228. številka.
Ljubljana, v četrtek 5. oktobra.
XV. leto, 1882.
Ishaja vsak dan Kveter, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., v,w pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za '...jabljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vi-fkrat tiska. Dopisi naj se izvolč- frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani v Frana Kolraana hiSi »Gledališka stolba". D pravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne utvari.
Deželni zbor kranjski.
(X. seja dne 30. septembra 1882.)
Razdeli se po finpnčnem odseku v včeraj-šniej seji pozneje prenarejeni ter tiskani predlog zaradi priznanja pravie privatnih ložnih posestnikov na deželno gledališče.
Poročevalec baron Apfaltrern ne opomni ničesa
0 kakem drugem predlogu in  debata se nadaljuje.
Deželni predsednik g. Winkler opomni, da se sme posestnikom privatnih gledališčnih lož priznati le toliko upliva, da se z njim ne moti v deželnem redu zagotovljena pravica oddajanja deželnega gledališča, tedaj sme uplivanje privatnih ložnih posestnikov imeti le konzultativen, informativen, ne pa odločilen značaj, kajti deželnemu odboru po ustavi in deželnem redu priznane pravico ne smejo se motiti.
Dr. vitez Kaltenegger (načelnik finančnega odseka) stavi sledeči, finančnega odseka predlogu nasprotni predlog:
„Deželni odbor se opolnomoči, da sklene s privatnimi ložnimi posestniki pogodbo o tem, da odločba o oddaji deželnega gledališča pripada komisiji, sestavljeni iz deželnih odbornikov in dele-giraucev ložnih posestnikov v jednakem številu, pod predsedstvom deželnega glavarja ali njega namestnika proti temu, da se ne zahteva večje podpore od dežele, in da se gledališče odda z do-sedaj veljavnimi pogoji najemniku gledališča v kole gialnej seji".
(Govornik vitez Kaltenegger, ki je poročevalcem
1 poslancem v obče kadar- govori nerazumljiv, bral je dotični predlog tako hitro, da ne jamčimo, je li istinito tak.)
Vsi poslanci nemške strani, kateri so večinoma tudi udje finančnega odseka, podpirajo samostalni predlog viteza Kalteneggerja, proti svojemu, po Ap-faltrernu zastopanemu predlogu finančnega odseka. (Občno začudenje.)
Poslanec S ve tec: Ne morem si kaj, da ne bi izpregcvoril še nekoliko besed o tej zadevi. Včeraj
se je užu mešala ta stvar, a danes se mesa Se bolj, tako da človek res ne ve, pri čem da smo. Ne vem, imumo Ii danes opraviti s predlogom finančnega odreka v tej zadevi, katerega smo stoprav tiskanega dobili, ali je na dnevnem redu predlog viteza Kalteneggerja, tako da človek res ne ve proti kateremu bi se bojeval, da bi ne mahal po senci. Jaz ne morem razumeti predloga viteza Kalteneggerja, kajti zdi se mi samo skrivnostno napravljena planka. Čudim se pa, da gospodje nasprotne nemške strani hote rešiti to vprašanje s tako naglico, kakor da bi uže gorelo za njimi. (Klici: Saj gori! Razpust! Razpust!)
Trdi se v jedno mer v raznih variantnih predlogih, zdaj finančnega odseka, zdaj zopet načelnika istega odseka, da se ima ložnim posestnikom priznati „den entsprechenden Einliuss". Prašati pa moram, kakšen je primerni upliv, kakšnim načinom se oceni, ali po vrednosti lož, ali po vžitnih pravicah, ali kako ? Po čem tedaj čemo to soditi V Na kaki način naj se udeležujejo delegiranci privatnih ložnih posestnikov sej deželnega odbora o gledalnčnej zadevi, ali pismeno, ali osobno, ali bode njih upliv na oddajo gledališča odločevalen ali bode le konsultativen? Deželni odbor v do sedaj stavljenih predlogih nijma nikakeršnega napotka, kako da se mu je vesti v tem vprašanji. Vprašati pa mi je nadalje: kakšne so te „wesentliche Bestimmungen" pogodbe, katera se skleni z najemnikom gledališča? To morajo poslanci vender znati, ako hočejo s prepričanjem in z mirno vestjo o tej stvari glasovati. Vsaka pogodba, naj jo napravi makari kak mojster — skaza, kaže vender v svojih določilih, kaj je bistvenega, kaj ne; samo finančni odsek nam ne more povedati, katera pogodba je zdaj veljavna, on nam je neče predočiti. Saj morajo poslanci vender tudi nekaj časa imeti, da tako pogodbo preudarijo in pomislijo, ker ne morejo pritrjevati kaj čisto neznanemu, še manj pa glasovati za kaj tacega. Tako ravnanje je gotovo nezaslišano v parlamentarnem življenji. (Istina!) Deželni odbor naj napravi pogodbo
častnik šel je naravnost v stransko sobo. Tam je ležalo na dolgem ležišči kakih štirideset gardinih vojakov, in mej menjavanjem straž sladko spalo. Tudi mladi poveljnik straže je spal. Z levo roko podpiral je glavo, desna pa je slonela na sabljinem ročaji. Pred Djim na mizi ležala je odprta, lepo vezana knjižica, njegov dnevnik. Zraven je ležalo se mokro pero. Slabo brleča sveča je osvitljevala še mokro pisavo v dnevniku in prišlec bere:
„Moji stroški v tem letu:
1. Za stauovanje.......50O rubljev.
2. Za obleko in postrežbo ....     200 „
3. Za hrano itd........40O „
4. Za veselice........500 „
5. Penzija mojej materi    ....     600 „
Vkupe   .   .   . 220O rubljev. Dohodki pa:
1. Službena plača...... 800 rubljev.
2. Nagrada za privatni pouk v bo-
renji in jahanji...... 400 „
Vkupe   .   .   . 1200 rubljev.
z gledališkim podvzetnikom, a kako naj isto napravi, to bode njemu kakor i nam popolnem nerazumljivo. Vprašam pa gospode nasprotne strani, kaj se Vam pa tako mudi s tem pri/navanjem pravic ložnih posestnikov? No, jaz vem, gospodje one strani bi radi nekaj sklenili, kar se boje povedati; oni bi radi svojo moč nad gledališčem raztegnili tudi na prihodnjo sesijo deželnega zbora! A vaši napori v tej zadevi so zaman; kakor ste Vi delali, kolikor Vam dovoljuje postava, tako bode delal tudi prihodnji deželni zbor kranjski po postavi, kakor bode njega volja. Postavljate se zaman na pot! (Istina! Dobro!) Deželnega zbora in deželnega odbora pravice ukoreninjene so v postavi, deželni zbor mora skleniti v postavljenih mejah, in presvitli cesar potrdi sklepe. Z:i lake sklepe, kakor ga hočete danes, jut treba tri četrtine poslancev vsega zbora navzočnih in da glasujeti za nje dve tretjini poslancev. Le jedino po tem poti znate gospodje nasprotne strani priti do svojega zaželjenega cilja, s katerim hočete izdatno omejiti pravice deželnega od bora. Ako pa tega ne mislite, kakor zatrjujete, škoda za čas, kar smo ga potratili včeraj in danes. Nasveti viteza Kalteneggerja so ihti, katere je predlagal finančni odsek včeraj; le to je razloček, da je nasve-toval danes vitez Kaltenegger, včeraj pa poročevalec baron Apfaltrern. Sploh pa je stvar ta: Vi gospodje nasprotne strani imate večino, delajte kakor veste in znate, nam je to za zdaj vse jedno, ali branite pravice deželnega odbora ali ne, le to Vam povem in zatrjujem, da Vaši sklepi ne bodo imeli nobenega obstanka. Jaz in moji somišljeniki bodemo proti obema predlogoma glasovali. (Glasno odobravanje in dubro-klici.)
Poslanec dr. Bleivveis vitez Trsteuiški: Sklepanje današnjega deželnega zbora je prava analogija s slučajem, ko je volil deželni zbor, tudi Vaše nasprotne večine, pomnoženi deželni odbor, ko je šlo za to, zahraniti nekaterim gospodom nasprotne strani neljubim  osebam  vzprejem ali vstop  v de-
LISTEK.
Zarota na Kavkazu.
(Poslovenil Jazbcški.) I.
Mrzla noč je bila v Petrogradu, da je vse škripalo. Zvezde blestele so na nebu, in sneg se je lesketal v slabem svitu uličnih svetilnic. Sani so švigale kakor blisk po ulicah. Na saneh .so v mehkih naslonjačih sedeli gospoda, in mraz jih je silil, hitro voziti.
Po NevBkem trgu je korakal visok mož v vojaškem plašči in z na oči pomakneno kapo. Po hoji soditi je moral biti kak visok častnik.
Pred stražnico je obstal in gledal notri. Ko mu je stražnik s puško prezentiral, šel je v stražnico. Pri mizi v sredi dvorane stoječej, sedel je mlad Častnik v polnej vojaškej opravi, s Čelado na glavi. Iz stranske sobe se je slišalo glasno smrčanje. Prišli
Stroški presegajo dohodke za 1000 rubljev, kdo jih bo plačal?
Prokleto življenje v bliščečem in dragem Petrogradu! Brez deuarja je tukaj dolgočasneje, kakor v najmanjšem stepinein gnezdu. V službi po polževo napredujem. Ko bi car vedel, kako se stotniku, ki še nijma stotnije, godi? Ali bo car mar pomagal ?a
Malo je manjkalo, da se bralec nij glasno zasmejal. Ali zdržal se je, in zapisal z debelimi črkami „Nikolaja, v odgovor na stavljeno vprašanje.
Potem pogledal je platnice dnevnikove, in vidi z zlatimi črkami utisnjeno ime ..Vladimir StrokeŠ-Kraszkovič", ter zapiše to ime v svojo beležnico, in odide iz stražnice, kakor je prišel.
Čez malo časa je na starej zaprašenej uri v stražnici umetno napravljena kukavica dvanajstkrat udarila s peruti in dvanajstkrat zakukala. Nekaj zamolklih udarcev na okno probudilo je speče vojake, in tudi častnik vzdignil je glavo.
./'as je menjati straže", klical je zunaj stoječi
želno službo. A najvišja odločba odredila je, daje volitev pomnoženega deželnega odbora proti §. 25. deželnega reda, da je protizakonito sklen j en a, torej neveljavna. Vidite tedaj gospodje, da se proti ustavnim določbam sklepati ne sme. In kakor namen prvega omenjenega sklepa ii i j bil čist, isto tako ima tudi današnji predlog nečiste namene. (Istina! Dobro ! Dobro!)
Vitez Kaltenegger zopet govori nekoliko nerazumljivega, konečno pa trdi, da pomnoženi deželni šolski svet današnjemu predlogu nij čisto nič podoben. (Smeh).
Dr. Schaff er pravi, da je hotel finančni od sek, preustrojivši prve nasvete, vstreči le sloven-skej stranki (Glasen smeh in oporekanje). Mi se trudimo vsikdar, pri vakej priliki, kolikor le možno storiti vso, kar je sloven-skej stranki povšečno! (Strašansk smeh in oporekanje, obča veselost mej poslanci in poslušalci.) Konečno dr. SchafTer naznani, da bode glasoval za predlog dr. Kalteneggerjev. (Smeh! Klici: Saj smo uže vedeli).
Predlog viteza Kalteneggerja je vse kaj dru-zega, nego predlog finančnega odseka. Dr. Schaffer ponavlja, da so pripravljeni njegovi pristaši vsikdar radi koncesije delati Slovencem. (Še gromoviteji smeh in oporekovanje). §. 26. deželnega reda nijma ni-kakoršnega upliva na današnji sklep, govor Svet-čev pa je dru. Schaiferju le „oratorische Ueber-treibung". Deželni zbor je popolnem „autonom", da sklepa o tej zadevi, kar hoče. (Občni smeh).
Dr. Poklukar trdi, da ima deželni odbor v prvej vrsti nalog braniti deželne pravice. Danes odločuje deželni odbor sam brez druzih svetovalcev, in gledališče se je najemniku lahko oddajalo. Za oddajo ne bode po zahtevah ložuih posestnikov nič večje gotovosti predstav. A danes se kaže prst, kmalu bodo ložni posestniki poprijeti za celo roko in kaj bode nasledek V Pravda mej deželo in lož nimi posestniki za do/daj še nikakor priznane, sedaj-le podarjene pravice, katero pravdo bode moral iz-vojevati prihodnji deželni odbor. (Klici. Res je! Da! Da!)
Dr. pl. Sehrey pravi, da bode deželni odbor tako malenkostno stvar, kakor današnji predmet, kaj lahko sam uredil. V obče pa pravi, da nijso še „die Akten geschlossen", da bi današnja uemška večina deželnega zbora ne zborovala več, kajti šest- j letna doba nij še končana, in Slovenci ne vedo ničesa, „ob diese Herren nicht auch noch in der nächsten Session hier sitzen werden". (Glasen smeh in oporekovanje. Klici: To bodemo uže videli! Ali hočete sedeti nepostavno sedem ali celo deset let? Glasno pritrjevanje narodnih poslancev in odličnega občinstva). Tedaj se more narekovanje, da ne bode več sedanjega deželnega zbora, vzeti le „cum grano salis", kajti ministerstvo neče kaj rado ustrezati Slovencem, in neče s tem, da bi uže drugo leto razpustilo sedanji kranjski deželni zbor upotrebljevati „willkürliche Massregeln". (Občno oporekanje. Klici: Bomo uže videli! Nemci kriče: Bravo! So ist es! Glasen smeh in nemir).
Poslanec Svetec: Dr. pl. Schrey je hotel trditi, da nas je novi predlog viteza Kalteneggerja iznenadil. Čudo čudom, da nas ne bi bil. Vse Vaše ravnanje je, ako se pregleda bolj natančno, kaj malo spoštovanja vredno. Včeraj ste dali natisniti prenovljeni predlog finančnega odseka in ravno tega odseka prvosednik, gosp. vitez Kaltenegger, ometava včerajšnji predlog finančnega odseka, katerega smo še le danes tiskanega dobili, in vsi gOBpodje udje finančnega odseka, zgolj Vaše stranke, so ga podpirali proti nazorom finančnega odseka, izraženim v njegovem predlogu. (To je istina! Res je! kličejo narodni poslanci in občinstvo.) Tako ravnanje od Vaše strani, gospoda, moram imenovati: tihotapsko ravnanje! (Burni upor. Narodni poslanci in občinstvo navdušeno ploskajo in pritrjujejo z živio-klici. Nemški poslanci oporekajo. Dr. Schaffer, vitez Vesteneck, dr. pl. Schrey in Dežman kličejo: Zur Ordnung! Velik nemir in hrup. Deželni glavar zvoni. Naposled nastane mir. Mej oporekanjem prosi deželni glavar poslance, naj bi ne rabili Žaljivih izrazov.) Poslanec Svetec nadaljuje : Jaz izjavim še jedenkrat, da bo vsa določila v tej zadevi nepotrebna! (Dobro! Živio- in Bravo-klici.)
Deželni predsednik g. Winkler odgovarja dru. Sehailerju in dru. Schreyu, katera sta se v svojih govorih nekako izjavila, da se vlada nijma umešavati v privatno stvar deželnega odbora in zbora. Deželni predsednik poudarja, da zastopniki vlade nijmajo samo pravice ob vsa-kej priliki poprijeti besedo, nego da imajo celo dolžnost, braniti postavne določbe, kadar se poskuša jih krhati. (Bravo! Bravo ! Živio ! Glasno odobravanje.)
Poročevalec baron Apfaltrern skuša v jako neparlamentarnem tonu zagovarjati predlog dra. vit. Kalteneggerja, katerega kot poročevalec finančnega odseka nasproti vsem parlamentaričnim običajem smatra svojim. Govor barona Apialtrerna in njegovi nazori narodne poslance tako razsrde, da se dr. Po ki u k ar oglasi, da nečejo o tej stvari glasovati in da vsi zapuste dvorano. (Glasni Živio- in Slava- klici spremljajo na rodne poslance zapustivše dvorano.)
Prične se glasovanje po imenih. Predlog gosp. Grassellija se zavrže, predlog viteza Kalteneggerja pa se sprejme s IG proti 4 glasom.
Ložni posestniki: baron Apfaltrern, baron Tauf-ferer in Dreo se po pozivu g. Svetca izdrže glasovanja. Tndi deželni glavar grof Thurn ne glasuje.
(Gospod Kecel  iz   Kamnika  govoril je prvikrat v tej sesiji, kajti rekel je „ja". To j oznanjamo njega volilcem v radostno znanje.)
(Konec prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 5. oktobra.
Železniški odsek (raliskcga deželnega zbora bode stavil nasvet, da se deželni odbor opolnomoči, 1 da stopi z vlado v dogovor glede zidanja železnične
proge od Rzeszovva v severnem pravci do meje kraljestva poljskega. Tej gradbi pomore dežela a 150.000 gld. iz deželnega zaklada. Nasvet se bode skoro gotovo vzprijel, ker vstreza želji vladini, in torej je železnica osiguraua.
Veliki enquetni komisijon hrvaškega sabora pričel je v torek pod banovem predsedstvom svoja posvetovanja o reformi uprave, ter se je principijelno zjedinil v tem, da se sodišče loči od uprave.
Povodom židovskih l/.uredov v Ogrskej je ministerstvo notranjih zadev podredjeue mu urade vuovič opomnilo, da naj vsako tako gibanje v Avstriji z vsemi dopuščenimi sredstvi koj v početku zatarejo. — Požun je zopet miren. Več hišnih posestnikov predmestja Blumenthal odpovedalo je židovskim strankam stanovanje. Skoro vsi Židi ii&bežaH so bili mej temi nemiri na Dunaj.
Vnaiije države.
V CrneJ Gori je, kakor se poroča iz Ko-tora, mišljenje jako bojevito. Nad 200 Črnogorcev, ki so delali pri fortifikacijah v Boki, poklicanih je domov, da bi se postavil kordon proti Albancem. Govori se pa, da bode jeden del tudi nastavljen ob hercegovskej meji. Odnošaji mej Avstrijo in Črno Goro so baje napeti, ker se le-tam misli, da so krivošijska utrjenja namenjena proti Črnej Gori. V Hercegovini se neki ustanek zopet oživlja; pravijo, da je še nad 1000 ustaŠev ondukaj, v Bosni pa da jih je 800, ki se drže mej Fočo, Višegradom in Sarajevem.
Kaj čudne novosti glede odnošajev v Srbiji poročajo se „Golosu" z Dunaja. Prav resno se zatrjuje, da je srbska opozicija sklenila kralja Milana primorati, da ostavi kraljevi sedež. Ako bi se branil, hoče ga odstaviti ter princa Aleksandra posaditi na prestol; do njegovih let naj bi ga nadomestoval kabinet s Piročancem na čelu. Od kraljice Natalije se pričakuje, da bo upljivala na Mdana, da nastopi Ruskej bolj prijazno politiko ali pa da bode odobravala svojega sina poklic na tron.
Mej tem, ko Nemci vedno mnogo govore o razkroji Rusijo, napreduje ta država od leta do leta očividno na polji konsolidiranja državno-gospodarskih odnošajev. Sedaj izdani izkazi o prihodkih in izdatkih v prvem polletji 1882. kažejo zopet jako povoljno izboljšanje. Dohodki ti presežejo one v jednakej lanskej dobi za 19 milijonov, izdatki pa so manjši za 23 milj.; torej se pokaže predobitka 42 milijonov. Dasi v drugem polletji nij pričakovati takih povoljnih resultalov, vender bode bilanca gotovo brez deficita.
Iz Dobrudze se poroča, da hočejo sinovi nemških kolonij, katere so uže po več desetletij tam naseljene, deželo zato zapustiti, ker jih namerava vlada jemati v vojake. Pod Turkom so bili, kakor povsod drugej, vojaščine prosti.
Po nekem dopisu „Pol. Correspondenz" se bode egiptovsko vprašanje formalno tako rešilo, da bo lord Granville predložil konferenci, ki se n°j bi glede sueškega kanala poklicala v London, vse načrte in določbe, ki so ee izvele iz neposrednega obravnavanja s kabineti; te določbe naj bi se brez razgovora vzele v zapisnik. Največ verjetnosti na vspeh ima sedaj misel o nevtralizaciji kanalovej. — „Standard" naznanja obris načrta, po katerem hoče Baker prevstrojiti khedivovo vojsko. Ker bo razmere z Abessvnijo uesigurne, mora se ustanoviti stalna vojska, ki pa naj ne bo presegala 12.000 mož; ti naj bodo mohamedanske vere, a ne domačini in Turki. Žandarmerija se bo sestavila iz Albancev in municipalno redarstvo za mesta iz zanesljivih domačih elementov. Angleška posadka je začasno odmerjena s 5 meseci. — Veliki šerif mek-
stražnik. Straže so se menjale. Minuto pozneje vrnil se je zopet častnik v stražnico. Pogledal je v svoj dnevnik in čital z lahkim glasom:
„Da, kdo jih (teh tisoč rubljev) bo plačal?" — „Nikolaju, je zavpil na to v strahu in trepetu. „Nikolaj! O glavar vseh kraljev preteklosti in pri-hodnjosti v visocih nebesih, car je bil tukaj!"
„Da, da,u kriče vojaki, in gledajo debelo, ter majejo z ramami.
„Da, car je bil tukaj!" pritrjuje črnobradati Kilarov, ki je pred stražnico na straži stal. „Čast-nik, ki je bil prišel v stražnico, in nij pustil klicati karaul (ruski stražni klic), nij bil nikdo drugi kakor car.u
„Caru, je mrmral Vladimir, „car je bil tukaj! Kje bi ga tudi ne bilo! On hoče plačati moje dolgove. Lahko si mislim kako ? Za deset let bom počasneje napredoval v službi, in vsako leto mi bodo 200 rubljev odtrgali od plače. Mi vemo! Zakaj ima gospod Strokeš-Kraszkovič dolgove? Častnik carske
garde ne sme imeti dolgov, in poveljnik straže ne sme v službi spati.
Teške skrbi rojile so mlademu stotniku po glavi. Pretresovala ga je misel, da je bil car prišel ogledovat v stražnico. Ves pobit se je zjutraj odpravil v svoje stanovanje. Ko domov pride, ga uže čaka carski ordonanc s pismom.
„Pismo iz carskega kabineta stotnik Strokeš-Kraszkovič!" mu naznani ordonanc.
Tresoč se, prijel je stotnik pismo. „Kaj je neki tako naglo prišlo? Da, da s carjem se nij šaliti. Boljše bi bilo, da bi bil vso noč po iglah plesal, kakor da sem na straži spal. Gotovo me prestavijo, ali pa celo zapro."
Boječ odpre pismo, ko je ordonanc odšel. „Kaj pa je to ?" vzklikml je, ko iz pisma izvleče bankovec, tisočak. „Car je vender dobro mislil s svojim podpisom."
Samega strahu in veselja nij vedel, kaj bi sto ril.   Roke so se mu tresle.   V oči so mu stopile
solze, in globoko je bil ginjen. Z velikim navdušenjem bere:
nMoj ljubi stotnik! S tem spolnujem, kar sem včeraj pismeno obljubil.   Bodite tako zvest častnik, kakor ste dober sin, toda za spanje si izvolite drug čas in drug kraj.
Nikolaj."
Vesel pritisnil je mladi Častnik papir na ustne. Ko se malo pomiri, jame premišljevati, kako bi se carju zahvalil. Pismeno zahvaliti se, zdelo se mu nij spodobno, izprositi avdijenco je pa jako težavno.
Dolgo je preudarjal, kako bi se mogel dobremu vladarju osobno zahvaliti, ter mu zagotoviti svojo udanoBt in zveBtobo. Vladimir bil je nagle, sangvi-nične nravi in vselej skušal je svoja čutila krepko in hitro izraziti. Računal je na vsako priložnost, kjer bi se mogel carju zahvaliti. Šel se je sprehajat, da bi zunaj stvar bolje premislil.
(Dalje prihodnjič.)
kanski Abdul Mu t all ib jo odstavljen, ker se je udeleževal tajnih razgovorov z Arabijem, kateri mu je bd v bodočej arabskej državi namenil mesto khalifa. Ravno tako so se odpustili iz službe vsi čibaroi guvernerji Egipta. Fanatične tolpe Koptov in Muha medancev, katere so krileč pohajale po ulicah ka-birskih, je vojaštvo pred Khedivovo palačo razgnalo. Arabijev proces se je včeraj pričel.
Dopisi.
■z LJubljane 4. oktobra. [Izviren dopis.] Sinoči bilo je v čitalnici zborovanje pev ev. Pred sednik Čitalnici dr. Bleiweis vitez Trsteniški jih primerno nazdravi in spodbuja k marljivemu složnemu delovanju, da se popolnem doseže imeniten smoter, kateri ima prvo pevsko društvo vse Slovenije. ,Po-Bebej pa še opozarja gg. pevce na važno nalogo, katera jih čaka v bodočem letu o priliki GOOletuice Kranjske dežele in  bivanja Nj. Veličanstva v belej Ljubljani. Vsakemu zavednemu Slovencu, komur je na srcu čast naroda, mora biti resno mari, da se ta imenitna slavnost praznuje z vsem mogočim sijajem.   Da se to doseže, treba pred vsem krepkega, mnogobrojnega zbora in slednjega uresničenje naj bode priporočeno vsem gg. pevcem.  — Odbornik g. Drenik podaje kratek pregled dosedanjih društve-nikov; pove, da so bili v pevskem zboru sicer zastopani vsi stanovi, vender pa odličnejši ne v tistej meri, kakor bi bilo želeti in  bi se lahko zgodilo. Zadnje čase sem prišel je čitalniški pevski zbor nekako bolj v slabo ime; uzrok temu najde govornik v razrahljanej  disciplini.   Godilo  se  je čestokrat zadnjih  letih,  da  so  društveni  pevci,  ne da so to naznanili  odboru, v manjem  ali večjem števil kar na svojo roko boljše ali slabše pevali „pod-oknice1'  ali   „uagrobnice".   To vse je šlo na ime | se poprijeti, pritrdila je komisija g. županu, zahte čitalnično; vsikdar se je dejalo:  Čitalnični pevci so vajočemu, da se tem profesorjem tudi za občinski peli in tako se je tudi javno zahvaljevalo.   To pa zastop odreče volilna pravica,  ker jim ne pri pozna je prouzročilo,  da so  se odličnejši elementi začeli \ pravice, voliti v deželni in državni zbor. Ravno tako društva ogibati — in vender bi moralo biti  prvo \ je komisija zastran merčinskega reditelja g. L. pri pevsko društvo na Slovenskem tako,   da bi  moral i trdila g. županu,  velečemu, da je c. kr. merčinski biti vsak pojedini ponosen, da mu je član !  Govor- \ reditelj uradnik, kateremu gre mesto v L volilnem nik tedaj želi,  da bi  se  uvela ostrejša disciplina, ! razredu, „es sei denn, dass die hohe Regierung in da se ne bi delalo vse tako „po domače", posebno, j eigener höchster Machtsphäre den vorgiingigen Ent-ker se je odboru posrečilo,  letos zopet pridobiti I schied für diesen Fall zu beheben findet und den društvu mnogo izurjenih, odličnejih pevcev, koje je | zugestandenen Charakter als Leiter eines k. k. Amtes zbor tako dolgo pogrešal.   Da se pa skrbi tudi za j wieder nimmt."
naraščaj, odprla se bode kmalu i pevska šola za! Sicer povoljna odločba zarad g. Kastelica bo pričetnike po 4 ure na teden. Želeti je, da bi j opira mej drugim na sledeči nam nerazumljivi raz-gospodje  pevci   nagovarjali svoje mlajše prijatelje i log: „Es betrifft solch in genere ohnedem  nur die
lovega Vleaia 1. oktobra. [Izv. dop.] Za prihodnje volitve v mestni zastop pripravil je marljivi g. župan imenik volilcev, s katerimi narodna stranka nij bila zadovoljna, ker je bilo mnogo nepoklicanih mej volilce sprejetih, in zopet nekoliko narodnih volilcev izpuščenih. Izpuščeni so bili narodni profesorji gg: Perušek, pp. Klemenčič, Vovk, Staudacher, Hrovat in gg. Kastelic in Fišer. Gosp. Karel Lusar, ki je svojo hišo mej letom svojemu sinu izročil, in njegov sin g. Gustav Luser, c. kr. reditelj cimentarije, pa sta kot volilca v I. razred upisana, in g. Schmied, ki menj davka plača kot Čitalnica, pa v II. razredu figurira, mej tem, ko se je Čitalnica letos prvikrat iz II. v III. razred potisnila. Ker to nekaterim meščanom nij bilo po godu, uložilo se je toliko pritožeb, da komisija nij mogla rešiti reklamacij v treh dnevih, kar je g. župan naznanil v pismu, v katerem je tudi razjasnil, zakaj se je prvič obrok za reklamacije do 25. septembra t. 1. določil, a pozneje s popravkom do 6. septembra skrčil. Ker so narodni volilci strogo v postavnem osemdnevnem obroku reklamacije uložili, ta pomota nij imela nobenih nasledkov in reklamacija narodnih meščanov morala se je vzeti v pretres. Iz dotičnega zapisnika se razvidi, kako je bilo testavitelju volilnih listin težko pri srci, videč, kako se kamen za kamenom ruši na njegovem „unter stetten Einblick in das Gesetz" dodelanem sestavku. Kljubu dvombi, je H g. profesor Perušek uže pred instalacijo „heimatberechtiget", bila je zastran njega reklamacija vender uslišana. V tistem smislu rešile so se tudi druge reklamacije. Le zarad čč. profesor jev frančiškanov, zastran katerih se vladi prepušča, preklicati lastne prejšnje naredbe in novega načela
in znance, naj se mnogobrojno udeleže te šole, da bode imel zbor s čim se dopolnjevati. Glede volitve odbora nasvetuje g. Dreuik, da bi bo naj oziroma na večje število pevcev odbor pomnožil od 7 na 9 članov, ter naj bi se volilo po kategorijah, da bi imel vsak stan svojega zastopnika v njem. G. Stegnar priporoča, da naj bi se z volitvijo nekoliko počakalo, dokler se gg. pevci mej seboj bolje seznanijo. Da se pa to ložje zgodi, sestavil in razmnožil bode on sam imenik pevcev, ki se bode v prihodnji vaji (v petek ob 8. uri) razdelil mej gospode ; in volitev se bode potem lehko vršila v jed-nej prihodnjih vaj. Zbor je s tem zadovoljen, ter se gosp. Stegnarju zahvaljuje na njegovej prijaznej ponudbi.
Naj mi bode dovoljeno temu poročilu dostaviti nekoliko besedij. Živečemu na tujem, bil mi je čitalniški pevski zbor ljubljanski uzor pevskega dni -fitva slovenskega. Sedaj sem se še le osvedočil, da je še dalječ, dalječ od vrhunca, katerega bi lahko dosegel. Po tujih mestih ve se slovanska pesen bolje ceniti nego v metropoli slovenskej, in to posebno po takovih članih, ki najbolje vedo, kake važnosti in imenitnosti da so pevska društva. In — kar velja za tuje kraje, naj bi ne veljalo za Ljubljano? Je-li tu res uže vse tako na dobrem, da se ne čuti več potreba vzbujati in dramiti? In, naj bi zaostajala pri tem važnem delu baš inteligenca slovenska? Na noge tedaj! Proč s stanovsko razliko in tisto prezirljivo malobrižnostjo. Zjedinjeni stopajmo v svetišča narodne prosvete in uzajemno delujmo v prospeh vzbujenja narodne zavesti! Le tako je mogoče, da postane pevski zbor Čitalnice tak, kakoršen je dostojen za metropolo Slovenije.
politische Seite, bleibt ad generalia noch that-sächlich, wenn auch nicht in den Folgen, in Frage, rücksichtlich eines Leumunds- oder Wohlverhaltungs-Zeuguisses der Gemeinde jedoch als Thatsache (Entscheidung des II. M. d. I. do. G. Februar 1875 Z. 19544 en 1874) aufrechtstehend, indem sogar eine Irreführung des k. k. . . . veranlasst werden könnte."
Narodnim meščanom pa tudi ta temeljita in učena odločba nij zadostovala, in pritožeb nij konca ne kraja
Domače stvari.
— (Vesteneck contra „Tribüne".) Presvitli cesar je z Najvišo odločbo dne 1. t. m. odgovornemu uredniku „Tribüne" g. Hamanu v znanej V es te n ec ko vo-1 i ti j skej pravdi po deželnej sodniji odmer j eno in po najvišem sodišči potrjeno šestmesečno kazen premilostno odpustil. Ta znak Najviše milosti razveselil bode gotovo vse naše čitatelje.
— (Gospod vitez Schneid) prejel je vsled svoje odpovedi od gosp. dra. Smolke v Lvovu naslednje pismo: „Hochverehrter Herr! Mit leb haftem Bedauern habe ich Ihr Resignationsschreiben ddto. Landstrass 25. Sept. entgegengenommen. Ich habe mich stets der Hoffnung hingegeben, dass Ihr Gesundheitszustand sich der Art bessern wird, dass wir nicht in die Lage kommen werden, einen so hochgeschätzten Collegen zu verlieren. Wir hoffen aber und wünschen es lebhaft, dass Sie recht bak sich erholt haben werden, sodann aber auch wieder an unserer Seite am öffentlichen Leben theil nehmen werden. Genehmigen itd."
— („Nemški Schul verein") osnoval je nemško oziroma ponemčevalno šolo v Pekrji. Ker pa, kakor poroča „Siidsteirische Post", noben spod-nje-štajersk učitelj nij hotel prevzeti te judeževe službe, našli so zdaj stare«a korporala, katerega aote nastaviti kot učitelja. No, korporal-uči-telj, to je vsaj kaj novega.
— (Umrl) je dr. Vojteh Majntinger, kr. podžupauijski zdravnik v Karlovci, 3. t. m. 37 let star. Pokejnik, rodom iz Trebnjega, bil je vrstnik in sošolec Jurčičev in vedno zvest narodnjak. Lahka mu zemlja!
— (Ljubljanska čitalnica) priredi v 22. dan t. m. društveno besedo s plesom.
— (Vabilo.) Jutri v petek G. t. m. ob 8. uri ima Čitalnični zbor pevsko vajo. Gospodje pevci so uljudno vabljeni priti v polnem številu in točno ob 8. uri.
— (Nesreča.) V torek igral se je mali otrok pri vozu, stoječem na Žabjaku, na katerem je bila v trugi šuta. Truga prevrne se na otroka, zlomi mu roko in mu prizadene še druga poškodovanja.
— (Popravek.) Na tržaškej razstavi bil je za svoje mlinarske izdelke z bronasto svetinjo odlikovan tudi g. Karol G al ld v Bistri, čegar ime je v zadnjem poročilu po pomoti izostalo.
— (Vrhniška čitalnica) obhajala bode v nedeljo dne 8. oktobra t. 1. ob 3. uri popoludne slavnost blagoslovljenja društvene zastave s sledečim sporedom: A. 1. Po/.drav gospoiia predsednika. 2. Gospa kumica priveze na zastavo po njej podarjeni trak, potem se privežejo še drugi darovani trakovi. 3. Blagoslovljenje zastave pri ugodnem vremenu na prostem, sicer v cerkvi sv. Lenarta. 4. Zabijanje žebljev. 6. Slavnostni govor govori gosp. državni poslanec K!un, mej katerim izroči predsednik društva blagoslovljeno zastavo zastavonoscu, pevci pa zapojo „Naprej !u 6. Venčanje tujih zastav, potem pozdravljanje blagoslovljene zastave po zastavah došlih društev. 7. Odhod z zastavami v društvene prostore. Mej posameznimi tačkami sporeda svira godba. B. Zvečer ob 7. uri zabava v čitalničnej dvorani s plesom, petjem in komičnimi prizori. K večernej zabavi vstopnina 30 kr. Društva, ki se žele udeležiti te slavnosti z zastavami, na) blagovo-
ijo naznaniti odboru svojo udeležitev. K tej slavnosti uljudno vabi odbor. — P. S. Dosedaj sklenila je logaška požarna hramba, logaško bralno društvo in borovniško bralno društvo, da se in corpore z zastavo udeleže te slavnosti. Od družin društev še pričakuje odbor naznanil. V soboto večer ob ll2&. uri velika bakljada z godbo. Odbor.
— (Vabilo.) Ker obhaja preljubljeni, visoko spoštovani ud „Savinjskega Sokola", prečastiti gosp. Anton Žuža,  dekan  i. t. d. v Laškem Trgu diamantno sv. mašo dne 8. t. m., si štejemo  v prijetno dolžnost udeležiti se slovesnega sprevoda, ki se ima vršiti dne 7. t. m. po sporedu, katerega je slavnostni odbor le-sem naznanil. nSaviujski Sokol" vabi toraj vljudno P. T. častite svoje društvenike, da se mnogobrojno  udeleže te redke slovesnosti; kajti, ako hočemo, da se  slovenski  narod sploh spoštuje, moramo svoje odlično spoštovanje dejansko očitno skazovati zasluženim  slovenskim rodoljubom. „Sokoliu (v polnej društvenej opravi), kolikor se jih bode moglo zbrati iz Gorenje Savinjske doline, odpeljejo se v soboto dne 7. t. m. ob 8. uri dopo-ludne iz Mozirja; v Žavci bodo postali za kratek odmor, potem se peljejo dalje brez pomude s svojimi prilikami do Laškega. Društveniki iz Šaleške in Spodnje Savinjske doline naj se pridružijo v Žavci ali mejpotoma. V Laškem Trgu stopi „Sokol" raz voze pri „Horiakua, zvečer se uvrsti pri slovesnem sprevodu po redu, določenem od slavnostnega odbora;  po serenadi se predstavi deputacija „Sokolov" slavljenemu gospodu A. Žuži, ter mu poda društveno čestitko; potem je zabava pri „Horiaku". — Mozirje dne 2. okt. 1882.
Odbor.
Meteorologično poročilo.
(Protflod čese pretečoni todon.)
Barometer: Stanje barometrovo je bilo v pretefie-kem teduu precej srednje in sploh le za 145 uim. nižjo, kot
■rednje stanje vsega leta; znašalo je namreč 733*85 mm. in je bilo samo v ponedeljek in nedeljo nad normalno. Z ozi-rom na srednje stanje vsega tedna je bilo stanje tudi le na omenjene dneve nadnormalno. Najvišje srednje stanje, za 5*24 mm. nad normalom, je imela nedelja; najnižje, M9*00 mm. pod normalom, sreda; razloček mej maksiinom in mininioin srednjega stanja je tedaj znašal 8-H2 mm. Najvišje v vsem tednu sploh, za 533 mm. nad normalom, je imel barometer v ponedeljek zjutraj; najnižje, za 4*81 mm. pod normalom, v četrtek zjutraj; razloček mej maksimom in minimom sploh je tedaj znaSal 9*64 mm. Največji razloček v stanji jednega dne, za 5 27 mm., je iniela sobota; najmanjši, za 010 mm., nedelja.
Thermometer: Srednja temperatura pretečenega tedna je znašala-j- l.i <)' <'., to je za 05° C. pod noruialom, in je bila samo v petek in soboto nadnormalna. Z ozirom na srednje stanje vsega tedna je bila temperatura tudi le v petek in soboto naduoruiulua, v sredo normalna, drugo dni pa podnormalna. "Najvišje srednje stanje, za 1*8° C. nad normalom, je imel petek; najnižje, za 2*4° C. pod normalom, četrtek; razloček mej maksimom in minimom srednjega stanja znaša tedaj 42° C. Najvišjo v vsem tednu sploh, za 5*7° C. nad normalom, je »tal thermometer v soboto opolu-dne; najnižje, za 4*6° C. pod noimalom, v ponedeljek zjutraj, oziroma v četrtek zvečer; razloček mej maksimom in minimom sploh je tedaj znašal 10-3° C. Največji razloček v stanji jednega dne, za 9*6° C, jo imel petek; najmanjši, za 1-9° C, torek.
Vetrovi pretečenega tedna so bili v občo slabotni in malo spremenljivi. Največkrat, namreč llkrat, je bil .Jugozahod", po 4krat „vzhod" in „brezvetrije", 2krat pa jugovzhod".
Nebo je bilo večinoma, namreč 17krat „popolnem oblačno", 3krat „deloma jasno'* in »deloma oblačno", lkrat pa jasno".
Vreme postalo je v drugej polovici tedna stanovit-neje, v prvej jo bilo pa še vedno zelo neugodno; teden je imel štiri deževne dneve s 50-0!) mm. dežja; največ, 85*20 mm., v sredo; najmenj, 6*25 mm., v torek.
'-u-r^sôslrsi "borza.
dné 5. oktobra.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta .... Srebrna renta ....
Zlata renta.....
5% marčna renta.   . . Akcije narodne banke . Kivdirne akcije   .   . , London   . ...
Srebro ... Napol. .....
(J. kr. cekini. ...
Nemške marke . .
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 . 1" „ avBtr. zlata renta, davka Ogrska zlata renta 6% 40/
„      papirna renta 5°/0 f>°/0 štajersko zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5°/p    .   .    100 gld Zemlj. obfi. avatr. 4-/f°/0 zlati i*Bt. listi Phor. oblig. Elizabetine zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....10O gld.
Rudolfa ve srečke..... 10 „
Akcije ang/lo-avstr. banke .   .    120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . .
250 gld 10O prosta .
76 gld.
77 „ 95 . 92 „
826 „
312 ,
119 n
9 ,
5 n
58 i
170 „
w „
119 ,
87 ,
86 ,
104 „
115
188 n
98 „
10« „
174 ,
126 ;
228 .
70 35 40 65
75 20
46 66 30
40
25 f>0 65
40 50
25
80 75
Pisarna deželne flacarije
je od 1. oktobra t. 1.
na Rimskej cesti (Gradišče) štev. 9,
II. nadstropje. (643—1)
Hitra in u<>i n\ a
pomoč boleznim v želodci in iijili posledicam.
Vzdržanje zdravja
obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti,   najboljše tltmiu**' »iir/ifro. da se
prebavljenje uravna, da so pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprijeni in slabi deli krvi, je užo več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan jo iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, vplivu uspešno pri vseh težavah pri prebavljen ji, osobito pri slabem apetitu, napelji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri Icrii v želodci, pri prcnapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidih, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondr\ji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživija vso delavnost pi'ebave, n upravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega vpliva jo zd« j gotovo in priznamo *ju*lsA:t» itttmave srettstvn postal in se splošno razširil.
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote.
Vaše blagorodje!
Čutim se dolžnega, da Vam izrečem najboljšo zahvalo. Za februvarja uže boleham na želodčnej bolečini, zjedinjeno z neapotilnosrjo in brezmirnimi nočini. Obiskal sem užo mnogo zdravnikov brez uspeba. Le po inoči „dr. Rosovega zdravilnega balzama" som zopet opomogel, vplival je čudovito. Vsi moji znanci v tem kraji morejo to pričali in so čudijo nnd mojim apetitom. Do zdaj sem si naročil treijo steklenico pri gospodu Neusteinu v Piunkengasse. Prosim Vas, da to moje spričalo po resnici objavite.   Še jedenkrat presrčno zahvalo.
Spoštovanjem
INIrr S|»i'in:-.4T.
vrtar v Gorenjem Sv. Vidu pri Dunaji, Auerhofgasso 2.
Da so izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, fnai povsodi izrecno *Av. Komov zdruiilul ii.iVaui iz lekarne B. Fragnerja v Pragi
zahtevajo, kajli opazil sera, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in no izrecno dr. Rosovega zdravilnega balzama.
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi so samo v glavnej  zalogi izdelovalcu B. Frugnerjn- lekarna „k črnemu
orlu" v Pragi, Euke der Spornegasso Nr. 205—8. V Ljubljani: O. Piocoli, lekar; V M. Mayr. lekar; Jos. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoczv, lekar. V Novem mestu: Dom. Rizzoli. lekar. V Kameniku: Jos. Močnik, lekar. V Kranj i: K. Šavnlk, lekar.
|C Vse lekarne in večje trgovino z materijalnim blagom v Avstro Ogerskej Imajo zalogo tega zdravilnega balzama.
i b 1 o tam:
Praško vseobčno domače mazilo,
gotovo in izjjušeno zdravilo zoper prisad, rane iu ulesa.
Dobro rabi zoper prisad, ustavljanje mleka in če postajejo ženske prsi trde, kadar Be otrok odstavi; zoper abscese, krvava u^a, gnojne mozoljčke, črmasti tur; zoper zanohtnico ali takozvauega črva na prsiih; zopor obustavljanje, otekline, bezgavke, izrastke, morsko kost; zoper oteklino po prehlajenji in po putiki; zoper ponavljajoč se prisad v udih na nogi, v kolenih, rokah in lediji, co so noge pote in zoper kurja očesa; če roke pokajo in zoper k!tam podobne razpoklino; zoper oteklino, kadar je koga pičil mrčes; zoper stare rane in take, ki sognoje; zoper raka, ranjene noge, vnetje kožice na kosteh itd.
Vsak prisad, oteklina, ukoščenje, napihnenje so kmalu ozdravi; kjer seje pa pričelo uže gnojiti, ule izsesa v kratkem in broz bolečin ozdravi.
I   ikattficak po 2■> in 33 kr. (142—13)
Balzam za uho.
Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše Brcdstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno uže zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj.
o 2 •a £* jL S
(Sa 9 <¿>
rs, » T3 J"
w
O
*o
rt> m. K ra
S? ■—*-"^: to a »s 3
a cr. " o o
o
oo 0 O
2.2 3.
W w 2.
o -»  ..
IS-
r ca
oto
- - o
B S0
9 8 m
G". P
s» • 5
h* s ÔTJ^ £= S- _*i
"* N
P _ g*
o S —
p IS re d ur en sa e Bt
et> P
o
a
M
Si
» 0
Si o
co to
rt> —'■ dé v
SB
o» ST
5" E
ce S
o
s" i"^»
ax
S"
< I
i
CO '
, 9
m W^
ço Et* "B
a 2 *^
g B
£/©* H Si
R CL 2,
cr ^
cri » SB n
rsj1 a
-t p
s d
S- m o B *%
v
5* R «2.
ra n
r gn 9
rg
F i M B 1 a.
— M
N » a
B R S
S-ft
Št. 629.
Si
2.
s S
«JE. es es PT
i* B m
:!
II
OS B
I N I
o
ffi
»3
ra
t*Z7ï
71
Si
H
S? Pi o
"«I
al«
s I
S" P >-«
5 i
H ST
¡Ti &
r? F N
"2-O
q¡
pa ^
pa rs*
"-3
5
5
OS
►-3
ss
CP
m
OQ CP
Oi -
o Z, — A<
tr-^ B o
■_. ■#
os o m
M I-
i—■•
• o o P S
K' S
O
s
O
CD S»
cr cd
co m"
t*r o.
• cd
• s
ur ca
§ to
K*
c cr
SU
5 o
cd
o M
po
N
t o
cd
= a
ot><
cd
oo to
fia
pu
CD < O-i
i- 2>
n
SO
Služba vrtnarja.
(622—3)
Na deželnej kranjskej vino- in sadjerejskej šoli na Slapu pri Vipavi se odda služba vrtnarja. Vrtnar mora biti slovanskega jezika v govoru in pisanju zmožen, razumeti mora popolnem sadjereje, zelenjadoreje in cvetiičjoreje; kdor razumi i čebeloreje in sviloreje, ima prednost.
S to službo v zvezi je mesečna plača 30 gld., prosto stanovanje in prosta kuhinjska zelenjava za dve osobi.
Postavni) kolekovane, a spričevali zmožnosti previ-dene prošnji' pošljejo naj resnično zmožni, pošteni in trčeni prosilci do 15. oktobra 1HH£ podpisanemu vodstvu.
Vodstvo deželne kranjske vino- in sadjerejske šole na Slapu pri Vipavi,
v 25. dan septembra 1882.
~1A. Dolenc,
vodja.
Hiša na prodaj.
Proda se pod ugodnimi pogoji hiša v Jesenleatn na «.oi-«-n jnUciii : hiša je v dobrem stanu in posebno pripravna za kako kupčijo ali obrtnijo. Za polovico kupne svote se počaka.  Natančneje izve se pri
Janezu Knezu
(640—2) v Spodnjej Šiški.
Cené
ure!
šiljam in dnin denar po voljna. Vsako naro-netiskirano.
Po poštnem povzetji po-lia.-nj. ¿c poslatev nij čilo je toroj
1 oylinder-ura iz srebrnega nikla z verižico; prej gld. 12
— zdaj gld. 5.25.
1 anero-uro iz srebrnega nikla z verižico; prej gld. 15
— zdaj gld. 7.25.
1 srebrno remontoir-uro-Washington z verižico ; prej
gld. 30 — zdaj gld. 17. 1 srebrno anore-uro s patentiranim kolesjem in z verižico; prej gld. 25 — zdaj gld. 12.25. Zlate ure za gospe ; prej gld. 40 — zdaj gld. 20. Zlate remontoirs ; prej gld. 100 — zdaj gld. 40. .lauiči Me zu Ü let.
Uhreniabrikaut, Rothenthurmstrasse gegunüber der Wollzeiln,
Wien. (610 - 3)
Pismena naročila se prosijo ter se takoj vestno izvršujejo.
a ■
Marij inceljske kapljice za želodec,
nepresežno izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci,
in nepreseino zoper neslast do ]ci"-. slabi želodeo, smrdečo sapo, napihnenje. kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pseno in slez, zoper zlatenioo, gnjns in v bljuvanje, da glava no boli (če izvira bo'ečina iz želodca), zoper krč v želodci, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, Črve, zoper bolezni na vra-. nioi, Jetrah in zoper zlato SKk^.Slti!i^^?^5^K žilo.
Glavna zaloga: Lekar C. Br»«ly9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane 33 kr,
Prave ima sa.3n-T.o: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajakej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lekar J. Kupferschmied. V Kranj: lekar Drag. Savn i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. VČrnomlji: lekar Ivan Blažek.
SVctriteV ! Ker se v zadnjem času naš izdelek posnemljo in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marij inceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magontropfen — Brady & Dostal — Apotheke , sklenica mora biti zapečatena z ni'fiim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podooe utisneno sod-nijsko spravljeno varstveno inamenje in zavoj iiiiii a biti zapečrton z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega aH istega imena, ki nema j o teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo Bodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—56)
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".