Pofitnina plačana ▼ gotovini. Leto XIX., št. 170 Ljubljana, nedelja 24. fuBfe 1938 Cena t Din Upravniätvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. toseràtni oddelek: Ljubljana, ftelea-burgova ul. — Tel. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenom ulica 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čisto 78.180, Wien št 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65. Rokopisi sa ne vračajo Anglija in Francija Zadnje dni tega tedna so bile oči sveta uprte v Pariz. Obisk britanske kraljevske dvojice, ki so jn v ponosni francoski prestolnici sprejeli z ogromnim navdušenjem in nič manjšim sijajem, ni bil samo največji dogodek i;edna, marveč tudi eden najvažnejših mednarodno-poüticnih pojavov v zadnjem času. Tesna zveza med Francijo in Veliko Britanijo je že starejša, v svetovni vojni odlično preizkušena politična ustanova, ki je bila zlasti v zadnjem času še bolj utrjena in prilagojena zahtevam današnjega mednarodnega položaja. Še večji in še odločnejši zunanji poudarek je dobila z obiskom britanske kraljevske dvojice, ki je mimo in preko vseh službenih krogov nudil tudi široki javnosti obeh velikih držav priliko, da pokaže, kako je to prijateljstvo zakoreninjeno v obeh narodih. Uspeh je tudi s te strani odličen. Svobodni tisk obeh velesil, glasila vseh slojev, strank in interesnih skupin, so spremljali triumfalno pot kralja Jurija in kraljice Elizabete s takimi izrazi soglasja in navdušenja, da ne more biti dvoma o enodušni volji francoskega in britanskega ljudstva po tesnem prijateljstvu in zvestem sodelovanju v sreči in nesreči Nauk pariških manifestacij je jasen in ne dopušča dvomov. Najsi se francosko in angleško zadržanje v tem ali onem vprašanju današnje evropske politike razločuje po nekih odtenkih, ki pač kažejo, da se tudi v politiki odraža posebnost slehernega naroda, so vendar francoski in angleški osnovni pogledi na velika evropska vprašanja enaki. Isto je francosko in angleško stališče glede miru v Evropi, isto je v vprašanjih demokracije, Društva narodov in v drugih važnih točkah, ki so stalno na dnevnem redu. Ta istovetnost v osnovnih pogledih na današnje življenjske probleme Evrope je dobila s pariškimi manifestacijami sijajno potrdilo. Prav posebno je mnoge presenetila enodušnost francoskega naroda, saj so ravno zadnji JUTRO< 5t. 170. * 3 ^IfedeJX 24. YIL 1938. 'rvi iati mednarodne tekme letalskih modelov Iz 11 držav 47 tekmovalcev z 84 modeli Ljubljana, 23. julija Na slovesen način je bila na aerodroma davi ob 9. otvorjena L mednarodna tekma letečih modelov, ki jo je na pobudo jugoslovanskega Aerokluba priredila FAI (Fé-derétion aérooautique internationale) in ki se je udeležujejo mladi modeljerji iz enaj- Poveljnik našega vojnega letalstva, ar-mijski general Dušan Si movie In posle-«»odeči podpredsednik Aerokluba inzenjer Sondermajer prisostvujeta tekmam «±äi držav. Letališče si je za te svečano priliko nadelo praznično lice. Aerodrom in hangar ki je začasno preurejen v kabine, da je na razpolago tekmcrvalcem za nujna jynpraviia modelov, ki j9i zakrivijo nezgode v letenju, sta okrašena z zastavami vseh «a tefcmi zastopanih držav, a na govorniški tribuni plapola velik prapor FAI. Poleg veltke množice občinstva so otvoritvi jwisostvovsK tudi zastopnik Nj. Vet kralja Petra IL, pokrovitelja prireditve, brigadir! general Živajin Povlovič, zastopnik ministra za vojsko in mornarico, komandant 16. artiljerijskega polca, polkovnik Mihajlo Lokamc, komandant našega vojnega letalstva, armijski general Dušan Simo-vič, ban dr. Natlačen, zastopnik predsednika mestne občine, mestni svetnik Andrejina, poslovodeči podpredsednik Aerokluba hrž. Tadija Sondermajer in predsednik «ti, zato pa lahko pride v njih svobodna fantazija konstrukterjev do polnega izraza. Mtioga nova odkritja so se naključfla prav na modelih in šele nato so biLa izvedena v pralksi. Še pred kratkim so se lahko udeleženci kongresa FAI v Berlinu čudili modelom izredno lahke konstrukcije in najdrznejših koncepcij. Posebne pozornosti je bik» deležno letenje motornih omitopte-tov, to je prvih aparatov, pri katerih se krila gibljejo kakor krila ptic. Vizija bodočnosti, ki še čaka letalstvo, sc je odprla očem navdušenega občinstva. V svojih nadaljnjih izvajanjih je inž. Sondermajer očrtal psihoL pomen izdelovanja letečih modelov za mladega človeka. FAI je pred dvema letoma uvrstila modeljer-stvo kot posebno disciplino in današnja tdkma je prva oficielna mednarodna manifestacija te panoge. Tekmovalci, ki bodo nastopili, so deležni trojne časti: da se bore za pokal našega mladega vladarja Nj. Vel kralja Petra II., da se bore v okviru stare in velike federacije, pod katere okriljem so največji heroji zraka osvojiH nebo; da bodo njihova imena prišla v anale letalske zgodovine kot imena udeležencev prve svetovne tekme te vrste. Nato je še posebej pozdravil predstavnike mladine iz Francije, Nemčije, Amerike, ČeŠkoslova- ro, ki so jo izkaaaE organizatorjem tekme. Za njim je govoril komandant vojnega letalstva, armijski general Dušan Simo-vič, ki je izrekel mladim tekmovalcem iskreno dobrodošlico, na koncu pa je vzkliknil visokemu pokrovitelju, Nj. Vel. kralju Petru D. Vsa zbrana množica je za generalom priredila mladem a vladarju navdušene ovacije, vojašika godba pa je zaigrala državno himno. V imenu odsotnega predsednika mestne občine je pozdravil goste ffl tekmovalce še mestni svetnik Andrejka, ki je pri tej priliki nazorno očrtal pomen Ljubljane in naše ožje domovine «a mednarodno letalsko omrežje. Takoj nato so se tekmovalci vnnili v hangar, d« pripravijo modele za start. Organi športne komisije in njenih tehničnih odsekov so zavzeli svoja mesta in sredi najlepšega dopoldneva, ki so si ga utegnili želeti prireditelji, so se dvignili prvi modeli pod nebo. Dobršen del občinstva, ki se je bilo zbralo na aerodromu, doslej najbrž še ni imel prilike, da bi se pobliže seznanil s tem športom. A poleti, ki so jih izvedla prva leta'ia, so brez dvoma osvojila vsa srca ljudi, zlasti pa še mladine, ki je v največjem številu prihitela na aerodrom. Med prvimi desetimi modeli, ki so staTtali za tekmo, je dosegel najboljši čas model našega ameriškega rojaka, Johna Zaica, ki je ostal v zraku 4 minute in 2 sekundi, a rezultati, kà so bili doseženi v nadaljnjem teku dneva, nam dajejo upati, da bodo doseženi še zavidanja vredni rekordi. Snoči je mestna občina ljubljanska priredila udeležencem na čast slavnostno večerjo v prostorih Avtomobilskega kluba v Kazini Med uglednimi gosti, ki so se od- Letaia starta jo iz roke aH s tal. Na sliki je videli start madžarskega letala Iz roke In jugoslovenskega modela »YU 1« s taJL See, VefTtke Britanije, Egipta, Bolgarije, Madžarske, Turčije in Jugoslavije. V imenu predsednika FAI, rumunskega kneza Bibesca, ki ga je žalost, njegove domovine zadržala, da ni mogel na prireditev, in v imenu našega Aerokluba je zaprosil odposlanca Nj. VeL kralja, naj visokemu pokrovitelju sporoči izraze najgloblje hvaležnosti in vdanostì. V enakem smislu se je zahvalil tudi Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, ministru vojkse in mornarice, ministru prosvete m telesne vzgoje ter komandanta vojnega letalstva za vso podpo- zvaH povabilu, so bili tudi poroočnJk bana dr. Majcen, bri ga dni general Pavlovič, polkovnik Lukamc, poslovodeči podpredsednik Aerokluba inž. Sondermajer in predsednik domačega oblastnega odbora dr. Orel. Gostom je v imenu župana napil mestni svetnik Andrejka, najprej v slovenščini, nato pa v francoščini, v imenu gostov pa se je zahvalil inž. Sondermajer. Večer je potekel v najlepšem razpoloženju in je zastopnikom narodov, ki sodelujejo na tekmi nudil dovolj prilike za medsebojno spoznavanje). dfohn Zaic, ameriški Slovenec, s svojim odličnim modelom USA 1 prav * uspehom zastopa Združene države Severne Amerike ijnbtjan&ega oblastnega odbora dr. Oret (kastno je bil zastopan oficirski zbor naše garoizije, Združenje Jugoslovanskih dobro-iFoijccv pa sta zastopala sodnik. Gcrečan in dx. Türk. Prvi je spregovorS inž. Sondermajer, H jie poudaril veliki pome® izdelovanja lefcai-flkih modelov za. raaanab aviacije. Tehnika gradnje modelov uvaja mlade talente že Modelno letalo češkoslovaškega moštva 10 OK je včeraj dopoldne doseglo izredno daljavo zgodaj v tehničnem» študiju, zlasti k spoznavanju zakonov letenja, in j9i tafco že v mladih letih napravi ja za aero tehnike, ki »e bodo lahko pozneje z velikim uspehom posvetili stroki. Razen tega pa se letalski modeli, ki jih ustvarjajo nrladi ljudje, odlikujejo po originalnosti, kakršno mnogo redkeje srečamo pri stvaritvah dozorelih tnženjerjev, ki ne zmorejo tako drzne fantazije kakor mladina in so v veliki meri podvrže rti šablonam in navadam. Letalski motieü lete brez strogih pogojev sigurno- Praktično delo za slovansko zbližanje Ljubljana, 23. julija Y Pragi je bü nedavno osnovan pri društvu »Jednota slovanskih žeci< poseben odsek »Slovanski gost«, ki si je nadel nalogo, da sprejema slovanske goste ter s tem praktično deluje na zbližanju slovanskih narodov, posebno na zbližanju mladine. Ker ie letos ravno 90 let, odkar je bil v Pragi L 1848. poslednji zbor vseslovanskih delegatov, kjer je Šafaffk v ognjevitem govoru ni m bolni ded Slovansàd gostje eo bili v Narodnem drvadlu, na razstavi praškega baroka, na Hradtčanih, na Barramdovu, kjer so si ogledali filmske ateljeje, posetili so tudi grobove znamenitih mož na olšanskem pokopališču kot feafarika, Kollara, Dyk* Tyrša Itd. Na grob dr. Karta Kramama jo delegacija položila kito cvetja. Na poslovilnem večeru, ki je bil v hotelu »Zlata Hu-sa«, je navdušenje za bratstvo in vzajem- pa se je podal v Amerika Ko se Je vrnü, je s prihrankom spet razširil svojo posest, katero pa je že ob svoji 501etnici izročil sinu in se lotil kupčevanja s kožami in pridelki Kot prekupčevalec je prehodil doberšen del slovenskih krajev in prijelo se ga je tretje ime Kožarjev Jaka. Hribski Jaka je kmečki original, ki spravi g svojo zgovornostjo vsako družbo v dobro voljo. Zaradi poštenosti in dobrodušnosti ga vsi visoko ceni j. Zagorje, 23. julija. Oni dan je prišel v Ljubljano Jakob Grahek, lastnik razvalin gradu Gamber-ka nad Zagorjem. Mož ki je pred 20 dnevi dopolnil 90 let, a je še izredno čvrst in zdrav. Peš jo je zjutraj mahnil na zagorsko železniško postajo. Zanimivo zna pripovedovati o starem gradtr in na vse njegove lastnike in oskrbnike se živo spominja. Ko so grajsko posestvo razprodajah, je tudi Grahek kupil dve parceli s hišico pod gradom. Ker pa so ljudje hodili vedno po njegovem travniku gledat grajske razvaline, je po nizki ceni kupil naposled tudi razvaline gradu. Stari korenjak živi pri svojem sinu Juriju, kateremu je po smrti svoje žene pred 18 leti izročil posestvo. Ima še dva druga sinova in tri hčerke, omožene v zagorski dolini. Jakob Grahek je eden izmed najstarejših mož zagorske občine in mu želimo, da bi če dolgo starostoval. Še o toči na Bizel jskem Apel na Javnost K raznim časopisnim poročilom o vremenski katastrofi na Bizeljskem moramo dodati še marsikaj, kar je bilo v prvotnih vesteh netočno ali pomanjkljivo objavljeno. Predvsem je cenitev uničenega vinskega pridelka z 12000 hI mnogo premajhna. Bizelj-ska občina sama ima namreč približno 1000 ha vinogradov, od katerih je dobn? tri četrtine popolnoma uničenih. Po prvotnih izgledih letine bi se bilo pridelalo v letošnjem letu povpreč no najmanj 45 hl na 1 ha, iz česar sledi, da je bilo po toči uničenih okrog 35000 hI pridelka, kar znači ob skromnem računu okroglo 10 milijonov din škode ne-glede na to, da je zaradi neverjetnih poškodb na lesu trta še za nadaljnji 2 leti obsojena na životarjenje. Nič manjge niso poškodbe na drugih kulturah. Za primer navedemo le sadonosmke posestnika dr. Slavika, kjer je blizu 1000 mladih sadnih dreves popolnoma uničenih, ker je na njih toča odrgnila ves hib in polomila krone. Umljivo, da je tudi ves sadni pridelek uničen, če prištejemo k temu še škodo na poljih, vrtovih in poslopjih, znaša stvarno cenjena škoda samo na Bizeljskem najmanj 15 milijonov din! Da je tukaj pomoč nujno potretona, ni treba poudarjati! Banska uprava je shaer pokazala dobro voljo in takoj nakazala ob- fflrf Ab S3000, ter razen tega semensko ajdo ln proste weawnloe aa kau. russo, kar pa fe le kap4ja ▼ morja hgiK ki se je razKla nad prej cvetočo pokrajino. S svojo znano nitulJIvutftjD st» se pol»- tastrofl kxtlH -vinogradniki dela, da lift v Škropljenjem in uravnavanjem po nattnt razrite zemlje rešili, kar se rešiti da. Toda nič čudnega, da marsikateremu trpd-nu sredi dela omahne roka, ko vi<£ reve« strahotno razdejanje okrog sebe. In če bi pri tem mislili na zimo, ko bodo tačnd ln polnagi otroci prosili kruha, bft paö moral obupati! Da bi pomagal v največji bodi, m Je ustanovil v Občini odbor z gg- župnikom, predsednikom občine in šolskim upraviteljem na čelu, ki naj ibira prispevke in organizira pomoč za zimo. Za obdelovanje zemlje v prihodnjem letu pa je neobhodno potrebno, da priskoči na pomoč država z brezobrestnim ali vsaj nizko obrestovanim dolgoroönim pan jilom, katero edino bi rešilo popolne gospodarske propasti bednega vinogradnika, ki ne bo imel za obdelovanje ne denarja ne kredita. V svrho najnujnejše pomo« se pa Obrača odbor na javnost s prošnjo, da vsak pomaga po svoji možnosti te ne zavrne položnice, ki jo bp v ta namen prejeL Bratn Ivana Neben v spomin Laverca, 23. juBja. Sokolsko četo Laverco Je pretesta vest, da je ljubljeni, vztrajni in delawui gospodar, Ivan Nebec umrl Komaj pred par meseci se je poslovil od nas in odšel k vojakom. Tako lepo je bilo slovo, kx*> M bil takrat misHl, da za veda». Osm let je bil med nami. Vedno Je bü med prvimi, vedno vesel, telovadnica je odmevala od njegovega smeha. Kjer je bü on, tam ni bik> nikoli dolgčas. Ni bèlo ne prireditve, ne nastopa, ne igre, ne akademije, da hi ne bilo «njega / ,, Kako je Vaš parfum prijetnega vonja - Prav gotovo mi và rie boste hoteli izdati?" ' -v . ••• • ... ■ -1 \ " - Vi semotiteMŽ *•• ••• V. V »4 tite - to je le milo, ki taktm WfimmSm Bü je pravi Soteol, Sokol ki se je vedno ravnal po reku: Brez koristi, brez slave. Tri leta je bü naš vzoren in vesten go- Odöeä je k vojafcom, nekaj spominov, drobnih pisem je priroimalo od njega ia Novega Sada in pozneje iz Beograda. Neusmiljena bolezen ga je položila na posteljo in čez nekaj dni Je zatisnil oči. Odšel je, ni ga več, a opomin njegov živi in budi. Brat Ivan je bü ein delavca. Izučil se Je na mehanika in Je bfl uslužtoetn pri Fr. Batjehi v Ljubljani. Vsem domačim se j» od boa sßsnüo srce, saj jka Je bü vzorni sin t krepko podporo. Težko prizadeti drafini izreka Soteoi-èka četa Laverca iskreno sožalje. Vsem bratom in sestram se je stisnilo srce ob tako težki ìsgubL Tetri Ivan pa bodi lahka bratska zemlja. Naj ti Dunav in Sava pojeta posmrtno pesem, pesem sokoW skih borcev. Ivan elava ti! Planinci, pozor! Plezalni tečaj priredi ministrstvo za. telesno vzgojo naroda v Triglavskem pogorju od 15. do 25. avgusta. V tečaj bo sprejetih 20 planincev, in sicer le člani v Zvezi planinskih društev včlanjenih planinskih organizacij, ki morajo vložiti prošnje za sprejem potom svojega društva najkasneje do 30. t. m. Pogoji za sprejem so: Državljanstvo kraljevine Jugoslavije — domovinski list; neoporečno vedenje in sodno nekaznovan — nravstveno izpričevalo; starost —• ne mlajši od 18 let in ne starejši od 35 let; članstvo v Zvezi včlanjenega planinskega društva in dovoijno praktično znanje plezanja, oboje mora potrditi dotično društvo, katerega član je prosilec: zadostna oprema t. j. okovanke, piezalniki, vrv 30 m cepin, 5 klinov, 3 karabinerp, vrvica 8 mm, oprtnik in planinska obleka s pokrivalom. Prošnje, ki bi bile vložene po 30. juliju t. L se ne morejo vpoštevati in to >e potom svojega društva, M mora tozadevne prošnje s priporočilom odpoelati Glavnemu odbora SPD najkasneje do 31 t t. L Podrobne informacije dobe interesenti pri vseh podružnicah SPP._ Mislite v teh dneh na CMD ia darujte %a njen sklad! /aigfayreHri slovanske nrfadjnc na poslovilnem večera v hotelu »Zlata Hnsac «ost doseglo vSSek. Zastopniki «lovanske mladine so se slovesno zaobljubili, da bodo vedno ostali verni sio*3®»®^ ideji in da bo- podat pumeu «Suvanje udefi in «aSoosfe so. delovanja eäoranefcSi narodov In ker je baS letos Pr»ga praznovala veEki sokolski trfamS, je >Stovansky hosbc povabfl v Prago zastopnike etovan&ke mladine, da M ot» dnevih manifestacije sokolske m slovanske ideje dobili novih in resničnih dokazov za neumrljivoet slovanskega pokreta. Odbor, te ga tvorijo ga. predsednica Smo. IsfavarCapkova, Soukeofeowa, g. min. svetnik Varil je Skupno z izvršilnim odborom, ▼ katerem so ga. Balousova, Jezdinska, Ko-naaovska, Biamdova, Saršonova, Ružickova, fiibova itd. pripravi krasen program za povabljene geflte. Povabljenäi }e bilo okrog 30 delegatov iz Bolgarije, Jugoslavije in Poljske. Vsi delegasti so prisostvovali 2. julija v starem magistratu slavnostni ßeji ob 90-letnšci slovanskega zbora v Pragi Krasen je bä rfovanrffci večer v vseh dvoranah Meétaoske Besedy v Pragi, kjer je bila revija slovanskih narodnih noš in narodnih plesov. Òahoskwaài, Bolgari, podkarpatski Busi, Poijaki in Jogoelovenj ao se počutili kot stari znanci ki prisrčni prijatelji. Vsi slovanski gostje ao prisostvovali glavnemu sotooislkemu nastopu na Stadionu, zvečer pa še Sletovi sceni, M je na vse napravila najgloblji nis. Skwanetwo in Sokofetvo sta neločljiva pojma. Gostje so si ogledali med drugim te® posestva in gospodarska podjetja zadruge v Dražicih pri ML Bol eslavi, kjer eo bila prijetno pogoščeni. Na povratku iz Draži« eo si gostje ogledali letališče v Ruzyni, kjer so jim podjetne dame izposkmtle pol ure nepozabnega letanja nad Prago. Dalje so si ogledali gostje Masarykove domove v Krči, k{ nudijo prijeten dom starim in onemoglim, obenem pa tudi idealno zatočišče rev- do po svojih mladih silah skušali delovati za praktično sbHžanje med slovenskimi narodi Vtisi, kf so jSi doME zastopniki mladine v Pragi, so ne dajo popisati. Mladina je v Pragi videla, da obstoji med vsemi Slovani nekaj živega, močnega, ena sama duša, kar ee ne da tajitL »Slovansky hostx Jfe svoj namen popolnoma dosegeL Mladina se je spoznala med seboj, navezala stike in ® nadela nalogo kulturnega sodelovanja. Velika zasluga pripada tudi damam izvršilnega odbora, med katerimi «o ga. Bakrasova, Saršonova in Blandova od jutra do večera spreml jale goste, jim posvetile vso svojo skib in delavnost, da bi pripomogle k čim udobnejšemu in prijetnejšemu bivanju v Pragi. Glavno je, da je storjen začetek in da je slovanski pokret našel snoj odziv prj mladini. Ce bi ®e vsi lotili dela z isto ljubeznijo kot dame iz odbora »Slovanskega bosta<, uspeh ne bo izostal in ves pokret bo dobil cjan bolj realen in praktičen «»čaj. A. EL Stara korenjaka litija, 23. julija. Smrekar Jaka, tudi Hribski Jaka. imenovan po svoji domačiji v St Jurju, je znan po vsem Zasavju. 80. rojstni dan je že slavil, v ponedeljek bo pa godoval. Sol in izkušenj razen onih iz trde življenjske šole nima, je pa že kot mlad hribovski gospodar lepo razširil svoje imetje, potem »JUTTJOc 8t 17Ö, 4 Gospodarstvo Likvidacija sedanjega režima zaščite denarnih zavodov Dne 22. avgusta t X bo potekel skrajni rok do katerega lahko denarni zavodi še prosijo za odlog plačil, za sanacijo ali iz-venkomkurzno likvidacijo po dosedanjih uredbah o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov in o zaščiti kmetijskih kreditnih zavodov in njihovih zvez. Denarni zavodi se lahko torej še mesec dni poslu-žijo možnosti za zaščito po omenjenih dveh uredbah, po preteku 23. avgusta pa bosta obe uredbi nadalje veljali samo za one denarne zavode, ki so do tega dne že vložili prošnjo za zaščito ali pa jim je zaščita že odobrena. Ker pa se lahko zgodi, da spričo sedanjih nestabilnih razmer v svetovnem gospodarstvu nastane med vlagatelji nervoz-nost, če tudi neupravičena, in da ne bi taka trenutna nervoznost vlagateljev do-vedla do težkih posledic, kar bi škodovalo vsemu kreditnemu aparatu v naši državi, je ministrski svet nedavno po vzgledu Češkoslovaške, Svice in Italije izdal uredbo o odlaganju plačil (o počeku), ki ima trajni značaj, vendar pa bistveno drugače urejuje vprašanje zaščite in je mnogo strožja. Po tej novi uredbi, ki je bila 12 t. m. objavljena v »Službenih Novinah« je zaščita mišljena predvsem za one primere, ko pride denarni zavod kljub aktivnosti zaradi izjemnega stanja v stisko, da ne more v polni meri zadostiti vsem obveznostim. Nova uredba ima v glavnem naslednje določbe: Denarni zavod, ki je aktiven, pa je prišel v položaj, da ne more zadovoljiti svojim obveznostim odnosno ne bo mogel zadovoljiti obveznostim spričo prekomernega dviganja vlog. lahko v smislu te uredbe predloži trgovinskemu ministrstvu prošnjo, da se mu odobri odlaganje plačil (poček). Te pomožno?ti se lahko poslu-žijo denarni zavodi, ki so organizirani v obliki delniške družbe ali družbe z omejeno zavezo, nadalje hranilnice samoupravnih teles in kreditne zadruge, ki se pretežno bavijo z organizacijo štednje in kredita. Zavod, ki vloži tako prošnjo, mora v prošnji točno naznačiti znesek dvignjenih vlog v zadnjem mesecu z označbo prejšnjega in sedanjega stanja vlog. Nadalje mora prošnji priložiti poslednjo bilanco in vse podatke za ugotovitev točnega bilančnega stanja. Predložitev take prošnje mora denarni zavod javiti sodišču zaradi zabe-ležbe v trgovinski odnosno zadružni register in v zemljiško knjigo. Od dneva prijave sodišču, pa do dneva ko ministrstvo izda odločbo, odnosno najkasneje do poteka dvomesečnega roka od vložitve prošnje, se ne morejo proti zavodu uveljaviti izvršilni ukrepi, niti se more predlagati otvoritev konkurza Trgovinski minister bo, preden izda odločbo, odredil Pogled denarnega zavoda, ki je vložil prošnjo, in sicer zaradi ugotovitve dejanskega stanja zavoda. Če zaprosi za odlaganja plačil denarni zavod, ki ima več nego 10 milijonov din vlog, mora minister zaslišati tudi Na-. rodno banko. Odločbo o odobritvi odlaganja plačil izda trgovinski minister, če je zavod aktiven in če to zahtevajo splošni interesi. To odločbo pa mora izdati najkasneje v dveh mesecih od dneva ko se prošnja vloži. Ako se ugotovi, da zavod ni aktiven, potem bo trgovinski minister o tem obvestil zavod ter bo zavodu odredil 8dnevni rok, v katerem se mora izjasniti, ali zahteva izven-konkurzno likvidacijo. Po novi uredbi lahko minister odobri tudi izvenkonkurzno likvidacijo, za kar veljajo nadalje tozadevni predpisi uredbe o zaščiti denarnih zavodov od 23. novembra 1934. Odlaganje plačil se lahko odobri za naj- več eno leto. Ce pa razmere to zahtevajo, se lahko ta rok pri utemeljenih razlogih podaljša največ še za eno leta Odlaganje se nanaša samo na one terjatve upnikov, ki so nastale do dneva, ko je zavod vložil prošnjo za odlaganje plačiL Minister lahko odobri odlaganje tudi za obresti in ostale pripadke teh terjatev, toda le za najdaljši rok 6 mesecev. Minister lahko odloči, da se odlaganje ne nanaša na manjše vloge, katerih višino bo glede na značaj zavoda sam določil Odlaganje plačil velja od dneva prijave sodišču. Denarnemu zavodu, ki se je že poslužil zaščite po uredbi o zaščiti denarnih zavodov od 23. novembra 1934., se ne more odobriti odlaganje plačiL Za časa odlaganja plačil upniki ne morejo starih terjatev nasproti zavodu zavarovati. Vsako izplačilo se mora izvršiti po določbah te uredbe. S tem pa ni izključena kompenzacija medsebojnih terjatev in dolgov pri enakih pogojih, kakor v prisilni poravnavi izven konkurza Za časa trajanja odlaganja plačil ne more biti denarni zavod tožen za izpolnitev starih terjatev, niti se more otvoriti konkurz. Tudi Al mogoče izvršiti eksekucije, že odobrene izvršbe pa se ne smejo izvesti. Prav tako se prekinejo roki zastaranja, ki so predvideni za pravna dejanja za uveljavljenje ali očuvanje pravic iz starih terjatev, niti se ne more otvoriti konkurz. zadrugi, tedaj se za časa odlaganja plač'! ne more odpovedati članstvo, niti se smejo izplačevati deleži, roki za odpoved in jamstvo pa se prekinejo. Za časa trajanja odlaganja plačil vrši denarni zavod nadalje svoje redno poslovanje. Za posle, ki ne spadajo v redno poslovanje, pa je treba odobritev komisarja Posli, ki jih ni odobril komisar, so neveljavni, če je tretja oseba za to vedela ali bi morala vedeti, da posel presega redno poslovanje in da komisar ni dal odobrenja Nove vloge se smejo uporabiti samo za likvidne naložbe, ki se morajo posebej voditi, posebej obračunavati in posebej upravljati in služijo prvenstveno za kritje novih terjatev. Vsakih šest mesecev mora denarni zavod sestaviti razpored izterjanega denarja iz starih terjatev in mora ta sredstva v prihodnjem četrtletju v celoti uporabiti za izplačilo starih obveznosti po predhodnem odbitku režijskih stroškov. Pri tem je treba predvideti, da dobe manjši vlagatelji večji delež. Razpored ima obsegati tudi izjemna plačila vlagateljem v slučaju bolezni, smrti ali neobhodno potrebnega vzdrževanja. Ta razpored se mora predložiti trgovinskemu ministrstvu, ki ga lahko v 15 dneh spremeni. Za časa trajanja odlaganja plačil mora denarni zavod svoje režijske stroške zmanjšati. Ne sme izplačati nobene tantjeme ali drugih materijalnih koristi članov uprave in nadzorstva. Prejemki osobja pa se smejo izplačati samo do 50%, vendar ti reducirani prejemki ne smejo biti manjši nego 3000 din mesečno. Trgovinski minister postavi komisarja na stroške zavoda. Pri zadrugah se postavi komisar iz vrst revizorjev pristojne revizijske zveze. Komisar je dolžan pregledati vsa izplačila zavoda v zadnjih šestih mesecih pred vložitvijo prošnje za odlaganje plačil, öe se ugotovi, da je zavod v tem času v večjem obsegu vršil izplačila gotovim upnikom na škodo drugih upnikov, tedaj lahko minister izda odločbo o razveljavil en ju odlaganja plačiL Proti taki odločbi ni možna pritožba na državni svet. Uredba vsebuje Se točne določb? o komisijskem pregledu denarnega zavoda, ki ga odredi trgovinski minister, in kazni, ki gredo do 200.000 din. Gospodarske vesti = Konverzija dolga Državne hipotekar- ne banke v Svici. Naša Državna hipotekama banka je objavila v švicarskih listih poziv, v katerem predlaga konverzijo svojih 7"/» obveznic (zastavnih listov) iz 1. 1924 in 1927. Državna hipotekama banka želi definitivno urediti službo teh dveh posojil in predlaga zamenjavo starih obveznic z novimi obveznicami v isti nominalni vrednosti, toda z obrestno mero 4"/o od leta 1938 naprej To konvertirano posojilo bi se potem amortiziralo v 12 letih, bodisi z odkupom ali pa z žrebanjem. Oni lastniki obligacij, ki ne bi sprejeli te ponudbe, bodo nadalje prejemali obresti po postopku, ki velja za jugoslovenska zunanja posojila odnosno za posojila v Zedinjenih državah. Doslej je za švicarske obveznice Državne hipotekarne banke veljal sporazum, ki je stopil v veljavo 15. februarja in mu je veljavnost potekla 15. aprila t. L Po tem sporazumu je Državna hipotekama banka začasno plačevala le 3.5*/o obresti, amortizacija pa je bila odložena. = Zadruge in družbeni davek. Nedavno je bila v finančnem ministrstvu konferenca med zastopniki tega ministrstva in zastopniki Glavne zadružne zveze. Na tej konferenci so zadružni delegati stavili zahtevo, da se uvedejo zopet stari predpisi odnosno da se uvede stara praksa glede oprostitve glede plačevanja družbenega davka. Med drugim je bila stavljena zahteva, da se zadruge, ki so bile obdavčene z družbenim davkom za leta 1936., 1937. in 1938. oprostijo plačila, ako do 24. septembra 1939 spravijo svoja pravila v sklad s predpisi novega zadružnega zakona Predstavniki finančnega ministrstva so obljubili, da bodo po možnosti ustregli zahtevam zadrug. Glede odpisa že predpisanega družbenega davka pa so izjavili, da se bo ustrezajoča določba vnesla v prihodnji finančni zakon, medtem pa bodo finančne direkcije ugodno reševale prošnje posameznih zadrug za odložitev plačila družbenega davka. Zastopniki finančnega ministrstva so obljubili, da bo finančni minister v kratkem izdal finančnim direkcijam navodila v smislu gori navedenih obljub. = V trgofefcl register so se vpisale nastopne tvrdke: Dušan Renčeij, družba z o. Z. v Ljubljani (popravilo in todelava vseh kovinastih izdelkov na industrijski način elektrotehnična dela itd.; osnovna glavnica 200.000 din, na to vplačano v gotovini 63.500 din: poslovodje: Dušan Renčeij, mela tež. Slavoj Jenko, zasebni uradnik, vsi v Ljubljani); Franc Slamič, družba z o. z., Ljubljana-Vič (tovarniško izdelovanje mesnih izdelkov, mesnih, sadnih in sočivnih konzerv ter pločevinaste embalaže; osnovna glavnica 200.000 din; poslovodji: Slamič Franc, trgovec in mesar, in Slamič Josipi-na); Bergman in drug, lojarnica in trgovina s črevi v Zgornjem Kašlju. — Pri družbi »Peko«, družba z o. z., fabrikacija in prodaja čevljev, Kovor pri Tržiču, je izbrisan poslovodja Avgust Kuster. — Pri Kolin ski tovarni hranil d. d., je vpisan kot član upravnega odbora dr. Ferdinand D. Majaron, advokat v Ljubljani. — Pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani sta bila izbrisana kot člana upravnega sveta dr. Vladimir Ravniharin Adolf Ribnikar, nadalje je izbrisan Prokurist Ivan Hieng, vpisani pa so bili člani upravnega sveta Karol čeč, Industrijec, Raiko Türk, oba v Ljubljani, ter prokurist Igo Florjančič. Pod ravnatelj dr. Janko Berce je dobil značaj ravnatelja, prokurist Janko Mallner pa značaj podravnatelja, — Pri Metalnem akcionarskem društvu v Ljubljani sta bila izbrisana člana upravnega sveta Todor Lazarevič in Jovo Marko-vič, vpisana pa sta bila Teodor Ravnikar, veletržec v Celju, in inž. MHorad Naumo-vič, industrijec v Karlovcu.— Pri Obrtni ravnatelj na Sladkem vrhu, tn Edvard upravnega sveta Josip Jakopič in Engelbert Franchc.tti vpisani pa so bili Ivan Bricelj, pleskarski in soboslikarski mojster. Anton Kovačlč, tovarnar peči ter Franc Kramar, gostilničar in posestnik, vsi v Ljubljani. — Tvrdka Mihael PaJdč, trgovina s sitarsko in leseno robo v Ljubljani, je zaradi vstopa javnega družbenika postala javna trgovska družba (družbenika. Viktor Rohrmann, trgovec, in Oskar FoHak. oba trgovca v Ljubljani; prokurist Roza Rohrmann v Ljubljani). — Pri tvrd-ki Standard, družba z o. z., industrija usnja, Kranj (prej Pollak), centrala Ljubljana, je bü izbrisan poslovodja Franc Pe-terca, vpisan pa te bil poslovodja Jean Pollak, trgovec v Ljubljani). — Pri tvrdki Industrija paptrja in lepenke, družba z o. z.. Sladki vrh, s sedežem v St. Ilju v S" tv. goricah, je bfl Izbrisan dosedanji poslovodja dr. Stanislav Rosenstock, vpisana pa sta bila nova poslovodja Inž. Imre Hajdu, ravnatelj v Sladkem vrhu, in Edvard Pich-Plchler, zasebni uradnik v Zagrebu. * Avstrija uvaja vožnjo po desni strani kar bo zahtevalo ogromne stroške. S 3. oktobrom se uvede na vsem področju Avstrije predpis o vožnji na desni strani ceste, medtem ko velja sedaj predpis o db tan predpisa bo zahtevate v vsej Avstriji prav znatne stroške, zlasti ▼ m*>gtih a tramvajskim prometom. V direkciji dunajskega tramvaja so mrzlično na delu s pripravami za preureditev tramvajskega prometa, tako da bodo tramvajski vozovi vozili po desni strani Treba bo preložiti 220 kretnic, premestiti 1440 tablic z označbo postaj in voznih smeri premestiti bo treba zidane čakalnice, na novo preurediti 93 križišč in preložiti 14 kilometrov proge. Vrhu tega bodo potrebna številna druga dela zlasti v zvezi s premestitvami svetlobnih signalov, drogov za električno napeljavo itd. Da ne bo oviran promet so za sedaj pričeli z deli ki pa se vršijo le ponoči in le provizorno, tako da bodo vozovi cestne železnice lahko do večera 2. oktobra vozili po levi strani ceste in da bodo 3. oktobra lahko pričeli voziti po desni strani. Proračun za vsa ta dela znaša nič manj kakor 16 milijonov mark (232 milijonov din). = Ljubljanska kreditna banka bo izplačevala s 1. avgustom 1938 na stara dobro-imetja: 1) vsem starim vlagateljem na tekoče račune in vložne knjižice dospele obresti za L semester 1938. — 2) 5°/«no kvoto na kapital vsem starim vlagateljem od din 10.000 do din 50.000 in 2°/»no kvoto na kapital vlagateljem nad din 50.000, po stanju 26. maja 1932. — Po 30. septembru 1938 ned vi gn j ene obresti in kvote se prenesejo na nove vsak čas razpoložljive račune. Banka pri tem obvešča, da je vse vloge do din 10.000 že oprostila in so, kolikor niso bile dvignjene, vsak čas na razpolago. Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 4.33 milijona din nasproti 7.47, 5.21, 2.10 in 8.00 milijona v prejšnjih štirih tednih. V privatnem kli-ringu so se v teku tedna nemške klirinške marke podražile od 14.65 na 14.90 do 14.95 potem pa je tečaj zopet nazadoval na 14.80 do 14.90. DEVIZE Curib. Beograd 10, Pariz 12.0625, London 21.49375, New York 436.0625, Bruselj 73.84, Milan 23, Amsterdam 240.10, Berlin 175.45, Dunaj bankovci 30, Stockholm 110.8250, Oslo 108.0250. Kobenhavn 95.95, Praga 15.08, Varšava 82.40, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. Blagovna tržišča SITO -F Chicago, 23. julija. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 70.50, za dee. 72.25; koruza: za sept 59.25, za dee. 58. BOMBA2 '-f Liverpool 22. julija Tendenca stalna Zaključni tečaji: za julij 4.85 (prejšnji dan 4.83), za sept 4.88 (4.85), za dee. 4.94 (4.92). Sokolinadelu Razmah sokolske misli v Zagorski dolini Sokol v Zagorju je v nedeljo 17. t. m. imel na letnem telovadiš&u svoj javni nastop. že dopoldne je bilo opaziti živahno vrvenje naraščaja na telovadišču, kjer se je vršilo okrožno tekmovanje. Tekma Je pokazala lep napredek naših narašča jni-kov. Popoldne se je pooblačilo in je dež lil dve uri, ravno v času ko bi imeli odhajati Sokoli iz raznih krajev, Litije, Trbovelj in drugod v Zagorje, iznenadil nas pa je prihod gostov v tak» velikem številu katerega nismo pričakovali tudi ne v lepem vremena. Ob 15. se je izpred Sofeotabega doma razvil sprevod v velikem razpoloženju vseh do Toplic in nazaj. V apevodu s so-kolsko godbo iz Trbovelj, ln domačo rudniško godbo je korakalo okrog 500 članov v krojih in ctviln. BIH so burno pozdravljeni in obrniti od cvetja. Hišni posestniki so v večini razobesili zastave. Mogočna povorka je privabila na telovadišče ljudstva, kakor že dolgo ne. Ob svitanju državne himne je bila t^ka^ama čast zastavi, nakar je starosta Lojze Koleno v izčrpnih besedah orisal sokolsko delo pred in po vojnL Govor prežet sokolska misli, je napravil na vse globok vtis. Pri nastopu so sodelovala društva Trbovlje, Hrastnik, Litija, Šmartno, Sevnica in domače društvo. Vse proste vaje bo bile prav dobro izvedene, posebno je ugajala orodna telovadba, predvsem pa članice lz Sevnice, na bradijL Telovadni nastop je hü zaključen z snemanjem državne zastave in petjem pesmi »Hej Slovani« »Le naprej«. Po nastopu so prihajale nove množice na telovadišče, kjer se je vršila ob zvokih obeh godb prisrčna zabava. Vsom bo ostal v spomin lep sokolski praznik in njegov razmah v dolini ki je utrdil sokolsko zavest v Zagorju. Razvitje sokolskega prapora na Rakekn V proslavo 15-letnega obstoja je razvilo Sokolsko društvo Unec-Rakek ▼ nedeljo 17. t m. sokolski prapor ob veliki udeležbi sokolstva in njemu naklonjenega občinstva. Ob začetku slovesnosti je hotelo vreme nekoliko nagajati, vendar se je kmalu zjasnHo, tako da je potekla vsa slovesnost v najlepšem razpoloženja Pred sokol-skim doanom »o se zbrale ob 16. sokolske vrste, ki so najprej izkazale čast državni zastavi med igranjem državne himne, nato pa še ostalim slovanskim zastavam med petjem himne »Hej Slovani«. Na častni tribuni so zavzeli mesta brigadna generala Dušan Božič in Čeda Stamojlovič, župni starosta br. dr. Pepenbacher, dalje staroste vseh edinic obmejnega okrožja in zastopniki ostalih društev iz Ljubljane lo bližnje rakovške okolice. Vse goste je pozdravil starosta br. Fran j o Tavčar v jedrnatem govoru. Vdanostne brzojavne pozdrave je zbran« sokolska družina poslala svojemu starešini Nj. Vel kralju Petru II. med burnimi vzkliki. Brat starosta je nato orisal zgodovino društva, njegovo delovanje in uspehe. Br. Tavčar je nato prosil tumico s. Fra-njo Zorčevo ta kuma br. Ivan« Kavčiča, naj razvijet« prapor in mu kumujeta. Ku-mica je razvila prapor tn privezal« nanj krasen trak, k um prapora pa je izpregovo-rÜ besede, ki bodo ostale vsem trajno v srcu. Brat starosta je sprejel prapor in ga izročil praporščaku br. Grudnu, ki se je zaobljubil, da bo nosil prapor s častjo in ja branji do zadnje kaplje krvi Tako mi Bog pomaga jI Sledilo Je pdbeeflms*n» % ostalimi 7 prapori, nakar je čestital društvu v pomembnem govoru župoi starosta br. dr. Pipenbacher. V imenu emigrantov pa je starosta br. Lojze Urbančič iz Ljubljane privezal na prapor krasen črn trak. Nato se je razvü po Rakeku lep sprevod s prapori in vojaško godbo, v katerem je korakalo 500 oseb. Množice so navdušeno pozdravljale sokolske viste in jih obsule s cvetjem. Sprevod je krenil pred spomenik Viteškega kralja Aleksandra I, kjer je bila lepa pietetna svečanost Vojaška godba je zaigrala žalni koral, prapori so se poklonili liku nesmrtnega kralja Mučenika, vsa množica pa je pobožno zaklicala »Slava«. Po svečanosti je sprevod krenil na letno telovadišče, kjer je bila izvrstno obiskana javna telovadba. Pri telovadbi so nastopili vsi telovadni oddelki s prostimi vajami prav dobro, imenitno pa se je postavila vzorna vrsta Ljubljanskega Sokola, v kateri so bili nekateri mednarodni tekmovalci Vrsta je odlično nastopila na drogu in bradlji in s posebnimi vrhunskimi prostimi vajami. Občinstvo je priredilo vrsti navdušene ovacije. Sokolsko slavje je v vsakem pogledu lepo uspelo. Obmejnim Sokolom čestitamo m kličemo «Le naprej brez miru ...« Jubilej Sokola Moste Sokolsko društvo Ljubijana-Moste se pridno in vztrajno pripravlja na svoj 30 letni jubilej, ki ga proslavi 17. avgusta. Takrat bodo v Mostah velike sla vnos ti zlasti ob priliki razvitja naraščajskega prapora, ki je delo »Zavoda za pospeševanje domače Obrti« in ki so ga podari ie društvu odbornice Kola jugoslovenskih Tako dober tek vzbuja naravna Rogaška fidati na, da so se po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 30-letni vojni izogibali piti to vodo, ker jim je povzročala prevelik tek. sester v Mostah. Moàéansk; Sokol otvori 7. avgusta tudi svoje letno telovadišče ob progi dolenjske železnice v Vodmatu. Na tem kraju .je nastaio v dobrem letu iz ruševin, ogorkov in ilovce krasno 12.000 kv. metrov obsegajoče telovadišče. To ogromno delo so opravili po veliki večini sami So koli s prostovoljnim kulukom ter pomočjo naše vrle narodne vo;ske. Lepa ograja telovadišča je bila narejena s pomočjo prostovoljnih prispevkov, brez vsake obremenitve društvene blagajne, is Lo tako napeljava elektrke in vodovoda. Na prostoru stoji sedaj tudi 21 m dolg paviljon, krit z opeko, za kar gre zahvala tovarnarju g. Hrovatu, ki kaže ob vsaki priliki razumevanje za društvene potrebe. Po razvitju prapora nastopijo vsi telovadni oddelki ki se prav pridno vežbajo, da bo uspeh čim lepši, že sedaj vabi meščanski Sokol vsa bratska sosedna društva in nacijooalne organizacije ter vso ljubljansko napredno javnost, da poseli ob tem pomembnem sokolskem prazniku prireditev v čim večjem številu, da tako podpre Sokole v njihovem nesebičnem sokolskem delu. Zdravo! Zahvala! TrgovsM samopomoči v MARIBORU izrekam toplo zahvalo za točno in Izdatno izplačilo podpore po mojem umrlem soprogu GÜSTIN BOŽIDARJU. Obenem si dovoljujem, posebno trgovcem priporočati pristop k tej kulan Uli in humanitarni instituciji, ki nudi posmrtninsko zavarovanje proti plačilu malih prispevkov. MARIBOR, dne 23. julija 1938. GuŠtlll Eia, S. r« Preminul nam je nad najdražji mož, papa, brat, stric, tast, stari oče, gospod BANČNI INSPEKTOR V POKOJU ▼ 60. leta starosti po daljši bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče na kliniki na Dunaju. Zemeljski ostanki dragega pokojnika bodo prepeljani v Celje, kjer se polože k večnemu počitku na mestno pokopališče. Čas objavimo pozneje. Priporočamo pokojnika v prijazen spomin in molitev. CELJE, dne 23. juDja 1938. MARUA SÜMEB roj. WURZER, soproga: ATVF^.A, MAKSI, EDI, otroci ter ostalo sorodstvo. Zapustila nas je naša predobra mama, babica, prababica, gospa Jožefa Miklavčlč v 89. letu starosti Pogreb predrage pokojnfc» bo v Canale d'Isonzo na pokopališče pri Sv. Ani Canato d'Isonzo, Sta Loda dl Toimbio, Ljubljana, Marlbor. lALinOCb JULÖA FRATNIK tn POLDI GRUDEN, hčerki; Rtu A RH ln FRAN, sinova; vnuki, vnukinje in pravnnkL .T'ltWv -> '•i?';» ■i ; C ' - Up * --v* • 'liJ- - r- V-' - sj.. *. • S -J J ■t: É - r--. v V •• -V r- Umri je naš dragi oče, ded in praded BONAČ ANTON POSESTNIK v 85. letu starosti, previden s sv. zakramenti Pogreb bo v ponedeljek 25. julija t L dopoldne ob 14. uri v Begunjah pri Cerknici žalujoči* L UDO VIK, poštar v p. sin; MARICA vdova PREMROV, hči; FRANJA roj. DE TONI, slnaha; VIKO, TONE, JANEZ, FRANCE, MARJAN C A, FAN CI, VERA por. PEČAR dr. BORIS, ZDENKA, MILE, DRAGAN, vnuki ln vnukinje; BREDA, pravnukinja. • -.i '<;->*. - . • .<* . 't) - .V . ' i ■ -V/iT 'f ' - Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, reg. zadr. z neom. zav. v Ljubljani, Tyrseva c. 18. vloge vsak lat razpoložljive obrestuje po 4 vloge proti odpovedi po 5 Za vse vloge nudi popolno varnost. O tv ar j a tekoče račune in izvršuje vse denarne posle O o * Francoska počastitev pokojnega Dimitrija Tucoviéa. Francosko združenje pi^a-teljev-boievnikov je uredilo v Heraultu lepe drevorede, ki bodo nosili imena pisateljev raznih narodnosti, ki so zgubili življe-uje med svetovno vojno. Francosko združenje pisatei jev-bojevnikov je včlanjeno v FlDAKu in obrnilo ee ie na vse nacionalne sekcije FIDAKa s pozivom, naj predložijo za to počastitev nekaj svojih pisateljev vojnih žrtev. Tudi jugoslovenska sekcija rIDAKa je predlagala nekaj takih književnikov in odbor francoske organizacije si je izbral ime Dimitrija Tucoviéa, pisatelja in ideologa srbskega predvojnega delavskega pokreta, ki je kot rezervni poročnik padel v prvem letu svetovne vojne pri Lazarevcu. * Dunavska razstava v Bratislavi. Vsako leto v začetku jeseni priTejaio v Bratislavi dunavsko razstavo, pri kateri sodelujejo vse države, ki imaju na Dunavu svoje bro-dovje. Razstava služi napredku in propagandi brodarstva. trgovine, turizma in ribolova. Letos.bo ta razstava posebno pomembna, ker bo jubilejna. Razstavo organizira bratislavska občina, ki se ie že obr-ni!a na rc'cie plovbe posameznih držav, naj PoMje.jo svoje prispevke. Pri nas te prispev ke že zbirajo in bodo poslali v Bratislavo na razstavo tudi zastavo, pod katero eo srbske trgovske ladje pred 100 leti plule po Dunavu. Terme d'Abano A.-G. Abano pri Padovi (Italija) MULJNE KOPELI — TERMALNE KOPELI — INHALAC1JE Indikacije raznih Kur kot revmatizem, artritis, presnova, ishias, stanje po revma-tizmu in po poškodbi. HIPOTERMALEN RADIOAKTIVEN MON-TIRONE IZVIR (87 C.) GRAND HOTEL ROYAL OROLOGIO shajališče najodličnejšega občinstva. HOTEL SAVOIA TODESCHINI najboljši rodbinski hoteL Obrnite se na: Terme d'Abano A.-G. Abano pri Padovi (Italija) * Proslava ŽOletnice Jugoslavije. Kakor izvemo, pripravljajo narodno-prosvetne organizacij« v leseni proslavo 201etnice obstoja Jugoslavije. Izdelale so program, pri katerem bodo vse sodelovale. Zahtevajte spored izletov k opernim predstavam v Trstu v vseh bUjetarnah Put. nika. * Stoletnico rojstva pesnika Antona 1'mka Okiškega bodo proslavili, kakor nam sporoča prireditveni odbor, v nedeljo dne 31. julija na Okiču pri Boštanju za Savo, kjer bo ta dan proščenje pri podružnici sv. Ane. Po maši bo okoli 11. ure odkritje spominske plošče na pesnikovem rojstnem domu. Na sporedu je slavnostni govor, ki ga bo imel g. Josip Wester, prosvetni inšpektor v p iz Ljubljane; dalje petje in deklamacije Umkovih pesmi ter orkestralne točke, kar vse bodo oskrbele domače moči. Domačini pričakujejo številno udeležbo iz vseh krajev Zasavja, a tudi iz Celja in Ljubljane, tem bolj ker sta Okič in bližnji Topolovec lepi izletni točki. Iz Boštanja na Okič je pičlo uro hoda. Železniška postaja za Boštanj je Sevnica. Pri obolenju žolča, jeter, pri žolčnih kamenih in zlatenci urejuje naravna »Fran-Josefova« grenčica prebavo in pospešuje iztrebljenje črevesja. — Klinične izkušnje potrjujejo da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo »Franz-Josef ovo« vodo zmešano z malo tople vode zjutraj na prazen želodec. Oel ree S. or. IV 48 V« * Dobrovoljce Prvega jugoslovenskega polka »Matije Gubca« v Tomsku prosimo, da pošljejo Zvezi dobrovoljcev — podružnica Ljubljana — čim prej svoje naslove, ker je pokrenjena akcija za priznanje do-brovoljstva članom tega polka. Stopimo ob 201etnici našega osvobojenja spet v prijateljske stike in se združimo v že obstoječi dobrovoljski organizaciji! Nadaljnja obvestila sprejmete vsi pismeno z okrožnico. Skupina dobrovoljcev »Matije Gubca« v Ljubljani. * Krajevna Protituberkulozna liga »Gorjanci« v občini Šmihel—Stopiče novomeški srez vljudno vabi vse člane jn prijatelje gibanja pokreta za pobijanje jetike. da se v polnem številu udeležijo ustanovnega občnega zbora, 31. t. m. točno ob 9. v eejni so. bi občine Šmihel—Stopiče. —• Pripravljalni odbor! » Pri zaprtju tn motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. e vesti ♦ V Zagrebškem higienskem zavodu izdelujejo cepivo zoper kolero za Kitajce. Na Kitajskem je spet velika epidemija kolere. Odbor za pobijanje epidemij pri Društvu narodov se je obrnil na posamezne države, da bi prispevale cepivo, ki bi zajezilo epidemijo kolere na Kitajskem. Severna Amerika se .ie obvezala dati na razpolago 2 milijona doz cepiva zoper kolero, Indoki-na en milijon, Ceylon in Java pa pol milijona. Rumuni.ia pa en milijon doz cepiva. Odbor Društva narodov se je obrnil tudi na higienski zavod v Zagrebu in ta.m bodo zda.i izdelali 500.000 doz cepiva. Naše ministrstvo za socialno politiko in zdravstvo ie odredilo, naj se to cepivo, ki predstavlja vrednost 100.000 din. brezplačno pokloni kot prispevek naše države za mednarodno protiepidemično akcijo. Uslužbenci higienskega zavoda v Zagrebu imajo s cepivom dosti dela. Cepivo mora biti doršeno do konca meseca, v prvih dneh avgusta pa bo že odplul iz Trsta parnik, kj bo cepivo dostavil mednarodni zdravstveni komisiji. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□t Cestna železnica št. 1 Vas zopet pripelje pred izložbo tvrdke t%u B. TOBER Št. Vid nad Ljubljano katera Vam nudi: steklo, porcelan in vse kuhinjske potrebščine za brezkonkurenčne cene. Priporočamo nakup kozarcev za vkuhavanje sadja prvovrstne češke kvalitete značke „F r u t a". ♦ Obisk naših kopališč v srednji Dalmaciji. Turistična zveza v Splitu pričakuje, da bo obisk v dTugj polovici julija boli-Ii kakor je bii! lani v tem času Junij in prva polovica iulita sta bila za 30 odstotkov slabša kakor lansko leto. a takoj v drugi polovici julija je število obiskovalcev naših kopališč doseglo normal». Zadnja poročila o številu gostov je dobila turistična zveza 20. t. m. Iz teh podatkov je razvidno, da je bilo lani na ta dan malo manj gostov. Tako jih je bilo v Makarski lani 1.810, letos pa jih je 1849, v Hvaru lani 480, letos 570. v Korčuli lani 253, letos 373. Po nekaterih krajih jih je bilo lani nekaj več, skupni pregled pa je zadovoljiv. Turistična zveza naglasa, da je podobno tudi z obiskom v Hrvatskem Primorju in v južni Dalmaciji. Pričakuie ee. da bo obisk v avgustu in septembru precej dober. MiSEL IN DELO kulturna in socialna revija, obravnava aktualna vprašanja naše dobe. V zadnji številki prinaša med drugim: Uvodnik: o poslanstvu malih narodov. Dva članka posvečena spominu dr. I. Laha. (Dr. P. Karlin: Skica dr. Lahovega življenja in dela — B. Borko: Dr. L Lah kot publicist.) Razprava o obrazovanju učiteljstva v Jugoslavi jL Bogat obzornik in pestra poročila. Revijo naročite pri upravi v Ljubljani na Gospo-svetski cesti 4/1. — Dobite jo tudi v vseh večjih knjigarnah. ♦ Predavanje o počitniških kolonijah za vajence bo oddajala ljubljanska radijska postaja jutri 25. t. m. ob 2010 Predaval bo zdravnik dr. Albert Trtnik. Opozarjamo na to važno predavanje, ker to razpravljalo s statističnimi podatki iz leta 1936. pri OUZD o boleznih pri vajencih. Od 28. 7. do 15. 8. 11 izletov t Trst k opernim predstavam. Sporedi in prijave t vseh bjlietarnah Putnika. ♦ Statistični pregled od požarov povzroče, ne škode. Gasilska župa v Zemunu je Sestavila pregled požarov v lanskem letu na področju vseh gasilskih organizacij. Po tej statistiki so lani požari povzročili za 55,232.807 din škode. V tem pa ni vračunana škoda, ki so jo napravili požari na področju beograjske občine i>n v krajih, kjer ni gasilskih organizacij. Strokovnjaki sodijo, da ie bilo Beogradu in v krajih brez gasilskih organizacij lani nad 25 milijonov dinarjev škode in da znaša tako v«a škoda v državi nad 80 milijonov. Iz te statistike ie razvidno, da je ogenj lani uničil na dan nepremičnine v vrednosti kakih 220.000 ali v vrednosti kakih 10.000 din na uro. Danes na lep Izlet v Polje VABI VAS SOKOLSKO DRUŠTVO NA SVOJ javni nastop In na narodno veselico. Sodeluje odlična poljska godba. — Avtobusi izpred mestnega doma. Za vrnitev v Ljubljano od 18.—22. ure trije vlakL * Tabor Üdovskil» »kart»* li v«© ditsve na Palah pri Sarajevu. I* vse države ao prispeli židovski skavti na Pale in tam vzorno uredili svoj tabor, ki kna 30 Šotorov. Sredi tatorišča vihra jugoslovenska zastava. Nad 100 židovskih skavtov je obiskalo grobove nacionalnih junakov in muče-nikov na Palah. Student Danko Kom pote iz Zagreba je naglas iJ, da počiva v teh grobovih 72 žrtev avstrijske in madžarske sol-dateske, ki je hotela z največjim nasiljem napraviti jz svobodoumnih in zavednih ljudi 6užnje. Drugi govornik študent Hajnal iz Zagreba pa je dejal: Ko so pred 24 leti valovi velike vojne zajeli te planine in gozdove, ste vi junaki vstali, da obranite čast in svobodo jugoslovenskega naroda. Nobenih žrtev se niste plašjili in svojemu narodu ste dali največ, kar človek da — svoja življenja. Mi židovski omladincl častimo vaš spomin z zaobljubo, da bomo posnemali vaše zglede. leti v 3 dneh s Howardom Hughesom okoli sveta. Najnovejši uspeh kronometrov in avionskih ur. ♦ Ogenj na Veliki planini. Iz Stahovice poročajo: Zadnjič je nastal v bližini planinskega doma SPD velik ogenj. Ljudje so mislili, da gori turistovska koča, kmalu pa se je izkazalo, da je postala žrtev divjega ognjenega elementa pastirska koča posestnice Marije Balantičeve iz Pra-protnega _ Zakala. Pastirček, ki oskrbuje koče in pase na planini Balantičevo čredo, se je oddaljil iz koče, da požene živino na pašo. Ker je bilo vprav poldne, je v velikem štedilniku še ostal ogenj, ki mu je prej celo dopoldne nagajal, da ni mogel skuhati kosila še preden se je pastirček vrnil, je bila ledena koča v plamenu. Ogenj je bil tako hud, da se nihče ni mogel približati goreči koči, v kateri je zgorela vsa skromna pastirčkova imovina, postelj, posoda, obleka in živež. Seveda je tudi koča pogorela do temeljev. Balantičeva je bila zavarovana za 4500 din, škoda pa je mnogo večja, Ker je bila koča zgrajena šele pr?d petimi leti. Ogenj je očividno nastal zaradi slabega dimnika. Od 28. 7. do 15. 8. operne predstave v Trstu. Informacije in prijav6 T vSeh bUjetarnah Putnika. Vpisovanje v enoletni trg. tečaj »Hermes«. Temeljito strokovno trgovsko izobrazbo si pridobite na »Hermesu«, enoletnem trg. tečaju v Mariboru. Prijavite se čimpreje ravnateljstvu »Hermesa«, Maribor. Zrinj-skega trg 1. — Zahtevajte prospekte! — Vpisovanje dnevno. Pisalne in računske stroje Vam strokovno popravi BORIS V. SIMANDL, Ljubljana, Dvorakova ul. 3, telefon 24-07. Štedite svoje nogavice -uporabljajte Gregoričev „B 0 R 0 S A N". Zahtevajte brezplačen vzorec v Dro-geriji Gregorio, Ljubljana, Prešernova ulica 5. * »Črna gmtlemana« — srednješolca, ki sta. kakor znano, v bosanskem vlaku napadla mia k) učiteljico, sta zdaj v zaporih sarajevskega okrožnega sodišča. V začetku sta se obnašala zelo cinično, ker sta bila menda prepričana, da ju bo oče kmalu rešil. Ko sta bila prvo noč zaprta na orožniški postaji, sta hotela igrati karte, ki sta jih imela v svoji prtljagi med šund-literaturo. Fred sodiščem pa sta spoznala, da postaja stvar resna. Poslala sta zamišljena in redkobesedna. ker ni od doma prišlo niti pooblastilo za kakega odvetnika-zagovomika. Preiskovalni sodnik je že določil zagovornika exoffo. V zavod za mladostne deli-kvente pobijajo take, kakršna sta ta dva brata. na:manj za leto dni. Naš kazenski zakon ima za mladoletne gTešnike sicer moderna določila, a kaj to pomaga, ko nimamo za me primernih zavodov. Mladoletni deiikventi iz BoSfie in Hercegovine se ponila jo v Zenico. Tam v kaznilnici je za nje sicer posr-ten režim, a kaj to pomaga, ko ima .jo za sosede najhujše zločince. Znajdejo se lahko v visoki šoli kriminala, ki še nuvše uè nkuje kakor razni fantomi in »črni gentleman i« pustolovskih zgodb. * Vas mikajo specialna vprašanja v mogočni sliki velikega pisatelja? Vzemite v roke Germinala, ki ga je napisal Emile Zola. Ne bo Vam žal časa, ki ga bo debela knjiga zahtevala od vas. Knjigo dobite v Tiskovni zadrugi in drugod. Cena broš din 100, platno din 125 in polusnje din 140. Izvrsten kis za vlaganje FR. KHA9I Kongresni trg 8.__ » Uporabljanje zvočnih ojačevalcev pri vsakovrstnih prireditvah večjega stila bodisi na prostem ali pa v zaprtih prostorih se tudi pri nas zadnji čas vse bolj udoma-čuje. Velike koristi, ki jih take ojačevaJne naprave prinašajo prireditelju niso pač v nobenem razmerju s stroški zanje, saj se da šele z ojačevanjem govora in glasbe prireditev tako aranžirati, da je njenega sporeda res lahko deležen sleherni udeleženec v najbolj oddaljenem kotičku dvorane, veselič-nega prostora, športnega igrišča itd. Da se zvočni ojačevalci doslej še niso uporabljali na vsaki prireditvi, ie bila kriva njih razmeroma visoka cena. V bodoče bo tudi v tem pogledu boliše. Tvrdka Radio Pegan ie namreč pridobila pravico razpečevati pri nas oiačevalce svetovne znamke »Geloso«, ki se uporabljajo že v tisočih eksemplarjev širom sveta in ki so menda nedosegljivi po svoj cenenosti. Želeli bi samo. da bi tvrdka siromašnejšim društvom in organizacijam, katerih delovanje je občekoristnega značaja, take ojačevalce tudi posojali za njihove prireditve, seveda proti primerni odškodnini. • Operatori festival ▼ Opatifi. IV. operetni festival v Opatiji bo od &. do 15. avgusta v gledališču na prostem. Za opereto »Si«, ki jo bo dirigiral sam skladatelj Mascagni, so najeli sopran i s tki Nerino Ferrari in Aldo Mandtni, tenorista Bertellija in kominika Marianija. Glavni vlogi v opereti »Roxy« bosta imela RosSy Barsony in Oscar Denes, tenorist Parmeggiani in sopranistka Emili-ce Vera pa bosta pela v »Cigan baronu«. Režiserja teh treh operet bosta Schulz-Breiden in Arany. Opereto »Cigan baron« bo dirigiral Federico del Cupolo. Scenske dekoracije eo napravljene po načrtih slikarja Acconaro, 1.200 kostimov pa je od tvrdke Altay iz Budimpešte. Koreograi Bob Gray iz Budimpešte bo vodil priprave in baJetne plese, katerih se to udeležilo 32 plesalcev in plesalk. Orkester bo tvorilo kakih 60 godbenikov, kor pa 40 pevcev iz Cremona in Turina. Iz Ljubljane n_ Lep jubilej. V prijazni Hotimirovi ul. štev. 8 v šiški bos*a jutri slavila 301etni-eo poroke g. Karol Engelman in njegova žena Ana, po rodu koroška rojakinja iz Gre-binja. G. Engelman, ki stopa prav te dni kot uslužbenec državnih železnic v zasluzeni pokoj, si je tamkaj v svoji veliki marljivosti in neugnani skrbi za svojce postavil ličen dom z bogatim sadnim drevjem, kjer bo preživel jesen življenia. Našemu dolgoletnemu naročnike želimo tudi mi še mnogo jasnih dni po dolgih letih skrbi in dela! OBIŠČITE VII. MARIBORSKI TEDEN od 6. do 15. avgusta 1938. POLOVIČNA VOŽNJA NA ŽELEZNICAH od 4. do 17. avgusta. Veliki narodni tabor dne 14. avgusta 1938. JUBILEJNA KULTURNA RAZSTAVA ob priliki proslave 20-letnice Jugoslavije v Mariboru. VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA Industrija — Tekstil — Trgovina — Obrt — Kmetijska razstava — Razstava cest — Tujskoprometna razstava — Fotoamaterska razstava — Filatelistična razstava — Gostinstvo — Vinska pokušnja — ženska ročna dela — Razstava narodnih noš iz vseh krajev države — Razstava »Nanos« — Čebelarska razstava — Razstava malih živali — Koncertne in gledališke prireditve — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču itd. MARIBORSKI OTOK — NAJLEPŠE KOPALIŠČE V JUGOSLAVIJI — ZELENO — ROMANTIČNO POHORJE — VINORODNE SLOVENSKE GORICE — GOSTOLJUBNI, LEPI MARIBOR Vas vabijo! u— Zaradi udeležbe Ljubljane na narodni proslavj v Mariboru 14. avgusta mestno poglavarstvo na povabilo odbora za proslavo 20!etnice Jugoslavije v Mariboru sklicuje sejo zastopnikov vseh ljubljanskih organizacij v mestno zbornico v sredo 27. t m. ob 10. dopoldne. Vabljene so tudi vse orga. nizacije, ki bi mogoče ne dobile še posebnega vabila. Ker je udeležbo pri proslavi treba organizirati zaradi naročila posebnih vlakov in zaradi drugih priprav, je nujno potrebno, da se seje udeleže zastopniki vseh organizacij in tudi raznih zavodov. Kakor znano, je s četrtinsko vožnjo^ jx> železnici zagotovljena največja udeležba vse banovine na tej splošno narodni manifestaciji v Mariboru. Vile, stanovanjske hiše, industrijske stavbe, adaptacije izvršuje po lastnih in danih načrtih, solidno in poceni v in izven Ljubljane PIRC GABRIJEL stavbenik, LJUBLJANA — TYRSEVA CESTA 15. Telefon 33-38. Zahtevajte brezobvezne ponudbe. u— Igralska skupina »Slovenska scena mladih« je imela v sredo zvečer svoj sestanek v prostorih Železničar.skega doma na Novem trgu. Sestanka se je udeležil tudi novi umetniški vodja pisatelj in novinar g. Ludvik Mrzel, ki je bil od skupine iskreno pozdravljen. Upravnik SSM g. Marjan Prosen je na kratko razložil skupini dosedanje delo in pozval vse k intenzivnemu in idealnemu delu v bodoči gledališki sezoni. Na prošnjo upravnika je spregovoril nekaj jasnih in resničnih besed novi umetniški vodja g. Mrzel. Za vzpodbudne besede se mu je v imenu skupine zahvalil upravnik. u_ Na aerodrom vozi avtobus Izpred Mestnega doma ves dan. n— Mestne počitniške kolonije. Koloniati v Poljanah nad Škofjo Loko in Metliki se vrnejo v Ljubljano v sredo 27. t. m. in sicer se pripeljejo: Iz Metlike deklice z vlakom ob 14.52; iz Poljan pa dečki z avtobusi in sicer v dveh grupah. Prva Skupina poljanskih kolonistov, to so oni. ki so se odpeljali iz kolonije zjutraj, se pripelje pred Mestni dom ob pol 14, ostali pa ob 19. Starše kolonistov vabi mestno poglavarstvo, da pridejo k sprejemu svojih o^rok na glavni kolodvor, odnosno pred Mestni dom. u_ Martinščiea! Sestanek 28. t. m. ob 10. v fizikalni dvorani li ce ja. Odhod 29. t jn. z brzovlahom za Zagreb ob 8. zvečer. Zaradi obolenja priglašenih dve mesti prosti! Vodstvo. u_ Senjakobska knjižnica v LJubljani, Kongresni trg 7, posluje vsak delavnik od 4. popoldne do 8. zvečer. EDINÀ TOLAZ BA BONBONI n— Instalacijo električne rasvetljav® is signalnih zvoncev v vojašnici vojvode Mišica za proračunsko vsoto 55.061 din je razpisal Tehnični oddelek štaba rukovaoca radova v Metelkovi ulici 2/III. Oglas licitacije je nabit tudi na oglasni deski na magistratu. u— Balincarska tekma. Danes ob 9. bo prj »Levu« ba linea reka tekma med igralci »Leva« in igralci »Jeločnik«, Rožna dolina! Ker sta oba teama v dobri formi, bo igra zanimiva in napeta. Vabljeni. u— Glede na notico o travi v Ciglerjevt ulici in na občinski cesti v Zg. Šišld smo dobili na magistratu informacijo, da je bila Ciglerjeva ulica očiščena trave pred dvema mesecema. Res je pa s travo zarasel skrajni konec ulice, ki za redni promet še ni ot vor j en. Zato ga mestna občina tudi ne čisti. Tudi občinska cesta v Zg. Šiški je bila urejena meseca maja in še ni s travo zarasla. Bivša občina Zg. Šiška je imela pred inkorporacijo enega cestarja, zdaj jih je pa zaposljenih osem. Kar se tiče čiščenja trave, mestna občina redno skrbi, da trave ni na prometnih cestah. Lep spomenik — dar pokojnim Ogled spomenikov dolžnost interesentov Stalna razstava — nizke cen« FRANJO KUN OVAR, kamnoseštvo TeL 49-09. Sv. Križ — Ljubljana IKW MOTOCIKLI MOTORIMPORT LJUBLJANA TYRSEVA 23 MIKLOŠIČEVA 30 Buiie »Rio«TmST BuSle »RlO« zendviči po 1 Din. BttSSe »RlO« izredno dobra vina Dr. Stanko Žvokelj ne ordinira do 16. avgusta PRIMARIJ DR. FR. DERGÀNC ne ordinira do preklica Danes popoldne vsi na sokolsko tombolo na Bled. Dobitki v vrednosti 15.000.— din. u— Otrok pod tramvajem. Včeraj okrog 15, je prišlo na Kongresnem trgu tik Zvezde do razburljive prometne nesreče. V parku je sedela žena brezposelnega delavca Atanasija Sorokina. ruskega emigranta a Ceste dveh cesarjev, s svojim dveletnim sinčkom Dimitrijem. Ko je za trenutek pozabila paziti na otroka, je nesrečni Dimitrij zašel na oesto in na tramvajski tir, prav ko je mimo pridrvel tramvajski voz. Fantku je zlomilo nogo, dobil pa je tudi notranjo poškodte. Žrtev tramvaja je postala tudi Ivana Severjeva, vdova po nadučiteljn « Tržne ulice. Na Ajdovščini je v petek zvečer padla z voza in pr; padcu dobila notranje poškodbe. Tovarnar Milan Petrič is Tacna pa je doma na cesti padel § kole8® in si zlomil nogo. Vse tri ranjence so reševalci prepeljali oa kirurški oddelek. COOBR.MIHISTAPSTV* SOC POL. / HASt ZDRAVUA B 13957-J» SUPER LYSOFORM je zanesljivo sredstvo za dislnficiranj.! Pri Vaši intimni toaleti je Super Lysoform najboljši prijatelj, ki Vam prepreči neštevilo neprijetnih pojavov. Vpija najhitreje in najpopolneje vsak zoprni duh. Osvežuje in lepo diši. Zahtevajte ORIGINAL Super LYSOFORM v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Pazite na originalen zavitek, odklonita imitacijo! Vsa Slovenija praznuje 20 letnico Jugoslavije v Mariboru na joMlejni razstavi od 6. do 1$. avgusta in na velikem narodnem taboru 14. avgusta« Za narodni tabor Je dovoljena Cetrtinska vožnja na podlagi povabila, katerega bo odbor v Mariboru poslal vsem občinskim pripravljalnim odborom in pisarnam Putnika, takoj ko prejme prijave udeležencev. Zato se v Sloveniji čimprej prijavite pri občinskih pripravljalnih odborih, izven Slovenije pa v pisarnah Putnika ali direktno Odboru za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru, da Vam pošlje vabilo pravočasna — Posamezniki, društva in organizacije ter občinski pripravljalni odbori zberite prijave še ta teden. Bratje in sestre, pridite v Mariborl ODBOR ZA PROSLAVO 20-LETN1CE JUGOSLAVIJE V MARIBORU. I u— Glede pritožb proti prahu in pomanjkljivem škropljenju cest smo dobili na magistratu tole pojasnilo: »Mestno cestno nadzorstvo vse zadevne pritožbe rado takoj upošteva, če so želje sploh izvedljive. Večkrat je bilo javnosti že pojasnjeno, da prahu ne bo mogoče ugonobiti, dokler vsa Ljubljana in okolica ne dobita tlakovanih ali asfaltiranih cest Druga mesta imajo to vprašanje urejeno tako, da meščani v središču mesta za škropljenje in vzdrževanje cest plačujejo posebno davščino. Ker v zunanjih okrajih in na periferiji občani te davščine ne plačujejo, pa morajo posestniki ob makadamskih cestah sami opravljati škropljenje in vzdrževati ceste na svoje stroške. Mestne uprave v drugih mestih sploh ne marajo prevzeti vzdrževanja makadamskih cest ker je na takih cestah vzdrževanje predrago in tudi prezamudno, torej tehnično prav za prav neizvedljivo, ker bi bilo v primeri z uspehom treba zaposliti mnogo preveč delavstva. Če bi ta način vzdrževanja in škropljenja makadamskih cest zlasti v inkorporiranih občinah uvedla tudi ljubljanska mestna občina, bi se občani prav kmalu prepričali o težavah, ki se z njimi mora boriti mestna cestna uprava in čez noč bi utihnilo tudi zabavljanje. V zadevnih pritožbah naj bi pisci vedno navedli tudi vir dohodkov za stroške, ki jih zahtevajo od mestne občine.« ZVOČNI KLNO sOhULaKI OOAi V SISK1. rKLEFO.N »1-79 I Velik pevski film Iz Celia (SLIKARJEV MODEL) V gl. vlogah: Camila Horn, Aleksander Sved, Paul Javor t. dr. V dopolnilo zvočni tednik in kulturni film. Predstave v nedeljo ob 5., 7. ln 9., v ponedeljek ob pol 9. uri. S O K O L 1 ! Posečajte in podpirajte sokolski kino! V torek: Alahov vrt HBSBBS Zobozdravnik špecijalist dr. IVAN OBLAK NE ORDINIRA DO 23. AVGUSTA Zobozdravnik dr. Tone Furlan ne ortiinira do 20. avg. Or. med. Albert Trtnik zopet redno ordinira Aleksandrova ul. S Predno odidete ua počitnice ali Vaš letni oddih, se oglasite pri Foto Touristu Lojzu Šmucu NA ALEKSANDROVI CESTI 8, ali PREŠERNOVA UL. 9, preje trg. Dobrič, kjer dobite sveže filme ter 5 minut strokovnega pouka, da pravilno fotografirate oz. osvetljite Vaš film ter napravite res lepe slike, katere so Vam v trajen spomin. Zložljiv fotoaparat 6 9 s samosprožilcem __samo Din 300.— o— Vlomilska tolpa pod kljufem. Nedavno snw poročali o mladem eumljivcu, ki je skušal na starini nekaj zlatnine in erebrnme spravjti v denar, a ko se mu je pribiižal stražnik, je pobegnil. Te dni k> organi kriminalnega oddelka obiskali stanovanje nekega brezdeica in lahkoživca v Rožni dolici, k' so ga že del j časa imeli ra sumu. da je član večje tatinske družbe. V resnici .so našli pr njem celo zalogo ur, verižic, brošk, denarnic, ročnih torbic, obleke. srebrnega jedilnega pribora. dve harmonik. in več svežnjev vlomilskega orodja Ko so nato pregledal] še vso hišo. so na podstrešju naleteli na skritega moškega, iz katerega se je zbudil sumliivj prodajalec e starine. Policijskim organom se je predstavil za Franceta Plevlja, pozneje pa se je izkazalo, da se piše Stanko Z. Razen Stanka, lastnika stanovanja in niegove žene so odvedli v zapor še neko žensko, ki je bila očitno njihova zaupnica. Ostal; pa eo na preži in čez nekaj časa sta jim padla v roke še d va člana tolpice in žena ene^a iz-med njiju. Tudi na njihovih stanovanjih, so pri preiskavi našlj več nakradenega blaga. u— Udeležite se potovanja v Dolomite od 13. do 17. avgusta in v Trst od 13 do 15. avgusta. Prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice! DD 17 V4V7I? Vam izvršimo na kraj- * ▼ \J£jMLš b tovornimi avtomobili še in daljše proge, vseh vrst blaga, tudi selitve po zmerni ceni, točno in zanesljivo. — Naročila sprejema in daje pojasnila Semenlč V., Privoz 13, Ljubljana. Kličite teL 36-92. — Blago je med prevozom zavarovano. — Za cenjena naročila se priporoča avtopodjetje R. Hojak, Domžale e— Smrt znanega Celjana. Iz Gradca je prispela včeraj zjutraj vest, da je umrl v tamkajšnji bolnišnici višji davčni upravitelj v p. in hišni - posestnik g. Maks Žumer iz Celja, Pokojni je služboval mnogo let pri davčni upravi v Celju in stopil pred nekaj leti v pokoj. Bil je v Celju splošno znana in spoštovana osebnost. Truplo bodo prepeljali v Celje. Čas pogreba še ni določen. Pokojnemu bodi ohranjen lep sipo min, svojcem naše iskreno sožalje! e— Meddruštvene sokolske plavalne tekme bo priredilo Sokolsko društvo Celje-matica v nedeljo 7. avgusta v Rimskih toplicah. Vsa sokolska društva naj pošljejo na te tekme svoje najboljše tekmovalce m tekmovalke, ker bo na podlagi doseženih rezultatov lažje sestaviti župno moštvo za medžupne plavalne tekme, ki bodo 15. avgusta v Rogaški Slatini. KINO UNION — Danes »DEKLICA IZ TRSTA« (v nemškem jeziku). —Matineja: »AZIJATT«. e— Maturantinje goriškega učiteljišča letnikov 1911., 1912. in 1913. bodo imele 6. avgusta sestanek v Celju. Prihod v Celje z jutranjimi vlaki. Ob 10. maša zadušnica za umrle gg. profesorje in tovarišice. Na svidenje v Celju! e— Prepoved vožnje po nasipu ob Lož-nici. Predfrtojništvo mestne policije v Celju i je na podlagi mestnega cestnega reda pre-! povedalo vožnjo z vsemi vozili po levem nasipu Ložnice od mostu čez Ložnico do izliva tega potoka v Savinjo in bo vsako kršenje prepovedi kaznovalo. e— Fsi v živilskih obratih in brivnicah zaposleni uslužbenci, ki še niso bili letos preiskani na mestnem fizikatu v času rednih preiskav, se morajo najpozneje do 15. avgusta podvreči zdravniškemu pregledu na mestnem fizikatu. S seboj morajo prinesti fotografijo za legitimacijo. Po poteku tega roka bo proti vsem kršilcem, delodajalcem in delojemalcem, uveden kazenski postopek, ker se vodi o pregledih točna evidenca. Iz Maribora a— Ravnatelj Stanko Detela pri Abrahamu. Danes obhaja ravnatelj Mariborske tiskarne g. Stanko Detela 501etnico rojstva. Slavljenec je v Mariboru znana, mar-kantna osebnost. Vse svoje življenje je izpolnil z neprekinjenim delom v prid svoji stroki in narodu. Svoje odlične sposobnosti je pokazal že v predvojnem Trstu kot ravnatelj za naš rod pomembnega denarnega zavoda. Po prevratu se je preselil v Maribor in prevzel 1. 1919. ravnateljstvo Mariborske tiskarne, ki jo vodi še danes. Z vztrajnim organizatornim delom na vseh področjih, ki jih obsega omenjeno podjetje, v tiskarni, uredništvu, pri upravi, knjigoveznici itd., je žel lepe uspehe, ki kažejo njegovo živahno prizadevanje, da bi čim bolj koristil podjetju. Ravnatelj Stanko Detela pa je tudi vzoren rodoljub in narodnjak, ki sodeluje v številnih nacionalnih in narodnoobrambnih organizacijah, kjer posveča svoje sposobnosti velikim in perečim narodnoobrambnim vprašanjem. Slav-Ijencu kot vnetemu nacionalistu in zavednemu Sokolu iskreno želimo, da bi ga sreča spremljala na življenjski poti v drugo pol stoletja! a— Odkritje spominske plošče dr. K. Glaserju, znamenitemu jezikoslovcu, literarnemu zerorlovinariu in domoljubu bo da-ob 8.30 v Reki pri Hočah. čepice pri JAKOB LAH — MARIBOR a— Pravoslavna parohiia v Mariboru obvešča svoje vernike, da bo danes v vojaški kapeli ob 10.30 uri po odsluženi sv. litur-giji obletnica-zadušnicn (parastos) po blago-pokojnem patriarhu Nj. Sv. Varnavi. Vm verniki naj prisostvujejo tužnemu svečanemu obredu. POHIŠTVO vseh vrst dobavlja zajamčeno najceneje „OBNOVA" — F. NOVAK Jurčičeva 6 a— Prvi avto na Klopnem vrhu. V petek je avto znamke BMW s številko občine Sv. Lovrenc na Pohorju brez najmanjšega defekta, po ozkih razdrtih cestah in strminah kot prvi premagal Klopni vrh. Planinsko kočo sta zapustila lastnik avta ter njegov spremljevalec okrog 16. v najboljšem razpoloženju ter prispela brez defekta nazaj v Sv. Lovrenc. Rekorderja, grof Za-beo Giovanni in Pernat Alfonz, oba iz Sv. Lovrenca na Pohorju, sta se vpisala v tu-ristovsko knjigo. DKW motorje in dvokolesa dobite ugodno pri Ozvatiču, Maribor, pri »Un'on« kinu. a— čudna reč s »Pohorsko železnico«. Za petek zvečer je bil sklican v Povodni-kovi restavraciji redni občni zbor zadruge »Pohorska železnica«. Zbor je bil tokrat že drugič brez uspeha sklican. Navzoči štirje zadrugarji in trije novinarji so dolgo čakali na prihod zadružnega načelstva ter so se končno razšli. Kaj naj to pomeni? a— Razstava vozov ln motornih vozil. Na letošnjem VII. Mariborskem tednu od 6. do 15. avgusta bo tudi posebna razstava vozov, avtomobilov in motornih koles. Interesenti, ki se žele s svojimi vozili udeležiti te razstave, naj se nemudoma javijo upravi tedna v prostorih »Putnika« v Gradu. Na razpolago je še nekaj prostorov. a— Zdravnflka vest. Specialist ca očesne bolezni v splošni bolnišnici v Mariboru g. dr. Viktor Tominšek je v Zagrebu z odliko položil državni strokovni izpit Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem donni bo predvajal danes v nedeljo ob 16., 18.30 in 20.30 komedijo iz kmečkega življenja »Na skednju«. Predigra: Paramountov zvočni tednik. Iz Trbovelj t— Danes velika sokolska tombola ob 3. uri popoldne. Bogata na lepih in praktičnih dobitkih, kakor kompletna spalnica, 2 moški kolesi, klavirska harmonika, gi-tara, umivalne garniture, jedilni pribor itd. itd. Srečke po 2 din. t— Za udeležbo slavnostj v Maribora. Na pobudo občinske uprave je predsednik občine g. Klenovšek sklical v petek popoldne sestanek vseh uradov, šol, organizacij in društev z namenom, da pri proslavi 20-letnice Jugoslavije v Mariboru tudi trboveljsko prebivalstvo sodeluje čim številnejše. G. predsednik je v svojem pozdravnem eovoru značilno podčrtal eminentno nacionalno obeležje mariborske proslave, ki je na na^em skrajnem severu še prav posebno važna za jako in enotno jugosloven-eko stvar. Pozval je prisotne predstavnike društev k či m aktivnejšemu sodelovanju za živo akcijo med prebivalstvom Trbovelj, ki nai tokrat vnovič pokažejo nacionalno zavednost in globoko povezanost z našim severnim slovenskim živliem. Vsa društva so se pozivu odzvala z navdušenjem ter je bil prj občini konstituiran krajevni občinski pripravljalni odbor za mariborsko slavie s predsednikom g. Klenovškom na čelu. Odborniki so sprejel) priclasne pole in sporede za proslavo, ki jih bodo razdelili med prebivalstvo, hkrati pa pobirali denarne zneske za taborske legitimacije. Občina je izdala na prebivalstvo proglas o proslavi m sporedu proslave v Mariboru, s pozivom, da se jih za udeležbo prijavj čimveč do konca t. m. prj posameznih društvih ali pa pri občinskem uradu, ki bo dajal podrobnejša pojasnila in navodila. Na trboveljskih gnfih in hribih nai 13 avgusta zagorijo številni kresovi hišni posestniki pa naj razobesijo zastave. Iz Hrastnika h— Na Marnem Dri mizarju Mirku Lažni, ku je izbruhnil v četrtek zvečer požar. Zgorel je s siamo kriti hlev in k njemu prizi-dana mizarska delavnica v kateri je bilo polno suhega lesa in mizarski stroj. Prvi, ki je opazil požar, je bil mizarski vajenec Čulk. Takoj so prihiteli sosedje na pomoč, ter rešili iz hleva kravo, tele in prašiče. Obe poslopij in les so pogoreli. Prihiteli »o gasilci, ki so lokaliziralj požar. Skoda «e ceni okrog 30 000 din. ki je pa po večjem krita z zavarovalnino. Najbrže je kdo iz neprevidnosti vrael kak cigaretni ogorek v pri delavnici ležeče oblanice. h— Stavbno gibanje. Letos se je stavbno gibaraje preselilo v srednji in spodnji Hrastnik. Pri rudniku se gradi le nov rudniški hlev in se olepšavajo neke hiše. V srednjem Hrastniku se je pa najprej olepšal na zunaj Sokolski dom. V bližini tega, na Pintarjevih bajerjih so dokončali Podluškovi svojo stanovanjsko hišo, zdaj pa grade stanovanjsko hišo in delavnico čevljarski mojster g. Koritnik, restavracijo ga. feentjurčeva. stanovanjski hiši g. Marko Dolane in družina g. Franca Dolanca. Tudi na Frtini se gradi enodružinska hiša. Pri letnem kopališču se bo še letos zgradil majhen bazen za d eco. Kemična tovarna renovira več svojih po. slopij. Namerava pa še letos renovira-ti delavska kolonija za Savo pri Mcžini. V tej koloniji se nameravata podreti ena stanovanjska baraka in ena cta.novan.ieka hiša in na teh mestih zgraditi dve stanovanjski hiši. Na ostalih dveh stanovanjskih hišah se bo pa fasada olepšala, želeti bi bilo. da bi kemična tovarna dala ometati še oni dve 80 let stari stanovanjski hiši. ki no-ita že 80 let ime »novi hiši«, a še dan ;s nista ometanl I BOJ NA ŽIVLJENJE IN SMRT v velikem kriminalnem filmu SINDIKAT ZLOČINOV KINO MATICA ob 11., 15., 17., 19. tn 21. url! Iz Ptuja j— Za olepšanje mesta. Z zadovoljstvom opažamo, da so nekateri posestniki začeli prenavljati zunanje lice svojih hiš. Naj bo to v vzpodbudo in za vzgled ostalim hišnim lastnikom. Največja rak-rana našega mesta pa so skrajno ßlabe uÜre. katere graia vsak. kdor si je ogledal Ptuj. Prosimo naj se vendar enkrat komisijsko pregledajo vse ulice in nedostatki popravijo. Namestu kurje pečenke — ričet! Krško, 22. julija. V prijazni vasici Venišah pod Leskov-cem pri Krškem domu j e posetnica ga. Zupančič Frančiška s sinovoma Alojzom in Vinkom ter hčerko Albino Kakor po navadi je domači sin Alojz tudi v sredo ponoči spal na kozolcu. Okrog pol ene ure zjutraj je iz kokošnjaka začul rahel ropot. Previdno je splezal s kozolca, poiskal kopačo in se bosonog neslišno bližal kokošnjaku. Opazil je dvla vlomilca Prvi je na strehi hlevca stoječ stražil z nabito puško in z zakrinkanim obrazom, drugi je pravkar lezel v kokošnjak. Alojz je naglo skočil pred vlomilca Prvega, ki 1e nameril nanj puško, je brez pomisleka udaril s kopačo po cevi puške in mu jo izbil. Med tem je drugi vlomilec planil iz kur-nika in pri tem podrl svojega vlomilskega tovariša raz strehe na tla. Zupančič je z vso močjo mahal po obeh. V vlomilcu s puško je prepoznal Alojzija Plankarja iz Veniš. v drugem pa mlinarja Alojza Kodriča iz Topola Kodrič je naglo zbežal, na Plankarja se je pa vrgel Alojz, ga vrgel na tla ter pričel klicati na pomoč. Na klice so prihiteli iz hiše njegova mati, teta. sestra in mlajši brat Med premetavanjem se je puška sprožila, k sreči izstrelek ni nikogar zadel Ko je vlomilec uvidel, da mu sedaj tudi orožje ne bo moglo več pomagati in da so ga prepoznali. kljub zakrinkanemu obrazu, se je vdal in prosil Zupančičeve, da ga ne izdajo in ne prijavijo. Zupančičevi so ga res izpustili mu vrnili puško in iz bojazni pred maščevanjem hoteli vse zamolčati. Zandarmerijska patrola pod vodstvom komandirja stanice nar. g. Filipa Meršola in kaplarja g. Ljubomira Gajiča iz Krškega pa je vlom izsledila ter poskrbela za aretacijo obeh nočnih gostov. Mlinarja Kodriča so našli na Topolu, Plankarja pa so tudi. kljub njegovemu pobegu, izsledili v Krakovskem gozdu. Oba sta vlom priznala. Ljudstvo se je oddahnilo, da bo vsaj nekaj časa mir pred tatovi. Danes ri morate ogledati ▼ KINO UNI O N-u Telefon 22-21 prekrasen, globokq pretresljiv ffim DVE SIROTI Predstave ob 17., 19. m 21. uri Jubilejno svidenje goriških maturantov Ljubljana, 23. julija Te dni so praznovali v lovski sobi pri »Slamičuc 251etnico goriški maturantje iz 1. 1913. Mnogi ae niso videli 25 let Vojna vihra jih Je razkropila na vse strani Večina njih je v Jugoslaviji, precej Jih še biva na Goriškem. Enega je usoda zanesla za kruhom celo v Buenos Aires. Sedem jih je ugrabila vojna, med njimi dobro-voljca Povšiča. V živahnem razpoloženju je žal prekmalu minil res lep večer. K dobremu razpoloženju ln humorju je zlasti pripomogel »pohorski pesnik« tovariš Ludvik Zorzut s svojimi prigodbicami, v katerih je v šaljivem tonu orisal dijaško življenje pred 25 leti. Izmed živečih profesorjev se je večera udeležil dr. Karel Pirjevec, direktor državne trgovske akademije v Ljubljani. Drugi dan ob 7. zjutraj je daroval tov. Alojzij Pavlin, dekan v Kobaridu, v kri-ževniški cerkvi sv. mašo za vse umrle in v vojni padle tovariše. Jubilanti s prof. dr. Pirjevcem in dr. K. Ozvaldom so se opoldne zbrali v hotelu Bellevue, kjer so se fotografirali in imeli skupno kosilo. V veselem in neprisiljenem razgovoru in razpoloženju je minil popoldan, že itak dobro razpoloženje, v katerem ni manjkalo pristnega dijaškega humorja, je tov. Zorzut poživil z novimi prigodnicamL Manjkalo tudi ni harmonike, izrečenih je bilo več vzpodbudnih zdravic. Jubilanti so se le težko poslovili in sklenili, da se bodo po možnosti v Gorici ali v neposredni okolici znova sešlL Od živečih tovarišev so se udeležili 25-letnice: dr. E. Besednjak, bivši posi, v rimskem parlamentu, dr. Karel Birsa. odvetnik (Ajdovščina), Marij Ferjančič, vet. podpolkovnik (Beograd), dr. Karel Gorjup (Gorica). Josip Gerbec, dr. Franc Gruden, zobozdravnik (Beograd), dr. J. Kamušič, odvetnik (Ljubljana), Alojzij Kodermac. župnik (Volče), Vinko Kožuh, knjigovodja (Ljubljana), dr. Lambert Mermolja. zobozdravnik (Gorica), dr. Stanko Pavlica, zobozdravnik (Vipava), Alojzij Pavlin, dekan (Kobarid), Avgust Pertot, bančni uradnik (Ljubljana), ing. Josip Rustja, lastnik »Agrarie« (Gorica), Aleksander Skaza. bančni uradnik (Ptuj), Anton Zorn, banov, svetnik (Ljubljana) in Ludvik Zorzut, mag. uradnik (Maribor). Manjkali so: dr. Josip Berlot (Zagreb). Faniniger Ernest (Mrb), dr. Josip Košiša (Zgrb)), dr. Anton Matelič (Skoplje), poslal pozdrav in opravičilo, Josip Nanut (Split), Josip Novinc, (Buenos Aires) in Franc žuran (Kotor). Velika razstava znamk bo v Ljubljani Ljubljana, 21. julija. 2e dolgo se ljubljanski zbiralci znamk z vso vnemo pripravljajo. Od 6. do 11. avgusta bo namreč v vseh prostorih Trgovskega doma velika razstava znamk, največja, kar jih je doslej Ljubljana videla. Priredil jo bo Filatelistični klub v Ljubljani, njen pokrovitelj pa bo eden največjih jugoslovenskih filatelistov, minister dr. Mehmed Spaho, ki bo tudi sam razstavil del svoje ogromne zbirke. Za razstavo je ministrstvo za promet že tudi dovolilo polovično voznino. Ta olajšava bo veljala od 3. do 13 avgusta. Vstopnina za razstavo bo znašala 5 dinarjev, za dijake pa samo 3 dinarje. Med razstavo bo tudi velika borza znamk, ki se je bo lahko vsakdo udeležil brez posebne vstopnine, ker bo vstopnica za razstavo veljala tudi za obisk borze. Ministrstvo za pošto in brzojav je dovolilo izdelavo posebnega žiga, s katerim bodo žigosane samo pošiljke, ki bodo oddane na razstavnem prostoru. Ker filate-Usti ne cenijo barvanih žigov, bo korespondenca z razstavišča žigosana v črni barvi. Na razstavišču bo posloval poseben poštni urad Predloženi so bili tudi osnutki za posebne znamke, toda ne ve se še, ali jih bo mogla markarnica dovolj hitro izdelati. Z njimi bi seveda razstava pridobila še posebno privlačnost za filateliste. Pomisliti je treba samo, kako velik je bil lani naval v Beogradu, ko so bili izdani za razstavo znamk posebni spominski bloki. Prireditelj je dal Izdelati tudi pet različnih lepih ljubljanskih fotografij, ki bodo imele poseben tekst in bodo tistim, ki bodo pisali z razstave, lep spomin. In kaj vse bodo na razstavi videli? Vsak dan prihajajo iz naše države in iz tujine prijave številnih zbiralcev, ki bodo razstavili svoje najboljše znamke. Med fila-telističnimi »kanoni«, ki bodo razstavljali, beremo že prav lepo zveneča imena Razstava bo v glavnem posvečena našim slovenskim znamkam — prav v kratkem bo 201etnica, kar so prve izšle, in je sedanji čas najprimernejši, da se jih spomnimo — in svoje najboljše stvari bodo pokazali dir. g. Jug iz Maribora, ki Ima sploh najdragocenejšo zbirko slovenskih znamk, g. Slavko Veselic iz Beograda, ki je pred nekaj leti objavljal v »Jutru« vzorno urejeno katalogizacijo slovenskih znamk in je na nedavni praški razstavi znamk dobil za svoje znamke Slovenije veliko srebrno kolajno, g. prof. M. Ariel iz Beograda, pa še nekateri drugi. G. minister Spaho je ponudil svojo zbirko bosenskih žigov, ki so bili v Pragi odlikovani z zlato kolajno, morda pa bomo videli tudi njegovo zbirko Turčije, ki je menda sploh največja, kar jih je v zasebnih rokah in sega njena vrednost v visoke stotisočake. Kompletno Jugoslavijo bo razstavil g. dr. Arsen Čubinski iz Beograda, ki je bil tudi odlikovan v Pragi. Videli bomo tudi dve zelo lepi zbirki znamk za letalsko pošto, po večini na originalnih nismih. ki sta ju dali na razpolago g. Vilko Franc iz Ljubljane in g. Bronislav Borovič iz Beograda. Toda vse to je seveda samo Dclenfske tonlice *8°C Zdravilo sigurno revmatlzem vseh vrst, nevralgije, ženske bolezni, posledice zlomljenih kosti Itd. — Prezgodnjo ostareloat. — Rekonvalescenca po težkih boleznih in operacijah. — Specialne masaže pod zdravniškim nadzorstvom. — Krasna okolica. — Penzija s kopel jo od Din 45.— dalje. — Pojasnila ln prospekta daje uprava. drobec vsega, kar bomo lahko videli na razstavi, ki bo napolnila ves Trgovski dom. Zaradi tega ni čudno, da vlada za razstavo tudi med nefilateUsti veliko zanimanje. Vsekako bo pomenila za Ljubljano veliko atrakcijo in bo privabila tudi dosti zbiralcev iz tujine, ki si bodo potem ogledali vso Slovenijo. Razstavi želimo dosti uspeha Po trudu, ki bo vanjo vložen, ga zasluži. B. R. O gornjegrajski pošti Nepodpisani letaviščar se Je po nepotrebnem oglasil v zadevi našega postnega urada ln naše efcktnke, čeprav na stvari nima nikakega interesa, ker prebiva med nami le nekaj tednov na leto. Iz njegovega članka v »Jutru« 19. t m. ee vidi, da je popolnoma neinformiran, pa bi se pač moral prej potruditi za točne podatke, preden se Je sspustil v polemiko. Posojilnica stoji že 35 let in torej ni posojilnica kriva, da poštni lokal, ki obstoja v eedanjih prostorih šele 14 let, nima svetlobe. Ko se Je poštni lokal naselil v sedanjih prostorih, je bilo to stanje mišljeno le kot provizomo, ker ni bilo takrat drugega prostora na razpolago. Občina in tujskoprometrio društvo sta ponovno urgirala, da s<> preseli poštni urad v bolj primerne prostore. Sedanji lokal meri jedva nekaj kvadratnih metrov. Ima samo eno okno, je deljen na dva odelka; v enem poslujejo štirje uslužbenci v taki tesnobi, da se komaj izogibajo drug drugemu, v drugem manjšem delu pa je prostor za stranke z dvema okencema, eno tik drugega, tako da lahko stranka stranki gleda na roke, kaj je sprejela, koliko denarja je oddala ozir. dobila Itd. O težavnem stanju in poslovanju v teh prostorih so poštni uslužbenci dovolj navedli Ob priliki ponovnih komisijskih ogledov ki jih je odredila poštna direkcija. V tesnem prostoru za stranke je telefonska govorilnica, ki Je pa tako urejena da ne more biti govora o telefonski tajnosti. V lokal ne prihaja zrak. kar je zlasti pozimi jako mučno, poleti so sicer vrata lokala na stežaj odprta, ali takrat prihaja prah s ceste, ra-zven tega pa se vse poslovanje in zlasti telefonski pogovori slišijo na cesto, ki teče tk ob vratih lokala. V našem mestu imamo pet uradov, dve odvetniški in eno notarsko pisarno. Uradi in pisarne prejemajo tekom celega leta največ pošte, ne pa letoviščarji, kakor to pisec navaja v svojem nepremišljen-m članku, zato imajo uradi tn pisarne največ interesa, da se vprašanje poštnega lokala v najkrajšem času uredi. Trditev članka, da je šr mnogo slabših poštnih lokalov, je brezobzirna napram poštnim uslužbencem. Kako je mogoče od njih zahtevati, da zaradi koristi posameznikov žrtvujejo svoje zdravje ? 2e neokusno je postalo n- prestano po. vdarjanje ,da Je lokal dala lastnica hiše brezplačno erarju na raznolago. V isti hiši sta gostilna in trgovina .zato je vsa kemu otroku jasno, da poštni lokal gotovo ni v škodo hišni lastnici. .. če se že ne jemljp ozir na uslužbence in če že nimajo gotovi ljudje smisla za obče javne interese, potem bi in to zlasti letoviščarji, morali imeti smisel vsaj za napredek kraja, v katerem uživajo svoj počitek in krajevne dobrote. Mesto Gornji grad mora tudi, kar 9e tiče nastavitve uradov, napredovati in že radi tega si prebivalci želijo, da pride poštni urad v dostojfre, sanitarne in pravilno urejene prostore. Poštna direkcija je sama, ko je poslala tozadevno komisijo v Gornji grad, ueo tovila navedene nedostatke dosedanjega lokala in na podlagi komisijskega ogleda razpisala oddajo prostorov za poštni lokaL Zglasili so S"» trije interesenti tn najugodnejši ponudnik je dobil naročilo, da priredi v svoji hiši odgovarjajoči prostor za novi poštni lokal. To se je zgodilo in 15. t. m. bi se bil moral poštni urad preseliti v nove postore v bivši »Čitalnici«. Najemnina v teh prostorih je jako nizka, lokal pa odgovarja v vsake.m o žiru srvoje-mu namenu. Ker se poštni urad ni preselil, ponudnik pa vztraja na izpolnitvi pogodbe, bo pač prišlo do pravde in stroškov preureditve prostorov ne bodo nosili morda letoviščarji .temveč v prvi vrsti domafemi-davkopiače vaici. Varovanci Društva „Skrb za mladino" v Poljanski dolini Tudi letos je šla siromašna ljubljanska mladina pod okriljem Društva »Skrb« za mladino« na letovanje v prijazno Poljansko dolino. Začelo sc je letovanje 4 t. m. Kraj letovanja je Log. kjer so nastanjeni dečki pri g. Matevžu Demšarju in deklice pri g. Lovru Trobcu. Za dobro in izdatno hrano pa s.krbi ga. Ivanka Demšarjev«, Oba oddelka imata svojega vodniika. Otroci se prav pridno kopljejo v topli Sori-Poljanščici, delajo izlete in * razveseljujejo z raznimi igrami. Vsako jutro morajo telovaditi. Mnogo gibanja in sveži zTak jim dajeta dober tek. Zato se je mladina že prav lepo popravila in zelo' obžaluje, da je letovanje že pri koncu. Med drugim jc napravila mladina tudi izlet k grobnici dr. Ivana Tavčarja in njegove soproge na Visokem, kjer je mladini vodja kolonije očrtal delo in življenje obeh velikih pokojnikov. S trikratnim »Slava« se je mladina oddolžila spornimi obeh pokojnikov. Zadnje dni srta med drugimi obi?dcala kolonijo tudi delavna društvena funkcionarja narodni poslanec g. Rafko Tu-k s soprogo m gostilničar g. Leopold Zupančič, ki sta otroike razveselila s sadjem in drugimi dobrotami. Ob kcmcu letovanja se mladina hvaležno spominja svojih dobrotnikov, ki so ji omogočili tako lepo letovanje, zlasti delavnega društvenega predsednika društva g. Miroslava Urbasa. Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja! Napredek elektrarne TPD v Trbovljah Poslopje elektrarne ob drž. železnici, zraven nsedfinskf bazen v gradnji Trtxnrtje, 23. julija Dela za razširjenje in modernizacijo tehničnih naprav elektrarne TPD bodo v kratkem dokončana. Postopni razvoj trboveljskega premogovnika je v duhu tehničnega napredka korakal od nekdanjih primitivnih ročnih do sodobnih mehaniziranih produkcijskih metod, ki so seveda terjale iz leta v leto jačje električne pogonske sile. Zgodovina elektrifikacije trboveljskega rudnika nam nudi zelo zanimivo sliko o neposrednih vzročnih zvezah produkcije tehnike in elektrike. Nekdanji parni stroj iz leta 1879, ki je služil za pogon stare separacije ob Trboveljščici, je nadomestila leta 1905. prva kalorična električna centrala s tremi stroji 2000 kw in napetostjo 3000 V ter s tem uvedla prvo obsežnejšo elektrifikacijo rudnika. Graditev takratne električne centrale je bila nujna posledica dalekosežnih tehničnih sprememb pri rudniku. Uvedba za-plavljalnega zasipanja odkopnih praznin v rovih je terjala vrsto novih strojev, čijih pogon se je lahko vršil le z obsežno električno silo. (žičnice, sesalke, velike drobilne naprave, bagerji itd.) Izgraditev 1700 m dolgega savskega rova, ki pod zemljo veže vse revirje z uovo zasavsko separacijo, nji-njihov ogromni obrat za produkcijo nakladanja in odpreme 240 do 480 vagonov premoga dnevno, so zopet zahtevali nove električne struje, Iti si jo je družba preskrbela leta 1913. z zgraditvijo zasavske električne centrale. Le-ta je po svoji kapaciteti seveda tudi rasla iz leta v leto jn je z novimi stroji v predvojnem in v vojnem času deloma še skupno s staro elektrarno krila znatno narasle potrebe trboveljskega, zagorskega in hrastniškega rudnika. Od leta 1924. dalje je TPD sicer ustavila obrat svoje elektrarne in sprejemala električni tok od Fale preko daljnovoda in treh transformatorjev 35.000'3000 voltov. Ker TPD izteče prihodnje leto pogodba s Falò, je že letos pričela s pregraditvijo zasavske elektrarne. Nova kalorična električna centrala predstavlja v svoji modernizaciji pravo čudo današnje tehnike, ki jo stavlja med najmodernejša podjetja te vrste v Jugoslaviji. Delo rudniških in tujih strokovnjakov je tembolj občudovanja vredno, ker so brez posebnih stavbenih pregradb uspeli postaviti v starem poslopju na najmanjšem prostoru nove naprave, ki bodo podvojile kapaciteto elektrarne. Centrala nam v sedanji novi obliki nudi celo vrsto velikih tehnično zanimivih novosti, katere od originalno zamišljenega bazena za pridobivanje premogovne gošče preko sušilnih naprav premoga do tehnično dovršenega Borsigovega kotla z ekonomičnim kuriščem in mlinom predstavljajo najnovejše tehnične pridobitve, ki stremijo za tembolj ceneno proizvodnjo jakih električnih sil. Novi Borsigov tootel s svojim kurSčem dopušča uporabo najdrobnejšega in manjvrednega premogovnega kuriva, pa celo izbirkov iz usedlinskih strojev separacije in iztrebkov iz pralne vode. 8 tem se bo koristno uporabil tudi ves premog, ki se je do sedaj v precejšnjih množinah odtekal v Savo. Močna sesalka bo s pralno vodo stlačila ves ta premog v velik okrogli betonski bazen 20 m premera in 1000 m3 prostornine, odtekajoča voda se bo zopet speljala za novo uporabo v separacijo, premogovno goščo pa bo mamut-bagerska naprava iz-sesala iz bazena in dvignila v 25 m visoko pobočje nad elektrarno, kjer bodo velike polžaste stiskalnice iztisnile iz premoga vso vodo. Tak premogovni prah se bo posušen v kepah vskladiščil za uporabo v štirih širokih betonskih zgradbah, ki bodo sprejele do 1200 in več ton kuriva. Posušeni premog bodo posebni mlini pri novem kotlu zmleli do najfinejšega prahu. Mlini in način izgorevanja predstavljajo najpopolnejše kurišče, v katerem se bodo lahko pokorili tudi premogovni odpadki, ki vsebujejo 1/3 pepela. Novi Borsigov kotel je tudi sicer mojstrovina kotlovne tehnike, saj prostorniško zavzema le 1/5 dosedanje kotlovnice, po ka- paciteti pa Je enak vsem štirim dosedanjim kotlom, to je, proizvajal bo do 60 ton pare, začasno celo 66 t/h z nadpritiskom 37.5 atmosfer pri. pregretju 425" C. Nova turbina v strojnem oddelku bo kljub le malo večjim dimenzijam napram starim turbinam imela dvojni učinek, to je 12.500 kw, ker bo delovala s 3krat večjim pritiskom pare. Elektrarni je prigrajeno novo moderno stikališče, kjer so v dveh nadstropjih razporejena vodna stikala za 3000, 10.000, in oljna stikala za 35.000 voltov falskega priključka. To je prava centrala električnih vodov, iz katere so napeljani kabli in pro-stovodi do cementarne, trboveljskega, hrastniškega, zagorskega in laškega rudnika. V kratkem bo priključen tudi novi zvezni prostovod za omrežje Kranjskih deželnih elektraren, s katerimi je TPD stopila v sodelovanje. Kljub navideznemu miru in ličnosti te zgradbe struji po neštetih žičnih žilah ogromna sila, ki dnevno giblje na stotine strojev. Mala neprevidnost bi te tu stala življenje. Povečana elektrarna bo pri polnem obratu lahko zadovoljila potrebe vseh svojih obsežnih obratov, dosedanjih odjemalcev in poleg tega oddajala strujo tudi KDE. Važna vloga, ki jo igra elektrarna TPD v električnem gospodarstvu dravske banovine, je razvidna iz statističnih podatkov za leto 1937. Medtem, ko je celotna potreba banovinskih elektrarn iznašala v pretečenem letu 18 milijonov 445.867 kwh, je TPD porabila v istem letu 32,330.098 k\vh, kar predstavlja skoro enkrat večjo produkcijo električne sile. Od leta 1936. se je celotna električna potrošnja rudnikov TPD povečala za 19.7%. Od skupne potrošnje so 1937 potrošili rudnik in cementarna Trbovlje, rudniki Zagorje, Hrastnik, Laško z vsemi privatnimi odjemalci vred 28,626.920 kwh, rudniki Kočevje, Rajhenburg. Krapina 3,753.178 kwh. Milijoni kwh. ki jih je do sedaj dajala Fala, bodo z uspostavitvijo samostojnega električnega obrata TPD služili nadaljnji elektrifikaciji slovenske zemlje, kar bo po nemali zaslugi TPD koristilo napredku vseh slovenskih gospodarskih panog, posebno pa še našemu električnemu gospodarstvu, ki mu je po zgledu zapadnih držav odprto še široko polje udejstvovanja. Kočevje, 22. julija Mesto Kočevje ima to srečo, da leži nekako v sredi med Sušakom (80 km) in Ljubljano (70 km), zaradi česar se je zaradi preoddaljenosti teh večjih trgovskih središč razvila tu precej živahna trgovina in obrt a po vojni tudi industrije (tekstilna, lesna, stavbna, premogokopna, manufaktur-na). Sedež uradov je pa že od nekdaj tukaj. Mesto je dobilo že pred skoro 70 leti gimnazijo, najprej nižjo, nato pa tudi višjo, ki se je po vojni spremenila v čisto slovensko višjo realno gimnazijo. Da se vzgoji v teh narodno mešanih krajih novo generacijo v pravem patriotičnem duhu, se je ustanovilo humanitarno društvo Dijaški dom, ki s po- Sredi najlepšega razcveta in razvoja pa je v septembru 1935. zadela društvo huda nezgoda: postopna ukinitev višjih razredov realne gimnazije. Sicer se je ta udarec s ponovno postopno otvoritvijo višjih razredov skušalo ublažiti ter se jeseni odpre spet peti razred, dočim sedmi in osmi še eksistirata, toda koncept društva je trpel ker je padlo število dijaštva, oziroma gojencev od 100 na 40, v preteklem letu pa še celo pod 30. In to tembolj, ker eksistenca celega podjetja sloni deloma še vedno na amortizačnem kreditu. Ta položaj j« imel prevdariti letošnji redni občni zbor društva, kl je bil preteklo nedeljo v društvenih prostorih. Občni zbor trebnimi nakupi nepremičnin in z modernimi adaptacijami predstavlja danes v obliki dveh imponujočih palač sredi vrtov in nasadov na obeh straneh državne ceste Ljub Ijana—Sušak, segajočih skoro do podnožja divnega Fridrihštajna, podjetje, na katero je lahko ves okraj ponosen. Med nebotič-nimi smrekami Fridrihštajna so na vrhu še cianes vidne razvaline gradu celjskega grofa Friderika in Veronike kot živ pomnik povezanosti teh krajev z usodo ostale slovenske zemlje. Sredi tega okoliša vzdržuje Dijaški dom v svojih dveh palačah internat za srednješolsko omladino, in sicer s kapaciteto 110 mest, to je približno ena tretjina normalnega števila tukajšnjega srednješolskega dijaštva. je odobril ukinitev ekonomije, ker ni več toliko gojencev, da bi se ta izplačala. In tako roma 16 krasnih društvenih krav, prvovrstnih mlekaric, zaradi grozečega pomanjkanja krme k novim gospodarjem, večina pa k mesarjem. Dalje je vzel občni zbor na znanje službeno odpoved vsemu uslužbenstvu, vštevši upravitelja, ter je odboru naročil, da začne novo društveno poslovanje le s toliko novih uslužbencev, kolikor jih bo jesensko število gojencev neobhodno potrebovalo — po skromnem zgledu starih študentovskih mamic. Obenem je naročil občni zbor vnovčenje vsega nepotrebnega inventarja, pa tudi druge radikalnejše ukrepe, ako se bo to pokazalo za potrebno. ZDRAVJE ■ pomočjo zdravilnih lastnosti rastlin, s pomočjo »Hersan čaja«, sestavljenega iz posebno zdravilnih zelišč po receptu doktorja R. W. Pearsona, šefa zdravilišča v Bengaliji (Angleška Indija). Po dolgoletni praksi je ugotovljeno dobro delovanje »Hersan čaja« in to z gotovim uspehom pri obolenjih in sicer: poapnenju žil, motnji krvnega obtoka, bolečinah mesečne čišče, migreni, revmatizmu, obolenju obisti in jeter, želodčnih motnjah, zastrupljenju, zaprtosti, protinu, želodčnih boleznih, hemoroidih, splošnem in prenaglem odebelenju. HERSAN ČA3 »HERSAN CA J« SE DOBI V VSEH LEKARNAH. Za Italijo in kolonije se obrnite na: Dr. DARIO BRELLI, SESANA, TRIESTE. Žalostno je, da se morajo tako krasne naprave in zavodi v Kočevju takorekoč uničevati ali stati prazni, dočim v Ljubljani ln drugod ne vedo, kam bi spravili ogromno število študija željnih mladih ljudi. Ali se tej nesmotrenosti v naši mali slo- venski deželi res ne bi dalo od pomoči? Občni zbor je tudi sklenil, da ostane društvena oskrbnina za gojence in šolsko leto pod istimi pogoji kot doslej, le din 5.500.—. Interesentje naj se obrnejo na upravo društva Dijaški dom, Kočevje. Podiraj — zidaj Beograjsko „ruglo" Izginja — Nove palače rasejo V graditeljih avionskih modelov aa m dorašča tisti rod, ki bo utrdil moč naše države v zraku slojno ustvarjajoče delo. Na stotine modelov je že bilo izdelanih doslej, ki vsi kažejo odlične letalske sposobnosti. Večina njih nj bila posneta po predlogih nekaterih preizkušenih modelov. kakršni so tudi po trgovinah naprodaj. Tako posnemanje je same posel za najmlajše med modelarji, nekakšen prvi skok v novi svet. Seveda je tudi gradnja po predlogah za začetek potrebna, ker Malokdo izmed onih, ki te dni zasledujejo polete aeroplanskih modelov na zeleni trati ljubljanskega letališča, si ie prav v svesti, koliko duševnega in ročnega dela je nagrmadenega v ličnih pticah iz šibik in platna. Samo tisti, ki se je že sam bavil z gradnjo teh pritlikavih letal, pa njegovi starši, ki &o bili po njej posredno včasih hudo prizadeti, bodo vedelj povedati, da mode la rs t vo ni njkakšno igračkanje, ampak resno delo. ki zahteva celega fanta. To ni spuščanje papirnatih zmajev, k; se za zabavo vrtoglavijo po zraku in tudi ne rezla-nje letalom podobnih figur, ki se namesto veternic in klopotcev natikajo na drevesa. Od vsega tega so naši modelarji daleč proč. Njih ambicije eo: gradit} po lastni zamisli ali pa po predlogah zmanjšane posnetke •letal, ki so v svojih dimenzijah in aerodinamičnih svojstvih sorodna pravim avijo-nom jn tudi zares sposobna letenja. Moti se kdor misli, da je gradnja letalskih modelov samo kopiranje, prenašanje mer iz velikega v majhno, kar se s pomočjo nekaj lesenih trščic, krpe platna in kleja, slednjič epravi v priiemljivo obliko. Ako ta gradnji modelov ni bilo nič drugega, bi se ta sport kaj kmalu preživel.^ V resnici nudi gradnja modelov široke možnosti za gradi-teljsko fantazijo in njegove kombimacijske sposobnosti. Morda se v nobenem športu jasneje kakor pri tem delu ne pokaže, ali je v mladem človeku iskrica duha za samo- sj mora novinec najprvo šele pridobiti listo minimalno mero ročne spretnosti, ki je kasneje pri gradnji samostojnih modelov nujno potrebna. Potrebna pa je ta prva faza še bolj zaradi tega, ker si mora začetnik privzgojiti smisel za strogo precizno delo, brez katerega ne more računati niti na najmanjši uspeh. Kasneje se seveda poskuša vsak model er postaviti na lastne noge. Narediti hoče nekaj svojega letalo, ki bo boljše od drugih. Mlad človek ima zmerom tisto srečno zavest, da na svetu ni nič nemogočega, da ni meja, ki bi jih ne mogel prekoračiti, če je le dovolj iznajdljiv. Mladi graditelj se dostikrat poskuša z oblikami letal, ki veljajo zrelim konstruktorjem za nemogoče. Nazadnje se mora seveda vdati, ko izprevidi. da je na krivi poti. In v čem ße je irnad človek že kdaj vdal, ne da bi se poprej sam prepričal ali ima prav ali ne. Tako delo pa tudi ni prazno. Nasprotno: najsolidnejša podlaga je za kasnejše samostojno ustvar- I janje. s Leteči modeli vseh neštetih vret, oblik in I velikosti, ki jih te dni vidimo postavljati svoje male rekorde, nikakor niso zgolj plod spretne roke in srečnega domtsieka. Mladi konstrukterji niso prišlj do njih tako kakor slepa kura do zrna, s samim poskušanjem na slepo srečo, ampak po temeljitih predhodnih preudarkih in računih, prav tako kakor delajo konstrukterji velikih letal. Na ta način se polagoma v mladem graditelju, ki ima nekaj resničnega talenta, izobliči občutek za izmere in forme, kj so v osnovi potrebne za mehanični let po zraku. Jasno je. da bo tak mladenič lahko postal dober letalski konetmkter, ako bo imel seveda kasneje v življenju možnost ubrati to pot. Večina pionirjev letalstva in tudi sedanjih uspešnih graditeljev letal je pričela z modeli. Brata Wright, ki sta se prva dvignila v zrak s strojem, težjim od zraka, sta pričela svoje poskuse z modeli Slavnj Bra-ziüj-anec Santoe Dumont, ki je s svojimi zrakoplovi in letali dolga leta pridobival po-bornike zrakoplovstva med Parižani, je prav tako začel prodirati v zračni ocean z modeli, ki jih je spočetka posnemal po zmajih, s kakršnimi spuščajo meteorologi v zrak registrirne instrumente. In slavnj Ble-riot, ki je prvi preletel Rokavski preliv, tudi on je razvil evoje zmagovito letalo iz preprostih papirnatih modelov, za katere je obliko kril posnel po krilih kačjega pastirja. In tako bi lahko našteli še celo vrsto pionirjev letalstva in sedanjih vodečih kon-strukterjev. ki so vsi pričeli svoje delo z gradnjo letalskih modelov. Prilike v letalstvu so danes povsem drugačne, kakor so bile v pionirskih časih zra- Beograd, sredi julija. Leta in leta je vsa beograjska javnost opozarjala prestolniško občinsko upravo na »ruglo« (»sramoto«), da trpi tako rekoč sredi mesta razsežno naselbino, ki je nastala v prvih časih po vojni »brez njene vednosti« in »proti njeni volji« na njenem iasi-nem zemljišča in tvori vse od svojega začetka sem pravo leglo vsega mogočega zla v kriminalnem in zdravstvenem pogledu. »Jatagan mala (»mahala«, turška označba za »predel«)« je bila in je še danes nase-lišče cele vrste ciganskih rodbin, potem pa tudi raznih drugih, zlasti delavskih družin, ki so si tu na občinskem svetu zgradile svoje koče, kakor so same vedele in znale, ne da bi vpraševale koga, ali smejo ali ne. V zatohlih, vlažnih, vsem zdravstvenim predpisom v obraz bijoé'h luknjah se gne-tejo tu cele kope mladih in starih ljudi, poročenih in neporočenih, cele jate otrok, ki le prečesto ne vedo, kdo jim je oče, kdo mati. Tu se skrivajo navadno tisti, ki so prišli navzkriž z varnostno oblastjo, ker ne znajo razlikovati med svojo in tujo lastnino. Toda je tu tudi cela vrsta sicer ne-imovitEh, ali poštenih ljudi, ki si s trdim delom služijo svoj vsakdanji kruh, pa so si v potu svojega obraza mogli prihraniti le toliko, da so si mogli nabaviti nekaj pre-perelega stavbnega gradiva in si ž njim postaviti na »brezplačnem« občinskem svetu kar najskromnejšo kolibioo, pol zidano, pol leseno, zidano seveda z blatom, pomešanim s slamo. In celo majhen vrtič okoli nje. Mestni občinski svet beograjski je pod pritiskom javnega mnenja že nekajkrat sklenil, da »e mora Jatagan mali napraviti konec, da se poruši vsa naselbina in njeni prebivalci porazdelijo drugam, na mestno periferijo. Stvar se pa ni dala izvršiti tako lahko, kakor bi se mislilo. Pozivi, da naj se Jataganmalci razselijo, niso izdali nič. Nihče se ni ganil. Seveda, kam, prav posebno pa — s Čim naj se preseli vsa ta revščina. Leto *a letom je minevalo, pa se je naposled občinska uprava vendarle odločila, da nastopi odločno. Pripomniti je tu treba, da je beograjska mestna občina pač edina vdika mestna občina, ki vse do zadnjih časov ni storila piav ničesar za ublažitev stanovanjske mizerije. Dočim so druge velike mestne občine z ogromnimi stroški zidale stanovanjske hiše, kar je vsaj koltkor toliko vplivalo na stanovanjske cene in dalo streho tolikim in tolikim družinam, je beograjska mestna občina vse to skrbstvo prepuščala zasebnikom, ki so zgradili nepregledno vrsto ogromnih razkošnih palač, v katerih pa seveda ni prostora za malega človeka. Tako se je dogajalo in se še danes dogaja, da je v prestolnici tisoče praznih stanovanj, velikih, lepih stanovanj sredi mesta in v najbližji okolici, Jatagan mala in druge »male« ter skrajna periferija pa nabito polne. Sedaj šele se je zganila mestna občina in je sezidala na Severnem bulevarju nekaj malostanovanjskih hišic in pa dom za starce in zapuščeno d eco, kamor naj bi se vselil vsaj majhen del Jatagao-malcev, tistih, ki nikaor nimajo sredstev, da bi si dobili drugo stanovanje. Našla se je tudi nekaka »rešitev« za »lastnike« ja-taganmalskih »zračnih kolib«. Določilo ae je, da se jim te kolibe, ki se morajo po- koplovstva pred 90 do 40 letì, ko je tfpi&ia oblika današnjega letala Sele nastajala* Današnja motorna letala so v svoph osnovnih oblikah že zelo daleč dognana. Cast revolucionarnih sprememb so pri kraju in vsak napredek morajo konstruktorji izbojevati s trdim delom ot> risalni de^ki m ▼ laboratoriju. Vsaka nova kombina«ja koo-strukterjeve iznajdljivosti se mora šele potrditi s poskusi v zračnem kanalu. Na stotine modelov jn variant se tu izpostavi umetnemu zračnemu toku, preden se z njih rodi eno samo novo letalo ali celo en sam sestavni del. In prav za to drobno delo so potrebni ljudje, ki so jim izkušnje ob laot-nem dedu dovolj zgodaj izbistrile pogled za to, kaj je v gradnji letal mogoče in kaj ne. Ne bo vsakdo teh mladih graditeljev, ki zdaj z večjim ali manjšim uspehom nastopajo pri tekmah, tudi kasneje v življenju gradil letal. Večina njih bo ostala v zvezi z letalstvom samo še po rahlem nizu lepih spominov. Zanimanje mladega človeka, ki je danes naklonjeno eni stvari, se jutri rado obrne k drugi. Tudi bo letalska industrija lahko zaposlila samo majhen del naj-nadarjenejših med njimi. Mnogi bodo kasneje nedvomno prešli h gradnji oadralnih letal med jadraice, ki se iz njihovjh vrst rekrutirajo najboljši piloti civilnega in vojnega letalstva. Prav gotovo pa je, da bodo vsi ti. ki so v mladosti gradili bele ptiče iz platna in trščic, ostali prijatelji letal in letalstva vse svoje dni. V njih nam dorašča tisti rod, ki bo utrdil moč naše države v zraku. dreti, plačajo po ceni, kolikor je pač približno vredno stavbno gradivo, s katerim so zgrajene. Te ce-ne gredo od 1500 do 4000 dinarjev. Ker je rok za izselitev Jatagarmnakev že zdavnaj potekel, je mestna občina odredila za sredo 13. t. m. začetek podiranja Ja-taganmale. Za začetek sta bili odrejeni dve vrsti kolib, tretja in štirinajsta, vseh sku-kaj 36 kolib. Ko je v sredo zjutraj prišla v Jataganmalo občinska komisija z ognjegasci in občinskimi delavci, oboroženimi s krampi, rovnicami in drugim takim orodjem, so se Jataganmalci silno začudili, češ, da jih gonijo iz njihovih hiš. Odškodnino so sicer že prejeli, toda so mislili, da stvar ni tako resna in da bo občina zopet popustila. Toda tokrat ni šlo več tako. Izprazniti so morali brez odlašanja kolibe, pa so zapelt krampi in se je začelo podiranje. V sredo in četrtek je padlo vseh za prvi začetek določenih 36 kolib in njim bo sledila vrsta za vrsto, dokler ne izgine popolnoma Jata-ganmala, »sramota« prestolnice, da se najbrž zopet pojavi nekje daleč na periferiji. * Podira se mnogo tudi drugje po Beogradu, zlasti v samem središču, ali tu zato, da zrastejo iz podrtin nove ogromne palače. Tak gorostas poraste na koncu Terazij na prostoru nekdanje »Albanije«. Izginila sta »Šiško« in »IVoševa pivnica« na vogalu Terazij in Aleksandrove, ravno tako pa tudi bivši »likalnik« na vogalu Milanove in Frankopanove, kjer je bilo takoj po vojni nameščenih poleg predsedništva vlade cel kup ministrstev. V sami Frankopanovi se gradita dve veliki palači, dovršuje se palača poštne hranilnice na Aleksandrovi, poslopje pravne fakultete na isti ulici je dograjen no do strehe, dovršuje se »Vreme« v Dečan-ski, na prostoru bivšega hotela »Balkana« nasproti Moskve se gradi nova palača, pa v Milanovi itd. itd. Mnogo se podira in zida v prestolnici in pravijo, da Beograd ne pozna več — krize 1 —z. Zdravstveni dom v Trbovljah Načrti za novi zdravstveni dom v Trbovljah, ki sta jih v razširjenem obsegu odobrila banska uprava in higienski zavod ▼ Ljubljani, predvidevajo monumentalno 14 m široko in 34 m dolgo dvonadstropno zgradbo, ki bo obsegala v podzemlju veliko obed-nico za 150 oseb s kuhinjo in pritiklinami, kleti za živila, shrambe za premog in centralno kurjavo. V pritličju bo nameščen de-Čji dispanzer in posvetovalnica za matere z veliko čakalnico ter sončno teraso, 2 ambulatori ja, prostori za strokovno osobje, mlečna kuhinja s sterüizatorjem za pripravo mleka za dojenčke. V L nadstropju bodo prostori za splošni ambulatorij in proti tuberkulozni dispanzer z rentgenom, 2 bol« soU ti kopalnica. V TT. wwW topju poteg pralnice prostor za destafekcijo, sušilnica ta Bkalnica. Ostale prostore bodo zavzemale sobe za postrežniško osobje ter skladišča za posteljnino in perilo. Zdravstveni dom je zamišljen kot prava; Mglensko-zdravstvena ustanova in ne kot bolnica. O njegovi veliki vlogi za zboljšanje higienskih razmer v našem delavskem okraju smo že opetovano poročali podrobneje. Območje Zdravstvenega doma bo obsegalo poleg Trbovelj tudi Hrastnik in Zagorje, torej vse zasavsko delavsko okrožje. Koristi te važne socialne ustanove za naše rudarske kraje so na dlani. Bilo bi želeti, da lepemu zgledu občine, ki je že prispevala s temeljno glavnico 120.000 din in brezplačnim zemljiščem, čimprej sledijo vsi ostali merodajni državni, samoupravni in privatni činitelji in z izdatnimi zneski omogočijo uresničitev do podrobnosti pripravljenih načrtov. Vodstvo in blagajniški odsek kuratorija za zgradbo zdravstvenega doma naj izvedeta v tem pravcu odločno akcijo. Postani in ostani član Vodnikove družbe! „JUTROVA" POSVETOVALNICA Davčna A. P. v B. — Od 12°/» in 15°/o rentnine ste plačevali doslej samoupravne doklade, mi pa smo objavili na neko vprašanje, da se doklade na takšno rentnino ne pobirajo. Ali lahko zahtevate povračilo za ves čas nazaj? — Prečitajte ponovno in točno proučite naš odgovor pod šifro A. P. v Z. od 29. V. t L v št 124.! Tam smo izrecno navedli, da ne podléga 12% in 15% rentnina samoupravnim dokladam samo takrat kadar jo odtegujejo podjetja. (Razpis finanč. ministrstva, odd. za davke od 15. III. 1934, št 21.521). Vi pa ste plačevali po razporedu odmerjeno 12% odnosno 15°/o rentnino z dokladami vred (od posojenih denarnih zneskov itd.) kot fizična oseba popolnoma v skladu z zakonskimi predpisi. Stopite k davčni upravi in dajte si določbe ČL 69 in 71 zak. o neposrednih davkih s pravilnikom točno raztolmačiti! L E, sv. K. pri L — Proti vračilu ste si bili »izposodili« od nekega kmeta gotovo količino vina, ki si zanj pri finančni kontroli niste preskrbeli kontrolnega lista, vsled česar za izposojeno vino tudi bano-vinska in občinska trošarina nista bili plačani. Banska uprava vam je zato naložila precejšnjo denarno globo z naknadno trošarino. Proti razsodbi ste se pritožili, pa še nimate rešitve. Kaj naj pričakujete? — Ce je vaš zagovor takšen, kakor ga navajate v svojem pismu, potem je po našem mnenju verjetno (toda ne sigurno), da vam bo banska uprava kazen, če ne popolnoma odpisala, pa vsaj znižala. Bano-vinsko in občinsko trošarino pa boste morali brezpogojno nadoknaditi. »Izposojeno« vino je namreč zavezano prav tako trošarini kakor kupljeno ali darovano, ker je bilo oddano od vinogradnika (produ-centa) potrošniku (konsumentu), da ga uporabi, ne glede na to, ali je bilo namenjeno za vašo osebno ali vaših delavcev uporabo. Tudi vsaka nadaljnja pritožba bi vam nič ne zalegla, marveč povzročila samo še večje stroške. (Na prvi dve vprašanji vam odgovori »Pravna«.) K. F. na 15. — Pridobninskega plačilnega naloga za leto 1938 niste hoteli prevzeti, češ da je odmera previsoka. Ali bo postal ta nalog »pravomočen«, ker davčna oprava nima cd vas podpisanega prejem-nega potrdila? — Če bi odklonitev prevzema plačilnih nalogov kaj zalegla, potem bi se je poslužil še marsikdo drug, in državna blagajna bi postala na mah bankerot-na. Zato je zakonodajalec tudi za takšne primere vse potrebno preskrbel. Uradne rešitve, odločbe, razsodbe kakor tudi na-redbe oblastva (davčnega odbora) za po-edine osebe postanejo namreč pravnove-ljavne takoj, ko se jim priobčijo na pravilen način. Da imajo pismena priobčila, zlasti pa rešitve, odločbe in razsodbe, s katerimi se odreja plačilo izvestne vsote, pravni učinek, se vročajo proti potrdilu naslovljenem ali njegovemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu neposredno po uradnem organu ali posredno po občinskem oblastvu ali po pošti na povratni recepis. Če pa se prevzem odkloni se pusti akt na mestu (eventualno se prilepi na vrata) z močio izvršitve ali pa se pusti, če to nI mogoče, pri občinskem oblastvu. Tak način vročitve, ki je prav tako pravilen, mora potrditi na vročilnici vročilni organ z overovitvijo dveh državljanov, odnosno občinsko oblastvo. Kakor vidite, Vam odklonitev prevzema plačilnega naloga ne bo prav nič hasnila. »Sokolski dom«. — Radi oprostitve zgradarine bi želeli vložiti prošnjo, pa ne veste, na katere določbe zakona se morate sklicevati. — Saj vam tega tudi treba ni! Prošnjo primerno utemeljite in jo pošljite davčni upravi, v čije območju dom stoji! Razpis finanč. ministrstva, odd. za davke z dne 25. II. 1931, št. 14716-111, ki ga lahko v prošnji citirate, veli, da je smatrati zgradbe sokolskih domov in sokolskih žup za nacionalne institucije, ki se kot takšne morajo v smislu točke 6. čl. 32. zakona o neposrednih davkih oprostiti zgradarine. kolikor služijo v neposredno uporabo in se ne jemljejo in ne oddajajo v zakup (na jem). I. L. v Č. — Kam naj se pritožite zoper sklep davčnega odbora? Ali morete ta sklep izpodbijati z naknadno predložitvijo trgovske bilance? — O tem smo deloma že govorili. S 30 din taksirano pritožbo zoper sklep davčnega odbora lahko vložite v 30 dneh na reklamacijski odbor dravske finančne direkcije v Ljubljani potom pristojne davčne uprave. Imate sicer pravico, dopolnjevati in utemeljevati pritožbo z novimi dokazi, ne morete pa se sklicevati na trgovske knjige, ki jih niste hoteli predložiti na zahtevo davčne uprave, odnosno davčnega odbora, in tudi ne morete pritožbi priložiti izpiskov iz teh knjig. Take dokaze smatra reklamacijski odbor, kakor bi jih ne bilo. F. A. v Lj. — Organ finančne kontrole Vas je zalotil, da si kot trgovski potnik za letos še niste nabavili davčne karte, nakar pa ste jo pri davčni upravi že čez par dni kupili. Ali bo ta zakasnitev imela kakšne posledice? — Na žalost! Ker ste redni davek med tem že plačali, Vam bo davčna uprava, čim prejme od oddelka finančne kontrole dejanski opis, naložila še enak znesek kot kazen. Zoper odločbo davčne uprave pa je dopustna pritožba na pristojno višje davčno oblastvo v 15 dneh od dne, ko se Vam bo vročila odločba. Popravi! V št 164. od 17. t m. se mora v odgovoru pod šifro »Kopališče« v 9. vrsti namesto besede »upoštevan« postaviti beseda »upošteven«, ki ima čisto drug smisel. Pravna G. H. Lj. Ali bi mogli zahtevati del dedščine lz zemljišča, ki ga je darovala fingi rano vaša mati vašemu bratu. — Ded-ščino boste mogli zahtevati le po materini smrti. Ako boste dokazali da je vaša mati še ob življenju obdarovala vašega brata v večji meri, kot pa Vas in druge otroke, boste mogli zahtevati, da se njegovo preje prejeto darilo vračuna, nato izračuna dolžni delež, ki vam pripada kot materina dedščina. Ako ostali bratje in sestre nočejo zahtevati dopolnitve do višine dolžnega deleža, jo morete zahtevati kljub temu vi sami. »Rogaška Slatina«. V letu 1911. ste dedovali 25 kron in vam znesek še ni bil izplačan, kaj morete zahtevati danes. — Ako ni bilo pri zapuščinski razpravi, po kateri ste dedovali onih 25 krom dogovorjeno, da mora plačilni obvezanec — sodedič obre- stovati vam pripadli znesek, morete danes zahtevati od njega le Din 6.25. Res jte bila vrednost takratne krone enaka današnjim 12 Din, vendar valorizacija takih terjatev ni bila izvedena in morete zahtevati ded-ščino le v denarju po zakoniti relaciji, kar znaša za 4 Krone en dinar. Z. M. R. Ali morete zahtevati nujni — dolžni delež od svakinje, ki je dedovala posestvo po vašem že v letu 1924 umrlem bratu in je posestvo le temu izročila že leta 1913 vaša mati, ki je pa že v letu 1927 umrla. — Vašega zahtevka ne boste mogli več nikjer s pridom uveljaviti niti proti svakinji, niti proti zapuščini po pokojnem vašem bratu, ker je zahtevek že davno zastaran. Pravica terjati dolžni delež ali njegovo dopolnitev, ali tožiti obdarjenca radi prikratbe dolžnega deleža se po zakonu mora uveljaviti v treh letih. Po preteku tega časa zastara. Izgubili ste torej že leta 1930 pravico terjati dolžni delež po materi. A. B. E. Državni svet je potrdil sodbo upravnega sodišča. Vprašiv-ete če je možna še kaka prltožbp. — 7 odločbo državnega sveta kot vrhovnp -tonnje za reševanje upravnih sporov in -r,d:-v. je postala zadeva med strankama nravomočna. nihče od vaju se ne more nikamor več pritožiti po rednem zakonitem potu. Ako je bilo v zadnji odločbi, ki jo je izdal državni svet tudi potrjeno, da vam mora nasprotnica povrniti vse stroške, ki so vam nastali zaradi pravdanja, jih morete — če vam jih noče plačati zlepa — zahtevati od nje prisilno tako, da predlagate zoper njo pri pristojnem sodišču izvršilno postopanje. Ako je nasprotnica izročila medtem že vse svoje premoženje svojemu sinu, kot pravite v namenu, da vas oškoduje in vam onemogoči izterjavo teh stroškov, morete zoper njo vložiti radi tega tožbo. S to tožbo boste izpodbiiali pravni posel (kupno ali darilno pogodbo), ki jo je nasprotnica sklenila s svojim sinom. Ako boste v pravdi dokazali, da je to pogodbo sklenila le za radi tega, da vas prikrajša pri terjatvi na stroških, ki so nastali v upravnem postopku, bo sodišče izreklo sodbo, da pogodba med nasprotnico in sinom nima veljave. N. S. M. M. Ali smatrajo naša sodišča za pravnoveljaven pravoslaven brak, ki ga je sklenil sporazumno ločen rimokatolik še za življenja svojega zakonskega druga. — Po bračnem (zakonskem) pravu, ki velja v naših krajih, v kolikor so preje pripadali do prevrata v letu 1918 bivši Avstriji — civilna sodišča takega braka (zakona) ne morejo priznavati za pravno veljavnega. Tak brak je smatrati i po določilih občega državiianske?a prava kot konkubinat, ker velja zakon, ki ie bil sklenjen med rimo-katoliki vse dotlej, dokler eden od zakoncev ni umrl. Z. S. K. L. Ali smete zahtevati odškodnino od najemodajalca, ki Vam ni napravil v stanovanju in lokala vodovoda. — Ako ste imeli v pogodbi od leta 1934, ki ste jo sklenili z hišnim lastnikom (pismeno ali ustno) dogovorjeno, da Vam bo gospodar v najkrajšem času napravil vodovod v lokalu, ste vsekako upravičeni zahtevati primerno odškodnino zaradi tega, ker ni izpolnil pogodbene obveznosti. Ako ne plača primernega zneska zlepa, ga boste morali pač tožiti pri sodišču. Zahtevajte najprej tudi znižanje najemnine za bodoče, nato pa še odškodnino za nazaj. Škodo boste morali dokazati in s svojimi zahtevki ne smete pretiravati, da vam bo popoln uspeh tožbe zagotovljen. »F«. — V priporočenih pismih poslani denar, v poštnem zavojn poslana verižica ni prišla na roke naslovniku, kaj Vam je storiti. — Znano vam Je, da se ne sme pošiljati denarja v navadnih niti v priporočenih pismih in poštna uprava ne odgovarja za škodo, ki vam je zaradi tega morda nastala Jasno pa je, da odgovarjajo za tatvine, vrednosti iz pisem in iz zavojev dotični poštni uslužbenci, ki so tatvine zagrešili. Svetujemo vam, da za upno poizvedujete, kdo naj bi prišel v poštev kot storilec in ako bo zoper dotično osebo sum dovolj krepak, ga prijavite orožništvu, ali pa naravnost državnemu tožilstvu, ki je na sedežu vsakega okrožnega sodišča. Za lažno dane kazenske prijave ste pa seveda polno odgovorni do-tičnikom, če bi jih prijava kaj prizadela. J. J. D. Preživnina za nezakonskega otroka. — Po zakonu ima tudi nezakonski otrok pravico zahtevati od svojih roditeljev njihovi imovini primerno oskrbo, vzgojo in preskrbo. Nezakonski otrok ni pod očetovsko oblastjo svojega zarodite-lja, temveč ga zastopa varuh. Ker ne dajete kot nezakonski oče sami otroku oskrbo, vzgojo in preskrbo, je mesto tega določilo sodišče denarni znesek. Ta denarni znesek — mesečna preživnina je last otrokova, prejema jo pa namesto njega, ker je nedoleten, njegov varuh. V sodbi je bilo izrečeno, da morate nakazovati mesečno preživnino za otroka na roke vsakokratnega njegovega varuha. Ako bi nakazovali preživnino naravnost na sodišče, ker nočete imeti niti posrednega opravka z varuhinjo, bi ne napravili tako, kot je določeno v sodbi. Sodišče bi vas najbrže pozvalo, da pošljete še stroške za nakazilo denarja od sodišča na varuhinjo in bi imeli torej še večje neprijetnosti. Oskrbo, vzgojo in preskrbo ste dolžni dajati nezakonskemu otroku toliko časa, da se more sam vzdrževati. Vašim imovinskim razmeram primerna mora tudi biti bodoča oskrba in preskrba otroka, in torej v nedogled le ne more trajati. Ako je nezakonska mati po krivem prisegla in vas označila kot očeta svojemu nezakonskemu otroku, jo morete, ako bi krivo prisego seveda mogli dokazati, prijaviti državnemu tožilstvu, ki bo na vašo prijavo, ako bo dovolj podkrepljena, uvedlo poizvedbe. Ako se izkaže, da ste bili po krivem obsojeni, boste mogli predlagati obnovo civilnega postopanja in nato doseči, da se vas v bodoče ne bo smatralo za očeta onemu nezakonskemu otroku. di ju. Sicer se pa zdravi to bolezen z raznimi inejkcijami, diatermijo m sličoo. Zanositev, kljub vnetju, ni izključena. Hrano lahko uživate poljubno, sončite se lahko, pač pa morate paziti na redno odvajanje. •Kadar se vam stanje poslabša, svetujem, da greste v posteljo in da popolnoma mirujete. Na trebuh pa si devajte mrzle ob-kladke. Natakarica: Bili ste že veakrat v bolnici zaiadi kapavice. Zadnjikrat je bil preparat negativen. Vprašujete, da-li morete sedaj že normalno živeti? S tem, da je bil preparat samo 1 krat negativen, še ni rečeno, da ste sedaj že popolnoma zdravi Živite še nadalje na način, ki ste ga opisali in pojdite tekom meseca ponovno v bolnico v svrho kontrole, nakar sc bo šele videlo, da-li še obstoji možnost okužen ja ali ne? Srbija: Imate bolečine v križu ta precej belega toka. Iz teh znakov sklepam, da imate verjetno vnetje okoli maternice. Kot vidim nadalje, ste verjetno zanosili. Z ozi-rom na to odpadejo razne vroče sedeče kapeli, ki bi sicer prišle v poštev. Pač pa si lahko stavite mlačne obkladke na trebuh, ali pa zmerno vroč termofor. Končno obstoji verjetnost da se vam bo stanje tekom nosečnosti popravilo in da bo torej tudi porod brez težav. Sisi: Poročena ste že drugič, vendar ste tudi v drugem zakonu ostala brez otrok. Razni posegi, ki jih je napravil zdravnik, so ostali brezuspešni. Praviloma je treba v takih primerih preiskati tudi moža, da-li je ploden. Specielno v vašem primeru, pa vendar mislim, da je krivda na vaši strani. Ker so ugotovili napačno lego maternice, tiči mogoče ravno tu vzrok jalovosti in vam iz tega razloga svetujem, da se odločite za operacijo. Preje pa se še ponovno posvetujte z zdravnikom za ženske bolezni, kw je razen operacije, možen še kak drug izhod iz te situacije. Operacija naj ostane kot skrajno sredstva N-Celje: Kljub točni preiskavi vam zdravniki niso mogli ugotoviti drugega, kot črevesni katar. Boli vas pogosto trebuh, mučijo vas vetrovi in poleg tega imate še hemoroide. Te težave se poslabšajo, ako se razburite. V vašem primeru igra, kot vidim, veliko vlogo živčna komponenta. Vendar jo, za svojo osebo, nočem precenjevati. Težave, ki jih opisujete, opazujemo navadno pri raznih vnetjih in drugih procesih v trebušni votlini. V vašem primeru mislim na hemoroide, ki so sicer lahko posiledica vaših težav, lahko pa tudi vzrok. Vendar svetujem, da si pustite hemoroide operirati. Težave, v kolikor bi še ostale, bo možno kopirati s primerno hrano, gibanjem in dotiònim zdravilom, ki vam ga je predpisal zdravnik doma. A Ž. v L' Materino znamenje, k! ga ima vaša hčerka, je možno odpraviti ope- Vendsr svetujem, da s operacijo počakafte do starosti 1 leta, to pa samo v tem primeru, ako se znamenje ne veča. V nasprotnem primera bi bilo treba operirati takoj. Znosnejše: I* znakov, k! jii opisujete, vrtoglavost, šumenje ▼ ušesih, utrujenost — sklepam, da ste slabo- oz. malokrvni. To je pa lahko zopet posledica kake druge bolezni, n. pr. jetike. Svetujem vam na vsak način zdravniški pregled. Poleg tega priporočam, da uživate vefikrat tedensko jetra, špinačo in da se mnogo gibljete na prostem. Z zablodo iz mladih let nima sedanje vaše stanje nobene zveze. G. /-• Z ozirom na dejstvo, da je tehtal otrok pri rojstvu komaj 2.86 kg, ne smete pričakovati, da bo že v prvih mesecih dosegel svoje sovrstnike. Ostanite pri dosedanjem načinu prehrane. Razen tega pa dobi lahko otrok še razne sadne sokove. Tezno B. L* Proti tfczv. zajedalcem priporočam, da si kožo zvečer odrgnete s peščenim milom, ali pa milnim špiritom. Nadalje priporočajo 5 odstotno žvepleno mazilo 3 krat tedensko. Zajedalce same morate seveda iztisniti. V ostalem se držite navodil zdravnika! Sama 21: Preberite odgovor pod »nesreča«, ki velja tudi za vas. Ako ste siromašnega stanu, se lahko zdravite v ambulanci ta-mošmje bolnice. Marija 5: Maja meseca ste imeli splav, pri katerem ni bila potrebna operacija, da-si ste precej krvaveli. Sedaj imate sicer normalno perilo, vendar se počutite slabo, zlasti ako jemljete tablete, ki jih je predpisal zdravnik proti krvavenju. Zahtevate domača zdravila. — Proti težavam, ki jih imate, sploh ni treba jemati nikakih zdrav-vil. ker ne krvavite izven časa. Bodite veseli. da se je stvar končala brez posledic! Nuša Z.: Imate ponavljajoči se izpah levega čeljustnega sklepa. Ako vas to zelo moti, pojdite k zdravniku Eventuelno pride v poštev tudi operacija. A. Ž. Tržič: Nečakinji, ki mnogo stoji, otekajo noge v mečah in je utrujena. Ako so vse preiskave, kar se tiče srca, ostale negativne, bi jaz mislil, da ima nečakinja mogoče ploske noge. V tem primeru bi bili potrebni vložki in specialna telovadba. Pe-ljite jo ponovno k zdravniku! Maže: Ta kar imate vi. je tkzv. ekcem okoli danke, ki je zlasti poleti zelo pogost. Svetujem pretežno rastlinsko hrano, skrb za redno odvajanje in redno umivanje. Poskusili ste že mnogo maž, pa brez uspeha. Zato vam svetujem, da poskusite z obsevanjem z rentßemovimi žarki. Skrb: Tozadevno »e morate pač obrniti na zdravnika, ki vas zdravi. Zaradi pomanjkljivih podatkov vam ne morem namreč nič točnega odgovoriti. Živci: Brez skrbi lahko vzamete isto zdravilo, kot brat. Ako boste po naporni službi skrbeli še za razvedrilo v prosti naravi, v športu, pa brez pretiravanja, vam bo to tudi od svoje strani pripomoglo do uravna-vešenja vaših živcev. S AH Zdravniška Zmagica: Kako odpraviti bradavice? — Kljub temu, da poskus, izžgati jih, ni uspel, vam vendar svetujem, da jih ponovno pustite izžgati. Zdi se mi namreč, da stvar privatno ni bila dovolj korenito napravljena. Mogoče bi bilo najbodje, da greste v bolnico! Nesreča: Vnetje jajčnikov je res dolgotrajna bolezen, ki se lahko vleče tudi leta. Razen sedečih kopeli in obkladkov, ni domačih zdravil za to bolezen. Vsa ta sredstva pridejo v poštev šele ▼ kroničnem àta- V turnirju za holandsko prvenstvo, ki Je bil pravkar končan v Amsterdamu, je imel dr. Euwe dokaj težko delo. Oddal je v 11 partijah 4 remije, pa sta mu bila prav do zadnjega kola s pol točke razlike tesno za petami mladi dr. v. d. Bosch in malo znani Cortlever. Povrh je imel dr. Euwe v zadnjem kolu še težkega nasprotnika, Landaua Sele zmaga nad njim mu je zasigu-rala prvo mesto. Placement zmagovalcev je bil: Dr. Euwe 9 (iz 11), Cortlever 8, dr. v d Bosch 7%, de Groot 6%, Landau, v. Scheltinga 6, Mulder 5 Preseneča slab rezultat dosedanjega prvaka Landau-a. Da se je moral dr. Euwe tako resno boriti za prvo mesto, gre gotovo deloma tudi na račun napredka holandskih mojstrov, ki ga je bilo mogoče opaziti že lani na olimpiadi v Stockholm u. Poleg tega pa morda bivši svetovni prvak trenutno ni bil v najboljši formi. Danes začne v kopališču Oeynhausen turnir za nemško prvenstvo. Igrajo: Becker, Eliskases, Engels, Kieninger, Rell-stab, Richter, dr. Weil, dalje zmagovalci izločilnih predturnirjev: Eisinger, H. Herrmann, B. Koch, Köhler, Kranki, Michel, Nowarra, Reinhardt Schmitt Fa vorit je vsekakor predvsem Eliskases, nevarni pa mu lahko postanejo Becker, Engels in Richter. Manj izgledov bi pripisoval lanskemu prvaku Kieningerju. Turnir za prvenstvo Češkoslovaške se bo vršil sredi avgusta v Pragi. Napovedana je tudi udeležba Flohra, ki se bo do takrat predvidoma že vrnil iz Rusije. Švica in Italija sta odigrali te dni zanimiv match. Po pet najboljših mojstrov vsake države je zaporedoma igralo proti vsem petim zastopnikom nasprotne stranke. Svico so zastopali Grob, H. Johner, Hennberger, Gygli in dr. Stühelin, Italijo pa Castaldi, Napolitano, Rosselli, Stai-di in Stalda. Borba je ostala končno neodločena z 12% : 12%, Švicarji so bih do zadnjega, 5. kola, visoko v vodstvu, potem pa so izgubili zadnji match s 4 : 1. Najboljši individualni rezultat je imel Henneberger s 4 točkami iz 5 možnih. Porazil je zadnji dan celo Castaldija. Od Italijanov je dosegel največ Staldi, 3 točke. V Beogradu je za jesenski velesejem v septembru projektiran mednaroden mojstrski turnir. Francoska partija Beli: K eres Cnrf: Eliskases (Nordwijk, 4. kolo, 12. junija t 1.) 1. e2—e4 e7—e6 2. d2—d4 d7—d5 3. Sbl—d2!? Druge variante francoske so za mojstre že predobro raziskane, pa prihaja sedaj ta nenavadna poteza v rabo, kadar hoče beli igrati ostro na zmago. 3. . . . c7—c5 Edino, ker sicer beli z in c3 dobi premočno središče. 4. e4 : d5 Dd8 : d3 Slabše je pač ed5:, saj ima potem po 5. dc5: črni izoliranega kmeta 5. Sgl—f3 (!) Jaz sem proti istemu nasprotniku nekaj dni preje Igral 5. dc5: ter dosegel tudi zelo dobro pozicijo. Keres pa tu zelo izgledno žrtvuje kmeta za hiter razvoj. 5. . . . c5 : d4 6. Lfl—c4 Dd5—d8 9. Ddl—e2 10. Tfl—dl 11. Sb3 : d4 12. Sd4 : c6 Kljub nastalemu 7- 0—0 Sb8—c6 8. Sd2—b3 Sg8—f6 Seveda ne eö, 9. Tel itd Beli torej že dobi kmeta nazaj, z izvrstno pozicijo. Lf8—e7 0—0 Dd8—c7 b7 : c6! slabemu kmetu najboljša Sansa. Po Dc6: bi čini težko razvil damskega lovca, pa še bi beli z napadi na črno damo dobil ^<»več tempov. 13. Lcl—g5 Lc8—b7 14. De2—e5! Beli igra na končnico, kjer hoče izrabiti slabost c6 ter svojo prostejšo pozicijo. 14. . . . Dc7 : e5 15. Sf3 : efl Tf8—d8 16. Se5—d7! Zelo fina poteza, ki izsili nadaljnjo slabitev črne pozicije, — podvojitev f-kmeta. 16. . . . c6—c5! Črni se zaveda nevarnosti ter hoče spraviti predvsem hitro lovca b7 v igro. Na vsako drugo nadaljevanje bi si bil beli zasigural še tudi prednost dveh lovcev. 17. Sd7 : f6+ Le7 : f6 18. Lg5 : f6 g7 : f6 19. f2—f3 f6—f5 20. Kgl—f2 Kg8—g7 21. Kf2—e3 Kg7—f6 22. Lc4—e2 e6—e5 23. g2—g3 Lb7—d5 24. b2—b3 Ld5—e6 25. f3—f4! S tem Je dvojni f-kmet še jasneje raz vrednoten. Črni namreč ne more prav igrati e4, ker sledi zamenjava trdnjav in nato prodor kmetov na damskem krilu, proti kateremu bi bil čmi brez moči. Zato je izsiljen sledeči razplet 25. . . . Td8—d4 0! 26. f4 : 13.20: Na izlet v daljne kraje (plošče). _ 17: Kmet. ura: Ohranimo zemlji rodovitnost tinž. R. Lah). — 17-20: Tržna poročila. — 17.30: Promenadni koncert iz Rogaške Slatine. — 1830: Citraške to. čke (plošče). — 19: Napovedi, poročila. _ 19.30: Nac. ura: Junaštvo in slava Somborca pri obleganju Dunaja 1683. — 19.50: Originalna švicarska godba (bratje Malenžek). — 20.30: Vojaška godba. _ 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plošče. Ponedeljek 25. .julija LJubljana 12: Kmečki trio. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Glasbene slike (plošče). — 14: Napovedi, poročila. _ 19.30: Nac. ura: upor v Mestar ju leta 1850 (Ahmed Muratbegovič). — 19.50: Zanimivosti. — 20: Plošče. — 20.10: Počitniške kolonije za vajence (dr. Albert Trtnik), _ 20.30: Prenos koncerta iz Dobrne; dirigent g. Josip Raha. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Fantje na vasi. Beograd 18.05: Narodni napevi. — 18.20: Orkestralni koncert. — 20: Pester glasbeni spored s ploš*. — Zagreb 20: Violinski koncert. — 20.30: Orkestralni in pevski koncert. — 21.30: Zbor havajskih kitar. —• 22.20: Plesna muzika. — Praga 19.25: Godalni orkester, godba na pihala in solistL _ 20.15: Zvočna igra. — 21.10: Dvorak Simfonija št. 1 v es-duru. — 22.15: Lahka glasba s plošč. — Varšava 19.30: Angleška glasba. — 21.10: Tamburaški zbor. — 22.20: Plošče. — Sofija 18: Lahka glasba. _ 18.30: Bolgarske pe3mi. — 19.45: Orke- stralni koncert. — 20.45: Nadaljevanje koncerta. — 22: Lahka godba in ples. - Dunaj 9.10: Slavnostna muzika. — 10: Petje. — 12: Beethovnov koncert — 16: Komorni orkester. — 19.30: Klasična komorna glasba."— 20.10: Zvočna igra. — 21.10: K an tata. — 23: Mirozov. — 24: Zvon jen je. — Berlin 19: Plošče. — 20.10: Koncert malega orkestra in solistov. — 22.30: Lahka godba. — 24: Prenos iz Stuttgarta. — München 19.45: Plošče. 20.20: Plesna muzika in solo komadi za saksofon. — 21.10: Schu-mannove Ženske pesmi. — 22.30: Kakor Berlin. — 24: Nočni koncert. — Stuttgart 19: Plesna muzika. — 20.10: Vedra muzika za delopust — 22.30: Mali orkester in solisti. — 24: Nočni koncert Torek 26. julija Ljubljana 12: Vojaške godbe igrajo (piogge). _ 12.45: Poročila. — 13: Napovedi, _ 13.15: Solistični in instrumentalni koncert (plošče). — 19: Napovedi, poročila. _ 19.30: Nac. ura: Glavni poljski pridelki naše zemlje. — 19.50: Zabavni kotiček. — 20: Brahms in Čajkovski j (plošče). — 20.10: Baročna arhitektura in kiparstvo (g. J. Gregorič). — 20.30: Iz zvočnih filmov (plošče). — 21: Prenos opere iz Turina. V, odmorih napovedi in poročila. Beograd 17.45: Narodne pesmL — 18.351 Orkestralna glasba. — 19: Narodni napevt — 20: Violinske skladbe in plošče. — 21.45: Lahka glasba. — Zagreb 20: Plošče. — 21: Operni prenos iz Turina. — Praga 19.25: Orkestralni koncert. — 20.15: Dumasovi »Trije mušketirji« kot zvočna igra. — 22.15: Plesna muzika s plošč. — Varšava 19.35: Orkestralna glasba in petje. — 21.10: Pevski zbor in zbor mandolin. — 22: Operni odlomki. — Sofija 18: Koncert vojaške godbe. — 18.40: Narodne pesmi. — 19.30: Plošče. — 20: Petje. — 20.55: Ruske romance. — 21.25: Lahka glasba. — 22: Plesna muzika. — Dunaj 10.30: Vesela muzika* — 12: Lahka godba orkestra. — 15.30: Skladbe starih mojstrov. — 16: Popoldanski koncert. — 18: Stare melodije za ples. — 19.30: Plošče. — 20.10: Kmečka godba, citraški zbor in jodlarji. — 21.15: Slike s potovanja v Orient. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni koncert iz Kölna. — Berlin 19.30: Plošče. — 20.10: Chopinove klavirske skladbe. — 20.30: Bizetova opera »Carmen«. —: 23.30: Lahka godba in ples. — 24: Kakor Stuttgart. — München 19.30: Koračnice. — 20.40: Koncert Mozartove glasbe. — 22.30: Lahka glasba lz Hamburga. — 24: Kakor Dunaj. — Stuttgart 19.30: Berlinski filharmoniki. — 20.10: Dve urici lenuharjenja. — 22.30: Koncert malega orkestra A solistov. — 24: Nočni koncert, ffitasa zensGa stran Iz domačega platna Domače belo platno je" vsled svoje tr-pežnosti Iii svežosti najbolj prikladno tvori vo za praktične, poletne obleke in kostume, ki jih je treba pogosto prati dm večkrat namreč peremo grobo tkano domače platno, tem lepše je in vsakikrat postane Se bolj belo. V njegovi pristnosti ln primitivnosti najde moda posebno privlačnost in zato se še nI zgodilo, da bi prišlo belo platno iz mode. Platnen kostum ali platneno obleko lah' ko nosite leta in leta, pa boste vedno elegantna. Seveda se je pri izdelavi takšnega oblačila treba ozirati na njegovo trdoto — tu ne smemo izbirati preveč komplicira ni h, modernih krojev in tudi ne drobnega, finega okrasja. Platno zahteva gladko, skoraj klasično izdelavo, platneno obleko Malenkosti, ki jih ne smemo pozabiti Kadar se odpravljamo na počitnice, potrebujemo poleg oblek in kopalnega kostuma še nekaj malenkosti, ki so prav tako važne za letoviščarsko eleganco, kakor naše lepe poletne obleke. Tu so predvsem originalne kopalne sandale, živobarvna torbica za kopalno obleko, potem pisana svilena ruta, ki se tako lepo poda zagorelemu obrazu in seveda tudi pas s prišito malo denarnico. Brez teh malenkosti na večjem kopališču skoraj ne moremo izhajati. smemo povdariti z eno ali z več gubami, z žepki, z originalnim, vezenim monogra-mom in morda še s pisano ovratno ruto in z barvastim usnjenim pasom. Ce pa se želimo oddaljiti od stvarnega športnega sloga, ki so mu platnene obleke že od nekdaj podvržene, lahko okrenemo platneno obleko z barvastim vezenjem. Takšna platnena obleka, izvezena v našem krasnem narodnem slogu, učinkuje tako lepo in originalno, da jo lahko nosimo tudi kot popoldansko obleko. Lep platnen kostum lahko nosimo ob vsaki priliki. Letošnja moda gre celo tako daleč, da izpopolnjuje navaden platnen kostum z ozkim, dolgim krilom, ki sega do tal. Platnen kostum z dolgim krilom lahko potem nosimo na poletnih večernih prireditvah, dočim nosimo isto jopico s kratkim platnenim krilom čez dan. Kostum na naši skici ima gladko krojeno jopico s štirimi zaklopkami, ki zakrivajo žepke. Mali ovratnik te jopice ima originalno, odprto obliko (1. skica). »Shorts« kratke hlačice, ki jih nosimo pri tenisu ali na kopališču, učinkujejo posebno elegantno in mladostno, če jih ukrojimo iz belega platna. Takšne hlačice lahko oblečemo v zvezi z barvasto ruto za sočenje ali pa jih pritrdimo na izrezan ži-votek iz enakega platna. Zivotek, ki ga predočuje naša skica, je na spodnjem delu pošit z globokimi robčki, ki storijo, da se ob pasu ozko prileže k telesu (2. skica). Naslednja obleka je izredno preprosta in vendar dovolj elegantna, da se lahko v njej povsod pojavimo. Zaokroženi reverji odprtega ovratnika soglašajo s trojno zaokroženim robom malih žepov in z zaokroženim robom kratkih rokavov. Ovratnik prehaja v okrogel predprsnik, ki je zapet z dvema gumboma (3. skica). Obleka v izrazito športnem slogu, ki jo vidite na naši skici, je spredaj nagubana v štiri gube, ki tečejo od ovratnika do spodnjega roba krila. Život je lahno nabran na kratkem sedlu, na obeh okroglih prsnih žepkih pa vidimo začetno črko imena In priimka. Ta obleka po zadnji modi nima rokavov (4. skica). Platneno obleko lahko opremimo z vezivom na ovratniku, na manšetih in na žepkih. Na ta način izvezena obleka učinkuje jako elegantno, ne da bi imela pri tem preveč dela. Obleka te vrste na naši skici ima širok, štirikoten ovratnik, ki ga lahko opremimo s poljubnim vezenjem (zadnja skica). Postani ln ostani član Vodnikove družbe! Za povzdigo kmečkih domov Pretežno poljedelski značaj našega naroda nas sili k posebni skrbi za kulturno življenje našega kmečkega stanti. Pri po-vzdigi njegove kulturne stopnje so dolžni sodelovati vsi ostali stanovi, ker črpajo svojo gospodarsko moč iz njegove sredine. Potreba takšnega sodelovanja bi morala biti jasna tudi ženskam iz vseh stanov, posebno izobraženkam. Te bi se morale zavedati, da je njih sodelovanje pri po-vzdigi kmečkih domov velika potreba sedanjosti in da more vsaka izmed njih na tem polju dela doprinesti mnogo koristi našemu kmetu in narodu sploh. Naglica na vseh poljih človeške delavnosti je tako velika, da bi tudi kulturni razvoj naše vasi ne smel zaostajati za tem tempom. Kulturna moč kmečkega doma bo vplivala na vse panoge kmečkega življenja. Gospodarstvo našega kmeta bo dobilo drug izgled, če se bo v vaških domovih naselila sodobna prosvetljenost ln če bo tudi povsod čutiti naprednost naše kmečke gospodinje. Le tisti domovi bodo napredovali, kjer naša kmečka gospodinja vrši svoje dolžnosti v vsakem pogledu ln dovzetno za napredek. Ko podčrtujemo vrednost ženskega dela v kmečkem življenju, ne smemo prezreti dejstva, da se od današnje kmečke gospodinje zahteva velikih naporov in mnogo več znanja kakor nekdaj. Izdatki so danes mnogo večji, kakor so bili prej in pri tem se pojavi vprašanje, kako bo znala gospodinja izpopolniti svoje gospodinjstvo, da bo pridobila nove vire za njih kritje. Če pregledamo stanje marsikaterih naših vaških domov, zasledimo, da dokaj šn je število njihovih gospodinj ne zna dobro izkoristiti sadov svojega gospodarstva in dela svojih rok, zato pa kmečki domovi ostajajo na enaki siromašni stopnji kakor so bili nekdaj ali pa se pogrezajo še na nižjo stopnjo. Je treba mazali svoje neprestano USTNICE ? Zakag m poauäujert» »nemodeniega« rdečlla, jodelanega po ctacSi ftratflati, dutitte m Isto noro rdecllo »GUITAKE«, neizbrisno to bree sledov, ki «triti ves dan? Klseeflx, kl j« v njegovem sestavu. Vam omogoča, da Jeste, pijete, kadite, Jokate ta poljubljate, a lepota ustnic me bo trpela zaradi tega, m ne puUa niti najmanjšo sled. Mnogoštevilne že žene, ki uporabljajo «tedilo »GUITARE» z največjim uspehom Poskusite ga todi Vi že Jutri, pa se boste prepričaJL Bdečllo »G UIT ARE« obstoji r osmih proeornlh ln sijajnih nI J ans ah ter v èestlh Bovin barvnih tonih »Prirodna lepota 1938«. Prodaja ae t trgovinah te stroke po Nimaš ničesar proti?« je počasi povzela. »In tudi za šimeka b0 tako gotovo najbolj prikladno. Zgoraj je mir in tudi več sonca je.« Jakob ni vedel čemu ugovarjati, zato je samo prikimal. Po večerji je Sonja odšla v spalnico, kjer se je takoj slekla ter legla v posteljo. Jakob je nekaj časa počakal, potem pa je stopil na hodnik in odšel po stopnicah v drugo nadstropje. Ni prižgal luči. Na dvorišču je lajal črt. V sobi je dišalo po lipovem cvetju, šel je k oknu, odkoder se je videla temna ploskev neosvetljenega travnika, ki 6e je ob robu s pasom nizkega drevja ostro ločila od zvezdnatega neba. čez pol ure, ko si je v sobi vse natančno ogledal, se je vrnil nazaj v pritličje ter se ustavil v kuhinji. »Amgela,« je dejal, »jutri popoldne boste uredili za ši-msJka zgornjo gostinsko sobo. Na vrhu omare je vse polno prahu. In šipo, ki jo je za božič razbila Magxìa, boste zamenjali z novo. še jutri. Razumete?« Nikoli ni rad govoril s posli, toda danes se mu je zdelo to potrebno, zakaj bil je za trdno trverjen, da ne bodo brez njega nar> redili ničesar ali pa odlašali do zadnjega. »Zakaj pa ne bi gospod šimek srpaH spodaj v svoji sobi,« je tiho vprašalo dekle. Bila je tako drobna, da se je moral Jakob ob pogledu nanjo nehote nasmehniti, n« da bi ji kaj odvrnil. Njenega vprašanja se je zavedel šele v postelji, ko je držal v rokah Magdin zvezek ter si ga površno ogledoval. »Kako nesramno vprašanje prav za prav,« je pomislil, položil zvezek na posteljno omarico ter ugasnil ksfi. Temperature z milioni stopinj Ozračje iz sproščenih elektronov - Zvezda, ki izgubi vsako sekundo 500 milijonov ton svoje teže - štirikrat večja od našega sonca - če bi mogli napraviti iz tisočletij sekunde... Beg skozi vesoljstvo Kakšnih 55 svetlobnih let ali okroglo 500 bilijonov kilometrov od nas žari na nebu velikanska zvezda, ki je znana pod imenom »Kapela«. To je dvojna zvezda, lei ima proti svoji sredini temperaturo 7 milijonov stopinj in ki oddaja, kakor je mogoče opazovati, vsak trenutek velikanski tok vročine v globino vesoljstva. Najzanimivejše je pri tej zvezdi to, da sestoji iz snovi, ki ni gostejša od našega zraka. človek, ki bi živel v sredini te zvezde, bi to snov lahko vdihaval — seveda, v kolikor bi mogel zdržati temperaturo tega ozračja, ki sestoji v glavnem iz sproščenih elektronov. Ker je po fizikalnih zakonih vsako izžarevanje svetlobe in toplote združeno z izgubo mase, se da izračunati, kolikšna je ta izguba pri Kapeli. Računi nam pokažejo nepojmljivo visoke številke. Vsako sekundo izgubi ta zvezda n. pr. 500 milijonov ton svoje teže oziroma mase. Glede na takšne izgube bi menili, da je trajanja njenega življenja silno omejena Toda Kapela si takšno gospodarjenje lah- ko privošči, kajti računi so po drugi strani pokazali, da je velikanka med znanimi zvezdami, približno štirikrat večja od našega sonca in da bo živela še 500.000 milijonov let, preden bo svojo materijo iz-črpala. Večni pokoj zvezd je prevara kakor mnogo drugega, kar nam kažejo naša čutila. V resnici drevi vsaka zvezda kakor kozmičen brzovlak sama ah v družbi z drugimi zvezdami skozi daljave vesoljstva, proti nam, od nas ali prečno na našo pot. Nikjer v ve-soljstvu ni trdne točke, vse se premika z izredno brzino, a vendar se ni od časov, ko je Hiparh ustvaril znanstveno grško zvezdoslovje (v 2. stoletju pred našim štetjem), pokazala še nobena posebno opazna sprememba na nočnem nebu. Med drugimi pa so tam zvezde, ki spreminjajo z brzino do 500 kilometrov na sekundo svoj položaj. Brzina, s katero se naše sonce giblje proti ozvezdju Herkula, znaša kakšnih 20 km v sekundi. Čeprav se temu predelu neba približamo skoraj za milijon kilometrov, se zunanja podoba tega ozvezdja ni spremenila, odkar jo gledajo človeške oči. Razdalje med zvezdami so tako velikanske, da so vide- ti te zve-zde nazvlic svojim silnim brzinam nepremične in šele po tisočletjih malo spremenijo svoj položaj na nebu. če bi pa mogli skrčiti vesoljstvo in napraviti iz tisočletij sekunde, tedaj bi videli, kako sc zvezde premikajo kakor svetli komarji, kakor bleščeči se praški skozi prostornino sem in tja. Njih pokoj je le navidezen. Tu vse prihaja in odhaja, plava 6em in tja, se pojavlja in potaplja kakor vse v velikem kraljestvu narave. Le merila so tam drugačna. Toda ta »beg skozi vesoljstvo«, kakor bi ga lahko imenovati, je podrejen zelo modri zakonitosti, kajti spoznati je n. pr. da sodeluje vsako sonce v sostavu Rimske ceste pri skupnem gibanju vseh sonc okrog nekega središča Rimske caste. V poletu sonc skozi prostornino se privlačna in sredobežna 6ila držita v nekem ravnovesju in za navidezno zmešnjavo zvezdnih potov doženemo določene rede, ki kažejo, da obstoje prav tako 1 določeni skupni zvezdni toki. kakor so toki v zemeljskil oceanih. Orkan ob jasnem nebu Fenomen, ki beli znanstvenikom glave "V majhnem kotu norveške obale, v Höl- dalisfjordu, ao opazovali zelo nenavaden orkan, ki daje norveškim znanstvenikom precej skrbi. Ob 11. dopoldne je ob popolnoma jasnem nebu nastal vihar, ki se je iz popolne zračne tišine v minuti časa razvil do stopnje 11. Vihar je razkrival hiše, prekucnil neki avto, raztrgal ribiške mreže, ki so se sušile ob bregu, in končno prevrnil cel hlev. V fjordu samem sta se prevrnila dva čelna, čez deset minut se je vihar prav tako nenadno polegel, kakor se je bil pojavil. Samo zavoljo tega je bilo mogoče rešiti ribiče iz prevrnjenih čolnov. Pot, po kateri se je pomikal vihar, se da natančno zasledovati, na obe strani je ostro omejena, že kilometer ali dva od Höidalsf jorda ni bilo nobenega viharja. Meteorologi, ki so jih takoj opozorili na čudni pojav, so izjavili, da so takšne sunke opazovali doslej le ob določenih n>e stih amerišike obale. Pojav takšnih vetrov na Norveškem bi bilo sprejeti z veliko skrbjo, ker zahtevajo največ smrtnih žrtev. Povzroča jih po vsej priliki kakšna nevihta v bližini ali pa kakšno dogajanje v zemlji, morda potres ali vulkanski izbruh. Da bi to zagonetno stvar razjasnili, je odšlo že nekoliko najboljših norveških meteorologov v Höidalsfjord, kjer bodo stvar natančno preiskali. 'rotttetno letalo preko Atlantika Pol tone tovora in posnetki filma o angleškem obisku v Parizu Na Angleškem se je dvignilo prvo potniško in tovorno letalo za polet preko oceana v Ameriko. Poskusni poleti ž njim so zelo dobro uspeli in tako so se odločili, da se dvigne v sredo z letališča v Foynesu na južnem Irskem, da bi dospelo popoldne naslednjega dne v New York. Vmesni postaji so bili v Porthutu v Novi Fundlandskj Jn Montrealu v Kanadi. Letalo je poneslo s seboj pol tone tovora, med drugim tudi prve posnetke in f:lme o obisku anglelke kraljeve dvojice v Parizu. Za ta namen je posebno letalo pripeljalo te posnetke v Foyr.es, kjer s0 jih oddali prekomorske-mu letalu. Ameriški listi so mogli na ta način že v četrtek zvečer priobčiti sKke o slavnostih v Parizu. Prvo prekomorsiko prometno letalo je hi-droplan s štirimi motorji po 850 k. s. ki tehta 11.300 kg. Njegova druga posebnost je ta. da ima na krovu drugo, manjše letalo ki tehta 4500 kg in je opremljeno s štirimi mororji po 320 k. s. To letalo, ki i e po svojem izumitelju majorju Mayu zamišljeno za pomoč pri startu, je položeno na katapultno napravo. Obe letali se dvigneta s 4680 k. s- skupno iz vode v zrak, v zraku se pomožno letalo nato s katapultne naprave izstreli in se vrne domov, matično letalo pa nadaljuje samo pot preko oceana. Stvari, ki bi pil morali upoštevati hribolazci in izletnik) 1. če se ustaviš pri kakšnem gorskem kmetu, nikar ne misli, da si brezpogojno pametnejši od njega. Ne predavaj mu o poljedelstvu in živinoreji, če ne razumeš o tem več nego on. Drugače se na zadnje lahko izkaže, da je kmet pametnejši in ti si neumneiši. 2. če potuješ preko planinskih pašnikov, se ne boj divjih gorskih bikov. So večinoma krave. Te so miroljubne. Histeričnega vreščanja in mahanja s palicami ter dežmki pred nosom ne prenesejo niti ljudje, kaj šele živali! 3. Gorske cvetke so lepe. Najlepše eo tam. kjer rasejo. če si brezpogojno domišljaš, da jih je treba utrgati, potem jih utrgaj v božjem imenu za zelo majhen šopek — toda tako, da ne izdereš korenin. če pa natrgaš cele grme gorskih SLOVENKE PEREJO svoje perilo z domačim milom. — To je milo, ki lepše opere in dalj traja! Eno tajnico ima za delo, drugo pa za oko... (»Everybodys weekly«) cvetlic, potem nisi samo hudobnež zoper božjo naravo, temveč si si zaslužil tudi kazen. Planike, encian, murke in druge rastline so pod zaščito. 4. Če si mlad in poln moči in meniš, da bi lahko ruval drevesa, potem se veseli svoje moči ira ne glej prezirljivo na starejše, lagodnejše potnike. V svojem srcu nosijo običajno najmanj toliko ljubezni do gora, kakor ti. Odgovori na njih pozdrav ali jih prvi pozdravi. Zavoljo tega ne boš ničesar izgubil. 5. Ko dospeš na vrh, veseli se potih"m in ne zarjuj svojega navdušenja v naravo — tudi če si mojster v ukanju. Tvoje radostne krike bi utegnili drugače pod nekimi pogoji smatrati za klice na pomoč. 6. Ne igraj se s kamni nogometa in podobnih iger. Sicer je lepo opazovati, kako frčijo takšni izstrelki v globino, toda planinci, ki so pod teboj, ti za takšne vaje ne bodo hvaležni. 7. Konservnih škatel ne puščaj vsena-ekrog, temveč jih zakoplji pod kamne. Celo gorske vrane jih ne prebavijo, a tudi druge živali ne, ki očistijo gorski vrh itak vseh klobasnih kož in sadnih lupin, ki si jih tam odvrgel. 8. Najvišji zakon v gorah j©: tovarištvo. Nimaš pravice, da bi sebe in druge lahkomiselno spravljal v nevarnost. Razen tega ni pošteno, da se igraš s svojim življenjem in pred vsem z življenjem svojih rešiteljev samo zato, da bi se mogel v stalni družbi bahati s svojimi gorskimi dejanji. 9. če zaideš kdaj resnično v nevarnost ne tuli obupano, kakor da si na ražnju, temveč opozarjaj nase z mednarodno dogovorjenimi znaki, šest vidnih ali slišnih znakov v rednih predsledkih v eni minuti, potem eno minuto odmora, potem <5>et znaki v rednih predsledkih, to je stvar, ki jo moraš ponavljati, dokler ne dobiš odgovora. 10. Veseli se med svojimi počitnicami sonca in višinskega zraka. Nabiraj si v gorah novih moči za vsakdanje delo, ki ga opravljaš za ljudstvo, Najlepši model Miss Betty Greenov© so izvolili ocenjevalci lepih žensk za kraljico reklamnih Ilustracij v ameriških Ilustrovanlh listih, obenem so jI poklonili lep pehar Nevesta — glavni dobitek Kakšne loterije prirejajo v Avstraliji JO V avstralskem mestu Win tonu priredi-v korist tamkajšnje sirotišnice svojevrstno loterijo, žrebanje bo v bližnjih dneh in glavni debitek je 20 letna lepotica iz najboljše hiše. Srečke si lahko kupijo samo mladi, samski moški, najmanjši znesek je 20 funtov šterlingov, a radodarnosti ne postavljajo drugače nobene meje. Prireditveni odbor se je obvezal, da bo plačal vse stroške za poroko in da bo mlademu paru opremil lepo stanovanje. Seveda si je že mnogo mladih moških nabavilo srečke in radi bi vedeli kaj natančnejšega o nevesti. Toda prireditelji jim sporočajo samo to, da se je kot glavni dobitek za to dobrodelno prireditev ponudila lepa, plavolasa in poštena mladenka iz zelo dobre družine. Ostalo bodo zvedeli reflektanti šele pri žrebanju. Hrošč postane cvstika čudovita vest iz Britske Indije Iz Asa ma, severovzhodne province Britske Indije, se je vrnila botanična odprava, ki je prinesla s seboj med drugim senzacionalno vest. Neka cvetlica, ki jo je botanika doslej štela med rastline, po njenih ugotovitvah sploh ni rastlina, temveč žival, in sicer prava žival, ne kakšna srednja reč med rastlino in živalijo. Znano je, da se morejo neke živali, kadar slutijo nevarnost, tako prilagoditi svoji okolici, da jih sploh ni razločevati od nje. Marsikatere živali morejo v takšnih primerih svojo barvo naravnost spremeniti kakor znameniti kameleon. Tukaj pa ne gre za kameleona, temveč za nekega hrošča. V Bengaßji ln posebno v asamskih džunglah so naleteli pogostoma na majhno, belo cvetlico, ki slepari videz poseb- no s tem, da je prevlečena z belo voščena plastjo, ki jo more odvreči kakor cvetni prah. Te cvetlic^ so po najnovejših ugotovitvah hrošči, ki se ob bližajoči se nevarnosti na takšen način spremenijo. Za*-dostuje, da se jirn približa kakšna ptica. To prelevitev opravljajo izredno spretno in so med seboj tako rekoč v brzojavnih stikih, kajti spremenijo se v masah tako nenadno, da si uverjen, da stojiš pred go-mom, ki je poln belih cvetov. Razen tega hrošča je odprava našla ti»« di drugo vrsto žuželk, ki imajo velika rožnato in zeleno risana krila. Tudi ta barva jim rabi v zaščito. Sedejo na takšen grm ali travnato bilko, razpneio krila in misliš, da vidiš rožnato in zeleno po-« barvano cvetlico. Hughes — otrok sreče Vse, kar pod vzame, se mu obnese Po tragičnem koncu Willeya Posta ni noben letalec več uspel z rekordnim poletom okrog sveta. Poskus ameriške letalke Ame-lije Earhardtove se je končal, kakor znano, isto tako tragično. Pogumna le talka se ni vrnila več med ljudi. Tem večjo pozornost je zbudil zato uspeli polet Američana Howarda Hughesa. V svoji domovini ta mož ne velja brez razloga za otroka sreče. Postalo je že skoraj pri-slovica, da se mu vse, česar se loti, posreči. Za to mu pa seveda ne zadostuje le malo-brižna podjetnost, s katero se loti pogostoma skoraj nedosežnih smotrov, temveč ga odlikuje tudi izredna žilavost in železna energija, s katero spreminja svoje načrte v dejanja. V Ameriki pripovedujejo zgodbo, kako je postal filmski producent in zvezdnik. Bilo jnu je osemnajst let, ko je stopil nenadno k nekemu stricu, ki je Ml v Hollywood« filmski producent, in mu sporočil, da hoče napraviti nov film. - Stric je zmajal z glava in mu pokazal vrata. Toda Hughes si J« dejal, da gre tudi brez strica in ker je bdi k sreči sam milijonarjev sin, si je osnoval lastno filmsko podjetje. Tri leta pozneje je dokončal svoj prvi film »Angeli pekla«* ki je doživel velikanski uspeh, ko ga j« predelal še enkrat v zvočni film. Od 1.1935. se je posvetil letalstvu in po-sihmal stresa rekorde tako rekoč na tekočem traku iz rokava, če si ubije glavo, da bo dosegel nov brzinski rekord ali rekord na daljavo, ga uresniči v najkrajšem času. Amerika ni niti za trenutek dvomila, da. mu bo uspel tudi novi polet okoli zemlje in zanimivo je, da je bil tega prepričanja tudi ves ostali svet, čim je zvedel, da namerava Hughes ta polet izvršiti. Dve rivalinji za 64 letnega starca Obe mu gospodinjita in se trudita, da bi ju vzel za ženi— «4-letni vdovec in tesar Tudgson Vanar-radale iz Matawana v Zedinjenih državah, bi se rad znova poročil in je dal v ta namen v liste ženitni cglas. Odgovorile so mnoge Američanke in mož je kolebal na zadnje med dvema izmed njih. Da bi se dokončno odločil, je pozval obe, naj prideta k njemu. Ena je bila iz Wa-shingtona, druga iz Parisa v državi Illinois. Obe sta bili od niegovih prednosti tako očarani. òa ni hotela nobena drugi prepustiti šanse. Skrivnostna hiša Mrtva mati z dvema hčerama, ki ne znata citati ne pisati pokrili štirideset let je nosila majhna hiša v mestecu Birchingtonu v Kentu ime »hiša skrivnosti«. Vedeli so sicer, da v njej stanujejo ljudje, toda ti stanovalci niso nikoli stopili z zunanjim svetom v stike. Okna so bila prelepljena s papirjem, vrt je imel ograjo z bodečo žico, dobavitelji so morali svoj.e blago puščati ob stranskih vratih in če je kdo potegnil za zvonec, mu je odgovoril glas skozi režo v nabiralniku za pisma. Vrata pa se niso nikoli odprla. Ljudje Sq vedeli tudi to, da prebivajo v hiši tri ženske, ki so jih pa videli samo enkrat pred dolgimi leti, ko je nastal v hiši požar. Takrat so te tri ženske za nekoliko ur zapustile skrivnostno hišo, pa so bile oblečene v črna, meniška oblačila in obrazi so jim bili zakriti z gostimi pajčolani. Ko si je te dni policija vendarle dovolila vstop v hišo, je našla v neki podstrešni sobi truplo 80 letne starke, ženska je Dila umrla že pred kakimi tremi meseci. Njeni hčeri, ki sta z njo edini bivali v hiši, sta truplo kafro in ga zavih v platno. Skrivnost o tej čudni hiši in njenih čudnih prebivalcih še ni povsem pojasnjena. Policija je ugotovila le to, da je bila mrtvakinja neka ga. (Matilda Wardova, katere mož, zdravnik, je pred štiridesetimi leti postal žrtev dvoboja. Takrat je začela Wardova s svojim samotarskim življenjem, in sicer iz strahu pred neznanimi nevarnostmi in zavoljo spomina na moža. V neki sobi je gorela že 40 let svetilka v spomin na mrtveca. Hčeri nista v vsem svojem življenju poanali nikogar razen mateie. Nista znali ne čitati ne pisati in mati ju je naučila samo nekoliko pesmi. Ne vesta niti, koliko sta stari, čeprav štejeta po policijskih ugotovitvah nad 40 let Iz hiše nista stopili nikoli razen ob tistem požaru in tudi sedaj sta jo zapustili le tedaj, ko so jima obljubili, da svetilke v spomin očeta ne bodo ugasnili in da se bosta smeli kmalu vrniti. Pižmarka je škodljiva Podgana, ki prinaša zaradi kožuhovine Kanadi milijone, dela v Evropi nepopravljivo škodo Tudi v naših krajih se pojavlja pižmarka vedno češče in povzroča veliko škodo. V Nemčiji, kjer je z nJ° čedalje hujši križ, pripravljajo oblasti energične ukrepe, ki naj to škodljivko popolnoma zatrejo. Pižmarko so prinesli v Evropo 1. 1905. na željo v Sarajevu ustreljenega avstrij. skega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Na njegovi domeni Dobris pri Pragi so spustili pet živali v dva ribnika Bile so tri samice in dva samca. 2lvaii so se silno hitr0 množile, L 1908. so prodrle že preko Vltave in na zapad, 1. 1910. so jih opazili že pri Plznju. L- 1911. so jih imeli že po vsej češki, L 1920. so prodrle do Dunava in potem ni bilo zanje nobene druge ovire razen Alp, preko katerih niso mogle. Do leta 1929. so preplavile že vso bivšo Avstrijo, ob Donavi so prodrle na Madžarsko in Bavarsko, potem na Turinško in Saško. Pred nekoliko leti so se pojavile tudi prve živali na naših tleh. Ker si pižmarke kakor bobri grebejo svoje stanove, in to izključno v bližini vodovij, kvarijo nasipe, jeze, železniške proge ito ceste, posebno pa jezove, kar je povzročilo ž« marsikakšno poplavo. Nekoč se je zgodilo, da je po njih krivdi vdrla voda v neki rudnik in je nad sto rudarjev le s težavo ušlo smrti. Iz tega razloga je umljivo, da razmišljajo povsod, koder se je razpasla ta nadloga, kako bi ji napravili konec. Pomisliti je treba, da se pižmarka pari trikrat na leto in da izkoti vsako krat 4 do 13 mladičev. V Nemčiji so prepovedali celo rejo in prehodno prevažanje živih piž-mark. Zavoljo njihovih dragocenih kožuhov so hoteli poskusiti njih rejo tudi v Evropi, a pri tem niso pomislili na razne stvari in so postopali precej nemarno. Pred vsem so se kožuhi pižmark v Evropi zavoljo spremenjenih okoliščin poslabšali in še hujše je bilo to, da niso upoštevali neverjetne razmnoževalne sile in nezadržne strasti do gre ban ja in potovanja teh živali. Kar na širnih površinah Kanade, kjer je njih prvotna domovina, ne igra nobene uloge, je v gosto obljudeni Evropi nemogoče. Vrednost kultur se ne da niti od daleč spraviti v sklad z morebitno koristjo, ki bi jo imeli lahko od njih. Odločili sta se, da ostaneta. Tako živil* že dva tedna pri starem tesarju, mu pospravljata, kuhata, razkazujeta svoje gospodinjske talente in čakata, za katero so bo odločil. Starec pa ima sedaj še težjo izbiro nego jo je imel prej. Pariz se pripravlja na izpraznitev EBtra izpraznitev francoske prestotak» v primeru nenadnega zračnega napada povzroča oblastim velike skrbi. Devet cest gradlio nalašč za to, da bi mogia prebivalstvo v primeru največje nevarnosti pobegniti iz mesta tn v načrtu so še druge takšne ceste. Vodilni uradnik za promet v seinskem departememtu Je izjavil ,da bodo ta dela do konca letošnjega leta tako napredovala, da bodo mogla, vsa motorna vozila v Parizu zapustitt mesto v času petih ur. j LAHKE TKANINE, VOLNEN FRESCO, »TROPICAL«, PLATNO i. t. d. za vročo dneve priporoča tvrdka , DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA, ALEKSANDROVA C. 1» Obleke, plašči iz balonske svile, dežni plašči in pelerince vedno v zalogi. ANEKDOTA Nekdanji jugoslovenski poslanik v Pragi Branko Lazarevič je potoval k posveče-nju pravoslavne kapele v Trenčianske Toplice. V Trnavi je bilo na kolodvoru na tisoče ljudi, godba, narodne noše, šolska mladina itd. V njegov salonski voz je vstopilo odposlanstvo, češ: g. minister izvolite izstopiti za par minut narod vas je prišel pozdraviti.« Poslanik je bil prijetno iz-nenaden nad lepim sprejemom. Dobil jo šopek, poslušal krasen govor tmavskega župana, naposled pa je tudi sam odgovoril z navdušenim govorom. Vse je bik> v najlepšem redu, samo da so ljudje prišli pozdraviti ministra Hodžo, ki je imel napovedan shod v Trnavi. pa je bilo zborovanje odgodeno in tajnik o tem ni bH obvestil Trnave. Še dandanes se ljudje radi spominjajo lepe svečanosti, le to jim no gre v glavo, kako da se je bil Hodža kot evangelik tako navdušil za pravoslavno cerkev brez vsakega razloga. VSAK DAN ENA »Prijatelj, prosim te, ozri se malo nazaj, zdi se mi, da naju zasledujejo ...« (»Familie Journal«) ORT Državno prvenstvo v skokih Državni prvak je spet postal Branko Ziherl (Ilirija), to pot še z večjim naskokom točk kakor doslej Včeraj dopoldne se je začelo v kopališču Ilirije državno prvenstvo posameznikov v piavanju. Na sporedu so bili skoki s stolpa z 10 m za seniorje in seniorke ter pred-tekmovanje na 200 m prsno. Poslednji dve točki se nista vršili, ker se od obeh prijavljenih skakačic ni nobena pojavila na startu, prav tako pa je odpadlo tudi predtek-movanje na 200 m prsno, ker nekateri prijavljeni tekmovalci niso nastopili in jih je ostalo le 8. Tako tudi tega edinega pred-teka ni bilo. Skoki so se začeli s polurno zamudo Šele ob 10.30. Plavalni savez se je spet pokazal z »najsvetlejša« strani in ni smatral niti za vredno, da bi določili sodniški zbor. Državna prvenst\ra so že nekaj let samo še farsa nekdanjih prvenstev. Omalovažujejo ga ne le klubi, temveč — in to je najbolj žalostno — tudi savez sam. Sodnike za skoke so izbrali šele na kopališču samem. nekaj minut pred tekmo — kolikor jih je bilo pač slučajno navzočnih. »Za ovih desetak plivača ne isplati se odredji-vati suče unaprijed. možemo to na licu mijesta«, je dejal dobesedno neki funkcionar saveza, kakor da bi bilo prvenstvo Jugoslavije prireditev tretje ali četrte vrste. Res daleč smo prišli! Od 5 prijavljenih je nastopila trojica, vsi člani Ilirije, ki sploh edina goji to panogo I v Jugoslaviji. Kakor je bilo pričakovati, ' je Ziherl ponovno postal državni prvak in sicer tako prepričevalno, kakor doslej še nihče pred njim. 40 točk razlike med prvim in drugim je nekaj neobičajnega na prvenstvu, kaže pa, da Ziherla še dolgo ne bo nihče dosegel in da je med našimi ska-kači edinstven pojav. Tekmovalci so imeii po 4 obvezne in poljubne skoke in je bil zaradi pičle udeležbe ves spored končan že v dobri pol uri. Med obveznimi skoki je bil tudi nesrečni »nazaj na glavo«, strah vseh skakačev s stolpa in so ga tudi vsi pošteno polomili, zlasti pa Keržan in Turner. Slednja sta bila pri obveznih skokih sploh zelo nesigurna in je zlasti Turner dobival precej slabe ocene. Po obveznih skokih je vodil Ziherl z 48.06 točke pred Keržanom z 31.30 in Turnerjem z 19.70. Poljubne skoke so vsi izvajali neprimerno boljše. Najbolj je ugajal Ziherlov salto iz stoje na rokah, za katerega je prejel od vseh sodnikov soglasno po 9 točk. Prav dober je bil tudi njegov dvojni salto. Poljubni skoki so dali naslednje ocene: Ziherl 56.73, Keržan 34.47, Turner 33.90 točk. Končno stanje skokov s stolpa: državni prvak Branko Z'herl (Ilirija) 104.79 točk, 2. Keržan (I) 85.77, 8. Turner (I) 53.60. (Poročilo o včerajšnjem večernem sporedu v plavalnem prvenstvu je objavljeno na 2. strani!) 17.30: Majstor s mora Gostovanje zanimive splitske enajstorice v tekmi proti SK Ljubljani — Začetek ob 17*30 s predtekmo ob 16. Na igrišču ob Tyrševi cesti bo danes otvorjena jesenska nogometna sezona z dvema tekmama. V predtekmi bodo nastopili Marsovci v kompletni postavi proti rezervi Ljubljane. V moštvu Ljubljane bodo nastopile nove moči, da jih bodo preizkusili. Kaf b© še na sporedu ? Nadalfevastje plavalnega prvenstva drevi ob 21. Dopoldne ob 10. bodo še skoki % deske. V Ziherlovi senci se bo vršila dramatična borba za drugo mesto v prvenstvu, šlo bo tudi zato, kdo bo poleg Ziherla zastopal Jugoslavijo v meddržavni tekmi proti ItaLiji. Dopoldne ni posebne vstopnine in tudi kopalna vstopnina ni zvišana. — Zvečer ob 21. bo natprej na sporedu 400 ni prosto za gospode in 200 m prsno za dame, dve kvalitativno odlično zasedeni točki, ki bosta obe dali izboljšanje rekorda. Sledi 100 m hrbtno za gospode in 100 m prosto za dame, nato pa izbirno tekmovanje na 400 m za »povabljene«. Še dve štafeti, 4x100 m za gospode in S x 100 m mešano za dame, nato pa višck prvenstva, water-polo tekma med Victorijo in Ilirijo. V zadnjih letih je Viktorija iz Ljubljane odnesla več porazov kakor zmag — če bo tudi danes šlo tako po sreči. bomo imeli prvič, odkar živi Jugoslavija, prvaka v vaterpolu v Ljubljani. Teniško državno prvenstvo za klube Danes ob S. na igriščih Ilirije med Ilirijo in Domžalami Vsakoletno državno teniško klubsko prvenstvo se je letos pričelo šele s 15. julijem in ne kakor vse do letos že spomladi in se je končalo v jeseni. Zato pa se bo letošnje prvenstvo končalo šele spomladi 1939. Dane3 se bosta srečali v prvem kolu državnega teniškega prvenstva moštvi SK Ilirije in TK Domžale. To srečanje, katerega favorit je SK Ilirija, bo zelo zanimivo, kajti Ilirija bo morala nastopiti v kombinirani postavi, ker so tekmovalci prvega moštva deloma na odmoru, deloma pa službeno zadržani, tako da si bosta moštvi obeh klubov po moči zelo enaki in je zato pričakovati napetih partij. Barve Ilirije bodo zastopali igralci: Truden Aleksander, znani bivši mednarodni igralec, ki se odlikuje s precizno in tehnično igro, Thuma Emanuel, Banjai Josip in Smerdu Egon. Postava za double do-zdaj še ni definitivno določena, vendar bo najbrže tale: Truden-Dacar in Banjai-Thuma. Glavno tekmo bosta odigrala »Majstor s mora« in ligaško moštvo Ljubljane. Tudi ta tekma bo zanimiva, saj se bo hotel kandidat za prvenstvo Splita pokazati v najlepši luči, nas pa bo zanimala forma in sposobnost domačih. Prva tekma se bo začela ob 16. glavna pa ob 17.30 ob vsakem vremenu! TK Domžale, ki se v športnem pogledu lepo razvija, je določil za to srečanje najboljše moštvo, ki ga tvorijo: Pintar Slavko, ing. Skok, Senica M. in Senica J. Razen moškega prvenstva se bo obenem odigralo tudi damsko, vendar se štejejo točke moškega in damskega prvenstva posebej. POLICIJSKI SK V CELJU V Celju se bo ob 7. zjutraj pričela na Rakuschevem teniškem igTišču prva tekma za državno klubsko prvenstvo v tenisu med Celjem in Atletiki. Ob 8.30 bo na Glaziji pričetek tekmovanja v olimpijskem peteroboju za seniorje in juniorje. Ob 10. bo na igrišču pri »Skalni kleti« prijateljska nogometna tekma med mladinama Rapida in Atletikov. Popoldne ob 15.30 bo na Glaziji nogometna tekma, med mladinama Celja in Jugoslavije, ob 17. pa glavna nogometna prireditev te nedelje med Policijskim SK iz Zagreba in SK Celjem. ŽAK V MARIBORU V Mariboru obsega današnji spored naslednje prireditve: ob 8. na teniških igriščih SK železničarja: medklubski teniški dvoboj za državno prvenstvo moštev med ISSK Mariborom in SK Železničarjem, ob 9. na stadionu SK železničarja: zaključek tekmovanja za lahkoatletsko prvenstvo Maribora, ob 15. na stadionu SK železničarja: prijateljska nogometna tekma čakovačkl SK jim. : SK železničar jim. ob 16.30 na stadionu SK železničarja: prijateljska nogometna tekma ŽAK (Su-botica) : SK železničar. V Zagrebu bodo imeli danes glavni športni dogodek v prvi ženski mednarodni nogometni tekmi, v kateri bo ženska enaj-etori ca nogometnega kluba iz Brna igrala proti domači ekipi SK Zagreba. V Beogradu bo državni prvak Hašk igral prijateljsko tekmo z Jugoslavijo V inozemstvu sta najvažnejši dve semifinal ni tekmi za srednjeevropski pokal, ki bosta obe v Italiji. Prva bo v Turinu med Juventusom in Ferencvàrosem, druga pa med Genovo in praško Slavijo v Genovi. Slednjo bo sodil naš sodnik Mika Popovič iz Beograda. Finska bo sprejela olimpijske goste Nekaj podatkov o mali državi z velikim športnim narodom Zadnje vesti iz Bruslja in Ostendeja, kjer preživlja svoj odmor predsednik mednarodnega olimpijskega odbora grof Baillet-La-tour vedo povedati, da je bila Finski že službeno ponujena organizacija XII. olimpiade v Helsinkih. Nedavne vesti časopisnih agentur potrjujejo, da je Finska že sprejela to častno nalogo. Tako je formalno in dejansko Finska postala olimpijski domačin leta 1040. V domačem jeziku se ta država službeno imenuje Suomen Tasavalta in je postala samostojna neodvisna republika leta 1917. Po površini je mnogo večja od Jugoslavije in ima 388.200 kvadratnih kilometrov površ!ne, na kateri je okoli 70.000 jezer, več kot polovica njene kopne zemlje pa je pokr>ta z gozdovi. Po številu prebivalstva pa je Fmska zelo majhna država, ker ima komaj 3.8 milijona prebivalcev, torej približno četrtino, kolikor jih je v Jugoslaviji. Gostota prebivalstva je zaradi tež kih življenjskih razmer na Laponskem in sploh v severnih delih države zelo majhna, samo 9.8 prebivalcev na kvadratni kilometer. Glavna mesta Finske so prestolnica Helsinki z 28^.000 prebivalci, dalje Viipuri s 74.000. Turku z 72.000, Tampere z 62.000, Va asa z 31.000 in Oulu z 26.000 prebivalci. Vsa ta mesta so razen Tampera morske lu* ke. prav tako tudi Helsinki, kjer bodo prihodnje olimpijske igre. Finci so odlični športniki in so od leta 1906. ko so se prvič pojavili na atenskih mednarodnih igrah, stalno imeli važno vlo. go na vseh olimpiadah, predvsem v lahki atletiki, prosti in grško-rimski rokoborbi, nogometu, gimnastiki, boksu in pozneje tudi v hitrostnem drsanju in smučanju. Tudi v ostalih športnih panogah so Finci odlični tekmovalci. ¥ Glavna finska športna organizacija je njihov savez športnih savezov (okrajšani domači naziv: SVUL), ki ima svoj sedež v Helsinkih. To je osrednja športna organizacija, ustanovljena leta 1906, po važnih notranje političih dogodkih, ko so Finci od predvojne Rusije dobili večjo svobodo in samostojnost. Zanimivo je, da so ženske na Finskem že 10 let pred tem, torej leta 1896. ustanovile svoj vrhovni savez za telesno vzgojo, čeprav še dandanes na Finskem prevladuje mnenje, da ženskam ni treba tekmovati na športnih prireditvah. In tega se finski nežni spol tudi strogo drži! Finska je bolj skandinavska kakor baltiška država, predvsem visoke materialne kulture, reda tn snage. Finska marka je po vrednosti enaka našemu dinarju, cene pa so tamkaj tudi za naše razmere primerne. Podnebje je na Finskem celinsko. Zima je dolga in ostra, poletje kratko in vroče s hladnimi nočmi, v katerih sveti polnočno solnce. Najlepši letni čas je zgodnja jesen, ki pa je zelo kratka in naglo preide v zimo. To so nekateri podatki o mali športni državi. kjer bo v dveh letih največja športna prireditev sveta! Nezdravi pojavi v celjskem sporta Iz Celja nam pišejo: V naših obmejnih mestih in trgih predvsem v Mariboru, Celju In Ptuju, delujejo po večini še iz predvojnega časa nekateri nogometni klubi, ki so si ohranili poudarjeno nemški značaj. To samo na sebi ne bi bilo nič hudega, če bi klubi ostali dosledni svojemu resničnemu ali namišljenemu nemštvu, in se ne bi posluževali metod, ki niso v skladu s pravim športnim duhom. Ker so ti klubi tudi po prevrata hoteli ostati nemški, so se poleg njih seveda osnovali še slovenski klubi, ki so se vedno lepše razvijali, nogometna moštva nemških klubov pa so pričela slabeti. Zato je bilo potrebno Iskati novih metod za dvig renome ja nemških tn za oslabi jen je slovenskih nogometnih klubov. Tudi v Celju imamo že iz predvojne dobe nemški nogometni klub, ki je naši javnosti znan pod Imenom »Athletiksportklub«. Tudi temu je pretila nevarnost, da bi moral zaradi pomanjkanja naraščaja priti ▼ ^odrejeno vlogo napram slovenskim klubom v mestu in okolici. Da se to prepreči, so se uporabila sredstva, Id jasno kažejo, kako je slovenski živelj še vedno odvisen od nemškega kapitala. Kje je n. pr. zapisano, da bi moral slovenski športnik, če želi imeti svoj košček kruha in je po sili razmer odvisen od nemškega podjetnika, prestopiti v nemški klub in igrati proti svojemu lastnemu slovenskemu klubu ? Vendar smo v letošnjem letu doživeli in mirno gledali, da je nemški športni klnb v Cellu s pomočjo svojih prijateljev, od katerih so mnogi slovenski športniki po svojih službah odvisni, z odvzemanjem najboljših Igralcev in z raznimi drugimi ovirami stalno slabil slovenske športne klube v Celju. Tako bi si rad sedaj s slovenskimi Igralci pod nemškim vodstvom in inozemskim nemškim trenerjem priboril prvenstvo v Celju. Opozarjamo našo javnost na te metode »pridobivanja« slovenskih igralcev za nemške klube. „Avto in sport44 Avgustova (8.) številka avtomobflsko-sportne revije »Avto in športa« je prvenstveno posvečena vsakoletni proslavi praznika * avtomobilistov to motociklistov, sv. Krištofa, ki je baš na današnjo nedeljo. Letos bo ta proslava že drugič na Jezerskem vrhu, kjer bo obenem otvorjena nova turistična poslovalnica ljubljanske sekcije Avtomobilskega kluba. Urednik je zaradi t© proslave uvrstil v številko več slik, ki najlepše dokazujejo, da se to žeg-nanje avtomobilistov vse bolj udomačuje ne samo med člani Avtokluba, temveč tudi v zmerom večjem krogu njihovih prijateljev in znancev. Na vsej prvi strani sploh je objavljena shka kipa sv. Krištofa, ki jo je ljubljanska sekcija AKKJ poklonila občini na Jezerskem za okrasitev kapelice na Jezerskem vrhu. Ostali del vsebine te zadnje številke je izpolnjen z izčrpnimi članki, ki so večinoma posvečeni vprašanju, zakaj je po naših cestah toliko prometnih nezgod in kakšna bi bila pota in sredstva, da bi se temu zmerom naraščajočemu zlu odpo-moglo. Geslo vseh članov je, da bodi vsak uporabnik ceste bodisi avtomobilist, bodisi motocikhst, bodisi kolesar ali pešec dolžan ostalim enako disciplino in imej vsak za nezgodo na cesti enako odgovornost. Zato je treba začeti vzgajati v redu in disciplini na cestah široke množice, kakor to že davno delajo drugod po svetu. številko zaključujejo zanimM prispevki iz stalnih rubrik »Zakaj« in >AH bi. radi vedeli« številne službene objave obeh slovenskih sekcij AKKJ ter še razno dro. bno aktualno gradivo. Tudi ta številka kaže, da se naša edina slovenska športna revija stalno izpopolnjuj? in lahko gleda v še lepšo bodočnost. Posamezne številke so po 6 din tn se dobijo tudi v trafikah. Motoklub »Ilirija«, sekcija Kranj, se še po tej poti zahvaljuje vsem onim, ki so pripomogli z moralno in gmotno podporo, da so se omogočile krasno uspele dirke dne 17. t. m. na Jezerski vrh. Posebna zahvala gre odločilnim činiteljem na ban ski upravi, pokrovitelju prireditve sreskemu načelniku v Kranju g. G. LipovSku, žand. majorju g. Cvijanoviču, komand, pognan ič-ne čete g. kap. Milutinoviču, g. dr. L. Ma-rinaku, inž. Stupanu, županu na Jezerskem g. Muriju, itd., dalje vsem tvrdkam, kakor »Spektrum« P. Majdič »Merkur« »Sem-perit« ifcd„ ki so tekmovalcem poklonile krasne nagrade. Posebra zahvala tudi brat-sikemu moto-klubu »Herrnes-j« ter vsem tekmovalcem za njihovo polnoštevilno udeležbo. SK Reka: Danes ob pol 9. trening na našem igrišču za I. moštvo, juniorje in rezervo. Iz Julijske Krajine Iz življenja na Iz Jesenic s— Zvočni kino Radio predvaja danes ob 3. uri pop. in ob pol 9. zvečer samo v deževnem vremenu, velefilm »Mister Dolar na Dunaju«. (Najsrečnejši zakon sveta). Poleg tega še domač »Zora« tednik ln Paramountov zvočni tednik. — Sledijo »Tajnosti Rdečega morja«. Iz Kranja r— Kino Narodni dom predvaja danes ob 5., 7. in 9. zvečer največjo mojstrovino zadnjih 10 let »Upor na ladji Bounty«. V dodatku prvi posnetki X. vsesokolskega zleta v Pragi. DOBREPOLJE. Prostovoljna gasilska četa priredi 24 t m. ob 15. veliko vrtno veselico s koncertom domače godbe, bogatim srečolovom, plesom itd. Ob 13.30 in 15.30 bo sprejem gostov pri obeh vlakih in nato spremi godba došle goste na veselični prostor tik postaje. Izletniki t Vsi ob kočevski progi posebno pa ljubljanski imate ta dan krasen izlet v Dobrepolje, vlak odhaja iz Ljubljane ob 14.7 in prihaja v Dobrepolje ob 15.30. vrača se p« zvečer ob 21.5, tako da imate za zabavo celih 5 ur in pod. Dobrepoljci so pripravili vse dobrote kar poželi srce. Pridite, ne bo vam žal! Nasvidenje! SEVNICA. Zvočni kino predvaja dames . veseloigro »Kontušovka«. Več dodatkov. | Sestanek goriških županov Pretekli ponedeljek so se zbrali pri goriškem prefektu podestà ti iz vse goriške pokrajine. Sestanka so se udeležili tudi novi podestati iz Čepovana, Gr gar j a, Trnovega in Šempasa. Razpravljali so o občinskih proračunih za prihodnje leto, o novem telefonskem omrežju po deželi, o delovanju občinskih podpornih ustanov, o drogovih za zastave, ki jih bo treba postaviti po vseh krajih na deželi, o posojilih mladim zakoncem in o oddaji koncesij za nabiranje granat in drugega streliva na nekdanjih bojiščih. Vobče sodijo, da bodo z oddajo teh koncesij najlažje preprečili nove nesreče z granatami. Ljudje, ki sedaj za lastno korist nabirajo granate, katere kolikor toliko dobro vnovčujejo, tako da so si nekateri ustvarili s tem poslom že skromno eksistenco, bodo v bodoče ne glede na nevarnosti, ki jim pri delu stalno grozi, še sodno kaznovani. Na sestanku so se nekateri podestati zavzeli za to. da bi se njihovim občinam znižali obroki prispevkov, ki so jih dolžni plačevati pokrajinski upravi za pravkar napeljano telefonsko omrežje. Sklenjeno pa je bilo, da bodo morale vse prizadete občine tudi nadalje in v celoti plačevati te obroke. Splošna podporna akcija, ki je pred letom dni prešla v delokrog občin, je po ugotovitvah na tem sestanku obrodila dobre sadove. Predvsem so bili po mnenju prefekta v pretekli zimski dobi deležni podpor reveži po vsej pokrajini, med tem ko so jih prej prejemali predvsem oni v industrijskih centrih. V preteklem letu so v vsej pokrajini razdelili 1.3 milijona lir podpor v blagu in gotovini. Žetev v tržaški pokrajini Tržaška pokrajina bi bila v kmetijskem pogledu morda med najrevnejšimi, da ji niso priključili dela Furlanije ob Soči. Sicer so bili za njeno razširitev v furlansko nižino merodajni drugi, predvsem narodnostno politični razlogi, vendar je pokrajina pridobila na tisoče hektarjev zelo plodne zemlje. Deloma je bila zelo močvirnata, toda v zadnjih letih so jo melio-rirali, tako zlasti v občinah Foljanu in Skocjanu na Soči. 2etev je sedaj v teh krajih v polnem teku. Po podatkih, ki so jih zbrali ob priliki zadnjega inšpekcijskega potovanja tržaškega prefekta Rebue, bo letos žetev v tržaški pokrajini zelo dobra, boljša od lanske Lani je znašala 57 000 stotov pšenice, letos jih bo 62 do 63 tisoč. Tudi po svoji specifični teži bo žito boljše. Hektoliter pšenice tehta povprečno 80, stot lanskega pridelka pa je tehtal 72 kg. V vsej pokrajini je bilo letos 3100 ha zemlje posejane s pšenico, tako da odpade povprečno po 20 stotov pridelka na ha Tržaško vseučilišče Poročali smo že ponovno o nameri italijanske vlade, da v Trstu že letos ustanovi pravno fakulteto, kakor je to sporočil Tržačanom prosvetni minister Bottai o priliki svojega poslednjega inšpekcijskega potovanja po tržaški in istrski pokrajini. Tržaška in druge večje občine v deželi so se kmalu nato obvezale prevzeti del stroškov za novo fakulteto, ki naj bi skupno z visoko šolo za trgovinske in gospodarske vede postala osnova za popolno univerzo v Trstu. Bottaijevi izjavi so kmalu sledili konkretnejši ukrepi. Na eni izmed svojih zadnjih sej je italijanska vlada določila 5 milijonov lir za gradnjo novih vseučili-ških poslopij, ki jih nameravajo zgraditi v prihodnjih dveh letih. Gradbena dela naj bi se pričela že bližnje jeseni. Na Skolje-tu je bilo določeno zemljišče, na katerem bodo zgradili, kakor napoveduje »Piccolo«, kar celo vseučiliško naselje. Zemljišče obsega 8 ha sveta. Listi menijo, da se bodo že v bližnjih lotih ustanovile v Trstu še ostale fakultete. Zato bodo že sedaj na Skoljetu gradili nova vseučiliška poslopja po občnem načrtu za vse vseučiliško naselje. Drobne novice Polj dobi kip rimske volkulje. V zadnjih letih si fašistična stranka mnogo prizadeva, da bi med ljudstvom ukoreninila imperialno idejo. Pri tem se poslužuje vseh mogočih sredstev, zlasti pa antičnih emblemov. Beneški lev, ki so ga spočetka posebno v krajih ob gornjem Jadranu zelo forsirali, je sedaj pričel prepuščati svoje mesto rimski volkulji. 2e mnogo mest po vsej Italiji je doslej dobilo od prestolnice v dar kamnite in bornaste kipe tega znamenja starega Rima. Kakor poroča »Corriere Istriano«, bo tudi Pulj v kratkem dobil v dar rimsko volkuljo. Postavili jo bodo na najlepši kraj v mestu. Kaznovani gostilničarji. Pred dnevi se je moralo v Labinju zagovarjati pred sodiščem več gostilničarjev, ki so jih ovadili da so prodajali vino z nižjo stopnjo alkohola, kakor to zakon določa. Obsojeni so bili Josip Milevoj, Nedeljka Rajkovičeva, Ivana Nacinovičeva in Attilio Dettoli na globe po 100 do 300 lir ter plačilo sodnih stroškov. V Trbižu so preteklo nedeljo otvorili vojašnico za železniško fašistično milico. Poleg krajevnih oblasti se je svečanosti udeležil tudi glavni poveljnik železniške milice general Raffaldi. V Drenovi pri Reki so preteklo nedeljo otvorili novi fašistični dom. K otvoritvi je prišel tudi reški pr efekt Testa. Nagrade za dvojčke. Zadnje čase dele po Julijski Krajini prav pogosto nagrade za dvojčke. Zanimivo je, da prejemajo te nagrade v veliki večini domačini, tako po deželi kakor po mestih. L« redkokdaj se v seznami nagrajencev najdejo tudi tuja imena. Preteklo soboto je prejel podobno nagrado Andrej Rutar v Za-tolminu, ki mu je žena pred dnevi rodila krepka dvojčka. V krapanskem rudniku sta se zadnjo soboto smrtno ponesrečila rudarja Tomaž Juričic od Sv. Martina in Marijan Cekič iz Zminja. V nekem rovu sta v družbi več drugih radarjev postavljala oporno tramovje. Nenadno pa se je strop rova usedel in podrl pod sabo tramovje in oba rudarja. Takoj so priklicali na pomoč reševalce, ki jim je po 4 urah napornega dela uspelo odkopati oba ponesrečenca. Toda Cekic je bil že mrtev, Juričič pa je podlegel poškodbam kmalu po prevozu v labinjsko bolnišnico. Avtomobilska nesreča. Sredi poti med Kanfanarom in Rovinjem se je zadnjo soboto pripetila huda avtomobilska nesreča Tovorni avto, ki je bil natovorjen z bavksitom, je do smrti povozil 15 let starega Ivana Perkoviča iz Matokancev, ki je gnal nekaj živine na pašo. Fant je živino baš prignal iz hleva na cesto, ko se je v smeri od Kanfanara pojavil avtomobil Naglo se je pastir pognal proti živini, da bi jo spravil na desno stran ceste, a že ga je voz podrl in povoziL Poklicali so zdravnika, ki mu pa ni mogel več pomagati. Utonila v vodnjaku. V Zarščini pri Kanalu je v ponedeljek 241etna Velicita Pregljeva padla v vodnjak na domačem dvorišču in v njem utonila. Nesreča je v vsej vasi in po vsej okolici napravila globok vtis. Nesrečna Pregljeva je bila v vsej soseščini zelo priljubljena. Nesreča vipavskega zidarja. V Vipavi se je v torek popoldne ponesrečil 48 let stari zidar Franc Premru. Pri delu mu je nenadoma postalo slabo in je omahnil z visokega ogrodja ob neki stavbi. Padel je več metrov globoko na trda . tla, si nalo-mil hrbtenico in prebil lobanjo. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. Njegove poškodbe so smrtno nevarne. ŽALEC. Na veliki sokolski tomboli v Žalcu dne 31. t. m. bodo razdeljeni naslednji glavni dobitki: motorno kolo, radio aparat, hmcljska škropilnica sistema Lor-ber, Saokov plug. Alfa separator, vreča moke, blago za moško obleko, tona zabukov-Škega premoga, moško kolo, žensko kolo. Kupite pravočasno tombolske karte, ki stanejo v prodaji v naprej 3 din, na dan tom-Posetite zanesljivo to veliko tombolo, kjer bo poskrbljeno tudi za prvovrstno jed in pijačo! Klub „Metla" Stric Matic v stavnici Stric Matic pride povsod. Se v stavnico ga pogosto zanese. Zadnjič je poskusil, ali ima kaj talenta za ročnega stavca. Hotel je iz črk sestaviti besedo »KONCERT«, toda ker ni dobro pazil, mu je nastala beseda »EKCTORN«. Zdaj bi bil moral to spako prav urediti. Trudil se je in premišljal, naposled je pa odkril, da se da to prav lahko narediti, in sicer samo s trikratnim prestavljanjem. Vselej mora vzeti dve skupaj ležeči črki in ju prestaviti drugam. Kako bo delal, da bo že po tretji prestavi dobil besedo »KONCERT«? Uganite to in pošljite rešitev do petka na uredništvo »Jutra«. Rešitev naj bo napisana na dopisnici, v kotu pa naj bo pripis »Uganka kluba Metle«. Med reševalce bo stric Matic spet razdelil nekaj lepih nagrad. Rešitev posetnice Prav hudo se »Metlarji« to pot niso izkazali, čeprav zastavljena uganka ni bila težavna. Rešitev pove, da je bil skrivnostni gospod tudi »reševalec »Jutrovih u g a n k«. Stric Matic je nagradil naslednje reševalce: Mica Koren, Bistrica 62 pri Tržiču, dobi roman »Papežinja Favata«, Al Tomiič, Stična, postaja, dobi »Blagajno velikega vojvode«, Stanislav Slokar, Trat, Via Cavana 19, dobi »Tigrove zobe«, Ivo Madronič, Mengeš, Pristav«, dobi roman »V krempljih inkvizicije«, Rajko Cernii, Novo mesto, Ljubljanska 26., L. Suligoj, Trst, Viale Reg. Elena 15„ Miiko Fajs, Celje, Nova vas 49. in Olga Oblak, Trat, Via C. Gregorutti 4^ pa dobe po eno knjigo tedenske revije »Življenje m » vet*. Zlogovnica (št. 37) Sestavi iz naslednjih 86 zlogov. AH, AN, AP, AS, BAS, BEL, BER, BUD, CA, ČE, ČLA, DA, DAN, DENJ, DUT E, EG, EIF, EL, ER, ES, FEL GO, GUM I, IR, IV, JA, JAK, JE, JEČ, JER, KA, KAN, KI. KLE, LA, LE, LEB, LL LO, LU, LUK, LUT, MA, MEN, MONT, MU, NE, NEK, NI, NJA, NJAČ, NO, O, OL ON, OR, PAR, PE, PO, RAD. RU, SAB, SEB, SEL, SEN, SI, SKA, SKOV, SLI ŠA. ŠČE, ŠI, TAN, TE, TELJ, TX, TON, TROJČ, U, VA, VE, VRI, ZI, ZOP 43 besed pomena: L sladak tropski drevesni plod; 2. del Anglije; 3. preprosta dolžinska mera; 4. kraj v Savinjski dolini; 5. velikan; 6. znameniti filmski igralec; 7. palestinsko pristanišče v Sredozemskem morju; 8. soro-jenci; 9. žitarica; 10. prva beseda umirajočega Kristusa; 11. enota v tisku; 12. ptič; 13. drevo; 14. slovenski filozof (♦1890.); 15. mesto v Nemčiji, središče težke industrije; 16. orodje; 17. sestavni del Švice; 18. travniška cvetica; 19. pletena posoda; 20. Goethejeva drama; 2L slovenski skladatelj (♦1858., U924.); 22. domača žival; 23. porcelanska školjka; 24. pisarniška priprava; 25. zimski čar; 26. vloga v Dickensovi božični pravljici »čvr-ček za pečjo«; 27. staroslovansko pleme; 28. žlahtni plin; 29. največji italijanski pesnik (»1265., tl321.) ; 30. eritrejsko pristaniške v Rdečem morju; 31. slovanski narod; 32. francoski inžener, konstrukter znamenitega stolpa v Parizu (»1832., U923.); 33. čevljarsko orodje; 34. službeni prostor; 35. hranišče živine; 36. grški basnik v 6. stoletju pr. Kr.; 37. prva posteljica; 38. belilo; 39. za izvršitev težkega ali nevarnega dejanja potrebna odločnost; 40. glasbilo; 41. kraj v Slavoniji ob Donavi, železniška in parobrodna postaja; 42. ples; 43. ruskfi pripovednik (♦1831., U895.) — da bodo dale začetne in končne črk« odt zgoraj navzdol misel o usodnostniku. Rešitev križanke št. 36 Vodoravno: 1. rigoroz, 6. Benares, 11* ave, 12. Oka, 13. Ero, 14. mi, 16. er, 17. ne* 19. ol, 20. ar, 21. ti, 22. au, 23. si, 24. ne,! 26. Anita, 27. en, 28. Pan, 30. rat, 32. sak, 34. ban, 86. età, 37. Eva, 38. ara, 39. lovJ 41. MI, 43. rov, 45. non, 47. Ada Kale, 48* aralija. Navpično: 1. roman, 2. ga, 3. Ovidij, Re, 5. Zorin, 6. Banat, 7. ne, 8. Arnavtji 9. ro, 10. Solin, 15. Irena, 18. enaka, 19^ oseka, 28. in, 28. pila, 29. Neva, 30. ranaJ 3L tele, 32. Sara, 33. kava, 34. bani, 35< 40. od, 42. Ü, 44. oe, 48. loj. „NAJBOLJ ČUDOVITI PRIZORI" 1 Dva vodilna francoska lista — »Temps« in »Illustration« poročata o nepozabnih dneh praškega vsesokolskega zleta Pariz pričakuje.. • Letošnji jubilejni vscsokolski riet t Pragi je zbiudii bolj ko katerikoli dosedanji ne le ogromno pozornost, temveč tudi nepričakovano tople in navdušene odmeve po vsej Evropi Se vedno, dasi je poteklo od zleta že precej dni, se oglašajo posebni poročeval» ci vseh večjih evropskih listov z dolgimi poročili o zletnih svečanostih, da bi prikazali svojim čitateljem gran-dioznost in pomen vsesokolskih prireditev ter triumfa sokolske ideje. Omejimo se za danes na registriranje dveh značilnih francoskih opažanj, ki ju lahko označimo za prava slavospeva sokolski misli in sokolski organizaciji Mislimo na članek posebnega poročevalca francoske tedenske revije svetovnega slovesa »Illustration Franchise«, Pierrea Ichaca, ter na daljšo reportažo, ki je začela prav te dni izhajati v najvplivnejšem pariškem dnevniku »Tempsu« izpod peresa posebnega poročevalca tega lista Emila Hen-riota. Oba članka sta predolga, da bi ju navedli v celoti, omejujemo se zato samo na izvleček nekaterih najbolj značilnih odstavkov. Pierre Ichac začenja v »Illustration« svoj prikaz z besedami: »Kdor je vi* del tiste dni Prago, ne more verjeti, da je Češkoslovaška komaj pred dvema mesecema doživela najbolj nevarne trenutke svojega povojnega obstoja. Kako daleč se zdi ona tragična noč •med 20. in 21. majem... Praga okoli mene je polna razigranega veselja in globoke sreče. Milijonu prebivalcev, 'ki jih šteje mesto, se je pridružil še milijon posetnikov od zunaj.« Avtor opisuje nato podrobno vso Insano množico, ki je prihitela na ve-ike zletne dni v Prago, in še posebej •hvali prekrasne narodne noše iz vseh slovanskih držav, med njimi tudi jugoslovenske, ki jih natančno opisuje, njegov opis pa zgovorno ilustrira lep posnetek skupine naših udeleženk v narodnih nošah. Svoja opažanja o valovanju vseh zbranih množic zaključuje z naslednjo ugotovitvijo: »Veselje, zaupanje in bratstvo vladajo v iem babelskem stolpu evropskih Slovanov.« Dalje opisuje Pierre Ichac triumfalne sprejeme sokolskih armad ter se spušča v podrobnosti zlasti v pripovedovanju o sprejemu jugoslovenske vojske v Pragi. Tu piše med drugim: »Prisostvoval sem prihodu oddelkov jugoslovenske in rumunske vojske v pravem deliriju množic. Po 14. juliju 1919 (prvi francoski narodni praznik po zmagovito končani vojni. Op ur.) še nisem videl tako grandiozne ljudske manifestacije, niti ne tako spontane in tako globoko pretresujoče. Niks dar, razen dan kasneje v samem stadionu ob nastopu jugoslovenskih Sokolov.« Slede opisi stadiona, velikega navdušenja ogromnih množic gledalcev ter izredne discipline, ki jo je navzlic svojemu prekipevajočemu veselju kazala vsa ta ogromna sokolska armada. Pravi, da so bile to slike, ki jih ni mogoče popisati. Silne množice telovadcev, ki se vsipajo na telovadišče, primerja izklesani plošči iz jekla, tako so vsi kakor en sam mož. Čudovite so perspektive, ko so vsi telovadci na svojih mestih. Še bolj čudovita in z besedami neizrazna pa je harmonija posameznih gibov pri vajah, kakor sta prelestna ritem in menjava barv. V tem, tako pravi avtor, je istočasno »geometrija, veličina velikih naravnih stvaritev, muzika in visoka umetnost.« — »Tu mislim na Miroslava Tyrša, ki je leta 1862 ustanovil Sokola... Kdo izmed tujcev, ki so bili te dni v Pragi, ne bi priznal, da je onih 786.000 češkoslovaških Sokolov danes, po 70 letih, velika moralna sila češkoslovaškega naroda, njegovo edinstvo samo. A zdi se, da je tu tudi edinstvo vsega slovanskega sveta v Evropi. Jugoslavija sama ima okoli 300.000 Sokolov in opozoril sem že na navdušeni sprejem, ki sta ga Praga in vsa Češkoslovaška pripravila njihovim 8000 odposlancem. Teh 8000 ljudi, meščanov in kmetov, je te dni poneslo v vsa mesta in v vse kraje svoje domovine spomine na ta grandiozni sprejem .. .* V članku, k! ga danes tu poleg v Izvlečku ponatiskujemo, pravi odlični francoski novinar, da po 14. juliju 1919, ko je na prvi francoski narodni praznik po vojni korakala po pariških ulicah zmagovita francoska vojska, še ni videl tako navdušenega pozdravljanja, kakršnega so pred tedni na vsesokolskem zletu v Pragi doživeli jugoslovenski Sokoli in vojaki. — Gornji dve sliki kažeta dva mala primera o tem. Naše sokolske župe so šle v slavnostnem sprevodu v prvem delu, pred češkoslovaškimi župami. Zgoraj vidimo, kako so jih vriskajoče pozdravljali češkoslovaški Sokoli tekmovalci, ki so se uvrstili v sprevod takoj za Jugosloveni, na spodnji sliki pa vidimo oddelek naših Sokolov korakati mimo pestre skupine Sokolic v narodnih nošah. Tako piše Pierre Ichac in še pripominja: »Vsiljujejo se nam še druga, razmišljanja. Tyrš je ustvaril pravo ljudsko umetnost, množestveno gledališče, ki mu ga po grškem gledališču ni enakega. Niti sport, niti naše današnje gledališče ne moreta vzbuditi to= likšne skupnosti med tribunami in areno ... O ČSR in njeni notranji anarhiji se je pred zletom marsikaj govorilo, toda«, tako zaključuje svoja opažanja francoski poročevalec, »lekcija, ki so nam jo dali Čehoslovaki, je bila popolna.« Revija prinaša tudi 9 izbranih fotografskih posnetkov, izmed katerih kaže prvi skupino jugoslovenskih narodnih noš, drugi povorko pred spomenikom Janu Husu, ostali pa nastope na stadionu. Enaka himna Sokolstvu je tudi reportaža, ki jo je te dni začel objavljati v dolgih člankih v pariškem »Tempsu« njegov posebni poročevalec Emile Henriot. Kakor drugi veliki evropski listi je tudi »Temps« v zletnih dneh že sproti priobčeval telefonska poročila o prireditvah. Članki, ki jih je začel sedaj priobčevati, podajajo podrobne vtise njegovega urednika, ki je prisostvoval praškim svečanostim. »Minule dni so v Pragi«, piše Henriot, »proslavljali Sokoli z religioznim prepričanjem svoj X. zlet ali kongres v vsesplošnem navdušenju, ki mu je dala težina trenutka pretresujoč po- K javnemu nastopu na zletišču je poleg tramvajev prevažalo ljudi tudi okrog sto velikih avtobusov. Med telovadbo je bü promet seveda malo manjši, pa si je dei teh avtomobilov, lahko malo »odpočil« na svojem kolodvoru ob zletiscu men. Prišel sem v Prago, da to vidim, in reči moram, da sem bil priča enemu najbolj čudovitih prizorov, kar sem jih videl v svojem življenju.«: »Ozračje prireditve je podobno ma» nifestaciji pri olimpijskih igrah, povečani z velikim narodnim slavjem ... Kar pa v teh množicah prevladuje, je samo red, mir, veselje; v vsakem posamezniku opaziš obvladovanje samega sebe, kar je namen sokolskega duha, ki mu je v očeh latinskega opazovalca uspelo, da spoji v čudoviti ubranosti individualno krepost in množestveno disciplino, ki je prostovoljna in izvajana z najbolj čudovito svobod-nostjo.« Sledi opis Masarykovega stadiona na Strahovu, ki je po mnenju poročevalca »eden najbolj obsežnih v Evropi«, nakar pripominja: »Nikdar ni bilo v rimskih cirkusih take publike, tolikšne armade gledalcev. Za svojo osebo lahko rečem, da nisem še nikdar videl zbrane tolike množice na enem samem mestu.« Še bolj pa je presenetil poročevalca nastop sokolskih čet: »Najprej je nastopilo kakih 5000 ljudi, učinek je bil velik. Drugič je nastopi» lo 17.000 deklet. To se je zdelo že čudovito, tako zaradi ubranosti, sile, popolnosti celote kakor zaradi pestrosti gibov. Končno pa je bilo na telovadi-šču 30.000 telovadcev in ko je bil vsak na svojem mestu, se je v hipu dvignilo 30.000 rok, da pozdravi preziden-ta dr. Beneša in da položi prisego zvestobe republiki.« In tako se ta opis z enakim navdušenjem nadaljuje do zaključnega odstavka prve reportaže, v kateri poročevalec sprašuje, kakšen je bil smisel teh svečanosti, na kar sam odgovarja: »Čisto enostaven in povsem jasen, pa se mi zdi prav, da to povem tudi Francozom. Istočasno pokažejo Sokoli iz vse Češkoslovaške Pražanom, kaj zmorejo, in ves češkoslovaški narod prihaja v Prago, da pomeri svoje sile in da okopi j e svojo dušo v tej kopeli navdušenja in domovinske vere. Obljubil sem svojim češkoslovaškim prijateljem, da ne bom mešal politike v svoje poročilo o zletu. Toda kako nai zamolčim presenetljivo in občudova» nja vredno lekcijo zanosa, fizične in moralne vrednosti ter discipline češkoslovaškega naroda? Iz vseh teh manifestacij sloge ter prostovoljne discipline se nam vsiljuje en sam zaključek: Pravi smisel svobode, pametne, mirne in močne svobode, ki ve, kaj je treba dopustiti, ako se noče uničiti, je: znati ubogati, znati stopiti se z množico, ne da bi se zato odpovedali svoji osebnosti...« Pariz, Težko je popisati, kako se je pripravil Parie za prihod angleške kraljev«, dvojice, s kakšno 1jutoemijo in a kakanim okusom ao Fraoooei okrasili svoj dragi Pariz, od najvažnejših, monumentatili stavb ▼ centrih do najneastafcnejàe, zasebne hiše v Parizu. Ljubezen so združili z njim lastnim ofeusom in tako je dobil Pariz te dni čudovito Bce, ki nepozabno vpliva na nas tujce; spontani izraz francoske radosti nas preseneča. • Francozi se detoro zavedajo veìfke politične važnosti visokega obiska. Dobro vedo, kakšno vlogo igra ta obisk v franco-ako-ang-leškl težnji za mirom, težnji, ki trepeče t vsakem Francozu; od vodilnih osebnosti tja do neznatnega ribiča, M z ugaslo cigareto v ustia ure in ure prese-dl ob SeinL Vsa Francija se je zganila c*> tej važni url in Pariz mrgoli od nešte-vilnih priSecev, Francozov in tujcev. Kolodvor v bukmjskem gozdu, kjer bosta angleška suverena stopila iz vlaka, je slavnostno okrašen. Vbod z elegantnim stebriščem je zaveaeo z ogromnim prtom iz rdečega baižuna; nad vhodom angleški grb, ob straneh dva zlata leva. Vsa okolica Je v zastavah, vse je polno pestrega, bogatega cvetja. N&Jelegamtnejäi del Pariza Sq brez dvoma Champs Elyséa z E tolle in z Rand Pomtom. Stebri, visoki do 13 m, ob stmneh te elegantne a veni, je so oviti z angleško in francosko zastavo, med drevjem so razpete zlate girlande. Ob Slavoloku zmage se košati jo dvanajsteri obeliski, ki so razpostavljeni Ob vhodih v avenije in so zavešenl g številnimi zastavami. Po trideset jih nosi en sam obelisk. Rond Point, križišče šestih bulj-varov, žari v svoji lepoti s svojimi trikotnimi nasadi, obeliski, vodometi, pestrim cvetjem to ogromnimi stenami iz zastav v obliki zvezde. Velike trgovske hiše so dobesedno pokrite z zastavami tn okrašene z ogromnimi slikami angleške kraljeve dvojice in z napisi: »God save the ktage ta »Welcome to the ktag«. Ob vhodu v Tuilerije na trgu de Concorde sta razpeta angleški in francoski grb v ogromnem dekoracije kem krogu. Buljvar de Capucin je okrašen na poseben način. Zastave so izobešene po sredi bulvarja v obliki pokritega hodnika, med zastajvami so veliki lestenci, lai mečejo zvečer omamno svetlobo v ta pokriti hodnik. Veliko trgovsko hišo Louvre krasijo orjaški grenadirji, visoki do 10 m. Način, kako znajo Francozi krasiti svoje hiše, je presenetljiv. Na vse mogoče načine razobešajo svoje zastave v skupinah z drogovi navzgor; razpnejo Jih po fasadah da eo hiše kakor oblečerte v francoske barve. Izložbe s cvetjem so v znamenju francoskih im angleških barv. Velike trgovske hiše razstavljajo plesne obleke, pripravljene za slavnostne prireditve ob priliki bivanja angleških suverenov v Parizu. Te obleke, blesteče v eleganci tn lepoti, so v francoskih in angleških narodnih barvah; ravno tako čevlji, perilo, nakit Mali trgovec, ki razpostavlja svoje preprosto robo na bulvarjih, je pogrnil svojo prodajalno mizo s prtom francosko-anglešldh barv. Vrtovi in parki so zacveteli v najlepših barvah; vrtnarj. so izčr- k počitku. Dame si neženirano urejajo se ln obraz, celo kolonjs ko vodo imajo • seboj, saj bo treba presedeti tu 6, 7, 8 uc. Pariška mala dekleta, midinetke, so prinesla svoje delo iz delavnic in ga vršijo tu db robu avenije, sedeč na tleh na pogrnjenem papirju. Stare gospe sede na kupljenih stolčkih in si s pletenjem krajšajo ure čakanja. Z zateglimi klici ponuja mali trgovec najrazličnejšo robo, jed to pijačo, naočnike ta zastav« ter igrače, da bi ee otroci ne naveličali čakanja. Rezervni oficirji stoje v trumah in resno čakajo svečanega trenutka. Oni, ki so se zapoznili z dekoracijo svojih hiš, hite z mržlično naglico. Razpisana jb nagrada 5000 frankov za najlepšo dekoracijo, toda to je odveč, kajti Parižan bo sam od sebe in brez misli na uspeh in dobiček storil vse. Ulice so vse črne od ljudi, balkoni, okna so polna gledalcev, povzpeli so se na dimnike ta strehe. Ojačeiri zvočniki na Champs Elisées oddajajo prvovrstno glasbo ta mogočno prevpijajo ves orjaški šum ljudskega vrveža in ropota vozil. Pariz je danes ena sama složna, ljubeča se družina, v pričakovanja radostnega praznika. Cim bolj se bliža ura prihoda, tem bolj gineva ležernost Nestrpnost je zamajala množice ta z viharnim ploskanjem pozdravljajo oddelke vojaštva konjenico in pešce, ki »c pomika jb med zvoki godbe proti bulonjskemu kolodvoru. Zvočniki oddajajo dogodke s postaje, lopotanje koles ... Nad množicami je zavela smrtna višina. Bulonjski kolodvor, ki je že dolgo časa iz rabe ta so ga odprli le za ta svečano priložnost, trepeče v pričakovan nju. Mornarji 60 se postavili v špalir m godbo na čelu. Zdaj, vlak je tu. 101 topovski strel je naznanil Parizu prihod težko pričakovanih gostov. Godba Je za» Igrala angleško himno, ki svečano in veličastno vpliva na človeška srca. Angleški himni je sledila marše jeza. Tlsoògla-va množica vzklikava kraljevi dvojici ia spremstvu. Trume šolskih otrok vriskajo v svojem veselju. Po ofioelnem predstavljanju predsednika republike ta osta,lih važnih političnih osebnosti, zased« angleški kralj prvi avto poleg gospoda Lebra-na, predsednika republike, angleška kraljica pa sede v drugi avto, poleg nje Madame Lebrunova. Kraljevi voz v galopa spremlja republikanska garda, krasna ▼ svoji pestri uniformi, drugI voa za ®pa-hiji, še pestrejši od prvih. Ta veličastni sprevod z ostalim spremstvom in političnimi osebnostmi se pomika počasi po Fo-chovi aveniji proti Etodle, pozdravlja®, od nepopisno navdušene množice; dalje po Champs Elisées, med besnenjem navdušenih Francozov zavije na trgu Concorde čez Pont de Concorde na Quai d'Or-say, kjer bo kraljeva dvojica rezi (Urala* Čez par trenotkov se pokaže blesteči spre vod spet željnim očem. Med spontanim radostnim vzkKkanjem ln ploskanjem se pomika preko mosta Aleksandra UL, ki je ena izmed najlepših točk Pariza, po avenij Aleksandra UL ta še dalje tja do palače Elisées. Množice eo strpne ta čakajo ... ta spet dočakajo kralja in kraljico, ki ju z vriskom spremljajo do rezidence. Angleška kraljevska dvojica (v sredi) in francoski prezident lebrun desni) na vrtni svečanosti v dvorcu Bagatelle pri Parip. Med prezidentom angleški zunanji minister Halifax pali vso svojo umetnost Javna fax privatna vozila so zavešena s trikolorami in veselo frfotajo v sapi male zastave najrevnejših, najbolj zakritih pariških hiš. Zvečer je mesto ojačeno iluminirano ta že več dni poprej se notredamska cerkev v nočnem času vsa bela in skrivnesta koplje v morju luči ta v svojem molku priča o trudu in vztrajnosti francoskega naroda ter o njegovi krepki samozavesti. Se ina Je okrašena z romantičnimi skupinami likov predpotopnih živali in zmajev, številni vodometi na reki hladijo zrak gori do radovednih gledalcev na mostu. Versailles je pripravljen, Napoleonova postelja bo podelila počitek angleškemu kralju, postelja Marije Antoinette kraljici Elizabeti... Da se angleškima ni-verenoma izkaže največja čast, so poklicani iz province trije bataljoni lovcev, trije polki tafanterije, mornarji, tepničar-ji in številni polki, konjenice ter vsi rezervni oficirji Pariza. Vsa ta ogromna množica pestrega vojaštva bo tvorila špalir angleškima suverenoma za dnev€ njunega bivanja na vseh njunih potih od sprejema do povratka. Prihod kraljeve dvojice Je določen za peto uro popoldne. A vendar so se Pari-žand že v jutrnjih urah oskrbeli s prostori ob avenijah, po katerih ae bo premikal kraljevski sprevod. Prodajalci pregibnih stolčkov trgujejo z velikim dobičkom. Francozi, ki so prišli od blizu ta daleč ta Parižani sami že sede potrpežljivo na svojih mestih, nekateri kar na tleh, na pogr-nj nih žepnih ruticah. Opoldne odprejo jedilne košarice in kosijo z velikem tekom, ne da bi se dali motiti od mimoidočih. Ta kžernost je sploh lastna Francozom. Na svojih izletih prirejajo piknike tik ob cestah, na najbolj prometnih mestih ležejo Pariz se Je potopil t omamno Jjavo ta v omamno zavest da tam v ji sredini dolgo, težko pričakovana Ob 8. zvečer se vrši v Elisées slavnostna večerja, prirejena v čast gostoma, ki bo ob izvajanju glasbenih umetnin najbolj izbranih pariških umetnikov. Tako je minil prvi dan bfivanja augte* ških suverenov v Parizu. Zima Vzseajem. Kap pred oltarjem V Hytheju na Angleškem so morali neko poroko že dvakrat prekiniti zaradi smrtnega slučaja Letos 24. februarja sta stopila pred duhovnika mlada nevesta in ženin. Ko bi moral duhovnik tarasi poročna formulo, mu je postalo slabo in se je zgrudil mrter na tla. Svatje so odšli iz cerkve. Prešli teden v ponedeljek sta zakonska Kandidata zopet prišla v cerkev, da bi ju poročili. Nu, preden sta bila ženin ta nevesta zvezana, je omedlela nevestina mar ti. Zadela jo je kap in je bila na mestu mrtva. Tudi topot sta odšla ženin in nevesta neporočena domov, oziroma so morali nevesto odpeljati v sanatorij, ker je dobila živčni šok. Trikrat na dan menja barvo v obrazu Varšavski zdravniki stoje pred čudno uganko. 29-letna žena nekega ključavničarja, spremeni trikrat na dan barvo svojega obraza. Zjutraj je v obraz bela, opoldne siva, zvečer pa plavkasta. Nekateri zdravniki menijo, da je to spreminjanje barv v obrazu posledica zastrupljen ja krvi. Vsaka večja prireditev na prostem ali v dvorani potrebuje Z3 popoln uspeh GELOSO ojačevalno napravo Zahtevajte prospekte! > podajanje govora in glasbe po mikrofona — reprodukcija plošč, zvočnih filmov ln radijskih sporedov. Izhodna energija 30 afi 60 vatov — možni priključek do 20 oa. 40 zvočnikov. Zindi AB stika končne stopnje silno majhna poraba električnega toka — Vdelan najmodernejši radijski aparat in fono-šasija. Amerikansko jasno in pregledno zgrajen, zaradi tega zadostuje povsem laična posluga. Postite si ojačevalce »GELOSO« vsak čas in popolnoma brezplačno predvajati T našem lokala: RADIO PEGAN Posetite nas na Mariborskem tednu! Lfubiiana. TyrSeva JACKSON GREGORY: 13 HCl SOLNCA Roman. Potem je prišel vzpon čez zahodni rob peščene ravni. Bil je strm odrastek Kordiljere. Težko kakor svinec je pritiskala neskončna vročina na mrtvo pokrajino. Čeprav sta na vse pretege varčevala z vodo, sta se med vzponom vender trikrat napila iz čutar in se odpočila v senci Nazadnje sta prilezla na vrh. Celih pet ur sta bila že na poti. In zdaj se jima je razgrnila nepričakovana slika: ob njunem znožju. stisnjena med strme stene gora, je ležala dolina Las Flores. Najprej sta mislila, da je pogled nanjo le prevara, s kakršnimi puščava tako rada slepi oko. Lice zemlje se je bilo mahoma izpremenilo. Dolga, široka dolina pod njima je bila ena sama sočnozelena ravan. Krave, konji in mezgi so jo poživljali, se pasli, koder jih je bilo volja, polegali v senci košatih hrastov in leno stali na zlatem solncu. Bistra reka je delila zeleno ravan na dvoje. Očividno je izvirala nekje v gorovju; ob daljnem izhodu doline se je lesketaje izgubljala med skalovjem. Kedric je začul ptiča, ki je žvrgolel na vse grlo, ter opazil metulja s pisanimi krili. »To je raj na zemlji!« je zaklical, poln občudovanja. Bari o w je že z očesom meril gore na oni strani »Naprej«, je rekel, radei svojo culo na ramo in pobral puško. »Tri milje, največ pet milj zložne poti pasva tam! Ondukajle so najini trije vrhovi« Šele ko sta prišla na dno doline, sta zagledala poslopja farme. Velika, široko raztegnjena hiša z belimi zidovi in manjše stranske stavbe so se zgrinjale v mično skupino. Farma je stala v hra-stju — gaju na oni strani doline, nedaleč od znožja Barlowljih vrhov. Moža sta obstala in pomislila. »Sosedje«, je rekel Kendric. »Hoteli bodo vedeti, kaj nameravava, in se koèatili, da so tu oni gospodarji.« »S tem naj nama dado kar mir«, je Barlow za-godrnjal. »Dežela na oni strani je nikogaršnji svet.« Krenila sta po polju, čudeč se, kako dobro je obdelano in kako razumno je po njem razpeljana voda. Na bregu rečice sta sedla pod hrast, se napila po mili volji in pokadila. Ko sta vstala, da bi šla dalje, sta zagledala štiri jezdece, ki so od farme diriali proti njima. »Vaqueross je rekel Barlow: »Vprašali naju bodo, ali sva zašla.« »Podobni so bolj razbojnikom kakor kravarjem«. je menil Kendric. »Vsi imajo puške. In mudi se jim tudi. Kaj staviva, Tvisty, da naju zapode domov?« »Le naj poizkusijo«, je bil odgovor. Twisty se je bistro ozrl po prihajajočih. »Pa da se vzdigne zo- per mene vsa mehiška vojska: drevi bom spal tam, ob znožju treh vrhov!« Američana sta vrgla prtljago z ramen in se pripravila, da pozdravita jezdece z winchestrskimi svinčenkami, če bi bili res takšni malopridneži kakor je kazalo. »Najprej jim je treba pognati nekaj zrn v glavo in se šele nato pogajati z njimi«, je zaničljivo menil Barlow; »to je edini pravilni način ravnanja s taksno gospodo.« Vodja krdelca je zadržal konja tik pred njima, njegovi ljudje so dalje zadaj storili takisto. Pozdrav je bil neverjetno vljuden. »Buenas di a s, amigo«, je zaklical vodja. Njegove oči so postavljale prijazni odgovor na laž. »Pot po tej prekleti puščavi vaju je gotovo zelo utrudila in stavim, da vaju muči huda žeja. Tam-kajle vaju čaak počitek in pogoščenje«, je končal ter pokazal na farmo. Ostali trije so bili grdogledi, razcapani dedci s kuštravimi bradami in razmršenimi lasmi. Vodja je bil očividno višji od njih, sodeč po njegovi za-vzetni obleki in po srebrnih okraskih na konjski opravi. Bil je najmlajši izmed krdela; Kendric mu je prisodil kakih dva in dvajset ali tri in dvajset iet. »Hvala«, je Barlow odvrnil. »Tja gor sva namenjena.« Pokazal je na vrhove »Entomologa sva in iščeva neko novo vrsto metuljev.« Najprej je hotel reči, da sta na lovskem izletu. A med govorjenjem mu je prišlo na um, da v strminah na oni strani gotovo niti divjih kuncev ni Metulj z velikimi zla-torumenimi krili, ki je prifrfotal mimo njega, mu je navdahnil misel, da bi se izdal za zbiralca žuželk. Mladi Mehičan je pokimal, toda odnehal ni. »Jutri bo dovolj časa za lov na metulje«, je malomarno dejal. »Nocoj nam pa izkažita čast in pojašita z nami na haciendo Montezuma. Pričakujejo vaju, senores, vse je pripravljeno za vajin sprejem. O y e z, Pedro in Juanito«, se je obrnil k dvema svojih ljudi, »ujemita dva konja, svoji živali pa dajta Američanoma.« In ko sta moža na-grbančila čelo, kakor da bi se obotavljala, je jezno kriknil: »Pronto, ukazano je!« Odjahala sta k čredi konj, ki se je pol milje dalje proti jugu pasla v dolini. Visoko sta vihtila zanki nad glavo. Čez nekaj minut sta se vrnila z dvema ponijema, ki sta jih bila ujela. Nato sta skočila na tla, za silo obrzdala ponija s svojima lasoma, ju zajahala ter prepustila osedlana konja Kendricu in Barlowu. »Čujte, amigo«, je zdaj izpregovoril Kendric, »zelo sva vam hvaležna za prijazno vabilo. Mislim pa, da naju zamenjavate. Ako ste pričakovali obiska, so bili to vsekako drugi ljudje.« Mehičan je dvignil obrvi »Ali mar nista senores Kendric in Barlow?« je izzivalno vprašal. Osuplo sta pogledala najprej njega, nato drug drugega. »Bogme, da ste čarovnik«, je odvrnil Barlow. »Odkod neki veste, kdo sva?« -Pusti, Twisty, pusti«, se je zasmejal Kendric, ki ga je obhajala radovednost, in se obrnil k Me-hičanu, rekoč: »Prav sa Vinarska in kletarska zadruga v Metliki nudi najboljše metliško vino, belo in črno, katero je zadruga predelala iz grozdja iz znanih goric kakor Repica, Nova gora, Vidošiči in banske trtnice. Vino je prvovrstno, odlikovano na več razstavah. Cene nizke. Pošilja tudi v lastnih sodih. Gasilske čete za svoje prireditve dobijo še poseben popust. Se priporoča ZadrttgS ETNA BANKÄD75T V LJUBLJANI KI JE IZPLAČEVALA VES ČAS DENARNE KRIZE STARE IN NOVE VLOGE BREZ VSAKE OMEJITVE, SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE, KATERE IZVRŠUJE NAJUGODNEJE. — NAKUPUJE IN PRODAJA TUJI DENAR PO NAJBOLJŠEM TEČAJU. — DAJE TRGOVSKA POSOJILA. — VLOGE OBRESTUJE PROSTE PO 4%, vezane do 5%. V letovišču Radovljica se proda ca. 3.000 m2 stavbenega sveta na najlepšem prostoru med Mestno hranilnico in Posojilnico. Poizve se pri lastnici št- 83/1. Gradi za madrace, platno za rjuhe in prevleke, klotaste in svilene odeje, blago za prevleke pohištva, za zastore in pregrinjala, preproge in tekače (tepihe), kokosove tekače in predpražnike, osebno in namizno perilo, nankinge, perje in puh, vse vrste žimo, morsko travo, peresa za žimnice (fedre) in motvoz dobite najceneje pri F. I. GORIČAR — Ljubljana, SV. PETRA CESTA ŠT. 30. Tapetniki poseben popust! Poznani SALV AT-tej zoper žolčn* Kamne in bolezni žolčnega men ur J a dobite prt glavnem zastopniku: lekarni prt Sv. IVANO, Zagreb. Kaptol št. 17 Proepeirte o zdravljenju pošljemo zastonj. Ogl. reg. a. br. 37870 TOVARNA FURNIRJA Samsa Boris — Litija Izdeluje vsakovrsten furnir in sprejema tudi v rezanje hlode za furnir (Lohnschnitt). Terpentinsko olje (francosko ln rusko) Terpidol | nadomestek za terpentinsko olje, parafin, dvakrat rafiniran kalijev in natrijev nitrat itd. IZDELUJE IN PRODAJA : HRVATSKA INDUSTRIJA KATRANA DJ>. ZAGREB, Radnlč&a cesta 29. Tel. 23-255 1 23-256 BEOGRAD, NeboJftnA 53. Tel 25-232. Tisoče zahval prejema »MORANA« ila/oviti d-paccini iz cikaga. je / /vojim /enzacuonalmiri pre. paratofl.povrnul ženi aktiv-no/t in mlado/t. Za 2ENE od 40 let naprej MORANA HORMON AKTIV KREMA' 0in.6o-.vrne ženi AK. tivmo/t in mlado/t. od30-40 let «MORANA HOR. MON KREMA« ( iz mi/jih 2lez) dinara so- od 18-30 let «MORANA VITA. MIN KREMMvi/oicihgopaidinao: Te novitete takoj od/tranijo gube. mlahavo kožo. nerede KOŽO s1lado/tno napeto z baržuna/. ti« tenom. •MORANA LEPOTA RA/TUN/. KI PUDRI'VV/EH NUAN/AH DIM.25: Od Vas Je odvisno, da lutate obleko vedno _ kot novo zato Jo pustite redno kemično filatiti all barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Ptalmca — Smlolikainica CELULOID V PLOŠČAH naročajte pri F. Zrnec Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1 /PUT P NAGLUŠNI ! VIBRAPHON nov pripomoček za sluh, praktično NEVIDEN, ne-edektrlčen, nobene žice, brez baterije, nikake prl-tlkltne. Zdravniško pre-izkužen ln priporočen. Zahtevajte takoj brezplačno prospekte ta pogoje za 30 DNEVNO PREIZKUŠNJO Tu od režite I KUPON ŠT. 12D. Poéljlte ml brezplačno tn neobvemo prospekte kakor tudi pogoje za 3*-dnevno preizkušnjo. Ime: ___________________________ Na»Jot: _ m APARATI VIBRAPHON (Oep. 12.D.) Zagreb, BožkorKera » INSERIRÀJTE V „JUTRU" S ZRHTEVRDTE ' BRESPLACNI PODUCNI CENIK NA3POPOLNE35IH GLASBILA 1A|VEC;t DOMAČE 5TR0ÜNE TVRTKi fSCHNEIDER KR DV0H5RI DOBAVIT EL 3 . ZAGREB NIKOLIČEVA 10 1 |e zanesljivo olje ker je njegov 2 „film" kot elastična blazinica, zate 1 poveča kompresijo « temi a poveča brzin« 4 motorja Sne odpove 1101 p°* najtežjimi okoffilfinaml INDIANO domače prvovrstno motorno olje za motocikle s primerno kompresijo MOTOCIKLISTI ! Za noje motorje kopajte H »INDI ANOL Zadovoljni boste! — V Ljubljani je glavna zaloga pri IGN. VOK - Tavčarjeva iL« tvrdkÜ Otroški vozički Dvokoieea. Šivalni strogi najnovejših modelov motorji, triclkljl pogreadjlvi Po zelo nizki ceni! Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4. Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 20. Zahvala. ^□□□□□□□□□□□OUlJLIUÜDaD^ Podpisana se zahvaljujem pri mari ju V. GtJZELJU za težko operacijo, ki jo je izvršil pri meni in ki se mu je kot specijalistu izborna posrečila ter se čutim sedaj popolnoma zdrava, še enkrat se najtopleje zahvaljujem in ga vsakomur naj-topleje priporočam. Angela Rrižnar, hotelirka v Preddvoru. mnnnnni n n n inni n n n n fi n n n t Parket? vseh vrst izdeluje in dobavlja po nizki ceni Leo Paitlin tovarna parket in furnirja, parna žaga P o S t a : Straža pri Novem mestu. INSERIRAJ V „JUTRU"! PRODAM tO KOMPLETNIH RABLJENIH TKALSKIH STROJEV angleškega sistema, Širina 175 cm. Vprašati: Srečko Oehm, Zagreb, Zvonimirova uL 4. GENERALNO ZASTOPSTVO prvovrstne italijanske tovarne pisalnih strojev s sedežem v Zagrebu išče podzastopnika za dravsko banovino O Prednost trgovci iz stroke O Dober zaslužek mogoč 9 Cenjene obširne ponudbe poslati pod 50421 na PUBLICTTAS D.D., Zagreb, Hica 9» GRAD »JUTRO« št 170. . MS im-A-if. 24. VIL 1938. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—, Hali c alasi Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglaanega^oddelka^Ju^ra« J)J]| J,» V Planikah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tisoča se malih oglasov, je naslavljati na : Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. GB5355j Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Letoviščarji! Posetite letovišče 2lrl ob italijanski meji. Lega 500 m nad morjem Dne v tni avtobusna zveza, ia-b tekajte prospekte 15169 38 Priporoča se letovišče m kopališče Sorll Gorenja vas nad Skofjo Loko. 14306 38 Počitnice lepo in udobno preživiš najceneje pri Zajcu, Krka pri Stični. 17441-38 Na počitnice vzamem otroke in poučujem nemško. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Bližina Ljubljane«. 17440-38 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za àuro ali daja nje naslova 5 Dm. Naj manjci znesek n' uis. Ivam? Na aeroaioiii je uajiep ša izietna točka, izvrst na jedača in pijača, be priporočata àoiija ln Ivan Flerin. 14780 18 Halo koiesarji-ke Kdo se rni priključi na lepi kolesarski vožnji k morju, naj javi naslov na ogl. odd. Jutra pud j'Na morje«. 17379 18 Dobro kuharico zanesljivo, ki opravlja samostojno vsa hišna dela, išče petčlanska rodbina v Celju s 1. ozj roma najkasneje 15. avgustom. Pismene ponudbe podružnici Jutra v Celju pod šifro »350«. 17169-1 Korespondentko perfektno v slovenski stenografiji in z znanjem srbohrvaščine, sprejme tako) industrija v Ljubljani. Reflek-tantke z znaniem nemščine, imajo prednost. Lastnoročno pisane ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Urna strojepiska«. 17496-1 Frizerko sposobno vodne ondulacije, sprejmem takoj ali pozneje. Služba stalna. Salon Go-dina, Sv. Petra c. 3. Ljubljana. 17456-1 Žagarja za žaganje drv, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah jutra. 17498-1 Deklico staro 14—16 let za lahka domača dela sprejmem takoj. Vprašati v trg. čevljev pri Zamorcu, Sv. Petra c. 24. 17284-1 Perico 'i. Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Pekovskega vajenca z oskrbo v hiši ln z nekaj plače sprejme pekarna v zdravilišču Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17244 44 Pekovskega vajenca sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17238-44 Učenca poštenih staršev sprejmem v trgovino z manu fakturo in špecerijo. I-meti mora najmanj tri razrede meščanske s prav dobrim uspehom. Hrana in stanovanje pro sta, učna doba tri ln pol leta. Franjo Klanj -šek. Maribor, Glavni trg 21. 17320-44 Trgovski vajenec z dovršenima 2 razr. me ščanske šole, močan in zdrav iz dobre hiše želi mesta v večji trgovini z mešanim blagom izven Ljubljane z vso oskrbo v hiši. Nastopi lahko ta ko j. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vajenec«. 17304-44 Učenko za šivanje sprejmem. Oglasiti se je Ljubljana VII. Pod gozdom 8. 17391-44 15Ieten fant z 2 razredoma meščanske šole se želi izučiti mehanične obrti v mestu Požun Alojz. Trbovlje, Loke 383. 17259-44 Pouk Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din. Abiturientka resane gimnazije z odil ko želi ob priliki fre kventlranja univerze da Jati za brano ln stanovanje v Ljubljani uspeš ne instrukcije iz vseh veščin Ponudbe na po družn. Jutra v Maribo ru pod značko »Usoeh« 16803 4 Inštruiram francoščino. nemščino, latinščino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17485 4 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din Zastopnike za nov špecerijski predmet iščemo. Za Maribor m Celje oddamo skladišče blaga. Obširne ponudbe pod »Provizija« na ogl. oddel. Jutra. 17420-5 Provizijski zastopniki ki so verziram v prodaji čevljev dobe takoj zaslužek V poštev pridejo samo mar 1]ivi zastopniki, ki naj pošljejo svoje ponudbe na ogi. odd jutra pod »Zaslužek I«. 17423-5 Za Gorenjsko potrebujem zastopnike za artikel, ki je potreben vsakemu gospodinj stvu. Oferte poslati rta ogl. odd. Jutra pod šifro »Visoka provizija«. 17350-5 Potnika üa potovanje izven Slo veni j e išče za stalno to varna. Ponudbe z obšlr nim životopisom In dosedanjim delovanjem in referencami na ogl. cdd. Jutra pod »Avtovozač prednost«. 17384-5 Zastopstvo seriozne tekstilne tvor niče za savsko banovino in Vojvodino Išče zagreb ško industrijsko podjetje. Rajoni se obdelujejo temeljito z lastnimi automobili. Cenj. odgovor na Public!tas pod Agll-nost. 17250-5 Zastopnike išče za Beograd in večja mesta v državi angleška ekspozitura, ki dobavlja blago tudi za posamezne obleke v svrho prodaje za privatnike. Ponudbe pod »50413« na Publicitas, Zagreb 17251-5 Vajenca sprejme takoj trgovina z mešanim blagom v LJubljani Prednost ima Jo z dežele. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Pošten ln marljiv« 17267-44 Brivski vajenec z 9 mesečno učno dobo želi premenitl mesto. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Vesten in pošten. 17380-44 Vajenko v trgovino z mešanim blagom ln glavno zalogo tobaka sprejmem. Ponudbe na trgovino Strel Mokronog. 17348-44 Deklica stara 15 let se želi Izučiti v trgovini. Naslov v vseh poslovalnicah Ju trs. 17333-44 Takoj sprejmemo učenko, ne pod 16 let staro, z vso oskrbo v boljšo gostilno v Ljubljani. Pogoj: poštena in delavna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17492-44 Učenko ssa šivanje ln vezenje sprejme »Julljana«, Go-spoevetska 12. 19987-44 Oragoienosti Vsakovrstno zlat« tupuje po najvišjih cenati CERNE — juvellr lubljana VVolfova ui Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Radio 6 cevni nov model 1938. nakupne cene 5.800 din prodam za 4.300. vzamem v račun moško ln žen sko kolo ali šivalni stroj. Ogled od 18 ure naprej. Veliki štradon 2. Ljubljana. Trnovo. 17421 9 Radioaparat »Stiiblngen Wega« 4-cpvni luksuzni model 1938 za vse napetosti toka z enoletnim Jamstvom prodam zaradi od potovanja.. Ogled od d» 1 tn od ?9 do 20. Borstner, Vožarski pot l in. 17357-9 Glasbila Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dejanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Klavir krasen komad svetovne dunajske znamke, uglašen. se vsled selitve iz Ljubljane zelo ugodno proda. Ogled Tržaška ce sta 44a (tramvaj do mi-lEume). 17313-26 Pianino dobro ohranjen, lep glas, ugodno prodam. Manfredo, VošnJalcova 4 -IV. deano. 17356-36 Prodam Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din. Gostilniški in hotelski inventar kompleten, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17277-6 Mostna tehtnica rabljena, v dobrem stanju, nosilne teže 3000 kg, je naprodaj. Pustek, Šmarje pri Jelšah. 17177-6 Žična železnica kompletna, 11 km. s 4 postajališč in 1 lokomobila 40—60 HP in brzoiarmenik z vsem žagarskim .nven-tarjem. vse ?ic rablieno, v brezhibnem «tamu, naprodaj radi opustitve Dosia. Pismena vprašani« pod »50378« na PuMicitas Zagreb, niča 9. 16747-6 Zložljivi čolni po zelo ugodni ceni, tudi na odplačilo pri Bogomil Divjak, Maribor, Taborska dee. 16184-6 Parketni odf -d' i popolnoma suhi, to najcenejše kurivo. Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova 4, telefon 22-44. 16086-6 Brennabor dvokolesa in lahko motorna kolesa odlične ka novosti, svetovnega slovesa pri Kielndlenst & Posch, Aleksandrova 44. Maribor 15966-6 Zaman je suho v zvezih, ragonske pošiljke nudim po din 8.— 100 kg fco nakladalna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjska«. 272-)C Otroški voziček globok prodam. Tyrseva 21. 17185-6 Otroški športni voziček naprodaj. Langusova ul. 9. 17226-6 Inventar aa večjo trgovino z mešanim blagom. skoraj nov, ugodno prodam. Milka Fedran, Mozirje. 17318-6 Dva triedra 6X Več pri optiku Gold-stein. Ljubljana. Pod Trančo. 17307-6 Foto aparate rabljene ln nove, manjše in večje formate od-proda po Izredno nizkih cenah Erjavec, fotograf, Stična. 17290-6 Plinski rešo in železno belo posteljico prodam. Erjavčeva 4.-I. (vr. 3). 17412-6 Otroški voziček športni, ugodno prodam. Vič. Glince c. III. 6. 17426-6 4 mlade oleandre lene prodam. Izve se Sv. Petra c. 55-1. nad. 17263-6 Parni kotel za centralno kurjavo, 7 m kv., malo rabljen, se vsled povečanja obrata poceni proda- Lahko se ogleda njegovo delovanje. Ješe. Stražlšče. 17255-6 Tricikel močan ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17529-6 Staro opravo poceni prodam. — Istotam prodam dober klavir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17466-6 Dimniška vrata najboljša iz armiranega betona, patentirana ne-zgorljiva se dobijo po din 16 za komad ES. EM. B.E. Domobranska 1, dvorišče, Ljubljana. Iščejo se zastopniki. 17528-6 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Pisarniško opremo dobro ohranjeno, kupimo takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oprema«. 17236-7 Povečalnik za Leica format, dobro ohranjen, — kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Za ciali film«. 17228-7 Preprogo veliko, rabljeno za jedilnico kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Preproga 10« 17222-7 Kupim čoln na pol športne oblike, najmanj 4 m dolg, ne čez 50 kg težak, rr v ali malo rabljen. Ponudbe pod »Takoj« na ogl odd Jutra. 17269 7 Seno vagon nakladano, pre šano. sladko ln polslad ko kupim. Plačilo po du-plikatu. Kirbiš. Celje. 17338-7 Police in pult za špecerijski obrt kupim. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Stelaže«. 17457-7 Ogledalo viseče ali stoieče, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17494-7 Av&orniöta Beseda 1 Din davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din. Avtomobile tovorne, osebne in avtobuse dobro ohranjene, vseh jakosti. kupite najceneje pri O. žužek — Krupp zastopstvo, Ljubljana, Tavčarjeva 11. 17477-10 Avto DKW štirisedežen, do^-o ohrpr.-en takoj prodam za gotovino 12.500 din. Skofic, Celovška cesta 56. 17330-10 Motorno kolo s prikolico »Indian Chief 74 (1200 ccm)«, dobro ohranjeno, poceni naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Indian 74«. 17205 10 Zaman je povezano v zveze do 1 m dolžine, zračno, suho v večjih množinah ugodnù naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17373-6 Rolete (Bsslinger) kompl. ali tudi samo letvice dobav IJa najceneje I. Detiček Velenje. Mizarji popust. 17347-6 čebele Prodam 15 dobrih močnih Znidaršičevih panjev z razstojiščem. ki odgovarja za čebelnjak, 1 vrtno vodno črpalko (štirno) in 1 peč na žaganje. Vič—Glince C. H -8. 17343-6 Otroški vozički športni ln globoki poceni naprodaj pn »Promet« nasproti Križan-ske cerkve. 17511-6 Otroški voziček športni, najnovejši model, ugodno prodani. Prule 27. 17516-6 Brusilne kamne za teraco, tlak ln umet m kamon Ima na zalogi Feliks Toman ml., Coetova ul. 7. 17523-6 Otroško posteljo prodam. Beethovnova, 16 n. vrata. Ogleda se od 3 do 5. 17530-6 Pisalne mize rabljene, prodam. Trgovina Gosposvetska 1. 17473-6 Vrtne stole zložljive,, nove, poceni proda Tribuč. Tržaška 42. telefon 26-05. Motorno kolo do 350 ccm brezhibno, rabljeno kupim. Ponudbe pod »Kasa« na ogl. odd. Jutra. 17278-10 Rabljene avtomobile Steyr« štirlvratni Cabriolet, Steyr limuzina, Citroen. Sestsedežna limuzina. Citroen 3 tonski tovorni, in več drugih. vsi v zielo dobrem stanju, proda ugodno L. Berdals, Maribor, Kopališka ulica 11. 17324-10 Kupim motor do 350 ccm, novejši model. brezhiben, najraje BMW. Prodam kolo »Adler«, 3 prestave. Sv. Petra cesta 91-1. 17311-10 Motorno kolo 6 prikolico znamke »Indian« 500 ccm (Scout) dobro ohranjeno prodam aH zamenjam za hranilno knjižico, eventualno tudi za stavbno opeko. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Din 10.000«. 17297-10 Več rabljenih motorjev dva Pucha 250 ccm. Wanderer s prikolico 500 500 ocm. Ariel 500 ccm. Vse navedene motorje Vam proda po izredni ceni Erja/vec, trgovec. Stična. 17289 10 Motor 600 ccm v najboljšem stanju prodam — polovico denar polovico za les — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Motor«. 17403-10 Motorno kolo 250 ccm poceni prodam. Fa. Hribernik Frite. kovlnostiskarstvo Celovška 50, Jernejema, Ljubljana. 17536-10 Motorno kolo 500 ccm, prav dobro ohranjeno, prodam. Poljanska cesta 31, Ljubljana. Avtomobili Opel-Oampia — limuzina, model 1937 kot nov, Fiat Balilla — limuzina model 1936 v najboljšem stanju, Chevrolet-limuzina brezhibna 2« din 6.500, Adler — limuzina, 4 vrata, ekonomičen voz, pripraven za taksi. Buick 7 sed. — limuzina skoraj nova in več drugih dobro ohranjenih vozov proda po likvidacijskih ce nah DKW zastopstvo. J. Lovše, Tyrseva 35. 17332-10 NSU motor 350 ccm. M37. z ali brea prikolice nov, prodam za polovično ceno. Poljanska c 46. Vrhove. 17286-10 Limuzino štlrisedežno. štromlinl-ja v zelo dobrem stanju s porabo 9 litrov kupim. Ponudbe z detajlnim opisom. kilo metražo ln ceno na ogl odd. Jutra pod šifro »Takoj in za gotc>-vo«. 17453-10 Avto limuzino Wanderer štirisedežno v prvovrstnem stanju a malo porabo bencina '.n mot>rno kolo f N. 350 ccm proda »Pro. met«. Ljubljana. Napoleonov trg 7. 17513-10 Osebni avto »Wanderer« 6-cilindrsld, v dobrem stanju. naprodaj za din 6.0f>0. Maribor Frančiškanska 17. 17554-10 Fiat 521 1 limuzina 6-sedežna, v do-i brem stanju naprodaj za 6.500 din. Perutnina, Ma.-ribor, Slomškov tig 6. 17553 10 Motorno kolo Rudge s prikolico ali brez in mali Sachs motor, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 17561-10 Opel avto ■ in 250 ccm motor prodam. Rožna dolina. C. 8-23. 17526-10 Diamant motor 98 ccm skoro nov poceni oiMam, Vofr'akova 4-1 desno. 17386-10 2 tovorna avtomobila Blitz in Chevrolet, 3-tonska, naprodaj, tudi na obroke. Poizve se pri : Lovro Stražar Liubljana, Moste, Na klančku. 17449-10 Motor BSA 350 ccm, v zelo dobrem stanju, rrodam za 3.500 din. Vilči Stanič, Dolenjska cesta 35, Ljubliana. 17298-10 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šiiro ah dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Originalna francoska kolesa Aiglon Najboljši materljai, prvovrstno izdelana, fino, trpežno lakirana ln po-kromana. Najlažji tek. Model: Tour de Franc» Viktor Bohinc, Ljubljana, Tyrseva c. 12. i Dvorišče). 276-11 Originalna francoska koles« Peugeot Paris model »Tour de France«, dospela v mehanično delavnico Florjančič, Ljubljana nasproti Stadiona. V zalogi kolesa tudi druge znam-Jce. 17428-U Kolesa več novih in rabljenih zares poceni naprodaj pri »Promet« nasproti Križanske cerkve. 17515-11 j J»l IIÌI' j Hill. 'KOüMFWi Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. POHIŠTVO za stanovanja, hotele, peo» siione. dobavlja »OPRAVA«, Celovška cesta 50 Spalnict že od din 14*0, kuhinje od 700 din. Vsa naročila izvršimo točno in tudi po lastnih načrtih. Pohištvo novo ln že rabljeno, ki ga želite prodati aH samo dati v shrambo • sprejmemo v posebni od delek v komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev Je t tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištva Vso reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici aH ustno. Prevoz pohištva v naš komisijski oddelek preskrbimo sami. Ivan Mathian. LJub_ ljana. Tyrseva cesta li 79-12 Spalnice, jedilnice, kuhinje po danih ln lastnih na trtih po Jako ugodni ca nt Strojno mizarstvo D. LanooS, WoUova 12. «9-ia >JÜTRO< 8L 170. 17 atOTLlS» Vsakovrstne pohištvo Od najfinejšega do naj cenejšega. Spalnice že od 1600. Omare 400.— postelje 160.— Kuhinje 750.— ICredence 450.— Otomane 500. Madrad 190.— Žični vložki 85.— Sprejemamo naročila ln popravila Velika zaloga pohištva Rožna dolina, C. 4 št. 18, Trgovina pohištva. Gaj e va Nebotičnik Orehovo jedilnico črno polltirano ln kuhinjsko opremo prodam radi selitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17520-12 Jedilnico lepo, malo rabljeno, poceni prodam. Prečna ul. 6. 17503-12 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Furnirja 15.000 čevljev, oreh hrast, češnja, javor brst prodam za Din 8.500.— Martinec, Ljubljana — Prule. 17396-15 «amramrj Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Cvetlični med domač, zdravilni, nudi najceneje J. Menart, Domžale. 262-33 Kislo zelje novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu Gustav Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo. Povšetova 47. tele'-- 25-91. 278-33 Maline kupim ido _ vagona ali man). Ponudbe pod »Denar lahko vnaprej« na ogl. odd. Jutra. 16927-33 Pristen dolenjski cviček te neposredne bližine Gadove peči oa 18 do 20 hI prodam. Naslov se lz.ve v Tseh poslovalnicah Jutra. 17243-34 Malinov sokus pristen, konzerviran z mravljično kislino ca 22:0 kg po ugodni ceni prodam. Alojz Ovniček Novo mesto. 17482-33 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Novost za dame! Izivršujem trajno ondu-lacjio na najnjovejšem ir. najlažjem aparatu sedanjosti, posebno priporočljiv za občutljive dame. Frizerski salon »Rakar«, Prešernova ul. 2 nasproti slaščičarne Košak, vežnl Vhod. 140-30 Gospod ali gospodična ki ima koncesijo za trgovino ali pa jo lahko dobi, naj se javi na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Koncesija« 17484-30 II Kapital il Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Ureditev dolga potom sodnih in izvensodnih poravna». Nasveti » konkurzmh zadevah in vseh drugih trgovsko obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije. Sestava in jprobaciis bilanc. Preskrbe kredit©». Nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke za Ščite. Edina noncesiomrana komercialna pisarna. LOJZE ZAJC Ljubljana, Gledališka }. TELEFON 38-18. 220-16 Kot tihi družabnik s kapitalom do 500.000 pristopim k obstoječemu rentabilnemu industrijskemu podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez sodelovanja«. 272-16 HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje, valute vnovčujem proti takojšnji gotovim. Oblastv. dovolj, pisarna: RUDOLF ZORE, Ljubljana Gledal, ulica 12. Telef. 38-10 17279-16 Bančno kom. zavod MARIBOR Aleksandrova cesta 40 kupi takoj in plača najbolje Tramine knjižice bank in hranilnic vrednostne papirje: 3 % obveznice, bone, srečke, delnice itd. valute vseh držav. Prodala srečk državne razredne loterije 16696-16 Vlogo Ljub. kred. banke kupim takoj za 100.000 din. Ponudbe s kurzno ceno na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnja gotovina«. 17276-16 POSOJILA preskrbim hitro in ku-iantno brez kakega pred-plačila. Trgovske in denarne zadeve zaupajte moji oblastv. dovolj, pisarni: RUDOLF ZORE, Ljubljana Gledal, ul. 12. — Telef. 38-10. Znamka Din 3— 17280-16 Posojilo 60.000 din na sigurno vknjižbo iičem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »117«. 17424-16 Hranilne knjižice Kmetske posojilnice z nominalnim Iznosom 115.000 din kupim. Ponudbe na: Slava Siro-vica. Zagreb, Pantovčak 59-1. levo. 17363-16 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za filfro all daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Špecerijsko trgovino v Cdju, oddam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. __ 17319-17 Restavracija v Sokolskem domu v Slovenj gradeu se odda v najem. Pogoji za pre vzem so na razpolago pri upravi sokolskega društva. Reflektanti mo rajo posedovati osebnost no pravico. Prednost 1-majo sokolski pripadniki. Ponudbe se sprejemajo do 15. 8. t. 1. Uprava Sokolskega društva Slovenj gradeč. 17204-17 Gostilna in mesarija ter trgovina dobičkanos-na, moderna gospodarska poslopja z vsem Inventarjem na nemški meji se odda takoj v najem proti primerni najemnini radi starosti. Ponudbe pod »Dobička-nosen 155< na ogl. odd. jutra. 17229-17 Brivci, pozor! Dobro vpeljana brivnica zia dame ln gospode se odda v najem. Prednost imajo poročeni. Ponudbe na ogl odd. Jutra Pod »Brivnica na Gorenjskem*. 17280-17 Gostilno svojo, oddam zaradi starosti takoj ali pozneje v najem. Potrebno je din 30— 35.000 za prevzem velikega inventarja. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »35.000«. 17552-17 Trgovino na prometnem kraju, vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prometni kraj«. 17568-17 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Trgovine industrije, trafike, bufete, hotele, restavracije, penzi-one, gostilne, kavarne, hiše, vile, posestva, letovišča, kopališča prodajamo in posredujemo nakup uspešno in hitro : Poslovalnica Pav-lekovič, Zagreb, Ilica 144. 17365-19 Trgovski lokal z izložbo ln skladiščem oddam todi posamezno Tyréeva c. 36. 17470-19 Gostilno na prometnem knjv, vzamem v najem. Ponudbe poslati podružnici Jutra i Celju pod šifro »Gostilna«. 17546-19 Trgovski lokal na vogalu Frančiškanske pasaže (dosedaj točilnica hotela Slon) takoj oddam v najem. Pismene ponudbe na upravo hotela. 17567-19 Trgovino z mešanim blagom, išče v najem podjeten trgovec z znatno trgovino. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vpeljano«. 17452-1$ Ugodna prilika Brivsko frizerski salon se ugodno proda z vsem inventarjem. Resne po-audbe na ogl. odd. Jutra pod »12.000 din«. 17464-19 r/ Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Smrekov gozd z več tisoč metri 30 do 40 let starih debel, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 313«. 15515-20 Trgovska hiša gospod, poslopje v brez hibnem stanju vrtom, z ali brez polja ob državni cesti naprodaj. Nasi, v vseh poslov. Jutra. 16797-20 Umeten mlin z zelo lepim posestvom prodam aH zamenjam za hišo v mestu. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16666-20 1-stanovanjsko hišo v dobrem stanju, z lepim vrtom, v okolici Celja zaradi preselitve ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17167-20 Družabnika po želji sodelujočega s ca 100.000 din takoj sprejmem v Izredno rentabilno, deloma brez konkurenčno trgovino. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Oslgurana bodočnost». 17371-16 Beseda 1 Din, davek 3 D:.n; za šifro ali daja rje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dm. Kappel pisalni stroji razni modeli za pisarno ln pot, odlična kakovost pri Klelndienst & Posch Maribor, Aleksandrova, 44. 15965-29 Stružnico (Drehbanck) staro v do brem stanju, dolgo do 2 metra kupim. Kolbe-zea Kari, ključavničar. Črnomelj. 17373-29 Poravnavalni stroj (Abrichtmaschine) širina 50 cm v prav dobrem stanju prodam. Naslov v vseh po-tlcialnicah Jutra. 17399-29 Šivalne stroje 2 ženska in 1 čevljarski cilinder poceni prodam. Resi j e va 30, Novak. podpritiličje. 17383-29 Trovaljčni stroj (Stahlwalzwerk) za sla. ščlčarje v dobrem stanju ugodno naprodaj. Ogleda se v obratu v tovarni čokolade. Lesce. 17272-29 Pozor obrtniki, mizarji! Prodam univerzalni mizarski stroj, dobavljen pred tremi meseci od tvrdke Teichert & Sohn. Liegnitz, za vsako sprejemljivo ceno. Ogled -vsak dan. Drago Višnar Jesenice. 17254-29 Kolesa šivalne stroje prvovrstnih znamk z večletno garancijo prodaja naj. ceneje Triglav, Reslje va 16. 17471-29 Več šivalnih strojev Singer, Pfaff ln raznih drugih pogrezljivih, ki tudi Stikajo, poceni na prodaj pri »Promet« nasproti Križanske cerkve. 17514-29 Šivalne stroje »Hast Se Gasser«, pogrezlji-ve, z 20 letno garancijo, din 1.950, prodaja Ussar, Maribor, Trubarjeva 9- Kdor posodi za dobo enega leta 3 tisoč din. naj javi na ogl. odd. Jutra pod šifro »Rešitev«. 17352-16 Vlogo Ljubljanske kreditne banke ca. 150.000 din prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod šifro »Tudi v manjših zneskih na ogl. odd Ju tra. 17270-16 Knjižice Hranilnice in posojilnice Jesenice 50.000 ali manj prodam. Rudolf Zore. Ljubljana. Gledališka 12. 17491-16 Družabnika popolnoma mehanično verziranega za otvoritev trgovine s kolesi, šivalnimi stroji, motorji, prodajo tozadevnih delov ln za splošna popravila išče:r> Lokal se iialiaja na vožaem kri žišču na eni najbolj pro metih cest v Ljubljani. Družabnik mora imeti nekaj kapitala. Ponudbe pod »Mehanično kolo« na ogl. odd. Jutra. 17509-16 Kompanjona spreimt avtopodietje. Stalne vožnje z dvema avtomobiloma. Stanovanje v lastni hiši brezplačno na razpolago. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »10.000 dio«. 17559-16 Dolgoročna posojila dobe državni ln samoupravni uslužbenci proti nizkim odplačilom. Brezplačna pojasnila: Informacijska pisarna. Slomškova 1 priti. 17535-16 Vse bančne in kreditne posle, kupoprodajo nepremičnin izposluje najkulant-neje Alojzij Planinšek Ljubljana, Beethovnova 14, telefon 35-10, koneesioni-rana trg. agentura za bančne posle. Glavna kolektura srečk državne razredne loterije. 220-16 Veliko manufaktur. trgovino v najprometnejšem mestu Slovenije, izvrstno vpeljano, najprometnejša točka na križanju ulic, krasno urejena. s portalnimi izložbami, prodamo s celokupnim inventarjem in blagom zaradi bolezni lastnika: Poslovalnica Paviekovič, Zagreb, Ilica 144. 17366-19 Koncesionirano zagrebško podjetje socialno-trgovskega značaja, izvrstno idoče 2 razširjeno poslovno organizacijo v vsej državi a posebno prvovrstno vpeljano v Sloveniji, deluje deset let v istem lastništvu z najboljšimi dokazanimi uspehi prodamo zaradi bolezni in starosti lastnika. Letni zaslužek 200 tisoč din. — Potrebna gotovina 100.000 din. Krasna in najbolj sigurna eksistenca inteligentnim trgovskim ali intelektualnim krogom. Eventualno sprejmemo kompanjona (kom-panjonko) trgovca, učitelja, profesorja, bančnega uradnika, inženjerja, podjetnika, lekarnarja ali odgovarjajočo damo. Resnim interesentom daje informacije ustmeno io osebno : Posredovalna poslovalnica Paviekovič, Zagreb, Ilica 144. 17367-19 Gostilno dobro idočo, z garažami ali brez prodam iz proste roke v Novem mestu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17424-19 Trgovino z mešanim blagom ▼ Ljubljani oddam takoj r najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17401-19 Lokal v Frankopanski 18 oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17361 19 Strugarsko delavnico z orodjem in stroji na električni pogon zaradi starosti oddam ali prodam. Poizve se: Ivan Vidmar, Kranj, Jenkova ul. 5. 17400-19 Delavnico na Celovški c 41 pri Hab-janu oddam. 17394-19 Za lokal pisarno ali delavnico oddam prostore n® Celovški 79. 17378-19 Mlekarno na prometnem kraju ta koj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17346-19 Mlekarno poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mlekarna«. 17448-15 Mlekarno na prometnem kraju, prodam po zelo ugodni ceni takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17459-19 Trgovino oddam po nizki ceni ali prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. »555-19 Posestvo na deželi z gostilno ln trgovino z mešanim bla gom ter trafiko prodam. Trgovino tudi oddam začetniku v najem s kompletno trgovsko o-premo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17157-20 Malo posestvo z 1150 prvovrstnim hme ljem prodam za 55 tisoč din. Stavbene parcele po din 8 kv. m. Dreni k, Preserje 12. Brsu-slovče. 17241-20 Bukov gozd v obsegu 7 johov ugodno prodam. Franjo Goro-pevšek. Griže pri Celju. 17242-20 Vilo z vrtom v severnem delu LJubljane prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17232-20 Stavbna parcela 1500 kv. m pri kolodvoru v Sevnici naprodaj. Poizve se: Kragl, Sevnica ali Božič, Celje. Za-vodna 28. 17316-20 Posestvo j ako rodovitno in v dobrem stanju, 10 ha, pol ure od postaje Rajhen-burg, se takoj proda. Cena din 80.000. Natančnejše pojasnilo daje Bahčič Ferd. Videm pri Krškem. 17295-20 Naprodaj vila tristanovanjska, novozidiatna, komfortna. Cena 225.000. Hipoteka 75.000. šiška. — Hiša tristanovanjska, novo zidana, cena 210.000.— Hipoteka 90.000, šiška. Hiša dvostanovanjska cena 180.000. šiška. — Hišta tristanovanjska, novozädana, dve trosob-nl, eno dvosobno stanovanje. Cena 220.000. Center. Brezplačne Informacije daje Reall-tetna pisarna Adamič, Ljubljana, Gosposvet-ska 7. 17419-20 Stavbna parcela z vodovodom, elektriko, plinom v Streliški ulici se ugodno proda. Vprašati : Babnik, Tavčarjeva 10. 17435-20 Večstanovanjsko hišo z elektriko, hlevom, vrtom, lep sadonosnik, prodam po ugodni ceni. Primerna tudi za letoviščarje. Bezena 33 p. Ruše. 17548-20 Hišo z nekoliko stanovanji ln vrtom, vse v dobrem stanju v predmestju LJubljane na gorenjski strani kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hiša«. 17282-20 Enodružinsko z vrtom prodam. dveh cesarjev 24. hišo Cesta 17235 20 Zidano hišo močno, ki se dobro obrestuje, poceni prodam. Studenci pri Mariboru, Vodnikova ul. 28. 17551-20 4-stanovanjska vila v Celju, z vsem komfortom 10 let davka prosta, naprodaj pod ceno. Informacije daje : Doplihar, restavracija Narodni dom, Celje. 17544-20 2-stanovanjsko hišo solidno, udobno zgrajeno, popolnoma novo, prodam za 10.000 din pod lastno ceno. Vprašati pri fotografu Lampiču, Stožice, Ljubljana I 17504-20 j Parcele prodam na Viču po d*»-16. Tudi na obroke. Potevo ae: Križnik, gostilna, Cesta na Brdo. 17531-20 Nova hiša s aadnfa ti luni. Tteo-kopritllčoa, dvostanovanj «ka elektriko, vodovodom, kopalnicama, podkletena. na sončni legi predmestja Novo mesto naprodaj za gotovino takoj. Na-vanjska. z elektriko, slov t vseh posi ovalni eati Jutra. 17374-20 2 stavbeni parceli * lepim razgledom in kul-tiviranim sadnim vrtom, — prodam ▼ ljubljanski okolici, blizu železniške in avtomobilske postaje. Lepa prilika za kopalce in letoviščarje. Istotam prodam tudi še ne dogotovljeno weekend hišico. Vprašati pri »Posest Miklošičeva«. 17487-20 Enostanovanjsko hišico snažno, nrito, dobro ohranjeno, komfortno, čim bližje sredine Ljubljane, kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod značko »H" iišica«. 17486-20 2 manjši parceli v bližni bežigrajske gimnazije, ugodno prodam. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 17458-20 MMrMIMfJ/l Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trisobno stanovanje s pritiklinami ln zele-njadnim vrtom na Cest! v Mestni log 15 oddam »a 1. avgust. Točne informacije pri Evald Popovič. Ljubljana, Mesarska cesta. 17326-21 Enosob. stanovanje komfortno prijetno se odda 1. avgusta. — Povšetova ul. 70. nasproti trgovine Rozman. 17410-21 Komfortno stanovanje 2 velikih sob in kabinet moderno urejena, oddamo s 1. novembrom v reprezentativni novogradnji tik palače Slavije v Novi ulici. Načrti in pogoji pri nadzorniku Kremžarju na stav-bišču. 17416-21 Trisob. stanovanje udobno, kot v lastni hiši oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17393-21 Trisob. stanovanje s kopalnico in pritiklinami v centru mesta oddam s 1. septembrom Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17433-21 Dvosob. stanovanje komfortno oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17437-21 Trisob. stanovanje lepo in sončno, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vrtača, I. nadstropje.«. 17438-21 Mansardno stanovanje enosobno s pritiklinami oddam v najem lah ko takoj v Zvonarski ulici 11-1. 17360-21 "Dvosob. stanovanje j t kabinetom, kopalnico in pritiklinami, iščem za mesec september t Stožicah, še v rajona mesta, za tričlansko družino. Sigurna plačnica. Naslov: Cerjak Gitela, Poljanska 15, VIII. 17531-2H Enosob. stanovanje večje, iščem za november. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod šifro »1 oseba«. 16388.21a Dvosob. stanovanje v sredini mesta Išče za 1. november zakonski pa* brez otrok. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Stalna stranka«. 17198-Sla Štirisob. stanovanje moderno, v vili r bližini centra, z vsem komfortom in uporabo vrta iščem za november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Udobno«. _ 17395-21a 3—4 sobno stanovanje ▼ centra išče družina treh odraslih oseb za november. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Sončno zračno« 17429-21a Trisob. stanovanje ali dvosobno s kabinetom in vsemi pritiklinami iščem v šentpetrskem okraju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17392-21a Enosob. stanovanje s pritiklinami Išče mirna In äst» tričlanska družina aa september. Obširne ponudbe prosim na ogL odd. Jutra pod »Točen plačnik 99« 17354-21a Stanovanje eno adi dvosobno Iščem za takoj ali za avgust. Ponudbe pod »Stalen« na ogL odd. Jutra. 17275-21a Dvosob. stanovanje išče za november tro-članska odrasla uradniška družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točnost 500« 17338-21g Dvosob. stanovanje išče za takoj ali pozneje višji državni uradnik za 4člansko mirno družino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miroljuben« 17381-21a Enosob. stanovanje z vsemi pritiklinami i-šče vpokojena učiteljica za september. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra pod »Samska«. 17463-21a Dvosob. stanovanje v pritličju ali prvem nadstropju odnosno v poljubnem nadstropju v hl£i z dvigalom Iščem v najstrožjem centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redno plačujem«. 17493-21a Stanovanje dvo ali trisobno s ko palnico v bližini gostilne Keršič. šiška. iščem aa 1. september. Ponudbe na ogl >dd Ju tra pod »Točen plač nik 700« 17507-21a zelo lepo, s posebnim vhodom s stopnic, oddam takoj. Naslov ▼ trgovini, Txrfe*» 37. _17451-23 Sobo sončno oddam takoj ali 1. avgusta t centra. K t slov t vseh p «J oval nI nah Jutra. 17376-23 Lepo sobo sončno oddam boljšemu gospoda ali gospodični z vso oskrtjo ali brez. Miklošičev» 15-TV desno. 17341-23 Prazno sobo s posebnim vhodom z vsem komfortom, souporabo kopalnice, event. z vso oskrbo oddam 1. avgusta. Ogled 1. — 7. ure. Gledališka 16, vlso-koprltličje desno. 17344-23 Prazno sobo večjo v novi hiši oddam Blelweisova 48. V. P. desno. 17390-28 Sobo lepo a posebnim vhodom oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17388-23 Dva sostanovalca sprejmem. Tyréeva 47. Kokalj. 17387-23 Opremljeno sobo prost vhod. oddam bolj šemu gospodu (-ičnl) v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17467-23 Lepo prazno sobo v centru s souporabo kopalnice oddam takoj ali po dogovoru. Naslov oglasnem oddelku Jutra. 17465-23 Sobico meblovano s prostim vhodom oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17488-23 Sobo lepo opremljeno, sonč no. čisto ln s posebnim vhodom oddam na Resljevi c. 12-11 levo. 17478-23 Opremljeno sobo v sredini mesta takoj ali s 1. 8. oddam. Na slov v vseh poslovalni 17506-23 Trisobno stanovanje iščem za september. Ponudbe z navedbo ce ne ln kraja na ogl. odd Jutra pod »Točen plačnik«. 17521-21a 3-sobno stanovanje komfortno se poceni odda v Posavskega ul. 7 za avgust ali september; 17268-21 Enosob. stanovanje oddam poceni. Dravlje, Rokova pot 146. 17334-21 Veliko enosob. stanovanje oddam stalni boljši solidni stranki za 1. avgust. Streli-ška ulica 22. 17443-21 3- in 4-sobno stanovanje z vsemi pritiklinami, kopalnica, plin, oddam. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »R 1.« 17445-21 3-sobno stanovanje lepo, čisto, suho ln sončno oddam, Florjane 1<5. Trnovska ul. 15 iZAdaJ na »rtu«. 17475-21 Enosob. stanovanje suho. v I. nadstropju, oddam takoj. Kavškova 5, 17562-21 )vosob. stanovanje s kabinetom tn kopalnico, oddam. Ažbetova 28, Pod-rožnik. 17537-21 Dvosob. stanovanje komfortno s kopalnico v vni pri Sv. Krištofu oddam za 1. avgust. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 1751S-21 Štirisobno stanovanje komfortno in solnčno, mirna ulica v centru mesta, oddam mirni stranki. Ponnd-be na ogl. odd. Jutra pod »Lahko takoj«. 17502-21 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stanovanje dvo adi trisobno. eo», ftno lSče uradniška dru, žina za 1. sept. Ponudbe pod »Mir 66« na ogl. odd. Jutra. 17206-aia Mirno stanovanje dvosobno, eventuelno s kabinetom ln z vsemi pritiklinami (plin), Išče v centru mesta dvočlan ska rodbina za november. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »2«. 17525-21a Dvosob. stanovanje zaključeno, iščem (samo 2 osebi: mati in hči). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Center Ljubljane«. 17517-21a m Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Spalnico za dve osebi lepo opremljeno oddam za 1. avgust. Slomškova iri. 5 pridičje levo. 17439-23 Sprejmem sostanovalko ▼ veliko in sončno sobo Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17414-23 Lepo sobo opremljeno oddam boljši stranki tik sv. Krištofa. Tyrieva 43-1 desno. 17418-23 Opremljeno sobo z eno «li dvema posteljama oddam. Gradaška ul. 8. pridičje desno. 17417-23 2 gospoda (gospodični) sprejmem v dobro oskrbo ▼ sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17415-23 Lepo sobo solnčno, pri sod ni ji oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17404-23 Sobo solnčno, opremljeno t posebnim vhodom s stopnjic oddam na Glincah, solidni gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17407-23 Prazno sobo parketirano ulično za pisarno, stanovanje ali obrt takoj ugodno oddam. Mestni trg ll-L Ciglič. 17406-23 Opremljeno sobo sončno oddam gospodu. Žitnikov* JO. 17346-23. Separirano sobo v centru oddam takoj ali Za 1- VUL z dobre hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17474-23 Samsko stanovanje garson, sončna lega. mirna ulica v centru mu mesta se takoj od da. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komfortno ln Čisto«. 17508 13 Dve prazni sobi z uporabo kopalnice od dam. Gruberjevo nab. 14-1. 17505-23 Sostanovalca sprejmem. Strossmayer jeva 4-.I nad levo. 16908-23 separirano sobo hpa «M goepodftčns aa 1. amiiat. Ponudbe na ogL odd. Ju trm pod 17468-23» Solnčno sobo ln celotno oskrbo v centru ali bližini Jfiče čez dan zaposlena mati s petletnim stnč kom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Veselje do otrok». 17462-23« Dijaške sobe Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslona 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Dijak višješolec iz boljše družine, išče stanovanje z vso oskrbo. Po. nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kompletna oskrba«. 17174-22 Dva nižješolca sprejme boljša obitelj v dobro oskrbo. Hrana zadostna in tečna. Cena zmerna. Klavir na razpolago, pomoč pri učenju Naslc v vseh po. slovalnicah Tutra. 16780-22 Prehrana Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Abonente sprejmem na dobro domačo hrano, dnevno 8 do 14 din. Priporoča se restavracija »Soča«, Sv. Petra c. 3. 17306-14 Otroka 7 let starega dam proti primernemu plačilu v oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oskrba«. 17292-14 mm i- C ; -Xy'; : i\/ ----- Ui-v^iS/.-; : v s- - . •• ".* %' l » t: " ^ I ■ SVEZOST PRI PREBUJENJU! Kako je prijeten občutek, ko se sje-traj prebudimo z dobro odpočitkni odi! Samo nekoliko kapljic kolinske vode »Soir de Paris« Vas osveži, okrepi in ponovno poživi Ta sijajna tekočina je dvojno parfumirana s Vašim priljubljenim in znamenitim parfumom »Soir de Paris« Bourjois. Družino sprejmem (3 člani) t vso oskrbo s 1. avgustom v hiši po solidni ceni. Klemen-člč, mesarija. Selca, ško fja Loka. 17300-14 Fanta in deklico 10 let stara, dam za svoje ali proti majhni odškodnini dobri družini brez otrok. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Cdju pod »Dobra vzgoja«. 17545-14 Dosmrtno oskrbo dobi. kdor ml posodi 20.000 din. Naslov v •-.<=eh poslovalnicah Jutra. 17524-14 Opremljeno sobo lepo, sončno oddam ta koj ali pa 1. avgusta Stanlčeva 21, Bežierad. 17522-23 Pisarniške sobe oddamo za avgust. Drog. Hermes, Miklošičeva c. 30. 17497-23 Sobo in sobico solnčni, čisti, oddam 2 osebama z dobro domačo hrano. Sobico, čisto, oddam z dobro hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17495-23 Sostanovalko sprejmem poleg natakarice. Gosposka 6. Zve se pri hišniku. 17476-23 Sii Beseda 1 Din, davek 3 Din; za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Nameščeno sobo s posebnim vhodom in uporabo kopalnice Išče soliden gospod za 15. av guet. Pogoj nova zgradba t bližini gorenjskega kolodvora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soba«. 17309 23a Prazno sobo lepo, veliko, s posebnim vhodom Iščem v sre dinl mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Res lepa«. 17327-23a Gospod išče sobo s hrano ali brez. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kalifoma«. 17434-23a Prazno sobo s posebnim vhodom išče mirna uradnica. Ponudbe na ogl. oddel. Jwtra pod šifro »Separirana«. 17432-23« V Kranju ifičesn a 1. septembrom 2 vezani aH 1 večjo opremljeno sobo. Ponudbe na ogL odd. Jo-tra pod osebi«. 17382-23a Lepo sobo z 2 posteljama ter vso oskrbo lščfrva v sredini mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra hrana«. 17340-23a Prazno sobo čisto ln sončno iščem. Ponudbe pod »Stalno 250« 17512-23a Za pisarno pripravno sobo, z« tako* ali 1. IX., iščemo v centru Liubljane. Ponudbe n« ogl. odd. Joti« pod šifro »Stroj- Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Specijaliteta! Novofundlandce priznano izredno krasne pse in psi ce mlade, raznih starosti z rodovnikom. izbornl čuvaji, proda Drvenik, Ptuj. Aškerčeva 10. 17203-27 Pse španijele 6 tednov stare proda Filip Bohinc, Medvode. 17430-27 Nemški ptičar kratkodlaki, star deset mesecev je ugodno naprodaj. Peterca, Rožna ulica 27. 17446-27 Izgubljeno Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Ženska dobro znana v mrxlrl obleki, velike bele rože pobarvane z različnimi barvami, belo sivo ruto, kl je pobrala v soboto 16. t. m. ob poj 11. tiri na Vodnikovem trgu rujavo veliko torbico. naj jo prinese na naslov, ki je v torbici. Dobi veliko nagrado. 17422-28 f nformafijš Beseda 1 Din, davek 3 Din; sa šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Preklic Preklicujem in obžalujem žalitve, izrečene o rodbini Herman Franceta in njegovem sorodstvu ter se mu zahvaljujem za odstop od tožbe. Terček Marjeti, Hrib S7. Jožefa, Celje. 17202-31 Dražbe Beseda 1 Din, davek 3 Dia; za filfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stanovanjska hiša z gostilniško koncesijo moralen delavnico, gospodarskim poslopjem ffftHgiim vrtom in z nekaj zemljišča se bo prodala v Borovnici b. št. 107 na Javni prostovoljni dražbi v nedeljo dne 31. Julija t. L ob 3. uri popoldn« aajacu mesta. 17183-32 BOURJOIS ★ Soir de Paris * Mlad uradnik simpatičen Išče lepo Ljubljančanko z zna. nJem nemščine. Siika pod diskrecijo. Ponudbe pod šifro »Prijateljstvo« na ogl. odd. Jutra. 17230-24 Radi nesoglasja v zakonu iščem poznanstvo s simpatično gospodično ali vdovo solidno nerazva-jeno. Ponudbe s sliko in polnim naslovom na ogl. odd. Jutra pod »Dežela«. 17375-24 Na morje Iščem spremljevalko za paar tednov ali tudi manj. Mlajša družabna dama naj blagovoli poslati naslov pod šifro »Vse prosto ln honorar« na ogl. odd. Jutna. 17271-24 Letovišče preprosto ln domače, v prijetni ženski ali dekliški družbi išče osamljen uradnik. Dopise na ogl. odd Jutra pod »Počitek« 16320-24 Državni uradnik samostojen v službi, 32le-ten, hoče dobro dekle, plemenito dušo za skupen dom. Iskren namen, tak bodi odziv. Diskrecija absolutna ! Dopise na podružnico Jutra Maribor pod »Sožitje«. 17557-24 Kuharica srednjih let z 10.008 din bi poročila državnega uslužbenca od 36 do 38 let. V poštev tudi orožniki. Le resne ponudbe posteti na ogL odd. Jutra pod »Ideai- na bodočnost«. _ 17362 21 Ločenec v drS. službi, 32 L z 1 otrokom in opremljenim stanovanjem žeil spoznati ločenko brez krivde, z malo rent» aH, vjo- o Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skupni dom«. 17409-25 Starejša gospodična samostojna, bi poročila značaj nega gospoda od petdeset let. Le resne ponudbe na oglu Jutra pod »Dobia, varčna gospodinja«. 17364-25 29 leten Primorec uradniški direktor v Milanu. izvrstna karier^ podjeten, lepe zunanjosti, dobrega značaja, želi poročiti Izobraženo, lepo. bogato gospodično Resne pnudbe tn sliko na: Cassetta 328 V., Uni« one Pubblicità Italiana» Milano (Italia). _ 17253-21 Vsaka beseda 2 din ; davek 3 din ; za dajanje naslova 5 din ; najmanjši znesek 20 din. Vdovec star 52 let, drža/ml uslužbenec, zvaničnik s hišo enonadstropno. 200.000 dinarjev vredno, poroči gospodično ali vdovo s premoženjem 50 tisoč. Ponudbe pod »Vdovec« na ogl. odd.. Jutra. 17056-25 Dama stara 36 let z nekaj gotovine želi spoznati boljšega starejšega gospoda upokojenca. Dopise Je poslati na ogL odd. Jutra pod »Srečen zakon«. 17186-26 Samostojen obrtnik dobro attuimi, 40 let star. v manjšem mestu, se želi poročiti s poštenim dekletom. Cen j. dopisi pod šifro »Obrtnik 40« na ogL odd. Jutra. 17150-25 Soposestnik mlad. inteligenten, v bližini Maribora želi ženo do 35 let s 150 tisoč din radi prevzema posestva. Resne ponudbe s sJiko na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »Eko nom«. 17321-25 Gospodična srednjih let, želi poročiti državnega uslužbenca 45— 58 let starosti. Samo restie ponudbe s sliko pod šifro »Skrbna gospodinja« na po« družnico Jutra Maribor. 17549-2* Železničarskega uradnika ali trgovca do 55 let. želi« spoznati zaradi ženitve. —■ Sem samska, imam hišo a trgovino na deželi. Dopise na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Srečen dome 17558-2$ Gospodično iskreno, lepe, postave, d« 30 let, želi spoznati trgov* slco izobražen, dobro sitm-ran mlad gospod. Ostalo ni važno. Slika zaželjena. Po-nedbe izvolite poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Rose Marie«. 17518-2J CVSKBIRAJTE V »JUTRU« TS? MOTORNA KOLESA Dražba lesa državna uprava razlaščenih gozdov f Ljubljani. Cesta 29. oktobra št. 24-1 bo prodata na Javni pismeni dražbi dne 25. avgusta 1938 lz gozdov svoje uprave v Kočevju 15694 plm bukove hlodovine ln 5885 prm bukovih drv, oboje na panju- PogoJL tiskovine m pojasnil« so na razpolago pri upravah v LJubljani tn Kočevju. 17141-32 m UL Vsaka beseda 2 din; davek 3 din; za dajanje naslova 9 dia ; najmanjši zoesek 20 din. Spanjolka Oglasi ae po motnosti manj incognita. Pozdrav Z. Ženitve in možitve boljših krogov posredujemo najvestneje, solidno in fino. Mnogo odličnih partij v evidenci. Informativne prospekte razpošiljamo pro- _ _ . _ ^ ti predplačila deset dinarjev i In Al Af* I ArV T znamkah — diskretno : j CAVIVI. LfVill »REZOR«, Zagreb — Pošta _ _ . ._ 3. 17368-251 Maribor, Cankarjeva od 100 do 600 ccm eno leto garancije vse rezervne dele HIŠA najsoMdneje zidana, popolnoma nova, ved stanovanjska, 20 let davka prosta, donos okoli 8%, v centrumu Ljubljane, ugodno naprodaj. — Naslov v ogl. odd. »JUTRA«» Ne obtt|wKe pri čišfieaiu ! »SLAVIM« m Vas bo pri sna-« gen ja v kuhinji, kopalnici, delavnici itd«, popolnoma zadovoljil. Zahtevajte »SLAVIN4 pel awjan trgovcu ln prepričajte se! Ilaliuna peresa najceneje In v največji izbiri: Baraga Ludo. Lfubljana nebotičnik Popravljam vse sisteme nalivnih peres Mladost ne more pogrešati moje pomoči! Dospela so zopet francoska kolesa Najboljši materijal Najlažji tek Model: TOUR DE FRANCE VIKTOR BOH LJUBLJANA Tyrševa cesta i2 (dvorišče) zahiI^ujEjrfsplačnitenik „KEMINGTON" pisalne stroje — dobite le pri „Tehnik" Josip Banjai, LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA 20. Zaloga prvovrstnih koles in motorjev! Zahtevajte ponudbo! Najlepše Zavese MIWlilfflllHlimilllll samo v trgovini SEVER — MARIJIN TRG 2 Brezp/ačen pouk v igran/a? lah f e vaj te brezplačen cenik! MElfMROU) d.z.o.z. za/. tvorn/ce g/asbil MARIBOR si 101 i t 2 951 Tisoče zahval prejema »MORANA« Lasje prestando takoj izpadati- IN ZRASTEJO NA PLEŠASTEM MESTU —ODSTRANI PRHLJAJ itd. JACAIN HRANI LASNE KORENINE • POŠILJAMO PO POVZETJU*STEKL.DfN.50- Citajte in širite »J U T R O « VSAKI KUPEC AXO KOLESA je zavarovan proti nezgodi za Din 10.000.— Oglejte si lepo zalogo modernih, lepo in solidno izdelanih AXO koles pri H. SUTTNER, Ljubljana, Aleksandrova 6. Zahtevajte brezplačen cenik! Ugodni plačilni pogoji! Prav za zdravje Vašega otroka je sonce nujno potrebno. Toda za nežno otroško kožo je lahko ikodljivo. Zato namazi te poprej eelo telo s kremo Nivea ali z oljem Nivea. Na ta način se okrepi mlado kožno Stanič je, koža por javi hitro in enakomerno, a nevarnost sončnih opeklin se zmanjša. Če namaže te otroka, ga s tem varujete tudi pre-hlajenja. Tovarna kemičnih izdelkov zastopnike za Hrvaško, Slavonijo ter Vojvodino, ki bi poleg svojih predmetov prodajali še njene izdelke. Ponudbe z navedbo referenc, življenjepisa in slike je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »KEMIJA«. Brezplačno Vaša usoda Ta veliki dobrotvor človeštva, popularno znam raziskovalec na področju grafo-loško-okultlstičnih ved brezplačno vrši velika, senzacionalna prerokovanja Vaše usode. On Vam bo pomagal in Vi boste srečni. Prerokoval Vam bo razburljive stvari, ki bodo menjale tok Vašega življenja, ln pomogel Vam bo. da pridete do vsakega željenega cilja, dobitka ln uspeha. Našel ln opisal bo vse glavnejše smernice Vaše bodoče življenjske poti. Prerokuje vsakemu bodočnost, prošlost, sedanjost, uspeh in srečo v karijeri, službi, študiju, politiki, bogastvu, ljubezni, zakonu, loteriji, doti, nasledstvu, potovanju, špekulacijah, zdravju, nenadnih dobitkih. Razlaga Vaše značUnejše sanje, odkriva tajne namere Vaših prijateljev in neprl-jatelje>v. Predvideva razne nevarnosti, ne-srečne slučaje ln slično. Daje strokovne pismene nasvete, ki bodo vsakomur koristili skozi vse življenje. Odgovarja na vsa zainteresirana vprašanja. Mnogoštevilne vsakodnevne Izjave za-hvalnosti dokazujejo izredno zanesljivost prerokovanja. Pošljite lastnoročno pisan čitljiv naslov, spol, dain. mesec !n leto Vašega rojstva ter deset dinarjev po poštni nakaznici (ali petnajst dinarjev v poštnih znamkah) a račun stroškov. Naslov: Astrološki biro RADOSAVLJE-VIČ, Sopot, dunavska banovina. PRAKTIKANTINJO z veseljem do papirne stroke ter znanjem nemščine iščemo Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. Predno se odločite za nabavo nove vozovne osi, upoštevajte našo brezkonkurenčno in vsestransko preizkušeno »v o z o v n o os«, ki jo dobite le pri nas. Samoizdelava za cek> Jugoslavijo : Raušl & čiček, Maribor Vodnikov trg 3. ZASTOPSTVA SE ODDAJO za posamezne banovine. KMETOVALCI, VOZNIKI IN KOVAČI! Vaša želja glede trpežnosti in nosilnosti vozovnih osi je izpolnjena in sicer neomejeno, ako si nabavite našo novo trajno vozovno os „PATENT"VIKTORIA44, ki se nikoli ne obrabi, ne lomi in mirno teče. Prihrani Vam vsled tega nepotrebne denarne izdatke ter Vas obvaruje pred nezgodo zaradi preloma osi. Izdelujemo te osi v vseh težinah in velikostih. Prvovrstna priporočila in neobvezne ponudbe so Vam brezplačno na razpolago. Cunje Krojaške odreSke. stari papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, govejo dlako (aravoo), — kupi vsako množino ARBEITER, Maribor, Diavska uL 15. Za prevzem TOVARNIŠKE ZALOGE v prometnem industrijskem mestu na jugu države sprejmem II z vlogo od Din 50.000. Ponudbe pod »Velik konzum« na oglasni odd. »Jutra«. STALNA RAZSTAVA POHIŠTVA FRANC KREGAR & CO. Vižmarje 57, št. Vid Med mestom in deželo oosrednje »Jatrov« mali op-la^nfk JE, DA SI NABAVITE! NAŠE PRVOVRSTNE ilnice LASTNEGA DOMAČEGA IZDELKA ZAHTEVAJTE i PONUDBE r/POtJEDEtSKI V STROJI À. Kremžar STROJNO PODJETJE — DELAVNICA POLJEDELSKIH STROJEV Št. VID nad LJUBLJANO INSERIRÀJTE V „JUTRU* TOVARNIŠKEGA ZASTOPNIKA mlajšega in agilnega za dobro vpeljane kemične predmete v galanterijski stroki SPREJME renomirana tovarna za Ljubljano in okolico. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je poslati na oglasni oddelek »JUTRA« pod »Delaven zastopnik«. ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, Id so nam ob priliki tako nepričakovane smrti našega nadvse ljubljenega sina, oziroma soproga Viktoria Škrabarja notarja in konservatorja izrekK svoje sožalje, počastili njegov spomin z vena in cvetjem in ga spremili na njegovi poslednji poti, se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni prečastiti duhovščini, mestnemu župniku v Ormožu, gospodu Francu Bratušku, dekanu iz Svetinj, g. G reif u, mestnemu župniku in proštu ptujskemu, kakor tudi gosp. Mundi, ravnatelju Posojilnice v Ormožu, direktorju Jožefu Komljancu, predsedniku Muzejskega društva v Ptuju, dr. Mih. Abramiču, ravnatelju arheološkega muzeja v Splitu, županu mesta Ptuja dr. Lojzetu Remcu in prečastitemu gosp. prelatu Franu Kovačieu, predsedniku Zgodovinskega društva v Mariboru, ki so poveličali s prisrčnimi besedami velike zasluge pokojnika za raziskovanje domače zgodovine. Ravno tako se zahvaljujemo g. dr. Juriju Čarfu, ki je vse pod vzel, da bi ohranil dragega rajnkega pri življenju. PTUJ, 23. juBja 1SS8. . Žalujoči ostali. Zahvala Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene, dobre ženke in matere, gospe Battellno Jožice SOPROGE STAVBENIKA jo obsuli s cvetjem ter počastili na katerikoli način njen spomin, in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na poslednji poti — naša prisrčna zahvala. Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 28. julija ob pol 7« uri v Sarai cerkvi sv. Frančiška. LJubljana, Celje, Maribor, Muhlus, dne 23* julija 1938. Žalujoči: ANGELO, soprog; MITKO in BOŠKO, sinčka ter ostalo sorodstvo BATTELINO-STANONIK Urejuje Dawran Bavijea, « ladaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.