vKTUALNO Vi RAJANJI
Veličastne proslave na Sutjeski so za nami. Tjentište in z njim vsa Jugoslavija je ponosno pokazala vsemu sveti'-, da smo še vedno nespremenjeni, odločni in istih ciljev, istih misli in pripravljenosti kot pred 15. leti, da se žrtvujemo in borimo za našo neodvisnost, za enakopravne odnose in svobodo, da branimo čast in ponos naših narodov, da ohranimo in razvijamo pridobitve NOB za boljšo bodočnost -socializem.
Toda bili so redki, ki so imeli čast
prisostvovati proslavam v Tjentištu. Zato pripravljajo pri Škofji Loki posebno svečanost za Gorenjsko, ki bo v nedeljo, 13. julija v prijazni Medvedji dolinici, četrt ure iz Loke. Tam bomo proslavili 15. letnico ustanovitve prve udarne enote — Prešernove brigade. S to proslavo bo dala vsa Gorenjska duška svojemu razpoloženju, manifestirala bo enotnost Sutjeske in izpričala pripravljenost pri izvrševanju današnjih nalog za dosego skupnih ciljev.
Aktulno vprašanje pa je. kako organizacije ZB in SZĐL, zlasti pa sindikalne organizacije v kolektivih priprav-
ljajo obisk te proslave. Vprašanje je, kako tolmačijo svojemu članstvu pomen te proslave in kako pomagajo pri organizaciji udeležbe s prevozi in drugim, da bi lahko čimvečje število ljudi prisostvovalo proslavi. /
V Skofji Loki se pripravljajo na velik sprejem. Vsa Loka dobiva s prepte-skanimi hišami, urejenimi parki in okrašenimi ulicami praznično lice. Okoli prireditvenega prostora pa pripravljajo te dni vodovod, električno napeljavo, prodajalne, plesišča itd.
'V '
&LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIM LJUDI ZA GORENJSKO
XI., ŠT. 52 — CENA DIN 10.—
KRANJ, 7. JULIJA 1958
V Cerkljah je bilo včeraj svečano odkritje spomenika 83 padlim borcem, talcem in žrtvam fašističnega terorja
Slovesnosti v Bohinja
Zanamcem v spomin in svarilo
Spominska plošča v spomin
Tatjani Odrovi
Boh
»hj, 6. julija.
V okviru
letošnja
Turističnega tedna, ob
Početku glavne turistične sezo-fte> je bilo na sporedu več slav-n°fti- — Turistični teden se je *T*1 v nedeljo, 29. junija s slav-J^stno sejo Turističnega društva. ?f <ian je AMD iz Bohinjske Bistrice priredilo moto-dirke sko-spodnjo in zgornjo dolino s in ciljem pri jezeru. Ob ^jučku prvega dne praznova-nk Pa sta v hotelu »Bellevue« popila folklorna skupina in *ohir
V Cerkljah so odkrili spomenik padlim borcem
so
1T*iski oktet. Med tednom so
^n^0 Vsen naso^Jin Bohinja vr-Predavanja o lepotah in za-j^lv°stih bohinjskega kota in u«j-skih alp. Prebivalci Bohinjce Bist
Cerklje. 6. julija. — Tu je bila danes veličastna proslava pravkar minulega Praznika borca in obletnice bojev na Sutjeski. Cer-kljani so ta praznik še posebno lepo počastili — odkrili so spomenik 83 padlim borcem, talcem in žrtvam fašističnega terorja ter se tako dostojno oddolžili njihovemu spominu.
Odkritja spomenika so se udeležili domala vsi Cerkljani in okoličani, mnogi pa so prišli tudi iz Kranja in drugih krajev Gorenjske;  odkritju spomenika
so prisostvovale tudi delegacije občinskih in krajevnih organizacij Zveze borcev s prapori. Sodelovala je godba na pihala DPD »Svoboda« iz Kranja in moški pevski zbor DPD »Svoboda« z Jesenic. Med številnimi gosti so bili: član Centralnega komiteja ZKJ Boris Ziherl, Zvezmi ljudski iposlanec Tone Fajfar, predsednik OLO Kranj, Vinko Hafner itd.
Cerklje so bile danes okrašene z zastavami in visokimi mlaji, pa tudi občani so bili živahno
razpoloženi. Po vasi se je razlegala glasba iz zvočnikov, pred spomenikom pa so se zbirali ljudje z vseh strani. Nekaj po deveti uri, potem ko je godba odigrala »Internacionalo«, je pozdravil udeležence proslave predsednik obqinskega odbora ZB tovariš Cerar, nato pa je spregovoril član CK ZKJ Boris Ziherl. Govoril je o borbi našega naroda za obstoj in borbi jugoslovanskih narodov, o pomenu narodnoosvobodilne borbe in o graditvi novega družbenega re-
Netili
rice in okoliških naselij dneh pred, zlasti pa med rističnim tednom,  urejali in
Partizansko srečanje na Cegelnici
svoje domove. Uspehe te
ije si je ogledala posebna Dan borca je postal tradicionalni praznik vaeh delovnih ljndi
J^sija in določila 2 nagradi za Jboljše urejeno naselje.
Petek dopoldne je bila na jaškom rovtu odkrita spominja Plošča v spomin 7 partiza-
domačinom, dan preje pa .major Lipar predaval v Bo-
iesvki ^istrici ° bojih na Sut-Na posebni svečanosti je 20 ttekaj tovarišev odlikovanih ^ Posebne zasluge med NOB.
Najzanimivejši del praznova-* se je začel v soboto zvečer »p *ruaieionalnirn vasovanjem
°3 skalco«. Prireditev si je 3?**«Uo nenavadno veliko šte-M° ljudi.
^udalje rvanje na 2. strani)
V Strahinju pri Kranju je bila v petek dopoldne na Dan borca — veličastna proslava, katere so se udeležili številni Kranjčani in okoličani. 2e v zgodnjih dopoldanskih urah so se ljudje zbirali pri spomeniku 23 padlih borcev ii. bataljona Kokrškega odreda in obujali spomine na nedavno preteklost. Sredi vasi pa je ta čas igrala godba na pihala DPD -Svoboda« Kranj koračnice in borbene pesmi.
Ob 11. uri je začela pri spomeniku žalna komemoracija. Zbralo se je več sto ljudi, mod njimi Zvezni ljudski poslanec Tone Fajfar, predsednik OLO Kranj Vinko Hafner, predsednik
Občinskega odbora SZDL Martin Košir ter nekateri preživeli borci iz bojev v Udnem borštu. Po pozdravnem nagovoru predstavnika krajevne organizacije ZB, je o pomenu Praznika borca govoril tovariš Vinko Hafner. Med drugim je dejal:
»Danes ne proslavljamo le Dneva borca, ki je na Gorenjskem postal žc tradicionalni praznik delovnih ljudi, temveč se spominjamo tudi pomembnih zgodovinskih obletnic, predvsem 15-letnice bojev na Sutjeski, ki so bili odločilnega pomena za nadaljnji razvoj narodnoosvobodilnega gibanja.«
Nato so predstavniki občinske
in krajevnih organizacij ZB in SZDL položili pred spomenik vence in šopke cvetja. Po končani žalni komemoraciji pa so se mnogi udeležili popoldanskega partizanskega srečanja na Cigel-nici, ki je bilo povezano s športnim tekmovanjem in mitingom.
da. To pot je šlo za to, ali bo slovenski narod po vojni še živel ali ne. Okupator je imel namreč načrt izbrisati našo deželo z zemljevida. Naši ljudje pa so se temu načrtu uprli s splošno ljudsko vstajo. Boj pa ni pomenil le zloma okupatorja, ampak je pomenil mnogo več: kronika ne sme več zabeležiti leta 1941. V tem boju so tudi Cerkljani doprinesli svoj delež in tistim, ki so žrtvovali največ — svoja življenja — so odkrili danes lep spomenik .Ob njem so dali zaobljubo, da bodo tudi v prihodnje sledili poti socialistične demokracije.
Po govoru tovariša Borisa Zi-herla je moški pevski zbor z Jesenic zapel nekaj pesmi, pionirji pa so recitirali pesmi. Med igranjem žalne koračnice so delegacije posameznih občinskih in krajevnih organizacij ZB ter svojci padlih borcev položili pred spomenik vence.
Po končani svečanosti je imela godba na pihala DPD »Svoboda« iz Kranja promenadni koncert, popoldne pa je bil v Cerkljah partizanski miting, na katerem sta sodelovala še pevski zbor in folklorna skupina z Jesenic. -k
NAS RAZGOVOR B
V vrtcu »Tatjane Odrove« v Kranju je bilo za Dan borca svečano odkritje spominske plošče v spomin Tatjani Odrovi. prvo-borki, ki so jo belogardisti dne 19. aprila 1945 pri vasi Jamni k ujeli, zverinsko mučili in ubili.
Na Jesenicah v zadnjih letih skoraj da ni bilo zbora volivcev, na katerem prebivalci ne bi omenili perečih vprašanj s področja šolstva. Kamen spotike je bila zlasti uvedba tretje izmene na šolah v mestu. Letos so se volivci glede tega pomirili, saj bo že do prihodnjega šolskega leta dograjeno na Jesenicah novo šolsko poslopje, v katerem bosta našli prostor dve osemletki.
V zvezi z uresničenjem reforme, kadrovskim vprašanjem, gradnjami in materialnimi potrebami šol, nam je na naša vprašanja nanizal nekaj misli predsednik Sveta za šolstvo pri ObLO Jesenice tov. Ivan Peternel. Bralcem jih na kratko posredujemo v naslednjih vrsticah:
»Nova načela o šolstvu so začeli prosvetni delavci v naši občini uresničevati že pred sprejetjem zakona o reformirani šoli. Na tistih šolah, kjer je vodstvo uvidelo prednosti novega načina vzgoje, že lahko zasledimo prve uspehe. Med najboljše šole v' tem pogledu spadajo osemletka »Toneta Cufarja« na Jesenicah ter osemletna šola na Koroški Beli, v Kranjski gori in v Žirovnici.
Na žalost moramo poudariti, da se za reformo niso ogreli vsi prosvetni delavci. Morda so o njej razpravljali ali pa so zaradi lastne lagodnosti pozabili postaviti na prvo mesto učenca, ki mu je reforma pravzaprav namenjena. Nadalje mislim, da se bodo morali člani učiteljskega kolektiva na vsaki šob zliti v enoto. Ni važno, da je ta profesor in oni učitelj, važno je, v koliko si bosta obadva prizadevala, da bodo otroci pri njunih urah strokovno in vzgojno kar največ pridobili. Za uspešno pedagoško delo bodo v prihodnje potrebni tudi seminarji.
Učnih moči primanjkuje v jeseniški občini trenutno 10. Potrebam po kadrih bo zadoščeno že v nekaj letih, ko bodo lahko zapolnili vse vrzeli naši štipendisti. Svet za šolstvo in ObLO pa se bo.^ta morala v prihodnje bolj zavzeti za to, da bodo prosvetni delavci dobili stanovanja. Trenutno potrebujemo v ta namen na našem območju II družinskih in 12 samskih stanovanj.
V jeseniški občini imamo zdaj 5 popolnih osemletk, in sicer: dve na Jesenicah (osemletka   »Toneta   Cufarja« in
»Prežiha Voranca«) ter po eno na Koroški Beli, v Žirovnici in Kranjski gori. Ostale šole za to nimajo pogojev in bodo priključene k osemletkam kot podružnične šole. Prostorna stiska je najhujša na Jesenicah, saj pride na osemletki »Toneta Cufarja« na enega učenca le 0,56 m2 prostora, v šoli »Prežiha Voranca« pa 0,58 m2. Sledita šoli na Koroški Beli (0,74 m2) in v Kranjski gori (0,77 m2). Zaradi pomanjkanja prostora bodo nastale težave tudi pri tehničnem pouku. Delavnice za te namene ima na razpolago samo šola na Koroški Beli.
Občinski ljudski odbor Jesenice je letos prispeval za gradnjo jeseniške šole, za dograditev v Zabreznici, za večja popravila šole na Koroški Beli 23 milijonov 300.000 dinarjev. Tudi v prihodnjih letih bo moral nameniti povečanju šol del svojih sredstev. Prioritetna lista je že sestavljena.«
Nazadnje je tov. Peternel pripomniti tudi to, da bi Svet za šolstvo lahko uspešneje delal, če bi dobival pobude bodisi od šolskih odborov bodisi od društva prosvetnih delavcev. -ey
"lirastnc proslav«- v Strahinju so se Gorenjci udeležili v velikem Številu
84
1179
51
2   Glas Gorenjske
KRANJ,
7. JULIJA 1953
J
LJUDJE IN DOGODKI
Konferenca strokovnjakov v Ženevi
OŽIVLJENA »LUFTWAFFE«
20. junija je končno spet uradno dobila svojo funkcijo prva operativna eclinica zapadnonemškega vojnega letalstva, ki jo imenujejo, kot so jo tudi nekdaj - Luftv/affe. Prvo edinico sestavljata dve eskadrili lovcev - bombnikov, to je 50 letal ameriškega tipa »Thunderstreak« in na vsakem je — nemški črni križ hitlerjcve aviapije. Svečanosti, k; je bila v Norvenichu na belgiiski meji, so prisostvovali ameriški, britanski in francoski oficirji Atlantskega pakta.
Komandant prve operativne edinice Luftwaffe je podpolkovnik Gerhard Barkhorn, ki je v zadnji svetovni vojni zrušil 301 zavezniško letalo...
Vse kaže, da je za Barkhorna »olajševalna okolnost«, ker je zrušil več letal na Vzhodu kot pa na Zahodu!
UBOGA MARSELJFZA
Cany, načelnik francoskega mesteca Saint pee sur Nivelle, "je pri vladi zahteval, da nacionalno himno obvezno uvrsti v šolski program. Zakaj?
Pokazalo se je, da pri zadnji regrutaciji 70 odstotkov novih vojakov sploh ni vedelo, kaj je »La Marseillaise«. . w
Neki regrut je odgovoril, da je to znamka enega izmed marsejskih vin!
^_ DE GAULLOVA POSTELJA
General de Gaulle se je vselil v palačo Matignon, kjer je doslej vsak predsednik vlade imel svoj apartman.
De Ganil je zelo visok in v palači Matignon za njega ni bilo postelje. Takšnega predsednika vlade Francija še ni imeli. Nova postelja — nov izdatek.
Končno se je nekdo spomnil, da bi lahko uporabili posteljo, ki je bila po naročilu narejena za vojvodo Edinbourškeea, soproga britanske kraljice, ko je obiskal Pariz. Toda tudi s to posteljo ni bilo nič, ker je de Gaull 15 cm višji od vojvode. Naročiti so morali novo. Tako ima Francija sedaj največjo posteljo v palači Matignon.
Vprašanje je, če je ta postelja tudi najudobnejša.
»MADE IN GERMANY«
V mestu Alžiru se je v številnih izložbah trgovin pojavila lutka, ki poje. Francoski nacionalisti v Alžiru s<jf se zelo zanimali za te lutke in jih hitro pokupili, trgovci pa so imeli dobro kupčijo.
Lutka predstavlja francoskega vojaka v svetlo modri uniformi. Ima avtomat, ki ga lahko navij eš in potem zapoje lutka melodijo pesmi »Algerie Francaise--. To je poznana pesem, ki zlasti v zadnjih časih močno odmeva na manifestacijah in demonstracijah tamkajšnjih upornikov.
Kdo je g temi lutkami največ zaslužil? Morda nek iznajdljivež v Parizu? Ne! Lutka, ki poje, je prišla iz Zahodne Nemčije. Izdelek je »Made in Germanv«.
NEVERJETNO A RESNIČNO
Najstarejša glasbena akademija na svetu je akademija sv. Odilije v Rimu. Tradicija in ime sta
— katoliška. Zato je odjeknilo kot svojevrsten čudež, da je ta akademija sprejela za svojega člana
— sovjetskega skladatelja Šoštakoviča!
Na žalost je malo primerov na svetu, kjer se nestrpna politika podredi prizadevanjem znanosti in umetnosti .. .
izdaja Časopisno podjetje »gorenjski tisk« / direktor slavko beznik / ureja uredniški odbor - odgovorni urednik miro zakrajsek / telefon uredništva st. 397 — telefon uprave št. 475 / tekoči račun pri komunalni banki v kranju 607-70-1-135 / izhaja ob ponedeljkih tn petkih / letna narccnina 600 din. mesečna naročnina 50 din
V prvi polovici tedna še nestalno vreme s pogostimi krajevnimi padavinami, v drugi polovici tedna izboljšanje. Po 10. juliju lepo poletno vreme.
»Vsak konstruktivni ukrep, storjen na sedanji konferenci atomskih znanstvenikov v Ženevi, bo pokazal pot iz slepe ulice, v kateri se je znašla razorožitev.« Tako se je med drugim izrazil o ženevski konferenci strokovnjakov generalni sekretar ZN Dag Hammarskjold.
V svojem optimističnem pričakovanju generalni sekretar svetovne organizacije ni osamljen. Mirno lahko rečemo, da ves svet upira oči v Ženevo, v konferenco strokovnjakov, ki naj bi proučili možnosti za nadzorovanje morebitnega sporazuma o prenehanju jedrskih eksplozij.
To je ponovna priložnost, da se preizkusi iskrenost tako ene kot druge strani, tako Vzhoda kot Zahoda. Predstavniki 8 držav (ZDA, Vel. Britanije in Francije ter SZ. Poljske, Cehoslovaške in Romunije) so se vsedli za zeleno mizo in se pogajajo. Čeprav so to strokovnjaki in ne politiki, je vendar tudi to dovolj, da zbudi rahlo upanje v zboljšanje mednarodnega vzdušja.
To se je do zdaj tako ali tako precej zaostrilo. Zadnja pisma, ki so jih izmenjalf sovjetski predsednik vlade in njegovi zahodni kolegi, niso bila napisana v preveč prijaznem tonu. V njih so se vrstili medsebojni očitki in poskusi, da bi na ramena drugega prevalili krivdo za trenutni zastoj razgovorov med Vzhodom in Zahodom. Na Zahodu so prav tako zelo ostro ocenili sklep SZ, da brez predhodnega dogovora objavi vsebino razgovorov med sovjetskim  zunanjim ministrom
Gromikom in zahodnimi veleposlaniki v Moskvi, razgovorov, ki naj bi pripravili teren za konferenco na najvišji ravni. Po mnenju Zahoda je tako SZ več do propagandnega učinka, kakor pa do resničnih razgovorov. Najsi bo takšna ocena utemeljena ali ne, vsekakor je neizpodbitno, da je zaostrila odnose med obema stranema.
Prav tako pa je vrsta nesporazumov pred začetkom sedanje konference tudi povišala splošno mednarodno napetost. Sovjetska zveza je sporočila zahodnim silam, da bo prisostvovala konferenci v Ženevi le, če bo ta pripeljala do sporazuma o prenehanju poskusnih atomskih eksplozij. Zahodne sile pa nasprotno menijo, da mora imeti ta konferenca strogo tehnični značaj in se mora potemtakem omejiti samo na proučevanju možnosti, kako naj bi nadzorovali sklep o prenehanju poskusnih jedrskih eksplozij. Čeprav je sovjetska delegacija tik pred samim začetkom konference popustila v svoji zahtevi, razlike še vedno niso odstranjene.
Obstaja torej še vedno zelo močna bojazen, da ne bi ta ali ona stran izkoristila bogatih možnosti raznih tehničnih težav in zapletov in zavrla uspešen lok sedanjih razgovorov na ženevski konferenci strokovnjakov. Doslej so večino očitkov zaradi obotavljanja in mlačnosii naslavljali na Zahod. Splošno je prevladovalo mnenje, da je Zahod privolil v pogajanja zato. ker je to terjalo svetovno javno mnenje in   ker  ni   hotel   pustiti,  da bi
zgolj SZ zagovarjala to priljubljeno zamisel. Sovjetska zveza je tudi dala nekaj otipljivih dokazov dobre volje, predvsem je sklenila prenehati s poskusnimi eksplozijami jedrskega orožja.
Zdaj pa tudi SZ izgublja zaupanje v svetu. Ostra in brezobzirna gonja proti Jugoslaviji, ki je dosegla vrhunec z usmrtitvijo bivšega madžarskega premiera Imra Nagy-a in njegovih sodelavcev, je znova sprožila vrsto sumničenj in dvomov v prave namere sovjetske politike in okrepila tiste kroge, ki so vedno nasprotovali kakršnemu-koli sporazumevanju z nasprotno stranjo, s SZ in vzhodnimi deželami. Težave v tehničnih pripravah in samemu poteku razgovorov v Ženevi niti niso toliko bistvene, pač pa vzbuja zaskrbljenost dejstvo, da so mo-ralno-polilične pozicije SZ, enega glavnih privržencev konference na najvišji ravni, znatno oslabile. Ravnanje in odnosi SZ do Jugoslavije nikakor ne morejo iti vštric z mnogo obetajočimi izjavami sovjetskih voditeljev o pripravljenosti, na miroljubna pogajanja. To je samo dokaz več, da morajo biti besede in dejanja v popolnem skladu.
Vsa ta neugodna znamenja sicer ne obsojajo že vnaprej konference v Ženevi na neuspeh, vendar pa ji mečejo brez potrebe polena pod noge prav v trenutku, ko bi bilo treba čimveč složnih naporov, da bi premostili prepad med nasprotujočimi si stranmi v svetu.
Martin Tomažič
Kranjska mladina brez primernih družabnih prostorov
V sredo, 2. julija je bilo v dvorani SZDL posvetovanje vseh predsednikov in sekretarjev mladinskih organizacij kranjske občine ter članov komisij pri občinskem komiteju LMS. Na seji so razpravljali predvsem o življenju mladine v prostem času. Kranjska mladina, ki jo je preko 6.000, nima prostora, kjer bi se zbirala in si uredila zabavno življenje, zato primeri, da se mladi ljudje zatekajo v gostilno, žal niso redki.
Dlje sicer že govorimo o gradnji mladinskega doma, vendar finančnih sredstev ni in jih verjetno še dolgo časa tudi ne bo. Udeleženci posveta so izrekli mnenje, da bi mladina potrebovala zgornjo dvorano Sindikalnega doma, kar bi bil nekakšen izhod za silo. Tu bi lahko prirejali razne razgovore, zabavne večere, predavanja in plese.
Tovariši, ki so se udeležili pred kratkim izleta po Sloveniji, ti ga je priredil Občinski odbor SZDL, so povedali, da je v nekaterih občinah zabavno življenje mladine mnogo bolj urejeno.
I. J.
Slovesnosti v Bohinju
(Nadaljevanje s 1. str.)
Danes dopoldne so bile na jezeru veslaške tekme. Nastopilo je 19 veslačev. Prvo mesto je osvojil lanski zmagovalec Janez Cvetek, drugi je bil Janez Bol-tar, tretji pa Ciril Stros.
Popoldne pa se je začela tradicionalna »kmečka ofcet«. Kljub slabemu vremenu je prispel nekaj po drugi uri od nevestinega doma s Fužin sprevod svatov z ženinom in nevesto ter se ustavil blizu hotela Jezero, kier so kmečki fantje »šrangali«. Na ženi novem domu »Pod -skalco« je svate sprejela ženinova mati. Med pojedino so živahno razpoloženi svatje zaplesali nekaj znanih bohinjskih plesov »Potrkano«,  »Ples  z metlo«  in druge.
ZANIMIVO PREDAVANJE V BOHINJU
Bohinj, 6. julija. V okviru seminarja za mlade člane delavskih svetov je v soboto predaval v Bohinju član Izvršnega sveta LRS Tone Bole. Govoril je o proizvodnih in gospodarskih problemih. Zanimivemu seminarju, ki bo zaključen v četrtek zvečer, prisostvuje 50 udeležencev iz vse Slovenije. Na seminarju je naj-številneje zastopana lesna, kovinska in usnjarska industrija.
I. V.
MAIJI A^TA • MAIJl ANTOrTA • MAIJl ANKET A J
o Riopedistih, Ki ne poznajo prometnih predpisom
Vse pogosteje slišimo in beremo v časopisju o nesrečah, ki so jih povzročili mopedisti. Vsekakor je vzrok v tem, da mnogi moped ;sti ne poznajo dovolj prometnih pr edpisov in predpisov o motornih vozilih sploh. Mnenja tovarišev, ki smo jih vprašali, kaj sodijo o tistih, ki se vozijo z mopedi, pa so takale :
Predsednik okrajnega senata za prekrške. Ivan Košir: »Otroci do 15. leta bi se nikakor ne smeli voziti z mopedi, Icr je brzina večja kot pri kolesu, medtem ko imata obe vozili enake zavore. Starejši mopedisti pa naj bi opravili vsaj teoretični izpit o cestno-prometnih predpisih in predpisih za motorna vozila. Morda bi bilo najbolje, da bi te izpite koristniki mopedov opravljali na področnih postajah Ljudske milice, ki bi jim izdala tudi potrdilo o opravljenih izpitih. S tem bi preprečili vrsto nesreč in nepotrebnih prometnih prekrškov na križiščih kot tutfi v prometnih ulicah.«
Prometni miličnik, Ivan Sfiligoj: -Menim, da Je več kot potrebno, da bi bili mopedisti prav tak o dobro seznanjeni o prometnih predpisih, kot šoferji motornih vozil. Prav tako bi bilo potrebno seznaniti s  prometnimi  predpisi  tudi  kolesarje  in voznike
vprežnih vozil. Ker ljudje ne poznajo 1 h prepisov, je v Kranju predvsem ob ponedeljkih in petkih opravljanje naše službe zelo naporno, večkrat pa skoraj brez uspeha. Ta dva dneva povzročajo največ neredov mopedisti, skoraj nič manj pa vozniki vprežnih virzil. Vsekakor bi mopedisti morali oura-viti teoretične izpite o prometnih predpisih. Na izpite naj bi koristnike mopedov pripravila avto-moto društva, ki bi za to dobila potrebno pomoč pri krajevnih odborih.«
Šofer avtobusa »Transturist« iz Škofje Loke:, Vidio Mirko: »Čeprav doslej zaradi mopedistOV nisem imel večjih neprijetnosti, menim, da bi tudi le-ti morali imeti potrebno znanje o cestno-prometnih predpisih. Ker teh ne poznajo, veekrat izsiljujejo na cestah prednost, za katero niso upravičeni in nam s tem povzročajo neprijetnosti.«
Iz odgovorov, ki smo jih dobili, jo kaj lahko zaključiti, da so mopedisti, ki ne posnajo prometnih pravil, prometu v vedno večjo oviro. Zalo pa bi bilo potrebno, da bi se vsi koristniki mopedov iemelji-to seznanili s prometnimi predpisi, ker ho sicer prometnih prekrškov in (udi k;ir;imbolov vedno več.
»Kmečko ofcet« si je odledalo mnogo ljudi iz Bohinja in drugih krajev Slovenije.
_ jb
spori
STRELCI IZ CIRČ NAJBOLJŠI
Na Cegelnici pri Naklem, kjer je bila v petek proslava Dneva borca in partizansko srečanje, je Cbčinski strelski odbor Kranj izvedel ekipno strelsko tekmovanje strelskih družin kranjske občine na mestu, kjer se j" zbrala 26. julija 1941. leta prva kranjska partizanska četa. Tekmovali so z zračnimi puškami v stoječem položaju. Vrstni red je bil naslednji: Cirče 782, »Tiska-nina« 773, Visoko 771, Primsko-vo 750 krogov, sledijo: Naklo, »Sava« Kranj, Preddvor itd. Kot posameznik je bil najboljši Franc Peternelj (Sava Kranj) s 177 krogi. -an
PRIMSKOVi JANI OSVOJILI POKAL ZVEZE BORCEV
V okviru proslav Dneva borca je Občinski strelski odbor Kranj organiziral v dneh od 30. 6. do 3. 7. 1958, na strelišču v Struže-vem ekipno strelsko tekmovanje za prehodni pokal Občinskega odbora ZB Kranj. Tekmovanja se je udeležilo 12 strelskih ekip iz kranjsko občine, tekmovali pa so z vojaškimi puškami v vseh treh položajih. Ekipa rtrelske družine s Primskovegn je z visokim rezultatom zasluženo že tretjič osvojila prvo mesto in s tem pokal Zveze borcev v trajno last. Vrstni red tekmovanja je b;l naslednji: Primsko-vo 444, »Iskra« Kranj 395 krogov, »Ti-skanina« 347 krogov, 0:pV> 344. >Savn« 325, (flede: Huje, »Partizan« Kranj, Visoko, Podbrezje Itd. Kot posamezniki pa so bili najboljši: Franc Peternelj (»Sava-. Kranj) 107 krikov. iTetdO Zadružnik 102, Alojz Lakner 101 krog (oba Primsko-vo). -an
NOGOMETAŠI IZ NAKLA OSVOJILI POKAL »PARTIZANA«
V petek dopoldne je bil na nogometnem i. '•••vu -Partizana- v Naklem mladinski nogometni brzoturnir v počastitev Dneva borca, ki so s<> ga udeležile mladinske enajstorice iz Železnikov, Nakla in Podhrezii. Odigrane so bilo tri tekme: Železniki : Pro-doslje 5:0, Naklo : Predosljo 8:0, Železniki : Naklo 1:1. K« so nakelški nogometaši dosegli tri gole več kot enajstoriea iz Železnikov, so si I tem osvojili pokal TVD »Partizan« Naklo v trajno last. -an
PREŠERNOV PEVSKI ZBOR NA I. FESTIVALU PEVSKIH ZBOROV LR SRBIJE
V soboto, 5. julija se je začel v Nišu I. festival amaterskih pevskih zborov lr Srbije in bo končan danes, v ponedeljek. Na to pomembno manifestacijo zborovske kulture je bil kot edini zbor iz Slovenije povabljen moški pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja, ki se je prijaznemu vabilu prirediteljev iz bratske republike odzval. Naši pevci so odpotovali v goste v petek, 4. junija in bodo na fe-
. stivalu zastopali slovensko zborovsko kulturo. Ansamel bo nastopil s programom, s katerim se je predstavil tudi na nedavni reviji pevskih zborov v Kranju.
S.
V  KAMNIKU BOSTA DVE OSEMLETKI
Po reorganizaciji šolstva bodo v kamniški občini gimnazija in tri osemletke, in sicer ena v Komendi in dve v Kamniku. Šolski okoliš vseverne in južne osemletke bo delila črta Žele - Samčev predor — most v Novem trgu. V severni osemletki, dosedanji osnovni šoli, bo okrog 530 učencev, v južni v gimnazijskem poslopju pa okrog 750 učencev. V južno osemletko bodo vključili tudi vsi učenci, ki se vozijo z avtobusom iz Tuhinjske doline in iz Stahovice ter dosedanji dijaki kamniške gimnazije iz domžalske občine iz krajev Radomlje, Homec in Preserje. Za dijake iz teh krajev bo sicer odprta osemletka v Radomljah, toda šele postopno pričenši s petim razredom.
RAZSTAVA UMETNO-obrt-nih IZDELKOV bore KAMENOVICA
V osemletki na Cesti Staneta Žagarja v Kranju že nekaj dni razstavlja svojevrstni kipar Bore Kamenovič sadove dve in pol letnega truda. Bore Kamenovič je bolnik, ki se zdravi na Golniku in je že razstavljal v tukajšnjem zdravilišču ter v okoliških vaseh. V počastitev Dneva borca pa je odprl razstavo v Kranju. Razstavo tvori 21 del, ki v pretežni meri ponazarjajo cvetje: zanimiva pa- utegnejo biti dela predvsem zaradi materiala* iz katerega avtor oblikuje (zgneT ten kruh). Dela sodijo na področje umetne obrti in so presenetljivo spretno izdelana.
ŠTEVILNIM POTNIKOM bo UGODENO
Občinski ljudski odbor je na zadnji skupni seji obeh zborov . potrdil predlog o ustanovitvi brivnice in česalnice na Železniški postaji Jesenice. Številnim potnikom, ki pogosto sprašujejo po postajni biivnici, bo s tem ugodeno. Pa tudi železniški, carinski, obmejni ;n drugi uslužbenci bodo zadovoljni, ker bodo imeli brivnico takorekoč »doma-1-Nova brivnica na jeseniški železniški postaji, ki bo prvo socialistično podjetje te stroke na Jesenicah, bo pričela obratovati s 15. julijem.
v BENCURJU so spfT
polagali Šoferske izpite
Avto-moto društvo v Senčur.11-1 je letos že trikrat organiziralo opravljanje izpitov za šoferje " amaterje/ Zadnjega tečaja, ki 3e trajal dva meseca, se Je udeležilo R8 tečajnikov, predvsem jz bližnjih in oddaljenejših vasi 'z okolice Šenčurja. Tečajniki j£ najprej polagali društvene izP'~ te, na katerih so tečajniki dokaj dobro obvladali praktično in teoretično snov, toda ko so polaga*1 izpite Se pred strokovno koflM* sijo TNZ Kranj, so bili slab*«-saj jih ima 13 popravljalne lZ~ pite.
NEVIHTA nad BOHINJEM
V potok   popoldne  je dlVJ»** nnd  Bohinjem  huda nevihta močnim viharjem.  Pred Zoiso^ vim  uradom   je   vihar   l zrn v«1 mogočno lipo, kj jo :>;<3 Valva*0 omenja   v  svoji knjigi Vojvodine Kranjsko«. Kot trdo domačini, je bila lipa stara na 600 let  in jo merila, v premer nad 2 metra. j
Isti dan jo na s-nožetih nn Brdom strela ubila aO-letnoga ■'' koba Maleja. medtem ko Je nJ govega nečaka hud) po'kodov la.  Ponesrečenca sta v PuWL, drvarila, med nevihto pa ^g zatekla pod visoko drevo. str^, je udarila  v drevo in ga r< klala.
KRANJ, 7. JULIJA 1938
Glas Gorenjske 3
Motorno ko'.o NSU 250 ccm dobro   ohranjeno   ugodno pro-
Sprejmem takoj vajenca za ko-larsko obrt. Hrana in stanovanje v hiši. Ostalo po dogovoru. Strojno kolarstvo Cemažar, Skofja Loka. , -1155
Podpisana Simčič Amalija Go-
V SKOFJI LOKI
Na  živilskem  trgu v Skofji Loki smo v soboto zabeležili naslednje cene:  krompir stari 12 din kg, novi 50 din kg, salata v glavah 50 din kg, špinača 20 din vsak merica, pesa 50 din kg, korenček šopek 5—10 din, peteršilj 5—10 julija din šopek, kolerabice 50 din kg, 8. in čebula 60 din kg, jajca 18 din
spori - šporf - šporf - šport
Plavalni dvoboj Triglav : Mornar 92:106
dam. Prodam tudi novo trofazno nJače 31, Kojsko, Nova gorica črpalko za hišni vodovod. Naslov s tem obžalujem neresnične tr-▼ oglasnem oddelku. -1145 ditve ° šeiu stanovanjske upravne 8. junija sem od Gašteja ve Berčiču Janku iz Škofje Lo-do Sr. Bitnja iz-ubUa modro jo- ke> da bi se dal Podkupiti pri Pico. Poštenega najditelja na- dodeljevanju stanovanj, ker je Prošam naj proti nagradi vrne bil° to izrečeno brez vsake osno-V Sr. Bitnje'48, Zabnica.   -1150 ve- Zahvaljujem se mu, da je
ZNANKA«. Predstave dan ob 18. in 20.15 uri. »PARTIZAN«,   Kranj: 7. mehiški /film »MIDVA«,
9. julija angl. film »USODNA kom., sirček 12 din, surovo ma-
NEZNANKA«.  10.  julija pre- slo 400—450 kg, smetana 15 din
miera ital. filma »FILUMENA zajemalka, fižol 70 din liter, grah
MARTURANO«.  Predst.  vsak 80—90 din liter, češnje 50 din kg,
dan ob 20.30 uri. borovnice 60 din kg. — Na trgu
»SVOBODA«, Stražišče: 8. julija je bilo predvsem mnogo novega
ob 19. uri amer. film »IZNAD krompirja, češenj in salate. 30  NADSTROPJA«.  10. julija
ČLANI TRIGLAVA BOLJŠI OD GOSTOV — LADO BRINOVEC JUNAK DVOBOJA — DOMACl-NI BREZ KONCILIJEVE
V sredo in četrtek zvečer je 2. Triglav 6:03,6. 4 X 100 m meša-bilo na kopališču v Kranju nad- no:  1.  Mornar 5:54;  2. Triglav
Obveščamo vse cenjene stranke, da smo preselili svojo delavnico — Moški salon uslug iz Partizanske ceste 4 v Tavčarjevo ulico št. 45 Kranj, ter se še nadalje priporočamo!
Gorenjska predilnica
odstopil od tožbe. -1156 Opozarjam  vsakogar,  da naj preneha z neresničnimi izjavami
o meni ako se ne želi sodnijsko zagovarjati. Toporiš Marija. 1157 Mojo  trditev,  da  sta Bizjak Stanislav in Oblak Peter, oba iz
ob 19. uri premiera italijanske ga filma »DEKLETA Z 04. ►RADIO«, Jesenice: 7. jul. ameriški barv. cinem. film »DOBRO   JUTRO GOSPODIČNA
bas preklicujem, ker za to nimam  dokazov.  Cebašek Franc.
-1158
Prodam   poceni   žensko kolo. Naklo 81. -1159 Mizarskega vajenca sprejmem takoj. Kos Anton, mizar. Klane.
-1160
Kranj
Nujno rabim 700.000 din poso
Jila. Jamčim hišo. Vrnem 800.000 posestnik iz Trboj din v obrokih. Naslov v oglasnem oddelku. -1152
Prodam: zelo poceni motorno kolo DKW 98 ccm, predilni stroj »Rekord«, žensko, moško kolo, radio »Telefunken«, klavirsko harmoniko 32 basov z registrom. Radovljica, Linhartova 31. -1153
Članstvo obveščamo, da se vrši **t. redni letni občni zbor Zveze upokojencev Kranj v torek, £ne 8. julija t. 1. ob 15. uri v Prešernovem gledališču v Kranju. Zavednost člana je, da se te§a zbora udeleži. Odbor. -1154
v kamniku
Na kamniškem živilskem trgu smo v soboto zabeležili ponovno znižanje cen nekaterim živilom. V mesnicah se je goveje meso DOW«. 8. julija mehiški film pocenilo za 20 dinarjev in ga »MENY«. 9. in 10. julija franc. zdaj sekajo po 280 din kg, te-barv. film »SVET TIŠINE«, lečje pa še vedno po 340 din kg. Predstave vsak dan ob 18. in Novi krompir je bil po 45 din, 20. uri. kumare pa 75, paradižnik 90 din,
-50
vse živahno. Plavalna ekipa Triglava iz Kranja je imela v go-steh državnega prvaka Mornarja iz Splita. Ob bazenu se je zbralo obakrat nad 1000 gledalcev, ki so z največjim zanima-
6:33,5. VVaterpolo — prvi dan 8:1 (4:1), drugi dan 5:1 (0:0) za Mornarja.
Po končanem dvoboju sem vprašal sekretarja uprave kluba »Mornarja« tov. Pera Matutino-
-1151 Trb°J sodelovala pri tatvini klo- »plavž*«, Jesenice: 7. julija me- rdeča pesa 50, salata od 30-
STORZlC«, Kranj: 7. jul. ameriški film »IZNAD 30 NADSTROPJA«. 8. in 9. julija mehiški film »MIDVA«. 10. julija ameriški film »USODNA NE-
20.00 Giuseppe Verdi: Falstaff. 22.15 Igra kvintet Jožeta Kampi-ča.
Poročila poslušajte vsak delav-
6-\ 10' J3'17' četrtek, 10. julija
** in 22.55 uri ter radijski dnev-
n& ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa 805 »Šopek orhidej« - Pesmi
°b 6.05   7    13   29  in 22 55 uri m P'esi *z Južne Amerike.
ter radijski dnevnik ob 19^30 uri. 9 00 Radijski roman - Balada
o pesniku (življenje Ivana
hiški film >-MENY«. 8. julija din, buče 30 din kg. Sadja je bilo amer. kriminalni film »PO NE- dovolj na izbiro. Borovnice so DOLŽNEM OBSOJEN«. 10. ju- merili po 50 din liter, češnje pa lija mehiški film »MENY«. po 35 din liter. Hruške so bile Predstave v ponedeljek, torek po 80 din kg, jabolka pa po 75 in četrtek ob 18. in 20. uri. V din kg. Mnogo je bilo na trgu sredo zaprto. jajc po 17 din kom., kasneje pa
»ŽIROVNICA«: 9. julija ob 18. tudi po 16 dinarjev. Nekaj pro-uri amer. kriminalni film »PO dajalk je ponujalo tudi orehe po NEDOLŽNEM CBSOJEN«. in 70—90 din liter. Mnogo je bilo ob 20.30 uri amer. barv. cinem. tudi lipovega cvetja, zvrhan film »DOBRO JUTRO GOSPODIČNA DOW«. t-DOVJE«: 9. julija mehiški film
»MENY« ob 20. uri. »RADOVLJICA«: 8. in 9. julija franc. film »C TROCI LJUBEZNI«. V torek ob 20. uri, v sredo ob 18. in 20. uri. »BLED«: 7. julija češki barvni film »DOBRI VOJAK SVEJK« II. del. Od 8. do 10. julija avstrijski barvni film »NOC V BENETKAH«.
Gorana - Kovačiča). 9.20 Iz   zapuščine starih strov.
moj-
zartovih oper. 11.30 Za cicibane a) Pridanič ali plešoči osel, b) Medeni možic ek, c) Pesmi za naše male...
12.15 Kmetijski nasveti — Pavla Zakonjšek: Električni kuhinjski pripomočki na vasi.
ponedeljek, 7. julija
8.05 Popularne orkestralne melodije.
9-00 Radijski roman — Vladimir Babula: Planet treh sonc -XXIII.
9.40 Nekaj opernih uvertur. U-30 Za otroke a) N. N. Nosov: Surik pri dedku, b) »Trije «.     petelinčki pojejo ki, ki!« 15 Kmetijski nasveti — Rado Linzner: Strnišča izkorišča-.      rno lahko bolj gospodarsko. •25 Venček   slovenskih narod-
l*s nih-
"•30 Skladbe klavirskih virluo-zov.
4.00 Majhna revija popevk. o-OO v svetu opernih melodij. U0 Popevka tega tedna, la    srečno vožnjo! M.OO Družinski pogovori. •MB Pisatelji o  sebi: Giuseppe
2100 vnghareUi-    i -x
:  Končen   simfoničnega  or- 20.00 Četrtkov    večer domačih kestra Jugoslovanske radiodifuzije.
v kranju
V četrtek so bile na kranjskem -ivilskem  trgu  naslednje cene: 11.00 Nekaj   odlomkov   iz   Mo- fižol 60> ajdova moka 70? ješprenj
iQ—80, kaša 70—85, koruza in krma za kokoši 40, proso 40—50,
krožnik po 20.din.
&BB3SS3
v ŠKOFJI LOKI Rodile so: Ivana Svoljšak — deklico; Marija Stancer — deklico: Alojzija Nikler — dečka; Stanislava Oblak — deklico; Frančiška Kovačič — dečka.
Poročili so se: Leopold Kavčič, poljski delavec in Matilda Košir, ind. delavka; Franc Bukovec, šofer in Ivana Dolenc, poljska delavka; Janez Ahačič. gozdarski inženir in Margareta Celjar, učiteljica.
Umrli so: Andrej Jenko, Ana Rupar, Marija Matek roj. Rebolj, Franc Fojkar.
V KRANJU Poročili so se: Omejc Ciril, dela-
njem sledili dvoboju in bodrili viča in trenerja Bruna -Cvitana,
domačine   ter   jim   z   burnimi kaj sodita o kranjskih plavalcih,
aplavzi dajali priznanje za dose- o rezultatu, ki so ga dosegli, in
žene uspehe. Nasploh pa mora- kaj  pričakujete od Kranjčanov
mo reči za gledalce, da so bili v prihodnosti,
zelo objektivni in so dajali -pri- Tovariš Matutinovič je takole
znanje za zmage tudi gostom in odgovoril: »Vabilo za gostovanje
ne le domačinom. v Kranju smo sprejeli z največ-
Kot je bilo pričakovati, tako jim veseljem. Rezultat, ki smo
se je to srečanje med Kranjca- ga dosegli, za nas ni neuspeh,
ni in gosti z morja tudi končalo, ker smo vedeli, da je Triglav
Člani so zasluženo premagali od- zelo močna ekipa. Veseli pa smo,
ličnega   nasprotnika   z  visokim da so prav Kranjčani spet oži-
rezultatom 59:36, medtem ko so veli  plavalni  šport v Sloveniji
bile članice poražene s 27:60. Pri in s svojim delom pokazali tudi
tem moramo omeniti, da za do- drugim,  kako  je moč dosegati
mačine ni plavala Barbka Kon- uspehe. Če bo PK »Triglav« še
ciljeva,  ki  je  pred  dvobojem naprej tako delal kot doslej, bo
zbolela. Za Mornarja pa bi lah- prav gotovo postal najmočnejše
ko rekli, da je nastopil v naj- plavalno središče v naši državi
močnejši postavi. Res je, da ni in morda bo že letos najnevar-
plavala državna   reprezentantka nejši nasprotnik vsem na držav-
Stapičeva, zato pa je nastopila v nem prvenstvu.«
njihovih vrstah kot gost državna Trener  »Mornarja« pa mi je
rekorderka Jeričevičeva. povedal  tole:  »Medtem  ko je
Waterpolo tekmo so gostje ra- moška  ekipa  Triglava verjetno
zumljivo odločili v svojo korist, že najmočnejša v državi, pa je
saj so državni prvaki. Preprič- ekipa  članic  precej  šibka, kar
Ijivo so premagali domačine, če- klubu škoduje pri doseganju še
prav  so  nastopili   brez   svojih vidnejših  uspehov  predvsem v
dveh najboljših igralcev, ker sta državnem merilu. Za waterpoli-
bila z državno reprezentanco v ste moram reči da so dosegli že
Belgiji. Napak pa bi bilo, če ne dokaj  kvalitetno raven, kar je
bi dali vse priznanje tudi do- vsekakor rezultat tega, ker. so
mačinom. Požrtvovalno so se bo- bili vsako leto, trikrat zapored,
rili in večkrat nevarno ogrožali na  treningu spri  nas v Splitu,
vrata gostov. Vsekakor    pa ' bi    bili uspehi
Končen  rezultat  dvoboja,   je Kranjčanov še večji, če bi imeli
bil po prikazanih močeh realen, možnost treniranja tudi čez zi-
s prisotnostjo Konciljeve in če mo. Zato morajo dobiti Kranj-
bi bil uradni del tekmovanja tu- -ani čimprej tudi zimski bazen.«
šalotka 35—50, orehi 90, krhlji 50 vec  in  Matilda  Sedlar, delavka;
do 60, borovnice 50—60, vrtne ja- Janez Jelovčan, mizar in Gabrijela
gode 70, gozdne jagode 140 do Snedic,  delavka;  Janez Trebižan,
150, mleko 30 in smetana 250 din trg. pomočnik  in Judita Štrukelj,
liter;  nova  čebula 50—60,  novi uslužbenka; Matevž Kremsar, kme-
krompir 50, kislo zelje 40, solata čki delavec in Ana Maselj, kmečka
12.40 Pojeta ženski zbor France 30_40, grah v stročju 70—80, pe-  delavka;  Stanislav Sivec, mlekč
Prešeren iz Kranja in me šani zbor Glasbene matice p. v. Petra Liparja in Cirila Cvetka. 14.05 Dela Mihajla Glinke. 15.40 s knjižnega trga. 16.00 Glasbene uganke. 18.00 Četrtkova reportaža.
sa 40—45,   cvetača   140,  fižol  v in Ana Maček, trg. pomočnica; Ma-
stročju 100, jedilne buče 40, ku- rian Zaplotnik, poljedelec in Hele-
mare 60, gobe 200, paradižnik 80. na Ribnikar, šivilja; Ladislav Mi-
breskve 120—140,  češnje 50—60, klavčič,  str. ključavničar  in Vida
hruške  100,  sir-skuta 80—90  in Mišic, natakarica"; Zmago Benčan,
surovo maslo 480 din kg; peter- strojni tehnik in Ljuba Tomič, bol-
šilj in korenček po 10 din šopek, ničarka; Gašper Zakotnik, gradbe-
kolorabe 5—6 din kom., novi če- ni tehnik in Milena Gern, usluž-
8.45 Radijska univerza, dr. ing. sen 10 din kom., špinača 20 din benka; Jože Ilenič, nameščenec in
Rajko Kavčič: Znanost na merica,  jajca   17—18 din  kom.. Pavla Cof, tov. delavka; Leon Kern,
svetovni razstavi v Bruslju zajci 150 din kom., kokoši 500 din delavec   in  Marija  Stare, polje-
kom., piščanci 200—300 din kom. delka.
torek, 8. julija
'••B Italijanske popevke.
0.25 Prisluhnite kvintetu Jožeta
Kampiča. «•40 Potopisi in spomini — F. S.
Pinžgar:  Moja  mladost in
lo   moj <>če'
•W Slavni pevci — slavne ari-j je.
■00 Za dom in ženo. ^•00 Nekaj domačih popevk.
pesmi in napevov. 22.15 Moderna  plesna  glasba — Shortv Rogers in Count Basi e.
PETEK. 11. JULIJA
8.05 Musogorski in Dcbussv. 8.30 Variete na valu 327,1. 10.10 Operna glasba za dopoldne. 11.00 Za dom in žene. 12.15 Kmetijski  nasveti  — Ing. Jože Rihar: Strupenost in-sokticidov za čebele. 14.30 Turistična oddaja. Kmetijski nasveti - Franc  ,5 4Q l? svetovn(, k^izevnosti _
Mihail   Maian:   Deklica in
Kafol: Sadni sokovi. •«•80 Lirični Intermezzo. 4-30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike.
^■40 Po    slovenski planinski transverzali od Maribora do
smrt.
16.00 Koncert ob štirih. '7.20 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 18.00 Iz naših kolektivov. IV. Od  Slovenj-  „. 4- Zimimivosti iz znanosti h,
tehnike.
20.00 Pet pevcev — pet popevk. 20.15 Tedenski zunanje - politični pregled.
21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
22.15 No, ni komorni koncert.
gradca do Grohata na Ra
5.50 Segava klaviatura. [°00 Piknik ploSČ.
Za Ljubitelje in poznavalce. jJ-JJ Kult irni pregled "•°0 Dalmatinski- in istrske na-rodno pesmi. Radijska igra »j    ri: Barake.
15 Za prijatelje j.izza.
Luigi Silo-
SRMDA,  0. JULIJA
».os Pisana paleta
1.00 Popevka v popov '.o. *30 J. Vida i: Jiu-Jiuttu. 12 15 Kmetijski  nasveti  — Vet. Franc Karlin: Zaradi napake zavrnjena kupoprodajna j   r pogodba.
2.25 Od arij'' do arii'\ •>-55 Godala vas vabijo. 5 40 Pri   klasičnih   mojstrih -• Pablo Rojas Paz: Smokva. J6.00 Ko:, • rt po /olja*).
'■lo (tlprlt ■ sprejemniki laS Se8tRnek ob lestlh.
20 Zavrtimo se 8 :'v.carskimi
li .   PlanSo "ji. "1.45 n
iz ovorl vprašanjih
o mednarodnih
SOBOTA, 12. JULIJA
8.05 »Mladina poje!«
8.40 Humoreska tega tedna — AzLs Nesin: Kako sem začni s samomorom. .
9.00 V svetu opernih melodij.
n.oo Zabavna ruleta.
11.80 Pionimki tednik.
2.15 Kmetijski nasveti — Franc Kafol: Pomen rajonizacije živinorejsko proizvodnje.
12.25 Domač* napevi izpod zelenega Pohorja.
13.50 Operetne melodije.
14.15 Parada orglic.
16.00 Piknik plošč.
17.10 Slavni pevci in virtuozi.
18.00 Radijski leksikon.
Ki. 15 Okno v svet: Potsdam.
20.00 »Spoznavajmo svet in domovino« (Javna mladinska oddaja).
22.15 Oddaja za nrše izseljence.
razpis štipendij
komisija za Stipendije občinskega ljudskega odbora bled
razpisuje
Ha osnovi 22. in 2P. člena temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ, št. 32/55) in Odloka o ustanovitvi sklada za štipendije ObLO Bled št. 11/2-1707/1-57 z dne 18. 6. 1957
POGODBENE štipendije za šolanje na naslednjih šolah:
Višja pedagoška šola — matematika - fizika 2 Višja pedagoška šola — srbohrvaščina - angleščina 1 Sola za sanitarne tehnike 1 Farmacevtska fakulteta 1 Stipendije bodo dodeljene za čas, ki je prosilcem potreben za dokončanje študija v mejah Odredbe o višini štipendij.
Rok za vlaganje prošenj je 1. 8. 1958.
Prošnje krtlkovane z din 180.— državne in din 90.— občinske takse je vložiti pri ObLO Bled - Komisija za štipendije. Prošnji je priložiti naslednje priloge:
1. življenjepis;
2. potrdilo o vpisu v šoli;
3. overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala;
4. potrdilo o premoženjskem stanju;
5. potrdilo o prejemanju ali neprejemanju otroških doki ad.
Komisija ne bo upoštevala nepravilno kolkovanih prošenj, katerim ne bodo priložene zahtevane priloge, niti prošenj, ki bodo prispele po navedenem roku ali za ne-razpisunu mesta.
Občinski ljudski odbor Bled Komisija za štipendije
Komisija za delovna razmerja pri ds podjetja »Kovinar- — tovarna tekstilnih strojev in naprav, Kranj razpisuje
DELOVNO MESTO NABAVNEGA REFERENTA I* o k o j i : i/učen v želczninarski stroki z najmanj 2 do
S-letno prakso v komercialni službi;
komercialist s prakso nad 2 leti v kovinarski stroki. Prošnjo   pošljite   na   naslov   »Kovinar« — Kranj do
15. julija 1958.
di v skokih, pa bi bil rezultat tudi v korist Kranjčanov.
In če bi hoteli dati še oceno najboljšega plavalca v tem sre-
FaBo
TRIGLAV POKALNI PRVAK GORENJSKE Kranj. 6. julija. — V finalni
čanju, bi brez premisleka lahko nogometni tekmi Gorenjske no-rekli, da je bil to Lado Brino- gometne podzveze za pokal marveč, šala Tita, je Triglav danes za-Rezultati — člani — 1500 m: služeno premagal Jeseničane s 1. L. Brinovec 19:29.2; 2. P. Bri- tesnim rezultatom 5:4 (3:2). Vse-novec 21:19,8; 3. Gatej (vsi Tri- kakor pa bi bila zmaga domači-glav) 22:09.4. 200 m prsno: 1. nov prepričljivejša, če ne bi tek-Pandur (M) 2:51.8: 2. Zrimšek rno zaključili z osmimi igralci. 2:55,6; 3. Alujevič (M) 2:56,7; 4. Najprej je Stular II moral za-Bradner 3:01,7. 100 m prosto: 1. pustiti igrišče, nato pa je sodnik Kocmur 1:00,6: 2. Košnik ,i :02.0; izključilStularja I in končno je 3. Krekovič (M) 1:02.3: 4. Beslič moral v slačilnico še poškodo-
(M) 1:03,7. 400 m prosto: 1. L. Brinovec 5:20,1; 2. Košnik 5:22.1: 3. Beslič 5:25.3: 4. Matulič 5:30,8. 200 m metuljček: 1. L. Brinovec
vani Bajželj.
MEDNARODNA ROKOMETNA TEKMA NA GOLNIKU Pred rekordnim številom gle-
2:51.4!: 2. Trojanovič (M) 2:54,9; dalcev — 400. je bila odigrana
3, S. Košnik 2:57.2: 4. Krekovič na Golniku  mednarodna tekma
3:00.4. 100 m hrbtno: 1. in 2. Kp- v   malem   rokometu,   med SV
sič (M) in Finzi 1:13,4; 3. Beslič PORTA   NEESEN   iz Zahodne
1:13.9; 4. Brandner 1:18,0. 4X Nemčije in domačim moštvom, zi, Zrimšek. L. Brinovec, Koc-     Domače moštvo je takoj v za-
X 100 m mešano: 1. Triglav (Fin-mur) 4:50,2;   2.   Mornar 4:51,7.
četku, burno podprto od gledalcev, po Močniku in Starcu prišlo
4X100 m prosto: 1. Triglav (Koš- v vodstvo z 2:0. Zdelo se je, da
nik.Finzi, Brinovec in Kocmur) bo domača ekipa pripravila pre-
4:12.2 — nov slovenski rekord; senečenje, vendar so gostje po
2. Marnar 4:12,2. odličnem Rembergu kmalu ize-Clanice — 400 m prosto: 1. Ben- nacijj in prišli v vodstvo. Tekma
kovic   6:22.4;   2. Pletz (obe M) se je končala z zmago gostov
6:42,0; 3. Čolnar 6:50.1; 4. Kobi 15-11   Domače moštvo je bilo v
7:07.7.   100 m   hrbtno:   1.  Pletz tehničnem pogledu boljše, dočim
1:26,6; 2. Benkovič 1:31.4; 3. Pur- 50 imeli gostje več kondicije, gar   1:35.3;   4.   Jurman 1:43,1. 100 m   metuljček:   1. Jeričevič 1:30.5; 2. Stasenko (obe M) 1:33,8;
3. Vukič 1:39,5; 4. Feldin 1:49.8. 100 m prsno: 1. Jeričevič 3:05.6; 2. Sta.senka 3:20.2; 3. Vukič 3:28,0; Grandovec 3:47,6.  100 m prosto:
l.Benkovič 1:12,0: 2. Pletz 1:22.4; nJa pogosta in vedno v drugem
kraju. Doseženi pa so bili naslednji rezultati: namizni tenis:
ZANIMIV ŠPORTNI TROBOJ
Pred kratkim so tekmovale ekipe bolnišnice Golnik, Novega Celja in Topolščice v namiznem tenisu, šahu in streljanju. Sklenjeno je bilo, da bodo ta sreča-
3. Čolnar 1:25,0; 4. Kobi 1:33,1. 1 X 100 m prosto: 1. Mornar 5:20,6;
Golnik — Topolščica 5:0, Golnik — Novo Celje 5:0, Novo Celje — Topolšica 5:2;. šah: Topolšica — Novo Celje 2 in pol : 1 in pol, Topolšica — Golnik 3:1, Novo Celje — Golnik 3:1; streljanje: Golnik 745, Topolšica 586, Novo Celje 514.
Posamezni rezultati Golničanov so bili naslednji: Jereb 160, Omerza 156 in Stare 140 točk.
kranjskogorcan dosegel rekord na jeseniškem kegljišču
V torek je bil na jeseniškem šliristeznem kegljišču prijateljski dvoboj med KK Jesenice in KK Kranjska gora. Zmagali so
KRANJ : JESENICE 17:18 TESEN  PORAZ KRANJSKIH ŠAHISTOV
V četrtek popoldne je bilo v Kranju v reetavraciji »Iskre« prijateljsko srečanje med šahisti iz Kranja in Jesenic. Dvoboj, ki je bil v okviru številnih prireditev v počastitev Dneva borca, je bil odigran na 35 deskah. Čeprav je po prvih rezultatih kazalo, da bodo domačini premagali goste, je bil končen rezultat obraten. Zmagali so Jeseničani s tesnim rezultatom 18:17 Jeseničani s 5019 proti Kranjsko-in to predvsem zaradi tega, ker gorčanom, ki so podrli 4666 keg-so tokrat domačmi na prvih do- Ijev. Med Jeseničani 90 podrli v skah zaigrali zelo slabo — od 200 lučajih največ kegljev Crv 1. do 12. deske ni nihče od (861), Spec (843) in Slibar (839). Kranjčanov dobil partijo, med- Med Kranjskogorčani pa je do-t m ko so morali kar sedemkrat segel največ kegljev Pečar. Po-podjrisati poraz. S to zmago so drl jih je v 200 lučajih kar 906 Jeseničani osvojili prehodni po- in s tem dosegel rekordno stekal Okrajnega odbora SZDL vilo na novem jeseniškem keg-Kranj. FaBo ljišču.
51
Namesto aperitiva
Tri dni ptičje vojne v Pekingu
Neki pariški gostilničar je uvedel v svojem lokalu posebno novost: pred jedjo postrežejo gostom s — kisikom. Gosti poležejo po divanih, strokovno osebje pa jim natakne maske in pazi, da ne bi predolgo vdihavali čistega kisika. Gostilničarju se to izplača, kaj^i tako »preparirani« gosti jedo kot Tolkovi.
Inki so Mi žilave ii odporne kot moški
Čeprav imajo ženske na splošno večji krvni pritisk, živijo povprečno dlje kot moški
Na nedavnem kongresu ameriškega zdravniškega združenja je poročal dr. Muster, predstojnik klinike za srčne bolezni v New Yorku, o rezultatih raziskav, pri katerih je pod njegovim vodstvom sodelovalo pet tisoč zdravnikov iz vseh ZDA. Ti zdravniki so pregledali 2.759 žensk in 2.998 moških. Presenečeni so bili, ko so ugotovili dvoje
Ali te veste .-.
... da ima Francija največ muzejev v Evropi, namreč 1011. Za njo pridejo Italija z 839, Velika Britanija s 698 in Zahodna Nemčija s 610 muzeji.
___da so našli človeško okostje staro
približno 80.000 let? Na arheološkem kongresu v Pekingu je poročal antropolog Vo Ju Kang, da je pripadalo človeško okostje, ki so ga našli v Cejadu, 50-letni ženski, ki je živela pred približno 80.000 leti. V tem primeru je torej šlo za najstarejši znani človeški fosil.
... da se pomakne zemlja v eni uri 1776 km okoli sonca, da pade ravno-tako v eni uri na zemljo 400.000 zvezdnih utrinkov in meteorjev, da umre v eni uri 4600 ljudi in se jih rodi 5400 ter da potuje v eni uri po vsem svetu po poštnem omrežju 1114 milijonov poštnih pošiljk z zmimkami v vrednosti več milijard dinarjev.
FRANK OWEN:
da ne bi predolgo vdihavali čistega
v starosti od 45 do 90 let v glavnem višji krvni pritisk kot moški iste starosti, kar bi teoretično skrajševalo življenjsko dobo teh žensk. Statistični podatki pa kažejo, da živijo ženske povprečno dlje kot moški. In še druga ugotovitev: v krvi žensk od 50. do 70. življenjskega leta je več holestrina, lipoida in drugih snovi kot pa v krv: moških iste starosti.
Ker menijo, da je nabiranje teh snovi na stenah krvnih žil poglavitni vzrok poapnitve, bi morale ženske dobivati jpogostejše s|rčne napade kot moški. Resnica pa je povsem nasprotna. Dr. Muster je dejal, da vzrokov za to nasprotje med teorijo in dejanskim stanjem še ne poznajo in da bo treba klinični pomen krvnega pritiska in vsebino holesterina še natančneje raziskati.
Na istem kongresu so ugotovili, da je imelo med 90.000 ženskami in moškimi, ki so zaposleni v veliki kemični tovarni leta 1956 209 ljudi srčne napake, in sicer 207 moških ter samo dve ženski. V tem podjetju je bil odstotek srčnih napadov med delavci in nižjimi nameščenci neposredno višji od istega odstotka pri članih tovarniške uprave. Čeprav so v tem primeru opazovali le skupino ljudi, je pojav povsem nasproten trditvam o posledicah »mena-žerske bolezni«, je rekel dr. Muster.
»Z vrabci si nismo v rodu,« so pred kratkim pisali pekinški listi. »Ali veste, da so naši znanstveniki proučevali vrabce leto dni? Vrabec poje dnevno pet do petintrideset zrn pšenice ali riža, toliko vsak dan in vse mesece v letu. Pomnožite to z milijoni vrabci, pa jih boste radi pomagali zatirati. Vrabec je škodljivec, sovražnik, ki ga je treba uničiti.«
Vrabce so uničevali na vsem Kitajskem. Tri dni je trajala vrabčja vojna v Pekingu, tri dni je bil v mestu vrvež in hrup, kakršnega ne pomnijo najstarejši prebivalci. Vse je bilo na nogah, vse se je podilo za vrabci. Ce je kateri izmed drobnih škodljivcev ostal živ, si bo gotovo za vse življenje zapomnil tiste tri dni.
Začelo se je v pokrajini Sečuan. Tam so ubrali svojevrstno metodo. Ugotovili so, da vrabec vzdrži več kot štiri ure nenehnega letanja. Ce ta čas nima kam sesti, onemore in ga je lahko ujeti.
Tako so se začeli v Pekingu za vrabce trije peklenski dnevi. Delavci in nameščenci, vsi od slov do načelnikov in direktorjev, študentje in dijaki, pionirji in gospodinje, vse živo je šlo na lov. Vrabce so podili po ulicah in dvoriščih, po stenah, strehah in drevju. Ljudje so tolkli po pločevinastih škatlah in ploščah, samo da bi bil čimvečji hrup. Hrušč in trušč je bil tolikšen, da bi se splašili celo tigri, kaj šele vrabci.
Lovci na vrabce so vpili, mahali z zastavami, vihteli peruti domače perutnine, prenašali strašila, metali v vrabce kepe prsti in kamenje, streljali s puškami in fračami, nastavljali mreže in zastrupljeno krmo.
Naloge so bile porazdeljene. Vsa pod-
<ISltUlntMlH«MM-!r.ltl<M|i11-tlMKlHt!IIMJ|::l!.l«1 lrl«l I .1 .|>f>l HUMI # I
ZA RAZVEDRILO
ŽENSKE LASE
jetja in ustanove so postavile stražo, da vrabci niso mogli v poslopja, določene so bile rajonske postaje in štabi vse do vrhovnega. Na križiščih so uredili zbirališča pobitih vrabcev, navodila in ukaze pa je prenašal radio.
Do poldneva prvega dne so pobili 40 tisoč vrabcev, do večera 100.000. Naslednji dan je znašala številka 240.000.
Pred svitom se je začel peklenski hrušč, ki se ni polegel vse do noči. Ob devetih zvečer so »udarne skupine« napadle vrabčja gnezda in »likvidirale sovražnike v domači hiši,« seveda tiste, ki so še imeli
dovolj moči, da so se po štirih urah let*"
nja privlekli v gnezdeča.
Tri dni ni bilo počitka ne za vrabce ne za ljudi. Ljudje so vzdržali. Le nekaj ne-spretnežev se je spotaknilo na strehi se opraskalo. Bitke brez žrtev v lastnih vrstah pač ni . . .
In vrabci? Četrtega dne so objavili listi uradno sporočilo. V treh dneh so prebivalci Pekinga pobili 401.160 vrabcev. V Pekingu ni več vrabcev, spomin nanje je le še tu in tam kako strašilo, ki ga b° raztrgal veter med poletno nevihto. Vrabcev ni, zato pa bo več žita in riža.
r
Pred petdesetimi leti...
— Ti, Miha, kakšne lase pa ima pravzaprav tvoja žena!
— Ja, veš, kolega, ne morem ti reči, je še ni od frizerja .. .
je prvič v Tržič »prisopihala« lokomotiva. Kakšna jc bila, jo prikazuje naša slika.
Za ta svečan dogodek, je bila takrat v Tržiču železniška postaja lepo urejena in okrašena.
_J
EDDIE CHAPMAN
PRIPOVEDUJ F
Schmidt je bil plavolasec modrih oči, star 29 let. Govoril je angleški v narečju londonskega East Enda. Tudi francosščina mu je šla dobro od rok. Dokaj čudno je bilo, da je dobro poznal londonski West End, njegove restavracije in klube. Rad je pripovedoval, kako mu je neki prebivalec East Enda v podzemski železnici nekega dne med branjem časnika rekel: »Zaboga, nekega hudičevega dne bo ta krvavi Hitler začel vojno.«
Moj šef von Grunen, ki sem ga v resnici spoštoval, ni nikoli zambmljal »Heil Hitler«, razen če se temu ni mogel izogniti. Bil je ljubitelj umetnosti; zbiral je reprodukcije umetnin in njegove kopije Rafaela in Rubensa so bile izvrstne. Ljubil je tudi redke knjige in nikoli ni bil srečnejši kakor takrat, ko je brskal po antikvariatih, iščoč kako knjigo. Staro pohištvo, porcelan, preproge, vse je pritegovalo njegovo pozornost. Brž ko se je njegov pogled na nečem ustavil, je razvozlal datum izdelave, in druge reči. Le redkokdaj se je zmotil.
Po večerji me je von Grunen pogostokrat povabil k sebi v sobo na čašico žganice. Še nikoli nisem videl moža, ki bi bil toliko pil. Moj nemški šef je vsako noč popil najmanj dve steklenici vina, potem pa nadaljeval s konjakom. Pijača pa se ga ni niti najmanj prijela, njegov um se je pri tem še bolj izostril. Bjl je neprisiljen ljubitelj angleškega načina življenja in to mi je pogostokrat, kadar sva bila sama, tudi priznal,
Kadar sem z njim debatiral o nemški politiki, je von Grunen žalostno odkimal z glavo. »Najina dolžnost, Fritz, je delati in zato pač delava,« je imel navado reči. »Menim
pa, da bo Hitler ugonobil Nemčijo. Seveda, ostal bom na svojem mestu in si prizadeval, da bi vas spravil na varno, pa naj se zgodi karkoli.«
To je govoril leta 1942!
Kadar, je govoril o Hitlerju, je von Grunen dejal, da je firer malenkostnež, ki je izgubil sleherni čut za ravnovesje. Res je z nekaj neusmiljenimi udarci osvojil pol sveta. Toda ali bo mogel zdržati do kraja?
»Ne, Fritz. Odkritosrčno vam priznavam, da tega ne verjamem.«
Seveda mu nisem pritrjeval, dasi sem bolje od njega vedel, da bodo Britanci dobili odločilno bitko.
V Nantes je prišel nekoč važen obveščevalec, da bi me videl, to mi je povedal von Grunen. Šlo je za načelnika protivohunskega urada Mullerja, ki je tedaj imel sedež v Renessu. Seveda sem se strahovito prestrašil, ko je prispel. Bil je prava žival v človeški podobi. Visok meter oseminsedemdeset in težak kakih 95 kg. Velikanski vrat je imel, oglato švabsko glavo in svetle lase (prazaprav je bil plešast). Njegove oči so ga najbolj izdajale — bile so majhne, prašičje, predirne in okrutne. Kakopak, tudi glas je imel hripav — prav gotovo je bil po videzu in po glasu eden najpriskutnejših Evropejcev. Ko me je zasliševal, je njegov pogled nenehno počival na meni. Čisto mirno sem sedel pred njim, to .sem se navadil med dolgotrajnimi policijskimi zasliševanji.
Najprej me je vprašal, če poznam nekega »Lorda Lonsdala«. Odvrnil sem, da ga ne poznam in mu rekel, da je edini mož tega imena, o katerem sem kdaj slišal, bil velika in malone tradicionalna figura angleškega konjskega športa.
»Ne,« je odvrnil priskutni Nemec težke kategorija, sedeč meni nasproti, »ne tisti; pravi da je bil zapleten v reki vlom na Mavfairu.«
Rekel sem mu, da se spominjam tiste zadeve, ko je neki Lonsdale bil zapleten v razbojniško tatvino draguljev in bil za to hudo kaznovan. Ko je vprašal, kaj mislim 0 njem, sem odvrnil, da je ta druščina po mojem mnenju pertšče piškavih orehov, ker so drug drugega obtoževali« ko so jih prijeli in da je bilo to razbojništvo takisto ostuden primer okrutnosti. Miiller me je začudeno gledal-»Mar vi ne bi bili brutalni?« se je glasilo njegovo naslednje težavno vprašanje.
»No ja, bil bi že, toda samo v samoobrambi. Nasilje
|6 potrebno le za varstvo, za nujo.«
Zakaj me je vse to vpraševal, nikoli nisem dognal. K° S ra ponovil, da ta Lonsdale ni bil nikakršen lord, se je gestapovce, tnko je bil vsaj videti, zmedel. Ob slovesu fl» je dal pet tisoč frankov in se zahvalil za informacije.
Čez nekaj dni se je spet vrnil in mi rekel, da j® ugotovil, da poznam neko dekle, Lvdijo; da poznam tudi njenega bivšega moža, ki je kasneje postal veleposlanik viehvjske vlade. Oprezno sem odgovoril, da sem ga poznal-Ali vem, da je zdaj oženjen z Američanko? Ja, vedel sem-In kaj menim? Mar bi mogel delati za zaveznike in V0' Stati izdajalec? Ko sem odvrnil, da tega moža ne poznam dovolj, da bi lahko izrekel določno sodbo o njem, da pa se z njegovo ženo, Američanko, utegne marsikaj pripetiti«
je Miiller zasmejal, bil videti zadovoljen in ob slovesu mi je dal nadaljnjih pet tisoč frankov. Povabil me Je tudi, naj delam v njegovem oddelku v Rennesu. To P°~ nudbo sem sporočil von Grunenu, ta pa jo je jezno odbil. Rekel je, da ima zame veliko važnejše delo. Mttll** je zatem zaprosil, naj bi šel v Berlin. Toda po zaslug von Grunena, mojega angela varuha, tudi iz te prbšnj ni bilo nič.
Vsekakor pa je bila moja usoda že odločena v drugem smislu. Naglo se je bližal čas soočenja z njo.