ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Coxmnerical Printing of All Kinds
..............................................................Illlli
yoL- xxxvm:.—LETO xxxviii.
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE
Alv^ERIKI
^iimumuiiiiimiiioiutiuuiKiiiiiiiiiiiiiaiiiiimiiiitiiMiiiiiiiiioiiuumniiX
i	OGLAŠAJTE V |
i	NAJBOLJŠEM i
I	SLOVENSKEM I
I	ČASOPISU
i	v *
I	Izvršujemo vsakovrstne
i	tiskovine
rjiiuniiiinDiiiiiiiimiainiiiiniiiDiiimiiminuiiiiiuuiQiiniiiuiiiniiiiuiiiiiiH
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MAY 17, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 96
SMILANICH
V nedeljo zvečer je preminil domu po sedem me-bolezni Mike Smi-Hrvat, stanujoč ;» «02 E. 80 St. Doma je W1 ^ sela Smilanich, fara Radato-na Hrvatskem, odkoder je . ^ j^™Griko pred 55 leti. k J® član društva Zrimski '^nkopan št. 403 H.B.Z.
^o^ukaj zapušča soprogo Anno, jena Golas, hčere: Mrs. Mar-Sapochak, Mrs. Dorothy Klan, Mrs. Anna Meyer, Mrs, in Mrs. May Wat-vnukov in sestro Helen Roberts. Pogreb se 1 v sredo zjutraj ob 8.30 uri foj.	zavoda Louis Fer-
la v cerkev sv. Imena na ^	ob 9. uri i
Pokopališče Calvary
in nato na
JfiCK
Ж
STINCIC
Highland View bolnišnici je Nick Stinčič, stanu
Па 14102 Darwin Ave. Po-6 pogrebni zavod St.
oskrbuj,
Pod? č'	478 E. 152
tri ^ bomo poročali ju-
^ARry
EVANS
je preminil
bolnišnici Harry W.
v Cleveland
®^anujoč na 21001 West-
Clinic JJVi
Port Алго T.'	TVCOl.
^ebni '	oskrbuje po-
Poropai- . Podrobnosti bomo jutri.
umor
letnega po-0., So y._ ^	iz Chardona,
titka	od zadnjega če-
glo datj sorodstvo ni mo-Ч nai	pojasnila kak-
Ci i:'' usoda Alvea.
'Uiamsa je bilo naj-Pa je	Butternut, oblast
^ 43 w ^ tudi zločinca. Gre РМгђа) ^0 Caveya, ki je ^0 Smrti \ Williamsa pobil ^tra^ J' ^uplo nato zavlekel
^aloŽii^kT"^	»jega
v Л ^^Gnje. Pravi, da je stiski. Cavey je
^Oiora	premišljenega
'%"k
^^dnik	bilo, da je so-
Mr. Thpil" "Cleveland Pressu," ^ik drušf -^"^drica izdal ime-^^^dniknxf^' °^Sanizacij in njih faznih narodnostnih 8ka f.. (-levelandu. Cleveland-je	društev S.N.P.J.
ko presL?!	tajnici lah-
50c,	® ^ majhno vsoto
&eje	^eč kot polovica, ce-
^°®arnez	bi se brošurico
en I°S"'-
Mednarodna delavska konferenca na Dunaju
DUNAJ, 16. maja—V sredo se na Dunaju otvori velika mednarodna konferenca tistih delavskih unij, ki ne pripadajo komunističnemu bloku. Konferenc se bodo udeleževali zastopniki glavnih ameriških unij, ki so na Dunaju že prisotni, kakor na primer predsednik AFU George Meany in zastopniki Lewisovih rudarjev. Zastopnik CIO Walter Reuther je enako najavljen, le da mu dopuščajo prilike, da je lahko odsoten iz Amerike. Walter Reuther smatra, da je njegova prisotnost doma potrebna, ker se vršijo važna pogajanja za novo mezdno pogodbo v ameriški avtomobilski industriji.
t--—-
Pogajanja v Detroitu so zastala. Gre za temeljno zahtevo o garantirani letni mezdi. Ko govorimo o garantirani letni mezdi, ne gre za strogo plačo kot tako, marveč enako za druge premoženjske in zdravstvene ugodnosti. Mezda bi se povišala, povišali pa tudi pokojninski prejemki in zvišali tisti prejemki, ki so v zvezi z nastopom bolezni. Koliko zvišanja naj nosi podjetje, koliko država, koliko posebni fondi, tudi za to gre.
Do sedaj so prejemali delavci v avtomobilski stroki iz svojega posebnega fonda $137.50 mesečne pokojnine. V ta znesek je vključen tudi znesek, ki ga prejema upokojenec iz Social Security. Delavci zahtevajo, da naj se pokojnina zviša na mesečnih $250.
Pri General Motors so se razgovori po razstanku obnovili včeraj v pondeljek, v podjetju Ford
pa se obnovijo danes v torek.
*
Ena najdaljših in najbolj burnih ameriških stavk je stavka v telefonski službi ameriškega jugovzhoda. Danes v torek je preteklo že 64 dni, ko se je stavka začela..Bilo je več sabotažnih dejanj, medsebojnih osebnih obračunavanj, celo smrtnih slučajev. Vmes so posegali govemerji prizadetih držav, vse brez uspeha.
Federalni posredovalni urad v Washingtonu je enako stopil v akcijo. Včeraj so se obnovila pogajanja v tem uradu in je bilo obljubljeno, da se bodo vršila tako dolgo, dokler ne bo prišlo do sporazuma. Razpoloženje je bilo na splošno zelo optimistično in so žs včeraj napovedali, da je računati s tem, da je stavka dejansko končana.
*
Clevelandskemu podjetju Pneumatic Tool Co. grozi stavka. Zanimivo je razmerje kako so se delavci izjavili za stavko, če ne bo ugodeno njihovim zahtevam. 1,200 glasov za stavko in le 13 proti. Zahteve so: 12 centov več na uro, več plačanega dopusta, sedem plačanih praznikov.
10 dni do voKtev!
LONDON, 16. maja—Britanske državnozborske volitve so razpisane na dan 26. maja. Do volitev je torej le še deset dni. Volilna propaganda je v polnem razmahu.
Ko gre za volilne napovedi, kakšni bodo volilni izidi, vlada negotovost. Nekaj pa je za te volitve skupnega in zelo značilnega, da gospodarska vprašanja nimajo tolike vloge, kot pa ravno zunanjepolitična vprašanja. Socialisti ne zahtevajo nadaljnih socializacij; vsaj pa je to vprašanje drugovrstnega pomena. Socialisti operirajo z mednarodnim mirom, ki je Veliki Britaniji tako potreben. Toda isti socialisti so glasovali za vse predloge o oborožitvi, za navadno in vodikovo bombo, katero da mora imeti tudi Velika Britanija. Z 'mirom agitirajo sedaj tudi konservativci, ki imajo beležiti mednarodni uspeh, da se je vendarle dogovoril sestanek "štirih velikih," torej tudi s prisotnostjo glavnega predstavnika Sovjetske zveze. Kako je do tega prišlo? Britanski konservativci pripisujejo zaslugo Anthonyu Ede-nu, torej konservativni stranki. Pot je sicer pripravil Winston Churchill, obema pa se je vdal Amerikanec—Eisenhower.
Vrši ^Gčer ob 7.30 uri se kro&ka št. 2 Pro-^^ostorih	v navadnih
Clair Ду И&Г. doma na St. ^ Se рЛ	so vabljene,
^ Poro6iln^°, udeležijo. Podano ^&lo Se bn ^ ^°^vencije in ukre-Vah. ® drugih važnih zade-
^ Slov.
Zlata poroka
Danes praznujeta 50-letnico poroke Mr. in Mrs. Mike (Matija) in Marija Urek, 19103 St. Clair Ave. Poročila sta se v Trstu 17. maja 1905. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, dva sina in dve hčeri, osem vnukov in dva pravnuka.
Mr. Urek, ki je vodil poprav-Ijalnico čevljev več let, je doma iz Brežic na Štajerskem, a Mrs Urek je pa doma iz Ljubljane. V Ameriko sta prišla leta 1906. Otroci, sorodniki in prijatelji iskreno čestitajo slavljencema ter jima želijo še mnogo let srečnega skupnega življenja!
Direklorij A.J.C.
Redna seja direktorija Ameri ško jugoslovanskega centra na Recher Ave., se vrši v sredo zvečer ob 7.30 uri. Vabi se vse direktorje, da se udeleže.
Bo le prišlo do vojne?
v Združenih državah je bil na uradnem obisku predsednik vlade Thailanda, ki se je imenovala popreje Siam; ime Siam je znano po "siamskih dvojčkih." Siam, Thailand se nahaja v juž-novzhodni Aziji. O njem trdijo, da je velika nevarnost, da bo postal plen komunistov. Predsednik, ki je po poklicu vojak, je sedanji svetovni položaj očrtal z naslednjimi značilnimi besedami:
"Imam občutek, da iz besed odgovornih državnikov, ki so jih i znesli pred prvo svetovno vojno, iz tega kar je prvi svetovni vojni sledilo; iz besed izgovorjenih pred drugo svetovno vojno na isti način in iz izjay odgovornih državnikov po zadnji svetovni vojni, imamo vso pravico trditi, da lahko pričakujemo tudi tretjo svetovno vojno."
ŠTIRI MILIJONE POKOPNIN IZ SOCIAL SECURITY!
Vedno več starodpokojen-cev je v Ameriki. To drži. Po zadnjih podatkih delavskega tajništva v Washingtonu je začelo v prvih treh mesecih lanskega leta na novo dobivati pokojnino iz fonda Social Security 187,500 delavcev. Letos v prvih treh mesecih že 219,000 novoupo-kojenih, če gremo s to lestvico naprej, bomo konec leta 1955 zaključili skoraj z novim milijonom novih sta-roupokojencev.
Računati moramo tudi s tem, da je v Ameriki 27,000 takih podjetij, v katerih obstoja posebni pokojninski sklad, tega sklada pa so deležni delavci kar 12,000,000 po številu.
Ko omenjamo gornje številke, seveda ne mislimo na število žena, vdov in otrok, ki so enako odvisni od upokojenca. Vse skupaj sešteto bi prišli do ogromne armade.
Vedno bolj pereč je problem teh staroupokojencev. Če dobi na mesec iz Social Security okrog 160 dolarjev, to je precej dobra pen-zija, ni to veliko, če hočemo ostati pri standardu ameriškega življenja. Sicer je po davčnem zakonu dovoljeno, da upokojenec lahko privatno zaslua največ $1,200 na leto. Ve^crat pa smo že sprožili vprašanje koliko staroupoko jenih lahko upa, da bo doMlo kako zaposlitev!
Kako rastemo: Leta 1950 je dobilo iz fonda Social Security 1,308,643 upravičencev svojo delavsko pokojnino. Začetkoma leta 1955 pa že 4,060,000!!
Podatki pa namigujejo na to, da se bo to število letno povečavalo za en milijon!
Iz bolnišnice
Iz Polyclinic bolnišnice se je vrnila na svoj dom poznana Mrs. Antonia Mack, 6833 Bayliss Ave. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice, darila in voščilne kartice, ki jih je prejela. Še vedno se nahaja pod zdravniško oskrbo in prijatelji jo lahko obiščejo sedaj na domu.
ZAKAJ V MESTA?
Zato, ker se v mestih dvakrat več zasluži kot na ' kmetijah. Tajništvo za kmetijstvo federalne vlade v Washingtonu je izdalo statistiko koliko znaša povprečni zaslužek za posameznika, ki dela na kmetiji in onega, ki je zaposlen v mestih. Povprečno pride na mestnega prebivalca, vzeto v poštev celo republiko, $1,836, na delovnega človeka na kmetijah polovico manj—$918.
Vile rojenice
MRZLO VOJNO MORA ZMAGOVITO KONČATI LE AMERIKA, ZAHTEVA JOHNSON; EISENHOWER 'OK'
Zadnje vesti
Lep, četudi hladnejši dan od včerajšnjega bomo imeli danes. Najvišja temperatura bo 60 stopinj, najnižja 38 stopinj.
Včeraj so v Montani, Idaho in Utah dobili sveži sneg, ki je zapadel šest do sedem inčev visoko.
Spodnja zbornica v Columbu-su je s 110 proti 11 glasovOTn sprejela zakon, ki urejuje Vožnjo po ohijskih glavnih cestah. Dosedaj je veljalo, da se sme podnevi voziti s hitrostjo 50 milj na uro, seveda na prostem. Sedaj naj se dovoli hitrost vožnje 60 milj na uro.
. .v vprašanju polia je položaj naslednji: Cepivo zoper polio bo v glavnem skrb posameznih držav, torej ne brezpogojne federalne kontrole. Federalna blagajna pa bo dala 28 milijonov dolarjev na razpolago za tiste občine in države, ki bi ne imele sredstev, da se izvede celotni program cepljenja.
V	političnem oziru so danes važni naslednji dogodki: Državni tajnik John Foster Dulles se je \Tnil iz Evrope. Ko je prišel v Washington, je šel takoj na poročanje k predsedniku Eisen-howerju, nato pa je poročal odboru za zunanje zadeve v senatu. Danes.zvečer ob sedmi uri bo Dulles govoril Amerikancem preko radijskih televizijskih postaj. Vidi se, da se temu govoru posveča velika pozornost. Dulles bo namreč govoril direktno iz Bele hiše. Amerikancem pa ga bo uvodoma predstavil sam predsednik Eisenhower.
Predsednik kitajske vlade En Lai je ponovil svoj predlog, da se Kitajska glede Formoze direktno pogaja z Ameriko. Poudaril je tudi idejo miru. Tudi s tem vprašanjem se bo bavil tajnik Dulles.
V	Clevelandu je nastopil republikanski senator Knowland, ki je poslušalce svaril pred novo rusko diplomatsko ofenzivo za spravo in sodelovanje. Know-land še vedno misli, da je končni cilj Sovjetske zveze zavojevanje sveta.
Z Dunaja je poletel v Moskvo nazaj sovjetski zunanji minister Molotov. Pred svojim odhodom je dal nekaj značilnih izjav, iz katerih se je razbralo, da bo cilj sovjetske zunanje politike ta, da se tudi Nemčija po vzgledu Avstrije spravi vijievtralni blok.
Mrs. Mary Zupančič, 6026 St. Clair Ave., je prejela iz Nemčije brzojavno sporočilo, da so se 9, maja zglasile vile rojenice pri Capt. in Mrs. C. A. Upton in jima pustile zalo deklico, ki bo v družbo sestrici. Dekliško ime matere je bilo Lillian Zgaga. Družina Upton se nahaja v Nemčiji, kjer je mladi oče kapetan pri armadi. V kratkem se bo družina vrnila v Zedinjene države in si bo ustanovila svoj dom v Californiji. Tako je ^s. Zupančič postala stara mama četrti vnukinji. (Mrs. Zupančič ima dve hčeri, in vsaka ima sedaj po dve hčerki) Čestitamo!
Podjetje Ford je včeraj v Sandusky, Ohio, začelo s kopanjem temeljev novi tovarni. Stroški tovarne, ki bo izdelovala posa mezne dele za avtomobile, so proračunani na sedem milijonov dolarjev.
Občinski svet Clevelanda se je na sinočnji seji iz^vil za idejo, da dobi Cleveland podzemsko železnico. Podpisana je pogodba o začetnih pripravah in študijih ter so bili odobreni stroški v višini 200 milijonov dolarjev.
PREPRIČANJE, DA NE BO OSTALO SAMO PRI BESEDAH
WASHINGTON, 16. maja—Za sovjetske poglavarje je veljalo, da se čim manj gibljejo izven meja Sovjetske zveze. Ne samo radi pravil komunistične stranke, marveč ker je bil osvojen princip, da mora komunist ostati pač doma. O pokojnem Stalinu je bilo znano, da se je le malokdaj premaknil iz svojega Kremlja. V zadnjem času so šli sovjetski poglavarji pogostoma iz Moskve v tuje države in tam celo javno nastopili. V Washingtonu so prepričani, da prave vojne v doglednem času ne bo. Smo pa še vedno v mrzli vojni. Gre za to, kdo bo dobil to mrzlo vojno. Senator Johnson, vodja demokratskih senatorjev, je izdelal prav posebni načrt kako naj dobimo mrzlo vojno. Ko ga je predložil predsedniku Eisenhowerju, ga je ta odobril._
Ko gre za potovanja sovjet-"
skih politikov naj omenimo, da je bil predsednik sovjetske vlade Nikolaj Bulganin v poljski pre-stolici Varšavi, najavljen pa je tudi v Beogradu.
Sovjetski zunanji minister Venčeslav Molotov je bil v Varšavi, na Dunaju, najavljen pa je tudi v Beogradu.
Nikita Kruščev je glavni tajnik komunistične stranke. V Moskvi išče vedno več stikov z zastopniki zunanjega tiska, je najavljen tudi v Beogradu, bil pa je enako v Varšavi.
Lazar Kaganovič je podpredsednik vlade in član osrednjega Politbiroja stranke. Kaganovič je bil v Pragi in nastopal z javnimi govori.
Vojni minister Žukov se je nahajal tako v vzhodnem Berlinu,
kakor tudi v Varšavi. Menda gre tudi on v Beograd.
Odgovorni ruski politiki se gibljejo bolj prosto, kakor je bil slučaj pod Stalinom in njegovim režimom. Čim več stika z zunanjim svetom, to je geslo.
Zmaga v mrzli vojni
Eden od predlogov kako naj Amerika konča mrzlo vojno, je tudi tale:
Pripravi naj se za propagando vsota dveh milijard dolarjev.
Propaganda naj služi v to, da bo zadela Sovjetsko zvezo ravno v tistih točkah, kjer je ta najbolj občutljiva. Ta sredstva bi bila,
da se tam, kjer je nerazpoloženje zoper Ruse dognana stvar, poživlja direktno k uporom, drugod k pasivni rezistenci, tudi k sabotaži. V službo naj stopi radio,
pa tudi televizija.
Dovolj je bilo besed!
Pogajanja med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami so se začela pravzaprav že leta 1933.
22 let smo bili v stalnih razgovorih in pogajanjih. Izračunali so, da je bilo takih sestankov 3,400, da so ti sestanki trajali skupno 10,200 ur, da je bilo izgovorjenih 106,000,000 besed,
da bi objavljena vsebina lahko napolnila, celo knjižnico s 620 knjigami, vsaka knjiga pa bi imela 400 strani.
Najnovejše v odnošajih med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo je pač sporazum, da se dobijo na skupnem sestanku glavni predstavniki štirih velesil Sovjetske zveze. Velike Britanije, Francije in Združenih držav. Eisenhower bo sedel skupaj s komunistom Bulganinom.
Ali bomo iz besed prešli k dejanjem?
Ko je šlo za dosedanja pogajanja so se obravnavala vprašanja kot na primer ono o razorožitvi,, o vrnitvi dolgov Ameriki, o
Nemčiji; samo v tem vprašanju je bilo 1,200 sestankov, vsi pa so bili brezuspešni.
O Avstriji so se pogajali devet let, je bilo potrebnih štiristo sestankov predno je prišlo do zadnjega sporazuma o neodvisni samostojni Avstriji!
Več stika s svetom
Turizem je ne samo važno propagandno sredstvo, marveč tudi nese. Italija na primer ima v svojem državnem proračunu visoko postavko dohodkov, ki jih bodo prinesli tuji turisti. Pravimo, da gre tudi za propagando. Tuji turisti t?jaj delajo naprej propagando, naj opevajo deželo, v kateri so bili.
Prejšnja češkoslovaška je bila privlačna izletna točka za tuje turiste. Ne samo Češka in Moravska, tudi Slovaška. Razna mineralna kopališča kot na primer Karlovy Vary, so bila svetovno znana in vedno zasedena. Moravska ima svoje podzemske ja-; me. Slovaška poleg mineralnih kopališč izredno privlačno skupino planin, ki so bile nadvse prikladne za zimski šport.
Tudi Poljska, tudi bivša Madžarska se popreje nista otepali tujcev.
Trdi se, da so vse tri države Češkoslovaška, Poljska in Madžarska sklenile, da bodo odpravile razne potne omejitve in bodo dovolile tujim turistom, tudi Amerikancem vstop v njihovo zemljo. Rade bi se dokopale do ameriškega dolarja.
Jugoslavija je za mir
Beograd se pripravlja na sprejem ruskih politikov. Ameriški senator Walter George je kot načelnik zunanjepolitičnega odbora v senatu, in senat je me-rodajen za ameriško zunanjo politiko, posvaril jugoslovansko vlado, da če bi se izrekla za popolno nevtralnost, bodo Združene države prisiljene, da na novo pregledajo položaj. Ali naj Jugoslavija še dobiva ameriško pomoč? Bodisi, da gre za vojaško, ali navadno gospodarsko pomoč. Vsekakor neke vrste grožnja jugoslovanski vladi!
Jugoslovanska vlada je ponovno zatrdila, da bo vse objavila o čemer se bodo razgovarjali in kar bodo sklenili. Jugoslavija je hvaležna Zapadu, posebno še Združenim državam, ki so dajale in še dajejo Jugoslaviji pomoč. Ta pomoč pa seveda ne more biti vezana na nobene politične predpogoje. Jugoslavija ima edino zunanjo politiko, ki je ta, da se ohrani svetovni mir. Jugoslavija k temu prispeva svoj delež. Jugoslavija si želi najboljših
svetovnem miru, o združeni odnošajev do zapadnega bloka.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
'ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) Bv Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 . 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: 'Za Kanado, Evropo in druge inozemske dr^ve). For One Year—(Za eno leto)
••""or Six Months—(Za 5est mesecev) For Three Months^—(Za tri mesece)
$12.00 . 7.0C 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879,
OBISKI STARI DOMOVINI
(2)
Pečaj mo se s Slovenci v novi adoptirani domovini v zvezi s staro domovino.
Združene države bodo imele po napovedi iz Washing-tona koncem meseca maja 165 milijonov ljudi. Že predsed-"nik Abraham Lincoln je napovedoval, da je na prostoru Amerike dovolj sredstev, da se bo na tem mestu preživljalo 500 milijonov ljudi!
Na splošno: Evropa je stara. Če le malo prelistamo zgodovino Balkana, tudi Jugoslavije, tudi Slovenije, potem nam je znano, da so vse te kraje skoriščali že stari Rimljani. Za njimi pa vsi drugi. Gre torej za dobo skori-ščanja, ki ni trajala samo stoletja, marveč najmanj dva, tri tisočletja. Vsaka stvar se končno izrabi.
Ce vzamemo Združene države, vemo iz zgodovine, da je belo pleme, ki se je začelo naseljevati v tej zemlji, niti ne polnih 500 let nazaj, našlo tu indijansko pleme, ki je štelo vsega skupaj okrog 800,000 glav. Indijanci so bili novo-naseljenim v gotovem smislu vzor pridobivanja gospodarskih dobrin. To velja za kmetijstvo, nikakor pa ne ko gre za industrijo, četudi v najbolj primitivnem pomenu te besede. Z drugimi besedami, ta dežela, ki ima sredstev za preživljanje 500 milijonov ljudi, je ostala neizkoriščena. Dajmo jo torej skoristiti, četudi se nahajamo še v malem številu končnega prebivalstva! In novo pleme novonaselje-nih belokožcev jo je načelo skoriščati.
Spomin na staro domovino obuja v Slovencu v Ameriki tole sliko:
Naj takoj povdarimo, da se večkrat berejo fraze, kakor da se bivši režimi za slovenskega človeka v stari domovini niso brigali. Pa se vali krivda na staro avstroogr-sko monarhijo, na bivši režim Jugoslavije po prvi svetovni vojni, pa se obljublja, da bo z novim socialističnim, komunističnim režimom vse bolje. Operira se z narodnostjo, ki je bila v bivši Avstriji tlačena, gospodarsko spodrivana, človek se je pač moral izseliti.
Včasih je potrebna splošna objektivna orientacija. Treba je pogledati stvari kot je, naravnost v oči, pa bomo razumeli gotove lastnosti Slovencev, četudi te ne zvenijo prav prijetno v pisani besedi.
Prvo je dejstvo, da Slovenija v domačem kraju nikakor ni na splošno vzeto bogata dežela. Ni tu prilika, da obnavljamo kar je splošno znano, da smo se pač izseljevali, tudi pod Avstrijo, ker smo se pač morali, to pa radi tistega prav primarnega nagona, ki mu pravimo "borba za obstanek." Da se idealno zamisliti, pa samo idealno, da bi se stara Slovenija industrijsko tako spopolnila, da bi industrija kot taka dajala kruh. Ce pa vzamemo gledano z današnjimi očmi svetovna sredstva, ki dvigajo industrijo, recimo tu v Ameriki, pa tudi v Veliki Britaniji, med Nemci sploh med velikimi narodi, ki imajo sodobne tehnične vzposobljenosti, ki je na višku, še naravne zaklade doma ali pa na tujem, kako naj si predstavljamo konkurenčno vzposobljenost te domače slovenske industrije? Velja isto za jugoslovansko na splošno!
Slovenci v starem kraju smp bili v slabotnem socialnem položaju stisnjeni med dva velika narodna bloka; Nemcev na severu, ki so pritiskali na jug, Italijanov na jugu, ki so silili proti severu. Vse na račun Slovencev. Ce je človek produkt vremenskih prilik, je na drugi strani produkt tudi družabnih prilik. Ta borba za obstanek je dala pečat tudi malemu narodu Slovencev. Ce naj se spregovori zopet odkrita beseda—tudi v "Enakopravnosti" je bila že ponovno zapisana—je čisto naravno, da je človek v borbi za primitivni obstanek v malenkostnih razmerah kot so bile in so v stari domovini, nevoščljiv tistemu, ki ima že neki obstanek, namreč gospodarski.
V Enakopravnosti" z dne 10. maja je objavljen dopis, ki daje vtis, da so tam ljudje zahrbni, izokriščevalni, nevoščljivi, sebični in podobno. Borba za obstanek! Človek hoče namreč živeti! V razmerah kot so pa so nekatere lastnosti četudi niso lepe, razumljive, če gledamo z objektivnimi očmi na položaj kot je.	L. C.
UREDNIKOVA POŠTA
Slike v barvah
CLEVELAND, Ohio—Pod pokroviteljstvom Mladinskega krožka št. 2 S.N.P.J. se bo v petek zvečer, 20. maja predvajalo zanimive slike v barvah, katere bo kazal Joseph Žele ml.
Prireditev se vrši v Slov. nar! domu na St. Clair Ave. Pričetek bo ob 8.00 uri zvečer. Po porgra-mu se razvije prijetna domača zabava, pri kateri bo igrala godba Ronald Liseha. Pripravljena bodo tudi vsakovrstna okrepči-la, s katerimi si boste lahko ute-šili žejo in lakoto.
Ravnateljica krožka Mary Jo Zorman je z navdušenjem nanovo organizirala krožek, ki je |V razmeroma kratkem času pokazal razveseljivo živahnost, treba pa mu je priskočiti na pomoč gmotno in moralno. Zato se prireja domačo zabavo s kazanjem slik v petek zvečer. Prijazno je vabljeno cenjeno članstvo S.N.P.J. kot splošno občinstvo na obilen poset te priredbe. Ne bo vam žal—slike so v resnici zanimive in zabava bo prvovrstna v vseh ozirih.
Za odbor vabi
J. T.
Otvoritev pikniške sezone farme S.N.P.J.
WICKLIFFE, Ohio—V nede-niških prostorov S.N.P.J. prvi Ijo, 22. maja priredi odbor izlet-sezonski piknik. Odbor se vsestransko pripravlja, da bo ta prvi piknik v sezoni čim bolj uspešen. Naša dekleta bodo ime-'a v oskrbi vse, kar se tiče kuhinje, zato bo brezdvoma postrežba prvovrstna, kot vedno kadar jo imajo ta dekleta v oskrbi. Naš tajnik John Leskovec je pa tudi že preskrbel zanesljive in zveste toča je.
Za ples bo igral poznani orkester John Pecona.
V nedeljo, 29. maja pa priredi Ženski odsek farme svojo zabavo. Ni menda treba ponavljati da bo postrežba prvovrstna—to že vsi veste iz pretekle izkušnje Za ples bo igral orkester Richie Vadnala.
Prijazno ste vabljeni, da se udeležite omenjenih dveh piknikov v velikem številu. Skupne se bomo poveselili na teh naših prijaznih izletniških prostorih.
Na svidenje!
Theresa Gorjanc
Redna seja
CLEVELAND, Ohio — Društvo Vipavski raj št. 312 S.N.P.J. ima mesečno sejo dne 21. maja v navadnih prostorih. Pričetek ob 7.30 uri zvečer. Prošeni so vsi 'lani in članice, da se gotove udeležijo seje, na kateri se bo ukrepalo za piknik, ki ga društvo priredi dne 26. junija.
John Straiicar st., tajnik.
Išče se
Iz urada Ameriškega rdečega križa je prišlo pismo, v katerem javljajo, da Jugoslovanski Rdeč:' :riž bi rad zvedel za naslov Smerna Timofejev, ki je zapustil Beograd leta 1944. Zanj bi rada '.vedela nečakinja Radmila Mi-lajlov. Če sam to čita ali pa če (do ve kaj o njem, je proš^n, da sporoči na Ameriški rdeči križ ekom delavnika od 8.30 zjutraj n 4.30 popoldne. Telefonska številka je: superior 1-1800.
Zahvala
CLEVELAND, Ohio — Terr ootom se najiskrcnejo zahvaljujemo pevcem in pevkam zborov Slovan in Adrija, ki so se ob pri-iki svojega zadnjega skupnega koncerta spomnili našega pokojnega soproga in očeta Antona Jankovicha in mu zapeli ganljivo iesem v počast.
Hvala vam iskrena!
Cilka Jankovich in sinova.
ZANIMIVOSTI
v starih časih je bil pomorski promet zelo razvit. Pristanišča so zgradili ljudje mnogo prej kakor ceste. Vendar pa ima zdaj arheologija na razpolago v glavnem podatke in dokumente, zbrane na kopnem, zelo malo pa jih ima, ki so jih našli na suhem. Ti dokumenti pa lahko izpopolnijo naše znanje o kulturah. Še zdaj na pr. ni natanko upotov-Ijeno, kje sta stali stara Troja in Kartagina. Arheologijo morskih globin, ki se je začela razvijati šele nedavno, imenujemo sumareno arheologijo. Dosegla je že velike uspehe. Zlasti važne so najdbe na francoski Ažurni obali. Tam so našli ostanke keltskih, grških, helenističnih in rimskih kultur. Sumarena arheologija je šele v razvoju in od nje pričakuje sodobna arheologija mnogo.	'
"Potapljanje na suhem" je eden najbolj dramatičnih načinov smrti. To je zastrupljen je s klorovim pikrinom, plinom iz vrste dušljivcev. Skozi kapilare, lasnice, ki jih poškoduje plin, prehaja tekočina iz krvi v pljuča, ki zatečejo. S plinom zastrupljen človek se zaduši v lastni tekočini, ki mu napolni malone vsa pljuča. Izraz "potapljanje na suhem" so menda začeli prvi uporabljati angleški zdravniku
Najmočnejši činitelj, ki odloča o podnebju, je kot, v katerem padajo sončni žarki na Zemljo. Na področju ekvatorja padajo vse leto zelo strmo (vroči pas), med ekvatorjem in tečajem bolj poševno (zmerni pas), okrog tečajev pa najbolj poševno (ledeni pas). Manj važni či-nitelji so oblika zemljišča, bližina morja in zračni tokovi. Glavni vzrok, da se podnebje med letom spreminja in da imamo letne čase, je v tem, da je Zemlja nagnjena proti ravnini njene poti okrog Sonca in da se ta naklon med sukanjem zemlje okrog Sonca praktično ne spreminja. Zato se med letom spreminja kot, v katerem sončni žarki obsevajo ta ali oni kraj na Zemlji. Kadar so sončni žarki strmejši, je poletje, kadar so poševnejši, je zima, med tema obdobjema pa imamo pomlad in jesen s prehodno zmerno temperaturo. Letni časi niso enako dolgi. Pomlad traja 92.8 dni, poletje 93.6 jesen 79.8, zima pa 89 dni. Neenakost letih časov nastane zato, ker pot Zemlje okrog Sonca ni krog, marveč elipsa, ker Sonce ni v žarišču elipse, marveč nekoliko zunaj nje (v ^orišču) in ker se Zemlja po svoji elipsi ne giblje z enako hitrostjo.
Ob Tihem oceanu
Piše FRANK KERŽE
z vrsto del na področju pro uževanja pravilnega razporeda v gibanju zvezd so šele pred dobrimi 20 leti naposled ugotovili, da se ves naš zvezdni sistem suče okrog središča, kar so potrdila tudi poznejša opazovanja. Naše sonce s svojo družino planetov, kometov in drugih nebesnih teles, oddaljeno od tega središča 30,000 svetlobnih let, se suče okrog njega s hitrostjo blizu 300 km v sekundi ali 10,-000 krat hitreje od brzovlaka. Zaradi dolge poti pa potrebuje 200 milijonov let, da se samo enkrat zasučc okrog središča našega zvezdnega sistema. Ta čas imenujejo zvezdoslovci "kozmi-čno leto."
V pomladnih večerih vidimo včasi na zahodu takoj po son-;nem zatfWiu, posebno v južnih krajih, srebrnkasto svetel stožec, ki se lazprostira po nebesu poti, ekliptike. Ta naravni pojav je znan z imenom Zodiakova svetloba. Spektralna analiza pokaže, da je to sončna svetloba, ki se odbija od delcev kozmič-nega prahu in drobnih meteorjev, mrgolečih v prostoru med Zemljo in Soncem.
Naši ljudje prihajajo v precej velikem številu v Kalifornijo. Zanimivo je namreč to, da je Kalifornija znana kakor hladna dežela tudi v najbolj vročih mesecih leta. Resnica je namreč ta, da imamo v mesecih julij in avgust pravtako hladne dneve in noči kakor v decembru ali januarju. To je nekaj posebnega, zakaj takega vremena nima ni-jedna dežela na svetu. Pride pa ta hlad od morja. Ob naši obali tečeta dva morska toka. Gresta drug mimo druzega zakaj eden pride od severa, drugi pa od juga. Oba imata svoje začetke daleč v tujih zemljah. Gorki tok se rodi v srednji in južni Ameriki in teče potem ob naši obali proti Alaski, koder se izgubi v mrzlem toku. Mrzel tok pa se rodi daleč na vzhodu—to je na obali Azije. Gre pravtako proti Alaski in potem doli ob naši. Mrzel tok teče blizu naše obale in od tega imamo hladno vreme. Kadar pritiska sonce na zemljo, se razgreje vse, to se pravi: zemlja in zrak. Zrak se potem vzdigne in na njegovo mesto pride hlad od morja oziroma od mrzlega toka. To se godi vsak dan skozi vse leto. Gibanje se začne okoli poldne ali malo kasneje in se čuti ves dan in vso noč. Zato imaš v Kaliforniji malo noči, v katerih bi ne iskal po postelji odeje, da se za vi ješ.
Precej naših ljudij pride v Kalifornijo v vsakem času. Najrajši v poznih jesenskih dnevih, ko pritisne mraz po ostali Ameriki. Mnogi se oglasijo v časopisih, da opišejo nekoliko svoje počitnice. Tudi drugače je naša Kalifornija dobro zastopana v naših listih. Ni ga skoro dneva, da bi se ne slišal glas iz Kalifornije. Ljudje opisujejo vse, najbolj pa to, kod so se gostili.
Nobenega dopisa pa se ne spominjam, ki bi pisal kaj o kali-forniskem morju ali o vodnem športu. Središče Kalifornije je v Los Angeles, ki raste z čudovito naglico. Skoro bi rekel tako, da je bilo to mesto včeraj navadna vas, danes je pa že prehitelo Philadelphijo v številu prebivalstva. Torej je zdaj na tretjem mestu—samo Chicago in New York sta večja. A še pri teh dveh velikanih se vpraša:—Kako še dolgo? Namreč v koliko letih bomo pisali o največjem mestu v naših državah—Los Angeles? Eni pravijo v dobrih desetih letih, če ne pride kaj posebnega vmes.	•
Kdor pride v Kalifornijo, je samo prav, da obišče vsaj nekatere kraje, ki slove po svoji lepoti ali posebnosti. Pred vsem bi omenil našo obalo in njena kopališča. Naše mesto in county enakega imena obišče vsako leto nad 16 milijonov ljudi. Mis-Um tukaj na morje, kar ga spada v Los Angeles county. Tukaj imamo nič manj kot enajst milj krasnega obrežja, koder so najlepša morska kopališča. Seveda gredo kopališča proti severu nad sedemsto milj in proti jugu kakih poldrugisto a slednji obiskovalec si izbere Los Angeles za svoj obisk. In bilo bi samo prav. da bi obiskal tudi našo morsko obalo, naša kopališča. Človek je lahko srečen, če mu je mogoče živeti tako blizu takega morja, kakor ga ima Kalifornija. Ali je varno kopati se v morju? Za to skrbe naše oblasti ali bolj natančno—naše straže življenja Ker je podnebje naše lepe dežele tako, da se kopljejo ljudje vsak mesec v letu, imamo stalno najetih po trideset ljudi, ki pazijo, da se nikomur ne zgodi nesreča, ko se koplje. V letnem jasu pride število življenskih straž na 125, seveda zato, ker se toliko več ljudij koplje. Zanimivo pa je to, da se vsi ne kopljejo, kar- jih pride na obalo. Eni se slečejo, potem pa ležejo poleg
celo telo. Naša kopališča v morju imajo lepe prostore ob obrežju, koder je sam pesek kake pol milje na široko—potem pa gre na vse strani. Koder je obala kamenita se je treba seveda ogniti. Kredit je treba dati ljudstvu v Kaliforniji, da je vso obalo prihranilo za vse ljudi in ne samo za nekatere, kakor je navada drugod. Straže, ki pazijo, da se ne zgodi nesreča, pazijo na morsko obalo in na kopalce raz stolpe, katerih je samo v naši county 29. Zraven tega pa imamo osem postaj, koder je vse pripravljeno za slučaj nesreče. Ce je treba, gredo te kopališke straže tudi v zavode ali na domove, če kdo zboli tako, da je treba rabiti umetno dihanje ali kisikov zrak. Vse te naprave so bile kupljene z namenom, da se pomaga kopalcem. Pa so jih začeli klicati v slučaju nesreče ali bolezni razni zavodi, pa tudi privatni domovi. Delo teh straž življenja se najbolj razvidi iz podatkov, katere navajamo za leto 1953. V tem letu so straže rešile 1500 kopalcev, da niso vto-nili. Nadalje so bili klicani 4500krat na domove ah v zavode, koder so ljudje rabili prvo pomoč. Zraven tega so se odzvali klicem bolnikov na pljučih 530 krat, našli in spravili h sta-rišem 180 izgubljenih otrok. In da bo povest popolna, so oteli pred potopom devetdeset čolnov. Vsi ti stražniki človeškega življenja so bili najeti in plačani za delo na kopališčih, a so se kljub temu vselej odzvali vsem, ki sc jih klicali na pomoč.
Nekateri ljudje si up^jo vse. To se pa rado maščuje, posebno pri kopalcih. Eni zajdejo v pregloboko vodo ali ne računajo na moč valov. Korak samo, pa je človek v nevarnosti. Posebno neumni so tisti, ki si upajo brez prave podlage skakati na glavo. Zato ni nič čudnega, da si vsak teden po dva zlomita tilnik ali, kakor smo rekli po domače:—ši-nek. Seveda je to vzeto povprečno, zakaj včasih ni po par tednov nobenega slučaja. Potem pa, pride tako, da se jih nabere kar pet v enem samem tednu. Paziti je treba vselej na to, kakšna globina je tam, koder človek skače v vodo. Jaz sem sam na sebi izkusil, kako se lahko preobrnejo človeški«računi. Bilo je v davnih časih, ko smo še hodili po beli Ljubljani, da smo kdaj ла kdaj mislili na kopanje. Sicer je tekla skozi mesto reka Ljubljanica, ki pa je bila vse kaj druzega, kakor čista. Zato so bila naša glavna kopališča v mestnem logu na dveh krajih, ki sta se imenovala pasji pred in pa keren. Bilo nas je vselej več in bili smo taki in taki. To se pravi, eni bolj spretni drugi bolj nerodni. Meni je zlasti ugajalo skakanje na glavo. V ta namen smo imeli desko, koder smo malo poplesali, potem pa smuk v vodo. Poizkusil sem skakanje na glavo. Parkrat je šlo-tretjič mi je noga spodrsnila na deski in mesto da bi bile noge v zraku, pa so ostale vodoravne. In posledica je bila, da sem skočil po plosk in treščil seveda s trebuhom v vodo. Komaj sem se privlekel na breg. In šs to s pomočjo drugih. Od tedaj vem, da je voda sicer mehka in prožna, ki se rada umakne na vse strani. Voda pa postane lahko trda, kakor poleno, če recimo vdariš po nji. Tudi se ni vselej zanesti na svojo znanost in moč. Bilo je precej let nazaj. In v teku poletja na neko nedeljo, V takih časih smo jo radi mahnili kam na deželo, ali pa k morju. Posebno en kraj, nam je bil ljub, in rekli smo mu "tam, koder nad moi-jem plešejo." In tako je tudi bilo. V plitvo vodo so bili zabiti stebri in na njih površno izdelane barake, koder so plesali.
liv in sicer tak, da je bilo W tega prostora dokaj ozko morje, naprej v naravi pa se je širilo in ustvarjalo velik zaliv. Morska ožina, o kateri govorim, je bila kake pol milje. Pa se eden izmed . naše družbe oglasi:— "Od tukaj do tam ni tako daleč, a vendar ne verjamem, da
mogel kdo preplavati to ' vo." Malo smo se spogledali. Sa® sem bil dober plavač in varen, t" se pravi, da mi ni nikdar
nekaj Aine-sle-
jalo telo. Stavili smo za čaš piva—tedaj vina niso v riki niti poznali—pa sem se kel in skočil v morje. Nekako^ sredi mi je začelo postajati sil^"
kakor se®
vroče in zdelo se mi je, ^ da mi moči gore. K sreci znal, kako se na vodi počiva, P"" sebno v slani, koder se nava J dosti ložje plava, kakor v sla ki vodi. Prišel sem sicer na. go stran z zmago in lekcijo, ni človek v vodi nikdar dovoj previden.
Kopanje v naši Kaiifoi'"'j'| primeroma lahko in varno, vse zato, ker so straže, ki .na vse. Z daljnogledom v preiščejo vsak čas vso obal"' kakorhitro zapazijo kaj vadnega, nevarnega, takoj čijo doli in potem teko vselej ravnost do morja. Mogoče Ј^ , sti človek, ki rabi pomoči, ,na desno ali na levo—straza S vsejedno po najkrajši poti do de. Nekateri mislijo, da zato, ker ne vidijo. Pa # ^ Stvar je taka. Pesek na su ® je mehak in se težko njem. Pesek pod vodo pa J® den, ^kakor bi hodil po Zato se gre veliko hitreje da gre človek kar mogoče najkrajši poti v vodo, tam obrne na desno ali levo, kor je slučaj.
i iH' kar
Jaz sem že pet.let tukaj
sledujem takorekoč vse, 1
godi okoli mene. Zanimivo
da nisem vsa ta leta sUša ^
enkrat, da bi bil kdo
krajih, koder so na strazi
tel ji. Zato bi človek želel, ®
se ljudje malo oprijeli kop^^^^
Je to daleč najcenejši
ga je meci nami. Javna kop®
30 odprta vsem. Priprav
ba nobenih. Navadno p^d^
vek k morju s karo. V nji s® ^j|,
češ in oblečeš. Tam ni ^ %
Vs^ J
kabin, nobene vstopnine. prosto za vse. Kare imaJ" ^ volj prostora, da se ustavi^ zu kraja, koder Se kopi ješ-biš še kaj posebnega, P'^gj, greš v vodo, ni treba kakor najti primeren ček in sesti v gorak hom: "Tukaj bom pa jaz-kar tam na pesku pusti v^e, ^ imaš, recimo šolne, ogr' . potem plahto, ki jo pogr^^^f je tleh. Zraven tega tudi ga imaš sabo. Ce ne, lahi^" malega kupiš tam.
Za kopanje priporočamo bolj mesto Long Beach, ki ^.jjj redno čisto in lepo ter im® in milje, javnih kopališč-ljudje nekako prezirajo vre morj^, pa to je napak-boljšega športa, kakor j^ jj nje v morju. Rečem vam, nikjer toliko lepega, kakor J. morski obali. Kalifornija ^ poleg nešteto kopališč .nesta in haselbme ob obali.	jf
Kaj pa za ribiče? VčaSi^^®^jjjo
.jj)0

obleke v pesek, da si presoncijo jedli in pili. Bil je tam velik za-
našlo med našimi ljudmi navdušenih rojakov, ki 'i tako lagati, kadar so pi^j dovali čudeže pri lovcnju se je vse kadilo in prašil®- ^ pri morju, imaš priliko « to. Tukaj v jame š vse уј-ribe in tudi velike. Vcčkr^ dim v listih, ko je naslik'^f'
,11'
, fO
"junak," ki drži v tresoci ribo po tri sto in več funto^ ko. Pa se spomnim na smo hodili mi lovit. Kaj Ј® največja riba tedaj ? Mogo^^ ^ palcev velika in bilo jih gii ba na ducate, če si hotel ' ,eno dobro ribjo večerjo. ^ pjJ-
Pomnite tudi, da so nasi matinci gospodai ji rib ,jji kov, da so oni odprli in v vse to, kar imamo bogas^^ ribah.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Licenčne številke avtomobilov
Vsak lastnik motornega vozila v Zedinjenih državah mora vsako leto obnoviti licenco, proti določeni pristojbini, seveda. Za to pristojbino dobi pismen uradni dokument in dve licenčni plošči, kateri mora pritrditi na svoje vozilo do določenega dne. V večini držav naše Unije se mora te obnovitev licenc izvesti v začetku leta, v nekaterih državah pa nekaj pozneje. V državi Ohio, primer, morajo avtomobilisti imeti nove licenčne plošče 1. aprila tekočega leta in veljajo za eno leto.
Vsaka država izdaja svojevrstne licenčne plošče za avtomobile. Na njih je seveda označeno ime države in letnica, v nekaterih primerih pa tudi posebna gesla ali označbe dotične države.
icenčne plošče so skoro v vseh državah iste velikosti, toda se v glavnem razlikujejo po barvah. Te barve se menjajo vsako leto, da je mogoče že od daleč ugoto-> viti avtomobilista, katerega vo-2ilo je opremljeno s "prestaro" cenčno plošče. V državi Ohio, na primer, so letos licenčne plošče modre barve z belimi števil-kami in črkami. Druge države "najo drugačne barvne kombinacije.
V poletnem času, ko ljudje ^nogo potujejo, je videti na cestah in v večjih mestih avtomo-ile iz vseh 48 držav, kar je mož-^0 Ugotoviti iz barvnih kombi-^^eij licenčnih plošč ter iz napisov na istih.
Države s številnim prebivalstvom izdajo vsako leto več mi-avtomobilskih licenčnih P ošč-in, če bi na njih rabili sa-tekoče številke, bi bile vrste številk predolge. Zato pred šte-^ kami rabijo vse mogoče kom-inacije vseh črk alfabeta, na-yadno po dve. Tako je včasih že ^ kombinacije črk pred števil-. Možno približno uganiti, katerega okrožja države pri-aja ta ali oni avtomobil. To ve-3a v splošnem za tista vozila, ^•terih lastniki se ne kaprici-na kakšno določeno vrsto
črk in številk, ampak si licence nabavijo na najbližji agenciji in vzamejo, kar dobijo.
Mnogi avtomobilisti pa želijo imeti leto za letom isto kombinacijo črk in številk na svojih licenčnih ploščah in to navadno lahko dosežejo, če so člani avtomobilskih klubov in napravijo tozadevne aplikacije pravočasno. Predolga vrsta številk na licenčni plošči ni zaželjiva, ker jo je težko obdržati v spominu, posebno, če se menja leto za letom. Nekateri ljudje tudi želijo imeti na licenčnih ploščah začetni črki svojega imena in kake priljubljene številke, rojstnega leta ali meseca ali svojega stanovanja. To morejo doseči s pravočasnimi prijavami direktno ali potom avtomobilskih klubov in drugih organizacij. V državi New York za tako posebno uslugo računajo $5 dodatne pristojbine.
Države tudi izdajajo posebne licenčne plošče za višje državne uradnike, če jih hočejo imeti. Na primer, governor države lahko vsako leto dobi številko eno, če jo hoče; nižji uradniki pa nekoliko višje številke. Tudi uradniki raznih narodnih organizacij se lahko ponašajo z nizkimi licenčnimi številkami in določenimi kombinacijami črk. Isto velja za člane kongresa, če tako želijo.
Diplomatskim zastopnikom tujih držav se izdajo posebne plošče s črkovno kombinacijo DPL in številko, ki je na vrsti. V našem glavnem mestu Washingto-nu je izdanih letno okrog 1500 takih diplomatskih plošč. Vozniki avtomobilov s takimi ploščami ne morejo biti aretirani, četudi zakrivijo kakšno avtomobilsko nesrečo. Seveda se taki prekrški zabeležijo in sporočijo na pristojna mesta; večjemu številu takih nerodnosti sledi navadno odpoklic v domovinsko državo.
Značilno v zvezi z licenčnimi ploščami je dejstvo, da so po velikosti, temeljni barvi in barvi črk in številk enake za vsako posamezno državo in distrikt Columbia. Kot že omenjeno, se te barve menjajo vsako leto. V
glavnem mestu Washingtonu je plošča predsednikove limuzine prav take barve kot je na starem vozilu preprostega delavca. In barva licenčne plošče pisca teh vrstic je prav taka kot plošče na avtomobilu governerja države Ohio. Tako smo na neki način vsi enaki, čeprav se naša vozila razlikujejo.
—NEW ERA, glasilo ABZ
CVETLICAM NOVO ZEMLJO
Zdaj je čas, da naše sobne cvetlice prenehajo počivati. Svetloba in toplota zahtevata, da začno spet rasti. Zato pa potrebujejo novo zemljo, da bodo dobile potrebno hrano, ki je v stari izrabljeni zemlji ni več.
Cvetlične lončke s cvetlicami bomo dobro pretresli sem in tja, da se bo lonček od zemlje lepo odločil, zemljo pa bomo odstranili nad korenimani z majhno palčko, paziti pa moramo, da ne bomo ranili koreninic. Če je potrebno, bomo vzeli nov lonček, ki pa je lahko v premeru 2 cm večji od prejšnjega. Nov lonček moramo pa že prej položiti v vodo, da se dobro prepoji z vodo, ker bo drugače lonček porabil vso vlago, ki jo bomo dajali cvetlici. Seveda velja to za cvetlične lončke iz gline.
V	nov lonček najprej položimo čez luknjico črepinjo, vendar tako, da lahko vsa odvisna voda pri zalivanju odteka. Potem damo zemljo, pomešano s peskom, v katero posadimo cvetlico. Na koncu moramo lonček nekajkrat dobro potresti, da se zemlja sesede, lončka ne napolnimo do vrha z zemljo, ker mora ostati nekaj prostora za zalivanje. Pri sajenju ne pritiskamo zemljo z roko, da jo preveč ne stlačimo. '
V	prvih dneh po presajanju moramo cvetlice umakniti premočnemu soncu in tako dolgđ moramo biti pri zalivanju previdni, da se korenine dobro za-korenihijo in da začno listi poganjati oziroma rast. Zdaj cvetlic tudi ni treba gnojiti, ker zemlja vsebuje dovolj hrane. Če so dnevi že precej topli, potem cvetlicam zelo prija zrak. Cvetlice, ki cveto ali pa bodo kmalu cvetele, bomo presadili šele po cvetenju.
If you need dependable current Income—Invest In
U. S. SERIES H BONDS!


A
|Г#Ж.# <4
, "5%	* v--^^vj^.4U^?..., 1
■n'f:--i'',i>iii^f^.::,'':i. : vWv^:: ^Жђ^.:';':^

II Bonds yield 3% if held to maturity — pay interest scml annually by Treasury check
If you are one of the many investors who need lo gel pari of their income from a risk-free security, you'll find U. S. Series H Savings Bonds an ideal answer to your problem.
With Series 11 Bonds you have the important assurance that your principal is always safe, unchanging. And your postman brings you your interest check every G months.
These bonds yield an average 3% per year wlien they are held to maturity. And ihey are always redeemable at par after the first six months on one month's written notice.

Series П Bonds mature in 9 years and 8 months and may be obluined in dononi-inalions of $500, $1,000, $5,000 and $10,000. The annual limit on new pur-chases is $20,000.
For full information about U. S. Series II Savings Bonds, see your banker. Why not talk with him soon? There is no safer investment, paying current interest, than U. S. Series H Bonds.
Ribje olje krepi mladi rod
Skoraj ni matere, ki v današnji dobi ne bi poznala zdravilnega učinka ribjega olja, saj ga po nasvetu zdravnikov uživajo številni slabotni otroci. Zaradi vitamina D, ki ga vsebuje, je ribje olje najučinkovitejše sredstvo za zdravljenje in preprečevanje ra-hitisa. Ker pa je to zdravilo, ga smemo jemati samo po zdravnikovem navodilu, če ga uživamo v prevelikih količinah ali ga dajemo otrokom, ki jim to za njihov razvoj sploh ni potrebno, ne bomo imeli od njega nobene koristi, kvečjemu škodo. Zato naj se matere vedno posvetujejo z zdravnikom, ki bo ugotovil, ali je otrok podvržen rahitisu, in odredil količino olja, ki naj bi ga otrok zaužil.
Ribje olje tvorijo različne ka-mične spojine. To sp mastne kisline vezane na glicerin, hole-strin, jod, brom, železo in fosfor. Vitamini A, D in E so tisti, zaradi katerih je ribje olje doseglo v zdravilstvu tako slavo.
Ljudje se pogosto sprašujejo, kako pravzaprav nastajajo ti vitamini v ribjih jetrih. Znanstveniki razlagajo ta pojav tako, da se pod vplivom ultravioletnih sončnih žarkov v nekaterih morskih algah, s katerimi se ribe hranijo, razvijejo pravitamini, iz teh pa v jetrih nastanejo vitamini. Vrednost ribjega olja zavisi predvsem od količine vitaminov, pa tudi od vrste rib, njihove prehrane ter od načina pridobivanja in hranjenja olja. Ribje olje je treba skrbno vskladiščiti, da čim dlje obdrži svoje vitamine. Zato ga hranijo v temnih, do vrha na poljnenih steklenicah v mračnih in hladnih prostorih.
Ribljega olja ne smemo tudi nikdar naliti v steklenico, kjer so še ostanki starega olja, ker se rado pokvari, vitamini razpadejo in otroci njegovega okusa ne bodo prenesli. Večkrat poskušajo matere neprijethi okus in vonj izboljšati z dodajanjem raznih aromatičnih olj (poprova meta, cimet). To pa ni priporočljivo, ker omenjene snovi samo pospešujejo razpad vitaminov.
HRES!
DRUŠTVENI KOLEDAR
MAJA
22. maja, nedelja—Farmski od-
^ bor otvori pikniško sezono na farmi S.N.P.J.
26. junija, nedelja—Piknik društva Napredek št. 132 A.B.Z. na Kaliopovi farmi.
29. maja, nedelja—Piknik Kluba društev Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. in balincarska tekma.
29.	maja, nedelja—Piknik Ženskega odseka farme S.N.P.J. na Chardon Rd.
30.	maja, ponedeljek — Piknik Concordians na farmi S.N.P.J.
JUNIJA
5. junija, nedelja — Piknik društva Svoboda št. 748 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
12. junija, nedelja—Piknik društva Soča št. 26 S.D.Z, na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
12. junija, nedelja—Piknik društva Mir št. 142 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
19. junija, nedelja—Piknik društva Utopians št. 604 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
26. junija, nedelja—Piknik društva Vipavski raj št. '-312 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
JULIJA
3. julija tfedelja—Piknik Cleve-landske federacije S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
3. julija, nedelja—Piknik Kluba društev A.J.C. na Kaliopovi farmi.
10. julija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
17. julija, nedelja—Piknik društva V boj št. 53 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.	,
24. julija, nedelja — Piknik krožka št. 1 Progresivnih Slovenk na farmi S.N.P.J.
31. julija, nedelja—Piknik Mladinskega zbora SDD na farmi S.N.P.J.
AVGUSTA
7. avgusta, nedelja—Piknik At-letične lige S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
14. avgusta, nedelja — Piknik društva Strugglers št. 614 SNPJ na farmi S.N.P.J.
21. avgusta, nedelja — Piknik Slovenske zadružne zveze na farmi S.N.PJ.
28. avgusta, nedelja — Piknik društva št. 32 ZSZ na farmi S.N.P.J.
SEPTEMBRA
4. septembra, nedelja — Piknik Krožka št. 3 Prog. Slovenk na
^ farmi S.N.P.J.
11. Sept., nedelja—Južina Ženskega odseka farme S.N.P.J., na Chardon Rd.
25.	septembra, nedelja — Vinska trgatev Farmskega odbora S.N.P.J.
OKTOBRA
23. oktobra, nedelja—Predstava dramskega zbora Anton Ve-rovšek v Slov. del. domu, Waterloo Rd.
29.	oktobra, sobota — Maške-radna zabava društva Comrades št. 566 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
30.	oktobra, nedelja — Jesenski koncert Zarje v S.N.D., St. Clair Ave.
NOVEMBRA
6. nov., nedelja — Opero poda Glasbena Matica v S.N.D.
13. novembra, nedelja—(Martinova nedelja) Prireditev društva V boj št. 53 S.N.P.J. v S.D.D., Waterloo Rd.
26.	novembra, sobota—Ples društva sv. Ane št. 4 S.D.Z. v
' S.N.D., St. Clair Ave.
27.	novembra, nedelja—Jesenski koncert zbora Slovan v A.J.C., Recher Ave.
t->c>oooooooooooooooooooooooooooooooooooooo><>c>oo<xx>oooc><xv
o o
TISKOVINE
IZDELANE v TISKARNI
Enakopravnosti
so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
O
o
o o o
o o
o o o
4>o-ooooooooooo

The V. S. Government does not pay lor this adverthinR. The Treasury Ve/Mrt-mcnt thanlu, for their patriotic donation, the Advertising Council and
ENAKOPRAVN OST
Taking chances may be ^art of growing up—
But when you're a man
IT'S KID STUFF!
This fellow takes chances. He's a crazy driver.
Why? For attention! So—people will know he's around, lie thinks it makes him stand out. Same as when he was a kid.
If he only knew!
His friends have him pegged—"strictly juvenile." They have an expression—"Cari'less driving is kid stuff." That's tlim.
If he only know. He'd wise up and drive right.
An officio! public service mosioje prepared by The Adverting Council in tocptration wlJh the National Safety Council
CAREUSS^DRIVING IS KID STUFF!









_______4^0^ __

^ s ф	<- t	^ ^

' л:!
. > * У V
•У-Ш
>' >
, '	s' ^
STRAN 4
jSNAKOPRAVNOST
PREŽ I HOV VORANC
SOLZICE
(Nadaljevanje)
Gospodar je napravil zelo resen obraz in rekel:
"Nobene besede več o tem. Verjemite mi, da me ta drva že tako predrago pridejo. To res ne gre. Bomo pa prihodnjič napravili, kadar boš spet kako delo opravil."
V sobi je postalo zdaj naravnost mučno. Oče je nepremično sedel in strmel nekam čez mizo, mati je tako tiho obstala za ognjiščem, da je bila podobna lo-tovemu stebru, medtem ko je Lenčko in Aneja stisnilo pri srcu. Ta tesnoba je bila tako huda, da se jima je v prsih posušil jok, ki sta ga hotela najprej izbruhniti iz sebe. Vse sanje, ki sta jih gojila ves čas med delom, so izpuhtele, kakor izpuhti dim nad domačo hišo. Njuni nedolžni srci sta bili grdo razočarani. Prvič v življenju sta spoznala, kaj je laž, in zato je bil njun ob-čute^k grd in bridek. Ko sta otroka zadušila jok, se je tisti grenki občutek počasi spreminjal v srd na gospodarja. Ozračje v sobi je postajalo sovražno. Gospodar
Chicago, 111«
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
4 RESPONSIBLE Adults need 3 bedroom unfurnished house. — With option to buy. North, northwest or N.W. suburb. Up to $125. Excellent references.
KEystone 9-39p4
DOMESTIC HELP
HOUSEKEEPER — Reliable middle aged woman to help with housework and assist with school age children. Room, board, salary. Stay.
Linden 4-5977
MAID - HOUSEMAN — Part time service for ЗУг room basement. References.
GReenleaf 5-5655 Mornings
GENERAL HOUSEKEEPER — Neat, pleasant - suburban home. 2 children, 5 and 8 years old. Own room and bath. TV. Top wages. Good home. Will consider couple or have room for employed husband.
Call collect — Glencoe 278
GENERAL HOUSEWORK — Plain cooking. 4 adults. Outside cleaning help. Stay,
Phone — Wilmette 562
HOUSEKEEPING — Girl. English speaking in Doctor's home. $35, 5 days a week. Stay or go.
Call — Lincoln 9-1153
je to začutil, zato je hitro odšel iz hiše in izginil.
Družina je ostala sama v sobi in dolgo molčala. Oči so se ji zameglile od neke čudne megle, da so komaj razločili temne, stene, ki so jih obdajale. Trajalo je precej dolgo, preden so si mogli pogledati v oči. Prvi je prelomil molk oče, ki je stisnil pesti in glasno zaklel;
"Hudič ga vzemi . . .!"
Šele čez dolgo časa je popravil;
"Je že tako! Mi si ne moremo pomagati, ker smo siromaki. .
In čisto nazadnje je rekel s spremenjenim glasom:
"Nekoč bo že bolje . .
Za njim je rekla mati, ki je ves čas nepremično strmela nad ognjišče, kjer je žobril (gorel) majhen ogenj:
"To so grdi ljudje, ki nobenega ne poznajo."
Lenčka in Anej sta spočetka bila vsa o trpela in sta le počasi prihajala k sebi. Tisti grdi, dotlej nepoznani občutek, ki se je po gospodarjevi laži naselil v njunih mladih srcih, se nikakor ni hotel odstraniti iz njiju. Lezel je kakor polž po vseh žilah. Ni pa bila samo izgubljena nagrada, ki ju je grizla, bolelo ju je tudi, ker sta videla starše žalostne in pobite. Tedaj se jima je zdelo, da morata onadva nekaj reči, da bosta oče in mati zopet vesela, ker je bila njuna
Chicago, IIL
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY - MEAT STORE — Residential district, Harvey, 111., on state highway. Priced for quick sale, equipment, $5,000, plus inventory. Call
Harvey 4353 or 892-R
MEAT and GROCERY on Mannheim Rd., Bellwood, III. Ideal for couple. Low investment.
Call — Linden 4-7040
GROCERY - DELICATESSEN — Good going business. Living quarters and garage. Fixtures plus stock. Reasonable.
HUmboldt 6-0334 after 10 a.m.
BAKERY — Modern — equipped thru out. Good location. Long established. See to appreciate.
Call — Hilltop 5-0822
CONFECTIONERY, school supplies — N.W. near show. Established 15 years. Make off^r. 3 room apartment in rear. Selling on account of illness.
Dickens 2.5668 after 4 p.m. weekdays
Established TAVERN - RESTAURANT and PACKAGE LIQUOR in Downers Grove. Corner 200x 200. Very profitable business. Fully equipped. Must be seen to be appreciated. Priced reasonable. Inspection invited. Contact owner, 212 Ogden Ave., Downers Grove, 111.
Phone Downers Grove 1763 between 11 a.m. and 5 p.m.
AUTO SALES
S
&
NICKEY CHEVROLET 4120 IRVING PARK RD.
WE HAVE SOME BRAND NEW 1954 CHEVROLETS

NICKEY CHEVROLET 4120 IRVING PARK RD.

izgubljena nagrada vsega tega kriva. Nista pa vedela, kaj naj rečeta, da bosta očeta in mater razvedrila, le nekaj lepega sta hotela povedati.
Gnana od neke nevidne sile sta se oba hkrati zagnala raz klop in stopila sredi sobe, kjer sta obstala ter se držala za roke. Njiju ličeca so bila rdeča in njune oči svetle. Tiste lepe besede, ki sta jih hotela izreči, pa niso hotele iz ust, zato se je Anej zadri na ves glas:
"Oče, ko bom velik, bom šel v dolino . . .!"
Ko je to izgovoril, je imel solzne oči, toda ne od žalosti, ampak od jeze.
Nekaj velikega, toplega in zmagovalnega je bilo v njegovem glasu. Lenčka ni rekla nič, toda njena roka je krepko stisnila bratovo ročico. Pred njima je zamigljala bleščeča se dolina z re'ko, železnico, belo cesto in črno tovarno na sredi.
PRVI MAJ
Bilo je takrat, ko sem še bicke (ovce) pasel pod Uršljo goro. Vsako jutro mi je po ušesih zvonila ponarodela Vodnikova pesem:
Ob štirih zjutraj gori vstanem
in ženem bicke past.
Oh kako bom srotej bicke pasov,
ko mam še komaj sedem let.
Treba je bilo vstati ob zori in napasti bicke do šole, ki se je začela ob devetih. Do šole pa je bilo dobre pol ure hoda. Jaz sem seveda spal kakor ubit in težko me je bilo ob tej uri spraviti pokonci. To se pravi, kadar me je budil oče, to ni bilo pretežko. Komaj sem začul njegov robati glas: "Halo, sonce je že nad Pohorjem!" sem že treščil iz postelje, čeprav sem vedel, da sonca še dolgo ne bo nad Pohorjem. če bi tega ne bil storil tako urno, bi mi bila iz postelje pomagala očetova težka roka.
Teže me je bilo spraviti pokonci, kadar me je klicala mati. Ta se je tiho priplazila do postelje in, ko me je videla, kako trdno spim, se je spet oddaljila po prstih in šepetala:
"Pet minut ga še pustim, saj je sirotej . .
Čez pet minut, ki so bile zame silno kratke, me je spet prišla klicat. Navadno sem jo slišal že prvikrat, toda sem se ved-
Chicago, 111.
REAL ESTATE
BATAVIA —
2 bedrooms, gas heat, full basement, recreation room. Large lot. $14,000.
Batavia 4343R
BERWYN — Beautiful corner bungalow. Modern cabinet kitchen, breakfast nook, large living and dining room, 4 bedrooms. No Sunday.
Owner — GUnderson 4-2599
OWNER TRANSFERRED — Country like home, 3 bedroom,, breezeway garage, lot 100x150. Price $14,750 for quick sale.
Phone — TErrace 2-8469
no potajil. Tudi zdaj sem se zvil v klopčič in se delal, ko da bi najtidneje spal. Mati me je nekaj časa tiho opazovala, potem pa vzdihnila;
"Sirotej, kako bi še rad spal!"
Počasi se je le odločila in me poklicala:
"Bicke se že dere jo." (blejajo)
Navadno me je morala klicati dva- ali trikrat, preden sem se skobacal iz postelje, ki je bila postlana morda le dvakrat v letu. Moja mati je imela zelo mehko srce in kadar me je klicala ona, sem pridobil vsaj pol ure. Mogoče je tudi oče imel mehko srce, toda tega nam otrokom ni smel pokazati, ker je bilo življenje naše družine pretrdo.
Bicke pasti je bila huda reč. Pravega pašnika zanje ni bilo, ampak so se razprostirali ovčji pašniki po gozdovih, med ostro-govno in med trnjem, koder se goveja živina ni hotela pasti. Na paši sem bil bos, ker ni bilo denarja za gevlje. Kadar je bila žival sitna, sem imel čisto okr-vavele noge. Vrhu tega je bilo po jutrih tudi še mrzlo. Toda ovce so bile v našem najemni-škem gospodarstvu zelo važna stvar. Na leto jih je mogel oče prodati do deset in še več, kar je vrglo lepe denarce, s katerimi smo se otroci že za silo oblekli.
Nekega jutra me je oče zelo zgodaj poklical. Zatrobil je kakor zmirom:
"Sonce je že nad Pohorjem!" Takoj sem tičal v hlačah in se odpravil v hlev. O kakem soncu nad Pohorjem seveda še ni bilo sledu. Na vzhodu se je še komaj poznala jutranja zarja. Vrhova Urši je gore in Pece, ki sta bila še vsa zasnežena, še niti nista žarela v škrlatni luči sončne zarje, ampak sta molela v bledi odsev jutra, ki je vstajalo nekje na
HIŠA NAPRODAJ
Za eno družino, 8 sob; 4 spalnice, beneški zastori, zimska okna in vrata; fornez na plin. 3 garaže. Vpraša se po 4. uri popoldne. 914 EAST 75th STREET EX 1-5946
TOVARNIŠKI . DELAVCI
Menjajoči šihti
Plača od ure Uniforme dobite Prosta zavarovalnina Izkušnja ni potrebna
FERRO CORPORATION
4150 EAST 56th STREET (južno od Harvarda)
For Your Vacation . . , Welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
Dominik and Agnes Krasovec,
Proprietors
Rt. 1, Box 248
Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
t!______________________________1------------------------------------------—J—
vzhodu. Pobočja planin so bila še vsa črna, po dolinah pa je ležala debela megla, ki je zakrivala vse manjše hribe. Nebo je bilo jasno in na njem je gorelo še veliko svetlih, mrzlih zvezda, ki so začele silno počasi ugašati
"Kam pa naj ženem past?" sem vprašal očeta, ki je vsak dan sproti določal pašo.
"Na vrh boš gnal danes," mi je mrko odgovoril.
Na vrh! Srce mi je skoraj poskočilo od veselja. Na vrhu je bila pri nas najboljša in naj-udobnejša ovčja paša. Tako se je imenoval hrib nad domačijo, ki je bil porasel z drmo, to je s travo, ki so jo ovce imele najrajši. Na pašniku so rasle bele breze, ki so bile podobne zelenim pušeljcem. Vmes je stalo nekaj velikih, orjaških macesnov, ki so videli daleč naokrog.
Čreda je bila brž na pašniku in sedaj se je začelo zame dobro življenje. Ovce so se začele pasti kakor uši in mi sploh ni bilo treba paziti nanje. Ako bi ne bilo premrzlo in premokro po tleh, bi se bil lahko ulegel in mirno zaspal. Toda bil sem že prebujen in moja zaspanost se je medtem dvignila nekam med vrhove macesnov, ki so moleli v sivkastomodro nebo. Zato sem začel opazovati, kako je okrog mene nastajalo lepo, vigredno jutro.
Pravkar sta zagorela vrhova dveh najvišjih gora v škrlatnem plamenu. Gorele so skale in razpoke med čermi. Podoba me je nenadoma vsega prevzela, da
HIŠE NAPRODAJ
50 ČEVLJEV LOTA,
severno od bulevarja se proda. Vam lahko zgradimo bungalow hišo po vaši želji. Dajte, da vam zgradimo vašo prihodnjo hišo.
KOVAČ REALTY 960 East 185th St, — KE 1-5030
sem bil kakor zamaknjen. Na mah sem pozabil na svojo utrujenost in nisem nehal strmeti v goreče gore, ki so se mi zdele vedno bližje. Pod sneženimi vrhovi se je razprostii-alo široko, temno pobočje, pokrito s planinskim lesom. V tem pobočju se je združevalo mnogo barv. Smr-e-kove hoste so bile skoraj črne, tam pa, kjer so rastle bukve, je bilo še vse rjavo, zakaj bukev v taki višini še ni pričela zeleneti. Temnikasto ozadje pobočja je bilo prepikano z blestečimi macesni, ki so si pravkar nadevali svoj svetlozeleni pomladni nakit. Brez teh macesnov bi bila podoba gore še čisto mrtva.
DoUna pod goro je bila še zakrita z meglo, ki se je le počasi pogrezala vase. Nikjer še ni bilo polj in travnikov in prav nobene domačije ni bilo videti iz tega belega morja. Naš vrh je bil kakor samoten otok sredi ju-tmjega kipenja. Včasih se je
zdelo, da ga bodo meglene pene pogoltnile.
Kmalu pa sta začela rdeča vrhova obeh orjakov bledeti. Obenem so postajali svetlejši tudi gozdovi pod gorami. Zdaj je dan začel hitro spreminja^ lice cele dežele. Pohorska slemena so se ločila od vzhodnega neba, na severu pa so vrhovi Go lice in njenega predgorja nekako dolgočasno moleli pod nebo. Dolinska megla, 'ki je še pred nekaj minutami lizala do pasu sir
nih pobočij, se je nenadoma se
sedla in skozi njo so se
začele
svetlikati lise obdelanega po№' Naših gor se ni več dotikala r ^ ča sončna zarja, ampak so vanje uprti pravi sončni žar 'i ki so prihajali naravnost like, rdeče sončne krogle, ki je nenadoma dvignila iznad po horskih slemen.
Sedaj je nastopil pravi dan.
(Dalje prihođnllC)
QUALITY AT . A PRICE—EASY TERMS
STAKICH FURNITURE CO.
JAMES D. STAKICH; Prop, ,
IVanhoe 1-8288	16305 Waterloo Reed
STORE HOURS: Monday, THursddy, Friday-^§'-a!m!-to 9 P-M-Tuesday-Saturday 9 A.M. to 6 P.M...—Wednesday 9 A.M. to 12
— PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT —
MARY A. SVETEK
POGREBNI ZAVOD
Lično opremljeni pogrebni zavod, kjer se počutite kot doma.
Ne oziraje se na to za kolikšno vsoto naročite pogreb—mi smo na uslugo z vso natančimstjo in skrbjo. Ničesar ne računamo dodatno za ralx) n^ih lično opremljenih pogrebnih prostorov, ki so bili pred nedavnim popolnoma preurejeni in modernizirani.
PRESKRBIMO DOSTOJEN POGREB PODCENI V SKLADU Z VAŠIMI RAZMERAMI.
(Oskrbimo za prevoz truplo sem ali izven mesta).
478 EAST 152nd STREET
|^£ ] .3177 ako ni odgovora, pokličite KE 1-5202 Ambulančna posluga na razpolago podnevi in
ponoči
STRAUSS
NAZNANILO IN ZAHVALA
odvzela našega preljubljenega soproga, očeta, starega očeta ш bra a
LOUIS STRAUSS
Pokojni ie zatisnil svoje mile oči zavedno po daljši bolezni dne ^ *9"!* 1955. Pogreb se je vršil dne 20. aprila iz Zakra,skove^	za^^a j
cerkev SV Vida in po opravljeni sv. masi zadusmci in pogrebnih obredih v сегк sv Vida smo njegovo truplo položili k večnemu počitku na pokopališče vary.
Cgopokojnik je bil sta/64 let. Doma je bi iz odkoder je prišel v Ameriko pred 48 leti. Bil )e član društva	'|Д	'
Tem potom si štejemo v dolžnost, da se iskreno zahvalimo ^sem,	p -
žili tako krasne vence in cvetlice pokojniku v zadnji pozdrav. Bilo nam ]
tolažbo in dokaz, da ste ga spoštovali.	- , - . j	,= in
Prisrčna hvala vsem, ki so darovali za sv. mase, ki se bodo brale za mir in
pokoja^j^^Oiepa	sle dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu;
pogrebcem, ki so nosili krsto, in vsem, ki so ga prišli pokropit ter ga spremili na
^'®®L'eVrhvila'^RU"®BMni°ku^« molitve v pogrebnem zavodu, za spremstvo v cerkev, darovano sv. mašo zadušnico in za spremstvo na pokopališče. Hvala ium pogrebnemu zavodu Frank Zakrajiek in sinovi za vso poslugo m pogreb. Enako tudi iskrena hvala društvu Naprej st. 5 S.N.P.J za vso naklonjenost ter tajniku Mr. John Krebel za lep nagovor ob odj)rtem grobu. _
Posebno zahvalo izrekamo družini Mesner, družim Jones, družim Kiric-patrick in družini Kučič iz Pittsburgha, Pa., ki so prišli tako daleč na pogreb.
kol tudi sa njih darila.	^ .
Še enkrat bodi izrečena naša topla zahvala vsem, ki so nam stali ob strani tekom bolezni, pokojnika obiskovali in ga tolažili ter bodrili, kot tudi za vso naklonjenost v dneh smrti. Bog vam poplačaj stoterol
Preljubljeni soprog, dragi oče, stari oče in brati Prestal si Irnjevo pot tega življenja in zdaj se duša Tvoja raduje tam gori nad zvezdami, kjer m trpljenja ne bolečin. Žalostne si nas zapustil, saj smo Te vsi ljubili kol si Ti nas ljubil, a nismo Te mogli rešiti, ker usoda je tako zahtevala, da si moral od nas. Truplo Tvoje počiva v svobodni ameriški grudi, spomin na Te bo pa živel v nasih srcih do konca naših dni, ko tudi mi pridemo tja, kjer si Ti.
Počivaj v miru nam nepozabni dragi!
Žalujoči:
■ —'лва
MARY, soproga
LOUIS in RICHARD, linova
trije vnuki
FRANK, brat
in več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 17. maja 1955.