LITO ZVIL, STEV. 268 Izdali m tiska Casopisno-založmško podjetje Slovenski poročevalec. — Direktor: Rudi Janhuba. — Glavni, ln odgovorni urednik: Sergej Vošnjak. — Za tisk. odgovarja Franc Plevel. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. 1 in 3, telefon štev. 23-522 do 23-526. — Uprava: Ljubljana. Tomšičeva ulica štev. l/n, telefon štev. 23-522 do 23-526. — Oglasni oddelek: Ljubljana, Titova cesta št. 7, telefon št. 21-896, ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832. — Poštni predal jt. 29. — Tekoči rač. 60-KB 5 2-367. — Mesečna naročnina 200 din. urnim; vm unvmni t«m fcenfl 10 dto Prve čete ZN na poti v Egiptovska vlada privolila na prisotnost mednarodnih čet — Dag Hanrniarskjold potuje v Kairo — Kredit egiptovska vlade za pomoč Fort Saidu — Kairsko letališče spet odprto za civilni promet — ču En Laj obljubil znatno pomoč Egiptu KABLOGRAM IZ KAKA Močnejši kot prej Od našega posebnega dopisnika Kairo, 12. nov. (AFP, Tanjug, Reuter) Kakor poroča kair-efc; radie »ja egiptovska vlada privolila na prisotnost medna-rofihnih sil OZN na egiptovskem ozemlju pod pogojem, da to na neben način ne bo kršilo egiptovske suverenosti ter oviralo Egipta v izvrševanju njegovih suverenih pravic«. Komandant mecLnaiPodmih s;il na Srsdmjjem vzhodu general Burns je od.t»-toval danes iz Jeruzalema v Kairo, kjer ga je ■prejel predsednik Naser. Na tem sestanku je bil tud; ■ momi-ster za, zunanje zadeve Mshmui Favzi. Preritem se je general Burns sestal z dic-ekfoirj ecn za Izraelska vprašanja v minisiir-etvu za zunanje zadeve Saila-hc-m Giarvhaircim. Iz Kaira je general Burns odpotoval v Jeruzalem. Tudi generalni sekretar Dag Hammarekj-oeld je na današnji tiskovni koherenci izjavili, da 60 dosegli z egiotovaiko vlado sporazum v zvezi s prihodom mednarodnih enot OZN v Egipt. HammiEirsfcj o al-d bo jutr; odp otoval iz Nev; Yc:rika v' Kaliro, kjer se bo z egiptovsko vlado razglcivarjial o peririotbncatih operacija mednarodnih sla. Kot se je zvedelo na pOTelg-stvu neapeljskega letai.čišoa, bo prvi ešailcin pripadnikov mednarodnih sil odpciltatval danes pomoči v Egipt. V tam ešalomu bo 170 danririh, norveških trn kubanskih’ vcijeikav. Juibri ajubraj bodo ta ešailion dzikirealii v Eiigi(p- tu, kakor poroča generalimi sekretariat OZN. Delegat Združenih narodov Angeles, k; je pooblaščen za pošiljanje mednarodnih sil OZN na Bližnji, vzhod j«, danes v prispel z letalom aiz Ne\v Ycirka v Neapelj. V njegovem spremstvu j 3 t.j.kovn; ataše OZN Wede. V Jeruzalem in Kai.ro je danes prispela prva skupina petih opazcvalcev OZN. k; so na poit; v Pont Sadid. Skupino opazovalcev vod; ameriški polkovnik Newton Neteoin. Glavno .poveljstvo egiptovske armada j© iizdallo danes sporo-čilo, v katerem pravi, da Se je na podnožje Sueškega prekopa vrnil enajsti pehotni bataljon Koča Popovič odpotoval v Ne\v York Beograd, 11. nov. (Tanjug.) -Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je sinoči čez Pariz odpotoval v New Y or k, kjer bo vodil jugoslovansko delegacijo na 11. rednem zasedanju Generalne rikupščine Organizacije združenih narodov. -Ostali člani jugoslovanske delegacije so, kot smo že poročali, odpotovali v New York pred nekaj dnevi. Kakor poroda radijska postaja Kairo, bo • egiptovski minister za zunanje zadeve Miahmud Pavzi vodiiil egiptovsko dele sala c:ijo na l rinjem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. V torek namerava odpotovati v New YoTk. Jugoslovanska pomoč Madžarski BEOGRAD, 1:2. nov. (Tanjug) Viad* FLRJ je sklenila poslati Ljuassi repualusi MSiuzarsk1 po-nio-č v živilih in gra.ooenem materialu- Jugoslavija bo poslala “riž, tižol, milo, les za. kurjavo, s t čislo, rezan les in cement v skupni vrednosti 150 milijonov dinarjev. Poslanik FLRJ v Budimpešti Dalibor Soldatič ie obiskal predsednika madžarske vlade Janosa Radarja in mu sporočil ta sklep vlade FLRJ glede prve poenoči prizadetemu prebivalstvu LR 'Madžarske. Grki pomagajo Egipčanom KAIRO, 12. nov. (AFP). Grška narodna manjšini v Egiptu, ki šteje okrog 4X1 - tisoč ljudi', je danes pesiala egiptovski vladi' sporočilo, v 'katerem izraža Egiptu popolno oporo v sedanji krizi. V ta namen so sestavili enoto grške manjšine, ki ' bo sestavni del egiptovske osvoocdilne vojske. V sporočilu je rečeno dalje, da ekrog 600 Grkinj pomaga v egiptovskem Rdečem polmesecu pri preskrbi beguncev iz Port Saida in Sueškega -prekopa ter zdravljenju ranjencev iz zadnjih bojev v Egiptu. egiptovske' armade. Ici je fenel nalogo ščititi urnčUt egisptovsikdlh sil s Sinajskega polotoka. Egiptovska vTada je odprla kred.0; 50 milijonov funtov za pomoč Port Saldu. V Kairu firn po vsem arabskem svetu se nadaljuje zbiranje pomoč; za žrtve agresije, predvsem za ‘Port Sa&d. V Kaiiru so zbrali približno pol miKjicinia fuiniriv. mesto Aletarandir'ljia je <3ato 10.000 funtov, ačeksaindirujslka unčiveirza 15 tisoč. Rdeč; pcrmeisec je poslal pozitv vsem podobnim organizacijam svete za .pcimoč v tarvi im zdravilih. Kct prvo . pomoč je kralj Saud poslal 2 mirjijcnia dolarjev, Sirija 200.000 Kir, pomoč pa zbirajo tudi v Sudanu. Pariški »Monde« puše, da je »sedaj povsem gotovo, da je Število’ žrtev v Port Saidu mnogo večlje od števila, k; je blijo uradno sporočano v komunikejih britanske in francoske komande«. Peliima mesta je P‘0-pOlnoma uničena.— piše list zaradi bombardiranj a iiz' zraka ali z bojnilh^ladiij, ubitih pa je najmanj 2 do 3 tisoč iotseb«..Po po-dalkih lOsita se je ‘prebivalstvo Pio,nt Salda . »junaško borilo«, organiziralo je ' »gverilo« ter se še vedno upiiira predati svoj© orožje okupatorju. V istem članku »Monde« piše, da je med britanskimi in francoskimi čeitamd ‘veliiko nerazpo- Celo Knowland • • • tVashingten, 12. nov. (AP) -Ameriški' senator WiU6am Know-land ' je izjavil, da bi morali pinoti Veliki Britaniji, Franciji in Izraelu uvesti .gospodarske sankcije, če ne bodo izpolnile sklepov resolucije Združenih narodov o Srednjem vzhodu. C e bi ekonomrke sankcije propadle, .bi morali te tri države vreči iz Združenih narodov, je dejal vodija ameriške manjšine v senatu in zahteval odločne korake, »ker bi sicer Združeni narodi utegnili il‘.i’ .po poti Društva narodov«. Brkainija, Fkiancija in Izrael so s tem, rda so poslale svoje čete v Egipt, kršile Ustanovno' kstino Združ en ih' nar od ov in zato jim je treba preprečiti, da od dneva do dneva zavlaču-jojio umik svojih, čet, je dejal na koncu senator Knowland- ložemje dm nerazumevanje' politike lastnih vlad. Kakor pereča radio Kairo, bo mednarodno letališče v Kairu od danes penovnio odprto za premet nekaterih mednarodnih ieitaiskih družb.. Ameriiškii družbi TV/A, ho!andski KLM in švicarski Svds Air bo. dovoljeno uporabljati kaiarsiko letališče od vzhoda do zahoda sonca. Uslužbencem teh družb je dovoljeno vrniti se rta svoja delovna mesita na kadirsiko J e tor.ščc. Kitajski premier Cu En La.j je poi£al predisiniiku Naserju eporočjilo, s katerim izraža polno podporo čin občudovanje egiptovEikemu narodu zaradi henojsikega odpora proti briiitan-sfeo-frsinccl-.too-izraetekji agresiji ter odločni obrambi svobode on nieodvfismiositi diržave. C*u En Eaj je obljubil Egiip.tu pomoč Predsednik republike v Pulju • Pulj, 12. nov. Generalni sekretar KZJ Josip Brez Tito je včeraj popoldne otoslkal Pulj, kjer je v Domu JLA . govoril aktivu ZKJ dz Istre ' o medna-rcdne.m položaju. Zvečer je P-r-e dsacinik1 republike priisasitvcval v Narodnem gledališču v Pulju, pciirediJivi »Plesi in pesmi ljudstva Burme«. Pred to pniiredatvilijb jo spnrejel burmianskega on'inil£itra za. znanost in kulturo U Htun Tima. Kaaro, 12. nov. - V egiptovsko glavno mesto Kairo se polagoma vrača vzdušje mirnih dni. Tanki,- ki so bili razporejeni na dominantnih točkah v mestu, so se umaknili v kasarne. Straže nimajo več tako strogo vojaškega videza in nočno življenje spet teče Po starem tiru. Samo še delna zatemnitev spominja na alarme in bombardiranja, ko so vsako uro pričakovali, da bo sovražnik spustil svoje padalce. Položaj na področju Sueza pa j s popolnoma drugačen. Isma-lilija je pravo vojaško taborišče. Tudi civilisti go oboroženi in vojska zunaj mesta se še naprej utrjuje. Mesto .ni bilo bcimbardiirano- Na cesti, ki drži v Kaliro, leže zgoreli ostanki tovornjakov. Podoben prizor se nudi obiskovalcu v El Kantasri. Od ustavitve sovražnosti invazijske sile nenehno kršij-o prekinitev .ognja. Njihova letala preletavajo egiptovsko področje. Po treh dneh so Arene tudi v Kaiiru začudile. Nad Ismailijo je bilo sestreljeno izraelsko letalo. Med kršitve prekiniiive ognja po invazijskih silah sodi tudi napad britanskega jeepa na egiptovsko patruljo. Včeraj je prispel v • Kairo švedski fotoreporter, ki ga je invazija doletela v Port Sandu. Javnosti je posredoval prve fotografske dokumente o bedi, razdejanju 'in peklu v tem mestu, ki* jih je fciill posnel preoblečen v Aralffca. Velrik del Port Saida o e foaje razdejan.' Britancem .nor.ehm doteikajo okrepitve kljub prekinitvi ognja. Spopadi med civilisti ' ih okupaitorji se nadaljeju. Egipt je poslal v Port S a id ambu- Janco Rdečega polmeseca, ki je z belo zastavo šla skoz i britanske črte- ' Italijani pa so poslali bolniško ladjo »Ascamia«. V sestoeljenem 'letalu izraelskega poveljnika so Egipčani našli -listine, ki potrjujejo, da je imel Saraslsfei naipad namen zvabiti glavnlino egiipfccvikilh sil v Sinajsko puščavo. da bi se lahko . Angleži im Francoz] mirno izikrcaiji v Suezu, Port Saidu ih IsnmaiiSljl. Umik ie Sinaja je bil silno težaven, ker so letala uničila vse kamione. Egiptovski vojaki so pod nenehnimi letalskimi napadi hodili več koit sto kllo-mstrbv daleč po žgoči puščavi. Egipčani so petem nadoknadili izgube v kamionih. Jiz zaieg, ki so jih fimsili Britanci ob Sueškem. prekopu v skladu s pogodbo, sklanjemo lete 1954. V bojih na Sinaj stem polotoku, prav na njegevem južnem rtu, je bil do zadnjega uničen egiptovski bataljon, ki se je pogumno bojeval in se ni hctel umakniti. Dva dni' je morala posadka prenašati strašno bombardiranj e iz zraka in z morja, medtem ko so jo helikopterji obsipavali z metalci plamenov. Burns je: spet odletel v Jeru- zalsm, ko je podaljšal bivanja v Kairu za šestintrideset ur. Tukaj j© čutiti .težave glede sestave in vloge mednarodne policije, na katero je egiptovska vlada sicer načelno privolila, j s pa precej nezaupljiva. »Sedaj pričakuj e mo invazijo mednarodne ' policije«. To je zdaj parola ulice. Uredni krogi pa so • o tem vprašanju zelo udržcnl, kakor so udržani glede obiskov sovjetskega veleposlanika pri predsedniku republike Naserju. Egiptovsko stališče je: Vsilili so nam boj, kesprtulaciije nam ne morejo! Napadalci niso dosegli svojega namena in Egl.pt je izšel dz krize okrepljen. Najprej urnik okupatorjev, potem pogajanja. Dotlej se ne bodo začela deta za čiščenje prekopa. Rezultat sramotnega napada j 9 dianes očiten. Psijz in London sta si hotela utrditi vpliv na Srednjem vzhodu, pa sta zapravila še to. kar ei'a črnela. Zahodni zaveznik; Turčija, Irak, Perzija in Pskčstam so se postavili na stran Egipta. Mendte-Fraoceu se je .po LamieSlcvi .polomiji posrečilo ohraniti v Incte-k:ni vsaj kulturni vpliv, socialist Miollet pa je v arabskem, svetu zapravil še t.o. Bravoscd.nl minister Ahmed Hom; je dejal, da mora uriliv britanske in francoske kulture za zmeraj izginiti iz Egipta. Pripomnil je, da je na tako bedno raven zdrsnila dežela, kjer se je pred sto šestdesetimi leti redil nojem svobode. M. Šuštar težite POSLEDICE BRITfiNSKO-FRfiNCOSKE AVANTURE Strab ln zmeda v Od- »talnega" dopisnika »Politike« in »feioveaskeg« poročevalca« PARIZ 12. nor: (Po telefonu). Ce bi hoteli po neuspešni egiptovski avanturi-in..; po vseh dogodkih zadnjega časa opisati razpoloženje, ki vlada v Parizu, tedaj lahko brez pretiravanja to razpoloženje označimo z zmedo in strahom. Urtdni krogi si ne morejo kaj, da ne bi kazali zmede, medtem ko sknvajo strah, kolikor morejo, prebivalstvo pa podlega strahu, ne da bi se zavedalo zmede. - . da dvignila Franciijo na mesto, ki bi ga lahiko stvarno zavze- BEITANSKA VLADA BI SE RADA OPRALA ovejsl Izgovor Od stalnega dopisnika »Politike« in »Slovenskega poročevalca« LONDON, 12. ncv. (Po te L) — Vrnitev k OZN ^postaja znova dominanten odmev vlad nih govornikov. Zadnji je registriran sinočnji govor Selw ma Lloyda pred njegovim odhodom v New York: Cim preje izročimo odgovornost v Egiptu OZN, tem bolje! Vzporedno s tem naso prenehali napori, prepričati svet sedaj — ko se je po prenehanju intervencije malo pomiril — da ta intervencija ni bila avantura in da so obstajali zanjo močni, toda zunanjemu svetu nepoznani razlogL Prehiteli smo vpad Rusov na Srednji vzhod — to je najnovejša verzija, ki jo je slisati »v uradnih krogih« in ki jo je pred tremi dnevi v parlamentarni razpravi navrgel neki Edenov minister. Londonskim dopisnikom je bilo davi nemogoče ugotoviti, kdo so »uradni krogi«. Najmanj jim je mogel pomagati predstavnik Foreign Officea, ki je enostavno izjavil, da ni poklican komentirati_ vsega, kar pišejo časopisi. Se manj je hotel slišati o izgovorih, ki pa so njegov avditorij znova napeljali na misel, da je bil v dneh sueške krize Foreign Office prvič odmaknjen in da so bili vsi sklepi sprejeti na Dov/ning. Streetu štev. 10. Najnovejši britanski izgovor za intervencijo je malo verjeten, vsaj za tujega opazovalca, kajti logika je enostavna: če bi Britanci res imeli podatke o namerah Kusov, da vpadejo na Srednji vzhod, tedaj tega ne bi skrivali pred Američani. Če bi pa Američani nekaj takega verjeli, ne bi s tolikšnim nezadovoljstvom sprejeli britansko-franco-ske intervencije. Doslej še ni bilo sestanka zahodne velike trojice, katerega si zelo želijo, kot je videti po neprikritih gestah vlade. da ne omenjamo navijanja britanskega tiska. Tu smatrajo, da je ta sestanek odložen za krajši čas, največ za nekaj tednov, ker je tudi predsednik Eisenhoiver spoznal dobre strani takega sestanka, pozna pa tudi razloge, ki govorijo, da je treba malo počakati. S pomirjujočo mislijo, da bodo ameriško-francoski odnosi rešeni z nadaljnjimi izkušnjami. pričakuje vlada sedanji teden, ko se bo nadaljevala debata o prestolni besedi. ped takimi nenavadnimi okoliščinami, ki jih več let ne pomnijo. Čeprav so na dnevnem redu gospodarska in kolonialna vprašanja, bodo še dalje razpravljali o intervenciji v Suezu, pri čemer bo opozicija odrekala svoje zaupanje kabinetu sira Anthony-ja Edena. Ker sta Egipt in Sirija prekinila diplomatske odnose z Britanijo, Irak pa noče z Britanci sedeti na seji bagdadskega pakta, se bo opozicija v svojem napadu ta teden bolj koncentrirala na gospodarske posledice sueške avanutre. Škoda v prekopu znaša 50 milijonov funtov in po najbolj optimističnih proračunih bo potrebno najmanj 6 mesecev, da se prekop očisti ostankov 20 potopljenih ladij, ki leže na njenem dnu. Petrolejske postaje in črpalke v Siriji so tako poškodovane, da še nekaj mesecev ne bo mogoče črpati petroleja, katerega je doslej mesečno priteklo povprečno 25 milijonov ton. Trenutno je vlada prepričana, da je imela glede intervencije v Egiptu v državi večjo podporo, kot bi-bilo mogoče sklepati po srditih napadih in sporih v V/estminstru in po protestnih pismih, ki so jih dobivali britanski listi. Izvedenci so pripravljeni to pojmovanje deloma sprejeti. Oni ne zanikajo, da so laburisti okrepili svoje opozicije, toda ne toliko, da bi bila njihova zmaga — če bi bile sedaj razpisane volitve — senzacionalna. — Daljše pomanjkanje bencina n. pr. bi moglo vladi škoditi prav toliko kot državnemu gospodarstvu. Takšna posledica krize je za vlado bolj nevarna kot kakršen koli zapleten mednarodni položaj. M. Radoičič Da ugotovimo mnenje vlade, je dovolj, če pogledamo tisto, kar je bilo uradno objavljenega vse do zadnjega Guy MoLetove-ga gevora. Tu pravijo, da je Eglipt izgubil igro (čeprav ne vedo, da mu je bila vsiljena), četudi ni težko razumeti, da so stvari popolnoma drugačne in čeprav lalhikio mimo sprejmemo. izjavo Jacquesa So ušteli a, ■- ki zveni (kot aforizem: »Naser- je dobil že s tem, da. ni izgubil.« Francozom je najbolj pri sircu usoda Severne Afrike in posebno A’žira, toda položaj- taim obeta v bodočnosti še . več neprijetnosti. O tem noče j o govorili! naglas. Po porazu agresorjev na Srednjem vzhodu ne more nihče več jamčiti za -kolikor toliko optimističen - razvoj dogodkov, niti Robert Lacoste ne, ki je bil ne, samo v vlad! zadolžen za ta posel, temveč je hkralti igral tudi vlogo uradnega optimista. Francija ima pcleg tega resne ambicije, da hi- tudi v bodočnosti igrala Vlogo velesile. V preteklosti, v. času največjega divjanja hladne -vojne, so desničarske vlade, ki so se stalno menjavale, omejile Francijo na mesto drugorazredne sile. Kazalo je, da bo socitltetična vTa- mala v sedanjem svetu- Toda severnoafriška politika sedanj e vlade, obremenjene z desničarskimi tendencami in interesi, katerih vrhunec je bila'sedanja agresija v Egiptu, je še b-clj oddaljila tako možnost. Pred francosko vlado se bo verjetno znova postavilo vprašanje revizije pojmovanja in metod za dosego dostojoeijšega mesta, kot pa j'e ono, ki je namenjeno agresorjem tipa prejšnjega stoletja. To so elementi — seveda so še drugi — ki povzročajo zme- ._____ do, ker niso napravljeni še vsi . stejo cene zlate čm drugih pred- framooška vlada sprejela drastične ukrepe za omejitev potrošnje bencina- Francoz; se ne bodo mogli vozčti s svojimi avtomobili. Tudi to je eden izmed vzrokov,-da tako poceni predajajo rabljene avtomobile. Toda nihče ne more trdili, da bi -samo to prisililo Francoze, ka-za svcije napadalne podvige _ kršni so, da bd prodajala avto-ZDA in ko * sta naleteli na ” mobiile. Mnogo bolj verjetna je argument ~^— namreč š-ovj eteko stališče do »egiptovskih operacij« -— odigral pomembno vlogo pri sklepu francoske in britanske vlade, da prekinete ogenj v Egiptu. V privatnih razgovorih je možno o tem slišat; mnogo več. Ko niste dobili potrebne podpore od srdit cdipor - skoraj vsega sveta, sla se Francija lin Britanija začeli . naenkrat počutiti zelo majhni med velikana tega sveta. Da ne bi kdo mislil, da govori talko zloba tujca, k; se nahaja te dni: v Parizu, je treba pogledati samo. članke ln ko-menteirje tukajšnjega 'tiska, iz katerih je mogoče videti, da te trditve niso brez osnove n.n da so morda oeuo omiljene. Bončinoma jasno je, da je majhnega med velikimi strah. Ce na pariški bcirzi stalno ra- računi ;n ker niso še strojeni vsi nujni zaključki. Vzroki strahu pa so mnogo bolj enostavni. Naslednji dan po objavi poslanice sovjetskega pTenaiera Builga-nliaa, predstavnikom vlad ZDA, Britanije, Francije in Izraela, je levičarski tednik »France Observateur« objavil sliko, zaradi katere so se ježili lasje na glavi: nekaj raket, naperjenih piroti nebu v neznani smeri in s podpisom, ki je citiral tisti del sovjetske noite, ki je opozarjal, -da bi biile lahko te stvarce neprijetne, če bi se poj svile nad evropskimi mesti. Guy Mollet je predvčerajšnjim dejail, da je ta metov, ■ ki ima j o bolj zaoeslj ivo vrednost kot denar, tedaj je ^ to oidraz splošnih odnosov, ki^ niso mnogo odvisni od razpoloženja ljudstva. Toda-če Francozi množično predajajo avtomobile po nizkih crnah fin če so se vse do včeraj odrekali mnogim potrebnim stvirem, da bi si kupili te avtomobile, tedaj je ito slcika sciložme psihoze: v strahotni vojni, kakršna bi gotovo bite tretja svetovna vojna, ne bo nihče mislil na reševanje 'lastnega avtomobila, temveč na očuvanja tako zelo ogrožene glave. Zaradi dogodkov na Srednjem vzhodu, zaradi prekinitve plovbe skozi Sueški prekop in zaradi razrušenih naftovodov je prva predpostavka. Strah se je pojavil tokrat prav tako, kot se je to dogajalo pred vsako vojmo tsim, kjer 'ljudje verjamejo vanjo. Združenje' trgovcev z živili- na drobno je izdalo prebivalstvu proglas, ki verjetno ne bo ničesar spremenili. 2e nekaj dni namreč Francozi mavaljujejo na te trgovine im kupujejo velike količine sladkorja, olja, konzerv in drugih živil. Včeraij im danes je bilo brezuspešno poskušat; nabavili ta živila v prodajalnah pariških četrti. Prodajalne prodajajo to blago samo v majhnih količinah, n. pr. pc-1 kilograma sladkorja enemu kupcu. Dejstvo, da svet noče vojne fin da obstojajo sile, ki se ji bedo postavile po robu, je težko pojasniti gospodinji, posebno če se spominja po-mah jkemj a kruha in sladkorja med nemško okupacijo, pomanjkanja, ki je bilo skupno vsem evropskim narodom v tistem času. Nesreča je v tem. da v Francij; gospodinji n© moreš pojasnili nil*i dejstva, da je vlada neke države v prvi vrsti odgovorna za tetko psihozo in tako objektivno nevarnost, k; danes obstoje. Sicer pa ne gra samo za gospodinj e. Z. Zujovič PRESKRBA BUDIMPEŠTE Z ladjama »Ernegie« in »Ansdauer« je danes odplulo iz Hamburga v Port Sald 40 zahodno-nenM^ih stroko>vnjakov. Skupaj z danskimi i* nizozemskimi- strokovnjaki ticdo pomagali očistiti Sueški prekop. Obe ladji, ki sta pred nekaj leti pomagali rešiti neko angleško podmornico li vodah in pri drugih delih, lahko dvigneta tovor okrog 5.060 ton. Potovanje bo trajalo verjotno trt bedno *lfa oliki poftopojcna ladjo K gucštonTriPrekop«« do * Sne Budimpešta, 12. nov. Radijska postaja Budimpešta poroča o u.krepih za preskrbo Budimpešte in trdi, da se je položaj glede tega nekoliko popravil. Pošiljke živine in mesa s podeželja so začele enakomerneje prihajati, danes pa bo dobila Budimpešta tudi prvo pošiljko mesa iz Sovjetske zveze. Poverjenik vla- HommarskjSld sovjetski vladi New Tork, 12. nov. (AFP). Generalni sekretar Združenih narodov Dag Hammarskjold je zahteval od sovjetske vlade, Inaj podpre njegovo zahtevo, da bi Madžarska vlada dovolila prihod opazovalcev na Madžarsko, ki jih je on imenoval, ter v okviru svojih možnosti olajšala tem opazovalcem svobodno gibanje po de za preskrbo je s posebno odredbo zasegel vse zMode kmetijskih pridelkov, ki leže v skladiščih raznih podjetij. Radijska postaja Budimpešta poroča razen tega. da se urejajo razmere tudi v pokrajini. V županiji Bač je mir in večina podjetij obratuje. V Baranji so kmetijska dela zastala samo za par dni. Skoraj v vseh šolah imajo pouk. V Pečuhu je vzpostavljen mestni promet, preskrba-mestneaa prebivalstva pa se je zboljšala. VREME Stanje 12. novembra: Hladni polsimi zrak . doteka v zahodno Sredozemlje. S tem v zvez; se poglablja področje nizkega zračnega pritiska- nad Italijo, nad naše kraje pa doteka še toplejši zrak. Napoved za torelk: Oblačno vreme s padavinam; v presledkih. Temperature med 1 in 6. v Primorju delne nevihte, tempe, ra ture med 8 in 14 stopinj C. j 2 sir. j surami moesmce j ** - **• novembra 1988 Sklicanje zvezne skupščine Sestala se bo 25. novembra, ko bo podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovfš podal ekspoze o osnovah naše gospodarske politike Razeri tega bodo na tem zasedanju predlagali za dnevni BEOGRAD. 12. nov. Zvezni zbor la zbor proizvajalcev zre- ka bodo obravnavana v ekspo- skupnih sejitudi razpcaivmore- fene ljudske skupi Mae m bosta sestala M. novembra na skopni aetju podpredsednika Vukmano- feratuo nadei^i zakonov ta ata*: seji na kateri bo podpredsednik zveznega izvršnega sveta Sre- vl6a in o katerih bodo razprav- novandske problematik*, tozar Vukmano vi« podal ekspoze o osnovah naše gospodarske ljali na rfcupnnh sejah od 25. no- politike v letu 1957 poleg pregleda o gibanju našega gospodar- vembra dalje. stva v letu 1956. , Vs* gradivo, potrebno za te razprave, bo poslano ljuasiiciim O naši gospodarski polfiitUtal, d) pospeševanje tametojake poslancem do 20. novembra, predvsem v zvez* s planom za pmizvodna®; Na zasedanju zvezne ljudske - — e) -ukrepi za zbofljSaoje tran- gjcupščiine, ki se bo začelo 25. apoirba; novembra, bo na dnevnem redu i) osnovni, problemi plačilne . ■ __ Burmanska kulturna delegacija med nami ^ ___, *_ LJUBLJANA, 12. nov. — V pom kulturnega ansambla pe- med jugoslovanskimi in itali- Ljub.jano je popoldne prispela srni in plesov pa skušajo poka- ' ... - a. . * a v. t » J _ _ _ anii IrAlllrn UA /ul PJAl 11 JUrtlO iTtobosal promot med Trstom in Ingosknrtjo Trst, 12. nov. Danes je prispel v Trst avtobus reikega Podjetja »Avtotrana«, ki bo redno vozil v Trst in nazaj na osnovi sporazuma, sklenjenega Janškimi oblastmi za pospešitev turističnega prometa. Hkrati Je prispel dopoldne na Reko tržaški avtobus podjetja »Sara«, ki iz Pulja državna kulturna de- » zlati, koliko so ohranili svojo ljudsko umetnost. — Sprejem« leto 1957, bodo -razpravljali na ^kupnih sejah obeh zborov. Namen te razprave bo obravnavanj« važnih problemov, fci jah je treba rešilhi v planu za prihodnje lato. Ti problemi so naslednji: a) izpremeanbe v razdelitvi narodnega dtoh-odka, ki naj omogočili o. da se zago-tovi bolj enakomeren gospodarski razvoj in uredijo n-otranje gospodarske razmere; b) nadaljnje topremeimbe v naš; investicijski politiki za zboljšanje strukture investicij-gkih naložb; c) ukrepi in sredstva za zbolj- fainj-e življenjskega standamda; bilance. Neposredni rezultat razprave na skupnih sej ah obeh zborov naj bo resolucija, v kateri, bo skupščina določila smernice za urediiltev omenjenih osnovnih vprašanj, tako da bo takoj zatem sprejet v zveznem izvršnem Razprava o vsklajevanju zvezne in republiških ustav red na poslednjih sejah zborov bo vozil na isti progi v nasprot-predlog zaključnega računa n; smeri. Jutri pa pričakujejo FLRJ za leto 1954.'predloge za- v Trstu avtobus SAP, fci bo vokoma o pravdnem postopku z zil na relaciji- Ljubljana—Trst uvodnim zakonom, zakona o jn obratno. Isto progo bo vzdr-splošneim upravnem postopku, zevalo na recipročni osnovi tu-zakona o izprememhah im do- di zgoraj navedno tržaško av-polmiitvah osnovnega zakona o. tobusno podjetje. štipendijah in zakona o izpre-membah dm dopolnitvah osnovnega zakona o odnosih staršev in otrok, kakor tudi o nekaterih drugih predlogih. M. K- legadj« Burme pod vodstvom ministra Za kulturo U Htu-Tl-na. Ugledne zastopnike burmanske kulture je ob prihodu v Ljubljano na kratki slovesnosti v hotelu »Slon« pozdravil predsednik sveta za kulturo OLO Ljubljane dr. Helij Modic. Izrazi, je prepričanje, da prav danes, ko je v svetu žal omajano zaupanje v trden mir. toliko bolj. cenimo kulturno zamenjavo a prijateljskim burmanskim narodom. Minister U Htu-Tin se je v svojem odgo- BEOGRAD, 12. nov. Predsednika zakonodajnih odborov w _ obeh zborov zvezne ljudske svetu končni predlog plana za skupščine in predsedniki zako- Split, 12. nov. Jugopres). — leto 1957 to izročen skupščini nodajnih odborov vseh. republi- Predstavniki mest T-rondhei »o s« udeležili tudi Je sekretar republiškega sveta za kulturo-VI tod Vodopivec, predsednik upravndga odbora SNG Jug Kozak in drugi zastopniki gledališč. - v Zvečer je ansahibei Izvedel r velikim uspehom v lj-ubljanskli Operi bogat program burmanskih plesov in pesmi. Navzoč* občinstvo, med katerimi so bHi tud; ugledni javni delavci, Je goste toplo pozdravilo. Po predstavi je podpredsednik izvršnega sveta LRS tov. Stane" Kavčič priredil v izvršnem svetuhspre- Split - Trnndheim Zunanja trgovina v oktobru _ . v-oru zahvalil za topel sprejem ^ ^ . ;.v”?V' j in ugotovil, da bodo ponesli s . f* "' pres). ^ Po statističnih podatkih gebo- kl^ub kratkemu bivanju jem v čast državne kulturne Je znašala vrednost jugos.ovan- med'nami tople spomine. Hfcrs- delegacije Burme, ki so se'-ga stkega izvoza v oktobru 8,6 mili- prin.agaj0 s seboj n bvji ouv ' _ . . .. sek barvne kovine, od izvoženih živil pa odpade . 1 milijarda na živinorejske proizvode ter na sadje in povrtnine. Izmed' surovin smo. izvozili največ drv, in sicer za 1,2 milijarde dinarjev. ta. Poslanci so podali tudi razne goslovan. književnikom, katerih Zvezo knjižnic Srbije z na- Zvezo knjižnic Srbije Z na- Razgovarjali so se tudi o olaj- FLRJ, kakor tudi o- političnem logo, da vzbuja Cim večje jiava}j za delavce in uslužbence, sistemu in mednarodnih odnosih na predavanja so bila tudi za ekonomiste. Tone Bole, dr. Mirko Hočevar in dr. Vladimir Grosman ter predstavnika agronomsko - go- V razpravi o postdiplomskem e da rsk e-veterinarske in tehn,- študiju so nekateri poudarjali, £ke fakultete. da bi bilo zelo koristno organi Glavni predmet včerajšnje z-rati razne tečaje in seminarje fekupščine je bila vnovič pou- za diplomirane pravnike, prav dar j ena zahteva po ■ ločitvi tako b; bilo umestno, da bi fa-pravno-ekonomske fakultete v kulteta kot naj višja učna usta-dve popolnoma aamostojn; fa^* nova v okviru svoje pedagoške kulteti. Danes ima edino ljub- funkcije skrbela tudi za tista Ijanska univerza v državi skup- ljudi, ki niso diplomirali, am-no fakulteto za pravni in eko- Pak so si v povojnih letih pridobili potrebne izkušnje za opravljanje pomembnejših predpisov. do 20 dni Kongres vojaških vojnih invalidov Kongresu prisostvujejo zastopnika Svetovne organizacije bivših borcev in zastopnika Zveze vojaški invalidov iz Trsta zanimanje za knjigo v najšir- hodijo na delo čez meio, pred-ših slojih prebivalstva. vsem za rudarje, ki delajo v rudniku Rabelj, kakor tudi za prehod zdravnikov socialnega zavarovanja. naše države. Predavatelji bodo . najbolj ugledni državni funkcionarji, družbeni in javni delavci, med njimi predsednik zvezne ljudske skupščine Meša Pijade,. nomsiki študij. Ta problem, ki &e dej-ansfeo vleče že dve leti, je Postal prav zdaj sktuaien, ko Upravnih zadev. Nekateri go-pripravljajo osnutek republiškega zakona o univerzi in Statute univerze oziroma fakultet Iz -zznrsve je b 'n razvidno d?, je študij pravnih in ekonomski!" ved po vsebini in strukturi zelo različen, razen tega je dosedanja praksa pokazala. da je Združitev obeh oddelkov — pravnega in ekonomskega — dejansko neizvedljiva. Združitev obeh oddelkov bi prav gotovo negativno vplivala na raz- vorniki so poudarili problem ekonomskega izobraževanja gospodarskih voditeljev. V zvezi s tem So predlagali, naj bi se v okviru ekonomske fakulteta organizirali enoletni do dvoletni postdiplomski tečaji za tehnične strokovnjake, ki so na vodilnih mestih v našem gospodarstvu in industriji. Na teh tečajih.naj bi jim naš; vodilni ekonomski SARAJEVO, 12. nov. Danes se je v Sarajevu začel IV. kongres .Zveze vojnih vojaških invalidov Jugoslavije, ki se ga udeležuje nad 600. delegatov. Kongresu prisostvujejo tudi predsednik ljudske skupščine Bosne in Hercegovine Djuro Bučar, član zveznega izvršnega'sveta Moro« Markovič, generalni sekretar Zveze borcev N OB Velimir Stojnic, podpredsednik ljudske skupščine Bosne in Hercegovine Šefket Ma-glajlič, zastopnik JLA generalpodpolkovnik Milutin Morača, člani republiškega izvršnega sveta in drugi. V imenu svetovne federacije skupnosti, da bi še bolj zave-bivših borcev prisostvujeta zali našo skupnost za nadaljnjo kongresu član njenega izvršne- skrb o ljudeh, ki so še danes ga odbora Van Lanschat in po- enako pripravljeni sodelovati v močnik generalnega sekretarja mejah vseh svojih možnosti pri Jugoslovanski obmejni organi državni podsekretar za zunanje predložili otvoritev dvolastoi- 2SUjeve Dobrivoje Vidič, univer-škega obmeinega prahoda na po- z;tetni profesorji, sodelavci lju pri Solkanu, toda italijanski -stvenih inštitutov in drugi, organi se s tem niso strinjali. znan- V imenu državnega sekretariata za narodno obrambo je pozdravil kongres generalpodpolkovnik Milut;n Morača, v imenu Svetovne federacije bivših borcev pa Van Lanscat. Kongres je popoldne nadaljeval delo v komisijah. Pričakujejo, da bo to -vprašanje kmalu ugodno rešeno. »Tedenska tribuna« -v Ljubljani že v sredo popoldne Sporočamo žalostno vest, da je srečLi vztrajnega in požrtvovalnega dela v 36. letu starosti nenadoma umrl tovariš Seminar RK za učitelje I AJS> federacije Willi»m Knight, v imenu Zveze vojaških invalidov Trsita pa predsednik Armit Ukmar in sekretar Sergej Pečar. Pred prehodom na dnevni red so prebrali pismo, ki ga je poslal kongresu predsednik republike T.ito in ki se glasi: »Dragi tovariši! Zelo mi je žal, ker mi hi mogoče zadostiti vaši jn moji želji, da bi priso-. stvoval vašemu kongresu. Vem, da boste razumeli razloge, ki mi preprečujejo, da bi vas osebno pozdravil. Dovolite mi, nove socialistične graditvi družbe.« 'Delegati so pismo sprejeli z strokovnjaki posredovali povoj ekonomske 'znanosli. prav ‘«bno ekonomsko izobrazbo tja tako pa ne bi bila v skladu > 04 Politično ekonomije, kontro-nadaljnjo specializacijo eko- le dela. industrijske psihologije nemškega študija, ki ga terja do statistike. Predlagali so tudi, naše gospodarstvo. Skupščina je naj b; se na tehniški fakulteu sklenila naj Posebna komisija dopolnil učni Program z dol°‘ prouč-' 'celotno problematiko v Cenim znanjem o upravljanju Evezi 2 ločitvijo obeh oddelkov našega, gospodarstva, vodenju pravno-ekonomske fakultete in Podjetij itd. jo v obliki resolucije pošlje na Na skupščini so nadalje ugo- jpristojne organe, ki pripravljat- tovili, da sedanji sestav fakul- da po tej poti najtopleje pojo republiški univerzitetni za- tetnega sveta pravno- ekonom- zdravim delegate vašega IV. kon in statute univerze oziroma ske fakultete ni najboljši. Po kongresa in po njih vse vojne fakultet. mnenju nekaterih je v njem Zanimiva je bila tudi raz- preveč pravnikov, a premalo prava o povezavi pravno - eko- ekonomistov, zlasti iz opera-nomske fakultete s prakso. V tive. Na ostalih ekonomskih fa-pretekiem letu je pravno-eko- krultetah v državi so namreč v nomska fakulteta organizirala fakultetnih svetih predstavniki predavanja iz problematike zu- zavodov za gospodarsko plani-nanje trgovine ia zunanje slu- ranje In statistiko. Narodna šateije. Kriminološki inštitut je banke, Trgovinske zbornice, Priredil vrsto predavanj o upo- večjih gospodarskih organizacij rabni kriminologiji za sodnike, itd. V prostorih Pedagoškega cen?*... .mo na terenu. S seminarja se botra v Ljubljani se je včeraj za-, do- vrnili v svoje šole nedvom- čel štirinajstdnevni seminar pro- no z dragocenimi, napotki,, je ško- svetnih" delavčev za delo s pod-- da, da. je njihovo število na se- dolgotrajnim odobravanjem, na- nlladkom RK. Seminar je pri- minarju tako majhno. Posamez- kar so zapeli več partzanskih ’ .... •• pesmi iz narodnoosvobodilne vojne. Nato je kongres pozdravil predsednik okrajnega ljudskega odbora v Sarajevu Grajo Novakovič. ' V imenu zveznega izvršnega sveta Moma Markovič pravil glavni odbor .Rdečega kri- ni .okraji se namreč niso odzva-ža skupno s Pedagoškim cen- li povabilu Rdečega križa v taki trom sveta za šolstvo LRS. Na- meri, kakor je pričakoval od men seminarja Je seznaniti pro- njih. Taikp nista poslala kranjski svetne deiavce, - kako delati s in novomeški cfcraj niti enega podmladkarji Rdečega križa, da učitelja na ta seminar, drugi pa bodo uspehi še večji. Prav letoš- spet manj, kakor so sprva oblju-nje epidemije meningitisa in bili. Tako se je danes ob otvo-otroške paralize so najboljše ritvi seminarja zbralo koma; 17 opozorilo za skrajno snago in učiteljic in' učiteljev, prijavlja-preveativna srestva po naših šo- nih pa' jih Je bilo nad 30. To lab, za katere vemo, da jim v je dokaz več, da okraji še vedno tem pogledu marsikaj manjka, posvečajo mnogo premalo poezor-Učitelj, ki se važnosti snage za- nosti higiensko - zdravstvenim B. Z* vojaške invalide ter jim želim polnega uspeha v delu za ko- • rist članov invalidske - organizacije. Prepričan sem, da bo tudi ta kongres predstavljal uspel pregled novih rezultatov v stalni aktivnosti invalidskih organizacij in njihovih teženj, da s svojim vsakdanjim sodelovanjem pomagajo socialistični Sovjetski obisk Beograd, 12. nov. (Tanjug.) -Danes je prispela na prijateljski obisk v Jugoslavijo dele- gacija sovjetske armade pod- VC£ja bo s.kusai storiti vse, da bo vprašanjem po naših šolah; rito'Zimf»l KLwv.?Vš ^ M* vsa) najvažnejše «a- večjim zanimanjem in sodelova- tem obiskom vrača obisk Jugo- nrfarne naprave, obenem pa bo njem br nedvomno prihran.U slovanski ljudski armadi, ki je . P*»«čil tudj otroke m njihove marsikateri izdatek ki gre s,cer pred kratkim obiskala sovjetsko na roditeljskih sestankih, na .račun rajnih soldih epidemij, armado in jo je vodil generalni kstsne važnosti je skrajna higl- Prav je, da je Rdeči kriz pr,-polkovnik Pavle Jakšič. S člani ena za otrokovo zdravje, sovjetske vojaške delegacije je Na tem seminarju bodo n d e-prišpel tudi jugosi-cn-ansk; vo- ležencem predavali _ zdravniki in drugi strokovnjaki o raznih vprašanjih, s katerimi s« srečuje- jaški cd.poslanec v Moskvi polkovnik Bogdan Mamula. pravil ta seminar, in podobnih naJ bi bilo še več, saj so prav učitelji lahko močni nosilci zdravstvene kulture v naši vasi. V. K. dolgoletni član občinskega . ljudskega odbora in član raznih komisij pri ObLO v Piranu. Požrtvovalnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Nepozabnega tovariša bomo spremili na zadnji poti 13. novembra 1956, ob 14. uri iz Lucije v Piran. Občinski ljudski odbor Piran. Kupujte knjige Založbe »SLOVENSKI POROČEVALEC« Danes sveže morske ribe v ljubljanski ribarnici. Debriea Čosiž Sedem dni v Budimpešti (Nadaljevanje) - Kosuth Radio'Budimpešta govori o hvaležnosti madžarski vojaki zaradi zvestobe in vdanosti v bojih proti kontrarevolucionarnim in prnfaštističnim tolpam in poziva vojake, ki so se iz najraznovrstnejših razlogov znašli zunaj kasarne, naj se do dvanajstih vrnejo v svoje kasarne. Nato oddaja reportažo o napadu upornikov na uredništvo »Szabad Nepa«. Nato nekakšno zabavno glasbo in narodne pesmi. Veselo. V mestu poredko streljajo. Morda ima radio prav. ko pravi, da »o Budimpešto očisti.i upornikov, da se držijo samo še nekatera njihova gnezda, ker je vlada 2e sinoči pozvala delavce in uradnike., naj bodo zjutraj ob 8- na delavnih mestih. Ne morem verjeti, d-a se bo vse tako naglo končalo. Dopoldne prideta v hotel dva Madžara, ki jima je Institut za kulturne zveze s tujiino. katerega go-st sem tukej in na katerega gostoljubnost niti ne mislim. da se pritožujem, naročil, naj skrbita za moje dobro razpoloženje. apetit in drugo. »Torej je vse v redu. Pom/i-rLb se je,« dem jaz. Onadva pa navdušeno: »Nikakor. V mestu so se spet načele demonstracije pred parlamentom. Ulice n proti vsem mladeničem iz »Pettofije-vega kluba«, ki oe bojujejo proti stalinzimu. .. Mar t» zadnji ne vidijo, kako blatne so . postale njihove vrste in kako se rdeča barva vedno bolj izgublja z zastave? Ali* bo svoboda in kakšna svoboda bo to po tolikšni in takšni smrti? Zadnji model »Chevrolet««, last trgovca iz Švice je hudo ranjen. Krogle so ga preluknjale Sn mu'razbile steklo. On pa je nežno zelen. Državljan države, fci Je svetu, ki se ne neha bojevati.. vsilila svoj mit nevtralnosti, enako rentabilen v vojni in v miru. _Ta ' e-egantn, trgovec je objel rdečelaso pe-štansko damo- in se ponaša 'n hvali z ranami, ki jih je dobil njegov »Chevrolet«. Zdaj ni več mogoče reč#, da ni Švica v tej madžarski tragediji prispevala svojo žrtev' Njen ranjenec, avtomobil, bo ■-vsekakor na prvih straneh ztlri-ških časopisov. In to se bo vsekakor nekako spet po švicarsko izplačalo. Romunski pisatelj Benluc, ki se je znašel tukaj v Budimpešti zaradi istega posla kot jaz. ima za ves ta položaj samo dve besedi: »nejasno, nemirn-o«. Poljak Wazyk je jezen, ogorčen. pričakuje najhuj-še. Ne po-sablja {« poudarjati svojega ponosa, da je član poljske partije. ki je znala najti razumne formule. Jugoslovanski trgovci so se vrnili iz me-sta. Prihaja sovjetska tankovska divizija iz Romunije. Okrog sovjetskega veleposlaništva In četrti, v kateri živijo sovjetski državljani In diplomati, so nagneteni sovjetski -tanki. Pravijo, d-a je sinoči pred našim velepos.aništvom deset tisoč ljudi zahtevalo, naj jugoslovanska vojska vkoraka na Madžarsko in podpre upor. Naše trgovce prestrezajo Madžari z vprašanji: »Zakaj vi Jugoslovani čakate«. Jaz pa se spominjam parol, ki sem jih slišal v demonstracijah: »Zahtevamo popravek jugoslovansko-madžarskih meja!« Ne morem drugače razumeti tega popravka, kot ga Je izvedel regent Horthy leta 1941. 'Ulice so polne *judi. Demonstracije trajajo. Nadaljujejo se boji. Upornik; naskakujejo kasarne AVH. Mnogo je mrtvin. Budimpešta je obkoljena s sovjetskimi četami. Moram iti v mesto, moram vse to videti. In odpravim se z dvema Madžaroma. Oba sta komunista. Gremo 'po donavskem nabrežju in slišimo. kako si ljudje kličejo skozi okna: »Prišla je nova so- vjetska divizija!« Približujemo se parlamentu in ministrstvu za notranje zadeve, kjer se vodijo srditi boji. Zvočniki pa prenašajo glasbo. Spet strojnice. sinhronizirane z madžarskimi narodnimi pesmimi. Slišimo nekakšno obvest.o po zvočniku, nato ploskanje po ulicah, dvoriščih, vežah hi vzklike: »živi-o!« Peljejo me v prvo hišo in vstopimo v neko stanovanj«. -kjer je slišati radio. Spre j-sneto oh zelo ljubeznivo, to ja stanovanje nekega tovarniškega delavca. Kosuth Radio Budimpešta sporoča, da je bil Ge-ro razrešen in da je postal generalni sekretar partije madžarskih delovnih ljudi Janos Kadar. Imre Nagy »n Kadar ukazujeta, da n.a vseh hišah m uradih izobesijo madžarske na-ciona.ne zastave. Kmalu bosta objavila deklaracijo o n-ovi politiki vlade, ki bo izpolnila vse zahteve upornikov in razglasila amnestijo vseh upornikov. »Ko bi bili to včeraj storili, ne bi bi*o pobito toliko ljudstva,« pravi zlovoljno moj gostitelj. Nato nam je povedal, kako so davi AVH-ovc; streljali na delavce, ko so ti šli na delo. čeprav so delavci to storili po sinočnjem ukazu vlade. Pripovedujejo, da so pločniki pokriti z mrtvimi delavci. Tisti, ki so .priš-i ob desetih v tovarne, so ogorčeni nad vsem. kar se dogaja, začeli spontano generalno stavko. Ljudi. k» se bojujejo, nisem videl. Cez prazen trg streljajo iz stavb. Videl sem samo deset sovjetskih vojakov, ki so brez. posebne naglice prekoračili ulico in s kratkimi rafali streljal; na strehe. Cas je že btl, da s*e vrnem v hotel na kosilo. Avtobusi vozijo ranjence. Tudi kamioni. Reši.n) avtomobili z belimi zastavami divje vozi]o med tuljenjem siren. Tretja ura popoldne. Odhajam v Budim. Sprehod kot vsak drug sprehod — peš. Boji so ponehali. Veselim se. da zamenjava Geroja. pojav Jano ra Radarja v politični areni Madžarske, pravzaprav v vojni areni Madžarske vpliva pomirjevalno. Na Madžarskem bo rešen < socializem. Kako preprosta formula! Mar je bilo potrebno to- H Triko? Časi se spreminjajo in zgodovina se ponavlja. Oba reka sta stara in večkrat tudi re-snična. Francija, dom-ovina '■ svobodomislecev, literatov individualistov, velesila Francija, Francija pod vlado socialistov, ali bolje, socialista, je ponovno v ospredju — ze drugič v kratkih dveh tednih. Prvič, ko je skupaj z Britanijo napadla Egipt in sedaj s svojimi predlogi za zasedanje OZN. »Francija je velesila, napredna, z zgodovinsko vlogo. Ne gre, da bi jo ovirale male države, samo zato, ker jih je mnogo in ker imajo v OZN večino.« »OZN se mora zavzeti za spoštovanje človeških pravic in zakonitosti« — ali drugače, kdo je bolj poklican za zavarovanje človeških pravic in zakonitosti, denimo, v Severni Afriki? Tako! Francija je lepa dežela, ljudje so simpatični in Pariz je skrita želja vsakega Evropejca. Hudo je bilo, ko je Francija leta 1939 padla, lepo. ko je leta 1945 spet vstala. Odtlej pa se je zgodilo že mnogo stvari. Indokina je pustila slab okus v ustih, hudo je bilo dolga leta — in je še ■— ko sta si pridobivala svobodo Maroko in Tunis, še prej pa je bilo mučno, ko so francoska čete zapuščale Ubanon in Sirijo. In vendar si je Francija nekako ohranila simpatije na svetu. Ljudje so skušali razumeti njene težave in preživljali napake v upanju, da se bo spremenilo, da se bo Francija spet znašla, da bodo, pri šli iz strankarskih nasprotij in politikantstva na površje tisti napredni krogi, za katere so bili prepričani, da obstojajo. Kam pa sedaj? Na vladi so socialisti! In Molletova Francija drvi na desno, ruši zaupanje ljudi, napada levico s pomočjo desnice, ponavlja besede, ki bi jih bili veseli Baldwin, Lavpl ali Stalin. Male države da bi oinrale [ Francijo pri ukrepih, ki jih ima za nujne! Žalostno je, da je prav Mollet tisti, ki na glas prizna, da ga ovira pojav. ki se je nezadržno začel razvijati prav po tej vojni: težnja, ki jo kažejo vsi mali narodi, da bi odslej sami odločali o svoji usodi in težnja, ki je verjetno za »velike« še ; neznosnejša, da si pri tem pomagajo, kolikor le morejo. Te težnje Mollet ne bo odpravil, Toda že sam poskus je ne- \ varen. Kaže, da so sicer že minili časi, ko so se veliki lahko zmenili med seboj, toda \ še je možnost, da bi poskusili. Če pa se to ne posreči, je prav tako lahko nevarno: porazi zadnjih tednov so spravili francosko vlado do obupa in vprašanje je, kaj bo storila, če se med razpravo o Alžiru mnenje večine obrne proti njej, kar zlasti sedaj, po Suezu, ni tako .nemogoče. Vse to je žalostno. Žalostno že zato, ker bo morala končni račun, ki ne bo tako majhen, plačati Francija sama. A. Furlan T 1LZ0KU SS IB SPFT BIZVNEU 08X11 BORBA Bo] do polne neodvisnosti V mestih in planinskih predelih gospodarijo »komandosi smrti« — Vedno večja organiziranost narodnoosvobodilno vojske — V mestih so glavna tarča francoski oficirji, policaji in vojaki Vojački in politični štab pripravljena ustaviti boje, če francoska vlada sprejme postavljene pogoje SKORAJ. PARIZ, 12. nov. (Tanjug)- — V sadnjth dveh dnevih so' oživeli ostri boji v raznih krajih v Alžiru. Francoski krogi baje danes niso ime« točnih vesti o zadnjih spopadih, a za-skrbijenostjo (pa govore o »brutalnem naraščanju napadov upornikov«. V alžirskih mestih in v planinskih krajih Rabile, Auresa i« Atlasa so »komandosi smrti« vbili in ranili nad 40 ljudi. Podtalni 'uporniški fcaaopia »Bojevnik«, k* *o ga včeraj razpečali po Alžiru. je objavil sestavo vodstva narodno osvobodilne tronte in poziv na boj do popolne neodvisnosti A.žira. Kakor piše te časopis, tako Imenovana francoska »letalska operacija«, v kateri so prileli alžirske voditelje, ni vplivala na razvoj "bojev za osvoboditev in štab uporniških sil uspeSno vodi operacije po vsej državi. Včeraj eo bili glavna tarCa PROTIKOMUNISTIČNE DEMONSTRACIJE V FRRNCUl Fašisti in SFIO Policija samo opazuje —’ Socialisti skušajo ponovno prevzeti iniciativo od desnice Pariz 12. nov. (Tanjug. »Valprotikomunističnih demonstracij francoske desnice se Se vedno ni umiril- Iz raznih krajev prihajajo poročila o napadih na sedeže komunistične partije in njene časopise, o sežiganju naprednih časopisov ln nasilju proti antifašistom. Minulo noč so bile hude demonstracije v Avignonu in Ma-conu. V Parizu je nekdo vrgel bombo na prostore partijske organizacij e petega okrožja, fašistični komandosi pa so danes napadala pariške kioske in sežigali vse napredne časopise. Policija je v vseh primerih stala prekrižanih rok. Socialistična vladna ahrantea, ki je začela ta napad proti komunistom, se je danes trudila, da bi v gongi spet prevzela vodstvo, 'ki so si ga popolnoma prisvojili desničarji. Za jutri je pod pokroviteljstvom socialistov sklicano na zimskem dirkališču veliko »protestno zborovanje« proti dogodkom na Madžarskem. Razen sekretarja partije senatorja Oommina bodo na zborovanju govorili tudi zastopnika vseh »stanov« madžarske politične emigracije. uporniških napadov v mestih francoski častniki, po-icaji m vojaki. V Oranu sta bila ranjena dva policijska nadzornika, v napadu v En Temušanu pa je bilo ubitih več Evropejcev. Zahodno od Bona so se spopadle močne enote upornikov s francoskimi četami in boji še trajajo. Francosko poročilo' trd 5, da je bilo doslej ubitih 15 upornikov, aretiranih pa 19 »sumljivih ljudi«. Glasilo narodne fronte alžirske. osvoboditve »Bojevnik« poroča, da je vojaški in politični štab narodne vstaje priprav-jen ustaviti sovražnosti s’ pogoje'm. da Francija prizna alžirsko neodvisnost. Vojaški in politični štab sestavlja 34 članov, k; so z neznatnimi izjemami vsi v Alžiru kot voditelji vojaških odredov. Vse področje Alžira le sedaj razdeljeno na šest vojaških področij. Uporniki imajo svoje uniforme, njihovi voditelji pa imajo častniške označbe. »Bojevnik« piše. da zahteva alžirska osvobodilna vojska priznanje neodvisnosti alžirskega naroda, suverenost Alžira, vštevši pravico do lastne narodne obrambe in diplomatskega predstavništva. Razen tega mora Francija privolit) na neposredne razgovore z zastopniki osvobodilnega gibanja o zadostitvi omenjenim zahtevam. Pogajanja s Francijo pa bi> bila po mnenju tega časopisa mogoča šele, ko bodo ustavljene vse vojaške operacije. Tedaj bo mogoče tudi izvesti volitve za ustavodajno skupščino in prvo narodno alžirsko vlado. Buiganin za sestanek petib Moskva, 12. nov. Kakor poroča TASS, je predsednik sovjetske vlade Buiganin danes ugodno odgovoril na predlog predsednika švica/rake konfederacije Marcusa Feldrrianna za sestanek' šefov vlad Sovjetske zveze. Velike Britanije, ZDA, Francije in Indije v Švici. Sovjetska vlada, pravi Buiganin, je prepričana, da je treba vse spore reševati na miren način, in se zaveda koristi, ki j o lahko imajo neposredni razgovori med šefi vlad različnih diržav. Zahodni kiparji: »Se ta material uporabimo, pa bo stvar popolna« Posvet v New Delhija Predsedniki vlad štirih držav Colombo konference razpravljajo o mednarodnem položaju — Pakistanski premier Suhravardi ni prišel na sestanek — Nehru je izjavil, da je predlog OZN glede svobodnih veiitev na Madžarskem pod nadzorstvom ZN nepravilen VOLITVE NI JUŽNEM TIROLSKEM IN DRUGOD V umirjenem ozračja OD NAŠEGA stalnega dopisnika dmeiii pripravljene za Južno Tirolsko. odposlali medtem v Egipt im v Budimpešto (od koder so se včeraj vrnili). V Božen je prišlo nekaj avstrijskih novinarjev. Predvolilna kampanje pa so se vseeno udeležili nekateri znani italijanski politični prvaki, med katerimi tudi tajnik krščanskih demokratov Fan farni. Znano J«, da tvorita provinci Trident im Bo®em eno pokrajinsko upravo, ki ji načeljuje po-* krajinski svet z 48 člani. Glede na obsežnost in. število prebivalcev ima tridentinska provinca v sveitu 26 sedežev, bazenska pa 22. To razmerje je bito po veliikih mukah doseženo na razgovorih Gruber—De Gašper? na katerih se je Gruber trudil, da bi se bozensld. provinci priznalo isto število sedežev kot tridentinski, De Gaeperi pa se je temu upiral, ker je hotel za vsako ceno ohraniti itaOnjamsko večino. Do sedanjih volitev so imeli italijanski krščanski demokrati v svetu 20, južmotiiroitsk* Volks-pairtei pa 16 Trst, 12. nov. Včeraj so bile upravne volitve v 231 italijanskih občinah in volitve za pokrajinski svet v provincah Trident in Božen (Južna Tirolska). Gre za volitve v tistih občinah, kjer so bile prejšnje volitve pozneje, ali pa so se morale Ponoviti zaradi ostavke županov in občinskih svetov. Večina občan, kjer so včeraj volili, je v severni Italiji (211), najmanj pa na Sardiniji (7). Volitve so se končale ‘ sinoči ob 22. uri, glasove pa so začeli seštevati davi-. Izidi bodo baje znani danes ponoči. Po dosedanjih vesteh 'kaže, da je bila udeležba povsod visoka. Na Južnem Tirolskem in v tridentinski provinci je v vseh‘občinah znašala nad 90 odst. kljub snežnim padavinam in oddaljenosti nekaterih krajev od volilnih sedežev. Incidentov niso nikjer zabeležili, čeprav so prišle iz Avstrije — kot poročajo — v Božen znatne količine lepakov. ki so podžigali nacionalno razpoloženje južnih Tirolcev. Zadnji svetovni "dogodki so namreč patismaliii v ozadje trenja med Avstrijci in Italijana, Včerajšnje volitve označuj« ki so se v letošnji jeseni raz- novost. Prvič se je namreč poživela na Južnem Tirolskem in javila v bozemski provinci nova omogočili, da se je predvolilno južnotirolska stranka z avstrij-in volilno ozračje precej umi- skdmi zastopniki, o kateri so-rilo. Italijanski listi so svoje diijo, da Je bila nalašč ustanov-najiboljše dopisnike, ki so jih ljietna - a pomočjo ttalijansikih ob- laisti, da bi začela mršiti enotnost Voiikspantei- Po dosedanjih izgledih pa ne kaže, da bo dosegla kdo ve kakšne uspehe. V tridentinski provinci pa so prav tako prvič nastopili z enotno socialistično listo socialdemokrati, socialistična stranka,- neodvisna socialistična zveza in Union« popolare. Te stranke so imele dosedaj v . pokrajinskem svetu 6 sedežev. m. Kocjan New Delhi, 12. nov. (AFP-) - Predsednik indonezijske vlade Ali Sastroamadjojo je prispel dane? v New Delhi, da se bo udeležil .sestanka zastopnikov držav Colombo k*nference. Izjavil je, da je- njegov prihod v indijsko glavno mesto v zvezi z nujnim Obravnavanjem »eksplozivnega položaja«, zlasti vojaškega spopada na Srednjem vzhodu. Naša prva dolžnost bo, da izdelamo slkup.no* stališče do vseh zapletov, posebno pa do vojne na Srednjem vzhodu, je dej-aiL Dav-i Je prispel v Delhi tudi predsednik burmanske vlade U Ba Sve. Ko so ga vprašali, če bo zaradi sedanjega položaja na svetu sklicana nova bandunška konferenca, je U Ba Sve odgovorili, da je • ta st-vair izven okvira sedanjih razgovorov, ki jih bodo imeli zastopniki petih držav. Predsednik oejlonsk« vlade Bandarana-iike pa je izrazil mnenje, da bi morali po njegovi sodbi vnovič sklicati konferenco azijsko-aifriških držav, dodal pa je, da bo to težko izvedljivo, ker bi zastopniki mnogih azi-j-sko-afriigkih držav zdaj težko zapustili svoje države. Predsednik indijske vlade Nehru je izjavil pred začetkom seje štirih predsednikov. vlad držav Colombo konference, da je predlog Generalne skupščine o svobodnih volitvah na Madžarskem pod nadzorstvom Združenih narodov nepravilen. Niso mu giicer znane podrobnosti iz NEW YORK. Maroški minister za zunanje zadev« Ahmed Bala-frej je prispel v New’ York, kjer ho zastopal svojo državo na letošnjem zasedanju Generalne skupščine. Po prihodu je izjavil, da ho na Bližnjem vzhodu mir le, če se bodo britanske, francoske in izraelske sile umaknile z egiptovskega ozemlja. HANOJ. Bivši predsednik burmanske vlade U Nu je prispel danes z letalom v Sajgon, kjer bo ostal na obisku štiri dni. -raz govor o-v, ki so se razvili v Generalni skupščini o umiku sovjetskih čet iz Madžarske in o valitvah pod nadzorstvom ZN, po njegovi sodbi pa je resolucij-a glede drugega vprašanja •nepravilna. Po današnjem sestanku držav*, članic Colombo konference ja bilo izdano sporočilo, da so govorili o mednarodnem položaju, zlasti o dogodkih v zahodni Aziji in na Madžarskem- Na sestanku ni bil navzoč predsednik pakistanske vlade Suhravardi, ki je dejal, da »ne sprevidi, da bi bil v sedanjih razmerah potreben tak sestanek«. Predsedniki vlad Indije, Indonezije, Burme in Cejlona s« bodo vnovič zbrali jutri zjutraj. ADENAUERJEVA STRANKA NAZADUJE John pred sodniki Obtožnica na 90 straneh — Okrog sto prič — Priporočila tiskovnega urada novinarjem BONN, 12. nov. (Tanjug). V mestu Karlsruhe se je dane* začela obravnava proti bi vsemu vodji zahodnonemške obveščevalne službe dr. Ottu Johnu, ki je . leta 1954 zbežal v Vzhodni Berlin," konec leta" 1955 pa »e je spet vrnil , v Zahodno Nemčijo. John je obtožen, da je »samovoljno zapustil svoje mesto, prekršil službeno tajnost in izdal državo«. Bonn, 12. nov. (Tanjug.) - V zah odnomemški renski pokrajini, kjeir so bile včeraj občinske volitve.. je Adenauer jeva krščansko demokratska unija sicer obdržala vodstvo, v primerjavi s parlamentarnimi volitvami v letu 1953 pa je izgubila precej glasov. Ta stranka, ki je bila od svoje ‘ ustanovitve v tej pokrajini najmočnejša, je dobila 41-1 glasov (na parlamentarnih volitvah 51.5%). Socialno demokratska stranka je zvišala glasove od 27.2 v letu 1953 na 39.5%. Po zmagi socialnih demokratov na občinskih volitvah na Spodnjem Saškem, Hes- Za priče je predlaganih okrog temj so našteti tudi izjava Volilni izidi v pokrajini Ba- sto ljudi. med katerim so tudi Johna v Vzhodnem Berlinu, da den - "VVurtemberg bodo zaradj zapletenega volilnega postopka znani šele čez deset dnii. Kaj snuje Suhravardi? Karači, 12. nov. (AFP). — Predsednik pakistanske vlade Suhravardi bo 16. novembra odpotoval v Bagdad. Razen tega namerava obiskati tudi Ankaro in Riad, prestolnico Saudske Arabije. V pismu, ki ga je poslal vodstvu svoje stranke, je Suhravardi izjavil, da položaj neodložljivo terja njegov obisk v Iraku, visoki zahodnonemški funkcionarji in osebnosti iz javnega življenja. Pričal bo tudi .danski novinar Bonde-Henriksen, ki je imel nejasno vlogo Pri pobegu Johna v Zahodno Nemčijo Nekaj dni pred ‘začetkom je Zahodna Nemčija, ko je podpisala pogodbo o Pristopu k evropski obrambi skupnosti, prevzela nase tudi nekatere tajne obveznosti, dalje izjava, da ima organizacija GELEN — za-hodnonemška tajna služba v obravnave so po uradnem ti- Franciji zelo razpredeno mrežo, skovnem uradu priporočili nekaterim domačim novinarjem, naj od obravnave ne pričakujejo senzacij. Fotoreporterjem so prepovedali snemati. Obtožnica navaja na 90 straneh, da je bivši predsednik »urada za zaščito ustave« med in intervju, v katerem je John dejal, da je od kanclerja Adenauerja dobil nalogo, naj nadzira ministra za splošna nemška vprašanja Kaiserja. John je tudi to pot trdil "isto, kar je dejal med preiskavo, da je leta 1954 šel v Vzhodni Berlin »nezavestno« in da mu je njegov prijatelj zdravnik dr. Turčiji in Saudski Arabiji, senu in Severni Resni-^Vestfaliji, Včeraj se je Suhravardi vrnil bivanjem v Vzhodni Nemčiji Jci so bale pred dvema tednoma, s teheranske konference mu- »služil smotrom komunistične ecdiijio bonnsikd krogi, da je • slimanskih držav članic bag- propagande« in dajal izjave in Wohlgemut, ki ga je spravil čez stranica močno povečala svoj dadskega pakta, ki so Irak,, podatke, ki »opravičujejo sum, demarkacijsko črto, dal prej vpliv. Iran, Turčija in Pakistan. da ie šlo za izdpjo države«. Med ne,ko mamilo. liko žrtev, da bi do tega prišlo? Hudo mi je, da sem precenjeval sire kontrarevolucije v tem uporu. Če. bom še vnaprej po-fploševal in delal politične zaključke. tega nikakor ne smem delati glasno. Šofer avtomobila, kj so r.ti ga dali na razpolago ln sem ga Uporablja, samo nekaj kilometrov pred začetkom demonstracij, se pritožuje nad nizko plato &n da bi mi pričaral položaj v katerem je sedanje madžarsko gospodarstvo, pravi: »Vi ste umetnik.-.. No. potom boste razumeli, če vam povem, da je naša vlada popolnoma umetniško zavozila naše gospodarstvo«. Gremo čez most. na katerem Bo se pred nekaj urami bojevali. V tem trenutku streljajo v Budimpešti samo okrog parla-nnenta in ministrstva za notranje zadeve, toda ne intenzivno. Most, čez katerega grem v Budim. je poln poslovnih ljudi, žensk in. četo otrok. Vsi molčijo. Napeto prisluškujejo razgovoru med strojnicam). Za »noj im hrbtom s stavbe prav na obali Donave, nekaj naglih rafalov. Sklonim se, stegnem se, rad bi pospešil korak, na mostu Bi kritja. Tod« ljudje okrog mene prav nič ne reagirajo na ta smodnikov trušč. Postane me sram. vzravnam se in prilagodim se njihovemu ritmu. Jz Fešte z veliko belo zastavo in madžarsko nacionalno zastavo dirja čez most mimo mene vojaški kamton. Na koncu mostu pri vhodu v Budimpešto vi-_ dim? D.eikleta, nobena ni starejša od 18 let. so se prijela za roke fcn zaprla pot z mostu. Kamion (jirja, ne da bi zmanjšal brzino, .jjjfeSctota pa so so s kitama in razmrš enimi lasmi, z nacionalno trobojnico v gumbnici, nagnila naprej in stoje, pripravljena da jih povozi. Ustavim se in za,.,i-- žim. Cviljenje zavor, drsanje gum in ropot karoserije. Odprem oči: kamion se je zaustavil korak pred, to vrsto mladih deklet. Brez jeze skačejo na kamion, pregledujejo kabino, nekateri mladeniči pa — gotovo so dijaki — se poženejo v* kamion in pregledujejo tovor. Približam se. Ne vidim, slišim pa . stokanje. Ta kamion je poln težkih ranjencev. Ne sprašujem katerih. Dekle z baretko z odločno kretnjo prometnika pokaže šoferju, da je pot prosta! - »Katera mladina je to? Na kateri strani se bojuje?« vprašam Madžare, ki gredo z menoj. »Ti so uporniki«. » Vidim, da so uporniki.. Toda upora iiki niso vsi iste barve in iste ideologije. Ali so ta dekleta iz organizacije komunistične mladine?« Odgovairjajo mi povsem nedoločno. In zmeden sem. kako da za te ljudi v tem trenutku sploh "ni važno, v čigavem imenu in zakaj se kdo zdaj bojuje? Ti mi pa pripovedujejo, da so danes na tem mestu povozili nekaj takšnih deklet, ki so skušale ustaviti rešilni avtomobil, k: je — kakor pravijo — v kr-ateh prevažal strelivo za neko obkoljeno kasarno AVH. Nekdo me divja zagrebi ae prsi: »Rus!« »Jugoslovan sem«, odgovarjam bolj sovražno kot preplašeno. • Izpusti me in zaničljivo pljune. »Nikar ne zaznerite, ljudstvo je zdaj razdraženo, saj veste, kakšen revolucionaren čas je ...« reče moj spremljevalec. Molčim. Ulice so polne moških in SenJak. Pred trgov imami a živili stoje dolgi repi in. gruče ljudi. Pogledam jih: kdo se je bojeval in kdo se bojuje izmed teh ljudi, ko pni nobenem civilistu ne vidim orožja? Moj vodnik pa me razburjeno potegne z« rokav: »Poglejte, poglejte. . . Pod plaščem ročna rirojnical Nocoj se bo začelo v Budimu. Zagotovo vem, ker so danes prinašal^ in delili orožje.« »Odkod toliko orožja?« »To ni prav nič težavno. Glavno skladišče orožja in streliva j -3 bilo zavzeto že 23. zvečer. Pa tudi vojska deli«. Otidr madžarske vojske nosi v mreži cvetačo in kruh, žena ga drži pod roko. Vidim mnogo takšnih oficirjev. Nimam časa, da bi razmišljal o madžarski vojski in njenem vedenju v zadnjih dneh, ker je Budim ves ranjen in oglodan od bojev 1.1945. Razbite . hiše govore o vojni, vse stavbe so naluknjane z rafali. Tukaj niso nič popravljali in ne zidali in mi pride na um grešna misel: idealno scensko okolje za snemanje vojnih filmov. Pridemo na ulico, po kateri se gneti, množica nekaj tisoč ljudi. Vidim tankovske kupole in v topovskih ceveh madžarske nacionalne zastave. Komaj se rinemo skozi množico, ki je razburjena in hiti proti tankom. »To lem vam hotel »Saj vem. da je vaša vojska pasivna in da je razpadla. Ne zanimajo me tanki«. , »Toda to so sovjetski tanki’ Sedem jih je. Pojdite z menoj ln prepričajte se.« Posreči se nam priti P**v do tankov. Na njih stoje brea orožja sovjetski vojaki, mladi, zmedeni, obupani, ker jAeMjo otroci po gosenicah na kupolo, brskajo po vojaških torbah, nagovarjajo vojake, naj odvržejo peterokrake, ženske pasejo radovednost, Madžari pa grozeče (n ogorčeno: »Mar boš streljal na madžarsko ljudstvo??« »Ne bom streljal na madžarsko ljudstvo«, odgovarja sovjetski tankist in ima solze v a#eh. Nato mu Madžar ponudi roko, tankist omahuje, pa mu jo v endar stisne. Tukaj je sedem sovjetskih tankov, s tujimi zastavami. Žalostne so te golazni in gnusne kot trupla. Rad bi čimprej prišel ven iz te gruče železa in sovraštva. Toda moj vodnik mi pripoveduje: »Ne moremo reči, da se sovjetske čete te dni ne bi vedle kar se da korektno. Streljajo samo takrat, kadar streljajo nanje. Če pa gredo profil njim sprevodi demonstrantov streljajo čez glave. Ko ne bi tako ravnali, ne bi mogli skozi ulice niti s tanki«. Delavec pripoveduje množici, kako je šel v tovarno in naravnost v ogenj uporniških in policijskih strojnic. Trdi, da so ga rešili mrtveci. Mordia je res, ker ima obleko in celo lice zamazano s krvjo Greva tako po ulicah od skupinice do skupinice, vodnik mi prevaja te razgovore, pravzaprav so to majhni mitingi in jaz postajam vse boli prepričan, da se je na Madžarskem zrušilo vse tisto, kar je obstajalo kot. nekakšna »socialistična« oblika države in družbenega življenja. Novo je treba ustvarja*^. Novo v vsem. Za to generacijo je sistem, ki Je qj>stajal doslej, umri skupaj z mladeniči v radijski postaji. Todia nikjer ne konstruktivna ideje, pri nobenem ne morem 'občutiti vizijo jutrišnjega dne. Tukaj rušijo in ubijajo. Tukaj ne mislijo nd jutrišnji dan. Vsaj jaz ne slišim, da bi socialistčno mislili. Zdrznil sem se", ko sem zaslišal stoke. Obrnem se., Dva človeka v civilni obleki bežita, množica pa ju preganja. Vodnik me zapusti in oddirja za to množico, ki se je strnjeno zaletela v begunca, prilepljena ob roletah neke trgovine. Nekaj sekund sta stala nema ob zarjavelih roletah in usta so se jima že odprla za krik. Slišal sem teh nekaj krtkov, -ko jima že nisem več videl obraza in sem se skril za vogal. Linčajo. Koga? Cez deset minut se vrne moj vodnik z nekim mladeničem, ki me objame, in mi v polomljenem srbsko-hrvatskem jeziku reče: »Rojen sem v Baranji. Doslej nisem mogel priti v Jugoslavijo. Toda po vsem tem bom prav gotovo lahko prišel. Rad bi ostal v Jugoslaviji, tam živel«. »Kaj se je zgodilo? Kdo so ti ljudje, ki jih linčajo?« »AVH-ovci v civilni obleki. Spoznali so ju, strašno. Oči so jima izgrebli ...« Ne morem več hoditi. Groza me spreletava. Rad bi pobegnil nekam odtod, da bi si z blazino pokril' obraz, da bi bil mrak. Toda ta mladenič iz-Baranje me prime pod roko in pelje naprej ter mi pripoveduje in se hvali, da je bil v tisti skupim 120 ujetih na verižnem mostu, ki se mu približujemo, in na katerem rc se še pred nekaj urami s-dito bojevali. Gledam štiri sovjetska tanke pred mostom. »Ni res, da smo -se vdali. Radio je lagal. Nismo imeli več streliva. Kaj pa smo mogli? Bil sezn" v zaporu, strašno so m« tepli. Ali naj vam pokažem ramo?« »Verjamem vam. Kdaj «o vas izpustili?« »Včeraj. Toda nocoj bom spet šel z njimi. Vam .lahko povem. Poglejte tja gor, tisto trdnjavo. Tam je že 800 upornikov. Imamo tudi topove. Tudi težko topništvo nam nič ne more. Moram vas odpeljati tja«. »Ne. nikakor.« . »Zakaj? To bi morali videti? Nič se vam ne bo zgodilo. Vsi so tam moji tovariši, ves moj razred.« »Kdo pa j« dal orožje vašemu razredu?« »Ah, orožje, to je lahka zadeva. Srečamo 120 policajev. To ni politična policija, to ni AVH To so tisti mestni, ki vzdržujejo red. Jaz pa enega poznam, soseda sva, in mu rečem: Stefan, ti si Madžar. Zakaj hočeš streljati na Madžare? On pa: Nočem streljati na Madžare. Pa mi daj puško, mu rečem. On pa: Na jo, samo ne povej, kdo ti jo je dal. Potem so nam vsi, vseh 120, dali orožje in strelivo«. Gremo mimo sovjetskih tankov na verižnem mostu,. neprijetno mi je. Trudim se, da tega ne pokažem, ker se onadva ne bojita. Na drugi strani mostu-- nekaj strelov iz puške, nato pa dolg rafal iz težke strojnice. »Čujte, prosim vas, vi ste bili partizan in imate mnogo večje izkustvo od mene. Jaz imam dve bombi. Nocoj bi rad uničil tista dva tanka. Kaj mislite? ...« in začne kazati z roko » ... ali je bolje, da se približam z desne strani od kostanjev, ali da se priplazim ob ograijd?« »Ne bi vam priporočal ne enega ne drugega«. »Zakaj? Ja* se bom bojevala da bi šle sovjetske čete iz Madžarske.« »Saj sem bil madžarski komsomolec. Kandidirali so me za partijo, niso me pa sprejeli za člaraa«. Razveselil sem se tenka, ki se je pojavil izza vogala in se z vso naglico pognal po ulici proti nam ter streljal v zrak. Pobegnili smo za vogal, jaz pa nikakor nisem več želel nadaljevati tega pogovra. Toda ta mladenič, Madžar iz Baranje, me je hotel za vsako ceno peljati pred kasarno AVH, v kateri je bil zaprt, da b-i mi" pokazal okno šobe, v kateri so ga pretepali. Upiral sem se vse dotlej, dokler nisem začutil, da je fant prepričan, da se samo zaradi strahopetnosti nočem približati tej kasarni, ki jo še vedno drže oddelki AVH in na katero nenehno streljajo. Ko smo se ji takrat približevali, so se luči že zasvetile in bilo je tiho. Ugledam ogromno stavbo rdeč-kasto-rjave barve, mimo katere hitijo meščani. »Glejte, ne streljajo«. Zberem moči in grem z njim proti kasarni. Tega mi res ni bilo reba. Stolkli me bodo. Neumno. Mladenič. pa se hvali, kaže ž roko na okna, pripoveduje mi o ranjencih, ki so jih previli šele čez nekaj ur. jaz pa pogreznjen vase, majhen, gledam razbite stražarske hišice. Na pločnikih okensko steklo,; Škripa pod nogami. Moral sem uporabiti vso svojo politično argumentacijo, da bi prepričal tega ponosnega in hvalisavega mladeniča, da bi bilo neumno, če bi me vodil v trdnjavo, ki jo držijo uporniki. Razočaral sem ga. Prepričan j* bil, da sem strahopetec. , 4 uh. J SLOVENSKI POBOOT1LEC ] *r. v* - n novembra iw — — — Naj zvezna prometna zbornica ostane? r 2e dlje časa razpravljajo o tnesfcu in vlogi zvezne prometne fcbornice Po nekaterih glediščih bi bilo treba zvezno prometno zbornico ukiniti. -ker je njen ob- *toj pri istočasnem delovanju ustreznih državnih organov za Vprašanja prometa odveč m se •isto -delo opravlja po dveh linijah. Te dni se je ukvarjal z .Vprašanjem nadaijnjiega delovanja in obstoja zvezne prometne fcbo-rnice tudi sekretariat centralnega odbora federacije sindikatov za promet in zveze FLRJ, ki je zavzel stališče, da bi bil fcklep o ukinitvi zvezne prometne zbornice preuranjen. Glede na dosedanje delo zbornic e se j« postavil centralni odbor na stališče, da se z nadaljnjim obstojem zvezne prometne zbornice razširjajo organi družbenega upravljanja v tej gospodarski veji, ker združuje zbornica vse veje prometa na osnovi dela v sik ega samo-; upravljanja. Po mnenju centralnega odbora se pojavlja zbornica kot skupni organ vseh vej prometa in zvez ter mora združevati pri svojem delovanju delo mnogih gospodarskih in strokovnih združenj « področja zvez in prometa, kot so na primer skupnost jugoslovanskih železnic, skupnost jugoslovanskih PTT, K U L T 0 H N I K A Z G L E D I Razstava kiparskih In grafičnih del Lojza Dolinarja v Beogradu EKONOMIČNI STROJČKI ZA KUHANJE KAVE Te dni kroži po Jugoslaviji b/vtcmc-bil z jizdelkj tovarne »Fa-ema« iz Mil a n a, ki smo iiti imeli (priložnost vi tl tudi v Ljublja-tni. Med njimi so sodobni in praktični strotjčkj za (kuhanje in mletje kave. drobilci ledu in a_ jparati za pripravljanje limonade Si oranža de. Meid itemi proizvodi, 8vi so v glavnem za uporabo v fjost.ipjsuivu, je tudi str oj č ek za ku-lanje kave za potrebe .gosp odtod-Btev ;n stane &3.000 lir, kar je za Kaše razmere [precej drago. Ti izdeilki niso le sodobni In praktični, temveč tudi zelo eko-nemi čni. Veljko o n cim icn o vredinost ima. zlasti stroj>če*k za Jkulianje licive. za totere^a se po-iz2i'i;ana.1o uzl a igctstinnska gn>dje Obsežna raziskovalna dela na področju rudnikov lignita v bazenu Konjščina v Hrvat-skem Zagorju so dala dobre rezultate. Odkrili so nad 30 milijonov ton novih zalog. Potem so dobili eno milijardo 400 milijonov dinarjev kredita za ureditev jaška, separacij in ostalih naprav. Tako bo proizvodnja premoga narasla od 300.000 ton na več kakor 900.000 ton lignita na leto. Prav tako še bo povečalo število rudarjev za 1200. Ko bodo vse naprave v tem rudniku gotove, bodo konjščinski rudniki med največjimi v državi. V drugi polovici oktobra j« bala odprta v Umetniškem pa— villijicinu na Kalemegdanu prva samostojna razstava Dolinarjeve skulpture in grafike po osvoboditvi, prireditev, 'ki j i posvečata 'beograjska javnost in beograjski tisk ma.jvečjo pozornost. Dolinar je pred vojno razstavljal y Beogradu skupaj a G. A.. Kosom dm Pavlovcem, tokrat pa je po toliikilli letih po-kaizal svoja deiia sam. Četvero plastik je v kampu, 13 v bronu, 17 v žgani 'glini, a svojstveno ' novost to presenečenje predstavlja Dolinar j etv najno-vejši podvig: grafični opus, okoli 40 izredno zainiimuviiih, več dovršeno uspelih lesorezov, med njiimi cikius s teimo »Morje kipari«. Na kiparskih razstavah so redkost celo risbe in akvareli, toda grafika vzporedno z deli »izpod dueta«, in to iznenada, v jubilejnih letnih, je že prava senzacija. Prdlkazaiaa srednja in mala plastika izvira prav iz zadnjih Kako svobodno In lahkotno se uresničujejo v teh delih umetnikove zamiioli, ki jim je skupno formalno vodailo samo prostorno plastična celota, ponazo-ruje poleg drugega n. pr. v kamnitem bloku harmonično zaključeni sedeči alkt Razmišljanja (1955), eno majtepših Dotenar-jeviih del: preveva ga umirjenost klasičnih proporcev zraven pa značilna jedrnatost polno zaokroženih, obl bi, ki jo srečujemo kot tipično lastnost tudi na oeiačiili urnetnikovih dečilh. Treba je razumeti, da Dolinar ni kipar samo za potrebe arhitekture, 'ki ga do neke mere cmejuije na fasadne 'fin reliefne aspekte, marveč da j« povsod računal z • oblikovanjem svojstvene prostornosti, še posebej spričo nalog male dn srednje plastike, take, fci si osvaja svej kiipsirsfci prostor teko rekoč spredli. Dovolj značilne fcompo-z toij e razgibanih smeri so v tem oziru Borba s potepom (bron, 1955), kd obravnava motiv sltoje na end nogi, Predaja (bron, PRVI JUGOSLOVANSKI RUDNIK KRISTALNEGA GRAFITA V naši državi je več naha- boljši od inozemskega, ker iališč grafita, vendar ni bilo vsebuje 55°/o ogljika, medtem *» .» i _f__ 1 -T —— _ li-trorclri tPrnfl L niti enega rudnika kristalnega . grafita leopardnega tipa, ki. je neobhodno potreben našim livarnam. Zaradi pomanjkanja nahajališč takega grafita smo morali kriti vse domače potrebe iz uvoza, kar je zahtevalo angažiranje deviznih sredstev. Nahajališče kristalnega grafita v okolici Vranja v Srbiji in otvoritev rudnika Za izkoriščanje tega, bo pripomoglo k prenehanju uvoza omenjene vrste grafita. Raziskovalna dela v. okolici Vranja so omogočila otvoritev prvega jugoslovanskega rudnika za omenjeno vrsto grafita. Sedaj izdelujejo investicijske programe za postavitev potrebnih naprav. Prvi poskusi flotiranja so pokazali, da lahko pridobivamo odličen livarski grafit. Prve količine grafita, ki so bile poslane našim velikim livarnam, so pokazale, da grafit ustreza. Mnoge livarne so že naročile večje količine. Sorski rudnik je naročil grafit za kritje enoletnih potreb. Pozitivno mnenje o tem grafitu so dale tudi tovarne »Litostroj« v Ljubljani, »Stanko Paunovič« iz Niša, tovarna gradbenih strojev v Smederevu, tovarna vagonov »Drago- slav Djcrdjevič-Goša« iz Smederevske Palanke in tovarna orodnih strojev »Ivo Lola Ribar« iz 2eleznika. Z razširitvijo rudnika pri Vranju bodo krite vse domače potrebe, razen tega pa bomo dobili livarski grafit, ki je po svoji kakovosti enak ali ko ima uvoženi livarski grafit 44 ‘do 45% ogljika. IS ZAGREBŠKA KRONIKA HOTEL INTERNATIONAL. V kratkem bodo začeli graditi v Zagrebu hotel v novem delu Zagreba proti velesejmu, ki bo imel nad 400 postelj. Hotel ne bo imel ' restavracije, temveč samo kavarno Razen tega bodo prihodnje leto modernizirali in razširili velike zagrebške hotele »Palače«, »Esplanade«, »Dubrovnik« in »Central«. Tako bodo z novim hotelom »International«, dobili okoli 800 postelj, kar bo nekoliko ublažilo dosedanje vel i -ke težave za nastanitev obiskovalcev velesejma in drugih velikih prireditev. Prva velika garaža za železniške avtobuse. Na kolodvoru v Bcron-gaju grade prvo velilco garažo za železniške avtobuse, motorne vlake, ki' vozijo na progah okoli Zagreba do Slovenije. Hrvatske-ga Zagorja in Siavoniie. Ta velika dvorana bo dolga nad 60 metrov in bedo v njej lahko namestili vse železniške avtobuse, ki vozijo iz Zagreba v razne smeri. Rekord zagrebške »Therapie«. Zagrebška »Therapia« je osrednja zagrebška ustanova socialnega zavarovanja, v kateri imajo razen mnogih ambulant tudi prvo postajo za revmatične v državi, razne naprave in aparate za zdravljenje raznih bolezni, velike bazene s toplo vodo itd, Od leta 1323, ko je bila ustanovljena, je šlo skozi »Therapio« 4.3 mili- iona bolnikov, kar je poseben rekord naše zdravstvene službe. To pomeni, da je mogel vsak četrti prebivalec v naši državi dobiti po eno uslugo. Razen tega uporablja kopališče »Therapie« okoli 200.000 ljudi na leto. Prva montažna šola r Jugoslaviji. V Dubravi na področju Zagreba so zgradili prvo montažno Solo. Le-ta bo imela vse razrede osemletke, kabinete, mlečno kuhinjo in stanovanje za upravitelja. To je prva šola take vrste, k! bo služila kot zgled za naglo graditev šol po vaseh in manjših krajih. Zgradilo jo' je podjetje »Jugomont«. .bič let, zelo smiselno pa dopolniuje 1955) s krčevito zasukanim o*b-iizbor tudi nekaj primerov starejše protvLiniien.ee (veliiki Torza itn Težko življenje-iz podpe-ške-ga 'kamna 1928, Zenski akt, le» 1828, portreti Moja žena, R. Jakopič 1947, Lastni portret,. bron, Partizanov počitek, bron 1950). Z občudovanja vredno vnemo je nastajala deloma med izvrševanjem spomeniških. kompozicij najobsežnejših dimenzij, največ pa v času po dovršite i znamenite petnajstfigurne skupina v triinpolmeitTSkii velikosti za spomenik Sireiuainim talcem, na Ja-njicah pri Beogradu, torej v zaddnjdh treh letih. To je plastika intimnejšega značaja, plastika »notranjega zadovoljstva« in subjektitenej še fantazijske sproščenosti. To je faza notranje sprostitve in • preusmeritev na problematiko novega plastičnega stila, ki zamenjuje obdobje poprej šn.j ega. slikovitega 'realizma, preneš enega na spomeniško dimenzionirano monumentalnost. Prvo, kar opažamo na ncrvii plastiki, ni samo motivirana mmo-gestranost iai .tudi ne samo ma-terteCino tehnično mojstrstvo, ki se tokrat tako lepo odraža še zlasti v prefinjeni izdelavi številnih terakotniih del. Največjo pozornost vzbuja nedvommo spe-cdfična skladnost ekspresivne stilizacije z občutjem (kiparskega volumna, povezanost linearno ritmičnih obrisov a prostorno razgibanostjo form. ratom izven osi iztegnjene stojne figure. Upor (bron, 1955), ki rešuje preplet dveh v nasprotno • smer postavujaniih jezdecev- Konji so bili Dolinarju vselej priljubljen kiparski motiv, s konjeniškimi spomeniki je samo potrdili sloves svojega obsežnega znanja. Zato nas tudi tokrat ne iznenadij'0, niiti v kiparskih niti v grafičnih delih, a izredno lep primer živalske plastike razveseli gledalca tudii v dvojici bikov (»Pcčetna so.para«, bron). V navideznem nasprotju s čisto 'okroglo plastiko pa bi kot primere bolj reliefno" ploskovnih rešil lev navedel terakoti Vdova, Nari&ača (v profilu) in Ribarja foron, 1954). Posebej, so mikavne figuime intimnejšega žanra, n. pr. V snu (oren, 1954), Igra toron), terakote Počitek (1955), Pri kepanju (prvič deček, drugič žena) in Igra ('iz letošnjega leta). Grafični Listi, lesorezi polnovredne umetniške kvačičete, izdajajo v risbi pristno kiparsko občutje, in to kar najbolj neposredno. Del inarjeva grafika. hoče biitd upravičeno opažena* saj sl je priboril umetnik ravno z njeno pomočjo prav nepogrešljiv posluh za skoraj abstraktno čisto izraznost kompozicijskega ritma v ploskvi. Kar veselili eksperiment aitorsko razpoloženega kiparja, je tokrat ekspresivnost plastičnih form v 6rno-beteh ploskvah, samo to ih nobena literarno vsebinska ptz-povednost. Struktura ploščin je Po potrebi trda afl-i mehko, slu— koviito nasičena in razčlenjena, še zlasti v ciklu »Morje kipari«, kjer zaživi na antropomorfno oblikovanih partijah razgrebenih morskih bregov, polna dinamične napetosti in kontrastov. Originalna zamisel: butanje penečih se vatov v skalne orjake je izdolblo oblike, ki razvnemajo kiparjevo bujno domišljijo in v katerih odkriva umetnik podobe in simbolne privida svoje lastne notranjosti. Marsikateri grafični list se postavlja ob bok vrhunskim dosežkom grafikov »profesionalcev«, bodisi tehnično, bodisi umetniško. Fran Sijanec CELJSKI OKRAJ ZA KELTE Svat za prosveto in kulturo za razvoj KUD Ivan Cankar in pri okrajnem ljudskem odboru v KUD France Prešeren v Celju, Celju je na svoji redni seji dne nadaije mladinski pevski zbori, 7. tega meseca pod predsedstvom dramatske družine, literarne dru-gimnSiziijskega. direktorja Tineta žine in mladins'k' orkestri.. Ker Orla razpravljal o proračunskih je po novi zvezni uredbi Mestno sredstvih za leto 1957, namenje- gledališče glede ^vzdrževanja in nih rasti kulture v celjskem doti-ranja vključeno v okrajni okraju. Sprejet je bil sklep, naj -proračun, je svat za prosveto in bi se okrajni ljudski skupščini kulturo sprejel sk.op, naj bi se predlagal proračun sveta za pro- okrajni -ljuduti skupščini v^Celju sveto In kulturo, fci naj bi s svo- predlagala dotacija gledausču jo finančno zmogljivostjo v pr;- višini 28 milijonov dinarjev, gostovanja gledališča na podeželskih odrih pa še 6 muijonov dinarjev. Četudi se bo gledališče vzdrževalo tudi iz lastnih sred- s fi ŠKRGA PLATKA. Pedagoška* poema jo finančno zmogljivostjo v pr; hodnjem letu zasigural nemoten razvoj kulturne dejavnosti tako v samem mestu Celju, kakor tudi na podeželju. V ta namen je bilo za zaščito kulturnih spomenikov v 'celjskem okraju predlaganih v okrajni proračun 600 ti- soč dinarjev, okrajni svet Svobod pa naj bi v prihodnjem letu razpolagal z vsoto 4,336.000 dinarjev. Skrb za Aškerčev zbor- nik in za ' proslavo njegovega rojstva v prihodnjem letu je po- * * «. . « x . VStiUlAl* 5C 11,1 B Allu L C pil «L v zorno spremljana tudi pri okraj- zaA,ze;. v kohker so Jih zalotili nem svetu za prosveto in kultu- Pri kaznivih dejanjih, so jih po- ta šiljali v kolonije, ki pa so b'le ro mi, je bila v ta namen pred.a- zanemarjene ih otroci v gana v proračun tudi primerna njih prepuščeni v glavnem sami vsota, ki naij zasigura iizdahje sebi. Ena takfh kolon j mlado- krta letnih kaznjencev v bližini PO'l- zbornika. V razpravi je bila do tavc Je Ieta 192o ooverjena ta«ja, ki-naj bi,;je bili delezm Antonu Semjoncvifu Makarenku, atov — dohodkov za predstave, je želeti, d aibi bile postavke, ki jih je okrajni svet za prosveto in kulturo predlaga'1 v letni proračun Za loto 1957, v celoti sprejete, saj je celjsko Mestno gledališče s svojo .zrelo kulturno umetniško dejavnostjo dokazalo, da je vredno podpore in priznanja trse naše kulturne javnosti. Dokaj visoki izdatki celjskega okraja za dvig. prosvete in kulture v okraju so vsekakor živ dokaz skrbi, ki jo naša ljudska oblaist posveča kultumo-prosvet- ni dejavnosti na. območju celjske- ga okraja. L. Z. To oktobrski revoluciji Je v Rusiji na tisoče otrok ostalo brez ilc m c v m staršev. Ker država še or btla povsem urejena zaradi bojev z raznimi reakcionarnimi ostanki, se ni zanje nihče prav V 3 ’ K < Z mednarodne »utiri umetniške fotografije v Ljubljani. * s OtroSko veselje — Dušan Skerlep (Jugoslavija); Ekonomska revija št. 2 ma dvigniti Plače ^“vj^Ekonomske Tevije in ^kl ga dustrializacijo dežele, "pri skoraj- Pred daljšim časom je objavil Tone Hren v S. JP. oceno druge Številke letošnje Ekonomske revije To v resnici ni bila ocena, ampa.k napad na avtorja glavnega članka »Osebni Idohodki fin de-Jovna storilnost«, ki ga le napisal ip*’sec teh vrstic. Dolgo časa Sem bil mnenja, da na Hrenovo »recenzijo« ne (kaže odgovarjati ker ni 'izpolnila nekaterih osnovnih zahtev kulturne diskusije, nruno katerih ne bi smrt niti kritik, ki v strcvki ni najbolj trden. Ker pa bralci kljub času, ki je medtem potekal, še vedno sprašujejo za nagibi, ki so vodili do Hrenove »recenzije«, kakor tudi, ker ne morejo razumeti, da so ©stale brez odgovora nekatere njegove ne-dognans ekonomsko politične misli, se mi ždi vendar potrebno podat' nekaj ugotovitev, kj bodo plajšale razumevanje Hrenove »recenzije« nagnoin, žaram katenn se je sploh odločil za pisanje »recenzije« takega tipa. Dejstvo je namreč, da. je pisec teh vrstic res podal nek; naši visoki institucij.} na njeno željo oceno predloženih del nekaterih naših ekonomistov, med njimi tudi Hrena, s katero se Hren v nasprotju z drugimi ni strinjal. Ce misl: Hren, ko »odgovarja na dr. Bajtovo oceno nekaterih naših .ekonomistov«, na to našo oceno, ki sicer ni v nobeni zvezi z napadanim člankom, je zadeva precej pojasnjena. Na drugo pač ne more misliti, ker je ni. Značilna za Hrenovo »recenzijo« je pavšalnost njegovih trditev. 'Pravi', da je članek »Osebni de- santno«. Pri naših naporih za ln-lovne Storilnosti Mesta, ki smo vilki Ekonomske Tevije in ki ga dust Ph^navedli lasno kažejo, da so je napisal, preden je objav« svo- snji -------------------------------------------- — HVem>va za.trlevanja Izvita iz trte jo »recenzijo«, citira kot motto naše poljedelstvo. je to gotovo te timamerai V Hanku izrecno mesto iz Velike pobude, ki Je le »interesantna« teza. Ni namreč da zre za NAVIDEZEN nekaj strani oddaljeno od tistega, tuja samo naši ekonomiki, ampak Soe Tn Poudarjamo, da ni mogo- ki smo ga navedli. Ker verj-me- je tudi v meščanski ki se ukvar-kt o e iti p uu» do Mr«,« cvmilh citatov ne ja z nerazvitimi deželami, že se zdi* zdavnaj preživela. na,pa£- V ferltizirajiem članku smo ngo-zamolčal, to-vili, da je pri nas kakili 40 pro-ne da 1>' centov osebniii dohodkov vezanih .,. „ , v ruuuu »mo LL.t’V«"'smo lih navedli. To mu ga otnen«. Zato se postavlja na storitev oziroma na delovni ugotovili, da so »delavske plače « J* nasprotju z vprašanje, ki ni več ekonomsko! čas. Hren dokazuje, da Je ta oce- odvisne od delovne storilnosti, da J«» omogočilo, ua ^ gj ^ Zafcglj n_ HrrT1 oT> napadu na po- na prenizka. Morda, toda 'svoje se brez dviga delovne storilnosti hanma »tezama, v odkrUe vcdan„ mlse,i povedal bralcu, da trditve m upravičil. Po njegovem - ™„. -iec o _ »Dvigniti je to- Je Leninova?.Nikomur ni mogo- mnenju znašajo na delo .vezane rei treta ohole« pravi. »Tu ie če odrekati pravice, da kritizira plače pri nas manj kot 3» procen- bTstvo PtoMema: ne pa, kako bi katern koli misel. Mislimo pa, da kritih dohodkov,, ki lih Je nara- SSli pa da bi plače zahteva poštenost, da kritik pove, tov. Pr (tem ne upošteva niti pri- ostale « Tsto kar amo mi v čigavo misel pravzaprav hoče kri- čunai Ekonomski institut N RS na Članku' jasno povedali ie torel za- tizirati. te da ne napada njenega 27 procentov dohodkov, niti plač moSJj da bT lahko predložil avtorja preko pisca, ki jo je iz dobička, ki jih dr. VujCič. na - -- ^ bralcu v naslednjem stavku kot prevzel. -Verjamemo, da Hrenu v katerega se o‘ede Lenia bi to tudi kaj te*ko procentov, pr; čemer mu ni mo- „7“ V našem dopovedal bralcu. Vendar pa smo gio uiti dejstvo, da vsebujeta celo Ž Znano le dale« od .lezuItsKili fa«av v It ate- ta odstotka, od Ka-ter^h je prvi '... 1H ifoši tu ac^j o kot rih je namen posvečal vsa sred- že sam po sebi nižji od naše oce- ^ W M naše bo- sfcva- Pripomnit* ie treba, da Je ne. tud! plače iz dobtč.. ki Jih pri tud« Lente svoj na enak način kot mi formuliral postavitvi odst. 40 procentov iz- spoda.r»tvo našel tud,_kasneje našo gospodarsko situa- rečno nismo upoštevali kot od- cijo M. Todorovič v znanem član-C—T letošnje Naše ■1 V ccu ............. ---------- nova »recenriija. ------------------------------------------ — k-ilnost eta'išča eiioporni«tov v do- mimo katerih ni mogoče iti brez treba za rešitev naših govpodar-ločenem viurrfSanin. b-ilo na lie škode za naše gospodarstivo Ju sklb problemov dartffnčM- delovno govora o ekonomistih na- predvsem za našo ekonomsko m1* storilnost hre* dviga plač ooiro- čas v sovjetskem gospodarstvu' v »veliki- pobudi« pravi, da »prihajamo potemtakem do nekakšnega napačnega kroga: da bi se dvignila delovna dtorMnos* se Je treba rešiti lakote, da pa hi se rešalj lakote, je treba dvigniti delovno- storilnost.« Položaj v našem gospodarstvu smo razumeli tc-re.* enako kot Lenin svod čas. položaj v sovjetskem gospodar-«t**u c. Hren tega mesta ne w ni—n-il. bi ga samo vprašal*, kaj misli sedaj o njegovi odmaknie-nosU od stvarnosti. Toda, v član- ku v številki . . . Stvarnosti, pa tndl Jaša Davičo v Ekonomski politik* št. 230 z dne 25 Vlil. 1956. Po Hrenovem mnenju so torej tudi ti Jugoslovanski ekonomisti oddaljeni od stvarnosti. Za' konec še dve pripombi, ki bosta pokazali Tesnost ostalih Hrenovih Izvajanj. Možnost, da se v našem gosp-uvedejo v velikih količinah modemi gtroji šteje za »nelntero- visne od individualne storitve, ki pa znižata njegovo oceno daleč pod nago. Zlonamernost T. Hrena kaže tudi njegovo »upanje« da naše stališče kritiziranem članku ni istovetno' s stališči uredniškega odbora Ekonomske revije. Hren fe b'n namreč do'go časa tehnični urednik Ekonomske revije in mu je .pTav - dobro znano kako je s odgovornostjo uredništva za članke, u so v reviii objavljeni. _ Dr. ALEKSANDER BAJT kd tedaj še ni Imel nobenih pravih izkušenj s takimi otroci. Spočetka m vedel, kako naj začne, z delom, kakšne pedagoške metode naj uporabi. Dotedanje pedagoške teorije so se mu v praksi izkazale za neuporabne. Vedel ie, da so v novi družbi potrebne nove metode, ki pa jih še ni b.io. Toda njegove pedagoške sposobnosti in izkušnje pri delu so mu kmalu odkr le pravo pot. Izkristalizirat se mu je nov pedagoški zasnutek, po katerem je na podlagi socialističnega Humanizma s kolektivno vzgojo in strogo mlscipl-no prevzgojil mlade zakrkneže in z njimi napravil vzorno delovno kolonijo -Maksima Gorkega, Svoje izkušnje pri delu v tej kolonili ie združil v »Pedagoški pesnitvi«, ki je poleg neprecenljivih vzgojnih dognanj tudi literarno pomembna. Še danes so Makarenkove ideje vodilo vsake socialistične pedagbgike. Po tej. Makarenkov.i »Pesnitvi« so lani v Studiu umetniškega Ulma v Kijevu posneli -film »Pedagoška poema«. Rež'ser A. Maslju-kov je s pomočjo -■ Man c vrč a pri scenariju in M. Majevska.je pri režiji izluščil iz Makarenkovega dela najpomembnejše dogodke iz . razvoja kolonije gorkiljevccv in iz njih ustvaril mogočno filmsko himno delu m novemu človeku. Sicer ima film tudi nekaj pomanjkljivosti. Manjka mu predvsem pravega dejanja (n zapletov, zaradi cesar je mestoma dolgočasen Tu® psihološki preobrati nekaterih mladostnikov ostanejo v filmu nezadostno motivirani. To pa je zaradi časovne omejenosti, ki Jo zahteva vsak film, neizbežno. Vsekakor pa moramo priznati, da Je »Pedagoška poema« kot filmska pesnitev mogočno delo. Poleg nertaterih čudovitih množičnih prizorov se zlasti odlikuje po zelo dobri igri skoro vseh sodelujočih, predvsem Pa V. Emeljancva v vlogi Jla-karenka. J. K. Pod lipco Predfilm, ki ga predvajajo obenem z novim slovenskim filmom »DoiUna miru«, se sicer ponaša s kaj učeno zvenečim podnaslovom »filmski zapis slovenskih narodnih pesmi«, pa bi nas vendar lahko napeljal na' bridke misli o našem kulturnem filmu, škoda, da je naš (kulturni film, ki je doislej začrtal tatko lepo pot kvalitetnega razvoja, obtičal pri filmu’ »Pod lipco« ob precej zastarelem in celo nevarnem pogledu na naše folklorno blago. Saij ves ta desetminutni izbor sli d:-o odveč, če to vpr^— tanje bila posebna točka dnevnega reda. S tem bi uspeli, da bi ■v-niT-, gledali na probleme e enote v inske oz. ju- ga kr«ja cz. vol:-problemov občii skupnosti. * ’ i dsk emu odh o ra ti zanimanje za r£znih kevnunaimh in ociocrniKi cvo’e; luči gosi cvans Občinskemu je uspelo vzbi reševanje drugimi zadev tudi pri krajevnih odbor-'h, ki se se kar redno sestajajo. Tsko jim je zadnje čzse ?.iope: o orgian.rzirS^i -prostovoljno c c'o pri coprav ku občinskih cest in poti. Tudi zbore volivcev še kar redno sklieuiej-o. Tu hi bilo vredno poudariti. da bi b-lo treba povečati odgovoTnost odbor-r"-kckv za cel-o‘no ‘de^o ljudskega odbora. Zaradi tega bi_ bilo prav, če bi odborniki poročali na zborih voUvcem ne samo o tem, kaj so Pl vka Pred dnevi je hl>l n* Pivki :vXv:v mmm m Kostum iz karirastega blaga, h kateremu nosimo klobuk, rokavice in torbico ustreznih barv Pulover je primeren za vsako priložnost. Enostaven je v kroju, le male resice okoli vratnega izreza, ki je tokrat precej globok, so primeren okras in tudi poživlja celoten izgled. Opis pletenja je za prsno širino 96 cm in za volno, katere 20 pentelj meri 8 cm. Za za-dnji del nasnuj 110 pentelj in pleti za rob 3 cjn desno tja., levo nazaj, nato eno vrsto levih - pentelj in zopet 3 cm desnih tja, ievo nazaj. Sedaj nabereš nasnutek na tanjšo pletilko in ga ob levi vrsti upogneš na notranjo stran ter sikupaj s pen-tlami, ki si jih pustila na prejšnji pletilki podpleteš-skupaj desno v eni vrsti. Sedaj pleteš dalje v vzorcu desno tja in levo 'nazaj. Na obeh Straneh dodajaš na vsakih 4 eni višine po eno pentljo in po 7 krat. Pri 36-cm merjeno od nasnulfca snemaš za- ro-kavni izrez. Snemaš v začetku vrste na obeh straneh 5 krat po 2 pentlji. Nato dodaj eš na obeh straneh v začetku vrste 6 krat na vsakih 2.5 cm po eno pentljo. Pri 56 cm od.nasnutka snemaš za rame na vsaki strani 4 krat po 9 pentelj. Ko pričneš s snemanjem za ramo, snemaš v sredini za vratni izrez tako, da snameš najprej 16 pentelj, nato pa na obe strani še 8 in 7 pentelj. Prednji del pleteš najprej enako kot zadnji de! in sicer rob, dodaješ na obeh straneh in snemaš za rokavni izrez, . le 21 cm od nasnutka predeliš delo za ■ vratni izrez v sredini in sicer snemaš najprej iz srede 9 pentelj in nato pleteš vsako stran posebej. Desno polovico pleteš sledeče: srednjih 17 pentelj pleti za rob eno levo, eno desno. Za vratni izrez snemaš tik ob tem robu 14 krat na vsakih 2,5 cm 2 pentlji s' prekrižanim snetjem (eno pentljo snameš, drugo podpleteš desno in sneto pentljo čez to pentljo potegneš). Pri 56 cm merjeno od . OSSSfG86909S9SCI Za Fronzkom, ki je bil najstarejši, so se bratci in sestrice kar vrstili. Vsako leto je eden privekal na svet tako, da je bilo sčasoma pri hiši več ust kot žgancev v skledi. »Fronzek. velik si že,« je dejal nekega dne po večerji oče, gledaje predse v skledo, s katere je prečudno naglo izginjal koruzni sok. Žlice so ob očetovih besedah za trenutek obstale v zraku. Šestnajst parov otroških oči se je uprlo v Fronzka. ki je pravkar strgal dno lončene sklede. Vedel je. da -ni oče kar tako. v prazno, izrekel teh besed. Zaslutil je. da se za njimi nekaj skriva, kaj in kako pa Fronzek ni mogel vedeti. »Res je, Fronzek, velik sl ie,« je poprijela mati očetove besede. »Deset let ti je in ko je bil oče tvojih let. je že pa-stirjeval pri gruntarjih Še ti poprimi, saj midva z očetom ne zmoreva vsega.« Tako je velela mati in Fronzek je zdaj zagotovo vedel, da se bo tako tudi zgodilo. Nič ni rekel na to Fronzek. saj pravzaprav ni imel kaj reči; le zmuznil se je iz Se davno pretesne izbe h kozi. ki se je šumno prestopala oo suhem listju Sedel je k njej in ji s prsti pogladil štrlečo dlako za ušesi. ROM ZE »Viš kozica, viš, pa bom moral od tebe. Kdo te bo odtlej pasel, kdo ti izbiral listje, ki ga imaš najraje?« Zameketala je Fronzkova kozica, Fronzek pa je zahlipal v rokav in hlipal tako dolgo, dokler ga ni objel spanec. »Jutro boš zaležal Fronzek,« je mati stopila na prag koza-re. »Vstani, treba je iti. Oča ne mara zamude, ko je ie obljubil.« Fronzek je zamežikal v prebujajoče se jutro, še enkrat, poslednjič počehljal ljubo kozico in stekel v kočo. »Fronzek, zapomni si, v dolini boš rano vstajal. In poslušen pa ubogljiv boš tud: moral biti.« ga je sprejel oče »I seve,« je pritegnila mati »Lenuha se »sak oteplje. Na popotnjo«. in je potisnila sveženj Fronzku v roke. Tako se. je Fronzek postoril od domače koče in gor te. ki so se mehko razgibane budile ? novim dnem. Daleč je bilo n dolino Končno je z očetom Fronzek le prispel k dolinev. Da ima precej živine in dosti zemlje in bo treba pljuniti v roke, je dejal kmet. Zato pa ga bo on hranil, oblačil in še v šolo pošiljal. »Hvaležen bodi,« je ob slovesu dejal Fronzku oče in imej na umu, da zate dobomo moko in .koruzo. Glej, tudi reto krompirja mi je navrgel tvoj gospodar. Laže bomo tako živeli,« je dostavil oče. »Držite pa fanta na tenko, ubogati mora, in če bo kaj napak, pošljite glas,« je še naročil oče in šel. Za Fronzka pa se je začelo novo življenje. . Kmalu je vzljubil svoje rogate prijatelje, ki so mu jemali obilo časa. da na Solo še misliti ni utegnil. Vstajah je zarana, postoril vse. v hlevu pri živini nato pa spbhan pritekel v Solo. To je bil kraj. kamor je rad hodil, saj se je tamkaj v miru odpočil, ne da bi ga spazilo gospodarjevo oko. Premnogokrat je sladko zadremal ' ob enakomernem učiteljevem glasu, ki je bil .zdaj prav blizu njega, nato po prihajal do njegovih uše» od neznansko daleč. Nekoč pa je učitelj mignil Fronzku, naj počaka v šoli. »Fronzek, ti služiž pri tujih ljudeh, kajne?« je povprašal učitelj. »Služim.« »Ne moreš biti doma. pri svojih?« hoče zvedeti od njega. »Ne morem, preveč nas je,« gleda v tla Fronzek in drsa s čevljem po tleh. »Kaj pa gospodar, ti daje jesti?« je radoveden učitelj. »O daje, sit sem pa, sit, bolj kot doma,« pokima Fronzek. »Te pa oblači slabo,« de učl-,tel j in s pogledom, obleti Fronzko sprano obleko. Njegov poled se ustavi na palcu, ki je že pogumno prevrtal slabo usnje starega čevlja in ki ga je Fronzek zaman skušal skriti. »Zebe te. fant moj. kajne?« pravi učitelj. Fronzek pa molči. »Kaj bodo potlej doma jedli, če bo preveč povedal,« si misli.. »Zakaj te pa tolikokrat »» >■ šolo. Fronzek?« »Kadar je delo. ne morem v šolo«, obotavljaje prizna Fron-«ek. »Ze dobro, Fronzek, pojdi sedaj, pa se oglasim kdaj pri vas.« »Zdi se mi, da moramo pogledati h gospodarju, kjer služi Fronžek,« je članom društva prijateljev mladine na vasi predlagal učitelj. »Fant mora preveč delati. Ne pošilja ga v šolo, a tudi oblači ga slabo. In so obiskali Fronzka na domu in se pomenili tudi z njegovim gospodarjem. »Težko ga puščam v šolo, težko, saj je toliko dela. No, pa če pravite, .da moram, pa naj potlej hodi vsak dan, ne bom mu branil. In obleka tudi stane,« je mencal gospodar. »Saj jo fant s svojim delom zasluži,« je oponesel učitelj.. »No, da, naj bo pa po vaše,« je privolil gospodar. Fronzka odtlej ni več zeblo v hladnih dnevih, ko se je lor vil veter po goličavem drevju in vrtinčil droben sneg, ki se je .na gosto vsipal izpod nizkega neba. •Če bi ga poslali domov,« je mislil učitelj, »bi moral za hlapčka drugam, kjer bi mu bilo morebiti še huje. Tu vsaj pazimo nanj. si je dejal učitelj in s toplim pogledom objel zardele obrazke svojih učencev, . V. K. nasnutka snemaš ramo 4 krat po 9 pentelj. Ostalih 17 pentelj pleti dalje še 14 cm visoko eno levo, eno desno za vratnik, ki ga potem na levi strani združiš s pentljami levega prednjega dela. Za levo prednjo polovico do-snuješ v, prvi vrsti 17 pentelj v sredini, katere pleteš za rob, eno desno eno levo. Pri snemanju za vratni izrez snemaš tako, da podpleteš dve pentlji skupaj desno, ostalo pa pleteš tako kot za desno prednjo polovico. Za rokav nasnuješ 56 pentelj in pleteš 10 cm visoko rob eno levo, eno desno. T ckoj v prvi vr- sti porazgubljeno dodaš 14 pentelj. Na obeh straneh rckava dodajaš 7 krat po - eno pentljo na vsakih 4,5 cm, nato 9 krat na vsake 1,5 cm po no pentljo. Zgornja širina rokava je sedaj 102 pentlji. Pri 56 cm merjeno od nasnutka začneš snemati na obeh straneh v pričetku pletilke dvakrat 2 in 4 krat po eno pentljo, ostanek 86 pentelj snemi v eni vrsti. Vse dele poUkaš in zašiješ. Na notranji strani roba vratnega izreza uvezeš resice. Vzemi 3 kratno n^t volne in 10 cm dolgo in s kvačko, vpleteš v vsaki tretji vrsti en čopek za rese. MARTINA MRD 900 TISOČ TERMIČNIH APARATOV ZA GOSPODINJSTVA V elektroindustriji predvidevajo, da bodo v prihodnjem le. tu izdelali za 30 odstotkov več proizvodov kot letos, zlasti bodo povečali proizvodnjo termičnih aparatov za gospodinjstva. V devetih mesecih letošnjega leta je naša elektroindustrija posredovala potrošnikom 1.346 ton termičnih aparatov, medtem ko je lani celotna proizvodnja znašala 1.446 ton. Okoli deset tovarn elektroindustrije v naši državi je planiralo za leto 1957 kar 900 tisoč raznih termičnih gospodinjskih aparatov za široko potrošnjo. Tako bodo tovarne »Goran«, »Elektron«, »Jug«, »Elip« in druge izdelale okrog 530 tisoč odprtih in zaprtih kuhalnikov, večje količine električnih štedilnikov z dvema ploščama, boj-lerjev, okrog 15.000 električnih grelcev, okrog 20 tisoč hladilnikov kakor tudi večje količine pralnih strojev, radiatorjev, aparatov za loščenje tal. namiznih ventilatorjev, likalnikov in še 'druge proizvode. ZDRAVNIK SVETUJE t, V„ Zalog; Po opisu bolezni (n po zdravilih, k) so vam jih predpisali zdravniki’, gre pri vas za vnetje Jeter ali pa vsaj za stanje, ko je funkcija jeter zmanjšana. oz. okvarjena. Poleg zdravila Plihepan so predpisali mirovanje in na dieto. Mirovanje le potrebno, da ne trošimo preveč gfkogena jz Jeter in mišic. Glede diete le najvažnejše, da Izločimo maščobe, razne juhe tn omake. Brana 'naj sestoji v glavnem lz mleka. sladkorja^ mlečnega zdroba, riža, močnatih Jedi. Potrebno količino beljakovin nam dajo kuhane ribe. mehko kuhana Jajčka, kuhano telečje meso Itd. Opozoriti va« hočemo, da moramo pri Jetrih ’ vsako obolenje, ki zmanjšuje njih funkcijo, smatrati za resno obolenje. Jetra so n s iveči a žleza organizma, katere delovanile Je tesno povezano z delovanjem mnogih ostalih organov. predvsem vranice, hrbtnega mozga ln tudi pri preoonovl odločilno vlogo. Kako dolgo nai ho zdravljenie. Je brez točne diagnoze nemogoče svetovati. Pe gre za akutno vnetje Jeter. - potem' le dl »ta ln zdrav-§ llente potrebno do S mesecev, za o druge oblike fetrnlh okvar na 9 mora zdravnik Predpisat' vsnko-a kratnemn atanjo ustrezajoče * zd»av4len.1e. dr ». K. • 1W. C.. Celje: Pred leti st» nre- 9 boleli vneti e rebrne mrene In m rahlo Zipenčenle na pljučih Tafl-nj* leta ate ae močno zredili m prosite zadevnega nasveta, posebno, ker imate neki pomislek, da se obolenje na pljučih zaradi kake shujševalne kure ne bi morda povrnilo. Ta pomislek Je gotovo tehten ln Je zato potTebno, da ste pri poskusih hujšanja prevdnl. Hrana mora beti kalorično dovolj močna.- vsebovati mora oredvsem potrebne beljakovine in vse zaščitne snovi, kot so vitamini ,*n razne rudninske snov’, v prehrani se le treba izogibati maščob in ogljikovih hidratov, predvsem kruha, testenin In ledi iz moke. Zelo smotrno shujševalno kuro lahko 'zvedete v poletnem ln Jesenskem času., ko je na razpolago dovoli zelenjave in sadja. Ker v okvjru teh nasvetov ne morem« 'podrobneje razpravljati o tem vprašanju, Vam priporočamo, da si nabavite predlanski letnik »Priroda. človek