JAHRESBERICHT
DES
K. K. STAATS-GY1INASIUMS
IN
MARBURG AID.
VERdFFENTLICHT VON DER DIREKTION AM SCHLUSSE DES STEDIENJAHRES
= 1905. =
IM VERLAGE DES K. K. STAATS-GYMNASIUMS.
DRUCK VON L. KRALIK, MARBURG.
Inhalt:
1.	Simonidovi jambi ,,IIspi yuvatxwv“. Spisal Dr. Karl Verstovšek.
2.	Schillerfeier.
3.	Schulnachrichten. Vom Direktor Julius Glowacki. i
^	j xz)
^ ~ }*<=> j 0é> £>
i z Maribor p j
Simomdovi jčunbi „n£pì yuva:y.av“.
Spisal Dr. Karl Verstovšek.
Uvod.
Stobej je ohranil v svojem cvetniku — àvfroXóytov — poleg neznatnih cvetlic marsikatero mično pisano cvetko. Kakor se dviga na zelenem travniku med raznobarvnimi cvetkami pisano belkasta glavica nežne marjetice, tako blesti med pesniškimi proizvodi in reki, katere je zbral Stobej v znamenito skupino, in vzbuja bralcu občudovanje jambska pesem „0 ženstvu“ (uspt yuva-.xwv).1) Škoda je le, da izvod nima prvotne oblike, temveč je prekrojen in pokvarjen; že Ribbecku se dozdeva, da ni utrgal marljivi Makedonec te cvetke v cvetnatem gaju, temveč da jo je vzel iz spletenega šopka in jo vplel v svoj venec.2 3 4) Ge naletimo še na toliko pomanjkljivih točk, bode imelo to delo vendar vedno veliko vrednost, ker je brez dvoma edini večji obrazec starejšega satirično-poučnega grškega pesništva.
Vsakdo bi mislil, da so učenjaki pripoznali te bisere grške poezije kot skupino in jih čislali kot svetinjice grškega naroda, katerih bi se ne smela dotakniti kruta roka trdosrčnih jezikoslovcev; ali varamo se. Preiskovalci so začeli rano dvomiti celo o piscu teh jambov; zmotilo jih je skoro gotovo, da je omenil Stobej v kazalu pesnika le z besedo StpcovtSou ; poleg tega ga ne določata nikakor natančneje Aten. V. st. 179. in Elij. h. a. XVI. 24. teh ti eh virov, ki podajajo avtorjevo ime nejasno, so se oklenili učenjaki; Boettiger ) je trdil, da je Elij. mislil le na Kejca, istotako je tega zagovarjal Stefan1). To mnenje je obveljalo do konca 18. stoletja; nič ni pomagalo, da so branili vstrajno lastino Amoržanovo Ursin5 * 7 8 *), Barth0) in Leon Alacij'). Šele Boissj ) je srečno dokazal, da je Amoržan pesnik naših 118 stihov. To sodbo sta podprla s svojimi razpravami Addison1') in Koeler (v posebni izdaji: carmen de mulieribus str. 2.); še ta se ne upa resno nastopati s svojim mnenjem,
1)	Joannis Slobaei ilorilegium ree. A. Meinecke, Lipsiae 1856. Vol. III. LXXIII. 61.
2)	Ribbeck, Rhein. Mus. XX str. 83.
3)	Vasengemillde fase. III. str. 61.
4)	Pindari et octo lyricorum carmina str. 429.
6)	Carmina novem ili. feminarum et lyricorum Antverpiae 1568. praef. str. 14.
°) Adversar. XXIV. 9.
7)	l)e Simeonum scriptis 1664. str. 206.
8)	Historie de la vie de Simonide Par. 1755. str. 272.
8) Spectator vol. 111. (1767) str. 160.
l*
opozarja le na „argumentum“ in „habitus“, ki je v ostanku obeh pesnikov. Slednjič sta določila te ostaline Welcker in Schneidewin, Welcker10) kot Amoržanov zagovornik, Schneidewin11) kot Kejčev sodnik; imata velike zasluge, da sta rešila to vprašanje po načelu:	»Diversa est aetas utriusque
poetae, diversum ingenium, scribendi genus, poeseos versuumque genus, diversa dialectus.“
Vsebina in prvotna oblika.
V novejši dobi se nihče ni več spodtikal nad pisateljevo določitvijo, pač pa še vedno ni rešeno vprašanje o prvotni obliki te pesmi. Raziskavanja posameznih učenjakov se ne vjemajo do cela; dasi so o tej zadevi že toliko pisali kakor redko o kakem jezikoslovnem vprašanju, se niso mogli zjediniti niti do najmanjše pičice. Prepričani smo, da se tudi z našimi predlogi ne bodo strinjali vsi jezikoslovci, a upamo vsaj, da nam pritrde, da smo napredovali in dodali dosedanjim določbam vsaj nekoliko pridobitev in to radi tega, ker se opiramo le na določitve raznih preiskovanj in skušamo sestaviti na tej podlagi prvotno obliko. Pesem je po našem mnenju konglomerat, v katerem zadnji del ni Simonidov.
Da bodo naša izvajanja bolj jasna, ponovimo najvažnejša mnenja! Radi boljšega pregleda jih delimo na dvoje skupin: prvič trde nekateri učenjaki, da je pesem odlomek obširnejšega pesniškega proizvoda; drugič se naravnost navdušujejo preiskovalci za celotno obliko, kakor nam jo je ohranil Stobej. Že Koeler je mislil, da je Stobejev zaklad le odlomek: »Ceterum nostrum carmen inscriptum tc. y. non singulare aliquod esse videtur. Est istud forsan pro fragmento maioris carminis gnomici habendum0 (str. 6). V tem obširnejšem proizvodu je bil, kakor pravi Koeler, daljši sestavek o ženstvu, katerega so ločili prepisovalci od celote in ga prepisali pod naslovom rep! yuvaixwv kot samostojne jambe. Naj sam spriča te trditve: „Et sane plura fragmenta eiusdem metri, argumenti gnomici inter Simonidea carmina occurrunt et, ni fallor, olim particulam huius ipsius carminis constituerunt versiculi duo, adeoque haud dubie etiam Simonidi Amorgino debentur. Exstant apud Erunck. Anal I. p. 124. yovatxò? oòSèv XP^P’ «vrjp	— èaiRrjc; apecvov où§£ ^cytov xaxfj?.0 — Tako
sklepanje pa nam nikakor ne ugaja, ker ni logično; dozdeva se nam, kakor da bi hoteli reči : Vsi Arhilohovi trimetri, katere poznamo, so satirične vsebine ; radi tega so brez dvojbe odlomki obširnejše zabavljice, katera se je razkosala s časom.
Bolj zamotana je Welckerjeva razprava. Simonidovi jambi — čitamo na str. 359. — katerih je bilo, kakor trdi Aten. II. str. 57. in Antiatik. str. 105., dve knjigi, so dvojne vrste : pregovorski (gnomski) in zbadljivo ali dovtipno smešljivi (satirični). V prvi knjigi so bili gnomski, v drugi pa satirični ali pravi jambi. Knjigi sta po svoji obliki različni; jambi druge knjige so Arliilohove pisavo in naperjeni proti znanim osebam; po vsebini niso bili med seboj v
10) Simonidis Amorgini iambi qui supersunt Rhein. M. lil. str. 353; d. (poseben natis Bonn 1835).
'O Simonidis Cei carminum reliquiae Brunsvigiae 1835. in tudi Z. f. A. W. 183G. št. 45.
nikaki zvozi. Pesnik je lorej razpravljal v prvi knigi „disciplinam quundam puerilem" in to — continua versuum serie pertextam. — Amoržan je po Welckerjevi sodbi nekak „Theognis ante Theognidem" in naslavlja svoje poučne spise „ad puerum sive ad pueros". To baje priča stili „<L noti xéXog l-ièv Zsbg z/z’. papuy.xi)7ios, kateri je bil začetek prve knjige, saj je sedaj tudi prvi med odlomki. V pesmi „o ženstvu" čitamo na str. 27. ta nagovor, ki baje priča, da je teh 118 jambov le del gnomske knjige.
Priznati moramo, da je to sklepanje Welckerjevo jako prikupljivo in bistroumno; toda odobravati ga ne moremo, ker nima trdne podlage in se opira na popolnoma krive pogoje. Saj se moramo vprašati, kaj nam pomore razvrstitva, ki je do cela nenavadna in samo nekolike vrednosti za zunanjo obliko ; dvomimo pa tudi, ali se sme sploh pripustiti ta razvrstitev, ker so združene v ohranjenih ostalinah satirične sestavine z gnomskimi, tako da jih ne moremo ločiti med seboj. Welcker priznava to sam tako-le:	Jam bos de
mulieribus, qui in nostra editione sequuntur, longe maximam partem certo ad alterum librum pertinuerunt, nec nisi unus alterve fortasse praeterea ex priore sumptus est." Že ti naši pomisleki ovržejo Welckerjevo domnevo, kije popolnoma neverjetna, odkar je dokazal Schneidewin12), da je izvajal svoje sklepe iz krivega besedila.
Teuffel13) je menil, da so ti jambi le del obširnejšega proizvoda, iz katerega je odlomek 5. ;14) ta priporoča, da si vsak izvoli primerno ženo. Na ta način se pretresajo razne vrste žensk, da se slednjič lahko priporoča najplemenitejša. Zares je v tem smislu pisal Fokilid (gl. Stob. flor. LXXI1I GO); o tem pozneje.
Izmed učenjakov pa, ki trde, da je pesem jednotna in popolna, omenimo Fr. A. Wolfa15) in Sybela16).
Mnogo jih je, ki niso tirali tega vprašanja do skrajnosti; drže se nekake srede; ti mislijo, da je le začetek pomanjkljiv, drugi pa sodijo, da je konec pokvarjen; zopet drugi menijo, da so razne skupine zamenjene in prvotna sestava razdrta.
Heyne17 *) je nastopil s takimi pomisleki rekoč: „Multum abesse, ut carmen Stobaei excerptoris opera nobis servatum, integrum nos habere putare possimus, ut potius magna eius pars intercidisse videri debeat, nullus dubito: nec modo sub finem; verum in ipso quoque principio. Nam poetae sententia nulla alia esse potuit quam haec: feminarum originem esse non unam, sed si ingenia et mores intuearis, videri eas prognatas a diversis animantibus. Ad haec tamen quo minus refingi possit, primus versus vetat hoc quod olim plures praecessisse versus probalile sit, cum quibus coagmentata erat versus primi sententia."
la) Schneidewin Exercitt. erit, in poet. graecos minores 1. str. 3.
13) Pauly, Realencyklop. IV. s. v. Iambograplien.
t4) Stob. Ecl. phys. et eth. II. 1. 10; Schneidewin trdi, da je odlomek Rejčev gl. Sim.
Gei carni, rei. str. 91.
,s) Vorlesungen tiber griecli. Literaturgesch. str. 233.
,0) Hermes VII.
”) Epistola ad Koelerum, GOttinger gelehrt. Anz. 1781. str. G34. i. d.
Bernhardy izraža o začetnih stihih isto mnenje kakor Heyne, toda ne podpira ga z dokazi. Največ preglavice so delali preiskovalcem stihi od ',)4. naprej. Koeler (gl. njegove opombe k st. 94.) jih imenuje — „scabri atque corrupti — passim enim, inquit nonnulla vel excidisse vel male esse descripta atque interpolata in propatulo est". Heyne je še dostavil: „Omnino Joannes Stobaeus ea multis omissis per intervalla exscripsisse videtur: ita ut non prò continuo carmine, sed pro excerptis e medio versibus, nec ut suspicor ex uno Simonide, habeam reliqua/ Še odločneje se izraža Bernhardy, ki pravi, da naletimo od stiha 94. na popolnoma drug predmet, ki ni v nikakršni zvezi s prejšnjimi označbami. Ti stihi tudi nimajo primernega konca. Tem izvajanjem sta se pridružila Hartung18) in Buchholz19). Bergku20) so stihi od 94. naprej poseben odlomek, katerega je postavil Stobej za prvim delom; toda pozneje so prepisovalci združili ta kosa v jedno celoto, ker se ni poznal ob robu lema xoO atjxou ali SipomSou ; po njegovi sodbi pa je tudi ta konec iz ostaline Simonidove.
Zanimivo je razkosal te jambe Ribbeck21) in povzročil s svojim prestavljanjem posameznih stihov in skupin boj, v katerega je poseglo več učenjakov, ki so delali vsak po svoje in kovali iz Stobejevih stihov posebne, lahko rečemo, lastne duševne proizvode. Ribbeck nam je podal do cela novo pesem; ugovarjal mu je Sybel22), ki se drži sporočne oblike, nekoliko smešno, tako
da je Ribbeck šel nad njega s polenom rekoč23): .................ich sehe mich
veranlailt, anhangweise auch noch einem unreifen Skribenten des Hermes eine Quittuhg auszustellen. “
Ribbecku sta sledila Jordan24) inOpilz25). Od te dobe učenjaki niso več razpravljali o tem zares zanimivem vprašanju. Navedli smo ta preiskavanja skoro preobširno, ker mislimo, da je prepotrebno ; hočemo se izogniti očitanjem, da smo ravnali preoblastno s pesmijo in jo razkosali po nepotrebnem. Kdorkoli pa primerja izvajanja, ki sledè, mora pritrditi, da smo poskušali določiti le to, kar je najbolj dopustljivega in je tudi verjetno.
Po osnovi ločimo proizvod v dva dela : v posebni (st. 1 —95) in občni (95—118). V prvi skupini se opisuje desetero ženskili značajev; grajajo se in hvalijo razno vrste žensk; v drugi je sklepanje, ki je jako neugodno za „boljšo polovico". Kratko lahko podamo vsebino tudi tako-le: V stihih do 91. se pripoveda, iz česa je ustvaril Zen ženske, v zadnjih stihih, ktere veže s prvimi skupina 92-95, čemu jih je ustvaril. Uvoda skoro ni, ker se začne za besedami:	Yuva-x°S ènofyaev vóov xà upwxa — že razprava.
*8) bie gr. Lyrik. in metr. Obersetzung u. priif. u. erkl. Anmerk. 1!l) Anthol. aus d. Lyr. d. Griech., Leipzig 1804. I. str. 85.
20)	1’. L. Gr. Lipsiae 1860.
21)	Der Frauenspiegel des Sim. v. Am. Rh. M. XX. str. 74- i. d.
a2) Hermes VII.
23)	Rhein. M. XXIX.
24)	K. Jordan, Vermischta Bemerkungen Hermes XIV.
25)	Ober den Weiberspiegel des Sim. v. Am. Phil. 50.
Konec prvega dela je tudi kratek; omenimo, da ne smemo prištevali, kakor so to storili Sybel in drugi, stihov 92^-93 v skupino bučelino, že zategadelj ne, ker sta stiha v neločljivi zvezi z naslednjima (94, 95) ; saj tudi ne podajeta nobenega znaka za delavno žensko. Ti štirje stihi so nekak posnetek prejšnjih obrazkov, recimo sklep posebnega dela. Na kratko se ponavlja usoda vstvarjenih žen: te, ki so iz bučel, so dar milostljivega Zena, druge pa so Heziodovo Danajsko darilo, ktere je izročil po svojem slu Hermeju bog Epimeteju vsled Prometejeve prevare. Mr^/avr, v st. 94. zamoremo si le tako pojasniti; ni dvoma, da se [iry/avr, vjema s yapi^-ai v 92. stihu.
Ta skupina in uvodni stih bi bila le nekaki okvir velike slike, ki se nam podaje med njima. Posamezni tipi pa so:
svinja	— simbol nesnažnosti st. 2—6	
lisica	n	zvitosti 7—11
pes	n	nesramnosti in prepirljivosti 12—20
gruda	n	okornosti in toposti 21—26
morje	K	gibčnosti in nagajivosti 27—42
osel	n	lenobe, požrešnosti in pohotnosti 43—49
podlasica	n	nenasitljivega spolnega nagona in tatinstva 50—56
konj	n	koketnosti in našopirjenosti 57—70
opica	n	telesne in duševne ostudnosti 71—82
bučela	»	delavnosti 83—91.
Če si	ogledamo	le povrhu posamezne značaje, se nam pokaže razno-
vrstna slika. Nekteri tipi n. pr. psa, morja, konja in bučele imajo najlepše čiste, sveže in žive barve do najmanjše podrobnosti, med tem ko so obrisi svinje, lisice, grude le s kredo zaznamovani; umetnik jih je osnoval na videz površno, pa jih vendar pogodil lepo. Priznavati se mora, da pesnik vidi natanko i naravo i človeško življenje, da so posamezne črtice, ki podajejo jasen in določen značaj, v najlepšem soglasju. Skoro bi mislili, da čitamo Teofrastove „?)5ixo: '/apa'/.r?j££c“.
Nekoliko bolj temna je podlasična podoba. Tega ne smemo šteti toliko v zlo pisatelju, saj podlasica sama po sebi ni tako primerna za označbo. Radi tega jednega slučaja pa še ne bomo obsojali pesnika, čes da ni dobro pogodil svojega opazovanja, kakor mu je očital Heyne (str. XX.), zlasti pa Ulrici. Gotovo je, da bi marsikateri bralci še sedaj grajali Simonida radi surovega in neslanega razmotrivanja, posebno če bi merili vsebino teh jambov po sedaj veljavnem, nad vse nežnem vatlu, kar bi bilo popolnoma krivo. Mi moramo vedno uvaževati pesnikovo stališče in občinstvo njegove dobe (pr. pozneje). Ravno ta osornost in naravna preprostost sta značilni za starejše satirično pesništvo. Je-li satira tedaj dobra, če se pesnik ne upa postaviti svojega predmeta v pravo luč, mu niti dati primernega in pravilnega imena ? Bodemo hvalili takega satirika, ki — naj govori Arhiloh20)—X°^iv £X£’ ecp’ rptaxi? Res je, da v spisu ni sledu o značilni atiški ironiji, toda te ne nahajamo v starejši satiri nikjer. 26
26)	Arhiloh odi. 131. (Bergk).
Zanimivo je tudi vprašanje, ki se je že tolikrat reševalo, je-li Simonid razvrstil tipe po kakšnem načelu, ali je kaka zveza med posameznimi simboli? Reči moramo, da ni mogoče najti nikakega določenega pravila, po katerem bi sledile živali druga za drugo. Svinja in lisica nimata ničesar skupnega, tako tudi ne veže nobena notranja lastnost psa in grude, niti opice, niti bučele. Pesnik se ne meni pri razvrstitvi niti za kako nravoslovno načelo, niti za kak prirodopisen sestav, temveč našteva svoje živalice ne oziraje se na njihovo postavo ali velikost. Nečemo ga vprezati v tesen jarem, da bi bil kakor šolarček premišljeval, ktero žival naj stavi na prvo mesto i. t. d.
Natančneje pregledujoč sestavo Simonidovih 10 tipov v tej obliki, kakor so sporočeni, moramo svojo prejšnjo sodbo še bolj pojasniti; ne da se tajiti, da sosedi yrj'Nrj in lx ttakaaarj? nista tako slučajno druga poleg druge, kakor bi mislili. Ravno v teh dveh se zrcali najlepše nasprotje, ki ju veže med seboj. To prikazen radi priznavamo, opirali se bodemo na njo še posebno, ko bodemo utemeljevali, da ta tipa nista bila prvotno v naši pesmi. Vseh drugih lepih vezi med posameznimi deli, naravnost dobro premišljene sestave in razvrstitve ne moremo zaslediti, kar se je posrečilo tolikim preiskovalcem. Na vse te je vplivala preveč skupina prstenke in pomorke. Welcker27) je to priznal tako-le: ,commode et ingeniose interponit terram et mare“. Sybel28) pretirava občudujoč modro sestavo, češ da povzdiguje slika sliko in jo pojasnjuje. Da Simonid ni nikakor premišljeno razvrščal živalskih značajev, nam pritrdi po strani Ribbeck29), ki je iskal duhovite, premišljene sestave; toda kaj je napravil? prestavljal je tipe med seboj in tudi cele skupine: svinji mora slediti konj, grudi lisica, psu morje, oslu podlasica, opici bučela; radi tega je najbolj zablodel. Graja pač Kietilinga, češ da so njegovi poskusi30), v kterih se trudi, da najde prvotno obliko, le igrače. In to so res; kajti drzno je, vzeti ženi žx "rij; ttaXséaarjs dva stiha, samo da ne bi bila razžaljena koketka — xr^v 3’ txrcog — ker jih ima samo 14; smešna je trditev, da je pred st. 90. izpadla vrsta samo radi svete številke 12, toliko stihov obsega skupina opičina; in če je učenjak še tako srečen, da lahko preračuna po najnovejših računskih dokazih, da je pred 10. stihom prostora ravno za 4 vrste, potem se ne smemo čuditi, da dobimo za prvotno obliko sestavo, s katero bi si mogoče Simonid najbolj ubijal glavo:
6 +9-4-9 +6	14-1-7 + 7 + 14	2X0 + 2X0;
še lepšo obliko dobimo po znanem teoremu:
0 + 9+ 9 + 0	14 + 7 + 7 + 14	2 X 0 + 0 X 2.
Pustimo šale; zavrnil ga je Sybel, toda le radi prestavljanja mejnikov; Sybel se drži starih mej in je ves navdušen za te skupine po dva tipa.
Preiskovalci so skoro vsi ocenjali Amoržanovo delo le po vtisu m po lastnem dopadanju ne meneč se za stvarno vsebino. Trdili smo že prej, da je Simonid do cela dobro opazoval živali in človeške razmere. To sodbo
21) v. o. d. str. 392.
28) v. o. d. str. 345.
2») Rh. M. XX. str. 74.
»») Rh. M. XIX. str. 136. i. d.
hočemo podpreti z dokazi: V začetku navede pesnik ženske, katere je ustvaril Zen iz svinje z dolgimi ščetinami (st. 2.). V 3. in 4. stihu izvemo o bivališču in njeni okolici — v celi hiši leži vse v nesnagi in neredu, ona se valja po tleh —. Že te besede bi zadostile primeri; če se očita ženi nered po hiši in nesnaga, jo gotovo vsakdo spozna od nog do glave. Naj-li pesnik dostavi tem pikrim besedam še gnus in umazanost, ki odlikujeta svinjo, da bi tem lažje občudovali gnusno umazanko ! To bi bilo preveč; dovolj mu je kratka označba in dostavi le še (st. 5. in 6.): sama neumita v umazanih oblekah sedi in se masti. Ribbeck hoče dodati tej dami še več grdih lastnostij ; zdi se mu, da je za 6. st. izpadlo več vrstic. Stih 75. èm’ àòyiva. [Bpayzlx xiveìxa: póyt? mora vsaj nekoliko natančneje določiti nesnažnico, češ da je to njena lastnost, ne pa opičina. Sybel je pobijal to mnenje le splošno trdeč, da bi moral Ribbeck dokazati, da je bila svinja od nekdaj tip grdosti, kajti po njegovem okusu ima svinja celo lep razvit vrat; pravljica pravi neki o njej, da	je	jako	urna
in nevarna radi svoje hitrosti. Ne moremo pritrditi	Sybelu, ker	si	ni ogledal
natanko pravljic, ki govore le o urnosti divjih svinj, ne pa domačih, ki so neokretne in okorne. Ribbeck je odgovarjal v R. M.	št. 29. brez	vspeha,	kajti
dokazati bi moral, da so se stari narodi zgražali	nad svinjo	le	radi	grde
postave, česar nam pa ne poročajo nobeni viri.
Upamo, da se nam posreči pojasniti to vprašanje le tako, da poiščemo vsa mnenja, katera je imel stari vek o svinji in njenih lastnostih. Zberimo te podatke po skupinah: I. požrešnost svinjino omenja Elij an X. 16; II. Homer auzc, yapa: eùvaSeg, Herod. II. 47; Elij. X. 16; Ezop. b. 408; Lukrec. d. n. d. iv uTjk i;) Sara p iis g hvalijo njeno nesnago; III. Elij. III. 35; Ezop. b. 243; Pl. mil. gl. II. 16, 104 njeno nespametnost; IV. Elij. III. 45. njeno lenobo.
Lastnosti v skupini III. in IV. nista nikakor tako izraziti, kakor v I. in
II.; drugi dve le dopolnujeta prvi; saj se vendar vjema*lenoba kaj lepo z žensko, ki se zamazana valja po tleh. Kaj pa pravi Brehm, ta psiholog živalske duše? Ravno te lastnosti ji odkaže in sklepa, da razun nesnažnosti preseza vse slabe lastnosti požrešnost, nesnažnost je pa tolika, da jo že radi te zaničuje človek31).
Ti glavni lastnosti, požrešnost in nesnago, nahajamo tudi pri Simonidu. Radi tega je za nas slika s temi 6 stihi popolna.
Zvite in potuhnjene so ženske kakor lisica. Za take značaje je ta žival najprimernejši simbol. Saj še pridevamo mi ta priimek pravim lisjakom, tudi še sedaj ne manjka žensk, ki so zvite kakor lisica. Lisičine lastnosti so pripisovali v starem veku posebno radi ženski, n. pr. Hez. op. 67 : ’Ev 8è ttépev xóvsov is vóov za: èmxXoTtov /jD-o; — 'EppetrjV ry/wye, 8:axxopov ’Apyeicpóvxrjv; ibd. 78: Vivit’ čepa ol axrjlteaat Staxvopo? ’Apyeicpóvrrjs — WeóSea, atpoXto'jg ve
Xóyoug xal ètoxXotov fjttog — TeO^s................Evr. Andr. st. 85: toXXò? àv
eupois prhava? • yuvrj yàp et . . Evr. Elìg. V. 1032: dsivxi yàp yovatxec; eGptóxeiv zéyvocg . . Arhil fr. 89. (Bergk) zo> 8’ čep’ àXamrjij xepSaXÉr, • ouvfjVTexo iuixvòv iyouax vóov. Prop. IL X. 12. vobis facile est, verba et componere fraudes: Hoc unum didicit femina saepe semper opus.
31)	Brehm Tierleben, Allgemeine Kunde des Tierreiches 111. str. 512.
Že ti primeri se nam zde jako važni; ž njimi samimi lahko pobijamo mnenja Kiefllinga, Bergka in Jordana, ki trde, da je pokvarjena tudi ta skupina. Povsod, kjer se govori o lisici, se povdarja kratko brez določil njena zvitost, potuhnjenost, zavratnost. To značita v naši pesmi tudi povoljno besedi xXnprjs in lop v/. V pravljici in slovstvu sploh ima lisica te-le lastnosti: I. Elij. IV. 39: VI, 24; Feder I. 7; I. 28, 13; IV. 9; Ezop. h. 230; 33; 149; 35; 204; 243; 42; 44; 45; Plutarh Mor. 971 A.; Babrij 50; Sveton Vesp. 16; Aristof. Eip. 1190; Plut. (vita Lys.): zvitost, zavratnost in zlobnost. II. Ez. b. 46 njena nevošljivost ; III. Ez. b. 5 in Homer, ki pripisuje lisičje lastnosti Odiseju, govorita tudi o njeni maščevalnosti; IV. Ez. b. 38; Alkifr. III. 22; njene roparske navade.
Z najboljšo voljo torej ne moremo najti novih napak, s katerimi bi še osrečili zvitorepko. Točke IL, III. in IV. nam ne podajajo nobenih značilnih potez. Brehm (II. knj.) se sklicuje najbolj na njeno zvitost in zlobnost. Simonid omenja ravno te lastnosti kratko, toda jedernato: „Taka ženica je zvita, v vseh rečeh spretna; ni ji prikritega nič zlega, niti nič boljšega; jedno (dobro) namreč imenuje Cesto hudo; drugo (slabo) dobro; v raznih trenotkih ima vsakokrat druge muhe.“ Česa še pričakujemo od zvijačnice?
Priznati moramo, da sta stiha 10. in 11. tako pokvarjena in v tolikih raznih besedilih, da zahtevata največje pozornosti. Radi teh stihov ne bodemo zametavali cele slike, saj se tiče le primernega besedila.
Najlepša vseh skupin pa je ta, ki sledi (st. 12—20). Da je označba zares natanka in dovršena, so pritrdili vsi, dà celo Ribbeck se je usmilil teh vrstic in jih pustil pri miru. Kakor psisa hoče žena vse slišati in vedeti, teka vedno okrog, si brusi jezik in vtika svoj gobec povsod; tako je nesramna, da bi še vedno blebetala in bevkala, če bi ji človek že izbil zobe; z lepa se sploh ne da pomiriti. — Človeka takega vedenja imenujemo nesramneža; in to lastnost povdarja Amoržan. Poglejmo še, kaj so mislili drugi pisatelji in pesniki o psici ali psu: I. Elij. VII. 10; VI. 25; VII. 40; VII. 29; VII. 13; Plutarh de solert. 14 str. 970 C; Ez. b. 317; paznost, zvestoba, privržnost do svojega gospodarja; II. Elij. VI. 10; VI. 53; VI. 59; IV. 40; VIII. 2; X. 45; Plut. d. sol. 15 str. 971; Ez. b. 317: prebrisanost in dober nos;
III.	El. IV. 19: pogum, vstrajnost, stanovitnost; IY. Ez. b. 20; El. V. 46: zalaja za vsakim in je nevošljiv; V. Ez. b. 409: plodovitost.
Na mah zasledimo, da v naši pesmi sploh ni teh dobrih lastnostij, katere ima pes v teh spisih. Le dober nos, ki loči psa od vseh živalij in ga povzdiguje nad nje, omenja pesnik, vendar ne v dobrem smislu, ampak ženski v veliko škodo. Ravno to vohanje tira do skrajnosti, do nesramnosti in ostudnosti. Vidimo, da zanimajo pesnika le slabe strani našega ljubljenca. Saj so že od nekdaj hvalili in čislali pasjo paznost in udanost! Pojasniti moremo to prikazen z dejstvom, da je Simonid gledal le na pse, ki se vedno potepajo in potikajo po vaseh in niso nikdar zvesti čuvaji. Samo dve mesti IV. točke nam naštevata te pse. Tudi mi vemo o teh vohavcih, da nimajo lastnosti, katere jim pripisuje pravljica (L, IL, III.); dobrega nosu in lajanja jim pa ne moremo odreči nikakor. Glavnih lastnostij teh vrst psov jim pesnik tudi ne jemlje! saj je to letanje, lajanje in vtikanje svojega gobca vso povsod neprijetno, celo
drzno. Poleg tega nasprotja Amoržanove označbe in drugih pravljic je treba opozoriti še na nekaj; Amoržan izraža le ljudsko mišljenje: ljudstvo je zlasti na Grškem, kjer so psi nad vse hudobni, opazilo prej slabe lastnosti teh psov, ko dobre. To ljudsko naziranje se zrcali naravnost v naši skupini ; v pravljicah, ki so iz poznejše dobe, nastopa že bolj udomačen pes kot zvesti spremljevalec gospodarjev, radi tega ga vidimo tudi v popolnoma drugi luči. Saj še Brehm
II.	99. pogleda psu v srce do dna in pravi, da se je pes približal človeku vsled svoje zvijače, nevošljivosti, jeze, sovraštva, potuhnjenosti, prepirljivosti, spretnosti i. dr.
O slednjih dveh skupinah, o prstenki in pomorki, ki razbijeta nekako vezi med živalskimi tipi, govorimo pozneje! S 43. stihom se naštevajo osličine lastnosti. Simonid je opisal tudi to žival jako naravno. „Tertium comparationis” v tej primeri je lenoba, trmoglavost, požrešnost in pohotnost. Tudi za te lastnosti imamo mnogo primerov v pravljici:	I. za neumnost in bedaštvo
Ez. b. 323, 323 b, 324, 324 b;- Aristof. vecp. 1273; Apostol. Cent. X. 31; Aristof. r. 159; Men. gnom. 430; Gel. Noct. II. 23. 9; Hor. ep. II. 1. 109; Plavt. aul. II. 2. 58; Zenob. V. 42. II. osel pretrpi in prenaša vse, dasi je nevoljen in nepotrpežljiv: Ez. b. 319; 328; 329; Arist. Nik. Et. III. 11; Apost. XII. 85; XII. 75 a; Hom. II. XI. 558. III. se loti kobil Elij. XVI. 9., je jalov El. X. 28; pohoten Apost. IV. 11 d. IV. je počasen in len Ez. b. 326, Zenob. V. 42.; divji oselje hiter: El. XIV. 10. V. je požrešen: Diogn. VI. 100; Mac. IV. 24, Pavz. X. 291.
Zlasti za neumnost in bedaštvo imamo mnogo primerov, kajti lastnosti, ki so v II. točki, so takorekoč s temi združene. Da se uda osel vsaki stvari, čeravno je nevoljen, označijo stihi 43—45; iz njihove vsebine pa sklepamo lahko tudi na lenobo (IV.) ; še celo pohotnosti (III.) ne pozabi Simonid (st. 48, 49).
Ribbecku (R. M. XX.) sta bila stiha 46. in 47. na poti; shrani ju za prstenko in trdi, da se st. 48. — ravno tako (Spo?) malo izbirljiva je v ljubezni — nikakor ne ujema s požrešnostjo, pri kateri se povdarja vstrajnost; 5|iw; se opira le na st. 45. Še pozneje (R. M. XXIX.) pravi Ribbeck, da se v pravljici ne da nikakor dokazati — našteje Ez. b. 328, 329 in Babr. 131 — razuzdano življenje oslovo. Sybel nasprotno sodi, da označi ta opws i vstrajnost v ljubezni i v jedi. Smešno se mu naravnost zdi, vezati st. 44. in 45. s 5pw;. Sybelove sodbe so le prazna zanikavanja Ribbeckovih izvajanj.
Mislimo, da lahko opremo z dokazi mnenja, da sta vstrajnost v jedi, tako tudi (5|xw;) vstrajnost v ljubezni v sporednem nasprotju. Nekaj primerov priča, da je osel tako požrešen, da ta lastnost prikrije vse druge; radi tega pač lahko trdimo o njegovi hčerki, da žre povsod, kjerkoli je v raznih trenotkih. V takem položaju je n. pr. osel v Ilom. 11. XI. 558 i. d., ki se ne meni za udarce, katere dobi, temveč mirno dalje žre svojo siromašno krmo. Iste vsebine sta primera Diogen. VI. 100, Apost. XII. 75. Naravnost pa zagovarja Simonida radi teh stihov Pavzan. X. 291 i. d. Kakor Simonid, tako toži tudi ta, da gre vse rakovo pot, če je mož še tako marljiv, če pa žena v svoji lenobi kakor oslica zavlačugari vse pridobljeno imetje.
Ti podatki podpirajo Sybelovo sodbo ; Ribbeckovo domnevanje nam pokvari še to sliko (prim. tudi Brehm III., zlasti Onkenovo mnenje o oslu str. 97.).
Prej ko začnemo pojasnjevati skupino st. 50—56., moramo določiti žival, o kateri govori Simonid, kajti yaXr] pomeni i mačko i podlasico. Za ti dve se prepirajo tudi učenjaki. Ni čuda, saj ni skoro razlike med obema v grški pravljici. Elijanovi podatki XV. 26 nXxxonpóaumos VI. 41 xpu^oóarj XVII. èrapooXeoóxaxov IX. 41 xpl^eiv nam ne pojasnijo ne tega ne onega plemena; tudi so nedoločni prilastki v basnih yaXfj Ilalm 86; yaXaì xa; pus; 291. yaXvj auXXrjcpltòaa 89; yaXrj xai vuxxspcs 307; yaXfj xat Spvtg xa; póeg 345. Spis o papigi in yaXrj, o yaXfj piXatva, v katerih spoznamo do cela našo mačko — brez dvoma se rabi že yaXrj v pomenu aìXoupos = mačka32), so kakor je dokazal Keller33) po obliki i po vsebini iz poznejše dobe. Ker ne moremo natanko določiti teli bajnih živalic iz pravljic, morajo nam pojasniti to stvar zgodovinski podatki. Herodot omenja mačko najprvo pri Egipčanih (IV. 192.). Od ondot se je zaplodila, kakor trdi tudi Brehm, po Siriji. Gotovo je, da je prišla domača mačka na Grško iz Egipta (prim. Wagner zu Schrebers Sauge-tieren Suppi. II. str. 536). Keller pravi, da imenuje prvi izmed pesnikov mačko kot domačo žival še le Babrij ; ta tudi priča, da so pri Grkih lovile miši, kače in kušarje podlasice, ki so bile udomačene kakor pozneje mačke34) Pri Babriju se torej naštevajo poleg podlasice tudi že mačke; pred njim nado-mestuje mačko vedno podlasica; saj celo v spisu komika Stratija (ok. 1. 400.) nastopa podlasica kot ženska. Smelo trdimo, da Ezop nikdar ni imel v mislih mačke; Feder prevaja yaXr] vedno z mustella. Posebno se še pri naši sodbi lahko opiramo na dejstvo, da ima Ezop že obe živalici v svojih spisih i yaXrj i aD.oupo? n. pr. Halm 14. in 15. Odsihmal se vedno mešata ta dva izraza; zato je težavno tema besedama pravilno določiti žival zlasti v obmejni dobi; začeli so ju natanko ločiti še le, ko se je mačka lepo udomačila. Hehn sklepa iz Horacijeve satire, (2, 6. 79) o mestni in poljski miši, da še za Horacija ni bilo v Rimu mačk (gl. str. 450). Gotovo je, da še tudi Simonid ne pozna mačke; saj še Aristof. Tezm. 561 ; Ekl. 128 in 924 rabi yaXr] le za podlasico, kakor to prevaja Voss.
Kake lastnosti pa pripisuje pravljica podlasici? I. Pohotnost samca El. VI. 27; XV. Il; II. hinavstvo in zlobnost El. IV. 14; Plavt. Stih. 111. 2. 23; Feder I. 22; III. tatinstvo Babr. 27. 6; Ez. 291; 345.
Vse te značilne poteze nam podaja Amoržan; še več ko to! Ne moremo najti primerov za označbo stihov 50—52. Ribbeck je 52. in 53. st. tudi odstranil in ju postavil za 72. Ta pojasnjujeta po našem mnenju pridevek oftjopóv, katerega je Ribbeck krivo prestavil z „winselnd“, in sta naravnost potrebna, da razumemo naslednja stiha 53. in 54. Radi tega ju pustimo podlasici, dasi zares nimamo za te črtice nobenih inačic v pravljici. No ti vrstici tudi ne pripovedujeta o bogve kako gnusni živali, trdita samo, da podlasica ni preveč lepa in prisrčkana; takih poklonov tudi ne zasluži; le poglej jo, kako kratke noge nosijo zategnjeno truplo !
32)	aiXoVQOi pomeni pri Babriju 17. i. 171. ludi dihurja.
33)	O. Keller: liber die Geschichte der griech. Fabel. Jahrb. 1. Philologie 4. Suppl. str. 349.
3J) primerj. Kulturpllanzen u. Haustiere in ihrem Obergange aus Asien nach Griechen-
land und Italien, Hehn VI. Berlin 1891.
IB
Največ je med ženskami lišpavk in gizdavk; saj je že prirojeno „ nežnemu" spolu, da se suče vedno pred ogledalom. Te je vstvaril Zen iz snažnega konja (st. 57—70). Ta ljubi I. snažnost, je ponosen in bistroumen: El. XI. 36; XI. 18; Plin. VIII. 42. GG; Elij. XVI. 13; XVI. 24: Hom. II. XXIII. 280—282; Ez. 174a, 174b, 178, II. nagnjenost do svojega gospodarja El. VI. 24;
III.	pohotnost El. IV. 11.
Večina pravljic občuduje brhkega čednega konja. Opozarjati moramo na vsebino teh-le virov: Elij. XI. 36; XVI. 24. Ez. b. 178, 174, 174b; zlasti je v dveh zadnjih basnih značilno, da se konj brani, če ga silijo goniti mlin; to delo se mu zdi sramotno. Ravno to lastnost povdarja naš pesnik in jo ponavlja v celi označbi, katero je dobro zadel. Ribbecku je to premalo; doda še gizdavki stiha 101. in 102., ki ju postavi za vrsto 68. In še kako čudno pojasnilo! Stih 98., ki ne pove nič drugega, ko 68., je zašel s tema stihoma tja, kjer so zdaj vsi; torej nazaj ž njimi na pravo mesto (za st. 68.)! Sybel ga je radi tega pogladil; pri tej priliki se ne moremo ujemati z njegovo razsodbo; ni umestna, ker ni stvarna. Sybel le smeši, ne da bi podprl svojih trditev. Priznati moramo, da je Ribbeck sklepal logično; saj vendar tako lepo doni vedno stara pesen: „Kdor ima lepo ženo, ima tudi škodo od tega" s pristavkom „kmalu bode pasel lakoto, če nima kraljevskih zakladov" ; potrebna naravnost ta označba ni, saj je lišpavka že označena v 12 stihih in do cela zadostuje, če se ji zabrusi v zobe, da spravi moža na beraško palico, če nima nevsahljivega premoženja.
Največja nesreča za vsakega moža pa je žena, kakoršno mu je podelil Zen iz opice (st. 71—72). Le oglejmo si jo; njene telesne lastnosti izvemo iz stihov 73—77 : ima grd obraz, tako da se ji rogajo vsi ljudje, kratek tilnik, neokretna, suha kostenka je pravo strašilo in gnusoba; temu truplu je primerna njena duša (st. 78—82): zvita je in rada spletkari; ne mika je nobeno veselje, dobrohotnosti do drugih ne pozna, je škodoželjna in oškoduje rada bližnjike.
Zares to je lepa slika teh žen; pa Ribbecku je vendar preslaba. Predno se pečamo z njim, si moramo zopet ogledati, v kakih časteh je bila opica pri Grkih in sploh v slovstvu. Opozoriti moramo tudi na to, da Grki v mitiški dobi niso poznali opic; v spisih jih ne najdemo do Arhiloha odi. 88., 89. in Simonida. Pozneje se omenjajo večkrat:	I. opica je hudobna, potuhnjena in
zlobna El. VII. 21; Ez. b. 44, b. 360; Aten. XII. 5. 19: Plavt. Rud. 610; Artemidor II. c. 12 p. 104; II. je strašno grda: Aten. XIV. 613; Babrij 56; Feder lil. 4; Enij fr. sat. V. 45; Plut. mor. 962 G; Arhih odi. 91; Alkifr.
I.	33, 5. III. se da marsičemu priučiti: El. VII. 10; XVI. 10; Ez. od. 360; 365; 44. IV. je pohotna: Brehm (2) I. 145.
Primeri I. točke podajejo duševne lastnosti, ti v II. točki telesne — navaja se le njena grdost —; tudi v III. imamo duševne lastnosti; kar povdarja zlasti Brehm (IV.), ne najdemo v nobenih klasičnih virih, niti pri Simonidu.
Važni so posebno podatki 1. in II.; ž njimi lahko zagovarjamo Amor-žanovo sestavo proti Ribbeckovi razvrstitvi. Ta je priznal vsebino st. 75. svinji; o tem smo že govorili poprej; popolnimo še le v toliko svoja izvajanja, da
ima opica zares kratek tilnik in je že vsled tega tudi grda. Ne dvomimo, da je Ribeck pravo pogodil, da se je spodtaknil nad izrazom xivsfxa: póyts, ki ni za opico primeren. Ravno nasprotno trde pravljice (gl. Ez. 360; 44; 365, Elij. V. 54), da je zelo gibčna. Radi te resnice ne bodemo izbrisali te jedne lastnosti iz skupine; pojasnimo si jo lahko tako, da Amoržan ni prav zadel s temi izrazi opičnega kretanja.
Da bode imel bralec vsaj pojma, kako je krpal Ribbeck stihe, podamo za vzgled to mesto :
Kaj takega pač ne moremo pojasnjevati s protidokazi ! Zdi se nam, kakor da bi sedeli v uredniški pisarni in škrcali s škarjami razne dopise in sestavljali iz njih novice.
Razvrstitva te skupine je razun izraza xtvsìxat. [ióyis verjetna in slika povoljna. Inačico nam podaja tudi Onken (Rrehm I. str. 40): „ Opice so ljudem podobne v vseh slabih lastnostih, i duševnih i telesnih, so hudobne, potuhnjene, tatinske in nesramne. Priuče se lahko, vendar so nepokorne..............
Ni nobene čednosti, ki bi jo zasledili na opici i. t. d.“
Človek se nekoliko oddahne; saj še niso vse ženske proklete; malo jih je zares, ki so izvoljene, a te so nad vse blage in prave stvarce božje. Njih simbol je bučela. Pesnik piše navdušeno o njih; ne graje nima za te žene: popolne so. Zaslužijo si vso hvalo, delajo marljivo kakor bučele, skrbe neprestano le za gospodinjstvo, poleg tega so prisrčne, ljubke, imajo za vse dovolj razuma. Ravno take so, kakor v pravljici bučele: l. delavne in pridne: Elij.
II.	57; V. 12; Feder III. 13; Hez. Teog. 596 i. d. II. redne in snažne: El.
I.	58; V. 11; V. 13. III. slabo govori basen o njih le radi žela: Ez. bas. 287, 287 b ; Hom. 11. XII. 170.
Najnavadnejši dobri strani bučel sta brez dvoma marljivost in delavnost. Ravno ti točki pa v stihih nista navedeni posebno živo. Amoržan je podal to sliko umetniško; ne omenja glavnih črtic, pač pa uspeh marljivosti in delavnosti v st. 85.
Ribbeck (R. M. XX.) in Kietlling (R. M. XIX.) trdita, da manjka nekaj med st. 89. in 90. KieCling rabi za svojo teorijo le jedno vrsto; Ribbeck jih zahteva več; pa tudi za st. 90. je še moralo biti nekaj vrstic, češ da pesnik gotovo ni stavil osamele nikalnice v st. 90. Sybel opozarja na vedno naraščajočo označbo v st. 83.-89.; pričakujemo torej na koncu višek te hvale, toda pesnik vporabi tudi na tem mestu satiro (st. 90. in 91.). Najbolj moramo hvaliti ženo, ki se izogiblje ženskih klepetulj, ki obirajo ljudi. Če jo istina,
Tr)v S’ £x TcdWjxot) • xoOxo Sij StaxpcSóv Zeòq avSpaatv psytaxov auraasv xaxóv afa^caxa jxév Ttpóawxa ....
71
72
73 76
73
74 79
76
77
sfa tv S’ dtaxso; tokkv àvitpo')7ro'.; ysÀwc waxsp Ttt'tbjxog, O'jSs ol ysXws psXsi
....................... à xaXag à'riip
Saxtg xaxòv xocoOxov àyxxÀusxa:.
kar trdi Sybel, da so tožili od nekdaj v starem veku, da postanejo ženske najbolj zanikerne in pokvarjene vsled svojih mejsebojnih posetov in družb, tedaj moramo priznati, da izražata tudi st. 90. in 91. višek vse hvale. Za to trditev mora na se vzeti odgovornost Sybel, kajti mi nismo našli ne jedne inačice niti v grškem leposlovju, niti v zgodovini.
Ogledali smo si osem raznih ženskih značajev ; te ženske so: 1.) nesnaž-nice, umazanke, 2.) zvitorepke ali zvijačnice, 3.) prepirljivke, nesramnice in kompete, 4.) lenivke, nenasitnice, 5.) potezače, tatice, pohlepnice, G.) koketke, gizdavke, lišpavke ali našopirljivke, 7.) grdinke ali ostudnice, 8.) delavke.
Vsem tem izvaja pesnik rod od živalij: če bi nam jih sporočilo ohranilo v tej obliki, bi se preiskovalci daleko ne bili toliko spotikali na teh vrsticah. Te skupine tvoré celoto, ki si je ne moremo misliti boljše.
Ločili smo dva tipa od njih, t. j. prstenko in pomorko, ker menimo, da motita ti skupini celoto. Skušali bodemo dokazati, da ju lahko izpustimo brez škode za pesniški umotvor. Skupini sta se zašli iz inačice, ki je morebiti opevala ženske značaje v simbolih: gruda, morje, ogenj in zrak. To bi ne bilo ničesar posebnega; y raznih modroslovnili sestavih se določajo prvine, iz katerih se je vse vstvarilo. Zlasti so izražali to mnenje Jonci in Eleati35). Za naši dve skupini sta značilna dva stiha Ksenofanova (Sekst. Emp. adv. M. X. 312, 313:
Ildvxec; yàp yaójs xs noci uSatoc; sxyevópetla,
’Ex yatrjg yàp udvxa xal sic yrjv xcdvxx xsXsuxà.
Kako pa so sodili učenjaki do sedaj o teh tipih? Koelerju ni ugajala ta izprememba; mislil je, da bi se stavilo namesto yryvrjv — yj/tVrjv (gosko); spremenil je svojo sodbo, ko ga je Heyne opozoril na pomorko. Ge bi tudi to nasprotje ne bilo merodajno, bi moral Koeler umakniti svoj predlog, kajti ZJp'<i nima nikjer v pravljici tega pomena, ki ga ima yryvr) v tej pesmi. Res je, da mi dandanes sodimo ne preveč prebrisane dame s pomilovalnim izrazom „neumna goska11, a takih lastnostij tem živalim niso pripisovali v starem veku. Elijan XII. 33. hvali posebno njihovo paznost; saj so rešile Kapitol Keltskega napada. Rimljani so jih častili skoro po božje. Elijan V. 29 pripoveda, češ da so bile človeku jako priljubljene. Navesti hočemo zlasti to mesto doslovno: ned ènocaxóo, ys aùxwv kiltov èvSaxovxeg, t'va pij xkd^toatv, tòanep o5v èpPakóvxe; affai axópcov, SiaTcéxovxat atWTtwvxsj, noci xobc, dexoùg xà ~oÀÀà xaoxjj Stakavvtdvouacv. Te besede jamčijo pač bistroumnost, ki se je pripisovala gosem, ne pa topost.
Ribbeck in Sybel nista pomislila, da ti skupini motita živalske tipe. Pač pa pridene prvi prstenki st. 46. in 47. za st. 24., tako da je topoumna žena tudi požrešna čez vse meje. Sybel se odkriža teh Ribbeckovih razvrstitev rekoč : „Potem bi vendar sirota delala noč in dan; in topa bi postala še na ta način strastna/ Ribbeckovo trditev ovržemo lažje rekoč, da ni dal pravega smisla stihu 24.; v tem se ne trdi, da je taka žena prava požeruha, temveč da ne razume drugega dela, razun da jè. Ge ima stih to vsebino, označi še bolj topost in neumnost in potrjuje, kar je v st. 21. in 22.
35) Windelband : Geschichte d. alten Philosophie. — tlbenveg-Heinze: Geschichte der Philosophie I.
Jordan36) in Opitz37) sta se bavila zlasti s tema skupinama in sta pojasnila mnogo stranij določivša, da ta tipa nista iz prvotne pesmi. Samo glede na to vprašanje se ujemamo ž njima, nikakor pa ne moremo pritrditi njunima razpravama o spremembi značajev. Hočemo izpehniti te vrste brez kakega sestavljanja na najbolj priprost način, kar je najverjetnejše.
Oglejmo si natančneje tele točke: I. Kaj sodimo o zunanjih znakih? Ali ne moti stih 21. vi) v Se TxXaaavxEg yrjčvrjv ’Okójjuuo: x. x. X., ki je ob jednem uvod tega tipa, vezi, ki druži prejšnje tipe med seboj ? Kateri neče tega uvideti, tudi ne vidi motila. Razun Sybela, ki zagovarja to spremembo in jo celo hvali, češ da se izogne pesnik predolgočasni jednoličnosti, so priznali isto skoro vsi preiskovalci. Vprašamo samo, bi-li ne mogel spreminjati Simonid teh uvodov, ne da bi postopal nepravilno ? Kako to, da ravno sedaj opusti ta značilni è? . . . in stavi jxXaaavxes yr/tVrjv? So-li radi tega morali nastopati Olimpiski bogovi namesto Zena? (Ti uvodni stihi nas spominjajo živo na Heziodove besede |Teog. st. 571.]: yatrjs yàp aupuXacjae TtepcxXoxòs x. x. X.) Zakaj je ravno ta uvod pričel z drugo obliko in ne kakega prejšnjega ali poznejšega? Izbral bi si ga bil gotovo v sredi, ali še le proti koncu, kjer že zares postaja jedno-ličnost mučna, če bi se nameraval prikupiti še ljudem, ki žele vedne spremembe. Toda mi ne smemo soditi takih prikaznij po okusu sedanjega sveta, temveč se moramo opirati na dejstva iz Simonidove dobe in njegovih prednikov. Vsakdo se mora zavedati v grškem epičnem pesništvu vednega ponavljanja uvodnih besed; za slog v pesništvu pred Simonidom je ta jednoličnost naravnost tipična. Očitanje radi spremembe, katero bi dosegli s tem uvodnim stihom v prstenki, nas torej nikakor ne more motiti, če odstranimo skupino s prvim stihom vred iz te celote.
II.	Merodajen za nas je tudi vtis, katerega dela pesem na bralca, ki pozorno čita jambe večkrat zaporedoma; nekaj nas ovira med čitanjem, ne teče vse gladko v mislih; nehote se začujeni vprašamo, kaj neki kvari vsebino in to v taki meri, da prenehamo blizu srede. V celi pesmi naletimo le na živali, naenkrat pa se takorekoč vzdigneta pred nami ženski iz zemlje in morja. Kako je to, da je vrinil Amoržan med živalske tipe prstenko in pomorko ? Je-li hotel doseči s tema kaj posebnega? Je-li moral poseči po teh dveh prvinah, da ne bi izpustil primernih označb? Ni-li imel za te dovolj živalij, ki bi bile istih lastnostij ? Na vsa ta vprašanja odgovorimo splošno, kar zadostuje:	Simonid nikakor ni mogel biti v taki zadregi radi živalskih tipov, da
bi moral uvesti med nje prvine, to pa zlasti radi tega, ker so lastnosti teh dveh skupin zapopadene že tudi v drugih tipih, kar hočemo v posebni točki
IV.	pojasniti še natančneje. V prvi vrsti pa moramo opozoriti na neovržen dokaz, kar se nam zdi važno za rešitev tega vprašanja, da pesnik nikakor ne našteva vseh lastnostij posameznih živalij, temveč le najznačilnejše poteze, da označi s temi j e dno vrsto ženskih značajev. O vsem tem nas pouči razprava o živalskih tipih; večkrat smo se naravnost začudili in vprašali, kako je to, da ni vporabil pesnik za svoje slike 30
30) Jordan; Simonides uber die Weiber Hermes 14. str. 280. i. d.
3J) H. Opitz: Uber den Weiberspiegel des Simonides v. Amorgos Pilil. 50. str. 13. i. d.
li
toliko lastnostij, katere nam je celo ohranila pravljica? Odgovor je kratek: treba mu jih ni bilo; bil je zadovoljen z jedno glavno potezo. Opiraje se na te dokaze pa lahko tudi sklepamo, da bi bil našel spretni Amoržan tudi za glavne črtice teh dveh značajev primerov v živalstvu, kolikor bi jih bil želel.
III.	Preiskovalci skoro vsi trde, da si je Simonid dobro premislil razvrstitev živalskih tipov. Rekli smo že zgoraj, da se nikakor ne moremo ogrevati za take določbe v polni meri. Ne zdi se nam umestno, da bi določili kako načelo, po katerem je razvrstil pesnik značaje. Gotovo se ni ravnal po nobenem pravilu; ne moremo pa tajiti slučajne prikazni, če jo hočemo tako imenovati, da sta prstenka in pomorka druga poleg druge.
KieBling je našel v sestavi neko nasprotje med dvojnima skupinama, med svinjo in grudo, lisico in psom, morjem in konjem, oslom in podlasico, opico in bučelo. To in tudi Ribbeckovo izvajanje je brez pomena. Verjetneje sta sestavila te dvojice Jordan in Sybel, ker se zares nekoliko opirata med seboj gruda in morje, konj in opica, še celo lisica in pes. Le oglejmo si Sybelovo razvrstitev! Svinja je v začetku kot največja grdoba, bučela pa konča sliko kot vzor ženske miline, med tema so razvrščeni razni pari: lisica— pes; gruda—morje; osel—podlasica; konj—opica. Daši Sybelu ne priznamo nobene druge prednosti v tem vprašanju, opazimo vsaj tudi pri njem, kako tesno sta spojeni skupini gruda-morje. Ge hočemo zares razvrščati tipe med seboj, prstenke in pomorke ne priklopimo z lahka katerim drugim značajem. To skupnost priznajo večinoma vsi.
Ta dva tipa značita najbolj zastopnici ženskega spola, izmed katerih je prva okorna, nepremična, druga gibčna. Ti lastnosti nista tako važni, da bi ju ne mogli pogrešati v pesmi; jambi tudi brez teh podajajo dovršeno sliko. Ge ju izpustimo, si ne pokvarimo razvrstitve (svinja—bučela, in med tema — lisica—pes, osel—podlasica, konj—opica), na katero so prisegali učenjaki. Merodajno je nam pač dejstvo, da ne trpi ne vsebina v celoti, ne posamezni obrazci, če ju izpustimo.
IV.	To trditev je treba podpreti še z dokazi, da se nam ne očita, češ da smo iztrgali iz celote neki del, ki je potreben za označbo.
Kaj pravi Simonid o prstenki ? Olimpiski bogovi so ustvarili ženo iz prsti in jo izročili možu, pravo bebo; „ kajI i niti ničesar slabega niti dobrega ne pozna taka žena; edino delo razume, da jè; niti si ne primakne stola, dasi zmrzuje, bliže k ognju, če pošlje bog hud mraz“. Na mah spoznamo lastnosti : lenobo in topost. Radi priznamo Sybelovo določbo: lisici je v nasprotju prstenka — vendar ne druge izjave, da je isto razmerje tudi med njo in psico; kajti besede rcavxwv ISpiv oòSé jj.tv xaxwv — XéXrjtlev oòSév, oòòk xwv dèjxstvóvwv, xò pèv yàp aòxwv eItc TcoXXàxt; xaxóv, xò §’ èattXóv • so le nasprotna stran stavku : oùx£ yàp xaxév — oùS’ èattXòv oòSèv ofSe xocaóxr/ yóvrj. V pravljici je lisica simbol zvijače in spretnosti, osel pa trdoglavna in bedasta žival. Te lastnosti so se odkazale prstenki, a beremo jih tudi, če že ne naravnost, gotovo med vrsticami v stihih 43.—45., ki pojasnjujejo lenobo oslice. Tretja lastnost — epywv 8è (JtoOvov eafkstv èmaxaxat — po našem mnenju ni požrešnost, temveč brezumnost; če ji tudi dodelimo požrešnost, kakor so to storili učenjaki, nas nikakor ne ovira to priznavanje; saj ravno v st. 24. imamo lastnost, s
katero se vedno lahko ponaša osel; tudi ta stih potrjuje jednakost obeh značajev. Kar pripovedata vrsti 25. in 26. — o lenobi —, to omenjata tudi stiha 44. in 45.
Upamo, da smo s tem jasno dokazali, da se ujemajo lastnosti prstenke z osličinimi napakami. Vzgledi, katere smo navedli, to potrjujejo. Gotovo je, da niso ti popolnoma primerni vsebini stihov 45 i. dr.; toda nikdo ne bo tajil, da bi ne bili v njih vsaj zaznamovani ; tudi ni treba, da bi morali biti do cela jasni, kajti Simonid si prizadeva, da pojasni živo zlasti edno in le edno lastnost vsakega tipa38).
Kaj pa hčerka muhastega in nevarnega morja? Nagajiva, nezanesljiva in gibčna je. Te lastnosti vzame nase z mirno vestjo tudi lisica, kar nam pritrde primeri (gl. str. !)., 10.). Si bode li kdo upal trditi, da nimamo ravno teh čed-nostij tudi v stihih 10. in 11.? Sličnost teh dveh tipov dokazuje Opitz, ki podaja tudi dovolj primerov. Izmed teh navedemo le: st. 28. in 32. se ujemata z Evripidovimi besedami: xépxsxs yàp paXtaxa xa: Xurcef ^poxoùs xùyo'.\v. 8’ x'jtvjc, rjvtx’ èaxtv eùpevr^. Te črtice o zvitosti in nagajivosti odlikujejo tudi pomorko. Nezanesljivost in nezvestoba se pripisujeta zlasti morju. Protej sam je poosebljeno bitje nestanovitnega morja, ob jednem pa tudi simbol zvitosti.
Utemeljili smo svojo trditev, da nahajamo lastnosti, ki jih imamo na prstenki in pomorki, tudi v osličinih in lisičinih tipih; radi tega lahko ponovimo svojo sodbo, da ne trpijo značaji Simonidovega umotvora, če izbijemo iz prvotne pesmi živalskih tipov skupini — grudo in morje.
Na strani 5. smo rekli, da imajo z našo pesnijo neko sličnost Fokilidovi stihi (Stob. Flor. LXXIII. 60.):
xai xó8s cDtoxuXtSeo) • xexópwv ànò xwvSs yévovxo cpOXa yuvatxsuov, f) pèv xovó$ r) Sè (xeXcrorjs, r) 8è auò; pXoaupfj? 1) 8’ vx-ou yaixrjéaaTjs. eùcpopoQ fjSs xayeta nepiòpopo? elSo? àptaxrj. fj Sè Tjòg j&oaopfjs oùx’ Sp xaxr; oò 8è [lèv sod-Xfj. fj 8è x'jvòc yaXxTCTj xs xai dfyptog fj Se peXcaaTj? otxovópog x’ dtyalWj xai sTiiaxaxat èpya^eaSac. i]q, s'j/ou. cpt'X’ èxatpe, Xayeìv yapou ipepóevxoc.
Skoro ni dvoma, da je posnemal Fokilid Amoržana; to je potrdilo mnogo učenjakov. Thudichum celo pravi, da je to posnetek iz Simonidove pesmi. Izmed 10 tipov našteva Fokilid štiri živali: psa, bučelo, svinjo in konja. Razvrstitev je nekako čudna, tem bolj, ker začenja tipe, ko jih pojasnjuje, s konjem, svinjo, psom, bučelo — torej naobratno; tip bučelin mora staviti na konec, da zveže vsebino z mislijo zadnjega stiha, ki edini podaja nekaj izvirnega, česar Simonid nima. Označba ni jasna, ne ve se prav, kaj pomeni sikpopo; in ueptSpopo;: kako naj razložimo pXoaupfjg, da bi pridjali svinji primeren pridevek; dozdeva se, da si je Fokilid prizadeval, da bi se izrazil tem krajše, toda njegovi obrazci so postali nejasni, yarnjéaarj; nas opominja na Simoni-dovo določilo; elSo? dèptaxrj je toliko kot xaXòv D-erjpa; in tudi na psu in bučeli vidimo splošne poteze Simonidovih tipov.
38)	Primerj. tudi Opitz, Pliilol. 50.
Vsi ti znaki ovržejo Immischevo39) trditev, da bi Fokilid sploh ne poznal Simonida. Immisch pravi, da sta imela oba edno in isto podlago, najbrže Hezioda, toda besedilo je moralo biti tedaj nekoliko različno od sedanjega. Ge sta imela zares oba pred seboj Hezioda, še tem lažje trdimo, da je Fokilid posnemal Simonida ; kajti videli bomo pozneje, da je stvarjenje žene iz raznih živalij izvirna misel Simonidova, katero je našel pri njem Fokilid, jo posnel in poobrazil po svoje. Površnosti, katere smo našteli, govore za posnemanje Foki-lidovo še tem bolj, ker je pesnik v ostalih delih glasovit in izviren.
Vpraša se pa, zakaj da bi Fokilid izpustil tipa pjlV^v in èx D-aXaaarjs? Mislimo, da nam tudi to dejstvo dovolj dokazuje, da ni bilo teh dveh skupin v prvotni Simonidovi pesmi. Poleg tega pojasnjujejo ravno ti štiri Fokilidovi tipi štiri glavne skupine, katere podaje osem živalskih značajev. Immisch sam pravi, da ti Fokilidovi tipi podpirajo najjasneje Ribbeckovo spoznanje, da so bili Simonidovi tipi razvrščeni paroma. Ge so res tako jasne te skupine, kakor jih spozna tudi Sybel, lahko rečemo, da je za vsako skupino t. j. za dva značaja izbral Fokilid jednega (4X2); razvrstitev nas ne sme motiti, zakaj videli smo že prej, da se Fokilid niti ne zmeni za prvotni red. Ker sta tipa zemlje in morja tako značilna med živalskimi tipi, smo prepričani, da bi bil vzel Fokilid vsaj ednega v svojo pesem, če bi ju bil našel v prvotnem Amor-žanovem proizvodu ; kajti on je posnemal Simonida pazljivo, kar nam potrjuje izbirka živalij v njegovi pesmi. Gotovo ne omenja le slučajno bolj udomačenih živalij : psa, bučele, svinje in konja in se izogne lisice, osla, podlasice in opice.
Mnogo preiskovalcev je slutilo, da ta značaja nista iz prvotne pesmi; toda še le Opitz se ju je upal izbrisati; v tem se mu pridružimo, odobravati pa ne moremo spojitve tipov osla in grude, lisice in morja. Opitz je zares dobro utemeljeval sličnost teh značajev ; čudimo pa se, da ju potem spoji, ker dobi na ta način več označb za edno in isto lastnost; videli smo, da je za Simovidovo opisovanje ravno to značilno, da se ne mudi dolgo pri edni lastnosti. Opitz je zašel v svojih izvajanjih na Ribbeckova pota.
Kako pa naj odstranimo ti skupini? Najprimernejši predlogi so vedno le ti, ki so najbolj verjetni, po katerih se pride do zaključka, ki je popolnoma jasen. Mi spustimo obe skupini od stiha 21. do 42. Da se jih najlažje tako izognemo, nas pouče prejšnja utemeljevanja v točkah 1.—V. Opiramo se zlasti na skupnost teh tipov, ki sta iz kake druge pesmi, ki je mogoče izvajala vstvarjenje žen iz prvin. Tega umotvora pane odrekamo Simonidu, kajti vsi znaki govore za njegovo last, a ta njegov del dveh značajev se je vrinil med živalske tipe. Kedaj pa da se je to zgodilo, se bode težko določilo. Je-li morebiti Stobej sestavil to pesem v tej naši obliki? Jordan (Herm. XIV. str. 290.) meni, da je Stobej že pesem, kakor jo imamo sedaj, našel in jo tako prepisal. Določitev prvotne oblike na ta način, kakor je to storil Opitz, ni verjetna; on pravi, da je pesem z 10 tipi še le skoval kak literat; kajti morje se je brez težave ločilo od lisice, in to je dalo posnemalcu pogum, da je ravnal tako z oslico in prstenko.
39)	Zu d. griech. Dichtern. v. Otlo Immisch, Philol. 49. str. 203. i. dr.
so
Pomisliti je treba, da je Stobejevo delo, v katerem so jambi „rap: yovatxwv6 cvetnik t. j. zbirka rekov in pesmic raznih pesnikov; v njem so razne skupine ; n. pr. so zbrana primerna mesta pisateljev in pesnikov pod zglavjem rapi àpe-njs, rapì aaxppoauvrjs, rapi StxatoaóvTjg, Sxt xàXXtaxov yapo;. Wóyoj yuvaixwv, kjer je tudi naša pesem. Ravno v tem oddelku so večji in manjši odlomki Menandovi, Heziodovi, Evripidovi, Sofoklejevi, Fokilidovi, Homerjevi i. dr. Stobej ni izbiral vedno teh mest iz virov samih, ampak jih je jemal deloma iz cvetnikov40). Skoro gotovo je, da je našel že ta dva tipa v zbirki, katero je prepisoval. Pred njim je vrinil med živalske tipe kak literat skupini prstenke in pomorke, ki sta bili za-se odlomek. To se nam zdi tem verjetnejše, ker je že Volkmann41) pojasnil več mest, ki so se vtihotapila že pred Stobejem med poglavja, v katerih jih našteva Stobej. Sploh nas Volkmannovo izvajanje, kako da je nastala Stobejeva zbirka, prepričuje do cela o naši izločitvi te skupine. Saj še sedaj priča odlomek:
P’jvaixòc oòSèv ypvyx’ ctvYjp Xrjf^exat
’EaìtXyjc apetvov, oòòè p:y:ov xaxfjc.
da je moralo biti vsaj dvoje jambskih pesmi o ženstvu.
Sedanja zbirka Stobejeva, bodisi sestavljena po Meineckejevem ali Gais-fordovem ali Wachsmuthovem načelu, nam ne more ovreči hipoteze, kajti vsakdo mora priznati, da naš Stobej ni niti v celoti, niti v posameznih delili ednak prvotnemu Stobeju ; že Fotij je poznal mnogo več besedila, ko ga poznamo mi42). Dokazano je pa tudi, da so rokopisi, iz katerih so sestavili učenjaki Stobejev cvetnik, med seboj jako različni; mnogo jih nima niti celih poglavij, katera nahajamo zopet v drugih virih (primerjaj Bernhardtove in Wachsmuthove razprave).
Drugi del jambov (st. 96—118).
Preostaja nam še sklep ! Splošno se je vedno trdilo, da podaja konec nekak posnetek prvega dela: „Zen je izročil (93.) možem, katerim je milostljiv in naklonjen, najboljše žene, ki so kakor bučele; druge je ustvaril polne hudobe in jih druži z moži; kajti (95.) največje zlo, katero je poslal Zen na svet, so ženske ; če se tudi komu dozdeva, da so koristne, so vendar za tega, ki jo ima, le xaxóv. Ni dneva, da bi bil veselega srca in dobre volje; gladu, tega hudega tatu, se ne more izogniti. Ge ga slučajno razveseli prijatelj ali bog, mu še to veselje zagreni prepirljivka. Kjer je žena v hiši, se naj ne upa v njo niti najboljši gost; in ravno iste žene, ki se zde najbolj ponižne in pametne, delajo možu največjo sramoto. Ge pa mož začujen gleda in zija — se sosedi vesele in smejijo, da se je ž njo tako opekel, kakor sami. Vsak
J0) Rh. M. 30 str. 172 i. d. spisal Diels; Quaestiones Stobenses, diss. phil. Otto Reinhardt, Bonnae 1861. str. 8.
41)	R. Volkmann: Ober d. Verbilltnis der phil. Referate in den eel. ph. i. d. Stobaeus zu Plut. Placita phil. Fleckeis. Jabrb. f. cl. Phil. 41. Jahrg. 1871. p. 683. i. d.
42)	Studien z. d. griech. Florilegien v. Curi Wachsmuth, Berlin 1882. str. 49.
hvali svojo žensko, druge pa graja in nikdo neče uvideti, da imajo vsi isto usodo. Kajti Zen je poslal to največje zlo na svet in je okoval v okove, ki se ne dado razdreti, odkar so mogli v Had možje, ki so se borili za ženske." Vsebino drugega dela smo pričeli s koncem prvega, da lažje presodimo prehod.
O teh vrsticah so preiskovalci deloma splošno izražali svoja mnenja (gl. str. 5., 6.), deloma so črtali odstavke in dokazovali med vrstami presledke. Meinecke 'in Ribbeck mislita, da manjka za st. 96. nekaj vrstic; Meinecke je postavil na to mesto 116. st., Ribbeck 116.-118. Koeler črta 98. st., češ da nima smisla, ker ne pravi nič novega; Heyne in Ribbeck sta istega mnenja. Bernhardy misli, da izražata stiha 101. in 102. previsoko misel. Ribbeck ju potisne za st. 68.; omenili smo že, da je dodal pomorkinji 103.-105.; stiha 106.—107. morata na konec s st. 99. in 100. vred. V vrsti 110. za àvtlpòs je zopet presledek, kakor to trde Brunck, Boisson, Schaefer, Gaisford in Ribbeck. S stihom 115. določa Heyne nov odlomek: Ribbeck pa zapiše to skupino za st. 96.
Ge bi pritrdili vsem tem mnenjem, razkosali bi ta del do cela. Ne moremo misliti, da bi bil spojil prepisovalec več odlomkov v to celoto. Po vsebini zapazimo presledek s stihom 96. V prejšnjih vrsticah se pripoveda, češ da je Zen ustvaril dobre žene in hudobne. S st. 96. pa začne: kajti kot največje zlo je ustvaril Zen ženske. To se nikakor ne vjema s prejšnjo označbo in ni ž njo v nikaki zvezi. Najbolj nas moti yap, ki nekaj pojasnjuje; če bi tudi te členice ne bilo, ne moremo vezati tega oddelka s prejšnjim, ker začenja s popolnoma drugo vsebino.
Ta drugi del je zašel po našem mnenju iz tujega umotvora, čegar vsebino je pojasnjeval, kar nam pritrjuje yap; te členice ne moremo prezreti, ker je v vseh rokopisih. Težavna je določitev, je-li bil ta oddelek zase skupina ah je sestavljen iz več prvotno ločenih odlomkov. Daši izgubimo na dveh mestih popolnoma mejsebojno zvezo, mislimo, da ga ne moremo razkosati. Lahko si v tem nekoliko pomagamo. Stiha xsyjjvóto? yàp óvSpóc — ot Ss yeRovs? ne moremo odobravati v tej obliki. Grotius, Koeler in Sybel so dah prvemu delu pomen marito oscitante i. e. nimis neglegente atque securo in ga zvezah vzročno s tuyyavet Xw[tw[iévr;. Ta razlaga ni mogoča; dokazati bi se moralo, da se rabi yap pri deležniku eksplikativno ; če mu podamo tudi ta pomen, je misel plitva: če namreč pokaže boljša polovica možu roge in ga osramoti, da le zija in gleda začujen, potem je pač mož sam kriv in nezgode niso [Hytatov xaxóv, kajti lahko bi se obranil vsega tega, če bi imel poguma m ne prodajal samo zijalov.
Še drugače so razlagali to vrstico Welcker, Schneidewin, Bergk m Bucli-holz; vsi postavijo za àvopó? pomišljaj; kar se zamolči, je neki tako ostudno, da cra pesnik ne omeni. Tudi temu ne moremo pritrjevati; zlasti pa je to nemogoče, če bi priznali avtorjem drugega dela Simomda, kakor so to storili drugi učenjaki; videli smo, da je Amoržan naraven, odkrit značaj, nikakor se mu ne poda nežnočutje (sploh ni treba vezati glagola	z spyov aeppo-
3tatov ; kujlaatlai ima splošni pomen, kar nam priča traktata atoeppovelv Soxet); on ne prikriva ničesar; biča napake in jih našteva z mirno vestjo. Tako ne dela samo Simonid, ampak tudi pesnik teh stihov.
Najbrže je pokvarjeno besedilo. Brunck, Boisson, Schaefer, Gaisford43) in Ribbeck so trdili, da manjka za àvSpój več vrstic. Winterton. in Heyne sta yap črtala in stavila pév, ki se veže z 8è yetxoveg, Schneidewin piše xàya i. t. d. Vse to ni verjetno. Slutimo, da je yàp nastal iz S’ dfp’ pri prepisovanju rokopisov AAP—rAP; ta konjektura nam podaja verjetno misel; spojiti moramo xeyjjvóto; S’ dtp’ cèvSpòj z naslednjimi besedami: „dočim mož, ki zve o Xw[3t;, gleda kakor da bi ga bila vdarila strela izpod jasnega neba in se sploh ne zave, da je mogla žena tako grdo ravnati z njim, se veselijo sosedje, da je telebnil zopet eden v proavi] Atós*. Xatvetv nam izrazi drastično učinke nepričakovanih novic; yettoveg 8è je pravilno, ker se rabi 8$ Cesto po participijalnih skladih v poreku (gl. Kruger 69. 16. 4.).
Ravno tako težavno je vprašanje o sklepnih stihih 115.—118. Trdilo se je, da nimajo pravega pomena in niso v zvezi s prejšnjim. Zlasti nas moti toc; piv, ker nima soodnosnika. Svbel je celo to besedilo zagovarjal in rekel: „Tisti, ki so bili dovolj neumni in so se borili zaradi Helene, so krivi tega zla, mi možje v poznejših dobah pa trpimo škodo." To Cita Sybel med vrstami; treba je le domišljije, lahko se tudi to doseže po Sybelovem navodu. Gotovo je, da v naših stihih misel ni izražena popolnoma; radi tega lahko trdimo, da še niso ti stihi konec zadnjega dela — pričakujemo xoù$ Ss —, tem manj pa konec Simonidovih jambov. Opiramo se ravno na to skupino in trdimo, da je v nasprotju s prvotnim jambskim umotvorom. Kako bi bilo mogoče, da bi Amoržan tako zgrešil svojo pot: kajti nikdar ni od dobe, odkar so šli ol piv v Had radi Helene, žena péy'.axov xaxòv, temveč Zen jo je ustvaril kot tako xà Ttpwxa (st. 2.). Ni si mogoče želeti lepšega dokaza ko je ta. Vsakdo nam mora pritrditi, da se ne dado te določbe kar tako vreči v koš, kajti to nasprotje je očividno in loči zadnji del od prvega glavnega. Vprašanje je le, imamo tu poseben odlomek, ali so ti stihi v zvezi z drugim delom od 96. st. Edini Heyne trdi, da se začne nov odlomek, drugi učenjaki ga sploh niso ločili od celote. Mi ga spojimo z drugim delom iz dveh razlogov: „Možje ne uvidijo, da imajo vsi isto usodo; kajti Zen je poslal to največje zlo na svet i. t. d." je med seboj v tesni zvezi; kajti Zebe yàp psytaxov x. x. X. pojasnjuje prejšnji del. Ob xoOxo se nam ni treba toliko spodtikati; kajti pesnik se izraža v obče, kakor mi sami često storimo, če nečemo ponavljati ali imenovati predmeta. Drugič pa jamči stih 115. za celotno skupino drugega dela; ponavlja se vrstica 96., kar najdemo vedno v e dne m in is tein umotvoru; redko al skoro nikdar se ne začenjajo različne grške pesmi z istim stihom, izimši tipičnih vrstic kakor n. pr. xat xóSe cDwxuXi'Ssw, med katere pa ne moremo prištevati Zeb? yàp péycaxov xoOx’ Ito«]aev xaxóv.
Če so ti zadnji stihi, ki se nikakor ne ujemajo, kakor smo dokazali, z vsebino začetnega stiha, v tesni zvezi s stihi od 96. naprej, ne more biti skupina 96.—118. del prvotnega Simonidovega umotvora o živalskih tipih; na ta način dobimo pa tudi primernejšo obliko za prvotno pesem, kakor smo jo sestavili na str. 9.
Je-li po tem takem ta del iz kake druge pesmi Nimoiiidove, ali je to delo interpolaterjevoi O tem vprašanju je težavno soditi, ker nam primanjkuje
43)	Gaisford.: Poetae minores.
virov. K večjemu bi nam dala vsebina nekoliko pojasnila. Ge pa jo primerjamo vsebini prvega dela, spoznamo, da je povsem različna in drugega pomena.
V prvem delu se označujejo ženske, v drugem pa se povdarja bolj druga stran: mož je siromak, ki si natveze z žensko take križe; govori se le o njegovi nesreči; mož je v ospredju in glavna oseba, dočirn se v prvem delu sploh ne omenja in niti ne spravlja z žensko v zvezo. Lahko bi kdo trdil, da je to izvajanje le posledica prejšnjih označb in radi tega skoro potreben sklep! Tega ne moremo verjeti, kajti Simonid ni pesnikoval tako nezmiselno : v prvem delu bi naštel poleg žensk, ki so največje zlo za moža, tudi najblažjo družico, ki osrečuje moža in pripravlja že na zemlji sveta nebesa; na to bi popolnoma pozabil na te tako redke izjeme in v svojem sklepanju udrihal le po uma-zankah. prepirljivkah, zapravljivkah i. t. d., kakor to stori pesnik drugega dela, ki omenja le slabe strani ženstva in to v posledicah, ki jih mora prenašati mož vse svoje življenje. Izvajanje tega dela izklučuje vsako dobro ženstvo in nasprotuje tudi v tem vsebini prvotne pesmi.
V Simonidovi dobi, ali še celo pred tem časom, ne nahajamo toliko sporočil, ki bi naštevala nesrečo za nesrečo, ki jo ima mož radi ženske; le namigne se često, da je žena za moža največje zlo. Tako vsebino nam poda-jejo v polni meri umotvori Evripidovi in sploh spisi te in poznejše dobe. (primerjaj str. 28.) Najznačilnejši so citati, katere imamo v Stobejevi zbirki sami v poglavjih 07.—73., katera navaja Fotijevo kazalo v edni skupini xal T* è£rj<; tou xetpaXatou voùxou. Največ je teh citatov Evripidovih, Sofoklejevih in Menandrovih, zlasti prevladuje Evripid v pogl. 73., v katerem je Simomdova pesem; izmed 64 odlomkov je 30 Evripidovih. Vsi ti viri nas prepričajo o sorodnosti z vsebino naše pesmi. Mislimo, da se naslanja vsebina tega drugega dela na mišljenje Evripidovo in naziranje njegove dobe; pisec tega dela je živel za Evripidom. Določiti se nikakor ne da, kdo je avtor; mogoče je dvoje: odlomek je proizvod pesnika jambov iz poznejše dobe, katerih je bilo vedno mnogo — saj je Eshrion sodobnik Aristotelov, Feniks iz 3. stoletja in ravno tako Parmenon in zlasti Aleksandrinec Herod —, ali pa je naravnost delo kakega interpolatorja ali slovstvenika. Zadeli bomo skoro, če rečemo naravnost, da je skoval te stihe kak slovstvenik.
Nadarjen pesnik ne govori tako nejasno in se ne naslanja i po vsebini i po obliki na svoje prednike. Najprvo se spodtaknemo nad toOto v stihu 96. in 115. Nikakor nam ne more ugajati konec zaporednih treh stihov 99.—-101. Stépxetat — néXezca — àmbcszcci. Inačice nimamo v vseh 95 Simonidovih stihih. Poosebljenje kipov à-iwasxai (101.) je za Simonida nekaj nenavadnega; češče se je rabila ta podoba v poznejši dobi. Izraz ouvotxijtfjpa (102.) je še le pri Eshilu v pomenu contubernalis ; Suapevéa tteóv ali v rokopisih Suapevéa thwv je že Berli ardyju posnemanje Esh. Agam. 1041. Koliko težave nam dela stih L10. smo že omenili na str. 21., 22. Nejasna je zveza besede Seapóv (116.) in néfyali TOÒr/e. Nepravilno se rabi xoùS pév, ker nima soodnosnice. - Vse te ‘ površnosti nam pričajo posnemanje drugih pesnikov, ki se je pa vršilo še le po Evripidovi dobi. Določitev tega termina ante quem potrjuje tudi vsebina zadnjih treh stihov, kateri omenjajo Heleno.
Katera doba se pa je v starem veku najbolj bavila z žensko44) ko Evripidova in kdo je v svojih spisih zlasti rabil snov o Heleni ko Evripid?
Kako se je spojil ta del s Simonidovimi jambi? Stobej je našel to skupino v antologiji, iz katere je prepisal te odlomke; zakaj ni mogoče misliti, da bi bil Stobej sestavljal sam razne ostanke. V zbirki se je izpustil lema pred drugim delom, kakor se je to tolikrat celo pri Stobeju samemu pripetilo, kakor nam pričata Wachsmuth in Hense45). Mogoče pa je tudi, da je nastala naša skupina še le iz Stobejevega izvirnika. V prvotnem Stobeju je bilo več inačic, katere so ločila drugo od druge lemata; ta so izpustili prepisovalci z začetkom tega odlomka vred, katerega so združili s Simonidovimi jambi. To je vsekakor verjetno; zakaj dobro vemo, da je bila prvotna Stobejeva zbirka mnogo obširnejša, nego je naša ostalina; dokazano je, kakor smo že omenili, da je že Fotij videl mnogo večjo zbirko, nego so naši rokopisi. Ti so včasih skoro nezanesljivi; kajti pozna se, da so sestavljeni iz odlomkov Stobejeve zbirke, ne pa iz Stobejevega celotnega dela40). Če se je zares rešila ostalina Stobejeva na ta način, potem si pač lahko mislimo, da so naše rokopise spisovali slovstveniki po lastnem okusu in po svoji volji; zato se je pa prav lahko zgodilo kaj takega, kar smo slutili o drugem delu naših jambov.
Izvirnost bajeslovne vsebine.
Preller47), najodličnejši preiskovalec grškega in rimskega bajeslovja, trdi, da nahajamo pri Grkih in ostalih narodih tri različne sestave, kako si je mislila ljudska domišljija izvir in usodo človeškega rodu: 1.) začetek vsem rečem je narava, 2.) najvišje bitje je ustvarilo heroe, 3.) demiurgi so izumili truplo prvega človeka, kateremu se je vdahnila duša na razne načine. Ne moremo trditi, da bi nam podajale bajke raznih dob jedno teh sestav v določeni, nepremakljivi obliki; temu se ni čuditi; kajti treba je pomisliti, kako je vse spreminjala zlasti živa domišljija starih Grkov; prvotnemu sporočilu se je pridružilo od roda do roda več raznih mislij in dodatkov; ljudstvo je razširjalo bajke in jim dodalo sčasoma drugo obliko, dasi je ostajalo jedro isto. Ker je ljudstvo konservativno in se vsled tega ne najdejo znatne spremembe teh bajk, se ne smemo čuditi, da se pesniki ne drže prvotnega sporočila. Ti so bajnim pripovedkam, v katerih so našli snov za svoje pesniške umotvore, dodali razne poteze, da bi bila čudna vsebina verjetnejša; bajka je izpremenila svojo vsebino. Ravno tako so delali upodabljajoči umetniki; popise o izvoru človeškega rodu so ponarejali, izvirna poročila sestavljali po svoji posebni potrebi, kakor jim je to dopuščalo kiparstvo48).
44)	I). E. Munk: Gesehichte d. griech. Poesie 1849. sir. 237., 289. in Muller: Gcscliichte d. griech. Literatur 2. zv. str. 140. i. d.
15) Joannis Stobaei Anthologium 1894. Berolini C. Wachsmuth et O. Hense (Prol gomena).
ia) Studien zu den griech. Florilegien v. C. Wachsmulh Berlin 1882. str. 49. in 160.
*') Preller: Die Vorstellungen der Alten, besonders der Griechen vom Ursprong und iiltesten Schicksalen des Menschengeschlechtes Philol. Vil. str. 4. i. d.
ls) Otto Jahn: archàologische Beitrage str. 164. i. dr. in Welcker: alte Denkmaler 11. str. 286. i. dr.
Taka izvirna prenaredba mita o stvarjenju ženske je v naši pesmi. Amoržan hoče dokazati in pojasniti različnost ženskega značaja. Zen je ustvaril ženske iz raznih živalij in vsaki je pustil materino nrav: ta je umazana, kei je svinjina hčerka, druga je zvita, ker je njena mati lisica i. t. d. Teuffel trdi, da ta razlaga ni nikakor duhovita, ker imamo povsod le jedno glavno potezo ; Heyne jo tudi graja: „Ab animantibus repeti vitia res sane erat satis obvia.11 Vsem ne moreš ustreči nikdar, zlasti tistim ne, ki se izogibajo vsakega stvarnega postopanja in presojajo proizvode drugih le po svojem zasebnem mnenju. Če bi bil Teuffel citai pesem pozorno in si jo premislil dobro, bi ga bili prepričali zlasti skupini o oslu in podlasici, da je kriva njegova sodba. O Heyne-jevem mnenju nas pouči, kar še pride.
Mi trdimo, da kaže Simonid ravno tu svojo spretnost; njegovo izvajanje je neprimerno bolj živo, ko če bi primerjal le ženske značaje sorodnim živalskim tipom. Jednake vsebine so razni rodopisi; v teh se izvaja rod kraljev od Zena, morskih junakov od Posejdona, pevcev in zdravnikov od Apolona, slo\ od Hermeja in na ta način se razumevajo vsi raznim rodom lastni značaji: le toliko je razlike, da dobi prednost naziranje modroslovca Platona, ki pravi, da je človeštvo, ki je bilo začetkoma popolno in bogovom jednako, vsled lastne krivde začelo hirati in se pogreznilo v ta prepad; Simonid pa je nekako prednik Anaksimandrov, ki je kot modroslovec izvajal človeško stvarjenje iz živalij. (Evzeb. p. ev. I. 8. 2. dèÀXoaSwv £<!xov 6 avdpwTrcs eyevvrjibj); Aristotel je pojasnil ta nauk in trdil, da se pričenja človeški rod pri živalih in se razvija polagoma od stopinje do stopinje popolnosti49). Welcker se je skliceval na to naliko (analogijo) in Filemonov stih —	ex,aax(p y.axà yévog p:av
cpùacv50)_ter izrazil svojo sodbo tako-le: fabulam fuisse popularem et fortasse
ultimae antiquitatis. Tako so baje živalske slike na zlatem šaplju, kateiega je dovršil Hefajst — ž njim olepša boginja Atena, kakor pravi Heziod51), Pandoro — simboli raznih ženskih značajev in vzor za Amoržana.
Enako simbolično podobo neki vidimo na Heraklejevem mečevem pasu Hom. Od. XI. 610. i. dr. in na Herini kroni — dovršil jo je Poliktet —, na kateri so gracije in hore, boginje iz Herinega obližja. lem hipotezam stapii-trjevala tudi Schneidewin in Sybel.
Toda oglejmo si natančneje pas (<žopxr,p — xeXaptbv) Heraklejevega meča! Lepšajo ga medvedi, divje svinje, levi, slike boja in umorov. Vprašati moramo, v kaki tesni zvezi so medvedje s Heraklejevo osebo? Zakaj izraža pesnik aóeg in Xeovxss, če ima v mislih nemejskega leva in erimantskega merjasca? Zakaj bi ravno ti borbi zaznamovali mečevega lastnika? Zakaj so ta znamenja, če imajo tak pomen, kakršen se jim pripisuje, na pasu, ne na ščitu, ki zavzema med orožjem prvo mesto?52) Gotovo pa tudi ni vsaka olepšava na orožju simboličnega pomena, niti vedno v zvezi z junakom (prim. Ahilov ščit). Vsi ti pomisleki ovržejo trditev, da bi bile slike na Heraklejevem pasu ob 40
40)	Prcller v. pr. n. d. st. 43. i. sl.; Dr. W. Kopp, griech. Lit. st. 34. imenuje Amoržana celo prednika Darwinovega.
50)	Filemon, Stob. fiorii. H. 27.
51)	Teog. 578. i. dr.
si) Gulil u. Konner, das Leben der Griech. u. Homer str. 291.
jednem simboli. Immisch Phil. 49. imenuje te le „harmlose Schilderei gleicli-zeitiger Kunstubung". Še lažje se ovrže to izvajanje gledé na Herino krono, ker zavzemamo tu stališče kiparstva.
Kaj pa Pandorinin šapelj ? Heziod ga slika tako-le :
à\ifl 8è ol axecpdvrjv ypualrjv xe^aXfjcpLV éxhjy.e.
TTjv auto; noirpe rcepfxAuxog Ap^ryu^et;
ioxrpaq, 7xaXoépflat, xapt^ópsvo? Ad mxzpi
Ty( 8’ svi SatSaXa uóXXa xsxeóyaxo, D-aOpa iSéaìtai.
xvwSaX’ Sa’ rpv.po^, noXXòc xpécpsi YjSè 9-dXaaaa,
xtòv 8 ye txoXX’ èvétbjxe ■— ydpic 8’ dforeXd|iixexo noXXri —
Haupdata, £(j>ofatv èotxóxa cptovrj èaatv.
V teh stihih ni sledu o simbolični razlagi raznih živalij ; če je bil ta šapelj vzor za pesnika jambov, zakaj pa ni sprejel med živalske tipe tudi xvuiSaX’ 8aa xpétyet 9-dXaaaa? Lahko bi kdo porekel: če te zvezi niso simbolične, zakaj ni olepšal tudi Hefajst krone s cvetkami in drugimi slikami ? Saj vendar čitamo :
cepcpl Sé ol axecpavoyg veothjXéa? àvllea: toxt]s tpepxobg Ttapétìijxe xapr^axt IlaXXàg AlWjV7),
zlasti se mora uvaževati pomen pesnikovih besed, ki trdè, da je morala dati vsa narava olepšave za novo rojeno ženo.
Ge tudi te slike niso simbolične, niso mogle biti osnova Amoržanovemu delu; radi tega moramo priznati, da niso samo živalske slike, temveč tudi ideja, da spričujejo raznovrstne značaje razne živali, Simonidova izvirna last53). Izvirnosti pesnikove nikakor ne krati ezopska basen o Prometeju54), stvarniku ljudij, niti grška podstava Horačeve ode I. 16., 13., ki je s svojo vsebino tudi osamela. Potrdimo pa lahko izvirnost Simonidovega proizvoda, opirajoč se na nalično spremenjene pripovedke o Prometeju n. pr. Plat. Prot. 320., Menandr. Lue. am. 43. in Filemon Stob. flor. II. 27.
Daši smo zagovarjali, kakor so to storili Ulrici, O. Muller in Mellmann55) nasproti Welckerju, Schneidewinu in Teuffelu, izvirnost Simonidovih idej, smo tudi prepričani, da je sprožila to novo misel živalska pravljica.
V živalstvu je zasledilo zlasti grško ljudstvo, ki je imelo jako občutljivost za mirno življenje v naravi, človeške lastnosti in primerjalo kretanje živalsko človeškemu. Saj priznava celo resno modrovanje Aristotelovo živalim Tjlkxóv in Stavotav, ki po dokazih Bflchnerjevih56) in Reklamovih57) nista različna po tvarini, temveč le po stopinji od človeške razumnosti. Da se je razširila tudi pri Grkih živalska pravljica rano, nam dokazuje najbolj, da jo najdemo že pri Heziodu, Arhilohu, in pri mehkih in da ni tako neverjetna, kakor se dozdeva
53) Še celo Oken pripisuje človeku radi tega, ker je moral preiti več stadijev živalstva, predno je prestal popolen, vse te živalske lastnosti (prim. Per Meliseli, sein Ursprung, seine Rassen u. sein Alter v. Dr. Platz 1887. str. 5.).
M) Halm 383.
55)	Commentatio de causis et auctoribus narrationum de mutatis formis str. 61.
56)	Aus dem (Jeistesleben der Tiere 1877. str. 2. i. t. d.
61) Ober Korper und Geist in ilirer Wechselbeziebung 1859.
trditev Prantlova o živalski epični pesmi pri Grkih58) To zanimanje za živalsko pravljico nikdar ni izginilo iz grškega ljudstva5”): ko ji je dal Ezop primerno obliko, je bila glavni predmet za navadno izobrazbo in jako primerno, ne samo zabavno, temveč tudi poučno berilo; primerna je bila pa tudi za satirično pesništvo radi nasprotja, ki nastane vsled tega, da se pripisuje človeško mišljenje in čutenje živalim in se pojasnjuje živalsko kretanje in človeško ravnanje v smešni obliki. Ravno radi te zbadljivo zasmehovalne lastnosti se bliža živalska pravljica jambografskim umotvorom. Arhiloh napada Likamba v pravljici (atvo? prim. Bergk odi. 86.) ; odlomki pričajo, da se je tudi Amoržan posluževal tega sredstva60); seveda ne moremo soditi, je-li bila tudi ta vsebina tako hudomušna kakor prednikova, ker je premalo ostaline. Toliko pa lahko rečemo, da je bilo v živalskih pravljicah dovolj snovi, ki je napotila Amor-žana do živalskih simbolov, kakor nam jih je podal v naši pesmi. Ker je živalska pravljica plod narodnega pesništva, lahko sklepamo, da je misel pesnikovova — ženske s svojimi raznimi značaji so ustvarjene iz raznih živalij — vznikla iz ljudskega mišljenja. Iz teh razlogov smo se tudi lahko sklicevali na živalsko pravljico v razpravi o prvotni obliki. Nič čudno se pa nam ne zdi stvarjenje žen iz grude in iz morja; saj je že od nekdaj v bajeslovju mnenje, da so ustvarili bogovi človeka iz zemlje; celo sv. pismo pravi, da ga je Bog ustvaril iz ila in mu vdahnil dušo; ravno tako razširjeno je bilo mnenje o vodi, oz. morji.
Kam merijo pesnikovi jambi?
Različno se je sodilo o pesnikovem namenu. Heyne pravi, da je pesem najhujša satira o izprijenem ženstvu pesnikove dobe in le iz tega stališča jo moremo še nekoliko ceniti kot nekako zrcalo, v katerem spoznamo vse napake po Simonidu opisanih žensk. Ne odobravamo te trditve; obrisi so tako splošnega pomena, da so — mutatis mutandis — kaj primerni našim družinskim razmeram; rečemo lahko kratko: one so za vse dobe. Tako sodijo tudi Welcker61), Schneidewin, Teuffel in Muller62), ki trdi, da Simonidova satira ne biča sodobnih razmer, temveč se peča s splošnim opazovanjem; to ovrže tudi Sybelovo izvajanje (str. 344.).
Strogo je sodil o nežnem spolu že Heziod. Ge že pravi o njem, da je na svetu za kazen (epya xa! r(p. st. 57.) xofj S’ èyw avvi rojpòj Swaw xaxóv i. t. d., je tudi naravno, da trdi — Ttžjpa péya {tvrjxofai pex’ àvSpaat vaiexaooatv (T. 392.) in začetek vsega zla: xxplv piv ^weaxov èxxE /bovi cpOX’ àvttpcÓTuov vóa^iv àSxep xe xaxwv xa; àxep yy.htTx.oZo ixóvoto voóaiov x’ àpyaXéwv, od x’ àvSpaat xrjpac sSwxav • à'hhy. ytjVTj yeipeaai mO-oo péya ~ò)p’ <žtpeXoOaa saxsSaT óvttpumoiat 5’ épfjaaxo xr(5ea Xuypa.
*«) Philol. VII. str. 61. in dr.
s») Roth, Gesch. d. griech. Lit. II. zv.
so) Rergk odi. 8. in 9.; ni do cela jasno, če sta tudi odlomka 11. in 27. iz živalske pravljice.
«>) str. 397 8») Lit. str. 235.
To mnenje se je ohranilo tudi v poznejši dobi; žensk ne biča samo jambsko satirično pesništvo — razun Simonida zlasti Hiponakt (pr. Bergk odi. 29.) privošči si jih Evripidova žaloigra pri vsaki priliki. To nam pričajo njegova popolna dela n. pr. Hec. 1178 i. d.: Hip. (JG4; Androni. 181; 269; Fen. 198; Med. 230; 263; 407; Alkest. 882; Orest 605, pa tudi odlomki, ki nam jih jo ohranil Stobej fl. : 73, 1; 73, 13; 73, 23; 73,24; 73,28; 73,57; 69, 19 i. dr.
Izmed tragikov še omenimo Sofokl. Epig. (Stob. fl. 73. 51.) in Heirem. (Stob. f. 68. 22.). Sličnih izbruhov ne manjka pri komikih, zlasti pri Menandru n. pr. Stob. flor. 68, 11; 73, 56; 68, 10; 69, 10; 72, 2; 73, 10; 73, 46; 73, 58; primerjaj dalje Meinecke63) 103, 106, 109, 134, 231, 248, 264, 304, 324, 338, 437, 469, 473, 541, 575. Omeniti še moramo Aleksija Stob. fl. 73, 39; 73, 42; Susar. Stob. fl. 69, 2; Filemon. St. fl. 68, 3; Aristof. (Meinecke) odi. 11.
Celo modroslovci so ocenjevali ženstvo v tem smislu. Stobej fl. 68, 30. pripoveda, da je Sokrat, ki ga je vprašal nekdo, kateri ljudje se kesajo najbolj, odgovoril: oi yrjpavxe;; tudi Solon (St. f. 68, 33.) je rekel ... (5 sévttpunxe, cpopxóov 7; yovrj.
Kako je vendar to, da je ta vek tako zaničeval, da skoro črtel ženski spol? Menander pojasnjuje to vprašanje le toliko, da pritrdi, da so vsi strogo sodili o ženskem spolu, toda pravega vzroka za to zaničevanje ni v njegovih stihih.
Dionizij Halikarnaški II. 25. poroča, da je bila rimska matrona mnogo na boljšem, ko grška xoupiSIrj à'Ào/o; ; vendar pravi Gelij noct. at. I. 6., da je rekel cenzor Metel Numidec v javnem govoru, ko je navduševal ljudstvo za ženitev ; „ Si sine uxore, Quirites, possemus esse, omnes ea molestia careremus ; sed quoniam ita natura tradidit, ut nec cum illis satis commode, nec sine illis ullo modo vivi possit, saluti perpetuae potius quam brevi voluptati consulendum est“. — Vsi narodi so v tem vprašanju istega mišljenja, kar nam dokazujejo narodni reki, v katerih se zlasti zrcali ljudsko mišljenje.
Zaničevanje slabe gospodinje je torej vsem narodom nekaj skupnega in splošnega; tako splošni morajo biti tudi vzroki, zakaj so možje tako častili nežni spol. Welcker (str. 397.), Schneidewin in Thudichum (str. 112.) so priznali ta splošni vzrok; Welcker meni, da so te ocene slični pojavi, kakor so bile od nekdaj grde sodbe patricijev o plebejcih ali bogatašev o ubožcih, ki so mislili in še mislijo sedaj, da se v svesti si svoje mogočnosti in premoči lahko izražajo slabo o njih. To je čudna razlaga; cenjeni možje učenjaki, mi bi si rezali na ta način sami v živo meso, če bi napadali ženske pikro, ker vemo, da imamo moč. Bi-li bilo to moško?
Menimo, da so ženske na slabem glasu od nekdaj le radi svojih prirojenih lastnostij. Ženska je primeroma z možem to, kar je strast nasproti razumu, in kakor pravi Kant, ni niti dovzetna, niti zmožna za nobeno načelo radi njene občutljivosti, niti ne more brzdati svojih strastij; ona je: rcpòc xaxocppa5|iO<jóv7)V òijuxéprj (prim. Demokr. Stob. fl. 73. 62.). Mož nikdar ni tako
6S) fragra, coni, graec. L. H. 1804.
hudo prekoračil skrajnih mej ko ženska in zlasti grška žaloigra nam priča, da so ženske bile krive največjih zločinov; poleg tega pa zločinka še pahne moža po krivem v nesrečo
& 8’ ap<pi7tt>Xo£ Kóuptg avauSog cpavspa
twvò’ ècpavrj upaxxwp (Sof. Trah. 8GO. i. dr.).
Ge prevdarimo vse te pojave, ne moremo obtožiti možev radi nepravičnosti; priznati se mora, da	se strinjajo vsi	narodi v	naziranju o ženstvu. Zato
pa tudi ne bodemo	trdili,	da je Siinonid	črtel in zaničeval ženske — da bi
bil ptaoyuvvjs —; Amoržan je natanko opazoval človeško življenje in bičal s pikro ironijo človeške slabosti in napake. Pesnik namerava s svojim umotvorom le to, kar je	hotel	doseči Teofrast	s svojim	delom fjtkxol '/apaz.Trjpsc :
on ponuja ženskam	čisto,	svitlo zrcalo, v	katerem	se naj ogledajo, spoznajo
svojo natanko določeno sliko in vidijo: „Take ste (1.—83.) in take bi morale biti (83.—93.).“ Ker Simonid ni sodil površno o ženstvu, temveč si ga je ogledal od vseh stranij in ni posnel le grške žene, temveč žensko sploh, kaže to zrcalo še dandanes dobro, žene naše dobe vidijo v njem še vedno čiste in zadete obraze, kar jim pa ravno tako malo ugaja, kakor grškim lepoticam pred 2500 leti.
Opirajoč se na ta izvajanja lahko sklepamo, da je Simonidov jambski umotvor po vsebini nekaj novega in izvirnega, po obliki preprosta, neprisiljena slika; v lepem jeziku živo opisani značaji nam pričajo o Simonidovem izredno vrlem opazovanju in umetniško mojsterskem delu. Zato pa radi pritrdimo Thudichumu, da je pesnik zaslovel v starem veku ravno po tej pesmi. Ta priznana slava nam tudi pojasnjuje, zakaj niso v starem veku nikdar imenovali avtorjevega imena (gl. uvod), če so omenjali kako mesto iz njegovih proizvodov. Amoržan je bil tako znan, da ga ni bilo treba nalašč ločiti od Kejca.
Besedilo in prestava.
Xtapìg yvvaixòg i9tog inoiryaiv vdov ra no (òr n rtjv uit' «J vòg taviintyog, tij navi àv oìxov [jog(Jiógm ntcpvoftivn dxoafta xtìrai, xcd xvXtvd tirai yafiai ’
5 aizrj d' dlovtog dnliroig t tv lijtaaiv tv xongirjaiv rifitvr/ ntaìvsrai.
Trjv d’ 0- àliTofjg Otòg t&rjx’ dlcóntxog yvvatxa, ndvrtav idoiv • oidi fiiv xaxmv XéXrjOtv oidiv, oidi rmv dfitivóvmv.
10 ri [lèv yào avrtj y line xnì notti xaxov,
rò d’ èaOXóv • (ìpyijv d’ dllor àXXoirjV éytt.
Trjv d’ ix xvvòg Xuooyóv, nvTOfiijtopcc, tj navi dxovaat, narra d' ridirai Otiti, ndvtr\ di namaivovaa xat nlavcoftivrj 15 Xtltjxtv, tjv xnì firjdév àrOgmnmv ópà.
navata d’ dv fiiv ovt dnaXrjaag drrjp, oid' lì yolmthìg lenocinli tv XiOco òdóvrng, ovt’ dv fnilìywg /ivOtvutvog, ovd' lì nacid ctivoiaiv v/itvt] rvyoi ’
20	«/J.’ ifintdcòg dngrjxTov nvovrjv iyti.
Trjv di nXdaavttg ytjfvtjv ’OXifintoi idcoxav ardiri nqgóv • ovvi yàc> xaxóv, ovt iaOlòv oidiv oìdi ToiuvTfj yvvrj • igyov di fiovvov ia&tetv intarmai •
25 xovd’ rjv xaxòv ytifiàva noitjar] flióg, yiytàaa dójoov daaov tXxtrai nvoog.
Trjv d’ ix OaXdaatjg, rj di’ iv ifoeatv voi? • Trj v o ir ytXif ri xctì yiyriihv ■gfiipijV, inatviatt /uv tyìvog iv dó/ioig ìdtór •
30 „Ovx iauv dXXtj tijadi Iettar* yvvrj
ir nàaiv dvOpiinoiaiv, oidi xaXXtcovu. trjv d’ ovx dvtxròg ovt’ iv òtpOnXfiotg ìdtìv, ovt daaov iXOeìr, dXXd /laivtrai tóti dnXrjrov, oranto dfirpì rixvoiatr xvorv.
35	àfiiiXiyog di ndai xdnoOvuh]
iyOooìaiv la a xnì (pilotai yiyvt rat. manto Odlaaan noXXdxtg /tir drgiftijg lartjx' dnrjfiwr, /agita vairryaiv ftiya,
O io log iv mot/, noXXdxig di ftaivtrai.
40	ylagvxTvnotat xiftaatv ipogivftivrj '
ravTTi fidltar toixt roiavrr] yvvrj ùoyijr • tpvrjr dì nóvrog dXXo/tjv iyti.
Različno je v začetku stvaril bog značaj *) žena: iz svinje-dolgoščetke prvo, ki v neredu, v blatu ji leže reči v koteh po hiši ; ona sama valja se po tleh,
5 neumita vsa, obleka ji zamazana;
v nesnagi, v gnoju posedava, se masti.
A iz lisice-zvitorepke drugo je ženo ustvaril, veščo v vsem; nič skritega ji ni, kar slabega je, nič, kar boljšega;
10 zdaj dobra, slaba zdaj ji često ista stvar, v različnih hipih misli razne ji rojè.
Iz psice tretja, zlobna kot peklenšček sam; vse slišati, izvohati nje želje so, vsak kot preišče, blodi zmerom sem in tja;
15 človeka blizu ni, a laja v enomer;
ne spravi v mir je niti z grožnjo ostro mož, ne da miru, če s kamnom v jezi bi izbil zobe ji, niti s sladkimi besedami; in še pravkar med gosti — tujci ždela bi.
20 vse je zaman, njen vedno slišati je glas.
Prstenko so četrto dali možu v dar bogovi višnji, bebico ; nič hudega, nič dobrega mi ne pozna, nevešča v vsem ; le jedno delo ume: jesti — smoter njen;
25	če vreme hudo pa pošljo nesmrtniki,
primakne zmrzujoča k ognju stolec svoj.
Hči morja peta je, nje mislim dvojna ost: smeji se danes in je dobre volje vsa, gost hvali vsak jo, ki jo takšno v hramu zre:
30 „Ni lepše žene, ko je ta, na svetu vsem, ni lepše žene, ko je ona, med ljudmi".
Neznosna drugega je dne, prijetno ni v obraz ji zreti, blizu ji ne smeš, renči kot psica krog mladičev svojih zdražena.
35 Vsem neprijazna, sitna, lepe ne pozna besede za sovraga, za prijatlja ne.
Kot morje čestokrat, ko mirno valovi, ugodno, tiho in mornarjem je v radost v poletju, — često pa razsaja in buči,
40 grozeče vali temni mu vskipevajo :
najbolj podobna mu je takšne ženske nrav — vsak čas obraz drugačen kaže nam morje.
’) Prestavi je podal pesniško obliko g. Vekoslav Špindler, bivši učenec Mariborskega gimnazija; za to uslugo se mu najiskreneje zahvaljujem.

Trjr d’ i'x rt enodlijg y.nl nahvxgt[jkag órov, rj evv r dvdyxri evv r ivimfeir fióytg iextg^tv cor dnarra xai norijecero datemi ' xócpga d’ tettiti fi tu ir ttvXV ngorv^, ngoij/iag, tettiti d' in ie-fdgrf • óficSg di y.nl no o g tQyov dcggodieior iXttóvtt’ iraìgor órnvoòv èdiìgaro.
Tr]r it' ix yai.ìjg, dverrjror nìgvgòr ytvog. xtivi] ydg ov ri xaiòv ovd' inifiegor ngóetertr, oìdi rtgnvór, ovd igdeftiov • tivig d’ diijrijg èenv drpgodieiijg ròv it' urdgu ròr nagórra vaveit] dtdoi . xXinxovea d’ igdti noiì.d ytixovag xaxd, dttvexa d' ìgd noXXdxig xartettiti.
TrfV d' innog àfìgif •fairtftee' iytiraro, f/ dovXì tgya xaì dvgr ntgttgtnsi • xovx’ dr fivXijg ipavetitr, ovrt xóexwov dgtnr, ovrt xóngor oixov fldXoi, ovxt ngòg inrór, defióXtjr dXtvfiivrj, f£o( 7’ • drdyxrj d' dvdga noittrai tpf/.or •
/.avrai di nder/g rffiigrfg ano gvnor dig, a/j.on rgig, xaì fivgotg dltirptrai ‘ aiti di yairrjv ixrtnefiirrjV cpogtì,
(Hatttìur, àrttifioierv iexiaefitvrjr. xaì. ór iiiv wr ttirffia roiavxrj yvvìj dXXoiet • x(f> d’ iyorxi yiyrtrai xaxór,
TfV fir/ rig ij rvgarrog rj exijnxovyog ij, dertg xoiovroig ttvfiàr dy/.aigtrai.
Tijv d' ix mttijxov • xovro drj dtaxgidóv Ztvg ddgdeir fityieror wnartv xaxór. ai'e/iera fiir ngóecona • rotavrif yvrij tieir di dextog nàeir dvttgmnoig yiXcog. in avyiru (igaytìa xirtìrai fióyig, dnvyog, avróxmXog ■ d xdXag àrr/g, oeng xaxór roiovror dyxai.igtrai. drjvta di mirra xaì rgónovg inieraxai, roentg nittrjxog, ovdi oi yiì.cog fiiXti. ovd’ dr rir tv tg^titr, di./.rè rovi?’ ògà, xaì xovro nàear tifiigrjv (Hovi.tvtrai, óxoog riv cóg piiyieror igì-sttr xaxór,
T-gv d’ ix fitliee/jg • rrjv rig tvrvytì Xaftcór • xtirrf ydg otij fioòfiog ov ngoei^dvti •
■ttullii d’ vn avrrjg xdnatìgtxai fi log .
(fiti.ll d* ipii-tvrxt yijgdextt noeti, rtxovea xiti.òr xovrofidxXvror yirog •
Iz trmaste oslice-sivke rojena je šesta spet; prisiljena, opsovana 45 privoli v delo, zadovoljna je zvrši,
pri tem pa hrani se kje v kotu noč in dan, tam pri ognjišču gorkem vsak čas siti se, in če ljubezni uric se ji zaželi, ji ljub in dober prvi je tovariš vsak.
50	Podlasica je mati sedmi; reven rod,
slaboten; lepega, prisrčnega ni nič na njej, nič plemenitega in ljubkega.
A poželjiva je, pohotna njena kri, in stud napolni možu dušo poleg nje.
55 Tatica je, v zlo, škodo mnogo sosedom, nesmrtnikom namenjen dar budi ji slast.
Rodila osmo čedna, svetlogriva nam Kobila je; mrzi ji delo hlapčevsko, ne mlina ne dotakne se, rešeta ne,
GO ni mar ji reda, ne pomela bi smeti, k ognjišču ne stopila bi, boječ se saj, prisiljena le, stežka možu se uda.
Vsak dan umiva lice dvakrat — trikrat si prečesto in mazili se z dišavami;
65 počesana lepo, kot boginja lasé
bogato krašene mi nosi, polne cvetk.
Brez dvombe žena Kakšna lep za druge je prizor, a možu svojemu je v težko zlo, če morda ni tiran, mogočen kak vladar,
70 ki blesk zunanji razvedruje mu duha.
Iz opice deveta je; mogočni Zen podelil jo možem je kot najhujše zlo.
Ostudnega obraza je; če skozi mesto gre, ljudem posmehovanja predmet je povsod ;
75 prekratka v tilniku, premiče komaj se;
oblik nikakšnih, sama kost; nesrečen mož, ki mu objeti takšno je kedaj pošast.
Ume prevare vse in polna je nakan kot opica; ne veseli je smeli nikdar,
80 ne stori pa nič dobrega nikomur, a pomišlja vedno, tuhta celi božji dan, kako zadala komu bi najhujše zlo.
Poslednja iz bučele je; o blagor mu, ki jo ima; nje ne doseže graje glas,
85 življenje cvete radi nje, razvija se;
v ljubezni zvesti sivo starost doživi in mati čvrstega je, slavnega rodu.
xugtngsTirjg fièr iv yvvuilgì yiyvszai ndorftji,	<f àiiqiòiògoittv ydgtg ’
90 ov8’ iv yvvatlgìv ri Set ai xa&rj flirt], oxov Xiyovtrtv àtpgoSttriovg lóyovg. zoiag yvvaìxag dv8gdmr yagi^tzat Ztvg rag ngiazag xaì noXvtpgaSttrzdrag.
Tà 8’ dlì.a rpvXa zavra ur>yavrj Atóq 95 itrziv ts Tzdvra, xaì nati dvgdtriv fièni.
Ztvg ydg fiéywzov rovz’ inobqtnv xaxóv, yvvaìxug • tyv ri xaì doxoòfTir aìqieXetr, iyovri zot udii ma ytyvizai xaxóv. ov ydg xor evcpgtov Tffiégrfv disgustai 100 anatrar, ónztg avv yvraixì né't.irai ' orò’ alxpa hfiòv oìxiijg anwtrezat, iyflgòv (Tvvotxtjrrjga, SvGfnvia i9sóv. txvrjg 8’ orar fidXttrza DvfirjÒtìv 8oxfi xar olxov ij ihov fioìgav jj avSgtónov yugiv, 105 evgovtra ficòuov ig fidytfv xogvatrsrui. dxov yvvTf ydg itrztv, ov8‘ ig oìxitfv l-etvov fiohivra ngotpgóvcog Òtyoiazn. r/zig 8i zot. fidhtrra trcocpgoveìv Òoxtì, avrtj fiéytGza zvyyàvti Xco^tofiévtf *
110 xeytjvórog 8’ dò àvSgòg, or 8è yiizong yaigovtr ógtùvrig xaì róv oòg dfiagzdvet. zijv r)v 8' ixatrrog aìvétrsi fisfivrffièvog yvvaìxa, ztfv 81 zovzsgov fiiofiZfGtiai ■ itrtfV 8 tyovrtq fioìgav ov yiyvtdtrxofuv.
115 Zivg yàg fiiyttrrov zovz inoitfGtv xaxóv, xaì ÒiGfiòv dfitpi&rfxiv dggryxzov niòr/q, i% orzi zovg fùv ’Ai8rtg iSOgazo yvrntxòg linx ’ afitpi8tjgi(ofiérovg.
V Časteh velikih je med vsemi ženami in dih miline divne veje okrog nje ;
!)0 med ženskami sedeti je ne radosti,
kjer o ljubezni lahkomiseln je govor; najboljše, najrazumniše so, kar možem jih v svoji milosti podaril silni Zen.
Vse druge vrste po naklepih so boga 95 v nesreCo le možem, — iz nje rešitve ni.
Ker Zen ustvaril je na svet najveCje zlo — rod ženski; in Ce zdi se, da koristijo, v nadlogo vendar so najveCjo vsem možem. Nikdar dne celega vesel ne preživi 100 doma do večera, kdor ženi se uda;
in tudi glada ne znebi njegov se hram sodruga krutega, sovražnega boga.
Ko v trdni veri mož živi, da mu v radost je dom, — bogovi in ljudje so dobri mu: 105 prepiru najde žena vzrok in neti ga.
Kjer ženska je, še tujca, ki mimogredoč je stopil v hišo, gostoljubno ne sprejmo. Sramote skoro včint pa največ možu, ki zdi se ji, da najrazumniša je vseh.
110 Začujen gleda mož, a dobri sosedje
se vesele, češ, tudi njega tare isto zlo. Vsakdo si hvali jo, ko pelje družico si v hram jo svoj, in graja soseda ženo. Kdo vidi pač, da ista je usoda vseh?
115 Največje zlo je to, kar jih je stvaril Zen, v verige nerazrušne je vkoval noge, odkar poklical Had v kraljestvo svoje je može, ki so za žensko jedno bili boj.
a*
Sehillerfeier.

Am hundertsten Todestage Friedrich Schillers, am 9. Mai 1905 um V210 Uhr vormittags, versammelten sich die Schiller aller Klassen mit dem Direktor und den Mitgliedern des Lehrkòrpers in der festlich geschmiickten Turnhalle. Die Wlinde derselben hatten die Schiller der Anstalt mit den Bild-nissen der Eltern des Dichters, mit Silhouetten von Personlichkeiten aus dessen Freundèskreise und mit Guirlanden im Stile der Rokokozeit geziert. In einem Boskett von Blattpflanzen stand eine grolle Schillerbiiste, auf deren Haupt ein Lorbeerkranz ruhte.
Unter den Festgasten befanden sich als Vertreter der k. k. Bezirkshaupt-mannschaft Statthalterei-Sekretar Heinrich v. Lorang, k. k. Oberfinanzrat und Finanz-Bezirksdirektor Norbert Graf Ferrari-Occhieppo, Professor der theolog. Diòzesan-Lehranstalt Geistlicher Rat Josef Zidanšek, Regierungsrat und Leiter des Deutschen Studentenheimes Dr. Michael Petschenig, Direktor der k .k. Lehrer-bildungsanstalt Heinrich Schreiner und k. k. Strafanstalts-Oberdirektor Josef Reisel, ferner viele Eltern von Schillern des Gymnasiums.
Das Programm der Festfeier lautete:
1.	„Festmarsch“ far Streichorchester, Klavier und Harmonium von Wiltberger.
2.	Festrede, gehalten vom k. k. Gymnasiallehrer Dr. Edmund Wiessner.
3.	Gemischter Ghor „An die Kiinstler“ von Mendelssohn.
4.	Vortrag des Gedichtes „Der Graf von Habsburg" durcli den Scinder der
III.	A-Klasse Ferdinand Wresnig.
5.	Milnnerchor „Grappe aus dem Tartarus" von Franz Schubert.
6.	Vortrag der Gedichte:
a)	„Die Macht des Gesanges" durch den Schiller der VII. KI. Konrad Kniely,
b)	„Die Ideale" durch den Schiller der Vili. Klasse Alfred Schmidt.
7.	Gemischter Chor mit Begleitung von Klavier und Streichinstrumenten „An die Freude" von Beethoven.
Der gemischte Chor bestand aus 73 (1G Sopranisten, 15 Altisten, 19 Ten tiren, 23 Bassisten) und der Milnnerchor aus 30 Siingern. Das Streichorchester bildeten 9 Prim-, 12 Sekondgeiger, 1 Viola und 1 BaLlgeige. Auf dem Klavierc besorgte die Begleitung der Schiller dei- V. Klasse Hermann Frisch, auf dem Harmonium der Schiller der Vili. Klasse Franz Jarh. Die BaLlgeige spielte der Zógling der Lehrerbildungsanstalt Job. Neubauer. Alle anderen Spicler und Stinger waren Schiller der Anstalt.
Die Feier endete um x/2 11 Uhr.
Die den zweiten Programmpunkt ausfullende Festrede des Fachlehrers fili' die dcutsche Sprache Dr. Edmund Wiessner wird im folgenden wortlich wiedergegeben.
Festrede,
gehallen vom vvirkl. Lehrer Dr. Edmund Wi es s n er bei der Sehillerfeier am 9. Mai 1905.
„Eine emste, weihevolle Feier vereinigt uns heute in diesem festlich geschmuckten Saale. Sind doch mit dem heutigen Tage hundert Jahre ver-strichen, seitdem sich Friedrich Schiilers strahlendes Dichterauge fiir immer schloB! Und wenn der Tod des einfachsten Menschenkindes Schauer der Ehr-furcht in unseren Herzen erweckt, weil eine ganze Welt von Erfahrungen und Kenntnissen, von Wunschen und Gedanken damit erlischt: wie machtig muli uns dann die Erinnerung an jenen denkwurdigen Augenblick erschuttern, in dem ein so groliartiges Menschenleben in sich zusammenbrach, wie es in Jahr-hunderten nur selten gelebt wird!
Die Tragik dieses Kunstlertodes wird aber dadurch erhoht, daB Schiilers Leben nicht nach einem heiteren, schònen Greisenalter mild verwehte wie das seines groBen Freundes Goethe. Ein unbarmherziges Schicksal riB ihn mitten aus der Balin des Lebens: er starb im kràftigsten Mannesalter, erfullt von Plànen und Entwùrfen zu neuen Dichtungen. Goethes unendlich reiches Leben, auf das unsere Gedanken unwillkurlich hinfibergleiten, wenn von Schiller gesprochen wird, umfaBt mehr als 80 Jahre. Es gleicht einem jener Pracht-gebiiude der Renaissance in seiner klaren Heiterkeit, in seiner edlen Geschlossen-heit und Vollendung. Schiilers Leben dagegen erinnert uns an jene màchtigen, kuhn aufstrebenden gotischen Dombauten, die nicht zum vollen Ausbau gediehen, aber durch die GroBzugigkeit des fertig Gewordenen die stolzen Um-risse des Fehlenden ahnen lassen.
Schiller starb nicht als Jungling wie der Sohn seines Jugendfreundes, Theodor Kómer, und Novalis; er wurde bedeutend alter als ein Mozart oder ein Heinrich von Kleist. Doch in der Erinnerung seines Volkes ist das Bild des verehrten Dichters, wie man mit Reclit betont hat, fùr immer durch den Martyrerschein des jugendlichen Todes verklart. Goethe selbst, der dem geliebten Freunde in seinem Epilog zu Schiilers „Glocke“ einen wundervollen Nachruf gewidmet hat, spricht dort von Schiller unwillkurlich in Worten, mit denen er einst seinen dem frùhen Tode geweiliten Helden Achilles gefeiert hatte. Schiilers rastloser, jugendlicher Eifer, sein frischer Glaube an die Erreich-barkeit der hòchsten Ziele, seine edle, unverzagte Hoffnungsfreudigkeit, die ihn kral'tvoll ùber schwere Stunden seines Lebens hinaushob, haben diesen rùhrenden Mytlius der Jugendlichkeit erzeugt. Diese ewige Jugend, die in Schiilers Wesen so tief wurzelt, hat ihm denn auch die Herzen des aufstrebenden, hoffnungs-reichen Jugendalters dauernd erobert. Sein feuriger Schwung, seine hohe sitt-liche Reinheit eignen ihn zum edelsten Freunde der Jugend, die seine Gedan-kenschwere und Gemutstiefe freilieh oft nur ahnen kann. Die Lekture seiner dramatischen Meisterwerke, in denen sich Kraft und Reichtum der modernen Weltanschauung so wundersam mit Anmut und Schónheit der antiken paaren, spielt in derErziehung unserer Jugend eine Rolle, die fast an die der Homerischen Gedichte bei den alten Griechen erinnert.
Die Weihe dieser Stunde gebietet uns, die Entwicklung und die Bedeutung des Menschen, Kùnstlers und Denkers Friedrich Schiller lebendig in uns wach-zurufen, soweit dies in einer so kurzen Spanne Zeit iiberhaupt mòglich ist; denn es wàre eine Riesenaufgabe, ein erschópfendes Bild von Schillers so wandlungs- und gestaltenreichem Geistesleben zu entwerfen. Schon die rein menschlichen Zùge dieser Kunstlerpersònlichkeit sind so liebenswurdig, hin-reiBend und groBartig, daB sie jedes edel veranlagte Gemùt fesseln, jeden denkenden Kopf mit wahrer Ehrfurcht erfullen mùssen.
Aus engen Verhaltnissen ist der Marbacher Geistesriese emporgeschossen. Seine Jugendjahre erhellt nicht die sonnige Heiterkeit, die uns aus Goethes Kinder- und Jùnglingsjahren so anmutig entgegenstrahlt, vvenn sie aucli nicht so dunkel umwólkt ist wie die Herders und Friedrich Hebbels. Dem trauten Bereiche des Elternhauses, der liebreichen Hand seiner sanften Mutter fruh entzogen, wuchs der zarte, schuchterne Knabe in der straffen Zucht der wùr-tembergischen Militarakademie heran, die seinem reichen Geiste wenig Bewe-gungsfreiheit gònnte. In der schwulen Luft des Krankenzimmers, beim trùben Scheine des Nachtlichtes entrang sich dort seinem Feuergeiste schwer und lang-sam ein Dichtenverk von zundender Gewalt, das den jungen Schwaben mit einem Schlage zum gefeierten Dichter machen solite: „Die Ràuber“. Der schwer gehemmte Freilieitsdrang des jungen Schiller durchrauscht fast jeden einzelnen Teil dieses kuhnen Erstlingswurfes. Mit einem kraftvollen Entschlusse zerriB er die Ketten, die sich um seinen Genius klammem wollten, und floh hinaus in Elend und Entbehrung, um sich seine Freiheit zu wahren. In den nun folgenden Zeiten des schwersten Kummers schuf sein Dichtergeist unge-beugt Werk auf Werk. Seine heiBen Tràume von Gluck und Ruhm wollten treulos zerflattern; nur „ der Freundschaft leise, zarte Hand“ hielt ihn aufrecht und „ Beschàftigung, die nie ermattet“ — rastloses Schaffen.
Fast gewinnt es den Anschein, als hàtte nunmehr ein freundlicher Stern seinem ziellos bewegten Leben làcheln wollen: er fand Liebes- und Familien-glùck an der Seite einer zartsinnigen, liebenswurdigen Frau und die Berufung an die Universitat zu Jena verhieB mindestens fùr die Zukunft ein sicheres Dasein. Da faBte ihn ein tuckischer Feind mit seiner mórderischen Faust hart an: eine schwere Brustkrankheit warf den lebensfrohen Dichter nieder, von der er nie mehr vòllig genas, die seinen zarten Kórper unaufhaltsam zerstòrte. Durch ein halbes Menschenalter solite der edle Dulder den aufreibenden Kampf gegen Siechtum und kòrperlichen Verfall fuhren.
In diese trube Zeit, da Schiller um sein eigenes kummerreiches Dasein und um das seiner Familie zu ringen batte, wahrend ilun schon der Tod im Ilerzen saB, fallen seine eifrigsten wissenschaftlichen Studien. Vorstudien zu seinen historischen Dramen hatten ihn zur Geschichte geleitet und seine Den-kungsart war zu groB, um ein bloBes Brotstudium daraus zu machen. Die Geschichtswissenschaft nennt seinen Namen mit Ehren. Besonders die schwung-volle, kunstlerisch abgerundete Art der Darstellung, die seine historischen Schriften auszeichnet, wirkte vorbildlich auf die groBen deutschen Historiker des 19. Jahrhunderts.
Allmahlich geriet damals Schiller in den Bann eines der grčfiten Denker, welche die deutsche Geistesgeschichte aufzuweisen hat, in den Bann des Kònigsberger Philosophen Kant, dessen Lehren von der Jenenser Universitat aus in die breiten Schichten der Gebildeten drangen. Die zarte Fursorge der Freundschaft ermòglichte Schiller ein tiefes Studium der Werke des Kònigsberger Denkers, dessen Ideen er in eigenen philosophischen Schriften in der glùcklichsten Weise ausgestaltete. Die Reihe von Jahren, die Schiller den Wissenschaften der Geschichte und Philosophie opferte, beweist uns den tiefen sittlichen Ernst, der ihm eigen war. Sie bietet in die Selbsterziehung einer echten Kunstlerseele einen Einblick von ergreifender Grotlartigkeit. Mitten auf der Hóhe seiner dichterischen Erfolge hatte Schiller halt gemacht und seine Dichterarbeit vòllig eingestellt, um seine geistige Persónlichkeit zu vertiefen und zu neuen groben Aufgaben heranzubilden. Kants Werke sind keine Krankenlekture : der schwer leidende Dichter bewaltigte ihr Studium mit dem ganzen zahen Eifer, der ihm eigen war. Unter Kants Agide rang sich nun Schiller zu jener hehren Weltanschauung durch, die langst zuvor in ihm geschlummert hatte. Jetzt fand er die schóne Mitte zwischen Pflicht und Neigung, zwischen Sittlichkeit und Leidenschaft. Eine edle Harmonie hielt in seinem Wesen und Wirken ihren Einzug.
Nun war Schiller auch fur die Freundschaft mit Goethe reif geworden, die ihm in der glùcklichsten Zeit wie eine reife Frucht in den SchoB fiel, um seinen Lebensabend in idealer Weise zu verschonern. Durch 10 Jahre genotl er das Gliick des innigsten Verkehrs mit Goethe und nun glanzten die Sterne der beiden Weimarer Dichterdioskuren am deutschen Geisteshimmel in einzigartiger Pracht. Inzwischen war Schiller nach seinen mehrjahrigen Streif-zugen durch die Gebiete der Geschichte und Philosophie wieder in seiner Fleimat, der Dichtkunst, angelangt. Die gewaltige Herrschergestalt Wallensteins mit ihren geheimnisvollen rein menschlichen Zugen reizte nicht nur den Historiker Schiller, sie forderte auch den Dramatiker in ihm heraus. So bildet der „Wallenstein“ einen Markstein in seiner Entwicklung. In ihm spricht nicht nur der Dichter, sondern auch der Denker und Historiker zu uns in untrenn-barer Verbindung. Der herbe Kantsche Pflichtbegriff und seine ernste Ent-sagungslehre leuchtet durch Schillers folgende Werke in dichterisch verklarter Schónheit. Der historische Sinn ihres Verfassers vereint sich zugleich in ihnen mit seiner kunstlerischen Gestaltungskraft aufs innigste. Ein Drama nach dem andern entspriel.lt nun seinem schier unerschòpflichen Geiste und machtvoll strebt Schillers Genius nach aufwarts. Kein Stillstand, kein Ruckschritt — ein stetes Vorwarts ! Das war jene Zeit, von der Goethe spater zu seinem Sekretar Eckermann die schònen Worte sprach:	„ Alie acht Tage war er ein anderer
und ein Vollendeterer; jedesmal, wenn ich ihn wiedersah, erschien er mir vorgeschritten in Belesenheit, Gelehrsamkeit und Urteil.“ Ùberhaupt wurde Goethe nicht miide, in irnmer neuen denkwurdigen Worten die Bedeutung zu schildern die seines Freundes hinreiBende Schaffenskraft fur seine eigene dichterische Tatigkeit gewann. Richard Wagner, ein Kunstler, der sich selbst in rastloser Arbeit an seinen Schopfungen und ihrer Darstellung verzehrto, bricht bei der Betrachtung des Schillerschen Lebenslaufes in die bewundernden
Worte aus: „ Wie hier alles nur Erkenntniseifer ist ! Man glaubt, diesel-Mensch habe gar nicht existiert, sondern immer nur nach Geistes Liclit und Wàrme aus-geschaut. Seine leidende Gesundheit stand ilnn scheinbar hier gar nicht im Wege.“
Leider nur scheinbar; denn die ganze Zeit vom „Walienstein“ bis zum ,Wilhelm Teli" steht unter dem Zeichen eines ergreifenden Gegensatzes ; dem màchtigen geistigen Aufschwung steht ein langsamer, aber nicht mehr zu hemmender kórperlicher Vertali ti-aurig gegenùber. Fast scheint esja, als li atte Schillers Heldensinn der physischen Vernichtung siegreich Trotz bieten wollen. Seine letzten Werke (man denke nur an den „Tell“!) verraten in keiner Zeile, dafi hier ein todkranker Mann am Werke war, dem heftige Brustschmerzen das Leben verbitterten. In der Auffassung aller Lebensverhaltnisse atmen diese Dramen vielmehr kraftvolle Gesundheit und kuline Zuversicht. Audi andere Kunstler des deutschen Volkes schufen in Krankheit und Todesnahe. Aber dami warfen Trubsinn und schwermùtige Todesalmungen oft dunkle Schatten ùber ihre letzten Schòpfungen und selbst Mozarts sonniger Kùnstlernatur ent-strómte als letztes Werk ein Requiem. Schillers letzter lleld, Wilhelm Teli, ist der siegreiche Befreier seines wackeren Volkes.
So gewinnen wir fast den Eindruck, als hàtte der verehrte Dichter einen heiteren Lebensabend genossen, der sein lielles Liclit nach alien Seiten milde ausstrahlte. Der Todgeweihte steht vor uns in jener hehren jugendlichen Schònheit, wie sie uns Goethes unsterbliche Worte zeichnen:
„Nun glfihte seine Wange rot und roter Von jener Jugend, die uns nie entfliegt,
Von jenem Mut, der, friiher oder spiiter,
Den Widerstand der stumpfen Welt besiegt,
Von jenem Glauben, der sich, stets erhohter,
Bald kiihn liervordrangt, bald geduldig sclimiegt,
Damit das Gute wirke, wachse, fromme,
Damit der Tag dem Edlen endlich komme.“
Sein allzufriihes, schweres Scheiden aber erweckt in uns eine Stimmung, die sich wieder nicht schóner als mit Goethes Worten schildern laGt:
„Er glilnzt uns vor, wie ein Komet entschwindend,
Unendlich Licht mit seinem Licht verbindend.“
Er steigt hinunter zur Naclit des Todes mitten in seiner Schòpferkraft. Insofern tragt sein Ende den Charakter einer Katastrophe und sein Leben schliel.it gleicli einer erschutternden Tragòdie. Knapp vor dem Tode sieht sich Schiller in stolzer Bescheidenheit am Anfange der dramatischen Meisterschaft und das gewaltige Fragment des »Demetrius" eròfl'net uns den Ausblick in eine wundersame Sphare, die wir nur mehr ahnen kónnen. Schillers Leben ist uns jedoch zugleich eine Tragòdie in seinem Sinn: sie schmettert uns nieder, um uns allsogleich wieder machtvoll emporzuheben ; denn der Dichter verhaucht sein Leben als sterbender Sieger wie jeder wahre Held. Tod und Grab ver-schwinden vor dem Glanz seines Ruhmes. Und wenn sein erster Held, Karl Moor, in den Anblick der untergehenden Sonne mit Bewunderung und Wehmut versunken, ausruft: „So stirbt ein Held! Anbetungswurdig!“—wem schwebte dabei an dem heutigen festlich-ernsten Tage nicht des Dichters eigenesEnde vor ?
Die Art, wie Schiller sein Leben verbrachte und abschloB, gewinnt durcb ihre groBen und heroischen Zùge geradezu vorbildliche Bedeutung. So hehre Ziele, wie er sie verfolgte und erreichte, sind freilich nur den Geistesheroen der Menschheit gesteckt; aber der hohe Ernst, mit dem er seinen Weg ging, sein eherner FleiB, seine unwandelbare Treue gegen sich selbst, seine ruck-haltslose Aufricbtigkeit bei der stiirksten Begeisterungsfahigkeit, sein Heldenmut im Niederringen von Krankheit und Elend sind allein geeignet, Schiller zu einem Erzieher der Menschheit zu machen, wenn wir von seiner hohen kùnst-leriscben Meisterschaft und von seiner hehren Auffassung vom Dicliterberufe ganz absehen. Gottfried Keller, selbst ein gottbegnadeter, echter Kùnstler, sang im Jahre 1859, als das ganze deutsche Volk mit rauschendem Jubel seinem Dichter zum 100. Geburtstage huldigte, von Friedrich Schiller:
„Und wo im weiten Reich des deutschen Wortes,
Und wo es wanderlustig hingezogen,
Sich ùberm Meer Kraft und Gestalt zu suchen,
Urei Manner sind, die nicht am Staube kleben,
Da denken sie bewegt an Friedrich Schiller Und mit ihm an das Beste, was sie kennen."
Heute durfen wir diese Worte getrost fùr die ganze Kulturmenschheit in Ansprucb nelimen. Wir kónnen uns alle kein stolzeres, leuchtenderes Ziel setzen, als im Sinne des unsterblichen Dichters wirken und schaffen zu wollen. Und was fùr Enttàuschungen uns auch bedrohen mògen: Beschaftigung, die , nie ermattet, wird unser sicherster Hort sein. In diesem Sinne schliefie ich mit den Worten des genannten Schweizer Dichters:
„Ein groBer Torso ist’s, den heut’ wir feiern,
Dem allzufruh das groBe Leben brach,
Und unermeBlich ist, was ungeschafl'en Er mit hinab zur Nacht des Todes trug.
Doch jeder Teil von ihm, der uns geblieben,
Birgt in sich eine Welt urweiser Schonheit,
Vollendet ans Unendliche sich kniipfend,
Und lehrt uns so zu handeln, daB, wenn morgen Ein Gott uns jiihlings aus dem Dasein triehe,
Ein fertig Geistesbild bestehen hliebe.“
Jahresbericht.
I.	Personalstand, Fàcher- und Stundenverteilung.
A, Lehrkorper.
1.	Juliu s G Io wacki, Direktor der VI. Rangsklasse, Mitglied des k. k. Landesschulrates, Mit-glied der k. k. zool.-bot. Gesellscbaft, lehrte Mathematik in I. A und philosophische Pro-pàdeutik in VIII., 5 Stunden.
2.	Anton Dolar, Doktor der Philosophie, wirklicher Lehrer, dem k. k. Staatsgymnasium in Cilli zur Dienstleistung zugewiesen.
3.	Alfred Fink, wirklicher Lehrer, Hilfskraft des Direktors, Kustos der I. Abteilung der Schulerbibliothek, Ordinarius der V. Klasse, lehrte Latein in Vili., Griechisch in V., Deutsch in III. A und B, 16 Stunden.
4.	Max Haid, Doktor der Philosophie, wirklicher Lehrer, Kustos der II. Abteilung der Schulerbibliothek, Ordinarius der I. A-Klasse, lehrte Latein in I. A und V., Deutsch in
I.	A, 18 Stunden.
5.	Max Halfter, Turnlehrer, Kustos der Spielgerate, Jugendspielleiter, lehrte das Turnen in alien Klassen, 26 Stunden.
6.	Franz Horàk, Professor der VII. Rangsklasse, Kustos der geographisch-bistorischen und der numismatischen Sarnmlung, lehrte Geographie und Geschichte in i. A, IV. A und B, VI. und VIII., 18 Stunden.
7.	Franz J erovšek, Professor der VIII. Rangsklasse, Kustos der archaologischen Sarnmlung, Ordinarius der III. B-Klasse, lehrte Latein in III. B, Griechisch in 111. B, Sloweniseh fur Slowenen in VIL, philosophische Propadeutik in VIL, Stenographie im 1. und 2. Kurse, 19 Stunden.
8.	Jakob Kav Ciò, Professor, Exhortator, lehrte Religionslehre in I. B bis IV. B und I G, Sloweniseh fiir Slowenen in IV. A und B, 12 Stunden.
9.	Johann Košan, Professor der Vili. Rangsklasse, Kustos der Unterstiitzungsvereins-Bibliothek, Ordinarius der IV. B-Klasse, lehrte Latein in IV. B, Griechisch in Vili., Slowe-nisch fiir Slowenen in Vili., fiir Deutsche im 4. Kurse, 15 Stunden.
10.	Georg Mai r, Professor der VII. Rangsklasse, Ordinarius der IV. A-Klasse, lehrte Latein in IV. A, Griechisch in IV. A und VII, 15 Stunden.
IL Blasius Matek, Professor der Vili. Rangsklasse, Ordinarius der Vili. Klasse, lehrte Mathematik in i. B und C, III. B, IV. B, VI. und VII., Physik in Vili., 20 Stunden.
12.	Anton Medved, Doktor der Theologie und Pbilosophie, Professor der Vili. Rangsklasse, Exhortator, Kustos des Paramenten-Bestandes, lehrte Religionslehre in 1. A bis IV. A und in V. bis Vili., Sloweniseh fiir Deutsche im I. Kurse, 18 Stunden.
13.	Julius Miklau, Professor der Vili. Rangsklasse, Ordinarius der VII. Klasse, lehrte Geographie und Geschichte in II. A und B, lil. A und B, V. und VII., steiermiirkische Geschichte in IV. A und B, 22 Stunden.
14.	Leopold Poljanec, Doktor der Philosophie, Professor, Kustos des naturhistorisehen Kabinettes, lehrte Mathematik in II. B, Naturgeschichte in 1. A, B und C, II. A und B, 111. A und B, V. und VI., Physik in III. A und B und IV. B, 24 Stunden.
15.	Karl Verstovšek, Doktor der Philosophie, Professor, Kustos der Lehrerbibliothek, Jugendspielleiter. Ordinarius der li. B-Klasse, lehrte Latein in II. B und VII., Sloweniseh fiir Slowenen in II. A und B und V., 18 Stunden.
16.	Edmund Wiessner, Doktor der Philosophie, wirklicher Lehrer, Kustos der Prograrnm-sammlung, Ordinarius der III. A-Klasse, lehrte Latein in III. A, Griechisch in III. A, Deutsch in VII. und Vili., 17 Stunden.
17.	Karl Zahlbruekner, Professor, Kustos des physikalischen Kabinettes, lehrte Mathematik in 11. A, III. A, IV. A, V. und VII., Physik in IV. A und VII., 22 Stunden.
18.	Nikolaus Žagar, Professor der Vili. Rangsklasse, Ordinarius der I. B-KIasse, lehrte Latein in i. B, Griechisch in VII., Slowenisch fttr Slowenen in I. A und B. fur Deutsche im 2. Kurse, 17 Stunden.
19.	Ludwig Kohn, Doktor der Philosophie, supplierender Lehrer, Ordinarius der VI. Klasse, lehrte Griechisch in IV. B, Deutsch in IV. A und B, V. und VI., 16 Stunden.
20.	Johann Lokar, supplierender Lehrer, Ordinarius der I. C-Klasse, lehrte Latein in I. C, Deutsch in lì. B, Slowenisch fttr Slowenen in I. C und VI., 17 Stunden.
21.	Michael Petschar, k. k. Gymnasial-Professor i. R., supplierender Lehrer, Ordinarius der II. A.-Klasse, lehrte Latein in II. A und VI., Deutsch in II. A, 18 Stunden.
22.	Viktor Tiller, supplierender Lehrer, lehrte Deutsch in I. B und C, Slowenisch'fur Slowenen in III. A u. B, Geographie in I. B u. C, Slowenisch fiir Deutsche im 3. Kurse, 18 Stunden.
23.	Johann Dutz, Doktor der Philosophie, Professor an der k.k. Staatsrealschule in Marburg, Nebenlehrer, lehrte FranzOsisch im 2. Kurse, 2 Stunden.
24.	Leopold Hàring, supplierender Lehrer und Assistent an der k. k. Staatsrealschule in Marburg, Nebenlehrer, lehrte Zeichnen in der 2. Abteilung und SchOnschreiben fur die I. und II. Klasse, 4 Stunden.
23.	Arthur Hesse, Professor an der k. k. Staatsrealschule in Marburg, Nebenlehrer, Kustos der Lehrmittelsammlung fOr den Zeichenunterricht, lehrte Zeichnen in der 1. und 3. Abteilung, 5 Stunden.
24.	Rudolf Wagner, Dom- und Stadtpfarrorganist, geprufter Lehrer fur Gesang an Mittel-schulen, Kustos des Musikalienbestandes, Nebenlehrer, lehrte Gesang in 3 Abteilungen, 5 Stunden.
B. Diener.
Joh. Laupal, k.k. Schuldiener. — Friedr. Sorko und Franz Kelbitsch, Aushilfsdiener.
II.	Schiiler-Verzeichnis.
I.	Klasse A (36).
Anetzhuber Alois Aschauer Ludwig v. Attems Marius Graf AufI Viktor Bix Karl Brundula Ernst Dobaj Franz Dolinschek Walter Dornheim Gustav Dutz Bruno Engelhart Erwin Ferenz Max F errari-Occhieppo Otto, Graf Gugel Friedrich Heu Alois Hronovsky Arthur Juszt Alfons Kieser Karl Kontschan Adolf K rejci Friedrich Liebiscb Robert Majer Franz Mravlag Walter Pelikan Hubert Reidinger Karl Savinschegg Karl v. Soltys Roland Stangl Otto Thalmann Gerhard Verderber Herbert Verderber Hermann Viher Max Werbnig Josef Wernitznig Otto Wrentschur Karl Wresnig Ernest.
I.	Klasse B (38).
Bezjak Anton Bezjak Franz Bezjak Franz Bratina Franz Brumec Franz Cvetko Franz Cepič Karl DeCko Franz Dolinšek Rafael Drofenik Johann Ferlež Johann Flis Josef Gaberc Alois Geč Franz Gomzej Karl Habermut August Jagodič Simon Jurčič Josef Kampuš Valentin Kaučič Alois Kaučič Johann Kaučič Josef Klemenčič Anton Klenovšek Heinrich Kolar Jakob Korošak Alois Kostanjevec Alois Košan Leo Kovačec Johann Krampi Johann Krajnc Johann Križ Otmar Majcen Alois Majer Johann Mar Josef Marčinko Karl Medved Martin Mejovšek Branko.
I.	Klasse C (35).
Meško Franz Mirt Josef Moder Eugen Muhič Franz Muster Josef Nerat Josef Novak Johann Novak Josef Ortan Johann Osterc Matthias Pak Johann Pečnik Gustav Prapotnik Johann Rajh Georg Robič Max Rojko Johann Rojko Max Rudolf Ivo Satler Franz Sernec Franz Svetina Franz Skerbec Dominik Tomažič Josef Tscheppe Richard Verbajnšak Johann Verčkovnik Albin Vodušek Anton Vošnjer Peter Vuk Jakob Wella Karl Wreg Franz Zapečnik Josef Zeilhofer Benedikt Zemljič Josef Živko Johann.
II.	Klasse A (25).
Arinbruster Ludwig Bakschitsch Leo Berger Ludwig Ceritsch Wilibald Codelli Heinrich Dernjač Othmar Furreg Odilo Haas Heinrich Heller Eduard Kaiser Karl Krainz Johann I Krainz Johann II Labes Adolf Mayer Hans Messner Johann Morocutti Kamillo Noe Norbert Perme Friedrich Pickel Walter Reisel Josef Rungaldier Bandoli' Springensfeld Julius Ritter von Tertinek Franz Welzl Hermann Zwenkl Johann.
II.	Klasse B (50).
Amon Josef Bezjak Branislav Coki Leo Conč Albert Crepinko Ferdinand Čuček Franz Dernovšek Julius Feuš Franz Goičič Anton Hasaj Josef
Heric Josef Hren Josef Hren Wilhelm Jug Richard Kocmut Karl Kovačič Maximilian Koželj Johann Krajnc Alois Krepek Franz Krevh Matthias Križanič Franz Lah Adolf Maroh Peter Matek Franz Matevžič Anton Mesarič Anton Mravljak Josef Namestnik Thomas Novak Albin Ogorelc Johann Ogrisek Karl Pahernik Johann Pascolo Raspar Petek Anton Petrovič Josef Planinšek Josef Predikaka Johann Presker Emil Pribožič Georg Rajšp Emil Rak Johann Skvarča Johann Spari August Sternad Friedrich Supanič Johann Svetina Stanislaus Turk Anton Voh Ferdinand Wergles Max Žolgar Anton.
III.	Klasse A (27).
Berenreither Johann Berstovšek Leo Bratuša Franz Eckrieder Alois F errari-Occhieppo Norbert Graf FullekruB Hugo Gratzhofer Anton Gselman Adolf Habjantschek Josef Hofel Rudolf Jager Eugen Jantschilsch Anton Klauser Ernst Knappek Josef Ludovici Bruno Moser Friedrich Pirkmaier Gabriel Regoršek Karl Soleh Max Stegenšek Josef Stergar Alfons Stossier Franz Thalmann Walter Triebnik‘Maximilian Wantur Maximilian Wresnig Ferdinand Zweifler Augustin.
III.	Klasse B (40).
Caf Franz Čuš Jakob Firbas Stanko Filrst Franz Gomzi Alois Goričan Alois Heric Alois Hrastnik Franz Kaisersberger Leo Kampuš Rafael Klasinc Anton Klemenčič Jakob Kocjan Vincenz Kolar Franz Korošec Karl Kosi Alois Kotnik Roman Kozar Martin Kuk Josef Kurent Julius Lah Anton Lemež Milan Lendovšek Bogdan Majcen Gabriel Marinič Franz Nerat Franz Otorepec Adalbert Somrek Anton Strižič Franz Supanič Johann Svetina Anton Slik Alois Žnuderl Stanislaus Štamberger Franz Teraš Martin Vrabelj Franz Vrečko Josef Weber Franz Zadravec Matthaus Žibrat Franz.
IV.	Klasse A (30).
Bobič Cyrill Bratanič Franz Čelan Valentin Glavič Raimund Golob Ernest Gugel Wilhelm Hanf Josef Hofbauer Arnold Jaklin Max Jager Alois Jager Heinrich Jonas Johann Kostevc August Lehmann Marian Edler von Ludovici Eduard Mayer Karl Miklau Friedrich Neschmach Franz Paulič Albin Roškar Josef Sanderman Josef Schautz Franz Scheibl Karl Schemeth Johann Schuster Kurt
Soleh Georg Šuligoj Johann Verderber Othmar Verstovšek Johann Zollnerič Franz.
IV.	Klasse B (41).
Amon Johann Fras Franz Glančnik Karl Gnus Kasimir Gobec Alois Gorišek Friedrich Holcman Paul Holcman Vinzenz Jvanšek Franz Jager Johann Klobasa Andreas Kokole Josef Kokot Ludwig Koprivšek Franz Korošak Roman Koser Johann Leskošek Karl Lobnik Franz Lukman Franz Marin Wilibald Mešiček Johann Močnik Vinzenz Oštir Karl Peršuh Anton Plohl Peter Poček Johann Rakovič Franz Rezman Alois Rihtarič Peter Sadnik Julius Slavič Johann Toplak Franz Turnšek Franz Vavroh Miroslav Veble Franz Vertics Josef Vesenjak Paul Vranjek Johann Zajc Josef Zelenko Franz Zorko Johann.
V.	Klasse (50).
Aigner Hermann Badi Otto Blumer Johann Bratina Anton Cilenšek Johann Čuček Ernest Derenda Martin Ferenčak Johann Frisch Hermann Gašper Martin Hajšek Johann Hlebce Josef Horvat Anton Jvanc Karl Janžek Leo Jazbinšek Franz Kolterer Franz Korošak Franz Korres Karl
Korže Norbert Majcen Stanko Mitterer August Murko Rudolf Nemanitsch Giinther Paulšek Karl Petrovič Hans Pliberšek Rudolf Polič Martin Postrak Markuš Potiorek Paul Potočnik Josef Rak Ferdinand Sagadin Anton Samlicki Karl Sirk Thomas Solak Karl Soss Friedrich Stegenšek Franz Stettinger Bruno Šaril Johann Šenekar Rudolf Trinkaus Johann Valenti Franz Vešnik Ferdinand Vuga Josef Wallner Adolf Wantur Adolf Werdnik Johann Wresnig Franz Zavrnik Franz.
VI.	Klasse (49).
Bočzio Leonhard Cede Anton Čuš Martin Dobnik Anton Dobravc Ferdinand Druškovič Andreas Frohlich Gregor Gorišek Johann Grobelnik Ludwig Hohnjec Franz Hojnik Franz Hrovat Anton Jonke Arthur Jurečko Johann Kaflou Adolf Kavčič Josef Koroschetz Hubert Kostanjevec Franz Kosz Josef Košan Johann Kovačič Alois Krajnc Markuš Morie Max Pirkmaier Othmar Primus Josef Raunicher Albert Rus Martin Sadu Cyrill Schmidi Karl Slana Franz Sok Anton Steinfelser Franz Šlibar Franz Šumenjak Alois Tašner Josef Terstenjak Alois Umek Michael
VeršiC Alois Viher Friedrich Visenjak Alois Volavšek Josef Volčič Johann Vrabl Nikolaus Weixl Bruno Wurzinger Johann Zagoršak Franz Zavodnik Albert Zekar Franz Zivortnik Paul.
VII.	Klasse (36).
Atzler Roland Beckh-Widman-stetter Johann v. Brunčko Leonhard Cajnko Odon Crnčič Ruprecht Geratič Johann Hržič Augustin Kink Fortunat Klobasa Johann
Kniely Konrad Koprivnik Voj tèli LaBbacher Anton Lipovšek Raspar Napotnik Josef Novak Ludwig Paulič Franz Pollak Josef Potočnik Anton Rakovec Alois Schmid Alexander Schmiderer Johann Sieber Friedrich Sulkowski Ftirst l/udw. Supančič Josef Svaršnik Adolf Škofič Markuš Šoba Alois Trstenjak Karl Veble Andreas Veranič Anton Voit Viktor Wtlrnsberger Elias Wurzinger Josef Zagoda Josef
Zhuber v. Okróg Kuno Zorjan Johann.
Vili. Klasse (45).
Barbič Michael Borko Jakob Codelli Franz Deržič Johann Goll Ernst Gottscbeber Friedr. Grilc Josef Hofmann Karl Ilešič Georg Jančič Johann Jarh Franz Jehart Gustav Jurko Viktor Kokoschinegg Josef Kolarič Karl Koratzer Karl Kosi Franz Kranjc Karl Kren Franz Križan Ferdinand
Lešničar Johann Lešnik Alois Liebisch Alfred Pavlič Peter Petrovič Anton Petrovič Friedrich Pinter Josef Plockinger Franz Polak Franz Pučnik Josef Raišp Johann Bajer Wilhelm Rop Franz Rožman Franz Schetina Viktor Schmidt Alfred Senekovič Johann Stajnko Michael Stettinger Gottfried Šegula Rudolf Šiško Heinrich Škof Franz Toplak Franz Weixl Eduard Žižek Johann.
4f>
III.	Lehr-
A.	Obligate
Klasse.	1Stun-j den-1 zahl.	Religlons- lehre.	Lateinische Sprache.	Deutsche Sprache.	
I. A AB	r	2 Stunden. I. u. II. Haupt-sttìck des grotìen Kate-chismus und die Lehre vom 2., 3. und 4. Sakrament.	8 Stunden. Die regelmaBige Formenlehre, Vokabel-lernen, Obersetzungs-tìbungen aus dem Obungsbuclie ; ungefahr von der Mitte des I. Sem. an wóchentl. eine Schularbeit.	4 Stunden. I. A. Der erweiterte einfache Satz ; Formenlehre. Orthographie. Lesen, Erklaren und Naeherzahlen. Freier Vortrag. Im I. Sem. monatl. 4 Diktate, im II. Sem. monatlich 1 Haus-, 1 Schulaufsatz (Nacherzahlungen) und 2 Diktate. I. B. Empir. Erkl. der Elemente der regelm. Formenl. u. d. Notw. a. d. Syntax. Lesen, Sprechen, Naeherzahlen. Freier Vortrag pros. u. poet. Lesesttìcke. Gegen Ende des I. Sem. u. im II. Sem. schriftl. Wieder-gabe erkl. Lesesttìcke. Mon. 2 schriftl. Arbeiten, im I. Sem. durchwegs Schularbeiten, im IL Sem. abwechs. Schul- u. Hausarbeiten.	
IL A A B	28	2 Stunden. Die katholische Liturgik. Wiederholung der Glaubens-lehre u. Neu-behandlung des III. u. IV. Hauptsttìckes des groBen Katechismus.	8 Stunden. Ergànzung der regel-maBigen Formenlehre, die unregelmafiige Formenlehre und das Notwendigste aus der Satzlehre, eingetìbt an den Satzen und Sttìcken des Ubungsbuches. Monatlich 3 Schul-arbeiten, 1 Hausarbeit.	4 Stunden. II. A. Erweiterung der Formenlehre. Wiederholung des einfachen Satzes ; der zusammengesetzte Satz. Lesen, Erklaren, Wiedererzahlen. Freier Vortrag ausge-wàhlter Lesesttìcke. Monatlich 2 Aufsàtze, Diktat, im I. Sem. nach Bedtìrfn. II. B. Wiederhol. u. Ergtìnz. der Formen- u. Satzlehre. Die wichtigst. Unregelmàfiigk. in Genus, Deklination u. Konjugation auf empirischem Wege. Orthographie. Lekttìre wie in der I. B. Monatl. 2 schriftl. Arb., abwechs. Schul- u. Hausarb. (Nachera., imll. Sem. auch Beschr.)	
III. A A B	ri 28	2 Stunden. Geschichte der gOttlich. Oilenbarung des alten Bundes. Neu-behandlung der Lehre von den Gnaden-mitteln und Wiederholung der wichtigsten Partien der Glaubens- u. Sittenlehre.	6 Stunden. Wiederholung einzelner Abschnitte der Formenlehre, die Kongruenz-und die Kasuslehre; aus Cornei. Nepos: Miltiades, Themistocles, Aristides, Pausanias, Cimon, Thrasybulus, Epaminondas, Pelopidas, Agesilaus. Alie 14 Tage eine Schul-, alie 3 Wochen eine Hausarbeit.	GriechischeSprache. 5 Stunden. Die Formenlehre bis zum Futur. derVerba liquid., eingetìbt a. d. Sttìcken des Dbungsb. Vokabellernen. Von der 2. Halite des I. Sem. an alle 4 Wochen eine Haus-u. eine Schularbeit.	Deutsche Sprache. 3 Stunden. Grammatik: Systematischer Unterricht in der Formen- und Kasuslehre mit Rùcksicht auf die Bedeutungs-lehre. Lekttìre mit besonderer Beach-tung der stilist. Seite. Memorieren und Vortragen. Aufsàtze: Im Sem. 8 schriftl. Arbeiten.
IV. A AB	29	2 Stunden. Geschichte der gottlichen OfTenbarung des neuen Bundes.	6 Stunden. Die Tempus- u. Modus-lehre, eingetìbt an ent-sprech. Satzen u.Sttìcken a. d. (Jbungsb. Elemente der Prosodie und Metrik. Cws. bell. Gali. L, IV., VI. 1—23. Ovid von Sedlmayer, Einz. Verse u. Disticha, Die 4 Weltalter. Alle 3 Wochen 1 Haus-, alle 2 Wochen 1 Schularbeit.	4 Stunden. Wiederholung des Nomens und der Verben auf ra; die Verben aut '<« und die tìbrigen Klassen, Hauptpunkte der •Syntax, eingetìbt an den Satzen, Lesesttìcken u. Versen d. Obungs-buches ; monatlich eine Haus- und eine Schulaufgabe.	3 Stunden. Grammatik: Systematischer Unterricht. Syntax des zusam-mengesetzten Satzes, die Periode. Grund-ztìge der Prosodie und Metrik. L e k 10 r e mit besonderer Be-achtung der stilisti-schen Seite. Memorieren und Vortragen. Im Sem. 8 schriftl. Arbeiten.
Lelirgegenstàndc.
Slowenische Sprache.	Geschichte und Geographie.	Mathematik.	Naturwissen- schaften.	Turnen.
3 Stunden. Formenlehre, der ein-fache und der zusam-mengesetzte Satz, or-thograpbische Ubungen, Lesen, Erklaren, Wiedererzahlen, Memorieren u. Vortragen ausgewiihlter Lesestticke. Im I. Sem. monatlich 2 Diktate, im II. Sem. monatlich 1 Haus- u. 1 Schularbeit.	3 Stunden. Die notwendigen Vor-begriffe der mathe-matischen Geographie, allgemeine Begriffe der physikalischen und politischen Geographie, spezielle Geographie der 5 Erdteile.	3 Stunden. Die 4 Spezies in unbenannten, ein-fach u. mehrfach benannten gan-zen u. Dezimal-zahlen. DieGrund-gebilde. Gerade, Kreis; Winkel u. Parallelen. Die einfachsten Èigenschaften des Dreieckes.	2 Stunden. Die ersten G Monate: Situgetiere und Insekten. Die letzten 4 Monate: Pflanzenreich.	2 Stunden. Frei- und Ordnungs-Obungen. Hang- und Sprung-ubuqgen. Spiele.
3 Stunden. Analyse des zusammen-gesetzten Satzes, Fort-setzung d. Formenlehre. Lesen, Erkliiren, Wieder-erzablen, Memorieren und Vortragen ausge-wahlter Lesestiìcke. Monatlich 2 schriftliche Arbeiten.	4 Stunden. Spezielle Geographie Asiens und Afrikas ; allgemeine Geographie von Europa, spezielle von Stideuropa und GroSbritannien. Kartenskizzen. Geschichte des Alter-tums (hauptsachlich der Griechen u. Ròmer) mit bes. Rucksicht auf das biogr. und sagen-hafte Element.	3 Stunden. Die Bruehrech-nung. Verhàlt-nisse und Propor-tionen, einfache Regeldetri. Die 4 Kongruenzsatze nebst Anwendun-gen auf das Drei-eck, der Kreis, das Viereck und das Vieleck.	2 Stunden. Die ersten 6 Monate : Vògel, Reptilien, Ampbibien und Fische. Einige Formen aus den ubrigen Abtei-lungen derwirbel-losen Tiere. Die letzten 4 Monate : Pflanzenreich: Forts. desUnter-richtes der ersten Klasse.	2 Stunden. Frei- und Ordnungs-ilbungen. Reihungen erster Ord-nung. Gerateturnen der Unterstufe. Spiele.
2 Stunden. Wiederholung ent-sprechender Partien der Formenlehre ; Syntax. Lesen, Erklaren, Wiedererzahlen, Memorieren und Vortragen ausgewiihlter Lesestticke. Im Semester 8 schriftliche Arbeiten	3 Stunden. Geschichte des Mittel-alters mit Hervorhebung der osterr.-ungarischen Geschichte ; Geographie Frankreichs, Deutsch-lands, der Schweiz, Belgiens, der Nieder-lande, Nord- und Ost-europas, Amerikas und Australiens.	3 Stunden. Das abgekurzte Rechnen mit un-vollst. Zahlen, die 4Rechnungsarten mit ein- u. mehr-gliedr.besonderen u. algebraischen Ausdriicken, die 2. Potenz u. die 2. Wurzel dekad. Zahlen. Fliichen-vergleichung, Fla-chenbestimmung, Àhnlichkeit.	2 Stunden. I.	Semester: Vorbegriffe der Physik, Wiirmelehre und Chemie. II.	Semester: Mineralogie.	2 Stunden. Freitibungen mit und ohne Belastung. Ordungs-iibungen : Marsch- und Laufubungen, Reihungen erster Ordnung. Gerateturnen der Unterstufe. Spiele.
2 Stunden. Fortsetzung und Be-endigung der Syntax, Metrik, Lesen, Erklaren, Wiedererzahlen, Memorieren und Vortragen ausgewiihlter Lesestticke. Im Semester 8 schriftliche Arbeiten.	4 Stunden. Ubersicht der Geschichte der neueren und neuesten Zeit mit be-sonderer BerUcksichti-gung der Geschichte Osterreich-Ungarns ; Osterreich.-ungarische Vaterlandskunde.	3 Stunden. Kubieren und Kubikwurzelaus-ziehen, Gleichun-gen mit einer und mit mehreren Un-bekannten, die zusammenge-setzte Regeldetri. GegenseitigeLage von Geraden und Ebenen, Haupt-arten der Kìirper, Oberfliichen-und Rauminhalts-berechnung.	3 Stunden. Magnetismus, Elektrizitat, Mechanik, Akustik u. Optik, Elemente der mathematischen Geographie.	2 Stunden. Freitibungen mit und ohne Belastung von Eisenstilben. Ordnungs-iibungen : Aufmarsche, Reihungen erster und zwei-ter Ordnung. Gerateturnen der Unter- bis Mittelstufe. Spiele.
Klasse 		Stun- den- zahl.	Religions- lehre.	Lateinische Sprache.	Griechische Sprache.	Deutsche Sprache.
V. . •	29	2 Stunden. Einleitung in die katholisehe Religionslelire.	6 Stunden Liv. I, XXI, 1-30 Ovid (ed. Sedhnayer) Met. I, 163—415; II, 1-242; 251—322; III, 528-731; IV, 615-662; 670—746, 753-764; V, 385-437; 462-571; VI, 146-312; VIII, 618-720; X, 1-63; 72—77; XIV, 246-307. Am. I, 15. Rem. 169-196. Fast. 1,1-26; V. 63—88; 709 722; II, 475-512; III, 809— 834; IV, 339-620. Trist. IV, 10; ep. ex P. I, 3 Wiederholung der Tempora und Modi. Wòchentlich 1 Stunde grammat.-stilistisehe Ùbungen; monatlich eine Schulaufgabe.	5 Stunden Xenophon :	Ausgewàlilte Ab- schnitte aus der Anabasis I—III. Homer, Ilias I. Wòchentlieh 1 Grammatik-stunde. Erklàrung und Ein-iibung der Syntax (bis zum Pronomen) und das Wiclitigsto von den Bedingungssfitzen und den hypothetiselien Relativ-sàtzen und Absichtssfitzen so-wie den Pronomina und das Allgemeine ùber die Genera und Tempora des Verbums. 4 Schulaufgaben im Semester.	3 Stunden, Wortbildung. Lehnwòrter, Fremdwòrter, Volks-etymologie. Lekture mit besonderer Rùcksicht auf die Charaik-teristik der ep., lyr. und didakt. Gattung. Vortrag der memorierten Gediclite. Aufsàtze : Jedes Semester 7 Arbeiten, vorwiegend Hausaufgaben.
VI.	29 29	2 Stunden. Katholisehe Glaubenslehre.	6 Stunden. Sallust. Bell. Jug. Vergil, Aen. I, Ekl. 1. u. V. Georg. II, 136-176: II, 458-540 ; IV, 315-566. Cie. in Cat. 1. Caesar bell, civ I. Wiederholung der Syntax: Tempora und Modi. Wòchentlieh 1 Stunde granulat.-stilistische Ùbungen; monatlich eine Schulaufgabe.	5 Stunden. Homer: Ilias IL, III., VI., XVI., XXII. Herodot (n. Scheindler) ; I. Buch : 1. Vorrede, VI. und VII. Buch in Auswahl (Perser-kriege) ; Xenophon : Auswahl aus Anab. Wòchentlieh eine Grammatikstundo. Tempus- u. Moduslelire. Im Semester 4 Schulaufgaben.	3 Stunden. Der germ. Spraehstamm. Lautverschiebung. Mittelhochd. Lekture: Nibelungenlied (Auswahl); Walter von der Vogelweide (Auswahl). Neuhoclideutselie Lekture : Klopstock, Lessing. Lessing,Minna v.Barnhelin. Literaturgeschichte bis zur Sturm- und Drangperiode. Vortrag memorierter Gediclite. In jedem Semester 7 Aufsàtze, davon 4 Hausarbeiten.
VII.		2 Stunden. Katholisehe Sittenlehre.	5 Stunden. Cie. pro lege Manilia, pro Ligario, Laelius. Verg. Aen. II. IV. VI. (naeh Golling). Wiederholung ausgewfihlter Absehnitte der Grammatik. Wòchentlieh 1 Stunde grammat.-stilistische Ùbungen; im Semester 5 Schulaufgaben.	4 Stunden. Demostli. : I. III. olynth. Rede, III. phil Rede de pace. Homors Odyssee : I. 1—95, V., VI., VII., IX., X. Wòchentlieh eine Grammatik-stunde. AbsehluM der Syntax mit stilistisch. Ùbungen und Wiederholung der Gramm. Im Semester 4 Schulaufgaben.	3 Stunden. Literaturgeschichte von den StUrmern u. Dràngern bis zu Seliillers Tode. Lektttre (zum Teil naeh dem Lesebuelie) : Herder, Goethe, Schiller. Shakespeares ., Macbeth*4 und »Julius Caesar*4. Goethes „Ipliigenie auf Tauris*4. Redetìbungen. Aufsàtze wie in der VI. Klasse.
Vlil.	29	2 Stunden. Geschiclite der ehri.stlichen Kirche.	5 Stunden. Tacit. Germ. 1 —27 ; Annales (Auswahl). Hora/: Auswahl aus don Oden, Epodon und Satiren. Wiederholung verschiedener Parti en der Form en- und Satzl olire. Wòchentlieh 1 Stunde grammat.-stilistisehe Ùbungen; im Semester 5 Schularbeiten.	5 Stunden. Platon : Apologie, Kriton, die SchluBkapitel aus Phaedon ; Sophokles* Aias ; Homors Odyss. 14. und 16. Ges. Alle 8 Tage eine Grammatik-stunde (Wiederholung u. Ein-ùbung ausgewfihlter Absehnitte der Grammatik); im Semester 4 Schulaufgaben.	3 Stunden. Literaturgeschichte : Goethe und Seliiller (be-endet). 19. Jahrhumlcrt: deutsehe Dichtung in ósterreieh. LektÙro : die Proben des Lesebuches (Auswahl). Goethe, *Faust I.u; Goethes ^Hermann und Dorotliea*4, Seliillers BLied v. d. Glocke*4, LessingswLaokoon*4(Ausw.) RedoQbungen. Aufsàtze wie in der VI. Klasse.
Slowenische Sprache.	Geschichte und Geographie.	Mathematik.	Naturwi8sen- schaften.	Philosoph. Prop'àdeutik.	Turnen.
2 Stunden. Tropen und Figuren. Lekture mit besonderer Rftcksicht auf die Charak-teristik der epischen Gattung. Vortràge memorierter poetischer Stueke. In jedem Semester 4 Haus- und 3 Schul-arbeiten.	3 Stunden. Geschichte des Alter-tums, vornehmlich der Griechen und Ròmer bis zum Auftreten der Gracchen mit besonderer Hervorhebung der kultur-liistorischen Momento. Geographie Persiens, Afrikas, Sfideuropas und Frankreichs.	4 Stunden. Einleitung, die Grundoperationen mit ganzen Zah-len, Teilbarkeit der Zahlen, gemerne und DezimalhrQche, Verhàltnisse und Proportionen. Gleichungen 1. Grades mit einer und mehre-ren Unbekannten. Longimetrie und Planimetrie.	2 Stunden. I. Semester: Mineralogie, li. Semester: Botanik.	—	2 Stundon. Frei- und Ord-nungsBbungen und Geràteturnen wie in der IV. Klasse. Spiele.
2 Stunden. Klemente der lyrischen und dramatischen Poesie in Verbindung mit entsprechender Lekture, Vortràge memorierter poetischer Sttìeke. Aufsàtze wie in der V. Klasse.	4 Stunden. Geschichte des Altcr-tums von den Gracchen an. Das Mittelalter, dio Neu-zeit bis zum Beginne des 30jàhrigen Krieges. Stete Berùcksichtigun -der Kulturgeschichte und der Geographie.	3 Stunden. Potenzen, Wurzeln, Logarithinen, Gebrauch der Lo-garithmentafeln, Gleichungen 2. Grades mit einer Unbekannten. Stereometrie, Goniometrie und Auflòsung des rechtwinkligen und des gleichschenkligen Dreieckes	2 Stunden. Zoologie.	—	2 Stunden. Freiùbungen erster und zweiter Art mit und oline Belastung. 0 rd nungsùbu n gen wie in der V. Klasse. Geràteturnen der Mittel- bis Ober-stufe. Spiele.
2 Stunden. Literaturgeschichte bis inkl. Prešeren. LektUre charakter. Abschnitte der behandelt. Werke, namentlich der Dichtungen Vodnika und Prešeros. Freie Vortràge. Aufsàtze wie in der V. Klasse.	3 Stunden. Geschichte der Neuzeit vom Beginne des 30jàhrig. Krieges bis auf die Gegen-wart mit besonderer Hervorhebung der kultur-historischen Momente. Geographie Rumàniens. Dànemarks, Skandina-wiens, Russiands, Gross-britanniens, Amerikas und Australiens.	3 Stunden. Unbestiminte, quadratische, Exponential- und einige hóhere Gleichungen. Progressionen nebst ihrer An-wendung auf die Zinseszinsreeh-nnng, Kombina-tionslehre und binomischerLehr-satz. Auflòsung schiefwinkliger Dreiecke. Elemento der analy-tischen Geometrie in der Ebene mit EinschluB der Kegelschnitts-linien.	3 Stunden. Einleitung, allgemeine Eigenseliaften der Kòrper, Mcchanik fester, flOssiger und luftfórmiger Kòrper, Wàrme-lelire und Chemie.	2 Stunden. Logik.	2 Stunden. Frei- und Ord-nungsùbungen wie in der V. Klasse. Geràteturnen der Oberstufe. Spiele.
2 Stunden. Altslowen. Formenlehre mit Lese- und UbersetzungsObungen, “bersichtl idi e Z usammon-«assung der slowenischen Literatur. Genealogie der slav. Sprachen. Lektùre oliar. Abschnitte uer beliandelten Werke. Freie Vortràge. Aufsàtze wie in der V. Klasse.	3 Stunden Geschichte usterroich-Ungarns. Im II. Semester: 2 Stunden Geographie und Statistik Usterreich-Ungurns. VViederholung von Partien ni» der griechischen und rómisclien Geschichte, wócli enti idi 1 Stunde.	2 Stunden. Wiederholung des gesamten mathematischen Lehrstoffos und Ùbungen im Lósen mathematischer Probleme.	3 Stunden. Magnetismus, Elektrizitàt, Wellonbowegung, Akustik, Optik, Elemente der Astronomie.	2 Stundon. Kmpirische Psychologie.	2 Stunden. Freiiibungeu in Form von Gesell-schaftsQbungeu mit und oline Belastung. Ordnungsùbungen in Form von Marsch- und Laufreigen. Geràteturnen in Form von Gruppenturnen der Oberstufe, Spiele.
4
B.	Unterriehtsspradic.
Die Unterrichtssprache ist utraquistisch, und zwar in den A-Klassen des Unter- und in
alien Klassen des Obergymnasiums deutsch, in den B-Klassen und in der I. C.-Klasse des Unter-
gymnasiums ir( Religion, Latein und Mathematik, ferner in Slowenisch fur Slowenen in alien
Klassen slowenisch.
C.	Freie Lehrgegenstande.
1.	Slowenische Sprache fiir Schiller deutscher Muttersprache in4Kursen zu je 2 Stunden.
I.	Kurs: Das Wichtigste aus der Laut- und Formenlehre, Vokabellernen, Sprechilbungen, Obersetzungen aus dern Slowenischen. Nach den ersten 8 Wochen monatlich eine Schul-arbeit. Unterrichtssprache deutsch.
II.	Kurs: Fortsetzung der Laut- und Formenlehre, Syntax, Sprechilbungen, Obungen im Nacherzahlen. Monatlich 1 Schularbeit. Unterrichtssprache vorwiegend slowenisch.
III.	Kurs: Wiederholung der Grammatik, Vokabellernen, Sprech- und Obersetzungs-Obungen. Lektilre nach Lendovšek-Stritof: Slovenisches Lesebuch fiir Deutsche. Monatlich 1 Schularbeit. Unterrichtssprache slowenisch.
IV.	Kurs: Wiederholung der Grammatik, Sprechilbungen, Lekliire aus Dr. J. Šket, Čitanka za ili. razred, und Govekar, Rokovnjači, mit gleichzeitiger Besprechung der Hauptperioden der slowenischen Literatur und deren Vertreter. Monatlich 1 Schularbeit. Unterrichtssprache slowenisch.
2.	FranzOsische Sprache. 2 Stunden. II. Kurs: Laut- und Formenlehre, Obersetzungen und Konversation.
3.	Steiermàrkische Geschichte und Geographie. 2 Stunden.
4.	Stenographie. Untere Abteilung. 2 Stunden: Wortbildung und Wortkilrzung. Obere Ab-teilung, 2 Stunden: Wiederholung der Lehre von der Wortbildung und der Wortkilrzung. Satzkiirzung. Schnellschriftliche Obungen.
5.	Zeichnen. I. Unterrichtsstufe. I. Klasse. 3 Stunden: Anschauungslehre, Zeicbnen ebener geometr. Gebilde und des geometr. Ornamentes, Grundbegriffe der Raumlehre, Erklarung der elementaren Korperf'ormen.
IL Unterrichtsstufe, II. bis IV. Klasse. 2 Stunden: Perspektivisches Freihandzeichnen nach Draht- und Holzmodellen, Zeichnen einzelner Flachornamente im UmriB. Zeichnen und Malen von Flachornamenten der antikklassischen Kunstweise, Zeichnen nach einfaehen Gefafi-formen und nach ornament. Gipsmodellen.
lil. Unteirichtstufe. V. bis Vili Klasse. 2 Stunden: Erklarung der Gestalt des mensch-lichen Kopfes und Gesichtes. Kopfzeichnen nach Vorlagen und Reliefabgilssen, Masken und Rilsten. Wiederholung und Fortsetzung des Stoffes aus den vorhergehenden Klassen.
6.	Gesang. I. Abt. (Anfiinger), 2 Stunden. IL Abt. (Sopran und Alt), 2 Stunden. III. Abt. (Tenor und Ball), 1 Stunde: das Ton- und Notensystem, Bildung der Tonleiter, Kenntnis der Intervalle und Vortragszeichen, Einilbung vierstimmiger Gesange und Messen.
7.	Schiinschreiben. 2 Stunden: Die Kurrent- und die Lateinschrift.
B. Lelir-, Hilfs- unti Cbungsbilclier.
Reiigionslehre: GroBer Katechismus (I.A). Dr. Fischers Lelnbuch der kathol. Religion (II. A—III. A) 8,—13. Aulì.; der Liturgik (II.A); der Geschichte der gdttlichen Offenbarung des alten und neuen Bundes (III. A und IV. A) 5.-8. Aulì.; Veliki katekizem (I. B —III. B), Liturgika (II. B), Karlins Zgodovina božjega razodetja v stari in novi zavezi (III. B und
IV.	B); Dr. A. Wapplers Lehrbilcher der kathol. Religion lilr die oberen Klassen der Gymnasien (V.—VII.) 4.-8., 3—7., 6. Aulì.; Dr. B. Kaltners Lelnbuch der Kirchengeschichte (VRI.) 2. u. 3.. Aufl.
Lateinische Sprache: Dr. F. Schultz, Kleine latein. Sprachlehre (1. A—VIII.), 22 u. 23. Aulì. Haulers latein. Obungsbuch (Ausg. A) f. d. 1. A und II. A, 15., bez. 14. Aufl.; Kermavners Latinska Slovnica (I. B—IV. B) 1. und 2. Aufl.; Wieslhalers Latinske vadbe (I. B. und II. B)
3.	Aufl.; Hauler, Aufgaben zur Einilbung der latein. Syntax; I. Kasuslehre (III. A) 9. Aufl.; 11. Moduslehre (IV. A) G. Aufl. Dr. Požars Vadbe v skladnji latinski, I. und II. (RI. B und IV. B) I. Aufl.; Corn. Nep. vitae, ed. Weidner (III.) 4. Aufl.; Caesaris bell. Gallicum ed. Prammer (IV.) G. Aufl.; Ovid., ed. Sedlmayer (IV. und V.) 5. Aufl.; Livius, ed. Golling(V.); Sallusls Jugurtha (VI ); Cicero; Caes. bel), civ., 1. u 2. Aufl., Virgil, ed. Golling (VI. u. VII.); Tacitus, Auswahl von Weidner, Horatius, ed. Petschenig (VIII ), 3. Aufl.; Scheindler und Sedlmayer, Aufgabensammlung (V,—Vili.), 1. u. 2. Aufl.
Griechische Sprache: Curtius-Hartel (von Dr. Florjan W> igl, 24. Aufl.). Griechische Schul-grammatik (IV,—VIR.), 19.-22. Aufl.; Dr. Val. Hintner, Griechisches Obungsbuch zur Grammatik von Curtius-Hartel (IIP—V.), 3. u. 4. Aufl.; Dr. K. Schenkl, Obungsbuch zum Uberselzen (VI.—VIII.), 9. Aufl.; R. von Lindner, Auswahl a. d. Schriften Xenophons (V., VI.); Rzach und Cauer, Homer (V, —VIL); Scheindler, Herodot (VI.); Demosthenes (VII.)’ Platon und Sophokles (VRL). (Tetnpsky’sche Textausgaben.)
Deutsche Sprache: Dr. F. Willomitzers diutsche Grammatik ftlr ilsterreich. Mittelschulen (L—VI.) 7.—10. Aufl.; Leopold Lampels deutsches Lesebuch (L —IV.) 7.—8., 4.____G., 3.—6.,
4.-5. A ufi. ; Štritof, Deutsches Lesebuch f. d. I. u. II. Kl. slov.-utraqu. Mitlelsch. (I. B u. 11. B); Kummer und Stejskai, Deutsches Lesebuch fur osterreich. Gymnasien (V.—Vili.) 7., 3.-6.. 2.-4. Aufl. Lessings .Minila voti Barnhelnd (VI.); Shakespeares „Macheth“ und „Julius CaesaiGoethes Iphigenie auf Tauris“ (VII.); Goelhes ,,Hermann und Dorothea“. Schillers .Lied von der Glocke“, u Lessings „Laokoon“ (Vili.). Schulausgaben voti Graser, Holder und Freytag.
Slowenische Sprache: Fiir Slowenen: Janežič-Skets Slovnica (I.—VI.), 7. und $. Aufl.; Dr. Skets Slovstvena Čitanka (VII.—Vili.), I. Aufl.; Dr. Skets Staroslovenska slovnica in berilo (Vili.); DL Skets Čitanka (L—IV.) und berilo (V., VI.), 2., bezw. I. Aufl.— Lekture: JurCiC, Dr. Zober (V.;, Vodnik und Prešeren (VIL); JurCiC & Govekar, Rokovnjači; Aškerc, Zlatorog; Jenko, Levstik (VIII.).
Fiir Deutsche: Leudovšek, Slowen. Elementarbuch (L u. II. Kurs), Anton Štritof, Slow. Lesebuch fur Deutsche (III. Kurs), JanežiC-Sket, dovnica (IV. Kurs), Slovenska Čitanka za četrti razred (IV. Kurs) und JurCiC, Deseti brat.
G escili eh te und Geographie: Dr. F. M. Mayers Lehrbilcher der allgemeinen Geschichte fiir Untergymnasien, 2. u. 3. Aufl.; A. Zeehes 2. u. 3. Auli, der allgemeinen Geschichte fur Obergymnasien; Geogr, von Supan, 10. Aufl. in der L, II. u. III. Klasse; Zeehe-Schmidt, osterr. Vaterlandskunde fur die Vlil. Klasse; Dr. F. M. Mayers Geographie der osterr.-ung. Monarchie (IV.); Atlanten von Kozenn (I. und 11.), Kozenn und Richter (III.—Vlil.); Putzger (IL—VIL) und Steinhauser (IV. und Vlil.); Atlas antiquus von Kiepert (IL, V. und Vlil.).
Mathema tik : Dr. Fr. R. v. MoCniks LehrbOcher der Arithmetik und Geometrie fur Untei-gymnasien (L—IV.) 25., bezw. 26. Aufl., 25., bezw. 20. Aufl., Mateks Aritmetika in Geometrija za nižje gymnazije (L B bis IV B), 1. Aufl.; Močnik, Algebra und Geometrie fur Obergymnasien (V,—VRI.), 25. Aufl., bezw. 17.—22. Aufl.; Dr. A. Gernerths logaritlnnisch-trigonometrisches Handbuch (VI.—Vlil.).
Naturlehre: Dr. J. Krists Anfangsgrttnde der Naturlehre fur die unleren Klassen (III. u. IV.), 19. Aufl.. und Rosenbergs Lehrbuch der Physik (VIL und VRL)
Natur gesch i c h t e: Nalepa, GrundriB der Naturgeschichte des Tierreiches. Dr. A. Pokornys il lustrierte Naturgeschichte (II.— HI.), 20.—21. und 17.—19. Aufl.; Dr. F. v. Hochstetters und Dr. A. Bischings Leitfaden der Mineralogie und Geologie (V.). 12. und 14. Aulì.; Dr. R. v. YVettsteins Leitfaden der Botanik (V.); Dr. V. Grabers Leitfaden der Zoologie (VI.), 2. u.
3.	Aufl.
Philosophische Propiideutik: Dr. AL Roller, Grundleltren der Logik (VIL), 2. Aufl. Dr. Al. Hofler, Grundlehren der Psychologie (Vili.).
Steiertnàrki scbe Geschichte: Dr. K. Hirsch, Heimatskunde des Herzogtums Steiermark, neu herausgegeben von F. Zafìta. 2. Aulì.
Stenographie: R. Fischers theorelisch-praktischer Lebrgang der Gabelsberger’schen Steno-graphie. 40. Aufl.
Franzòsische Sprache: A. Bechtel, Franztìsisches Sprach- u. Lesebuch. 11. Stufe, 6. u. 7. Aufl
E. Tliemeu.
a) Fiir die deutschen Aufsàtze.
V.	Klassse. 1. Wie verandert die Ferne das Aussehen landschaftlicher Gegenstamle?
2.	Bertran de Born, zugleich ein Sànger und ein Held. 3. Welke, windverwehte Blatter, Boten naher Winterruh, Fallet saclit — ihr deckt die Griiber Mancher toten HofTnung zu. (Heinr. Leuthold.) 4. Schini ist nach dem grofien das schlichte Heldentum. (Uhland, Tells Tod.) 5. Die Erlebnisse des germanischen Kriegsknechtes in Geibels „Tod des Tiberius“. 6. Ein Tag aus meinen Weihnachtsferien. 7. Das ist ali einer Reise das Merkwurdigste, daB sie die Menschen in die wunderlichsten, unvorhergesehensten Zustande iiber Hals und Kopf hineinstiirzt. (Hebbel, Briefe 1. 409.) 8. Zwei Gemalde aus (lem Nibelungenliede. 9. Der Traum des Kaiphas. (Klop-Stock, Messias IV. Ges.) 10. Wie schmiickte Perikles Athen? 11. Hiions Zweikampf mit Amory. (Wieland, Oberon I. Str. 49—56.) 12. Mein Lieblingsbuch. 13. Wanderlust. 14. Sie (die Volkslieder) wachsen, sie fallen aus der Luft, sie tliegen iiber Land wie Mariengarn, Inerbiti und dortliin, und werden an tausend Stellen zugleich gesungen. (Th. Storm, Immensee:
S.	W. I. 30.)
VI.	Klasse: 1. Biute edelsten Gemiites Ist die Rìieksicht; doch zu Zeiten Sind er-frischend wie Gewitter Gold’ne Rucksichtslosigkeiten. (Th. Storm, Fiir meine S6hne: S. W. Vili. 247.) 2. Brunhild in der Edda und im Nibelungenliede. 3. Der Wert der Stenographie.
4.	Wie Siegfried Kriemhild zum erstenmale sali. (Nib. III.) 5. Warum schreiben wir Neujahrs-wiinsche? 6. Die Sprache des Winters. 7. Die Pflichten des Ritters nach Wolframs „Parzival“.
8.	. . . der lebet keinez ftne haz. (Walther, Wahlstreit V. 8.) 9. Walthers Beziehungen zum Osterreichischen Hofe. 10. Der Àltste ist der erste nicht, Wo’s Kraft gilt und EntschluB. (Grillparzer, Das goldene VlieB 11. 2.) IL Das kann idi mit gutem Gewissen zeugen, dati idi meine hochste Treue und FleiB drinnen erzeigt und nie keine falschen Gedanken gehabt habe. (Luther iiber seine Bibeliibersetzung: Sendbrief vom Dolmetschen.) 12. Ihm zum Rulline, uns zur Freude. (Als Motto einer Gedenkfeier.) 13. Die rOmische Nobilitat in der Darstellung des Sallustischen „Bellum Ingurthinum". 14. Wolkenformen und Wolkenbilder.
4*
VII.	Klasse. 1. Welche edle Zùge versohnen uns mit Macbeths Gharakter? 2. Herbst-abend an der Drau. 3. '0 |xr) òapeìg aévD-pwrto; oò TOwSeóevat. 4. Brutus im Lichte der Tragodie Shakespeares. 5. Osterreich, ein Bollwerk der abendlàndischen Kultur zur Zeit der Tùrkenkriege. 6. „Hoffnung und Erinnrung sind .... Rosen von einem Stamme mit der Wirklichkeit, nur ohne Dornen.“ Grillparzer, Sappho 4, 65 ff. 7. Der Untergang des Helden in Goethes „Gotz von Berlichingen". 8. Welches Bild gewinnt der Leser von den Zustanden im deutschen Reiche zu Beginn des 16. Jahrhunderts aus Goethes „Gotz von Berlichingen"?
9.	tìber den Wert edler und gediegener Lekture. 10. Die Verdienste dgs Prinzen Eugen um Osterreich. 11. Warum wird Schillers Karl Moor Rauber? 12. Orests Worte „Gewalt und List, der M;inner hòchster Ruhm, wird dureh die Wahrheit diesel- hohen Seele beschitmt und reines, kindliches Vertrauen zu einem edlen Manne wird belohnt" („Iphigenie auf Tauris“ V, 38611.) sind aus dem Drama selbst zu erlautern. 13. Der Wert und die Gefahr des Reichtums.
Redeiibungen:
1. Ober Shakespeares Leben und Dichtung (Potočnik). 2. Max Klinger als Radierer, Maler und Bildhauer (Baš). 3. Die Idylle in der deutschen Literatur (Kniely). 4. Fritz Reuter. Ein Oberbliek uber sein Leben und seine Werke (Schmidt). 5. Friedrich Maximilian Klinger. Ein Lebensbild aus der Sturm- und Drangzeit (Supančič). 6. Das Sparafeld (Schmiderer). 7. Ober Herders Cidromanzen (Atzler) 8. Goethes Studentenzeit in Leipzig (Hržič). 9. Schillers Flucht aus Stuttgart (Geratič). 10. Robert Hamerlings „Staticnen meiner Lebenspilgerschaf't" (Brunéko).
Vili. Klasse. Schillers Leben, eine Tragodie des kiinstlerischen Schaffensdranges.
2.	„Sturmwindwirbel fegt dìe StraBen. Staub und Kehricht mag er fassen, Quadern muli er liegen 1 asserii 3 „In culpa est animus, qui se non effugit umquam." Horaz, Ep. I, 14, 13.
4.	Inwiefern spielt der Apotheker in Goethes „Hermann und Dorothea“ eine heitere Rolle?
5.	Die Bedeutung der Buchdruckerkunst fin- die geistige Entwicklung der Menschheit. 6. „Das Leben ist der Giiter hochstes nicht." Schiller. 7. Gretchens Fall und Verklàrung in Goethes „Faust“. 8. Die Macht des Gesanges. 9. „Erquickung hast du nicht gewonnen, wenn sie dir nicht aus eigner Seele quillt“. Goethe, „Faust“ I. 10. „Im engen Kreis verengert sich der Sinn, es wachst der Mensch mit seinen griiBern Zwecken." Schiller. 11. „Den Menschen adelt, den tiefstgesunkenen, das letzte Schicksal". Schiller, Maria Stuart V, 148 f. 12. Was bedeutet Weimar tur Goethes Leben und Entwicklung? 14. Gefahren und schwere Schicksals-schliige bahnen im Leben der Staaten und Vòlker oft den Weg zu Aufschwung und GroBe (M aturitatsprufungsarb eit).
Redeiibungen:
1. Traum und Wirklichkeit in ,,Hanne!es Himmelfalirt" von Gerhard Hauptmann (Goli).
2.	Die Vertreter der drei monotheistischen Religionen in Lessings „Nathan“ (Gottscheber).
3.	Die Enstehung, Zusammensetzung und Bedeutung von Heinrich Heines ,,Buch der Lieder" (Lešničar). 4. Spinoza und Goethes „Faust“ (Codelli). 5. Christian Giinthers Leben und Werke (Raišp). 6. Goethes „Torquato Tasso" und Grillparzers „Sappho“. Zwei Kùnstlertragodien (Stet-tinger). 7. Ober Grillparzers „Libussa“ (Kranjc). 8. Ernst Moritz Arndts Jugendleben. Nach seinen „Erinnerungen“ (Plockinger). 9. Der Verlauf der Handlung in Grillparzers „Traum ein Leben" (Toplak). 10. Richard Wagners „Tristan und Isolde" (Codelli). 11. Jakob Grimms Lebenswerk. Eine Ubersicht (Lešnik)
b) Fiir die slowenischen Aufsàtze.
V.	Klasse. Kako nam naznanja jesenski čas svoj prihod? 2. Zvon in zvenenje v raznih prilikah in dobah človeškega življenja. 2. Poj, kladivo, le poj, je poj! — Težaven, tužen stan je moj (Aškerc). 4. Na peronu (črtica iz vsakdanjega življenja). 5. Miklavž med otroki (slika iz družinskega življenja). 6. Tisafernova prevara in Arijajevo izdajstvo (po Ksenofontu). 7. Pravljica iz domačega kraja. 8. Rostni kraj — kraj sreče in blaženosti. 9. Peržanske vojske so vzbudile v Grkih narodni ponos. 10. Kdor hoče visoko priti, mora trden v glavi biti (Nar. pr.). 11. Sreča — na bilki rosa jutranja blesteča (Stritar). 12. Suavis est praeteritorum laborum memoria (refleksija). 13. Kaj misli ljudstvo o smrti kralja Matjaža? 14. V čem se dasta primerjati Aškerčev in Baumbachov ..Zlatorog" ?
VI.	Klasse. Naj volja tak krepka kot tvoje gore, naj moč ti bo taka kot tvojih je rek, ki trgajo jez in potresaio breg! (S. Jenko: Naše gore). 2. Pri slapu čakal jutri bo Savice — vesele ali žalostne novice (Prizor po „Kistu pri Savici"). 3. Ocena Prešernovega „Krsta pri Savici". 4. Slovenska narečja in njihovo razmerje napram stari cerkveni slovanščini. 5. O bratje, bratje — kako je v vas? Zdaj zvezde ugodne vladajo, zdaj semena zlata padajo (O. Zupančič: Vseh živih dan). 6. Snov in mera srbohrvaškega narodnega pesništva. 7. O, jaz pa grem, v poljano tiho grem, da vidim te, kak z mrakom govoriš, kako šelest lesa poslušaš
nem........(O. Zupančič: Manom J. M. Aleksandrova). 8. Moj ljubljenec (-nka) v slovenski
književnosti. 9. Pisar (Oznaka poleg Prešernove: „Nove pisarije"). 10. Martin Krpan (Karakteristika). 11. Slike v Gregorčičevi „01jki". 12. Sava — slovenska reka. 13. Na grobu se učimo misliti, živeti i ljubiti. 14. Noč na poljani.
VII.	Klasse. 1. V sreči se ne prevzemi, v nesreči ne obupaj! 2. Slika jesenske pokrajine. 3. Kako sodelujeta pri razvijanji človeške omike zemeljsko površje in pa podnebje?
4.	Zakaj nastopa v vsakem slovstvu dramatsko pesništvo zadnje? 5. Zima v prirodi, zima v
človeškem življenji. 6. Kaj je upropastilo grško svobodo? 7. Bojanov značaj v Aškerčevem Zlatorogu. 8. Spoznavanje prirode človeka povzdigava in ponižava. 9. Umetnost in njen pomen v človeškem življenji. 10. Čas — človeku prijatelj. 11. Domovina. 12. Ali nam more in sme biti zvezda vodnica skozi življenje? Horatijev rek: Nil admirari prope res est una, Numici, solaque, quae possit facere et servare beatum. 13. Tfjg 5’ àpzxfjC, ESpwxa xfsoi TtpOTOZpOtfrev efbjxav àdavaxo:. jxaxpòg Ss y.aì Sptkog ofjxog ìtz àutrjv. 'HacóSou epya xal rjpipat. 14. Pomen izumitve knjigitiskarstva za razširjanje prosvete.
GoVori:
1. Cankar (Baš). 2. Cankar in njegova dramatika (Brunčko). 3. Aleksandrov-Murn (Veble).
4.	Meč, knjiga in plug v naši zgodovini (Napotnik). 5. Meškova knjiga „0 tihih večerih“ (Kink).
6.	Pregled kajkavskega slovstva (Geratič). 7. Življenje rimskih velikašev po Sienkiewiczevem „Quo vadis“ (LaBbacher) 8. Oton Zupančič (Potočnik). 9. Aškerčev Zlatorog (Koprivnik).
10.	Boj na Kosovem polji po srbskih narodnih pesnih (Veranič). 11. O slovenskem gledišči (Lipovšek).
Vili. Klasse. 1. Usoda rokovnjača Groga v romanu in narodni igri. 2. In fine cemitur, cuius toni. (Razmišljevanje osmošolca). 3. Vpliv narodnega pesništva na Prešernove balade in romance. 4. Zakaj je Sokratova obsodba pravzaprav zanj velika zmaga? (Po Platon, apologiji).
5.	Naša novodobna svečava. 6. Temne strani občne povestnice. 7. Oko do duše okno. (Duše-slovna razprava). 8. O važnosti gora v gospodarstvu prirode in v življenju človeškem. 9. Načrt in glavna misel Horacijeve ode I, 3. (Sic te diva potens Cypri . . .). 10. Dramatični elementi v Aškerčevem „Zlatorogu“ 11. S katerimi lastnostmi je ublažil Sofoklej osorni značaj Ajantov? 12. Levstik in 1. 1858. v slovenskem slovstvu. 13. Grško nam je dalo modrost in lepoto, Rim moč, krščanstvo pa je prineslo ljubezen (Sienkiewicz). Za zrelostni izpit.
Govori:
1. Davorin Trstenjak. Življenjepis in slovstveno delovanje (Borko). 2. Zlatorog v leposlovju (Grilc). 3. Simon Jenko in njegove poezije (Jančič). 4. Jurij baron Vega (Jarh). 5. O Aškerčevih dramah (Kranjc). 6. Nadvojvoda Ivan, velikodušni dobrotnik štajerske dežele (Pavlič).
7.	Črtice iz slovanskega bajeslovja (Senekovič). 8. Janez Bajkart Valvazor in njega važnost za Slovence (Šiško). 9. Zasluge Matija Čopa za slovensko slovstvo (Škof). 10. Aleksandrov, narodni pesnik slovenski (Toplak).
F. Privatlektlire.
V. Klasse. a) Latein.
Aigner : met. IV, (170-746, 753-764; XI, 87—193; trist. Ili, 10; III, 12.
Blumer: met. IV, 615—662, 670—746, 753— 764; XII, 575-606; XIV, 246-307; XV, 871—879; Am. III, 8. 35-56; fast. II, 687—710; tiist. V, 10.
Cilenšek: met. IV, 615-662; XIV, 246—307; fast. II, 687—710; trist. V, 3; V, 10.
Čuček: met. IV, 615-662; XI, 87-193; XIV, 246—307; trist. III, 10.
Derenda: met. IV, 615-662, 670-746, 753 —764; XI, 87—193; XIV, 246—307; fast. II, 687-710.
Frisch: met. XI, 87—193; trist. III, 12; V. 10; ep. ex ponto I, 3.
Gašper: met. XI, 87—193; XIV, 246—307; trist. 111, 12; V, 3; V, 10.
Jazbinšek: met. IV, 615—662, 670—746, 753-764; XI, 87—193; trist. III, 12; V, 10.
Korres: met. XV, 75-236, 252—272, 418— 478; trist. III. 10.
Korže: met. IV, 670—746, 753—764; VII, 528—660, XI, 87—193; trist. V, 10
Majcen: met. XI, 87—193; XV, 746—870; XIV, 246—307, 581-608; ep. ex. p. I, 3.
Nemanitsch: met. XI, 87—193, IV, 670—746, 753-764; XIV, 246-307; trist. III, 12.
Potočnik: met. XV, 75-236, 262-272, 418 —478, ep. ex p. I. 3.
Sagadin: met. XIV, 246—307; fast. IV, 393 —620; trist. V, 10.
Stettinger: Liv. Ili, 1—55; Ovid. met. XIV, 581—608; trist. V, 2; V, 5; V, 10.
Stegenšek: met. XII, 607—623, XIII, 1—398. Šenekar: met VI, 313—381; XI, 87—193;
XII, 1 38; XIV, 246-307, ep. ex p. I, 3. Vuga: met. XII. 1-38, 575—606; XIV, 581 —608, 805—851; trist. III, 12.
Wantur: Livius, ab urbe cond. XXII, 1—30. Wresnig: met. XII, 607—623; XIII. 1—398. Zavrnik: Livius, ab urbe cond. XXII, 1—30; Ovid, met. XIV, 246—307; trist. Ili, 12; V, 3; V, 10.
Žepič: Livius, ab urbe cond. XXII, 1	30.
b) Griechisch.
Badi: Xen. An. III. 1—15.
Blumer: Xen. An. IV. 10; II. 1—4.
Bratina: Xen. An. II; III. 4.
Cilenšek: Xen. An. II; III. 3.
Čuček: Xen. An. III.
Derenda: Xen. An. II.
Gašper: Xen. An. II. 1—5.
Jazbinšek: Xen. Kyrup. VII. 5.
Korres: Xen. An. II.
Korže: Xen. An. IV. 11—12.
Majcen: Xen. An. IV.
Nemanitsch: Xen. Hell. I. 1—3; Hom. 11.
Vili. 1-130.
Petrovič: Xen. An. III.
Postrak: Xen. An. II. I—4.
Potiorek: Xen. An. IV. 10.
Sagadin: Xen. An. IV.
Soss: Xen. An. III.
Stegenšek: Xen. Kyrup.
Stettinger: Xen. An. IV.
Šenekar: Xen. An. III. 7—8.
Valenti: Xen. An. IV. 1—3.
Vuga: Xen. An. IV.
Wallner: Xen. An. III. 2—5.
Wantur: Xen. Kyrup.
Wresnig: Hom. II. Vili. 1 — 180.
Zavrnik: Xen. An. 11.
Žepič : Xen. Kyrup. VII. Vili.
VI. Klasse. a) Latein.
Boezio : Sali. bell. Cat.
Dobnik: Cie. II. u. III. cat. Rede.
Fròhlich: Verg. ten. V.
Gorišek: Sali. bell. Cat.
Grobelnik: Sali. bell. Cat., Ovid libr. Aristium, V. 2, 3, 5.
Hohnjec: Cicero li, cat. Rede, Ovid. met. II, 760-801; VI, 5—82, 103—107, 127 — 145; XIV, 581—608 Hojnik: Sali. bell. Cat.
Hrovat: Sali. bell. Cat.
Kavčič: Sali. bell. Cat.
Košari : Verg. ten. V. B.
Kovačič: Sali. bell. Cat.
Kranjc: Sali. bell. Cat., Caesar bell. gali. II. B. Morie: Ovid. met. XXII, 607—623; XIII, 1—398.
Pirkmaier: Cic. Il u. Ili, cat. Rede.
Primus: Verg. teneis V.
Rus: Sali. bell. Catt., Verg. teneis, V. Bucli. Schmidi: Verg. ten., V. B.
Sok: Verg. ten., V. B.
Steinfelser: Sali. bell. Cat.
Slibar: Sali. bell. Cat.
Terstenjak: Livius XXI, cap. 47—63.; Sali, bell. Cat.: Cicero II, III, IV; cat. Rede; Ovid. Amores II. B.. 6; III. B., 9.
Umek: Livius XXI, cap. 30-Elide; Caesar, bell. gali. II. Buch.
Visenjak: Sali. bell. Cat.
Volavšek: Sali. bell. Cat.
Vrabl: Cicero II, III, IV, cat. Rede; Ovid. trist. HI, 12.
Zagoršak: Sali. bell. Cat.; Livius XXII, 1 -30. Zavodnik: Livius (ed Golling) III, cap. 33—49. Zekar: XXII, cap. 33—Ende.
Zivortnik: XXI, cap. 30—Ende.
b) Griechisch.
Boezio: Hom. II. IV.
Cede: Hom. II. IV.
Cuš: Hom. II. VII. 1—308.
Dobravc: Hom. 11. IV; Xen. Anali. IV. 8. Fròhlich: Hom. 11. XVIII. 1-617. XXIII. 1—498.
Hohenjec: Hom. 11. VII. 1—205.
Hojnik: Hom. 11. IV. 1—222, 422—544. Hrovat: Hom. II. IV.
Jonke: Hom. II. XIX.
Jurečko: Hom. II. IV.
Kaffou: Hom. 11. VII.
Kavčič: Hom. II. IV. 1—300.
Kosz: Her. VI. 1—43.
Košan: Hom. 11. XIX.
Krajnc: Her. IV. 1—31.
Pirkmaier: Her. VI. 1—31.
Primus: Xen. An. IV. (Auswahl).
Raunicher: Her. VI. 1—43.
Sadu: Hom. 11. XIX. 1-43.
Schmidi: Her. VI. 1—43.
Steinfelser: Hom. 11. XII.
Šlibar: Hom. II. IV'. 1—544.
Terstenjak: Hom. II. IV. u. XII.; Her. IV. Umek: Hom. 11. IV.
Veršič: Hom. II. 1-350; Her. Vili. 1-120. Visenjak: Hom. II. VII. 1—240.
Volavšek: Hom. II. IV. 1—445.
Volčič: Hom. II. IV. 1—300.
Vrabl: Xen. Mem. III. (Auswahl); Hom. II. IV. Weixl: Hom. 11. IV. 300 -544.
Wurzinger: Hom. II. IV. 1—300.
Zekar: Hom. II. IV.
Zivortnik: Hom. II. VII. 1—483.
VII. Klasse. a) Latein.
Atzler: Cic. pr. Sex. Rose.
Brunčko: Verg. Georg. 1. 1.; Plautus Trinum. Cajnko: Cic. Lael. d. amie.
Geratič: Cic. d. fin. bon. et mal.
Hržič: Cic. pr. rege Deiot.
Kink: Verg. Georg. L; Cic. pr. rege Deiot. Klobasa: Cic. d. officiis.
Kniely: Verg. Georg. L; Aen. V. VII. Koprivnik: Verg. Aen. III.
Ladbacher: Cic. pr. rege Deiot.
Lipovšek: Cic. Lael. d. amie.
Napotnik: Liv. XXII. c. 20—Schl.
Novak: Cic. Laet. d. amie.
Paulič: Cic. pr. rege Deiot.
Polak: Verg. Aen. V.
Potočnik: Cic. pr. rege Deiot.
Schmidt: Cic. Lael. d. amie.; Verg. Aen. IL Schmiderer: Verg. Aen. V.
Sieber: Cic. Sex. Rose.
Svaršnik : Verg. Aen. III.
Škofič: Liv. XXII. 31—Schl.
Šoba: Cic. Lael. d. amie.
Trstenjak: Cic. d. officiis I. 1.
Veble: Verg. Aen. XI.
Veranič: Verg. Aen. III.; IH.
Wurnsberger: Cic. Lael. d. amie.
Wurzinger: Cic. in. Cat. II. III. IV.; Cic. pr. reg. Deiot.
Zagoda: Liv. XXII. 31—Schl.
Zliuber: Cic. pr. Milone, pr. rege. Deiot. Zorjan: Liv. XXI. 31.—Schl.
b) Griechisch.
Atzler: Dem. Phil. I.
Crnčič: Hom. Od. 1. 95—444.
Geratič: Hom. Od. Vlil.
Kink : Hom. Od. Vlil.
Klobasa: Hom. Od. II.
Kniely: Dem. de corona.
Koprivnik: Hom. Od. I. 95—444.
Lipovšek: Hom. Od. 11. Luciano Traum. Paulič: Dem. I. Phil.
Svaršnik: Hom. Od. III.
Novak: Hom. Od. II.
Potočnik; Hom. Od. IL III.
Veble: Dem. Phil. 1. Ilepi xwv £V XsppoVTjatp. Verarič: Hom. 11. Vlil. IX.
Voit: Hom. Od. I. 95—444.
Trstenjak : Od. P 95—444. 11.
Vlil. Klasse. a) Latein.
Barbič: Verg. Aen. XII.
Borko: Tac. Agricola u. dial. de orat. Codelli: Tac. Ann. XI,—XIII.
Goli: Li v. XXII.
Gottscheber: Cie. div. in Caecil.
Grilc: Verg. Aen. XI.; Cie. in Cat. II.—IV. Hofmann: Liv. XXII.
Ilešič: Liv. XXII.
Jančič: Verg. Aen. VII.
Jehart: Liv. XXII.
Jurko: Tac. Agricola.
Kokoschinegg: Cie. pr. Deiot.
Kolarič: Liv. III.
Koratzer: Tac. Germ. cap. 28 — SchluB. Kranjc: Tac. Hist. I.
Kren : Verg. Aen. XI.
Križan: Verg. Aen. XL; Cie. in Cat. II.—IV. Lešničar: Tac. Hist. III.; Hor. carm. I. 2,
4,	9, 11. 12. 16, 18, 19, 26, 28, 33, 34;
II.	6, 7, 10, 13, 17, 19; III. 4, 8, 12, 13, 16, 17, 18, 20, 22, 25.
Lešnik: Verg. Aen. XI.
Pavlič: Verg. Aen. XI.
Pinter: Tac. Hist. I.; Hor. I. 2, 16, 18, 21; II. 1, 2, 7, 9, 10, 12.
Plockinger: Verg. Aen. XI. XII.; Tac. Hist. I. Polak: Verg. Aen. VIL; Tac. Hist. III. Haišp: Tac. Agricola; Hor. carm. I. 2, 4, 9, 11, 16, 18, 19, 20, 26. 38; II. 1, 7, 12, 13, 19; III. 4, 5, 12; IV. 5, 7.
Stajnko: Liv. XXII.
Stettinger: Tac. Germ. cap. 28—SchluB; Agricola, dial. de orat:;	Hor. carm.	I.	2,	4,
6,	9, 10, 11. 12, 38;	II. 16; III.	4,	5,	8;
IV. 6; carm. saec.; Sat. I. 7; II. 8; Epod. 9; de arte poetica.
Šiško: Cie. pr. Archia.
Toplak: Tac. Hist. III.;	Hor. carm.	I.	2,	4,
5,	9, 11, 12. 16. 18,	19. 2G, 28.	33, 34;
11.	5. 6, 7, 10, 12, 13, 17, 18; III. 4, 8,
12,	13, 16, 17, 18, 20, 22, 25; IV. 5, 7, 8, 9, 12.
Weixl: Verg. Aen. XI.
Žižek: Hor. carm. I. 4, 6, 9, 10, 11, 12, 15, 16-21. 26, 28, 29, 31, 32, 34, 35, 38; II. 1, 19; III. 4, 29; IV. 2, 15; Epod. 1, 6; Sat. I. 10.
h) Griechisch.
Barbič: Dem., Ikpi xwv £V Xe^oVTjatp. Borko: Lucian. Traum u. Himmelsreise. Godelli; Aristoteles, Metaphysik Eeržič: Dem., Ikpi xwv £V Xežžovrjato. Goli: Od. XXIII-XXIV.
Gottscheber: Od. XI.
Grile: Xen., 'EXXrjVtxa, VII. B.
Hofmann: Od. XXIII.; Xen., 'EXXrjVtxa, I. B Ilešič: Xen. IL, Anabasis, IV. B.
Jančič: Dem., Ikpi xwv èv Xepfiovfjoip. Jark: Xen., 'EXXrjVtxa, I,—IL B. ; II. VII. Jehart: Xen., 'EXXrjVtxa, L—IL B.
Jurko: Od. XVII. XXL XIV.
Kokoschinegg: II. III.; Od. XIII—XIV. Kolarič: Herod. IX. B.
Koratzer: Od. XVIII. XX.
Kranjc: Plat., Protag., Lysis.
Lešničar: Dem. III.; Phil. B Lešnik: 11. XX.
Liebisch: Od. XI.
Pavlič: Her. V. B.
Petrovič A.: Od. XXIII.
Petrovič Fr. : Od. XXIII.
Pinter: Plat., Euthyphr., Soph., Antig. Pl6ckinger: Od. XXIII.—XXIX.
Polak: Dem. III.; Phil. R.
Pušnik: Lucian, Traum; Plat., Laches. Raišp: Lucian, Traum u. Himmelsreise Rop: Od. TXI.
Rožman: Xen., EXXrjVtxa, L—II. B.; II. VII, Schetina: Xen., 'EXXrjVtxa, I.
Senekovič: Her. III.
Stajnko: Her. I.
Stettinger: Plat., Laches; Dem., Ikpi axe^avou; Soph., Antigone.
Šegula: Od., XX—XXIII.
Šiško: Hen., Anah. IV.
Toplak: Dem., Ikpi aX£tpavou.
Weixl: 'EXXrjVtxa, I.
Žižek: 11. XI, XXIV.
IV.	Vermehrung der Lehrmittel.
A. Bibliothek.
I. Lehrerbibliothek.
(Bibliotnekar: Prof. Dr. Verstovšek.)
a)	Geschenke :
1. Des k. k. Ministeriums fur Kultus u. Unterricht: Zeitschrift fiir osterreich. Volkskunde. — 2. Der kais. Akademie der Wiss enschaften in Wien: a) Anzeiger der math.-natunv. Klasse 1904: b) Denkschriften d. kais. Ak. der Wissenschaften, philos.-histor. Klasse B. 49, 50; c) Archiv fur osterreich. Geschichte 93. B. 1. Hiilfte; d) Sitzungsberichte der
k.	Akademie der Wissenschaften, B. 148. — 3. Der k. k. Zentral-Kommission z ur Er-forschung und Erhaltung der Kunst- und histor. Denkmale: Mitteilungen von 1904; 4. Des FttrstbischOfl. Lavanter Konsistoriums: Personalstand des Bistums Lavant im Jahre 1905. — 5. Vom Verlag des „Liter. Zentralblattes": Wochentliches Verzeichnis der Neuigkeiten des deutschen Buchhandels. — 6. Der Gymnasial-Direktion: a) Fest-schrift zur Erinnerung an die Feier des 50jahr. Bestandes der k. k. Staats-Oberrealschule in Olmutz; h) Siipfle-Rappold : Lat. Stiliibungen, H. 3. Aulì. 1904; c) T. Livii ab urbe condita,
l.	IL etc. von Zingerle, 6. Aufl.; d) Emil Mayer’s Kurrentschrift etc. Wien 1905; e) Gemeinde-lexikon der im Reichsrate vertretenen Kònigreiche und Lander, IV. Steiermark, Wien 1904. --
7.	Des k. k. steierm. Landesschulrates: Aus meinem Leben, von Fr. M. Felder, heraus-gegeben und eingel. von A. E. Schonbach, Wien 1904. — 8. a) Alexander: Tragedie in 5 Aufziigen v. Grafen Gobineau,	deutsch von	L.	Schemann ; b) Renaissance, hist. Scenen
v. Grafen Gobineau, deutsch von	L. Schemann. —	Geschenke des	Verfassers im Namen der
Gobineau-Vereinigung. 9. Des Herrn Prof. Georg Mair: zwei Karten: a) die Pergamos in Troja, nach Dorpfeld: b) Hissarlik (Troja), Schnitt, Nord.-Sud. — 10) Des Herrn Prof. Bi. Matek: Tomasha Kempensarja bukve etc. V Lubiani 1799. — 11) Des Verfassers Dr. J. Krakauer: Der Lebertran und seine medizinische Verwendung. 1904. — 12. Des Abiturienten Fr. Codelli: Adelung: Versuch eines vollstandigen kritischen Worterbuches der hochdeutschen Mundart etc. Leipzig 1774. — 13. Des Herrn M. Zemljič: Kartuzijanskega brata Filipa Marijino življenje; po staronemškem izvirniku priredil M. Zemljič, Maribor 1904. — 14. Des H. Monsign. L. Herg: Kapela žalostne Matere božje v Središču in njen častni venec. Maribor 1902.
b)	Ankauf :
1.	Zeitschrift fur die oster.	Gymnasien,	55.	Jahrg. 1904. —	2. Liter. Zentralblatt fiir
Deutschland, 55. Jahrg. 1904. — 3.	Gymnasium,	22.	Jahrg. 1904. —	4. Roscher, Ausf. Lexikon
der. griech. und rom. Mythologie, 50, 51. Lief. — 5. Mitteilungen und Abhandlungen der geograph. Gesellschaft in Wien 1904. — 6. Verhandlungen der k. k. zool.-bot. Gesellsehaft in Wien 1904. — 7. Schroder und Rothe, Zeitschrift fiir deutsches Altertum und deutsche Literatur, 47. B. 4 H. — 8. Oster.-ung. Revue, 31. Bd. — 9. Diviš und P6tzl, Jahrbuch des hdheren Unterrichtswesens in Osterreich 18. Jahrg. 1905. — 10. Bibliotheca philol. class. 1904.
—	11. Jagič, Archiv f. slav. Philologie, 1904. — 11. Ljubljanski Zvon, Jahrg. 1904. — 13. Nagi u. Seidler, Deutsch.-Oster.-Literaturgeschichte, 26. u. 27. Lief. — 14. Osterr. Mittelsehule 1904.
—	15. Poske: Zeitschrift f. d. pliysik. und chem. Unterricht. Jahrg. 1904. — 16. Grimm, Deutsches Wòrterbuch, IV. B. I. Ab. 5 H.; XIII. 4 H. — 17. Letopis slovenske Matice za leto 1904. — ig. Dr. Sklarek, Naturwissenschaftliche Rundschau 1904. - 19. Sgodbe svetiga pisma za mlade ljudi, Matevsh Ravnikar I. del, v Ljubljani 1815. — 20. Walther v. d. Vogehveide, her. u. erklart von W. Wilmanns, 2. vollst. umgearb. Ausgabe etc. — 21. Joannis Stobaei Florilegium, ed. ster. v. I. II. III. — 22. D. A. Briickner ; Die slav. Ansiedlungen in der Alt-mark u. im Magdeburgisch. — 23. Der deutsche Cato, Geschichte der deutschen Obersetzungen der im Mittelalter unter d. Namen Cato bek. Distichen v. Dr. F. Zarncke, Leipzig 1852. —
24.	Synonymik der griech. Sprache, v. D. J. Heinrich Schmidt, 4 Bande, Leipzig 1876. —
25.	Atlas von Athen, her. v. Curtius und Kaupert, Berlin 1878. — 26 Dr. Wilhelm Sievers : Allgemeine Litnderkunde etc. 6. Bande. — 27. J. V. Carus : Prodromus faunae mediterraneae etc. 2 B. — 28. Fr. Toula: Lehrbuch der Geologie. Text u. Atlas. 2 B. — Gegenw&rtiger Bestand: 7059 Stiicke in Banden und Heften ; Programme : 22577.
2. Schiilerbibliothek.
(Kustoden: Die wirkl. Lehrer Alfr. Fink und Dr. Max tfaid).
a)	Geschenke: Von der k. k. Gymn.-Direktion: Miiller, Schillerbuchlein fiir Scinde und Haus: Prof. Dr. Ant. Medved: Kartuzijanskega brata. Filipa, Marijino življenje. Po staronemškem izvirniku priredil Mat. Zemljič. Maribor, 1904. — Nikolaus Vrabl (VI. KI.): Zabavna knjižnica za slovensko mladino; XII. zvezek. — Angeljček XII. tečaj. — H. M. Truxa, Richard von Kralik, ein Lebensbild, 2. Aufl. Wien u. Leipzig 1905. — Slovenska Matica: Knezova knjižnica. Zbirka zabavnih in poučnih spisov. Izdaja Slovenska Matica. XI. zvezek. V Ljubljani 1904. Zabavna knjižnica, zvezek XVII. Ljubljana 1904. Prevodi iz svetovne književnosti, I. zvez. , Kralj Lear“, poslovenil Anton Funtek. Ljubljana 1904.
b)	Ankauf: Gerstackers Schriften, 15 Bande. — WorishOffer, Das Naturforscherschiff.
—	Jurčič, II. u. X. Band. — Gaudeamus, Vili. Jahrgang (in duplo). — Jules Verne, 4 Bande.
—	Knjižnica za mladino, 10 Bande. — Stritar : Jagode, Pod lipo. — Hofmanns Erzahlungen fur die Jugend, 10 B&ndchen. — Hoffmanns Deutscher Jugendfreund, 52. Band. — Theodor Storm, samtliche Werke, 8 Bande. — Ludwig Anzengruber, Gesammelte Werke in zehn
Banden 3. Aufl. ___ P. K. Rosegger, Ausgewahlte Schriften : Die Schriften des Waldschul-
meisters; Waldlieimat. 2 Bande; Das Volksleben in Steiermark; Der Gottsucher; Peter Mayr der Wirt an der Mahr; Sonderlinge aus dem Volke der Alpen ; Jakob der Letzte. — Pfaundler, Pliysik des taglichen Lebens. — Kunstiermonographien, herausgegeben von Knackfuss: IV. Michelangelo u. XVI. Thorwaldsen. — A. Aškerc, Zlatorog (2 Exemplare). Gegemvartiger Stand 1800.
B. llistoriscli-geographiselie Sammlung.
(Kustos: Prof. Fr. Horàk.)
Ankauf :
Karten: 1. Kiepert Heinrich, Wandkarte des riirn. Reiches; 2. Kiepert Heinrich, Alt-Kleinasien. Stand der Sammlung: 90 Wand- und Handkarteni 20 Atlanten, 40 geogr. Bilder, 82 histor. Bilder, 2 Globen, 1 Tellurium, geogr Terrainmodelle.
C. Physikalisclies Kabineti
(Kustos: Prof. K. Zahlbruckner.)
a)	Neuanschaffungen: Fur das Doppelthermoskop: 2 Kapseln mit Schrott beschwert und 2 Rezeptoren. Ein elektrisches Doppelpendel und ehi biegsames Drahtnetz nach Kolbe ; Photometer nach Foucault; kleine Reibungselektrisiermaschine ; grobe hydraulische Presse; Quecksilberfiltrierapparat; eine Figur fur den Kartesianischen Taucher ; Tèller fur die Luft-pumpe mit Barometerprobe ; ferner wurde eine Wasserluftpumpe mit 10 m langem Saugrohr eingerichtet.
b)	Vom Kustos wurde ein Destillierapparat angefertigt. Stand am Schlusse des Schul-jahres: 705.
D.	Murhistorisehes Kabinett-
(Kustos: Prof. Dr. L. Poljanec.)
Zuwachs durchAnkauf: Botanische Modelle von Pisum sativum, Phytophthora infestans (2), Salix alba, Quercus robur, Orchis militaris, Pinus silvestris, Brachythecium rutabulum, Pinnularia maior, Anthemis cotula, Penicillium glaucum, Asperula odorata. Euphorbia Cypa-rissias. Trockenpràparate in der Seitenlage auf Brettern befestigt von Cyprinus carpio, Lucioperca sandra, Esox lucius, Trutta fario. Gehause von Nautilus pompilio. Die Sammlung enthalt 16645 Stiicke in 2089 Nummern.
E.	Lehrmittel fiir den Zeielienunterricht.
.(Kustos: Prof. A. Hesse.)
Ankauf: Vorschule fur das Zeichnen nach der Natur von Sebastian, 7 altertiimliche GeffLfie, 6 Pilzmodelle, gepreBte Blatter und praparierte Bliiten, 5 ausgestopfte Vogel, 20 ver-schiedene Vogelfedem auf Kartons, 10 St. Schmetterlinge u. 10 St. Kafer zwischen Glastafeln, Wasserfrosch, Eidechse u. Fledermaus prapariert, 5 moderne Vasen aus Glas, Schillerbuste aus Gips. Stand der Sammlung: A. 6 perspekt. Apparate; B. 20 element. Drahtmodelle; C. 51 element. Holzmodelle; D. 10 architekt. Elementarformen ; E. 10 architekt. Formeri; F. 25 Gefatiformen; G. 61 ornament, und kunstgewerbl. Gipsmodelle; H. 22 figurale Reliefabgiisse; I. 18 Kopfe und Biisten. K. 229 Stiick Varia; L. 20 Vorlagenwerke ; M. 22 besondere Vorlagen.
F.	Musikalieusammluiig.
(Kustos: Gesangslehrer Rud. Wagner.)
Ankauf: Noten fiir die Schillerfeier von Drees und Kriegeskotten : 1 Partitur und 70 Stimmen ; Wiltberger Festmarsch. 1 Partitur, Noten fiir das Klavier und 18 Slimmen. — Gegenw&rtiger Stand: 5993 Musikalien, 12 Wandtafeln, 1 Stimmgabel.
G.	Niinzcnsammlung.
(Kustos: Prof. Fr. H o rak.) . .
Summe aller num. Gegenstande: 1380.
Anhang: 1 riim. Fibula, 1 Spinnviertel, Bruchstucke eines rum. Mosaikbodens, 7 Stein-geriite, 1 Hufeisen, Lachmanns Munzenkunde u. Hickmanns „vergleichende Miinztabelle“.
H.	Arcliaologische Sammlung.
(Ku^to?: Prof. Fr, Jerovšek.)
Gegenwartiger Stand : 11 Nummern.
Fiir alle den verschiedenen Lehrmittelsammlungen des Gymnasiums zuge-wendeten Geschenke wird den geelirten Spendern der wàrmste Dank uusge-sprochen.
V.	Unterstiitzung der Schiiler.
A Die zwei Pl'itze der Andreas Kautschitsch’schen Studentenstiftung, bestehend in
1» 5"ai £ ™.t"i is®«»h,,,en
1	‘ 'ijjg 2insen der A. Kautschitsch’schen Stiflung im Betrage von 12 K wurden zur
Anschaffumr von Schreib- und Zeichenrequisitén verwendet.
AI1 C C Die fiir 1904 fiilligen Zinsen der A. Humerschen Stiftung von 10 K 50 h wurden dem aus Marburg gebdrtigen Schiller der 11. A.-Klasse Bandoli Rungaldier verliehen.
D.	Aus der Ringaufschen Stiftung wurden an diirftige Schiller Arzneien im Kosten-betrage von 101 K 53 h verabfolgt.
E.	Von den aus der Marburger Sparkasse-Jubilaumsstiftung bis 31. Dezember 1904 fal-ligen Zinsen wurden laut Stadtschulrat-Beschlusses vom 3. April 1905 die Schiller Johann Krainz der II. A-Kl., Karl Korres, Adolf Wallner und Adolf' Wantur der V. KI., Roland Atzler, Konrad Kniely und Josef Zagoda der VII. KI. und Johann Žižek der Vlil. KI., mit je IG K beteilt.
F.	In die Kassa des Vereines zur Unterstiitzung durftiger Schiller des Gymnasiums haben als Jahresbeitrage oder Wohltiitigkeitsspenden fur 1904/1905 eingezahlt:
A) die wirklichen Mitglieder.
Herr	Marius Graf Attems, k. k. Statthallereirat...................................20	—
„	Wilhelm Badi, Hausbesitzer.....................................................5	—
„	Baron Richard Basso-Godel-Lannoy..............................................10	—
„	Franz Boh a k, Kaplan an der Dompfarre.........................................4	—
„	Dr. Barth. R. v. Carneri, Schriftsteller und Hausbesitzer.....................10	—
„	Norbert Graf Ferrari-Occhieppo, k. k. Oberfinanzrat und Finanz Bezirksdirektor 8	—
„	Prof. Dr. F. Feuš..............................................................G	—
„	Gymnasiallehrer Alfred Fink....................................................4	—
„	Dr. Franz Firbas, k. k. Notar..................................................4	—
„	Gymnasialdirektor Jul. GJowacki...............................................10	—
„	Dr. Heinrich Haas, Hof- und Gerichtsadvokat...................................10	—
„	Alois Haubenreich, furstbischofl. Expeditor....................................4	—
„	Dompropsl Lorenz H erg.........................................................6	—
„	Prof. Franz Horàk..............................................................4	—
„	Domdechant, Pralat Karl Hribovšek.............................................10	—
„	Max I sl ing, Buchhàndler......................................................6	—
Frau	Eugenie Jager-HOfern.........................................................10	—
Herr	Rud. Janežič, Spiritual.......................................................4	—
„	Prof. Franz Jerovšek...........................................................4	—
,,	Dr. Anton Jerovšek, f. b. Hofkaplan............................................4	—
„	Ed. Ritter v. Jettmar, k. k. Finanz-Oberkommissar .............................4	—
„	Prof. Jakob KavCiC.............................................................4	—
„	Anton Korošec, VVeltpriester ..................................................4	—
„	L. H. K orosche ti, Kaufmann...................................................G	—
„	Prof. Johann Košan.............................................................4	—
„	Anton Liebisch, k. k. Landesgerichtsrat .......................................4	—
„	Prof. Georg Mair...............................................................4	—
„	Kanonikus Josef Majcen.........................................................4	—
„	Prof. i. R. Johann Majciger, k. k. Schulrat....................................4	—
„	Prof. Blasius Matek............................................................5	—
„	Kanonikus Dr. Martin Matek.....................................................6	—
„	Prof. Dr. Anton Medved........................................................10	—
„	Prof. Julius Miklau............................................................4	—
„	Kanonikus Dr. Johann Mlakar....................................................6	—
„	Franz Moravec, Dom- und Stadtpfarrer...........................................5	—
„	Anton Morocutti, k. k. Landesgerichtsrat.......................................4	—
Se. Exzellenz der Herr Fiirstbischof Dr. Michael Napotnik........................40 —
Frau	Maria Pahernik, GroBgrundbesitzerin...........................................5	—
Herr	Kreisgerichtspràsident Ludwig Perko...........................................5	—
„	Andreas Pl at z er, Kaufmann...................................................5	—
„	Prof. Dr. Leopold Poljanec.....................................................5	—
„	K. k. Oberdirektor Josef Reisel................................................5	—
„	Med. Dr. Amand Rak.............................................................4	—
„	Alois Rakovec, Siidbahnbeamter.................................................5	05
„	Dr. Franz Rosina, Advokat......................................................6	—
„	Dr. Ivan Rudolf, Advokat......................................................10	—
„	Karl Scheidbach, Buchhàndler...................................................4	—
„	Dr. Hans Schmiderer, Bfirgermeister von Marburg ..............................10	—
Frftulein Marie Schmiderer, Hausbesitzerin.......................................4 —
Herr	Dr. Joh. Sernec, Advokat......................................................4	—
„	Anton Stergar, Kaplan an der Vorstadtpfarre St. Magdalena......................4	—
„	Gottfried Stettinger, k. k. Finanzrat..........................................4	—
„	Karl SoB, Kaufmann.............................................................4	—
„	Eduard Taborsky, Apotheker ...................................................20	—
„	Josef Tscheligi, Realitatenbesitzer ..........................................10	—
„	Dr. Paul Turner, Realitatenbesitzer............................................5	—
„	Viktor Verderber, k. k. Landesgerichtsrat......................................4	—

Ftirtrag 384 05
K h
Ubertrag 384 06
Herr Kanonikus Barthol. Voh...........................................................10	—
„ Dr. Franz Voušek, k. k. Ober-Landesgerichtsrat ...................................4	—
„ Anton Zhuber v. Okróg, k. k. Forstinspektions-Oberkommissàr ......................4	—
„ Prof. Josef Zidanšek, Dir. des f.-b. Knabenseminars...............................4	—
„ Prof. Karl Zahlbruckner...........................................................4	—
Geehrte Bezirkssparkassa Windischgraz.................................................20	—
Lobi. Bezirksvertretung Marburg.......................................................10	—
„	„	Windisch-Feistritz .........................................20 —
Geehrter Verein „Hranilno in posojilno društvo v Ptuji“...............................GO	—
Geehrte Posojilnica in Marburg........................................................50	—
„ Hranilnica in Posojilnica in St. Egydi, W. B....................................10	—
Summe 580 05
B) die W o h 11 a t e r :
Herr Alois Cižek, Burgerschulkatechet..........................................
, Simon Gaberc, Pfarrer......................................................
„ Dr. Franz Gl a nč ni k, Advokat............................................
„ Dr. Joh. Glaser, Advokat...................................................
„ Felix Ferk, | rakt. Arzt...................................................
„ Max Halfter, k. k. Turnlehrer..............................................
„ Bernh. J en tl, Realitatenbesitzer.........................................
,, Dr. V. Kac, prakt. Arzt...................................................
„ Dr. Ludwig Kolin, supplierender Lehrer.....................................
„ Prof. Dr. Franz Kovačič....................................................
„ Franz Kruljc, Kaplan an der Magdalenenplarre ..............................
„ Johann Markošek, Kaplan an der Dompfarre...................................
„ Josef Martinz, Kaufmann....................................................
„ Rad. Marzidovšek, k. u. k. Feldkaplan......................................
„ Franz O eh m, Hausbesitzer.................................................
„ Anton Pučnik...............................................................
„ Johann Petrovič, k. k. Gerichtsadjunkt.....................................
„ Prof. Michael Petschar ....................................................
„ Dr. Stefan Rajh, Advokaturs-Kandidat.......................................
„ Josef Rapo c, Hausbesitzer ................................................
„ Dr. Adolf Roschanz, k. k. Staatsanwalt-Substitut...........................
„ August Stegenšek, Studienprafekt...........................................
„ Alois S ver, k. k. Strafanstalts-Seelsorger................................
„ geistl. Prof. Jakob Taj ek.................................................
„ Gustav Tauzher, k. k. Finanzrat............................................
„ Viktor Tiller, suppi. Gymnasial-Lehrer.....................................
„ Dr. med. Philipp Terč......................................................
„ Franz Trop.................................................................
„ Prof. Dr. Karl Verstovšek..................................................
„ Prof. Jos. Vreže ..........................................................
„ Gymnasial-Lehrer Dr. Edmund Wiessner.......................................
„ Prof. Nikolaus Žagar....................................................... •
Die Maturanten der Anstalt des Jahrg. 1894 bei ihrem zelmjahrigen Matura-Jubilaum
Ergehnis einer Sanimhtng unter den Šchulern..........................• •	•	•
Summe
K h
2 -1 — 2 —
2 -3 — 2 — 2 — 2 — 2 -2 — 3 — 2 -2 -2 — 2 — 3 — 2 — 2 — 2 — 2 — 2 — 2 — 3 -2 — 2 — 2 — 2 — 2 — 3 -3 — 2 -3 — 44. _ 236 50 352“50
K h
I. A-Klasse.
v. Aschauer	— 40
Graf Attems	10 -
Dobay	1 —
Dornheim	1 —
Dutz	2 —
Engelhart	1 —
Graf Ferrari	
Occhieppo	4 —
Heu	2 —
Hronovsky	2 —
Juszt	2 —
Kieser	2 -
Končan	2 —
Krejči	1 —
Liebisch	K h —
Majer	i —
Mravlag	10 —
Pelikan	1 —
Reidinger	1 —
SavinscheggR.v.10—	
Soltys	1 —
Stangl	2 —
Werbnig	2 —
61 —
I. B-Klasse.
Bezjak A. — 40 Bezjak Fr. sen. — 30 Bezjak Fr. jun. — 20
K h
Bratina	—	26
Brumec	—	20
Cvetko	—	20
Dečko	—	70
Dolinšek	1	30
Flis	1	—
Gaberc	—	30
Geč	—	20
Gomzej	—	40
Jagodič	1	40
Habermut	1	20
Kampuš	1	—
Kaučič Joh. u. Al.—00 Kaučič	2	—
Klenovšek	—	30
	K h
Kolar	— 28
Kovačec	— 60
Krampi	— 30
Križ	— 30
Marčinko	1 —
Medved	— 40
Mejovšek	— 30
	15 14
1. C-Klasse.	
Mirt	— 20
Robič	— 20
Rudolf	2 —
Svetina	1 —
Sernec	- 30
S»
K h
Zemljic	— 10
Živko	— 20
	1 —
II. A-Klasse.	
Armbruster	— 60
Bakschitsch	— 60
Ceritsch	1 —
Codelli	1 —
Dernjač	1 —
Furreg	2 —
Heller	— 60
Kaiser	1 —
Krainz Joh.	Il 1 —
Labes	— 50
Mayer	1 —
Messner	— 10
Morocutti	2 —
Noe	1 —
Permè	1 —
Reisel	1 —
Rungaldier	— 60
v. Springensteld 1 —	
lertinek	1 1
Welzl	2 —
Zwenkl	1 —
	21 31
li. B-Klasse.	
Bezjak	1 —
Crepinko	— 20
Dernovšek	- 70
Goičič	— 20
Hren Jos.	1 —
Hren W.	1 —
Jug	1 —
Kocmut	— 20
Kovačič	— 10
Koželj	— 20
Krepek	— 20
Krevh	— 20
Matek	2 —
Novak	— 20
Ogrisek	— 20
Pahernik	2 —
Petek	— 60
Planinšek	— 20
Presker	1 —
Spari	— 20
Svetina	1 —
Turk	— 10
Žolgar	— 20
15 —
K h
lil. A-Klasse.
Eckrieder	1 20
Ferrari	1 -
FiillekruS	1 —
Gratzhofer	2 —
Gselman	1 —
Jantschitseh	1 —
Klauser	2 —
Knappek	1 —
Ludovici	2 —
Stergar	1 —
Trielmik	— 50
	16 70
lil. B-Klasse.	
Firbas	3 —
Hrastnik	1 01
Kampuš	— 11
Kurent	— 21
Lemež	1 —
Majcen	1 01
Supanič	— 50
Svetina	1 01
Slik	— 20
	8 05
IV. A-Klasse.	
Bratanič	— 50
Glavitsch	- 70
Hofbauer	1 20
Jager Alois	5 —
Jager Heinrich	2 —
Jonas	1 20
Mayer	1 —
Miklau	l —
Paulitsch	— 50
Scheibl	— 20
	13 30
IV. B-Klasse.	
Glančnik	2 —
Gnus	1 —
Gorišek	1 —
Holcman P.	— 20
Holcman V.	— 20
Jager	2 —
Koprivšek	— 80
Korošak	— 50
Leskošek	1 —
Lobnik	— 10
Lukman	— 70
Marin	1 —
Mešiček	1 —
Peršuh	l —
PoCek	- 30
Rakovic	- 50
Rezman	— 10
Rihtarič	— 30
Sadnik	1 50
Slavič	— 70
Toplak	— 30
Turnšek	1 —
Veble	1 —
Vesenjak	1 —
Vavroh	1 —
Vranjek	— 40
Zajc	— 30
Zorko	— 60
	22 20
V. Klasse.	
Aigner	1 —
Badi	2 10
Blumer	— 20
Bratina	— 50
Čuček	— 20
Derenda	— 80
Frisch	1 —
Gašper	— 30
Hajšek	— 30
Hlebce	- 30
Horvat	— 20
Jazbinšek	— 40
Kolterer	— 30
Korres	— 60
Korže	— 50
Majcen	1 —
Mitterer	— 20
Nemanitsch	2 10
Paulšek	1 —
Petrovič	— 40
Rak	2 40
Solak	— 70
Soss	2 10
Stegenšek	— 50
Stettinger	1 —
Sarh	1 30
Valenti	— 40
Vešnik	— 10
W antur	— 60
VVerdnik	— 30
Wresnig	2 —
Zavrnik	— 20
	25 —
K h
VI. Klasse.
Frčhlich	1 —
Hrovat	— 50
K affo u	— 30
Koroschetz	2 —
Košan	2 —
Kosz	— 20
Raunicher	1 —
Sadu	— 10
Schmidi	3 —
Vrabl	— 30
	TÓTÓ
VII. Klasse.	
Atzler	- 40
Brunčko	— 40
Kniely	— 60
Koprivnik	1 —
Lipovšek	— 20
Pollak	— 10
Schmiderer	2 —
Veble	— 50
Wurzinger	— 60
v. Zhuber	2 —
Vlil. Klasse.	
Borko	— 40
Codelli	1 —
Goli	1 -
Gottscheber	2 —
Hofmann	2 —
Ilešič	— 40
Jehart	— 41)
Jurko	— 40
Kokoschinegg	2 —
Lešničar	— 50
Lešnik	1 —
Liebisch	2 —
Pavlič	— 30
Petrovič	— 30
Pučnik	— 30
Schetina	1 —
Schmidt	1 —
Senekovič	— 50
Stajnko	— 30
Stettinger	2 —
Šiško	— 60
Škof	— 20
YVeixl	— K)
	20 —
Rechnungs-Absohlufl Nr. 49**) vom 1. Juli 1905.
Die Einnahmen des Vereines in der Zeit vom 1. Juli 1901 bis 1. Juli 1905 bestehen:
1.	Aus	den	Jahresheitrhgen der Mitglieder.................................... 580	K	05	h
2.	Aus	den	Spenden der Wohltiiter........................................... 352	„	50	„
3.	Aus	den	Interessen des Stammkapitales.....................................113	„	18	„
1. Aus	den	Sparkasse-Zinsen...................................................50	„	17	„
5. Kassarest vom Jahre 1903 .................................................. 1662 „ 11 „
Summe .	. 3058 K 61 h
**) J)er ReclinungsabschluB Nr. 40 wurde in dor ordoutliehpn Goneralvoraammlung vom 29. November 1904 coprii fL und ffir richtig befunden. Der AussclmB des laufenden Vereinsjalires besteht aus den Herren : Julius Glowaeki, k. k. Gymnasial-Direktor, Obmann: Domdechant und 1’ralat Kail Hribovšek, Kanoniku« und Direktor der theolog. Lehr-anstalt Dr. Joh. Mlakar, Landesgeriobtsrat Anton Liebisoh und 1’rof. Job. K o 5an ; als Reclinungsrevisoren fungierten: Prof. BI. Matek und Prof. K. Zahlbruckner, als Verifikator des Protokolles: Prof. Dr. Ant. Modvod.
I IS3
Das Stammkapital betragt 10.400 K in Papieren.
Die Ausgaben fùr Vereinszwecke in der Zeit vom i. Juli 1904 bis 1. Juli 1905 betrugen :
1.	Fiir die Unterstùtzung wùrdiger und dùrftiger Schuler:
a)	dureh Beistellung von Freitischen................................... 769 K 56 li
b)	durcli Ankauf und Einband von Lehrbuchern und Atlanten, welche
den Schùlern geliehen oder geschenkt	wurden.....................287	„	60	„
c)	dureh Verabfolgung von Kleidungsstùcken etc........................—	„	—	,,
d)	dureh Geldunterslùtzungen.........................................25	„	20	„
2.	Fiir Regieauslagen (Entlohnung far Schreibgeschafte etc.) .	.	.	20 „ 90 „
Summe	.	.	1103	K	26	h
Es	bleibt somit ein barer Kassarest von	.......	1955	K	35	h
Zu besonderem Danke sind viele Schùler den Herren Arzten in Marburg fur bereitwillige und unentgeltliche Hilfeleistung in Krankheitsfallen verpflichtet.
Freitische wurden mittellosen Schulern von edelherzigen Wohltatern 497, vom Unterstutzungsvereine 43, zusammen 530 in der Woche gespendet.
Ferner gelangten mehrere von einer Wohltaterin ans Krain gespendete Kleidungsstùeke an arme Schuler zur Verteilung.
Fùr alle den Schulern des Gymnasiums gespendeten Wohltaten spridit der Berichterstatter im Namen der gùtigst Bedachten hiemit den gebuhrenden innigsten Dank aus.
VI.	Forderung der kòrperlichen Ausbildung der Schuler.
In Befolgung des hohen Ministerial-Erlasses vom 15. September 1890, Z. 19.097, wurde am 16. Jiinner 1. J. zum Zwecke der Beratung uber die MaCnahmen zur Forderung der korper-perlichen Ausbildung der Schuler eine besondere Konferenz abgehalten.
Das Kommando der k. u. k. Infanterie-Kadettenschule zu Marburg gestattete den Gym-nasialschiilern an jedem Samstag das Baden in ihrer Schwimmanstalt gegen ermaBigte Èin-trittspreise und den armeren Schulern sogar unentgeltlich. Dafùr sei hiemit dem Herrn Kom-mandanten der beste Dank ausgesprochen.
Die Vorstehung des Stadtverschonerungsvereines erlaubte den Schulern die Benutzung des Eislaufplatzes im Volksgarten zu ermattigten Preisen, wofùr die Direktion gleiclifalls den verbindlichsten Dank ausspricht.
Zur Abhaltung von Jugenspielen im Freien wurde vom ho. k. u. k. Militar-Stations-Kom-mando ein Teil des groben Exerzierplatzes auf der Thesen jeden Dienstag, Freitag und Samstag nachmittags, ferner jeden Montag und Donuerstag von 4 Uhr nachmittags an, ebenso vom k. k. Landwehr-Stations-Kommando der sogenannte kleine Exerzierplatz in der Karntnervorstadt jeden Mitlwoch nachmittags der Direktion in der bereitwilligsten Weise uberlassen, wofur hier ebenfalls warmstens gedankt wird. Daselbst veranstalteten die Spielleiter, der Professor Dr. Karl Verstovšek und der Turnlehrer Max Halfter, so oli das Wetter es erlaubte, im Fruhlinge und Sommer des laufenden Jahres verschiedene Spiele, an denen sich die Jugend aller Klassen eifrig beteiligte. Es wurde im ganzen 30mal durchschnittlich in der Dauer von zwei bis drei Stunden gespielt. Die Beteiligung war cine ziemlich rege, da jedesmal durchschnittlich 80 Schiller teilnahmen. Die Untergymnasiasten spielten klassenweise, die Schuler des Obergymnasiums dagegen bildeten eine Abteilung und pflegten ausschlieBlich das FuBballspiel, wahrend sich die ersteren mit dem Bastartln, Schwarzer Mann, Schleuderball, Tiirkenkopf, Rollball, Hahnen-kampf und Barlaufen vergnùgten. Audi wurden vom Turnlehrer wahrend des ganzen Jahres Bewegungsspiele in der Turnhalle und im Hofe des Anstaltsgebaudes geubt.
VII.	Erlàsse der vorgesetzten Behòrden.
ErlaB des k. k. Ministeriums fur Kultus und Unterricht vom 19. Aprii 1904, Z. 5861, laut dessen Seine Exzellenz der Herr Minister fùr Kultus und Unterricht dem Direktor Julius Gfowacki ein Stipendium fùr eine wahrend der Hauptferien 1904 unternommenen Studienreise im Okkupationsgebiet und Dalmatien verliehen hat.
2.	Erlal.l des k. k. Ministeriums fùr Kultus und Unterricht vom 1. Juli 1904, Z. 11515, laut dessen Seine Exzellenz der Herr Minister fùr Kultus und Unterricht den Profesoren Franz JerovSek und Johann Košan zum Zwecke einer nach Griechenland und Italien wahrend der Hauptferien 1905 zu unternehmenden Studienreise je ein Stipendium verliehen hat.
3.	ErlaB des k. k. steierm. Landesschulrates vom 2*4. Oktober 1904, Z. 10.917, mit dem eine Reihe von MaBnalnnen zur Bekiimpfung der Tuberkulose angeordnet wird.
4.	ErlaB des k. k. steierm. Landesschulrates vom 20. Januar 1905, Z. 480, mit dem dem Professor Georg Mair zum Zwecke der Teilnahme an dem internationalem Architologen-kongresse in Athen und dessen wissenschaftliehen Ausflùgen im Frùhjahre 1905 ein seclis-wòchentlicher Urlaub gewahrt wird.
Vili. Chronik. a) Veràuderungen ini Lelirkiirper.
Infolge Erlasses Seiner Excellenz des Herrn Miuisters fùr Kultus und Uuterricht vom 2. Juni 1904.. Z. 13.11)6, wurde dem Professor Ignaz Pokorn eine Lelirstelle am k. k. II. Staatsgymnasium in Laibach verliehen.
Infolge Erlasses Seiner Exzellenz des Herrn Ministers fùr Kultus vom 6. Juni 1904, Z. 13.532, wurde dem Professor am Staatsgymnasium in Spalato Nikolaus Zagar eine an der Anstalt erledigte Lehrstelle verliehen.
Infolge Erlasses Seiner Exzellenz des Herrn Ministers fur Kultus und Unterricht vom 25. August 1904, Z. 27.335, wurde der Supplent am k. k. Staatsgymnasium in Klagenfurt Dr. Max Haid zunitchst zum provisorischen, dann mit dem Erlasse Seiner Exzellenz vom 10. Februar 1905. Z. 3657 zum wirklichen Lehrer an der Anstalt ernannt.
Die vorjahrigen supplierenden Lehrer an der Anstalt Di'. Ernst Raum, Professor i. R. Leopold Koprivšek, Professor i. z. R. Michael Petschar und Johann Sepperer wurden am 15. September 1904 ihres Dienstes an der Anstalt enthoben, da sie nur fùr das Schuljahr 1903/4 zu Supplenten bestellt worden waren.
Fiir das Schuljahr 1904/5 wurden zufolge Erlasses des k. k. steierm. Landesschulrates vom 11. Oktober 1904, Z. 11.359, der Professor i. z. R. Michael Petschar und die Lehr-amtskandidaten Dr. Ludwig Kohn, Johann Lokar und Viktor 'filler zu Supplenten bestellt.
Infolge des Erlasses des k. k. steierm. Landesschulrates vom 20. Oktober 1904, Z. 11.709, wurde der Supplent an der ho. k. k. Staatsrealschule, Georg Haring zum Neben-lehrer im zweiten Kurse des Freihandzeiehnens und fùr das Schónschreiben bestellt.
li) Die wiclitigsten sonstigen Vorkominnisse-
Am 18. August wohnten die in Marburg anwesenden Mitglieder des Lehrkórpers dem zur Feier des Geburtsfestes Seiner k. u. k. Apostolischen Majestat des Kaisers ver-anstalteten solennen Hochamte bei.
Die Schuleraufnahme fand am 15. und 16. Juli und am 16. und 17. September statt.
Das Schuljahr wurde am 18. September 1904 mit dem feierlichen heiligen Geistamte eroffnet.
Am 4. Oktober feierte die Anstalt das hohe Namensfest Seiner k. u. k. Aposto-stolischen Majestat mit einem Festgottesdienste.
Am 19. November beteiligten sich der Lehrkorper und die Scinder an einem zum An-denken an weiland Ilire Majestat, die Kaiserin Elisabeth, veranstalteten Trauer-gottesdienste
Am 21. Janner inspizierte der Herr Landesschulinspektor Leopold Lam pel an der Anstalt.
Am 5. Februar wurde dem Schuler der IV. R-Klasse Johann Zorko, der am 9. Juli 1904 einen Schuler der Anstalt mit eigener Lebensgefahr vom Tode des Ertrinkens gerettet batte, die ihm von der k. k. Statthalterei zuerkannte Lebensrettungstaglia im Reisein des Lehr-korpers und der Schuler des Gymnasiums feierlich uberreicht.
Am 11. Februar wuide das erste Semester geschlossen und am 17. d. M. das zweite Semester begonnen.
Am 3. und 5. Aprii inspizierte der Herr Fachinspektor Regierungsrat Hermann Lukas den Zeichenunterricht an der Anstalt.
Am 6. und 7. Aprii wurde die an der Anstalt ubliche Osterandaeht abgehalten. Zugleich emplìngen die katholisehen Schuler die heiligen Sakramente, gleichwie im Anfange und am Ende des Schuljahres.
Im Laufe der Monate Mai und Juni wurden von mehreien Klassen des Untergymna-siums Ausfluge in die weitere Umgebung unter der Fuhrung der betreffenden Ordinarien und anderer Lehrer unternommen.
Am 9. Mai wurde der hundertste Todestag Schillers feierlich begangen. (S. S. 36).
Am 27. Mai wurde die Prufung aus der steiermarkischen Geschichte unter dem Vor-sitze des Direktors abgehalten. Derselben unterzogen sich 14 Schuler der beiden Parallelen der IV. Klasse, die dabei ein hervorragendes Interesse an dem Gegenstande und einen aner-kennenswerten FleiB bekundeten, den sie auf das Studium der Geschichte unseres engeren Vaterlandes verwendet batter.. Es komite darum nielli fehlen, dall siimtlìche Pruflinge selir gut entsprachen. Die ersten Preise, zwei vom steiermarkischen Landesausschusse fùr die besten Leistungen gewidmete Preismedaillen, wurden den Scinderli Alois ltezmann und Arnold Hofhauer zuerkannt. AuBerdem wurden noch in jugendfreundlicber Gesinnung zur Aufmunterung des Interesses an dem Studium der heimatlichen Geschichte Prùfungspreise gestiftet u. zw. von Sr. Exzellenz dem Herrn Fùrstbischof von Lavant Dr. Michael Napotnik 2 Zehnkronenstùcke, vom Herrn Statthaltereirat Marius Graf Attems 1 Zwanzig-kronenstùck, vom Herrn Rùrgermeister Dr. Hans Schmiderer 1 Dukaten mit Borse, vom
G3
Herrn D oni d c: h ant und Prillateli Karl Hribovšek 1 Dukaten, vom Herrri Professor der theo-logischen Lehranstatl und Regens des f.-b. Knabenseminars geistlichem Rat Josef Zidanšek 1 Zehnkronenstùck, vom Herrn Professor Dr. Anton Medved 1 Zebnkronenstiiek, vom Herrn Professor Georg Mair das Werk „Steiermark in VVort und Hild", vom Herrn Prof. Johann Košan von dem Werke „Die osterreichische Monarchie in Wort und Bild“ der Band Steier-mark, vom Herrn Professor Julius Miklau das Werk Meyer, „Gesohichte der Steiermark“, vom Herrn Professor Jakob Kavčič das Werk „Steiermark in Wort und Bild“, von einem Ungenannten dasselbe Weak und vom Herrn Professor Julius Miklau 1 Band des Werkes ..Jahrbuch der Weltreisen und Entdeekungen“. Mit diesen Preisen wurden von den iibrigen Priiflingen der Reihe nacb Anton Peršuh, Josef Kokole, Franz Zelenko, Karl Oštir, Albin Paulič, Franz Veble. Josef Zajc, Johann Vranjek, Franz Ivanšek, Karl Leskošek, Peter Plohl und Franz Koprivšek beteilt.
Am 21. Juni wurde das Fest des heil. Aloisius. des Patrones der studierenden Jugend, in der Aloisikirche durch einen feierlichen, vom Herrn Domdechanten und Pralaten Karl Hribovšek zelebrierten Gottesdienst gefeiert. Der Tag war schulfrei.
Am 4. Juli wohnten die dienstfreien Mitglieder des Lebrkòrpers dem in der Domkircbe tur weiland Seine Majestat den Kaiser Ferdinand abgehaltenen Gottesdienste bei.
Vom 5 bis 8. Juli wurden die miindlichen Versetzungsprufungen, vom 8 bis 11. Juli die Klassifikation vorgenommen. Bei dieser erhielten die erste Klasse mit Vorzug folgende Schiller: Marius Graf Attems, Karl Bix, Franz Dobaj, Friedrich Gugel, Karl Kieser, Friedrich Krejči und Otto Wernitzmgg der 1. A; Franz Bratina, Franz Dečko, Josef Flis und August Habermut der I. B; Josef Muster. Johann Ortan, Georg Rajh und Max Robič der I. G; Heinrich Codelli, Johann Krainz li. und Randolf Rungaldier der li. A; Max Kovačič und Stanislaus Svetina der II. B; Alois Goričan, Leo Kaisersberger, Franz Strižič und Franz Weber der III. B; Wilhelm Gugel, Friedrich Miklau und Albin Paulič der IV. A; Karl Oštir und Franz Veble der IV. B; Stanko Majcen, Bruno Stettinger und Adolf Wantur der V; Anton Hrovat, Karl Schmidi, Franz Slibar, Michael Umek und Nikolaus Vrabl der VI; Leonhard Brunčko, Konrad Kniely. Anton Potočnik und Alexander Schmid der VII; Johann Lešničar, Johann Raišpund Gottfried Stettinger der Vili. Klasse.
Am 15. Juli wurde das feierliche heilige Dankamt vom Herrn Pralaten und Domdechant Karl Hribovšek unter Assistenz der Katecheten der Anstalt zelebriert, nach demselben die Preise der Schillerstiftung den Sehulern Ernst Goll der Vili, und Anton Potočnik der VII. Klasse iiberreicht und das Schuljahr mit der Zengnisverteilung geschlossen.
IX.	Statistik der Schiller.
					K	1 <	S	S	e					
		1.		11		111.		IV. i		V.	VI.			/.usanimcii
												Vil.	Vlil	
1. Zahl. Zu Ende 1903/904 . . .	a | h |		C |	:l 1	h 1	a 1	h (	a | 1) '						
	31	59		28	49	1 32	45	26	38	46	44	49	35	482
Zu Anfang 1904/905	. . Wahrend des Schuljahres	42	42	43	28	53	27	42	31	42	53	51	38	47	539
eingetreten ....	—	—	—	—	—	—	—	—	—	2	—	—	—	2
Im gaiizcii also niifgtnomiiioii .	.	42	42	43	28	53	27	42	31	42	55	51	38	47	541
Darunter :														
Neu aufgenommen u. z\v..														
aufgestiegen ....	39	39	40	1	2	4			1			3	7	2			138
Repetenten ....		—		1	1	—	—	—	—	1	—	—	—	3
Wieder aufgenommen u. zw.														
aufgestiegen ....				22	45	21	40	27	41	50	40	35	47	368
Repetenten ....	3	3	3	4	5	2	2	3	1	1	4	1	—	32
Wahrend des Schuljahres:														
ausgetreten ....	fi	4	S	3	3	—	2	1	1	5	2	2	2	39
Schiilerzahl uU 1904/905:	3fi	38	35	25	50	27	40	30	41	50	49	36	45	502
Offentliche ....	36	38	35	25	50	27	40	30	41	50	49	36	45	502
Privatisten ....	~													
2. Geburtsort (Vaterland). Marburg		8	1	2	9	3	8	3	3	1	7	4	6	2	57
Steierinark (auder Marburg)	11	36	32	8	44	12	35	19	39	37	40	25	38	375
NiederOsterreich ....	I 3				1			1			1			1			—	1	8
OberOsterreich ....												1							—	1	2
Karaten		9	1							3	1	1			1	—	1	—	17
Krain				1	4	1			i	2	—	2	3	—	2	19
Khstenland						1	2					1							1	1	6
BOhmen		| 1											1							—	—	2
Mahren		1																				2			3
Schlesien									1					1	—			2
Ungarn					1					—	—	1	1	1	—	—	4
Kroatien					1			1							—		1	—	3
Deutschland							1								1
Schweiz				|					1											—			1
Brasilien						•-					1	—	—	—	1
Summe . .	3(1	38	35	25	50	27	40	30	41	50	49	36	45	502
3. Muttersprache.														
Deutsch	 Slovenisch		34					24	—	23	—	26	—	17	8	14	14	160
	2	38	35	1	50	4	■40	4	41	33	41	22	31	342
Summe .	.	J 36	38	35	25	50	27	40	30	41	50	49	36	45	502
4. Religionsbekenntnis.														
ROmisch-katholisch .	.	.	34	38	35	24	50	25	40	29	41	50	49	35	45	495
Evang., Augsb. Konfession	2	—	—	1	—	2	—	1	—		—	1	““	7
Stimine . .	36	38	35	j 25	50	27	40	J 30	I4'	| 50	49	36	45	502
					K	1	a s	S	e					
		I		II.		III.		IV.			VI.	VII.	Vlil	/.ti sanimeli
										V.				
														
5. Lebensalter.	a	b	C	a	b	a	b	a	b					
11 Jahre 		7	1	4											12
12 „ 		17	9	G	—	4									36
13	_			7	9	7	10	7	4	2							56
14	_			3	15	10	13	13	9	8	4	3	—	—	—	—	78
15	_			2	4	5	—	14	6	15	11	7	4	—	—	—	68
16 				—	3	1	5	6	8	6	14	6	4	—	—	53
17	«			—	—	—	—	2	1	6	8	13	17	6	3	—	56
18 		—	—	—	1	5	1	1	1	3	10	15	10	3	50
19												11	12	9	7	39
20 										1	1	10	8	13	33
21 „ 												2	5	16	23
22 „ • 												1		1	6	7 1
23	„																
Summe . .	36	38	35	25	50	27	40	30	41	50	49	36	45	502
6. Nach dem Wohnorte														
der Eltern.														
Ortsangehòrige ....	25	3	3	20	7	18	4	15	3	11	8	9	13	139
		35	32	5	43	9	36		38			27		363
Auswartige											Oif				
Summe .	.	36	38	35	25	50	27	40	30	41	50	49	36	45	502
7. Klassifikation.														
a) zu Ende des Schuljahres														
1904/905.														
I. Fortgangskl. mit Vorzug	7	4	4	3	2	'		4	3	2	3	5	4	3	44
I. Fortgangsklasse .	.	• Zu einer Wiederholungs-	19	17	20	19 1	28	18	26	19	29	24	31	27	41	318
prtifung zugelassen .	.	3	G	7		11	5	3	2	5	10	6	3	—	62
II. Fortgangsklasse .	.	•	6	7	1	1	9	3	5	4	4	11	0	2	—	57
III. Fortgangsklasse .	.	. Zu einer Nachtragsprufung	1	4	3			1	2		i	2			1	14
				1										
zugelassen		—	—	—		—		—	2	—	—	2	—		7
Summe .	.	36	38	35	25	50	27	40	30	41	50	49	36	45	502
b) Nachtrag zuin Schuljahr														
1903/904.														
Wiederholungsprilfungen waren bewilligt .	.	.	2	8			2	6	3	5	4	2	3	7	1			43
Entsprochen haben .	.	. Nicht entsprochen haben	2	5	~	2	6	1	4	2	2	3	4	1		32
(od. nicht erschienen sind)	—	3	—	—	—	2	1	2	—		3	—	—	11
Nachtragsprillungen waren bewilligt .....	—	—	—	—	—	—	—	—	—	2	—	—	—	2 1
Entsprochen haben .	.	• Nicht entsprochen haben .														
														1
Nicht erschienen sind .	. Damarli ist das Endergebnis										1				
														
ftir 1903/904 :														60 363
I. Fortgangsklasse m. Vorzug	6 19	6 39	—	1 22	5 36	5 23	n	3 17	3 34	6 37	6 30	3 44	5 30	
I.	„	...» II	....		12	—	3	7	4	2	6	i		7	i		43
m.	„	....	6	2	—	2	1	—	—	—	—	2	1	i	—	15
Ungeprtift blieben....										1				1
Summe .	.	31	59	—	28	49	32	45	26	38	46	44	49	35	482
8. Geldleistungen der Schuler.						C 1	a s	S	e					
		I.		11.		111.		IV.		V.	VI.	Vil.	VIII.	/iiNaiiinien
Das Schulgeld haben gezahlt:	a	b	C	a	b	a	b	a	b					
														
im I. Semester	‘28	25	1!)	9	10	n	12	n	7	7	10	5	8	162
im 11. Semester	17	12	5	13	10	14	16	13	14	20	10	10	10	176
Zur Halite vvaren befreit														
im I. Semester im 11. Semester														
Ganz befreit waren														
im 1. Semester	10	15	19	19	43	10	30	20	35	47	41	32	38	365
im 11. Semester	21	27	31	12	41	13	24	17	28	21	33	27	35	333
Das Schulgeld betrug														
im ganzen im I. Semester K	sto	750	570	270	300	330	300	330	210	210	300	150	2 40	4860
im II. Semester K	510	300	150	390	300	420	480	390	420	780	480	300	300	5280
Zusammen KI	1350	1110	720	000	(iOO	750	840	72u	030	990	780	450	5401	1014O
Die Aufnahmstaxen														
betrugen ... K Die Lehrmittelbeitrage	163'SO	163-80	16S00	8-10	12-60	16-80	—	1-20	—	16.80	29-10	8-10	—	592-20
betrugen ... K	SI'00	S100	86 00	56-00 106 -00,5400			81-00	62-00	81-001 110-00		102.00	16-00	9100	1082-00
Die Taxen fur Zeugnis-J														
duplikate betrugen K!	400	4-00	1-00		4-00	—	—	—	4M	—	—	—	12-00	32-00
Summe Ki	251 SO	25180	258-00	«40	122-60| 10-80		stoo	66-20	88-00	126-80	13110	8110	106 00	1106-20
9. Besuch des Unter-richtes in den relat.-obliq. u. nicht obligaten														
Gegenstanden.														
Zweite Landessprache														
(Slowenisch)														
I. Kurs	7			9										16
II. Kurs	—	—	—	2	—	3	—	4	—	—	1	—	—	10
III. Kurs	—	—	—	—	—	—	—	2	—	1	—	—	—	3
IV. Kurs	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	3	3
Franz. Sprache, II. Kurs										2	2	6	3	13
Kalligraphie . .	. .	4	12	4	2	9	—	—	—	—	—	—	--	—	31
Freihandzeichnen														
I. Kurs	10	3	3	2	5	—	2	1	—	—	—	—	—	32
11. Kurs	—	—	—	1	5	0	1	3	1	1	—	—	—	18
III. Kurs	—	—	—	—	—	—	—	3	—	4	1	4	4	16
Gesang:	I. Kurs	—	7	10	—	2	—	2	—	—	—	—	—	—	21
11. Kurs	4	0	4	1	13	1	0	—	4	—	—	—	—	39
III. Kurs										3	8	5	10	26
Stenograpbie : I. Kurs	—	—	—	—	—	—	—	10	14	14	0	1	—	45
II. Kurs										10	14	1	—	25
Steiermark. Geschichte		—	—	—	—	—		2	12	—	—	—	—	14
10. Stipendien.														
Anzahl der Stipendien				f										
im I. Semester	—	—	—	—	—	—	—	3	4*	7	5	S*	8	30
im II. Semester	—	—	—	—	—	—	1	4	4*	8	5	4*	9	35
Gesamtbetrag														2840
im 1. Semester K	—	—	—	—	—	—	—	279	300	492	500	270	999	
im II. Semester K	—				—	—	200	779	300	692	450	270	999	3690
Zusammen K 1 1	—	—	—	—	—		2(X)	1058	000	1184	950	540	1998	6530
*) Eines davon ist ein Naturalstipendium.
X.	Maturitàtsprùfung.
Bei der im Herbsttermine 1904, am 27. September unter dem Vorsitze des Herrn Landessehulinspektors Dr. Peter Stornik vorgenommenen Wiederholungspriifung wurde eia Kandidat fur reit' befunden, u. zwar: Ostermann Viktor, gebiirtig aus Wien, 19 Jalne alt, nacli Sjabrigem Gymn.-Studium. Er wiihlte als kunftigen Beruf den Eisenbahndienst.
Im Sommertermin 1905 wurden 44 Schiller der VIII. Klasse zur Maturitatsprufung zugelassen, einer wurde krankheitsbalber bis zum Sehlusse des Schuljahres beurlaubt.
Die schriftliche Priifung wurde in der Zeit vom 22. bis 27. Mai 1905 durcbgefùhrt. Die dabei zur Ausarbeitung vorgelegten Themen waren folgende:
1.	Ubersetzung aus dem Lateinischen ins Deutsche: Cie. Tuscul. I. cap. 29 § 71 — cap. 30 § 74 (Der Weise geht freudig in den Tod).
2.	Obersetzung aus dem Deutschen ins Lateinische: Die Sage von den Siebensclilafern.
3.	Obersetzung aus dem Grieehischen ins Deutsche: Platon, Alkih. II. 12 f. (Gott sielit auf das Herz, nicht auf die Opfergaben der Betenden).
4.	Aus dem Deutschen: „Gefahren und schwere Schicksalsschlage bahnen im Leben der Staaten und Volker oft den Weg zu Aufschwung und GròBe“.
5.	Aus dem Slowenischen (fiir Slowenen): Grško nam je dalo modrost in lepoto, Rim moč, krščanstvo pa je prineslo ljubezen (Sienkievvicz).
5.	Aus der Mathematik: 1. Unter welchen Winkeln durchschneiden sich die Linien : ya~8x und y —2x + 3 = 0 und ein wie groBes Flachenstuck schlieBen sie ein? — 2. Einer gleichkantigen, vierseitigen Pyramide ist ein Wùrfel so eingesehrieben, daB die eine Wurfel-lliicbe in der Grundflache der Pyramide liegt; wie verhalten sich die Volumina der beiden Kiirper? — 3. Man bestimme die hohlen Winkel, die der gonion) etrischen Beziehung 6sin4x 5 sin3 x cos x — 38 sin2 x cos2 x -(- 5 sin x cos3 x -j- 6 cos4 x = 0 geniigen. — 4. Ein Gartner hat weniger als 1000 Bilurne; pflanzt er dieselben in Reihen zu 37, so bleiben ihm 8 Stiick ubrig; pflanzt er aber 43 in jede Reihe, so bleiben ihm 11 Stiick iibrig; wie viel Baume sind es?
Bei der miindlichen Priifung, die unter dem Vorsitze des Herrn Landessehulinspektors Dr. Peter Stornik in der Zeit vom 28. Juni bis 4. Juli abgehalten wurde, erhielten ein Zeugnis der Reife mit Auszeichnung 6, ein Zeugnis der Reife 24 Kandidaten, 9 die Erlaubnis einer Wiederholungspriifung im Herbsttermine und 5 wurden auf ein Jahr reprobiert.
Die bei dieser Priifung fiir reif befundenen Kandidaten sind folgende:
2	Name	Geburtsort	Vaterland	1 1 5	Dauer der Gymn. Stu-dien in Jahren	Gewàhlter Beruf
i	Barbič Michael	Altendorf	Steiermark	21	8	Theologie
2	Borko Jakob	Kraljevci	«	21	8	Philosophie
3	Codelli Franz	Triest	Ktistenland	18	8	
4	Deržič Johann	Riegelsdorf	Steiermark	20	8	Bodenkultur
5	Gottscheber Friedrich	Leoben		19	8	Jus
0	Grilc Josef	Stolovnik		22	9	Bahndienst
7	Hofmann Karl	Gottschee	Krain	21	11	Philosophie
8	Ilešič Georg	Hvaletinzen	Steiermark	22	8	
9	Jančič Johann	Armsdorf		20	8	Postdienst
10	Jarh Franz	St. Marearethenb. Ròmcrbad		19	8	Theologie
11	Kranjc Karl	Slabotinzen		21	8	
12	Križan Ferdinand	Armsdorf		21	8	Medizin
13	Lesničar Johann	Kulmbergb.Friedau		21	8	Philosophie
14	Lešnik Alois	Pettau		19	9	Jus
15	Liebiscli Alfred	Pettau		20	9	
16	Pavlič Peter	Lechen		21	8	Theologie
17	Petrovič Friedrich	St. Leonhard W. B.		20	9	Militar
18	Pinter Josef	Poltschach		20	8	Bahndienst
19	Polak Franz	Cerovec 1). Friedau		20	8	Ticrarzneikundc
20	Pučnik Josef	Dobrova b. Gonobitz		19	8	Theologie
21	Raišp Johann	Unterpulsgau		20	8	Philosophie
22	Rajer Wilhelm	Seisenberg	Krain	21	9	Bahndienst
23	Rožman Franz	Altneudorf	Steiermark	20	8	Theologie
24	Schetina Viktor	Mahrenberg		21	9	Militili-
25	Stajnko Michael	Vogričevci		19	8	Jus
26	Stettinger Gottfried	Graz	n	18	8	Theologie
27	Šiško Heinrich	Selce		22	8	Jus
I 28	Škof Franz	Vičanci b. Friedau	r>	22	9	Theologie
29	Toplak Franz	Wranga	n	20	10	Jus
30	Žižek Johann	Sclileinitz bei Marburg	n	21	8	Bahndienst
'68
XI.	Aufnahme der Schiiler fiir das Schuljahr igo5/o6.
Das Schuljahr 1905/06 wird am 19. September 1. J. um '/a8 Uhr morgens mit dem hl. Geistamte in der Aloisikirche eròffnet werden.
Die Einschreibung der Aufnahmswerber in die erste Klasse wird am 15. Juli von 7,10—12 Uhr und am 16. September von 9—12 Uhr ini Lehrzimmer der VI. Klasse statt-finden. Die ilhrigen, in die Anstalt neu eintretenden Schiller und diejenigen, welche hereits im Juli-Termine die Aufnahmsprufung in die erste Klasse mit gutem Erfolge bestanden haben, hahen sicli am 16. September um die gleiche Zeit und am gleichen Orte zur Aufnahme zu melden. Die Aufnahme der Schiller, welche der Anstalt schon frilher angehOrt hahen, erfolgt am 16. und 17. September von 9—12 Uhr in den Lehrzimmern der V., VII. und Vili. Klasse. Das Nabere wird durch einen Anschlag aut dem schwarzen Biette bekannt gemacht werden. Spitter findet keine Aufnahme statt.
Schiller, welche aus der Volksschule in die erste Klasse aufgenommen werden wollen, miissen das zehnte Lebensjahr nodi im laufenden Kalenderjahre vollenden und sich einer Aufnahmsprufung unterziehen, hei der gefordert wird: a) Jenes Mah des Wissens in der Religion, welches in den ersten vier Klassen der Volksschule erworben werden kann. b) In den Unterrichts-Sprachen: Fertigkeit im Lesen und Schreiben dei' deutschen und lateini-schen Schrift; Kenntnis dei Elemente der Formenlehre; Fertigkeit im Zergliedern einfach he-kleideter Satze; Bekanntschaft mit den Regeln der Rechtschreibung und richtige Anwendung derselben im Diktandoschreiben. c) Im Rechnen: Ubung in den vier Grundrechnungsarten in ganzen Zahlen.
Nichtkatholische Schiller haben bei der Einschreibung ein vom Religionslehrer ihrer Konfession ausgestelltes Zeugnis iiher ihre religiose Vorbildung beizubringen.
Einer Aufnahmsprufung haben sich auch alie Schuler zu unterziehen, welche von Gyinnasien kommen, die a) nicht die deutsche Unterrichtssprache haben, l>) nicht dem k. k. Ministerium fur Kultus und Unterricht in Wien unterstehen oder c) nicht das Oflentlichkeits-recht genieCen. Schuler, welche von Offentlichen Gyinnasien kommen, kOnnen einer Aufnahmsprufung unterzogen werden.
Alie neu eintretenden Schiller sind von ihren Eltern oder vertra uen s wUrd i ge n Stellvertretern derselben vorzufuhren und haben sich mit ihrem Tauf- oder Geburtsschein und den Frequentationszeugnissen oder Nachrichten uber das letzte Schuljahr auszuweisen. Die Aufnahmstaxe von 4 K 20 h, der Lehrmittel- und Jugendspielbeitrag von 2 K 60 h und das Tintengeld fur das ganze Schuljahr im Betrage von 60 h sind von allen neu eintretenden SchUlern hei der Aufnahme zu entrichten. Die Aufnahmswerber in die erste Klasse bezahlen diese Betrage erst nacb der mit Erfoig bestandenen Aufnahmsprufung u. zw. die vom Juli-Termine bei ihrer Einschreibung am 16. September, die vom September-Termine nach der Aufnahmsprufung am 16., bezw. am 17. September in der Direktionskanzlei. Die nicht neu eintretenden Schuler entrichten bloC den Lehrmittel-und den Jugendspielbeitrag und das Tintengeld.
Die Taxe lur eine Privatisten- oder eine Aufnahmsprufung betr&gt 24 K ; fUr die Aufnahmsprufung in die erste Klasse ist jedoch keine Taxe zu entrichten.
Schuler, welche von einer anderen Mittelschule kommen, kOnnen oline schriftliche Be-statigung der an derselben gemachten Ahmeldung nicht aufgenommen werden.
Das Schulgeld betiiigt 30 K tui' jedes Semester und ist in den ersten sechs Wochen jedes Semesters in Form von Schulgeldmarken bei der Direktion zu erlegen. Von der Zahlung des Schulgeldes konnen nur solche wahrhaft dUrftige*) Schuler hefreit werden, welche im letzten Semester einer Staats- oder anderen Offentlichen Mittelschule angehOrt, in den Siiteli die Note „lobenswert“ oder „befriedigend“, im FleiBe die Note „ausdauernd“ oder „befriedigend“ und im Fortgange mindestens die erste allgemeine Zeugnisklasse erhalten haben. Die bezUglichen Gesuche sind innerhalb der ersten drei Tage des Schuljahres den Klassenvorstanden zu Uber-reichen.
FUr das erste Semester der ersten Klasse gilt die hohe k. k. Ministerial-Verordnung vom
6.	Mai 1890, deren wesentlichste Bestimmungen fotgende sind :
1.	Das Schulgeld ist von den Offentlichen SchUlern der ersten Klasse im ersten Semester spiitestens im Laufe der ersten 3 Moliate nach Beginn des Schuljahres im vorhinein zu entrichten.
2.	Offentlichen SchUlern der ersten Klasse kann die Zahlung des Schulgeldes his zum Schlusse des ersten Semesters gestundet werden :
a)	wenn ilinen in Bezug auf sittliches Betragen und FleiB einc der beiden ersten Noten
der vorgeschriebenen Notenskala und in Bezug auf den Fortgang in allen obligaten
Lehrgegenst&nden mindestens die Note „befriedigend“ zuerkannt wird, und
b)	wenn sie, beziehungsweise die zu ihrer Erhaltung Verpflichteten, wahrhaft dUrflig, das
ist iu den VermOgenverhaltnissen so heschrànkt sind, dall ilinen die Bestreitung des
Schulgeldes nicht ohne empfindliche Entbehrungen mOglich sein wUrde.
3.	Um die Stundung des Schulgeldes fUr einen Schuler der ersten Klasse zu erlangen, ist binnen 8 Tagen nach erfolgter Aufnahme desselben hei der Direktion jener Mittelschule welche er besucht, ein Gesuch zu Uberreichen, welches mit einem nicht vor mehr ais einem Jahre ausgestellten behOrdlichen Zcuguisse Uber die VermOgensverhitltnisse helegt sein muB.
*) Der Niicliwoi« hiefiir ist durch ein genaues, nicht ftber ein Jnhr all-os, vom Clonici ndc* und vom 1’fnrraint ausgestelltes Mittellosigkeitszougnis zu erbringon
Zwei Monate nach dem Beginn des Schuljahres zieht der Lehrkorper auf Grund der bis dahin vorliegenden Leistungen der betreffenden Schiiler in Erwàgung, ob bei denselben auch die unter Punkt 2, lit. a get'orderten Bedingungen zutreffen.
Gesuche solcher Schiiler, welche den zuletzt genannten Bedingungen nicht entsprechen, sind sogleich zuriickzuvveisen.
Die definitive Befreiung von der Zahlung des Schulgeldes ftir das erste Semester wird unter der Bedingung ausgesprochen, dati das Zeugnis iiber das erste Semester in Beziehung auf sittlichesBetragen und FleiB eine derbeiden ersten Noten der vorgeschriebenenNotenskaJa aufvveist und der Studienerfolg mindestens mit der ersten allgemeinen Fortgangsklasse bezeichnet ist.
Tritìi diese Bedingung am Schlusse des Semesters nicht zu, so hat der betreffende Schiiler das Schulgeld noeti vor Beginn des zvveiten Semesters zu erlegen.
4.	Jenen Schiilern der ersten Klasse, welche im ersten Semester ein Zeugnis der ersten Klasse mit Vorzug erhalten haben, kann, wenn sie nicht Repetenten sind, auf ihr Ansuchen von der Landesschulbehorde die Riickzahlung des ftir das erste Semester entrichteten Schulgeldes bewilligt vverden, wenn sie die Befreiung von der Zahlung des Schulgeldes ftir das zweite Semester erlangen.
Die Wiederholungs- und Nachtragspriifungen werden am 16. und 17. September von S Uhr vormittags an abgehalten werden. Die betreffenden Schiiler haben sich hiezu am 10. September urn 8 Uhr vormittags in ihren vorjahrigen Klassenzimmern einzufìnden.
Mit Bezug auf den § 10 des O.-E. wird den auswàrtig befindlichen Eltern hiesiger Schiiler die Pflicht ans Herz gelegt, dieselben unter eine verlaBliche Aufsicht zu stellen; alien Eltern und deren Stellvertretern aber wird auf das eindringlichste empfohlen, beziiglich ihrer der Lehranstalt anvertrauten Pfleglinge mit derselben in regen Verkehr zu treten, da nur durch das eintrachtige Zusammenwirken von Schule und Haus das Wohl der Jugend erreieht werden kann.
Die Direktion.
O znanilo
Na c. k. gimnaziji v Mariboru se začne šolsko leto 1905/06 s slovesno mašo dne 19. septembra. Učenci, kateri žele vstopiti na novo v prvi razred, se morajo oglasiti v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov dne 15. julija ob */210. uri dopoldne ali začetkom novega šolskega leta dne 16. septembra dopoldne ob 9. uri pri ravnateljstvu s krstnim listom in z obiskovalnim spričevalom ter izjaviti, žele li biti vsprejeti v slovenski ali nemški oddelek prvega razreda.
Vsprejemne skušnje se prično 15. julija ob 2. uri popoldne in 16. septembra tudi ob 2. uri popoldne.
V Mariboru, meseca julija 1905.
Ravnateljstvo.

.
*«
-i
■ 1