeva, če bi bili Zahodna Evropa; ker pa to
še nismo, imamo pa veliko željo priti vanjo, se bomo z vsebino in našo mislijo o lokalni samoupravi ukvarjali še vrsto let. Posledica tega bo, da bomo kot občani mešali različne vsebine in se po nepotrebnem razburjali nad občinami, ki ne bodo tisto, kar so bile, ampak tudi ne tisto, kar bi morale biti. To torej pomeni, da v upravi občin ne bo čisto nič prijetno delati, ker kopice problemov ne bo moč razrešiti. Delitev občin na manjše občine je smiselna tam, kjer je zavest visoko razvita, kjer je individualna odgovornost še višje postavljena in kjer občani želijo svojemu soobčanu vse tisto, kar želijo tudi sebi. V tem primeru je delitev občin koristna zadeva. Bralci pa naj iz tega potegnejo zaključek, kaj mislim o delitvi občin ta hip in v stanju, kakršnega imamo. Drugače povedano: koncentrirana območja, ki so danes bogata, bodo po delitvi še bolj bogata, revna pa bodo po delitvi še bolj revna. Prav gotovo pa to koristi centralni oblasti."
Herman Kunej, IS SO Krško:
Država bo dala denar, ko bomo imeli programe in za njimi sposobne ljudi
"Soočamo se s poročilom o gibanju gospodarstva krške občine v letu '92. Podatki iz let 1983/84 kažejo, da je bila po narodnem dohodku takrat občina Krško na 4. mestu v slovenskem merilu. Danes smo blizu petdesetega! Nezaposlenost nam je narasla z 20 na 40 % in stanje našega gospodarstva je katastrofalno. Občina Krško je brez dvoma dosegla svojo najnižjo raven v gospodarstvu, morda v vsej zgodovini mesta Krško.
Ob stanju, v kakršnem smo se znašli, se moramo zavedati, da so bile v našem prostoru firme nekoč močne, danes pa jih imamo kar devet, ki sploh nimajo žiro računa. Postale so (iz TOZD) delovne enote, na milost in nemilost prepuščene matičnim podjetjem. Govorim o senovskem Rudniku in Liscini šivalnici. o Labodovi Libni. dveh Pio-nirjevih enotah, po eni v lasti Elcktro Celja in Cestnega podjetja in dveh enotah PTT podjetja Novo mesto v Krškem. Gospodarjenje v teh enotah sploh ne moremo spremljati, čeprav se bomo gotovo morali soočiti z neza-
dovoljnimi delavci, če v njih nastanejo likvidnostne težave. Izmed ostalih podjetij krške občine jih ima trenutno blokirane žiro račune ok. 32. pet (in posredno še eno) pa jih je prešlo v last Sklada /a razvoj Republike Slovenije.
To v našem prostoru pomeni, da se bomo morali zdramili in skupaj, složno pričeti boriti za dvig gospodarstva, ne glede na to. v kakšni stranki je kdo. ali ne glede na njegovo preteklost. Bistveno za nas je. da si bomo znali poiskati nove programe in delati podjetniško, kar nam doslej ni uspevalo. Mnoga podjetja v krški občini je tržna ekonomija spravila na kolena. Ob stanju, v kakršnem smo, lahko le upamo, da se bo s prestrukturiranjem, novimi ljudmi in podjetniškimi zamislimi naše gospodarstvo začelo dvigati. Zavedati se moramo tudi tega. da je jedrska elektrarna blokirana in je Videm v stečaju, v preteklosti pa sta bili ravno ti dve podjetji gonilo razvoja naše občine in do določene mere tudi Posavja."
Ali sploh obstajajo študije tržišč in možnosti za izhod iz sedanje krize?
"Država Slovenija je zainteresirana, &J s primernimi programi in "know-howom" poiščemo rešitve problemov v podjetjih, ki pošiljajo ljudi na čakalne liste. Za zagon teh programov bo država prispevala precejšnja denarna sredstva, če bodo v teh novih podjetjih našli zaposlitev odvečni delavci iz Vidma, Rudnika... Bo pa država zanesljivo prispevala svoj delež sredstev samo v primerih, ko bodo za omenjenimi programi neizpodbitno stali ljudje, sposobni, da te programe strokovno utemeljijo in kasneje tudi uresničijo. Sredstva so pripravljena in vse je odvisno le od kakovosti ponudbe programov, kijih bodo podjetniki in njihovi strokovnjaki predlagali."
Kaj mislite?
Veliko je stvari, o katerih bi morali vodilni ljudje posavskih občin imeti svoje mnenje. Zato se občasno nanje obračamo z različnimi vprašanji. Gre namreč za
vprašanja, ki so tako pomembna, da je za malega človeka vendarle pomembno tudi mnenje, ki ga ima o njih. funkcionar. Zato, ker ima to mnenje C vsaj uradno gledano) tudi v imenu malega človeka, svojega volilca, in še zato, ker tako funkcionar -
sko mnenje običajno nastane po nekaj razpravah na različnih sestankih. Zato smo tudi v tej številki in bomo gotovo še v kateri izmed naslednjih objavili nekaj predsedniških izjav. Tokrat o lokalni samoupravi in o lanskem gospodarjenju.
Lanski rezultati gospodarjenja v Brežicah
Težave terjajo veliko akcij
Nekako tako nam je, na naše vabilo, v komentarju napisal Branko Musar, sekretar za gospodarstvo v občini Brežice
"Brežiško gospodarstvo je v letu 1992 ustvarilo 13.400 milijonov SIT skupnih prihodkov in 13.300 mil. SIT odhodkov. Že osnovno razmerje med prihodki in odhodki opozarja na to, da so doseženi gospodarski rezultati kritični.
V gospodarstvu naše občine je 53 pravnih oseb (s 1.309 delavci) leto zaključilo z izgubo, ki znaša 202 milijona SIT. Brežiška podjetja so izkazala akumulacijo v višini 262 milijonov SIT, kar predstavlja v skupnih prihodkih le še 1,9 %, kljub temu pa presega višino tekoče izgube. Povprečno število zaposlenih se je glede na leto 1991 znižalo za 380 delavcev. Tako beležimo ob koncu leta 1992 1.627 brezposelnjh.
Podatki iz zaključnih računov pravnih oseb kažejo na
to, da so rezultati poslovanja vse slabši, da se število zaposlenih zmanjšuje, uvoz ni pokrit z izvozom in narašča število podjetij z izgubo. Položaj celotnega slovenskega gospodarstva in s tem tudi gospodarstva občine Brežice se je z osamosvojitvijo spremenil, še posebno pa so se poslabšali pogoji v obmejnih občinah, kamor sodi tudi brežiška. Država, ki mora zagotoviti normalne pogoje gospodarjenja, pa s svojimi ukrepi kasni.
Vse prepočasi poteka sanacija bank in obstaja bojazen, da bo vse preveč podjetij zabredlo v nerešljive probleme. Kljub kritičnosti položaja v občini pa ugotavljamo, primerjalno, ugodnejše rezultate poslovanja v primerjavi z ostalima dvema posavskima občinama, vzpodbuden je tudi podatek o porastu fizič-
nega    obsega     industrijske proizvodnje.
V letu, ki je pred nami, bo delovanje izvršnega sveta usmerjeno v vzpodbujanje razvoja podjetij in enot drobnega gospodarstva, ureditev gospodarskega platoja na mejnem prehodu Obrežje, nakup in opremljanje zemljišč za potrebe novih podjetij na območju industrijskih in obrtnih con, vključevanje v program razvoja demografsko ogroženih območij s kandidiranjem programov za vsa področja, aktivno sodelovanje v mreži za pospeševanje drobnega gospodarstva ter, v okviru možnosti, skrb za izvajanje vseh programov v šolstvu, zdravstvu, socialnem varstvu, ki naj omogočijo doseganje boljšega standarda občanov."
NAŠ GLAS
NAS GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izdaja: INDOK center Skupščine občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Uredništvo: CKŽ 23. 68270 Krško, telefon: (0608) 21-868. telefax (SO Krško): (0608) 21-828, 21-678 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško. d.o.o. - Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/160-92, izdanega 5. marca 1992, se za Naš glas kot izdelek informativnega značaja plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % . - Za točnost podatkoven informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. - Rokopisov in slik ne vračamo.
Naš glas 7, 7. april 1993
DENARJA ZA CESTE NI, PA PIKA
Prvoaprilska okrogla miza o cestnoprometni problematiki ni dala pričakovanih rezultatov, preprosto zato, ker ni denarja
Težko je takole javno trditi, ali je kriv tisti, ki je lani svetoval nekaterim krajanom Senovega, naj se pritožijo (čeprav bodo s tem bistveno zavrli gradnjo) zaradi tega, ker se je bila trasa na novo zakoličene ceste Senovo-Brestanica preveč približala njihovim hišam, tisti, ki je traso začrtal, ali tisti, ki niso odstopili svoje zemlje. Vsekakor se je v gradnjo omenjene ceste vtihotapila mrtvoud-nost in jo ohromila, zato ta regionalka letos ni uvrščena v kategorijo "0", ni "v delu" in ni na prednostni listi. Torej je bila še enkrat predvidena v republiškem proračunu in je iz njega "izpadla"!
To je le eden izmed utrinkov z okrogle mize, ki so jo 1. aprila letos sklicali v Krškem ogorčeni obsojenci na uporabo uničenih cest. Naslov razgovora je bil: "Obnova regionalnega cestnega omrežja v občini Krško", poleg občinskega vodstva, upravnih strokovnih služb in predstavnikov krajevnih skupnosti pa so se ga udeležili še direktor Cestnega podjetja Novo mesto g. Gore, republiški cestni inšpektor g. Kregar in cela vrsta drugih, ki nemočno opazujejo cvetenje prometnega ožilja v vsem Posavju. "Zvezda veče-
ra" bi moral biti minister za promet in zveze, (napovedani) Igor Umek, vendar ga je povsem uspešno nadomestil državni sekretar v ministrstvu za promet in zveze Marjan Dvornik. Kot nekdanji župan sosedne novomeške občine je verjetno slišal komaj kaj novega o kakovosti tukajšnjega cestnega omrežja, kot državni sektretar pa je tudi že imel priložnost, da se je temeljito izuril v obrambi zastavljenega programa naložb v razpadajoče slovensko cestno omrežje. Kaj kmalu je namreč bilo jasno, da od sprejetega programa ne bo mogel odstopiti.
Položaj je postal tragikomičen, ker je Marjan Dvornik pokazal dobro voljo in je očitno nameraval najprej poslušati pritožbe in zahteve Krčanov v zvezi s tukajšnjim cestnim omrežjem, vendar so predstavniki senovske krajevne skupnosti vztrajali, da najprej dobijo odgovor na svoje vprašanje. Tako Dvorniku ni preostalo drugega, kot da takoj na začetku okrogle mize pove, da denareja pač ni dovolj za vse in da je, po enotni metodologiji, v Sloveniji še veliko slabših cest kot je tista s Senovega v Brestanico. Črnih točk ni zanikal, pribil pa je, da za vrstni red njihovega urejanja ravno
tako obstaja enotna metogdo-logija in predvsem poseben fond sredstev. Udeležencem lanskega razgovora s slovenskim cestnim ministrom Marjanom Kranjcem gotovo ni ušel iz spomina podatek, da ima država sprejet integralni proračun, da njegovo ministrstvo zaradi tega ne more dobiti vseh sredstev, ki se stekajo iz dotlej namenskih dajatev (bencinski tolar), pač pa se mora zadovoljiti z 10,5 milijarde SIT, od katerih jih bo šlo nekaj čez polovico za železnice, ostalo pa za ceste. Minister Kranjc je zaradi pomanjkanja sredstev lani celo ustavil gradnjo avto ceste. Zaradi te lanske (ne)realizacije ima seveda ministrstvo za promet in zveze v predlogu letšnjega proračuna odmerjen še manjši znesek, kot bi ga sicer lahko. Svoje je prispevala tudi lanska inflacija in dvakratna renomi-nacija proračuna, ki ji je sledila. Skratka: dobili naj bi 26,5 milijarde SIT, od tega bo 10,3 mrd namenjeno železniškemu gospodarstvu, 14,2 pa cestnemu. To pomeni, da že samo ta vsota sili k črtanju nekaterih predvidenih naložb za polovico, nekatere pa povsem izloča. Sredstva komaj zadostujejo za obdržanje sedanjega rednega cestnega standarda. Kdor bo iz teh sredstev hotel dobiti kaj
zase, mora hkrati predlagati tudi, komu naj jih zaradi njega odtegnejo. "Seznami so sestavljeni po strogih tehničnih merilih in političnih cest zanesljivo ne bomo gradili!" je pribil Dvornik in založil: "Edina politična cesta, ki se bo v Sloveniji gradila, je tista do mejnega prehoda Dolga vas, ki jo je obljubil predsednik ob svojem obisku v Lendavi. Pa po strogih tehničnih kriterijih sploh še ne bi bila na vrsti, ker zmore še večji promet, kot je sedanje število tovornjakov. Žal pa ti stojijo na cesti cele ure in ovirajo vsakdanje življenje vaščanov. Problem je v sosednih Madžarih, ki zadržujejo pretok tovornjakov!"
Del odgovornosti je Dvornik pripisal tudi ministrstvu za finance, ki mora zapreti proračun, in poslancem v državnem zboru, ki ga sprejemajo. Naša poslanca Černelič in Jane sta pojasnjevala, da vendarle kaže uskladiti skrb za ceste s potrebami gospodarskega razvoja, sociale... Z ministrstvom za finance, po Dvornikovih besdah, ni mogoč niti dvoboj. Njihovi ljudje, ki urejajo to področje, so bili večinoma pred tem na ministrstvu za promet in zveze in natanko poznajo prav vse zanke. Našel se je očitek tudi za ministrstvo Mihe Jazbin-ška, ki da se je izmojstrilo za to, da predlaganih zadev ne spravi pred zbor. "Niti ne od-
Sevniški pogled na lokalno samoupravo
Razprave o osnutku zakona o lokalni samoupravi so sicer v zadnjem času nekoliko zamrle, problematika, ki bi jo s tem zakonom uredili v duhu Evropske listine o lokalni samoupravi, pa se s to pravno praznino zaostruje.
Prehod na integralni proračun in s tem na drugačno financiranje javne porabe v sedanjih občinah rezultira v vse manjših sredstvih, s katerimi občine razpolagamo za pokrivanje najnujnejših potreb. Odvzete so nam možnosti za uvajanje lastnih virov, prav tako je vprašljiv državni izračun dovoljene javne porabe na prebivalca, ki se po občinah giblje od 86 do 143 % povprečne dovoljene javne porabe v državi. Že v sedanjih občinah, ki so jim bile že odvzete številne pristojnosti in prenesene na državo, ne moremo več biti enakopraven partner vsemogočni državi pri rezanju državnega kolača, zato bi bila drobitev sedanjih občin na bistveno manjše lokalne skupnosti samo voda na državni mlin, še posebej, ko druga stopnja lokalne samouprave (regio-nalizacija) ni niti z ustavo opredeljena kot obvezen vmesni člen.
V sevniški občini smo se zaenkrat izrekli proti delitvi naše občine, še posebej zato,
ker ne vidimo nobene garancije za to, da bi se nova majhna občina v Mirenski dolini sploh lahko preživela, oz. da bi lahko sfinancirala vse, za kar bo morala taka lokalna skupnost skrbeti. Ta odločitev sicer ni dokončna, saj se bodo po dodelavi in sprejetju zakona o lokalni samoupravi o tem odločili občani na referendumu, ni pa pričakovati drugačne odločitve prebivalcev teh treh lokalnih skupnosti, kolikor ne bo država zagotovila zadostnih proračunskih sredstev za pokrivanje vseh potreb take novonastale lokalne skupnosti.
Zakon o lokalni samoupravi je vsekakor potreben predvsem zato, da bo čvrsto opredelil pristojnosti lokalne samouprave in sredstva za njihovo izvajanje, da ne bo res prišlo do popolne centralizacije odločanja in kapitala. Ni pa   potrebna   sočasno   taka
drobitev sedanjih občin, kot jo predvideva model dr. Vri-šerja. Podpiramo zakonske možnosti nastajanja novih občin tam, kjer je za to izkazan interes občanov, ki temelji tudi na zmožnostih prevzema vseh pristojnosti, predvsem kar zadeva razpoložljiva sredstva. Ne podpiramo pa zakonsko opredeljene obveze po nastajanju novih lokalnih skupnosti z največ 10.000 prebivalci.
Ker smo v nekem prehodnem obdobju, ko sedanje občine delujemo še po stari zakonodaji, je treba postopek priprave in sprejemanja zakona o lokalni samoupravi pospešiti in s tem omogočiti nastajanje novih lokalnih skupnosti povsod tam, kjer so za to dani pogoji, hkrati pa bo zakon tudi omogočil vzpostavitev novih organov (svetov) v lokalni samoupravi in s tem ukinitev sedanjih trodomnih občinskih skupščin. Predčasne volitve v občinah, ob nedorečenih pristojnostih in virih financiranja, ne bi ničesar prispevale, bi pa odložile postopek sprejemanja zakona o lokalni samoupravi, kar občinam ne more biti interes.
Predsednica SO Sevnica: Breda Mijovič
govorijo, da zavračajo, ker bi potem morali napisati, kaj manjka, predlagatelj bi zadevo popravil in 'šla bi skozi'," je potarnal Marjan Dvornik. "Nekatere zadeve so na Ja-zbinškovi mizi že, odkar je postal minister in letos 1. marca sem mu voščil prvo obletnico gledanja dokumentacije za avto cesto Vič-Rudnik. To je nedopustno!"
Seveda je vse naštevanje cestnoprometnih težav, s katerimi se srečujejo krajani Brestanice in Senovega, Kostanjevice (most, obvoznica, vzdrževanje), Dolenje vasi (pločniki)... po Dvornikovi predstavitvi sila kratke proračunske odeje izzvenelo bolj v prazno. Po njegovih podatkih celo na območju Posavja ni najbolj uničena cesta Brestani-ca-Senovo, ampak je to odsek skozi Jesenice na Dolenjskem! Ni se dal omehčati niti ob pre-
Demokratska stranka Občinski odbor Krško
MOČ JOT NEMOČ KRŠKE POLITIKE
Nedavno tega smo v Krškem dobili novega predsednika IS in nove ministre, na zadnji seji skupščine pa še novega predsednika občinske skupščine. Vse novo torej, le razmere so ostale take, kot so bile. Da je vse to res, smo se lahko prepričali tudi na problemski konferenci o regionalnih cestah.
Po uvodnih predstavitvah je bilo jasno, da so v predlogu republiškega proračuna za to leto občini Krško odmerjena le pičla sredstva, pa še ta so vprašljiva. Po ocenah večine razpravljalcev v občini tako ne bomo obnovili nobene regionalne ceste.
Tako je sestanek izzvenel popolnoma v prazno, saj so vabljeni gostje na njem "jamrali", tarnali in tožili bolj kot vsi ostali udeleženci. O ničemer se nismo dogovorili in nikakršnih zaključkov nismo sprejeli. Na koncu sem dobil občutek, da smo vsi skupaj nasedli neki "mehki" politiki, od katere je nemogoče karkoli pričakovati.
Ta sestanek smo videli kot čisto manipulacijo, od kater^-naj bi imeli korist le njeni glavni akterji. Novi župan, ki se je z organizacijo konference pokazal za pomembnega in aktualnega, saj je v občino pripeljal državnega sekretarja. Gospod Dvornik, ki je odgovornost prevalil na ostale ministre, na vlado in na parlament ter poslance. Poslanca v državnem zboru, ki trdita, da ne moreta storiti ničesar, saj so tu še drugi interesi, strankarska disciplina in koalicija. Tak tok razprave pa je ustrezal tudi predstavnikom občinske vlade, saj je bil izjemen problem obnove regionalnih cest v krški občini predstavljen kot republiški problem, na katerega sami nimajo nikakršnega vpliva in za to tudi niso odgovorni.
Kdo pa je odgovoren? Nikakor se ne moremo znebiti občutka, da so vsi skupaj "vrgli puško v koruzo", preden je počil en sam strel. Ne smemo pozabiti, da je predsednik IS predlagal za mesto podpredsednika občinske vlade gospoda Kerina ravno zaradi njegovih "vez" v Ljubljani. Namesto da bi te zveze sedaj, skupaj z vsemi argumenti uporabili, že pripravljajo teren m to, da bi nas prepričali, kako so naše ceste še kar dobre in da bo jutri, zagotovo pa pred novimi volitvami bolje. Kot da ne vejmo, za kaj gre.
Res je naloga tistih, ki so na oblasti, vladati, dobro pa bi bilo, če bi medtem, ko vladajo, mimogrede storili še kaj konkretnega tudi za ljudi, ki so jih na ta mesta izvolili.
Milan Venek
gledu fotografij uničenih cest, ki so jih organizatorji pripravili nalašč za to srečanje. Po njegovih tehničnih podatkih se-novska cesta sploh ne sodi k vrhu prednostne lestvice, ker je v Sloveniji še veliko hudo uničenih prometnic. Hkrati pa je republiški cestni inšpektor dodal, da so njihovi delavci storili vse, kar je bilo v njihovi moči: hitrost na senovski cesti so omejili na 40 km/h.
Pred koncem sestanka so Kostanjevičani izvedeli, da bo dokumentacija za njihovo obvoznico šla v javno razpravo sredi aprila in da bodo o izboru rešitve, ki jim najbolj ustreza, v veliki meri lahko odločali sami, da pa je za njihovo telefonsko zagato v prvi vrsti krivo nesposobno vodstvo PTT podjetja Novo mesto (tako Marjan Dvornik), sicer pa se g. Dvornik ni pustil zavezati k temu, da bo še letos skušal zagotoviti tolikšen napredek pri pripravi dokumentacije za senovsko cesto, da bi lahko tudi podpisali pogodbo o delu. Obljubil je samo pripravo dokumentacije, podpisa pogodbe o delih pa ne! "Saj končno ta cesta je v našem predlogu proračuna in nismo je mi izločili!" je zatrdil.
¦
Poročilo o delovanju NEK
MAREC 1993
Krška jedrska elektrarna je marca proizvedla 394.224 MWh električne energije (neto). Največji izračunani prirastek temperature Save je dosegel dovoljene 3 stopinje, povprečni pa 2,6 stopinje Celzija. Koncentracija radioaktivnosti v tekočinskih in plinskih izpustih ni presegla zakonsko dovoljenih meja. Tritij je dosegel 11,5 % od dovoljene letne doze, ostali dopustni radionuklidi v tekočinskih emisijah 0,099 %, delež radioaktivnosti v zraku (na razdalji (500 m od elektrarne) pa 0,0045 %. Uskladiščenih je bilo 22 novih sodov srednje radioaktivnih odpadkov. Konec februarja je bilo vseh sodov v skladišču 8.946. Elektrarna je v tem mesecu dosegla 98,33-odstot-no razpoložljivost in 85,58-odstotno izkoriščenost, je sporočila skužba za odnose z javnostmi v NEK.
4
Na5 glas 7. 7. april 1993
Ivan Bizjak v Posavju
Južna meja je meja med vojno in mirom

V Krškem so obisk gospoda Bizjaka (2. aprila) izkoristili tudi za srečanje s strankinim (SKD) in občinskim vodstvom, kolegica Irena Majce in vaš novinar pa še za kratek razgovor.
NG: V slovenski javnosti je vse polno obtožb in "informacij" o tem, kako vse so številne skupine in posamezniki nelegalno lastninili družbeno premoženje, medtem ko preiskave običajno ne uspejo dokazati nobene izmed velikih malverzacij. Zanima nas, gospod Bizjak, ali stro-
in upam, da bo v zelo kratkem času sprejet, ker bo postavil temelje za podjetništvo v teh novih, tržnih razmerah. Dotlej pa, ker je sedanja zakonodaja usmerjena na povsem drugo vrsto lastnine in odnosov v gospodarstvu, je izredno težko odkrivati in preganjati posamezna kazni-
Od leve: Danilo Siter, Ivan Bizjak, Irena Majce
kovne službe v ministrstvu    va dejanja. Zato se
vendarle pripravljajo kako zakonsko novost ali drugačno metodologijo dela pri preiskavah, ki bi uspela dokazati vsaj del teh nečednih poslov?
Bizjak: "Glede tega mislim, da je največ vredno to, da zakon o privatizaciji vsebuje tudi določbo o reviziji, vlada je za revizijo sprejela navodila in mislim, da se na tej osnovi da največ narediti pri t.i. divji privatizaciji. Organi MNZ so za vse tiste primere, ki so bili že prej v obravnavi, tudi s svoje strani inicirali revizijo, ker mislimo, da je to najbljši način, da se vse temeljito pregleda. Dejstvo je, da je včasih težko dokazati, da so bile nekje nepravilnosti, ker zakonodaja ni prilagojena sedanji situaciji. Zato je potem težje dokazovati, da gre ponekod v resnici za kaznivo dejanje."
NG: V javnosti se pojavlja trditev, da je ravno Sklad RS za razvoj eden hudih roparjev slovenskega premoženja in da ropa za eno varnostnih služb. Kaj lahko rečete o tem?
Bizjak: "V zvezi s tem ne morem reči ničesar. Nimam nobenih podatkov o tem in tudi trditev te sorte še nisem doslej slišal. Jasno je, da bo moral sklad položiti račune o svoji dejavnosti, zato sem slej ko prej zainteresiran, da se tudi pri firmah, ki jih je sklad prevzel, temeljito pregleda poslovanje in šele potem bomo lahko rekli, kdaj in kje je bilo kaj narobe."
Majce: Vem, da se vaše službe in tožilstvo borijo za objavo določenih podatkov o preiskavah v Vidmu, še prej tudi v Elanu itd. ravno zato, ker so vaše službe ugotovile, da gre za velike packarije, na koncu pa se izkaže, da kazni--vega dejanja sploh ni mogoče dokazati. Ali se da sploh kaj dokazati?
Bizjak: "V proceduri je zakon o gospodarskih družbah
borimo
za čimprejšnje kompletiranje zakonodaje in njeno uskladitev z ustavo."
NG: "Ob Vidmovem padcu se je število brezposelnih v Posavju drastično povečalo. Gre za socialno bombo in nujno se bomo srečali tudi s problemi. Kaj pravite na TV izjavo Pavleta Čelika o odnosu med demonstranti in policisti?
Bizjak: "Sedaj je najbolj bistveno, da tudi v primeru, če določena firma ne uspe, najdemo način za to, da čim več njenih ljudi zaposlimo še naprej, brez prekinitve. Mislim, da stališče, ki ga je vlada sprejela v zvezi z Vidmom, daje možnosti za ohranjanje nekaterih stvari, da obdržimo vsaj del proizvodnje neprekinjen. Če pa razmišljamo o tem, kaj se lahko zgodi v primeru zaostrovanja socialnih napetosti, pa je seveda res, da bo treba pri tem postopati zelo pazljivo. Predvsem je treba paziti, da> socialne razmere družbenih nasprotij ne bi zaostrile do te mere, ko bi prišlo do množičnih nemirov. Če želimo iz te naše mlade države narediti nekaj, na kar bomo ponosni, državo, v kateri bomo z veseljem živeli, potem so vsakovrstna zaostrovanja do stopnje množičnih nemirov kvečjemu pot nazaj! Preprečevanje tega je naloga vseh organov te države: tistih, ki se ukvarjajo s socialo, gospodarsko krizo, zagotavljanjem pogojev za novo gospodarsko rast, zavarovanjem ljudi in premoženja. Vsi smo povezani v preprečevanju situacije, ,v kateri bi škodovali sami sebi."
NG: Ali za obnašanje v takih primerih usposabljate večje število ljudi kot doslej?
Bizjak: "Ne, nismo šli v nikakršno posebno usposabljanje niti v izrazite priprave. Obstajajo seveda načrti za postopanje ob vsakovrstnih situacijah in računam, da ne
bo potrebno razmišljati na ta način, da bo potrebno v večji meri postavljati policijo proti državljanom. Računam, da se vsi zavedamo, da večji nemiri destabilizirajo državo, da bi nam bili v škodo in bomo zato znali po pameti postopati vsak na svojem mestu."
NG: Sprašujem zato, ker so bili doslej policisti vzgajani kot del ljudstva, sedaj bodo nujno morali ščititi lastnino pred izgredniki, znašli se bodo "na drugi strani". Morali bodo vedeti, kdaj se smejo in kdaj ne pustiti izzvati.
Bizjak: "V vsakem primeru mislim, daje najosnovnejša vloga policista v službi državljana, ne pa toliko neke abstraktne države in neke lastnine. Gre za to, da naj bi policija preprečila, da bi. tudi v imenu zagotavljanja pravic enega dela državljanov, bile teptane pravice drugega dela. Tudi v primeru nemirov moramo zagotoviti, da ne bi bili tisti državljani, ki v spor niso vmešani, prikrajšani za določene pravice od svobode gibanja do zaščite njihove lastnine."
Majce: UNZ Krško je sprožila postopek, da bi krška nuklearka ponovno dobila poseben status varovanja. Kaj naj bi to pomenilo?
Bizjak: "Nimamo nobenih posebnih načrtov, da bi pridobili večje pristojnosti glede varnosti NEK, v vsakem primeru pa je to naša velika skrb in storiti bomo morali vse, da bo ta varnost zagotovljena na vseh ravneh: od varnega obratovanja do fizičnega varovanja. Vsi pristojni organi bodo morali s svojega stališča ponovno preveriti lastne načrte in za to gre. Vse nepravilnosti bo treba podrobno proučiti, da preprečimo morebitna ogrožanja."
Majce: Pomudimo se še malo ob t. i. brežiškemu vprašanju državljanstva za nekatere kompromitirane oficirje JNA, ki hodijo po mestu z dvignjeno glavo, medtem ko ga drugi ne morejo dobiti. V majhnem mestu,
kjer se vsi med seboj poznajo, to zbuja precej napetosti, svoje pa prispeva še bližina Hrvaške.
Bizjak: "To se pojavlja ob vprašanju državljanstva v Sloveniji nasploh: v isti sapi nekateri mislijo, da ga eni sploh ne bi smeli dobiti, medtem ko bi ga drugi morali dobiti takoj. Skušamo reševati kar se da taktno, v skladu z zakonodajo, ki ta hip ni pretirano v pomoč, saj jo je težko prevajati v življenje."
Majce: Če sem konkretna: kdaj pričakujete, da bodo kompromitirani ljudje morali oditi?
Bizjak: "Ravno sedaj se pogovarjamo s predsednikom Sveta za zaščito človekovih pravic. Ugotavljamo, ali je potrebno sprejeti še kake dodatne dokumente, ki bi omogočali ravnanje, kakršno se sedaj od nas pričakuje, ali pa se bo treba sprijazniti in živeti s posledicami, kakršne pač so."
NG: Ob vsem tem in ob raznih kriminalnih dejanjih se pojavlja dilema: kje najti mejo med učinkovitim nadzorom in preventivo v delu policije ter policijsko državo. Za kaj si bo v tem primeru prizadeval notranji minister Ivan Bizjak?
Bizjak: "Prizadeval si bom, da tudi na tem mestu, v delu Evrope, kije blizu nestabilnega območja, zagotovimo varnost vsem državljanom, da zagotovimo, da k nam ne bo nihče vstopal nepovabljen, da v največji možni meri preprečujemo vse mednarodne ilegalne tokove: ljudi, orožja, mamil... Ob vsem tem nas zavezuje ustava in če bomo delovali v skadu z njo, mislim, da ni nobene nevarnosti, da bi postali policijska država, v kateri bi policija v kakršnem koli smislu ogrožala pravice in svobode posameznih državljanov. Živimo pa vsekakor na občutljivem območju, kjer je zelo občutljiva t. i. južna meja. Na MNZ jo jemljemo kot mejo med vojno in mirom! Temu primerno je naš in interes Evrope, dajo zavarujemo tako, kot je treba. Podatki kažejo, da nam to kar dobro uspeva, čeprav na meji ni več graničarjev."
PA «   TRDUO   PRCPRICAU, DA GRt TA POŠILJKA   V IRSKO ?
Revizija da, toda kakšna? - Zbori krške občinske skupščine so na svojem zasedanju 19. januarja '93 sklenili, da zahtevajo revizijo v vseh podjetjih, ki so se lastninsko preoblikovala v času od 1. januarja 1990 dalje. Na podlagi tega sklepa je občinski sekretariat za razvoj zbral podatke in sestavil ustrezen predlog. Finančni, računovodski in pravni pregled naj bi opravili v TES Brestanica. Papirotiju Krško, Kovinarski-Tovarni industrijske opreme. SOP (Krško. Klepar. Storitve in IKON). Iskri—IE Kostanjevica. Žitu-Pekarni in Imperialu. M-Agrokombinatu. M- Preskrbi ter M-Hotclu Sremič - Gostinstvu. Sekretariat predlaga izvršnemu svetu še sklep o tem, da SDK Novo mesto opravi pregled v G1P Pionir. Labodu in Novolesu v Novem mestu. Utemeljitev: sum, daje med lastninskim preoblikovanjem omenjenih podjetij prišlo do oškodovanja družbene lastnine, oz. zmanjšanja dela premoženja teh podjetij.
Krški izvršni svet je o predlogu razpravljal, stališče SDK pa je dodala Alenka Slatncr. strokovna sodelavka krške SDK. Utemeljitve bo ta služba dobila od za to usposobljenih strokovnih služb in tam, kjer se bo revizije lotila, tudi ne bo tako kmalu odnehala. Pregledi so dolgotrajni, ker so dokumentacije neurejene in podatki prikriti. Tako se zna delo zavleči. dokler pa to ne bo opravljeno, ne bo možno uresničiti določil zakona o lastninjenju, čeprav bo ta medtem že stopil v veljavo. Izvršni svet je zahtevo skupščine izpolnil in prepustil SDK, da na podlagi strokovnih ocen presodi, v katerih podjetjih se bo revizije dejansko lotila. (3. redna seja IS SO Krško, 31. 3. 93)
Sklad za razvoj malega gospodarstva - Zakon o
malem gospodarstvu daje občinam možnost, da ustanovijo sklade za razvoj malega gospodarstva. Sredstva iz njih so namenjena pospeševanju razvoja in ustanavljanju enot malega gospodarstva, skladi so pravne osebe in poslujejo za svoj račun. Sredstva za potrebe sklada zagotavljajo: občinski proračun za tekoče leto, vračila anuitet iz preteklih let, posojila pri poslovnih bankah ali drugih finančnih institucijah... Sklad upravlja upravni odbor in člani IS SO Krško so porabili precej časa za razpravo o tem. kako resnično zagotovili vpliv skupščine na delo sklada. Občinska skupščina, po predvidevanjih osnutka odloka, imenuje predsednika in upravni odbor, daje soglasje k programu dela in finančnemu načrtu ter potrjuje poročilo o poslovanju. V 6. členu osnutka odloka smo prebrali tudi določilo, da uporabniki sredstva tudi vrnejo, če jih ne uporabijo v skladu z določili sklenjene pogodbe. Izvršni svet je osnutek odloka sprejel. (3. redna seja IS SO Krško, 31. 3. '93)
Stanovanjski Sklad - Z ustanovitvijo stanovanjskega sklada bo občina Krško zagotovila učinkovito gospodarjenje s stanovanji in poslovnimi prostori, ki so v njeni lasti, njihovo prenovo in vzdrževanje ter omogočila opravljanje socialne funkcije na stanovanjskem področju. V obrazložitvi k osnutku odloka o ustanovitvi stanovanjskega sklada je zapisano, da se sredstva za njegovo poslovanje zbirajo od prodaje stanovanj, najemnin za stanovanja, občinskega proračuna, republiškega stanovanjskega sklada, z vračili posojil, iz namenskih dotacij domačih in tujih pravnih oseb. z izdajo vrednostnih papirjev, prihodkov iz lastnega poslovanja... Sklad zastopa in vodi njegovo poslovanje direktor, ki ga imenuje in razrešuje IS. Direktor ne more biti član upravnega odbora sklada, vendar tudi njegove člane imenuje izvršni svet. Delo tega organa nadzoruje nadzorni odbor, ki ga imenuje skupščina. Osnutku odloka sta priložena pravilnika o pogojih in kriterijih za dodeljevanje socialnih stanovanj ter o oddajanju službenih stanovanj v najem. Odlok je IS namenil skupščini v obravnavo in sprejem, pravilnika pa sprejel in bosta objavljena v Uradnem listu RS. (3. redna seja IS SO Krško, 31. 3. '93)
Cesta Brestanica-Senovo
EMBARGO
Jože Novak
IVo je pred časom za obnovo te ceste že kar dobro kazalo, ni bil dosežen sporazum o vseh zemljiščih za traso. Sekretar za infrastrukturo v krški občini F. Glinšek je zadnjič v skupščini pripovedoval . kako je ta cestni odsek potem izpadal iz ustreznih republiških programov in se vanje spet vračal ter tako prispel   v   osnutek   letošnjega
državnega proračuna. Od tu naprej je sekretar Glinšek napovedal še dodatne razgovore z ministrstvom in nastop naših poslancev v parlamentu, če bi cesti grozil izpad iz proračuna. Če pa bi bila potrebna še kakšna akcija - Se-novčani razmišljajo o zapori -, g. Glinšek vabi krajane, da to tudi storijo.
Naš glas 7, 7. april 1993
5
Skupščinsko zasedanje v Krškem
V proračunu naj bo več za podjetništvo
Sredstva za podjetništvo in kmetijstvo so večinoma krediti, ki se vračajo v proračun. Obe področji imata poleg razvojne tudi socialno funkcijo (zaposlovanje), zato naj se Jima nameni več denarja, ki naj se plemeniti v skladih.
Zadnje skupščinsko zasedanje v Krškem, 24. marca, je bilo namenjeno predvsem osnutkoma dveh med sabo povezanih dokumentov: programa del javnega sektorja in proračuna za leto 1993. Za razpravo so se odločili kljub nekaterim nasprotnim predlogom, da naj bi obe točki umaknili z dnevnega reda, ker za temeljit pretres manjka še en bistveni del: program Sklada stavbnih zemljišč.
A čeprav ta program tokrat ni prišel na mizo, je že znano, da naj bi iz tega vira občinski proračun za letos dobil ok. 200 milijonov tolarjev. To je pomemben delež t.i. investicijskega dela proračuna, iz katerega bo šlo preko 180 milijonov za lanskoletne obveznosti, ok. 244 milijonov za dokonačnje lani začetih del in pospeševanje razvoja gospodarskih dejavnosti. Tako bo za investicije v tem delu, ki ga občina oblikuje po svojih zmožnostih, od skupnega zneska 525 milijonov ostalo le malo. Drugi, t.i. tekoči del proračuna, ki je namenjen financiranju služb po zakonu in dogovorjenih ključih, znaša 744 milijonov.
V strukturi delitve po dejavnostih (preglednico smo objavili v prejšnji številki NG) je letos prišlo do sprememb. Delež denarja za gospodarsko infrastrukturo se je z lanskih 45 % zmanjšal na 31, povečal pa za vsa druga področja, npr. za malo gospodarstvo z 1,8 na 3,2, kmetijstvo z 1,6 na 2,9, družbene dejavnosti z 32 na 37.
Ker pa je stiska povsod, se
je izvršni svet moral odločiti za prioritete. Predstavil jih je Franc Jenič, sekretar za razvoj:
Na gospodarskem področju so to ustanovitev sklada za razvoj malega gospodarstva, gradnja infrastrukture, poslovnih prostorov, obrtnih con, posojila za malo gospodarstvo in nova delovna mesta, finančne intervencije za proizvodnjo hrane in urejanje kmetijskih zemljišč ter strokovna pomoč v procesih lastninjenja. V gospodarski infrastrukturi so dali prednost   plinifikaciji,   vodovod-
nim sistemom, telefoniji, cestnemu omrežju, novogradnji na Bohoričevi v Krškem, revitalizaciji Kambičevega trga v Kostanjevici in če bo mogoče, nadaljevanju gradnje doma upokojencev v Krškem. V družbenih dejavnostih je poleg financiranja rednega dela treba dokončati telovadnico v Brestanici in vrtec v Koprivnici, vsaj "simbolično" pa začeti v Valvasorjevem kompleksu.
V razpravi skorajda ni bilo pripomb k načrtu delitve proračunskega kolača po področjih,  se je  pa marsikdo
strinjal, da je 40 milijonov za malo gospodarstva odločno premalo. Premalo že v primerjavi s sevniško občino (M. Abram), ki je za to namenila 60 milijonov, še posebej pa zato, ker se ta sredstva v veliki meri v proračun vračajo, zato naj bi vsoto povečali na 80 milijonov. Podobno velja za kmetijstvo, kjer je IS predvidel 36 milijonov. Tudi ta znesek naj bi se povečal (F. Bogovič), namenil pa razen za kreditiranje še za sanacijo tistega dela Agrokom-binata, ki bo, najbrž v obliki zadruge, ostal občini (drugi del je Mercatorjev), in za izobraževanje kmetov, ne le za strokovna, ampak tudi ekonomska znanja (J. Žaren). Skrbeti pa bi morali, da bi se ta denar obračal in plemeni-til, zato je F. Bogovič predlagal ustanovitev sklada za razvoj kmetijstva.
J. Zidarič seje v imenu šol zavzela za to, da bi družbene dejavnosti dobile aktivnega in sposobnega občinskega sekretarja, ki bo delo na tem področju vodil načrtno in sistematično, in za redna nakazila šolam namenjenih sredstev. J. Stibrič in S. Zorko sta ponovila zahtevo, naj se višina sredstev za šport poveča tako, da bo dosegla 1 odstotek proračuna. Ostali konkretni predlogi za vključitev v program in proračun: ceste na Bučerci. Zdolah, Rorah in Pod Goro, KS Rožno in Veliki Trn, cerkvi v Dolenji vasi in Leskovcu, pokopališče Brestanica, mrliška vežica, vodovod in vzdrževanje šolske stavbe na Velikem Trnu, telefonsko omrežje za Kostanjevico in ureditveni načrt za kostanjeviški Otok pa še gradnja nove srednje šole v Krškem.
Izvršni svet SO Sevnica:
Radeška čistilna naprava je legalna
Tako vsaj trdijo v svojem odgovoru vodilni iz občine Laško
Odgovori na vprašanja delegatov
Čakalnice
Uradni jezik v
zdravstvenem
domu
žozitivna zakonodaja nam nalaga, da mora delavec pri sprejemu v službo, predvsem na delovno mesto, kjer se dela s strankami, obvladati pogovorni slovenski jezik. Res je, da je to določilo mlajšega datuma in da ga ni bilo v času, ali pa se ni izvajalo, ko je bilo v Sloveniji veliko pomanjkanje strokovnih zdravstvenih delavcev, tako da bi v tem času bila okrnjena sama dejavnost. V tem času smo bili zadovoljni, da smo dobili delavca in smo bili za te probleme manj občutljivi.
Da bi zdravstveni dom imel dovolj lastnega kadra, smo pred šestimi leti začeli lastni program štipendiranja. Do tedaj smo imeli skupen program štipendiranja za celotno regijo Novo mesto in
so naši štipendisti ostali v Novem mestu ali v drugih centrih, kjer so dobili željene specializacije, ki v osnovnem zdravstvu niso mogoče. Primeri: dr. Rok Malavašič, ki-rurguja; dr. Cvetka Mirt, okulistika; v Brežicah dr. Milena Strašek, interna medicina; dr. Vlado Mlinaric v Kliničnem centru v Ljubljani; dr. Zajelšnik v Celju, ali dr. Jasna Erjavec, kije po poroki zapustila domače okolje. Nekateri med njimi niso niti kazali želje, da bi ostali v domačem kraju, kar je po svoje tudi razumljivo.
Nekateri od zdravnikov s področij bivše Jugoslavije so prišli v Slovenijo zaradi boljših delovnih pogojev, predvsem zato, ker so živeli ob meji in niso imeli Slovenije za tujino, nekateri med njimi imajo korenine tudi v Sloveniji. Drugi so prišli v Slovenijo po sklenitvi zakonske zveze. Vem, da niso vsi enako dovzetni za učenje jezika in da se pri nekaterih še opaža
in se bo opažalo, da imajo včasih drugačen naglas, to pa ne pomeni, da nimajo želje po boljšem razumevanju. Priznam, da prihaja do težav pri delavcih, ki opravljajo delo z najmlajšo populacijo, in je že lani bilo nesoglasij na Senovem in v Kostanjevici. Ta bodo že letos uspešno rešena in bo otroke pregledoval drugi zdravnik. Vem, da bi bila rešitev uspešnejša, če bi imeli pediatra, vendar, žal, v naši državi ni nezaposlenega pediatra, ki bi bil državljan Slovenije. Menim, da je v tem času potrebna določena strpnost z obeh strani in da bo čez nekaj let, ko se bodo vrnili naši štipendisti, situacija boljša. Vsi zdravniki pa bodo ponovno opozorjeni na uporabo jezika in če bo potrebno, bodo poslani na tečaj.
Dr. Rudolf Ladika
in širjenje bolezni
Vesel sem, da so delegati končno postali zaskrbljeni za prostorsko stisko v našem zdravstvenem domu, potem ko smo mi, delavci, kakor to pove veliki italijanski pesnik Dante, izgubili vsak up na katerokoli spremembo. Na seji, ko je naša skupščina sprejela odlok o ustanovitvi ZD Krško, sem želel spregovoriti o težavah ZD, vendar mi je predsednik odvzel besedo, zato sem hvaležen delegatu, ki mi je omogočil, da tudi uradno spregovorim. Moj odgovor bo daljši, ker je potrebna daljša obrazlpžitev naše prostorske stiske.
Že pred II. sv. vojno je pila v Krškem bolnišnica v prostorih sedanjega dijaškega doma. Potem ko je bila bolnica prestavljena v Brežice, je v tej stavbi začela delovati
Jevniški izvršni svet zaseda v sredo. 7. marca. Na njegovem dnevnem redu sta predlog proračuna občine Sevnica za leto 1993 in informacija o rezultatih poslova-. nja občinskega gospodarstva v lanskem letu. Direktor Medobčinskega inšpektorata, mag. Miroslav Mikeln, je dal vlogo za razrešitev (odstop). Splošna bolnica Celje pa vlogo za sofinanciranje vgraditve klimatizacije v operacijskih dvoranah.
Med točkami dnevnega reda je bila napovedana tudi informacija o odgovoru, ki ga je poslala SO Laško v zvezi s protestom Sevničanov zaradi nameravane gradnje čistilne naprave za KS Radeče na levem bregu reke Save.
V odgovoru je zapisano, da je bil lokacijski načrt za čistilno napravo Radeče na levem
bregu reke Save pripravljen v skladu z navodili za izdelavo PIA ter sprejet po postopku, ki ga določa zakonodaja. Lokacijsko in gradbeno dovoljenje sta bilia izdani na podlagi odloka, objavljenega v Uradnem listu SRS, št. 44/ 88, in tudi investitor je prijavil pričetek del v skladu z zakonodajo.
"Iz navedenega je razvidno, da je investicija v izvajanju, priprave pa so potekale vrsto let. Lokacija ČN Radeče je bila znana že pri sprejemanju odloka o lokacijskem načrtu za HE Vrhovo, ki sta ga sprejeli SO Laško in Sevnica. V gradivu tega LN, ki je sestavni del odloka, je v pregledni karti predvidenih ukrepov prikazana predvidena lokacija ČN Radeče na levem bregu Save." Odgovor je podpisala pomočnica sekretarja Marika Ortl.

osnovna zdravstvena služba. Leta 1965 je bila dograjena nova stavba v mestnem središču in zdravstvena dejavnost se je preselila na eno lokacijo. Starejši občani vedo, da je tisti načrt dobil republiško nagrado in je bil dom v tistem času, glede na velikost Krškega, primeren. Nastopila so leta hitrega industrijskega razvoja in hiša je postala kmalu pretesna. Obdobje med 1970 in 1980 je bilo namenjeno           modernizaciji osnovnega zdravstva v dolenjski regiji in v tem času so bili pozidani oziroma dozidani zdravstveni domovi v Novem mestu, Črnomlju, Šentjerneju, Metliki, skratka povsod, kjer so bili v stiski. Tedanje vodstvo v Krškem je prišlo do zaključka, da bi se dalo kaj narediti tudi v Krškem. Tako je prišlo do gradnje prizidka, ki pa je bil lokaliziran proti Agrokombi-natu, ker je zemljišče proti bivši Semenarni nezazidljivo (nekdanje pokopališče).
Rezultat tega je bila ugotovitev ob otvoritvi leta 1979, da je prizidek premajhen in bo zato v Krškerri^potrebna zidava novega zdravstvenega doma. Že v obdobju 1981-85 je bila v plan občine Krško ponovno vnesena kot prioriteta investicija v nov zdravstveni dom. Sočasno je bil ustanovljen gradbeni odbor in pričela se je izdelava potrebne dokumentacije. V naslednjem srednjeročnem obdobju 1986-90 naj bi bila po termin-^skem planu dokončana investicija na lokaciji nad Nakupovalnim centrom. Poučeni iz prejšnjih časov smo bili zdravstveni delavci dokaj skeptični in cela zadeva je propadla tik pred izdajo gradbenega dovoljenja - zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Kot grenak spomin na to obdobje imamo v zdravstvenem domu na desetine
kilogramov načrtov. Posledica vsega je, da delujemo v neprimernih prostorih, ki po sedanjih standardih niso primerni za opravljanje zdravstvene dejavnosti, zato bi morala vsaka resnejša inšpekcija zapreti našo hišo. Pred 5 leti smo si pomagali tako, da smo najeli prostore za upravo v M rakovi hiši, od tam pa nam drugo leto grozi izselitev. Kam, tega še ne vem. Gospa Mrakova je pripravljena hišo prodati. Mislimo, da ne glede na nadaljnji razvoj zdravstva to za ustanovitelja ne bi bil izgubljen denar.
Po propadli investiciji pri Nakupovalnem centru je bila izdelana študija, ki predvideva nadaljnji obstanek zdravstvenega doma na sedanji lokaciji in obsega sedanjo stavbo ter stavbe Agrokombina-ta. Dokument omogoča fazni pristop in rešuje prostorske potrebe za daljši čas. Osebno menim, da je predlagana rešitev z majhnimi korekcijami dobra in sem jo v svojem programu pri izbiri navedel kot sprejemljivo ter predlagal izvršnemu svetu oziroma ustanovitelju, da bi se k temu pristopilo čim prej.
Žal moram izjaviti z vso odgovornostjo, da na sedanji lokaciji in v sedanjih prostorih delitev pacientov na zdrave in bolne ni mogoča in se globoko strinjam s poročevalcem Kanala 10, kije svoje poročilo (navajam po spominu) takole zaključil: Če hočete zboleti, pridite v čakalnice zdravstvenega doma. Sam pa bi dodal, da zdravstveni dom v Krškem čakalnic nima, ampak je to samo labirint hodnikov in celic, kjer zdravstveni delavci opravljajo svoje delo. Zaradi pričakovane investicije smo tudi opremsko zaostali, ker je bil ves razvojni denar vložen v kup propadlih želja, ali pa česa drugega.
NaS glas 7. 7. april 1993
Na koncu bi se še enkrat zahvalil delegatu (J. Stribri-ču, op. ur.), ki mi je omogočil to, kar mi je bilo na seji skupščine onemogočeno. Če se navsezadnje okuži 20 ali kakšen drugačen odstotek, ni bistveno, važno je, da v normalnih pogojih ne sme prihajati do križanja zdrave in bolne populacije, ki išče pomoč pri zdravniku. Do takrat pa svetujem, da otroka, ki ima vročino pod 38 stopinj in je samo prehlajen, imate doma in ga le v primeru večje temperature ali drugih komplikacij prinesete v zdravstveni dom in tako zmanjšate gnečo ter nam omogočite bolj normalno delo.
Če bo to vprašanje pripomoglo k reševanju prostorske zagate, je doseglo svoj namen.
Dr. Rudolf Ladika
¦
Sredstva za nova delovna mesta
N a osnovi sklepa izvršnega sveta skupščine občine krško z dne 1. 2. 1992 je bil v časopisu Naš glas št. 1 (14. 1. 1993) objavljen razpis za pospeševanje ustanavljanja novih delovnih mest v malem gospodarstvu občine Krško.
V času od 14. 1. 1993 do 10. 2. 1993 je prispelo na omenjeni razpis 27 vlog za skupno 65 novih delovnih mest (od tega 16 za proizvodno in 49 za storitveno dejavnost). Zato je sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve v Našem glasu objavil obvestilo, da novih vlog več
ne sprejemamo, ker so razpisana sredstva že manjša od višine zaprosil. Hkrati je bilo v tem obvestilu navedeno, da,' bo IS SO Krško obravnaval vse vloge po sprejemu odlpka o proračunu občine Krško za leto 1993 v skupščini.
Glede na to, da je^a realizacijo razpisa potfebno sprejeti občinski proračun, iz katerega se bodo zagotovila sredstva za nova delovna mesta, pred tem ni osnove za izvedbo te naloge.
Zaradi dolgotrajnih postopkov v zvezi z javnimi razpisi in njihovimi izvedbami se je izvršni svet odločil za objavo razpisa v začetku leta 19J93, zato da bi po sprejetju preračuna interesenti lahko v čim krajšem možnem času koristili ta sredstva.
V  zvezi s pobudo, da bi občina iz sredstev za pospeševanje malega gospodarstva dodala sredstvom iz zavoda za zaposlovanje še 100.000 SIT nepovratnih sredstev, obveščamo g. Stibriča, da bomo to upoštevali pri opredeljevanju programa sklada za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. (Pripravila Marija Krušič, oec.)
Franc Jenič, dipl. oec., sekretar
¦
Znesek nadomestil v KS Krško
V   letu 1992 so podjetja kot nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v KS Krško plačala 302.270.985,10 SIT. (M. Borošak)
Sekretar za finance: Branko Kovaču-
Letošnje srečanje izgnancev bo v Dobovi
1 ako je sklenil izvršni odbor Društva izgnancev Slovenije, ko mu je to predlagala krajevna organizacija iz Do-bove, ki bo skupaj s krajevno skupnostjo prevzela organizacijo. Srečanje naj bi bilo 4. julija letos. Poleg skupščine predstavnikov vse organizacij naj bi imeli še mašo za umrle in slavnostno zborovanje z govornikom Francem Šetincem in gostom Milanom Kučanom ter predstavniki slovenske in hrvaške oblasti. V brestaniškem gradu in brežiškem muzeju bi bil dan odprtih vrat.
Število članov društva se je od 800 v letu 1990 do danes povzpelo na 15.000 ljudi, ki so vključeni v 65 krajevnih organizacij. Še vedno niso včlanjeni vsi izgnanci, predvsem  pa je  malo  njihovih
svojcev, ki jih društvo želi imeti v svojih vrstah zaradi ohranjanja zgodovinskega spomina. Po ugotovitvi predsednika organizacijske komisije Slavka Kuneja gre še najtežje vključevanje izgnancev iz italijanskega in madžarskega okupacijskega območja, internirancev in zapornikov.
ki jih doslej ni še nihče evidentiral, vojnih ujetnikov bivše kraljevske jugoslovanske vojske. Ukradeni otroci pa so februarja letos v Celju ustanovili svoje društvo.
Organizacijska vprašanja so bila le ena od točk območnega posveta Društva izgnancev Slovenije, ki je bil 25.
marca v Radečah. O odškodninski in drugi problematiki, ki je tudi bila na dnevnem redu, pa prihodnjič.            ¦
Popravka
Gospod Jože Žibret predseduje krajevni organizaciji Društva izgnancev na Studencu in ne na Bučki, kot smo pomotoma napisali na 15. strani prejšnje številke.
Na 18. strani pa je tiskarski škrat postavil nad-naslov na napačno mesto, zato popravljamo: predlog za občinsko amatersko gledališče seveda ni prišel iz kulturnega društva v Koprivnici, ampak ta nad-naslov sodi k srednjemu besedilu na omenjeni strani (Plačilo je zadovoljstvo ljudi).
Za napaki se opravičujemo.                              ¦
Pobuda  slovenskih kmetov
V krški skupščini so 24. marca na predlog Slovenske kmečke zveze - Krško podprli pobudo, ki so jo kmetje, vključeni v Zadružno zvezo Slovenije in Slovensko kmečko zvezo, naslovili na slovensko vlado. V pobudi zahtevajo:
1.   takojšen sprejem uke-pov za zaščito domače kmetijske proizvodnje,
2.   takojšnjo uvedbo pre-levmanov na uvoz kmetijskih proizvodov do višine razlike med uvozno in intervencijsko ceno, izračunanih v absolutnih zneskih,
3.  uvedbo reda in dosledne kontrole pri uvozu agroživil-skih proizvodov.
4.   ureditev odkupnih cen kmetijskih pridelkov do pokritja proizvodnih stroškov povprečno produktivnega proizvajalca,
5.    vzpostavitev ustreznih razmerij med proizvodno in maloprodajno ceno tako, da ne bo bistveno prizadet kmet oz. potrošnik,
6.  takšno kmetijsko politiko, ki bo dolgoročno zagotavljala stabilne razmere za gospodarjenje.
Požari in gasilska "krama"
Požare v naravi je na srečo ustavil dež, bilo pa jih je čisto zadosti, da so gasilci praktično, ne na gasilskih vajah, preizkusili, v kakšnem stanju je njihova oprema. V skupščini je v imenu gasilcev nekaj povedal o tem Slavko Šribar:
"Avtomobili so v povprečju stari več kot 15 let. Ko je zagorelo v Krakovskem gozdu, sta dva na intervenciji odpovedala, denarja za popravilo pa ni. Gasilska društva imajo v glavnem iztroše-notudi ostalo tehniko." Gasilci (se) sprašujejo, kje dobiti denar. Zaenkrat bi radi vsaj tista dva milijona, ki jim po rebalansu proračuna pripadata še za lansko leto. S tem
TO SO M UJOUOVtJSI   POUtDI   M OKIIUO WttlU-Kffl  tOVliUl, TtrciJUO  MUft  DOdUnUJItl   jtillO-
jkrauiun u nnrtim umoftutv...
denarjem bi, po besedah g. Šribarja, imeli kaj postoriti. Njihova vozila, na primer, so obuta samo za vožnjo po dvorišču in niso kasko zavarova-
na. Opreme za delovanje v ognju je le za 14 gasilcev in je raztresena po celi občini. Na gasilskih tekmovanjih pa se vidi, s čim razpolagajo dru-
štva drugod in g. Šribar pravi. da se krški gasilci s svojo opremo ob tem. milo rečeno, počutijo neprijetno. Zato terjajo denar, ki jim je bil obljubljen, da bi vsaj delno popravili, kar je še vredno popravila, in odpravili primanjkljaj v opremi.
Takih požarov, kot smo jih imeli letos, res ne bi bilo treba, ko bi bilo malo več pameti, ampak ko zagori, graja ne pomaga. Vzameš v roke, kar imaš, četudi brizgalno iz leta 1936. Na Velikem Trnu so šli s tako nad velik požar, "a če bi krški gasilci prišli samo tri minute kasneje, pa bi šel čebelnjak in zraven najbrž še hram!" je pribil Franc Lekše.
Tristo telefonov v KS Kostanjevica
V Kostanjevici se je 29. marca sestal odbor za razvoj telefonije pri svetu krajevne skupnosti. V projekt razvoja telefonije je vključeno celo območje krajevne skupnosti, razgovori na terenu so pokazali, da je interes med prebivalci velik in to je potrdil tudi presenetljiv obisk na sestanku. Po besedah predsednika Sveta KS Kostanjevica, Milana Herakoviča, so se ljudje odločno lotili akcije širitve telefonije in jo bodo krepko podprli tudi finančno. Projektno dokumentacijo imajo že narejeno, s PTT podjetjem se dogovarjajo o trasiranju in izkoličbi, zbirajo pa tudi dodatna sredstva. Predvidoma bo vsak udeleženec, bodoči telefonski naročnik, odštel tolarsko protivrednost 2.(XX) DEM samo v prvem krogu.
Dela bodo pričeli aprila in po dogovorih s PTT podjetjem bi morali celoten projekt zaključiti do novembra 1994 - če bo teklo vse po predvidevanjih. Telefonsko centralo so Kostanjevičani že nabavili, svoj optični kabel pa bodo začeli polagati letos maja in ga bodo priključili na telefonsko povezavo Novo mesto - Bregana.
Komunalno-stavbeno    podjetje
KOSTAK Krško, Leskovška c. 2 a, 68270 Krško
izdaja naslednje
OBVESTILO
V  aprilu bomo v občini Krško izvajali akcijo odvoza kosovnega odpada, in sicer po naslednjem razporedu:
•  od 12. 4. do 16. 4. za naselja: Brestanica, Kostanjevica, Krško, Lesko-vec, Senovo
Prebivalci iz gospodinjstev, iz katerih že odvažamo komunalne odpadke, naj kosovne odpadke primerno zložijo in postavijo poleg zbirnih mest za gospodinjske odpadke do 7. ure zjutraj na dan odvoza.
•  od 9. 4. do 16. 4. za vasi: Brege, Drnovo, Mrtvice, Vihre
•  16. 4. do 23. 4. za vasi: Cirje, Dolga Raka, Raka, Smednik, Straža pri Raki
V  naštete vasi bodo nameščeni odprti kontejnerji, zato prosimo vse, ki so vključeni v redni odvoz smeti, da v te kontejnerje odlagajo izključno kosovne odpadke.
Kosovni odpadki iz gospodinjstev so: pohištvo, gospodinjski aparati, sanitarni elementi in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev.
Direktorica: Silvana Mozer, dipl. oec.
OO SKD v Brežicah
Novo vodstvo je aktivno
Ijlaba organiziranost občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov v Brežicah je po mnenju članov stranke prispevala k slabemu rezultatu na parlamentarnih volitvah, zato so se odločili,
da na nedavni redni konferenci izvolijo novo vodstvo. Za predsednico so izvolili go. Darinko Cvetko-Šegota, za podpredsednika pa dr. Zvo-nimirja Škofljanca in g.Ivana Vogrinca. Nov odbor je odločen, da mora oživiti delo in članstvo stranke, omogočiti v svoji sredi tudi delovanje ženskega in kmečkega gibanja ter Mladih krščanskih demokratov.
V malo več kot tridesetih dneh, kolikor deluje novi odbor, so uspeli izpeljati dve ak-
ciji, tretja pa še teče.
Za materinski da so za vse osnovne šole v občini razpisali natečaj za najboljši literarni sestavek na temo "Topla materina dlan". Odziv je bil presenetljivo dober. Razglasitev osmih najboljših (od 1. do 8. razreda), ki bodo za nagrado potovali v Gardaland, je bila na prireditvi 23. marca v Prosvetnem domu v Brežicah. Program so pripravile osnovne šole Brežice, Bizeljsko, Cerklje ob Krki, Globoko, Dobova in Pišece.
Že naslednji dan, 24. marca, je OO pripravil okroglo mizo. Glavni temi sta bili: Strategija razvoja kmetijstva Slovenije in Zadružništvo. Gost večera je bil g. minister Jože Osterc, ki je prisotnim pojasnil svoje videnje kmetijstva pri nas in razvoj zadružništva. Navzoči so mu izrazili podporo v teh njegovih prizadevanjih.
Kmetijstvo, ki ima v brežiški občini izredne naravne danosti, pretresajo številni udari. Že samo dejstvo, da
so Ljubljanske mlekarne zmanjšale odkup mleka v občini za 30 %, in to predvsem v obmejnih krajih, kaže na samovoljo kupca in na neenakopravno vlogo kmeta - proizvajalca kot stranke. Dokler bo kmet stranka in ne enakopraven partner kupca, bo vedno mogoč takšen enostranski poseg. S tem v zvezi se kaže čedalje večja potreba po ustanavljanju klasičnih, zaupanja vrednih kmečkih zadrug. Še napoved: V torek, 13.
aprila, bodo Mladi krščanski demokrati organizirali gostovanje mladinske gledališke skupine iz Ljubljane s komedijo Dobrodošla, miss Ana. Predstava bo ob 19.30 v Prosvetnem domu v Brežicah. Sponzor predstave je Adria-tic d. d.
Občinski odbor SKD Brežice bo priredil in organiziral še druge prireditve in strokovna posvetovanja in tako prispeval svoj delež k preoblikovanju naše družbe. (D.C.-Š.)
NaS glas 7. 7. april 1993
7
Krčani so prepričevali, da Videm mora obstati,
MINISTER PA JE TRDIL LE, DA MORAJO
K TEMU PRISPEVATI VSI
Predsednik IS SO Krško Herman Kunej je med drugim zagotovil, da bosta plačilo Vidmovega računa za vodo uredila med seboj krški izvršni svet in Kostak in da s tem ne bosta obremenjevala države
Izredno zasedanje zborov krške občinske skupščine v soboto, 27. marca, je bilo namenjeno reševanju tovame Videm tik pred trenutkom, ko bi stečajni senat za to podjetje (v ponedeljek, 29. marca ob 11. uri) odredil stečaj. Temu primerna je bila tudi argumentacija zagovornikov preprečitve uvedbe stečaja, t. j. ohranitve proizvodnje celuloze in papirja v Republiki Sloveniji.
Argumenti za ohranitev, po možnosti integralne proizvodnje v Vidmu so navajali bojazen pred več kot 1.300 dodatnimi nezaposlenimi v regiji, potrebo po predelavi domačega smrekovega lesa, ki bo sicer dodatno zagrenil življenje našim gozdarjem, strateškost proizvodnje lastne celuloze in papirja, ki ne zaposluje samo delavcev pri svojih strojih, pač pa tudi v celi verigi dodatnih dejavnosti, kot so kemijska predelovalna industrija, transport, trgovina, grafična in papirna konfekcija, kartonaža... Slišali smo tudi priznanje, da sta bili vlada in tovarna ob ukinitvi proizvodnje celuloze v Goričanah zavedeni. Sindikat je pritaknil svojo merico svaril in groženj, nekdanji strokovnjaki iz Vidma so posredovali zvrhano mero argumentov in podatkov, ki smo jih skoraj vse že v prejšnjih prispevkih nanizali tudi v Našem glasu. Žal pa se ponovno nismo dokopali do tistega, kar je zanesljivo glodalo veliko večino udeležencev sobotnega izrednega skupščinskega zasedanja: komu je bilo v prid, da je Videm zašel v položaj, v kakršnem je danes, kdo je za to resnično kriv (pustimo ob strani objektivne tržne razmere, ki ne delujejo selektivno) in kako se ubraniti tistih, ki očitno še vedno skušajo voditi usodo tovarne po nekem lastnem, zanje gotovo najustreznejšem scenariju.
Izvedeli smo, da bodo vsi, ki je to v njihovi moči: vlada in njeno (Tajnikarjevo) ministrstvo, upniki, lastnik (Sklad za razvoj), stečajni senat. .. storili vse, da bo rešitev najučinkovitejša in najmanj boleča. Slišali smo, daje kontrolirani stečaj, ki ga predlaga dolžnik sam, samo tehnika reševanja problemov v nelikvidnih podjetjih, da bo z delitvijo Vidma na tri enote (Papir, Celuloza in Vzdrževanje) tovarna postopoma lahko ponovno zaživela, da bodo s tem ohranili nepretrgano proizvodnjo papirja (dva stroja ves čas delata!), kar je pomembno, ker papir-ničarji imajo naročila in njihovi komercialisti še vedno sklepajo posle z naročniki tudi za naprej. Zvrstili so se tudi nasprotniki delitve dveh
proizvode nj na istem dvorišču, ker da bo to povzročilo samo še dodatne težave in zaplete, medtem ko so jim pristaši delitve zatrjevali, da bo obrata možno ponovno združiti takoj, ko se bo pokazala potreba.
Slišali smo tudi bojazen, da bo najemnik tovarno celuloze v dveh letih izropal (z zanemarjanjem             rednega vzdrževanja) in nato pustil na cedilu, da bi njen nekdanji ustanovitelj, gospod Bonač, nenehno sodeloval z lokalnimi oblastmi, medtem ko jih tu vsi zanemarjajo, da je predvidena najemnina za Celulozo prenizka, da obstoječa študija ni v redu...
Minister Maks Tajnikar, gost skupščinskega zasedanja, je pod vse to potegnil nekakšno črto. Zatrdil je, da do problema vsekakor ni in-diferenten, le da je njegova delovna miza polna takih problemov, med katerimi so tudi taki s pet tisoč ljudmi in še veliko hujšimi težavami. "Pri reševanju problmov so izredno pomembne sprotne informacije," je dejal, "in mnogim tu zamerim, da sem še največ o vsej zadevi izvedel iz drugega TV Dnevnika. Doslej sem se vedno pogovoril z vsemi, ki so to želeli, in jim prisluhnil, res pa je, da sem Videm podedoval, ko je bil že na smrtni postelji. Odkar mu je Eles prekinil dobavo električne energije, pa sem sklenil, da take in podobne zadeve hočem za naprej spremljati osebno in sproti, ne pa da zanje izvem šele, ko je že prepozno. Kaže, da ste nekateri, ki danes sedite tukaj, pri meni govorili drugače, kot ste potem doma delali. Tudi informacije ste dajali v javnost v tolikšnem obsegu in take, ki bi jih jaz nikoli ne dal. Tudi če bi Videm ne imel problemov, nikar šele v interesu učinkovitega reševanja problema!"
Lastnik Vidma je Sklad Republike Slovenije za raz-
voj in minister Tajnikar je predsednika sklada opozoril na to, naj nihče ne pričakuje od njega tistega, česar ne more storiti. Vsekakor pa bi lahko bil učinkovitejši, če bi pravočasno imel prave informacije. Tudi sam je zahteval, naj lastnik odstrani tujega direktorja, vendar se sklad s tem ni strinjal. "Nikakor pa tega takrat nisem mogel takoj povedati v javnosti. Vedel sem tudi, da bo stečaj, a v prid učinkovitosti in hitrosti reševanja problema s takim ukrepom je pač vedno tudi to, da je ukrep presenečenje!"
Potem je minister ubral drugačne strune: kolikšna je resnična pripravljenost celotne panoge, da pomaga rešiti Videm. Ko je predlagal Slovenija papirju, naj Vidmu pomaga s tem, da mu bo priskrbela nazaj dosedanje kupce, tega niso hoteli! Tudi znotraj te panoge so namreč podjetja, ki kupujejo dobre in drage stroje: imajo denar in lahko bi pomagala z naročili... "Lepo je slišati utemeljitve vseh strokovnjakov, a vse se končajo z zahtevo, naj jim priskrbim denar. Nihče ne pove, od kod denar, samo s Slovenskimi železarnami mahajo, jaz pa imam zaradi železarn danes na mizi nepokrit račun za 140 milijonov DEM.
Zaradi mene torej Slovenskih železarn številka dve ne bo!"
Denarja seveda nima dovolj niti ministrstvo niti sklad. Če bo Tajnikar porabil tretjino svojih proračunskih sredstev kot garancijo za reševanje Vidma, ne bo imel s čim reševati tovarn, ki so v izrednih težavah in zaposlujejo po 5.000 ljudi. Tudi sklad ima izredno malo sredstev glede na potrebe in slišali smo pohvalo Koržetovi trmi, saj bi ob tako omejenih sredstvih in ob takih pritiskih sicer danes imeli tudi celo kopico afer. Zaradi vsega tega je nujno treba najti tudi najemnike za Celulozo. Kapitalski razpad podjetja na tri dele Vidma nikakor ne uničuje in čez čas bo možna tudi združitev. Končno tudi ni logično, da bi bil sklad upravljalec polovice slovenskih podjetij, je pribil minister. K sodelovanju je povabil tudi sindikat, pravzaprav je predlagal ustanovitev konzorcija, preko katerega bi skupno rešili Videm.
"Vendar mi nikar ne govorite o ceni lesa. Povejte, če je Videm za gozdarje tako pomemben, za koliko lahko pocenite gozdno maso! Če ne morete postaviti nižje cene, potem mi ne govorite, da boste jutri imeli težave v gozdo-
Sklepi izrednega zasedanja zborov Skupščine občine Krško, posvečenega problematiki podjetja Videm (27. marca 1993)
1. Papirno-celulozna industrija se mora kot celota opredeliti v nacionalnem programu Republike Slovenije kot strateško pomembna proizvodnja za celotno državo.
2.  SO Krško odločno zahteva, da se stečaj podjetja Videm odvija po "Tajnikarjevem programu" in da je stečaj le stvar tehnike, ki naj tovarno pripelje do postopne in čimprejšnje oživitve proizvodnje celuloze in papirja.
3. Sklad Republike Slovenije za razvoj mora izdelati celovit sanacijski program in določiti način organiziranosti sistema Videm.
4. SO Krško zahteva, da vlada Republike Slovenije pripravi celovit socialni program za razreševanje problemov viškov delovne sile, vključno s programom možnih prekvalifikacij in odpiranja novih delovnih mest.
5.  SO Krško odločno nasprotuje ukinitvi proizvodnje celuloze, ki je surovinska baza za proizvodnjo papirja ter baza za predelavo odpadnega lesa. Povezano z obojim ima lahko ukinitev katastrofalne posledice.
6. SO Krško zahteva, da njene interese in interese podjetja Videm pri vseh dejanjih, povezanih z njegovim reševanjem, predstavljajo le legitimni predstavniki SO, izvršnega sveta in Vidma.
7.  Ministrstvo za gospodarske dejavnosti ustanovi komisijo za spremljanje stečajnega postopka in revitalizacijo Vidma. V komisiji mora imeti svojega predstavnika tudi SO Krško, Li bo tudi predsedoval. Imenoval ga bo izvršni svet, imenovanje pa bo potrdila skupščina.
8. SO Krško podpira ustanovitev konzorcija, ki ga predlaga Ministrstvo za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije.
9. SO Krško bo k razreševanju problematike Vidma prispevala svoj delež z zmanjšanjem prispevka za Sklad stavbnih zemljišč ter z zmanjšanjem cen komunalnim storitvam.
10.  SO Krško se bo vključevala v vse aktivnosti, povezane s prezaposlitvijo odvečne delovne sile iz Vidma.
vih, da boste propadli. Enako je z vodo, železnico, papirno predelovalno industrijo. Vsak naj na$e prevzame del izgube! Enako je s sindikati, ministrstvorri za delo, finančniki, bankami... Nobene
garancije ni za to, da bo sanacija uspela. Lahko pa jo sproti resno spremljamo. Predlagam, da pri mojem ministrstvu ustanovimo komisijo za to in da tudi iz vaših vrst imenujete človeka vanjo."
Nikar za vsako ceno na televizijo, je svaril minister Tajnikar. Podjetje se rešuje v zelo ozkih krogih. V odmoru med zasedanjem so se tako predstavniki občinskega vodstva in Vidma (tudi njegovi nekdanji strokovnjaki) umaknili na razgovor v ožjem krogu.
8
NaS glas 7. 7. april 1993
Vidmovi delavci čakajo bodisi delavske knjižice ali poziv na delo
"Čim prej bomo skušali podpisati najemno pogodbo za Celulozo in Vzdrževanje." Tako pravi Branko Ogorevc in dodaja, da pogodba o najemu Papirja zaenkrat ostaja v veljavi.
Prvo srečanje (5. aprila '93) Vidmovega stečajnega upravitelja Branka Ogorevca z (nekdanjimi) delavci te nekoč ponosne tovarne je bilo pač pod težo stečaja, ki je bil objavljen 1. aprila letos. Kakih 300 se jih je zbralo na tovarniškem dvorišču in skušalo iz govorjenja Branka Ogorevca, Jožeta Cerleta, direktorja Videm Papirja, Damirja Cibica in delavke Zavoda za zaposlovanje iz Sevnice razbrati kar koli spodbudnega.
O stečajnem upravitelja Ogorevcu so izvedeli, da je ob prevzemu sedanjih nalog podpisal izjavo, da bo delal po svoji vesti in v skladu z zakonom. Prevzel je naloge, pravice in dolžnosti organov upravljanja podjetja, v skladu s potrebami stečajnega postopka. Prevzel je tudi vodenje in zastopanje podjetja, delal pa bo po navodilih stečajnega sodnika. Po ugotovitvah iz svojega dosedanjega dela (od četrtka, 1., do ponedeljka, 5. aprila) je delavcem zagotovil, da zaenkrat ostaja v veljavi pogodba o najemu obrata Papir in tam, vsaj kar zadeva stečajni postopek, proizvodnja lahko teče. S tem se ohranja tudi zaposlitev velikemu številu delavcev. Doslej je imel premalo časa, da bi lahko dokončno odgovoril na ponudbo o najemu Celuloze, ki jo je tudi že dobil, bo pa skušal do odgovora priti čim hitreje. Edini ponudnik za najem Celulo-zeje še vedno Videm d'Arcy.
Po določilih zakona delovno razmerje preneha vsem zaposlenim z dnem, ko je sklep o uvedbi stečajnega postopka nabit na oglasno desko. Sklep o tem mora izdati stečajni upravitelj, delavci pa jih bodo prejeli po pošti. Na delu bo zadržal toliko delavcev, kolikor jih je potrebno, da opravijo inventure, ažuri-rajo knjigovodske evidence in da zavarujejo premoženje, zlasti skladišče kemikalij (Cl).
Damir Cibic iz Sklada za razvoj je zagotovil, da je sklad pripravil scenarij nadaljevanja proizvodnje in ohranjanja delovnih mest, vlada pa ga je potrdila. O morebit-
«3
Bo Ogorevcu uspelo rešiti Videm, ali bodo delavci čez dva meseca ponovno na cesti - za vedno? Kaže, da se sedaj najbolj bojijo tega.
s tem, da bo dal, skupaj z ministrstvom za gospodarstvo, garancije za kratkoročne kredite. Tako bodo omogočili proizvodnjo na PS 2, 3 in 4. Pričakujejo, da bo tudi za Videm Celulozo najemna pogodba pričela veljati prihodnji teden in da bo proizvodnja čim prej stekla. Razgovori so pokazali interes nekaterih možnih ustanoviteljev podjetij za dodelavo papirja, ki jih bo financiralo ministrstvo za gospodarske dejavnosti. V tem tednu bo, po besedah g. Cibica, ministrstvo o tem organiziralo prve sestanke v Vidmu. Nekaj investitorjev iz Vidma pa je tudi zainteresiranih za obnavljanje dela v okviru nove-
Nezadovoljni (bivši) Vidmovi delavci so sicer tu in tam žvižgali ter metali opazke in grožnje, namenjene predvsem tistim, kijih ni bilo med njimi: bivšim direktorjem, njihovim pomočnikom... Kljub temu pa so se razšli. Z vrečkami, v katerih so bile delovne obleke, verjetno tudi s strahom in upanjem, da bo celotne kolobocije kmalu konec in bodo lahko ponovno prišli na delo.
nih novih dogovorih (med vlado, sindikatom in skladom) bo mogoče kaj več izvedeti šele v četrtek, bo pa sklad zagotovil nadaljevanje proizvodnje v Videm Papirju
ga podjetja Videm Servis. Zato se mu zdi, da prvotna namera, pokriti okrog 1.100 delovnih mest, še vedno v celoti drži. Ministrstvo za delo bo tudi še vedno zagotavljalo
Slovenska zemlja v pesmi..
! i
.stri
Videm
St  OŽtUIL, M
mm
* % ;   *   ^m™    V*     ML      j
Zbor Vidmovih delavcev S. aprila: potem ko je stečaj spravil na cesto vse tamkajšnje delavce, se tudi sindikat ni čutil dolžnega organizirati in voditi zbor. To so prepustili (sedaj) glavnemu skrbniku Vidma, Ogorevcu.
prejemke delavcev v času, ko bodo ti na Zavodu za zaposlovanje, in izplačilo bo teklo. O oblikah se bodo domenili sklad, stečajni senat, ministrstvo za delo in zavod za zaposlovanje.
Po zagotovilih Jožeta Cerleta, direktorja Papirja, bo v tej enoti prostora za okrog 700 zaposlenih, zelo pa si prizadevajo, da bi do konca aprila pognali papirni stroj št. 1.
Stečaj v zavesti Vidmovih delavcev je že neskončen
Pomembno je ohraniti
proizvodnjo
in delovna mesta
To je vodilo upravni odbor Vidma in Sklad RS za razvoj k odločitvi za uvedbo kontroliranega stečaja. Za stečajnega upravitelja določen Branko Ogorevc iz Sevnice
Sklad je dobil nalogo, da upravlja Videm in to opravlja, kot je treba. Pomagal bo podjetjem, za katera je jasno, da se ob pomoči lahko izkopljejo iz izgub. Če je država Slovenija sedaj spoznala, da se ji z makroekonomskega stališča vendarle izplača proizvajati celulozo, je to toliko bolje. Za sklad je pomembno le, da ostane Videm živo podjetje, da proizvaja in ohrani zaposlenost.
Zaradi tega so lastniki Vidma sklenili, da je boljša pot. če gre podjetje najprej v stečaj in ga šele nato sanirajo. Tako je Damir Cibic na zadnji tiskovni konferenci (26. marca) pojasnjeval sklep Sklada za razboj Republike Slovenije o tem. da za Videm odredi t. i. kontrolirani stečaj. Ker pa so sklep o uvedbi
KDOL St ZADUJI   MUt..
Gozdarji, po besedah vodstva Celuloze, že nekaj časa vozijo les k njim, saj se oboji zavedajo, da Vidmova Celuloza v normalnih, tržnih pogojih lahko porabi do 2.000 kubikov manjvrednega lesa na mesec, ki ga sicer ni moč nikjer plasirati in ki ne prenese visokih prevoznih stroškov. S tem bi lahko zadovoljili do 50 % potreb Celuloze po lesu. Seveda pa se je postavilo (novinarjem) vprašanje, kdo bo zastopal interese gozdarjev sedaj, ko gozdnih gospodarstev ni več, svojega združenja pa nimajo.
Jože Novak
Videm
PUtt 5t OVt Ltll
stečaja sporočili v zadnjem hipu, tako (na presenečenje) se pač to dela v poslovnem svetu, je morda javnost dobila vtis, da sklad ne ve, kaj dela. Vsi pričakujejo predanost in sodelovanje delavcev v celotnem procesu sanacije, čeprav je jasno, da po tolikšnih protestih to nikakor ne bo lahko. Razumejo stisko delavcev, a vseeno mora biti odnos kooperativen, sicer bo prevladala samo še črna varianta reševanja podjetja.
Sklad bo zagotovil nadaljnje financiranje proizvodnje papirja na papirnih strojih 3 in 2, iščejo tudi že kupce za papir z ostalih dveh strojev. Za direktorja novega podjetja Videm Papirje imenovan Jože Cerle, ki uživa zaupanje tako pri delavcih kot pri vodstvu. Najemnik Celuloze, Videm d'Arcy International (VDI) pa se bo o podrobnostih najemne pogodbe pogajal šele po objavljenem stečaju: s stečajnim upraviteljem.
Jože Cerle: "Vsekakor je naša naloga obdržati kakovost proizvodnje papirja, najti kupce in izpolniti naročila."
Stane Baje: "Od države ne pričakujemo finančnih injekcij, pač pa olajšave pri raznih dajatvah, ki nam bodo omogočile profitabilno poslovanje."
Za direktorja Celuloze je bil (pred stečajnim narokom) imenovan Stane Baje. Vsekakor se vsi zavedajo, da jc vrednost stečajne mase večja, če tovarna proizvaja, saj ima s tem možnost, da začne dolgove tudi vračati.
Omenjeni tiskovni konferenci je sledil narok in nato nabitje stečaja na oglasno desko sodišča v Novem mestu. Za stečajnega upravitelja je bil imenovan Branko Ogorevc iz Sevnice, vsem delavcem je s tem prenehalo delovno razmerje, najpozneje do 9. aprila (7 dni po objavi stečaja). Delavci nekdanjega Vidma so prejeli posebno številko Obveščevalca (1. 4. '93), v kateri so objavljena vsa ustrezna navodila. Med navodili je zapisno tudi to, da vsi tisti, ki so na dan stečaja delali, svoje delo opravljajo tudi po njegovi objavi. Ostali so dobili v roke sklep o prenehanju delovnega razmerja in delovno knjižico. V tridesetih dneh se morajo prijaviti na Zavodu za zaposlo-vanje.
Posavska podjetja v Skladu RS za razvoj
Med posavskimi podjetji je sedem takih, ki so družbeni kapital prenesla na Sklad Republike Slovenije za razvoj, posredno pa sta s skladom povezani še dve. V Vidmu (celuloza, papir in papirni izdelki) ima sklad 95,50 % lastnine, podjetje je, kot je znano, v stečaju. SOP Klepar in IGM Sava, ki sta 100-odstot-no v lasti sklada, poslujeta, hkrati se zanju izdeluje sanacijski program. SPE Krško in Tehnološki sistemi Sevnica sta prav tako v celoti last sklada, razpisana je prodaja sredstev obeh podjetij. Iskra INDEL iz Kostanjevice je na sklad prenesla 51,23 % las-
tnine in posluje ob programskem čiščenju. V sevniškem Stillesu ima sklad 96,20 % lastnine, podjetje posluje, v izdelavi je sanacijski program. Metalna Krmelj in Senovo ter Adria iz Brežic so s
Ivo Antič
skladom povezane posredno, preko Metalne Maribor oz. Adrie Caravan Novo mesto. Slednja je razpisala prodajo sredstev brežiškega obrata. (Podatki SDK, podružnice Krško)
NaS glas 7, 7. april 1993   _________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________   9
Napoved za občino Krško:
Velika brezposelnost in skromno zaposlovanje
Zbor gostincev pri OZ Krško:
Izobraževanje tudi za kandidate za kmečki turizem
V občini Krško je letos pričakovati najmanj 800 presežnih delavcev v t.i. gospodarskem sektorju, pridružili pa se jim bodo še tisti iz zasebne obrti, kjer jih je vse več. Če k temu prištejemo še vse doslej evidentirane brezposelne in mlade, ki bodo ob polletju 1993 končali šolanje, naj bi bilo, tako ocenjujejo v Zavodu za zaposlovanje Sevnica, letos v krški občini več kot 2900 iskalcev zaposlitve, to paje že ok. 16,5 % aktivnega prebivalstva občine v starosti od 15 do 65 let.
Okoli devet desetin presežkov naj bi bilo v papirni industriji, ostali pa v proizvodnji strojev in naprav, gradbenega materiala in sestavnih delov za elektronske naprave. Kvalifikacijska raven presežkov, med katerimi je večje število kvalificiranih delavcev in tehnikov, je višja kot pri dosedanjih.
Možnosti zaposlovanja so, po napovedih podjetij sodeč, sila majhne. V t.i. družbenem sektorju naj bi se zaposlilo le ok. 120 delavcev in 80 pripravnikov, več kot tri čet-
rtine obojih le za določen čas. Ker gre v precej primerih za nadomestne in sezonske zaposlitve, so tudi po strokovni
Lani so bili v ukrepe aktivne politike zaposlovanja iz Posavja na novo vključeni 603 pripravniki, 258 oseb v usposabljanje, 225 v različne tečaje, seminarje in izobraževanje ob delu; 256 v prekvalifikacijo; 146 v javna dela; vročenih je bilo 180 vlog za 654 novih delovnih mest in od tega je Republiški zavod za zaposlovanje odobril sofinacira-nje za 526 delovnih mest (Brežice 173, Krško 104, Sevnica 248); brezplačno svetovanje za podjetništvo je pri zavodu izkoristilo 49 oseb in še 107 pri zunanji konsultantski organizaciji; sofinanciranih je bilo 83 dokupov delovne dobe.
zahtevnosti slabše od stalnih. Nekoliko večje možnosti, čeprav majhne v primerjavi z obsegom družbenega sektorja, se odpirajo pri zasebnih
obrtnikih in podjetjih, vendar se je dinamika ustanavljanja le-teh upočasnila in tudi med obstoječimi se marsikatero sooča z vprašanjem nadaljnjega obstoja. Tako bosta oba segmenta zaposlovanja le nekoliko blažila nezadržen porast brezposelnosti. Ocena je, da bo zaposlenost v občini upadla za okoli 15 %.
Z dodatnim blažilnim ukrepom, t.i. aktivno politiko zaposlovanja, naj bi zajeli ok. 500 oseb, vendar zaposlovanje npr. v javnih delih in za čas pripravništva, ki ga sofinancira država, seveda ni trajno reševanje nezaposlenosti.
Če pa odštejemo teh 500 začasno "rešenih", bo letos zaposlitev iskalo, vsaj po napovedih statistike. 2400 ljudi. Vendar v tej številki ni upoštevana možnost zaposlovanja na tista mesta, ki jih zasedajo tujci z delovnimi dovoljenji za leto dni. Za zdaj niti delodajalci še ne vedo. s kolikimi tujci bodo želeli v prihodnje skleniti delovno razmerje in koliko bo med njimi presežnih delavcev zaradi ukinjanja delovnih mest.
Zaposlenost v Posavju
V celoti je upadla, v negospodarstvu in obrti zrasla
tjtatistični podatki, ki jih zbira in ureja Zavod za zaposlovanje v Sevnici, povedo, da smo imeli konec decembra 1992 v Posavju 25204 aktivne prebivalec. To je 7 odstotkov manj kot leto prej in 14 odstotkov manj kot leta 1990.
Devizni tečaji
Ljubljanska banka 6.3.1993
Posavska banka, d.d., Krško
Tel.: 0608/21-330, telex: yu Ib ko 35775; telegram: Ibanka; telefax: 0608/22-535, 21-433
nakupni za gotov, za čeke
prodajni za gotovino
ATS     1       9,3316     9.1453         9.5764
DEM    1      66.0500       64.7290       67,4000
ITL      1       0.0639      0,0627         0,0672
CHF     1      69,1641       67.7786       72.6991
USD     1    102,1200      100,0800      107,3400
CRD    1       0,0600     0,00            0.0900
Publikum Krško
ATS     1       9.0800         9,1136         9.5500
DEM    1      66.4000       64,1217       67.3000
ITL      1       6,0500         6,4506         6.5000
CHF     1      67,0000       69,2001       70.0000
USD     1    102,0000      103,4668      107,0000
CRD    1       6,2000         7,0000         7.9000
Pri menjavi ne obračunavamo provizije! Tečaji veljajo na dan 6. 4. 93, tako za Krško, kot tudi za poslovalnici v Dobovi in Kostanjevici.
Upad je skoraj v celoti posledica zniževanja zaposlenosti v gospodarskem sektorju regije, kjer znaša zmanjšanje 10 odstotkov.
Nasprotno paje v negospodarstvu naraslo število zaposlenih (v brežiški in krški občini), enako tudi v samostojnih dejavnostih (obrti). V strukturi delovno aktivnega prebivalstva se je zato povečal delež zaposlenih v privatnem sektorju z 10,5 na 11,6 odstotka, medtem ko se je delež zaposlenih v gospodarstvu zmanjšal s 66 na 64 odstotkov.
Po občinah je upad v 1992 različen: ok. 13,5 odstotka znaša v gospodarstvu brežiške in sevniške občine in 6,5 odstotka v krški občini. Ker pa v teh statističnih podatkih niso dosledno upoštevane vse nove in dislocirane enote, je dejansko zmanjšanje zaposlenosti v regiji gotovo za kak odstotek nižje. V sevniški občini, na primer, je bil dejanski upad za ok. 9 odstotkov.
V Krškem in Sevnici hitreje raste zaposlovanje v zasebnem sektorju, v Brežicah so tovrstna gibanja negativna. Število samozaposlenih se znižuje, kar je zlasti posledica upokojevanja         aktivnega
kmečkega prebivalstva, rahlo pa narašča število delavcev s samostojnimi poklici.
Predsednik Kluba podjetnikov, Emil Vehovar:
Reorganizacija podjetništva
.Nekateri dejansko so podjetniki, drugi pa plačujejo članarino pri Gospodarski zbornici Slovenije, pa še vedno ne vedo, kakšen je njihov status. Avtomatsko so namreč včlanjeni v Gospodarsko zbornico. Februarja je krški Klub podjetnikov pri posavski Območni gospodarski zbornici ustanovil sekcijo podjetnikov. Odbor te sekcije šteje 6 članov, iz vsake občine po dva, ki sta hkrati tudi člana Odbora Območne gospodarske zbornice. Predsednik sekcije je Emil Vehovar, podpredsednik pa Kamil Krošelj.
Naloge sekcije bodo sledeče: prizadevanje za reorganizacijo zbornice ter hitrejše in učinkovitejše reševanje gospodarskih problemov v občini in regiji, iskanje rešitev za povečanje učinkovitosti izvoza na zahodni trg, predvsem pa reševanje gospodarskih problemov v občini. V to sekcijo pri OGZ so vabljeni vsi podjetniki iz posavskih občina, pri zbornici imajo pravice do vseh njenih storitev. Trenutno pomenijo te storitve potrjevanje vseh izvoznih in uvoznih listin ter razne propagandne akcije, ki jih zbornica vodi v okviru Slovenije. Zbornica ima letos na novo ustanovljeno komisijo za izobraževanje in poklicno usposabljanje, za kakovost in inovativno dejavnost, za turizem... (ev)
"Če gostinci ne pridejo na sestanek, to lahko pomeni, da še kar dobro delajo," je komentirala relativno skromno udeležbo na torkovem (30. 3. '93) zboru gostincev Obrtne zbornice Krško Marinka Gornik, strokovna sodelavka pri Sekciji za gostinstvo Obrtne zbornice Slovenije. Prišlo je nekaj nad dvajset od 81 gostincev, kolikor jih šteje združenje, pogovarjali so se (med drugim) o programu svojega dela za letos, zlasti o programu usposabljanja in ostalih aktivnostih v letošnjem letu turizma.
Marinka Gornik je prišla med krške gostince, da bi se z njimi pogovorila ravno o možnostih, ki jih imajo na področju turizma, in o tem, kaj bi pa le morali sami storiti za to, da bi iz turizma lahko potegnili čim več koristi. V to
Oto Sevšek, predsednik sekcije gostincev, je opozoril na spremenjene navade gostov. Vino se več ne naroča na litre, ampak po kozarčkih, in ne proda se ga nič manj kot prej, le več dela je. Pri gostih je vinska kultura višja, medtem ko ji gostinci in njihovo strežno osebje marsikje ne sledijo. Tudi ni več navada, da bi ljudje šli v gostilno na večerjo. Pridejo na kozarec dobrega vina in "nekaj malega bi zraven piknili". Naši gostinci pa imajo redkokdaj ponuditi kaj drugega kakor sirovo ploščo! Niso toliko domiselni, da bi iz nekaj toplih jedi pripravili mešano ploščo." Za goste ni vedno cilj samo cenenost, iščejo raznovrstnost.
Marinka Gornik, Obrtna zbornica RS: "V Sloveniji moramo končno uveljaviti pomen turizma. Samo gostilna ni dovolj, če je še tako dobra! Vse ostalo mora tudi imeti: mehanike, PTT storitve, galerije, zabavišča, prodajalne, spominke... Vse mora tudi delovati in biti odprto točno takrat, ko imajo gostje čas, ko potrebujejo karkoli. Včasih smo na željo potrošnikov sestavljali katalog dobrih zasebnih gostiln, da-j nes se gostje zanimajo za specialv nosti: ribe, divjačino, narezke, klobase... Mikrovalovna peč ne bi smela manjkati tudi v lokalu, kjer sicer ne prodajajo hrane: za tople sendviče in podobne prigrizke."
Od leve: Fanika Sevšek, Marinka Gornik, Jože Cvar, tajnik OZ Krško, Oton Sevšek in Ivan M o Lin, predsednik OZ Krško. Ivan Molan je poročal o lanskem delu zbornice in o programu za letošnje leto. Čeprav je bil sestanek očitno namenjen predvsem strokovnemu predavanju in posvetovanju, se ni dalo izogniti plazu očitkov na račun davčne politike, ki da je danes slabša, kot je bila nekoč, ker imajo enake obremenitve gostinci, ki strežejo hrano, in oni, ki imajo samo bifeje. Ponovno smo slišali tudi pripombe na račun zamudnih obresti, finančne nediscipline...
kategorijo sodi predvsem nenehno dopolnilno izobraževanje, ohranjanje kakovostne ravni, zagotavljanje sodobne tehnične opreme... Slovenija ima le 40 % osnovnih zmogljivosti, vse ostale so dopolnilne (šotorišča, prikolice...), zato bi kazalo prve še dopolniti z malimi družinskimi hoteli, gostilnami s prenočišči, butiki, servisi, prodajalnami spominkov, zabavišči in podobnim, brez česar gost preprosto noče biti. Pri nas zapravi gost 70 % načrtovanih "počitniških stroškov" za hrano in osnovne življenjske potrebe, naš cilj pa bi moral biti, da povečamo ravno tisti delež, ki je namenjen iz-venpensionski ponudbi.
Ne le gostinci in ne samo v gostinskih hišah. Celotni turistični kraji morajo zadihati s turizmom, ne smejo se bati konkurence, saj se nihče ne pelje rad na dopust tja, kjer je samo ena gostilna in ni zanimivih prodajaln za sti-kanje, galerij, obrtnikov, zabavišč, igrišč za otroke, nočnih klubov, plesišč, športno rekreativnih terenov... Pri vsem tem morajo biti samoumevno na voljo telefonske povezave, telefaksi in uporabne ceste, saj se človek večkrat odpravi v svoj priljubljeni dopustniški kraj le, če za vožnjo ne zapravi preveč časa. Koliko je to - preveč, pa ne določajo domačini, ampak tisti, ki potuje. Svoje prispeva neizpodbitna kakovost in stalnost v ponudbi. Obratovalni čas mora biti zanesljiv, da gostje niso razočarani, če proti pričakovanju naletijo na zaprta vrata, na voljo morajo imeti določeno, čeprav omejeno število jedi in pijač vedno enake kakovosti, ki proslavijo sebe in gostilno in "vlečejo". Četudi so to samo domače klobase, vedno enako-okusne in vabljive.
"S\oje naredi tudi ustrezna propaganda in promocija gostiln. Tu so udeleženci razgovora trčili ob interese (očitno) cestnega podjetja, ki jim je pred leti odstranilo vse reklamne table, ki niso imele lokacijskega dovoljenja. Največ pripomb in zahtev je bilo namenjenih sedanji navadi, da so vse table po celotni občini enako brezoblične in ne-
zanimive. Terjali so možnost uveljavljanja ustvarjalnega pristopa in izvirnosti, možnost učinkovitega opozarjanja na lastno izvirno ponudbo in propagiranja svojih gostinskih lokalov, spremnih rekreativnih in drugih dejavnosti...                                    ¦
Milan Herakorič, Kostanjevica: "Gostinec se lahko pretrga od prijaznosti do gosta, če ves kraj ne vidi v njem možnosti za zaslužek, če otroci na cesti še znanega, domačega človeka niti ne pogledajo v oči, kaj šele, da bi ga pozdravili. Turist mora čutiti prijaznost celotnega kraja, da nam je vsem kaj do njega. V to se mora vključiti tudi šola, in če govorimo o turizmu kot o skupnem projektu, moramo v šole vključiti vsaj po eno uro pouka o turizmu na teden. Zastavimo si tudi avtohtoni design oglasnih tabel, ne pa da imamo te sedanje, enolične, ki so še predrage povrhu!
Miha Senica s Senovega, po nekaterih izjavah starosta krških gostincev: "Ko sem bil mlad, sem imel tudi sam ambicije, želel sem si vsaj pol takega lokala, kot ga ima danes gospod Sevšek v Kostanjevici, pa nam država vsa leta ni bila naklonjena. Ni se dalo! Ko smo odpirali elektro plavž na Jesenicah, je Stane Uolanc izjavil, da slovenski narod ne bo postal narod natakarjev in sobaric. Danes so železarne pred zaprtjem, turizem pa naš pomemben projekt, ki ga začenjamo tako rekoč iz nič." Sicer pa se gospod Senica tolaži s tem, da bo kmalu bolje, ker se bo upokojil, medtem ko je nekdo drugi polglasno dodal, da bo Miha takrat delal še bolj...
10
Naš glas 7. 7. april 1993
Splošna kmečka zadruga Krško:
Mlečne vzorce bodo še enkrat pregledali
OPOZORILO  SADJARJEM
Na območju občine Krško deluje 81 /hiralnic mleka in z 2. aprilom bi jih moralo 22 ostati brez dela. V Ljubljanskih mlekarnah so namreč sklenili, da ne bodo več sprejemali mleka od tam, kjer je bila v analizi vzorcev ugotovljena prisotnost več kot 1,4 milijona bakterij. Od teh 22 zaprtih zbiralnic jih Splošna kmečka zadruga Krško uporablja 15, nekaj je skupnih, nekaj pa jih je v "lasti" Agro-kombinata ter brestaniške in kostanjeviške kmečke zadruge-
Nekaj podatkov o tem smo dobili od Andreja Simčiča, vodje Agrokombinatove oddaje mleka, ostale pa v krški zadrugi. Tam pravi Branko Soba, da je krška Splošna kmečka zadruga dobila rezultate analiz. Na podlagi tega je bil z vodjo odkupa Ljubljanskih mlekarn opravljen razgovor in sklenjen dogovor, da bodo v vseh zbiralnicah mleko sprejemali in po analizah izločali le tiste pridelovalce, ki bodo imeli higiensko oporečno mleko. Tam, kjer bodo ugotovili slabo kakovost, bo izdana začasna odredba o prepovedi oddaje mleka. Odpoved bo veljala toliko časa, dokler se stanje ne uredi. Splošna kmečka zadruga bo poslala seznam proizvajalcev oporečnega mleka kmetijski svetovalni službi, ta pa bo vzpostavila stik s proizvajalci in se, če bodo oni za to, lotila odprave problema. Svetovalci skušajo najti povzročitelja slabe kakovosti tako, da vzpostavijo stik z veterinarsko službo v Brestanici in iz odvzetih vzorcev   ugotovijo   zdravstveno
stanje živali ter jih, v skladu z rezultati pregleda, pozdrl-vijo. Po zaključenem zdravljenju ima proizvajalec možnost ponovno oddajatiNnle-ko. Njegovo neoporečnost bo lahko dokazal s potrdilom veterinarske postaje in po ponovnem pregledu vzorca mleka.
Branko Šoba: "Mislim, da je med glavnimi napakami slabo ravnanje z mlekom, ki ga bodo proizvajalci morali izboljšati. V naslednjih dneh bomo, po dogovoru z Ljubljanskimi mlekarnami, ponovi** začeli jemati vzorce za preverjanje kakovosti pri posameznih proizvajalcih. V Ljubljani so nam zagotovili, Foto: Črt Čargo
da bodo odkupili vse količine neoporečnega mleka.
Vlada je, kot je bilo moč razbrati iz sredstev javnega obveščanja, delno prisluhnila zahtevam proizvajalcev mleka. Namenila je 30 milijonov SIT za izvozne spodbude, trudi se za izvoz mleka na Hrvaško in Japonsko, s 1. aprilom je dvignila odkupno ceno na 25 SIT/1 (za 3,6 % tolšče). Seveda bo treba pri tem, ponovno poudarjam, paziti na kakovost in dokončati postopek sprejemanja pravilnika, po katerem bomo pri oddanem mleku merili in plačevali tudi odstotek ka-zeinskih beljakovin ter mlečni sladkor."
Ustanovljeno društvo prašičerejcev
V nedeljo, 4. aprila, je iniciativni odbor na pobudo kmetijske svetovalne službe in kmetijcev v Krškem ustanovil Posavsko-dolenjsko prašičje-rejsko društvo. Namen društva je, da poveže vse večje prašičjerejce, in sicer tiste, ki redijo po pet in več plemenskih svinj, oziroma vsaj 50 pitancev. Združili bi jih radi v neko celoto, zato da bi dosegli pravilen rejski cilj, oz. uresni-
čili selekcijski program. Preko take organiziranosti pravzaprav izraža svoj interes in podporo napredku prašičjereje tudi Republika Slovenija.
Upravni odbor društva je sestavljen iz predstavnikov kmetov in strokovnih služb, vodi pa ga specialistka, dipl. ing. kmet. Zdenka Pribožič. Preko vodstva bo društvo zagotavljalo uresničitev zastavljenih ci-
ljev. Na ustanovnem zboru je bilo 45 članov, za predsednika so izvolili Alojza Mirta z Gmajne pri Raki. letna članarina je 1.000 SIT. vse informacije pa interesenti lahko dobijo na Kmetijski svetovalni službi v Krškem, tel. 22-352. Medse vabijo tudi ostale rejce prašičev, ki izpolnjujejo minimalni pogoj za včlanitev v društvo: najmanj pet plemenskih svinj.
(J. K.)
V aprilu in maju je čas cvetenja večine sadnih vrst. Pričenja se tudi čas kemične zaščite sadnih vrst v intenzivnih nasadih in tudi sadnih dreves na domačih vrtovih. Dreves ne moremo temeljito zaščititi brez primernih fito-farmacevtskih pripravkov (škropiv). V tem času bomo uporabljali insekticide (pripravke za zatiranje škodljivih žuželk), fungicide (za zatiranje bolezni na sadnem drevju) ter herbicide (za zatiranje plevelov). Ker pa vemo, da brez čebele ne bi bilo pravega pridelka, je potrebno tej koristni žuželki nameniti precej pozornosti. Če hočemo kvaliteten in količinsko dober pridelek, se v intezivnih nasadih in tudi na domačem vrtu ne moremo izogniti uporabi insekticidov. Ker so ti v večini tudi strupeni za čebelo, je prav, da se spomnimo nekaj osnovnih napotkov, kako čebelo obvarovati pred strupenostjo insekticida ali fungicida.
Osnovno in prvo pravilo naj bo, da se izogibamo vseh fitofarmacevtskih pripravkov, ki so za čebelo strupeni. Ker to zaradi narave zaščite nasadov vedno ni mogoče, se poskušajmo držati naslednjih navodil.
Če je čebela v nasadu med škropljenjem z insekticidi ali neposredno potem, ko smo škropili, se lahko zgodi, da bo tak ukrep poguben za čebele, ki so bile takrat ali po škropljenju v nasadu. Zavedati se moramo, da so tudi preleti čebel (čeprav jih takrat v nasadu ni) nad nasadom, ki ga škropimo, lahko
Foto: Črt Čargo
za čebelo nevarni. Menimo, da svojo okolico nasada dobro poznate in veste, od kod in iz katerega čebelnjaka v vaš nasad ali vrt, ki ga škropite, prihajajo čebele. Prav bi torej bilo. da o svojih ukrepih v nasadu ali vrtu obvestite bližnje čebelarje. Čebelar bo ob opozorilu o nameravanem škropljenju sam poskrbel za pravilne ukrepe za zaščito svojih čebel ter tako preprečil morebitno škodo. Tako si bosta oba, sadjar in čebelar, prihranila kup nevšečnosti in predvsem škode, ki bi jo lah-
ko utrpel čebelar. Podobnih dogovorov se je priporočljivo držati tudi v času, ko sadno drevje ne cveti več. Ne smemo pozabiti, da se tudi na cveteči podrasti (medvrstni pasovi v nasadih) pasejo čebele. Nasade je potrebno vestno mulčiti in s tem posredno preprečimo, da bi čebele zahajale v nasad. Vsekakor se moramo dosledno držati navodil za pripravo škropiv. Še najbolje je, da se neizkušeni sadjarji pred vsakim škropljenjem posvetujejo s kmetijskim svetovalcem. Tako preprečimo napake, ki se lahko pojavijo zaradi nestrokovnosti sadjarja. Ob škropljenju radi prekoračujemo predpisane koncentracije ali pa uporabljamo         neustrezna
škropiva. Vedeti moramo, da vsaka nepravilna uporaba škropiv (tako v koncentraciji kot v vrsti pripravka) pripelje do škodljivih posledic. Vedeti moramo, kateri pripravek naj uporabimo, kajti s škropljenjem lahko uničimo tudi koristne in v nasadu dobrodošle žuželke (integrirana pridelava). Opozorilo bi veljalo tudi za vsa škropljenja, ki se izvajajo v gozdu, predvsem če je v bližini čebelnjak in bi lahko s takim posegom kakorkoli škodovali čebelam.
Če ste torej v dvomih, ali sta vaša izbira in postopek pri škropljenju prava ali ne. se lahko obrnete na kmetijsko svetovalno službo, kjer boste dobili podrobnejša navodila o postopkih, izbiri in koncentraciji škropiv.
Kmetijska svetovalna služba Krško
Ta teden po koruzo
V tem tednu bodo vse tri kmečke zadruge, ki delujejo na območju občine Krško, pričele deliti koruzo po regresirani ceni, ki naj bi pomagala preprečiti upad staleža živine. Koruza je po 9 SIT za kilogram in jo plačate v gotovini. Na Zalokah bo koruza na voljo pri Jožetu Gro-zini, za Rako, Golek, Veliki Trn, Mali Trn in Goro pri Janezu Žarnu v Nemški vasi,
za Krško polje pri Jožetu Strgarju v Leskovcu, za vse pa jo bodo delili tudi v Krškem, v garaži Splošne kmečke zadruge, (bš)
Gnojila in škropiva
V Delovi prilogi Znanje za razvoj smo pretekli teden lahko prebrali, da je izšel pri-
ročnik "Gnojila in škropiva" mag. Antona Simoniča. Avtor predstavlja možnosti za zaščito in gnojenje vseh na Slovenskem razširjenih kulturnih rastlin s tistimi pripravki, ki jih je mogoče najti na slovenskem trgu. Knjiga naj bi torej bila v pomoč tudi pri iskanju zamenjav za mnoga znana in že preizkušena sredstva, ki smo jih dobivali iz republik bivše Jugoslavije, pa jih zdaj v naših trgovinah ni več.
Bili smo na Bohorju
V ponedeljek, 8. 3. 1993, smo šli na Bohor. V koči smo popili topel čaj. Potem smo šli v sobe in se razpakirali.
Ko smo pojedli kosilo, smo se toplo oblekli in odšli ven. Tovariš Andrej nam je povedal, da bomo delali iglu. Razdelil nas je in povedal, kaj bo kdo delal. Začeli smo valiti kepe do tam, kjer so teptali sneg. Ko so teptarji steptali sneg, je tovarišica naredila opeke iz snega. Tovariš je postavljal opeke eno za drugo. Krpači  so  zakrpali  luknje,
iglu smo končno naredili. Naredili smo še vrata. Tovarišica in Marin sta končno prišla ven. Potem je tovariš pripravil pikado I. Po pikadu smo odšli v kočo in malicali. Po malici smo imeli pouk. Po pouku smo imeli gosta, in to lovca. Ko je lovec nehal predavati, smo si umili zobe, tovariš pa nam je prebral zgodbico za lahko noč. V torek smo imeli pohod na Javornik. Hodili smo približno uro in pol. Ko smo prispeli nazaj do koče, smo odšli delat bivake in nosila. Ob treh smo tekmovali v suhem slalomu. Zvečer smo imeli kviz: tekmovanja v skupinah. Naša skupina je zasedla tretje me-
sto. V sredo smo si šli ogledat partizansko bolnišnico. Hodili smo približno eno uro. Popoldne smo šli v skupinah na "lov za lisico". Moja skupina je bila druga. Ob treh pa smo se šli vozit z vrečami. Bilo je super. Osvojil sem prvo mesto. V četrtek smo postavljali šotore. Popoldne smo balinali s kamni in tekmovali v pikadu II. Nato nam je gost Hinko Uršič pokazal in povedal vse o alpinizmu. Zvečer je bila podelitev medalj za Bohorski mnogoboj. Osvojil sem prvo mesto.
V petek, zadnji dan, smo odšli na sprehod z oslom. Po kosilu smo se odpravili na pot. Ko smo prišli v dolino,
so nas že čakali nekateri starši. Odpeljali so nas do šole, kjer me je že čakal oči. Doma smo se preoblekli in šli na pizzo.
Dejan Bahč, 2. č r.
I rišel je težko pričakovani ponedeljek, ko se je naš razred odpravil na Bohor. Pot je bila dosti naporna.
Po kosilu smo odšli ven, najprej smo zgradili iglu. Potem smo metali pikado. Po igranju na snegu smo imeli pol ure prosto in potem pouk. Zvečer nam je prišel predavat lovec. Izvedeli smo dosti zanimivega, saj nam je pripovedoval o živalih. Po predavanju smo podelili na-
grade najboljšim trem v metanju pikada. Za zaključek večera smo peli ob kitari.
Pred spanjem smo se umili in šli v posteljo. Tovariš nam je za lahko noč prebral pravljico in potem smo utrujeni sladko zaspali.
Sandi Marki, 2. č r. OŠ Krško
Naravoslovni dan
JLetos so bile Artiče gostitelj sadjarskih dni. V prosvet-
nem domu so bila predavanja, ki so trajala štiri dni. Osnovnošolci iz Artič pa smo imeli naravoslovni dan o sadju. Vsak razred je izbral svojo temo.
V osmem razredu smo se razdelili v štiri skupine. Štiri dekleta smo naredile poizkus o alkoholnem vrenju. Dokazale smo alkohol v jabolčnem soku, ki smo mu dodale kvas. Ko smo končale delo, smo napisale ugotovitve, nato pa smo vsi šli na igrišče, kjer so bili razstavljeni različni kmetijski stroji.
Naravoslovni dan je bil poučen in zanimiv.
Darja Cerjak, nov. krožek OŠ Artiče
Naš glas 7, 7. april 1993
11
ZIMSKA ŠOLA V NARAVI
Šola v naravi je posebna oblika vzgojno-izobraževal-nega dela, ki temelji na tem, da ves oddelek za nekaj časa odide v zimskošportni kraj, kjer se v posebnih okoliščinah nadaljuje smotrno začrtano vzgojno-izobraževalno delo. Pretežni del zavzemajo vsebine s področja športa, hkrati pa se z drugimi vsebinami uresničijo še drugi vzgojno-izbraževalni smotri.
Smotri zimske šole v naravi:
1.  Z bivanjem v pretežno naravnem okolju poglabljamo pristnejši stik z naravo, načrtno oblikujemo čustven odnos do dnje, oblikujemo zavest o njeni estetski, kulturni in eksistenčni vrednosti. Sodoben človek se zlasti v urbanem okolju odtujuje naravi, onesnažuje jo, skruni in uničuje.
2.  Oblikujemo trajne tele-snokulturne navade, ki po-
stajajo v sodobni družbi vedno bolj pomembne. Alpsko smučanje, smučarski tek in zimski pohodi so učinkovite aerobne vaje in vodilne športno rekreativne dejavnosti na Slovenskem. Ne gre tudi pozabiti, da je smučanje del slovenske kulturne dediščine (bloško smučanje!).
3. Zimska šola v naravi prispeva k socializaciji otroka, kar pomeni proces oblikovanja človekove osebnosti na temelju vzpostavljanja družbenih stikov in odnosov ter vraščanja v kulturno tradicijo ustrezne družbene skupine.
Otroci prihajajo v šolo in po pouku odhajajo spet domov. Tako v šoli ni pravih možnosti za pristnejše spoznavanje. V šoli v naravi pa so otroci 24 ur v socialnem okolju, kjer se medsebojno oblikujejo. Dovolj je priložnosti, da si najdejo svoje mesto v skupini in pridobijo pozitivne vedenjske vzorce. V
sproščenem okolju, med skupnim delom, pri skupnem kulturnem delovanju, zabavi in družbenem razvedrilu učenci pridobijo vrsto socialnih izkušenj.
Eden od pomembnih dejavnikov je proces osamosvajanja. V šoli v naravi je namreč večina otrok prvič za dlje časa ločena od staršev.
4. Naslednji cilj je načrtno spoznati učence in se jim kar najbolj približati z namenom, da se oblikuje medsebojno zaupanje in spoštovanje, ki sta pomembna dejavnika za vzgojno-izobraževalno učinkovitost. V šoli v naravi odpadejo še zadnje krinke in učenci se pokažejo takšni, kot so v resnici.
Učitelj je ves dan z učenci v sproščenem okolju, tako se laže nevsiljivo približa posamezniku, se z njim pogovori, ga spozna in poskuša vplivati na njegovo ravnanje, če je to potrebno.
V šoli v naravi načrtno poskušamo   oblikovati   tovari-
štvo, solidarnost, čut osebne odgovornosti, smisel za podrejanje skupnim interesom, občutek in zavest o nujnosti reda in discipline, oblikujemo skupne in osebne higienske navade, navajamo na kulturno prehranjevanje in zmanjšanje razvajenosti glede uživanja določenih vrst hrane.
5.  Šola v naravi je priložnost, da učenci pridobijo nekatera znanja in spretnosti, ki so važna sestavina osebne in družbene samozaščite. Pri tem so mišljena znanja, ki se jih v šoli ni mogoče naučiti. Tu mislim na preživetje in samopomoč v zasneženi zimski naravi (bivakiranje, izdelava iglujev, nevarnost v naravi pozimi, improviziran transport ponesrečenca itd.).
6.  S šolo v naravi želimo prispevati k srečnejšemu in veselejšemu otroštvu tistih članov naše družbe, za katere pogosto pravimo, da so naše največje bogastvo.
Tone Zakšek
Športni razred na Bohorju
Krški šolarji so bili na Rogli
Tudi v letošnjem šolskem letu smo se na osnovni šoli Jurija Dalmatina v Krškem odločili, da za učence petih razredov organiziramo zimsko šolo v naravi. Staršem smo predstavili to obliko dela in tri primerne smučarske centre: Andraž pod Krvavcem, Golte in Roglo. Starši so se odločili za najbolj primerno - Roglo.
Prvotno smo učence razdelili v dve skupini. Prva je bila na Rogli od 18. do 23. 2., v njej je bilo 77 učencev. V drugi skupini, od 23. do 28. 2., je bilo 30 učencev. Epidemija gripe je onemogočila večjemu številu učencev obisk v prvi in drugi izmeni. Zato smo za 22 učencev organizirali tretjo izmeno, ki je potekala od 14. do 19. 3. Skupno se je torej zimske šole na Ro-
gli udeležilo 129 od 149 učencev, kolikor jih je v vseh oddelkih 5. razreda na šoli.
Program zimske šole v naravi je vseboval: začetno in nadaljevalno šolo alpskega smučanja, zimske pohode, igre na snegu, plavanje v bazenu, igre v športni dvorani, predavanja, zabavne igre, ples, kviz, prepevanje, pouk... Začetnike smo učili po programu začetne šole smučanja, učencem, ki pa so že imeli določeno predznanje, smo poskušali tehniko izpopolniti. Organizirali smo pohod na razgledni stolp, obiskali smo kočo na Pesku.
Bolj sposobni učenci pa so se udeležili tudi pohoda na Lo-vrenška jezera. Med igrami na snegu so bile tekmovanje v suhem slalomu, zadevanje cilja s kepo, izvajanje akro-
batskih prvin na snegu, kepa-nje... Predaval nam je trenutno najboljši biatlonec Uroš Velepec, ki je letos na svetovnem tekmovanju osvojil šesto mesto. Šolo alpskega smučanja nam je predstavil Alcksej Kuzmin, demonstrator (A) alpskega smučanja. Svoje delo na snegu smo posneli s kamero in ga ob večerih analizirali.
Pripravili smo zabavne igre: iskanje predmetov, ciganski ples, ples okoli stolov... Obiskali smo tudi diskoteko. V matineji, ki je bila posebej za naše učence, smo organizirali tekmovanje v plesu za najboljšo plesalko in plesalca diskoteke. K nam je prišel na obisk tudi gledališki igralec Emil Štrbenk iz amaterskega gledališča Pod kozolcem.
Predzadnji dan smo organizirali tekmovanje v alpskem smučanju. V prvi skupini sta zmagala Peter Cizelj in Ksenija Povhe, v drugi Miha Cerle in Mojca Hojski ter v tretji Samo Rozman in Barbara Pungračič.
Kljub težkim časom vse več osnovnih šol v Sloveniji poskuša organizirati zimsko šolo v naravi. Krške šolarje je letos siala 11.100 tolarjev, ki so jih starši lahko plačali v treh obrokih. Občina je prispevala delež v vrednosti 50 mark na učenca. Menim, da bi ob še izdatnejši pomoči iz občinskega proračuna, športne zveze in od sredstev, ki jih dobi občina od Nuklearne elektrarne, lažje organizirali ali pa še za kakšen dan podaljšali šolo v naravi.
T. Zakšek
Otroci so zimo vali na Lisci
Marca smo za otroke z motnjami v razvoju, kateri so vključeni v oba razvojna oddelka pri VVZ Krško, organizirali zimovanje na Lisci. Naši otroci so letos že drugo leto odšli v hribe, kjer naj bi se okrepili, si pridobili odpornost, postali bolj gibčni, bolj samostojni in kjer naj bi preživeli prijeten teden dni brez svojih staršev. Hkrati pa so bili tudi starši malo prosti, saj oni nimajo nikoli prostega dne. Zimovanja seje udeležilo dvanajst otrok, dve specialni pedagoginji in varuhinja.
Začetek je bil obetaven, saj so otroci, vsi razburjeni, kdaj pride kombi, pozabili jokati. Mislim, da si je marsikatera mama oddahnila, saj se je bala joka ob odhodu otroka.
Vožnja nam je minila ob prepevanju, na Lisci pa nas je pričakalo sonce. Naše bivanje v Tončkovem domu je bilo res prijetno. Za to sta
poskrbeli prijazna oskrbnica in njena pomočnica, ki sta nas razvajali z dobro hrano in bonboni.
Otroci so uživali v naravi, tekali, se lovili, najraje pa so se gugali, se vozili po toboganu in po zadnji plati po hribu navzdol. To je bilo veselja, vriska in smeha, pa tudi kakšne solzice ni manjkalo, ko se je nadobudnež ob preveliki vnemi kam udaril. A je hitro pozabil na to in odhitel naprej. In kako smo peli -otroci so tako sodelovali kot le redkokdaj v vrtcu. Vsak večer pa so uživali v plesu. Občudovali so naše gore na diapozitivih, še raje pa so gledali sami sebe, ko smo se posneli na video.
Kar prehitro je minil teden, le malokdaj so se spomnili na svoje domače. Nekateri so izjavili, da ne bodo šli domov. Na slovesni zadnji večer so prišli nekateri izmed staršev, nas pogostili s pecivom, mi pa smo jim zapeli, zaplesali   in   pokazali   "naš
film". Otroci so staršem hiteli razkazovati, kje so spali, kje jedli in ni bilo sledu o solzah.
Ugotavljam, da so otroci z motnjami v razvoju na zimo-vanju pridobili tako na področju skrbi za same sebe kot na področju socializacije, gibalno so postali bolj spretni - skratka, ob doživljanju lepih in prijetnih stvari so se v njih sprostile vse tiste sile, ki so prispevale k napredku.
Imeli smo se res lepo. Da pa smo zimovanje lahko izvedli, se moramo zahvaliti IHS d.o.o., Tespacku, TIPS Pustavrh, Zavarovalnici Ti-lia, Obrtni zbornici Krško, Zavarovalnici Triglav, Preskrbi Krško, NE Krško, MetaJ-ni Senovo, ki so nam pri tejfi pomagali.
Vsem  iskreno  in  iz srca
hvate'                      Romana Cvar,
speč. ped. v razvojnem oddelku pri
VVZ
Štiriindvajset otrok in razredničarka so 8. marca, na skoraj pozabljeni dan žena, sopihali mimo vasi proti planinski koči na Bohorju. Dan je bil lep, zimski, veter je tu in tam bičal postave, ki so se premikale v snegu. V uri in pol smo prišli peš s Srebotne-ga v kočo, kjer nas je čakal topel prostor in čaj, ki ga je pripravila oskrbnica Katica.
Planinska koča je od 8. do 12. marca postala za učence 2. č športnega oddelka OŠ J. Dalmatina drugi dom. Prtljaga nas je že čakala v koči, zanjo so poskrbeli starši.
cer toplo, v gozdu in na oso-jah je bila obilica snega, tako da so bili pohodi opravljeni v prav zimskih razmerah.
V popoldanskih aktivnostih smo zgradili naslednja bivališča: iglu, zasilno bivališče v obliki šotora iz smrečja, snežno luknjo, postavili pa smo tudi prave taborniške šotore. Naučili smo se izdelati priročna nosila, trdnost in kvaliteto izdelave pa smo preizkusili s praktičnim nošenjem v dolžini približno 500 metrov.
Preostali čas popoldanskih zaposlitev v naravi pa smo zapolnili s tekmovanji, ki smo
V točilnici planinskega doma so zvečer podeljevali priznanja.
Po prvotnem programu naj bi se na Bohorju vsi naučili smučati. Bo snega dovolj? je bilo prvo vprašanje otrok, ko smo prispeli v kočo. Ob ugodni napovedi za tiste dni naj bi sneg kmalu skopnel, saj ga je na osojah že pobiralo. Odločili smo se, da izvedemo rezervni program, kije vseboval veliko taborniških veščin, tekmovanj, orientacije, učenja, petja in drugih aktivnosti.
Z razredničarko Bojano Dime sva prav gotovo največ časa posvetila namestitvi učencev po sobah. Vsak si je moral, pa če je to že kdaj delal ali ne, sam napraviti posteljo, zložiti odeje in prtljago. Nekaterim se je poznal "trening" doma. Usposobiti je bilo potrebno tudi točilnico planinske koče za pouk, namestiti šolske torbice in spraviti drugo opremo. w.
Življenje v tem cTjjevu je teklo po naslednjem razporedu: budnica ob sedmih, pospravljanje, umivanje in priprava na zajtrk, zajtrk, dve šolski uri pouka, malica, dopoldanske aktivnosti v naravi, kosilo, počitek in igra, popoldanske aktivnosti v naravi, malica, dve šolski uri pouka, večerja, podelitev priznanj Bohorskega mnogobo-jajn petje ob kitari, predavanja in druge zaposlitve, pravljica, spanje ob devetih zvečer. " V dopoldanskih aktivnostih v naravi smo opravili naslednje planinske pohode: od Srebotnega do Planinske koče Bohor, od tu pa na Ja-vornik in nazaj, do bolnice in nazaj, do "Federmausa" in nazaj. Na pohodih je bilo si-
jih imenovali Bohorski mnogoboj. Tekmovanja so bila naslednja: pikado 1 in II, orientacijski pohod Lov na lisico in Po označeni poti, balinanje s kamni, "suhi slalom", zadevanje tarče (stor-žev), paralelni smuk na vrečah s senom, zadevanje lončkov s kepami, nošnja stor-žev, tek s sanmi.
V večernem programu smo učence in učenke nagradili z diplomami in praktičnimi nagradami za vsako disciplino Bohorskega mnogoboja; najboljši trije v skupnem seštevku pa so dobili medalje. Prav je, da omenimo prve tri: dečki - 1. Dejan Bahč, 2. David Mežič, 3. Luka Povhe; deklice - 1. Nina Kovač, 2. Mojca Levak, 3. Natalija Jevšek.
Predavala sta nam znani lovec g. Rudko o življenju v gozdu pozimi ter znani planinec in alpinist g. Hinko Uršič o gorah pri nas in na tujem ob diapozitivih.
S kviz tekmovanjem smo preverili znanje učencev s področja športa, matematike, slovenščine in narave in družbe.
V jasni noči smo se seznanili z ozvezdji našega neba, našli severnico in ob sveči prebili nekaj časa v igluju.
Zadnji dan so vsi nestrpni čakali sestop z Bohorja proti Srebotnemu, kjer so čakali starši.
Vsekakor se moramo za dobro izvedbo šole poleg delu učiteljev zahvaliti še prijazni oskrbnici Katici Marc, staršem otrok za pomoč pri prevozih in prispevke za praktične nagrade ter seveda lepemu vremenu.
Andrej Škafar
12
NaS glas 7. 7. april 1993
V KRŠKEM SE BODO SREČALI LITERATI
SBveza kulturnih organizacij 81ovenrJe že vrsto let pripravlja srečanja še neuveljavljenih pesnikov In pisateljev. Organizatorji teh srečanj so uspeli na podlagi posebnih razpisov privabiti k sodelovanju na stotine avtorjev, ki so poskusih s pisanjem različnih literarnih zvrsti. Najboljši med njimi, ki so jih izbrale posebne komisije, sestavljene iz vrst uveljavljenih pesnikov, pisateljev, publicistov in kritikov, so se vsako leto srečevali v Gradišču (Sv. Trojica) v Slovenskih Goricah, organizatorji pa so poskrbeli tudi za objave najboljših del v posebni publikaciji ali v literarni reviji Mentor, ki jo tudi izdaja ZKO Slovenije. Iz vrst udeležencev teh srečanj je izšlo precej danes uveljavljenih slovenskih avtorjev, ki nadaljujejo           samostojno umetniško pot.
Ta oblika animiranja pesnikov In pisateljev se je kljub nekaterim organizacijskim spremembam obdržala vse do danes in tako bo letos ponovno tudi v Krškem eno izmed področnih srečanj — za Dolenjsko, Posavje in Zasavje. S tega območja je na razpis ZKO poslalo svoja dela 19 avtorjev, med katerimi so tako dijaki, študentje kot upokojenci. Glavni pogoj za sodelovanje na razpisu je namreč, da avtor še ni izdal samostojne knjige pri založbi.
Čeprav so imeli avtorji iz Posavja doslej precej uspeha, saj se jih je kar ducat uvrstilo v zaključni del srečanja, je bil tokratni odziv od tu dokaj skromen. Prispevke sta poslala le dva avtorja z našega območja. Področno srečanje do potekalo 21. maja letos v Krškem, kjer bo-
sta gostitelja občinska ZKO in Literarni klub Krško. V območno komisijo je ZKO imenovala strokovno delavko ZKO in i>a-snico Vido Fritz ter Silva Mavsarja, pesnika in kulturnega organizatorja iz Krškega.
Avtorji so poslali svoje prispevke podpisane s posebno šifro in njihova imena ne bodo znana, dokler ne bodo -najboljši izbrani za zaključno srečanje. Kljub temu bomo v našem časoplfeu za ilustracijo le-tošnje**literarne bere objavili nekaj prispevkov. Tokrat je to pesem, ki je bila poslana pod šifro "Priložnost":
O DNEH
Dnevi dooolgi neskončni začarani
očarani
izčarani v večer
ko se sonce strga /. verige
in pade v mrak
toliko jih je mladih sanj prijetih okrog pasu izžetih iz trnovih konic i/, češnjevc smole oprijetih z ukradenimi poljubi in sčinkavci na žlebu dolgočasnega dne
s črto popoldanskega sonca
si obrobiin oči
zamižim
ko jih odprem
bo butnil vame
sveže popleskani ponedeljek
a unvci/i i/ATir
unuv/ ˇ ui
Nove naloge						»•	
							
							
							
							
							
b) Beli na potezi zmaga
Beli: Ka2, Df3. Tf7, g5, a3
c3
Črni: Kg8, Db8, Te6, a6, e7, g6
b2,
a) Mat v dveh potezah Beli: Kh2, De4, Lf2, Sgl Črni: Kg5, h6
Rešitve iz prejšnje številke:
l.Sh4 Kh4, 2.Dg4 #, (... h6, 2.De7), (... h5, 2.Sf3) l.Dc4 (napade trdnjavo in zagrozi z matom)
l.c6 Lg4, 2.f5 Lf5, 3.c8D Le8, 4.La3 glD, 5.Lc5+ Dc5 (0.5 -0.5)
c) Beli na potezi remizira Beli: Kb7, Lhl, b6, e4, f2 Črni: Kd3, Lgl; b3
							
	*						
							
							
							
							
							
							
NOVOSTI NA ¦ KNJIŽNIH POLICAH
Računalniki nezadržno prodirajo v življenje in delo človeka, spreminjajo njegovo delovno mesto in vplivajo na preživljanje prostega časa. Tudi pri nas računalniki olajšujejo delovne procese, omogočajo hitrejšo obdelavo podatkov, pomagajo pri izobraževanju, skratka nadomeščajo stare načine in sredstva.
In čemu ta uvod v današnjem knjižnem kotičku? Ne, ne bomo govorili o računalniških priročnikih in literaturi. Opozoril bi rad le na vse pogostejšo dilemo, ali bodo nove tehnologije z nosilci zvoka in slike nadomestile staro dobro knjigo. V razvitejšem svetu lahko namreč že dobite ne le razne slovarje, pac pa tudi znane literarne tekste na računalniških disketah. Sami še nimamo tovrstnih izkušenj, vendar pa tuje kažejo, da bodo računalniki tudi v tem primeru popestrili in olajšali spoznavanje z najlepšimi dosežki mojstrov pisane besede. Da pa bi elektronski mediji povsem zamenjali knjigo, ki je dobila skozi stoletja poseben simbolni civilizacijski pomen, se zaenkrat ni bati. Brez vpliva na knjižne naklade to računalniško čitanje ne bo, vendar bodo na njihovo manjšanje prej vpjivale gmotne razmere.
Res pa je, da se tudi knjiga sama vse bolj spreminja, ne le zaradi novih tehnologij tiska in materialov. V nekaterih primerih skušajo ustvarjalci, zlasti oblikovalci s knjigo vendarle nekako slediti drugim medijem. Največ tovrstnih inovacij lahko zasledimo pri knjigah za otroke. Tako so v zadnjih dveh letih otroci vzljubili popularne slikanice o psičku Pikiju. ki skupaj s svojimi živalskimi prijatelji spoznava svet okoli sebe. Posebnost teh slikanic, ki so v glavnem že razprodane, pa je, da imajo posamezni listi na vsaki strani nalepljene dodatne liste, ki pa so izrezani v obliki posameznih predmetov. Tako lahko na primer otrok odpre vrata, za katerimi se skriva Piki. Teksti so ponavadi v znanih
stripovskih oblačkih, kar pomeni dodatno popestritev.
Mladinska knjiga je tik pred koncem lanskega leta dala na knjižni trg novo serijo knjižic za otroke od 3. do 6. leta iz zbirke MOJA PRVA ODKRITJA (Miška. Cvetlica. Ptiček. Grad). Pravkar sta izšli knjižici OB REKI in NA KMETIJI, letos bosta izšli še Džungla in Tu ali tam. "Moja prva odkritja" so namenjena v prvi vrsti predšolskim otrokom, vendar so prav gotovo primerne tudi kasneje kot dopolnilo pri pouku na nižji stopnji osnovne šole.
Te knjižice omenjamo predvsem zato. ker je njihova izvedba pri nas novost (tiskali so jih v Italiji). Običajni, sicer plastifici-rani strani z lepimi ilustracijami in kratkim tekstom sledi vedno prosojen list z barvno ilustracijo, ki se vključuje na ozadje običajne strani. Ko otrok odmakne pro-sojnico. se mu odpre ta ali ona podrobnost iz sveta, ki ga obdaja, naj gre za notranjost cveta, ptičjega gnezda ali pa mišjega domovanja. Tako knjižica močno popestri branje oziroma listanje knjige in vleče otroka, da stran za stranjo odkriva skrivnosti okolja, v katerem živi.
Na koncu zapisa omenimo vendarle nekaj pomanjkljivosti teh ljubkih knjižic. Tako spiralna vezava, ki seveda omogoča izvedbo, omejuje življenjsko dobo knjižice, saj močno povečuje možnost iztrganja posameznih listov. Tudi te knjižice imajo že kar kronično pomanjkljivost velike večine naših knjig za predšolske otroke: zelo malo je takih, ki so natisnjene z velikimi tiskanimi črkami. Če je to še za silo sprejemljivo pri pravljicah in klasičnih tekstih, ki so namenjeni za večerno branje otrokom, pa je težko dojeti vztrajanje založb pri malih črkah, ko gre za knjigice z zelo kratkim tekstom in večjim deležem slik in ki so namenjene (prvemu) samostojnemu branju.
S. M.
Sevničanka Grilčeva uspešna v Radovljici
to državnem prvenstvu v pospešenem šahu za dečke in deklice od letnika 1978 naprej , ki je bilo v prvi polovici marca, sta Šahovska zveza Slovenije in SS Toma Zupana iz Kranja med 19. in 21. 3. organizirala enako tekmovanje še za letnike 1981 in mlajše. Tekmovalo je 46 deklic in 48 dečkov, ki so odigrali po devet kol po švicarskem sistemu. Tokrat je med posavskim zastopstvom imela največ uspeha Mojca Grilc iz Sevnice, ki je osvojila odlično sedmo mesto.
Med deklicami je zmagala Darja Kapš iz Starega trga ob Kolpi, ki je zbrala vseh možnih 9 točk. Druga je bila Lea Mauko iz Radencev s 7 točkami in tretja Simona Mi-helič iz Starega trga ob Kolpi s 6,5 točke. Mojca Grilc iz OS Sava Kladnika iz Sevnice
se je s 6 točkami uvrstila na 7. mesto, ostale posavske predstavnice pa takole: 17. Alenka Radej iz OŠ Blanca (5 točk), 40. Nika Jurgl iz OŠ Sava Kladnika, enota Loka (3), 41. Ivanka Medved iz OŠ Sava Kladnika (3). Prvo mesto med dečki je osvojil Matej Šebenik z Vrhnike z 8 točkami, drugi je bil Tadej Kobe iz Starega trga ob Kolpi (7,5), tretji pa Uroš Kavčič iz Kranja (7). Posavske uvrstitve: 31. Gorazd Novak iz OŠ Krško (4). 32. Tomaž Toma-žin iz OŠ Leskovec ((4), 34. Gašper Arh iz OŠ Leskovec (4), 46. Gorazd Mlinaric iz OŠ Sevnica, enota Loka (2).
Prvi trije v obeh konkuren-cah so prejeli pokale, prvih deset pa diplome. Prvakinja in prvak sta osvojila še I. šahovsko kategorijo. Najboljši so izpolnili pogoje za udele-
POJDIMO V HRIBE
Po Bohorju
mimo slapa Ubijalnika
Zimske šolske počitnice niso bile prav nič "zimske". Zato se je naša uhojena planinska skupina odločila za pohod na bližnji Bohor, tokrat spet po svoje, stran od markiranih smeri. Pot nam je bila tako všeč, da smo se odločili, da vam jo opišemo in vas povabimo, da jo tudi vi prehodite, še posebno sedaj spomladi, ko je na Bohorju vse polno cvetja.
Pot bomo opisovali samo od Jablance naprej, torej od tam, kjer se neha asfaltna cesta, ki pripelje iz Srebotnega. Tu so vidne markacije, ki planince popeljejo proti Bohorju. Toda mi smo krenili naprej po makadamski cesti. Po 15 minutah smo prišli do ostrega ovinka, kjer pa smo odpešačili naravnost po gozdni cesti, mimo slapa Ubijal-' nika. Tu smo videli veliko gozdno poseko, ki kar zaboli mimoidočega ljubitelja narave. Od tu naprej ni več veliko hoda do mostička preko potoka. Obrnili smo se nekoliko v desno in nadaljevali pot ob strugi. Kmalu smo spremenili smer v levo in se po gozdni poti, po kateri spravljajo les v dolino, pričeli vzpenjati proti vrhu. Ves čas je bila grapa, ki vodi proti vrhu Javornika, na naši levi strani. Ko se nam je zdelo, da smo prišli že dovolj visoko, smo se znašli na markirani poti, ki vodi od koče do bolnišnice na Bohorju. Po tej poti smo prišli na Petrovo skalo, jo ovekovečili z našo prisotnostjo in odšli na topel čaj k oskrbnici v Planinski dom na Bohorju.
Za povratek domov smo si privoščili spet malo večji ovinek, še posebej zato, ker nekateri udeleženci že dolgo niso bili na četrtem najvišjem zasavskem hribu (to je Javor-nik s svojimi 1023 m/nmv.). Pot do Javornika je lepo markirana. Na vrhu je tudi vpisna knjiga, žal pa razgled s tega vrha ni najboljši, ker ga ovirajo visoka drevesa. Ker smo ljubitelji dreves, si ne želimo, da bi jih zaradi razgleda pose-
kali, pač pa bomo iskali drugačne rešitve. Vendar o tem kdaj drugič!
Z vrha Javornika sicer lahko nadaljujete pot proti Lisci, ki je tudi markirana, vendar smo mi krenili navzdol po hribu (smer Senovo) in po brezpotju prišli do kolovoza. Nekaj časa smo sledili njegovi smeri v levo, kot da bi se vračali proti koči, dokler nismo prišli do drugega kolovoza, ki se z desne strani priključi nanj. Odločili smo se za desno smer in odšli po njej. Prišli smo do velikega križišča s tremi potmi: leva je označena kot pot proti bolnici, srednja ni označena, desna pa je označena z zelo starimi markacijami. Po kratkem posvetu je padla odločitev, da gremo pogledat po tej desni poti. In ni nam bilo žal. Pot se vije okoli hriba, je lepo speljana in primerno široka (tudi za dva). Videti je, da je bila nekoč že dobro uhojena, vendar že dolgo ni nihče hodil po njej. Zato smo sproti odstranjevali viseči suhi sro-bot in se prebijali naprej. Nismo vedeli niti približno, do kod in kam nas bo popeljala pot, vedeli smo samo to, da je usmerjena proti Senovemu. Presenetil nas je velik travnik, od koder je prelep razgled na južno stran Bohor-ja. Od tu pa ni bilo več daleč do markirane poti, ki vodi od bolnice preko Srebrnega parka na Puste Ložce. Od tu smo se po cesti vrnili na Jablance, kjer smo pustili naše jeklene konjičke, ki so nas nato popeljali domov.
Člani društva smo tisti dan obljubili, da bomo to prelepo pot znova uredili in označili tako, da jo boste lahko našli in uporabljali vsi ljubitelji po-hodništva.
Priporočamo vam, da se v teh lepih pomladnih dneh odločite za pohod na Bohor. Lahko se povzpnete na vrh Javornika, lahko se odločite slediti tudi našim korakom. Pot je sicer nekoliko daljša od običajne, vendar boste doživeli veliko lepega.
Marija Krušič
žbo na evropskem in svetovnem festivalu mladih (10-12 let) za leto 1993. Zmagovalca sta se uvrstila tudi na šahovsko prvenstvo za fante in dekleta, ki bo od 18. do 23. aprila v Krškem.
Janko Blas .
Odličen začetek naših
V Ljubljani se je 21. 3. 1993 začel sklop turnirjev, ki jih bo skupaj 9 in bodo organizirani povsod po Sloveniji. Na prvem turnirju je sodelovalo 100 šahistov in šahistk. Tempo igranja je bil 20 minut na igralca, odigrali pa so 9 kol po švicarskem sistemu.
Predstavniki Posavja so z odlično igro in seveda dobrimi rezultati pokazali, da sodijo v sam vrh slovenskega šaha. Posebno pozornost zaslu-
ži še ne petnajstletni Robi Volčanšek, ki je zasedel 44. mesto. Seveda ne smemo pozabiti na najboljše, in sicer je bil Zvonimir Meštrovič drugi, prav tako pa je bil zelo uspešen tudi Toni Kos, ki je zasedel osmo mesto.
Razvrstitev: 1. Mohr Georg, 7.5 točke (kategorija: MM); 2. MEŠTROVIČ ZVONIMIR, ŠK Triglav Krško, 7.0 (MM); 3. Krum-pačnik Domen, 7.0 (MK); 4.-5. Orel Oskar, 6.5 (FM); 4.-5. Jerič Simon, 6.5 (FM); 6. Tratar Marko, 6.5 (FM); 7. Justin Matjaž, 6.5 (MK); 8. KOS TONI, Triglav Krško, 6.5 (MK); 44. Volčanšek Robi, Triglav Krško, 5.0 (II); 59. Mesojedec Zvonko, Sevnica, 4.0 (I); 73. Grilc Andrej, Triglav, 3.5 (I); 87. Kranjec Anton, Sevnica, 3.0 (I).
NaS glas 7, 7. april 1993
13
Center 985
Krški Center za obveščanje vsak dan zbira poročila o stanju v NEK, Elektrarni Brestanica, PTT centrali Krško, Železniški postaji Krško, Rudniku Senovo, Ko-staku, Elektru in Policijski postaji. Redno spremlja številčno stanje v begunskem centru na Vidmu, prenaša naročila dežurnemu veterinarju ter sprejema in posreduje še druga sporočila. V zadnjih dveh tednih so med drugim zabeležili naslednje:
Na vodovodih tudi ta dva tedna ni manjkalo okvar. 25. marca se je pojavila na Kore-sovem bregu v Krškem, nato je v prečrpališču Narpelj zmanjkalo el. energije, ker je pregorel kontaktor. Na vodovodu Raka so bile težave v sistemu Raka-Zabukovje zaradi prevelike porabe vode in so jo morali dodajati iz sistema Raka. Nekaj dni kasneje je bilo na Raki spet pomanjkanje vode. Na vodovodu Gorjanci jo je zagodla avtomatika v črpališču Dol. V okvari je bil tudi vodovod Krško na območju Velike vasi in Poti na Polšco. Na Brodu je zmanjkalo vode.
V    krškem zdravstvenem domu so imeli 3. aprila zaradi okvare v napeljavi poplavo v prostorih in iz Kostaka so morali priti na pomoč.
V noči od 23. na 24. marec so bile brez napetosti transformatorske postaje Bohor, Brezje in Zakov, naslednji dan pa TP Gor. Radulje in kasneje TP Mali Podlog, Gržeča vas.
Pri Jelšah sta 26. marca čelno trčila dva osebna avtomobila. Ena oseba je bila huje poškodovana in vkleščena v avtomobil. Gasilci PGE so morali razrezati pločevino. Poškodovanca so potem odpeljali v brežiško bolnišnico.
Elektrarna Brestanica je 29. marca v okoli 9 urah obratovanja proizvedla 449 MWh električne energije in naslednji dan v slabih dveh urah 43 MWh.
V zbirnem centru za begunce je bilo 24. marca 146 beguncev iz BiH: 77 otrok, 55 žensk in 14 moških, naslednji dan 150, 30. marca pa 145, med njimi 77 otrok, 55 žensk in 13 moških, in v naslednjih dneh se to število ni spremenilo.
Center za obveščanje je 25. marca posredoval naročili za obisk dežurnega zdravnika v naseljih Mladje in Gradec.
Veterinarski službi so od 24. marca naprej posredovali
21 naročil za obisk na domu.
¦
Voda za Videm
IVostak je 23. marca popoldne zaradi neplačanih obveznosti odklopil dobavo vode Vidmu. Iz Vidma so naslednji dan popoldne v Center za obveščanje sporočili, daje zaradi znižanja tlaka prišlo do vdora neznanih količin tehnološke vode, natrijevega luga, papirne snovi in drugih tekočih medijev v vodovodni sistem. V tovarni je bila zato prepovedana uporaba vode za uživanje in osebno higieno, za ostale uporabnike pa prepovedi ni bilo, saj je vodovodni sistem tovarne ločen od okoliškega vodovodnega sistema. Za sanacijo nastalega stanja je bil napovedan sestanek predstavnikov Vidma in Kostaka. Videm so znova priklopih na vodovodno omrežje 31. marca.
Včeraj, 6. aprila, je Kostak zaradi dolga ustavil dobavo vode podjetju SOP-IKON v Kostanjevici.
MALI OGLASI
NAŠ GLAS
CKŽ 23, Krško skupščinske delegatske informacije
Kupon za brezplačen mali oglas
Nalepite kupon na list z vsebino oglasa
Ime, priimek:  ______________________________
Naslov:________________________________—
»
Telefon: _________________________________
Kraj, datum:
(Lastnoročni podpis)
KUPUJEM stare kovance, pohištvo, ure, slike, stripe ZS, LMS. Marko, tel. (0608) 67-333.
PRAŠIČA, 120 kg težkega, vzrejenega z domačo hrano, prodam. Informacije na tel. 33-314.
DELO išče inženir strojništva z znanjem računalništva in opravljenim pripravništvom. Tel. (0608)79-411.
PRODAM motokultivator HONDA 4,5 KS s priključki. Tel. (0608) 75-759
PRODAM 120 I akvarij z vsem priborom. Tel. (0608) 32-920.
PRODAM poceni dirkalno kolo ROG. Tel. (0608) 32-218.
NAPISI, svetlobne table, transparenti, izdelki iz pleksi stekla, pleksi steklo. Izdelava, popravilo, montaža. Telefon: (0608) 34-986.
KONJA, športnega, ujahanega, starega 4 leta, prodam. Cena po dogovoru. Janko Šepetavc, Gregovce 22, Bizeljsko. KASAČA, leto dni starega, izrednih staršev (Proud Lindv -Palmira), prodam. Cena po dogovoru. Janko Šepetavc, Gregovce 22, Bizeljsko.
INšTRUIRAM matematiko, mehaniko in fiziko za srednje in osnovne šole. Umek, tel. 31-935.
INFORMACIJE ZA OBRTNIKE IN PODJETNIKE
IZ PODJETNIŠKE POSPEŠEVALNE MREŽE REPUBLIKE SLOVENIJE
Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve občine Krško obvešča obstoječe in potencialne obrtnike in podjetnike iz občine Krško o aktivnostih Ministrstva za gospodarske dejavnosti - Centra za pospeševanje malega gospodarstva.
MINISTRSTVO
ZA GOSPODARSKE
DEJAVNOSTI
Center za pospeševanje malega gospodarstva
vabi vse obrtnike in podjetnike,
da prijavijo svoje novosti za razstave na. regijskih in državnih sejmih; najboljši novi izdelki pa bodo razstavljeni na mednarodnih sejmih.
V prijavi morajo navesti: novost, uporabnost, zaščito z naslovom inovacije v slovenskem in angleškem, nemškem ali francoskem jeziku.
Zadnji rok prijav je 25. april 1993.
Prijave sprejema: Informacijska pisarna CIS GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE. LJUBLJANA. SLOVENSKA 41.
¦
SODELOVANJE
S PODJETNIKI IN OBRTNIKI
V DRŽAVAH SREDNJEEVROPSKE
POBUDE
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti - Center za pospeševanje malega gospodarstva vabi podjetnike in obrtnike k organizirani borzni akciji vseh članic Srednjeevropske pobude: Italije, Avstrije, Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske, Hrvaške in Slovenije.
Partnerji lahko ponudijo ali iščejo vse oblike poslov od trgovine do poslovnih kooperacij, ponudbe in povpraševanja
po izdelkih, storitvah in tehnologijah.
Informacijski centri članic bodo zbrane ponudbe in povpraševanja posredovali partnerjem v svojih državah. Za partnerje, ki bodo našli skupen interes za ponujene posle, bodo članice organizirale borzna poslovna srečanja.
Ponudbe pošljejo interesenti v angleškem borznem obrazcu CIS GZS, ki ga dobijo v območnih gospodarskih zbornicah, obrtnih zbornicah, informacijski pisarni CIS ali centru. Na obrazec napišejo: za srednjeevropsko sodelovanje.
Prijave sprejema: Center za pospeševanje malega gospodarstva, Dvoržakova 5/XIII, Ljubljana, do 20.aprila 1993.
Telefon: 0617321-347, 321-349, 121-325; telefax: 061/321-348, 121-325.
Avto Šola EROS
redno organizira tečaje iz cestnoprometnih predpisov za kategoriji A in B. Kandidate poučujemo na vozilih R 5 in AX.
Za informacije povprašajte    v    PIZZERIjl    PAJEK, Krško, tel. (0608)31-437, ali osebno pri inštruktorjih.
VABLJENI!
TURISTIČNI tehnik išče delo. Tel.: (0608)31-707.
Spoštovani bralci!
Mali oglasi z vsebino "podarim, prodam, kupim, iščem" so brezplačni - s kuponom. Za vse ostale velja cenik: 500 SIT za 10 besed in 50 SIT za vsako dodatno besedo.
Vabljeni!
POSLOVNE INFORMACIJE
ISKRA tERMI-NALI T & G d.d.,
podjetje terminalov in naročniških sistemov iz Kranja, proizvaja in prodaja telefonske aparate, poslovne in zasebne telefonske sisteme, javne telefonske govorilnice, telefakse, avtomatske odzivnike.
Za prodajo in montažo teh izdelkov iščejo zastopnike na terenu. Prednost imajo tisti, ki bi lahko izdelke tudi prodajali (trgovine, podjetja). Za interesente organizirajo izobraževanje, pridobili bodo tudi licenco v montaži.
Informacije: Iskra Terminali T & G d.d., Ljubljanska cesta 24/a, 64000 KRANJ, telefon: 064/331-804.
MINISTRSTVO
ZA GOSPODARSKE
DEJAVNOSTI
objavlja
RAZPIS
USPOSABLJANJA
ZA TURIZEM
V OKVIRU PROGRAMA
PHARE
Vabimo vse. ki opravljate gostinske in turistične storitve, da se udeležite mednarodnih programov usposabljanja, ki nam jih nudi Evropska skupnost v okviru programa PHARE.
Programi usposabljanja bodo potekali hkrati na celotnem območju Slovenije, in sicer od 19. aprila dalje do konca junija, po potrebi pa tudi septembra 1993.
Prijavite se lahko kot posameznik ali skupina.
Če bo hotel ali drugo zainteresirano podjetje ali več podjetij iz istega kraja prijavilo skupino vsaj tridesetih slušateljev, bo tečaj potekal v kraju, ki ga bo skupina izbrala.
Usposabljanje je brezplačno.
Pisno prijavo, ki naj vsebuje vaš naslov, telefonsko številko in poklic ter datum, ko bi želeli obiskovati tečaj, pošljite na vam najbližjo šolo, in sicer:
L SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM, Ulica talcev 3, 68000 Novo mesto, telefax: 068/22-939, telefon: 068/21-527.
2. SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM, Leninov trg 12, 61000 Ljubljana, telefax: 061/107-098, telefon: 061/108-589.
Šola vas bo obvestila o točnem datumu in kraju tečaja.
Podrobnejše informacije dobite na omenjenih šolah ali pa na ministrstvu. Telefon: 061/216-177, 221-643, tele-fax: 061/210-940.
Vsebina tečaja je naslednja:
I. Program "DOBRA STORITEV IN... ŠE NEKAJ VEČ". Seminar traja 16 ur (2 x 8).
---------------------------------kc----------
Program je namenjen vsem tistim, ki prihajate v stik z gosti oziroma strankami, saj nudi tehniko reševanja problemov v zvezi z opravljanjem storitev tako. da boste Vi sami in seveda Vaši gostje zadovoljni.
VSEBINA
*  Bistvo gostoljubnosti
-  Kaj je storitev
- Ključ do gostoljubnih storitev
- Kaj je potrebno, da bo vaša storitev nekaj posebnega
-  Vaš čas in Vaš gost
*  Kdo so gostje
-  Gostovc potrebe
-  Gostje so različni
- Gostova pričakovanja
-  Vaše izkušnje pri opravljanju storitev
*  Kdo smo mi, zaposleni
- Kaj pravzaprav pričakujem od svojega dela
-  Spoznavanje samega sebe
-  Vi in vaše odgovornosti
*  Odnos do gostov
-  Drugačnost v odnosih do gostov
- Tehnike vzpostavljanja odnosov z gosti
-  Doumeti bistvo
*  Profesionalnost pri opravljanju storitev
- Neprofesionalnost
-  Kako razvijati profesionalnost
-  Podoba
*  Skupinsko delo
Razvijanje    zmagovalne skupine
-  Opravljati svoj posel
-   Igrati na profesionalnosti skupine
- Vi in vaša delovna skupina
* Ocena tečaja usposabljanja
-  Pregled celotnega programa
-  Vprašalniki
-  Bistvo gostoljubnosti
Naročiie si Naš glas!
Če boste nekega dne ugotovili, da niste dobili svojega brezplačnega izvoda Našega glasa, se spomnite, da danes niste izpolnili naročilnice in nam je poslali.
Lep pozdrav! Uredništvo
VINPLETU SEVNICA LAHKO KUPUJETE MATERIALE VSAK DELOVNI DAN OD 7. DO 15. URE, VSAKO SREDO PA DO 19. URE.
VABLJENI!
14
Naš glas 7. 7. april 1993
Prijave za srednjo šolo
V Brežicah, preveč, v Krškem in Sevnici premalo
i
Prjjavo je mogoče prenesti na drugo šolo do 15.
aprila.
Po podatkih, ki so jih zbrali v sevniški enoti Zavoda za zaposlovanje, bo v srednjih šolah naslednje šolsko leto nadaljevalo izobraževanje 950 učencev, to pa so skoraj vsi, ki letos končujejo osnovnošolsko obveznost. Večina, 58 %, seje prijavila v štiriletne programe, tretjina v triletne, majhen del pa v dvoletne in v petletni program trgovske akademije. Po posameznih stopnjah je največ prijav za obdelovalce kovin, prodajalce in gimnazijce, razmeroma malo pa za elektrotehnike. Na posavske srednje šole, ki so razpisale v 22 oddelkih ok. 650 mest, se je prijavilo 535 osnovnošolcev, kar pomeni 82-odstotno zasedenost kapacitet.
Gimnazija in ekonomska srednja šola v Brežicah ima več prijav od razpisanih mest v vseh treh programih. Za prodajalca je razpisala 2 odel-ka (v vsakem oddelku je približno 30 mest) in dobila 71 prijav. Za ekonomskega tehnika se je ob razpisanih 3 oddelkih prijavilo 107 učencev in za gimnazijski program za 4 razpisane oddelke 155 učencev. Pričakovati je torej omejitev vpisa, če ne bo razpisan en dodatni oddelek, to pa bo najverjetneje za prodajalce. V Srednji šoli Krško, ki je razpisala 10 oddelkov, torej za približno 300 učencev, je vseh prijav 152. Dovolj prijav je le za en razpisani oddelek za oblikovalca kovin, v vseh ostalih (šestih) programih je še dovolj prostih mest. V Srednji tekstilni šoli Sevnica je dovolj prostih mest tako za program po-
V.
možne šivilje kot za krojaški program; razpisani so trije oddelki, prijav je le 50.
V posavske srednje šole se vpisujejo pretežno domači osmošolci, le 5 % učencev prihaja iz drugih regij. Sicer pa posavske srednje šole omogočajo vpis teoretično le dvema tretjinama posavske generacije, a dejansko se jih "dofpa" vključi še manj - letos 18 478, ostali pa se nameravajo šolati v srednjih šolah novomeške, celjske, ljubljanske, mariborske in kranjske regije.
Zavod opozarja na precej skromno ponudbo izobraževalnih programov v Posavju, še posebno za dekleta z nižjimi sposobnostmi in aspiraci-jami (na voljo sta le tekstilna in trgovska usmeritev), za fante pa tudi ni dosti boljše, saj je interes za kovinarstvo majhen, kar je seveda v povezavi s stanjem v gospodarstvu in je značilno za celo Slovenijo. Tako je zadnja leta bistveno manjši vpis v krško srednjo šolo in na drugi strani povečano zanimanje za gimnazijo in ekonomijo. Kljub temu pa je v naši regiji v primerjavi z drugimi okolji izredno nizek odstotek razpisa za gimnazijski program (13 % generacije), medtem ko v drugih  regijah znaša  15-30
o/ /o.
Poverjeniki za poklicno usmerjanje so učence po šolah že seznanili s stanjem prijav na vseh slovenskih srednjih šolah. Zdaj je še čas za ponovne svetovalni razgovore za učence, ki imajo na prvotno izbranih šolah majhne možnosti za vpis. Prijava se lahko prenese na drugo šolo do 15. aprila.
Ni težav pri dobavi fVidmovega papirja
(Krško, 2. aprila) Kljub temu, da je bil nad podjetjem Videm uveden stečaj, tretji in četrti stroj v papirnici obratu-
Bonačevi dediči so v roku poslali ustreznim službam zahtevek za vračilo nacionaliziranega premoženja in za izdajo začasne odredbe o prepovedi lastninjenja dela podjetja, ki je bil nacionaliziran. Različna pravna mnenja o tem, kako zadevo reševati zaradi Vidmovaga stečaja, vse skupaj nekoliko zapletajo. V "Pravnipraksi" sta namreč objavljeni dve povsem različni mnenji, občinska strokovna služba pa se bo o tem morala odločiti.
jeta normalno. Stroja proizvajata zadostne količine papirja, tako da oskrba časopisnih hiš ne bo motena in tudi kupci drugih vrst papirja, še posebej
X
NAŠ GLAS
skupščinske delegatske informacije
NAROČILNICA
Naročam..........................izvodov Našega glasa. Pošiljajte jih na naslov: ...............................................................................................................................................
Podatki o naročniku:
(ime in priimek ali naziv podjetja in ime odgovorne osebe)
(polni naslov naročnika ali podjetja) Telefonska številka:.........................
(žig in lastnoročni podpis)
Kraj in datum:
slovenski, formalnega stečaja pri dobavah ne bodo zaznavali.
Proizvodnja in trženje papirja sta prenesena na novo podjetje Videm Papir, katerega lastnik je Sklad za razvoj RS in katerega poslovanje je podprla tudi slovenska vlada. Podjetje posluje normalno, ima na zalogi vse potrebne surovine in repromaterial za normalno obratovanje. Direktor Videm Papirja Jože Cerle je kupcem iz Slovenije in Hrvaške zagotovil dogovorjene količine in roke dobav papirja.
7. april, svetovni dan zdravja
v
Stiriinštirideset let je minilo, odkar so dobronamerni in daljnovidni ljudje postavili temelje za Svetovno zdravstveno organizacijo. To je bilo prvo zares vsesplošno in skupno prizadevanje za zaščito in izboljšanje človekova-ga zdravja v zgodovini, zdravja, ki ga ustanovna listina Svetovne zdravstvene organizacije opredeljuje kot popolno telesno, duševno in socialno blaginjo in ne le
Člani knjižnega kluba Svet knjige!
Izkoristite pomembno prednost, ki jo zdaj tudi vam iz Posavja nudi novi klubski center v knjigarni in papirnici OPUS, kjer lahko izbirate med preko 400 naslovi knjig, videokaset in kompaktnih plošč. V klubskem centru lahko opravite tudi vse drugo, kar vam omogoča knjižni klub: prevzamete nagrade, vpišete nove člane, uveljavite nagradne bone itd. Predvsem pa ne čakajte do 20. maja, ko bo nakup postal vaša dolžnost, oglasite se v knjigarni Opus že prej in si v miru izberite najljubšo knjigo. Če pa imajo vaši najbližji praznovanje, bo knjiga še vedno najlepše darilo, vi pa boste pravočasno izpolnili svojo člansko obveznost.
Delovni čas knjigarne: ponedeljek - petek od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Poiščite nas v krškem mestnem jedru nad samopostrežno (vhod od zadaj).                                                     ¦
Koliko smo vredni!
Naš glas bo šel v prodajo: prodajali bomo časopis, oglasni prostor v njem in tudi česa drugega se bomo lotili, če bo potrebno. Za začetek objavljamo cenik naših ekonomsko propagandnih storitev, ki ga je krški izvršni svet sprejel na svoji seji 22. februarja 1993, in naročilnico. Dokler ne uredimo še nekaterih formalnosti, vzemite izpolnjevanje in pošiljanje naročilnice kot formalnost, ki naj nam pomaga določiti začetno prodajno naklado Našega glasa, ter kot naznanilo. Če lepega dne ne boste v svojem poštnem predalu več našli časopisa Naš glas. vsi drugi pa ga bodo imeli, to pomeni, da vam ga v vašem imenu ni nihče naročil (skupščina, združenje, stranka, klub) in da morate to storiti sami. Resnično upamo, da boste to našo odločitev sprejeli z razumevanjem, saj končno vsi nameravamo preiti na tržni način gospodarjenja, pri tem pa vam bodo gotovo pomagale tudi naše več kot sprejemljive cene:
•   1 izvod časopisa Naš glas ......................................................................................msit
•   propagandno sporočilo (1 cm višine stolpca - 4 cm) ............toosit
•   sporočilo na prvi in zadnji strani (1x4 cm) ..............................uoosrr
•   mali oglas (prodam, kupim, iščem, podarim) do 10 besed o sit
•   mali oglas s komerc. vsebino (za obrt...) do 10 besed .......mosit
•   vsaka nadaljnja beseda v obeh malih oglasih ..................................so sit
•   za večje oglase in objave velja popust
Vesele in blagoslovljene praznike,
zdravlja in uspehov pri delu
vam želijo
Krščanski demokrati OO Krško
kot odsotnost bolezni aH okvare.
V tem smislu velja letos ob svetovnem dnevu zdravja (7. aprilu) geslo: Ravnaj pazljivo s svojim življenjem - preprečuj nasilje in bresbriinost!
Torej ne samo zdravstveni delavci, vsak posameznik je odgovoren za svoje zdravje, za zdravje soljudi. Postati moramo toliko osveščeni do sebe in drugih, da nam bo brezbrižnost tuja. Nabralo se je dovolj izkušenj in znanja za zagotovitev zdravstvenega varstva za vse prebivalce našega planeta.
Kljub temu pa med zdravjem "bogatih" in zdravjem "revnih" še vedno zija globok prepad. Kar se zdravja tiče, na naši vesoljski ladji - Zemlji - še vedno nismo vsi enaki. Na primer:
•   Skoraj 100 milijonov ljudi je ujetih v začaran krog revščine, podhranjenosti, bolezni in brezupa, kar jim jemlje moči, zmanjšuje njihovo delovno sposobnost in omejuje njihovo možnost za načrtovanje prihodnosti.
•   Povprečna življenjska doba se razteza od 70 let v nekaterih državah do slabih 50 let.
•  V večini držav v razvoju v prvem letu umre 100-200 od tisoč živorojenih otrok, v razvitih deželah pa se je ta meja znižala na 10 do 20 in manj otrok.
•   Tveganje, da bodo umrle med nosečnostjo ali porodom, je za ženske v nerazvitih državah 200-krat večje kot za ženske drugod.
Dostopnost možnosti za bolj zdravo življenje vseh je v luči no vih pristopov, strategij in boljše ga upravljanja z razpoložljivimi viri postala vprašanje enakosti in socialne pravičnosti.
Naj omenim samo še desetletni boj proti raku ter idejo "Slovenja 2000 in rak". Leto in polje zorela, da je prišel čas uresničenja na dveh ravneh:
•  v motiviranju zdravstvenih delavcev, da bodo misel "sedem do-
brih nasvetov" približali Slovencem,
• v pridobivanju prebivalstva za to, da se bo odreklo navadam in razvadam, ki vodijo v raka, ter sprejelo tiste, ki zagotavljajo uspešno zdrav()enje. To vejja tako za mlade kakor za stare.
Veliko je namreč dokazov o usodni povezanosti slabe higiene in razvad z nekaterimi obolenji. Nepoučenost, še posebno mladih, pa prerada vodi v nasilje, poseganje v življenjsko varnost sebe in drugih. Razna nepremlš(jena dejanja vodijo velikokrat v smrt ali težke poškodbe.
Torej še enkrat: Ravnaj pazljivo t življenjem, preprečuj nasilje in brezbrižnost!
Vsem vam, občani!
VUja medicinska ttitra
Joiica 8«rtec
Darilo občine mladoporočencem
K oroko na scvniškcm gradu bodo to soboto, 10. aprila, dopolnili še s posebnim dogodkom. Predstavili bodo mapo z brošuro, ki bo odslej darilo občine vsem mladoporočencem. V sodelovanju z ZKO občine Sevnica so si zamislili mapo s čestitko občine, podpisnim listom za vse prisotne ob poroki, grafiko sevniškega gradu in grb občine ter brošurico z venčkom narodnih pesmi. V tem izboru iz slovenske ljudske zakladnice, ki ima naslov Kako se ti meni dopadeš, so v poudarjenih kiticah prepevi med fantom in dekletom od snubljenja do poroke. Kako je to slišati v melodiji, bodo v soboto pokazali pevci mešanega zbora Lisca.                                  ¦
ČASTNA IZJAVA VOZNIKA
PRIIMEK IN IME ....................................................................................
STAROST ..............................................................................................LET
NASLOV (KRAJ, ULICA) ................................................................
POŠTNA ŠTEVILKA IN POŠTA ............................................
PODPIS .................................................................................................................
S podpisom potrjujem, da sprejemam častno izjavo voznika.
SPV Republike Slovenije Naš glas Krško
Ar Sekretariatu za notranje zadeve občine Krško so doslej častno izjavo podpisali: Miroslav Hictaler, Zorlca Urbanč, Ksenija Resnik, Melita Bo-govlč, Tatjana Nad, Ladislav Kukec, Branko Ar-nšek, Suzana Pavlic, Marko Bregar, Jožica Gašpe-rin, Ivanka Puntar, Marija Krušič, Marija Breznik, Miloš Kukovičič, Vinko Pire, Ljudmila Germšek, Cvetka Tomin-Zorič, Sonja Bosina-Lah, Damjan Lah, Renata Hojski, Anka Zdovc,    Andreja   Bračun,
Marjan Kužner, Edvard Pire, Franc Smonkar, Gize-la Jagrič, Jernej Vintar, Milan Zorko, Ivan Petrišič, Zinka Rumpret, Slavko Bo-govič, Jože Župane, Jože Butkovič, Peter Juratovec, Mirko Kustec.
Po pošti sta podpis častne izjave poslala Jože Kovač iz Krškega in Vida Gole z Rožnega.
Izjavo še vedno lahko podpišete tudi v Sekretariatu za notranje zadeve oziroma v Izpitnem centru v Krškem (med delovnim časom).