Poštnina plačana t gutuvlnl
Leto LXXI., št. 279
LJnbltaiia, torek 13« decembra I938
Cena Din 1.—
Izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petlt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IS UFRAVNISTVO LJUBLJANA* Knmfljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101.
Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.351
Preokret v Angliji:
Chamberlain vedno bolj osamljen
Italijanski Usti z obžalovanjem ugotavljajo, da je doživela Chamberlainova politika pomir jenja neuspeh ter da se angleško javno mnenje vedno boli
nagiba k politiki Edna
Rim, 13. dec. br. Tukajšnje politične in diplomatske kroge je v nemali meri presenetilo stališče, ki ga zadnje ča^e zavzema Anglija glede perečih mednarodnih problemov, z-last i pa glede odnosa jev med velesila/mi. Današnji iialijamski listi zlasti obzirno kioMritirajo včerajšnjo izjavo Cham-berlaina v spodnji zbornici,   da Anglija
formalno sicer ni obvezana nuditi Franciji vojaško pomoč, če bi prišlo do spopada, med Francijo in Italijo, da pa ho v danem primeru na strani Francije. V rimskih krogih vidijo v tem dokaz, da Chamberlain ne Izvaja dosledno politike pomirjenja, kakor je biila odobrena rn določena na sestanku velesil v Monaikovem. Pri tem opozarjajo tudi na pisanje angleškega tiska, ki se vedno bolj odmika od Chamberlainove politike ter približuje politiki, ki jo propagira bivši angleški minister Eden. Tudi drugi angleški državniki zavzemajo zadnje čase glede raznih mednarodnih problemov staJišče, ki dokazuje, da je Chamberlainova politika že skoraj popolnoma odpovedala. Govor, ki ga je nedavno imel trgovinski minister Stanley je najboljši dokaz, da niti v vladi sami ne odobravajo politike Chamberlama.
Celo »Dailv Telegraph« im »Morning-post«. ki sta dosedaj z vso vnemo podpirala Chamberlaina. naglašata <-edaj, da mora biti že enkrat konec politike neprestanih koncesij ter da so sedaj na vrsti avtoritarne države, da tudi s svoje strani doprinesejo k mednarodnemu pomirjen; di južnoafriški vojni minister Pi.row cer odobrava politiko Chamberlaina, glasil, da  je  Chamberlain izčrpal
rani doli ju. Tu- j v, ki sd- I I, je na-~-L že  vse I
koncesije in s svoje strana doprinesel vse, kar je bilo mogoče, da bi omogočil nadaljevanje monakovske politike, toda sedaj morata tudi ostala dva partnerja monakov-skega sporazuma da<ti svoj prispevek. V tem smislu se je sprva tolmačil nedavni obisk nemškega zunanjega ministra Rjbbentropa v Parizu, toda sedaj angleški tisk vedno
bolj skeptično gleda na francosko-nemško deklaracijo.
Na sinoćnjem zborovanju konservativne stranke je minister Oliver Stanlev med drugim dejal: Sporazum žele vsi miroljub-ni narodi in državniki. Toda sporazum ne sme biti stvar, pri kateri ena stran vedno samo daje, druga pa vedno le sprejema. Imam pravico zahtevati, da sedaj tudi druga stran plača svoj delež.
Zelo se razburjajo angleški politični krogi tudi zaradi Klajpede. Pokret za priključitev Klajpede Neerciji je londonske kroge tembolj presenetil, ker je Hitler po ureditvi sudetsko-nemškega vprašanja svečano izjavil, da Nemčija nima v Evropi nobenih teritorialnih zahtev in ambicij. V londonskih krogih, piše »Giornale d* Italia«, so še vedno prepričani, da obstoja vzročna zveza med protifrancoskimi demonstracijami v Italiji in Ribbentropovim obiskom v Parizu. Angleški listi celo trde, da sta Rim in Berlin te demonstracije v naprej organizirala in pripravila. List primerja položaj v Evropi z vrsto požarov in obupnim naporom gasilcev, da te požare pogase. Toda jedva jim to uspe na enem gorišču, že izbruhne požar na drugem koncu.
•••Pozosnast je vzbudilo v rimskih krogih tudi pisanje »Timesa«. ki opozarja na ne-
davno izjavo Chamberlaina, ki je dejal: Morda bo nastopil trenutek, ko se bomo morali odreči metodam pomiri j ivosti, če bo hotel kak narod nasilno vsiliti svojo voljo drugim narodom. V tem vidijo italijanski listi prikrite grožnje in naglašajo, da so take grožnje najmanj primerne v Času, ko se pripravlja Chamberlain na obisk v Rimu. Italijanski listi z obžalovanjem ugotavljajo, da v Angliji vedno bolj prevladuje ona nepomirljiva struja, ki se zavzema za križarsko vojno proti totalitarnim državam
Vznemirjenje v angleški zbornici
London, 13. dec. e. Ministrski predsednik Chamberlain je na vprašanje v parlamentu, ali je Anglija vezana s pogodbo, da priskoči na pomoč Franciji, če bi bila ta napadena od Italije, izjavil, da Anglija formalno ni obvezana nuditi v tem primeru Franciji vojaško pomoč, da pa bi v danem primeru bila na strani Francije. V parlamentu je bilo stavljenih še več vprašanj, tako o angleškem obisku v Rimu, o zahtevah Italije glede Tunisa in Korzike, o priznanju vojnih pravic generalu Francu, o vprašanju Sueškega prekopa in še razna druga aktualna vprašanja, nanašajoča se na probleme zunanje politike. Chamberlain se ni hotel podrobnejše izjaviti o njegovem obisku v Rimu in o vprašanjih, o katerih bo razpravljal z Mussoli-nijem. Iz teh številnih vprašanj, ki so ostala brez odgovora, je razvidna velika vznemirjenost angleškega parlamenta zaradi razvoja  zunanjepolitičnega položaja.
Demarša Anglije in Francije v Berlinu zaradi Klajpede
Pariz in London sta odločno proti kršitvi klajpedskega statuta
London, 13. dec. e. Odgovarjajoč na vprašanja o situaciji v Litvi in Klajpedi je ministrski predsednik Chamberlain izjavil, da ima razloge verjeti, da bo po sedanjih volitvah večina strank, zastopanih ▼ parlamentu, stavila vladi zahteve, ki niso v skladu s klajpedskim statutom. Dodal Je, da angleška vlada kot podpisnica konvencij o Klajpedi ne more preko te možnosti in z ozirom na zadnje vplive, ki jih je napravila nemška vlada v tem vprašanju, je angleška vlada naročila svojemu poslaniku v Berlinu, da skupno s francoskim poslanikom izvrši demaršo pri nemški vladi, da se zagotovi spoštovanje klajpedskega statuta.
Berlin, 13. dec. \v. V zvezi z vestmi, da namerava Nemčija doseči spremebo klaipedskega statuta s pomočjo neposrednega sporazuma z Litvo, sta francoski in angleška poslaniik v Berilmu izvršila demaršo v nemškem zunanjem ministrstvu ter opozorila nemško vlado na to, da Anglija in Francija ne moreta pristati na tako eno- i sferansko izpremembo klajpedskega statuta, I
na katerem sta kot sopodpisnici slej ko prej zainteresirani.
Klajpeda, 13. dec. w. Po poročilih iz zanesljivih virov je mestni poveljnik v Klajpedi polkovnik Andriasina pozval litovsko vlado, naj takoj izda primerne ukrepe za ureditev klajpedskega vprašanja Naglasi! je, da ne more prevzeti odgovornosti za gamizijo. ker Nemci neprestano izzivajo litovske vojake. Snoči je prišlo do zelo resnih incidentov in do krvavih spopadov med vojaki in nemškimi civilisti.
Nemško uradno poročilo
Berlin, 13. dec. AA. DNB objavlja, da niso prav nič resnične vesti, da sta francoski veleposlanik in angleški odpravnik poslov posredovala v nemškem zunanjem ministrstvu zaradi memelskega vprašanja. Francoski veleposlanik in angleški odprav-niik poslov sta obiskala državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu W6htmanna, toda to je bil samo vljudnostni obisk.
Schachtova misija v Londonu
Poskušal bo doseči sporazum glede raznih finančnik in gospodarskih problemov
Berlin, 13. dec. e. Predsednik Reichsban-ke dr. Schacht odpotuje na običajno mesečno sejo banke za mednarodna plačila v Bazlu, nato pa bo zasebno obiskal guvernerja angleške banke v Londonu.
London, 13. decembra. AA. Reuter: Na londonskem finančnem tržišču je zbudila največje zanimanje vest o bližnjem obisku dr. Schachta v Londonu. Poudarjajo pa, da bodo Schachtovi razgovori v Londonu čisto zasebnega značaja, in da se bo sestal z guvernerjem angleške narodne banke.
Angleški tisk piše, da so se v zadnjih dneh vodila pogajanja za sklenitev nove
trgovinske pogodbe med Anglijo in Nemčijo. »Financial News« piše, da so angleški finančniki izrazili mnenje, da je sporazum nemogoč, če se obe državi ne sporazumeta o razmerju svoje trgovine tudi na ostalih svetovnih tržiščih. Baje pa hoče Nemčija omejiti ta pogajanja samo na trgovinske odnosa je med Nemčijo in Veliko Britanijo. Ne izključujejo pa možnosti, da bo Schachtov obisk zgradil most nad prepadom, ki zija med obema stališčema. Zaenkrat se misli Schacht v Londonu pogovarjati samo o odnošajih med angleško in nemško narodno banko.
Balkan — zgled plodnega sodelovanja
Grški kralj o pomenu Balkanske zveze
Pariz, 13. dec. e. Grški kralj Jurij, ki se nahaja v Angliji, je dal londonskemu dopisniku »Intransigeanta« intervju, v katerem je podčrtal trdnost balkanskega sporazuma. Izjavil je: Mi Balkanci lahko mnogim drugim državam služimo za zgled. Vse spore smo likvidirali na miren način. Naše meje proti Turčiji niti vojaško niso zavarovane, poleg tega se nam je posrečilo sporazumeti se z Bolgarijo, in nekaj, kar so mnogi smatrali za nemogoče, se je zgodilo: naši sosedi se nahajajo tudi
v okviru balkanskega sporazuma. Ni našem polotoku smo vsi sporazumni. Predstavljamo edinstveno nacijo 70 milijonov ljudi, ki za primer vojne lahko takoj postavi 5 milijonov mož na fronto.
Inozemske borze Crnih, 13. decembra. Beograd 10.—, Pariz 11.60, London 20.61, New Tork 441.875, Bruselj 74.55, Milan 23.30. Amsterdam 240.50, Berlin 177.30, Praga 15.12, Varšava 83.12, Bukarešta 3.25.
Mušanov v Beogradu
Beograd, 13. dec. e. Vračajoč se iz Za-neve, kjer je bil na konferenci mednarodnega urada za delo, je včeraj dopoldne prispel v Beograd Stojčo Mušanov, predsednik bolgarskega Sobranja. Na postaji so ga sprejeli bolgarski poslanik Popov in predstavniki našega ministrstva zunanjih del, kakor tudi predstavniki beograjskega Rotarijskega kluba. Mušanov je dopoldne obiskal ministrskega predsednika dr. Sto-jadinovića, popoldne pa je obiskal predsednika Narodne skupščine dr. Čirića v Narodni skupščini, ki si jo je tudi ogledal. Zvečer je bil gost beograjskega Rotarijskega kluba in se je ob 11.40 z brzo vlakom odpeljal v Sofijo.
Rnmnntko veleposlaništvo v Beogradu
Bukarešta, 13. dec. A A. Ha vas. Zakonodajni svet jc sprejel uredbo z zakonsko močjo, ki odreja, naj se rum unska poslaništva v Ankari. Atenah. Beogradu in pri Vatikanu povišajo v veleposlaništva.
Pomen ukrajinskega problema
Pariz, 13. dec. a. Francoski listi se obširno bavi jo z ukrajinsko avtonomijo. »Journal« piše, da se ukrajinsko vprašanje ne bo moglo urejati taiko kakor avstrijsko ali pa sudetstko vprašanje. Nihče ne bo mogel od zunaj posegati v razvoj tega vprašanja.
List »La Republiqiie« piše, da bi se Nemčija zelo lahko znašla pred koalicijo, ki bi bila proti njej. Vprašanje je, aiti je slovanski blok, ki šteje 200 milijonov ljudi> zmožen braniti se. Će se bo mogel braniti, tedaj ukrajinsko vprašanje ne bo obstojalo, če pa se ne bo mogel, bo ukrajinsko vprašanje zavzelo zelo širok obseg.
Eden v Ameriki
VVashington, 13. dec. AA. Reuter: Tukaj izjavljajo, da bo na današnjem obisku Edena pri Rooseveltu navzoč tudi državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Samuel Wells. Poudarjajo pa, da je Edenov obisk pri Rooseveltu čisto zaseben. Tukajšnji novinarski klub bo danes priredil kosilo na čast Edenu. Eden misli v teh dneh obiskati še Mineapolis in Baltimore. V petek se bo vrnil v Newyork in se s »Queen Mary« vrnil v Evropo.
Povišanje davkov
na Japonskem
Tokio, 13. decembra br. Ogromni izdatki za vojno na Kitajskem so Japonsko že skoraj popolnoma izčrpali. Vlada se je morala zaradi tega odločiti za ponovno povišanje davkov, ki so že đosedaj bili neznosni. Finančni minister je imel v zvezi s tem govor po radiju. Naglasu* je, da Japonci ne morejo pričakovati olajšanja javnih bremen, dokler ni dosežen končni cilj na Kitajskem. Zato pa so potrebna še velikanska denarna sredstva. Vse rezerve so že izčrpane in vladi zaradi tega ni preostalo ničesar drugega kakor, da znatno poviša davke.
Uradna poročila o izidu nedeljskih volitev
Po komunikeju notranjega ministrstva je dobila lista dr. Stojadinovića 1,636*519« lista dr. Mačka l:33t .833 in lista Dimitrija Ljotića ifeSl* glasov
Včeraj so bila od službene Agencije Avale objavljena naslednja poročila o poteku in izidu nedeljskih volitev v narodno skupščino:
Beograd, 12. dec. AA. Včerajšnji dan volitev je v vsej državi potekel v redu in miru, izvzemši nekaj incidentov, pri katerih sta bili v vardarski banovini pri spopadu z organi oblasti ubiti dve osebi. Pri medsebojnih spopadih med meščani sta bili tudi v drinski banovini ubiti dve osebi, ranjenih pa 14. V hrvatskih krajih je bilo s strani pristašev bivše HSS mnogo nasilja in groženj proti njihovim političnim nasprotnikom.
Beograd, 12. dec. AA. Po informacijah, ki smo jih prejeli zjutraj o izidih včerajšnjih volitev narodnih poslancev v Jugoslaviji, se potrjuje sinočje poročilo o zmagi vlade dr. Milana Stojadinovića. Vladna lista je dobila absolutno večino v banovinah: donavski, moravski, vardarski, zet-ski, drinski, vrbaski in dravski. Samo v primorski in savski banovini je lista dr. Mačka dobila večino.
Uradna objava o skupnem izidu
Beograd. 12. decembra. AA. Ministrstvo notranjih zadev objavlja pod št 53.533: Volitve za narodne poslance, ki so bile včeraj, so potekle v redu in miru. Po uradnih podatkih, ki jih je dobilo notranje ministrstvo, so rezultati po posameznih banovinah sledeči (številke pomenijo: prva glasove za listo dr Stojadinovića, druga glasove za listo dr. Mačka in tretja glasove za listo Dimitrija Ljotića):
dravska: 170.252 45.123 1.132
savska: 111.483 529.712 2.137
dunavska: 372.085 129.269 17.291
moravska: 248.733 77.818 802
drinska: 189.291 136.297 3.806
vrbaska: 107.421 101.873 1.071
primorska: 42.781 159.428 2.387
vardarska: 226.716 74.977 133
zetska: 128.174 70.765 1.041
Beograd: 39.683 11.561 510 Skupaj: lista dr. Stojadinovića 1,636.519,
lista dr. Mačka 1,336.823, lista Ljotića 30.310.
V odstotkih so dobile vse tri državne liste po posameznih banovinah (razprede-litev ista):
dravska: 78.64 20.84 0.52
savska: 17.33 82.34 0.33
dunavska: 71.74 24.93 3.33
moravska: 75.98 23.77 0.24
drinska: 57.47 41.38 1.15
vrbaska: 51.06 48.43 0.5
primorska: 20.91 77.92 1.17
vardarska: 75.11 24.84 0.05
zetska: 64.09 35.39 0.52
Beograd: 76.68 22.34 0.98
Iz vsega navedenega sledi, da je povprečje po odstotkih sledeče: za listo dr. Stojadinovića 58.90%, za listo dr. Mačka 40.21%, za listo Ljotića 0.89%.
Iz prej navedenih številk se vidi, da je državna lista dr. Stojadinovića dobila absolutno večino v sledečih banovinah: v dravski, dunavski, moravski, drinski, vrbaski, vardarski, zetski in na področju mesta Beograda — torej v vsej državi razen v savski in primorski banovini. V teh dveh banovinah so pristaši dr. Mačka izvajali tak teror, da so lahko na večini volišč volili brez kontrole. Imeli so v rokah vso oblast na voliščih Zaradi tega volilni rezultati v primorski in savski banovini za listo dr. Mačka niso realni. Splošnim številčnim rezultatom je treba pristaviti, da predstavlja lista dr. Mačka po izjavah samih kandidatov neko začasno tehnično sodelovanje brez kake programske enotnosti in brez skupnosti stališč. Prav to zmanjšuje pomen številčnega rezultata liste dr. Mačka, katerega zavezniki so zastopani v srbskem delu združene opozicije in v JNS. Oboji so doživeli na včerajšnjih volitvah popoln poraz. Za volilni rezultat liste dr. Stojadinovića pa je treba reči, da predstavlja strnjenost in programsko enotnost vseh kandidatov, ki pripadajo organizirani stranki:
Vse volilne listine iz vseh volilnih edinic so danes izročili predsedniki volilnih odborov okrajnim sodiščem, ki jih bodo takoj dostavila glavnemu volilnemu odboru. Na podlagi vseh volilnih rezultatov bo po odredbah zakona za volitve narodnih poslancev dobila lista dr. Milana Stojadinovića več ko 300 poslancev, a lista dr. Mačka okrog 70. Lista Dimitrija Ljotića ni dobila po zakonu določenega najmanjšega števila glasov, ter zato ne bo dobila nobenega poslanca.
Rezultati v Sloveniji
Beograd, 12. decembra. AA. V dravski banovini je JRZ dobila absolutno večino v mestu Ljubljani in v vseh srezih: v Ptuju, Šmarju, Brežicah, Dravogradu, Gornjem gradu, Laškem, Murski Soboti, Konjicah, Ljutomeru, Dolnji Lendavi Celju, Maribor - desni breg, Maribor - levi breg, Kamniku, Slovenjem Gradcu, Krškem, Kranju, Litiji, Skorji Loki, Črnomlju, No-
vem mestu, Kočevju, Radovljici, ljubljanski okolici in v mestu Ljubljani
Srez Ptuj: Marko Kranjc iStojadinović) 11.485. Anton Maček (Štbjad novic) 69, skupaj di Stojadinović 11554, lože! Lacko (Maček) 46. Kola: it Anton [Maček 460), skupaj dr. Maček 1467; Drago Š^a (Ljo-tić) 11 Skupaj je glasovalo \1C']2 volilcev.
Srez Šmarje: dr Ogrizek Anton (St.) 5919; Franc Jevšnik (M) M 18 M lan JenčiČ (M) 86. Franc Ncjecili (M) 145, skupaj dr. Maček 1380; Julij Hmelak fLj.l 11 Skupno
je glasovalo 7 310 volilcev
Srcz Brežice: Tratnik Josip (St.) 4640; Andrej Budić (M) 369, Krunoslav Batošić (M) 74, dr. Vekoslav Kukovec (M) 344, Franc Trupej (M) 1561. skupaj dr. Maček 2465; Franc Zupančič (Lj.) 14 Skupno je glasovalo 7019 volilcev.
Srez Dravograd: Gajšek Karol (St ) 2921, Alojz Rozman (St.) 137. skupaj dr. Stoja-dinović 3058; Karol Dobršek (M) 757, Viktor Eržen (M) 1468 Franc Bart (M) 10 — skupaj dr. Maček 2235; Hinko Šlajmer (Lj.) 11  Skupno so glasovali 5304 volilci.
Srez Gornji grad: Martin Steblovnik (St.) 2343; Franjo Papež (M) 119, Anton Zehelj (M) 188, skupaj dr. Maček 307; Vinko Vabić (Lj.) 15 Skupaj je glasovalo 3265 volilcev.
Srez Laško: Mirko Bitenc (St.) 3941; Alojz Lešnik (M) 587, Alojz Hohkraut (M) 1119, Josip Petejan (M) 1587, skupno dr. Maček 3293; Ciril Šuštar (Lj.) 41. Skupno je glasovalo 7275 volilcev.
Srez Murska Sobota: Bajlec Franc (St.) 5471, Kranjec Miško (M) 1817, Talanjl Franc (M) 1413, skupaj dr. Maček 3230; Rudolf Šimunović (Lj.) 1. Skupaj sta glasovala 8702 volilca.
Srez Konjice: dr. Sevšik Maksim (St.) 3402; Danijel Smersu (M) 33, Bruderman Leopold (M) 85, Žagar Ciril (M) 203, skupaj dr aMček 321 Julij Hmelak (Tjj.) 27. Skupaj je volilo 3750 volilcev.
Srez Ljutomer: Snoj Franc (St.) 6249, Kores Martin (M) 16. Bujan Mirko (M) 396, Skuhala Franc (M) 405, skupaj dr. Maček 817; Matija Golub (Lj.) 8. Skupaj je glasovalo 7.074 volilcev.
Srez Dolnja Lendava: dr. Klar Franc (St.) 4606, Grčar Josip (St.) 538, skupaj dr. Stojadinović 5144; Miško Kranjec (M) 959, Muhvič Rudolf (M) 347, Ljudevit Seči (M) 92, skupaj dr. Maček 1398, Vladimir Kavčič (Lj.) 0 Skupaj je glasovalo 6.542 volilcev.
Srez Celje: Mihelčič Alojzij: (St) 10.342, Fedor Gradišnik (Ma) 1486, Ivan Prekor-Sek (Ma) 964 skupaj dr.' Maček 2450; Vinko Vabič (Lj) 122. Skupaj je volilo 12.914 volilcev.
Srez Maribor levi breg: Zebot Franjo in Spindler Josip (St) 14.075, dr. Irgollfc Franc in Snuderl Konrad (St) 442, skupaj dr. Stojadinović 14.517; dr. Vekoslav Kukovec in Stanislav Lubienski (Ma) 666, Avgii1-* Reisman in Miloš Vauhnik (Ma) 981, skupaj dr. Maček 1647; Stanko Ko-štomaj in Ivan Kranjc (Lj) 74. Skupno j« volilo 16.238 volilcev.
Srez Maribor desni breg: Koban Frane
(St) 7730, Kores Martin (Ma) 83, čaniek Andrej (Ma.) 215, Josip Petejan (Ma.) 810, dr. Otmar Pirkmajer (Ma.) 1249, Skupaj dr. Maček 2357; Alfonz Arh (Lj.) 42. Skupaj je volilo 10.129 volilcev.
Srez Slovenj Gradec: Teuerschuh Ivan (St.) 4945. Simon Blatnik (Ma.) 329, Albert Puncer (Ma.) 108, skupaj dr. Maček 437; Rudolf šimnovec (Lj.) 0. Skupaj j* glasovalo 5.382 volilcev.
Srez Kamnik: Stre in Ivan (St.) 7016, Anton Mar in če k (Ma.) 279, Cerar Anton (Ma.) 555, skupaj dr. Maček 834; Lojze Kane (Lj.) 125. Skupno je glasovalo 7975 volilcev.
Srez Krško: dr. Miha Krek (St.) 6796; Fran Mesojedec (Ma.) 609, Krunoslav Batošić (Ma.) 275, Milan Mravlje 872, skupaj dr. Maček 1756; I. Stoviček (Lj.) 20. Skupaj je volilo 8572 volilcev.
Srez Kranj: Janez Brodar (St.) 6184, dr. Jakob Mohorič (Ma.) 60, Tomaž KriŽ-nar (Ma.) 1419, skupaj dr. Maček 1479; Karol Demšar (Lj.) 83. Skupno je volilo 7746 volilcev.
Srez Litija: dr. Lavrič Jože (St.) 6439, dr. Dragotin Lončar (Ma.) 225, Jurij Arh (Ma.) 612, Josip Strman (Ma.) 347, skupaj dr. Maček 1184; Vinko Sedlar (Lj.) 78. Skupaj je glasovalo 7701 volilcev.
Srez Logatec: Franc Gabrovšek (St.) 3857, dr. Dragotin Lončar (Ma.) 610. Franjo Tavčar (Ma.) 874, skupaj dr. Maček 1484; Vekoslav Bavdek (Lj.) 5. Skupaj je glasovalo 5346 volilcev.
Srez Skofja Loka: Ivan Dolenc (St.) 3958, Lojze Hartman (Ma.) 183, Albin Ko-man (Ma.) 268, Karol Dolenc (Ma.) 35, skupaj dr. Maček 486; dr. Dragotin Demšar (Lj.) 45. Skupno je volilo 4489 volilcev.
Srez Črnomelj: Dr. Koce Jure (St.) 2946; Peter Koren (Ma.) 1802, Ivan Ma-
Dolfe na Z. struni
Stran 2
»SLOVENSKI NAKODc, torak, IS. daeamfcra 1986.
Ste?. 270
Nadaljevanje s 1. strani
tešič 250, skupaj dr. Maček 2082,
Nikola Vilhar (LJ.) i. Skupaj je volilo 5029 volilcev.
Srez Noto mesto: dr. Franc Kulovec (St.) 8718, Franc špehar (Ma.) 528 Robert Germ (Ma.) 243. Ivan Hrovat (Ma.) 209, Josip Matko (Ma.) 361 skupaj dr. Maček 1341; Ferdo šener (Lj.) 17. Skupno je volilo 10.076 volilcev.
S rez Ljubljana mesto: dr. Korošec Anton in Maaič Pavle (St.) 13.176; dr. Stanovnik in dr. Brecelj A. (Ma.) 424, dr.Al. Kraigher in Leskovšek Franc (Ma.) 417, dr. Kramer Albert in dr. Jelenec Celestin (Ma.) 2791, skupaj dr. Maček 3632; dr. Kandare in sturm Ture (Lj.) 242. Skupaj je volilo 17.050 volilcev.
Srez Kočevje: Alojzij Rigler (St.) 6089, Tomšič Ivan (Ma.) 473, Arko Ivan (Ma.) 956. skupaj dr. Maček 1426; Nikola Vil-har (Lj.) 27. Skupaj je volilo 7547 volilcev.
Srez Ljubljana okolica: dr. Anton Korošec in Stare Miloš (St.) 10.054. Furlan Fran in černe Jože (Ma.) 377, Leskovšek Franc in škerjanc Franc (Ma.) 763, Stanko Jurij in Mravlje Milan (Maček) 1191, skupaj dr. Maček 2331; Zupančič Ivan ln Siberer Ignac (Lj.) 20. Skupno je volilo 12.405 volilciv.
Srez Radovljica: dr. Šmajd Albin (St.) 5194, dr. Stanovnik Aleš (Ma.) 1341, Pavel Olio (Maček) 1922, skupaj dr. Maček 3263, Kržišnik Vinko (Lj.) 92. Skupaj je glasovalo S549 volilcev.
MECEN
— Sto dinarjev mi ponujate za tako lepo sliko? Gospod, saj še ne umiram od lakote.
— No, dobro, pa pridem pozneje.
Slovenci v Ameriki
V Milwaukee se je Franc Koče var, doma iz LJubnega v S&~ vinjski dolini. Padel je na ulici tako nesrečno, da si je prebil lobanjo In je čez tri ure v bolnici izdihnil. — V MHwaukee so se poročili Harold Ciimrnings m Marija Majerle, Peter Cerer in F1I—beta Wil-liams. Franc Paznik in Bdna Oldenrburg, Ludvik Tomasevič in Eleonora Peten, Jakob živko   m   Emma   Novotoi, Janunes Owens in Marjeta Božič, Jerome Javorski in Margareta Volk ter   Harold A ved in Bernice Miročnik. — v Buenos Adresu je vlak povozil Karla Trampufta. Pokojni je bil star  37 let, doma   iz Kostanjevice. Umrl je pa v Buenos Airesu Franc Pečenko, star 40 let, doma iz Brilj na Primorskem. — V Burlevju se je smrtno ponesrečil Matija Ferlic. S sinom je pripeljal v sladkorno tovarno voz sladkorne pese. Na mokrih tleh mu je spodrsnilo, da je padel in v naslednjem hipu je sel čezenj drugi voz, da je bil takoj mrtev. Pokojni je bil doma pri Sv. Urbanu nad Skorjo Loko.  V  Detroitu je  umrl Jože Bartol. Podlegel je jetiki. v starem kraju zapušča sestre Karolino, Angelo in Ivanko ter brata Franca. V Pitsburgu je umrl znani posestnik in gostilničar Peter Balkovec, star 52 let, doma iz vasi Balkovce v Beli Krajini, xi koder je prišel v Ameriko leta 1908. — V kraju Prince George v Kanadi se je smrtno ponesrečil Peter Rade. Nanj se le prevrnil voz in bil je takoj mrtev. V Clevelandu sta umrla Roza Svetina, rojena Glavič, stara 46 let, doma iz vasi Senožeče in Ana Žagar, stara 53 let, doma iz okolice Celja, od koder je prišla v Ameriko pred 25 leti. V Moon Runu je umrl Janez Cuk, star 51 let, doma iz Blekove vasi pri Dolnjem Logatcu.
Razumljivo, da privatna iniciativa vsega ogromnega dela, zlasti pa stroškov ne bo zmogla, sato bo potrkate tudi na marsikatera Trata s pninjo, da se ta velevai-na eoclalno-gospodarska akcija krepko podpre, saj sta tukaj zadeti kar dve muhi na en mah: prva je zaposlitev brezposelnih prt teh delih, druga pa je dovrMtev planinskih cest, ki prinašajo prebivalstvu zopet gospodarske koristi.
Kako se celo nase preprosto kmečko ljudstvo zaveda velikega pomena planinskih cest In koristi, ki jih lahko od njih črpa, dokazuje najbolje dejstvo, da so na-ši vrli Kumljanci že lansko leto začeli s kulukom graditi več kilometrov dolgo cesto s Knma v doUno m bodo gradnjo kmalu zakljueflL Ta cesta je tako široka, pa tudi dovolj položna, da bo motorno vozilo, zlasti osebni avtombili, brez težav zrna gaji vse klance in vzpone. Prihodnje leto hočejo z delom nadaljevati, dokler cesta
ne bo dograjena do Kuma.
Naši planinci    imajo glede planinskih cest lepe načrte. Najprej bo dograjena cesta z Mrzlice do podmeje, nato pa od tam 1 na Sv. Planino, ki je prav tako privlačna planinska postojanka,  kakor je Mrzlica, j Po teh cestah bi potem lahko avtomobili-I sti z lahkoto dospeli tako iz Savinjske, kakor iz trboveljske doline na obe planini. Ce bo sredstev do spomladi dovolj na razpolago, se bodo ti koristni načrti lahko že v prihodnjih dveh letih uresničili.
Preko zime so lopate in Krampi na pobočjih Mrzlice utihnili, mesto njih pa se bo v bližnjih dneh pojavilo na stotine gladkih deščic. Spomladi pa, ko bo sneg izginil s pobočij naših planin in se bodo smuči zopet umaknile v shrambe, naj bi še glasneje zapele lopate in krampi in dokončali delo, ki naj bi koristilo vsem, ki ljubijo naše' lepe planine, zlasti pa tudi vsemu prebivalstvu naše doline.
Ljubljanska mestna lovišča
V petek bo javna dražba vseh treh ljubljanskih lovišč
Zanimivosti gos
statistike
arske
*T Vatere posebno poučne Številke iz statističnega
poročila Narodne banke
Ljubljana, 13. decembra Ob /ačetku leta so nekateri gospodar-stveijikj napovedovali, da bo najbrž že letos nastopila zopet svetovna gospodarska kriza, češ da so se sirovine, zlasti v Ameriki in Angliji, pocenile. Pocenitev siro-van, odnosno industrijskih izdelkov pa v resnici pomeni veliko nevarnost, da se bo gospodarski organizem zopet temeljito pokvaril ter da bo prišlo do mrtvila. Zdaj. ko se leto že nagibi je h koncu, bo nedvomno zanimivo, če si ogledamo nekatere posebno poučne številke iz statističnega poročila Narodne banke, predvsem o gibanju cen v prodaji na debelo.
Za izhodišče so vzete cene l. 1926; indeks je 100. Poljski pridelki so se 1. 1927 že znatno podražili, in sicer izkazuje indeks 1123 enote. L. 1928 so cene poljskih pridelkov (rastlinski pridelki, žitarice) dosegle največjo visino, 130.1. L. 1929. ko so se zaceln pojavljati prvi zlovešči znaki krize, so se pridelki že poceniJi na 118.6. Toda cone so padale Se naslednja leta. L. 1930 znaša indeksna številka 89.3, !. 1931 74.3, 1932 67.5 in 1933 57.2 L. 1934 so se cene že nekoliko popravile, im *icer na 57.4, znatno so pa porasle 1. 1935. na 68.2. Predlanskim so se dvignile na 69.7, a lani na 74.1. Znatno so se dvi-gmile tudi letos; zadnja številka je znana za september, 88.4. Podobno sliko nam kaie pregled cen živine in mesnih produktov, vendar se te cene niso še tako popravile. Septembra je znašala indeksna številka samo še 66.1. pri tem pa moramo še upoštevati, da je znašala lani septembra celo nekoliko več, in sricer 67.1.
Pri cenah industrijskih izdelkov je zanimivo, da so cene začele upadati že L 1927 Upadale so do 1. 1932, torej do dobe naj-ostrejše krize. V tem primeru se prav jasno kaže, kako tesen je odnos med krizo in cenami industrijskih izdelkov. Najnižje ©ene so bile i. 1932 66.2, L 1933 so se dvignile na 70.8. a 1. 1934 so zopet upadle, in Sicer na 67.4, l. 1935 še na 66.7, a predlanskim so se zopet nekoliko popravile, na 69.7. Lani je znašal povprečni letni indeks 77.6, a letos se v resnici že pojavljajo ne-
kateri znaki poslabšanja, saj cene od julija padajo. Septembra je bila ugotovljena indeksna številka 76.3.
Razveseljivo pa jc, da so se v tretjem trimesečju popravile cene najpomembnejših izvoznih produktov, in sicer od 73.4 na 78, a uvozni produkti so se podražili samo od 70.1 na 71.2.
Zdaj je še težko napovedovati, ali sedanje gibanje cen v resnici pomeni nastop krize, zlasti še, ker s>o se nekateri produkti še podražili. Tako je n. pr. obleka letos dražja kakor lani, ko je bila indeksna številka 75.6, a septembra je znašala celo 82.8. Letos je tudi dražje kurivo; lani je znašala indeksna številka le 72.9, letos septembra pa 79.7. Te številke veljajo za nadrobno prodajo, in sicer za Beograd, toda so poučne tudi za Ljubljano, kjer je približno prav takšna draginja kakor v prestolnici* vsaj kar se tiče industrijskega blaga. Blago v nadrobni prodaji se je pocenjevalo do lani. nakar so pa cene začele naglo rasti, kar ni povsem upravičijivo v primeri s cenami v prodaji na debelo.
Da je naša trgovinska bilanca v tretjem trimesečju letos pasivna, je že znano. Lani je prebitek znašal 1.038 631 din, a letos bo izkazan po L 1930 zopet primanjkljaj, kj sicer ne bo velik, a ie vseeno značilen za sedanje gospodarske razmere. Tudi pe tem bi morda kdo sklepal, da se je začela zopet pojavljati kriza, vendar sama bilanca zunanje trgovine zato ni odločilna. Upoštevati moramo predvsem, da so zadnje čase državni dohodki precej naras»li. kar bi ne. če bi že nastopala kriza. Vsekakor je pa zanimivo, da vrednost našega izvoza zopet narašča zadnja leta. Največ smo izvozili l. 1929, ko je vrednost izvoza znašala skoraj 8 milijard. Najmanj smo izvozili l. 1932, torej zopet v letu najostrej-še krize, in sicer za 3.0^5.576.000 din. Lam ie znašala vrednost izvoza 6.272.403.000 din.
Po vsem tem lahko sklepamo, da je še vedno več znakov, ki kažejo, da gospodarstvo še ozdravlja, kakor pa da se ga loteva zopet kriza. Vendar vsi ti znaki niso dovolj zanesljivi, da bi lahko upali na trajnejše izboljšanje.
Zimski sport se tudi v Zasavju lepo razvija
Na f Mrzlico, na Sv« Planino in na Kum se bomo kmalu
vozili z avtomobili
Trbovlje.  12. decembra
Te dni je sneg prvič v letošnji jeseni pobelil naše planine grloboko v dolino. Zadel je pihati tudi hladnejši sever in to je znamenje, da bomo prihodnje dni dobili sneg tudi v nižavah. Naši smučarji so že nevoljni, ker nam letošnja zima s snegom tako dolgo prizanaša, saj so se druga leta v začetku decembra za prvo silo Že naužili bele opojnosti v naši prelepi planinski prirodi.
Toda naši smučarji si znajo slabo voljo pregnati. Ustanovili so si že pred tedni nekako šolo s smučarsko gimnastiko in sedaj se shajajo skoraj sleherni dan, se vežbajo in trenirajo — seveda ne v zasneženi naravi, marveč na trdih deskah društvenega lokala — in tako se pripravljajo na letošnjo zimo, ki Jo hočejo temeljito izrabiti. Tudi v letošnji zimi je v naših planinah predvidenih več pomembnih smučarskih tekem, kar je dokaz, da se zimski sport tudi v Zasavju vedno bolj razvija in širi.
Naše planine so zadnja leta zaslovele kot najlepše izletne in turistične točke naše lepe domovine. Vedno več prijateljev in ljubiteljev pridobivajo, kajti kdor se enkrat povzpne na njihove vrhove,, čuti, kako mu utriplje srce ob pogledu na vso prostrano lepoto naše divne zemlje tja doli do Snežnika, tja gori do Triglava in tja preko Celja do pohorskih vrhov in Karavank. Posetniki naših planin se le težko ločijo od njenih vrhov in zato ni čuda, Če se vedno in vedno vračajo in privajajo s seboj vedno nove ljubitelje planinske prirode.
Zadnja teta se je za nase planine mar-aikaj storilo. Urejena je bila markacija, zgrajeni in popravljeni so bili domovi, s Smer je poskrbljeno tudi za prijeten počitek in odmor ter ostalo oskrbo, ki je povsod dobra. Na Mrzlico smo napeljali
celo vodovod in tako ima ta prelepa planinska postojanka poleti in pozimi vodo, ki jo premorejo le redke zimske postojanke v naši domovini. Toda vse to je storila privatna iniciativa. Zlasti zgledno marljiva je naša podružnica SPD, ki je izpolnila v zadnjih letih težke naloge, kakor malokatera planinska organizacija. Uredila je najprej dohode na planine in jih skrbno markirala. Nato je pristopila h gradnji planinskega doma na Mrzlici in ko je bila v nekaj letih to nalogo dovršila, je zgradila moderen vodovod z rezervoarjem, iz katerega bosta oskrbovana oba domova na Mrzlici, tako novi dom SPD, kakor dom prijateljev prirode.
Prijatelji naših planin, zlasti pa vodilni možje   in   funkcionarji   naše   SPD,   pa so
spoznali, da vse to se ni dovolj za krep-kejšd razmah plaiiinarstva in turizma, zlasti pa za učinkovitejši razvoj tujskega prometa v naših krajih v taki meri, da bi imelo prebivalstvo od tega zadovoljive jše koristi. Da se to doseže, je treba zgraditi do naših planinskih postojank dovozne ceste, kakor so zgrajene že povsod v planinah onih krajev naše domovine, kjer je tujski promet izredno razvit, četudi morda te planine v ničemer ne nad-kriljujejo prirodnih lepot naših planin. Toda tujci kakor domačini jih radi' obiskujejo, ker imajo ugodne dovoze in dohode in se marsikdo, ki bi sicer nikdar ne videl njihovih vrhov, lahko povzpne na te planine z vozilom.
To spoznanje je rodilo tuđi pri nas *e prve uspehe in rezultate. Letos so v naših planinah, zlasti na zelenih pobočjih Mrzlice, že krepko pele lopate in krampi in lep del ceste z Mrzlice nizdol proti banovinski cesti pri Podmeji je že dograjen. Seveda je bila tukaj zopet privatna iniciativa prva, ki je sposnsls vmtnost planinskih cest za dvig tujskega prometa.
Ljub)jana, 13. decembra Ljubljanska zelena bratovščina se na moč vznemirja, šUslja in debatira ter zbira v večja in manjša omizja, sklepa dogovore in pogodbe, kakor bi šlo za skrivno zaroto. Kakor smo pa izvedeli iz najzanesljivejših in najbolje informiranih virov, gre samo za neizprosno tekmo, kdo bo prihodnjih 12 let smel loviti v okolici Ljubljane, že v petek 16- t. m. bo namreč v gospodarskem oddelku mestnega poglavarstva javna ustna dražba vseh treh ljubljanskih lovišč. Zanimanje je tako veliko, da referent za lovišča še nikdar ni imel toliko obiskov, stalno je pa seveda zaseden njegov telefon. Za lov se pa zanimajo tudi taki, ki še niso imeli nikdar puške v rokah. Tri mestna lovišča so namreč med seboj tako različna po lovni živali, tako lepa in bogata pokrajinske lepote, povrh pa se tako pri rokah, da je navdušenje lovcev in prijateljev prirode za ta lovišča povsem razumljivo in utemeljeno.
Ob inkorporaciji okoliških občin so se ljubljanska lovišča znatno povečala in treba jih je bilo razdeliti na tri prav smotrno in praktično omejena lovišča. Pri tej razdelitvi je bil ustvarjen tudi pravi narodni park in Ljubljana je prvo mesto v državi, kjer bo prebivalstvo lahko v neposredni bližini središča mesta uživalo vse zanimivosti življenja zaščitene neprega-njane divjadi ter živalstva sploh. Tivolski park z Rožnikom in šišenskim hribom tja do Večne poti v nekaj letih postane pravi paradiž, kjer bodo skakljale elegantne srnice in jedle iz rok kakor v raju ali kakor so sedaj že udomačeni ptički v našem slovitem Tičistanu.
Ljubljanska lovišča so približno enako velika ter barjamsko lovišče obsega 2.030 hektarov zemljišča, ki obsega vse ozemlje na desnem bregu Ljubljanice s Črno vasjo, Hauptmanco, Ilovico, Golovcem in Šte-panjske mpolju. Bodočemu zakupniku bo to lovišče nudilo zares raznovrsten lovski užitek. Meseca aprila bo lahko prisluškoval zapeljivi peami črnega gozdnega trubadurja, ponosnega divjega petelina, ki se stalno zadržuje na Golovcu. Po šte-panjsskem in Barjanskem polju bo imel priliko za preizkušnjo svojega fermača pri obilnem lovu jerebic in prepelic, jeseni pa skačejo zajčki kakor kobilice. Dosti je tudi srnjadi in lisic, zlasti na Golovcu, kjer bodo ljubitelji zvonenja urnih bratov lahko prirejali prav uspešne pogone. Na ljubitelje močvirskih in veninih ptič pa čaka največ  užitka ob Ljublja-
OUZD v novembru
Ljubljana, 13. decembra OUZD v Ljubljani objavlja statistične podatke o stanju zavarovanja v novembru. Povprečno je bilo zavarovanih 65.293 moških in 36.531 žensk, skupaj 101.824. V primeri z novembrom lanskega leta je bilo število zavarovancev za 2996 večje. Bolnikov je bilo povprečno 2650. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 25.28 in je bila v primeri z novembrom lanskega leta večja za 1.14, celokupna zavarovana mezda je pa znašala 2.574.397.60 din in je bila v primeri z novembrom lanskega leta večja za 188.222.40 din.
Članstvo OUZD je še vedno na višini nad 100.000 zavarovancev. Letni diferencijal je začel zadnje mesece zopet naraščati in sicer od 1938 v septembru na 2044 v oktobru in na 2996 v novembru. Zadnje dni novembra je znašal že blizu 4.000. Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki odgovarja približno faktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca je še vedno za okrog 5% višja nego lani, vendar so njeni letni diferencijali še od spomladi, toda stalno pojemajo. Zdravstvene razmere so letos ugodnejše kakor lani. Odstotek bolnikov se je zmanjšal od novembra lanskeg- eta za 0.19.
Naše *!*^!isč*
DRAMA
Začetek ob 20. uri
Torek,  13.   decembra: zaprto
Sreda. 14. decembra: Žene na Niskavuori-ju. Red Sreda
Četrtek, 15. decembra: Trideset sekund ljubezni. Izven. Znižane cene
Petek, 16. decembra: ob 15. uri: Potopljeni svet. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol
Sobota. 17. decembra: Dobrudža 1916. Red B
Nedelja, 18. decembra: ob 15. uri: Brezov gaj. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: žene na Niskavuoriju. Izven ★
OPERA
Začetek ob 20. uri Torek, 13. decembra: zaprto. (Generalka) Sreda, 14. decembra: Jolanta. Gianni Schi-
cehi. Premiera. Premierski abonma Četrtek. 15. decembra: Roxy. Red Četrtek Petek, 16. decembra: zaprto Sobota, 17. decembra: Kapljice za ljubezen.
Gostovanje tenorista Christy Solarija.
Red A
Nedelja, 18. decembra: ob 15. uri: Roxy. laven. Ob 20. uri: Gioconda. Gostovanje gdčhe Vere Majdičeve. Izven ★
Mri bo v operi premiera Cajkovskega opere »Jolanta«. 8 to premiero dobimo v repertoar izredno lepo lirično opero slavnega, Cajkovskega. Poteg »Jolante« bodo
i niči. Išči in drugih manjših barjanskih vodah, kjer je ob selitvi pravi Eldorado malih in velikih divjih rac, gosi in kožic ter tudi pri nas najredkejših tujih ptic. Na lov bo pa pogosto vabil klic gozdnega jereba, da bodo zakupniki kaj radi krotili svojo strast na Golovcu.
Na levem bregu Ljubljanice je 2.010 ha veliko viško lovišče, ki sega do črte Nunska ulica, Večna pot, Glinsčica do tja, kjer se najbolj približa Večni poti. To lovišče obsega Mestni log, Vič, Glinee in Brdo. Največ veselja imajo lovci v Mestnem logu z malimi in velikimi racami, kožicami, gosmi in drugimi selilkami, zlasti pa « kljunači. Zelo mnogo je v tem lovišču prepe lic in zajcev, dosti pa lisic, več družinic srnjadi in tudi fazanov.
Največje ljubljansko lovišče je pa gorenjsko z 2.300 ha, ki sega od Večne poti, Glinšcice, Ceste na Rožnik, Nunske ulice do Ljubljanice ter obsega Zgornjo Šiško, Koseze, Dravlje, del Zapuž in celo Mo-ščansko polje tja do aerodroma, V Strugah Ljubljanice se tudi tu stalno drže divje race, ob selitvi pa kaj rade pristanejo tudi divje gosi. Tudi divji petelin včasih zapoje v tem mičnem lovišču.
Kakor že vemo, pa tivolski gozd z Rožnikom in Šišeriskim hribom tja do Večne poti ne bo več dan v zakup, ker ga je mestna občina zaščitila kot narodni park Tudi na Gradu je lov že zaradi policijskih predpisov prepovedan. Pravi ljubljanski lovci, ki so predvsem navdušeni prijatelji prirode, so z največjim odobravanjem pozdravil zaščito najbližjih ljubljanskih gozdov ter ustanovitev narodnega parka na tem 342 ha velikem zemljišču. Iz teh vrst je izšla tudi pobuda, da bi ogradili najprimernejši kos narodnega parka takoj nad Tivolijem in čim prej spustili vanj srnice in srnjake, a tudi gosposkega jelena. Zaradi te divjadi, ki se zelo naglo udomači, če jo nikdo ne preganja, sicer ograja ni potrebna, pač je pa treba obvarovati in braniti divjad pred brezsrčnimi ljudmi. Neograj2ni narodni park bo pa prav mnogo koristil tudi sosednjim loviščem, kar bodoči zakupniki lova že itak sami vedo.
Ker bodo po novem zakenu o lovu lovišča oddana za dolgo dobo 12 let, bo omogočeno zare.c racionalno izkoriščanje in bo preprečena tudi nevarnost iztrebljenja zaščitene divjačine skoraj onemogočeno bo pa tudi pustošenje lovišč. Pri oddaji bo mestne uprava gotovo tudi pazila, da pridejo mestna lovišča v roke pravih levcev, ne pa mrharjev.
peli komično enodejanko "Gianni Schicchi«, ki jo je uglasbil Puccini. Zasedbo posameznih vlog smo že navedli. Danes še prav posebno opozarjamo na jutrišnjo premiero, ki bo za premierski abonma. Dirigent: Nef-fat. režiser: Zupan.
Slavni italijanski tenorist Christv Solari bo gostoval v naši operi v soboto 17. t. m. Pel bo glavno tenorsko partijo v Donizetti-jevi operi-Kapljice za ljubezen«, v vkateri je že gostoval z največjim umetniškim uspehom. Sobotna predstava bo za red A. Ostala zasedba kakor običajno, z ravnateljem Betettom v vlogi Dulcamare na čr"\ Dirigent: ravnatelj Polič.
SOKOL
— Sokol I, Ljubljana Tabor. Ker se je
število ženske dece tako povečalo, da ni več mogoča telovadba v enem oddelku, je vaditeljski zbor odločil, da razdeli deco po starosti v dva oddelka, ki imata telovadbo ob spodaj navedenih urah: Ženska deca od 6. do 9. leta: torek in petek od 17. do 18. in ženska deca od 9. leta dalje: torek in petek od 18. do 19. ure. Opozarjamo starše na gornji razpored, posebno glede mlajše dece in jih pozivamo, da privedejo svojo deco v sokolsko telovadnico in jo tu prepuste skrbnemu vodstvu naših vodnic.
Iz Ptuja
— »Potopljeni svet«, člani ljubljanske drame so uprizorili v petek v tukajšnjem gledališču Cajnkarjevo štirldejansko dramo »Potopljeni svet« ob nabito polni dvorani, predstavo je posetil tudi avtor sam, tukajšnji profesor na realni gimnaziji g. Cajnkar, ki je žel obilo aplavza. Tudi igralci so žeii obilo pohvale hvaležne publike. Igra je bila zelo dobro podana. Med drugimi gledalci jih je bilo zlasti mnogo iz bližnje okolice, veliko pa jih je moralo oditi, ker je bila predstava razprodana. Gledališka dvorana je za take predstave veliko premajhna, na drugi strani pa je zopet jasen dokaz, kako zelo pogreša Ptuj takih kulturnih prireditev. Umestno bi bilo, da se s podporo banovine in mestne občine uvedejo redna gostovanja aH mariborskega ali pa ljubljanskega gledališča.
— Avto ga je podrl. Ko se je pozno ponoči vračal na svojem kolesu domov g. Kari Vrečko, orož. narednik v p. iz Maj-šperka, je privozil za njegovim hrbtom neznan avtomobilist, ki se ni dovolj umaknil, tako da je zadel ob Vrečkovo kolo. Sunek je bil tako močan, da je padel Vrečko z glavo ob tla ln ai hudo pretresel možgane. Prepeljan je bil v ptujsko bolnico.
PRISTOPAJTE X Jč LICI!
KOLEDAR Danes: Torek, 13. decembra katoličani: Lucija
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Kralj pustolovcev
Kino Union: Na ledeni plošči
Kino Sloga: Tango Noturnn
Prirodoslovno dru&tvo: predavanji univ. doc. dr. Matija 2umra >Bo!ezni kovin ob 18.15 v mineraloški predavalnici univerze
Umetniška razstava Kos-Malc^-Gorše v Jakopičevem paviljonu
DEŽURNE  LEKARN K
Danes: Mr. Leustek. Besljevs cesta 1, Brinovec. Kongresni trg 12. in Nada Komotar, Vič — Tržaška cesta.
S$pod sita
Ravnatelj nekega uglednega ljubljanskega denarnega za\*oda je na\'dušcn pospeševalec mladega slovenskega sportu. I' službi njemu poverjenega zavodu jc Imel mladeniča, ki je zelo dober igralec nogomet.t. V veliki skrbi, da bi bil nogometaš \cdno v dobri formi, mu je g. ravnatelj vsak ponedeljek — po tekmah — toplo polagat na srce, naj se \*endar že končno odloči ra, službo ali za nogomet. Njegovi šefi oddelkov so imeli nalogo, d.: mladega tp .i prepričajo o tem, da tako služba kakor nogomet zahtevata celega moža. Sicer se mlademu športniku ni dalo prav nič očitati^ kajti služba zaradi njegovih tekem ni purv nič trpela, mladenič je pač \- obeli primerih postavil na mesto celega mola.
Gospod ravnatelj pa je meril s svojim vatlom: če jaz na svojem mestu ne morem postaviti niti sence celega moža, kako bo bedni človek iz podrejenega mi (x<obja kar dve mesti opravljal brezhibno. NeiasUiana predrznost! Njegova priporočila in pripis ročila podrejenih šefov so post^^te silnej-ša. Tako mlademu športniku mFprcosi<iU* nič drugega, nego da se je oni ponedeljek lepo zahvalit za službo.
G. ravnatelj in njegovi podšefi si /dal z zadovoljstvom mane jo roke. odlično moč smo rešili našemu sportu. Saj reče kd<>, kar hoče, mi smo prav za prav le dobrotniki našega sporta. Tega g. ravnatelja smo že parkrat imeli na situ, pa je \ sclcj ^,v)r prazna in plesniva plen*a ostal na njem.
Iz Cella
—c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 150 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 16 oseb, posredovanj ni bilo nobenih, odpotovalo je 9, odpadlo 23 oseb. Dne 10. t. m. je ostalo v evidenci 567 brezposelnih (460 moških in 107 žensk) nasproti 449 (348 moškim in 101 ženski) dne 30. novembra. Delo dobe 3 elektrovaiilci, 2 krojača, po 1 mlinar in hlapec, 5 kuharic, 4 kmečke dekle, 2 služkinji ter po ena natakarica in sobarica.
—c Na zlato nedeljo 18. t. m. bodo trgovine v območju mestne občine celjske odprte od 7.30 do 12.30.
—C Umrla sta v celjski bolnici: v soboto 621etni železniški upokojenec Ivan Polenek iz Nove cerkve in v ponedeljek enoletna viničarjeva hčerka Vida Lor<rer-jeva iz Pristove pri Šmarju pri Jelšah.
—c Huda nesreča otroka. V ponedeljek okrog 9. dopoldne se je v stanovanju na Slomškovem trgu v Celju težko ponesrečil dveletni šoferjev sinček Dušan Vanu-5ek. Polil se je s kropom ter se nevarno poparil po obrazu, prsih in trebuhu. Otroka so oddali v bolnico.
—c Nov pooblaščen inženjer. Minister za šume in rudnike je odobril g. inž. Dušanu Rudolfu, profesorju na rudarski šoli v Celju, izvrševanje javne prakso iz rudarske stroke.
Nov junak zračnih višav
Dočton je Douglas Corrigan, ki je baje pomotoma preletel Atlantski ocean s starim leta/lom brez radiobrzo javnega aparata, skoraj že pozabljen v Ameriki, se je pojavil tam nov letalski junak John v Jo-nes. On je sicer preletel samo Severno Ameriko iz Los Angelesa v Ncw York. za kar je rabil 30 ur in 39 minut, vendar pa proglašajo strokovnjaki za letalske rekorde njegov polet za najsenzacioTiailnejši uspeh, kar je bilo doseženih letos na polju letalstva- Iz Los Angolesa do New Yorka je letelo sicer že mnogo pilotov in na tej progi iimajo Američani celo reden promet z velikimi brzimi letali, tako da rabijo za vso dolgo pot samo 19 ur. Toda Jones je amater, neizkušen pilot. Njegovo letalo je pa tako zvana »muha«. To je majhno letalo z razpetino 10 m, težko 363 kg.
Jones je bil plesalec v nočnem lokalu na Broa<i\vayu. Znanec ga je pregovoril, da se je naučil letati in potem je postal strasten letalec. Na v>aik način je hotel imeti lastno letalo, toda vse njegovo premoženje je znašailo 2000 dolarjev. Za ta denar se je dalo dobiti staro majhno letalo, kakršnih v Ameriki ne izdelujejo več, ker so nevarna. Navdušenemu amaterju se je pa posrečilo prileteti s takim letalom iz Los Ange-lesa v New York. To je bila najcenejša pot iz Los Angelesa v Ne\v York z letalom, kajti Jones je porabil za vso pot samo 530 litrov pogonskih snovi, za katere je plačat* 30 dolarjev 91 centov.
Jonesovo letalo ima samo najpotrebnejše navigacijske aparate, tako da je malone zagonetka, kako je mogel najti pravo pot. Konec jc bil pa naravnost reklamno komičen, kajti pilot je vprašal ljudi pod seboj, kam naj krene na letališče. To se zdi neverjetno, toda ameriški listi so to vest priobčili kot senzacijo. V bližini Jensev City, kjer ni vedel, kam bi krenil, se je spu Jones tako nizko, da so ga ljudje s ceste dobro videli. In čeprav niso razumeli, kaj kriči, so iz njegovih kretenj spoznali, da isdo letališče. Pokazali so mu na letališče Roosevelt Field, k asm ar se je srečno spustil s svojo »muho«.
Priglasite se
Gledališki režiser se pogovarja z mlado damo o svojih težavah z zasedbo ene izmed vlog. — Potreboval bi mladega, lepega moža, — pravi —, ki mora biti zelo slok, svetlolas, imeti mora smisel za humor in biti zelo distigvlran.
— Tudi jaz potrebujem takega, — vzdihna mlada dama.
fitev    >, g
»SLOVENSKI NAROD«, torek, 13. dsoamfcra 1936.
Strma S
DANES 131A TE ZADNJO PRILIKO! Zato si oglejte film slovanske umetnosti še danes ob 16.. 19 in 21. uri ! M A V mrklf Df 4W£*»f Danes nepreklicno   zadnjikrat !     ilA   L£IH#ill rjjVdVJ
h'. SAIOLIK  in  LIDA       Najbolj   pereči   problemi   življenja   današnje družbe, B A ARO V A zlasti  mladine so prikazani na najbolj drastičen
:\i.io Union, tel. 22-21    način: Vsak inteligent naj si ogleda ta prekrasni film!
ne ZAMUDITE!
4€VNE VESTI
— Za povzdigo tujskega prometa. Zveza za tujski nrf met v Ljubljani je v večdnevnem tečaju iz vež bala tajnike lujsko-prometnih društev v Ratečah. Kranjski gori in Sv. Janezu v Bohinju, da bi lahko v teh krajih preko zime poleg svojih poslovalnic na Jesenicah. Bledu in v Kranju vzdrževala tudi poslovalnice, ki bi lahko v vsakem pogledu služile inozemskim gostom m smučarjem V okviru tega tečaja, v katerem so udeleženci praktično isvežbar.i predvsem v izplačevanju turističnih čekov, so se vršila tudi predavanja priznanih naših sodelavcev na polju tujskega prometa in zimskega sporta. Gospa Ćopeland, lektorica ljubljanske uni-v""2c je predavala o navadah in potrebah sn^le.ikih turistov, gospod inž. Franjo AuCin o zimskih turah v Julijskih Alpah, Karavnkah in Kamniških planinah, g. Gniriovec pa Se posebej o Pokljuki.
— Ameriška družba bo izkoriščala našo natto. Predlanskim je bila ustanovljena v Beogradu Jugoslovenska raziskovalna dru-žbaT, da bi raziskovala ležišča nafte v naši državi in jih izkoriščala. Največ delnic te družbe je pa v rokah ameriškega koncema Standard Oil Nevv Jersev, odnosno Rccke-fellerjeve družbe. Nedavno so bila končana pogajanja med našo državo in ameriško družbo in dogovor o izkoriščanju nafte v naši državi je bil že parafiran, a mora ga potrditi še ministrski svet. Družba se je zavezala, da bo investirala samo 200 milijonov a če se bo med raziskovanjem izkazalo, da bi se investicije dobro ren tirale, bo vložila nekaj več kapitala. Po dogovoru bo družba morala dajati državi 12 do 15c/o brutto proizvodnje.
— Naraščanje hranilnih vlog pri Poštni hranilnici. Vloge pri Poštni hranilnici stalno naraščajo (izjema je bil september zaradi mednarodne politične krize). Precej so se povečale tudi novembra, in sicer za 18,900.000 na 1.221.800.000 din. Vendar še ne znašajo toliko kakor pred septembrom (1.318.4 milijona din). Povečalo se je tudi Število čekovnih računov, in sicer za 81 na 26.056, vloge na čekovne račune pa za 147.9 milijona na 1.829,800.000 din. Po višini naložb po čekovnih računih je Ljubljana na tretjem mestu. Zadnjega septembra so znašale naložbe po čekovnih računih pri Poštni hranilnici v Ljubljani 211 milijonov din, 31. oktobra 253 milijonov in 30. novembra 314 milijonov.
kino sloga, tel. 27-so mtmm
Danes   nepreklicno   zadnjikrat I ob 16., 19. in 21. uri 1 Pola Negri — Albrecht Schonhals I
Tango noturno I
Jutri: Cliarlie Chan na dirkah I
— Avtorizacija aktuarjev. Minister trgovine in industrije g. inž. Kabalin je izdal prva pooblastila (avtorizacije) za izvrševanje aktuarskih dolžnosti po določilih uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji od 25. H. 1937 in pravilnika o poblaščenih aktuarjih od 10. VI. 1938. V Ljubljani so dobili avtorizacije sledeči gg. aktuarji: Santič in S troj in od Pokojninskega zavoda za nameščenoe, Lah od OUZD, dr. Svetel od Croatie in Trii ar od Vzajemne zavarovalnice.
— 40 novih delniških družb. V prvih 9
mesecih tekočega leta je bilo ustanovljenih v naši državi 40 novih delniških družb s skupnim kapitalom 925.3 milijone din. Lani je bilo ustanovljenih vse leto 47 novih delniških družb s skupriim kapitalom 130 milijonov 025.000 din. Od obstoječih delniških družb jih je 28 zvišalo glavnico za 112,022.500 din, d očim je lani zvišalo 29 delniških družb glavnico za 162,200.000 din. Delniška glavnica novih delniških družb je letos zato tako visoka, ker sta bili ustanovljeni dve veliki državni podjetji Zenica in Privilegirana družba za silose z 800,000.000 din kapitala. V primeri z lanskim letom je nastopila letos na tržišču kapitala delna
stagnacija in opaža se tudi nazadovanje.
— Naš izvoz vina v Nemčijo. V prvih 11 mesecih letošnjega leta je Slo iz naše države v Nemčijo 680.343 litrov vina. Samo v novembru smo izvozili v Nemčijo 107.012 litrov vina in sicer izključno iz mariborskega okoliša.
— Turistični tednik v Dubrovniku. Prihodnji teden začne izhajati v Dubrovniku nov tednik pod imenom >Rivijera Sv. Vlahe*'. Tednik bo obravnaval izključno turistična in gospodarska vprašanja. Izdajal ga bo Zvonko Gojić.
— O pismih, ld jih je pisal pes, o rastlinskih zadrugah na jezeru, o novih Jupitrovih lunah in drugih zanimivostih iz poljudnega prirodoznanstva najdete dobre članke v novem »Proteju«, edinem slovenskem Časopisu za poljudno prirod ozn an s tvo. 2al naša javnost tega časopisa ne zna še dovolj ceniti ter raje posega po tujih časopisih brez potrebe. Proteja izdaja Prirodoslovno društvo z velikimi žrtvami in v nesebičnem stremljenju čim bolj popularizirati prirodo-znanstvo ter služiti poglobitvi splošne izobrazbe ljudstva. Koliko bi se iz »Proteja-s tudi lahko naučili dijaki, brez truda ter prebav! janja suhoparne šolske učenosti! škoda samo. da tako potreben časopis ne more izhajati pogosteje. Zdaj sta izšli skup no 7. in 8. številka (urednik dr. P. Grošelj). Časopis je tudi okusno ilustriran in tiskan na finem papirju. — V tej številki je posvečen tudi poseben članek življenju in delu Rajka Justina, ki se je ponesrečil na Triglavu in ki je bil eden naših najboljših botanikov, čeprav samouk,
__Angleška    križarka v Dubrovniku.
Včeraj zjutraj je priplula pred Dubrovnik in se zasidrala v pristanišču angleška adnuralska križarka >Aretews«. Na nji je komandant 3. divizije križark an-Igief^oge sredozemskega brodovja admiral WeTi.=. Križarka ostane pred Dubrovnikom do 20. t. m. Zastopstvo naše vojne irt^rnarice je posetilo angieškjega admirala, ki je potem naši mornarici vrnil pose t.
_ Zveza za tujski promet v Sloveniji
je za božične praznike pripravila Izlete za Split, Dubrovnik, Sarajevo, Trst, Gorico in Idrijo ter Pariš in Nico. Prijave sprejemajo vse biljetarne Putnika do 19. i. m. ob 10. dopoldne. ___
— Potres v Dubrovniku. V nedeljo popoldne med največjim volilnim vrvežem so čutih v Dubrovniku nekaj potresnih sunkov, potres je bil slab in ni napravil nobene škode.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in megleno vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani in na Visu. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku 16, v Splitu in Kumboru 15, na Rabu 11, v Ljubljani 10.5, na Visu 10, v Beogradu 8, v Mariboru 7.4, v Zagrebu 7, v Sarajevu 2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768.0, temperatura je znašala 6 4.
— Pretepi in nesreče. V boinico so včeraj prepeljali 45-letnega posestnika Franca Pu-ciharja iz Gumnišča, ki ^ca je v pretepu nekdo hudo poškodoval na desnem ndešn. — 23-letni šofer France Oman iz Tržiča te je v nedeljo peljal z *vtom po cesti iz Preddvora, kjer mu je privozil nasproti neki kolesar. Oman se je skiižal kolesarju umakniti, pa je preveč zavil in se zaletel z vozom v obcestni kamen. Omana je vrglo iz avtomobila, da se je hudo poškodoval. — Elektromonter Viktor Pleelj. stanujoč na Rimski cesti, je v nedeljo padel s kolesa in se hudo poškodoval na <r!avi. — V bclnico so včeraj prepeljali tudi posestnikovf ga ?*-na Franceta Kozlevčarja iz Zg. Dup'^c ki ga je nekdo v prepiru udaril po obrazu in ga težje poškodoval.
— Prošnja usmiljenim srcem. Jožefa Ma-rolt, vdova s šestimi malimi otročički iz vasi Marinčke št. 7, pošta Rob, prosim usmiljena srca, če bi mi mogla kaj pomagati bodisi v stari obleki, čevljih ali živilih, saj pride vse prav. Uboga vdova nimam niti posteljnine, ker smo morali vse zažgati, ker je nam umrl jetični oče. Otroci niso za delo, ker so telesno zaostali. Uboga družina živi v največji bedi in pomanjkanju, je brez oblek in brez čevljev. Usmilite se uboge družine. Darove sprejema uprava "Slovenskega Naroda« ali pa jih pošljite kar neposredno.
— Samomor starca z mladim srcem. V vasi Plešincu se je obesil 65 letni kmet Josip RoŠkarič. Bil je nad 35 let oženjen in nedavno mu je žena umrla. Nekaj časa je žaloval za njo, ker sta se zelo dobro razumela, potem se je pa zagledal v 20 letno sosedovo hčerko. Prosil je svoje prijatelje, naj mu pomagajo omehčati njeno srce. Končno jo je zasnubil in poročila sta se. Nekaj časa sta živela složno. Ko se je pa mlada žena naveličala življenja s starim možem, ga je zapustila. Mož je bil zelo potrt in prijateljem je pravil, da brez žene ne more živeti. Končno je obupal nad življenjem in se obesil.
— Svinja razgrizla otroeička. V vasi Dolski vrh blizu Varaždina se je pripetila stražna nesreča. Kmet Vinko Murščak je odšel z domačimi v gozd, doma so pa pustili v zibelki 8 mesečnega sinčka. V hišo je prilomastila velika svinja, ki je spečemu otroku odgriznila desno roko do komolca, na levi roki vse prste ter zgornjo ustnico in polovico nosu.. Nesrečni otro-čiček je v silnih mukah izdihnil.
— Če sedi za volanom pijan avtomobi-list. Na novi cesti pri Podsusedu se je pripetila v nedeljo zvečer smrtna nesreča. 32 letni Mirko Striškovič iz Dol. Miholjca je obiskal svojega prijatelja Antona Kuri on j a v Kustošiji. V nedeljo popoldne, ko je bil precej pijan, je odšel v avtomehanič-no delavnico in vzel poltovorni avto svojega prijatelja. Med potjo sta prisedla še neki Franjo čukovec in njegova soproga. StriškoviĆ je vozil precej nesigurno, ker je bil pijan. Pri Podsusedu je nastal na avtomobilu defekt, Striškovič je izgubil oblast nad volanom in videč, da je nesreča neizogibna, je hotel skočiti iz avtomobila, ki se je pa ta čas že prevrnil v jarek. Vratca so Striškoviću strla lobanjo tako, da je obležal mrtev.
— Strašna avtomobilska neSreča pri Beogradu. V nedeljo ponoči se je pripetila v Batajnici strašna avtomobilska nesreča. Beograjski advokat Stojan Proda-nović se je vračal z avtomobilom iz Srbo-brana, pa je za vozil v skupino kmetov. Kmet 2ivan Uzelac je bil takoj mrtev, opankar Sava Opačić je pa umrl včeraj zjutraj v bolnici. Trije kmetje so zadobili težke telesne poškodbe. Štirje imajo pa zlomljene roke in noge, razen tega sta bila pa precej pobita še dva. Kmetje so bili tako razjarjeni, da je malo manjkalo, da niso Prodanovica ubili. Moral je pobegniti, z njim sta se vozila Andrija Radiš! ć in krojač Milan Stanestć. Oba1 je pustil Prodanovič na cedilu in kmetje so ju jeli neusmiljeno pretepati, čeprav sta zatrjevala, da nista ničesar zakrivila. Kmet Ivan Gavrilovič je potegnil celo samokres in streljal štirikrat na Gavrilovića, Vsi štirje streli so zadeli. Advokata Prodano-viča so zaprli. V bolnici se bore s smrtjo Sava Radovanovič, šolski sluga, trgovec Uja šević in brivec Andrija Radišić, M ga je Gavrilović smrtno nevarno ranil s samokresom.
— Dva radarja je zasulo. V bonskem rudniku se je pripetila včeraj težka nesreča, Zasulo je rudarja Josipa Mi rosa in Ljubomira Ilica. Tovariši so sicer pod vodstvom inženjerja takoj prihiteli in ju jeli odkopavati, toda bilo je že prepozno. Oba sta bila že mrtva, ko so ju odkopali.
Iz Ljubljane
—lj Nove trgovine. Sredi mesta bo Ljubljana kmalu pridobila več novih, večjih trgovskih lokalov, predvsem v novem hotelu »Slon«, kjer sta dve novi trgovini že odprti. Več novih trgovin bo odprtih tudi v Kresiji, kjer je bila doslej velika Maver jeva trgovina. Pravkar so tudi končali adaptacijo pritličja poslopja Kmetske posojilnice na oglu Tvrševe ceste in Dalmatinove ulice za modernejše trgovske prostore. Ob istem času so adaptirali tudi pritličje hiše na vogalu Tavčarjeve ulice in Tvrševe ceste, kjer bo tudi moderna večja trgovina. Tako se trgovski in pisarniški lokali v mestu neprestano množe, kar ni brez posledic za starejše, manj prometne mestne dele. Na Starem trgu so trgovski lokali že zelo poceni, a se dogaja, da se zanje nihče ne zanima. Zdi se, da se bodo trgovci v nekaj letih izselili s Starega trga. Zdaj se je preselilo več trgovin s Starega trga v Kresijo. V tako zvanih boljših časih so mnoge trgovine ob glavnih cestah, ki drže iz mesta (kar je
tudi Stari trg) živele predvsem od kmetov* ki so se ustavljali v njih zlasti ob tržnih in sejmskih dneh. Zadnja leta pa deželani kupujejo čedalje manj v Ljubljani, pač predvsem zato, ker sploh ne kupujejo več tako kakor prejšnja leta. Razen tega je čedalje več trgovin v središču, zato kupujejo tudi meščani mnogo manj v trgovinah izven centra.
—lj Kakor med in mleko v obljubljeni deželi se cedi brozga po hodnikih zadnje čase. Kdove, od kod se je nabralo toliko blata sredi mesta, kjer so tlakovane ceste. Pričakujemo močnejši dež, da bo spral sluzasto blato s hodnikov, če ga že ne bo nihče drugi.
—lj Velik naval bolnikov v bolnico. Prostori na vseh oddelkih v splošni bolnici so prenapolnjeni in morajo bolniki, kakor je sedaj že v navadi, ležati tudi na hodnikih na zasilnih posteljah. Do včeraj je bilo v bolnico sprejetih skuono ou.160 bolnikov 449 več, nego lani. Novi pavdjon ki je bil v surovem stanju dograjen že letos spomladi, stoji še vedno neopremljen, ker nI na razpolago potrebnega kredita.
—lj II. delavski    prosvetni večer kot
prosvetni večer v spomin na 201etnico smrti Ivana Cankarja priredita »Vzajemnost« in »Zarja« v četrtek 15. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Spored je sestavljen iz enodejanke >V temi«, iz odlomka »Martin Kačur«, 3. dejanje »Hlapci« in recitacij. Godba »Zarja« bo izpopolnila program v dvema točkama. Vstopnice po 8, 6, 4 in 2 din se dobe v Strokovni komisiji. Delavska zbornica, I. nadstropje.
—lj Drevi ob 20. uri v veliki dvorani Kazine med plesno vajo Jenkove dole »propagandna plesna revija družabno-sportnega plesa in zadnjih novosti«. Vabljeni vsi ljubitelji plesa. Jutri ob 20. »Izpopolnjeval ni tečaj«.
—lj jadranska straža obvešča vsa društva in organizacije, da se bo vršila njena vsakoletna prireditev na Taboru dne 4. februarja 1939 in vljudno prosi, da bi ta dan druga društva po možnosti ne priredila svojih zarav.
—lj Na zlato nedeljo pred Božičem dne
18. t. m. bodo trgovine v Ljubljani ves dan odprte. To nedeljo naj izkoristijo predvsem podeželski odjemalci z ugodnostjo polovične vožnje. Trgovci so se dobro založili z blagom in bodo cenjenim odjemalcem nudili še posebne ugodnosti.-
—lj Kaj mora vedeti mati o duševnem razvoja zdravega in bolnega otroka bo predaval v četrtek 15. t. m. točno ob 20. urj specialist  dr.  V. Vončina na ženski gimnaziji, Bleiweisova cesta.
—lj Nadležni berači. Beraske nadlege v mestu ni mogoče odpraviti. Mestna občina je sicer uredila v stari cukrarni kuhinjo za brezposelne, kjer dobivajo mnogi hrano, beračem pa ne gre za hrano, marveč v glavnem za podporo v denarju. Nabrani denar večinoma zapi je jo. Policija bi storila prav, če bi berače, ki nadlegujejo stranke po hišah in po lokalih. pa tudi ljudi na ulicah, energičneje zasledovala ter jih v kolikor niso pristojni v mesto, odpravila čez mestne meje.
—*j Vlom v Jedilno shrambo. V Šiški je bilo včeraj popoldne vlomljeno v jedilno shrambo Leopoldine žarko. Tat je odnesel nekaj suhe svinjine, nekaj masti, moke in drugih živil. Mimogrede je ukradel tudi suknjič in telovnik iz predsobe. Tat, neznan mlajši moški, je skušal vlomiti tudi v stanovanje v sosedni hiši, kjer pa so bili doma otroci, ki so ga prepodili s kričanjem. Po tatvini je pobegnil v šišenski gozd, kjer so ga zasledovali, toda ^»mmv
—lj žepar na trgu. Na živilskem trgu sta bili včeraj okradenl dve gospodinji, ki jima je žepar izmaknil denarnici z okrog 300 din. Okradenki sta tatvino takoj prijavili stražniku, ki je pričel z zasledovanjem tatu. Opazil je v gneči pred stojnico sumljivega, čedno oblečenega mladega moškega, ki je bas iztezal roko po torbici prodajalke. Naenkrat se je ozrl in zagledal stražnika. Sumljivi mladenič je izginil med stojnicami proti zmajskemu mostu, odkoder jo je ubral na Sv. Petra cesto in iTjginil stražniku izpred oči.
—lj Vlom v stanovanje, iz stanovanja šivilje Terezije Bučarjeve na Hrvatskem trgu je te dni tat odnesel bankovec za 500 dinarjev in kovanec za 50 dta. Polastil pa se je tudi nabiralne pole z žigom »Dom Slepih«, s katero sedaj najbrž nabira denar na račun slepih siromakov. Tatu so
domači opazili in pravijo, da je okrog 30 let star, oblečen v sivo obleko, s sivim klobukom na glavi.
—lj OBLEKE — PLETENINE — KAR-NICNTK — NEBOTIČNIK.
I
DAMA S PSIČKOM
K trgovcu z domačimi živalmi pride dama z belim psičkom v naročju in pravi: Ali bi mi ga ne mogli zamenjati v črnega? žalujem namreč za možem, pa bi rada imela de psička črnega.
DANES ZADNJIKRAT! SADIZEM, CINIZEM, HUMOR! — Sijaj francoskega
dvora, vitezi, potepuhi in pustolovci so  odlika  zgodovinskega* velefUma
KINO MATICA 21-24      (Ronald Colman, France« Dee)      Ob 16., 19. in 21.
Kralj pustolovcev
j
Dve zanimivi enodejanski operi
Jutri bo premiera čajkovskega „Jolante" in Puccinljeve
„Gianni Schicctt"
Ljubljana, 13. decembra V srede bo premiera dveh opernih del, enodejank, ki sta si po značaju precej različni a bosta občinstvo prav gotovo privlačili. V današnjem času, ki je sovražen vsaki dolgovezno«ti, bi dejali, da mora enodejanska umetnina radi zgoščenosti dejanja in glasbe osvojiti poslušalce, posebno, če je tako melodiozna kot je Puccinijev >Gianni Schicchdc ali tako harmonizirana kot Cajkovskega »Jolantac.
Libreto m »Jolantoc jc sestavil brat Petra rtiča Cajkovskega, Modeet Čajkovski in sicer po zgodbi Henrika Hertza »Hčerka kralja Reneejac.
Naslovno vlogo bo pela Vidalijeva
Peter Čajkovski v svojem najglobljem bistvu predvsem Rus in kot tak izrazit lirik (vsa njegova dela so pretežno liričnega značaja) je ustvaril z »Jolanto« delo polno romantike in Čiste poezije. Dejanje se godi v XV. stoletju v Vogezih, na dvoru provansalskega kralja Reneeja. Dejanje se plete okrog usode njegove slepe hčerke kraljične Jolante, njene ljubezni in končnega ozdravljenja.
Zanimivo je, da je komponira! Čajkovski to opero po naročilu ruske carske opere. Delo je bilo izvajano prvič v Marijinem gledališču v Petrogradu leta 1892. Iz obširne korespondence med Cajkovskim in njegovo pokroviteljico Nadeždo pl. Me-ckovo je razvidno, da se je v prvih letih svojega dela Cajkovskemu na moč upiralo komponirati po naročilu ln da je to delal silno nerad. Toda velika umetniška disciplina in neomajna volja do dela so premagali vselej njegov odpor, tako da se je v kasnejših letih vedno z veseljem lotil takih naročil. Spočetka jih je vršil z vso vestnostjo, toda često se je moral močno boriti, da se je toliko vživel v delo, da mu je prišel potrebni navdih, brez katerega ni mogel ustvarjati prav iz srca. Bil je prava umetniška narava, ki je morala glasbo čustveno preživeti, predno jo je smatral za vredno, da jo izroči svetu. Bil je sovražnik razumskega ustvarjanja, kajti vedtel je, da to nikoli ne more zares ogreti srca poslušalca, zato je predvsem cenil iskrenost v umetniškem ustvarjanju.
Puccinijev »Gianni Sehicehi« je tretja enodejanka iz Triptihona, kamor spada še >plašč« in »Sestra Angelica«. »Gianni Schicchi« je vesela zgodba *z renesančne Italije in ima duhovito in zabavno vsebino. Opisuje pretkanca Giannija, ki igra vlogo umrlega Don atrija, spremeni oporoko in opehari sorodstvo, ki se je hotelo na nepošten način polastiti premoženja umrlega,
Odveč bi bilo govoriti o Puccinijevl glas bi, katere slog in učinkovitost sta vsakomur znana. Melodioznost, pestrost in šega vos t, ki prevevajo to ljubeznivo delo, bodo zadovoljile vse ljubitelje Puccinije-ve glasbe.
Igralsko in pevsko učinkovite partije so odgovarjajoče  zasedene   z  našimi solisti.
Režijo obeh oper ima Drago Zupan, dirigiral pa ju bo kapelnik Anton Neffat.
Maša SI.
Budimpešta med Rimom in Berlinom
Podkarpatska Rusija je še vedno kamen spotike
Rim, 13. dec. br. Italijanski zunanji minister grof Ciano bo še pred koncem leta obiskal Budimpešto. V Budimpešti bo gost regenta Horthvja. Razgovori se bodo nanašali na nadaljnjo madžarsko zunanjo politiko in predvsem na madžarske aspiracije glede Podkatpatsike Ukrajine.
Budimpešta, 13. dec. e. Italijanski zunanji minister grof Ciano bo še ta mesec obiskal Budimpešto. Prihaja na povabilo regenta Horthvja in sicer na »diplomatski lov«, ki bo prirejen njemu na čast. V zvezi s tem obiskom v službenih madžarskih krogih naglasa jo, da je ta obisk več ali manj zasebnega značaja, z druge strami pa v dobro poučenih krogih poudarjajo, da ima obisk izrazito politični značaj. Znano je, da bo novi madžarski zunanji minister grof Czakv v kratkem, najbrž še ta teden, odpotoval v Nemčijo, na vsak način pa še pred prihodom grofa Ciana v Budimpešto. O potovanju grofa Czakyja v Nemčijo smatrajo, da temu na treba pripisovati po-
sebnega političnega pomena. Zatrjujejo, da je to pač običaj madžarskih zunanjih ministrov, da po svojem imenovanju takoj obiščejo Berlin in Rim, prestolnici obeh velesil, na kateri s« naslanja Madžairska. Verjetno je, da bo grof Czakv v Berlinu obvestil tamošnje politične kroge o stališču, ki ga Madžairska zavzema g>Iede garancije novih českos»lovašfcih meja. Znano jc, da Madžarska še vedmo razvija ž rva h/no propagando za kraje v Podkarpatsik i Rusiji, ki so ostali v mejah Češkoslovaške. Be/rfin s svoje strani pa stoji na stališču, da je sodba dunajske arbitraže definitivna in v polni meri obvezna tudi za Madžarsko, ki pa tega dozdaj oficiedino še ni hotela priznati, čeprav je pristala na dunajsko razsodbo. Iz tega siledi, da se stališči Madžarske in Nemčije v tem pogledu razlikujeta in zato pričakujejo, da bodo na sestanku v Berlinu pretresali zlasti vprašanje Podkarpatsko Rusije, kakor tudi vprašanje garancij novih meja češkoslovaške republike.
Zimsko premirje na kitajskih bojiščih
Japonci so zaradi zime ustavili vse večje vojne operacije
London, 13. dec. br. Po poročilih Reu-terja iz Tokija se je japonsko vrhovno poveljstvo odločilo, da preko zime opusti vse vojaške operacije na Kitajskem. Izkušnje lanske zime so pokazale, da Japonci ne prenesejo kitajske zime ter da v zimskih mesecih Kitajci vedno napredujejo in popravijo svoje postojanke. Zato je bilo izdano povelje, ruaj japonske čete ustavijo vsako nadaljnje prodiranje, ter se utrdijo na sedanjih postojankah, ki naj jih opremijo za prezimovanje. V srednji Kitajski so Japonci že ustavili vojaške operacije in vlada tam popom mir. Na severni obali Jangceja grade Japonci velika zimska taborišča, kamor se bo umaknil večji del japonskih čet v tem  odseku.  Enako so
ustavljene vse vojaške operacije v hribovitih predelih, kjer imajo Kitajci aelo močne utrdbe.
Kitajska vlada je istočasno izdala ukrepe, cLa bi Še bolj povečala odpor proti japonskemu napadu. V vseh pokrajinah so ^organizirani posebni nacionalno politični odbori, ki imajo nalogo, da mobilizirajo vso kitajsko javnost ter pripravijo kitajski narod na dolgotrajno vojno proti Japoncem V pokrajinah, ki so jih Japonci že zasedli, so Kitajci organizirali tajna odbore, ki vodijo podtalno borbo proti okupatorjem ter organizirajo sabotažo in četniake napade.
Darujte za »Zvonihov* sklad
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—,
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo*
RAzno
Beseda 50 par, davek posebej, Najmanjši znesek S Din
ZA VSAKO PRILIKO najboljšeinna j cenejše >Hubertuse«, površnike, perilo in vsa oblačila nudi
P B E S K E K
Ljubljana, Sv. Petra cesta 14
KLIŠEJE
JUGOGKAN^
CEPLJENO TRSJE sadno drevje, divjake — nudi Zlher Franjo, Zamusani, p. Sv. Marjeta pri Moskanjclh. Zahtevajte cenik! 66. M.
POSEST
Poseda 50 par, davek posebej. Najmanj« znesek 8 Din
PSIHOGRAFOLOG FARMAH
sprejema obiske vsak dan od 9. do 12. tn od 15. do 19. popoldne v hotelu Soči, Sv. Petra c ▼ LJubljani 2783
PRODAM
Beseda 50 par, davek posebej, Najmanj« znesek 8 Din
MEDAKNA
LJubljana, židovska ul. 6, nudi sortirani prvovrstni cvetlični tasg po najnlajp eenL       2670 |
1
J J J J J J jjjjlij j j j j j j
Modne tkanine
Zelo prlmu
BOŽIČNA DARILA 1
Največja izbira! *
Oglejte si nafte Idoibel
A. & E. SKABERNŽ
LJUBLJANA
rrrrrpprcr
Stran 4
>SLOV£)NSKJ NARO Dc, torek, 13. decembra 1938.
Stev. 27 9
^ .      .--- v    .—------——       1    "'—....._ ii mmifPM^ i. ta    iii i.!—
CMD građi novo šolo
pri Sv. Treh kraljih nad Marenbergotn — Sola fe bila
nujno potrebna
Taka je bila stara šola
Križevci, 12. decembra Podpisani sean skoraj štiri leta služboval pri Sv. Treh Kraljih nad Marenber-goffn, zato sem se odločil, da podam javnosti kratko sliko kraja in tamošnjih razmer, ki naj bi prikazale nujno potrebo po novem Šolskem poslopju tam ob severni meJL
Ozemlje šolskega okoliša enorazredne šole pri Sv. Treh Kraljih nad Marenber-gom leži na južnem pobočju Kozjaka, od najvišjega vrha Kapunarja (1049) in do glavne ceste Mu ta, Sv. Primož—Sv. Lovrenc na Kozjaku v Nemčiji. Po grebenu teče državna meja, ki je odtrgala precejšnje število Slovencev od nase državne celote.
Tu je najvee gczdov in pašnikov, manj pa travnikov, njiv in vrtov. Zemlja je zelo slaba, največ tretje vrste. Njive leže na strmih pobočjih in so večinoma tretje vr-
osvobojenju hodili v avstrijsko šolo pri Sv. Lovrencu.
šele takrat se je takratna občina Gor. Vižinga zganila in ustanovila v privatni hiši g. Mocserja p. d. Pernata ambulantno šolo ter nekako uredila šolski okoliš Sv. Trije Kralji. Takrat je bila ona deca, ki je hodila še v avstrijsko šolo k Sv. Lovrencu, pozvana v slovensko solo. Prvi učitelj na tej šoli je bil g. Alfonz Kopriva, znani pedagoški delavec v Mariboru. Do leta 1931 so se vrstili sledeči učitelji; Vladimir Korbar, Franc Miklavec, Terčak Stane in S toke 1 j r>rago Leta 1931 je nastal spor med dbčino Gonijo Vižingo in g. Pernatom, ki je šoli odpovedal prostore. Tako je bila preko noči ta važna obmejna, enorazredna ambulantna šola brez strehe.
Posestnik Pernik, p. d. Breznik, si je takrat delal leseno stanovanjsko hišo in je to poslopje rade volje odstopil v šolske ste. Ves šolski okoliš meri 1211 oralov, od    svrhe. Od leta 1932 do 1934 je pouk tu katerih odpade 539   oralov na   njive   in     silno trpel, ker poslopje ni bilo popolno-
travnike ter vrtove, 672 oralov pa na gozd in pašnike.  Na tem  ozemlju,  ki se
razprostira tik državne meje živi 22 kmetov, 5 delavcev, 4 oierji, (ki delajo za druge pooestnikei, 4 kočarji in 2 preužitkar-ja s svojimi družinami, ki skupaj štejejo 136 odraslih, 41 šoloobveznih otrok in 31. manjših otrok. Od teh je po narodnosti 79-8°'o jugoslovanske, 16-38rč nemške in 3.37% ruske (ruski emigrant, ki se je tu naselil in ima svojo družino).
Ljudje se pečajo s poljedelstvom, živinoreja in gospodarstvom. Ker so ti ljudje tem gori daleč vstran o dtržišč, zato s\o-je pridelke težko vnovčujejo, če jih pa, dobe za nje le bagatelo. Zato ni čuda, da je gmotno položaj teh ljudi tam gori zelo slab in večina teh ljudi nima eksistenčnega m in ima. V najhujši stiski, v gospodarski krizi, so se tam gori ljudje močno zadolžili. Dolge vi so ogromni, skoraj neverjetno visoki, tako da se človek prime za glavo pri pogledu na te ogromne vsote. Skupen vknjižen dolg je znašal pred uzakonitvijo uredbe o kmečkih dolgovih 807 tisoč din, tako da je vsak prebivalec, tudi otrok, povprečno zadolžen za 3.y85 din, na oral zemlje pa pride povprečno 666 din oknjiženega dolga. Tako zadolžen menda ni noben kraj v dravski banovini. Zelo zanimiva je statistika dolgov, o katerih pa zaradi pomanjkanja prostora ni mogoče pisati.
To bi bil kratek, zelo kratek gospodarski opis kraja. Omeniti moram še na kratko politično upravno razdelitev tega šolskega okoliša pred vojno. Pred vojno je bil sedanji šolski okoliš razdeljen med dve upravni občini in sicer Zg. Vižingo (Ober Freising) in Sv. Jernej (Hei. Bartolomev). V cerkvenem pogledu pa je bil razdeljen med 4 župnije. V šolskem pogledu pa na dva šolska okoliša, na marenberški in svetlovrenški. še danes se pozrKi razlika, da ljudje, ki so hodili k Sv. Lovrencu v šolo, znajo samo gotico, oni pa, ki so hodili v Marenberg, pa gotico in iatinico. Zanimivo je, da piše S2(/c prebivalcev samo slovenski (latinico), 5.o° » samo nemški i gotico) 4.5c/c latinico in gotico (slovenski in nemški), 7.9°/0 pa je nepismenih (niso všteti mali otroci).
šolske razmere se po prevratu niso nič spremenile Otroci, ki so bili bliže Maren-berga. so hodili v marenberško šolo, do-čim so oni, ki so hedili k Sv. Lovrencu, ki je pripadel takratni Avstriji, hodil še v svobodni domovini Jugoslaviji v avstrijsko šolo, kjer se je seveda poučevalo samo nemški. To stanje naše obmejne slovenske dece, ki bi morala baš tam ob meji biti deležna globoke narodnostne vzgoje, je trajalo do 26- januarja 1926. Tako so naši slovenski otroci še celih 8 let po
ma gotovo in slednjič ker ni bilo učitelja. Par tednov je poučeval g. Maks Perjan, ki je bil premeščen, nato par dni g. švarc Ivo in končno sem jaz prišel 3. junija 1934 na šolo te** tam ostal do 21. februarja 1938.
G. Pernik je šoli zelo naklonjen in je tudi njegova zasluga, da se je lahko pouk vršil nemoteno, ker je za šolo skrbel kakor za svoj dom. Prostori sicer ne odgovarjajo potrebam, vendar je streha, vsaj zasilna Razred meri 5.7 x 4.7 X 3.5 m. V njem je bilo dnevno od 42 do 52 otrok (število otrok je vedno naraščalo in padalo zaradi raznih selitev). Manjkala so učila, knjige hi razna druge potrebščine. Učiteljevo stanovanje obsega malo sobico 3 X 2.5 m, ki služi učitelju kot kuhinja, spalnica in delovna soba. V sobi ni bilo nikake opreme in je moral učitelj spati na slami in ajdovih plevah.
Otroci so bili tako revni, da niso imeli potrebne obleke in obuvala, za šolske potrebščine ni bilo denarja, ker so starši preveč zadolženi.
že takrat je naša obrambna družba sv. Cirila in Metoda priskočila na pomoč in kupila mnogo knjig in drugih potrebščin, opremo za stanovanje in bogato podpirala božićnice tako da je deca lahko pose-čata šolo in se tudi učila.
Leta 1935 je bila pri Sv. Treh Kraljih ustanovljena podružnica CMD, ki je zbrala okrog sebe nad 50 članov. Podružnica je zelo agilno delovala in še 1. 1935 ustanovila javno in mladinsko knjižnico, ki šteje danes okrog 500 knjig. Podružnica je vsako leto priredila veliko narodno slavje, da je zbrala nekaj sredstev za revne šolarje.
Glavno delo podružnice pa je bilo to, da je pokrenila akcijo za gradnjo nove reprezentativne šole, ker v hiši g. Bernika šola ni mogla več biti. Zainteresirala je vse obrambne organizacije ter tudi mero-dajne činitelje in oblasti za potrebo nove šole v tem obmejnem kraju. A njen trud je bil končno kronan z uspehom. Letos se je glavna družba CMD odločila, da zgradi pri Sv. Treh Kraljih šolo in 00 to njena druga šola po osvobojen ju na grebenu Kozjaka.
Bila je že komisija, ki je pokrenila vse potrebno glede prostora in drugo. Šola bo na posestvu g. Pernika, ker je tam nekak center šolskega okoliša in je bas ta prostor važen tudi v narodnem pogledu, ker bo stala nasproti šentlovrenške šole, nekdanje ponemčevalnice naše kezjaške mladine. Prebivalci Sv. Treh Kraljev so z radostjo sprejeli vest. da bo gradila šolo CMD. ki bo dobila sigurno podporo od države, banovine in od marenberške občine, šola pri Sv. Treh Kraljih bo z novim šol-
i,    j -     ■ irtm,     i, 1 1 ___11 ■__1 1
letom gotova, tako da bo solim leto 1989-40 mejnik v šolstvu te vadtne obmejne postojanke. SoJa je sedaj samostojna eoo-raarednlca in poučuje na njej sedaj upravitelj g. RJedl Leopold.
Omeniti morata se to. da «0 že pred Id mislili na novo šolsko zgradbo in sicer pri Sv. Primožu n. M. in bi bili otroci Sv. Treh Kraljev vsolani tja. Bili so že načrti Jn so pričeli že s kopanjem vodovoda* a se nacrt ni obnesel in so to miseel
Sedaj pa ae bo po zaslugi domače podružnice CJMD, ki je zelo agilna in po nje-
nem prizadevanju in triletnem delu pričelo z gradnjo nove enonadstropne iole, ki bo res dika kraja ter narodno, kulturno in prosvetno središče te obmejne vasice, ki j« bila vedno in je še narodno ogrožena. Družba sv. drila in Metoda se zaveda dejstva, da bo naša meja trdna le takrat, če bodo trdni in zanesljivi naši živi mejniki, to so naši ljudje, ki prebivajo tam gori. Zato je pa treba dati mladini trdno narodno vzgojo in jo poučiti tudi v vseh gospodarskih panogah, da bodo oni z umnim gospodarstvom utrdili tudi slovenske obmejne domove Kolar Vilko
Naselbine, kjer žive sama dekleta
Tako naselbino imajo sredi prerije v kanadski državi
Alberta
Naselbin, kjer žive same ženske, je na svetu več. Ena sama je pa taka, ki so jo ustanovile same ženske, živeče ločeno od moških. Te ženske tudi same gospodarijo v naselbini po svojih zakonih. To je naselbina Brighton v kanadski državi Alberta, sredi prerije, tam, kjer se reka Athabaaka približuje Manjšemu otročjemu jezeru (Lesse Slave Lake).
Ime Brighton je znano iz Anglije in tu bi utegnil kdo misliti, da gre za naselbino vrtoglavih Angležinj ali Američank. Toda naselbino so ustanovile in jo upravljajo Indijanke, in sicer izobražene in študirane z daljnega juga, iz mehiškega plemena Pueblos. Prve Indijanke so prihajale v naselbino na konjih kakor prave Amazonke leta 1919. Kaj jih je privedlo tja? Zakaj so zapustile solnčni jug in se naselile tu same, da bi se borile z zimskimi Urugani? Napotila jih je k temu velika plodnost plemena Pueblos, plodnost, ki se je žal kazala tako, da so se rodile malone same deklice Poglavarji so bili vsi obupani. Na enega dečka je prišlo 22 deklic. Kaj početi z njimi? Pošiljali so jih študirat v Zedinjene države. Dekleta so študirala medicino, pravo, slikarstvo, kiparstvo in tako dalje, toda po študijah so se vračale večinoma domov.
Tedaj je pa nastal spor med moškim in ženskim spolom. Med neciviliziranimi moškimi, ki hočejo živeti še vedno po starih tradicijah in med ženskami, ki so spozna-
le novo civilno življenje, je nastal velik duševni prepad. Tradicionalna *'lada moških nad ženskami se je zdela izobraženim dekletom neznosna. Ir. zato so sklenile poiskati si nov dom. ter živeti po svoje brez moških. Zdaj šteje njihova naselbina na Brightonu 100 lepih lesenih hiš, lepo urejenih in pobarvanih z živimi barvami. Prerija naokrog je izpremenjena v koruzno in žitno polje, pri hišah so staje z dobro rejeno živino, naselbina ima pa tudi farmo, kjer rede indijanska dekleta divjačino, ki daje krzno in pa eksotične ptice, čijih perje se rabi za okraske.
V kolikor ne delajo naše amazonke na po lju in ne hodijo na lov. sede v udobnih sobah, okrašenih s preprogami in se ukvarjajo z ročnimi deli Njihovi izdelki so že znani in prodajajo se po vsej Kanadi in Zedinjenih državah. Ni čuda, saj so to izdelki študiranih žensk, visoko umetniški in originalni. Brightonska plemena Štejejo zdaj olrrog 250 izobraženih in marljivih deklet iz plemen Pueblos in Tinneh. Dekleta so v naselbini zelo zadovoljna. Tu pa tam se zateče k njim tuja Indijanka z otrokoma na hrbtu. Sprejmejo jo ne da bi jo vprašale po njenem življenjskem romanu. Če je njen otrok deček, lahko ostane v naselbini samo do tretjega leta, potem ga pa pošljejo k njegovemu plemenu. Naselbina vpliva privlačno tudi na dekleta bele polti, tako da živita v nji zdaj tudi dve Američanki.
Dvanajst šopkov črnih rož
Kako časte turške žene spomin velikega preporoditelja
Kemala Ataturka
Na marmornatih stopnicah palače Dol* mabahče v Istanbulu usiha dvanajst šopkov temno žametastih črnih rož iz D zemna ne pri Ankari; Ostali so tu kot začasni spomin na zadnje bivanje Kematla Ataturka v tej palači nad Bosporom, iz katere mu je priteklo toliko grenkosti in v kateri ga je slednjič zadela smrt potem, ko je bil srečno premagad vse ovire in vse druge sovražnike. Zametaste rože iz D ž en nare naj-ijubše Ataturkovf. cvetje, so nesle preko Ana folije na p rac palače ankarske žene v deputaciji, ki ie hotela izraziti Atatiirku vrt/to željo da br čim prej ozdravel in ga po zdi a vi ti z rožami po okrevanju, ko se j« zdelo, da  je krizo srečno premagal
Zene so mu prinesle viden dokaz hvaležnosti za to. ker jrh je osvobodili iz harema. Ko niso mogle k bolniku, so položile rože na marmornate stopnice palače. Prisile so bile bas pravočasno, kajti tistega dne opoldne je sme' Kemal Ataturk za trenutek na balkon, od koder je tako rad gleda! za Bospor zahajajoče solnce, in od kode je videl tudi šopke na belih stopnicah. Morda je Čisti h:p še enkrat začutil srečo vsega tstega kar je za svojo domovino >tr>ril  T*krV je b;I zadnjič zunaj
Turške žene n /, njim prav za prav vse zagovornice pravice žensk do udeležbe v javnem življenju in vsega, kar razumemo pod ženskim vprašanjem, so izgubile v Ke-malu Atatiirku največjo historično postavo. Graditelj nove Turčije je storil za ženske več kakor kdorkoli na svetu, ne samo,
da jim je odprl vrata harema in odpravil družabni red, v katerem je mogla biti žena po premoženjskem stanu svojega moža in gospodarja samo igrača ali vprežna živina, toda zelo dragoceno bitje, živeče deloma človeka dostojno življenje tembolj, ker je bila žena tudi po islamski veri zelo blizu živali, saj naj bi ne imela nesmrtne duše. Kemal Atatiirk je ženske seveda takoj vključi! v svoj obnovitveni program in jim dal ne glede na okostenelost m tradicije stare Turčije mesto kraj moških. S tem se je bistveno razlikoval od drugih povojnih diktatorjev, ki so zasnovali svoje reforme na podreditvi žene možu ter na obnovi prvenstvenega moževega položaja v javnem življenju. Ni dvoma da so bili dani gospodarsko mi populacijsko v Turčiji za to reformo izvestm pogoji, kakršnih najbrž nt bilo nikjer drugje Toda turški primer je bil in je splošnega pomena, ker nam kaže, kako hitro in v koliki men so se znale žene prilagoditi novim razmeram in nalogam, kako prožne so bile v njih in koliko so znale doprinesti k preporodu Turčije.
Turške žene hodijo zdaj brez pajčolanov, v lahkih oblekah, namesto halj, ki so jim komaj dajale dihati, v lahkih čevljih namesto okornih obuval, pogosto čolnov z visokimi lesenimi nastavki na lesenih podplatih, da so lahko hodile čez ulice v blatu in vodi. ker Turčija ni poznala kanalizacije, one hodijo zdaj same po ulicah velikih mest, koder so se nekoč žene samo skrivaj plazile in še to večinoma pod nadzor-
stvom. Deklice hodijo v javne šole kakor dečki in dostopni so jim vsi poklici, saj rabi Turčija po todikrih vojnah delovne moči. Imajo modeme strokovne šole za ženske poklice, hodijo pa tudi na univerze, na tehniko m na poljedelsiko visoko šolo, vodijo samostojno važne urade, seveda pa goje tudi sport, kakor mladeniči. Ženske jemljejo zelo strc*go svoje naloge, na eni strani so deležne vseh pravic, na drugi strani se pa zavedajo vseh svojih dolžnosti in jih vestno izpolnjujejo.
In izkazalo se je, da jc k ozdravljenju bolnega moža nad Bosporom, kakor so imenovali Turčijo sultanov in kalifov, mnogo več pripomogla uvrstitev žen v javno življenje, nego mnoge druge važne leforme.
Geminide na nebu
Te dm se pojavijo na nebu meteorji, prihajajoči dozdevno iz sozvezdja Dvojčkov (Geminov) in zato se imenujejo Geminide. Po številu so tretji največji roj na nebu, ker jih prekašajo samo Perseide in januarske D rak oni de. Geminide se začno pojavljati na nebu že v začetku decembra, višek so pa dosegle v nedeljo, včeraj in danes, le škoda, da je oblačno in da ae vidimo tega zanimivega nebesnega pojava. Začinje tri noči se je videlo na nebu vsako uro povprečno 23 meteorjev. Razlika je malenkostna, povprečno trije meteorji na uro.
Geminide so razni e 10m a še malo raziskan roj, kar bo pač posledica neugodnega vremena v decembru. Nekaj let je tega, odkar lahko zvezdoslovci brez težkoč opazujejo ta roj. Navzlic temu pa vzbujajo ti meteorji pozornost zvezdoslovcev ne zaradi svoje dolžine, temveč ker se še ni posrečilo ugotoviti matičnega kometa roja, to se pravi kometa, ki bi imel skupno pot z vsem rojem. Vendar je pa verjetno, da se tak komet pojavlja. Normalno nastanejo meteorji po razpadu kometa pri prekoračenju tako zvane Rockeejeve meje pod vplivom solnčne privlačnosti in po razporedita poedinih delcev po vsej poti kometa, ki postane tako matično telo roja. To vidimo pri Perseidah. pri Le o ničlah, An dr orne idah in drugih rojih.
Kitajec v češkoslovaški vojski
V češkoslovaški vojski in sicer v Tyr-ševem in FUgnerjevem polku služi Kitajec U Ban, sin kitajskega generala Li Hong Wanga. On je najstarejši izmed petih bratov. Rojen je bil leta 1916 v Kantonu, kjer je posečal kitajske šole, nazadnje reformno realno gimnazijo. Učil se je angleščine, latinščine in nemščine. Njegov oče Li Hong Wong je najboljši kitajski vojaški strokovnjak in želi, da bi se sin aktivno udeležil vojne za osvobojen je Kitajske. Li Ban je zapustil 23. julija 1933 Kanton in odpotoval preko Hongkonga v Evropo v ženevo. Bil je več tednov v Parizu, potem je pa odpotoval v Berlin, kjer je posečal 6 mesecev tečaj protiletalske obrambe v Tempelhofu. Potem se je preselil v MUnchen, kjer je bil izreden slušatelj tehnike, pred tremi meseci pa je prispel v Prago.
Tam je živel najprej kot zasebnik in čakal, da bo rešena njegova prošnja glo de sprejema v češkoslovaško vojsko. Njegova želja je bila izpolnjena in 1. decembra je postal mladi Kitajec vojak Tyrše-vega in Fugnerjevega pešpolka. K vojakom je prišel v promenad ni uniformi kitajskega vojaka in zdaj čaka, da dobi češkoslovaško uniformo. Čakati mora zato, ker je tako drobne postave, da v skladišču zanj niso mogli najti uniforme.
V nove razmere se je vživel zelo hitro in tudi češčine se pridno uči. V notesu ima napisan dolg članek o disciplini v armadi, seveda v česčini in zna ga Še dokaj dobro preči tati. če bo mogoče, bo končal Še vojaško akademijo, najprej pa hoče dovršiti šolo za rezervne častnike. Na Češkoslovaškem namerava ostati tri leta. Po povratku na Kitajsko bo služil v armadi, kjer je njegov oče general.
CUDEZ
Irec pride k svojemu duhovniku in ga vpraša: Prečastiti, ali bi mi mogli pojasniti, kaj je to čudež?
— Zakaj pa ne dragi moj, — mu odgovori duhovnik. — Obrni se tako, da mi boš kazal hrbet. — Neverni Irec obrne duhovniku hrbet in debelo pogleda, ko začuti pošteno brco.
— Ali si kaj čutil? — ga vpraša duhovnik.
— Seveda sem pa še kako. — odgovori Irec.
— No vidiš, če bi ne bil ničesar čutil, bi bil to čudež.
RAZOČARANJE
— Rad bi našel kotiček, kjer bi bil povsem ločen od sveta.
— Poskusi to v telefonski celici v naši ulici. Iz nje ne dobiš nikamor zveze.
p. w.
12
U zelenem peklu
2e pred stoletji so poznali Indijanci skrivnostno moč te rastline. V časih, ko je vladal po vsej Ameriki rdeči mož. ki ni vedel, da je Veliki duh ustvaril ljudi drugačne barve razen rdeče, so gradili čudne stene. Niso bile visoke, pač pa široke. To so bila pota tekačev. Ce je bilo treba sporočiti kaj drugemu plemenu, so dobili mladeniči nekaj po-žirkov tega napoja in že so krenili na pot. Dvakrat je zašlo sonce in tekač ni čutil nobene utrujenosti. Prehitel je lastovko in upehal jelena, da je omagal pred njim.
Pota indijanskih tekačev so že porušena, le tu pa tam stoje še ostanki kot spomeniki davnih časov. Tekači ne morejo prinašati vesti o zmagah in zato je pozabljen tudi napoj.
Poglavarjev sin je končal svojo pesem in se poklonil svojemu očetu.
Dobil je krasen lok iz črnega lesa, vzetega iz svetega drevesa in čarovnik je iztegnil roke v molitvi k Velikemu duhu.
Obred je bil končan: zdaj je prišel na vrsto boj
Bliskovito se je pognalo trideset črnih čolnov na gladino jezera.       \ •        -   . , . t
Turuna, ki je videl zjutraj taborišče belokozcev.
je sklenil napasti sovražnika od dveh strani. Del borcev naj bi napadel taborišče iz pragozda. V trenutku, ko se bodo možje v taborišču borili, naj se čolni z glavno četo tiho približajo bregu in napadejo branilce taborišča od zadaj.
Svinčeni oblaki so zastrli ves nebosklon in v taborišču je postalo temno.
Zdelo se je, kakor da leži na vsem svinčena teža; vsaka kretnja je bila počasna in naporna
Niti cigarete možem v taborišču niso dišale Samo Carter je stal in se oziral zdaj na jezero, zdaj na pragozd. Vohal je od obeh strani nevarnost, toda bal se je govoriti o tem. Bal se je, da bi se mu smejali.
Kar se je med temnimi sencami dreves nekaj zganilo.
V naslednjem trenutku se je že zasvetil samokres z dolgo cevjo v Carterjevi roki in strelec je pokleknil na koleno. Menda niti pomeril ni, toda iz cevi njegovega samokresa so švignili trije pla-menčki.
Odgovoril mu je strahoten krik.
Možje so dvignili puške, nekateri so pa skočili v šotore. Na kraju pragozda so se pojavile rdeče postave.
Carter je izpraznil svoj samokres in že je sklonjen hitel k strojnici.
Hipoma je bil odstranjen z nje pokrov Carter ie potegnil za ročico in strojnica ie zaregliala
Kapitan Wills je bil že drugič izpraznil svojo puško, ko je priletela puščica in mu Drebila roko
Zamolklo je zaklel in trgal s sebe rokav, ki ga je bila že oblila kri
Prvi napad je bil odbit, puške so utihnile in strojnica je odpela svojo smrtno pesem.
Temne postave so izginile nazaj v pragozd, Carter je pa ogledoval nov trak in nabijal svojo pištolo.
Dr. Marson je ogledoval globoko rano, ki jo je bil dobil kapitan Wills Ugotovil je, da mu je prebila puščica vso roko do komolca, mu razparala kožo in iztrgala meso: toda rana ni bila nevarna.
Ker nihče ni vedel, kako je s puščicami, da-li niso zastrupljene, je dal dr. Marson ranjencu injekcijo.
Prvi napad in že je bil en mož onesposobljen za boj.
Kapitan Wills si je sicer pripravil samokres za levo roko. toda polkovnik Morris je vedel, da bo težko uspešno posegel v boj Položaj je bil kritičen. Morris se je ozrl po svojih tovariših, ki so si na hitro roko pripravljali zaklone, in na tihem se je zahvalil nevihti, kajti če bi je ne bilo, bi mladi Grav ne bil odletel na varno.
Fred Walker je pripravil dva nova magacina nabojev in kratko, nervozno se je zasmejal: Zakaj pa ne napadejo?
Hales. puhajoč v kratkih presledkih dim svoje cigarete predse je odgovoril:
— Mislim, da šele zbirajo svoje sile. To, kar smo doživeli, je bil najbr? naoad peščice neprevidnih, vročekrvnih borcev Drugi se najbrž šele pripravljajo
Polkovnik Morris se je ozrl na Carterja.
Carter je sedel pri svoji strojnici in bil je edini, ki se ga splošno razburjenje menda sploh ni bilo dotaknilo.
— Da ni bilo Carterja, bi bila bitka morda že odločena, — je dejal polkovnik. Toda Carter je bil gluh za hvalo in mirno je nameril strojnico na rob pragozda.
Na novi napad ni bilo treba dolgo čakati. Kmalu se je začul rezek krik in iz pragozda so planile temne postave.
Možje so sprožili svoje puške, Carterjeva strojnica je zopet zaregljala ...
Nevihta je bila letalu za petami.
Stari Goodley se je tega dobro zavedal in zato ni zmanjšal hitrosti letala.
Vedel je, da bi se mu težko posrečilo spustiti se na razburkano jezero, če bi ga nevihta prehitela.
— To bodo presenečeni! — je kričal Gray pilotu na uho. In bil je srečen.
\.d^ \e čuti1' da se je vendarle izognil nevarnosti, ko je odletel iz taborišča.
^Goodley ni odgovarjal, le prikimal je mimogre-
Jezero se je moralo zdaj zdaj prikazati. Mladi Oray je nepremično gledal in čakal, kdaj zagleda pod seboj jezero in šotore.
Jezero se je res prikazalo, toda mladenič je v naslednjem hipu še nekaj opazil.
Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno tl&karnoc Fian Je ran — Za upravo tn inse ratni del Usta Oton Christof — Vsi v Ljubljani