297- feudima.
Ljubljana, v petek 30. decembra.
XX. leta, 1887.
'■hajft voli k dan iveier« izimfci nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a vstri j «ko-og ersk e deaele zi\ vse leto 15 gld., ta pol leta 8 gld., za 'četrt leta 4 gld., za radan mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec ,1 gld. »o kr. Za pošiljanja na dom raćuna so po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za Ćetrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znafla. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ee se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Drednifitvo in uprava is vo je v Radolfa Kirbiša hisi, „Uledali&ka stolba". DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo »aročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove\ da pošiljanje ne preneha in da dobe vse Številke.
„SLOVENSKI NAROD"
Telja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
n pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3   „   30 „
w  jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto.......15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
„ Četrt leta........4   „   — „
n jeden mesec.......I   „  40 „
|^ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravrti&tvo „&lov. Naroda".
K letnemu obratu.
\ f Pogled na spodnje Štajersko.)
Pri ravno kar dovršenej volitvi novih krajnih šolskih sovetov v ormoškem okraji pobrisala je narodna stranka kaj korenito z nemčurji. Kjer so se dozdaj bili kaki omahliivci ali celo nemškutarji v teh zastopih, potisnili so se v stran ter naredili prostor značajnim narodnjakom. Krajni šolski so veti celega ormoškega okraja, z k r aj n i m šolskim sovetom ormoškega mesta vred, so prvokratvsi narodni! Ker je pa tudi okrajni šolski sovet naroden, imamo torej v celem okraji vse šolske zastope v narodnih rokah!
To je korenita, Čudovita sprememba, jasen dokaz, kako se narodna zavest mej ljudstvom širi in utrjuje! Ni še tako dolgo, ko je celo v strogo narodnem trgu Središči bil načelnik k rajnemu šolskemu sovetu z Nemškega prisiljen Prus, lute-ranee Venigerholc! Zdaj kaj takega ni več mogoče; zdaj velja v tem okraji strogo geslo: Kdor ni popolnoma trden narodnjak, tako da se ne uda no-
benemu dobrikanju in nobenemu uplivu od nobene strani, mora se umakniti in napraviti mesto drugim v vsakem oziru povsem zanesljivim možem.
Kakor je tukaj v tem okraji narodno delo se ravnokar dognalo, ravno tako se je v mnogih drugih okrajih celo že nekaj prej takisto dovršilo, n. pr. v gorn j egr ajskem, vranskem, šmarskem okraji. V drugih okrajih kakor v ljutomerskem, sevniškem gornjeradgonskem slovenj e-graškem, št. len ar takem in Šoštanj ske m treba pa tako rekoč še samo zadnji klin zabiti, in bodemo imeli tudi v teh okrajih isti v narodnem oziru — veseli dogodek zabeležiti. — Le malo slabše je v celjskem, konjiškem, kozjanskem, laškem, brežiškem, ptujskem in s 1 o v e n j e-bi s t r i Š k e m okraji. Le v obeh mariborskih posebno pa v marenbtrškem okraji je še dela veliko, predno bodemo dospeli do istega cilja. —
Narodna stranka izvršila je na Spodnjem Štajerskem v kratkem času kacih 2 desetletij čudovito delo! Znano je še vsem starejšim rodoljubom, kako so se voditelji nemške stranke v Gradci rogali naporom slov. prvoboriteijev, Oeš, kaj hočete Vi, štiri može proč in vsemu gibanju mej Dravo in Savo je konec! Ni še tudi tako dolgo, da je odličen nemški ud deželnega zbora štajerskega zaupno vprašal z vso resnobnostjo znanega slovenskega poslanca: Ne res, spodnje Štajersko se ne bo moglo ponemčenju obraniti? —
Prvoboritelji naši se pa neso dali motiti niti strašiti. Budili so ljudstvo neprestano; slovenski narod začel se je postavljati pri volitvah za deželni in državni zbor. Šlo je početkom povsod težavno. Sedaj pa nasprotniki sami v kmetskih skupinah ne gojijo nikakega upanja več, od kar so v najbolj nevarnem — v mariborskem — okraji vrli slovenski kmetje dr Schmidererja pri volitvah za deželni in državni zbor tako posadili v prah, da je bilo veselje. Ljutomerski, ptujski in celjski okrai volijo že jednoglasno narodno. Poskušali smo tudi že v mestnih skupinah svojo srečo in nasprotniki se tukaj že tresejo za mestno skupino ptujsko in celjsko pri volitvah v deželni zbor in za skupino celjsko pri volitvi za državni zbor.
Pri volitvah v deželni in državni zbor smo sicer zmagovali, pri občinah in okrajnih zastopih ostalo je pa še večinoma nemčursko.   Začeli smo
torej, ko smo se skrbi za zmago pri vol'tvah za deželni in državni zbor otresli, ozirati se tudi na volitve za občinske in okrajne zastope. Občina za občino dobila je tudi na zunaj narodno lice, naroden z« sto p; so že okraji, kjer ni j ed ne občine več, v kateri bi gospodovali nemškutarji. Okrajnih za-stopov priborili smo si že 11, in le v 8 šopiri se še nemškutarstvo. — Z okrajnimi in občinskimi za-stopi dobili smo pa tudi že večino krajnih in okrajnih šolskih sovetov.
Ti veseli uspehi so plod složnega, vzajemnega delovanja. Vsi posvetni in duhovni gospodje, kakor tudi priprosto kmečko ljudstvo stojimo združeni na narodnem braniku, naudani z jedno zavestjo: Pont mčili nas neso dozdaj; odslej nas ne bodo več! Brez strahu gledamo v bodočnost. Naj sklepajo v Gradci ponemčevanje narodnih (ljudskih) šol, naj preglasujejo nemški jezik tudi kot poučni jezik v slovenskih šolah, naj urivajo nemščino tudi že v prve razrede, vse to nas ne straši vet: To so početja efe-mernega pomena. Naroči, ki si je priboril toliko za-stopov, ki je iztrebil v celih okrajih nemškutarijo do zadnje koreninice, ta naiod se sedaj ne bo dal ponemčiti, niti si vzeti narodnih Šol in odtegniH. narodne omike, nego se pripravlja za resen vstrajen in odločen odpori —
Koncem leta oziramo se nazaj na pomenljive uspehe, na sijajne čine narodne prebujenosti ; pogled naudaje nam s pravico pogum in veselo nado na bodočnost. Kar smo dosegli, dosegli smo se svojo močjo v resnih borbah; če nas čaka tudi še mnogo dela, mnogo truda in znoja, jamči pa nam preteklost s priborjenimi uspehi nove uspehe, in konečno zmago! Zatorej
r Bratje, naprej oko bistro obračaj m o mi! Novo so leto rodi, moti nam novih jo treba, Novega truda -- torej, /. nova na deio, možje !u —
L D.
V l,jiil»l|unl 20. decembra.
Vsi listi oficijozni in neoficijozni ugibljejo, ali se bode ohranil mir, a nobeden nič gotovega ne ve. Vladni časniki navadno jako nejasno govore o položaji, prav kakor Delfijski orakel. Pa tudi ruski listi nič gotovega ne povedo. Navadno pišejo mnogo o o miroljubnosti ruske vlade, a hkratu dajejo umeti, da ima ta miroljubnost svoje meje. Kakšne da so te meje, tega pa tudi določno ne povedo. Sploh ne
LISTEK.
Otci in sinovi.
Ruski spisal  J.  S. Turgenev, preložil  Ivan Gornik.
XI. (Dalje.)
Ni se trudil, da bi samemu sebi razjasnil svojo misel, a čutil je, da bi obdržal ta blaženi čas s čim močnejim, kakor je Bpomin; hotel je vnovič imeti poleg sebe svojo Marijo, čutiti njeno toplo dihanje in uže se mu je zdelo, kakor bi nad njim ...
— Nikolaj Petrovič, razdal se je blizu njega glas Feničkin : — kje ste ?
Vzdihnil je. Niti se ni sramoval, niti mu vest ni ničesar očitala . . . Niti mislil si ni, da bi sploh bilo možno primerjati ženo in Feničko, a užalilo ga je, da ga je baš sedaj iskala. Njen glas spomnil ga je takoj njegovih sivih las, njegove starosti, njegovega sedanjega položaja .. .
Čarobni svet, v kojega je že ustopal, ki je že iznikal iz temnih valov minolosti, zazibal se je in — izginil.
— Tu sem, odgovoril je: takoj pridem, le pojdi. „To so oni sledovi plemenitaštva", šinilo mu je v glavo. Fenička pomolila je molče glavo v lo-pico ter izginila ; on je pa z začujenjem opazil, da je od tedaj, kar se je zamislil, nastopila noč. Vse na okrog je potemnelo in utihnilo, in obraz Feničkin zdel se mu je tako bled in majhen. Ustal je ter se hotel vrniti domov, a razmehčarjo srce ni se mu moglo umiriti v prsih, in jel je počasi sprehajati se po vrtu, zdaj zamišljeuo zroč v tla, zdaj privzdiguje oči proti nebu, kjer so že bliščale in migale zvezde. Hodil je že utrujen, a nemir v njem, neki iskajoČ, neizrečen, otožen nemir, ni se hotel poleči. O, kako bi se mu Bazarov smejal, ko bi zvedel, kaj se je v njem godilo! Sam Arkadij bi ga obsojal. Njemu štiriinštiridesetletnemu možu, kmetovalcu in gospodarju porosile so oči solze; to je bilo še stokrat huje od vijolončela.
Nikolaj Petrovič hodil je naprej in ni se ino-el
odločiti, da bi šel v hišo, v to mirno iu lagodno gnezdo, ki je tako vabljivo gledalo nanj z vsemi svojimi razsvetljenimi okni; ni se mu dalo ločiti od temote, od vrta, od občutka svežega /.raka na obrazu in od te žalosti, od tega nemira . . .
Na ovinku srečal ga je Pavel Petrovič.
— Kaj je s taboj ? vprašal je Nikolaja Petroviča : — ti si bled, kakor strah; bolan si, Čemu se ne uležeš?
Nikolaj Petrovič razjasnil mu je s kratkimi besedami svoje duševno stanje ter se oddaljil. Pavel Petrovič prišel je do konca vrta ter se tudi zamislil in tudi privzdignil oči proti nebu. A iz njegovih krasnih, temnih očij odsevalo ni ničesar drugega razven svit zvezd. Rojen ni bil zn romantika in njegova gizdalinsko-suha in strastna, na francoski način mizantropska duša ni znala sanjati.
— Ali veš kaj V govoril je tisto noč Bazurov Arkadiju. — Krasna misel se mi je porodila v mož-janih. Tvoj otec pravil je danes, da je dobil vabilo od onega vašega Imenitnega sorodnika. Tvoj otec ne gre, mahniva torej midva v        saj oni gospod
vemo, kaj vse želi Rusija Jeden ruski list zagotavlja, da bi bila Rusija zopet zadovoljna, če se odpravi Koburžan iz Bolgarije, drag misli da se Rusija ne more drugaSe zadovoljiti, nego če se obnovi ono zakon to ur ni je na Balkanu, kakor je bilo pred Plovdivskim prevratom. Zopet drug zahteva, da Avstrija mora ostaviti Bosno in Hercegovina ter se mora to balkanske pokrajine popolnem odtegniti nemškemu uplivu. Baš ruski oficijo<tai listi najmanj določnega povedo, kaj želi Ru-ea. „GraŽdanib"1, katerega urednik ima bajt* zveze pri ruskem dvoru, trdi, da še sedaj ni čas, da bi Rusi a. povedala svoje zahteve, poprej se mora odstraniti Koburžan.
Sedaj večina ruskih listov j&ko sovražno piše proti Nemčiji in svetuje Avstriji,  da  naj  se bve/ Nemčije pohota /, Rusijo. Toda teško je govoriti o kakem .-porazumljeuji,   dokler Rusijti ne pove, kaj prav za prav 788 hoče*.  V bolgarskem vprašanji bi Avstrija že prijenjala Rusiji, a težje je, če bi Ru3i zahtevali, da naj oktavi Bosno in Hercegovino. Za ti dve deželi ie uaša država mnogo  žrtvovala in ju torej ne uioie dati  iz rok.   Poleg tega pa ima Avstnja š<  narodnogospodarske koristi na Balkanu, katerim se ne niure lahko odreci.   Balkanske pokrajine majo postati  tržišče za izdelke avstrijskih tovarn. Do'žuost našim državnika m je,  skrbeti, da ne izgubimo tega trgovišća. Le peglejmp, kako dandanes vsaka država vaiuje svojo trgovino in obrt-nijo pred tujo konkurenco    er jej   skuša pridobiti novih trgoviSč, to ne  le v Evropi, ampak tudi v drugih delili sveta    Kaka lula carinska vojna bije se mej raziiitni državami!  Mi ne vemo, kaj je bil pravi uzrok,  da se je začelo nasp.otje mej Rusijo in Bolgarijo.   Združenje Bolgarov  m   pravi uzrok, ampak kal temu nasprotju je že v prejšnjih dogod-jajih, ki pa nam m-so povsem znani. Plovdiv>ki prevrat bil je ruski  diplomaciji pač le ugoden povod, da je začela borbo proti nasprotne) jej vladi kneza Aleksandra. Da bi Rusija ugovarjala zjedmenju Bolgarov . j.ar.t-ii- je osvobodila  turškega ižesa, si še mislili ii>-  ii.i.iomo.   Vlani  smo i itali  v „ Ruskem Kurjeru , da je u/.rok temu nasprotju pav za prav železniško vpiašunje. Bolgarska viola se je iiporajj*-umelu z Avstrijo, da se bodo gradile železnice tako, da bodo Balkan   zvezale  z evropskimi železnicami in tako pred vsem koristile avstrijskej in nemškej trgovini. Busija je pa žeb-la, da bi se železnice gradile v drugo mer, da bi koiistile pred vsem ruske! trgovini in obrtnij*. Pri sedanjih odnodajih ne more vse prizadevanje Gagarinove parniške družbe prav oživiti trgovine mej Rusijo in Bolgarijo.
Iz p ivedanega je razvidu;*, da je sedanji napeti položaj nekoliko vsekako prouzročilo nasprotje narodnogospodarskih koristij mej Avstrijo in Rusijo, kar tudi priznavajo in poudarjajo razni ruski listi. To nasprotje   oravaati je naloga diplomacije. Če se jej bode to posrečilo, bode nas  [mučila bodočnost. Preveč Optimistični ne smemo niti, četudi ruski listi o Avstriji še precej prijazno pišejo.   Uvažati treba, da so se ti tisti laskali Nemčiji, ko Je car bil v Berolinu in pripotovali so jei, da naj razruši zvezo z največjim ruskim sovražnikom, z Avstrijo.   Ce to stori,   pa si zagotovi prijateljstvo Rusije. Tedanje laskanje Nemčiji imelo je pred vsem u"iuen, razrušiti triptlaiijanco, jednak namen imajo menila tudi sedanji pozivi,  da naj se Avstrija sama sporazumi z Rusijo o balkanskih zadevah. Mi nesmo naudušeni za zvezo z Nemčijo, ki  kaj slabo  upliva na našo
notranjo politiko, a vender moramo prepustiti našej diplomaciji Če je sedaj čhs ugoden, da se zveza razruši. Položaj naše države ni tako ugoden, kakor je položaj Rusijo. Poslednja itn*, zanesljivo zaveznico proti Nemčiji v Franciji. Kot Slovani želimo, da bi se Avstriia in Rusija pobotali, če je to mogoče rastno za našo' državo. Tadi bi prijateljstvo Rusije našej državi več koristilo, kakor prijateljstvo Neiočiie in Italiji ki nikakor ni prav odkritosrčno. Zgubili nikakor m-smo mule, da se zboljšajo od nošnji z Rusijo po prizadevanji naše dijitarnaeije, ka tere naj bi ne vodil madjarski šovinizem, ampak: jedlllO le pristno avstrijski interesi.
280 gld. — kr 3.480   „   — , 410.050   .   — m
180.568 855
85
tudi tebe vabi. Poglej k>ko lepo vreme je zdaj; popeljeva se ter si ogledava mesto. Pomudiva se največ pet ali šest duij (n hasta !
— Ali se [totem Sem povrneš?
— Ne, treba mi je iti k otcu. Saj veš, od *** je muhu trideset vrst oddalje i. Dolgo časa ga že nisem videl in matere tudi ne; treba starca razveseliti. Jako dobra človeka sta, sosebno otec : pre-zabaven!   Jaz pa sem jima jedituc
— Ali dolgo pri njih prebodeš?
— Mislim, da ne.   Predoig čas mi bo.
— A nazaj grede ogiasis B6 pri nasv
— Ne vem, videl bom. No, kaj je torej V Ali potujeta V
— Makari, opomnil je leno Arkadi).
Jako se je v duši vzradoval radi predloga svojega prijatelja, a zdelo se mu je, da mora skrivati BVoje čuvstvo. Ni bil zaman nihilist!
Drugi dan odpotoval je z Bazarovom v *.**. Mladež • Marini Žalovala je p njujnem odhodu: bu-njaša je celo jokala ... a starčkoma postalo je lahko P1 i srci. Oaljo nrib )
Iz deželnih zborov.
Deželni ssloor l^ra-njsl-ci.
(IX. seja dno 2 9. decembra  leta 188 7.)
Deželni glavar naznanja, da mu je došlo na čestitko deželnega zbora papežu sledeče pismo: Visokorodni grof!
Kakor mi je dožnost, podvizal sem se, da sem izvršil častno nalogo, ki ste mi jo Visokorodni gospod, i ročili s prečastnitn pismom z dne 16. decembra, ter sv. očetu sporočil jednoglasno vsprejeti sklep visokega dež. zbora kranjskega, s katerim Njega Svetosti papežu Leonu XIII. k petdesetletnici Nje-govega m.išništva prespoštliivo čestita. Sv. Oče so bili tega čestitanja jako veseli, iti so mi naroČili visokemu deželnemu zboru sooročiti prisrčno tolažbo, ki jim jo je napravil omenjeni sklep, iti mu ob jednom naznaniti, da Njih Svetost s hvaiežnim srcem vnem članom deželnega zbora podeljuje apostoljski blagoslov.
Imajoč čast Vašemu Visokorodju sporočiti to meni došlo visoko nalogo. Vas prosim, da blagovolite to deželnemu zboru naznaniti.
Sprejmite Visokorodni gospod zagotovilo mojega na odi čnejšega spoštovanja.
Na Dunaj i 22. decembra 1887.
L. G a 1 i mb e rt i m/|» ,
nadale 1* tiicojaki, apostoljski loincij." Občinski odbor Mekinj akt in več posestnikov orosijo, da bode cesta ob levem bregu Bistrice uvrščena infej okrajne ceste. Prebivalci podobčine Orle prosijo, naj se ločijo od Dobrnjske županije v samostojno občino v, imenom Rudnik. Občina Trebnje :n okolica prosi za zgradbo Te men take ceste.
Škofjeloški okrajni cestni odbor prosi za odpisan,« dolga iz deželnega zaklada v znesku 4000 <dd.
Deželni odbor predlaga poročilo, s katerim na svetuje dovoliti višje ko l0°/0 naklade na direktne davke sledečim okrajnim cestnim odborom : Škofjeloškemu 15%, Mokronoškemu l5°/0, Loškemu 25%, Krškemu 15%, Kočevskemu 20°/0, Žužemberškemu 15"A,, Radovljiškemu 20°/0, Rateškemu 20%, Veliko-laškemu 25°/0,Črnomaljskemu 12% Logaškemu 20%. Dalje nasvetuje dovoliti podporo 1500 gld. okrajnemu cestnemu odboru Mokrnuoškemu za preložitev ceste mej Mokronogom in Laknicami.
G. poslanec Grasselli: V poslednji seji je jelen g. poslanec od nasprotne strani Želel nekaterih pojasnil o mestnem posojilu. Deželni zbor je bilanco na znanji' vzel, prepričan, da je v redu. Ker je pa želeti, da se to pojasni, ker je želela n.sprotna stranka poizvedeti, prosim besede.
Deschma n  ugovarja,  da je stvar  že rešena, torej bi se morala z nova začeti debata. Poslanec Poki u kar predlaga, da se da beseda  g. Grasel-liiu v pojasnil-. Večina pritrdi in Grasselli odgovarja poslancu Lukmanu, zastrau izkazanih obre stij za l  1886. pri   mestnem   posojilu,  da račun efektivnih  obrestij  je iznašal 1. 1885. 52 353 gld. 89 kr., I. 1886. pa 54.796 gld. 94 kr. torej 2442 gld. 65 kr. več, kakor 1885. leta. Razloček izvira odtod, ker se je I. 1885  iz računa specijalne re eerve na račun obresti  prenesla svota 8.049 gld. 87 kr.   Če se ta znesek prišteje gori navedenemu računu efektivnih  obrestij iz 1885   leta, resultuje svota 00.403 gld, 76 kr.  katera se nahaja v glavni bilanci leta 1885. Razloček torej nikakor ne izvira odtod, ker si morda   mestna občina  iz posojilnega zaklada izposoja denar, ki ga potrebuje,   ne  da bi zanj plačevala Obrestij posojilnemu zakladu.   V računu obrestij so podrobno navedene obresti, katere je mesto plačevalo od posojil za vojašnico, užitnin-ski zakup, bolnico za silo itd.
Poslanec Hren utemeljuje svoj predlog, da se uaj prenareja zakon z dne 18. decembra 1874 o uredbi doneskov od zapuščin k normalno šolskemu zakladu. Po tem nasvetu ostauejo doneski nespre men jeni od zapuščin do uštetib 10.000 gld., za višje zapuščine pa bodo povišani doneski progresivno. Na-tančueja določita je razvideti iz govora, katerega priobčimo na drugem mestu.
225.800 gld. — kr. 64.795    i    — .
63.827
20
17").000    „ —
607.556 530 002
05 20
77.553 gld. 8;~> kr.
kr.
631.555 gld.
137.820 „ — „
215.829 „ — „
126 776 „ — „
299.578 „ — „
1411.528 gld. — kr/
225.800 „ — „
5. Popotni stroški
6. Lokalne komisije
B. Izplačevanje glavnice
C. Plačevanje obrestij . D Razni s*oški  . .
Zaklada:
I. Prejemki od dežele :
1. Na 10% nakladi od neposrednih davkov
2. Na 2<)0 nakladi od užit-nine......
II. Prejemki od države:
1. Za preidsnifte po določenih letnih plačilnih rokih .
2. Na nepovračljivi državni po Ipori.....
Finančni odsek nasvetuje : Visoki deželni zbor naj sklene:
1. Proračun kranjskega zem ljiško - odvezuega zaklada za leto 1888 s skupno po trebščino v znesku in s skupno zaklado v znesku torej s pri manj kavo v znesku ki je pokriti z obrestij i vimi državnimi  posojili  — ge odobri.
2. Da h»> pokrije deželni donesek za leto 1888., naj se pobira 16%na priklada na neposredne davke z vsemi državnimi prikladami vred, ki znašajo, in sicer:
a) zemljlSni davek .
b) hišno razredni davek
c) Itišno-najemninski davek
d) pridobitni ....
e) dohodnina ....
skupaj
v znesku .....
in potem 20%na priklada na užituino od vina, vin-skega in sadnega mošta, in ud mesa, ki znaša. v znesku k
3. Deželnemu odboru najvišje dovoljenje za pobiranje teh deželnih priklad.
4. Deželnemu odboru se naroča, da v zmislu točke 3. pogodbe z dne 29 aprila 1876. 1. (zakon od 8. maja 1876. 1, drž. zak. št. 72) zadobi pritrditev državnega zastopa, da se za kranjski zem -ljiško-odvezni zaklad določena 20%na priklada na neposredne davke s tretjinsko, po c. kr. patentu z dne 10. oktobra 1849. 1., drž. zak. št. 412 upe-Ijano priklado, zniža za 1. 1888. na 16%no doklado od vseh predp;sanih neposrednih davkov, torej so-seluio glede rednega zneska hišno razrednega davka, hišiio-najeumiškega davka, pnhodnine in pridobninA.
Vsi predlogi so vsprejeti brez debate. Poslanec dr. Moše poroča   o  računskem zaključku deželnega zaklada za l. 1886.  Iz njega je razvidno jako ugodno stanje deželnega zaklada. Naklada  na dl rekne  davke je znašala 261 172 gld., 5720 gld. več mimo proračuna, naklada na užituino G7G10 gld., na žganje 82 201   gld.   Prihranilo pa se je pri stroških za odgon  6251 gld., pri stroških za bolnike v tujih bolnicah 4626 gld., pri pokritji primankljaja za uormalno-šoiski zaklad 19.608 gld. itd. Prisilna delavnica je imela stroškov 142.339 gl. doh dkov 160.214 gld. Sploh je bilo proti proračunu več stroškov 114.191 gld., nasproti pa več dohodkov 105.052 gld. torej presežek dohodkov 50.860 gld., s katerim seje poravnal deficit za 1. 1886, ki ni bil v proračunu z nakladami pokrit ter se je deželno premoženje po nakupu graščine Grmske pomnožilo za 31.400 gld.
Finančni odsek se je prepričal, da je prekoračenje pri vseh točkah, kjer se je godilo, popolnem opravičeno.
Deželna imovina je znašala koncem 1. 1886 ..... 60.727 gld. 11 kr.
323,976 04 795 se naroča,
30
da zadobi
Dr. Mosehe" poroča imenom finančnega odseka o proračunu zemljiš ko-odveznega zaklada za 1. 1888.   Potrebščina znaša:
A. Za režijske stroške :
1. Služnine in doki- de deželne komi-
sije ...... 1.670 gld kr.
2. Dnine diurnistov .    .    . 1.015   „   — „
3. Podpore in nagrade .    . 70   „   — »
4. Uradne in pisarniške po-
trebščine    .... 567   „   20 „
24 93
75
v gotovini......
v pravih zastankih . . . 149.997 v prehajalnih zastankih .   . 171.070
v kapitalih...... 842.900
v posestvih...... 124.500
Po odbitih pasivnih zaostankih kaže se končna čista imovina......1,191 220
Poslanec Detela poroča o prošnji komisije za pogozdovanje Krasa, da bi se ji dovolila podpora iz deželnega zaklada. Pogozdovalna komisija je to leto pravi kraški svet, namreč Postojinsko, Bistriško, Senožeško in Vipavsko okolico komisijonelno prehodila ter pozvedila in določila one vrhove in obrouke, o katerih se misli, da bi moglo njih stalno oskrbovanje po pravilih umnega gozdarstva zabranjevati občeškodljive neprilike in katere je po § 1 deželnega zakona z dne 9. marca 1885. treba pogozditi. Komisija pečala se je tudi s podrobno določitvijo parcel samih, ali skoro povsod naletela ]e na zapreke dotičnih posestnikov. Poudarjalo se jo namreč, da se ta zemljišča za pašo živine neobhodno potrebujejo in da se tudi za malo časa ne morejo pogrešati. Prej ko se pogozdovanje prične, visile se bodo večinoma še obširne obravnave, na podlagi katerih bode potem komisija izrekla svoje razsodbe glede pogozdovanja. Izvršitev teh obravnav izročila
Dalje v prilogi. ' $m
Priloga ^Slovenskemu Naroda'4 št. 297. 30. decembra 1887.
s« je torej pododboru, ki bode to svojo nalogo v kratkem pričel, ob jedoem pa bode tudi one parcele, glede katerih se od strani pos> stnikov ne bo ničesar ugovarjalo, posamezno določil v to svrho, aa se takoj priČoo pogozdovati, oziroma da se po-gozde v drugič.
Poleg proračuna pogozdovalnega zaklada za I 1888. znaša potrebščina za pogozdovanje in za upravne stroške komisije 10.700 gld., katera naj bi se v smislu §§ 5. in 13. deželnega zakona dne 9. marca 1885., dež. zak. štev. 12, pokrila na ta način, da se izprosi od visocega poljedelskega mi-nisterstva podpora v znesku 8000 gld., da se dovoli donesek iz deželnega zaklada in da se pora bijo globe, ki se nalagajo za gozdne prestopke v političnih okrajih Postoj ina in Logatec, in ki so proračunjene na 7O0 gld.
Ker ima zaklad za pogozdovanje Krasa, kakor kaže sklep biaga.iničnega dnevnika dne 30. novembra t. 1., 1.400 gld. premoženja v hranilmčnih ulogah in 69 gld. 22 kr. v gotovini, tako je potem takem, ako se prišteva proračunjena državna podpora v znesku 8.000 gld. in 700 gld proračunjeni dohodek glob, svota 10.169 gld 22 kr. na 10.700 gld. proračunjene potrebščin** toliko pokrita, da znaša nepokriti primanikljaj le še 530 gld. 70 kr.
Ker se presežki pogozdovalnega zaklada v hranilnici plodonosno nalagajo, se bode pa premo ženje tega zaklada polagoma pomnožilo, kar bode pogozdovalni komisiji pozneje, ko bodo stroški pogozdovanja predvidoma vedno večji, gotovo zelo prav prišlo.
Finančni odsek nasvetuje:
Slavni dtželni zbor naj komisiji za pogozdovanje krasa pod pridržkom, da bo dobila od državne uprave donesek 8.000 gld. za 1. 1888., dovoli za isto leto podporo iz deželnega zaklada v znesku 1.000 gld.
Predlog je vsprejet brez debate.
Poslanec K lu d poroča o prošnji predstojništva Lichtenturnove dekliške sirotišnice za povekšanje oskr-bovalnine od 90na 100 gld. za teto in za podaljšanje oskrbovanja za dež. ustanovi jence do 15. leta. Ker se je že dovolilo 4O0 gld. za Šolo, izroča so prošnja dež. odboru, da poizveduje, ali so res stroški večji od oskrbovalnine; ravno tako je zastran druge točke deželnemu odboru poročati v prihodnji seji.
Gospod deželni predsednik pričakuje, da bode deželni odbor pri svojem poizvedovanji in nasvetih deželn. zbora postopal sporazumno z deželno vlado.
O prošnji vodstva Elizabetine otroške bolnice za donesek k zgradbi nove bolnice, ki ' bode zidana v Streliškib ulicah poroča poslanec Kluu. Bolnica ima lastnega premoženja 13.000 gld. Zgradba bode pa stala 25.000 gld-, ako se misli na prostor za 25 do 30 otrok. Finančni odsek nasvetuje, da se podeli društvu podpora iz deželnega zaklada v znesku 1000 gld. v dveh letnih obrokih po 500 gl. Predlog je vsprejet.
Okrajno cestni odbor v Radovljici je prosil za podporo v namen preložitve ceste od Bieda do Gorjan. Lani je deželni zbor dovolil 1500 gld. Vsi stroški so bili proračunjeni na 5000 gld., pa vsota se bode prekoračila, ker je odkup potrebnega zemljišča več veljal, nego se je mislilo. Zato nasvetuje finančni odsek, da se dovoli še 400 gld. v ta namen. Obvelja.
Imenom finančnega odseka poroča posl. Detela o prošnji občine Gora, sodnega okraja Ribniškega, za podporo k preložitvi občinske ceste „Potoke* in k napravi treh mostov.
Občina Gora šteje le 370 prebivalcev, leži na hribih in je brez zveze z Blokami in Rikekom. Občinska cesta bi morala hiti preložena. Finančni odsek nasvetuje, da Be prošnja izioči deželuemu odboru v poizvedovanje in primerno rešitev.
Poslanec Pa ki ž pidpira prošnjo, ki je popol nem opravičena. Čez hrib Gora pelja okrajna cesta, po kateri pa plazovi zabraujujejo večji del leta ves promet. Gorjani izvažajo les do Rakeka in dobivajo odtod živež. Občina nema blizu nobenega studenca. Občani morajo rabiti kapuico in, če te manjka, daleč od studenca dovažati vodo, do studenca pa ni ceste. Konečno je občina brez ljudske šole, do farne cerkve je dve uri, a občinska cesta je v najslabšem Stanu. Nasvetuje, da se dovoli 150 gld. podpore iz deželnega zaklada občini Gura za preložitev občinske ceste.
Poslanec Hren podpira ta predlog.
Poslanec Detela ugovarja, na kar poslanec Pakiž umakne svoj predlog, ter je bil nasvet finančnega odseka vsprejet.
Imenom finančnega odseka poroča posl. Detela o prošnji občine Vrabce za podporo k novi cesti iz Jakovic na Tabor in nasvetuje, da se prošnja izroča deželnemu odboru v primerno rešitev. Obvelja.
O prošnji Katarine Kurent, udove glavnega od gonskega sprevodnika za podaljšanje dosedanje miloščine letnih 1O0 gld, poroča posauec Kluu ter nasvetuje imenom finančnega odseka, da se prošnja izroča deželnemu odboru z naročilom, da o tej zadevi stopi v dogovor z deželnim odborom štajerskim, da pritrdi podaljšanju miloščine.
Prihodnja seja v torek 3. januarja 1888.
Govor poslanca sukljeja v deželnem zboru kranjskem
dne 16. decembra 1887.
(Po »teno^r. zapisniku.)
Slavni zbor!
Iz dveh nagibov nastal mi je predlog, katerega mi je danes čast utemeljevati v tej slavni zbornici. Iz jedne strani izučila me je lastna skušnja; k ■»ko silno težavno je naši ubogi in siromašni deželi priboriti si utešenje onih želja in teženj, katere imamo nasproti Dunajski vladi.
Vsak izmej nas mora bridko čutiti, koliko smo zaostali na Kranjskem, kako daleč smo nizaj proti svojim sosedom. Vsled tega trkamo in trkamo, ali le redkokdaj se nam posreči, da se nam odprq kake pohlevne duri. V tem težavnem položaji mislim, da je dolžnost naša, s podvojeno eneržijo delati na to, da vzbudimo narodnemu organizmu eminentne njegove sile. Mi moramo s podvojenim naporom truditi se, da po lastnih silah vsaj deloma nadome stimo, kar dosihmal zastonj pričakujemo od državne pomoči.
To je jeden razlog. Drugi razlog pa. ki me je napotil k temu predlogu, se naslanja na neko splošno načelo. Če se oziram danes okolu po širokem svetu, vidi se mi, da  tisti kompleks političnih nazorov katerega označimo z jedno besedo nliberalizem", da ta kompleks političnih idej dandanes propada in gine. Od kod ta prevrat v javnem mnenji V Velika zgodovinska zasluga liberalizma, katero bom jaz vedno priznaval, je ta, da je on pred zakonom zjed načil vsakega državljana, da je on pojedinca rešil tistih spon, s katerimi ga je vezala prejšnja sta-stanovska sestava tako zvane fevdalne dobe. Toda v tistem hipu, ko se je liberalizem prenašal na gospodarstveno polje, uplival je slabo v premnogem oziru.   Ekonomičnemu liberalizmu   bilo je ga slo: „laissez aller, laissez faire", in vlade , v katerih so bile merodajne doktrine njegove« gledale so, roke križem, kako je gospodarski mogočni element iz molzel in izsesal gospodarski slabotnega.  Od tod prihajajo posledice, katere vidite dan za dnevom Na jedni strani vedno se množeče bogastvo v rokah nekaterih plutokratov, na drugi strani propad srednjega stanu in vedno se množeči proletarijat. Podstava  tej ekonomični zistemi je  absolutna prostost pojedinca. Tej teoriji nasproti dviguje se druga, ki raste z vsakim dnevom, teorija, katera veleva, pojedinca omejiti povsod tam, kjer to zahteva ozir na blagor celote.
Na tem stališči — nemška veda izumila je za to stališče izraz: „Die gemeinwirtscbaftliche Organisation der Volksvvirtscharft" — stojim jaz tudi danes, ko sem izročil ta svoj predlog, predlog, kateri jasuo meri na to, da se po njem zavarovanje — v prvi vrsti zavarovanje prpti požaru — odtegne privatnemu pravu ter izroči javnemu pravu, da se ta zavarovalna stroka odvzame v našej deželi privatnim zavarovalnim društvom in izroči deželnej zavarovalnici, pri katerej bode vsak hišni posestnik dolžan in primoran, zavarovati svoja poslopja.
Vprašali me bodete, kako mislim utemeljevati svoj predlog. Glavni nagib je tista žalostna prikazen, da je pri n ;s na Kranjskem tako neprimerno velik odstotek poslopij, ki ueso nikjer zavarovana. Jaz se ne bojim ugovora, dasi nemam dotičnoga statističnega gradiva, ako trdim, da vsaj 60% kranjskih poslopij ni zavarovanih. Vsled tega je vsak večji požar pri nas prava katastrofa za ponesreče negr., hud udarec pa tudi za sosede, ki morajo z mdodari priskočiti pogorelcu. Skušal sem za nekatera vprašanja odgovor po statističnih podatkih dobiti na Dunaji, in tu mi je prijetna dolžnost, da izrečem pri tej priliki toplo zahvalo slavnoznanemu predstojniku statistične centralne komisije dvornemu svetniku lua ma-Sterneggu, ki mi je z največjo uljudnostjo preskrbel potrebne statistične date.
Po teh statističnih tabelah je torej videti, da je bilo v dobi zadnjih 10 let, za katero veljajo ti podatki, tedaj od leta 1876 do 1. 1885. na Kranjskem vsega skop 1225 požarov, in poškodovauih poslopij bilo je 4460. Torej se labko reče, povprek je vsak požar na Kranjskem škodil 3 63 poslopjem.
Ako hc ozremo na posamezne okraje, nahajamo pač velike razlike. Najhuje prizadet je politiški okraj okolice ljubljanske in okraj kočevski, uajmeuj, iz-vzeraši Ljubljano, okraj radovljiški. Bilo je poškodovanih poslopij v ljubljanski okolici 792, v kočevskem poliLiškeir. okraji 729, v radovljiškem pa le 47. Tako velika je razlika l
Drugo vprašanje je, koliko je bilo škode? Na to odgovarja tretja statistična tabeli. Imeli smo namreč prouzročene škode pa požarih tekom tega desetletja 3,600.215 gld., torej vsako leto 360 021 u'"! I. požarne škode. Jednako razmerje velja glede škole tudi pri posamičnih političnih okrajih. Ljubljanska okolica je imela škode 771,864 gold., — toda pri tem je v poštev jemati, da sta 2 tovarni bili prizadeti, jedna s 100.000 gld., druga s 140.000 gold. škode — kočevski okraj imel je škode (519.009 goldinarjev, radovljiški okraj zopet najmanjšo svoto 51.395 gld.
Sedaj nastane tretje vprašanje, na katero nam treba odgovoriti. Koliko teh, po požarih prouzročenih škod bilo je pokritih po odškodnini plačane j po dotičnih zavarovalnih društvih? Iz tabele centralne komisije viditi je, da s - je izplačalo 1,196.605 gld , na leto torej 119.660 gld. Kaj pomenijo te številke, ako primerjate prouzročeno škodo in izplačano odškodnin! Videli bodete, da je dežela kranjska od leta 1876 do leta 1885 po po žarih i me i a nepokrite škode 2B,4SO.GlH golil. Jaz mislim, gosp6da, da te Številke govore jako razumljivo, jako jasno. Tu ne gre več križem rok davati, ne gre več, čakati in tolažiti se b kakim puhlim izgovorom, ne gre več, reči: počakajmo, da se narod naš nekoliko prebudi, da spozna korist zavarovanja, da Be iz lastnega nagiba bolj zavaruje. Ne, gospdda, to se da morda doseči pri narodu, kateri je kulturno jako razvit, naše prebivalstvo pa je žalibog še preveč indolentno in mi temu kvarnemu položaju prej ne pridemo v okom, preden se ne ustanovi deželna zavarovalnica z obligatornim zavarovanj em. (D,«Ue prih)
Politični razgled.
\otr4feiiJ<v «le/el<*.
V Ljubljani 29. decembra
CcNur podaril je cesarski portret za božično darilo grofu Andrassv-ju, grofu Festetiču in baronu BanflV-ju.
Deželni ».bori, kateri se neso zaključili pred Božičem, začeli so že večinoma svoja posvetovanja. V kratkem bodo pa dovršili svoje delo ter se zaključi i.
Vsa mu iiMka društva, celo ona, ki neso podvržena uplivu metropolita, so sklenila slaviti papežev jubilej, da pokažejo, da Rusini ne žele razkola ali verskega združenja z Rusijo.
Viianfe države.
Bolgarsko sobranje skoro vsako reč reši poprej v privatnej seji, da potem v javni seji ni nobenega prepira. Kaj se godi v privatnih sejah, se pa navadno ue izve. Plače uradnikom so se povišale za 5 do 15 odstotkov. Najmanj so se povišale plače učiteljev in profesorjev. Povišanje plače ima pred vsem namen uradnike pridobiti za vlado. — V Plovdivu začne se te dni sodna obravnava proti upornikom v Perustici. Zatoženih je 50 kmetov, mej njimi več sivolasih mož, ki so se bojevali že večkrat proti Turkom. — Vladi je dovolilo sobranje, da vzame 50 milijonov na posodo za do-grajenje železnic. — Bolgari se boje Rusije in vlada je zategadel zahtevala 20 milijonov levov, da utrdi obrežja. S tem hočejo Bolgari le toliko se v bran postaviti, da Rusi brez upora ne poseduje Bolgarske. Nadejajo se, da bodo potem, ko se bode že jela prelivati kri, že druge vlasti posegle vmes.
Bolgarski eksarhat je priobčil poročilo o bolgarskem ljudskem šolstvu v Turčiji. Največ šol je v solunskem, drinopoljskein, bitoljskem in sere-skern vijaletu. Vkupc je 447 deških in 42 dekliških šol s 569 učitelji in 71 učiteljicami, z 21.737 učeuci in 2073 učenkami, ki so vse bolgarske narodnosti. Omenjene šole so pravoslavne, razen teh je pa še nekaj katoliških bolgarskih ljudskih šol v Turčiji.
Podčastnik francoskega 111. pešp dka, Cbatelain, je prodal Nemčiji več patron in morda še jedno puško. Cbatelain bil je batalijonski pisar v Nizzi in je mnogo občeval z nemškimi častniki, ki so bili v Trani. Sedaj je zaprt in ga ostro stra-žijo. Frančiške puške in patrone so boljše od nemških in so se zategadel nemški častniki prizadevali, da bi dobili kak model. — Vlada misli prepovedati uvoz nezdravega mesa iz inozemstva.
V ititlijuii.Hki diplomaciji se napoveduje vei osobnih prememb. Poslanika v Lizboni in Monako-vem postavita se v disponibiliteto Grof Te d' Osti-oni premeščen bode iz Brna v Atene, grof Tormelli iz Bukurešta v Madrid, grof Curtopassi iz Aten v Bukurešt, markiz MafUi iz Madrida v Kodanj. Za poslanika v Beru pride cavaliere Peiroleri. Direktor političnih zadev v vnanjem ministarstvu. Malvauo, dobil bode naslov izrednega poslanika in minister.ski čin. Vodil bode pa dosedanje posle, samo, da se mu bodo izročile še kolonijalne zadeve.
V &pau.Jwktt povzdignila je svoji poslaništvi na Duunji in v Berolinu v veleposlaništvi. Morda ie tu
kaj v zvezi z vestjo, da se pogaja z vlastmi, da bi postala velevlast.
11 hI iju ni še neso imeli nobenega boja z Abeaincl. Njeguš baje ni prav maral začeti boja, a ga je prigovarjal njegov vojskovodja Kas-A lula. Sedaj se pa približujejo Italijanom tri močne abi-sinske vojne čete. Italijani so pa v veliki zadregi, ker se jim bode najbrž izneveril šoaški kral| Meh nik. Mnogo so se zanašali nanj, a sedaj neče zbrati svojih vojakov proti Abesiniji. Zategadel bodo po slali nova podkrepljenja v Afriko, o katerib se pa ne ve, če bodo mogle priti o pravem času. Njegu-ševa vojska broji baje do 80 000 mož. Italijani se zategadel ne upajo napasti Abesincev na prostem, ampak je hočejo počakati v utrdbah.
Dopisi.
Iz Idrije 21. decembra [Izv dop.] (Naša Čitalnica) — imela je dne 18. grudna ob 8. uri zvečer v svojih prostorih pri Črnem orlu svoj redni občni zbor. Občespoštovani in za mesto Idrija ve lezaslužni župan g. Štefan Lapajne pozdravi, kakor predsednik Čitalnice, spoštovane družabnike, kateri so se zborovanja v tako lepem številu ude ležili. Tajnik poroča o društvenem delovanji in narodnem napredku, ter kliče v spomin vse lepe ure, katere smo imeli v preteklem lotu prijatelji, rodoljubi, narodnjaki mej seboj v Čitalnici. Leta 1887. so bile v Čitalnici sledeče veselice: 1. Silvestrov večer 1886.; 2. Vodnikova slavnost; 3. Igra: »Bisernica", predstavljala se je v c. kr. rud. gledališči dne 30. aprila 1887; 4 Izlet v Cerkno 1. maja; 5. Igra: »Čevljar baron" se je predstavljala v c-kr. rud. gledališči 19. junija; 6. Igra: „Čevljar baron", ponovila se je dne 13. avgusta; 7. Wolfova slavnost dne 14. avgusta; 8. Koncert dne 19. marca;
9. Igra:   „Cvrček" predstavljala se je 3. oktobra;
10. Na sv. Cecilije večer je bil pevski koncert. Slednjič se tajnik zahvali vsem onim, ki so odbor v letu, zlasti pa o priliki Wolfove slavnosti tako zdatno podpirali, da so se omenjene veselice tako lepo in dobro izvršile. Ravno tako se je tudi tajnik zahvalil g. oskrbniku Ur basu, kateri je podaril Čitalnici vso zbirko dramatičnih iger. Blagajnik poroča o dohodkih in stroških Čitalnice. — Volitev novega odbora: Predsednik g Štefan Lapajne, trgovec in župan; tajnik g. Anton Lev s te k; blagajnik g. Franjo Didič, ml. posest, sin; odbornika g. Hinko Kos in France Šinkovec, trgovca. V prihodnjem letu imeli bodo društveniki naše Čital niče sedemindvajset časopisov in društvenih izdajanj na razpolaganje. Štiri Časopise dobivala bode od gg.: Fr. Šinkovca, Št. Lapajneta in J. Serjuna.
Hvala jiml Moravec.
■
Is Velikih ljasć 24. decembra. [Izv. dop.] (Bralno društvo.) — Pri nas imamo bralno društvo. Dete je še, mlado in v razvitku — pa že so se bila na njem pokazala znamenja hiranja. Temu se ni čuditi, uzrokov je dovolj, glavni pa je razprtija in osobno sovraštvo mej osobami, ki bi bile moralično dolžne, delati za napredek prostega naroda — ne pa ovirati istemu namenu služeče naprave.
Nemam namena, pisati onim gospodom svarilne poslanice, tudi ne bodem raziskoval — kdo je kriv, kajti dobro vem, da je krivda razdeljena na obe stranki. Hočem le srčno poživljati vso našo inteligencijo in vse domoljube: „Pustite mržnjo; zadnji občni zbor je ustvaril prvi pogoj za združenje, to je, preskrbel je nevtralna tla, na katerih se moremo vsi shajati, kojim je mah društveni smoter, namreč iskati sebi razvedrila in ljudstvu podajati duševne hrane v podobi berila in poštenih veselic. Odbor bode skrbel, da se v društvu ne stori ničesar, kar bi moglo žaliti kako osobo. Odbor bode storil vse, kar mu je mogoče, da uvede v društvo prijaznega in spravljivega duha. Prijatelji, odzovite se v prijaznem zinislu pozivu, ki Vam bode došel o svojem času.
Pri občuem zboru, dne 18. t. m., bil je iz voljen pomnožen odbor 7 udov: Predsednik: Josip Hočevar   PodloŠki; podpredsednik:  Niko Len-ček, c. kr. notar; tajnik: Franjo Ivane, učitelj; blagajnik: Karol Armbruster, trgovec; knjižni Čar: Anton Vel k o v rh, konci pijent; pevovodja: Josip Pavčič, nadučiteij in odbornik: Julij Mur gelj, c. kr. sod. pristav. —c.
Domače stvari.
— (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko na šega lista zaplepilo je c. kr. dižavno pravdništvo zaradi volilnega razglasa »Slovenskih *o-
1
lilcev v Celjski okolici". DanrŠnja številka ima dve strani priloge.
— (Ljubljanski občinski svet) je v seji s 23. dne t. m. čestital Njega Svetosti papežu Leonu XIII. k zlati maši in sklenil, da je ra a-gistratovo poslopje someščanom v po-snemo razsvetliti v 31. dan t. m. zvečer.
— (Dnevni red seji Ljubljans kega občinskega sveta) v petek 30. dan decembra
1887. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanilo prvosedstva. II. Finančnega odseka poročilo: a) o proračunu mestne občine Liubljanske za
1888. leto; b) o skontrovanji mestnih blagajnic dne 25. oktobra letos. III. Šolskega odseka poročilo : «) o podaljšanji najemne pogodbe glede prostorov I. mestne deške ljudske šole; b) o najemu prostorov za šolo na barji; c) o podelitvi I. mesta cesar Fran Josipovega stipendija letnih 50 gld. za realce. IV. Poročilo odseka za olepšavo mesta o nasvetu, da je za boljše oskrbovanje mestnih nasadov nastaviti vrtar-skega pomočnika.
— (Trgovinska in obrtna zbornica) ima sejo dne" 30. decembra 1887. 1. ob petih zvečer v mestni dvorani s tem dnevnim redom: 1. Čitanje zapisuika zadnje seje. 2. Poročilo o pravilih devetih zadrug političuega okraja logaškega. 3. Poročilo o pravilih zadruge vseh obrtnikov sodnega okraja metliškega. 4. Izjava o pripravah za lokalno železnico Gorica-Ribnica-Brežice ter postransko črto do Ljubljane. 5. Izjava o tarifu javne tehtnice v Stobu.
— (Deželni šolski s vet kranjski) sklenil je v svoji poslednji seji, da ae imajo zaradi raz-sajajočih osepnic vsi učenci ljudskih in srednjih šol Ljubljanskih Še jedenkrat cepiti in da se bode zaradi izpeljave tega sklepa dogovoriti z mestnim magistratom. Dalje se je sklenilo, razširiti petero-razredno dekliško ljudsko šolo v Ljubljani na šest razredov, dvorazreduico v Toplicah v trorazrednico, v Tržiči ustanoviti počenši s šolskim letom 1888/8 9 dvorazredno dekliško ljudsko šolo, dekliško ljudsko šolo v Kamniku preosnovati v trorazrednico, dvoraz rednico v Gorenjem Logatci pa razširiti v trorazrednico. Gospe. Alojzija Baue r, učiteljica na mestni nemški dekliški ljudski šoli v Ljubljani, imenovana je nadučiteljico, učiteljica Ana Podrekar preme ščena je iz Tržiča v Kočevje, učiteljica Maria B o
r o vb k v iz Kočevja v Tržič.
(Zabavni večer) »slov. pisateljskega društva" včeraj zvečer v Čitalnici zbral je kakor po navadi lepo število društvenikov in pa tri goste gg. dr. Milkoviča, prof. Seidla in B. Grčo, vikarja iz čepovana. Predsedoval je g. prof. Fr. Leveč, predaval pa docent g. dr. M i 1 k o v i č. Ta obdelaval je pismo, razvoj črk v raznih dobah in raznih narodih. Predavanje bilo je samo po sebi zavoljo predmeta in temeljitega znanja predavateljevega zanimivo, a še veliko zanimivejše je bilo po tem, ker je g. dr. Milkovič predaval z jezikom ruskim in ker je na deski z risbami spremljal in pojasnjeval svoj govor. Prinesel je bil sabo tudi mnogo učenih knjig o pismenih ter dal, da so navzočni ogledovali si v njih raznodobno in raznonarodno pisavo. Zahvali, ki jo je g. prof. Leveč na to izrekel učenemu gosp. predavatelju, pridružila se je družba z veli kim navdušenjem. Prihodnji zabavni večer bode v četrtek 5. januarja 1888. leta pod predsedstvom g. I. Ž i t-nika in berilo mu je obljubil g. prof. Fr. Leveč.
— (Prošnjo prebivalcev Trebnja in okolice) zaradi nujne zgradbe nove ceste iz Litije po Temeniški dolini (Lipinsko bukovje) izročil je dr. Papež v včerajšnji seji dež. zbora.
— (Konfiskacij a.) Pred včeraj šnjega „Slovenca" zaplenilo je državno pravdništvo, kakor čujemo, zaradi uvodnega članka »Slovaške sirote".
— ( U m r 1 a ) je včeraj v tukajšnjem nunskem samostanu m. Julijami Lavter v 79. letu svoje dobe.
— (Na Slatini) zmagali so pri občinskih volitvah v tretjem razredu narodnjaki z vsemi glasovi razen jednega.
— (Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 26. snopič, nadaljujoč povest „Rosana".
— (Čitalnica Ljubljanska.) Odbor se je v svoji predvčerajšnji seji konstituiral in potrdil vnovič dr. K. viteza Bleiweisa predsednikom; M. Pakiča podpredsednikom; E. L a h a tajnikom; in knjižničarjem, Fr. Kadilnika blagajnikom. Glede predpustnih zabav se je odbor zjedinil v tem, da ima Silvestrova veselica iz važnih razlogov od-pasti.  Mesto nje priredi čitalnica v sobot o d n e
7. j an u v ari j a besedo 8 plesom (nadaljevanje plesnih vaj). Razen te se bodo v čitalnici v pred-puatnem času vršile sledeče plesne veselice: 21. j a-nuvarija: plesna vaja; 1. februvarija: sijajni (Vodnikov) ples; 9. februvarija: plesna vaja. Vse natančnejše v posebnih vabilih.
— (Vabilo k Papeževi slavnoati,) katero priredi odbor za pripravo slovesnosti zlate maše sv. Očeta Leona XIII. v nedeljo dne 1. januarja 1888 v redutni dvorani. Vspored: 1. nOu-vertura", svira vojaška godba. 2. Uvodni govor. 3. Ant. Forster: „ Papeževa, himna", besede Fr Kreka, za moški zbor in tenor-solo, poje Slavec, samospev g. Iv. Meden. 4. Slavnostni govor. 5. Dr. Benj Ioavec: „Kdo je mar?", besede J. Koseškega, poje moški zbor s spremljevanjem vojaške godbe. 6. Sklepni govor. 7. „Cesarska himna". 8. Nagovor mil. g. knezo škofa. Začetek točno ob polu šestih zvečer. Vojaška godba sodeljuje vsled prijaznega dovoljenja g. polkovnika Heyrowskega.
— (Vabilo na novoletno veselico,) katero priredi slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec" 1. dan januari ja 1888 v restavraciji Čitalnice Ljubljanske. Spored: 1. Mttller: „Sehiffs-jungenmarseh," svira vojaška godba. 2. Pozdrav novemu letu. 3. Foerster: „Pjevajmo," zbor. 4. Rossini: Overtura k operi „Tancred," svira vojaška godba. 5. Foerster: »Napitnica," zbor. 6. Dellinger: »Lorraine," valček svira voj iška godba. 7. Hijdrih: Noč na blejskem jezeru, zbor z bariton solo in čveterospevom. 8. Hamm: Fantazija iz Rich. Wagnerjeve opere Tannhauser, svira vojaška godba. 9. Borštnik: Ponesrečena glavna skušnja, komični prizor. 10. Millocker: Zucker und Kaffee, polka franc, svira vojaška godba. 11. Dr. B. Ipavic: Slovanska pesem. 12. Neulauer: Fiir jeden etwas, potpouri. 13. Kocijančič: Oblačku, zbor s tenor- in bariton solo. 14. Zehrer: Faschingskinder, valček, svira vojaška godb. 15. DiJpfl: Der Thurmkraxler, charakteristisches Tongemalde, svira vojaška godba. 16. Plesni venček. — Pri tej veselici svira slavna c. kr. vojaška godba baron Kuhn št. 17. — Ustop udom prost. Neudje plačajo 30 kr. za osebo. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Slavno občinstvo pro-Bimo najuljudneje, da se blagovoli takoj po končanem sporedu umakniti iz salona v stranske sobe.' — K mnogobrojni udeležbi vabi vse prijatelje petja in zabave odbor.
— (O ti Nemci!) Nedavno smo čitali po nemških listih, da so morali v mestu Frankobrodu prestaviti spomenik znanega nemškega kritika in politika B o r n e - j a z javnega trga v muzejsko dvorano, ker se je navzlic strogemu nadzorstvu vedno onesnaževal. Druga vest, katero smo te dni dobili iz nemškega sveta, pa kaže na to, kakor da bi se bili na Nemškem povrnili časi ikonoklazma. V rodnem mestu jednega največjih in gotovo najgenijal-nejšega nemškega pesnika, v mestu v zgodovini nemškega slovstva in nemške temeljitosti dobro znanem Dtisseldorf-u, sestavil seje odbor, da postavi spodoben spomenik Henriku Heine-ju. Za ta spomenik se je baje posebno zanimala tudi naša cesarica, znana čestiteljica Heine-jeva, ter obljubila omenjenemu odboru znatno materijalno pod« poro, namreč prevzeti tretjino vseh stroškov. Toda v DtiBseldorfu se je vzdignil velik hrup in vrišč in dejali so: »Ne maramo ga, nečemo ga, proč ž njim!" In opozicija je nadvladala in Heine ne bode dobil v rodnem svojem mestu ni zasluženega ni nezasluženoga spomenika.
— (Denarji v cunjah.) Dne 14. t. m. umrla je v Ključarskih ulicah v Ljubljani v nekem zapazi pod str ho 85 letna Marija Krajšek iz iz Dolenja pii Št. Rupertu na Dolenjskem. Pokojnica živela je sicer jako skromno ob svojem zaslužku kot „ribarica" (ki je po bišah tla »ribala"), a ker se je zna'o, da ima nekoliko denarja, naznanila se je njena smrt takoj sodni ji in c. kr. notar kot sodnijski poverjenik bil je hitro na lici mesta, da sestavi smrtovnico in vsprejme oBtalino. Iskali so skoro tri ure brezuspešno. Naposled pa najdejo mej cunjami 1294 gld. denarja. A to še ni vse. Ker je pokojna Krajšek malo pred bvojo smrtjo iz hranilnice bila vzela vso svojo uloženo gotovino v znesku 2267 gld., se sedaj zasleduje in preiskava, kam se je zgubil ostali denar. V interesu dedičev bi pač bilo, da se temu denarju pride na sled. Sicer se pa trdi, da je „ribarica" Krajšek na Dolenjskem imela tudi svoj vinograd.
— (Potrjena) je izvolitev gosp. Fran L e n č e k-a, veleposestnika na Blanci, načelnikom,
gosp. Vincencija Medica, zdravnika v Sevnici, načelnika namestnikom okrajnega zastopa Sevniskega.
— (Iz Brežic) se javlja: Naš okrajni zastop imel je nedavno sejo, v kateri je bil mesto umršega Snideršiča načelnikom izvoljen Gustav Del Cott, namestnikom dr. Gvido Srebre. — V okrajni šolski svet so izvoljeni: Gustav Del Cott, baron Moscon, dr. Gvido Srebre, Josip Gross in Josip Potosehnigg.
— (V Cel j i) pal je preteklo soboto ob 8/45. uro blizu kolodvora kakor pest debel meteor na zemljo  Misli se, da ga bodo dobili.
— (S bo mik Sokolsk^) Tako se imenuje koledar sokolski, ki sta ga izdala v Pragi A. V. Prager in Vaeslav Zafeck^. Ta koledar ima vse zanimive podatke o avstrijskih „Sokolih", katerih je v 209 društvih 20.999. Premnogo društev pa za letos ni še odposlalo statističkih dat, tako tudi ne slovenski „Sokoliu v Mozirji, Gorici, Trstu in Novem mestu. Opominjamo dotične odbore, da za drugo leto to pravočasno store in opozarjamo na „Sokolski Sbornik" vse prijatelje telovadbe, ki ume jo češki jezik.
— (Narodna čitalnica v Rudolfe v em) priredi 31. decembra t. 1. zabavni večer z loterijo in drugim obširnim piograniom. — Čimi dohodek je numenjen za notranjo opravo dvorane. K obilni udeležbi vabi Odbor.
— (Čitalnica v Celji) napravi na Silvestrov večer veselico, pri katerej se bo predstavljala vesela igra „Klobuk". Razen tega je petje in potem ples. — O pustnem Času priredi čitalnica 15. januarja plesni venček in 8. febr. veliki ples.
— (Vabilo.) Dne 31. decembra priredi Ptujska čitalnica v svojih prostorih „Narodnem domu" Društven večer s tombolo, petjem in plesom. Začetek ob Va8- uri zvečer. Odbor.
— (Vabilo k društveni veselici), katero priredi Slov. nska čitalnica v Gorici v svojdi prostorih na Silvestrov večer. Pričetek ob 8. uri zvečer. Spored: 1. „Ustaj rode", uglasbil Fr. S. Vilhor, poje mešani zbor; 2. »Venec slovenskih pesni", igra na citre; 3. „Vzoru, uglasbil Fr. S. Vilhar, poje mešani zbor; 4. „Slovo", uglasbil Fr. S. Vilhar, poje moški zbor se spreinljevanjeui na glasoviru; 5. „Moj spominek", uglabil Fr. Gerbič, poje meflani zbor; 6. „Krojač Fips", šaloigra v jed-nem dejanji; 7. Tombola. Prosta zabava in slovo od starega leta. K obilnej udeležbi vabi
O d b o r.
— (Tržaško podporno in bralno društvo) vabi na veliki ples, kateri bode dne 5. ja-nuvarija 1888. 1. v redutnej dvorani gledališča Poli-teama Rosetti (uhod v ulici Chiozza). Godba c. kr. pešpolka št. 82. Ustopnina 50 kr. Začetek točno ob 91/2 uri zvečer. Odbor.
— (Hrvatsko akademijsko društvo „Zvonimir") u Beču slavi pod pokroviteljstvom njegove preuzvišenosti Ivana grofa Draškoviča dne 8. 9. i 10. siečnja 1888 tristagodišnjicu poroda hrvatskoga pjesnika Ivana Tranjina Gundulića, na koju slavu najuljudnije pozivlje.
Telegrami „Slovenskomu Narodu4':
Carigrad 30. decembra. Časopisi jav-jajo: Salisburv dal je Rustem-paši mirovna zagotovila ter izjavil, da Angleška nikdar ne bode dovolila, da bi se rušilo ravnotežje v Sredozemskem morji Turčiji na škodo.
Praga 29. decembra. Deželni odbor je sklenil predlagati deželnemu zboru povodom štiri-desetletnice vladanja Njega veličastva osnovo dež. zavarovalnega zaklada za delavce in posle. Zaklad ima dobiti 500.000 gld., ki se plačajo v petih letnih obrokih, ter se bode imenoval „deželni zaklad cesarja Frana Josipa." H kratu naprosijo se občine in zasobniki za podporo. V prihodnji seji predložil se bode podrobni načrt.
Dunaj 29. decembra. „Wiener Zeitung" objavlja vsega ministerstva naredbo, da se začasno uveljavi trgovinska pogodba z Italijo. — Papež podelil Uhl-u, županu Dunajskemu, veliki križ Gregorjevega reda.
Beligrad 29. decembra. Vsled neprestanih napadov na ministra notranjih zadev Milojkoviča od strani radikalcev, kateri ga dolže, da je pri volitvah delal za liberalce, se je zveza mej radikalci in liberalci nepreklicljivo razrušila. M inistcrstvojRisti ć evo j e dalo svojo ostavko. Kralj ostavko vsprejel. Verojetno ministerstvo Nikolaja Krestiča
Sofija 29. decembra. Sebranje je danes knez zaključil, konstatuje,  da so poslanci po kazali, da Bolgarija zna spolnovati svoje dolžnosti in braniti svoje pravice.
Berolin 29. decembra. „Post" razpravlja o evropskem položaji in misli, da se bliža kriza, ki pa ni tako neodvrnljiva, da bi se ne dala še za nekaj Časa odložiti. Čakati treba, je vsebina političnega božičnega darila.
Beligrad 28. decembra. Vsled strankarskih sporov nastala je nepričakovana mini-sterska kriza.
Beligrad 28. decembra. Ristič dal svojo ostavko, katero je pa kralj odklonil.
Peterburg 28. decembra. Lorda Ran-dolnha Churchilla in soprogo vsprejela je v Gačini carica, car pa ne.
Razne vesti
* (Trana uS na Francoskem.) Vesti b Francoskega se ne glase več tako obupno, kakor v preteklih letih. Po poročilih, katera razglaša francoska filokserna komisija, trtna uš 1. 1886. ni uničila več vinogradov, nego 2000 ha, in je na novo napala le še 9000 ha. Pred to trtno boleznijo imela je Francoska 2 500.000 ha vinogradov z letno vinsko produkcijo 50 do G0 milijonov hl. Do 1. 1887. je trtna uš uničila 782.G32 ha, uapala G00 32G h, ali več ko polovico vseh vinogradov. Na novo nasajenih b&je bilo v tem času 282.000 ha, torej je še 2 milijona ha vinogradov na Francoskem. Z ameriško trto je bilo nasajenih leta 18*5. 75.2G2 ha, 1886. leta 110.787 ha ali desetkrat toliko, kolikor obsega >o vsi vinogradi na Dolenjskem. Ameriška trta povsou dobro raste, toda zelo apnena, skalnata, suha tla jej menj ugajajo. Komisija sodi, da je najhujša dobp že prestana, ker se trtna uš ne širi več tako ra-pidno, kakor v prvih letih, ko ae je prikazala. Menda bodo tudi s to boleznijo, kakor z drugimi, da dospevši do vrhunca, same ponehavajo.
Poslano.
Slavno uredništvo!
Ker mi ie znano, da se „Slovenski Narod41 poteguje za pravice vseh preganjanih in trpinčenih ljudij, prosim Vas, da vsprejraete v imenu človekoljubnosti nastopne vrste modernega tlačana.
Z 1. 1886. morali bi bili kaplani po zakonu dobivati novo kougruo v denarjih namestu dosedanje „bire", koder ie bila zapisana. Po mnogih farah lavantinska škofije kaplani te nove plače še do danes nismo dobili, čeprav je dosti beraška za človeka, ki mora imeti maturo ter 4 leta bogoslovja. Kongrua znaša pri nas 300 gld., od teh pa mora kaplan pla če vati župniku za hrano po 157 gld. Čeprav je ta „plača" gotovo nižja nego „tringelti" portirja, vender smo bili kaplani veseli, ker smo videli, da nam odslej ne bo treka več, prenašati psovk zakotnih listov, a la „D. W.", „Marburger Ztg." itd., kadar bi poslali svoje vreče po tisto pšenico in svoje brente po tisto vince, ki ga nihče kupiti neče.
Te nove kongrue torej mnogi kaplani še nismo dobili, pač pa nam je — čujte zdaj! — vzeta letna subvencija ti 0 gld., ki smo jo kaplani do 1. 1886. dobivali. Torej dve leti imamo nekateri lavantinski kaplani po 60 gld. menj dohodkov dela pa je seveda čedalje več in, ako jo kaplan prestavljen, mora se seliti na svoje stroške!
Tu je dvojno mogoče! Ali so se kaplani la-vantinske škofije v Čem pregrešili, pa se jim je plača znižala za 6 0 gld.; ali pa se hoče " š t e -d i ti" začeti tam, kjer ni kaj vzeti. Ako smo se s čim pregrešili — vest nam ničesar ne očita, — naj se nam pove. s čim, ako ne, naj se nam nakaže kongrua.
Z odličnim spoštovanjem
Kodeš haelochim lavant. škofije.
Javna zahvala.
Podpiralna zaloga slo-enakih vseučiliščnikov v Gradci je za akademično leto 1887/88 prejela sledeče darove- Slavna okrajna posojilnica v Ljutomeru darovala je 60 gld.; slavna posojilnica v Mariboru 50 gld.; gospod Simon Rutar, gimn. profesor v Spljetu, je poklonil 20 gUt,; g. dr. Karol Šmidin-ger, notar v Kamniku, 10 gld.; g. dr. Gregor Krek, vseučiliščni profesor v Gradci, 5 gld.; g. dr. Fran Simonič, skriptor vseučiliščne knjižnice na Dunaji, 5 gld.; g dr. med. A. Homan v Gradci 4 gld.; g. A. Ga bron, novomašnik v Ce'ovci, 3 gld.; g. dr. J. Muršec, kons. svet. v Gradci, 3 gld.; g. Bogomil Krek, pravnik v Gradci, 1 gld.
Za vse te preblage darove izreka podpisan' odbor vsem dariteljem svojo najtoplejšo zahvalo.
V Gradci, dne 29. decembra 1887. Za odbor: Dr. Gregor Krek, c. kr. vseuč. profesor, I. r.,
p edsednik.
Vlad. svet. dr. 11. Hideimann, c kr. vseuč. prof., 1. r., blagajnik. Janko Bezjak, cand. prof., 1. r , tajnik.
Spominjajte se Ljubljanske dija>ke in ljudsk<i kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih. 8&o—mi
Ljudsko sredstvo. Moll-ovo „Francusko žganje" daje ravno tako uapešuo kakor ceno sr dstvn proti trganji po ndil«, rrmih, oteklinah in nlesfb. Cena steklenici SO kr. V*:: k dan razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvomi zifložoik, ua Dun tji, Tuchlauben 9. V lekarnah po de£eli zahtevki te izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko io podpisom. 6 (19—9)
i jjmjusei iw
! I za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta g.d 1.15.
HM--~
^t'tenrologično poročilo.
Stiinj* • '      barometru i
f.i -'.Mil KI
v min.
o<Ynfnra
v...
t rovi
Sobo i kriuu v mui
*o CC (m	7. /jutra- 794 5u •»«. 2. pop.   '24 59mn. 9. f^eooV 727 91 mm.		— 90 C — 68 <• —1H4 C	si. seV. si zan si. lah.	obl. obl. ohl.	300 » sneg
29. dec.	7. zj titraj y. pop. 9, zvefier	7.Sl»i2in.. 720: 1 . 729 0O*MK	-- 18 4' C — 18-4° 0 — 14« C	si. v/.h. bI« /ah lil zali.	obl. •bi ol>i.	OO.i i
Srfi:i'iia tfuyrbwfttttm 12'6° pod normalom.
10-4' in — 15-5°, za 7-5° in
dne 30. decembra t. 1.
(Izvirno telograflcno poročilo.)
včeraj
75 76 7H-8'.f
loa i'o
89-75
s45-—
aosao 127-or.
l'apkna ronta.....gb'-
Srebrna renta .....
Zlata renta . . ... ■ • 5n/n niarona rent* .... Akcije narodne banke . . Kreditne, akcije ....
London........
Srebro
N*pol......• •
C kr. cekini......
Ne.iuako murke.....
V , državne sm kri-   . 18M Državne srečke it \. 1SR4
Ogerskn alat* renta 4'/«......
Ogerska papirpu rupta n'/o.....
5°/| Štajerske zumljUC. odvez. oOlig. . . Dunava re«. srečke 59/u • • l<>0 *!d-Zemlj. -l>č. avstr. 4'/i'70 eIiiti -M1Bt- W] • Prior, nhlig. Elizabotlne zapad, železnice Prior, oblij?. Ferdinandove hov. železnic« Kreditne srećko    .   .   . ^±   100 g\<l-
Rudolfove srečke.....10
Akcije auglo-avztr, hanke .   .   120 , I". n;nmway-driiat velj. 170 gld. a. v.
gld.
,     10 0«
, ooa
, <i-2-4o 95 I gld, 100 „
132
109 9fi 80
105
125
99 1H0 19
90 207
gld
7<> 7H-107 8i» 8 4 .:G7-197
10
G 62
ro 0
4?>
2>
3o
a*
75
•D
90 85
3o
.12
3f>
Išče se ■vosnik
za prevažanje blaga s kolodvora v mesto, ki bi imel redno vsak teden dober zaslužek.
Natančneje se izve pri upravništvu tega lista. (925—1)
Cena mesa
pri (994-1)
JOŽETU PR1NC-I
v Udmatu št. 19:
Od pitanih, volov po 36 do 38 kr. za kilo.
m
55
U
Podpisana usoja si p. n. gostom m p. n. občinstvu s tem naznaniti, da bo vsled smrti njenega soproga to kavarno ona obdržala ter skrbela za to, da bo postrežba v vsakem ob/.iru taka, kakor je bila do zdaj.
Z odličnim spoštovanjem
FRANČIŠKA GRUDEN.
(923-1)
Štajersko vino
lastnega pridelka
dr. Jos. Waldherr-ja.
Kovačkovrško vino
(Schnutsberger) T7* stefelez^-icstli-
1 liter...........6©
Vi litra...........32
V*    s...........18
Za vrnene steklenice se povrne:
liter..........
kr.
Za 1 ■ V«
litra
8 kr.
« 99 5 „
Založba :
v Beethovenovih ulicah št. G, pri Petru iM-sanik-u,   Josipu   Kordin-n, Viktorji Schijfer-Ji, Edvardu Mahr-u, v Nemških ulicah št. 4. (901—6)
Kri čistilne krooljice
so se vselej sijajno osvedočilo pri sabasanjl elo-\FMkrK» telesa. glavobolu, navalu krvi* otr|»ii«-iilh u ih, skaženem iolodcl, pomanjkanji slasti do Jedlj, Jetrnih In obl-stnlh bolesnih, in presegajo v svojem učinku vsa druga v reklamah toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama. velja jedna ftkatlja samo 21 kr., jeden zavoj b C škatljami 1 gld. 5 kr. — Manj kot jeden zavoj se s pošto ne razpošilja. — Prodaja (606—11)
„LEKARNA TRNKOCZT"
9aT~ zraven rotovza v LJubljani, ■si Razpošilja se vsak dan po pošti. ■■
Vozni listi za vožnjo po železnici in po morji ?
^ ^ pri c. kr. konc. Anchor Line,
nnnaj, I., Koloivratrlug *•
ICACAOI
in
ČOKOLADA
UlCTOR
ScHMIDT&
ki Jta pri prvej Dnnajskej razstavi kuhinjske nmetnosli bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradno registrovano varstvene znamko in firmo. (800—36) l>Ol»iva Ne pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, v ljubi Jani pri g. N etru I^iiNNiif k-n. Razpošilja se v provincije preii poštnemu povzetju.
VICTOR SCHMIDi & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.   Tovarna in centr. razpošiljalnica
Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (polejf jnž kolodvora).
V ..Narodni Tiskarni"
v Ljubljani
so izšle in se dobivajo po znižani eenl sledeče knjige :
Ivan Zhoirur.
Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-iišnik. — Ml. 89, 198 stranij.  Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Za dragocenim korenom.
Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J. Maksimov.   Poslovenil J. P.   Ml. 8°,   141   stranij. Stane
20 kr., po pošti 25 kr.
Hncz Sereln*jani.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8", 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Pariz v Ameriki.
Roman.   Francoski spisal Beni Lefebvre.   Poslovenil „ * m Stat nominis utnbro.   Ml. 8*, 686 stranij.   Stane 50 kr., po pošti 55 kr.
Selakl župnik.
Roman. Spisal L. Halh>y, poslovenil Vinko. — Ml. 8', 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Junak našega časa«
Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8», 264 stranij.   Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
M o v.
Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. _       Ml. 8e
32 pol.  Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Trije Javili govori.
Tri dni v starem Rimu. Govoril prof. Fr. Wiesthaler. — Že os t vo v slovenski uit rod ni pesni. Govoril drd. Ivan Tavčar. — Jeanne d' Aro, devica orleanska,
Govoril prof. Fr. Šuklje.   Ml. 8°, 134 stranij.   Cena 20 fcr.» po pošti 25 kr.
Roman.
Roman.
TllfCl:
27. decembra:
Pri Slonu t   Transse iz
Rige. — Fischeri z Dunaja.
— Weiss iz Prage. — Pi-hak iz Požuna. — Greu z Čepovana. — Samec iz Kamnika. — Mangart iz Tržiča. — Albertini iz Trsta. — Schild i/. Trsta. — Schober iz Trsta.
Pri Malici : Mai iz Brna. — Fay iz Gradca. — Kulbacher u Gradca. — Hofbauer iz Tržiča. — Ha-merschlag, Pittner, Mader, Schiel, Elever iz Pulja.
Pri (iižiiem kolodvoru: Rawitz z Dunaja. — Hirinko iz Budimpešte. — Miiiler iz Trsta.
Pri avstrijskem! ce-snr|l: Dben iz RadeSda.
— Kotnik iz Ljubljane.
ITiiBrll s«> v
jjLjllIMJ.IIli:
27. decembra: Leopoldi na Uran, lončarjeva hči, 2 leti, Opekarska cesta št. 31, za škrofelni. — Marija Zor-inan. organistova žena, 20 let, Florijanske ulice Št. 32, za tuberkulozo.
28. decembra : Luka Sme-rajc, goBtač, 73 let, sv Petra centa št. f)3. — Mati Jnlijaua Terezija Lavter, uršulinka, 75 let, Ko* grešni trg fit. 16, za otrpnenjem čreves.
V deželnej bolnici: 26. decembra: Fran Mo-dic, hlapec, 28 let, za kozami. — Marija Zaletel, gostačeva hči, 2 leti, za kozami.
Mitja
ia (920-1)
zavarovanje življenja in dohodkov
vsprejme
glavni zastop bante „SLAVIJE"
T7- Xj3Ta"tol j2tn.I.
ttX*XX*XKKXKXKXKXKKKKKKXXKKX
~ X
n n
m
Tra£asSpo.rexx%i
Leon XIII. in Ciril in Metod
Papež
za
papeževo slavnost
dno   31. deoemljra. 1 887 se edino dobivajo pri
(919-2)
Peregrinu Kaj zelu,
v Ljubljani, Stari trg.
V zalogi ima t adi razne priprave za razsvitfjavo.
x
X X X X
x x
X
x x x x
Blagorodni gospod Fragner, lekar v Pravil
8 let sem bolehal tako silno za naduho, da sem že bil šel v občno bolnico v Pragi, da bi ozdravel. Pa vsa prizadevanja zdravnikov bila so zaman. Zvedel sem za dr. Rosov balzam Ko sem ga užival popolnem po predpisu 14 dnij, sem bil ž« precej boljši, čez pet mesecev pa sem bil že popolnem dober. Da govorim resnico, lahko povprašate dra. SchUtze-ja ml., ki me je res prav po očetovsko zdravil, toda zaman. Nadejam se, da bode to zdravilo tudi drugim tako pomagalo, zategadelj priporočam vsem, ki imajo podobno bolezen, da naj se sami preverijo.
Z velespo^ovanjem Jan Ježek v Hollelch.
Hitra In trotova
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanja zdravja
obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.   Najboljše itttmnče sredstva, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da 8e odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepUno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napelji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji < vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva je -/.daj gotovo in priznano IJu<1<rki» ifomnče sreetstv** postal in so splošno razširil.
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote.
Da se izogne neljubim napak: .n, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsod izrecno dr. Kosov sdravilni balistu iz lekarne B. Fragnerja v Pragi
zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na već krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Hoiovoga zdravilnega balzama.
Prnvl
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi Be samo
,k črnemu
' glavnej zalogi izdelovalca B. Fragnerjo., lekarna orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasse Nr. 205—3. V Ljubljani: O. Ploooll, lekar; V11J. Mayr, lekar; Eras.Biisob.itz, lekar; Jos. Svoboda lekar\ U. pl. Trnkoozv, lekar. V Postoj ini: Fr. Baooaroioh, lekn •. V Kranji: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rlzzoll, lekar; Ferd. Haika, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: O. Chri-stofoletti, lekar; A. d« Oironooli, lekar; B. Klirner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V Idriji: Josip Warto, lekar. \r Ogl o j i: Della Đamaio, lekar. V Trst u : Ed. de Leitenburg, lekar: Cr. Prendinl, lekar; O. B. Forabosonl, lekar; Jak.Serravalto, lekar; Anton Suttlna, lekar; Karol
Zanettl, lekar. sar Vae lekarno v Avstro-OgerskeJ Imajo zalogo tega zdravilnega balzama, -^aj
Da se izognejo v»akej prevari,
opozarjamo vse častito naročnike, da ima vsaka steklenica po izvirnem mojem receptu napravljenega cLr. Rosovega zdravilnega "o -lzama na jednoj strani v steklo utlaiieno mojo firmo s zakoulto zavarovano mojo varstveno snauako (orel m seitoiu na prsih, na katerem so Arke „I»r. It.4'), na nasprotni strani pa tu zraven natis-neno vl^neto. Steklenica je zamašeua s kovinskim zamaškoui, na katerem je tudi utlaiienu naoja viirstveua znamka. Steklenice so zavite najprej v navod, kako rabiti, potem pa dejano v škatljice iz modre lepenke z naslednjim češkim, nemški m, ogerskim in francoskim napisom po podolžnih straneh:
„■>r. Honov x«lruvilui balzam" iz lekarne B. Fraa*ner-Ja, .,pri črnem orlu*', v Prn^t, »t. J805—III.4 na konci škatljice je pa na-tistiena zgoraj omenjena 'zakonito zavarovana varstvena znamka. — <5o ni \se popolnem tako, kakor je Zgoraj opisano, zmatrati se mora vsak izdeiok za ponarejeu Tam se tudi dobi:
;Fxa,ž3s:o d_oxxia,6e rr^azilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako se ženam prsa vnamejo ali strdrjo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmašče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo Bpahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mreesov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko tO mazilo.
Zapite bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na-se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rane se morajo z mlačno vodo umiti, potem se le se mazilo nanje prilepi.
W ikatljivali /#o 2.5 in 3.i kr. [VV—IJ)
Balzam za ulio.
Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av.
velj.
Izdajatelj in odgovorni.urednik: Dr. Josip Vodnjak.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne.
31