ste«. 32. V Ljubljani, o četrtek, dne 9. februuarija 1905. Leto XXXIII. Velja po pošti: za celo leto naprej K26-— za pol leta „ „ 13'— za četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2 20 V upravnlštvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10'— za četrt leta ,, „ 5'— za en mesec » p, 1-70 Za poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSI nedelje ln praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo J* u Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez _ dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen listin slovenski narod UpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — _L_ Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. pritli- UeliRo trenotje -hov rod. Državnopravna ideja, ki nam jo silijo dogodki zadnjega časa v ospredje, potrebuje seveda močne, zavedne politične stranke. Vsi Slovenci bi se morali združiti pod njeno zastavo. Ali se bodo? O naših naprednjakih dr. Tavčarjeve barve vemo, da jim je prva politična naloga beriti se poti klerikalizmu Kar jih je politično zrelih mož v ti stranki, se tudi drže tega načela in z odkrito jasnostjo zagovarjajo celo zvezo z Nemci in nemšku-tarji. Ž njimi ni niž v našem vprašanju. Za kake osebne drobtine, da n. pr. kakemu notranjskemu oderuhu pridobe nekaj dobička pri prodaji sena, tvegajo vse. Kakor dresi-rani psički stoje pred našimi birokrati z vzdignjenimi tačicami in prosijo, dokler ne dosežejo zaželjenega koščka. Tudi od čete, ki se zbira za njimi, ne moreme mnogo pričakovati. Nekaj jih je presitih, da bi se jim ljubilo kaj delati; drugi poznajo edino svoj žep; tretji so preneumni, da bi o politiki vedeli sploh kaj druzega, nego kar piše .Narod". Pravijo pač, da se semtertja dobi tudi med njimi kak trezen in značajen človek, ki ga samo stari predsodki in društvene razmere drže pri liberalcih. Med take seveda ne štejemo tistih uradnih Slovanov, ki v raznih slovanskih narečjih napijajo slovenski domovini in slovanstvu, zraven pa v potu svojega obraza nosijo dr. Tavčarju vse tisto orodje, ki je potrebuje pri svojem klavnem rokodelstvu za klerikalce. Ne rečemo, da ne bi pri kakem banketu v pozni uri tudi kak tak liberalec ne bil sposoben izpustiti v dežel okrašenega govora o zvezi s Hrvati, a z vinom se izkadi tudi vsebina. Liberalna stranka pri nas je prav taka, kakor mažaronska na Hrvaškem. Iz rok ▼ usta živi In ko žveči priprosjačene griž-Ijeje, veleva trobiti po svojih glasilih, da narod južina. S to stranko so zvezani tudi nekateri takozvani periferijski voditelji! Zanimive prikazni! Iz enega očesa, ki ga obrača tak voditelj proti ljudstvu svoje pokrajine, iz tiska britke solze nad bratomornim prepirom in iz prsi se mu izvija mogočno prokletstvo nesloge, ki pred vsem zagrmi nad klerikalci, z drugim pa zaljubljeno mežika „Na-rodovi" družini, češ saj sem vaš. Najznačilnejši je ▼ tem oziru Trst, ta naš slovenski Oberjammergau, ki ga vodi vedno objokana pogrebna babnica — „Edinost". Tudi na Štajerskem imame precej ta*.ih eksemplarov. Poleg značajnega ljudstva pa imamo, hvala Bogu, v obmejnih pokrajinah tudi še precejšnje števil® značajnih, res domoljubnih mož, ki so še sposobni za velike ideje. Neke nove stroje pa ne smemo prezreti med Slovenci, če hočemo napraviti trezno prognozo našega državnopravnega gibanja. Najložje ji pravimo slovenska Ma-sarykeva struja. Naš list jo je že označil v drugih ozirih, ▼ državnopravnem pa še ni bile priložnosti, govoriti o nji. Ti slovenski realisti, ki imajo dozdaj v svoji sredi še same mlade ljudi, bodo brez dvojbe zavoljo svoje programatiške načelnosti in delavnosti igrali v naši pelitiki važnejšo vlogo, ne »o stari liberalci. Ideje vladaje svet in dolo-v fiajo smar; teh p« liberalci nimajo. Po šte- vilu ostanejo sicer močnejši, ker so v taki družbi samostojno misleči možje vtniarle vedno v manjšini, toda po pomenu bodo mladi Masarykovci kmalu nadkrilijliliberalce. Zato je p av, da si že takoj ogledamo njihovo stališče v državnopravnem vprašanju. Njihov oče in mojster dr. Masaiyk je eden najhujših nasprotnikov češkega državno pravnega programa. Z vso svojo zgover-nostje razlaga s svoje stolice, pa tudi po svojih raznevrstnih govorih, da sta državno-pravni program ustvarila šele po letu 1860. Rieger in Clam Martinic, in da Havliček in Palacky nista poznala tega programa. Hav-lička in Palackega obdeluje ta praški profesor tako, kakor mu je najbolj prikladno, in rad ponavlja, da se češka socialna demokracija pravzaprav drži Havličkovega in Palackovega programa Vse njegove učence vleče nekaj k socialni demokraciji; mnogo jih je med njimi, ki se ji odkrito pridružujejo. Značilen zgled imamo pri nas. Socialne-demokratiško revijo „Naši zapiski01 urejujeta in z večine pišeta ravno tista moža, ki sta masarykovstvo prinesla med Slovence — dr. Lončar in Dermota. Od te strani je torej jasno, kaj nas čaka v državnopravnem vprašanju. Mogočen, vse nadkriljujoč posmeh dobi v odgovor ta ideja. Mi se pa ne damo ostrašiti. Dobro poznamo slovensko ljudstvo in prepričani smo, da se tudi ves tsti del slovenskega izobra-ženstva, ki mu je rešitev naše domovine res na srcu in ki ga niso zastrupile protiver-ske in socialnodemokraške zmote, pridruži nam v boju za veliko južno slevensko domovino v avstrijski državi! Državni zbor. Dunaj, 8. febr. Državne blagajne. Dr. pl. Korber je, kakor znane, zahteval ed drž. zbera 69 milijonov, da od te svote razdeli 15 in pol milijona po uimah poškodovanim Večina proračunskega odseka je KOrberju odrekla 53 in pol milijona. Kčrber je odstopil in baron Gautsch je najprvo zahteval 15 ia pol milijona za poškodovance po uimah. Zbornica je soglasno dovolila vladi ta kredit. Dalje pa je sedanja vlada zahtevala 51-7 milijona kron, da pokrije v zadnjih štirih letih iz državnih blagajnic izplačane izdatke. Kakor je sinoči v proračunskem odseku poročal fin. minister dr. Kosel, je bilo 1. 1898 v drž. blagajnah 528 milijonov kron. V poznejših letih pa je vlada izdala velike svete, tako da ima le še 56 milijonov na razpolago Ker se Avstrija pač ne more primerjati s Turčijo, koder vlada vo-jakem in uradnikom po več mesecev ne izplača plač, potrebuje vlada večjih zalog v svojih raznih blagajnah. In v ta namen zahteva od drž. zbera pooblastilo, da si primernim potom izposodi 51-7 milijona. To je bistvo vprašanja. Nemška levica in Poljaki ne ugovarjajo tej zahtevi, četudi izjavljajo, da s tem vladi še ne izrazijo zaupanja. Češki ljudski poslanci, v katerih imenu je sineči v odseku goveril dr. K r a m a f, pa naglašajo, da to vprašanje obseza tudi zaupanje vladi, Ker pa sedanja vlada ni še ničesar storila, kar bi ustrezale znanim češkim zahtevam, jej sedaj vsaj še ne morejo izreči zaupanja, in zato glasujejo proti refundaciji, oziroma posojilu. Na istem stališču so Italijani in Rusini. Vsenemci in soc. demokratje pa itak glasujejo preti vsaki takozvani državni potrebi. Min. predsednik baron Gautsch je kratko, a jasno dokazoval potrebo refundacije. Država ima nad 10.000 raznih bla- gajnic, ki ne smejo biti prazne. Kot bivši načelnik najvišjega računskega d\ora dobro | pozna denarno stanje v blagajnah in more j trditi, da so bile blagajnične zaloge od leta do leta manjše. Izjavil je tudi, da se denar ne bode porabil v druge namene. Razni listi so namreč trdili, da vlada nujno potrebuje več milijonov za vojaško orožje. Po kratki razpravi je odsek z 22 proti 8 glasovom odobril vladno predlogo. Proti so glasovali: Berger, Kramar, Malfatti, Per-nerstoifer, Romanczuk, Ryba, Stanek, Za-ček. Dva slovenska in eden hrvaški član odseka so se v smislu klubovega sklepa odtegnili glasovanju. Razlog je ta : Slovanska zveza" je sklenila, da hoče počakati, kaj stori vlada in na katero stran se obrne. Ko je odstopil dr. Korber, ponehala je obstrukc>ja. Nova vlada je še nepopisana pola. Slovenski in hrvaški poslanci danes nimajo še nobenega povoda, da bi slovesno vladi izrazili zaupanje, a ravno tako malo nimajo vzroka, da bi ji pri prvi priliki izrekli nezaupanje. V tem oziru so češki poslanci na drugem stališču. Ti so v prvi vrsti tirali obstrukcijo proti prejšnji vladi, »Slovanska zveza" je bila le češka reserva, če smem tako reči. Torej bi bilo netaktično, ko bi Čehi iz naihujše obstrukcije uskečili v tabor nove vlade, dokler ni imela prilike, da pokaže pravo svoje politično lice. Sicer pa tudi Cehi niso nasprotni novi vladi, marveč le čakajo, da se pojasni v zbornici politična situacija. Brez vsacega dvoma torej sedanja vlada dobi zahtevani kredit, ki ga Korber z vso zgovornostjo ni mogel dobiti Zeleznični odsek je imel sinoči sejo, da se posvetuje o vladni predlogi glede pokritja višjih troškov za razna podjetja železnične uprave, ki so se pričela že 1. 1901. Kakor znano, so se samo pri proračunu za bohinjsko železnico zmotili za mnogo milijonov. Izvolili so pod-odsek devetih članov, da prouči vladno predlogo. Vinorejski odsek se je sinoči bavil s predlogom poslanca P f e i f e r j a glede državne podpore za streljanje proti toči. Mnogi „ vešča ki" trdijo, da to streljanje ne zabrani toče, drugi trdijo nasprotno. Odsek je sklenil, naj vlada še nadalje podpira sredstva proti toči. Posl. M a c h e t je nato poročal o načrtu zakona glede umetnega vina Tudi tiskovni odsek je imel danes daljše sejo, v kateri se je bavil z načrtom novega tiskovnega zakona. Vojaški novinci. Danes je zbornica končala prvo branje zakona glede vojaških novincev. Govorili so razni govorniki, med njimi B i a n k i n i, ki se je bavil z ogrsko krizo in hrvaškimi zahtevami glede armade. Minister za deželno brambo, grof Welsersheimb, je izjavil, da hoče vojna uprava po možnosti ustreči izraženim željam, da bode treba pomnožiti število novincev in da je zakon glede dveletne vojaške službe v načrtu že gotev. Za bodoče dni so danes načelniki klubov določili, naj pride na dnevni red najprve prvo branje državnega proračuna. Za to razpravo so določili 31 govornikov, ki se porazdele med posamezne stranke. V imenu .Slovanske zveze" govorita dva, en Slovenec in en Hrvat. Nato pridejo na vrsto obrtna novela, lokalne železnice, zakon glede vojaške priprege. Medtem bi se proračunski odsek bavil s proračunom. To bi bil načrt za delo do velike noči. Vmes bi zbornica rešila manjše stvari, ki čakajo rešitve. K boju proti jetibi, Priobčuje „Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih*. (Dalje). Druge naprave, katerih smotrovito sodelovanje je vsekakor pritegniti, so bolniške in obratne blagajnic e. Večina jetičnih delavcev pripada k njim in jim povzroča velike stroške. Njim samim mora torej biti do tega, da oboleli delavci ozdravijo čimpreje, nevarnosti izpostavljeni pa da se ubranijo bolezni. Iz tega razloga so mnoge bolniške blagajnice, posebno na Nemškem, ustanovile svoja zdravilišča za jetičnike in odpočivališča. Druge blagajnice, ki nimajo svoiih naprav, dovoljujejo svojim članom ne le sredstev za zdravljenje v takih zavodih, ampak naklanjajo tudi prostovoljno njih rodbinam en del (zvečine polovico) dotične bolniščine. Te podpore pa nikakor niso vezani dajati, saj navadno daleč presegajo stroški za zdravljenje v zavodu bolniščino, ki sicer gre bolnemu članu. Toda naprave, kakor bolniške blagajne morajo misliti ne le na sedanjost, nego tudi na preteklost. Delavci prihajajo zvečine iz delavskih rodbin. Čim bolj se je-tika pri teh zatira in utesnjuje, tem manjše stroške bo prizadevala ta bolezen od leta do leta bolniškim blagajnicam. — Pri nas, ki nimamo še zdravilišč za jetičnike iu odpo-čivališč, bo podružnica naravnost pospeševala dotične namere in težnje bolniških in obratnih blagajnic in zato se pač nadeja, da bodo te blagajnice po svoji izkušenosti z njo sodelovale in jo primerno denarno podpirale. Pridobiti bi tudi bilo ravnateljstva in vodstva velikih industrijskih in tovarniških podjetij, n. pr. ravnateljstvo c. kr. tobačne tovarne, c. kr. priv. predilnice in tkalnice v Ljubljani, da bi sodelovala. Ravno med delavci v teh velikih obrtih je mnogo je tičnih Naposled in to prav posebno bi bilo povabiti na sodelovanje tista premnoga dobrodelna društva in tiste premnoge zasebne dobrotnike, ki podpirajo kakor n. pr. Vincencijevo društvo, bolnike. Koliko jetičnih in jetiki izpostavljenih rodbin dobiva tudi podporo, ne da bi jo deležne osebe uporabljale v ta namen, da bi zatirale in vtesnjevale bolezen, krepile in primerno hranile rodbinske člane i. t. d. — Denarne podpore naj bi se iz razlogov, ki jih ni treba podrobneje razlagati, nikoli ne dovoljevale; potrebne osebe naj bi se raje podpirale z živili (z mlekom, mesom, kruhom jajci, moko i t. d), s perilom, če treba tudi s kurivom V tem oziru vselej pravo pogoditi in edbrati, v to je poklicana oskr-bovalnica, in da bi mogla vso svojo nalogo izvrševati, naj bi ji vsa omenjena oblastva in naprave pomagale z besedo in dejanjem. Da se rešijo vsa pri tem upoštevna vprašanja in čimpreje ustanovi uspešno delujoča oskrbovalnica, namerava „Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih" v kratkem času sklicati enketo in povabiti k njej zastopnike omenjenih oblaslev in naprav, pred vsem mestnega oblastva, oziroma mestnega fizikata in ubož-nega oblastva, dalje načelnike bolniških in obratnih blagajnic, ravnatelje in voditelje velikih industrijskih intovarniških podjetij, načelnike dobrodelnih društev i. t. d. Naj bi vsi spoznali veliko resnobnost te zadeve, da se pri razgovorih, ki bodo na enketi, uspešno reši! Tu pa je omeniti še ene reči, ki je za sedaj gotovo najvažnejša izmed vseh. Oskrbovalnica ne more v Ljubljani začeti delovati z uspehom, da, na Kranjskem sploh ni mogoče stvarno primerno zatirati jetike, dokler nista izpolnjena dva pogoja. Ta sta: 1. naprava paviljona za ozdravljive in izboljšljive jetične osebe prideželni bolnišnici in 2. naprava hiralskega paviljona za neozdravljive jetične osebe. (Dalje prih.) RusKo-japonska vojska. Ob Šahu in Hunhu. Ruska fronta desne armade se je pomaknila vsled zadnjih bojev na nekaterih mestih več kilometrov naprej. V istem raz merju se je amaknila seveda japonska. To torej ni noben neuspeh. Situacija ob Šahu in Hunhu je še neizpremenjena. Mala ruska četa je v nedeljo napadla Sanhjacu, a je bila odbita. Isti dan so Rusi obstreljavali tudi ja-poski centrum Kakor poročajo 7. t. m. iz Njučvana, vozi vsak dan 6 vlakov japonske in ruske ranjence iz Ojamovega glavnega stana, kjer s« bolnišnice prenapolnjene. Število ruskih izgub v zadnjih bojih cenijo v Londonu na 25.000 (?). J Iz mandžurijskega glavnega stana japonske armade poročajo 7. t. m., da so Rusi v ponedeljek ponoči obstreljavali različne dele japonskih črt ter da so mali oddelki ruske pehote na več točkah poizkušali napadati, a so bili vedno odbiti. Rusi se utr jujejo v smeri proti Sitajentunu, Hemhje-pasu in Hajkontaju. Kuropatkin poroča 7. t. m.: Na levem krilu so napadli naši lovci več od japonskih straž zasedenih fanz v bližini sela Vajtošan Več Japoncev je bilo ustreljenih ali z bajonetom pobitih. Ostali so zbežali. Dne 7. t. m. ob 3. uri zjutraj so pričeli Japonci z ofenzivo; a naše predstraže so jih opazil,e nakar so se po l1', urnem boju umaknili. General Cerpickij bo namestu generala Grippenberga, kateri se sedaj nahaja na poti v Peterburg, imenovan za nadpoveljnika druge armade. Tako poročajo iz Peterburga. Generalni poročnik Konstantin Vikentjevič Cerpickij je st r 55 let ter služi v armadi že od leta 1865 Udeležil se je vojsk leta 1873, 1875. do 1876., 1878., 1900. do 1901. Pred kratkim je bil poslan na afgansko mejo, ker so bile razmere med Anglijo in Rusijo zelo napete. General Cerpickij se je odlikoval v mnogih bojih ter velja za izkušenega poveljnika. Še en glas o zadnjih bojih. „Novoje Vremja" v svojem poročilu iz Mukdena popravlja poročilo Reuterjevega urada. Prvič ni res, da bi bilo pri Sahepu ujetih 500 Rusov. »Delovanje Rusov ob Sahu še ni prenehalo. Pri Sandepu sijaponci niso priborili nobene zmage. Vse postojanke, ki smo jih vzeli, soostalein ostanejo v naših rokah. Japonske izgube so mnogo večje, kakor poroča Reuterjev urad. Naše izgube so relativno večje, ker smo bili v ofenzivi ter se nismo mogli utrditi vsled zamrznjene zemlje. Ni res, da bi dobil Kuropatkin naročilo iz Peterburga, naj prične z ofenzivo. Akcija je nastala sama ob sebi ter bi bila v slučaju velikega uspeha postala jako obširna. Pretrgana brzojavna zveza. — Fantazujoči Angleži in Američani. Brzojavni promet med Rusijo in Mandžurijo je pretrgan, kakor smo poročali. O vladi se je dejalo, da ga je rabila zase. Nekateri londonski listi pa pravijo, da brzojavne črte ni res rabila vlada, ki hoče na ta način le prikriti dejstvo, da ja vsled kakega vzroka, ki ga vlada noče povedati pretrgana vsaka brzojavna zveza. Ameriški krogi pa menijo, da je ruska vlada nalašč zaprla promet, da prikrije svetu kako nesrečo, ki se je morda zgodila v Mandžuriji ali v Sibiriji. Morda je odpovedal transportni sistem, morda se pa hoče Kuropatkin umakniti, da se reši na ta način iz katastrofe (?), ki mu preti. Vse, kar ti ljudje fantaziraj«, ne more biti resnično. Nemirovič Dančenko o katoliški bolnišnici. Ker so se v nekem časopisju pojavile vesti, češ da katoličani v svoji bolnišnici v Mandžuriji nestrpno postopajo s pravoslavnimi, si je Nemirovič Dančenko ogledal katoliško bolnišnico, o kateri piše: Govoril sem z vojaki, ki so ležali dalj časa v tej bolnici, s Sibirjaki in Veliko-rusi, a vsi so z največjo hvaležnostjo govorili o katoliških redovnicah, ki so jim stregle, o zdravnikih in o vsem osobju. Za bolnišnico je porabljena velika hiša z dvorano, ki je prej služila za gledišče. V vsakem oziru je vzorno prirejena, zračna, snažna, svetla in z vsem najbolje preskrbljena. Videl sem, kako so pravoslavni donski ka-zaki ginjeni zahvaljevali prednico sestro Za-rembo, profesorja Oržoa in dr. Lubenskega. Tudi pravoslavni duhovnik hodi v bolnišnico in ni prišlo še niti do najmanjšega nesporazuma. General Steselj o Kondratenku. .Priamurskija Vjedomosti" objavljajo besedilo brzojavke, ki jo je poslal Steselj ob priliki smrti generala Kondratenka poveljniku priamurskega vojaškega okraja: »Prosim, da sporočite generalki Kondraten-ko, da je bil sinoči ob deveti uri z osmimi častniki ubit naš ponos in junak, Roman Izidorovič Kondratenko Pri nas vlada žalost. Carju sem poročal. Razun Vas in nas v Port Arturju nihče ne čuti, kaj je izgubila Rusija. On je bil za trdnjavo najvažnejši. Bog in sveti Serafin sta ga doslej varovala in glej: slučajna bomba je prestrigla nit življenja junaku, ki je bil najhrabrejši med hrabrimi. Prosim Vas, da nam verujete, da bo spomin na našega junaka Romana Izidoroviča večno živel v srcih brambovcev Port Arturja. Mi smo osiroteli. Generalni adjutant Steselj." Ruska pojačenja. „Daily Express" poroča iz Peterburga, da je Kuropatkin prosil, naj se mu takoj odpošlje v pojačenje 75.000 mož. Zaplenjen parnik. Japonci so v bližini Hokaido zaplenili angleški parnik „Eastry", ki je vozil premog v Vladivostok. Ob Bajkalu. I r k u t s k , 8. februarja. Od danes naprej se zopet odpravljajo okoli Bajkal-skega jezera čete, potniki in poštne po-šiljatve. ,,Slovanska zveza" je imela včeraj sejo, v kateri je volila predsedstvo. Izvoljena sta bila dosedanja predsednika dr. Susteršič in Ivčevič, za namestnika pa dvorni svetnik Ploj. V parlamentarno komisijo so bili izvoljeni: Suklje, Biankini, Povše in S p i n č i č. Po volitvi se je pričel razgovor o političnem položaju, ki se nadaljuje danes. „ Zelje Dalmatincev. Včeraj so bili pri ministrskem predsedniku vsi hrvaški in srbski dalmatinski poslanci. Predložili so gospodarske zahteve dalmatinskih zastopnikov. Baron Gautsch je obljubil, da je pripravljen ugoditi upravičenim željam dalmatinskega prebivalstva. Češki deželni zbor. Češki dež. poslanec dr. R e i n i n g e r se je 8 t. m nad eno uro razgovarjal z min. predsednikom Gautschem o razmerah v češkem dež. zboru. Min. predsednik je izjavil, da so odstranjeni vzroki, ki so povzročili obstrukcijo nemških poslancev v češkem dež. zboru ker so Cehi nehali ob-struirati v drž. zboru. Sporazumljenje pa mora nastopiti v dež. zboru Vlada meni, da bo sporazumljenje mogoče, če deželni zbor dovoli potrebne vsote v gospodarske namene. Trgovinske pogodbe. Naša država bo v kratkem končala pogajanja o novi trgovinski pogodbi z Italijo. Nadalje bo odpovedala trgovinske pogodbe Rusiji, Srbiji in Belgiji. .Frankfurter Ztg." poroča, da je v trgovinski pogodbi med Avstro-Ogrsko in Nemčijo tajno določilo, po katerem ostane pogodba v veljavi, najsi v bi se Ogrska odklopila od Avstrije in ustanovila samostojno carinsko ozemlje. Posvetovanje dalmatinskih škofov. Zadrski škof Dvornik je sklical 8. t. m. posvetovanje dalmatinskih škofov. Posvetovali so se, kako naj postopajo dalmatinski škofje pri posvetovanju v Rimu meseca majnika, na katerem bosta končno rešena vprašanja o zavodu sv. Hieronima in pa vprašanje o staroslovenskem bogoslužju. Položaj na Ogrskem. Včeraj ob 3. popoldne je bil grof An-drassy zopet pri vladarju. Razložil je vladarju želje opozicije: ustanovitev samostojnega ogrskega carinskega ozemlja za leto 1907. in v zvezi z rešitvijo tega vprašanja izpremembo konzulatov. Nadalje zahtevajo v armadi mažarščino kot poveljni in službeni jezik, ogrske zastave in znamenja ter mažarsko judikaturo. Nadalje zahteva opozicija izpremembo volilnega reda na demokratični podlagi in progresivni davčni zi-stem. Opozicija se je postavila na stališče nagodbe iz 1. 1867. Nadalje želi opozicija, da bi prišle pri sestavi nove ogrske vlade v poštev le združene opozicionalne stranke in pa dissidenti. Vladar bo zaslišal poleg Andrassyja tudi druge politike. Pred vsem pride v poštev Aleksander Wekerle, ki je za skupno carinsko ozemlje, a za daieko-sežne vojaške izpremembe. Liberal. stranka se že krha. Poroča se namreč, da bo del liberalnih poslancev prestopil k dissiden-tom, ko bo Tisza predlagal, naj stranka prestopi v opozicijo Neodvisna stranka je imela 8. t m. sejo, v kateri se je sestavilo novo načelništvo. Za predsednika je bil izvoljen Košut, za njegove namestnike pa Barabas, Polonyi, Szederkenyi, Toth in Justh. Izvolili so tudi 15 zapisnikarjev. Grof Ap- ponyi je izjavil, da ne sprejme nobenega častnega mesta. Dogodki na Ruskem. Kakor poroča „Daily Express«, name- ■ rava car sklicati v kratkem v posvetovanje okrožne svete. Posvetovali se bodo, kako izvesti preosnovo, da se samodržtvo združi z ljudskim zastopstvom. Car najbrže ustave ne bo dal pred koncem sedanje vojske. Peterburški generalni guverner Trepov je prevzel policijsko oblast od ministrstva za notranje zadeve. Car je imenoval tajnega svetnika Kobeka za predsednika socialne konference, ki ima nalogo izpremeniti zakonita določila o cenzuri in o tiskovnih predpisih. Kobek namerava oprostiti časopisje od cenzure in odpraviti administrativno postopanje proti listom. Kobek je pooblaščen imenovati udeležence konference in poročati o posvetovanju neposredno carju samemu. Berolinski „Lokalanzeiger" poroča, da sedaj še ne bodo izpustili iz zapora Gor-kega, ker je imel prekucijske govore na delavce. Varšavski »Dnevnik" poroča, da so pričeli v malih delavnicah delavci že delati. Delavstvo se je splošno pomirilo. V Lublinu je stavka končana. V Hielcah je mirno. V sosnoviški okolici še stavkajo delavci, a izgredov ni. Na skarskiški postaji se je 1. t. m. spopadlo 15.000 delavcev z vojaki, ki so streljali. Ubitih je bilo 24 in ranjenih 40 delavcev. V Kališu so pričeli delati tovarniški delavci. Tudi v varšavski guberniji pričenjajo delati. Tovarnarji v Lodzu so sklenili, da dovolijo delavcem pod pogojem, da prično delati takoj, lOurni delavnik in zvišajo plačo za 15 % onim delavcem, ki zaslužijo na teden manj kot 5 rubljev, onim pa, ki zaslužijo več kot pet rubljev na teden za 10%. V tovarnah za bombaž so pa delavcem zvišali plačo za 15%. V zvorkiški norišnici so stavkujoči delavci napadli mašiniste, ki so delali v elektrarni. Ravnatelj je posredoval, da ni bila razdejana delavnica. V Lipobranu so se spopadli delavci in vojaki. Vojaki so ustrelili 6 delavcev. V Lodzu so želeli za nedoločen čas tovarnarji zatvoriti tovarne. Guverner jim je naznanil, da bo postopal ž njimi tako, kakor se postopa s stavkujočimi, če to store. Vojaštvo v Lodzu je streljalo na delavce, ki so hoteli oprostiti nekega zaprtega tovariša. Ranjeni so bili trije delavci. . Ruski finančni minister je vročil carju z ozirom na zadnje delavske nemire spomenico, v kateri je naglašal potrebo zakonov za delavce. Car je odobril ministrove načrte in se bo ž njimi pečal ministrski svet. Prijatelji Gorkega se bojč, da bo bo-lehnemu Gorkemu škodovalo bivanje v ječi, osobito ker biva zaradi svojih bolnih pljuč pozimi navadno v solnčni Jalti. Pravijo, da so Gorkega obtožili zato, ker se je udeležil deputacije, ki je na predvečer krvavih dogodkov v Peterburgu prosila ministre, naj ne dovolijo vojaštvu streljati na neoboro-ženo delavstvo. Dne 7. t. m. se je v Wlowlaweku pričela splošna stavka. Zatvorjene so vse šole in tovarne. Delavstvo je mirno. V Jelissavel-polju je 7. t. m. pričelo stavkati 200 železničarjev. Zahtevajo višje plače in znižanje delavnega časa Nočni promet je ustavljen, kolodvor straži vojaštvo. Krakovski BCzas" poroča, da so se 3. t. m v Radomu spopadli vojaki in stavkujoči ; ubitih je bilo 14 in ranjenih 28 oseb ; 4. t. m. je vojaštvo ustrelilo 19 in ranilo 40 oseb. Tudi v Szerzyoku pri Radomu so se spopadli vojaki z delavci. Ubitih je bilo 30, ranjenih pa 60 oseb. V Ra-dom sta došla dva kaz. švadrona. Oplenjenih in razdjanih je mnogo prodajaln z žganjem. Med stavkujočimi in vojaštvom se vedno vrše boji; v boju med stavkujočimi in vojaštvom pri plinarni je bilo ubitih 15, ranjenih pa 50 oseb. Proglasili so preki sod. Srbska kriza odstranjena. Belgrad, 7. febr. (J. S. K.) Srbija je prestala te dni težko kriza. Ljudje, ki so vrgli vlado, obstoječo iz pristašev največje stranke, so zlorabili tudi kraljevo ime, tako da se je vsem zdelo, kot da je kralj tudi udeležen v tej borbi, ker drugače ni bilo mogoče razlagati čudnega dejstva, da je voditelj opozicijev proti vladi bil kraljev zasebni tajnik, oni Z. Ba-lugdžič, ki je v nekem dunajskem listu de nunciral vlado, da je sovražna Avstriji in da zato ne jemlje posojila na Dunaju in ne naroča topov v Skodovi tovarni. Balugdžic je vse poizkušal, da bi prišla v poStev tudi Skodova tovarna, katere pa v Srbiji ne marajo Radi te agitacije je podala Pašičeva vlada ostavko, a bo ostala najbrže na krmilu, ker je predsedstvo skupščine kralju svetovalo, da jo pridrži. Kriza je odprav ljena in parlamentarna vlada je zmagala nad intriganti. Duhovniki pomorjeni. a a n Francisco. Kapitan Ekren, poveljnik ladje, ravno priplule iz Ponapi otokov, poroča, da je za časa ladijinega bivanja na otokih tja došla nemška topni-čarka Condor na poti v Novo Guinejo, da maščuje umor petero katoliških dahovnikov in petero sester na Novi Gvineji, ki so delovali na nemških naselbinah v južnem morju. Z Balkana. Turčija bo naročila brzostrelne topove pri nemški tvrdki Krupp in bo za nabavo teh topov najela posojilo v Nemčiji. Metropolit Sevastijan. S k o p 1 j e , 6. februarja. (J. S. K.) Tukajšnji srbski metropolit Sevastijan je danes umrl. Za Srbe v evropski Turčiji je njegova smrt velika izguba, a za skopljan-ske eparhijo je pravi udarec. Pokojni metropolit je bil delaven mož, ali bolezen ga je v poslednjem času mnogo ovirala v njegovem delovanju na cerkveno-narodnem polju SMo v litijski predilnici. Včerajšnji shod je bil pri Oblaku jako dobro obiskan. Cobal iz Zagorja je opisoval nečuvene razmere v litijski predilnici, kjer se ravna z delavci in delavkimi slabše, nego li svoj čas s sužnji. Soglasno so bile sprejete sledeče zahteve: »Delavstvo zahteva zvišanje plače, Siiger, ki je davil Tomažiča, se mora odpustiti. Odslovljeai delavci se morajo brezpogojno sprejeti zopet na delo in kazni naj se omejijo. — Včeraj smo sporočili splošno, kakšen je položaj v litijski predilnici. Danes nekaj podrobnosti. Delavke se jako pritožujejo, ker jih ostro kaznujejo. Osobito tožijo, da se jim dostikrat niti ni povedalo, zakaj so bile kaznovane. Dostikrat znaša kazen toliko, da ostane le malo tedenskega zaslužka. Znana nam je delavka, ki je zaslužila neki teden 3 gld. 40 kr., a od-tegnjeno ji je bilo na kaznih 2 gld. 20 kr. Neka delavka je neki ponedeljek dopoldne ostala doma, ker je bila bolna, ne da bi si bila preskrbela bolniški listek. Zaslužiti bi bila imela za cel teden približno 4 gld. a izplačano ji je bilo 45 krajcarjev. Neka delavka Flisek Pavlina je prosila za dopust za en dan, ker je hotela oprati perilo za očeta. Dasi ji je bil dovoljen dopust, je bila kljub temu kaznovana za običajni dve kroni. Kaznuje se, če kdo govori med delom in se smeje in seveda tudi pri najmanjši škarti pri delu. Tako je prečitala na prošnjo svoje tovarišice, ki ne zna čitati, delavka Marija Avsenjak, neko pismo. Obe sta bili kaznovani po kroni. Delavci trde, da se jih dostikrat kaznuje, če se stroj pokvari brez njihove krivde. Nastopanje nadzorovalnega osobja z delavci je bilo čestokrat naravnost surovo. Značilno je, da pravijo delavci predilnici prisilna delavnica. Včeraj smo poročali, da se dela od 6 do 6. ure z enournim odmorom opoldne. Danes moramo spopolniti to poroč lo. Delavstvo v pritličju in v takozvani „krempel dvorani" nima opoldanskega počitka ene ure, marveč le toliko časa, da se hitro nekoliko naje. V navedenih dveh oddelkih delajo od 6. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Pretepanje in brcanje od strani nadzorovalnega osobja je običajno. Zlasti se je v tem odlikoval neki Hechstr?sser, ki je tako ravnal z delavstvom, da se je to zdelo preveč celo podjetništvu, ki pozna za ohranitev discipline le strogost kot sredstvo, preveč. A dasi je ta mož pre-tepaval delavke, je deloma saj ostal v dobrem spominu, ker je imel to lastnost, da je sicer tepel, a ne pisal denarnih kazni. Kar se tiče tepenja, se jako odlikuje neki Anton Kobal v predilni dvorani, ki pravi o sebi, da je pristen socialni demokrat. Delavci trdč, da še nikoli ni bilo toliko kazni, kakor ravno letos. Navedli smo nekaj potez in pritožb litijskega delavstva. Jeli čuda, da je bilo slednjič delavcem takega slabega ravnanja preveč in so segli po najhujšem orožju: po stavki! Škoda le, da vodijo stavko socialni demokratje. Stavkujočemu delavstvu želimo popolnega uspeha. Dnevne novice. Kaj pomeni to? Na Štajerskem so, kolikor znano, vsa sodišča župnijskim uradom poslala letos čisto nemške tiskovine za naznanilo mrličev in nezakonskih otrok. Ko so župnijski uradi take nemške tiskovine nazaj poslali, so se nekatera c. kr. sodišča obrnila na knezoškofijski konzistorij. Drugi župnijski uradi so se pa pritožili na nadsodišče v Gradcu in nadsodišče je iskalo pomoči pri c. kr. namestništvu r Gradcu, katero je dotične g. župnike lepo podučilo, naj ne pozabijo svojih vzvišenih dolžnosti! Vrli poslanec Žičkar je zaradi tega interpe-liral vodjo justičnega ministrstva, pa kakor navadno, bo menda z interpelacijo konec akcije, in nemškutarija bo šla svoj pot naprej. Slovenski drž. poslanci bi morali bolj ropotati in dregati. Imenovanje. Deželni odbor je imenoval dr. Jožefa Staudacherja za sekundarija v dež. bolnici v Ljubljani. — Samoumor padi moževe bolezni. V hiši št. 10 v Rojanu. na levo od cerkve, je stanovala družina LaU Mož, 45 letni Ivan, pomorski sobar in žena 41 letna Terezija z dvema otrokama: 14 letnim Emi-lijem in 9 letnim Maksom. Mož trpi že več časa na raku v grlu. Radi te bolezni s« ga predvčerajšnjem odveli v bolnišnico. Spremila ga je v bolnišnico žena, a ko sta se v bolnišnico ločila, jej je on dejal: »Prišel sem > bolnišnici skozi glavna vrata, a izišel bom skozi stranska !" Hotel jej je s tem reči, da bo v bolnišnici umrl, ker da ga bodo morali nesti iz bolnišnice skozi vrata, Ki vodijo v mrtvašnico. Žena se je vrnila domov, med potjo si je pa preskrbela ono, na kar je mislila ze več časa. 14 letni njen sin Emilij je bil navajen, da je vsako jutro ustajal še pred 6. uro, zakuril, skuhal kavo ter zbudil mater, da mu je dala denar, s katerim je šel potem kupit kruha. Tako je storil dečko tudi včeraj v jutro. Ko je vstal, se mu je zdelo nekoliko čudno, da je našel mater spati sedečo na divanu (spali so namreč vsi v enej sobi). Vendar se ni mnogo zmenil za to. Pustil je mater v miru ter šel po svojem vsakdanjem opravilu. Ko pa je bila kava skuhana, je šel v sobo, ter začel k i-cati mater. Videč, da se mati le ne vzbudi, jo je prijel za roko ter zopet poklical: „Mama! mama!" a mati mu le ni dala odgovora. Dečku so se oči odpirale od strahu, ker vse to je bilo ne le nenavadno, ampak jako, jako čudno. Srce se mu vem mostu. Sprejmejo se takoj dva pomočnika, vajena trgovine mešanega bbga, 244 3—1 ena prodajalka katera naj bi bila tudi zmožna v kontoar-skih delih. Solidni imajo prednost. Vstop takoj eventuelno tuii v šestih tednih. Rudolf Zore Jesenice (Gorenjsko.) IY(cčan, polten in priden atSCI^VJ uojenee tal^cj pri mesariji 3a9r®wib dedičeu v Ljubljani. 232 3-3 Mizarski pomočniki ■ ■ ■ dobe takoj stalno delo pri Jakobu Homovc I I I v Cerknici, stavbeno in pohištveno meha* ■ ■ ■ nično mizarstvo. O q o 230 3 - 3 Vzajemno podporno društvo v Ljubljani 223 3-3 registrovana zadruga z omejenim jamstvom razpisuje mesto praktiKimta z letno plačo po dogovoru. Prosilci morajo biti popolnoma vešči slovenskega in nemškega jezika kakor tudi o strokovni izobrazbi. — Prošnje se imajo vložiti do 28. februarja 1905. Ravnatelj Rajko Samsa. 208b 12—3 12. januarja 1905. Gospodu le kar ju Piccoli Ljubljana. Prosim, pošljite mi 12 škatljic Vaših izbornih salmijakovih past/l. Velespoštovanjem Julija Milischka, Dunaj XIV.ll, Ooldschlagstr. 1. Priporočam se slavnemu občinstvu v izvrševanje 122 8—2 kleparskih, galanterijskih in stavbinskih del 000 122 kakor tudi 8—5 strehe na zvonikih In strelovode 000 ooo po najnižji ceni.ooo Karol Heuman, JSeV'at: »MMMUfts P. n. Slavnemu občinstvu si usojam vljudno naznaniti,, da sem otvorila prodajo pristnih vin v steklenicah in sicer: belo, liter po.....28 kr. belo II. vrste, liter po črno, liter po muSkatelec, liter po . . . Za mnogobrojni obisk se priporoča Marija Hirschmann Ljubljana, unče 38 „ 36 „ 50 „ 146 3—2 na graditi Emajlna glasura, ^r^ll mete, kateri se mnogo rabijo, n. pr. umivalniki, že-lezje, les, kositar, kameniii predmeti, vodovodne škoklje kojim dd porcelanu slir-no prevlako. V škatljicah po V, in t Ko. se dobiva pri tvrdki BBATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila po povzetju. 524 3 11—9 proda se V Ljubljani v mestu manjša, pripravna hiša 189 3—3 v dobrem stanu. Več pove upravništvo »Slovenca". POZOR! Gasilna društva POZOR! 3 Za nabavo potrebščin za gasilna društva kot službene obleke, čepice, znake, cevi nahaja se tvrdka 174 6-2 I. S. Benedikt ne več na Staremu trgu temveč v Prešernovih ulicah v novi zgradbi „Mestne hranilnice" v Ljubljani. za podgane, dihurje krte, miši itd. patentirani najnovejši amerikanski sistem prodaja in razpošilja trgovina 2088 26—21 STREL v Mokronogu, Dolenjsko. Presenečeni uspeh lova se garantira. Cene jako nizke. Ernest Hammerschmidta nasledniki Hladile V/ufscher * K trgovina železnin in kovin, ==r= Ljubljana, Valvazorjcv trg št. 6. poljedelskih strojev in orodja. Velika zaloga Nizke cene! **>< t; •"*!§» 153» ■ fiphS&S ¥oda! Voda! Voda! 1 Prva in edina domača tvrdka za vse vodovodne naprave, Inženir in vodni tehnik O K. LACHNIK DUD stavbeni podjetnik i« 3 Fran Josipova cesta 1 v Ljubljani Bethovenove ulice 4 prevzema sestave načrtov in proračunov za vodno preskrbitev kakor tudi brezhibno izvršitev takih naprav po zmernih cenah. ' . — Tehnične UJave so brezplačne. . ■= Tudi načrti so brezplačni, ako se izvršitev stavbe poveri tvrdki. Najboljša izpričevala o 25 vodovodnih napravah na Kranjskem, izvršenih pod osebnim vodstvom lastnika tvrdke so vedno na razpolago.