24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V ОШЈи ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
^OL. ХХХП. — LETO ХХХП.
EQUALITY
ISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MAY 12, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 94
Truman pravi, da ^ odločno zahteval ; preklic Т-Н zakona
l' Delavski voditelji pa I Se medlem umikajo in I bi sprejeli "kompromis"
WASHINGTON, 11. maja. — i .	Truman je danes od-
I jočno zagotovil, da ni za noben kompromis glede novega delav-skega zakona, toda nekateri de-1-'. ^^ski voditelji so se nepričako-^апо umaknili in so sedaj pri-' Pravljeni na kompromis. I Predsednik AFL William ^reen je že pristal na večji del i kompromisnih določb v novi ? Pfedlogi predsednika poslanske ' zbornice Sam Raybuma, ki bi ^hranile celo nekatere dele iz ; ^aft-Hartleyevega zakona. Ne-- «aj ur pozneje je tudi CIO, če-Prav ne soglaša z Greenom, da-^ vedeti, da je pripravljena na ^đstopke republikancem in demokratom z juga.
. Toda predsednik je odločno Rjavil, da neče nobenega kompromisa glede ргур vladne pred-J°&e, po kateri bi T-H zakon preklican in ponovno uzako-4en stari Wagnerjev akt.
Svoje stališče je Truman po-^snii v pismu predsedniku brotherhood of Railroad Train-A. F. Whitneyu. V svojem Pisihu je izjavil, da je "boljše j^&daljevati z borbo" kot pa de-"kompromise s principi." Whitney je v zvezi z kongresnimi akcijami glede novega de-■ lavskega zakona poslal Truma-ђи telegram, v katerem ga je ^^ivestil, da jer beljše, če bi Ле-^Vstvo zvedelo za svoje sovraž-^ike, kot pa pristalo na kompro-z osovraženim T-H zako-
ћот,
Predsednik je zagotovil, da popolnoma strinja z Whit-^Gyjevim mnenjem: "S kompromisom ne bomo pri-daleč. Nadaljevali bomo bor-,0 in bomo tudi zmagali, ker ^&mo prav."
DomaČe vesti
operaciji
Mrs. Apolon i ja Straus iz ^021 Darwin Ave., je srečno Prestala operacijo v Glenville bolnišnici. Prijateljice jo lahko obiščejo med 2. in 3. pop. ter 7.
8, zvečer. Želimo ji skorajš-4e okrevanje!
Perutnina
. Dobro poznani Andy Hočevar ^ Maple Heights vodi s svojim ®'®ош trgovino s perutnino pod ^®nom Maple Heights Poultry 17330 Broadway. Priporoča-Se za naročila vsakovrstne ^rutnine, živo ali očiščeno, za ®^atbe, bankete, zabave in sploh prireditve. Cene so zmerne ^ postrežba najboljša.
^fehov izpuščen ^ poroštvom $2,500
^ojni veteran John Hrehov, J je zadnji teden umoril trojico ^ladeničev, četrtega pa težko je bil včer&j izpuščen iz ^Pora pod poroštvom $2,500.
I^AJSKI NACIONALISTI VOJAŠKO ZVEZO
Washington, ii. maja —
j^'tajska nacionalistična vlada, ^ Se radi velikih zmag Ljudske ^ade nahaja pred razsulom, } danes zaprosila Zedinjene dr-,, naj organizirajo Pacifiško ^obrambeno" zvezo, podobno ®Verno-atIantski vojaški zvezi
Ski Pot
sklenitvijo takšne zveze kitaj-
nacionalisti upajo, da ibodo j^^®gnili Ameriko v vojno proti '^'ftUnistom.
ACHESON BO POJASNIL VLADNO POLITIKO V ZVEZI S ŠPANIJO
Republikanski voditelj trdi, "proti-komunistična frakcija" v državnem oddelku onemogoča priznanje Franca
WASHINGTON, 11, maja—Državni tajnik Dean Ac-heson'namerava v privatnih pogovorih pomiriti kongres-nike, ki se zavzemajo za priznanje fašističnega režima v Španiji, in so radi tega ostro napadli vladno politiko, V kratkem se bo Acheson se-
stal z republikanskim voditeljem Kennethom S. Wherryem in dvema senatorjema — Styles Bridgesom in Pat McCarranom, ki najbolj trpko kritizirajo državni oddelek v zvezi s Španijo.
Državni tajnik bo baje trdo-glavjm senatorjem pojasnil, da so Zedinjene države obvezne, da spoštujejo resolucijo Združenih narodov za diplomatični bojkot Španije, dokler bo tam na oblasti fašistični režim. V preteklosti je Acheson svetoval, da bi bilo najboljše, če bi o kočljivem vprašanju glede vključitve Španije v Marshallov načrt in Severno- atlantsko vojaško zvezo odločile zapadno evropske države, Toda Anglija in Francija, kjer je javno mnenje vedno ostro nasprotno Francovemu fašističnemu režimu, se za enkrat obotavljata.
O Španiji bo jutri razmotri-vala Generalna skupščina Združenih narodov.
Demokratski senator začel kritizirati državni oddelek
Prvi napad na državni oddelek radi Španije je sprožil včeraj demokratski senator Tom Connally, ki je predsednik važnega odbora za zunanje odnoša-je. Connally je izjavil, da ne vidi nobenega razloga, zakaj Zedinjene države ne bi obnovile diplomatične odnošaje s fašistično Španijo. Njemu so se pridružili tudi drugi senatorji.
Nekateri diplomatični opazovalci menijo, da je Connally napadel vladno politiko v zvezi s Španijo radi ekonomskega stanja v njegovi deželi — Texasu. V Texasu imajo veliko zalogo bombaža, ki bi prav prišla španskim tkalnicam, ki pod Franco-vim režimom slabo obratujejo.
Lani je med ostalimi civilnimi in vojaškimi skupinami pet kon-gresnikov iz Texasa potovalo po Španiji, Kongresniki so "proučevali" položaj in po svoji vrnitvi priporočili, da se Francu odobri posojilo v znesku $200,-000,000, ki bi mu omogočilo, da kupi texaSki bombaž,
"Komunistična frakcija" v državnem oddelku!
Republikanec Wherry pa je kar odprto^ povedal časnikarjem, da je obveščen o veliki borbi znotra,j državnega oddelka, kar se tiče vladne politike napram Španiji, Obtožil je "pro-komu-nistično" frakcijo oddelka, ki da je onemogočila priznanje Francovega režima in se odločno zaperstavlja vpostavitvi polnih diplomatičnih odnošajev.
Kljub ostrim kritikam pa je zadnje čase državni oddelek omilil svojo politiko napram Špahiji, Dovolil je, da tJvozno-izvozna banka odobri Francovemu režimu večje posojilo,
Mrs. Roosevelt hvali stališče vlade
Medtem ko kampanja za priznanje Franca očividno zavzema čedalje večji obseg, je ameriška dele ga t in j a pri organizaciji Združenih narodov, Mrs, Elea nor Roosfevelt, vdova pokojnega predsednika Roosevelta, v svo-
ji dnevni koloni pohvalila stališče ameriške vlade in ameriške delegacije, ki se je v Političnem odboru Združenih narodov vzdržala od glasovanja glede resolucije v prid Francu.
Mrs. Roosevelt je med ostalim poudarila, da resolucija Z. N. iz leta 1946 ni bila proti Španiji ali pa španskemu ljudstvu, pač pa proti Francovi diktaturi.
"Vem, seveda, da deklaracija Z. N. iz leta 1946, s katero je obsojena Francova vlada, ni nikoli bila obsodba Španije ali pa njenega ljudstva, pač pa je bila naperjena proti diktatorju, ki se je polastil oblasti s pomočjo dveh ostalih diktatorjev — Hitlerja in Mussolinija," pravi med ostalim ameriška delegatinja.
Mrs. Roosevelt je dalje izrazila svoje vznemirjenje, ker v organizaciji Z. N. obstoja večina držav, ki bi sprejele vsako potezo, ki prezira dejstvo, da je Franco "edini od triumvirata fašističnih diktatorjev, ki je še vedno na oblasti."
Pri koncu članka je Mrs. Roosevelt izrazila up, da bo Generalna skupščina porazila resolucijo v prid Francu.
Radica nastopil kot "priea" pred senatnim odborom
WASHINGTON, 11. maja — Neki Bogdan Radica, po poreklu Hrvat, ki je svoječasno bil nameščen na jugoslovanski ambasadi in je večkrat spreminjal svoja mnenja glede Jugoslavije, je danes nastopil kot "priča" pred senatnim poodborom, ki razmotriva o predlogi, da se vključi bolj stroge določbe v imigracijskih omejitvah za tuje "agente" in deportira tujce, ki se ukvarjajo s prevratništvom.
Radica je svoječasno bil navdušen za Tita, Sedaj pa se je prelevil in kot "važna priča," obtožuje jugoslovanske uradnike in diplomatične predstavnike. Na pričanju je Radica dejal, da je dr. Jože Vilfan, jugoslovanski delegat pri organizaciji Združenih narodov, eden od "rdečih" in da upravlja s "špi-jonsko mrežo" iz svojega stanovanja v New Yorku,
Dr. Vilfan je v Lake Success osmešil Radičeve izjave;
"Poznam tega Radico," je rekel časnikarjem, "Presenečen sem, da eden odbor Zedinjenih držav posveča toliko pozornost tako brezpomembni osebi kot je ta Mr, Radica,"
Za Srdjana Pričo in Stevana Dedierja pa je Radica dejal, da vodita "ameriško-jugoslovansko sekcijo komunističnega gibanja v Zedinjenih državah."
Iz bolnišnice
Mrs. Frances Miklavčič se je vrnila iz Mt. Sinai bolnišnice na svoj dom na 671 E. 222 St., kjer jo prijateljice sedaj lahko obiščejo, Zahvaljuje se vsem za obiske, voščilne kartice in cvetlice, ki jih je bila deležna.
NEMIRI IZBRUHNILI V BIVŠI ITALIJANSKI KOLONIJI LIBIJI
TRIPOLI, 11, maja. — Ameriškim vojakom, ki se nahajajo v letalski bazi Wheelus pri Tripoli ju, so danes razdelili orožje, ker so razkačeni Arabci raztrgali ameriško zastavo, priredili viharne demonstracije pred konzulatom in zažgali večje število italijanskih ustanov.
Do nemirov je prišlo radi akcije pododbora Z. N.. ki je včeraj odobril angleš-ko-ameri,ški načrt, da se Tripolitanijo postavi pod poverjeništvo Italije v letu 1951, dočim bi AngUja nadaljevala z upravo največje bivše italijanske kolonije Libije še nadaljne dve leti. Arabci želijo polno neodvisnost.
Množica Arabcev je na ulicah vpila: "Naj živi Sovjetska zveza! Dol z Ameriko in Združenimi narodi!"
(Sovjetska zveza je edina od velikih sil, ki zagovarja čimprejšnjo neodvisnost ljudstev v bivših italijanskih kolonijah.)
Zaradi nemirov je bil ustvarjen tako napet položaj, da je ameriški konzul Orray Taft ukazal, naj se umakne ameriško zastavo s poslopja konzulata, ker bi Arabce lahko ge bolj raz-kačila. Ameriški vojaki pa so dobili ukaz, da se ne smejo gibati izven svoje baze, če niso oboroženi,'......
Večje skupine Arabcev so se zbrale tudi pred angleškim vojaškim stanom, kjer so vzklikale parole proti Anglij(
DULLES BO POMAGAL ACHESONU V PARIZU
WASHINGTON, 11. maja. — Državni oddelek je danes naznanil, da bo vodilni republikanski izvedenec za zunanje zadeve John Foster Dulles spremljal državnega tajnika Dean Ache-sona v Pariz in bil njegov glavni svetovalec na sestanku Sveta zunanjih ministrov štirih velikih sil.
Zunanji ministri se bodo sestali 23. maja v Parizu in raz-motrivali o vprašanjih tikajo-čih se Nemčije.
ANGLEŠKI POVELJNIK BI VRNIL TRST ITALIJI
TRST, 9. maja. — Angleški poveljnik anglo-ameriške zone Svobodnega tržaškega ozemlja maj. gen. T. S. Airey je ponovno priporočil, da se Trst vrne Italiji.
V svojem poročilu je Airey izjavil, da bi se na ta način-"vprašanje Trsta za vedno rešilo."
JAPONSKO MESTO SPOMENIK KULTURI I
TOKIO, 11. maja. — Japonski parlament je danes proglasil mesto Nagasaki za "mednarodno kulturno mesto" in Hiro-šimo za "spominsko mesto miru."
Kot znano sta obe mesti bili žrtvi napada z atomskimi bombami pred zaključkom vojne.
PREROKOVANJE ZDRAVNI-NIKOV SE NI IZPOLNILO
ROCKTON, Mass., ц. maja. — Nekega dne leta 1872 so trije zdravniki na posvetovanju sklenili, da bo neki 13 let star Sam Comwell umrl v teku dveh tednov, Comwell pa je danes slavil svoj 90-rojstni dan, medtem ko so zdravniki že odšli v večna lovišča.
Prometna blokada Berlina ukinjena; vlaki vozijo skozi sovjetsko zono
BERLIN, 2 maja—Sovjetska blokada Berlina, ki je' trajala 327 dni, je danes bila dvignjena.
Iz zapadnih okupacijskih zon Nemčije so skozi sovjetsko okupacijsko zono začeli voziti prvi vlaki, ki bodo v Berlin pripeljali potnike in hrano.
Na meji sovjetske zone so Angleže, Američane in Nemce iz zapadnih zon pozdravljali sovjetski vojaki, medtem ko se je pri mestu Helmsted zbrala množica Nemcev, ki so navdušeno vzklikali, ko je prvi angleški vlak začel voziti proti Berlinu,
Do manjšega incidenta je prišlo, ko so Rusi vrnili neki trok,
ki ni imel dovoljenja, da bi vozil v Berlin. Na troku so bili očividno s propagandnim namenom naloženi darovi, ki jih je Vatikan hotel poslati Berlinčanom.
Navdušenje v Berlinu
Poročevalec United Pressa Walter Rundle pravi, da je potoval od Helmstedta do Berlina, ne da bi videl enega edinega sovjetskega vojaka. Bil je prvi, ki
je iz zapadne zone prišel v Berlin z avtom.
"Ko smo prišli, je zgledalo kot da smo osvobodili mesto," poroča Rundle,
Navdušeni Berlinčanl so s cvetlicami obsuli prve potnike iz zapadnih zon in jim nudili žganje.
Istočasno z obnovo prometnih zvez z Berlinom so tudi zapadne sile dvignile svojo proti-blokado sovjetske okupacijske zone Nemčije. Prvi vlaki iz sovjetske zone so soglasno s sporazumom začeli voziti proti zapadu.
Sporazum za dvig blokade predvideva novi sestanek Sveta zunanjih ministrov štirih velikih sil. Vršil se bo v Parizu 23, maja.
Slovenski Poročevalec o osmi obletnici ustanovitve Jugoslav, pomožnega odbora
Ljubljanski "Slovenski Poročevalec" je z dne 19. aprila 1. 1. ob osmi obletnici ustanovitve Jugoslovanskega pomožnega odbora (JPO) objavil sledeči članek:
Dne 19. aprila pred osmimi leti, torej niti dva tedna po nemškem in italijanskem napadu na Jugoslavijo, so naši izseljenci v Zedinjenih državah ustanovili v Chicagu Jugoslovanski pomožni odbor za pomoč svojim rojakom v stari domovini—Jugoslaviji.
Na zboru tega dne so se prvič v zgodovini Slovencev v Zedinjenih državah Amerike združile skoraj vse slovenske osrednje podporne organizacije za skupno delovanje s ciljem, pomagati jugoslovanskemu ljudstvu v težkih dneh fašistične okupacije. Zastopniki sedmih slovenskih organizacij: Ameriške bratske zveze, Kranjsko-slovenske katoliške jednote. Slovenske -svobodomiselne podporne zveze, Slovenske narodne podporne jednote, Jugoslovanske podporne zveze Sloge, Zapadne slovanske zveze in Slovenske ženske zveze—■
so na skupnem zborovanju sprejeli sklep o ustanovitvi in delovanju Jugoslovanskega pomožnega odbora, v katerega bodo vključene poleg slovenskih organizacij tudi hrvatske in srbske podporne organizacije.
Na zboru je vsaka organizacija izvolila iz svoje srede zastopnika v Jugoslovanski pomožni odbor. Za predsednika slovenske sekcije je bil izvoljen Vincent Cainkar, predsednik Slovenske narodne podporne jednote. Zbor je sprejel izjavo o delovanju novoizvoljenega odbora in je to izjavo naslovil kot razglas vsem ameriškim Slovencem. Z zborovanja so poslali tudi zahvalno brzojavko predsedniku Zedinjenih držav Rooseveltu.
Tako je bil 19. aprila 1941 položen temelj za plemenito akcijo, akcijo pomoči zasedeni Jugoslaviji. Naša ameriška Slovenija ni še nikoli prej tako solidarno nastopila kakor tedaj, ob največji nesreči, ki je zadela jugoslovansko ljudstvo.
Jugoslovanski pomožni odbor je predstavljal združitev vseh ameriških Slovencev v težkem času fašistične ga osvajanja.
Ustanovljen je bil na pobudo
Ameriške bratske zveze in njenega predsednika Janka Roglja in tajnika Antona ZUašnika, ki sta si zelo prizadevala, da bi akcija uspela. Z vrsto člankov v slovenskih časopisih je Janko Rogelj pozival ameriške Slovence, naj se enotni vključijo v akcijo ter je dajal smernice za čim večji uspeh JPO, SS (Jugoslovanskega pomožnega odbora, Slovenska sekcija).
V svojem delovanju se je JPO odločno postavil na stran Osvobodilne fronte. Omenimo naj resolucijo, ki jo je sprejel Glavni odbor Ameriške bratske zveze, pobudnik za ustanovitev Jugoslovanskega pomožnega odbora, na svoji seji dne 10. februarja 1943. V tej resoluciji je rečeno, da je moralna dolžnost vseh svo-venskih organizacij v Ameriki, podpreti Osvobodilno fronto v njenem stremljenju za avtonomno in združeno Slovenijo v federativni jugoslovanski republiki in da nobena teh organizacij, še najmanj pa Jugoslovanski pomožni odbor, ne sme sodelovati z zastopniki jugoslovanske Ibe-gunske vlade v Ameriki ali v Londonu, da bi tako postala orodje v rokah njenih zastopnikov. Resolucija poudarja, da mora Ameriška bratska zveza v tem smislu podpirati delo in udejstvovanje Jugoslovanskega pomožnega odbora in drugih slovenskih organizacij.
Po ustanovitvi Jugoslovanskega pomožnega odbora so se začeli snovati lokalni odbori. Ustanovljenih je bilo 39 lokalnih odborov Jugoslovanskega pomožnega odbora, Slovenske sekcije po različnih mestih Zedinjenih držav, tako v Cleve-landu, St. Louisu, Chicagfu, San Franciscu, Detroitu in drugih.
Kmalu za tem, ko je bil Jugoslovanski pomožni odbćr osnovan, je razširil svoje delovanje s tem, da so se v akcijo vključi* le tudi hrvatske in srbske organizacije. Dhe 10. maja 1941 je bil v Clevelandu skupni zbor, ki so se ga poleg že omenjenih slo-
venskih organizacij udeležile še Hrvatska bratska zajednica. Srbska narodna zveza in Srbska podporna zveza Jedinstvo. Predstavniki slovenske, hrvatske in srbske sekcije so se soglasno sporazumeli o namenu, sestavi in načinu Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki. Vendar so bile še nadalje najbolj delavne slovenske organizacije.
Agitacijo za akcijo so vodili vsi slovenski časopisi v Ameriki s članki, pozivi in apeli, vršile so jo slovenske organizacije na raznih prireditvah in lokalni odbori. Za akcijo se je zavzel tudi pisatelj Louis Adamič s članki v slovenskih ameriških časopisih. Prvo leto akcija ni pokazala večjih uspehov. Vidnejši uspehi so se začeli kazati šele pozneje, največ ob času, ko- je bil v Ameriki Slovenski narodni kongres.
Prav je, da se ob obletnici ustanovitve Jugoslovanskega pomožnega odbora spominjamo pleinenite geste naših rojakov— ameriških Slovencev, ki so tudi po svoji moči pripomogli, da bi bila zasužnjena domovina čimprej svobodna.
Ameriški učenjak hvali znanstvene ustanove v FLRJ
Profesor na visoki medicinski šoli v New Yorku dr. Evan V, Thomas je nedavno obiskal Jugoslavijo, Profesor, ki je znan radi svojega znanstvenega dela pri zdravljenju sifilisa s penicilinom, je šel v Jugoslavijo, da se seznani s tamkajšnjim načinom zdravljenja sifilisa. Obiskal je Bosno in Hercegovino, kjer' je videl, kako delajo jugoslovanske ustanove pri zatiranju te bolezni, Poleg tega pa je imel več predavanj v Beogradu.
Pred odhodom iz Jugoslavije, ko je pred tem obiskal tudi Češkoslovaško, Bolgarsko in Madžarsko, je profesor poslal pismo Komitetu za zaščito zdravja pri vladi Federativne ljudske republike Jugoslavije, v katerem med ostalim pravi:
"V Jugoslaviji sem imel več skušenj kot pa v kateri koli drugi deželi, ki sem jo obiskal. Odhajam s čuti globoke hvaležnosti za gostoljublje in prijaznost."
Kar se tiče dela jugoslovanskih zdravstvenih ustanov pa je dr. Thomas izjavil:
"Moram občudovati način, s katerini zdravstvene oblasti v Jugoslaviji obravnavajo težke probleme. Akcija za zatretje sifilisa je dobro planirana in se nahaja pod veščim vodstvom dr. Grina. V veliko zadovoljstvo ml je bilo motriti delo v bosanskih vaseh, kjer so laborantje in zaščitne sestre pokazali ne samo veliko navdušenje za svoje delo pod težkimi razmerami, pač pa tudi velike skušnje in požrtvo-vanje.
"Ob priliki mojih potovanj po Jugoslaviji sem jmel priliko videti, kako jfe zadnja vojna uničila in poškodovala vasi in mesta. Videl sem želo veliko aktivnost pri obnavljanju vasi, zidanju novih hiš, šol in društvenih stavb."
iJatočajte, Širite in čitajie 'Enakopravnost!"
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
u
12. maja, 1949
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno lelo)__________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)__
For Three Months—(Za tri mesece)________
..$8.50 - 5.00 . 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)______
For Six Months—(Za šest mesecev)__
For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 - 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
BORBA BURMANSKEGA LJUDSTVA
II.
Večina pogojev pogodbe med Anglijo in Burmo že sama po sebi dovolj zgovorno govori o vrednosti "neodvisnosti," ki jo je Anglija "podarila ' Burmi. Za jasno predstavo o nekaterih od teh pogojev, ki so videti velikodušni, pa je potrebno nekaj pojasnil.
Po pogodbi ima Burma pravico podržaviti premoženje angleških firm v deželi, vendar mora le-tem izplačati odškodnino. Če upoštevamo, da je zaradi posledic vojne in japonske okupacije burmansko gospodarstvo na robu propada, da državna blagajna ni le prazna, marveč da je v državnem proračunu 10 milijonov rupij primanjkljaja, potem je jasno, da je vsaka možnost nacionalizacije skoraj izključena, zlasti če ne pozabimo na stare dolgove sto milijonov funtov šterlingov, ki jih mora Burma izplačati v funtih šterlingih—ne v rupijah.
Tako je poldrugo leto po pogodbi kljub slovesnim izjavam burmanske vlade podržavljeno le ladjevje družbe Ir-rawaddy in nekaj gozdnih koncesij; ostale angleške družbe še vedno brezskrbno gospodarijo v Burmi.
Drugo spletko proti koristim burmanskega ljudstva so stari kolonialni gospodarji zasnovali v družbi z indijskimi veleposestniki. V Burmi je bilo 70% orne zemlje last 6,000 veleposes,tnikov, večinoma Indijcev, ki so po osvojitvi Burme prišli tja z angleškimi kolonizatorji. Milijoni burmanskih kmetov so delali na teh posestvih kot sužnji, zakupniki ali dninarji.
Ko je oktobra 1948 burmanski parlament sprejel za kon o podržavljenju posestev, Jci imajo nad 50 juter zemlje, so po vzoru angleških družb tudi indijski fevdalci zahtevali "primerno od^odnino" za odvzeto zemljo, in to "samo 900 milijonov rupij." Zahtevo indijskih veleposestnikov v Burmi je podprla tudi Nehrujeva hindustanska vlada. Burmanski vladajoči krogi so se zbali spora z Indijo, ki prevzema polovico vsega burmanskega izvoza, in se umaknili. "Tako so že prvo leto 'neodvisnosti,' je zapisal indijski napredni list "Current Affairs," "vse obljube burmanskih desničarskih voditeljev padle v vodo, vlada T akin Nua pa se je pokazala kot opora stare kolonialne ureditve, branilec britanskih industrijalcev in varuh indijskih fevdalcev."
Stari gospodarji so uporabili v Burmi, ki so ji dali "neodvisnost,' tudi tretjo tradicionalno kolonialno metodo; deli in vladaj. Kot smo že omenili, žive v Burmi poleg Burmancev Karenci, Canci in Kačinci.
Angleži so s pomočjo reakcionarnih poglavarjev teh zaostalih gorskih plemen hoteli izzvati nerede v državi. S pomočjo britanske vojne misije v Burmi in s pomočjo skupine agentov obveščevalne službe so Britanci preskr beli Karence z orožjem in z municijo in jih naščuvali k uporu proti rangunski vladi. V Londonu j e bila ustanovljena organizacija "Prijatelji gorskih ljudstev," ki naj bi finančno in z nasveti pomagala Karencem. Na.čelu njenega odbora so bili reakcionarni politiki kot sir Reginald Dor-man-Smith, bivši guverner Burme, ki je stalno hvalil Karence kot "naj uporne j še borce proti komunizmu v Aziji." Poleg njega so bili v odboru bivši poveljnik britanskih sil v Burmi in bivši šef indijskega generalštaba general sir Thomas Anton in Frank Owen, urednik lista "Daily Mail."
Upor Karence v je izbruhnil lani julija. Skoraj istočasno so se na prigovarjanje tujih agentov dvignili tudi Kačinci in Canci. Burmanska armada, ki ji je poveljeval ka-renski general Smith Dub, ni mogla zadušiti upora. Januarja 1949 so se Karenci približali Rangunu in odrezali prestolnico od se vero-vzhodnih pokrajin. Borbe so se februarja nadaljevale. Marca pa je prišlo do nenadne spremembe, do sporazuma med Karenci in osrednjo burmansko vlado Takin Nua. Vzrok za to nenadno spremembo je bil naraščajoč odpor burmanskega ljudstva.
Desničarski socialist Takin Nu se je s svojo politiko hlapčevanja in finančnega nereda razkrinkal pred ljudstvom Demokratične sile Burme, zveste slavnim tradicijam protijaponske osvobodilne borbe in osvobodilne borbe po vojni—prav ta borba je bila neposredni povod za zamotano angleško spletko glede burmanske "neodvisnosti" opeharjene za uspehe borbe zaradi izdaje desničarskega socialista Takin Nua, so se lani poleti znova dvignile v upor.
Vstaja se je vedno bolj širila. Na stran ljudstva so prihajale tudi vladne čete. Ljudska oblast je bila vzpostavljena v vrsti pokrajin. Osvobojeno ozemlje se je večalo. Nezadovoljstvo proti vladni politiki jo raslo celo v prestol-
UREDNIKOVA POSTA
GREMO NA OGLEDE STARE DOMOVINE!
v torek, 17. maja gremo na oglede stare domovine. Za potovanje ne bo treba ne ladje in ne aeroplana, pač pa bomo lahko potovali z avti, poulično ali pa z avto-busom in bližnji pa celo peš. To se sliši čudno, pa bo le resnica in ni nobena skrivnost za te vrste ogledov. Kako omogočiti, te oglede je najbolje, da si povemo, da se bo predvajal šlovensko-govoreči film "Na svoji zemlji" (Sloveniji) v torek ob sedmi in deveti uri zvečer v poznanem Abby gledališču na vogalu 156 ceste in Waterloo Rd.
Film "Na svoji zemlji" prikazuje boj za obstanek slovenskega naroda izpod fašistične in nacistične okupacije, prerojen je v novi rod in obnovo razdejane domovine.
Film je navadne 35cm veli-
kosti, ki se rabi v vseh gledališčih in je bil filmiran po Tri-glav-Film v Ljubljani pod vodstvom Franceta Stegliča. Glasbeno spremljavo je priredil Marjan Kozina, scenerijo Ciril Kosmač in slikal pa Ivan Marinček. Film je umetniško izdelan, je govoreč in spremljan z glasbo in umetniško ne zaostaja za našimi iz Hollywooda.
Del preostanka bo šel v sklad za zdravila, tako se glasi dogovor med pripravljalnim odborom za kazanje filma in upravo gledališča Abby. Zato v torek, 17. maja pohitimo na oglede tega novega filma. Slike se prikazuje prvič ob sedmi in drugič pa začne ob deveti uri zvečer. Vstopnina je to pot 50 centov.
Louis Kaferle.
FRANCOVA ŠPANIJA
Izvršni odbor mednarodne federacije žena je na svojem II. kongresu v Budimpešti oktobra 1948 določil, da se od 7. do 14. aprila organizira "Teden Španije". Narodi Jugoslavije so ob neštetih prilikah ne samo z besedo, ampak tudi z dejanji pokazali da so bili vedno solidarni z borbo španskega ljudstva. V mednarodnih brigadah Španije se je borilo nad 1,500 članov komunistične stranke Jugoslavije. Žene nove Jugoslavije in naši narodi se zavedajo, da s tem, da podpirajo borbo herojskega španskega ljudstva, branijo tudi mir in demokracijo v svetu. Strašni teror, ki ga izvaja Fran-cova klika v Španiji, ne sme ostati za "špansko steno". Fran-cova Španija, ki je v drugi svetovni vojni pod krinko nevtralnosti odkrito in aktivno podpirala zaroto mednarodne reakcije proti naprednim silam, postaja danes — z vključenjem v agresivni atlantski pakt — vedno bolj nevarno žarišče mednarodnih intrig proti svobodoljubnim silam. Narodi Jugoslavije, ki so vedno simpatizirali z borbo herojskega španskega ljudstva, zato ne morejo ostati ravnodušni, kaj se dogaja onstran Pire-nejev. Na Guadalajari in drugih slavnih bojiščih Španije se je odločala ne le usoda Španije in njenega ljudstva, marveč usoda vseh svobodoljubnih narodov sveta, usoda demokracije sploh. Španija je bila le prva žrtev fašistične agresije v Evropi.
*
Deset let je že minilo od tistega dne, ko je Francisco Franko s pomočjo nemških tankov in italijanskih letal vkorakal v prestolnico Španije — Madrid. Krvava intervencija v Španiji predstavlja prvi poskus mednarodne reakcije, zadušiti z oborože-
no silo demokratično gibanje v Evropi. 32 mesecev se je upiralo špansko ljudstvo združenim silam mednarodne reakcije, ki je hotela Španijo in ves iberski polotok spremeniti v italo-nem-ško trdnjavo na jugu Evrope. V tej borbi za svobodo Španije je dalo življenje milijon, najboljših sinov in hčera španskega ljudstva.
Ko je prišel Franco z direktno pomočjo mednarodne reakcije na oblast, je uvedel v Španiji teror, kot ga Španija ne pomni od časov "svete" inkvizicije. V drugi svetovni vojni je Franco aktivno podpiral države osi pro ti demokratičnim silam v svetu. Nemške podmornice so iz španskih oporišč — vzdolž obale Atlantskega oceana — potapljale zavezniško brodovje. Danes, 4 leta po fkapitulaciji nemškega fašizma, pa iste sile, ki so s svojo politiko popuščanja povzro čile Munchen, odo&rUe aneksijo Avstrije in okupacijo Češkoslovaške, ponovno utrjujejo Fran-covo Španijo kot eno glavnih oporišč za svoje ekspanzioni-stične načrte. Bankirji Wall Streeta skušajo danes z vse mi sredstvi rehabilirati Franca in utrditi njegov režim. Kot poroča agencija Telepres, je prejela Francova Španija v zadnjem času večji del mašinerije iz demontiranih tovarn v Bizo niji. Po informacijah agencije gre v tem primeru za takšne vojaške tovarne, kot so Messer-schmidt, Opel, Junkers, Bau-man, Mauser itd. Ameriški no vinar Homer Bigart, ki je pred kratkim obiskal Španijo, poroča v listu "New York Herald Tri bune", da predstavlja Španija po mnenju State Departmenta "deželo zakonitosti in miru", v nasprotju z Italijo in Francijo,
nici Rangun. Še bolj značilno je dejstvo, da je začela v nekaterih predelih karenska rhladina prehajati na stran osvobodilnih sil in se boriti proti reakcionarnim voditeljem.
Prestrašeni vladajoči burmanski krogi in njihovi varuhi 'so bili prisiljeni menjati taktiko. Imperialisti so pritisnili na Takin Nuovo vlado, naj ustreže karenskim zahtevam in se s karensko reakcijo sporazume za boj proti skupnemu sovražniku—ljudskemu gibanju. Indijska vlada kot zastopnik indijskih veleposestnikov v Južni Burmi je v sporazumu z angleškimi reakcionarnimi krogi sklicala v ta namen tako imenovano konferenco o Burmi v New Del-hiju.
Kljub demantijem, da je burmanska vlada sprejela kakršnokoli posredovanje, so nadaljni dogodki pokazali, da je tudi v tem primeru poslušno izpolnila zahteve impe-riaiistov.
A ne grožnje, še manj pa papirnati sporazumi med reakcionarnimi politiki, ne bodo zaustavili borbe burmanskega ljudstva za svobodo in napredek. Boji revolucionarnih sil po vsem svetu silijo imperialiste, da snujejo zapletene spletke, s katerimi bi podaljšali svoje gospodstvo nad zatiranimi in si še za naprej zagotovili življenje na račun brezpravnih in izkoriščanih. Toda kolesa zgodovine ni mogoče zavrteti nazaj. To dokazuje tudi burmanski primer.
Lj. P.
kjer so stavke na dnevnem redu.
V
Predsednik progresivne stranke v Zedinjenih državah Amerike Henry Wallace je te dni izjavil, da je pravi avtor atlantskega pakta general Franco: le ta je namreč že 1. 1944 v nekem pismu Churchillu predlagal, da se organizira "unija dežel severnega Atlantika" proti Sovjetski zvezi. Vprašanje vstopa Španije v atlantski pakt je danes samo še vprašanje časa. Naglica, s katero skušajo na Zahodu vključiti Španijo v atlantski pakt, kaže jasno, da so tako imenovani ideologi "nevmešavanja" v špansko državljansko vojno pripravljeni nuditi Španiji sedaj vse mogoče, da se čim prej izkoplje iz izoliranosti. "Nobenega dvoma ni," je izjavil portugalski zunanji minister De Mat-ta, "da je atlantski pakt zelo oslabljen zaradi odsotnosti Španije. Težko si moremo misliti, da bi bila neka evropska država, ki ima 27 milijonov prebivalcev in- poleg tega še tak zemljepisni položaj kot Španija, izključena iz atlantskega pakta."
Franco, ki je se leta 1942, skupaj s svojim zunanjim ministrom Sunerjem, prisegel Hitlerju, "da je Španija na strani Nemčije in Italije povezana s skupno zgodovinsko usodo, odstop od katere bi pomenil moj samomor", poskuša sedaj na vse načine, da se približa novim gospodarjem. Ti so za ceno vojaških baz in drugih koncesij pripravljeni nuditi Francu pomoč. Na vprašanje ameriškega radiokomentatorja Kaltenbrona, kaj lahko Španija doprinese k atlantskemu paktu, je Franco kratko odgovoril: Španija je strateška točka na. vhodu v Sredozemsko morje." Z drugimi besedami, Franco je pripravljen dati ZDA to, kar je včeraj nudil nacistični Nemčiji. To znova
dokazuje, da se mentaliteta sedanjih španskih voditeljev ni mnogo spremenila od tistih dni, ko so v Španiji še glasno molili za zmago nacizma in zmagoslavje "novega reda".
Ameriški generali, ki v poslednjih mesecih tako često romajo v Španijo, imajo svoje posebne pojme o geografiji in strategiji. Prepričani so, da ne bodo mogli dolgo braniti tako imenovane Montgomeryjeve linije na Reni; zato polagajo vse nade na tako imenovano' Pirenejsko linijo. Po njihovem mnenju predstavlja Iberski polotok prvič naravni mostobran, Pire-neji sami pa sijajno obrambno črto. Drugič: Franco lahko postavi na noge milijonsko armado? Tretjič: španske zračne in pomorske baze so življenskega pomena za protiofenzivo. Ni naša naloga, da bi poskusili ovreči vse te in podobne argumente. Pristaviti hočemo le, da Franco po mnenju dobro informiranih opazovalcev ni sposoben, opremiti niti polovico svoje vojske, Pireneji pa pomenijo le slabo tolažbo za zahodne stratege. Že sama možnost, da se organizira obramba Zahodne Evrope na Pirenejih in ne na Reni, utegne napraviti v Franciji in deželah Beneluxa vse prej kot pa ugoden vtis.
Vključitev Španije v tabor držav atlantskega pakta je jasen dokaz, da se Španija danes, prav tako kot pred desetimi leti, orientira na reakcionarne sile. To pa pomeni, da bo Franco v Španiji še nadalje izvajal krvav teror. Toda ta teror ne bo zlomil odpora herojskega španskega ljudstva. Borba španskih partizanov, ki je zajela velike oblasti Levanta, Andaluzije, Estrama dure, Galicije in pa borba de lavskega razreda Španije, mladine in španskih žena ni nikoli prenehala.
BUKOVICA ENA NAJNAPREDNEJŠIH VASI NA GORIŠKEM
Še preden zatulijo sirene goriških opekaren in naznanijo začetek delovnega dne, že zabrnijo traktorji pred garažo vinogradniško obdelovalne zadruge "Simona Gegorčiča" v Bukovici pri Gorici. Traktorista Mlečni-sinova preiskušata motorje traktorjev in drugih strojev. Vse njuno delo budno zasleduje 15-letni Mihael Toni. Njegovemu bistremu očesu ne uide nobena stvar in že na uho spozna, če stroj brezhibno deluje. Inteli-gantni mladinec je že pred letom, še kot pionir, prvič sedel na traktor. Sedaj pa pravi, da bo stopil v zadrugo kot član in da hoče postati prvi traktorist v zadrugi. Že sedaj hoče na vsak način voziti težki traktor goseničar za globoko oranje. Zadružniki pa so mnenja, da bi naj šel prej v enoletno kmetijsko šolo v Lože na Vipavskem, ker ga veseli kmetijstvo. Potem pa si bo po volji izbral tisto panogo kmetijstva ali strojništva, ki mu bo najbolj všeč.
Tako po jutranjem pregledu strojev že teden dni brnijo na ledini, ki jo je dobila zadruga iz agrarnega sklada, težki traktorji. Tu zadružniki pripravljajo zemljišče za enega izmed največjih plantažnih nasadov breskev v Sloveniji, ki bo že leta 1951 dal 140 ton breskev. Nasadili bodo namreč 5000 breskvi-nih drevesc šestih različnih sort od zgodnjepomladanskih do po-znojesenskih. Tako bo ta vzorni sadovnjak dajal skozi vse leto sadje za dopiači trg in za izvoz. Dokler pa ne bo sadovnjak rodil, bodo v njem posadili krompir in metuljčnice. Preizkusili bodo tudi oljnico, di daje ameriške lešnike. Ta rastlina je že v teh krajih pokazala dobre rezultate.
Dosedaj so globoko preorali z lastnimi zadružnimi stroji okrog 4 ha zemljišča. Vsak dan opravi traktor koseničar z dvainpol-
hlev za petdeset glav živine, ki bo imel avtomatična napajali šča. Razen tega bodo začeli gra
krmo. Pri zidarskih delih bo po magal zadružnik Joahim Ziž mond, ki nekaj dni dela na za
delovanja pregibnih cementnih D. Pri nas značaji, pri vas Ј
korit za svinjake, ki se ;iajo ze
prašičerejo velike važnosti, vsemi temi pridobitvami se bo okoristila tudi zadruga. Tudi okrajno gradbeno podjetje "Zid-grad" je postalo k Zižmondu posebnega mojstra, da se pri njem nauči izdelovati te naprave, ki jih nameravajo izdelovati v serijah, Prva taka korita so že napravili za svinjake ekonomije Goriških opekarn.
Tako se je začela Bukovica razvijati v eno najnaprednejših vasi na Goriškem. Na eni strani se bore delavci Goriških opekarn, ki v polkrogu obkrožajo Bukovico, za dvig proizvodnje gradbenega materiala, v korist Nove Gorice in drugih gospo-dadskih poslopij. Na drugi strani se bore zadružniki za dvig proizvodnje v kmetijstvu.
ŠKRAT
Skisani možgani
Ko zavrejo in se skisajo člO' veku možgani, je to tragedija za tega človeka, ker postane brezpomemben in neodgovoren za svoja dejanja. Zato je vreden pomilovanja.
Že precej časa neki Ivan Зоп-tež, po domače Peter Kopriva, raztresa svoje skisane možgane v nič vredni A. D. na napredni živelj ameriških Slovencev. Kjer koli hodi in se kreta ta skisani Jontez, si domišljuje, da vse str*
mi v njega, vse miga z ušesi,
vse
tonskim plugom toliko, kolikor bi napravilo približno 500 ljudi V najkrajšem času bo tako preoranih okrog 7 hektarjev. Tedaj bo čakalo zadružnike glavno delo: saditev mladih drevesc. Pri tem jim bodo pomagali zadruž niki iz sosednjih vinogradniško-obdelovanih zadrug. Pa tudi de lavci Goriških opekaren so ob ljubili, da jim bodo pomagali ^
prostem času, da bodo pravo časno posadili drevesca.
Zadružniki imajo tudi v načr- -------- »v, ...	.
tu, da bodo dokončali zadružni stega pisanja za časa HooverJ®'
;i ve vlade. Hoover Village clevelandskem smetišču za ČaS^
oči in misli so vsmerjene v teg8 duševnega velikana, ker on j® edini poklican presojati, kaj J® dobro in kaj je slabo za naš narod. To je silno nevarna bolezen! če se možgani razlijejo, pa tio po Koprivi. Jontez je nevaren sam sebi, ker njegova preteklost je vsem dobro poznana do pik®-
Življenje, katerega človek ži' vi, je najboljše spričevalo njegovo delo v preteklosti i" Jontez je v tem ničla, pa bi meO" da rad videl, da bi bili vsi Si"; venci z njim vred ničle, da blatili in poniževali svoj паго^ v prid kolegov kruhaborcev i® zajedalcev okrog A. D.
Skisani Jontez se obreguje SNPJ, imenuje glavni odpo^ banda. Za SANS, organizacij® zavednih delavcev, ki jo vodij" pošteno in prav dobro, pravi, d® je zloglasna. To je organizacij®' ki je sestavljena iz naših n®' prednih delavcev za pomoč sV' j emu trpečemu narodu v sta"? 4omovini. Organizađjo, ki vi^ eno najvažnejših, humanitarflfl del, torej imenuje zloglasn"' Naše napredne liste: Prosvet®' Proletarec in Enakopravno®' blati kot pocestnice. Iz uredn'' kov se hoče norčevati kot o®" zmožne in jih obrekuje, da brez značajev. Ravno to skisa"^' Jontez prav gotovo še ni pof'' bil, kako je pisal in preklinj® staro Jugoslavijo in farja rošca radi njegove politike, so morali slovenski fantje žiti vojake v macedonskih in banskih hribih namesto doin& ^ Sloveniji.
Menda tudi še ni pozabil ti"
OiiiCLiaUU ла
------------------------velike brezposelnosti, ko so
diti dva velika silosa za zeleno je živeli kot podgane v lukD^
I- na smetišču, danes pa je tak jalen patriot?
in
-------------------------"Vila »la i.a- Skisan Jontez govori, piš®
družnem posestvu, druge dneve išče značajev. Sam, kot najve^J' pa se posveča stavbinskim de- neznačaj, veternjak brez prii^^ lom. Iznašel je poseben način iz- re, ne išče značajev na pra^G^ delovanja cementnih okenskih mestu. Pričel naj bi najprej P'"' okvirjev, ki so zelo prikladni za sebi in pri krogu A. D.
hleve in gospodarska poslopja ker jih ne kvari vlaga. Prav ta ko je izumil poseben način iz
Pri naprednjakih so znaćaJ'' - ki so neomajevani, pa naj I- san Jontez še tako bevska v
lib
—- • — — »	^А.Ј. »
pa ni. In kremenit značaj je
lo lahko čistiti, kar je za vzorno den vsega na svetu.
Ako skisani Jontez in osta svetniki pri A. D. mislijo« ^ bodo pridobili Ameriške nap""®
ne Slovence na njih liroance tako taktiko—obrekovanje^i ' , lažmi—se silno motijo. Napr® ni Slovenci so za pravico in nico, za lepše in boljše življ®^^^ danes in v bodoče, ne pa za si dobo srednjega veka, katereg bi radi vsilil patriotje pri A-svojemu narodu.
Skisan Jontez bi baje rad P°
fC'
na in
stal slovenski. bundez in se vež na umu dere kot petelin plevah. Pleve ostanejo pleve Jontez ostane Jontez!
John
dobii^
o
V "Enakopravnosti wdno sveže dnevne novici \dogodMh po svetu in dotna'
12. maja, 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Ferdo KozaA
DOMOVINA
Ne morem reči, da se mi je to, o čemer sem hotel spregovoriti, pripetilo natančno tega in tega dne, ob tej in tej uri. Prav tako se mi upira zapisati, da menda sploh nisem doživel Bič resničnega, pač pa le sanje, nič drugega kakor dolge samotne noči čudne sanje.
So stvari na svetu, za katere ne vemo, ali jih je rodil jasen ^ ali le sen. Nenadoma, ob kakršni koli priliki nam z neznansko svetlobo napolninlo srce in vžgo vanj globočo, živo sled. Ta sled ostane v nas; nosimo jo s seboj in marsikaj v življenju dobiva poslej drugačen smisel in drugačen pomen za nas.
" Nekaj podobnega sem doživel %rzle zimske noči v izgnanstvu. Nenadoma se mi je utrgala nit spanja in skoraj presenečen sem odprl oči. Sobico, v kateri Sem takrat živel, je zalivala hladna svetloba, kajti od zunanje strani je pritiskal na šipe zimski mesec svoj široki obraz. Daleč nekje je ropotal kmečki Voz, v sosednji sobi je nekdo kašljal in kadar je od časa do časa zamrznil krog in krog sleherni curek življenja, sem čul iz dolnjega nadstropja enako-%erno tiktakanje budilke. Ves svet je spal. Samo jaz nisem %ogel. Ves svet je počival pod gluho strujo sanj, ki jo je sre-hrila mesečina, samo moj obraz Se je dvignil iznad nje, v molčanje noči.
Upiral sem oči v prostor, toda vsi predmeti so se mi zdeli kakor v meglo potopljeni. Gledal sem jih, ne da bi jih videl.
Kar sem videl zares, ni bilo nič predmetnega; bilo je iz sanj in spomina rojeno, bila je povest, ki jo je šepetalo srce.
Videl sem zimsko pokrajino v rožnatem jutranjem soncu. Kupe deviškega snega ob razvože-ni cesti in modre sence med nagrmadenimi grudami. Na desni plan s temno nitjo zasneženega potoka, na levi gozd. Živo zelenje smrek pod mehkimi kapami snega, rdečkasta debla borovcev in temnozeleni ribnik, še ves v senci. Nekoč sem hodil tod. V prav takem veselem jutru, s prav tako svetlomodrim nebom in z vrsto svečanih gorskih očakov na obzorju. Bil je čas po božiču, ko po vaseh še diši po praznikih, toda na prisojnih rebrih že rijejo trdi, beli srčki teloha iz tal.
Gledal sem to podobo nekdanjih dni in v živi bolečini se mi je stisnilo srce.
Domovina!
Zaželel sem si nazaj v ta svet, ki sem ga tako zelo potreboval za svoje, čisto svoje življenje. Zaželel sem si tistih ljubljenih črnih pomladanskih nogi z južnimi zvezdami in toplimi viharji. Potoki dero med mladimi travami, vode klokotajo v temnih glo-belih, divje gosi tožijo ponoči nad rodnim mestom. Zahrepenel sem po domačih večernih zarjah, po jutranjih meglicah, po dišeči po pomladanski prsti in po tihih stezah, vodečih skozi hladne, z roso oblite gozdove.
Tedaj se mi je zazdelo, da ču-jem od vrat kaj čuden šum. Obrnil sem se in pogledal. Da, čez prag se je izpod vrat poce-dilo po tleh nekaj črnega, in je počasi zdrselo proti sredini sobe. Temna proga je bila videti mastna in nabrekla. Kakor ka-
ca se je potegnila od vrat do srede sobe, kjer se je enakomerno razlivala, kakor bi se nekaj natekalo v lužo.
Vstal sem in stopil bliže, široki obraz zimskega meseca se je bil že odmaknil od okna in oko ni moglo razpoznati, kaj je na tleh. PočenU sem. Res se je neka gosta tekočina leno vlivala v sobo. Pomočil sem prst vanjo in ko sem ga dvignil v mesečno luč, me je stresla groza. Prst je bil ves krvav. Tišina okrog mene se je zgostila. Težka in brezšumna je polnila sobo, ko sem strmel v široke lužo krvi pred seboj. Bilo mi je, kakor bi me bila trda roka prestavila iz poprejšnje igre domišljije v edL no pravo resničnost. In od prvega trenutka sem sedaj vedel vse. Vedel sem zlasti, od kod in zakaj kri. In čudna, strašna je bila procesija podob, ki so se zvrstile mimo mojih oči.
Videl sem velik vojaški kamion in talce na njem. Po pet in pet jih postavljajo pred puške in Vojakom v železnih čeladah se rahlo tresejo roke. Kri škropi zidove in prašni tlak je ves krvav. Eden izmed talcev je namočil suknjo padlega tovariša v krvi in jo treščil oficirju v obraz; "Ali se še niste napili naše krvi?"
Videl sem vaško ulico, pokrito s trupli. Ob vodnjaku dva otroka, ki se še v smrti držita za roko, kakor sta se bila držala na svojem brezupnem begu. Enemu je bajonet prebodel vrat in sence, drugega je ubila krogla. Belo oko prvega se prazno upira v sonce.
Videl sem na stol privezano dekle na tovarniškeni dvorišču. Oficirjeva pištola ji je raztreščila glavo. Zdaj sedi tu, mrtva,
Vi ste vedno pripravljena z modernim ^ električnim "freezer-jem" za
jedila!
»

Pripravljena ... za DOBRE OBEDE v vsaki sezoni!
Da z električnim "freezer-jem" za jedila, vi jeste bolje, za manj, tekom celega leta.
Vi lahko imate na rokah obširno izbero zbranih jedil ob vsakemu času . . . veselite se boljše izbere . . . imate boljša kvalitetna jedila na razpolago za vašo družino in goste.
Vi lahko zmrznete svežo zelenjavo iz
vašega lastnega vrta ali sadje iz vašega lastnega sadovnjaka. Vi si lahko nabavite sveža ali zmrznjena jedila v večji količini, po nizkih cenah. Vi si lahko prihranite jedila in denar, čas in delo, v vsaki sezoni!
In pomnite—stroški elektrike za operiran je modernega električnega "freezerja" za jedila so majhni. . . samo okrog en dolar na mesec za velikost 4V2 kubičnih čevljev.
IZPLAČA se vam imeti lastni električni "freezer" za jedila.	, , j
YOU
Tuiie in "TEN O'CLOCK TUNES"—All Tunes, All Top Stars—15 Shows a Week Mornings at 10 WGAR and WICA—Evenings ot 10 WHK
za Zgled in svarilo, in velike mesarske muhe se pasejo po njeni krvi.
Videl sem . . .
Čemu naštevanje! Videl sem naše može in fante, dekleta in otroke, vrste kmečkih in delavskih očetov in matfere, sinov in hčera v trpljenju, kakršnega še ni doživela slovenska zemlja. In ko se je ta krvava procesija pomikala mimo oči duha, sem se zavedel, da se je prižgala v mojem srcu luč nekega nikdar doslej tako živega občutka. Vsak izmed teh bledih obrazov mi je bil nenadoma blizu in drag. Kakor bi me bila združila z njimi skupna bolečina globoko ranjene duše. Sleherno to iznakaženo, v poslednji sen zamaknjeno glavo, bi rad vzel v dlani in jo stisnil k sebi. Ubogi vi, drs^i, sveti naši mrliči!
Domovina!
Da, toda zdaj ne več domovina letnih časov, travnikov, polj in gora. Nič več samo domovina osebnega veselja in sreče. Moja domovina se je razširila, poglovila in počlovečila. Roke mučenih, poklanih, postreljenih, ubitih in vseh padlih so td noč posegle po meni in me trdneje
kot kdaj prej priklenile na domačo prst. Zgale so me rane, ki jih mrtvi niso več čutili. Pekle so me krivice, njim prizadejane. Iz vse prelite krvi, iz solz in gorja, iz utajenega srda, ki mi je vse neklanje človeško lice preoral, iz vsega tega se je to noč rodila v meni doslej neznana slast. In vedel sem: postal sem član velike, tisoč in tisoč-obrazne družine.
Oglašajte v Enakopravnosti
"Society načrt" vam pomaga hraniti!
Pridite. Poučite se o 3-vrstnem načrtu, ki vam bo pomagal graditi hranilno vlogo, ali pa pišite za
PROSTO KNJIŽICO
s podatki le osebne posluge.
Prosto parkanje ko ste v bančnem uradu, zadaj poslopja. 127 Public Square
Članica Federal Deposit Insurance Corporation

Zunaj je poteranel svet. Mesec se je nagibal za gore, črne strehe so se risale na razsvetljenem nebu. Čudno miren sem zopet legel. Še sem upiral oči v okno, toda pogled ni več jasno razlikoval predmetov od sanjskih podob. Samo en občutek je živo tlel v meni: Kadar koli bom hodil spet po naši zemlji, ne bom nikoli več sam. Sleher-
na misel, sleherni zgib srca bosta povezana s trupli naših žr-te, ki bodo pod sladko slovensko rušo spale svoj večni sen. Umrli so, padli so, bojevniki in mučeniki, toda njihov sen o svetlejšem, človeka vrednem žov-Ijenju, ni umrl. Ta sen živi, ta sen gori v nas — postal je za nas smisel odmerjenih nam dni, obveza in tudi dolžnost.
■♦•v
r t
V y
v
i
?
v
'4
y
v t
t У'
T ?
t
y
t y
y y y y y
t y
y
I
.

NOVE STREHE!
Ako potrebujete novo streho, ali popravilo na starih, lahko dobite vsa navodila pri nas. Se toplo priporočata
Roof Repairing
Jerry Glavač & Son
SHEET METAL & ROOFING
1052 ADDISON RD. HE 5779

Ц
7
Y
Y
Y t
Y
Y
'4
%:
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
4
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
THE MAY CO'S BASEMENT
250 parov! Nekoliko pokvarjeni 2.95 do 3.95 vred.
MOSN USNJENI ROMEOS
1.29
OCividni prihranki! Majhne hibe ne bodo na noben način zmanjšale trajnost noše ali udobnost teh co-patov; dolgotrajni podplati in pete iz gumija. Mere 7 do 11 v skupini.
Basement Oddelek s čevlii
M

■!' W i i ' :: ;
■	и'''> ■' 5 ■;
■	« ': ■ • - ;:. ;' , :
Moški in za odrasle fante običajne vrednosti $4.95

DVO-BAKVNI OXFORDS
.99
Moški in za odrasle fante rjavi in beli ox-fords. "Goodyear" welt izdelka,' platneni na vrhu, dolgotrajni podplati, 3 stili: navadni končniki, medallion končniki in saddle oxfords. Samo mere 6 do 9 v skupini.
Basement Oddelek s čevlji
Samo 1,000 parov po tej ceni! PISANE
Plastične zavese
Rdeče Naturne
Mod Zele
re
ne
Ob času za spomladansko dekoriranje ... ti krasni, vse-cvetlični vzorci na živo-barvnem ozadju, rdeče, naturne, zelene ali modre barve. Te plastične zavese ni treba prati . . . sčistite jih lahko ko jih ž mokro cunjo obrišete ... se ne lupijo, razpoka jo, raztegnejo ali plesnijo! 27" široke (54" široke vsak par) ter 2Уг jarda dolge. Ob straneh so zarobljene in jih lahko takoj obesite.
Basement Oddelek s zavesami
Prežihov Voranc
SKRIVNA BRALNICA
Poglavje iz romana "Pristrah"
(Nadaljevanje)	j
"Kaj bomo pa nocoj brali?" 1 Ljudje se niso takoj znašli,
je še enkrat zavpil: "Ali slovensko ali nemško?" Znano' je bilo, da je Strahun t&ko spretno obvladal oba jezi-da je iz nemške knjige bral 1^0 slovenski in narobe, če je ho-in to gladko in sproti. Med eosti itak skoraj nihče ni razu-^el nemški, razen par fužinar-ki so prišli iz Prevalj. "Slovenski beri!" so odgovo-celo iz veže. "Drugega ne ^^rjamemo."
"Časnike beri najprej!" so vpili drugi, "saj so že novi tukaj!"
"Časniki bodo prišli tudi na vrsto," se je tedaj oglasil Voh-net s svojim tenkim glasom, kateremu ljudje niso bili navajeni, ugovarjati. Potem je še dodal: "Brali bomo tako, da bo imelo vse skupaj rep in glavo. Zakaj pa smo se potem tukaj zbrali?"
To je bilo dovolj jasno povedano in zato je postalo na mah tiho po dimnici in po veži. Soseska je Vohneta spoštovala kot učenega človeka. Vohnet je
dal Strahunu vezano knjigo, ki je bila živinozdravniška knjiga. Iz te knjige so po navadi zmeraj nekaj brali, kar je poslušalcem moglo koristiti, in iz te knjige je Strahun moral tudi nocoj brati neki odstavek o kravjih telitvah. Strgan dohtar je bral zelo dobro, z nizkim, polnim glasom, ki je že sam na sebi dobro vplival na poslušalce. Ali čeprav je bil predmet, katerega jim je Strahun bral, vsaj za večino navzočih zelo zanimiv, ker so bili s kmetov, se je vendar vsem poznalo, da jim to branje nocoj ni povšeči. Rajši bi slišali kaj drugega, kar bi bilo v zvezi z dogodki časa samega. Zato je kar na glas odleglo po dimnici in po veži, ko je
Strahun s tem branjem končal, j tistim zanimanjem, ko bi mo-Vohnet, ki je sedel tesno po- "^^lika večina poslušalcev
leg Strahuna, mu je zdaj dal neko drugo knjigo. Bile so Slomškove "Drobtince". Razni letniki te knjige so bili dosihmal pri bralnih večerih na Vohnečem stalno na dnevnem redu. To branje so ljudje včasih cele večere z užitkom poslušali, čeprav se je včasih malo dolgočasno vleklo. Poslušali pa so ga zato radi, ker je bilo v tem pisanju mnogo lepih misli, ki bi bile za ljudstvo gotovo zelo koristne, ako bi se mogle spremeniti v resnično življenje.
Nocoj je bral Strahun neka navodila za življenje, a vzlic dobremu branju se je takoj poznalo, da ljudje ne sledijo branju s
je vedela celo to, da je pisec tega članka sam škof Slomšek iz Maribora, pod katerega so tudi oni sami spadali, in so ga v resnici tudi spoštovali kot svojega človeka, ki jim je dobro hotel. Toda vzlic temu so začeli ljudje kaši jati, hrkati, najprej na kratko, potem vedno bolj zategnjeno, dokler se ni nekdo oglasil iz veže z nezadovoljnim glasom:
"Ah, pustimo nocoj te stvari. To he zamudimo nikdar. Nocoj bi radi kaj drugega čuli."
Nekaj glasov je pritegnilo. Strahun je pogledal Vohneta in prenehal z branjem. Odmor mu je prav prišel za počitek. Ra-
zen tega se je moral zadreti nad pastirjem, ki mu ni dovolj hitro otiral tresk in je včasih luč. kar zamižala. Zdaj si je dal duška:
"Posrane!" se je zadri nad njim. "Jaz ti bom že pokazal, če boš tako svetil. Pa ti beri mesto mene!"^
"Cvrkni ga, če te ne uboga," je rekel nekdo iz gneče, samo, da je nekaj rekel.
Ljudje so izkoristili ta kratek odmor in začeli govoriti vse križem.
"Pri nas so v nedeljo brali škofov pastirski list," je razlagal nekdo.
"Pri nas so ga tudi," je pritrdil nekdo drugi.
"Saj ga gospod bero in ga
bodo še brali," je pojasnil nekdo iz veže. Gotovo ni bilo človeka v dimnici, ki bi ne bil zadnje nedelje slišal brati Slomškovega pastirskega pisma, ki je obravnavalo dogodke marca meseca leta 1848 in ki je pozivalo vernike, naj bodo pametni in naj se ne upirajo oblasti, ker jim ta oblast hoče le dobro. Kljub temu je iz kota vprašal sejmarski glas:
"Kaj pa pravi tisto pismo?
(Dalje prihodnjič)
•JOIN
OPPORTUNITY
/fiV£Sr/N US. SAWA/6S BONDS
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
12, maja, 1949.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
ČETRTA KNJIGA
(Nadaljevanje)
Predsvitanjska tišina in modrikasta megla sta visela nad gozdom. Zelenje, obteženo z roso, se je sklanjalo k tlom. V mlakah so zoprno kvakaJe žabe in nekje prav blizu zakopa za bujno zaraslim' javorovim grniom je hripavo hreščal str-gar.
Aksinja je prišla mimo grma. čez in čez, prav od vršiča pa do debelca, skritega v hudo gostem zelenem rastju, je bil opleten s pajčevino. Po nitih pajčevine so bile nanizane pre-drobcene kapljice rose, da so se biserno iskrile. Hrastar je za trenutek utihnil, potem pa — še preden se je trava, ki jo je bila Aksinja z bosimi nogami potlačila, dvignila — je spet škripaje zastrgal in v odgovor se mu je otožno oglasila priba, ki se je dvignila iz močvare.
Aksinja je slekla jopico in modrček, ki jo je oviral pri gibanju, do kolen zabrodila v mlačno vodo krnice in začela prati. Nad njo so mrgolele mu-šice in piskali komarji. S polno in zamolklo roko, upognjeno v komolcu, si je potegnila čez obraz in odpodila komarje. Neubranljivo je mislila na Grigo-rija, na njuno zadnjo zdraho, preden je bil odšel v stotnijo.
"Morebiti me zdajci že išče? Precej drevi se bom vrnila v trg!" — se je nepreklicno odločila Aksinja in se nasmejala svojim mislim o tem, kakb'se bo srečala z Grigorijem in kako brž se bosta pobotala.
In čudna reč: zadnji čas, kadar je premišljevala o Grigoriju, si ga kdo ve zakaj ni zamišljala po zunanji podobi takega, kakršen je v resnici bil. Pred očmi ji je vstajal ne sedanji Grigorij, velik, možat, v letih in zelo preizkušen kozačina z utrujeno me-žečimi očmi, s pordečelimi kon-čki črnih brk, s prezgodnjo sivino na sencih in ostrimi gubami na čelu — neizbrisljivimi sledovi v vojnih letih prebitega trpljenja — ampak oni prejšnji Griška Melehov, fantovsko robat in okoren v ljubkovanju, z deško okroglim in tenkim vratom in brezskrbno priprtimi, venomer se nasmihajočimi ustnicami.
A zato je Aksinja čutila do njega še silne jšo ljubezen in skoraj materinsko mehkobo.
Tako tudi zdaj: na vso moč živo si je priklicala v spomin poteze nad vse dragega obraza, težko zadihala, se nasmehnila, se vzravnala, vrgla pod noge na pol oprano moževo srajco, začutila v grlu greneči gi;'ižljaj nepričakovano nagrnjenega sladkega ihtenja in zašepetala;
— Stopil si vame, preklema-ni, za vse življenje!
Solze so jo potešile, potem pa se ji je zdel sinji jutranji mir okrog nje kakor pobledel. Obrisala si je lica s hrbtom roke, dvignila z vlažnega čela lase in s skaljenimi očmi dolgo in brez misli gledala, kako se majhen siv galeb vazi nad vodo in zgi-nja v rožnatih vršičih meglice, ki jo je dvigoval veter.
Ko je oprala perilo, ga je razobesila po grmovju in se vrnila v zakop.	'
Hristonja se je bil že prebudil, sedel je zraven vhoda, migal z voznastimi skrivenčenimi prsti na nogah in trdovratno navezoval pomenek s Stepanom; ta pa je ležal na plahti, molče kadil in trmasto ni maral odgovarjati na Hiristonjevo spraševanje.
—	Misliš, ka-li, da se rdeči ne bodo predrožili na ta kraj? Nič ne zineš? No, pa tiho bodi. Jaz pa mislim, da ne bodo drugače tičali sem čez, kakor če se na splavih prepeljejo . . , Prav za trdno na splavih! Drugače ne bodo mogli. Ali misliš, da lahko konjenico kar v vodo zapode? Zakaj pa molčiš, Stepan? Tule, ka-li, se dogajajo odločilne reči, ti pa ležiš kakor klada!
Stepan je kar poskočil in jez-norito odgovoril:
—	Kaj pa se obreguješ ob-me? Čudni ljudje! Pride te žena obiskat, pa se vas človek ne more znebiti . . . Silite v človeka z bedastimi pogovori in ne pustite, da bi si z žensko vsaj besedico rekla!
—	Na, dobil je drugega za pomenek ... — Hristanja je slabe volje vstal, si nataknil na bose pošvedrane cokle, odšel ven in se pri tem pošteno zadel z glavo ob preklad nad vrati.
—	Ker se zastran njih ne moreva pogovoriti tukaj, pojdiva v hosto, — je predlagal Stepan.
In ne da bi počakal na prista-nje, je odšel k izhodu. Aksinja je ubogljivo stopila za njim.
K zakopom sta se vrnila proti poldnevu. Kozaki drugega voda, ki so ležali pod jelševim grmovjem v senci, so ju zagledali, odložili karte, umolknili, si razumevajoče pomežikovali, po-smihali in hinavsko vzdihovali.
Aksinja je odšla mimo njih z zaničljivo skremženimi usti in si spotoma popravljala na glavi zmečkano belo ruto z vogali. Njo so molče spustili mimo, komaj pa je prišel Stepan, ki je stopal za njo, vštric s kozaki, je Anikuška vstal in se odločil od skupine ležečih. Prihuljeno spoštljivo se je do pasu priklonil Stepanu in na glas rekel:
—	Praznike voščimo . . . konec je posta!
Stepan se je dobrovoljno za smejal. Bilo mu je ljubo, da so ga kozaki videli, ko se je z ženo vračal iz gozda. To bo vsekakor vsaj malo pripomoglo, da bo konec vseh mogočih čenč o tem, da se z ženo slabo razumeta ... Še celo mladeniško je skomizgnil z rameni in samoza dovoljno pokazal srajco na hrbtu, ki se še ni osušila od potu.
In šele potem so se spodbujeni kozaki zakrohotali in začeli drug čez drugega klicati:
—E, pa je huda, bratci, ženska! Na Stjopku srajco kar ožmeš) lahko . . . Kar prilimala se mu je na pleča!
—	Prebito ga je zdelala, ves je penast . . .
Mlad pobič pa je noter do podzemke spremljal Aksinjo z očaranim, zameglenim pogledom in zgubljeno primaknil:
—	Na vsem ljubem božjem svetu ne najdeš take lepotice, bog mi je priča!
Na to mu jo je Anikuška dobro zasolil:
—	Ali si jo nemara že poskusil iskati?
Ko je Aksinja zaslišala kosmate pogovore, je malce poble-dela, stopila v zakop in se s pri-skuto namrdnila zastran spomina na ravnokar okušeno bližino z možem in spričo grdih pripomb njegovih tovarišev. Stepan je na \prvi pogled spoznal njeno voljo in pomirljivo dejal:
—	Nič se nikar ne jezi, Ksju-ša, na te žrebce. Razganja jih.
—	Saj se nimam na koga jeziti, — je gluho odvrnila Aksinja, brskala po svoji platneni torbici in naglo pobirala iz nje vse, kar je bila prinesla možu.
In še tiše: — Sama nase bi se morala jeziti, pa nimam srca . .
Pogovor se jima je nekako zatikal. Čez kakih deset minut je Aksinja vstala. "Zdajle mu bom rekla, da pojdem v Veške," — je pomislila in se tisti hip spomnila, da še ni pobrala suhega Stepanovega perila.
Dolgo je krpala moževe srajce in spodnjice, sperele od potu, sedela pri vhodu v zakop in na gosto pogledovala po soncu, ki se je nagnila čez poldan.
. . . Tako tisti dan vendarle ni odšla. Ni imela poguma. Drugo jutro pa se je začela pripravljati, kakor hitro je sonce vzšlo. Stepan jo je poskusil pridržati, prosil jo je, naj se pomudi v go-steh še kak dan, ali ona je tako stanovitno zavračala vse njegove prošnje, da ji je jenjal prigovarjati, samo pred slovesom jo je še pobaral:
—	Misliš živeti v Veškah?
—	Za zdaj v Veškah.
—	Morebiti bi ostala pri meni?
—	Nič se mi ne mara biti tukaj ... s kozaki.
—	To je tudi res... — je potrdil Stepan, a se hladno poslovil.
Pihal je močan jugovzhodnik. Prihajal je od daleč, se čez noč potajil, proti jutru pa je vendarle že prinesel razgreti žar zakaspijskih kukav, se povalil po travnati ravnini na levem bregu, razpršil meglo in z rožnato zadušljivo meglo ovil apnenčaste odrasleke obdonskih hribov.
Aksinja je sezula coklico, dvignila z levico rob kikle (v gozdu je po travi ležala rosa) in lahkotno stopala po hostni zapuščeni stezi. Bose noge ji je prijetno hladila vlažna zemlja, gola, polna meča in vrat pa ji je s stikljivimi, žgočimi ustnica, mi poljubljal suhi vetri.
Na odprti jasi je sedla zraven cvetočega grma kopine, da bi počila. Nekje v bližini v neosu-šenem jezercu so po ločju brbotale divje race, racman je hripavo klical družico. Za Donom so naredkoma, a skoraj brez pre-
Tesarsko delo — popravila prenavljanje
Točno in zadovoljivo delo CENE ZMERNE Pokličite ob večerih EN 1182 1246 EAST 58th ST.
nehanja ropotale strojnice, tu pa tam je zabobnel topovski strel. Razleti izstrelkov na tej plati so treskali kakor v odmev.
Potem je streljanje prenehalo in Aksinji se je razodel mir s svojim skrivnostnim zvenenjem: trepetavo je šelestelo v vetru zeleno listje jesenov z belo spod njo stranju in trdo, vzorčasto narezljivo hrastavo listje; iz go-sčavja mladega trepetlikovja je prihajalo nedoločljivo šumenje; daleč daleč, nerazločno in žalostno je nekomu kukavica naštevala leta, ki jih bo še učakal; nad jezercem se preletavajoči perjaničasti vivek je venomer spraševal: "Kje vi, kje vi?"; neka drobna, sivkasta ptica je ko maj dva koraka od Aksinje pila vodo iz kolovozne kolesnice, me tala glavico. vznak in blaženo ^ripirala očesca; baržunasto oprašeni čmrlji so godli; po cvetih poljskih rož so se pozibavale temnikaste divje čebele. Odleta-vale so in nosile v senčnate, hladne dularje dišečo "obnpži-no". Od jagnedovih mladik je kapljal sok. Izpod glogovega gr ma pa je mezel pijani in trpki zadah po gnijočem prejšnjelet-nem listju .
FARMA 30 AKROV
samo 14 milj iz Euclid, O., blizu Chardona. Moderna hiša s 7 sobami in "cottage" na prostoru; 100 sadnih dreves in vinograd; 5 akrov obdelujoče zemlje, ostalo gozdno drevje. Farmska in zunanja poslopja so v izvrstnem stanju. Vzame se posestvo v zameno. Pokličite lastnika na
IV 7646
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo neka] posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
Mandel Drug
slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd.
Zavarovalnina
proti oi^Ju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
4AGENTURA
14813 WATERLOO RD. KE 1934

(I
ONLY DU




NEW EASY TEKMS
The Revolutionary 1949 PHILCO "793"
Here it is . . . the greatest low price refrigerator ever built ... unequaled in features and value.
• 7.2 CO. ft. capacity
14 sq* ft. *helf area
Storoge 'ray and crifper drawer
42 Ice cube capacity
S.year warranty
EAST APPLIANCE SERVICE & SALES
18724 St. Clair Avenue
Corner Nottingham & St. Clair Phone: IVanhoe 7263
Aksinja je negibno sedela in nenasitno vzdihavala raznolike vonje gozda. Hosta je bila polna čudovitega in mnogoglasnega vrvenja in je živela mogočno prvobitno življenje. Prepojena zemlja tokave, v izobilju nasičena s spomladansko vlago, je gnala in gojila toli raznih pisanih rastlin, da so se Aksinji oči zgubljale v tem najčudovitejšem prepletu cvetja in trav.
Nasmihala se je in brez glasu pregibala ustne, pazljivo prebirala peci je modrikastih neznatnih cvetkov brez imena, potlej se prepognila v že polnejšem stanu, da bi poduhala, in na mah je zasledila medleči in slad-
URADNIKI DRUŠTVA "NAPREDNI SLOVENCI" ŠT. 5 SDZ
Društvo "Napredni Slovenci" št. 5 SDZ ima sledeče uradnike za leto 1949: Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., tel.: IV 2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Ftank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe, John Nestor.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje Slov. цаг. doma na St. Clair Ave.
Christiana Lodge . . . and Cottages
Edwardsburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages each with private shower and toilet. Central dining room with American-European cooking.
ALL SPORTS: Golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, indoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grove of large trees, 100 acres of private playground on U. S. 112.
Write for folder
Christiana Lodge
DOMINIK KRASOVEC, Prop.
PhQjnet 9126 F 5 P. O. Edwardsburg. Mich.
kobni vonj šmarnice. Pobrskala je z rokami in jo našla. Rasla je čisto zraven pod nepredirnim, senčnatim grmom, široki, nekdaj zeleni listi so še zmeraj ljubosumno skrivali pred soncem pritlikavo, malce sključeno stebelce, okrašeno s snežno-belimi povešenimi čašicami cvetov. Zdaj pa so odmirali listi, pokriti z roso in žolto rjo, pa tudi samega grozda se je že do-
PRIPRAVNA HIŠA ZA MAJHNO DRUŽINO
4 sobe in kopalnica; zaprt pouč. Klet pod vso hišo, velika lota. Lastnik bo radevolje pokazal. Cena zmerna. Zglasite se na
15421 LUCKNOW AVE.
DOBRA KUPČIJA SE VAM NUDI TUKAJ
Hiša 10 sob za 2 družini; 6 in 4 sobe, je v zelo dobrem stanju. Ima veliko, loto in klet, fornez, kopalnico; ena garaža, dvojna okna z mrežo vred, blizu St. Clair Ave. na E. 63 St. Lahko vidite vsak čas. Proda se tudi pohištvo in se lahko vselite takoj v 6 sob. Znižana cena $7200. Več podrobnosti dobite na
6603 ST. CLAIR AVE., EX 1494 FRANK PREVEČ
OD GROVEWOOD AVE.
Oglejte si to hišo če hočete PRAVI dom. Ni nova hiša, pač pa ena najbolje zgrajenih, ki ste jih videli. Nahaja se od Grovewood Ave., 6 krasnih sob, vključivši 3 spalnice. Vse v izbornem, stanju. Podstrešje je delno zgotovljeno; vsa hiša je insulirana. Ognjišče na plin. Stoker parna gor kota, vsa "tile" kuhinja. Lota 35x135 z . dodatno loto 62x135. Cena vključuje preproge, zavese, beneške zastore, zimska okna, mreže, prostor za sežiganje papirja. Blizu transportacije in šol. Pokličite takoj za dogovor. Oglejte si jo danes. Cena $16,500.
AL BATICK
18009 WATERLOO RD.
IV 5577
ZA SVATBE, BANKETE IN ZABAVE
naročite
PERUTNINO
pri
Maple Heights Poultry
Andy Hočevar in sin. lastnika 17330 BROADWAY MOnlrose 2369 na domu: MOntrose 1917 J

taknilo smrtno minevanje: dve ■ zdolanji kupici sta se že zgr-j bančili in po črneli, samo vrši- j ček — ves v iskrečih. se solzi- j cah rose — je mahoma zable-1 ščal v soncu s slepečo, očarljivo ! belino.	;
(Dalje prihodnjič) _ i
LAKEWOOD - COLONIAL
Lepa, velika dobro zgrajena hi|® v prijaznem kraju na loti 69x250 Cev. Velika .sprejemnica in solnčn^ soba z ognjiščem na drva; 4 spal" nice, "tile" kopalnica s pršno peljo na 2. nadst., zgotovljeno 3. nadstr. 9 kopalnico. Avtomatična gor kota, dve garaži in veliko drugih posebnosti. Cena zmerna. Na 1426 Lewis Dr. Za dogovor, za ogled poklišite
MRS. ARNOLD ob večerih LA 4426
C. o. FRICK CO.

REALTORS LA 7006 — 15523 DETROIT AV&
HIŠA ZA 2 DRUŽINI ' SE PRODA	I
Nahaja se od E. 79 St. blizu, Sf i Clair Ave. 10 sob, fornez, 2 garaŽ^-1 stanovanje s 6 sobami spodaj 3®: prazno.	:
Podrobnosti dobitfe pri |
JOSEPH GLOBOKAR
986 E. 74 ST.,
HE 6607
FARMA
vzhodno od Painesville, O., Rt. 20. Obsega 40 akrov; 10 akroV sadnega drevja, 5 akrov vinograd^'-druga zemlja je za obdelavo. His«; s 7 sobami, fornez, plin, elektrik^' tekoča voda, hlev za krave in vsa druga zunanja poslopja. Kokošnja* za 3,000 kokoši, 3 krave, traktof in vsa druga farmska oprema orodje. Se mora prodati. Cen« zmerna.
Vpraša se pri	'
JOSEPH GLOBOKAR '
986 E. 74 ST., HE 6807 J
STREPTOMYCIN !
POŠILJAMO S ZRAKOPLOVO^J V VSE KRAJE JUGOSLAVIJE P" SLEDEČIH CENAH:	>
10 gramov.................12.S0
20 gramov....................$ 25.00
30 gramov_____________| 3S.00	j
40 gramov ..................| 46.50	,ј
SO gramov.................$ *5.50	j
100 gramov...................1105.00	i
Zavarovalnina je uključena gori navedenih cenah.
PENICILLIN in druga zdrs''!? ? lahko pošljete s zrakoplovom kolikor želite. •	*'Иж
DOBROVOLJNI ODBOR 'Ф 245 W. 18th St.. New York 11,
f :-J
v''
POŠILJANJE DARIL V JUGOSLAVIJO
STANDARD PAKETI
Od sedaj naprej zamorete naročevati STANDARD PAKETE z jestvinami. V cenah teh paketov so uključeni tudi prevozni stroški in zavarovabiina do NAJBLIŽJEGA PRISTANIŠČA ALI LUKE PREJEMALCA v Jugoslaviji. Paketi so zavarovani samo za POPOLNO IZGUBO (TOTAL LOSS).
Paketov št. 1 zamorete odposlati največ pet, na pet raznih oseb.
Ostale pakete šl. 2, št. 3, št. 4, št. 5 In št: 6 kolikor želite, ampak vsak paket mora biti naslovljen na DRUGO OSEBO.
MOKA
Pošiljamo še vedno prvorazredno belo moko v vrečah po 100 funtov in sicer po $9.00 vreča s PLAČANO PREVOŽNJO DO REKE in po $12.00 za vsako vrečo s PLAČANIM PREVOZOM DO NAJBLIŽJE POSTAJE ALI LUKE NASLOVLJENO A v Jugoslaviji.
RAZNO
Pošiljamo tudi streptomycin, penicillin in druga zdravila in sicer na podlagi zdravniških receptov iz Jugoslavije.—Pakete z Jestvinami priredimo natančno po Vaši želji.
Pošiljamo tudi: BARVE, POSTELJE, BICIKLE, HIŠNE PEČI za drva in premog, kakor tudi ELEKTRIČNE STROJE ZA PRANJE, itd.
Ako želite kaj takega odposlati, obrnite se na nas. PAKETE IN MOKO ODPOŠILJAMO NA. REKO
VSAK DRUGI TEDEN OPAZKA—Tem potom naznanjamo pošiljateljem, da smo mi za vsa naročila le posredovalci pošiljateljev in tukajšnjih oblasti, in da radi tega vsako naročilo postane takoj lastnina pošiljatelja.
VAŽNO
čeki in Money Odri morajo biti naslovljeni na DOBROVOLJNI ODBOR.
URADNE URE: Od 9. ure dopoldne do 6. ure popoldne; OB NEDELJAH URAD NI ODPRT.
Ako nimate na razpolago naročilne pole, napišite RAZLOČNO kar želite na lastni pisalni papir.
Ako bi nastal slučaj izven naše kontrole, in bi treba nadomestiti kakšne predmete, bodemo nadomestili z predmeti iste ali višje vrednosti.
DOBROVOLJNI ODBOR
245 West 18th Street, New York 11, N. Y.
Tel: WAtkins 4-9016
STANDARD PAKETI
Zavoj št. 1.
Cena $35.00
10 lbs. Spaghetti 20 lbs. Sugar 10 lbs. Green Coffee 15 lbs. Red Kidney Beans 5 lbs. Barley 5 lbs. Split Peas 3V& lbs. Farina 2 lbs. Lentils
1	lb. Noddles
2	lbs. Cocoa
VŽ lb. Hard Candy 5 lbs. Lard 6 cans Tomato Paste,
6 02. per can 2 cans Powdered Milk,
1 lb. per can 4 cans Sardines-31/4 oz. per can 1 can Peaches (1 lb. 13 oz. can) 1 lb. Sweet Chocolate 1 doz. Black & White Thread 1 pkg. Assorted Needles 18 pkg. Lipton Noodle Soup Vi lb. Tea 4 oz. Black Pepper
Zavoj št. 2_
..Cena $15.50
12 lbs. Macaroni IVi lbs. Farina 10 Ibg. Rice	5 lbs. Coffee
IVi lbs. Luncheon Meat 5 lb. Sugar 4 ozs. BI. Pepper 12 pkg. Lipton Soup 2 lbs. Lard
Zavoj št. 3_____
-Cena $15.00
47 cakes Laundry Soap 12 cakes Face Soup
4	lbs. Lard
2V4 lbs. Luncheon Meat
Zayoj št. 4_________Cena $16.00
20 lbs. Spaghetti 7 lbs. Rice
5	lbs. Sugar
4 lbs. Green Coffee \ 1 lb. Powdered Milk
3	cans Tomato Paste
6	pkgs. Lipton Noodle Soup
4	ozs. Black Pepper
Zavoj št. 5.
..Cena $14.00
20 lbs. Rice	5 lbs. Sugar
8 lbs. Spaghetti 5 lbs. Coffee
Zavoj št. 6.
-Cena $1б«00
7 lbs. Spaghetti
3	lbs. Green Coffee
5	lbs. Sugar	5 lbs. Klce
1	lb. Barley	2 lbs. Laro^ 1VŽ lbs. Corned Beef
6	pkgs. Lipton Noodle Soup
2	cans Tomato Paste
4	oz. Black Pepper
% lb. Tea	1/2 lb. Cocoa
1 lb. Powdered Milk 1 lb. Sweet Chocolate