/ h a j n vsak <"ctrtok. Cona mu jo K na leto. (Za Nemčijo a K, •/.a A111 • riko in drugo tujo državo r, K.) Posamezno številko so prodajajo --- po 10 vinarjev. - S prilogama: .Hal kmečki slom" m, Jak gospodinja". Spisi in dopisi so pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-serafci pa*. Upravnistvu »Domoljuba", —— Ljubljana, Kopitarjeva ulica.—— Štev. 28. V Ljubljani, dne 15. julija 1915. Leto XXVIII. Slovenci in Hrvatje. Hrvaški sabor je imel dne G. julija -vajo zadnjo sejo. Njegovo zborovanje ima tudi za naš velikanski pomen in hvaležni, obenem pa za bodočnost upa-uliii se ga spominjamo. V svoji prvi m ji je predsednik dr. Magdie ob so-^hsnem odobravanju vsoli poslancev s krepkimi besedami ožigosal pohlepnost nezvestega Laha, ki steguje svoje ste po naši zemlji. Bil je krasen prizor \ saborski dvorani poleg staro-avne cerkve sv. Marka, ko je imenoval predsednik Slovence, katerim hoče l ah odtrgati kos njihove lepe domovine. in je vsa zbornica kakor iz enih tisi za^rmela ogorčenja proti temu. Videlo -e je, kako ljubo, domače, bratov-sko je ime Slovenec med zastopniki lin.škega naroda. Nad nas, nad našo domovino gre laški pohlep. Sami nismo imeli prilike po svojih poslancih v državnem ali v deželnem zboru pokazati svoje nevolje, svoje globoke ogorčenosti nad tem; ni nam bilo mogoče v zakonodajnem za-stopu ustavno povedati svetu, da ne maramo Lahu prepuščati svojih domov, da ga imamo za brezvestnega roparja, ko s silo hoče udreti v našo domovino in jo raztrgati. Govorili so pa namesto nas naši bratje v hrvaškem saboru in njihove besede so bile tiste-fia duha in tistih čuvstev polne, kakor ''i jih bili govorili mi sami. 1 nški garibaldovci, ki so širili svoj-fas iip,)r proti naši državi po Benečiji in Lombardiji, so zložili i/i splošno prepevali pesem, v kateri je bila posebno Poudarjena vrstica, ki se glasi: Le ca-le nostre son fate per noi. Po naše bi rekli: Ti naši domovi so zgrabit i Za nas! Avstrijcem so velevali, lla.i gredo k Donavi, češ da imajo tam svoje domove, in naj puste laške pri miru. S koliko večjo pravico kličemo mi Lahom, naj se ne zaletavajo v naše domove, ki so jih naši dedje postavili in v najtežavnejših časih ohranili nam in našemu rodu. Morda si jc Lah mislil, da bi mu bilo mogoče dobiti naše ljudstvo zase. Treba mu je bilo uradno v imenu vsega našega naroda povedati, da se temeljito moti. To je naredil hrvaški sabor in zalo smo mu hvaležni. Za sv. Očeta! Sedanja svetovna vojska ni verska vojska — samo turški sultan je proglasil tudi versko vojsko - vendar je strašna tudi za Cerkev. Koliko najboljših krščanskih mladeničev in moz bo padlo v tej vojski; koliko slabejsih bo £e bolj podivjalo in posirovelo; koliko mržnje in sovraštva se bo zasejalo med narode.' K vsemu temu pa take zmešane čase navadno porabijo sovražniki, tla bi odtrgali narode od Kristusa in Cerkve. Že se kažejo znamenja, da bo po tej vojski izbruhnil nov boj zoper katoliško Cerkev. Pravzaprav so je že začel. Sovraštvo zoper duhovnike vedno bolj bruha na dan. zlasti pa so jo vos srd peklenskih sil obrnil zopor svetega Očeta. Ravno v tej vojski so je tako lopo pokazalo, kaj bi bil lahko narodom sv. Oče, če bi narodi hoteli izpregledati. Povsod sovraštvo in vojska, lo iz Rima -e glase besede sprave in miru. Kako je sedanji sv. Oče v svojem prvem pismu jasno povedal, zakaj jo moralo priti do to strašne vojske in kje je edina rešitev iz nje. Koliko se je trudil, da bi navrnil države na mir, kako je prosil, da bi so vsaj na blaženo sveto noč no prelivala v sovraštvu človeška kri, kaj so jo prizadejal, da bi so ranjencem iti jetnikom olajšala žalostna usoda. Ni veliko dosegel — sovraštvo jo šo preveliko —. a dosegel je vsaj to, da so narodi pogledali začudeni kvišku, odkod v tem groznem klanju in divjanju ta vabljivi glas o miru, o tolažbi, o ljubem domu, o mirni družinski sreči. Celo protestant.je, vedno Rimu sovražni, so pogledali kvišku, odkod ta božji glas in začudili >o so, da iz Rima, od sv. Očeta. Ne da so tajiti, da so je spoštovanje do sv. Očeta med narodi ravno v tej vojski zelo dvignilo in razširilo. Toda prav to jo še bolj razjarilo zeleno zavist in smrtno sovraštvo nasprotnikov sv. Cerkve. Začeli so kriviti namene sv. Očeta, zavijati njegove besede, maličiti njegova dejanja. Najhujša gonja se je pa začela, odkar jo izbruhnila še vojska na Laškem. Sv. Oče jo vso storil, kar je bilo v njegovi moči, da hi to voj-ko zabranil. ker jo previdel vso nesrečo. A ni jo mogel zabnuiiti: hoteli so jo predvsem sovražniki sv. Cerkve, dobro vedoč. da bo ta vojska usodna tudi za Cerkev. In ros! Naj Italijanov nismo mudili; zoper lall'.i" ima pa Avstrija kljub temu že !; z''ičuda jeklenih čet, ki se bodo Ita-l|a"i ob njih pošteno opraskali. — Po- sebno zanimivo je, da je Italija odpovedala trojnemu sporazumu sodelovanje ob Dardanelah. Italijani so bili že res pripravljeni, brodovje je že sopi-halo; toda kar naenkrat izjavi Italija, da vojske Turčiji ne napove in da so vesti o sodelovanju pri Dardanelah neresnične . . . Kje jo iskati vzroka, jo jasno. Italijani so z našo močjo slabo računali! Italija bi se s Srbijo rada pobotala. Pod pritiskom Anglijo in Rusije se bo, kakor sodijo, nesporazum mecl Srbijo in Italijo poravnal in to tembolj, ker gre vladam sporazuma za to, da se Italija udeleži akcijo pri Dardanelah, ki se je noče udeležiti, dokler se glede na jadransko vprašanje ne doseže sporazum Italije s Srbijo. Pogajanja imajo sporazumovci zadovoljivo končati. Ruski car še vedno bojaželjen. Te dni je bil car v glavnem stanu, kjer sc jc sklenilo, naj se vojska nadaljuje z vsemi sredstvi. Novi ruski vojni minister Polivanov je ves vnet za vojsko. Nemiri na Ruskem niso nastali zaradi vojske, ampak da se razširijo pravice ruske poslanske zbornice (dume) in da ljudstvo dobi več sloboščin. Gibanje jc tako veliko in močno, da je car v posebnem oklicu na ruski narod obljubil, da bo meseca avgusta sklical dumo. Duma hoče imeti nadzorstvo nad armado in nad ministrstvi. Ko jc generalisimus Nikolaj Nikolajevič to slišal, je baje rekel: »Revolucija vam je torej premalo, lločctc ustvariti kar ljudovlado.« Na Portugalskem se zopet oglaša bojaželjna stranka. V Lizboni so demonstrant je izročili vladi izjavo, da želi ljudstvo (?) vojsko v družbi z zavezniki. Vse kaže, da ho Portugalska tudi posegla v svetovni ogenj. Frama-sonski tro- oziroma četverozvezi trda prede, zato išče nove pomoči. Nemčija in Zvezne države Severne Amerike. Nemčija je že odgovorila na ameriško noto z dne 10. junija. V odgovoru poudarja, da nemški podmorski čolni ne bodo napadali ameriških ladij, ki bodo imele potrebne znake in ki bodo v primernem času naznanjene, ako ameriška vlada jamči, da ne bodo imele tihotapskega blaga. Vsi večji ameriški podjetniki so odklonili nove municijske naročbe Francozov. Romunija in njena nevtralnost. Nekateri listi pišejo, da se Romuni še vedno pogajajo na obe strani, ker se ne morejo odločiti. Sofijskemu listu »Utro« pa poročajo iz Bukarešta, da se je ministrski predsednik nekje tako-le izjavil- »Doslej sc še ni nič takega pripetilo, iz česar bi se moglo sklepati, da bi Romunija utegnila zapustiti svojo popolno nevtralnost.« - Ta diploma-tični odgovor vendar-le nc daje nikake sigurnosti. . , Še eno zimo. Resni francoski listi pozivajo ljudstvo, naj sc pripravi sc na eno zimo. Svetovna vojska. Velika bitka pri Gorici. - Italijani izgubili 40.000 mož. — p0 porazu bolj mirno. — Avstrijski podmorski čoln torpediral in potonil italijansko veliko križarko „Amalfi". - V Galiciji so naši zasledovali Ruse do Zlate Lipe. — Pri Krasniku so se vršili trdovratni večdnevni boji. Rusi so zbrali tu veliko silo svojih rezervnih čet. — Zavezne čete so se ustavile v utrjenih postojankah oh Visli in severno od Krasnika. — Ob Dnjestru čete počivajo. — Položaj v Galiciji nespremenjen. »Naprej in naprej!« To je bilo geslo naših zmagovalnih čet, ki so tako ugnale Rusa, da ni imel ne prilike, ne moči za uspešno ustavljanje. Je pač edino pravilno in modro, da so naši tudi v tem oziru izrabili stari pregovor: »Kuj železo, dokler je vroče.« Ni dvorna, da so ob tem neprestanem in neugnanem zasledovanju tudi naši vojaki strahovito trpeli; kajti prodirati noč in dan, zraven pa še ob žeji in pičli hrani venomer odbijati deloma resne odpore, to zahteva nadčloveško napetost, izredno vztrajnost. — Kaj sedaj? Ali so naši zavezniki res vzeli na piko trdnjavo Varšavo? Čujmo, kaj je pisal londonski list »Timeš« že 5, julija: »Mak-kensen, kakor se zdi, je severno med Bugom in Vislo definitivno pričel prodirati in sicer ne, da demonstrira, marveč da obide črto ob Visli in da grozi Varšavi od vzhoda. Mackensenovo armado v središču krije na levem krilu armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda, ki je izčistil deželo severno od reke Tanev, na desnem krilu je pa došla armada generala Bohm-Ermol-lija do zgornjega Buga in bo krila desno krilo Mackensenove armade. Na levem bregu zadenemo na generala pl.Woyrscha, ki operira na skrajni levici te strašne invazije. Prisilil je že Ruse, da so se morali umakniti na črti, ki so jo držali med Zavi-hostom čez Osarov do mesta Sjenno. Sodi se, da so naši zavezniki zapustili ta del srednje Visle in da so se umaknili v Ivan-gorod.« — Tako sodijo ruski zavezniki o naših pohodih v rusko-poljskem ozemlju. Dal Bog, da bi čimpreje štrli ruske sile, kajti potem smo gotovi, da bomo pognali v kot tudi našega bivšega zaveznika, ki je prejel že lepo število batin za svojo »prijaznost«. VOJSKA Z RUSI. Vojskovati se na osvojenem ozemlju, jc vojaštvu v nekako zadoščenje. Škodo, ki jo provzroči vojni vrvež, trpi sovražnik. Rusi so imeli doslej to prednost, ker so pustošili našo rodovitno zemljo v Galiciji. Kolo se je obrnilo. Zdaj jih pode naše čete v neprestanem diru po rusko-poljskih zemljiščih proti severu in severovzhodu. Dne 5. julija jc bila armada nadvojvode Jožeta Ferdinanda že pri kraju Isbica in pri 1 arm-gori ob reki Wjeprž. Zahodno od tu so Rusi bili poraženi v drugi bitki pri Kras- 31 niku in so sc morali umakniti proti severu in severovzhodu. V teh bojih je bilo ujetih skiiono 1 i.500 mož. Veliko vojaštva so Rusi zbrali med Ljublinom in Krasnikom. Vidi se, da hočejo pot proti Ivangorodu in Varšavi dobro zastaviti. Vsled ruske premoči se je del naših čet moral umakniti nekoliko nazaj v boljše postojanke in na vrhove, ki leže severno od Krasnika. Boji severno od Krasnika so se nadaljevali vse dni zadnjega tedna. Napadi Rusov so bili silno ljuti, a odbiti. Zavezniške čete na teh krajih niso prodirale, ampak samo odbijale napade iz utrjenih postojank. — Iz bojev ob Zlati Lipi (vzhodna Galicija) ni bilo posebnih novic. V teh krajih so naše zavezne čete ujele dne 4. in 5. julija 3850 Rusov. ZOPER ITALIJANE. Od praznika sv. Petra in Pavla naprej so bili Italijani neprestano na delu z najhujšo kanonado in z najljutejšimi napadi na prostor Zdravščina — Zagraj — Polazzo in na postojanke pri Vermiljanu, Selcah in Tržiču. Avstrijsko uradno poročilo se je pa konečno vedno glasilo: »Italijanski navali odbiti. Imeli so velike izgube.« Preteklo sredo smo pa z največjim veseljem žitali: »Velik laški poraz na Goriškem. Italijani zopet izgubili 40.000 mož .« Ta radostna novica se je bliskoma širila od ust do ust. Tudi uradno poročilo o laških porazih je tako vzneseno in tako polno iskrene hvaležnosti do naših jeklenih branilcev goriške črte, da iz njega lahko sklepamo, kako velike važnosti je ta italijanski poraz in kako vrlo se je izkazala naša bramba. Uradno poročilo z dne 6. julija se je glasilo: 41 Boji na Goriškem, ki so zavzeli zadnje dni vedno večji obseg, so se razvili včeraj po splošnem napadu itali)anske tretje armade v bitko. Približno štirje sovražni zbori so v varstvu mogočne podpore artiljenjskega ognja napadli našo bojno črto od goriškega mostišča do morja, a so bili popolnoma odbiti nazaj in so imeli strašne izgube. Našim nad vso hvalo vzvišenim, izbor-nim, vojske vajenim četam, posebno pehoti, se moramo zahvaliti, da so ostale vse naše postojanke neizpremenjeno v naših rokah. Mogočno in zvesto stražijo tako junaki južnozahodno mejo monarhije proti premoči sovražnika. Zagotovljeni smejo biti, da so jim hvaležni vsi narodi domovine in armade na severu, ki hite od zmage do zmage. Ob srednjem teku Soče, v ozemlju Krna in na ostalih bojnih črtah sc ni včeraj nič bistvenega zgodilo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml Boji na črti od Gorice doli ob robu komenske planote do morja so bili strašni; pravijo, da najhujši v tej svetovni vojski. Našim junakom, ki so se postavili večkrat zaporedoma v bran kot levi, je zagotovljena naša hvaležnost. Spominjati se jih hočemo v molitvi, spomniti se pa moramo tudi onih borilcev, ki so s svojo krvjo močili izsušena kraška tla in dali življenje za domovino. Zahvalo smo pa dolžni tudi pravičnemu Bogu, kajti zahvala je obenem prošnja za nadaljnjo pomoč. Vojaški poročevalec graškega lista » lagespost« je o naši zmagi pisal med drugim takole: Osem italijanskih divizij ie poraženih; 160.000 mož je napadlo popoldne soško Ironto, več kot četrtina leži mrtvih pred našimi postojankami ali pa so za več mesecev nesposobni za boj. Tretja itfi|j janska armada kaže velikanske vrzeli, Naslednje dni je bilo na goriški bojni črti nekoliko mirnejše; delovala je pao j;a, lijanska artiljerija zaradi lepšega. Močno je tratila streljivo zlasti 7. julija. jstj ^ so Italijani rinili na neko skalno višino oi> Krnu. Mrtvaško polje pred avstrijskimi postojankami jc bilo posuto s trupli naših sovražnikov. 7. julija so priplavali italijanski letalci nad Trst ter povzročili z bombami neko. liko škode. Uradno poročilo dne 8. julija sc je dja. silo: Proti goriškemu gričevju so odposlali Italijani v boj tudi črno vojsko. K. še čete so — kakor vedno -— odbile vse sovražne napade. Enaka so bila poročila od soškega bojišča tudi zadnje dni. Ob koroški in tirolski meji so se ponavljali topovski boji. Na-padalni poizkus dveh italijanskih bataljonov na Col di Jana (v tirolskih dolomitih pri Buchensteinu južno od Brunecka na meji) je bil odbit. Hud udarec za italijansko javr-? t Na-mestnik načelnika generalnega oaiv Iml, Hofer je poslal časopisom dne 9. junija tole veselo novico- Neki naš podmorski čoln e dne 7. julija zjutraj ob štirih na severnem Jadranskem morju blizu kana'? Lidc torpedi« al in potopil italijansko oklepno kri-žarko »Anialii«. Ta nova, moderna in močno opremljena in oborožena indijanski bojna ladja jc bila pogreznjena 70 km od italijanskega obrežja. Potopila se je v osmih minutah. Posadke je imc'a 684 mož; izmed teh jih je utonilo J80. Križarko Amalfi- , ki je bila dolga 130 rn, široki 2) nt, globoka skoraj 8 m, je gonilo 22 si c-jev; prevozila je na uro 43 km, O■■•■orožcsi jc bila s 30 lopovi raznega kalibra. — Italijane jc ta izguba precej poparila. Kako povečajo italijanski pc1-liriki« vojskj. O izgubljeni ladji sc tolažijo s tem, da sc je moštvo dobro držalo. Le vsled reda in discipline je bilo mogoče, e. te ii« jc toliko rešilo.' -— O bojih na suhem pravijo: Ob Soči poteka naša operacija (delo) po načrtu,. Sovražnik (Avstrijci) sc ustavlja našemu prodiranju z najtrdovr tnejšm odporom in ponovnimi živahnimi protinapadi . .. Kljub težavam, ki jih ima odstranjevali naša ofenziva, so čete in njih voditelji prešinjeni navdušenja in trdne volje, da dosežejo svoj cilj.« — Pora/ Italijanov pri Gorici je pa Cadorna previdno zamolčal. V Rim je došel glas o izgubi 40.000 Italijanov preko Pariza; nastalo ji vsled lega veliko razburjenje. BOJI NA FRANCOSKEM. Na nemško-francoskem bojišču ni bi« bojev, vendar pa površen opazovalec i' vseh poročil, ki se pečajo z malenkostnimi podrobnostmi, nima kaj prida povedati, tu napad, tam protinapad; tu so iztrgali nekaj metrov strelskih jarkov, tam so jih zo pel vzeli. Med obstreljevanjem mesta Arrasa so nemške granate povzročile velik požar, « je divjal zaporedoma več dni. V mestu se nahajajoče se družine so pobegnile. Zgorelo je veliko zalog. Stolna cerkev je porušena. — V ozemlju med reko Mozo u> Mozelo so se vršili precej hudi boji. Nemški cesar pri kosilu v Galiciji. TURŠKA VOJSKA. V Egcjsko morje je došlo sedem novih nemških podmorskih čolnov. Mornariške kroge čveterosporazuma je to zelo razburilo, kajti velike bojne ladje so v nevarnosti, v nevarnosti pa tudi izkrcane armade, — Iz Toulona so v Dardanele zopet poslali 20.000 mož. Angleški poveljnik Hainilton zahteva, naj se mu pošlje vsak mesec do 40.000 novih čet, da more nadomestiti mrtve, ranjence, ujetnike in bol- Blke' NA JUGU. Črnogorci so zopet enkrat pokazali, da so še na svetu. Zahodno od Trebinja so se pojavili ter podražili naše straže, ki so jih p« ljutem boju gnale nazaj na bližnje višine. Dan kasneje 6. julija se je naših lotila ena cela brigada, ki je pa imela take izgube, c|a se je vrnila v svoje glavne postojanke. V boj so posegli tudi naši letalci z bombami. Dne 7. julija ponoči so napravili Črnogorci še en sunek, ki pa ni imel nobenega uspeha. Zdaj je ondi mir. Tedenske novice. Duhovske spremembe v ljubljanski škofiji: Premeščeni so čč. gg.: Ivan Horšinar, župnijski upravitelj v Št. Lenarili v Novo Oselico; .losip Klopčič iz Kamnika za žup. upravitelja v Št. Lenart; Frančišek Govekar, prefekt v zavodu >v. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano za kaplanu v Ribnico; Ivan s-mt s Koroške Bole v Moravče; Anton Zalokar iz Brezovice v Črnomelj; Josip Markič iz Preddvora v Ilorjulj. \ a m o š č e n i so čč. gg. novomaš-niki in semeniški duhovniki: Ivan Dežela v Preddvoru; Frančišek Vavpetič lia Koroški Beli; Ivan Vindišar v Kamniku: I Vane Učakar na Brezovici. P ode. jena je župnija Boštanj ob Savi č. g. Engclbertu Rakovec, kaplanu v Ribnici. Uinrl je na Savi pri Jesenicah spoznani trgovec g. A. Trevn. Prejšnja leta jo bil tudi župan na Jesenicah. Po-arob jo bil v nedeljo, dne 11. t. mes. P. v m.! Draginja v Gorici. Mast jc kg po 8 K. pa je šc dobiti ni; liter mleka stane GO v, 1 jajce 20 v. Kruha in riža ni več, sadja pa prinesejo okoličankc dosti na trg. Goriški deželni odbor. »Novi Čas« jo izražal nezadovoljstvo, da deželni odbor ni ostal v Gorici ali vsaj na domačih tleh. Pravi, da bi imel uprav sedaj obilno dela na korist deželi in ljudstvu, pri aprovizaciji itd. Sklicuje so na to, da so tudi načelniki drugih uradov ostali v Gorici. Zakaj sc jc dež. glavar preselil uprav na Dunaj, ne vemo; resnica pa je, da se silno trudi in brizadeva, da bi olujšul gorje begun-r('m, ki jih jc na tisoče in tisoče deloma na Štajerskem in Nižjem Avstrijskem. Ako jc sam osebno večinoma na Ihinaju, hitro lahko stopi k osrednji vladi, da izposlujc, kar je potrebno. Vročina v južni Rusiji. Poslanec /ure je dobil dopisnico, ki je na nji podpisanih več Dolenjcev - ujetnikov. Glasi se: »Oče Štembur! . . . Poglejte na zemljevid, kako daleč smo. Ne vemo, kdaj najdemo svoj dom. Tukaj je vročine že do 50 stopinj C. Zdravi vsi. Pasemo lenobo.« — Nahajajo se tam za Kaspiškim jezerom. V Trebnjem so ta teden podrli ka-meniti most, ki pelje čez železnico v »grad«, ker se namerava ondi kolodvor razširiti za en tir. Na Mirni so ccpci že zapeli. Mari-novi so 9. t. m. omlatili ječmen. Tako zgodaj ga prej še niso nikdar. Za goriške begunce se jo ustanovila na Dunaju »Poizvedovalna pisarna goriškega deželnega odbora.« (Nemško: Informationsbureau des Landes-ausschusses von Gorz und Gradišča fiir Fluchtlingc aus siidlielien Lan-dern. Wien I., Ilcrrengassc 13.) V Lip-nici na Štajerskem je podružnica to pisarne, ki ima nalogo sprejemati begunce, jim preskrbeti stanovanje in hrano. Tu deluje osem deželnih uradnikov, kajti tja je prišlo dozdaj nad 100.000 beguncev. Razposlali so jih na Nižje-Avstrijsko, Moravsko in Ogrsko. Vsakemu vlaku beguncev jc pridejjen tudi duhovnik. Veliko beguncev je zaposlenih pri poljskem delu ter imajo poleg podpore tudi zaslužek. Deželni glavar prost dr. Faidutti je na poti od onega do drugega kraja, da lajša bedo beguncem; vsa očitanja »o begu deželnega odbora iz Gorice« slone torej na nevednosti onih, ki so pisali po listih. Iz ujetništva so se oglasili: Ivan Pečnikar Petračev iz Št. Jakoba ob Savi. Zadnjič jc pisal iz Przomvsla dne 27. februarja t. 1. Sedaj se nahaja v Novem Nikolajcvsku v Sibiriji. — Janez Vidmar od Sv. Helene, o katerem ni bilo že osem mesecev nobenega glasu, piše iz Skobelo pri Taškentu v Tur-kestanu (Azija), da je bil ujet v Prze-mvslu in da je zdrav. Lahkomišljenost. Od rosnega do smešnega je včasih samo on korak. V Gorici — tako pišejo — udari tuintam granata na kako hišo v predmestju alf pa na ulico, vrt itd. Brezskrbni otroci začno vpiti »granata, granata«, pa sc zaženejo na kraj, kjer se je razletela ter pobirajo še vroče kosce železa in drugih ostankov ne meneč se za to, da so pravzaprav v smrtni nevarnosti. Slovenske zastave so po dolgom času zopet plapolale v Gorici povodom zavzetja glavnega mesta Galicije: Lvo-va. Cesarski komisar je bil izdal oklic na prebivalstvo, naj izobesi zastave. Meščanstvo se jc odzvalo in mnoge hiše so bilo okrašene tudi s slovenskimi zastavami. Izprememba ulic. V Trstu so vsled želje velikega dela meščanov izpremc-nili nekatera za Avstrijo žaleča imena ulic in jih nadomestili s starimi, zgodovinskimi imeni. . II. vojnega posopla je bilo podpisanih do 5. julija 2G50 milijonov kron. Strela. Dne 25. junija jc pri delu n, polju ubila Strela 19 letno Cecilijo Frlic iz Drage pri Sori. Pokojna je bila krščanska dekle in članica Marijine družbe. Mir in pokoj njeni duši! 10.000 kron je daroval neimenovan dobrotnik za slepce in sicer za zavod, ki se naj bi zidal za slovenske pokrajino v Ljubljani. Ker je že pred leti nekdo z večjo vsoto položil temelj takemu prepotrebnemu slovenskemu zavodu, bi bilo želeti, da bi temveč premožnih in imovitih človekoljubov pospešilo ustanovitev zavoda za slepce. »Goriška zveza« in »Centralna posojilnica« imata svoje uradne prostore v Ljubljani, in sicer v poslopju »Zadružne zveze«, Dunajska cesta 38. Vojno sodišče je ustavilo postopanje proti č. g. Jakobu U k m a r j u , gimn. katehetu v Trstu, ker se je izkazala popolna nokrivda. Kovači in koiarji, ki so na bojišču pa so potrebni na kmetih, da popravijo nujna kmečka orodja, zamorejo dobiti 14- ali večdnevni dopust, ako vlože prošnje pri okrajnem glavarstvu ali pa naravnost pri poveljstvu oddelka, pri katerem dotični služijo. Priporoča se, da podpišejo prošnje dotične občine. Porotna sodišča. Delovanje porotnih sodišč je ustavljeno do konca marca 1916. Nesreča. GTlelno Ivano Zupančič iz vasi Retnje pri Tržiču je 3. julija pohode) in poškodoval zbesnel vol posestnika Florijana Zaletel tako hudo, da je vsled zadobljenih ran umrla. Od naših mej. Iz Trbiža se poroča: V Kanalski dolini so, kakor znano, ob začetku vojske prebivalstvo izpraznili. Lahi se do zdaj v njo še niso upali priti, marveč so tudi oni izpraznili Pon-tebbo in se omejujejo na obstreljevanje Kanalsko doline. Strelivo sicer zelo tratijo, a vojaškega uspeha to pokanje nima nobenega. Prebivalstvo se počasi vrača nazaj v liste kraje, ki se nahajajo v manjši nevarnosti, celo živino gonijo nazaj v hleve. Topovi sicer grme ponoči in podnevi, a v dolini hodijo kmetje na polje, kakor tla je najbolj mirno. Odkar namreč vidijo ljudje naše obrambne priprave, se nič več ne boje in zaupajo v popolno našo zmago. Od pričetka vojske poizkušajo Italijani prodreti pri Pldckenu in Nabor-jelu. Italijani so žrtvovali dosedaj 2500 mož, nc da bi se na Krnu mogli približati našim postojankam. Artijerijski ogenj traja na koroški meji neprestano. Pri utrdbi Ilensel deluje naša ar-tiljerija skoro neprenehoma. V tej v prelazu Naborjet ležeči utrdbi je vladalo nedavno veliko veselje. Popoldne ob 4. uri 30 minut so zndoneli navdušeni vzkliki, potem ko jc bila od Italijanov brez vsakega uspeha izstreljena tisoča granata. Izstreljene italijanske krogle veliko več stanejo, kot jc pa stala naprava utrdbe. 51 »Sveta gora«. Svetišče, samostan in druga poslopja so Italijani že večkrat obstreljevali. Poškodovana je cerkev, samostan jc deloma pogorel. Al-tarna slika se pa hrani v frančiškanskem samostanu v Ljubljani. Slabo strežejo. Poroča se, da je za italijanske ranjence v Milanu in drugod slabo poskrbljeno. Bolnikov morajo imeti silno veliko, saj je znano, da je med italijanskim vojaštvom meseca julija in avgusta še celo v mirnem času do 50.000 slučajev malarije. Tako se govori! »Slovenec« je v sobotni številki dne 10. julija zapisal ob koncu uvodnika sledeče besede, ki so vredne, da jih ponatisnemo: »Narod (namreč italijanski), iz katerega je izšel morilec naše ljubljene cesarice Elizabete, narod, ki je svojega lastnega kralja umoril, narod, ki je našega častitljivega viteškega vladarja v najhujši stiski ne le zapustil, ampak ga kakor Judež Iškarijot svojega Gospoda izdal in prodal sovražnikom, narod, ki svetega očeta v Rimu drži kakor ujetnika in mu dan na dan dela najhujše krivice, ta narod bo dobil od našega poštenega in hrabrega ljudstva tak odgovor, da si bo za vedno premislil, segati s svojimi mačjimi kremplji po našiti avstrijskih slovenskih krajih, po naši mili avstrijski domovini.« Vojaštvo za kmetiška dela. Od 5. armadnega etapnega poveljstva je bilo vsem višjim poveljstvom naročeno, da dajo vojaštvo za kmetiška dela na razpolaganje, če to dopušča vojaška služba. Enako naročilo so dobila tudi etapna štacijska poveljstva in poveljstva železu, straž. Županstva naj se po potrebi obrnejo neposredno do omenjenih vojaških poveljstev. Morska bitka. V Vzhodnem morju blizu otoka Gotlanda (zahodno od pomorskih mest Vinclava in Libava, je bil boj med ruskimi oklopnicami in nemško ladjo »Albatros«. Štiri proti eni. Po dveurnem boju je morala »Albatros« zavoziti proti švedskemu otoku Got-landu, kjer je 100 m proč od mesta Ostergarn obtičala v pesku. Mrtvih in ranjenih je 48 nemških mornarjev. Živih je ostalo 190 mož posadke. — Švedski poslanik v Petrogradu je v imenu svoje vlade vložil ugovor proti Rusiji, ker so ruske ladje streljale v nevtralnih vodah švedskih. 500 letnico smrti krivovernega Jana Husa je praznovalo češko vseučilišče v Pragi s slavnostno sejo dne 6. julija. Tudi praški občinski svet je imel ob tej priliki sejo, pri kateri se je županu izročil v varstvo dogotovljen spomenik; odkrili ga bodo pozneje ob ugodnejšem času. Svoj čas se je bilo sklenilo, da bodo porabili 500 letnico za pročodrimsko agitacijo, pa je vojska posegla vmes. 23 vlakov z ranjenci je bilo naznanjenih v Milan po bitki pri Gorici. Italijanski listi tega niso smeli objaviti. Slava jim! Dalmatinskim vojakom namreč, ki tudi branijo našo domovino proti Italijanom. Pa ti vrli naši bratje 6i so res izborili vojščaki. Samo odlomek iz nekega pisma ponatisnemo v dokaz: » . . . Da, ti stoje na braniku! Oni čuvajo čast domovine. Taki zaslužijo vsakogar ljubezen in spoštovanje. Kljub vsemu trpljenju so vendar zadovoljni. Vidi se moč vere. »Ne daj Bog, da bi izgubil dušo, a telo naj bo!« take vzklike mnogokrat slišim. A znajo zaso-liti tudi šaljivo: »Pa da bi mi mogli še iti v pekel! Za nas vojake ni več pekla. Prestali smo ga v tej vojni.« Naš pesnik Dugonjič bi rekel o našem Dal-matincu: »Dober je Mate!« Tako govori v šali, a govori resnico.« Grmeli so vsi topovi. Tretja laška armada, ki je bila poražena, razpolaga na Krasu in ob Gorici s 514 lahkimi in 44 težkimi topovi. Pri zadnjem splošnem napadu so bruhali ogenj vsi ti topovi; kljub temu so naše hrabre čete Italijane krvavo odbile. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 43/i°/o brez kakega odbitka. Mi ure ofi B.Mnj lio tunine. Glej šnserat! Cerklje pri Kranju. Trdna gorenjska korenina Janez Hudobivnik, posestnik in voznik v Dvorjah, je poslal v vojsko sedem sinov. Da so pogumni vojaki, vidimo iz pisma, ki ga je dobil oče z bojišča za god: »Ljubi Bog naj Vas ohrani še dolgo vrsto let zdrave in vesele. Nikar ne obupajte, ako Vas Bog poizkuša, ko Vam je vzel sedem sinov na bojišče, da se vojskujejo za vero, dom, cesarja. Zaupam v Boga in Marijo, da nas bosta varovala in da se zopet enkrat vrnemo v domačo hišo.« Iz Škocijana pri Mokronogu. V nedeljo 27. junija smo po dvanajstih letih zopet enkrat imeli novo mašo; pel jo je č. g. Janko Mevželj iz Gabernika. — Na bojišču se tudi škocijanski fantje postavijo. Pred kakim mesecem je odšel na severno bojišče Valentin Skušek, kadet pri 17. peš-polku iz Jeperjeka. V svojem pismu boje tako popisuje: »Ravno en teden že zasledujemo Ruse. V začetku smo imeli vsak dan po par ur trajajoče praske. Zadnji čas so boji vedno hujši. 11. junija smo napravili napad na štirikrat močnejšega sovražnika. Moj vod je imel nasproti tudi strojno puško. Strašno je pokalo, ko smo poska-kali čez strelske jarke na prosto polje. Potem smo tekli v najhujšem ognju v presledkih dalje. Padel je tu eden, tam drugi. Ko smo bili še par sto korakov oddaljeni, so začeli na desnici Rusi z belimi zastavami marširati v dvoredih iz okopov. Edino na mojem levem krilu ni ponehal ogenj do zadnjega. Ko so Rusi videli, da se je vse vdalo, so tudi oni nasproti meni vstali iz zakopov. Nad sto mož in strojno puško sem dobil z vodom v roke. »Dovolj je, pane oficir,« so klicali ujetniki. Dokler so naši častniki streljali na nas, smo morali tudi mi na vas.« Iz Jeperjeka sc je že v prvih bojih v Galiciji odlikoval tudi Franc Šinkovec tako, da je dobil veliko srebrno hrabrostno svetinjo. Načelnik našega »Orla«, Martin Cvelbar, je menda edini iz naše župnije pri 17. pešpolku, ki je šel takoj v začetku vojske v ogenj in jc še sedaj čil in zdrav pri polku. Predsednik v. Orla« Nace Bani?*je pa pri kanonirjih tudi že od začetka vojske in še vedno zdrav; bil je na vseh ruskih bojiščih, kar so jih bile naše armade, sedaj je že drugič na Ruskem za bežečimi Rusi. Bil je v prvi bilki pri Lvovu, pri Limanovi, okusil je vso težo karpatskih bojev, pa je še vedno zdrav in skoro vsak teden piše domov svoji družini. Povest o šzguMjeneift denarjju. .•-pisal Ivan l i r it s t. (Dalje.) Vroč boj se je dobojeval tistega večera. Truplo je ležalo pri truplu in velike luže krvi so močile zemljo ter so motno svetlikale v večernih solnčnih žarkih. Lojze je klečal ob truplu po-ročnikovem nepremično in huda bolest mu je razjedala srce. Tovariš so ni motil, sovražna krogla ga je položila na II.:, šo tisti dan mu j;: vzela mlado življenje ... Drugi dan se je Lojze zbudil na trdi zemlji, ki mu je bila postelj, in prva njegova misel je bila. pri nesrečnem tovarišu poročniku. Pri tej misli se je spomnil tudi na denar, ki mu ga je bil ta izročil. Prijel se jc na levo stran, kamor ga je bil položil. A njegovi prsti niso dotipali ničesar, notranji žen je bil prazen. Denar je ponoči izginil. Vse iskanje je bilo zaman in tudi preiskava, ki se je pozneje vršila po njegovi ovadbi, ni mogla dognati v teh burnih časih ničesar. Žalosti in obupa polno jc bilo srce Lojzelovo. Vest sc jc oglasila in mu ni dala miru. Očitala mu je, da je premalo pazil na izročeni zaklad, da n' bil vreden tolike ljubezni prijateljeve, ker je še tistega dne lahkomiselno zapravil to, kar mu je naklonil prijatelj v namišljeni zavesti, da je s tem podprl pridnega in skrbnega rojaka. To m ,, hvaležnost! Lojze ni vedel, kaj de-, neklo ga v notranjščini vedno h ii in v tem obupu se ni nič bal, če-, /i bi ga zadela sovražna krogla. Stal cer v hudem ognju, a bilo je, kakor L-se ga bale krogle in kakor bi sedel n varnem pred svojo hišo v večernem hladu, ko je končal naporno dnevno d0l°Po končani vojni se je vrnil domov jljl in zdrav na telesu, a potrt na duši. II. Prijazen slovenski trg je Selo. Hiše se nc drže skupaj v dolgih vrstah in ne kažejo enoličnosti in z njo združene dolgočasnosti, pač pa diha iz vrtov, ki so med njimi, in iz zelenja okoli njih nekaj svežega in oživljajočega, kar celo pozimi ne izgine popolnoma. Zeleni liršlin, ovijajoč se po vrtnih zidovih in celo po hišah gori do podstrešij, posamezna lovorova drevesa po kotoh in v ozadju borov gozdiček, vse to razveseljuje oko tudi v onih mesecih, ko je narava zaspala, ko sta si priborila go-spodstvo burja in mraz. Prav tik župne cerkve ob glavni cesti je imel svojo hišo Lojze Zemljak. Sam je živel tam notri s svojo staro materjo, oče mu je umrl pred nekoliko meseci in brat je nedavno ponesrečil v nekem rudniku v Ameriki, kamor je bil odšel po zaslužku. Hiša je bila sicer brez dolga, a razen vrta in male njive ni pripadalo k njej nič drugega, tako da jo moral začeti Lojze misliti, česa naj so loti. da preživi sebe in mater in si ohrani hišo. Ko je bil zapustil šolo v mestu, se je učil trgovine pri najboljšem trgovcu v trgu, kjer je ostal, dokler ni šel v vojake. Kar si jc ta čas prihranil, so mu vzela vojaška leta in tako ni imel sedaj ničesar v rokah, da bi sam odprl majhno trgovino v lastni hiši, sedaj, ko je bil vojaščine prost in bi bil rad sam svoj gospod. Zato ga je še bolj bolelo, da mu je izginil tako hitro in nenadoma denar, ki mu ga je podaril poročnik oni usodni dan. Noč in dan mu je samo to blodilo po glavi, da ni mogel ne delati nc spati, in z vsakim dnem jc bilo žalostnejše njegovo srce. Koliko bi sc bilo lahko pripravilo s tristo goldinarji! Dovolj velika podlaga bi to bila njegovi sreči, njegovemu bodočemu blagostanju! Toda, da bi vsaj vedel, ali mu jc bil de-par ukraden ali ga je sam izgubil. Veliko lažje bi mu bilo, ako bi bil prepričan, da so mu ga ukradli, tako bi vsaj 'oliko krivde ne pripisoval samemu se-hi, kakor jo mora pripisovati sedaj, ko si lahko misli, da ga je izgubil po svoji brezbrižnosti in malomarnosti... (Dalje.) Slike in črtice z bojišč. Ko pokajo granate ,.. Telefonist Vid Frančič piše 1. julija svojemu stricu Slavku Kuncu na Dunaju Primorskega bojišča: »Ko Vam pišem, lete in žvižgajo italijanske granate preko naših glav. Sem namreč že od včeraj v rojni črti. Prav včeraj, ko se je zmračilo, so naši Lahe krvavo zavrnili. To je bil peklenski ropot. Sem pri telefonu globoko pod zemljo, da moram imeti luč; varen sem pred šrapneli, a ne pred granatami. Tu poleg mene na desno je en Novomeščan Gregorc, brat Albinov. Za Italijane imamo dobro postlano, a se omejujemo samo na defenzivo. Aero-plani redno krožijo nad nami. Danes je praznik, a mi o tem nič ne vemo. ker imamo dan za dnem isto vojaško življenje. Pisal sem domov po perilo, a pozabil za tisto sredstvo proti ušem, kar je zelo važno. Pozdravljam . ..« Samozavest naših vojakov. Matija Zorman z Brega pri-Preddvoru je bil prej častniški sluga. Od Božiča sem pa je pri gorski artiljeriji v Galiciji. Dne 15. junija piše med drugim svoji materi: »Sliši se, da vam Italijan polento ponuja in da jo hoče čez mejo nositi v našo lepo Avstrijo. Pa naj jo le prinese, mi jo bomo že premešali tako, da si bo zapomnil, kdaj jo je prinesel Avstrijcem pokušat. — Naznanjam Vam, da mi dobro premagujemo Rusa; vsak dan se mora zelo veliko nazaj pomakniti. Kadar jim naši top-ničarji pošljejo kako težjo granatno ali šrapnelno kroglo, namreč 30 in pol cm ali še kako večjo, takrat že Rusi oddaleč močno zdihujejo, kričijo strahu in bežijo; že v zraku namreč močno hrušči, da se ne čas že prej sliši, preden je tam. Rus je bil enkrat že daleč v Karpatih, ali sedaj ga pa tako ženemo nazaj v Rusijo, da je veselje. Ravno danes, ko smo pri neki veliki reki, nima časa niti mostu iskati. Vsak dan jih veliko tisoč polovimo. Tuintam zaplenimo tudi kake topove, strojne puške itd. Tudi jih dosti pobijemo. Tako mislim, da se bo kmalu slišalo, ko bodo rekli: Rus se je podal in bo vojsko plačal. In ko se enkrat to zasliši, potem pa pride polenta v delo. S tisto pa upam, da ne bo toliko dela; saj se polenta kmalu speče, ako je dobro premešana; mi jo pa imamo namen posebno dobro mešati. Vam se tega sovražnika ni treba bati; ako bi tudi prišel v naše kraje, ni potreba nikamor hoditi, ker jo bo moral v najkrajšem času nazaj ubrati, odkoder je prišel. No, pa upam, da se to ne bo zgodilo, da bi Lah hodil po naši lepi Kranjski; bo prej imel zadosti polomljene kosti. 6 proti 300. Janez Rogelj iz Nemške vasi pri Trebnjem je prideljen vojnim orožnikom na Primorskem. Tam nekje od Možence je pisal 2. julija svoji sestri: »Draga sestra! Lepo Te pozdravim in Tvojo družino. Naznanim Ti, da sem še zdrav in da so krogle vse preko mene brenčale. V toči svinčenk sem tudi jaz s svincem pozdravljal Italijane. Hvala Bogu, ki nas je obvaroval, ker tudi mi nanj ne pozabimo. _ . Nekoč sem šel na stražo; z menoj je šlo še 5 kranjskih mož. Kar se prikaže okoli 300 Italijanov, ki so takoj začeli z ognjem. Tudi mi nismo mirovali, Polen-tarji so se tako valili po snegu, da sem se moral smejati. Imeli so kakih 60 mrtvih in dosti ranjenih. Nas šest mandeljcev pa nobena krogla ni zadela. Zadrževali smo jih dve uri, dokler ni prišla pomoč. Kamor sem pomeril, tam se je zvrnil Italijan na sneg. Prvi dan sem jih gotovo 30 spravil na tla. Kaj pa sili na našo zemljo! Poprej si je pri nas iskal kruha, pa ga je tudi dobil; v zahvalo bi nas pa rad pomoril. Toda zmotil se je, zakaj še nas je dosti kranjskih Janezov, ki imamo pogumno srce. — Na binkoštni ponedeljek smo se začeli obde-lavati zjutraj ob 7. in smo držali kar 6 dni naprej; niti ponoči nismo mirovali. Naredili doslej nam še niso nič hudega; imamo srečo, hvala Bogu! — Bilo je tudi že zelo slabo vreme. Snega je deloma še po dva metra tu v hribih. Kjer so plazovi, ga je še do 40 m. Zmerom sem se rad tepel; zdaj je prilika za to, pa me ne bodo zaprli, če vse Lahe pobijem. Lepo pozdravim vse ...« Gospodarske vesti. Gospodarski in tržni preyled. Pri nas imamo torej žitni monopol. Nobeden ne bo smei prodati žita drugemu, kakor le od države postavljeni družbi. Zdaj se je tudi določilo, da se sme za ljudi ob težkem poljskem delu porabiti pol kilograma žita ali 400 gramov moke, kar je za kmečkega delavca zelo malo. — Naši možje so mislili, da bodo z žitnim monopolom na Oerrskem Določila se je tam najvišja cena za vsa žita, ki zdaj niso na prodaj, za turšico, ki je je na Ogrskem še jako veliko, pa ni najvišje cene. Tako sc je določila za pšenico, ki se bo prodala od 10. do 20. julija 40 do 41 K za J00 kilogramov; za september in ves poznejši čas 36 do 37 K. Za rž v mesecu juliju 31 do 32 K, za jesen 29 do 30 K; za ječmen 28 do 29 K, oves 28 K. Turška se pa sedaj prodaja po 70 do 80 K. Pri nas bo moral vsak kmet izpovedati, koliko žita je pridelal. Na Ogrskem bodo priznali le oni, ki bodo mlatili z motorji, vsi drugi so prosti. Pri nas kupuje vse žito od države ustanovljena družba, katera bo imela v vsaki deželi zato določeno družbo in ta svoje zastopnike. Tudi na Ogrskem so ustanovili družbo za nakup žita, ki pa ne bo sama kupovala, ampak sprejemala od raznih trgovcev, ki bodo od kmetov žito prevzeli. .-.'..VI kolik f.ivti ti.. ~ . sv o" i.-. \ voj. kako se boino živili? V naših . le i os žito tako lepo kaže, da se vi prav nič bati. Vendar bo treba :v mogoče poskrbeti za zadostni Sojto ajdo povsod, kjerkoli je Naj no ostane prav nobeden neizrabljen. Letos bo treba tudi so prav nič živil brez potrebe : .vi. Ko jo fižol v stročju. so ga .k1 po k ti h a in na kisu in olju Tako stročje zaleže trikrat kor dozoreli fižol, ki se zdaj ;■'-'" j.i. Torej malo fižola v u na mizo, dokler imamo solato [Mre. — Precej gre tudi mlečno se na irjavico. Ta pečena turšica r.\ otroke posebna slaščica, toda ."..-. - v .. .v izgubi. prodal večjo mv.o-•o 15 K 100 k!g. Bil jo vi zaradi podraži-nja kasen. Najvišje sodi-: i:'.." kov so :. r.-.• i : . - '. •■>'.! > - k k . hi bih p® kmetje kljub sedanji škodi po-r-: : . . v vi. če so \ivke načelo v -.s. vr i.-.;;- krr.«r.i;skih pridelkov, da se v. r.v t>l.-,"- v;:; no proizvajalnih sTr. šk:':. — P:- rv. M določili te yr»-irrs,-;.': ■> s:r. šk-- ra živino. ?it.\ mleko in vse drugo. Določila bi jih kmetijska družba ali dr~.sei bndad in vs.-.k bi jih moral plačali, ker bo drugače t:či- vrl r..i;v:š;;:r. s:.-;š;\:. Vl.v.;; so r:v v::-:a;.-li ro N v ! k'g žive težo. k: Iv.. k-: irkr.v. >'?.t»v. iv.: s; v.i.v;š;»- ne Kv.c : 1 t. i-: r m 1 o Odrska d OVC Jj] A. ■:f ;c r. i. .i l i vc.&ški ; i 1- r.. t.: i v a .—. -" • t r r v«;c i-vir.c po O ■v — »'-. 2 v- r' ' i i i iT v: jik; s..- . s. nv' V T .a :v. ; \ z. ; * ;»; TiK*. < ? t -. — . ._: t- z j, : - .:-k ; ril kr. "t1" • - ..' - 2 L r : ; > V V.-f ' : .1;? ~t - • : s«. v* T1." t'- ^ - ^-L« s-. -1. .J1." V - , skih razmerah in splošni draginji no izplača več roditi. Otrobi so bilo poprej po 10 K 100 klg, zdaj so čez 40 K. Ko ta torej določili splošno nizko cono, bi odžagali deblo, na katerem sloni našo gospodarstvo. Na Nemškem imajo tudi najvišje cent za žito, ki so precej nizke. Pokvaril se je v zadnjem času vagon pšenice. To pokvarjeno žito so prodali 100 kg za 60 mark, ko ima zdrava pšenica skoro polovico nižje cone. Ječmen za krmo se plačuje 64 mark, zdaj našega denarja skoro 80 K, najboljši ječmen za moko polovico ceneje. Torej mora kmet svojo dobro žito najprej pokvariti, če ga hoče najviše prodati. Če ga dobijo, bo seveda kaznovan. Na svetu žita še ne manjka. Zelo veliko je žita v Romuniji. Vlada jo poprej izvoz nalašč ovirala; zdaj je preveč žita doma ostalo. V kratkem bo začela teči tudi dvotirna železnica v Černovice. Gotovo bo po tej poti veliko žita k nam prišlo. Na Romunskem se mora dobro inazati, čo hoče kdo žito dobiti. Severna Amerika pošlje na teden 12.000 vagonov pšenice in 200.000 vreč moke. Zadnji teden junija jo bilo na poti v Kvropo po morju 136.400 vagonov samo pšenice. Na Nemškem jo prišla na trg tudi argentinska turška. Kakor | so tekli jo bilo to ?taro blago še od i ; rejšnjega lota. Kdor verjame, naj verjame. Nam se zdi bolj verjetno, da je i ta koruza lansko jesen v Ameriki rast- | la in prišla potem na Holandsko in od j tam na Nemško. — Na zasedenih ru- j skih krajih so nemški vojaki povsod žiro nasejaiL Žitni nasadi so še veliko večji kakor so bili druga leta v teh j krajih. Bila je tam prav huda suša. i toda zdaj je boljše, odkar je dež na- ; V.iOČ"'. V bližnjem Času nam je pričako- ; vali podraienja jajc. Naša vlada se je z nemško dogovorila, da smejo Nemci | pri nas na mesec 150 vagonov jajc nakupiti. V en vagon gre navadno 150.000 ! jajc. torej za 150 vagonov na mesec !>o ilo 225 milijona komadov jajc. Prod ! vojsko se je res veliko jajc iz Avstrijo i v Nemčijo izvažalo. Večina je prišla iz i Ogrske in iz Galicije. Zdaj so gotovo t Rusi mnogo kokoši v Galiciji oskubili, da ae bo ta množina prav težko dobila. Pričakovati je torej višjih cen. Nemci mislijo te vagone jajc le za večja mesta porabitL Trgi in mala mesta naj le sama sase skrbe. Gospodinje, ki rabijo jajca v gospodarstvu, naj si jih naglo I preskrbijo, če jih nimajo radosti doma. ! Ohranijo so najboljše v tekočini: \Vas- j seivns. 1.0 jih ni v Ljubljani mnogo do- I ."•'•'•• švedo na doMo ali natočo ka-•. v.-. rv.anou. Zdaj ie šo čas. Petrolej i sc Iv rolo pocenil. Odkar so naši osvo-P Borislav, ki ima v okolici največ pe- •V.- v l.vropi. dobro naclo vso pri--V,";- - vi »^rat. V svodi juliia so ' .. na dan ra 150 vagonov po-.5. voiu jo ?o Ida i pivce i padli ' :o le. da bi karto! predoko cc ' c dr:al. \ \ \ Oddaja iz vojaSkih konjskih bolnic ij, ločenih konj, ki niso za vojaške namene več porahni je za Kranjsko od c. kr. kmetijskega ministrstva izročena c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani. Od meseca decembra 1. 1. doslej jo kmetijska družba do-bila in oddala 64 takih konj. torej sil-no pičlo število; v bližnji bodočnosti se je nadejati le še serntertja kakega konja, kajti tisti konji, ki niso kmalu ozdravljivi, se odslej naprej na mestu pokončajo, oziroma zakoljejo in se meso porabi za vojne ujetnike, če so taki izločeni konji na razpolago, jih dobe le kmetovalci, ki so morali svoje konje za vojne namene oddati in med tomi tisti, ki so najbolj potrebni, t. j. taki revni posestniki, ki nikakor ne mor- > kupili drugega konja po današnji visoki ceni. Premožni posestniki naj t..rej ne delajo ovir z nepotrebnimi pr -niami revnim prosilcem. Načelo kn>. ijske družbe je po možnosti enak .merno ustreči prosilcem po celi doželj jn je sedaj še nad 300 občin v dož-li. ki še niso prejele nobenega fakeg ; k nia in se sploh ni nadejati, da so r > mopla vsaka občina vpoštevati. Pr • posameznih občin kar za 6 do 1" 1. uj se sploh ne rešijo, ampak kadar prilika. le prošnje posameznih kmetovalcev, ki se izkažejo, da so vso konje 0d< dali it. so t ko revni, da druge.-.- konja nc morejo kupiti. Sedaj leži pri kmetijski družbi nad tisoč prošenj, od katerih bodo morda le nekatere ug. . i no rešene. Kjer jo v kako občino že prišel kak tak konj. so drugi ne l«> več oddal. Kmetijska družba nujno prosi, naj nepotrebne prošnje izosiale. zlasti naj osebno nihče ne hodi okolu družbenih zastopnikov, ki nimajo časa vsakemu posebej razlagati, kako zadeva stoji. Za naše gospodinje. vr^je s krompirjem. p2r ve' ih surovih krompirjev obeli, zriblii. zalii z vodo in iztisni čez eno uro. Na krožnik krompirja računi 6 iajcc. 2 žlici moke, potrebno sol in 6 žlic kisle smetane, stepi vse vkup, da bo šesto kakor kaša. prirr.e?a: raziJ-pone beljake in vtij na tenko r..; razbeljeno mast. Peci počasi, da se prepeče krompir. Kuram škoduje stara koraz3 r -ebno, če *e p*esniva. Tako koruzo ie treba skuhat! s strokom česna Od stare koruze se z a bas c kokoš tako. da lahko p i'"ie, če ii ne |Wm|ii, da tre koruta iz golše. Vlij kokoši mio olia in dai ii stroček česna, Nekatere gospcdir.-c poaiagaio kekaši. da i:p: arne golšo navzgor ir. ii daio potem malo črne kave Kokoši dobe tudi davico, ni šc prav dognano odkod. Nekateri svetujejo d.mti taki kokoš: ved in ii ovit' v:.-.t s krpo. namočeno \ arr.iko. drugi h vanjo dim terpontinove smole in lanom olje-' Opstico rasbeU, doni nanio smole in drži kokoši pod nosnice V pitno vodo ji Prl" davni M k-o lanenega olia in kani večkrat malo olia \ ^r!o Pri vsaki nalezljivi bole: ni jo t roki osnahti in p-beliti kurniK; ločili obolelo livad od zdrave in naznaniti bole;en mi iupanstvu. Hrenova omaka. 1. Skodelo sladke netane, pol lega vinskega kisa, malo soli • sladkorja zmešaj vkup in primešaj to-!L riba nega hrena, da bo precej gosto. 2 Zriblji 3 kisla jabolka, primeša) pm 7\;c0 sladkorja, pol kupice belega vina, i iko kisa in hrena toliko, da bo gostljato, nokrij posodo, da ne izdiši hren Priprav-n hren ne sme stati. - 3. Zriblji toliko hrena kolikor kruha, zarumeni znbani kruh maslu, deni za polovico kruha sladkorji ko se je zarmenil, stresi hren v posodo, oreperi in zalij z juho. _ Porabite kosti! Dosti naših gospodinj meče kosti kar v smeti, na kmetih se va-jajo no dvoriščih in ob potih, ko jih je oglodal pes. To ni nikakor znak dobre gospodinje. Kost je važno krmilo za 'kuretino n važno gnojilo za njive pa tudi zdravilo za mešanega človeka. V mestih nabirajo kosti za tovarne, ki izdelujejo kostno moko in kostni zdrob. Češki deželni odbor opu-zarja, da pridejo le kosti iz mesnic v tovarne, da ostane samo v Pragi okoli 300 vagonov kosti v smeteh in da se izgubi na Češkem letno 1200 vagonov kosti brez vsake koristi, po drugih avstrijskih krono-vinah pa okoli 5000 vagonov. — To je velika škoda, ki nastane po nevednosti in lahkomišljenosti. Zdaj bo čim dalje manj kosti, ke> primanjkuje živine, torej je treba paziti na vsako koščico. Ali jih spravljati za tovarne, ali jih porabiti doma. Zdrobljena kost je perutnini priljubljena piča, ki stori, da je živalica močnih kosti. Žgana zdrobljena 'kost se porabi za gnoj in zdravilo. Zdravstvo. Kivavenje ran so hitro ustavi, čc namočiš čisto vato v vročo vodo in na-vožeš. liano sc ne dotikaj z umazanimi prsti, da sc nc zastrupi, posebno nevarno je, če pride kaj prsti v rano, kar povzroči mrtvični krč, ki umori toliko ranjencev. V vsaki hiši bi morali imeti vato iz lekarne in nekaj obvez za silo. Vse, kar pride v dotiko z rano, mora biti izkuhano in skrajno čisto. Nevarno jc mazanje z različnimi mazili. Bobra jc izpiranje z žganjem ali z ar-niko, navadno se kane 100 kapelj arni-ke na liter vode. Dobro žganje jo izvrsten obkladek, ki zabrani vnetje ran in kosti in hladi bolečine, prisad. Za cevko (furunkel) in šenj, notranje vnetje, dovaj obkladke žganja ali dobrega špirita. špiritni obkladki sc priporočajo tudi za ožuljene konje. Smolni obliž ali slašter je silno staro zdravilo. Zakaj ne danes? Ce jc izvlekla smola prejšnja stoletja bodeč, mrzlico, zobobol, udnico in drugo, zakaj si ne bi pomagali šc zdaj z njo?! * Trstu prodajajo obliž, ki ga naprav-Ijajo že več kot sto let na Laškem. V obližu jc smrekova smola. Obliž iz smole je jako priprosto in ccno zdravi-Namaže se z razbeljenim nožem na Platno, segreje in prilepi na kraj, kjer "oli, za bolečine v glavi pod zatilnik a'i niže med pleča ali na nadlahtje, Podplate. Obliž se drži po dan, dva ali Vcl. Kadar odpade, sc je treba umiti. Koruzna moka brez grenčine. Dunajski kemik A. Marbaeh jiiše o grenkobi, ki se pojavi v koruzni moki, sledeče: Številno tožbe, da sc koruzna moka ne drži, da je kruh, ki mu je primešana koruzna moka, grenak, bi ponehale, ako bi koruzi, preden se da v mlin, odluščile klice. V teh klicah se namreč nahaja neka maščoba, ki povzroča neprijetno grenčino, ako moka dalj časa leži. Ako bi se klice odstranile, se koruzna moka prav tako dobro ohrani in drži, kakor vsaka pše-nična moka; izgubi tudi oni posebni okus, ki vsakemu ne prija. Iz 100 kg koruze se nabere okrog 8 kp klic; te pa porabljajo za napravo koruznega olja, ki ga potrebujejo na primer v tovarnah za milo in za druge tehnične namene. Sto kilogramov koruze vsebuje polčetrti odstotek olja. J. K. v L. 25. — Seznam izgub za mescc november in december sc nc more več naročiti. — Poprašajte zanj pri županstvu ali pa v župnišču. Fr. C., G. K. — Po isti poti. kakor ste jih oddali, jih zahtevajte tudi nazaj, namreč polom županstva, J. S. v L. — Je res čudno, da v tem oziru gosposkih žensk nobena reč ne zmodri. Moda pa moda, — to je pri nekaterih edina politika, edina skrb, edini predmet govorjenja. Pa, če bi bila moda vsaj dostojna! Ne zmodri jih ne lakota, nc vojska, nc beda, ne pogled na siromake-ranjenec. Otroke v nekaterih družinah že tako oblačijo, da je naravnost nedostojno. Kaj bi se storilo? — Kaj, čc bi skušali organizirati pošteno ženslvo, da se takim grdim razvadam upre, da bojkotira osebe, ki same sebi jemljejo čast z neokusno in pohujšljivo obleko! Tedenska prafika. 16. julija. Škapuiirska Mali božja na gori Kamel. Njeno češčenje izvira od bi. Simona Stoka in izza križarskih vojsk, ko so se v Palestini na gori Karmel nastanili redovniki, iz katerih sc je pozneje razvil red karmeličanov. Red ima tudi ženski oddelek karmeličank, ki spada med najstrožje ženske rodove. Bratovščina sv. škapulirja za navadne ljudi jc, hvala Bogu, tudi med vernimi Slovenci dokaj razširjena, saj jc Marija obljubila bi. Simonu Stoku, da tisti, ki nosi to »njeno obleko« in pošteno živi, nc ostane dalj časa v vicah kakor do prihodnje sobote po svoji smrti. Soince v. 4 u. 17 m. — z. 7. u. 54 m. Luna v. 8. u. 36 m. — z. 9. u. 41 m. 17. julija. 1. Sv. Aleš (Aleksij) spozn.-, sin premožnih staršev, (Njegov oče Evfemijan je bil senator ali občinski svetovalec v Rimu), Živel je nepoznan kot berač pod stopnicami v domači hiši; vzlic temu pa je še navadno razdelil med uboge, kar si jc pri-beračil. 2. Sv. Generoz, mučenec. 3. Sv. Leon IV., papež, umrl leta 855. 4. Sv. Evodin. 5. Sv. Simloroza in njeni sinovi: Nemezij, Primiliv, Krescencij, Justin, Staktet in Evgen, mučeni v Rimu ob času cesarja Hadrijana. 6. Sv. Marcelina, sestra sv. Ambrozija v Milanu, umrla leta 399. Solncc v. 4. u. 17 m. — z. 7. u. 54 m. Luna v. 8. u. 36 m. — z. 9. u. 41 m. 18. julija. J. Sv. Kamil Lelij (iz grškega, pomeni; darovalec) je ustanovil red »Očetov srečne smrti«. Njegovi menihi so morali streči zapuščenim in bolnikom. Umrl je leta 1614. 2. Sv. Friderik (Miroslav). 3. Sv. Arnold, spozn. 4. Sv. Matern, škof. 5. Sv. Filaster, Škot v Breščiji. 6. Sv. Arnuli, škof v Metih. 7. Sveta Marina na Španskem. Soince v. 4. u. 19 m. — z. 7. u. 52 m. Luna v. 11. u. 5 m. — z. 10. u. 13 m. 19. julija. 1. Sv. Vincencij Pavljanski (latinska beseda, pomeni; zmagujoč, Zmagoslav), Bil jc iskren prijatelj sv. Frančiška Šaleškega. Slovi zavoljo svoje pohlcvnosti, modrosti in usmiljenosti. Ustanovil je misijonsko družbo ali red lazaristov, ki ima svojo redovno hišo pri nas n. pr. v Ljubljani, pri Sv. Jožefu pri Celju in pri Sv. Jožefu v Mariboru. Ustanovil je tudi sestre usmiljenke, imenovane »Sestre obiskanja Device Marije«. Sv. Vincencij je sploh ustanovil veliko sirotiščnic, bolnišnic in več enakih dobrodelnih zavodov. Umrl jc leta 1660,, star 85 let, od vseh spoštovan in od vseh objokovan. V večjih mestih imajo sedaj usmiljeni premožnejši kristjani društva sv. Vincencija, takoimenovane konference, ki izdatno in uspešno skrbe za resnično potrebne in uboge. 2. Sv. Simah, papež. 3. Sv. Arzen. 4. Sv. Makrina, sestra sv. Bazilija. Soince v. 4. u. 20 m. — z. 7. u. 51 m. Luna v. 12. u. 23 m. — z. 10. u. 33 m. 20. julija. 1. Sv. Elija (hebrejska beseda, pomeni: Bog je gospod), prerok, deželni zaščitnik na Hrvaškem. 2. Sv. Hijcronim Emil/jan, spozn., rojen leta 1481. Skrbel je za olajšanic revščine, posebno v Benetkah, v Bergamu, v Rimu in po drugod. S pomočjo dobrodclccv je ustanovil več bolnišnic in zavetišč za osirotele otroke; za nj!h oskrbo je ustanovil takoimenovano kongregacijo Somaskov. 3. Sv. Jožef, imenovan Pravični, eden izmed 70 učencev Gospodovih. 4. Sv. Vulmar, puščavnilc v Holandiji. 5. Sv. Cuslav, spoznavalcc, 6. Sv. Severa, opatica, Soince v. 4. u. 21 m. — z. 7. u. 50 m. Luna v. 1. u. 45 m. — z. 10. u. 56 m. 21. julija. 1. Sv. Daniel (Danilo), prerok. 2. Devetnajst mučencev v Gorkumu, ki so bili leta 1572. ujeti v puntu od kalvinističnih vojakov na Flanderskem in umorjeni. Po drugih krajih se časti njih spomin 9. julija. 3. Sv. Liborij. 4. Sv. Viktor in trije tovariši, mučeni v fran* coskem mestu Marscjlu. 5. Sv. Argobasi, škof v Strasburgu. 6. Sv. Klavdij. 7. Sv. Zotik. 8. Sv. Praksede., devica, mučena v Rimu v drugem stoletju. Soince v. 4. u. 22 m. — z 7. u. 49 m. Luna v. 3. u. 9 m. — z. 11. u. 29 m. 22. julija. 1. Sv, Marija Magdalena, spokornica, sestra Lazarja in Marte, Pravzaprav sc je imenovala samo Marija, pridevek »Magdalena« jc dobila bržkone po svojem rojstnem kraju, trgu onkraj Galilejskega inorja. Sveto pismo jo imenuje grešnico, a za to se je ostro pokorila. S spokornimi solzami je umivala Zveličarjeve noge in s svojimi lasmi jih je brisala, poljubovala in mazilila z dragim mazilom. Magdalena je tudi stala pod križem, ko je Jezus umiral za zveličanje človeškega rodu, zato pa jc zadobila od njega ne samo odpuščenje grehov, marveč tudi posebno milost, da se ji jc Kristus po svojem veličastnem vstajenju najprej prikazal. Nekateri mislijo, da je umrla v puščavi na Francoskem. Sv. Mo-dest, carigrajski škof v VII. stoletju po Kristusu, pa poroča, da je živela v Efezu, kjer jc dosegla tudi mučeniško krono. 2. Sv. Tcofil, mučencc. Soince v. 4. u. 23 m. Luna v. 4. u, 32 m. 7. u. 48 m. Najnovejše z bojišč. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 12. julija. Uradno poročajo: Na primorski bojni črti so poizkusili Italijani zopet nekaj napadov, ki so bili, kakor vedno, odbiti, tako pri Vermiljanu, Redipulji in na vec toč kah južno od vrha Krna. Na koroškem obmejnem ozemlju trajajo boji s topovi dalje . Tudi proti našim postojankam na obmejnem gorovju severovzhodno od sedla Sreuzberg in proti posameznim tirolskim utrdbam je naperjen sovražni artiljerijski ogenj. Novi napadi sovražnika na C o! di Lano so se izjalovili kakor vsi prejšnji. Dunaj, 12. julija. Uradno razglašajo: Zadnji čas razvijajo Črnogorci ob herce-govinski meji živahnejše, a popolnoma brezuspešno delovanje. Približno dva črnogorska bataljona sta nedavno po daljšem obstreljevanju s težko artiljerijo zopet napadla naše obmejne postojanke vzhodno od Avtovca. Bila sta odbita. Nek naš letalec je istočasno zelo uspešno metal bombe v nek črnogorski tabor. Bolj južno od tam je vdrl nek sovražni bataljon čez mejo^ Tudi ta je bil s protinapadom vržen na črnogorsko ozemlje. Vzhodno od Trebinja je sovražnik po neuspehih minulega tedna zaman poskušal, da bi z ognjem težke arti-ljerije dosegel kak uspeh. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. To in ono. Zastavica, ki smo jo bili daji v 26. številki Domoljuba . je povzročila našim zvestim čitateljem precej premišljevanja, uredništvu pa nič težav, ker jo je en sam pravilno rešil in torej ne bo treba žrebanja za nagrado. Pogodil jo je dijak Jakob Mlinar, Stara vas pri Žireh, in sicer tako-le: »Pošten kmet na Notranjskem ima 25 kokoši za tri mesece. Eno rabi tri dni. Da sem jih naračunal 25, se izgovarjam na njegovo poštenost, torej ob petkih in zapovedanih postnih dneh ne bo jedel mesa.« Tako je pravilno. V onem času, ki ga je bil določil (91 dni) je vseh postnih dni 16, ostane torej 75 dni, ob katerih je dovoljeno mesne jedi uživati. Skrben izvošček. Nervozna gospa: Č.ujte vi voznik, previdno vozite po tlaku! Ne pozabite hišne številke. Ogibajte se vestno vseh avtomobilov!« —■ iVbznik: »V katero bolnišnico pa naj zapeljem, če bi se vam kaj pripetilo?« Kakor ti meni, tako jaz tebi. A.: »Ali veste, gospa Mokar, zakaj dobi naše mesto vodovod?« — Gospa: »I, zato, da bomo imeli pitno in zdravo vodo.« — A: »O ne. Samo zato. da ženske pri vodnjaku ne bodo klepetale.« — Gospa: »No. veste kaj? Potem bo pa treba tudi pivovod napeljati, da možje ne boste tako dolgo posedali no čo-stilnicah in pivnicah.« Brezobziren. Dva delavca se pomenkujeta o današnjem rodu. »Ja«, pravi prvi, »mi smo pač bolj modri kot so bili naši očetje; in ti so bili zopet mourejši od njih očetov.« 'lrclji, Ki je poslušal ta pogovor, pristavi: »Kako je bil šele neumen tvoj stari oče!« Ni čuda. A.: »Ti, ali sc ti ne zdi čudno, da Štefan zadnje čase tako slabo sliši?« — B.: »Ali ne veš, da jc čez ušesa v dolgovih.« Ta bo prava. »Zakaj ste pa tako zamišljeni?« vpraša on. — »Saj nisem zamišljena,« de ona. — »Saj vendar že 20 minut niste izpregovorili nobene besede.« _ »ja, saj tudi nisem imela ničesar povedati.« — »Ali nikdar ničesar ne govorite, če nimate ničesar govoriti?« — »Res.« — »Ali hočete biti moja žena ?« Na železnici. Posvetnjak se približa romanci, pa jo hoče dražiti z vprašanjem: »No, dobra ženica! Ste bili tudi vi v Lurdu?« — »Da, bila sem.« — »Ali sc vam je prikazala Mati božja?« — »O :la, gospod! Pa ne samo Mati božja, ampak vsa sveta družina iz betleliem-skega lilevca. Manjkalo je samo osla; ta se mi je pa zdaj-le pokazal.« — Vsi so se smejali, gospod se je pa umaknil v drug voz. Zapuščina naših staršev, dedov in pradedovje zdraviloznanstvo zelišč, ki nas uči, da najdemo v zeliščili zdravilne leke skoro zoper vse bolezni. Iz najdrasbeenojših teh rastlin je tudi Fellerjev tluid z zn. „Elza-fluid*, ki tako dobro učinkuje, razkraja in lajša bolečine pri tiščanju v prsih, kratki sapi, bodenju v prsih bolečinah v prsih in prehlajenju. To domače zdravilo je jako uspešno tudi pri revmatičnih in ne-vralgičnih bolečinah, in stane 12 steklenic samo 6 kron poštnine prosto, zato naj bi vsak naročil to sredstvo, še ko je zdrav. Edino pristen se naroča ..Elza-Iluid" samo pri lekarnarju E.V.Eeller, Stubica, Klzatrg št. 16 (Hrvatska"). Istotam se naročajo tudi staropreizkušene, lagodno, toda točno učinkujoče odvajalne krogljice z zn. ..Elza-krogljice", 6 škatljic stane poštnine prosto samo 4 krone 40 vin. maoser .... LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 7. julija: 29, 57, 27, 42, 11. Brno, 7. julija: 53, 56, 62, 90, 40. Line, 10. julija: 55, 80, 39, 49, 86. Kie jc kmetovalec? tiiko sc sliši mnogokrat popraSevati ljudi, kateri pač imajo uro v žepu ali na steni! ampak svoji lastni uri ne verjamejo, ker je le slaba, netočno, vedno stoječa bazar ura. Kdor nasprotno ima Suttnerjevo uro. vc vedno natanko, kako pozno je. E I Št. 000 Žepna ura z radijem, ki se ponoči navija...... ,. 410 Nikel.-anker-lloskopf ura „ 705 Hoskopf ura, kolesje v kamnih tekoče....... „ 719 Srebrna rem. ura .... „ 720 Srebrna cilinder rem. ura „1450 Bela kovinasta verižica . . nikelnasta....... „ 916 Srebrna verižica..... , 89 Double zlata verižica. . . Velika izbira ur za gospode in dame. rižice. prstane, broške, obeske, zapestnice, zavratne verižice, uhane, blago v zlatu in srebru, namizna orodja, daljnoglede itd. v velikem ilustrovanem ceniku z mnogimi podobami katerega zahtevajte zastonj in poštnine prostega. Razpošilja se po povzetju ali pa če se denar vnaprej pošlje. Neugajajoče zamenjam. Vse ure so natančno preizkušene. Lastna tovarna nr v Švici K 8-40 410 5-90 7-80 9-70 2-80 1-— .{■20 5-90 vc- 1203 Nima nobene podružnice. p. a. iti. M immt.Hžt. in iaasi. zarira^lniec sprejema zavarovanja na dožive je In smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna !n jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. 1'deležba na dividemlah pri živi enski zavarov. \ že po prvem letu. Stanje zavarovanj koncem 1913 K 170,217 140CC Stanje par. fondov koncem 1913 K 43.424 4P6'1« V letu 1913 se je izplačalo zavarovancem na dividendah „ čistega dobička . . K 432.232 66 Kdor namerava življenjsko zavarovanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. Prospekt; zas onj in poštnine prosto-Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugod-nejšimi pogoji Želodčna tinktura 'lekarnarja PICCOLhja v Ljubljani tepta le\o4ec.vospe£u\» s>\asJ ta ^retao to o4prtje\«\«sa, RAZPOŠILJA PO POVZETJU t steklenica 20 ulnarjeu. Naročila po povzetji. Zaradi prekinjenega uvoza in radi sn^lfn.'2™2" prodani ostankov različnega pristnolmrvncga blaga, kakor kanafasa, cefira, tlilena za obleke, modre-tiska. krizeta, predpasnikov, belp tkanine itd. Ostanki so 3—15 m dolgi. — Pošiljam zavitek vsebujofi 30—40 metrov za ceno K 14*50 proti povzetju in pri naročilu 2 zabojev poštnine prosto. ATVrOP* MAR8IK thalntca p'atna, Olešnice pri Nov. mestu na Metuji. j 5 vinarjev stane dopisnica, potom katere izvolite zahtevati moj glavni cenik s 4000 slikami, obsegajoč bogato izbero pripravnih predmetov za vsakdanjo rabo in darila; cenik sc pošlje vsakomur znslonj in poštnine prosto. Prva tovarna ar JAN KONRAD, o. Ia kr. dvorni založnik, Briiz it. 782 (Češko). 1'rislne nikeln. žepne uro po 4'20 K, 5-— K. V srebru «'40 K, 9 50 K. Nikeln. budilka 2 90 K, ure s kukavico 7-85 K, ure z nihnlom !)•— K. Pošilja se po povzetju. - Neugajajoče se za-571! menja ali denar nazaj. Prodatolnice razvidne po letakih. Iz, iun. družba z. o. j. Ausslg n. L. Edini slovenski zavod brez tujega kapitala joi mo VZfldEJVIflfl ZflVR^OVniifllCfl proti požarnim škodam in poškodbi eerkvenih zvonov lijubljana, Dunajska eesta 17, lijubljana. Zavarovanja sprojoma proti požarnim Škodam: I. raznovrstno Izdelano stavbo, kakor tudi stavbo mod i asom zgradbo, 2. vso premično blago, mobilijo, poljsko orodje, strojo, živino, zvonov« in enako, 3. vso poljsko pri-dolko, žita in krmo, i. zvonovo proti prolomu, 6. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in drugo kombinacijo in proti nozgodam, vsakovrstna podjotja, obrti liakor tudi posamezno osobe za deželno nižjoavstrijsko zavarovalnico, od katero ima tudi dožolnl odbor krnnjski podružnico. Varnostni zaklad ln udnine, ki so znnšalo 1. 1012 K 873.SSC-17, so poskočilo koncem 1. 1913 na K 735.147-17, Tedaj, čimvočjo zanimanjo za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastol zaklad. Ponudbe in pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjeniitvo v Celju ln na Froseku, kakor tudi po vseh far ah nastavljeni poverjeniki. Ceno primerno, hitra cenitov in takojšnjo izplačilo. Z krojaška pomočnika za veCinoma kmečko delo, sprejme takoj Peter Zupan, krojač, Cerklje 58 pri Kranju. G.kr. 1334 3 išče enega ali dva kovaška pomočnika vojaščine prosta. Vstop takoj. Plača po dogovoru. vsake vrste in množine kakor tudi SUHE GOBE kapi Franc Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta št 38, nasproti mitnice. 1299 3 !! Agitirajte za »Domoljuba"!! Ustanovljeno leta 1893. Ustanovljeno leta 1893. registrovana zadruga z omejenim jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Renlni davek plačujo iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši- 5 Ijanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 >/2, 15 ali 22 >/2 let, pa tndi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila i roti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Drnštveno lastno premoženje znaša čez 600.000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentnjejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K. Načelstvo: Predsednik: Andrej Kalnn, prelat in stolni kanonik v Ljubljani. I. p od pro d s odn ik: n. podpredsedniki Ivan Su&nlk, stolni kanonik v Ljubljani. Karol FoUak ml., tovarnar v Ljubljani. Člani: Fran Borštnik, o. kr. profosor v p. v Ljubljani: Ignacij Zaplotnlk, katohot v Ljubljani; Ivan Doleno, o. kr. profesor v Ljubljani; dl-. Jožef Gruden, stolni kanonik v Ljubljani: Anton Koblar, dekan v Kranju; dr. Jakob MohoriS, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr.Fran Fapež, odvetnik v Ljubljani; B.Hemeo, ravnatolj trg. šolo v Ljubljani: Anton Sušnik, o. kr. gimn. profesor v Ljubljani; dr. Viljem 8ohweltzer, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš USenidnlk, prol. bogoslovja v Ljubljani; FranVerblo, c. kr. gimn. prof. v Ljubljani. Nadzorstvo: Prodsednik : Anton Kržifi, o. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. — člani: Anton Cade£, katohot v Lin-bljani; J.van Mlakar, prolosor v Ljubljani; K. Gruber, o. kr, fin. rač. oflci.jal v Ljubljani; Avgnstln Zaje, o. Kr. rač. rovident in posostnik v Ljubljani. V Priporočamo dolinsko Ravino primes v fiorisf oBmejnim Slovencem/ Kava 50 °'0 ceneje! Ameriška stedllna kava, lepo dišeča, izdatna in štedijiva. 5 kt? vreča za poskusil j o Kil'- pošt. prosto po povzetju. Pol kilograma prvovrstnega finega čaja /a K 2*20 i osljo A. Schapira flt. 473, izvoz kavo m čaja, GALANTA. Kuverte s firmo, ■ ■ pisma, - - - račune itd - izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška : : tiskarna : v Ljubljani. Suhe gobe, rdečo deteljo, motovileč, travno seme, fižol in drugo 1344 5 kupujeta S10V10 fR aV IJ1« 8 iATVIC 1 Marijin trg 2 LJUBLJANA Marijin trg 2 Najboljša kosa 100 litrov zdrave domače nii se dobi samo pri prvi gorenjski razpošiljalnici Ivan Savnik Kranj št. 151 (Gorenj.) Gorenjska kosa 05, 70, 75, 80 cm 0V2, 7 ».j, H pesti stane samo kron 2-—, -J--M, l' 40, 200 za katero se garantira. Kdor naroči deset kosov skupaj, se mu pošlje poštnine prosto! Zahtevajte krasni, ilustrovani cenik zastonj 1 osvežujoče, .lobre in iejo «»„.,•,. si ,.. ' vsak sum priredi r. malimi MroSki v Ioni 80 »novi za ananas, Jabol6nlk Ji1' \f/ nafline, mallnovec, poprova me',a -u fliseča šKatolec, pomerančnlk, vlitnjevec. Ta pijača se vživa hladna, pozimi pa vroča lnc sio , ma in žganja. Skaziti se ne mor.. ■/. natančnim nnvodilom slin..-jo k 4.(1« lranko po povzetju. .V. 5 taki h 4-50 l>orcij a0. .lam eno povrhu. Za gospodarstva, tovarne, .I,.lavnico itd iiepr.-.enl|ive vrednosti, ker delavce ta pijaeu o„voži in ne upi jam. vsled česar ne zgabe nič na svoji delazuiožnoitj, Jan Grolich, drogertja ,Pri angelu', Brno 641, Morava- ____i:ir,i IU m................................................................................... | Toplo priporočamo vsem rodbinam I 1 krasne ostanke blaga I = za obleke, suknje, bluze, srajce itd. i Novih lepili vzorcev f I 5 kt] zavoj K 15 ■ —, lepša vrsta zavoj j | K 20'—, najlepša vrsta zavoj K 25'— j I lranko po povzetju pošilja: Ia. OelineH, L čsšHa thalrtica vDimrafnoveiMoravall | Zelo toplo priporočeno. Kdor poskusi, kupi vnovič, I 3 Obleče se labko cela rodbina! JJ|| I Jr.:s:.....;.ii:r:ii:!ini!!'!! ržavni poslanca Tiskala Katoliška tiskarna.