Leo ft SU., &tev. 136. Oelje, tor*ek 7. decembra 1926. Poštnina plačana u gotouini. Izhaja v torek, četrtek In soboto. Stane mesečno Din 7' — za inozemstvo Din 20'—. Posamezna žteviika I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda Stev. 10.666. ^l^^^^^l ^^H ^^H ^^^^^v ^^^^^B ^^H ^^H ^^H ^^H ^^^m \ c("^'^ mm ^H ^^HB^^ fü* ™BBHBHHBbI ^HRSHRB^ ^^HH^^ hBBH*^^"1' HHUHHH Uredni&tvo in upravniitvoi Celje .erjeva ulica 1. urličje. .„uKOpisi se ne vračajo. Oglasi po tariffu. Telefon int. štev. 65. Dr. Božič: Obračun in proračun. Poročilo o proračunu za 1. 1927. bi ne bilo popolno, ako bi ne objavil tudi precllogov za mestni svet. Ti1 pred- logi kažejo, da je bis pi-oracun za leto 1927. z najivečjo skrbnostjo sestavljen in da bi njega sprejetje pomenilo velik korak nap>rej v gospodarstvu celjskega mesta. PREDLOGI: 1. Proraeun za leto 1927. se s potrebščino po . . 4,411.347.— Din in pokritjem . . . 1,975.195.— » odobri» s tern,, da se primanjkljaj . . 2,436.152.— Din krije z dokladami in davščinaml v ökupnem znesku po ..... 2,480.400— » prebitek po . . . 44.248.— Din, se pa. prenese na račun leta 1928. Morebitne pogreške v iračunanju in končno stiliziranje se prepuistii žu- p-anstvu. 2. Odobri se proračun mestnib pod- jeüj in sicer: Klavnice s pokriitjem . . . 281.035.— Din in potrebščino . %. 275.613.— » torej s p-rebitkom . 5.422.;— Din. Vodovoda s kritjem .... 695.704.— Din in potrebščino . . 327.250.— >: torej s prebitkom . 368.454.— Din, pri. čemur se doloci vodari'na na 12% za m&sto in 18% za okofrco, med tern, ko ostane v ostalem vodovodni red z dodatnimi. skLepi mestnega sveta v pol- ni veJjavi. Pogrebnega zavoda s kritjem .... 42.878.— Bin in potrebščino . . . 30.850.— » torej s prebitkom . . 12.028.— Din tairifa pogrebnega zavoda ostane tudi za leto 1927. v veljavi brez izpremembe. Mcstne elektmrne s kr it join . . . 1,990.000.— Din '' in potrebščino . . 1,963.000.— » ' torej s pirebitkom . 27.000.— Din. pri cemiw ostane tarifa za elektrioni tok zaoasno v veljavi, se pa priporoca odsek u1 za podjetja., da podjetje popol- noina komercijalizira in da predloži inestnemu svetu točno kal'kulaci'jo za tok v svrbo eventwelnega. znižanja cone toku z razločevanjein cene toku za, ra!z- svolijavo, obratno silo in kurjavo ter ¦nocno uipoirabo. — Uposteva pa naj tu- di polno obrestoivanje in v&led velike obrabe naglo .ain.orUzaici.io celo napra- ve. Kalkulira naj odsek tudi. oene štev- cein, posveti naj večjio pažnjo nahavi ža.rn ic, reg uli ran j u t ranisf ormiat oir je v, nadzorovainju m outerjev in dlel'avcev in kar v,se spada k strogi komerci'jaLi- zaeiji obrata. ! Meslne plinarne s kritjem.....452.300 Din in potrebščino .... 455.000 » torej s primanjkljajem. 3.700.— Din. Odsek za podjetja naj zbere ves m&terijal in predloži inestnemu svetu v najkrajšem času predlog o nadalje- vanju ali ukinjienju obrata, vvl čemuir Wd] uposteva, da dopiačuje mesto po sedanjem stanju. vsakolotno okrog 100 tisoč dinarjev, kar daje v pet ill letih toliko izgube, kakoir je: pfi'narna vi'ed- na, in da' uviažuj-e dalje dejsttvo, da vplj.ub reklamd poraba plina ne raste, a.nipak je konkuirenca. elektrike tako glede razsvetljave kakor glede gospo- di'njske uporabe vodno obcutnejsüi ter k one no uposteva, da se mora v sluičaju ol)držanjia> plina.rno oimrezje obnoviti, kcr so sicetr iagube pi in a, p-revefike. Ubožnega zaklada & potrebščino . . . 173.730.— Din in kritjem .... 60.130.— > borej primanjkljajem 113.600.— Din, kar se krije iz občinskih, sreidsttev., Županstvu se nalaga, da posveti pažnjo stanova.njvskini raizinara'.n v me- stni ubožnici ter staivi primerne pred- Icge o tern, alii bi1 ne kazalo s pomocjo mesta, javne zbirke in meščanskega fonda. ustva-riti m^oderno sirotišnico. i Meščanskega oskrbovalnega fonda s pokiritjem .... 85.510.^— Din in potrebsčino . . . 56.450.— » torej s prebitkom . . 29.060.— Din. Obrestovamje nuestni občini daneiga po- sojila v znasku 268.920 Din sei določi na 4^%, Nackirbinskega aklada prorahin: potrebscina.....12.08 Din kritje.......57.45 » prebitek......45.37 Din. 3. Dovoli se pobiranje sfedečib do- klad in davščin (glej1 glavini1 piregled). Nart'dbe, ki tvorijo podlago tetn dokladam in davščinam, ostanejio neiz- premenjene, izvzemši v proracunu do- ločeno mei'O; ki je taka kakor v sploš^ neni pregledu pokritja. Izpremeni se: pri' mijemninski dokladi, da: so te do- klade oproscene od F. 1924. naprej po- stavljene nove stavbe in take stavbe, ki so v toliki. meri adaptirane in prezida- | I ne, da jib je smatiratti za nov© zgradbe, o eemuir odlooa sta,vbna oblast; pri. to- vorninski nakladi, ki so glede kazni tako spremeni, da &e kaznujc prestopke nairedbe z do 20-kratnim zneskom. Pri tr'osa'rini na vinu se upošteva 5% kot bonifikaoija za osuvšenje. Pri davBČini na vozila» se izpopol- ni naredba tako, da so oproščeni te davščine avtomobili le onih posestai- kov, ki izključno al'i pretežno živo od avtovoženj. 4. Postavke v posajnezni'li poglavjih proračunia so v medsebojni zvezi take, da se spopolnujejo. Kar se ne porabi za eno postavko, se sme poirabiti za drugo postvko istega, poglavja. Sicer se pa županstvu nairoča, da se točno drži proracuna in. pri tem strenii po vseobčem stedenju v izdatkih. Županstvo se pooblasti, da najajne pri Mestni hranilnici oeljiski po kolikoir možno ugodni obrestni meri1 posojilo v iznosu od 2 milijona dinarjev. To poso- jilo se porabi za prezidavo in dozidavo takozvanega »HoteLa pri kroni1« — V svrho ujstvaritve primerno vefike sta- novanjiske bise in v svrhio pocetnih, del '¦ pri regulaciji Savin je. V obeh ozirih ; se naj predloži mestnemii svetu na- j tančna poročila in projekte v posebno I sklepanje. i! Ribarsko društvo se naprošči, da spravi posebno v postnem časui ribe po znižani ceni na. trg. da. bodo imeli tudi meščani neko korist od ribai'skemiu društvu v zakup dame pravice. 7, Ptri mestnem vodovodu se naj po- sojili v znesku 136.000 Din in. 80.000 dinarjev virneta, ker sicer uitrpi to pod- jetje pri ohreistin škodo z ozirom na to, da. se naložbo ne obrestuje v oni viso- kosti, kakoir se mora obrestovati poso- jilo in ker ima vodovod sedaj dovoljna si'edstva za reden obrat n,a razpolago. Zadeve zaradi nakupa in uporabe vodomerov se naj v odseku za podjetja še onkrat preštudira, in mestnemu sve- tu tozadevne predloge predtoži. Polifika. p 0DG0DITEV SKUPŠCINE. — Vladni in opozicijiski krogi posvečajo veliko pozornost zaključkui preiskave parlamentarnega anketnega odbora. N,a svojem sestanku sta Uzunovic in Pasic dolgo razpravljala o tej zadevi. Pašic je zabtevial častno rešitev oelega kompleksa s tem zdruzeni'h vpraSanj, zlasti pa, da naj se jasno ugotovi, ko- Tiko je on osebno kriv ali nekriv v ko- rupcijskih. aferah. Ker HSS najbrže iz takticnib razlogov se vedno ni zavzela jasnega staliswi, se je definitivna reši- tev zadeve zopet odgodilai. Ministrskii predsednik Uzunovic je bil sprejot na dvoru v kratko avdijenco. Takoj po av- dijenci je krenil v spremstvu skup- ščinskega/ predsednika Trifkovica k Pašicu na posvetovanje o parlamen- taTnein delu. V načelu je bilo sklenjeno, da se sestane skupščina dne 7. t. m. k dvodnevnemu zasedanju, nakaa* se bo- do plenarne seje odgodil'e do 28. ja.nu- arja 1927. Vlada utemeljiujo ta ukrep z oblastnimi volilrami, ki zahtevajo, da gredo vsi, poslanci med ljudstvo. Radi- kal ora pa je to dobra pretveza, s kate- ro lahko odgode tudi neljube jim ko- rupcijske afi're. Med tem pa utegnejo za. kulisaini stvar izgladiti in porav- nati. — Na seji due 7. t. m. ba skupšči- na razpravtjala o sledečih točkah dnev- nega reda: 1. Izprememlja člena 14. i skup. poslovnika; 2. odgovori na inter- pelacije. Izpremombo poslovnika po- spešuje. vlada, ki hoče doseei na ta na- cin v vseh odborilr in odsekib imeti od- j ločilno vecino. j p JUGOSLAVIJA IN RUSIJA. Žo dobor teden se ruski listi z veliko • vnemo zavzemajo za zbližanj-e med Ju- goslavijo in Rusijo. Med temi so tudi ¦ pohrradna »Izvestja«, ki naglasaj'O da Sergij Normanski (Sigma): Akteja. (Dalje.) Preletela sem Skitijo* do rifskili obal in od ondot nazaj do zednlje Nu- bidijvske. Trepeitala sein nad zemi'jo ka- kor fu, božamski glasnik buTje, pUca MuliLejeva. Nad menoj se je izpobiila čarovniška zakletva: Kakor nebesni uporniki, kakor uiporniki vosolj&tva naij se rode, zračni duihovi, burni, ne- m.irni, duh.ovi blodeči1. Naj nimajo ne niioža no otroka, naj jiin ostanejo nc^ znaine radosti potomstva. Naj niso ne mož ne žena, naj ne poznajo ne sočuit- ja ne usmiJjenja,, naj bodio glubi vsem prosnjam, naj bodo hudobni, budob- ni . . . A zdaji sem te nažla — je dejala po dolgem molku; — spominjal se me bos in jaz bom pila iz tvoje duše in se bom rodila v novo žiivljenjo. Edino tvo- ja ljubezen lahko konča moja neskonč- na blodenja, samo kapljica tvoje krvri more oživeti moje dozdevno telo. Pripoved prikazni sprva ni na- pravilla name ni'kakega vitisa. Jasno mi je bilo, da imam halucinacijo. Jaz, Sinjelnjikov, magister peitrograjwke uiniverze, se vendar nisem mogel pred * Današnja. južna Rutsija in: pre- del med Uoralom in Kaspijskim je- zerom. petnajstimii! stoletji. tolči z germanskiini konjeniki; ob reki Meni. Nikdar nisem mogel' bi'ti. Rimljan Servij, prijatelj Ak- itejin. A — z vsakiin noviim zvokom njenega glasu, z vsaklm pogledom nje- nih oči, ki so se mi priblizevai'e,: sefrn čuitil, kako se začenjam nekako cepiti na. dvoje. Moja niiselna polovica se je vedno bolj odlocala od druige, ki1 je za- čenjala plamteti v neki, kakar že zna- ni sitrasti. Prestraeen sem opazil, da postajam nekdo drugi, in da ta drugi misli v. nekein tujem, ne več mojctm ina- terinem jezikü. Občutil sem, kako od nekod izpod zemrje preletavajo v mojo domisljijo mnogi ninogi spomini, ki so moji in obenem niso moj'i; mnoigi ob- čuitki, ki jih nisem mogel imeti, a sem istočasna vedel, da sem jih davno, dav- no gotovo niioral doživeti. Vidcl sem to prikazon kot prekrasno deklico, ki jo poznarn, ki jo z vso vSirastjo svojoga srea lj'ubim. Spomnil sem se, kako sem jo bil v divni noci nekje na jugu öbjtiklja.j me je spekel v roko. Prikazala se je kapljica krvi na- tanko tarn, kjer se me je doitaknila. Na- pel sem vse moči, da se ji izvijeni in streisnil sem se ob misli., da so njene Toke podobne poiipu, ko vsesava in izsesava zrak. Res, popifa je mojo kri in njene oči m,ojo diivšo. Občutil sem, kako se mi oči nekako opotekajo, kako mi roke, ki so držale v objemu njeno telo, onemoglo popuiščajio. Kakor da so je iz miojih prstov nekaj pretočilo v njo. Prevzela me je sladka, topla one- mioiglosit. A mjene oči so me zgale še venomer, venomer enako z neizmerno željo. Želel1 sem, da se izrtrgam iz nje- nega objema in. da dobim oblasti nad njo, pa &o nisem mogel niti ffaniti. — Gorim — semi zažepeltal težko dihaje — zakaj' me inučiš? Ali odidi, ali mi izfcrgaj diišo, samo trpinči me nikar več. Samo s svojo krvjo lahko pogasiš moje miiike, je ponovila svoje prejšnje besede, in v očeh ji je zasijalo nekaj krvoželjnega, volčjeiga. Vroče me j-e stresd'o po hrbtu in priuiaknil sem se j>ii čim ,sem mogel bliže, hdteč jo poljubiti na vrat. A ustne dosežejo nekaj niegle- nega, mehkega, kakor da je spreden o iz ni'tk najmehkejše svile. Njene ustne so se doiaknile mojega eela. Speklo me je kakor silen uidarec električne iskre. Nato mi je nekaj položilo gl*avo vznak, začutil sem v zatilju silno bolečino in sem se onesvestil . . . * * * Opoldne m« je zbudiJa freken Hay- berg; spal sem v naslanjaču, s komolci nasfonjen na mizo. Glava me je silno bolela; čuitil sem se čisto obnemoglega, veke so mi bile težke kakor svinec. Go- spodinja me je s socutjem karala, za- kaj se ne brigam bolj za zdravje in delam vso noc. Odšel sem na sprebod, da se osve- žim. Dolgo sem ta.va'1 po mestu, ko sem se. znašeJJ na Lange Linie* in vdiliaval divni miorski zrak, ki ga je bila sinoo- nja burja, očisitila. V Lange Linie-Pa- villon-ui sem pojedel krožnik stegt * Lange Linie deli mestno trdnjia- vo od EresuTida; diven bulvar. StfMM •? >NOVA DOB A«___ S'»»v H6 je bila Rusija zmeriom pokroviteljica Srbije in halkanskih Slovanov sploh. In pri tern, ni zasledovala nikoli sebič- nih namenov. Dejstvo, da se je režim na mskem izpremenil, ne sme tvoriti nikakih ovir, kaj'ti načela solidarnosti Čfoveštva niso v nasprotju z načeli slo- vianske vzajeronosti. Ce se je vlada iz- j preniemila,, se ni izp remen ilo src© Ru- I sov napram. slovanskim bratom v dm- ! gih državah. Moskevska »Pnavda« pra- j vi: »Če so rusk! emigrant! do sedaj J zavlacevali, zbližanje med Jugoslavijo i in Rusijo, je pač napočil sedaj že čas, da pride do tega zbližanja.« »Trud« pa opozarja: »Jugoslavija naj se odLoči, dokfer je še čas, kajti sicer bi se znalo zgoditi, da bi se se kesala.« Vaše toletgor^odje» se vljudno vabi na družinski družabni večer, katerega priredite krajevni organizaciji Samostalne demokrafske sfranke za Celje mesto in okolico v torek 7, decemb ^ 1926 ob 8. uri zv. v mali dvorani CELJSKEGA DOM A. Na dnevnem redu je predavanje g. prof. Kovačiča iz Maribora o btross- majerju in prosta zabava, med katero svira salonski orkester Celjskega godbenega druStva. Pristop imajo le člani in po njih vpeljani somišljeniki. Odbora pričakuietn, da se vsak član družabnega strankinega večera udeleži. V CELJU, dne 2. dec. 1926. Kraj. organizacija SDS Celje okolica. Celje mesto. Celjska kronika. c VELIKI ŽUPAN G. DR. PIRK^ ! MAJER se je nradil v pondeljök dne 6. t. m. v unadnih zadevah v Gelju in je odpotoval zopet v Maribor. c ZOPET QNEMOGOCENA 013- ČINSKA SEJA. V petek, dne 3. t. m. ob 18. uri bi se bila morada viršiti red- na seja celjskega obcinskega sveta. 2u- pan dr. Hrašovec je otvoril sejo ob 18.25 ob navzočnosti 30 občinskih od- bornikov. Pred prehodom na dnevni red pa se je oglasil k besedi obč. odb. Posavec tor je v iinenu radikalov, kle- rikalcev in Nemioev izjavil, da smatra opozicija nadaljno deto v sedanjem. ob- cinskem svetu za neimogoče, kor deloy- na večina od zadnje občinske seje ni skusala udovoljiti zahtevani opozicije glede Mestue hranilnice in Mohorjeve družbe. Obč. odb. Posavec je tudi po- vedal, da stoji za opozicijo »večina celjskega prebivatstva« (!) Doeini si a nemška obcinska odbornika ostala ' v' dvorani, so radikali in klerikalci odšli in s tern že v driigič povzročili ne- sklepčnast. — Verjetno je, da bo po zadnj'ili dogodkih ccdjski obcinski svet razpušcen' in imeriovan gerent. 0 delu opozicije za blagor in. napredek niesta pa bodo isiodili občani saini. Vsekakor si je storifai oboinska opozicija s sviojim nastopotn zelo dvoml jivo u«lugo. c STRANKIN DAN SDS ZA GE- LJE IN 0K0LIG0 bo v torek dne 7. t. m. Priireditev se bo vršila zvecer v mali dvorani Celjskega doma. Gas pod prof. Kovačič iz Maribora bo predaval o Strossmayerj'u,, po predavanju bo pa družabna zabava. Vabljeni so člani in somišljeniki SDS in njih družine. i c VOLITVE V OBLASTNE SKUP- j ŠČINE. Z ozirom na kraljevi ukaz o razpisu oblaistnih viofrtev se objiavlja: Staini volilni imeniki volilcov za mesto j Celje so Tazigirnjeni pri mest. majgi- »tratu v »obi sit. 2 vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne vsakomuir na vpogled. ! Vsakdo ima pravico, da v navedenili j ; ufrah volilni imenik preigleda, prepiše, j naopi>avka priloži- : ti potrebna dokazila. Ke;r so sane jo po določilih cl. 12 zakona o voliTnili ime- i | nikih z dne, 30. maja 1922, Ur. 1. pofcr. uprave za' Slovenijo z due 9A. junija I 1922, st. zak. 184 zah-tovati popravkj j volilnoga imenika se 15 dni po razgla- I sitvi volitov in je bil ukaz o volitvah v i obfastne ¦.skupščine objaivljen v Službe- ! nih NovinaJi dne 25. nov. t. 1. br. 269, poteoe 15-dnevni rok za reiklaniiacije 10. decembra t. 1. Reklamacijo je torej vlagaiti do vštetega 10. decembra 1926. Pri volitvi v oblastno skiiipscinio dne 23. ' januarja 1927 sme jo gLasovati samo one osebe, ki so vpisane v volilne ime- nike. c URADNI DAN ZBORNIGE ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUST1UJ0 V LJUBTJANI za Gelje in okolicio bo v torek 7. decembra od 8. do 12. uire v prostorih javnega skfadišča in prevoz- ne družbe. c NOČNO LEKANIŠKO SLUŽB0 opravlja ta teden lekarna »Rri Križu« na Gankiarjevi oesti. c LJUDSKO VSEUČILIŠČE. V ponedeljek 6. t. m. je nadaljevanje pre- davanja o Henryju Fordu. Vstop k predavanju je tmdi nečla.nom dovoljen. c DRUŽABNI KONCERT v parid j OJepševalnega .i;n tujsko - ijrometnega i drustva v Gelju se bo viršil v torek 7. t. m. v dvorani botela Skobeme. Ziače- •tek .ob 8. uri zvečer. Po koncertii bo j zabava s plesom. c P0VERJENIŠTV0 VODNIKOVE DRUŽBE V GELJU naznanja, da je došfo v Celje 50 izvodov knjig V-odni; j j kove druižbe zia one, ki želijo postatj j člaini za leto 1926. ter plačati tudi čla-" nairi.no za leto 1927. Knjige n,aj> se dvig- nejo v Tujsko-prometni pi&arni (po- slopje Prve hirvatske stedionice). Stari I člami — jili je so okrog 30' — se prosijo, i da zanadi reda pridejo takoj po knj.ige. j V dsti pi;sares? Bal sem se tega vprašanja in sem mu izbegaval, 1 čuteC', da bi pouorel, če bii si moral pri- i txditi. Pri«edsi v svojo sobo sein dolgo i ogledoval v zroalu- cudno rano. Trivdil j sem se, dia si pojasnim, odkod je, kako je mogla nasltati. Slučajno zagledam na imizi okvir z materiino sliko. Bii\sem sedaj v hd'pu prepričan, da« stnii se mla- j ril ob gornji ostri okvirjev rob takrat, ! ko sem padal v nezaivest. To je bilo tern ! verjetnejše, ker sem našel sliko prevr- I njeno,, ko je sicer vedno sitaila na, mizi j poleg pivnika. I Polagoma me je strata minil in do ¦ večerje seni se počuitil že čisito diobro Jedel sem s tekom. Po vef-erji sem ostal v igospodinjini sobi in. sem oebljali z njeno malo sorodnico Metko, ki je veid- no hatela, da bi jr vripovedoval ruske pravljice. Ob deveti.li sem vzel žličko bronia in legel. Ko mie je objomal že vspanec, seim se nehote domisril čudnih oči Aktejinih in pomislil, da bi bilo to dekle, ee bi v resnici živelo, Mesaliaia, carica Tamara ali kaka dru'ga iz nji'li vrÄlc. (Prido so.) tOKOLADA KAKAO BÖNBONI : r c VREDNOST DENARN1H P0- | ŠILJK. Miaiister pošte in brzojava je prediložit načrt zakona, po katerem se bodo vsi, ki na deniarni pošiljki ozna-- čiijio nijanjžo vrednost kakor jo posiljika vsebuje, morali — ako se to od strani kompetemifcni'h poštnih organov ugotovi — zagoviarjaiti zaradi goljufije po kar- zenskem zakonu, razen toga pa še pla,- čati desetkraitno vrednost premalo pla- ca.ne pri&tojbime. c PRIVATNI 1ZPITI NA ME- ŠCANSKIH Š0LAH. V smsMu mimi- strskega odlsoka se ne bodo vec da\o- ljevali privaitni iizpiiti na nieščaaskih. šolaJi med šolskim letom. temvee le v rediuih rok ill v jumiiju ki konicem av- gusta. Prošnje je vtagati do 1. juinija, odiiiosno 15. afV'gmsta in steer za izpite čez d.Via raizreda pri veliikem župadioi, čeiz en razred pri ravinjaiteljsitvu me- ščanske sole. c SOKOLI (-ICE) SMUČARJI! Nocoj ob 8. uiri' zvečer vsastanek radi smuške opreme. — Krajnc. c STRELSKA DRUŽINA. Vsem članom naznanjamo, da se bo viršilo stresjanje redno vsak torek (ira«ien praznikov) ob 20. uri na kegljišču Gelj- skega doina. Pri tej priliki sprejemamo tudi nove člane. — Odbor. c PROMET S TEŽKIMI VOZiILl. Mestni magilstrat se ba>vi s predlagorn, da se pretoži promet s težkimi voizovi in s tovorniimi illL z • najbolj obljiuideniih ulic, cest ioi. trgov na pe,ri- feriio mesta, kakor je to že po vseh moderniii mestiih. Za težki promet bi pred vsem zaprli Aleiksaindrovo uil;ico, Presernovo uilico, Razla.govo ulico do križisča z Vrvarsko ulico, Kratja Petra cesto do kriižišča s Cankairjevfo cestio, Gosposko ulitco in GlavinL trg. Vozila, ki pridejio sem preko kaipucilnfikega rno- sta, bi šla na križiisču Raizhngove in Virvanske uilice v Kolenčevo ulico in Krekov trg, od tod pa na Cankartjevo cesto in na Kralja Petra c&sto. Težki tovoriii: promet proti Ljuiblijanski cestii iffi Lavi bi pa set v isti smeri, nato pa s Cankarjeve ceste ali v Voduiikovo udico j in na Vrazov trg, aili pa skoz Stross- | mayerjevo in Vodnilkovo uliico na Vra- zov trg aii pa tudi po raizsiirjcmi Lev- stiikovi uliici im Greg ore k'.O'vi. ulioi na Lj'iibljian.isko cesto. To bi veljalo tudi v j obrait'iii srueri1. SLomökov trg bi se za i težka voziifci sploh prepovedal. Rawnan- 1 ljiiivo je, da se dovoli dovoz materijalai v prepo\redainih ulicah staimjočim stramkann. Pri vsem te,m bi pa trebailo gledati, da bi se pxomet oziiral na ure, i ko se začenijia ali neha pouk na me- ! ščanski šoM in ])ri šolskiii sestrah i'n I ko so vse ulite polne otrok. Kino« KINO GABERJE. Ponderjek 6., torek 7., sretlai 8. in četrtek 9. decem- bra: »Vohnnlea črnih oöi«. Seiizacijo- nalni spijonažni film. V glavni vlogi Lilian Komtanthni. MESTNI KINO. V ponddjek 6. in ¦torek 7. decombra zairadi koncerta v pT'id Olepsevalnemiui druistviu1 zaprto. —• V sredo 8. (praznik) in ceftrtek 9. deceanbra: »Vesoljni potop«. Monu- mentalni film, v 6 dej. V glavni vlogi George 0' Brjien. g D0G0N ŽIVINE NA SEJME VSE VEOJI. Davki in druge dajaitve so velike, obleci in obuti je treba dru- žitio in posle zai zimo, izvrsiti razna gospodarska popravila, pripraviti letne place poslom, za Božie% pofcrivati obre- sti itd. To vsesili gaspodarja. da vnov- ci, kar more, ziviha je precej Stevilna, vso cez zimo rediti muj ne kaže in zato roma. z njo na sejem. AH kupcev ni. do- volj. Marsikdo se. razocaran- virača do- mov, kajti cene so nizke in razen tega še obst oje znaki za nadaljno )>adanje oen. To je naravno. Vse več je živine na wsejmih) in posledioa velike ponudbe ter miajlmega povprasevanjai je pada- nje cene. Pripororljivo bi bilo prtetopiti k delii' za, oi-ga.niziTnn živinski eksport vsaj v Italijo in Avstrijo. Ce> se tu do- seže uspeh, bi se cene obdržale \\s?ij na u,j)raviereni višini, sicer utegnemo do- zivit'ti katastrofalno paidanjo,, kar no bi limelo zlih posl'edic samo za kmetoval- ca, ampak koncem konc\Te tudi zia vso naj'sirso javnost. p NEI'ORAVNANE FINANCNE OBVEZNOSTI IZ PRETEKLIH LET. FinaiLüiwi delogacijü. objavljiu urad no; Generalna direkci'ja državiiega raču- Srpy. 1^6. »NOVA DOBAc ___Stran 3. novodstva ministrstva financ je z raiz- \ pisom od 16. noveonbra t. 1. DR br. ! 154.377 cxbvesitila; delegacijo, da je ves kredit po partiji 55 budžeta za. 1. 1926- 27, iz katareigai se poravnajo državne ob\eznos!ti: rz prejšnjib budžetnih let, že popolnoma iačrpan. in ji nairočila, ! da liaj zia enkrat ne stavi vieč takih ; predlogov. Ker torej prašmje za. izpla- j Clio zaostaaikov na penzijah, potnihi in ! seli'ln ill stToških ltd. iz dobe pred 1. j aprilom t, 1. do prihoclnje proraču.n.ske ! dobe žaJ nimajo najmanjišega izgleda | na uspeh in povzročajo intereiseritom samo nepotrebno slroške in pota, si- j nanoni upraivi. pa! brezplodno delo, pro- i si delegacija, da naj se dio nadaljnjega ! opu&cajo. ' g VPRAŠANJE OBRESTNE ME- RE. Upravni odbor Naxodne1 banke je sklical za1 dan 15. decembra v Beograd ! konferenco zastopnikov vseli denamih zavodov in gospodarskih korporacij. Na; totj konferenci: se bo pired vsem raz- pravljal'O o vpra&anj'u; obrestne more. Narodna1 banka hoce pritisniti na v,se dena.rne zavode, da. znizajo sedan jo, še vedno pretirano visoke obrestne mere in s tein otfajšajo težko giospodnir.sko kxizo. Konferenca bi se moratfa- vrsiti pred več meseci, tödä radi spara med via do in inpravnim odborom Narodne banke je bila preložena na poznejši. čas ! in se bo vr.šila zdaj sredi deeembra. g NAŠE BANKARSTVO. Znani strokovnjak dr. M. Nedeljkovic priob- ruije v zadnj'i številki »Ekonomista« za- nimW cl'-anek, iz kaiterega. posnernamo, da je polomdJrO lani in letos v naši dir- žavii 9. baink. Poleg tegai je še mnogo bank, ki stioje tik pred polomiom.. Kon- cein lanvskega. leta je biloi v naši državi 6(56 dena.rnihi zavodor z 203* podriiižnm. Vplačani kapital vseh dem airn ih; zaivo- dov je znašal koncem lanskivga leta 2.011 mil. dinarjev, rezervni fond pa 2.554 mil. Povpreeno odpade toreji na vsak'O banko 4 milijone. Prii nas pre- vladuje tip mali'hi ba,nk. Bank s kapi'ta- loin nad 5 rnüijonav je r naši državi 57. ostale so sibkej'se. Nad polovioa del- niskega kapitala (1.258 mit.) je v ro- kahi rnalili bank. Zanimiw jo tudi, da je razmerje med domiachn in tujim k-a- I pitalom 1 : 4. Obrtna, hjinkj». Dne 1. decembra se jie zacelo vpi- sovanje delnic Obrtne banke kraljevme Srbov, H'rvatov in Sloveneev. Sporo- j čeno niam je biJo, da se v Gelju.1 podpi- suje pr.i LjubLjanskii kredi'tni banki in da fcraja vpisovanje do 15. jianuiairja 1927. Osnovnai glaiwii-ca banke znaša 75 milij'onov dinaTjiev, kit je porazideljona na 375.0(K) del'niic po 200 Din nominale vlaka. Od teh podpiso 40% država, 51 % obrtniki in 9% prijiaitelji obrtništva. Za sedctji je vpisati' sainiio polovico osnovine glavnice. Država se je za svoj delež odposve- dala udeJežbi1 na dob ick a in, ban'ka je po zakonu oproščena pLacovanjia viseli d predlog upnavnega odbo- rai banke po položajiu na denarnem tr- gu doloei, za. koliko sme bitii obreslna mera Obrtoe Imnke kraljevine S. H. S. vočja. od obresine mere Narodne banke kralijeviine S. H. S. Prii vpiism delnice je placa-ti) 5 Din od \isake delniice za krditje UBtanovnälh stroškov in 20%- nominadne vrednosti vsake delnice. Ostali znesek je vplaičati v enakiili mesecnih obrokih do k-om'ca marca 1929. TrL defniice dajo na glavni skupÄC'itni 1 glais, a nikd.o ne more imieti več kot 25 gfcusov. OpoziiTJaiiio obrtnike, da ne za.- miudijio prilike in da vpišejo žc takoj prve dnii vsaj tri delnice, da dobe gla- NovRilno pravico. Z nakupoin delinic Obi'tne banke kraljevine S. H. S. je de- nan.1 naj»igurnejie iin1 najkoriis'tneje na- ¦loze.n. Delnica nosi obresti, predsiairlja pai obenem tredmost, kojo vsekdar lah- ko vno\ čiš. Za obrtnika; je i'zredno važ- no, da si priidobi pri! tem iizključno obntni'äkem deniairnein za,vod.ui gliaso- vialno pravico. Onruitn za poplQeljence! V Ss^a>Bn domovine* š SLOVENSiKO PLANINSKO DRU- ŠTVO V LJUBLJANI opozarja vse tu- iriste, ki posecajo planine v obmejni coni, posebno pa ob la&ki mieji, da nro- rajo zianesljivo pri sebi nositi legitimia- cije SPD, da se izognejo neprili'kam s strani naših obmiejnih čet. Te oete po- znajo nase legitimacije. š RE.VIZIJA, PREDPISOV OINO- ZEMSKIH DELAVGIH. V minkstrstvu za socij-alno politiko se v bliinjili dneh .sestajie komi»ija, ki naj bi revidim la izvirsime predpise o doloei 1 ill glede za.- poslenja inozeanskih. delavcev v naši državi. Reviaijia, ima namen, da po možnosti omeji zaposlenje tujin držav- Ijianov v JugioslavLji. š -GRADNJA VOJAŠNIGE NA TRSATU. Slovensko grad'beno podjetjo »Jadraoii« je priičeLo 'te dlni z gradnj'o nove ^:eli!ke vojasniice na Trsaitu nad Suisa'kom. Po program'u bi moral a bi-ti vojašniica dograjena v enem letu. Ker pa se graidbena dek forsirajo, je uipati, da bo vojiašnica že priliodnjio jesen lah- ko i^rocenia svojemu naimenu. š BEDNOSTNI SKLAD ZA MA- RIB0RSK0 OBLAST. Izkužnje Moš- njega leta z mmoig-iimi vremenskimi in drugiimi nezgodamu ki so napraA^ile ogromn.o škado na vsem n'arodinietn iimetju, so pokazaile nmjno potnebo, da se osniujie na ozemlijui obla.sti denarni sklad, zgrajen na principu samioponno- čii,. iz kaberega bis se mogla crpati' sred- stva za prro ta'kojsnjo pomoč. Ta «kliad naj bi postaijal brez oziira na to, da se ob elementarmi'h nezgodali stalno po- javfja denaTna pomoc od države, Rde- čeiga križa itn druigih diol>rode-kiih ußta- nov. Postojal bi naj', ker ti činittelji v večini slučajev ne mjoreio priskociitj na pomoč s ti&to naglostj'O, s katero bi bilo želeti in ker njiiiove pod-pore v posa1- meznih sluicajih ne morejio daseči viži- ne, v kateri bi bila ]>odpora potrebna, Radi tega je velikii župan mariiborske oblasti sprožil vse Iwafe Nred.no idejo, da se ujstanovi na ozemLju mariborske Sloveniije poseben »Bednastni sklacl«, iiz katerega bi se del'iile podpore. š RUDNIK SREBRA IN SVINGA V JUŽNI SRBLJL V Openici pri Oih- ridu so nedavno izročili obratovanju rudnik svinca in srebra v bližini sta- rega rimtskega rudnika. Izsledil ga je in Stiri leta preiKkuwal neki ruski pol- koMiik-emigrant. Ruda v,sebuje 80 od- stojtkpv čistegia svinca; na eno tono ru- dß I pa pride 1.5 odstotkov cistega sre- bra. Dnevno se nakopTj-e dva do tri va- gone rude. Za' rudnik se že initeresiira- jo ra:zne inozemske tvrdke, ki ga na- meravajo odkupiti. š ODBOR ZVEZ.E TRGOVSKIH GREMIJEV. Novo izvoljeni odbor Z've- ze trgovskili girernijev in zadrmg se je konstitui'ral tako-le: Vilko Weixl (Ma~ ribor), predsednik, Josip Kavcič (Lju- bljana), prvi poslovodeci pod predsed- nik,, J. Stermecki (Gelje), drugi pod- predsednik, Ernest Hieng (Ljuibljajna), treitji ])od.p.red«ednikv Fran Zebal (Lju- bljana), tajnik in Jurij Verovšek (Lju- bljana), bfagajnik. | 8 P0DP0RNEMU DRUSTVU SLK- PIH, Ljiubljana, Wolf ova 12 so dairo- vali: Mesto venca: na krMo pokojnega prof. dr. A. Valente g. dr. Emil Watz- ke, Celje 200 Din; A. Gihlar, Ljubljana, 20 Din; Jela Korar, Anica. Preskar, A. Kollmann, Ljiubsjana, 20 Din. — Vsem p. n, darovadcem isktrena h.va:la'! — Odbor. š PROSTOVOLJNO GASILNO DRtlŠTVO ZG. LOŽNTGA PRI 2AL- I CU pri'redi v sredo 8. decembra ob pol I 8. uri zvecer v dvorani g, Fr. Robleka ! v Žalou gledalisko predstavo »Veleja«. Pri preKlstavi bo sviral tamburaški zbor »Zvon«. Odbor vabi k obilni iide- j težbi. 1358 š TRŽ.TČ — MESTO IN TRBOV- L.TE — TRG. Bovodom narodnega in ; državneigai prazni'ka je kra.lj pod pi sal j ukaz, R katerim se podeijinje dosedanji ttrški obcini Tiržič pravioa me.sta, vaska obcina Trbovlje, najvecjii industirijski center v Sloveni'jfi, pa je, povzdiignjen v trg. š RAVNATELJ DRŽ. ŽELEZNIG V ZAGREBU SU8PENDTRAN. V di- sciplinarni preiskavi zaradi nepravil- nosti pri nabavi prem.oga za zagrebsko železniško di'rekeijo, pri kateri je bila država oškodovana. za, 22 milijonov di- ! narjev, je državni sveit koit disoiplinar- i no sodišče odredil,. da se za dobo sod- nega postopanja suispendiirajo nasfed- Namakaj z „Žensko hvalo" — peri z „Jelenjim mi lorn"! To najbolj obvaruje perilo, ki se brez truda popolnoma očistl. SCHICHTOV NAČIN PRANJA mji .železniškii: mradniiki: direkt or za- | grebske direkcije Mita Jovamovic, šef STöj^e sekcije Gvetk'Qvic, premogovmi irefeirent generalne železniške. diTekci- je Vojta, inženjer Njemčič in se pet drugib uradnikav. Glavna obravnaiva ; v tej' aferi je dolooena za, dan 13. de- I cembra. š »ITO« pasta za zobe — najboija. Kam plovemo ? Gospodarska' revija »Bankars^tvo« ' priiobC'Uje v svoj'i, decemberski ¦številki pod naslovom »Quo vadis?« pismo ia Züriclia.,. napi&ano za redakcijo od zna- nega nairodno-gospodarskejga; strokov- njaka Ljubomira St. Kosiera. ¦ Pismo je tako aktualno, dai h-ooe- mlo čUatelje »Nove Dobe« seznaniti. z njega vsebino: Sitiiiacija je resna! Potrebno je, da to vedo vsi, ki jdm je za ekonornsko blagostanje in na- predek. Odnosaji med positionimi strain- kami so napeti kabor redko kedaj. To se vidno kaže v Naradni .skupščini, ki vse bolj iKgublja ohlicje parlame.ntarne organizacije. Vazne stvari se tu ne re- šiijejo. Vse, katr je važnejega in U'sode- polnega, se izvršuje izven paiiamenta, v tollerem naj bi formalno dobilo av- torpa.tsko aprobacijo. domačega izdel- ka in proizvode najslovitejSihtu in inoiemskih tvornic ima v največji izbiri velt-tigovina H. SfEPinsc!il [bI|b, katera pioJaja: elegantne damske ševretpolčevlje Din 15U—, boks lt;0 -, Sevro 169'—, lak ali semis 235'- itd. Oglejte si izložb-! Primeren popn^.t za puvrnitev vo2;iji! llustrovani ccnik .astonj! Za dame in otroke: A Nogavice, rokavice, čepice in sale, pletene jopice, puloverje, trikot perilo, baržune, Creppe t cbine > Za / gospode: Nogavice, rokavice, robce, naramnice, srajce, kravate, dežnike, trikot perilo süinoprodaja Bat's SevljBV kupite le v modni trgovini JI. Drofeniky Celje, GVavni trg 9. V državnern. giospodarsbvu priihio- di vi'dno pešajo. To je v o«talem narav- na posledica ekononuskega s-tanja v dir- žavi. Velika vecina prebiralstva kaie očitne znake osiiromiašenja. Potjedelec komaj: prenasa brennen ai oderuškega kredita, a Direkcija za poljedelski kre- di't, četudi je osnovaina, še vedno ni za- čela z delom. Znaten odstotek meščan- ske. obrti je prezadolžen. Pridobitni sloj zbira skromne moči in s skrajnimi na,pori skuša obdržati pozicijo. Kreditna organizaeija kaže, vso kairaktoristiko svojega bolne^a stanja. Tresori. so polni, a tržišče se maje. ker nima kredilta. Denarjia polno, toda nič krediita! Poduöene po težkih iskušnjah se finančne institucije ne spuščajo v večje aingazmaje. Pol eg: teiga še neuire- jono in neTešeno vialutno vpraisanje, ki povzroca skrajno zmedio v celein kom- pfeksu različnih probLemov, ki so na tapetu. Zacensr pri braljevi vladi pa do zadnjega prosjaka se vse giblje v zna- menjiu nastalnasiti. Ljaidje* hlastajo po dnevnih listih, nervozno čitajo debele naslove, v trenuiku pa se spet razoča- . rani spuščajo v nova razmisljevatnja in j'in zapet tare jo stare skrbi. Situiaci'ja je neiLrejena in nejasna. Diplomirana maserka se priporoča. Naslov v upravi lista. Mnm „Pepina" Celje, Gosposka ul 4. Prvovrstno britje in striženje las. Dijaki polovične cene. Stnženje dečje fsizure samo 6 Din. Prvovrstno brivsko milo kotn. 3 Din. Sprejme tudi britve v brušerne. Lastnik Matija BukovČan. Posestvo kupim v prometnem kraju Opis pismeno na H. Glini^ek, Sv. Lovrenc 34, pošta 2 Sw. Pavel v Sav. dolini. 2 Prvovrstno uvedeno in renomirano podjetje sprejme v svrho povečanja event, enega družabnika z minimalno gotovino od Din 100.000"— naprej. Ponudbe pod »Dobra udeležba 777« na Aloma Company, Ljubljana. DnevnD sucže prvonpstno ploninsko čajno maslo ¦¦¦¦¦B8EBBH ima v zalogi specerijska in deli- ===== katesna trgovina - ANT. FAZARINC, Celje 10-1 Siraa 4. > V "VA DO" A < Štpv. 136. Jtahorße daUda ie 0asq *stara mail, mm***», bito je ßravüno. Kuhala ie svqj'o kavo samo s Ta je danes be \/edno Tako fin Kakor izvrshen pridalek K zrnah' in žirni Kavi Icr bo to i"udi zmeraj ostal. To se opaža, pri vseh institucijafo dela in na celem teritoriju. Nai se še tako trudimo, da, bi se oteli tegia dojmia, ne moremo se obraniti'. Vsak dan se to jasneje kaže, v zadnjem času Vi taki meri, da je dvom vnaprej izMjincen. Državljan čuti, da to stanje ne more ostati kakor je. V državi se opaža neka tesnoba, nezadovoljstvo in skrb. Vsi. tii pojavi so posledica onega, bar je bilo in. je. Sirup strankarske borbe in girofoih poffrešk, sfeorjenih na ekonomskem in socijalnem polju, vse mocneje deluj© in se vse bolj razvija. Jasno je, da bi podaJjšanje tranutnega sltanja pomenilo še vecje kompliclranje že itak težkih prilik v državi. Ni treba, da si pesimist, pa mioraš to stanje označiti bot iresno„ in to zero resno. . • ' i,:^ il#||g Ne bodimo strabopetni in preimo- trdim'o si'tuaci'jo pazljivo in po vesti. V,sak, ki bo tako delal, mora, prlti do idenitičnega zaklgučka: Tako ne gire dalje. Ne zana&ajnra se na hrabrost na- šega človeka, ne pustimo se omanriti od rezultatov st'aitistike. Ne zaupajmo do- bri usodi1! Odkrito ocenimo stanje stvaJri. Po- txeba je, da so uverimo,, da je situacija izpeljana v absurdnost in to v djžav- nem kakor v privatnem gospodarstvii. Provizorij' v ekonomski' poliltiki je ne- vzd'rzljiv. PripeJje nas na irob propasti. Treba je ustvariti. sivstem, treba dati jasne in urejene Perspektive za delo, treba je govoritr z na'rodora jasno in gfrksno, kajti on čaka^ vsak dan, da končno sliši kaj bo in keda j bo bolje? Država je v nevarnostd. Tokrat ne prihaija sovražnik od zunaj, on se nabaja v naši sredi, on izhiaja \z nas samih. (Konec pride.") Razgled po svetu. r ROGKFELLERJEV I)AR ŽI- DOVSKIM ORGANIZAGIJAM. Znamj miiijarder John Rockfeller je daroval židovskiiin filantropskiim onganiizacH jam 50.000 dolarjev. r 100.000 S0DČKOV ŽGANJA ZAZLENJENO. Amerižke torpedovke so zalotile nemžki parnik »Carmen«, ki je vozil v Ameriko 100.000 sodčkov žganja v vrednosti 1 miti.jon angleškib funtov. r REKA PORUŠTLA NAvSTP. Re- ka Po je zadnje dni tako narasla, da je pri Piacenci na razda.lji enoga kilo- metra porušMa nasi)p in prepla,vila vso okolico. Prebiivalistvo je bežalo v mesto. V Genovi je nanasla voda poskadoA^ala mnoigo tovarn. r VELIKO POMANJKANJE ŽENSK V AVSTRAUJI. »Chicago Tribune« poroča o sktepu londonska državne konference, glaeom katerega je dovoljeno potovanje v Avstralijo brez običajniih formaln'osti vsem An- gležinjam v starosti 19—40 let. V Av- straliiijiL je baje veliko pomanjkamje žensk. r KÖPENIKIJADA V PARIZU. Te dni sta prispela na pariSko borzo dva detektiva in aretiirala znaneiga tr- govca z draguljii. Posadila sta ga v a/v- tomobil in se ž njiim odpeljala. A ne na policiijo, ampak v okoliico. Ko sta pri- šla na sairnatmo cesto, sta trgovca ma- pad la, z udarci onesvestiilia, ga izropa- la in vrgla iiz aivtoniobiUa, nato pa izT ginila. Plen driznüh roaprjev, ki sta po- naredila detektitvske iizkaiznice, jo bil razmeroma majihen, ker je trgovec rav- no pair miimuit pred »aretacLjo« naložil ves izkupicek, okrcng 1 miujon frankov, v banko polieg borze. tas iMm% WmU\ in 1) vseli druQlli rndnikou doba^lia in (idslQvijQ na doai q mesta _______________in oboLici Franjo lost, CELJE, Aleksandrova ul. 4 KanarčeR mi je všel 5. t. m. Je rumen ter ima rinčico na nogi. Kdor ga je vjel, je naprošen, da mi ga vrne in dobi pri- memo nagrado. Gostilna Filipčič, Celje, Gledališka ulica. Zajtrko\ alnica Josip Gorenjak itiesa«M in kioba» car Celje, Kraljs Petra cesta se priporoča za obilen obisk. — Izde- luje vsakovrstne mesne izdelke po nizkih cenah ter prodaja na drobno in na debelo. Specijaliteta blaga zajamčena. U česike z dobro šolsko izobrazbo se sprejmejo v zlatarsko obrt. Ponudbe je poslati na tvrdko GATEJ & COM P., fo- varna ;latar-skih izdcBkov, 3 v Celju, 1 ZA PRODATI: 2 žake obleki, 3 sa.lon^ke obleke, povrsnik, k^atka črna srimska euknja, de- kliški manteljček za sta- rts t 9 do 12 let. Vpraša se pri MAKSU ZABUKOŠEK, CELJE, CANKARJEVA UL. 2. I par srednjetežkih k onj (same ali pa vprežene z vozom) se pro da. VpraSa se v Zalogi piva 2 „Union", Celje. 1 | S tcapitalom od »5O.OOO — naprej se lahko udeležite pri dobičkanosnem, dobro vpeljanem podjetju. Sodelovanje se želi, ali ni pogoj. Ponudbe pod »Resen so" trudnik«naanončno ekspedicijoMatelič&Co., 3 Ljubljana. 3 CALAMA ^^^^ prvovrstna novartba, povsem zrela se «4obi povsod. Prva hrvatska tvornica sa- lame, sušena mesa i masti 1. Gflcriloio iovi 11 Petrinja. Glavno zasto,stvo za ! Slovenijo: R. Bunc in drug Ljubljana - Celje. L 12-8 šivalni a so došli po ze!o nizki ceni. M. Žlžka, Celje, Glavni irg 16. Dne 13. in 14. decembra 192Ö vsakükrat ob 1/29. uri dopoldne se bode vršila na lieu mesta v Mozirju oziroma v Lokah, Prihovi in Rečici ob Savinji dražba vseh nepremičnin Rudolfa in Amaliie Pevec nahajajočih se v k. o. Mozirje, Loke Prihova in Rečica. — Cenilna vrednost za vse nepremičnine znaša skupaj 471.081 Din 47 p. — Prodajalo se pa bode po parcelah in se na lieu mesta določi skupina parcel, ki se bodo kot gospodarska enota skupaj dražbale. Vadij znaša deseti del cenilne vrednosti posameznih parcel. Najmanjši ponudek za posamezne parcele se razvidi iz dražbenih pogojev, ki so na vpogled v uradnih urah pri okrajnem sodišču v Gorjem gradu ali pa pri upravniku kon- kurzne mase Dr. Miianu Orožen, odvetniku v Celju. Tarn se dobe tudi vsa ostala pojasnila glede te dražbe. Za lesen in zimo Pristno češko in anglešKo sukno za površnike, raglane in obleke, srajce, kravate, ovratnike, razno volneno in trikotno perilo, rokavice, noga- vice, poluverji itd. PI iše, otomane, v el o u r j e za plašče, velika izbira najmoder- nejšega volncMicga b!aga za obleke in kostume, volnene nogavice, rokavice itd. tSL -t;'>T w-,#. >y~.'.: Si Ki ki Vim M Delaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne brani. i Popolnoma war-no naložite denarne primpanke pri ^adrugi Varčuj v mladosti, da stradal ne boš v starosti ! stavbena in kreditna zadruga z omejena zavezo v Gaberju pri Celju IJVbtrljivost, treznost, varčnost, so predpogoj inravnosti I ' Obrestuje hranilnc aqi Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. vloge po ® /O" Jamstvo za vloge nad 1,500 OOO Din. Iz malega raste veliko! 1 L' SotžbnU.nre,s,Sfkpža20doD;" Plsama v Celju, Prešernova m. 6. Pupilarnovaren in jawnokopisien denarni zavud celjskega mesta Meslna hranilnica celiska Ustanovlfena leta 1864. — Pod trajnim državnim nadzorstvom. V lastnl palači ppi kolodvopu. Vsi liranJlnlčnl posll se «zvršujejo naiKuiantnele. hllro In tot- 1 no. Ugodno obresiovanle. Pojasnila in nasveti brezplačnO, Vrednost rezervn/h zmkladov nad firon 2S.OOO.OOO |_ Za hranilne vloge jamci mesto Celje s celim svojitn premoženjem in z vso svojo daveno mosjo. Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovorna sta: za izdajatelja in tiskarno Milan 6etlna | za redakcijo Vlnko V. Gabero. — Oba v Celju.