9. junija 1938 Pravičnost in poštenje naj vladata svet A Leto H Št. 23 vvanavda SOCIALNO POLITIČNI, KULTURNI »N STROKOVNI LIST Izhaja štirikrat mesečno ol> četrtkih. Naročnina: mesečno Din 4-—, četrtletno Din 10'—, polletno Din 20'—, celoletno Din 40-—. Posamezna številka Din 1’—. Uredništvo in uprava Ljubljana, Dalmatinova ulica 8, telefon štev. 21-32. Rokopisi se ne vračajo. Poštnočekovni račun štev. 17.177. Poštni predal štev. 74. Naročniki! V vsaki številki Vas prosimo, da poravnate zaostale zneske In tudi nakažete znesek za prvo polovico 1. 1935. Priznati pa moramo, da je število onih, ki v redu izpolnjujejo svoje obveznosti, zelo majhno. Kaj je narodna blaginja Narodno blaginjo najbolj pospešujejo dobre šole, kjer dobiva ljudstvo potrebno izobrazbo in plemenitejšo »rav. Šola vpliva na dušo in srce. Dobro urejena šola je tudi za majhne narode najvažnejši korak k blaginji. Omika in nravnost sta vsakemu narodu najtrdnejši jez proti vsakim pogubnim naukom in sebičnim nakanam močnejših sosedov. Mnogi veliki narodi so propadli, ker niso bili kos navalu, ki se je rodil iz krivih nazorov med njimi samimi. Ker je namreč človeški duh svoboden, oznanja nauke, ki so včasih tudi napačni ali celo pogubni, dasi ugajajo posameznikom in nerazsodnemu ljudstvu. Stari Rimljani so bili močan narod, a vendar so propadli, ko je jela gi ne vati njih nravnost. Držeč se načela, da je razkošno življenje največja sreča, so hrepeneli samo po denarju in bogastvu. Toda prihrumeli so od severa surovi narodi ter uničili izobraženo, mogočno, a nravno se pogrezajoče rimsko cesarstvo. Kakor se moti posameznik, tako se -motijo tudi narodi, ki menijo, da je le bogastvo sreča. Srečno in veselo življenje naj nosi vsak v svoji duši: ta. notranja blaženost naj ga krepi in mu daje pogum ob vseh razmerah. Zavest o taki sreči naj ga povzdiguje visoko nad svetno imetje in poželenje. Slavni možje in dobrotniki ljudstva so se rodili največkrat v siromašnih kočah in so umrli brez iipetja. In zakaj so bili slavni dobrotniki ljudstva? Ker so bile lijih misli vzvišene, ker jim ni bilo za uživanje in bogastvo. Kar velja o posamezniku, lanko trdimo tudi o narodih. Tudi narodu vzklije prava blaginja šele takrat, kadar ga vodijo višji, nesebični nagibi. Kmet sadi drevje, a ne zase, ampak za svoje otroke in vnuke. Ta vzvišena misel naj bi vodila pri delu vsakogar! Nihče naj ne bi mislil samo nase, ampak na vse, na blaigovitost vsega naroda, ki mu pripada, čigar jezik govori, čigar potrebe so obenem njegove potrebe, čigar stremljenje je v prid tudi njemu. Za splošno blaginjo je pa treba pridnosti in ljubezni do dela. Premišljeno delo povzdiguje človeka visoko nad druga bitja. V delu je blaginja za vsakogar. Kdor se je naučil delati in ima veselje do dela, se ne bo nikdar izgubil; njegova vzgoja je bila dobra. Kdor dela rad in pridno, je vedno zadovoljen, služi dosti, si prisluži in ne utegne misliti na nečimumost. Kakor človek, tako tudi narod ni srečen brez dela. Izobraženo ljudstvo dela rado; delo je samo nemarnemu neizobražencu breme, ki se ga boji in izogiblje. Vrlemu ljudstvu je delo v zabavo, ker ne misli, da je človek na svetu samo za to, da bi užival, ampak da koristi tudi drugim, celokupnosti, vsemu narodu. Izobraženost, nravnost in delo so v najtesnejši zvezi kakor kolesa pri uri in višje misli so tista utež, ki g^nj to kolesje. Kakor je treba uro od časa Nizke pole ■ i e pokojnine Ko se je pričelo izvajati zavarovanje za primer onemoglosti, starosti in smrti, se je takoj slišalo, da so te rente nizke in nezadostne. In to je tudi res! Resnica pa je, da hoče zavarovanje za onemoglost, starost in smrt zajamčiti in dajati delavcu le najnujnejšo preskrbo, katero hoče dajati novo zavarovanje ob kar naj-skromnejšem prispevku. Toda zavarovanje pri tako skromnih prispevkih ne more dajati večjih rent. Če bi delavsko zavarovanje pobiralo 12%ne prispevke, tedaj bi se lahko dajale štirikrat večje rente. Pozabiti se ne sme, da bo za osebo, ki bo dobila rento že po štirih letih, vplačanih samo 12 % njenega zavarovanega zaslužka, kar znese v najvišjem razredu 1728 dinarjev. Zavarovancu, ki bi imel mesečne rente samo 288 Din, bi vplačani prispevek 1728 Din. zadoščal komaj za pol leta. Zavarovanec pa, ki bi plačeval deset let za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt in bo plačal skupaj 4520 Din, bo ta znesek zadoščal za rento 10 mesecev. Če pa vzamemo najdaljšo dobo, t. j. 50 let za plačevanje prispevkov, tedaj bi to plačilo prispevkov zadoščalo za plačevanje rente 50 mesecev. Tu se seveda niso upoštevale obresti. Ako pa še upoštevamo obresti, in to s približno 4%nim obrestovan jem kapitala in če gornjim zneskom prištejemo še te obresti, lahko izračunamo, da bo plačeval zavarovanec v štirih letih rento 7 mesecev, v desetih za 15 in v 50 letih za ISletno rento. Seveda bi bili višji zneski, če bi vzeli višjo obrestno mero. Pri tem pa je treba poudarjati, da pri vseh teh računih ni zaračunan niti dinar za upravne stroške. V razmerju z rentami privatnih nameščencev bodo pokojnine v delavskem zavarovanju za prvih 10 let pri-lično visoke, dočim bi rente delavskega zavarovanja postale nezadostne, ako bi delavci plačevali 20 ali 50 let prispevke, pa bi dobili po 20 ali 50 letih rento v enakih zneskih, kakor tisti že po desetih letih. Toda ti časi so še daleč. Medtem pa bo časa, in naj bi se to vprašanje rešilo v zadovoljstvo zavarovanih delavcev. Pri tem pa je važno in potrebno čim več zanimanja za to višje prostovoljno zavarovanje posebno s strani delavskih organizacij in obratnih zaupnikov. K ongres za ceste Te dni se je vršil v Ljubljani prvi jugoslovanski kongres za ceste. Na kongresu se je med drugim razpravljalo posebno o gradnji najvažnejših zvez z večjimi kraji v državi. Kraljevska vlada je na svoji seji sprejela predlog ministra za gradbe in predpisala uredbo z zakonsko močjo o državnih in banovinskih cestnih fondih v smislu danega pooblastila v finančnem zakonu. Državni cestni fond predvideva dohodke, ki niso odvisni od državnega proračuna, in sicer: dve tretjini vseh letnih dohodkov državneigta sklada za javna dela, v katerem prihaja trošarina na cement in bencin, dohodki od raznih vozil, dohodki iz izrednega izkoriščanja državnih cest. dohodki od prevoza blaga po železnici, dohodki od nepremičnin od sodobnih cestišč, dohodki od pogodbenih taks orl zaključenih pogodb za zgradbo sodobnih cestišč in razni drugi manjši dohodki. Podobne dohodke bodo imeli tudi banovinski cestni fondi. Razvidno je, da bodo plačevali največje prispevke za modernizacijo naših cest oni, ki se jih (udi najbolj poslužujejo in imajo korist od njih. Po načrtu državnega cestnega fonda bi znašali dohodki na leto okoli 80 milijonov dinarjev, naraščali pa bodo ti dohodki verjetno tako, da se bodo v kratkem podvojili. Dela bodo financirana s sklenitvijo posojila v državi in inozemstvu na osnovi dohodkov teh fondov in je že v prvem letu obstoja tega sklada dana možnost za najetje posojila ene milijarde in pol. S to poldrugo milijardo, kolikor ima na razpolago gradbeno ministrstvo iz šestodstotnega posojila za velika javna dela in obrambo države, bodo lahko v naslednjih šestih letih, ako bo šlo vse po lepih načrtih, zigirajene res najvažnejše drža vrne ceste. Pri vsem delu naj se vedno upoštevajo tud interesi turizma, ki postaja važna panoga našega narodnega gospodarstva. P reprecevanie nezge d Statistike, ki so izšle v Nemčiji in govore o vzrokih obratnih nezgod, kažejo, da se 71% nesreč pri delu pripeti po krivdi ali nepazljivosti delavca samega. Ostalih 29 % nesreč se zgodi po krivdi delodajalca ali po nesrečnem naključju. Pri ljubljanskem Okrožnem uradu se javi na leto 5000 do 5500 ponesrečencev, od katerih se je okoli 2000 nesreč zgodilo po krivdi ali nepazljivosti delavcev samih. Težki so milijoni, ki se jih potroši za te nesreče in bi lahko velik del teh nepotrebnih izdatkov ostal lepo v žepih delavca in delodajalca in bi lahko pomagal našemu narodnemu gospodarstvu, ako bi se število -nesreč moglo omejiti. Marsikatera država posveča preprečitvi nesreč največ pažnje in vzgajajo do časa naviti, da se ne ustavi, prav tako je treba utrjevati vzvišene misli kot vodilo- dela. Ura je ljudstvo ali narod. Ako je med narodom vse tako. narod gotovo napreduje. Uro tudi nekdo navija, ji maže kolesu in skrbi, da ne zakasneva ali prehiteva. To pa bi morala biti dobra dr- žavna uprava. Poleg izobraženosti, nravnosti in dela je pogoj obče blago-dati dobra državna uprava. Njej gre skrb za srečo vsega na roda. ki ga je voditi in zato je tudi od nje odvisna ljudska blaginja. Tako bi moralo biti... , v ta namen že šolsko mladino, zaposlene delavce in nameščence pa neprestano opozarjajo na nevarnosti, ki se jim pri delu lahko primerijo. Previdnost, treznost in pazljivost pri delu naj bodo vedno spremljevalci vsakega delavca. Ljubljanski Okrožni urad za zavarovanje delavcev se zelo trudi, da bi zmanjšal število nesreč in da bi zainteresiral delavstvo in tudi druge za vprašanje načrtnega preprečevanja obratnih nesreč. Poleg raznih ukrepov, ki naj bi pomagali omejiti veliko število nesreč, prireja Okrožni urad tudi tozadevna poučna predavanja. Oko bi se Okrožnemu uradu posrečilo znižati število obolenj in nesreč, potem bi se znižala tudi tako imenovana socialna bremena, t. j. prispevki. Okrožni urad sam tega ne zmore; pri tem delu potrebuje sodelovanja delavcev in delodajalcev, potem oblastva, zbornice in organizacije. S tem sodelovanjem bi se moralo posrečiti, da bi se število obratnih nesreč znižalo za toliko, kolikor se bo pač lahko doseglo. Najpravilnejše bi bilo, da bi v vsakem podjetju deloval odbor za preprečevanje nesreč, pod vodstvom tozadevnega strokovnjaka. Delavci in delavke z zaupanjem sledite temu velevažnemu vprašanju. Kako boš delal, če nisi pri tem varen proti nezgodi? Seveda pa z lastno previdnostjo najbolj pripomoreš k uspešni rešitvi tega problema. Le z mirom Glavni oznaki druge etape češkoslovaških občinskih volitev sta bili mir in disciplina. K.akor prve, tako so tudi zadnje volitve potekle popolnoma mirno, disciplinirano. Dejstvo, da so se navzlic veliki notranji napetosti ter začasnemu pritisku od zunaj mogle izvršiti demokratične volitve popolnoma v miru in redu, spodbuja znano misel, da je bil mir v sudetsko-nem-škem področju rušen zaradi varnostnih ukrepov od zgoraj. Druge volitve ne izkazujejo sicer bogve kakšnih sprememb napram prvim volitvam, vendar pa se je navzlic temu jasneje začrtala sedanja notranja politična trdnost ter razpoloženje češkoslovaških državljanov. Želimo, da bi v nadaljnjih volitvah v bratski državi zmagoval le duh poštenosti in demokracije. Koliko stene zavarovanje? Delavsko in pokojninsko zavarovanje stane naše gospodarstvo okoli (>45 milijonov dinarjev na leto, kakor pravi poročilo Društva bančnih in zavarovalnih podjetij v Novem Sadu. Društvo poleg tega ugotavlja, da koristi, ki jih imajo zavarovanci, nikakor niso v pravem, razmerju z velikimi stroški. Od vlade zahteva, da poskrbi za boljše zdravljenje in bolniško nego ter za bolj človeško postopanje. Širite „Novo Pravdou! Pridobivajte nove nareč ike! Domače politične vesti Zavarovalni nameščenci za kolektivno pogodbo. V Ljubljani se je vršilo javno zborovanje zavarovalnih uradnikov in nameščencev, ki sta ga sklicali ljubljanska podružnica Zveze bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije in Društvo zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije. Zborovanje, za katero je bilo izredno živahno zanimanje, je otvoril predsednik ljubljanske podružnice, ki je podal izčrpno poročilo o prizadevanju zavarovalnih nameščencev za dosego kolektivne pogodbe. Na koncu je bila sprejeta resolucija, v kateri zborovalci zahtevajo, da zveza zavarovalnic obnovi pogajanja s sindikalno organizacijo, ker se bodo v nasprotnem primeru zavarovalni nameščenci odločili za stavko. Uvoz sladkorja. Več sto vagonov sladkorja bomo morali uvoziti iz inozemstva, ker je pri nas pričel primanjkovati kristalni sladkor in prodajajo zdaj tvornice sladkorja trgovcem, kristalni sladkor le v omejenih količinah, in sicer tako, da morajo trgovci kupiti enako količino sladkorja v kockah ali v prahu. Pomanjkanje kristalnega sladkorja je posledica politike omejevanja produkcije. Pomanjkanje kristalnega sladkorja bo najhuje prizadelo siromašne sloje prebivalstva, ki zaradi visoke cene pogosto ne more kupovati niti cenejšega kristalnega sladkorja. Ali mora res pri vsaki nerodnosti biti najbolj prizadet zopet le naš mali človek!? Trgovinski sporazum z Nemčijo. V soboto 4. junija je bil v Berlinu podpisan nov trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Nemčijo. Sporazum je za našo državo podpisal pomočnik zunanjega ministra Milivoj Pilja. Vsebina sporazuma je v glavnem naslednja: Vse sedainje določbe, ki se nanašajo na trgovino z Nemčijo, ostanejo nespremenjene. Avstrija pa se bo po doseženem sporazumu vključila v nemško-jugoslovanski trgovinski sporazum šele 1. januarja 1939, razen določb glede plačilnega prometa. Določbe z bivšo Avstrijo ostanejo torej v celoti v veljavi do istega dne. Zadnji sporazum, ki je bil sklenjen z bivšo Avstrijo, t. j. meseca marca, ostane torej v veljavi do konca leta 1938. Za naše izvoznike živine je važno, da se bo na Dunaju ustanovil državni urad za promet z živino, ki bo nadzoroval ves uvoz živine in življenjskih proizvodov v Avstrijo. Ta urad bo ustanovljen prihodnji mesec. Tečaj nemške marke lw> ostal na višini 14 do 14.50 dinarjev. Gospodarski pomen tujskega prometa O gostoljubnosti govori že na j starejša zgodovina človeštva, ljudje so pač od nekdaj potovali. Potujoč so prenašali tudi novice iz kraja v kraj. Ti tujci so bili v starih časih največ trgovci z raznim blagom in so imeli na semnjih posebne pravice. Čim več je dohajalo tujcev, tem hitreje in vidneje se je tudi izpreminjalo razmerje med temi gosti in gospodarji. Gospodarski zakon, da se cene ravnajo po številu kupcev in množini blaga, se je tudi tu uveljavil. Prenočišče je seveda moral gost plačati in tako se je razvilo gostilništvo v poseben obrt. Ob velikih cestah so nastajale gostilnice in prenočišča za trgovce, njih posle in živino. Ti kraji so od tujcev bogateli in se lepo razvijali. Občine same so gradile ceste in mostove, da je bil promet ugodnejši in varnejši. Pojavili pa so se polagoma ljudje, ki so potovali za zabavo ali da so spoznavali svet in ljudi. Izpočetka niso bili zelo v čislih, gostilničarjem je bil preprost voznik ljubši od potujočega učenjaka. Sčasoma pa so spoznali, da donašajo ljudje, ki ne potujejo samo po opravilih, veliko dobička. Njih število namreč ni omejeno, kakor pri trgovcih, poleg tega trgovec navadno hitro odide, ko opravi svojo- kupčijo. Trgovec tudi lahko škoduje kraju s svojimi opravili, nikakor pa ne morejo trditi tega o potniku, ki potuje le za kratek čas, od njega imajo gotovo povsod samo dobiček, nikoli pa ne izgube. Tako je postal potnik za zabavo v gospodarskem oziru jako čislan in danes je on bistvo tako imenovanega tujskega prometa. Polagoma so namreč prišli po cestah in železnicah. po gorah in dolinah do spo- znanja, da tujec prinaša denar v deželo. Ta uovi pojav v zaslužku so začeli razniotrivati z narodnogospodarskega stališča primerjaje izvoz z vplivom tega pojava na gospodarstvo v dotičnem kraju. V tujskem prometu plača p riši'e prevozne stroške sam, ne da bi moi.,1 domačin ceno prodanemu blagu ztržaii. Tujski promet ustvarja torej našim pridelkom in izdelkom obsežnejša tržišča, ne da bi bilo treba boriti se za nova razpečevališča, ne da bi bilo treba misliti, kako razširiti trgovino iz okraja. Tujski promet utrjuje trgovino v rokah domačinov. Velike koristi je tujski promet tudi za poljedelstvo. Čim več je tujcev, tem laže se razpečavajo poljski pridelki. Kmet, ki s svojimi pridelki ni navezan na izvoz, je tudi neodvisen od prekupcev in od menjavosti cen v svetovni trgovini. Ako pa doma lahko veliko proda, se mu tudi bolje izplača obdelovanje zemlje. Posebne koristi od tujskega prometa imajo stavbni obrtniki pri gradnji gostilnic, letoviških stanovanj itd. Spričo tujskega prometa pa se bo hrezdvomno poživil tudi domači obrt, ker je znano, da tujci kupujejo najrajši take umetne domače izdelke, ki so značilni za dotični kraj. V današnji dobi, ko je premikanje človeka iz kraja v kraj neobhodna potreba, je nuditi v zadostni meri ugodne ceste, da lažje in brez nevarnosti menja svoje torišče. V teh dneh, ko se je vršil kongres za ceste, bi želeli, da bi naposled prišlo to vprašanje na ugodno' rešitev in se z njeno rešitvijo povečalo in utrdilo vprašanje tujskega prometa. Tujcu nudi dobro cesto, pa 1k> še želel potovanja po tvojih krajih. Razlik aziiKe v pozdravljanju Jravl, Pozdravljanje je vljudnost, odzdrav-1 Janje pa je dolžnost! To velja za odrasle, zlasti pa za mladino, ki naj poleg drugih duševnih in duhovnih vrlin tu «Saj si že čisto drugačna od onega časa. ko si prišla iz bolnišnice! Meniš, da ne vem! Kadar človek ni v dobri koži, se mu 'gabi ves svet. Meniš, da tega ne vem, tudi jaz sem že marsikaj izkusil na tem s vetu.» In Jože je prijel Magdaleno za ramo in jo pritisnil nase. «Pusti me, tako ne morem hoditi.* Toda njegova roka ni popustila; potem, je spolzela po rokavu navzdol in se oprijela boka. Tako Ista krenila proti hišam, ne meneč se za ljudi, ki sta jih srečavala. Dozdevalo se ji je, da medli in on jo je podprl. Zopet jo je podprl j Nič ne pomaga, na dan mora z besedo! Proč pojde, naj si poišče drugo dekle, ki bo zanj. Ona ni za v hišo takega moža, kakršen je on! Hotela bi imeti že naposled svoj dom lepo urejen in moža s primernim poklicem. Moj Bog, a tole! Ali res ne vidi, ali je slep? Kakšna zveza bi bila to. Niti nogavic mu ni oprala in zakrpala ves ta čas! »Prideš na lepše misli, te bo že minilo.* »Na kakšne misli naj bi Prišla? Nič me ne bo minilo!* Že sta bila na dvorišču. Roka mu je še vedno počivala na njenem boku. Ostala sta v kuhinji, kajti gospa Ditrichova je imela obisk. «Takoj bomo gotovi, samo še trikrat privzdignemo*, jima je klicala v kuhinjo. Vsakikrat, ko je dobila gospa Ditrichova obisk, sta morala oditi v kuhinjo ali na dvorišče. »Tega ti takrat ni povedala, ko ti je oddajala stanovanje*, je vzdihnila Magdalena in Jože ji je odgovoril: »Ko bi mi povedala kakor se spodobi ... kaj pa naj storim, če si s tem, služi kruh.* «Jaz na take marnje nič ne dam: kako živite? česa ne veste? Kar mi je namenjeno, temu se ne izognem. No. lahko bi ostala še pol ure zunaj.* Toda obisk je že odhajal. «Bore tri krone!* je zapihala Ditrichovka. »Kmalu bodo hoteli, da si zastonj ubijam bučo. Ali naj se z njo prepiram? No, če pride vsak teden, so dobre tudi tri krone.* «Saj ne maram iti nikamor! Kaj boš počel z menoj, vse me draži. Da boš vedel, Jože, v ponedeljek te nameravam zapustiti*, je rekla Magdalena. Trenutek je molčal in zabadal oči nekam v zid, v neskončnost. »Pri meni ti ni všeč, vem. Seveda, ko bi imela zaslužek,* je govoril, »dobro, pojdi. Toda zakuj zdaj?> «Zato, ker tako ne more iti dalje. Kaj boš počel s tako žensko, kakršna sem jaz. Drugega ne znam ko šivati, a šivanja ni!* «Da bom imel le jaz za kaj prijeti! Molči že o tem!* Sklonila je glavo nad mizo in jo takoj zopet dvignila ter vprašala: »Tak ti v resnici nočeš?* »Molči že o tem,!* Prisedel je k nji in jo prvikrat objel v tej izbi. «Pusti me, ti me nimaš rad! Samo smilim se ti! Nimaš me rad. še pogledal me nisi vseh teh štirinajst dni!* Prav malo še in bruhnila bo v jok. ki ga imajo ženske vedno na kraju ustnic. In Jožeta ,ni bilo nobene stvari bolj groza nego ženskih solz. »Jaz te nimam rad!* je užaljeno vzkipel in s trdim, jeznim, glasom pristavil: «Nisem te nadlegoval, seveda, ker sem vedel, da si izmučena in da se ni tvoj čas. Danes, prav, znesi se nad mano, huduj se name, da ti odleže, samo nikar mi ne jokaj.* Molčala je in on jo je vprašal: »Nisi lačna?* »In ti? Ali si sploh kaj jedel?* (Dalje prihodnjič.) Zunanje politične vesti —k V ospredju zunanjepolitičnega zanimanja stoji še vedno Češkoslovaška in manjšinski problem s sudetskimi Nemci. Anglija je hotela v zadevi Češkoslovaške obrniti pozornost na Španijo z delom za ustvaritev premirja med obema vojujočima se silama, kar pa se bo zaradi neenotnosti pogledov na to vprašanje velesil Francije, Italije in Nemčije skoro gotovo ponesrečilo in to tem bolj, ker obe vojujoči se sili nista naklonjeni premirju in izigravanju moči. Sploh je prevzela Anglija inicijati-vo za kompromisno rešitev vseh zamotanih evropskih vprašanj z namenom, da se ohrani mir v Evropi, ki je ta trenutek še zelo, zelo ogrožen. Češkoslovaška pa je podvzela vse korake za obrambo in ohranitev demokratičnega principa vladanja z zelo spretno roko, klenim pogumom in modrostjo. kar Evropi imponira. Manjšinski problem hoče rešiti na demokratični osnovi, navzlic pretiranim zahtevam sudetskih Nemcev, v pravcu, da se obdrži enotnost državne skupnosti, suverenost naroda na podlagi obstoječe ustave, ki daje možnost pravilni in demokratični rešitvi spornega vprašanja, ne da bi bilo treba spreminjati ustavo. Tako daleč češkoslovaški narod noče iti. Henlein rožlja zato. ker ima zaslombo v Berlinu, pozablja pa obenem, da so časi ošabnosti in prepotentnosti minuli. Če zahtevajo sudetski Nemci zvezno državo narodov v Republiki Češkoslovaške, potem bodo z isto pravico nastopili Čehi na Dunaju za obrambo svojih na rodnih pravic. Ako obvelja zahteva Henleina, potem bi pa ta zahteva logično sledila tudi pri drugih narodih siovanske in slovenske manjšine v različnih državah. Vse nekaj drugega pa je boj, ki ga vodi prosluli pater Hlinka za avtonomijo Slovakov v Č. S. R. Njega ni sram pljuvati na slovansko poreklo Slovakov in se vezati z Madžari in Nemci samo zato, da bi njegova stranka prišla do moči in veljave. Trdi se, da v sredstvih ni izbirčen, kadar se gre za uveljavljenje njegove moči. Na binkoštno nedeljo je pa vprašanje avtonomističnega pokreta Hlinko-vih pristašev padlo v vodo. Ministrski predsednik, ki je po rodu Slovak, je sklical medstrankarsko zborovanje v Bratislavi, katerega se je udeležilo nad sto tisoč Slovakov. Pater Hlinka je pa tudi za isti dan sklical zborovanje svojih pristašev, katerega se je po uradnih vesteh udeležilo komaj 18 tisoč od vseh strani zbobnanih pristašev. Ta zborovanja so pokazala, kje je večina Slovakov. Dr. Hodža je izjavil, da manjšinski problem Slovakov sploh ne obstoja, ker so Slovaki že zedinjeni s Čehi kot narodna enota, med katerima plemenoma se že 20 let ne dela nikaka narodna ali plemenska razlika. Sto tisoč navzočih Slovakov je to naziranje živahno in spontano odobrilo ter obsodilo Hlinkovo protidr-žavno in protinarodno politiko. Značilno je, da so sudetski Nemci poslali na Hlinkovo zborovanje pozdravno brzojavko. To pove o izdajalski akciji patra lilirke več kot dovolj. Vprašanje narodne manjšine se bo pa rešilo na način, ki bo delal čast demokratični miselnosti Čehoslova-kov. Vsekakor bo zmagala demokracija kot najpravičnejši, a najtežji sistem 'ladanja proti diktatorski miselnosti tistih, ki mislijo na zmago svojih idej v času, ko so ljudstvu prepovedali svobodno izbiro kruha in mesa za svojo prehrano v kvaliteti in kvantiteti Španska vojna ostaja še vedno v neodločnosti, ker je obramba republikancev na višku. General Franco si je zmage svest, republikanci tudi. Morda bo prihodnji teden prišlo do kake odločitve. 'j*-. Američan ravnatelj mednarodnega urada dela Sklepi upravnega odbora Mednarodnega urada dela. Upravni odbor Mednarodnega urada dela je imel minuli teden 84. zasedanje. Najprej je upravni odbor razpravljal o konferenci premogokop-ne industrije in njenih zaključkih, katera se je vršila od 2. do 10. maja. Upravni odbor je sklenil izročiti rezultate te konference prvemu zasedanju Mednarodne konference dela, katero se bo pričelo v najkrajšem času. Na tej konferenci se bo razpravljalo o problemu nadaljnjega vsesplošnega skrajšanja delovnega časa in to za vse industrijske panoge. Dalje je bilo sklenjeno, da se objavijo rezultati, do katerih je prišla posebna posvetovalna komisija za metalično znanstveno uravnavanje dela pri svojih razpravah. Ta komisija je mnenja, da so potrebne posebne uredbe za umiljenje socialnih posledic racionalizacije in mehanizacije proizvodnje. Najvažnejša točka pa je bila razprava o odhodu dosedanjega ravnatelja Mednarodnega urada dela H. Butlerja. Upravni odbor je sicer to demisijo sprejel z žalostjo in se mu je najtoplejše zahvalil za požrtvovalno in nesebično delo, ki ga je vršil od postanka Mednarodnega urada dela. Volitev novega ravnatelja pa se je vršila na posebni seji. Najresnejši kandidat za to odgovorno mesto je bil Američan J. G. Winaut, bivši državni guverner in dosedanji podravnatelj Mednarodnega urada dela. Za njegovo kandidaturo je glasovalo 14 zastopnikov vlad od 16 in to v upravnem odboru. Winaut pa je kandidiral na izrečno željo ameriške vlade in predsednika Roosevelta. Končno je upravni odbor ugodil povabilu britanske vlade in se bo zaradi tega vršilo prihodnje zasedanje v Londonu dne 25. oktobra t. 1. Dajte kruha živim!... Tednik «Sobota», ki izhaja v Kranju, je v svoji 19. številki od 7. maja 1938 priobčil naslednji dopis nekega bojevnika, ki ga ponatiskujemo. — Uredništvo. V najbolj katoliških časopisih se zadnje čase mnogo bere o postavitvi spomenika v svetovni vojni padlim Slovencem, ki naj bi stal na Brezjah. Najvažnejše je seveda vprašanje denarja. Načrt predvideva tudi, da se bo vklesalo ime vsakega padlega slovenskega vojaka v nalašč za to postavljena umetna stebrišča, in sicer za vsako župnijo posebej po abecednem redu. Da se bo moglo to štoriji, je nujno potrebno, da za vsakega padlega vojaka preostali svojci plačajo po 300 dinarjev, če pa teh ni več ali pa če so siromašni, potem naj župni uradi preskrbe ta denar in pobirajo prostovoljne prispevke potom cerkvenega darovanja, puščice in podobno. Ker pa imamo Slovenci že od nekdaj srečo, da imamo dosti narodnih mučenikov, zato smo bili tudi med svetovno vojno med prvimi, ki so sorazmerno žrtvovali največ človeških življenj, tako da bo imela ta idealna akcija pripravljalnega odbora najbrže naravnost presenetljiv uspeh. Kot bivši bojevnik ne bi imel nič proti taki zamisli, če bi videl tiste vojake, ki so prelili svojo kri na bojnih poljanah in pustili tam svoje roke, svoje noge, svoje oči in svoje zdravje, preskrbljene in rešene tistega keliha trpljenja, ki jih še vsa povojna leta zasleduje. Tudi jaz bi pozdravil z veseljem ta dragoceni spomenik, če bi videl, da so vojnim invalidom, vdo- vam in sirotam zbrisane solze iz upadlih lic in da imajo človeka dostojno življenje in če ne bi videl, kako trnjeva pot jih še čaka. preden končajo na _ Golgoti! Toda vidim jih in drugi jih vidijo — tudi tisti, ki nočejo! — kako se zgubljeni potikajo po naši mili domovini, ne kot ljudje, katerim je domovina hvaležna, ampak kot izobčenci človeške družbe, ogoljufani za s krvjo plačane pravice. Zdi se mi, da bi tudi mrtvi tovariši — ki so že zdavnaj spili kelih trpljenja do dna — podobno izpovedali, ako bi se le za trenutek vrnili na to žalostno zemljo; prav gotovo bi nam približno takole govorili: Za spomenik se nam prav nič ne mudi, saj imamo tukaj mir, za katerega smo prej vse življenje molili, pa ga nam niste dali! Tukaj tudi ni ernožoltih denuncijan-tov, tukaj ni Suhega bajarja, tukaj ne blagoslavljamo pušk in kanonov, da bi s čim večjim uspehom pobijali svoje brate v Gospodu! Zato dajte živim žrtvam vojne to, kar ste na vsa usta in v vseh jezikih in vseh verah obljubovali takrat, ko ste nas izza varnega zapečka pošiljali v ogenj! Ali nam niste rekli, ako se vrnete brez roke ali noge, na rokah Vas bomo nosili? Mrtvi imajo dober spomin, pozabljajo pa živi, najbolj tisti, ki največ obljubljajo: in to vedno isti — včeraj in danes! Da, gospoda, lepo je skrbeti za mrtve, ali še lepše in bolj Bogu dopadljiva je skrb za žive, posebno za tiste, ki so pohabljeni brez svoje krivde. Tudi bojevnik. Iz naših delavskih krajev Podružnicam NSZ! H-,- Ta*' Milijonskega premoženja si ni mogoče pridobiti na polten način. Tovariši! Zavedajte se, da je le v medsebojnem podpiranju možen napredek. Zato na delo, da povečate itevilo našega članstva In s tem število naročnikov »Nove Pravde". I Javornik V nedeljo, dne 5. t. m., se je vršil na Javorniku lepo uspel članski sestanek, katerega se je udeležilo lepo število članstva, četudi je bilo lepo vreme in čas morda radi praznikov malo neugoden. Prav iz tega se vidi, da ima podružnica kader zavednih delavcev, ki pravilno razumejo in cenijo strokovno gibanje. Predsednik tov. Kralj je v glavnem podal izčrpno poročilo o delovanju podružnice in o današnjem težkem položaju, v katerem se delavstvo nahaja in to še posebno z ozirom na velik odpust delastva iz K1D. Iz poročila se vidi, da je podružnica storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi zaščitila svoje članstvo. Tudi zaupniki so storili svojo dolžnost, kakšen pa bo uspeh, bomo šele videli. Strokovni tajnik pa je poslal situacijsko poročilo z ozirom na položaj, ki je nastal zaradi gotovih časopisnih notic. Končno se je razpravljalo o raznih organizacijskih zadevah ter o proslavi 301etnice NSZ in o proslavi petletnice ■obstoja. Podružnica se živahno pripravlja, da bi ja dostojno proslavila oba jubileja. Medvode Podružnica NSZ v Medvodah je razposlala bližnjim tovariškim podružnicam tombolske karte za tombolo, ki se vrši dne 10. julija t. 1. na Sokolskem telovadišču v Medvodah. Vse podružnice prosimo, da nam nakažejo denar po položnici ali pa vrnejo poslane karte. Priprave za prireditev so težavne in je treba precej požrtvovalnosti. Vse to veliko delo vrši odsek za tombolo in zato prosimo, da ne odlašate z nakazili in se kolikor mogoče poslužujte položnic. Saj gre ves dobiček za brezposelne tovariše in njih šoloobvezne otroke. Sklep seje je bil, da mora vsak član NSZ v podružnici Medvode kupiti pet tombolskih kart, zato prosimo vse člane, da kart ne odklanjajo in po možnosti pokažejo zanimanje za plemenito delo s tem, da gredo vsi po tornbol-ske karte, katere dobite v prostorih NSZ v Medvodah in s tem olajšate delo odseku za tombolo. ‘Tovariši, z združenimi močmi primimo za delo. pa nam uspehi ne bodo izostali. Odsek za tombolo. Izobrazba delavskega otroka Kaj se pravi izobraziti? To se pravi: razviti vse svoje duševne sposobnosti in izkristalizirati iz sebe vse, kar morem najboljše. Vse, kar je v človeku dobrega, lepega in plemenitega, spraviti do pravega izraza in do prave veljave, se pravi izobraziti se. Izobrazbe ne daje samo šola, ampak tudi družina, zahajanje v družbe, razna društva, delavnice, knjiga, časopis in prijatelj. Šola seveda je poleg družine najvažnejša in najnavadnejša pomočnica pri izobraževanju in nudi človeku največ prilike, da se izobrazi. Ta prilika se lahko uporabi ali pa ne. Saj se lahko šola mladenič v vsemogočih šolah, napravi vsemogoče izpite, ima celo vrsto diplom, naslovov in pravic, lahko je profesor, doktor, zdravnik, advokat, uradnik in s tem še ni rečeno z gotovostjo, da je izobražen. Če kot profesor hvali svoje učence in preklinja v šoli, če kot zdravnik nima čutečega srca za bolečine svojega bližnjega, če advokat zasmehuje šege in običaje preprostih ljudi, če kot uradnik vedno nahruli vsako preprosto ženico, medtem ko se klanja vsaki drugi namišljeni veličini, potem je res, da je tak človek do neke predpisane mere šolan, nima pa pravice, da se imenuje oziroma šteje k izobražencem. To je le, če je dober, plemenit, bistroumen in globoko čuteč čiovek vnet za vse, kar je lepo in dobro. Lahko pa se izobrazi vsakdo, kdor ima le nekaj prirodne bistrine in pa dobre volje ter zna uporabiti vsako priliko, ki se mu nudi. Mladeniči so nosilci bodočega življenja, dediči svojih očetov, dedov in pradedov. In dandanašnji mladeniči delavskega očeta — je izobražen, kaj mu je treba in kaj ne? Res je, da ima težko stališče. Ob številni družini mu največkrat ni dano, da bi v zadostni meri prejemal osnovne pojme izobrazbe. Postati pa mora koristen član človeške družbe. Ob raznih ,”'>spodarskih in socialnih vprašanjih delavca je treba posvetiti velik 'l"1 tudi k izobrazbi delavskega naraščaja. Saj so potomci svojih dedov, ki so živeli in žive v prav težkih prilikah in prirodne nadarjenosti jim ne manjka. Predvsem je treba, da ima otrok delavca doma pri svojcih, očetu in materi, dobrega in pazljivega nadzornika. Ob težkem delu očeta je razumljivo, da odpade večji del vzgoje na mater. Navadno se z zgodnjo mladostjo že uči kake obrti in v dojemanju novosti učenca je važno, pri ka-katerem in kakšnem mojstru preživi mladenič svojo učno dobo. Mojster naj bi bil z vajencem strog in točen samo v strokovnem pogledu, izven delovnega časa naj mu bo prijatelj in učitelj. Zaupanje otrokovo do mojstra rodi uspehe pri učenju in le končni uspehi so odvisni mnogokrat od načina postopanja mojstra do vajenca. Ob tem času, ko se stavlja napoti mladeniča toliko mamil, ko se vceplja v mladeniče le športna vzgoja, mu je dovoliti gojitev športa, paziti pa je. da ne zaide v pretiranost. Res velik je problem vzgoje otrok iz delavskih revirjev. Posebno v tem času, ko mladina daleko prej razume zunanje življenjske pojave kakor prej, je treba mladeniča postaviti pred neizogibno dejstvo, da je le v izkristaliziranih značajih osigurana dobra in lepa njegova bodočnost Delavski razred mora spoznati, da je njegova naloga prevzem vseh produkcijskih sil in prirodnih bogastev, da jih organizira za potrebe družbe, ne pa za profite posameznikov. Zakoni razmnoževanja človeštva Problem razmnoževanja človeštva je bil v vseh dobah kulturne zgodovine na dnevnem redu, in to teoretično in praktično. Nastale so teorije, ki »o se vse izkazale za zgrešene. Najvarnejša in najbolj poznana razmnoževalna teorija pa je Malthusova teorija, k.i je igrala ogromno vlogo v zmanjševanju ljudi in zameglenenju družabnih problemov. Malthus je bi1, angleški ekoinim iz 18. stoletja, ki je postavil o razmnoževanju prebivalstva tole formuloi' ‘ ljudje se množe tako, da se > odrejeni časovni razdalji, in sicer vsakih 25 let podvoje. K temu zakonu postavlja Mallius tudi zakon razmnožitve hrane in pravi: sredstva za življenje (hrana) se množe mnogo počasneje, kar pomeni, da se ne podvoje kot prebivalstvo, n. pr. z 10 na 20 itd., nego le za toliko, t. j. z 20 na 30, 40, 50 itd. Na ta način se v izvesnem razdobju prebivalstvo razraste daleč preko sredstev za prehranitev. Iz tega pa sledi, da mora del človeštva že po prirodnem zakonu podleči lakoti. Življenje je dokazalo, da je ta teorija v popolnem nasprotju z resnico in da se množenje ljudi kreta po liniji zaprek. Tako se n. pr. na Francoskem prebivalstvo do 1.1800. do danes ni podvojilo, prebivalstvo Nemčije se je pa podvojilo šele po 75 letih, Italije v 110 letih, Srbije po 40 letih, Bosne po 49, Dalmacije po 86, Hrvatske po 98 letih. Vse človeštvo se je podvojilo šele po 70 letih (1800 do 1870), v poslednjih 138 letih pa se je razmnožilo le 2.6 krat. Trojnega pri-rodnega, biološkega zakona razmnoževanja ljudi ni. Zgodovina pa kaže, da je stvarna brzina množenja vedno zaostajala za fiziološkimi možnostmi in da se je razlikovala po ravnih sredinah, razredih, ekonomskih ureditvah dotične socialne zajedriice. V živalskih vrstah pa obstoja odrejena fiziološka plodnost, dočiin je človeška družba v tem pogledu razmeroma ne-zavisna, ker ljudje se ne množe slepo po nagonu, ampak po ekonomsko socialnih potrebah in prilikah. V živalstvu je skrajni rezultat razmnoževanja po vrsti protivnih vna- Mednarodni velesešem v Liubliani XVIII. spomladanski mednarodni velese jend v Ljubljani pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra 11., ki ga je zastopal general Dušan Dodič, je .otvoril minister dr. Krek v zastopstvu trgovinskega ministra dr. Milana Vrbaniča. Pri otvoritvi je bil navzoč tudi prometni minister dr. Mehmed Spaho, ki je pred osemnajstimi leti otvoril prvi mednarodni velesejem v Ljubljani in s tem prvi mednarodni velesejem v Jugoslaviji sploh. Predsednika dr. Milana Stojadinoviča in notranjega ministra dr. Antona Korošca je zastopal ban Dravske banovine dr. Marko Natlačen, finančnega ministri dr. Dušana Leticp direktor Dravske finančne direkcije dr. Sedlar, vojnega ministra generala L j uborni ra Mariča polkovnik Milan Mašič, poštnega ministra Vojka Cvrkiča direktor Ljubljanske poštne direkcije dr. Anton Vagaja. Zbrane mnogoštevilne častne goste je v markantnem govoru pozdravil predsednik Ljubljanskega velesejma « * ' Pravni svetovalec Vprašanje: Ali imam pravico v do poroduine od bolniške blagajne, ker nisem vpisan dalje kakor štiri mesece. Odgovor: Ne. Predpis je ta, da morate biti eno leto pred porodom deset .mesecev, v, dveh letih pa 18 mesecev član bolniške blagajne. Praktični nasvet Škripajoča vrata privzdignemo in na-drgnemo tečaje z grafitom ali pa kar z mehkim svinčnikom, če jih mažemo z maščobo, jte bolje, da to storimo z va-zfel no kakor pa z oljem. njih Činiteljih, ki onemogočajo razvoj ploda in urejajo število vrste v odrejenih mejah. V človeški družbi pa so zapreke drugačnega značaja. Finkci-ja rojstva je, kot smo že rekli, pod vplivom raznih socialnih ekonomskih spremenljivih činiteljev rojstva in to spričo lastnosti človeške družbe, da več ali manj zavestno ureja svoje kre-tanje. Razvoj razmnoževanja zavisi torej od družbinih činiteljev. Tako se razmnoževalno gibanje spremeni iz biološke v socialno funkcijo, določeno po socialno-ekonomskih činiteljih vsakokratne dobe. To nam potrjuje gibanje prebivalstva od starega veka sem. Antične države so v patriarhalni dobi odrejale obvezno ženitev, ker so rabile delovne roke in vojake. Ko pa so v stari Grški veleposestniki pograbili kmetijsko zemljo, je osiromašeno kmetstvo postalo odvišno, neporabno in družbi nevarno, zato se je pojavila težnja po zmanjšanju števila ljudi (razljudenju), kar sta zahtevala tudi Aristotel in Platon. Razmnoževalno gibanje je odvisno od družbinega sestava: to nam prav lahko objasni primer iz sodobne meščanske družbe. Do leta 1880. je prebivalstvo rastlo zlasti v delavskih slojih, ker je deško in žensko delo večalo dohodek družine, odtlej pa je to število padlo. Od leta 1880. do 1930. je padlo število rojstev lia 1000 ljudi in sicer v Angliji od 35 na 15, v Franciji od 25 na 17, v Nemčiji od 40 na 15. V Srbiji je padlo od 1900—1912 z 42 na 38, v Hrvatski od 1871—1914 s 44 na 38. V Jugoslaviji je bilo 1.1932. le 32 rojstev na 1000 ljudi. Učenjaki trde, da je število rojstev v zvezi z raso. Zakaj je torej plodnost rase v raznih dobah različna in zakaj v tej rasi število rojstev z razvojem kapitalizma pada? In pada tudi kljub odredbi (Nemčija) »za podpiranje zakona*. Take mere so in ostanejo neuspešne, ker ne zdravijo družbe, ampak jo obremenjujejo. Nagon množenja se je oddvojil od seksualnega nagona in postal družbina funkcija, urejena po odnosih proizvodnje in potrebah družbe Verjamete ali ne ? ■ Dru- r*saj;u — da bodo morali vsi Japonci v primeru. da pri naslednji ofenzivi ne bodo zmagali, napraviti nad seboj harakiri ( razparanje trebuha), — da je ta teden v Ljubljani toliko obetajočih kongresov, da se bomo v naslednjih letih kar kopali v samih dobrotah, — da je največ upanja za evropski mir le zdaj ob tej pasji vročini, če bodo vsi voditelji teh večnih pogajanj odšli na prepotrebne počitnice in še to vsak zase, — da je nevarnost, da se bodo modeli cest, ki so iz mavca, na velesejmu stopili in sesedli in se strdili v beton ali asfalt, tako da bodo vsi načrti cest padli v vodo, da je interesantno, kako je to mogoče, da slovenski dirkač predsednik Društva za ceste 'ravnatelj dr. Vinko Vrhunc in za razstavo «Fran-coska knjiga* francoski konzul v Ljubljani Remerand Gabriel. V vrsti specialnih razstav letošnjega pomladanskega Ljubljanskega velesejma sta dve posebno pomembni razstavi: razstava «Cesta», ki jo je priredilo ljubljansko Društvo za ceste, in pa razstava «Fracoska knjiga*, ki jo je priredila francoska republika. V splošnem, obsega velesejem vse pa-nogp, industrijske in obrtne prt>izvodr nje,’ posebno bogato pa so zastopani avtomobili in motorna kolesa, pohištvo in stanovanjska oprema in pa tekstil. Razstavni prostor je tako zaseden, da je bilo treba postaviti še en velik provizoričen paviljon in še ni bilo mogoče uštreči vsem tvrdkam, ki so želele razstaviti na tem velesejmu. Velesejem traja do vključno 13. junija. Na železnicah in parobrodih polovična voznina. Za smeh in kratek čas — Moj oče ima pet krav. — Kaj pa mene brigajo tvoje rodbinske zadeve. * Neko amerikansko pogrebno društvo je za svoje podjetje delalo sledečo reklamo: Zakaj hočete živeti, ko ste za skromno ceno 15 dolarjev na lep in gosposki način pokopani. * — Kdo je gospod, ki sedi tamle pri vratih? — Urednik nekega lista. — Tri ona dama, ki sedi poleg? — To je pa njegova zabavna rubrika. /.« konzorcij «Nov„ Pt-avda. izdaja dr. J. Bohinjec, odgovorni ureduik Franjo Rupnik. Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani Ivan Ovsenik. Vsi v Ljubljani.