V
Strokovno glasilo »Zveze združeni gostilniških obrti dravske banovine v Ljubljani1'
člani Zveze prejemajo list brezplačno, /.a nečlane stane letno (lin 36'—. Oglasi se računajo v oglasnem delu din 0'75 od mm in stolpa, v tekstnem (lelu in na zadnji strani pa din 1*— od mm in stolpa.
Telefon 39—14	Izhaja	okoli	20.	vsak	ega	meseca	Ček.	rač.	št.	11.430
teto VSII.
Ljubljana, 31. julija 1939.
Štev, 6.
Ustanovitev hrvaške gmtimke zveze
V uvodniku zadnje številke našega lista smo na kratko omenili, da snujejo hrvaški gostilničarji svojo zvezo, ki naj združi vse gostinske podjetnike hrvaškega področja, in se je v to svrho vršila dne 9. junija v Zagrebu konferenca, kateri so prisostvovali odposlanci združenj iz Zagreba, Dubrovnika, Splita, Šibenika, Osijeka, Čakovca in Karlovca. Ustanovitev motivirajo hrvaški' tovariši s tem, da najdejo v Beogradu le nerazumevanje in obljube, zaradi katerih se tudi mi v Sloveniji pritožujemo. Hrvaški tovariši menijo, da bodo kot člen velikega hrvaškega narodnega pokreta več dosegli, kakor pa sedaj, ko so se eni od njih naslanjali na Državno zvezo v Beogradu, drugi pa so se pod pritiskom političnih razmer na Hrvaškem abstinirali od skupnega dela. Kakor smo rekli, je dal povod za to akcijo v prvi vrsti hrvaški narodni pokret, ki ima politično ozadje, ki pa tudi ni zaradi napačne in neprijateljsko razpoložene gospodarske politike v Beogradu, brez gospodarske note.
Gibanje hrvaških tovarišev nas ni presenetilo, ker smo- bili prepričani, da bodo brezpogojno sledili hrvaškim trgovcem, obrtnikom in industrijcem, ki so prekinili odnosno odpovedali že pred davnim časom sodelovanje s centralnimi organizacijami v Beogradu. V boljše razumevanje, kako gledajo gospodarski krogi na Hrvaškem na ponesrečeno in egoistično politiko Beograda, prinašamo na drugem kraju resolucijo hrvaških gospodarskih zbornic. Gibanje se je začelo med hrvaškimi gostilničarji torej precej pozneje, kakor pri ostalih slojih.
Gospodarska in politična enotnost hrvaškega naroda v borbi za svoje pravice je popolna in bi bilo nesmiselno pod-vzemati kar koli, kar bi hrvaške tovariše odvračalo od njihovega cilja, ker bi bilo v naprej obsojeno na neuspeh in ker bi se tudi prepad med njimi in med člani Državne zveze le še povečal.
Zato je prav, da ne mežimo pred temi dejstvi in poskušamo vsaj sedaj najti z reorganizacijo stanovskih organizacij možnost skupnega nastopa v stanovskem gibanju. Naše dosedanje delo je trpelo mnogo na tem nedostatku, ker so bile gostilniške organizacije hrvaških in srbskih tovarišev z malenkostnimi izjemami precej pomanjkljive in na žalost zelo pogosto pod vplivom osebnih ambicij, ki so seveda slabili njihovo in s tem tudi našo odporno silo.
Na Hrvaškem se ustvarja tedaj enotna gostinska zveza, kakršna v Sloveniji že davno obstoja. Potrebno je tedaj, da se tudi srbski gostilničarji združijo v svojo zvezno organizacijo, ki bi se pokrivala z etnografskim področjem. Na ta način bi nastale tedaj tri regionalne samostojne zvezne organizacije, ki bi storile zaradi predstavljanja stanu na zunaj in pred centralnimi oblastvi neko reprezentanco, bodisi s skupnim odborom ali pa s pooblaščenim generalnim sekretariatom.
Neobhodno je torej potrebno, da ustvarimo nekaj, kar bo skupno ne pa, da iščemo, kakor dosedaj, razdvojeni po raznih poteh, rešitve stanovskih problemov. Potrebe, se nikdar ne prilagodijo organizacijam, pač pa se morajo organizacije prikrojiti njihovim potrebam. Seveda moramo biti skrajno pazljivi, da današnja reprezentanca, t. j. Državna zveza, ki za enkrat vsaj formalno predstavlja stan, ne ohromi in da se ne razkroji preje, dokler se na njeno mesto
ne postavi nekaj, kar bi odgovarjalo dejanskemu položaju. Ker se bližamo po raznih napovedih, četudi s počasnimi koraki sporazumu, da končno likvidiramo 21-letni nesporazum, bi bilo treba počakati tudi na to rešitev, predno bi padla definitivna odločitev. Med tem časom naj bi se izvršila, kakor gori rečeno reorganizacija hrvaškega in srbskega go-stilničarstva.
Kakor se vidi, gledamo v Sloveniji na gibanje hrvaških tovarišev drugače kakor pa drugod, in je brez dvoma pri večini naših gostilničarjev našlo popolno razumevanje. Gostilničarstvo v dravski banovini1 se namreč nahaja zaradi strogega izvajanja predpisov in še strožjega predpisovanja in pobiranja davščin in taks v hujšem položaju, kakor pa hrvaški tovariši. Res je in s tem smo v polnem soglasju z Zagrebom, da smo desetletja prosjačili po Beogradu za milost in našli samo obljube. Dajali smo kot del slovenskega naroda potrpežljivo, v znoju prigarane dinarje, dobivali pa za nje iz Beograda le nešteto uredb itd., ki so samo poslabšale naš položaj. Tudi potrpežljivost našega naroda pozna svoje meje, ker je končno nemogoče živeti le od laskavih based in
lepih pogledov, dočim ga gnjavi pri vsakem koraku klika od 2.500 povojnih skropuloznih beograjskih milijonarjev s svojim vplivom in ga potiska v položaj za tuje žepe zgaranega beraškega ljudstva. Tega mora biti enkrat konec, ker mora tudi Beograd priti do naziranja, da sta mu slovenski in hrvaški narod najbrže istotako potrebna, kakor pa on njima.
Ker se nahajamo v isti stiski, kot hrvaški tovariši, ki so se priključili narodnemu pokretu, saj bi se izključili iz narodne skupnosti, ne moremo obsojati njihovega gibanja, temveč ga le pozdravljamo. Prepričani smo, da je tudi to korak naprej za ozdravitev nezdravih razmer.
Upajmo, da bodo našli hrvaški tovariši pri srbskih tovariših isto razumevanje kakor so ga našli pri nas in da se najde v polnem soglasju primerna osnova za nadaljnjo skupno udejstvovanje. Ker vemo, kako gledajo naši prijatelji pri Državni zvezi na razmere, ki vladajo v Beogradu in ker jih poznamo za nesebične in res požrtvovalne stanovske borce, smo prepričani, da tudi oni ne bodo obsojali tega gibanja, temveč ga podprli, da se stvori nekaj skupnega in pritegne čimprej preko 18.000 hrvaških tovarišev v našo sredo.
Mogoče, da bo ta pot boljša in uspešnejša, ker bi sicer vsako nadaljnjo obotavljanje imelo brezdvomno usodepolne posledice.	P-n.
Važno opozorilo na predpise o poslovnih kniižnicah
Zbornica TOI v Ljubljani je te dni razposlala na vsa združenja opozorilo, da je prejela od Osrednje uprave za posredovanje dela obvestilo, da imajo delodajalci v svojih obratih zaposlene osebe, ki nimajo poslovnih knjižic. Osrednja uprava za posredovanje dela grozi, da bo slehernega delodajalca, ki ne postopa po predpisih o poslovnih knjižicah, naznanila v svrho kaznovanja, oblasti.
Da odvrnemo od zveze in od združenj sleherno odgovornost za posledice netočnega izvrševanja predmetnih predpisov, naj v naslednjem ponovno navedemo nekatera važna določila, ki se tičejo izdaje poslovnih knjižic.
1) Kdo mora imeti poslovno knjižico? Poslovno knjižico mora imeti vsakdo, ki je zaposlen pri katerem koli delu ali v kateri koli službi kot kvalificiran, nekvalificiran delavec ali kot učenec, če je star najmanj 14 let in če je jugoslovanski državljan. Brez poslovne knjižice se ne sme sprejeti nobena oseba v delo.
2) Katere osebe se smatrajo za učence? Učenci so osebe, ki so zaposlene na podlagi učne pogodbe. Le osebe, ki so mlajše kot 14 let in so sprejete v učenje ne morejo imeti poslovnih knjižic. (Lahko pa jih imajo.)
3) Kdo izdaja poslovne knjižice? Poslovne knjižice izdajajo:
a) občinska oblastva osebam, ki stalno bivajo v območju njihove občine;
b) prisilna združenja učencem in pomočnikom v njihovem območju ne glede na to, v kateri vrsti obrata so te osebe zaposlene.
4) Kdaj izdajajo torej poslovne knjižice združenja? Združenja izdajajo poslovne knjižice, če so vajenci in pomočniki, t. j. natakarji, natakarice, zaposleni pri katerem koli članu njihovega združenja.
5) Kdo izdaja ostalim v gostinskih obratih zaposlenim osebam? Ostalim v gostinskih obratih zaposlenim osebam
c)
d)
e)
f)
g)
n. pr. deklam, hlapcem, pomivalkam (itd. izdajajo poslovne knjižice občine njihovega stalnega bivališča.
6) Kakšni dokumenti se morajo predložiti, da se izda poslovna knjižica?
Prosilec mora preskrbeti sledeče podatke :
a) kraj in čas rojstva, s krstnim listom;
b) državljanstvo, z domovnico ali spričevalom o državljanstvu in z ostalimi listinami, s katerimi se lahko dokaže ta podatek;
šolska ali strokovna izobrazba, s šolskim ali strokovnim izpričevalom; zakonski stan, s poročnim listom; ime očeta ter ime in dekliški priimek matere, z vsako uradno listino, v kateri so podatki uradno navedeni; število otrok in leto njihovega rojstva, s krstnim listom ali uradnim potrdilom;
če prosilec ni polnoleten, se predloži učna pogodba ali pismena odobritev očeta ali varuha ali varstvenega sodnika, da lahko prosilec stopi v delo
Za izdajo poslovne knjižice pa zadostuje tudi samo ena izmed navedenih listin, če so v njej navedeni vsi potrebni podatki. Prosilec dokaže svojo identiteto s potnim listom, v katerem je uradno ugotovljen kraj in čas rojstva, državljanstvo in zakonski stan, vsled česar mu ni treba predlagati lastnega, domovinskega in poročnega lista.
7) Kaj je še priložiti prošnji za izdajo poslovne knjižice? Prošnji je priložiti 2 istovetni fotografiji v velikosti 4.5 X 6 cm in 10 din v gotovini za obrazec poslovne knjižice.
8) Kakšne morajo biti slike? Na sliki mora biti upodobljen ves obraz, glava ne sme biti pokrita in mora biti na sliki najmanj 1.5 cm velika. Iz fotografije cele skupine izrezane slike se ne smejo sprejemati. Slike v uniformah so neveljavne, ker se v uniformi ne izvršuje gostinska obrt.
9) Koliko časa so veljavne poslovne knjižice? Poslovne knjižice so veljavne 10 let.
10) Koliko časa veljajo še dosedanje poselske in delavske knjižice? Te knjižice veljajo le še do 31. decembra 1939. Po tem roku mora imeti vsaka uslužbe-na oseba le poslovno knjižico.
11) Kdo zamenjuje delavske ali poselske knjižice za nove poslovne knjižice? Za vajence, vajenke, pomočnike in pomočnice v gostinskih obratih, zamenjujejo pristojna gostilniška združenja.
12) Kdo overava podatke o času in vrsti zaposlitve? Te podatke overava za učence, učenke, pomočnike in' pomočnice pristojno prisilno združenje, če je obrat na sedežu združenja. V ostalih krajih overava občina.
13) Kaj se sme vpisovati v poslovne knjižice? Delodajalec je dolžan vpisati v prostore (rubrike), ki so za to v poslovni knjižici določeni, le naslov tvrdke, dan začetka zaposlitve, natančna vrsta službe (stroko) ali posla, kakor tudi dan prestanka zaposlitve.
14) Kaj se ne sme vpisovati v poslovno knjižico? Delodajalec ne sme vpisovati v poslovne knjižice drugih pripomb kakor tistih, ki so v obrazcu poslovne knjižice predvidene.
Zlasti ne sme delodajalec vpisovati niti povoljne niti nepovoljne ocene ali pripomb o spodobnosti in kakovosti dela delavca ali nameščenca.
Popravke vpisov mora overiti delodajalec s svojim podpisom in po možnosti tudi pečatom tvrdke.
S tem smo opozorili sleherno članico in člana na bistvena določila o poslovnih knjižicah.
Ne vzemite nijcogar v službo, ki nima poslovne knjižice.
Davine in taksne ugodnosti za hoteltko induttriio
Ministrski svet je na predlog ministra za finance in ministra za trgovino in industrijo predpisal na podstavi § 113. fin. zakona za leto 1939-40. sledečo
uredbo
o davčnih in taksnih ugodnostih za hotelsko industrijo.
Cl. 1.
Za hotele, restavracije, penzije in gostilne, ki se odpro v 3 letih od dne, ko stopi ta uredba v veljavo in ki izpolnjujejo vse pogoje iz § 3. zakona o davčnih in taksnih ugodnostih za hotelsko industrijo z dne 13. julija 1930, se bodo dovoljevale ugodnosti navedene v tem §-u, kakor tudi ugodnosti iz toč. 3. in 4. § 2. in 4. istega zakona.
Ge bi bili ti obrati zavezani minimalnega družbenega davka po čl. 86. zakona o neposrednih davkih, se jim ta davek ne odmeri.
V vsem ostalem veljajo določbe omenjenega zakona o davčnih in taksnih ugodnostih za hotelsko industrijo.
Cl. 2.
Natančnejše določbe za izvrševanje te uredbe predpišeta minister za finance in minister za trgovino in industrijo.
Cl. 3.
Ta uredba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Služb, novinah«.
Uredba je tedaj stopila v veljavo dne
8.	junija 1939.
Ker bo uredba predvsem zanimala ene naše člane, ki nameravajo po tej uredbi določenemu roku postaviti hotele, penzije ali gostilne, naj v naslednjem navedemo bistvene ugodnosti, ki
jih predvideva zakon o davčnih in taksnih ugodnostih za hotelsko industrijo iz leta 1930. in na katere se uredba sklicuje.
Za dosego teh ugodnosti so naznačeni v § 3. naznačenega zakona sledeči pogoji:
Za obrate otvorjene v novozgrajenih poslopjih v roku 3 let od dneva, ko je stopila ta uredba v veljavo ter z vložkom najmanj 500.000 do 2,000.000 din, ki izpolnjujejo ostale pogoje tega zakona se zmanjša davčna osnova v teku prvega petletnega razdobja za nadaljnjih 20%, v drugem za nadaljnjih 15% in v tretjem nadaljnjih 10%.
Za obrate, otvorjene v novih zgradbah, sezidanih v istem roku z glavnico 2,000.000 do 5,000.000 din se poviša odstotek omenjen v prednjem odstavku, za nadaljnjih 10%, ako pa so zgradbe zgrajene z glavnico čez 5,000.000 dim se poviša ta odstotek za nadaljnih 5%.
Poleg tega pa uživajo po § 2. tega zakona še sledeče ugodnosti:
1. Oproščajo se taks in pristojbin za godbe, na vstopnice za zabave, koncerte, predstave in razstave, ki se prirejajo v hotelih, restavracijah in penzijah. Nadalje se taksa za večletne pogodbe o zakupu ne bo plačevala po času zakupa, temveč letno naprej.
Ugodnosti se bodo podeljevale le onim obratom, ki služijo po potrdilih pristoj. banske uprave in pristojne davčne uprave, neposredno pospeševanju turizma za čim večje posečanje kopališč, klimatskih in turističnih krajev in ako imajo vso potrebno udobno in higiensko ureditev (vodovod, moderno razsvetljavo, družabne prostore, čiste in primerne sobe
i.	t. d.).
Tuiski promet1
Pod to rubriko bomo objavljali poročila Tujsko prometnih zvez v Ljubljani in Mariboru.
Tujsko prometna zveza v Ljubljani sporoča:
1. Po obvestilih, ki jih je sprejela naslovljena organizacija, se zadnji čas zopet množe pritožbe, da se gostom iz Nemčije, ki nameravajo priti k nam, namenoma ne dajejo informacije o Sloveniji. Prosimo vse članstvo, da nam vsak konkretni slučaj nemudoma javi.
2. Tujsko prometna zveza v Ljubljani naproša vse gostinske pbrate, ki oddajajo sobe, da ji nujno event. brzojavno ali telefonično sporočijo stanje o zasedbi sob, ker hoče za kraje, za katere ji je javljeno stanje zasedb, podvzeti primerne korake, da se zviša obisk po tujcih.
Iz poročila te zveze posnemamo, da so hoteli in pensioni precej dobro zasedeni, dočim je še mnogo privatnih sob na razpolago, kar kaže, da tujski promet v letošnji sezoni ni tako obsežen, kakor lansko leto v tem času.
3. Prospektni materijal prosijo sledeče potovalne pisarne:
Putnik d. d., Zagreb, Zrinjski trg 20.
Oficielni turistični biro kraljevine Jugoslavije, Wien I., Augustinerstrasse 3.
Amtliehes Jugoslavisches Reisebiiro, Putnik, Berlin, NW 7, Neue Wilhelm-strasse 12 -14.
Oficielni turistični biro kraljevine Jugoslavije, Budapest V., Doroty utca 6.
Nord Deutscher Lloyd, Stuttgart, Ko-nigstrasse 40.
Reisebiiro »ORANDA« Anders K - G, Leipzig C 1., Richard Wagner Str. 8.
Jugoslavisehe Beratungstelle fiir Fremdenverkehr, Bad, Reichenhall Lud-wiekstrasse 29-1.
Der Deutsche Automobilklub Miinchen Konigstrasse lla.
Der Deutsche Automobilklub Troppau Schulring 27.
Verkehrsverein Lahr im Bad, Schwarz-wald.
Anglo Continental Express Company, Limited, Mitre House 177. Regent Street London.
Amtliehes Bayerisches Reisebiiro, Miinchen, Ritter von Epp Platz 12. Reisebiiro Zuson Klagenfurt, Adolf Hitler Platz.
Nord - Siid, Miinchen, Karlsplatz 5.
Reise und Verkehrsbiiro SEESTADT, Rostock am Steintor.
Turistbyran for Jugoslavien A. B., Stockholm, Skeppsbron 10.
Praktično
Preobrat v domačem konzerviranju
Konzerviranje sadja, zelenjave, mesa i • t • d
se olajša, zboljša, poceni po novem načina s strojem
,LANICO‘
Sami si izdelujete pločevinaste konzerve. Rabljene škatlje ponovno porabne
•
Ponudbe, pojasnila, pouk daje: SAMOPRODAJA
FRANC GOLOB
SPECIALNA TRGOVINA ZA GOSPODINJSKO OPREMO
Ljubljana, Wolfova ul. 8
Držite stalne zveze s tuisko-prometnimi ustanovami in gosti
Čeprav se je zadnje čase nekoliko poživel kontakt med poedinimi gostinskimi podjetniki in tujsko prometnimi organizacijami opažamo, da še vedno nismo dosegli ono kar bi moralo že davno obstojati., Tujsko prometne organizacije so ustanovljene za pospeševanje turizma in za obdelavo vseh na tej gospodarski panogi baziranih problemov. Poleg drugega pošiljajo jako marljivo na krajevna tujsko prom. društva okrožnice s točnimi obvestili, ki so važne za slehernega gostilničarja, ki ima količkaj razumevanja za turističen napredek svojega kraja ali še bolje svojega obrata. Gostilničarji morajo biti tedaj v stalni vezi s temi društvi, na katera naj se v vseh turističnih vprašanjih obračajo. Cim tesnejša bo ta veza in čim agilnej-še bo sodelovanje s temi organizacijami tem več koristi bo imel dotični gostilničar. Sporočajte tedaj stalno tujsko prometnim organizacijam podatke, ki se tičejo vašega obrata, števila sob, postelj, prehrane, zasedbe i. t. d. Takšno obvestilo naj bo kratko in točno ter ga lahko napišete na dopisno karto. Poleg tega vodite v posebni knjigi točen seznam gostov, ki prebivajo v vašem obratu tekom leta, da jih prihodnje leto povabite s posebnim vabilom ali jim pošljete celo prospekt vašega obrata in kraja. Tudi med vami in gosti mora ostati stalna veza, zato ne bi bilo napačno, če se jih spomnite za božične ali velikonočne praznike s prijaznimi voščili ter jih s tem še bolj pri-
klenete na vašo hišo. Pošljite jim okusno izdelane razglednice vašega kraja ali vaše domačije, da jim obudite spomin na lepe ure, ki so jih preživeli v vašem krogu. Kdor bo agilnejši in kdor bo postopal po nasvetih tem uspešnejše bo njegovo delo v gostilničarski stroki. Izpolnjevanje teh nasvetov ni vezano s posebno velikimi stroški, temveč sta potrebna le razumevanje in marljivost. Kdor bo prvi v svojem kraju postopal po teh navodilih, ta bo tudi prvi med vsemi svojimi tovariši užival koristi tujskega prometa. Poskusite !
- -n n.	,	J	-
i
■ ,•„* ■ •	•	'f*
■xwr»k c:.	-	•	.	•
•< *
' .V-/
'"NR,.
A	VU s •
' »»* >• ■ •	f.
,■> ,;.v:
:■ m*
Kril k'
- ,«o-
i.-i
ga-
j* ./lW1 jjjgv
'J*
■j&r*
Ut
. ■ .	‘“K:
NOV CENTRALNI FOND
Število centralnih fondov se je povečalo z novim fondom za gradnjo in popravilo sodnih zgradb in ureditev zemljiških knjig. Glavni dohodek tega fonda bo posebni sodni prispevek, m se bo pobiral od 16. septembra t. 1. dalje. Ta prispevek bo znašal 1/i0 sodnih taks. Poleg kolka za državno takso se bo moral po tem datumu prilepiti še -poseben kolek za sodni- prispevek. Sodni prispevek se bo plačeval v višini l/10 sodne takse po zakonu o sodnih taksah in ne bo smel biti manjši nego 0.50 din in ne \ečji kakor 25 din,
To je sedaj po aprilu že tretji fond, ki se bo zopet centraliziral in iz katerega se bodo brezdvomno, saj nas uči že izkušnja — črpala v prvi vrsti sredstva za zidavo novih palač v Beogradu.
Čudodelna moč vina
Znano je, da je očak Noe prvi trte sadil in vino napravil, najbrž zato, ker se mu je po vesoljnem potopu gnusilo piti vodo, v kateri se je kopalo toliko človeških in živalskih trupel. Priznati moramo, da je bila Noetova kapljica res izvrstna, saj mu je tako dobro dišala, da se je sladkega vinca pošteno nalezel in' je potem trdno zaspal. Seveda ni še poznal njegove moči in zatorej ni grešil, pa prav gotovo je, da je moralo biti vino okusno in močno, torej izvrstno. Tudi njegovi otroci in vnuki so radi trte sadili in še rajši vino pili. Na svetu menda ni naroda, ki bi rajši pil vodo kakor pa vino. Edini mohamedanci ne smejo vina piti. Poredneži pravijo, da se je Mohamed nekdaj hudo napil, da je domov grede na gnojišču obležal. Tja so prišle svinje kosti iskat. Ko pa so našle Mohameda, so ga hudo ogrizle. Zato pa je prerok svojim vernikom prepovedal jesti svinjsko meso in piti vino. Mar ni bila ta prepoved neumna? Kaj je namreč boljše od dobre klobase in kozarca zlatega vinca? Ker pa mora človek tudi imeti kakšno veselje, je Mohamed dovolil, da sme vsak Turek imeti štiri žene. Ali ni tudi to neumno? Marsikateri za-
konski mož ve iz lastne skušnje, kakšen križ mu je Bog naložil že s tem, da mu je dal eno ženo, kaj pa šele štiri žene ali pa kar cel harem, kakor jih je imel nekdaj turški sultan.
Vsaka bi imela rada kaj dobrega: ta novo obleko, druga kakšno dragocenost, tretja avto, da bi se vozila k prijateljicam — jezik brusit, četrta bi1 zopet vzdihovala, da se je postarala. Zdaj bi ena prosila, zdaj druga jokala, zdaj tretja godrnjala ali klela, zdaj bi se nekatere ali morebiti celo vse prepirale in lasale, — mož sam pa naj bi vsem prošnjam ustregel in njihove muhe pregnal. Ce žena moža ujezi, gre lahko v gostilno na kozarec vina, da se razvedri. Kam pa je hotel iti Turek, če so ga babe razjezile? Ali je bilo potem čudno, če so bili Turki včasih prav slabe volje ter so si jezo z moritvijo in požiganjem, hladili, kakor so to v minulih stoletjih delali tudi po naših krajih?
Ce bi oče Adam trto bolje poznal, napravil bi si bil vino in ne bi iskal veselja in zabave pri ženi, ki ga je potem v greh zapeljala. Ce bi mu bila še toliko jabolk ponujala, bi se ne bil zmenil niti za jabolka niti za kakršen koli drug sad, ki razen potrebe samo otrokom tekne, rajši bi si ga bil še kozarček natočil. Tako pa, ker je bil še mlad, po takratni
človeški starosti prav za prav še otrok, je ugriznil v prepovedan sad.
Zaradi tega greha je prišlo na človeški rod mnogo nevolje, bridkosti in stisk, zato se je Bog usmilil človeka trpina in mu dal vino v tolažbo in veselje, t. j. razsvetlil je človeka, da je znal vino napraviti. Zato stoji že v sv. pismu: »Vino je bilo v začetku ustvarjeno človeku v veselje in ne v pijanost. Zmerno užito vino razveseli srce in duha. Zmerno pitje je zdravo za telo in dušo«. Ker je torej Bog ustvaril vino, da bi bilo človeku zdravilo za telo in dušo ter ga razveseljevalo, mu je dal neko posebno skrivno moč, katero lahko po vsej pravici imenujemo vinsko elektriko. Učenjaki doslej še niso dobro preiskali te elektrike. Zato je ona še tista imenitna resnica, ki se ne da tako lahko dokazati. Vendar naj se nihče ne drzne tajiti vinske elektrike, ker bi se mu lahko prigo-dilo, da bi občutil njeno moč kljub svoji neveri. Kako neki bi vinska elektrika ne obstojala, če pa vidimo njene učinke baš pri tistih, ki vino pijejo?
Ze stari Rimljani, ki niso nič vedeli o elektriki, so dobro poznali učinek vinske eletrike, zato so imeli pregovor: In vino veritas, t. j. v vinu je resnica. Zato pa vsi tisti, ki hočejo najti resnico, t. j. se hočejo učiti, radi vino pijejo. Samo ne vprašajte, kje se študenti najrajši učijo,
saj to že vrabci čivkajo na strehi, da se to ne godi v šoli in pri predavanjih, temveč v krčmi pri kozarcu vina. Ce nimajo več cvenka v žepu, pa dajo ure, suknje itd. »študirati«, t. j. zastavijo jih in denar zapijejo. Pa tudi tisti, ki so že doštudirali, še vedno iščejo resnice v kozarcu, in ker mislijo, da še vedno niso našli dovolj resnice, tudi piti ne nehajo.
Vinska elektrika pa tudi napravi, da se resnica zve, ker vino izpere in namaže grlo, da gre po njem resnica, kakor gre brzojav po žici. Najsi je človek še tako molčeč in nikdar ne zine nobene nepotrebne besede, pri kozarcu vina, če ne pri prvem, pa pri drugem ali vsaj pri tretjem, se mu jezik razveže, da več govori in pove v eni uri, kakor bi govoril brez vina v vsem tednu ali mesecu. Pri vinu resnica vsakemu ugaja. Zato marsikdo izpove pri vinu skrivnosti, katerih bi drugače za ves svet nikomur ne razodel. Zato pa tudi resnico vsakemu v obraz pove. Ce gostje v gostilni kričijo, bi morebiti marsikdo mislil, da se prepirajo. To pa nikakor ni res, kajti oni si samo resnico v obraz pripovedujejo. Resnice pa se nikomur ni treba sramovati, zato jo tudi bolj glasno izpovedujejo. In še potem, ko pridejo domov, pokaže vino svojo moč do resnice. Marsikdo je najbrž že slišal, koliko resnic,
Prošnja na go$poda načelnika sreza v Uovenjgradcu
^KOV*
s tem pravici zadoščeno? Ali ne bi bilo potrebno, gospod načelnik, vobče obu-staviti vsako nadaljno gostilniško obratovanje na osnovi dovolila g. N. N., ker je isto, kakor smo Vam že gori dokazali, postalo neveljavno?
Da ni Vaš urad soglasen z našim na-ziranjem, kaže tudi drug slučaj ge. J., ki je na osnovi Vaše odločbe št. 8845-5 z dne 2. januarja 1933 izvrševala gostilniško obrt od 2. januarja 1933 pa do 1. septembra 1934. Sedaj Vas je imenovana zaprosila, da bi svojo obrt prenesla iz hiše št. 14 na št. 10 ter ste glasom Vašega dopisa No. 6723-2 zopet mnenja, da N. N. ni nikoli odjavila obrti in da obrt ni črtana v obrtnem registru po kakršni koli izvršni odločbi. Da je imenovana v resnici 1. .septembra 1939 prenehala z dejanskim obratovanjem o tem ste bili obveščeni tudi od prostovoljne gasilske čete.
Mi ne bi iznašali, gospod načelnik, teh zadevščin v javnost, če ne bi živeli v bojazni, da Vam te zadeve niso bile znane, ker smo ugotovili, da je na rešitvah pritisnjena štampiljka z Vašim faksimilom. Ker pa ne bi hoteli, da bi še nadalje vlagali predstavk, ki ne najdejo pravega odmeva, smo se odločili, da Vas javno o tem obvestimo in Vas istočasno prosimo, da preiščete vse tri konkretno navedene slučaje in ugotovite, če so iznesena dejstva od naše strani istinita ali ne.
Navodila za feitavo občinskih proračunov
Ministrstvo za finance je izdalo navodila za sestavo občinskih proračunov za proračunsko leto 1940 - 41. Po teh navodilih mora biti najvažnejša lastnost občinskega proračuna ta, da je realen nadalje, da je uravnovešen, to se pravi, da se morajo razhodki kriti z dohodki in da je v proračunu treba uvesti načelo .proračunske enotnosti, popolnosti, in •preglednosti. Proračunsko leto traja od
1.	aprila do 31. marca.
Občinski proračun mora občinska uprava sestaviti najkasneje 3 mesece pred začetkom proračunskega leta, t. j. do 31. decembra vsakega leta. Preden se predloži izdelani predlog proračuna občinskemu odboru v sklepanje, se mora razgrniti 5 dni na obči vpogled občinstvu. Vsak član občine, kakor tudi vsakdo, ki plačuje od kakršnega koli dohodka v občini državni neposredni davek, ne glede na to, ali je v dotični občini državni neposredni davek, ne glede na to, ali je v dotični občini davčna uprava ali ne, ima pravico, podati v določenem roku k predlogu proračuna svoje pismene pripombe, ki jih mora od-
bor obravnavati, ko sklepa o predlogu proračuna. Občinski odbor mora storiti sklep o predlogu proračuna in ga poslati z morebitnimi spremembami vred sres-kemu načelstvu do 1. februarja. Tiste proračune na katere postavi sreski načelnik pripombe in jih vrne občinskemu odboru, je treba vrniti sreskemu načelniku najdalj do 20. februarja, da jih more predložiti banu najdalj do 1. marca
Vsi občinski dohodki in razhodki, najsi so po kakršni koli osnovi in kakršni koli vrste, se morajo postaviti v proračun. Tu je torej upoštevati tudi vsa občinska podjetja pri tistih občinah, ki imajo kaj gospodarskih podjetij, občinske sklade in ustanove, ki jih občina iz svojih proračunskih sredstev podpira.
V svojih navodilih pravi finančno ministrstvo, da se je strogo držati partij, ki so naznačene na obrazcu priloženemu k tem navodilom. Skrajni čas je že, da se neha praksa, ki se je udomačila pri občinski administraciji, da se namreč pojavljajo dohodki iste vrste, zlasti pa takse v več partijah, a bi prav morale biti združene na enem mestu v eni partiji.
Nadalje opozarja ministrstvo na najstrožje varčevanje pri določanju potrebnih kreditov za vse dele občinske uprave. Občne finančne razmere nalagajo neogibno, da se ta prizadevanja pri izdelavi občinskih proračunov dosledno izvedejo. To pa za to, ker se dajo s skupno akcijo na vseh področjih javnih, državnih in občinskih financ najprej doseči pozitivni uspehi in ker se ustvari na ta način težnja kr. vlade, da se fiskalne obremenitve samoupravnih teles, predvsem občin znižajo do skrajne meje možnosti.
Osebni in materialni razhodki morajo vsekakor biti manjši od razhodkov, odobrenih po sedanjem budžetu.
Pristojni organi, ki so pooblaščeni za pregled in odobritev občinskih proračunov za leto 1940-41. morajo paziti, da ne bo prestopkov teh navodil. Drugače sc odgovorni po zakonu uradniki.
Jedilni ipribor
Zahtevajte
v največji izbiri in po najnižjih cenah. Gostilničarji posebni popust. Posrebrenje, poniklanje, pokromanje, popravila priborov in posode restavracijskih podjetij izvršujem najceneje in takoj.
JOger-jevsin
urar in juveiir
M a p i b o p
Gosposka ulica 15 veliki brezplačni cenik!
Ker ne vemo, ali so v naslednjem iznešene zadeve znane g. sreskemu načelniku v Slovenjgradcu, si ga dovoljujemo na nje na tem mestu opozoriti.
Potom Zbornice, kateri ni treba kol-kovati predstavk, smo opozorili sresko načelstvo v Slovenjgradcu, da namerava posestnik N. N zaprositi za vinotoč pod vejo. Omenjeni posestnik je imel namreč že lani pooblastilo za prodajo lastnega pridelka ter se pri tem ni držal policijske ure in je tu in tam ob nedeljah nastala v vinotoču prava veselica z godbo in plesom. V tej predstavki je bila nadalje izražena tudi obtožba, da toči izključuje pravico vinotoča pod vejo.
Sresko načelstvo je nato odgovorilo, da je izdalo N. N. dovolilo za vinotoč Pod vejo tudi v letošnjem letu z ozirom na sporočilo predsednika občine St. A., da je predsednik združenja gostilničarjev izjavil, da ne obstojajo ugovori.
Na podlagi te izjave smo vprašali združenje kako je s to zadevo. Na naše presenečenje pa nam je isto predložilo v prepisu odgovor, ki ga je poslalo dne-14. aprila 1939 neposredno sreskemu načelstvu v Slovenjgradcu in kjer je zavzelo odklonilno stališče, navajajoč razloge, ki onemogočajo izdajo dovolila.
Iz tega izhaja, da je dopis sreskega načelstva Zbornici TOI v popolnem protislovju z uradnim dopisom gostilniškega združenja. Sresko načelstvo bi moralo po našem mnenju ugotoviti:
1. če je izjava predsednika občine v St. A. resnična ali ne, nakar bi moralo uvesti kot nadzorno oblastvo postopanje proti dotičnemu županu.
2. Sresko načelstvo bi moralo nadalje ugotoviti, če je N. N. v resnici imel na velikonočni ponedeljek kompletno godbo na pihala in če se je v njegovem samo-lastnem vinotoču pod vejo vršila veselica s plesom, da bi se ga zaradi kršenja obrtnega prestopka kaznovalo in mu predpisalo tudi banovinske ter občinske veselične takse, odnosno državno takso 99a, kakršno mora plačati sleherni gostilničar, ki prireja veselico.
3. Sresko načelstvo bi moralo ugotoviti potom svojega kmetijskega referenta ali ima N. N. v svojem vinogradu samorodno trsje in če v resnici prodaja v nedovoljenem vinotoču ' samorodno vino.
Sresko načelstvo bi se moralo pri tem ozirati naravno na § 1. naredbe o izdajanju pooblastil za točenje vina lastnega pridelka, ki pravi, da se smejo pooblastila izdajati samo vinogradnikom, ki izpolnjujejo § 179. ter so vredni zaupanja in zanesljivi in samo vinogradnikom, ki se preživljajo pretežno iz donosov vinograda, ki jim je vinogradništvo glavni poklic in ne gojijo šmarnice.
Ce bi se tedaj po upravnem postopku ugotovilo, da so iznešene pritožbe našega združenja pravilne, potem se ne bi smelo po našem mnenju N. N. izdati pooblastila.
četudi ne preveč prijetnih, mu je takrat in mogoče še prihodnji dan njegova boljša polovica povedala.
Ker je torej v vinu resnica, ali boljše rečeno, moč do resnice, se razume samo ob sebi, da je v vinu tudi modrost. Saj učenost ni nič drugega kakor neko skladišče ali magacin nabranih resnic, modrost pa je samo nekak občutljiv nos za resnico. Iz vina prihaja resnica, kar smo že poprej dokazali, zato lahko vsakdo razume, da si tem več resnic naberemo, torej tem bolj učeni postanemo, čim več kozarcev izpraznimo. To nas uči tudi skušnja. Marsikdo, ki brez vina komaj ve, koliko ima prstov na roki ali nogi, postane pri vinu velik učenjak ali modrijan, kakor bi ga sam sv. Duh razsvetlil. Pri kozarcu vina ve vse natanko, kaj mora storiti, da bo dobro živel, v duhu ima že pred seboj morebiti tisočake ali celo milijone, katere mu je treba zagrabiti; prepričan je, da bo postal slaven mož ali pa minister, ki bi vse bolje vladal, kakor pa vladajo tisti neumneži, katerim drugi ljudje in volilci toliko zaupajo. Samo škoda, da se nihče ne zmeni za njegovo modrost.
Vinska elektrika rodi ljubezen in prijateljstvo. Za mizo pri kupici vina se imajo vsi radi, celo najhujši sovražniki se pri vinu pobotajo in sprijaznijo. Saj sovraštvo ni nič drugega kakor dva elek-
Na vse te iznešene navedbe pa je sresko načelstvo kratko malo sporočilo, da je izdalo žandarmerijski stanici strog nalog, da nadzoruje imenovanega, ki mu bodo ob kršenju izdanega dovolila to dovolilo takoj odvzeli, ne da bi omenilo rezultat preiskave v drugih prestopkih.
Ali ne mislite gospod načelnik, da je sresko načelstvo dalo s tako rešitvijo velikansko zadoščenje g. N. N., ker je kljub ovadbi, da je imel na velikonočni praznik, brez dovoljenja in taks, veselico, da se je že preje, predno ste mu izdali pooblastilo, obrtoma bavil s prodajo vina, da je ostal nekaznovan glede točenja samorodnega vina in da je prekoračil policijsko uro, dobil pooblastilo, gostilničarji pa nov udarec?
Ker, kakor rečeno, nimamo zagotovila, da veste o vseh teh zadevščinah, ki so se obravnavale intenzivno od naše strani, niso pa našle nikakega pravega razumevanja, Vas tem potom obveščamo še o sledečih dogodkih:
Ali Vam je gospod načelnik znano, da je pred kratkim umrli N. N., gostilničar iz Starega trga, odjavil dne 9. decembra 1936, pri oddelku finančne kontrole v Slovenjgradcu gostinsko obrt, ki jo je izvrševal v hiši št. 104 v Starem trgu. Navedeni N. N. je prekinil obratovanje do 19. decembra 1938, kateremu pa je sresko načelstvo kljub temu izdalo na njegovo prošnjo potrdilo, da je še opravičen izvrševati gostinsko obrt, odnosno da še poseduje gostilniško koncesijo. Pri tem se sresko načelstvo ni oziralo, da ni merodajna pri prekinitvi obrata odjava, temveč dejanski prestanek. S tem našim naziranjem se namreč strinja tudi trgovinsko ministrstvo, katerega smo ravno v tem slučaju vprašali za mnenje in katerega nam je Državna zveza z dopisom št. 239 z dne 5. aprila 1939 sporočila, »da je po raz-jašnjenju kod Ministarstva trgovine i industrije odgovoreno, da je stanovište tačno, kako je to i izloženo u gornjem dopisu, t. j. licu, koje je više od godinu dana prestalo obavljati ugostiteljsku radnju, ranija dozvola prestala je i ako ni je odjavio.«
Iz tega izhaja, da je bilo. naše tolma-. čenje, popolnoma pravilno, da pa je bil Vaš urad napačnega naziranja. Mesto, da bi se uvedlo postopanje in ex offo odvzelo dovolilo, odnosno se ga izbrisalo iz obrtnega registra je urad z odločbo št. 5204-1	z dne 17. IV.	1939	še	celo
dovolil, da	se gostilniška koncesija	lah-
ko izvršuje po poslovodkinji gospe N. N. Imenovana N. N. je namreč že preje obratovala v gostilni N. N., ne da bi imela od Vas takega dovolila. Na našo ovadbo, ki smo jo iznesli potom tuk. zbor-zbornice,	ste kaznovali	go.	N.	N.
s kazensko razsodbo štev. 4982 - 3 z dne 2. VI. 1939 z globo 150 din in s takso 350 din, vsled neupravičenega izvrševanja gostilniške obrti v prostorih N. N. v	Starem trgu.	Ali	je	bilo
trična pola, ki se samo z bliskom in treskom združita. Ce piješ kozarec vina z največjim sovražnikom, se kmalu združi pozitivna vinska elektrika z negativno, ki je v njegovem srcu. Sovraštvo je zginilo in molče ti poda roko ali pa te celo objame in se razjoče od samega veselja. Ce se pri vinu celo sovražniki sprijaznijo, kako bi potem drugi ne sklepali prijateljstva pri vinu? Ce hočeta dva brez ceremonij občevati in morebiti pozneje brez ceremonij največje grobosti, pardon! resnice sem hotel reči, drug drugemu v obraz metati, kaj storita? Ne skleneta, temveč pijeta bratovščino, ker brez vinske moči bi jima to niti v sanjah ne prišlo na misel. In če bi fant rad imel dekle, ali pa ona njega, kaj je storiti? Nič drugega ni treba, kakor da pri kozarcu vina skupaj sedita in drug drugemu ponudita. Hitro šine vinska moč v njuni srci in oči, da ne vidita drug na drugem nobene napake, da si slikata same lepe lastnosti in brezmejno srečo, ki ju čaka, če bi se vzela. In če imata priliko, da vinsko moč tudi iz drugega, tretjega in četrtega kozarca v njiju srca prihaja, ni čuda, da je že tista ljubezen prešinja, o kateri pravi apostol sv. Pavel: »Ne upijanite se z vinom, v katerem je nečistost!«
Vino vzbudi še neko drugo ljubezen, namreč ljubezen' do domovine in naroda.
Ce je človek še tako zaspan, mrzel in neobčutljiv za vse, kar narod in domovino zadeva, pri vinu pa le čuti, da je dober narodnjak. Pri kozarcu vina rad zapoje: »Hej Slovani!« in napija na zdravje naroda in domovine. Vendar ljubezen do domovine, ki mu jo je vino užgalo, mora biti prav slaba, podobna gorečemu snopu slame, zakaj drugače ne bi mogel na domovino in narod tako hitro pozabiti. Ce bi samo polovica onega vin'a prodala, kolikor se ga je izpilo na zdravje domovine, bi imela razna narodna in dobrodelna društva toliko premoženja, kakor da jim je umrl bogat stric v Ameriki. S tem pa nočemo trditi, da je bilo tisto vino zaman zaužito. Vsaj za malo časa je užgalo mlačna srca in jih ogrelo za domovino ter je marsikatero teh src tudi pozneje netilo ogenj ljubezni za narod.
Ko se mnogo elektrike nabere, ima toliko moči, da lahko najmočnejšega bika v hipu ubije. Prav tako moč ima tudi vinska elektrika, če se je te dovolj nabralo v želodcu. Zato pravijo, da je v vinu srčnost in hrabrost. To potrjuje tudi skušnja. Ce je človek še tako plašen in strahopeten, da se ustraši ne samo volka, temveč celo mačke ali miši, vsaj ponoči, kaj pa šele tistih sršenov, ki okoli ušes žvižgajo, z vinom se pa nasrka toliko srčnosti, da bi se upal
sam nad množico sovražnikov, ter bi jih z golimi rokami razmetal na desno in levo kakor snope rži ali pšenice.- Zato je kar naravno, da 'fantje, ki gredo k *naboru in se boje, da bi dobivali vsak dan »pol hleba in kar je treba«, se prej poguma napijejo, t. j. z vinom podkuje ali elektrizira podplate in jezik, da pride resnica na dan. Prav tako si z vinom jezik elektrizira tisti, kdor ima pri sodniji ali pri kaki drugi oblasti kaj sitnega opraviti, saj dobro ve, da se bo potem lahko bolj moško in pogumno odrezal.
Pravijo, da je v vinu poezija, dar pesmi zlagati. To je gola resnica, zato se celo naši največji pesniki radi z vinom krepčajo in pri litru pesmi zlagajo. Nekateri med njimi to odkritosrčno priznajo, n. pr. naš slavni pesnik dr. France Prešeren pravi:
»Cel dan iz pravd koval bom rumenjake, zvečer s prijatli praznil bom bokale, preganjal z vinom bom skrbi oblake.«
Ce je pesem prav lepa in dobra, pravijo, da je nebeška, t. j. da je iz nebes prišla. Bil je neki imenitni grški pesnik, Pindar po imenu, ki je v neki pe«ap zapisal: »Voda je najboljša!« Porednezi pa trdijo, da je to dejal neko jutro, ko so ga lasje boleli zaradi množine vina, ki ga je prejšnji večer uničil.
*Kakor navadna elektrika umiri raz-
ZANIMIVA BROŠURA pod naslovom
»OSNOVNI POJMI GOSTINSKE STREŽBE"
ki jo je spisal g. Mato Karba, re-stavrater v Ljubljani je ravnokar izšla In se jo dobi v zvezni pisarni. Izvod brošure stane 6'— dint s poštnino 1'— din več.
Tujsko prometno društvo za šmarsko-kozjanski okraj
Tudi za šmarski srez se je ustanovilo 25. junija letos toli potrebno tujsko prometno društvo, saj je ravno ta srez kakor v marsičem drugem, tako tudi glede tujskega prometa na najslabšem v dravski banovini. Ce bo novo društvo moglo zbrati vse krajevne in zgodovinske zanimivosti, ki so v tolikem številu raztresene po srezu, če bo moglo na nje opozoriti tujce in jih privabiti v te kraje, potem je doseglo svoj namen v polni meri. Ne more pa za ves srez skrbeti samo kak odbor, treba je, da odboru pomagajo poverjeniki po posameznih krajih. In kdo več ve in je bolj poklican podpirati tujski promet ko ravno gostilničar, pa naj ima skromno krčmo ob cesti ali luksuzni hotel v trgu ali mestu. Zato je dolžnost vseh gostilničarjev, da pristopijo k novemu društvu, mu prispevajo 10 din vpisnine ter 10 din letne članarine ter tako postanejo člani. Hkrati pa se naj vsi gostilničarji celotnega okraja zavedajo, da podpirajo svoj okraj, svojo občino in same sebe, če gredo društvu z nasvetom in dejanjem na pomoč, kajti le z delavnimi člani more društvo dosezati svoje namene.
Na ustanovnem občnem zboru tega društva pa so bile iznesene tudi nerazveseljive pritožbe ravno na gostilničarje tega sreza. Z ozirom na to, da je srez siromašen, so tudi gostinski obrti siromašni, ker ni tujcev tudi za nje ni poskrbljeno. Tako ne bo nikoli drugače! Ravno ker ni tujcev, jih je treba privabiti. In če jih bo privabila propaganda, potem jih ne smejo zopet odbijati slabe gostilne. Vsak gostilničar mora pač skrbeti za snago v svojem obratu, mora skrbeti, da pijani elementi ne nadlegujejo tujcev, mora imeti s čim postreči: povsod pač dobiš vsaj kako kislico, čeprav ni okraja, ki bi imel tako dobro pitno vino, ko ravno šmarski okraj; dobiš ga v zidanicah, zakaj pač tudi ne v gostilni? Razumljivo je, da gostilničar brez ledenice ne more v poletju imeti na razpolago klobas, ako nima doma posušenih, za katere se gostje kar pipi jejo; ima pa lahko vsaj sir, ki se ne pokvari tako naglo. Tujec se bo tudi z njim zadovoljil in bo vesel bolj, kakor pa s samim vinom še brez peciva. Res tudi pecivo je velika sramota v okraju: Svoječasno so se peki trudili, da so napravljali lepo in dobro pecivo, sedaj so pa postali večinoma tako malomarni, da bi bilo dobro, če bi se za to pobrigala tudi oblast. Človek tako pecivo vzame nerad že v roke, nikar v usta!
dražne živce in' lajša bolečine, take tolaži vinska elektrika v vsaki stiski in bridkosti. Saj že sv. pismo uči, da je Bog vino v veselju ustvaril. Zato marsikdo rad pije, če ga kaj teži, n. pr. če ga žena jezi ali mu gospodarstvo ne gre po volji. Ce zaradi tega zabrede v dolgove, zopet pije, da bi svoje nadloje pozabil. Vinska moč ima še neko posebnost. Vse druge rastline rastejo samo v zemlji in cvetejo, le žlahtna vinska trta raste in cvete tudi v sodu, da, celo \7 tistem, ki pije njen sok. Ce namreč človek mnogo pije, se mu omehčajo noge, da so mehke kakor sveža klobasa. Vzrok je ta, ker si vinska trta tla zrahlja, da bi pognala korenine. Drugemu se trta cvije okoli jezika, da prav težko go ? >ri in navadno samo jeclja; zopet druge lasje bolijo, ker hoče vinska trta skozi nje mladike pognati in jih tudi požene, če pride glava v neprijetno dotiko z zidom ali s tlemi. Ce pa človek dolgo časa pridno in vztrajno pije, začne trta v njem cvesti, kar se najbolj pozna na —• rdečem nosu.	R.	D.
Priobčujemo članek novo ustanovljenega tujsko prometnega društva za šmarsko-rogaško-kozjanski okraj v znanje vsemu članstvu šmarskega sreza. Zanimalo bi nas, če so bili na ustanovnem občnem zboru, kjer so se iznašale nerazveseljive pritožbe, navzoči tudi gostilničarji, da bi dali tem gospodom, ki se nahajajo na turističnem zaletu takoj na licu mesta potreben odgovor. Vidi se, da so tudi ustanovitelji tega tujsko prometnega društva na napačnem koncu začeli s svojim delom, da so se takoj v početku spravili na gostilničarje, namesto, da bi šli do temelja in poiskali vzroke, ki ustvarjajo taka, kakor trdijo gospodje tega društva, nerazveseljiva dejstva. Kdor ima malo prometa v svoji gostilni ima tudi malo veselja do dela in še manj veselja za neplodne investicije. [Posebno je javnost sama ona škod-ljivka naših obratov, ker ovira razmah gostinskih podjetij s podpiranjem šu-šmarstva. Udeleženci tega zborovanja gotovo niso mislili na številne vinotoče pod vejo v šmarskem okraju, kamor prav radi sami zahajajo, dočim ostajajo gostilne prazne. Tudi je res, da se v naših gostilnah dobi malo za jesti, ker so se izkuhava-nja odvadili, saj izkuhavajo abonentom in drugim privatne osebe. Udeleženci se tudi niso poglobili v razna davčna in taksna vprašanja, ki tarejo gostilničarski stan.
Pozdravljamo ustanovitev tujsko pro-metnega društva v šmarskem okraju z mnenjem, da bo plodonosno delovalo (tudi v procvit gostilničarstva, brez katerega ni turizma. Želimo, da opozori predvsem na vse nedostatke pristojna oblastva, da jih odpravijo in spravijo z dneva nerazveseljive pritožbe, ki so bile enostranske prikrojene in slabo premišljene.
Gostilničarstvo šmarskega okraja pa prosimo, da pridno sodeluje s tujsko prometnim društvom in predoči odboru tega društva one zahteve, ki jih je treba izpolniti, če se hoče gostinstvo usposobiti v turističnem smislu.
Zaščita gostilničarjev po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov
Okrožno sodišče v Ljubljani je kot re-kurzno sodišče izdalo rekurz Privilegirane agrarne banke d. d. podružnice v Ljubljani sklep, katerega zaradi zanimivosti podajamo v celoti in sicer:
SKLEP
Okrožno kot rekurzno sodišče v Ljubljani je V. kmetsko zaščitni stvari Barage Franca, pos. in gostil, in njegove žene Marije iz Dolenje vasi 16, vsled rekurza PAB dd. podružnice v Ljubljani, zoper sklep okrajnega sodišča v Cerknici od 5. VI. 1939 R 222-39-5, v nejavni seji sklenilo:
Rekurzu se ne ugodi.
Obrazložitev
Avtentično tolmačenje je pojmovno nov zakon. Toda če to tolmačenje ni izdano od istega organa, ki je izdal zakon ali uredbo, potem ima sodišče presojati, ali je tolmačenje izdano v okviru zakona ali uredbe. Kot avtentično tolmačenje se mora smatrati neomejeno obvezno za sodišče samo tisto avtentično tolmačenje, ki je izdano od zakonodajalca ali uredbodajalca; če je pa izdano od drugega organa, je pa obvezno za sodišče le takrat in v toliko, v kolikor je izdano v okviru pooblastila danega v zakonu ali uredbi. V slednjem primeru se mora smatrati kot avtentično tolmačenje samo tisto tolmačenje, ki zakon ali uredbo res tolmači, t. j. pojasnjuje, kvečjemu še in to le omejeno, kjer je radi pojasnitve dopolnjuje, če so v zakonu ali v uredbi vrzeli. Ce pa avt. tolmačenje ni izdano na način in od organa, ki je pristojen za izdajanje zakona ali uredbe in če tako tolmačenje naspro-
tuje zakonu ali uredbi ali ju izpreminja, ali uvaja popolnoma nove določbe, ki se ne morejo smatrati kot pojasnilo ali tolmačenje zakona ali uredbe, potem tako tolmačenje ni več avtentično tolmačenje temveč sprememba zakona ali uredbe, zakar pa tak organ nima poblastila. Ce se pa na ta način prekorači dano pooblastilo, velja za te vrste avtentična tolmačenja, ki so izdana od upravnih organov (ministrstva) prav isto kot za izvršilne poslovnike in pravilnike, namreč da sme sodišče preskušati njih veljavnost in zakonitost in če pride do prepričanja, da niso izdani v okviru zakonitega ali uredbenega pooblastila, sodišča tako avtentično tolmačenje ne veže, ker se ne more smatrati več za avtentično tolmačenje.
Po čl. 2 odst. 6. č. Ulkd. se smatrajo za kmete tudi osebe, ki se bavijo poleg kmetijstva tudi s posfi vaškega obrtnika ali vaškega trgovca. Avt. tolm. od 9.
VII.	1938 določa res, da ni šteti za vaške trgovce osebe, ki se bavijo s posli vaškega krčmarja in vaškega kavarnarja. To avt. tolmačenje pa izrečno nasprotuje čl. 2. odst. 6. č. Ulkd., ki določa na splošno in brez izjeme, da so kmetje po uredbi tudi osebe, ki se bavijo poleg kmetijstva tudi s posli vaškega obrtnika ali trgovca, če izvirajo njih obdavčeni dohodki pretežno iz kmetijstva.
Predlog rekurentinje, ki se opira edinole na cit. avtentično tolmačenje in ki hoče na podlagi tega avt. tolm., da se kmetsko potrdilo razveljavi, zato nima osnove v Ulkd., vsled česar rekurzu ni bilo ugoditi.
Ljubljana, dne 24. junija 1939.
Okrožno sodišče v Ljubljani.
Fran Orožen Odpravek je točen.
Vodja pisarnice.
Podpis nečitljiv.
Ta sklep je razglasila Zbornica TOI v Ljubljani s posebno okrožnico in s pripombo, da naj prizadeti, ki so izgubili zaščito nemudoma predlagajo pri pristojnem sodišču obnovo postopanja, po-zivajoč se na najnovejšo odločbo okrožnega sodišča v Ljubljani.
Ta nasvet Zbornice TOI je po našem mnenju brezpredmeten, ker se »obnova postopanja« lahko uvede le takrat, če so podani pogoji, ki so točno določeni v civilno pravdnem postopku, ki pa na žalost v navedenem slučaju ne pridejo v poštev. ‘
Pač pa svetujemo vsem prizadetim gostilničarjem, katerim je bil rekurz glede izločitve iz kmečke zaščite c krožnega sodišča zavrnjen, da začnejo popolnoma od početka borbo za dosego kmečke zaščite. Treba si je tedaj izposlovati ponovno od občine potrdilo, da je prizadeti gostilničar v resnici kmet, na podlagi katerega naj poskušajo doseči priznanje zaščitnega interesenta.
Objavljeni sklep okrožnega sodišča je tudi za bodqče slučaje merodajen, ker se lahko zgodi, da zavzame drugi senat ali drugo okrožno sodišče popolnoma nasprotno stališče. Zato je najuspešnejše sredstvo le sprememba tolmačenja in v tej smeri gre tudi naša borba.
Sanacija gostinskih obratov
Ker je začelo dnevno časopisje obravnavati načrt uredbe o sanaciji gostinskih obratov, ki se je napram nam čuval v največji tajnosti je naravno naša dolžnost, da k temu načrtu zavzamemo svoje stališče.
Načrt predvideva ustanovitev posebnega fonda pri Državni hipotekarni banki v svrho sanacije hotelov in pensionov v turističnih krajih. S fondom upravlja trgovinski minister, kateri osnuje poseben svetovalni odbor, ki naj daje na zahtevo trgovinskega ministrstva v poedi-nih slučajih mnenje. V posvetovalni od-
Okras vsake gostilne ie
velika stenska slika „ Veseli starček", katero ima v zalogi zvezna pisarna. — Slika stane 30 din brez poštnine, za katero računamo S din.
Višek užitka pri kosilu
ni znabiti kaka posebno rafinirano pripravljena jed, ampak občutek, kadar vstanete od mize. Zgodi se, da od z vsemi mogočimi slasticami obložene mize vstanete vendar nezadovoljni. Želodec Vam stavka, in prebavni aparat Vam narekuje, da nekaj ni v redu. — Tu morate napraviti zopet red ! Dobro sredstvo za dosego je naravna Rogaška slatina. — Pijte pred in po kosilu po en kozarec in po možnosti tudi zjutraj na tešče, pa bo Vaša prebava kmalu zopet v redu. Lahko bodete zopet brez skrbi jedli kar Vam tekne.
Pri mizi naj torej nikdar ne manjka Rogaška slatina!
bor naj bi prišla po tem načrtu 2 predstavnika trgovinskega ministrstva, 1 predstavnik finančnega ministrstva, 1 predstavnik prometnega ministrstva, 1 predstavnik Drž. hipotekarne banke ter 2 predstavnika hotelov in pensionov, ki jih imenuje trgovinski minister. V fond naj bi se stekala dotacija trgovinskega ministrstva od dohodkov taks na potne liste, nadalje dotacije finančnega ministrstva in dotacija prometnega ministrstva od povišanih cen na vozne listke na državnih železnicah in sicer 50 p brez ozira na relacijo.
Iz tega fonda bi se dajala posojila gostinskim obratom, t. j. hotelom in pen-sionom, ki so se do 31. decembra 1932 zadolžili. Posojila naj bi se dajala tudi zakupnikom hotelskih zgradb odnosno zgradb, v katerih se izvršuje obrt pen-siona. Seveda bi se posojilo lahko dalo le osebam, ki vodijo po obstoječih predpisih opremljene obrate in če niso več kot 40% od vrednosti nepremičnin zadolženi. Posojila bi se dajala največ na 20 let po 3%. To bi bile glavne točke tega načrta, ki jih je omenil »Jugoslovanski kurir« in ki so se obravnavale tudi v slovenskem časopisju.
Obstoječi načrt uredbe o sanaciji gostinskih obratov ne odgovarja zahtevam in investicijam gostilničarskih organizacij ter je za gostilničarstvo v tej obliki nesprejemljvo. Zvezna organizacija za dravsko banovino, ki se je s tem predmetom največ bavila in predlagala tudi točno izdelane, načrte, odnosno sestavila zahteve, ki jih naj načrt obsega in ki jih je Državna zveza kot predstavnica celokupnega gostinstva v Jugoslaviji osvojila odločno odklanja tak načrt, ki se bavi z dajanjem posojil le do 31. decembra 1932 zadolženim hotelirjem in lastnikom pensionov. Naša zahteva se je glasila, da se mora pomagati ne samo hotelirjem in lastnikom pensionov, temveč tudi podeželskemu gostilničarstvu, ki je vsaj v Sloveniji za turizem neob-hodno potrebno. V to svrho so bili na turistični konferenci, ki se Je sklicala na pobudo naše zveze na Sušaku, iznešeni točni statistični podatki, iz katerih je bilo posneti, da imajo podeželske gostilne s ^pbami v dravski banovini skoro eno tretjino tujcev, iz česar izhaja, da je podeželsko gostilničarstvo tako važen element turizma v Sloveniji, da se ga ne more bagatelizirati. Glavna pogreška tega načrta obstoja tedaj v tem, da dajo posojilo samo hotelirjem in lastnikom pensionov, dočim ne omenja onih naših podeželskih gostilničarjev, ki so mnogo žrtvovali, da se je turizem v nji-
hovem okraju vpeljal. Poleg tega mislimo, da je hotelir in lastnik pensiona, ki j se je zadolžil po 31. decembru 1932, ko j je bila gospodarska kriza še vedno neznosna, najmanj tako potreben posojila, kakor njegov tovariš, ki se je zadolžil pred naznačenim terminom.
Izreči pa je treba tudi jasno besedo v pogledu zbiranja sredstev, ki se ponovno centralizirajo v fondu v Beogradu, o katerem vemo da ima prav malo razumevanja za potrebe v Sloveniji. Zato naj se stvori fond za sanacijo gostinstva pri banskih upravah, ker bo le na ta način podano jamstvo, da se bodo dohodki tega fonda, ki se zbirajo na področju banovine tudi v resnici v banovini porabili.
i zkušnja o centralnih fondih je namreč silno slaba. Vsak nov fond'je nova obremenitev prebivalstva, zato morajo priti koristi1 fonda tudi v dobrobit onemu delu države, ki za fond največ prispeva. Pred kratkim smo dobili uredbo o fondu za narodni zdravstveni sklad, v katerega so se pred kratkim začeli zbirati za to določeni prispevki. Komaj je bil fond objavljen so se že vršila v Beogradu posvetovanja za zidanje velike bolnišnice v Beogradu, dočim ne more Slovenija priti niti do ene moderno urejene državne bolnišnice. Kaj bi šele bilo z našim fondom, ko so nekatere banovine turistično popolnoma neobdelane?
Radi tega pozivamo tudi tem potom Državno zvezo kot predstaviteljico našega gostinstva v Jugoslaviji, da na pristojnem mestu opozori merodajne kroge, da naj se s centralističnimi fondi jenja, ker so se izkazali za enostranske in da se naj gostilničarske organizacije zaslišijo za mnenje glede tega načrta, o katerem bi se dalo marsikaj reči, predno se ga objavi. Čudimo se v resnici, zakaj se vse uredbe o centralnih fondih izdajajo brez sodelovanja gospodarskih krogov.
REDNI OBČNI ZBOR BOLNIŠKE BLAGAJNE ZDRUŽENJA GOSTILNIŠKIH PODJETIJ V LJUBLJANI
V dvorani kolodvorske restavracije v Ljubljani se je vršil dne 15. junija 1939 redni občni zbor Bolniške blagajne ljubljanskega gostilniškega združenja, kateremu je predsedoval g. Dolničar Maks. Iz zapisnika posnemamo, da je bila Bolniška blagajna po čl. 75. finančnega zakona potrjena in da obdrži pravico opravljati zavarovanje članstva po § 384. obrtnega zakona.
Iz blagajniškega poročila je posneti, da je znašalo premoženje s 30. aprilom 1937 205.492.59 din, s 30. aprilom 1938 pa se je rezerva zvišala še za 65.269.72 din, dočim se je s 30. aprilom 1939 zmanjšalo premoženjsko stanje za 101.687.88 din, ker se je reduciralo obvezni prispevek od 10 na 7 p, in ker je bilo prejšnje leto za cca 20.000 din več izplačil, kakor preje. Likvidnega denarja je 140.712.18 din, kar bo zadoščalo s tekočimi predvidenimi dohodki za kritje izdatkov, ki so predvideni na cca 363 tisoč dinarjev.
Blagajniško poročilo je podal g. tajnik Bežek ter izkazuje pri dohodkih 408.994.25 din, pri izdatkih pa 343.724 din 53 par. Bolniška blagajna je izdala za terapevtične pripomočke 10.888.25 din, za bolniščnino 2.700 din, za zdravnike 126.373.95 din, za zdravila 105.746 din 75 par, za zobozdravniška dela
10.908.75	din, za bolnico 28.462 din, za kopeli, toplice in slično 23.151 din, za pogrebnine* 28.800 din, za upravne stroške 26.677.78 din.
Za člane nadzornega odbora so bili izvoljeni gg. Legat, Prijatelj in Semrajc, za namestnike pa gg. Deu, Kregar in Turk. V razsodišče so prišli gg. Polajnar, Hubad, Oražem, Usenik in Prijatelj, za namestnike pa gg. Jeločnik, Marenče in Deu.
S tem je. bila zaključena skupščina Bolniške blagajne ljubljanskega združenja.
Carinske olajšave za hotelsko industrijo. Z ozirom na točko 10. resolucije, ki je bila sprejeta na zveznem občnem zboru dne 1. junija t. 1. v Logatcu smo prejeli sporočilo kr. banske uprave, VIII. No. 4230-2 z dne 15. julija 1939, da je bila objavljena uredba o davčnih in taksnih olajšavah, ni pa mogoče finančnemu ministru dovoliti carinskih olajšav, ker stalno padajo dohodki v carini.
Novi grobovi Simončič Jožef t
Dne 24. junija 1939 je umrl v najlepši dobi, star komaj 50 let, naš dolgoletni član in odbornik g. Simončič Jožef, posetnik in gostilničar v Proseniš-kem. V svetovni vojni si je nakopal zavratno bolezen, kateri je kljub svoji močni naravi moral podleči. Kot občinski odbornik in član krajevnega šolskega sveta je bil vedno narodno zaveden in blagega značaja, ter si je vsled vljudnosti in podjetnosti pridobil velik krog prijateljev.
Blagemu pokojniku ohranimo trajen in topel spomin. Žalujoči gospe soprogi in njegovima dvema mladoletnima hčerkicama naše iskreno sožalje.
Grah Tomaž t
Dne 29. julija 1939 je umrl v Celju na svojem posestvu, Dečkova cesta, gostilničar gospod Tomaž Grah.
Gospod Grah je izvrševal gostilničarsko obrt od leta 1905., torej 34 let, ter je dočakal častitljivo starost 91 let. Po poklicu učitelj, je po upokojitvi postal gostilničar v lastni hiši v Celju na Dečkovi cesti.
Imenovani je bil kremenita osebnost, vedno čvr^t in vesel, ter je vestno izvrševal svoje dolžnosti tudi kot gostilničar in je bil kot tak član združenja obrtnikov gostilničarskih podjetij v Celju, 1'atero združenje bo obdržalo pokojnika vedno v najčastnejšem spominu. Po starosti je bil gospod Grah najstarejši član celjskega združenja.«
KDO LAHKO DOBI POOBLASTILO ZA VINOTOČ POD VEJO?
Vinotoč pod vejo lahko dobijo osebe:
a) ki so stare najmanj 25 let;
b) ki ne bolujejo za nalezljivo boleznijo ;
c) ki niso pod zaščitnim nadzorom;
d) ki niso bile obsojene zaradi zločinstva ali prestopka iz koristoljubja ali zoper javno moralo ali po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državni ali pri ponovnem kaznovanju radi zločinstva ali prestopka zoper življenje in telo, če niso dosegle rehabilitacijo.
e) ki niso udane potepanju, beračenju, vlačuganju ali pijančevanju in niso v pijanosti nagnjene k izgredom ter so vredne zaupanja in zanesljive.
Pooblastilo se lahko odreče tudi osebam, ki so bile kaznovane radi tihotapstva.
IZPOPOLNITEV STROKOVNE IZOBRAZBE V NEMČIJI
Zvezi sc je posrečilo urediti vprašanje namestitve naših strokovnih delovnih sil v Nemčiji, da se izpopolnijo v strokoMii izobrazbi in priuče nemškemu jeziku.
Namen zveze je spraviti kolikor mo-
DOBRO l VINO«!
nudi dokler zaloga
rudeče in belo
Ivan Vehovar
Koprivnica
pri Rajhenburgu
goče veliko število gostilničarskih hčera v poznane restavracije bivše Avstrije da se priuče dobri kuhi, dočim je gostilničarskim sinovom odprta pot v vse kraje Nemčije.
Kdor želi tedaj dobiti mesto v gostinskih obratih Nemčije, naj javi takoj zvezni pisarni sledeče podatke:
1. Ime in priimek,
2. rojstni kraj, dan, mesec in leto,
3. pristojna občina,
4. točen naslov prosilca ali prosilke,
5. kakšne gostinske posle je sedaj opravljal (a) in v katerih gostinskih poslih je dobro izvežban(a).
7. veroizpoved,
8. kakšno zaposlitev želi dobiti prosilec v gostinskih obratih v Nemčiji.
9. Po možnosti naj se pošlje tudi slika. Sprejemajo se prosilci in prosilke, ki
so najmanj 18 let stari. Podrobnejša pojasnila se dobe v uradnih urah v pisarni Zveze.
Prošnje z nepopolnimi podatki se ne sprejemajo. Zvezna uprava si pridrži pravico odrejati prosilce ali prosilke v poedine obrate in kraje.
Iz organizacij
Poročila občnih zborov priobčujemo po vrstnem redu in po razpoložljivosti prostora.
Združenje Murska Sobota je imelo dne 10. marca v Murski Soboti pod predsedstvom g. Bac Ludvika glavno skupščino, katere se je udeležil tudi zastopnik zvezne organizacije. Temu zborovanju je prisostvovalo 96 članov. V svojem zanimivem predsedniškem poročilu je g. predsednik Bac povdarjal, da so uspehi organizacije predvsem odvisni od članstva, v koliko bo isto pokazalo pri obrambi stanovskih interesov solidarnost in stanovsko disciplino. Pravilno je poudaril, da je davčno vprašanje tičoče se gostinskega obrta še nerešeno, ker je vendar naš stan edini, ki polaga davčni upravi točno račune. Ravno tako, ker moramo izmed vseh slojev razlagati ravno mi vse skrivnosti svojega poslovanja, kakor ga najdejo drugi stanovi. Združenje je storilo mnogo intervencij, bavilo se je tudi z vprašanjem povzdige strokovne izobrazbe svojega članstva s tem, da je priredilo kletarski tečaj in ima v vidu tudi servirni tečaj. Trošarinsko vprašanje prizadeva tudi mnogo težav, ker se ga nepotrebno komplicira z raznijni formalnostmi, ki ovirajo naše poslovanje in izpostavljajo stalno podjetnika strogim kaznim.
Na koncu se je s toplimi besedami spomnil pokojnega gosp. Geza Vezerja, ki je dolga leta z vso požrtvovalnostjo ir; nesebičnostjo deloval v združenju in zastopal interese gostilničarjev Prekmurja v Zbornici. Njegove zasluge za naš stan so neprecenljive. Poleg njega ja združenje izgubilo tudi gg. Horvata Josipa, Kirbiša Franca in Skrabarja Aleksa. V spomin umrlim tovarišem so zaklicali zborovalci trikrat »Slava«. ! Končno je še pripomnil, da vodi tajniške posle g. Veble, ki je podal tajniško poročilo, iz katerega posnemamo, da je imelo združenje 3 seje in 2 članska sestanka. Kletarski tečaj se je vršil 15. februarja, katerega se je udeležilo 50 članov. Stanje članstva znaša 153. Uradne ure v zadružni pisarni so vsak dan razen nedelj in praznikov od 13. do 15. Blagajniško poročilo izkazuje 32.486.07 din dohodkov, izdatkov pa 27.224.17 din. Zadružno premoženje
znaša 18.012.90 din. Na predlog g. Far-teka kot člana nadzornega odbora je bila podeljena predsedniku in odboru soglasno razrešnica. Nato je podal zvezni ravnatelj obširno poročilo, ki ga je članstvo vzelo z odobravanjem na znanje. Proračun za leto 1939. znaša pri dohodkih 20.315 din in istotoliko pri izdatkih. Pri volitvah, ki so se izvršile z vzklikom je bila vložena samo ena kandidatna lista je bil izvoljen za predsednika ponovno in soglasno g. Ludovik Bac. Za člane upravnega odbora pa gg. Benkič Janez, Benko Janez, Faflik Alojzij, Sočič Franc, Flisar Rudolf, Titan Janez, Čačinovič Imre, Matej Franc. Za namestnike gg. Mikola Franc, Vlaj Viktor. Za člane nadzornega odbora gg. Huber Franc, Fartek Janez, Stivan Franc. Pri samostojnih predlogih se je sklenilo, da se vrši meseca marca servirni tečaj. Po daljšem razmotrivanju raznih stanovskih vprašanj se je občni zbor v najlepšem soglasju, kar je znak velike solidarnosti in discipline članstva tega združenja, zaključil.
Združenje gostilniških podjetij v Radovljici. Pod predsedstvom g. Olipa Pavla se je vršila dne 13. marca 1939 v prostorih gostilne Kunstelj v Radovljici redna letna skupščina tam. združenja. Zvezo in Trgovsko zbornico je zastopal zbor. svetnik g. Peterlin Miro iz Kranja. Iz predsedniškega poročila posnemamo, da se je združenje z uspehom borilo proti ustanavljanju krčem, ki se po navadi preobrazijo kasneje v dalmatinske točilnice, ki tujskemu prometu nikakor ne koristijo. Obžaluje, da se ni mogel vršiti servirni tečaj zaradi preslabe udeležbe, kar kaže na skrajno slabo zanimanje za izboljšanje strokovne izobrazbe. G. Kapus Vladimir in g. Ambrožič sta razpravljala o važnih zadevah gostilničarstva ter podčrtavala delavnost združenja in zvezne organizacije. G. Ambrožič je apeliral na solidarnost članstva ker bodo le tako polagala oblastva večjo važnost na gostilničar-stvo. Posebno pa je treba opustiti vsakršno kritiziranje proti lastnemu združenju, katero je še vedno zastopalo v polni meri interese članstva in bi gotovo doseglo še vidnejše uspehe, če bi se go-stilničarstvo malo več brigalo za svoje stanovske zadeve. Blagajniško poročilo izkazuje pri dohodkih 6.440, pri izdatkih pa 5.481.04 din tako da znaša celokupno premoženje združenja 15.138.22 din. Proračun pa ostane tudi v letu 1939. neizpremenjen. Končno je povzel besedo g. zbor. svetnik Peterlin Miro, ki je iznesel v svojem obsežnem referatu delovanje zveze in zbornice ter pozval članstvo k skupnemu in složnemu delu za dobrobit vsakega posameznika. S tem se je zaključilo zborovanje.
Združenje v Gornjem gradu je imelo svoj občni zbor v prostorih g. predsednika Mermal Franca dne 13. marca 1939 ob 10. dopoldne. Zborovanja se je udeležil tudi zvezni odposlanec. Predsednik je takoj po pozdravu navzočih sporočil smrt g. Remic Martina iz Šmartnega ob Dreti, katerega spomin so počastili s trikratnim »Slava«. Pri obravnavi obračuna se je ugotovilo, da je združenje imelo v preteklem letu 7.506.33 din dohodkov in 5.415.70 din pa stroškov. Obračun, kakor tudi poročilo nadzornega odbora sta bila soglasno sprejeta. Proračun za leto 1939. izkazuje 6.060 din dohodkov in ravnotoliko stroškov. Navzoči zvezni odposlanec je podal nato obširno poročilo o delovanju zvezne organizacije, zakar so se mu vsi navzoči prav iskreno zahvalili. Pri volitvah je bila izvoljena sledeča lista. Za predsed-
Koliko gostilničarjev gre na letni dopust in odmor? 1 do 2°lo!! Vsi drugi pa se mnčijo in delajo brez
ozira na zdravje!
Zato vsaj doma pijte
Radenski zdravilni vrelec
Z) V Z>
tistega z rdečimi srci, našo najboljšo prirodno mineralno vodo
Zdravje in užitek!
nika g. Mermal Franc, za podpredsednika g. Pumat Ivan, za odbornike gg. Kolenc Franc, Logar Franc, Boltin Josip in Savinšek Ivan. Za namestnike gg. Božič Karol in Šebenik Alojz. V nadzorni odbor gg. Plesnik Franc, Slatinšek Franc, Pustoslemšek Franc in Remic Franc. Ob zaključku se je razvila obširna debata predvsem zaradi servirnega tečaja na Ljubnem, nakan je g. predsednik zaključil občni zbor.
Združenje Šmarje pri Jelšah. Dne 15. marca se je vršil v prostorih g. predsednika Gradta Maksa redni občni zbor, katerega sta se udeležila tudi v zastopstvu Zbornice g. zbor. svetnik Lebič in zvezni ravnatelj. Po pozdravnem nagovoru je podal g. Gradt Maks obsežno predsedniško poročilo, v katerem je poudarjal trud organizacije v svrho zboljšanja gostilniškega položaja, pri čemur je našlo združenje kakor vedno vso pomoč in zaščito pri zvezni organizaciji. Po predsedniškem poročilu, ki je bilo z odobravanjem soglasno sprejeto je iznesel v daljšem referatu zvezni ravnatelj delo, ki ga je zvezna uprava v preteklem letu izvršila. Iz obračuna je posneti, da je imelo združenje 6.857.91 din dohodkov in 3.734.54 din izdatkov. Celokupno premoženje združenja znaša 5.338.37 din. Predsednik nadzornega odbora je podal poročilo, da so se pri pregledu našle blagajniške knjige in obče blagajniško poslovanje v vzornem redu, nakar se je podelila soglasna raz-rešnica g. predsedniku, kakor tudi upravnemu odboru. Iz proračuna izhaja, da se predvideva 5.840 din izdatkov, dohodkov pa 6.918 din in se je tudi letošnje leto določila ista zadružna doklada, kakor preteklo leto. Pri volitvah, ki so se vršile javno in se tudi soglasno izvedle, je bil za predsednika ponovno izvoljen g. Gradt Maks, za podpredsednika g. Habjan Ivan, za odbornike gg. Smeh Josip, Detiček Franc, Narat Anton, Gajšek Florjan, Sket Karl in Zdolšek Martin. Za namestnike gg. Loren-čak Anton, Štancar Andrej in Zličar Franc. V nadzorni odbor za predsednika g. Grasselli Emanuel, za člana pa g. Golež Jakob in g. Tojnko Martin. Na koncu se je sprejela tudi resolucija, da se naj ponovno uvede plačevanje trošarine od soda, ki se stavi na pipo. Isto-tako se naproša v resoluciji banska uprava, da naj uvede zopet trošarine prosto vino za tuje delavce, ki jih morajo gostilničarji - vinogradniki najemati za obdelovanje svojega vinograda. Dovoli se naj nakup trošarine prostega vina v slučaju elementarnih nezgod ne samo za ono leto, ko se zgodi elementarna nezgoda, temveč še za prihodnje leto, ker ne rodi trs, kakor znano dve leti po nesreči ničesar, vsled česar je prisiljen gostilničar - vinogradnik kupo-vati za svoje delavce vino iz drugih vinorodnih krajev. S tem je bil občni zbor končan.
Ljubljansko gostilniško združenje je
imelo svoj 48. redni občni zbor pod predsedstvom g. Maksa Dolničarja dne 21. marca 1939 ob pol 3! pop. v dvorani kolodvorske restavracije. Po običajni otvoritvi je pozdravil g. predsednik navzoče zastopnike oblasti, tako n- pr. zastopnika mestne občine, Zbornice TOI, nadalje zastopnika Tujsko prometne zveze in zveznega predsednika g. Majcena. Istočasno so bili deležni pozdrava tudi zastopniki tiska. Z občnega zbora so bile poslane udanostne brzojavke maršalatu dvora, resornim ministrom, g. banu dravske banovine in ljubljanskemu županu. V predsedniškem poročilu je iznesel, da se nade, ki jih je imelo članstvo na lanskem obenem zboru letošnje leto niso izpolnile. Uredba o pomožnem gostinskem osobju je stopila v tem poslovnem letu v veljavo, vendar delodajalci niso v splošnem z njo zadovoljni. Omenil je tudi borbo proti uredbi o klasifikaciji gostinskih obratov, predvsem seveda hotelov in pa potek turistične konference na Sušaku, ki jo je na predlog Zveze za dravsko banovino sklicala Državna zveza v Beogradu. Dalje časa se je nadalje zadržal tudi pri tujskem prometu ter so se navezali tesnejši stiki na Tujsko prometno zvezo v Ljubljani. Zelo obširno je opisal borbo hotelirjev proti hotelski davščini, katera je izpadla brezuspešno, radi nerazumevanja mestne občine. Poročilo g. predsednika je bilo z odobravanjem sprejeto na znanje.
Tajniško poročilo je podal g. Bežek, ki se je predvsem omejil na administrativno poslovanje. Pri združenju sta so-
delovala 2 odseka, hotelski in gospodarski. Združenje šteje 342 članov, od katerih je 164 članov in 167 ženskih članov ter 11 pravnih oseb. To članstvo ima v obratovanju 369 podjetij, ki so razdeljena na sledeče tipe: 8 hotelov, 16 kavam, 25 restavracij, 237 gostiln, 1 gostišče, 46 buffetov in vinotočev, 18 krčem, 11 ljudskih kuhinj, 4 mlekarne in 2 zdravljaka. Pri vseh teh podjetjih je bilo uslužbenih 1028 uslužbencev, in sicer 30 poslovodij, 121 natakarjev, 277 natakaric, 34 plačilnih natakarjev, 27 plačilnih natakaric, 59 točilcev, 6 kletarjev, 10 vratarjev, 19 slug, 59 blagajničark, 125 kuharic, 123 služkinj, 8 peric, 16 pomivalk, 29 vajencev in 7 vajenk, 8 slaščičarjev, 12 čistilcev pribora, 12 kavokuharjev, 8 kuharjev in 38 sobaric. V preteklem poslovnem letu je umrlo 8 članov. Rednih sej uprave je bilo 13, izrednih sej 4, sej hotelskega odseka 5, gospodarskega odseka 3 in 1 članski sestanek. Na obveznih prispevkih je članstvo v preteklem poslovnem letu prispevalo po 15 p od 1,196.250 litrov vina, po 10 p pa skupno 2,459.980 litrov, skupno so tedaj uvozili člani v tej dobi 3,656.230 litrov vina. Tudi to poročilo se je vzelo na znanje.
Nato se je priglasil k besedi zastopnik mestne občine, ki je poskušal zagovarjati hotelsko davščino, ki vzbuja toliko nezadovoljstva pri prizadetih hotelirjih. G. zvezni predsednik je v svojem obširnem govoru iznesel ozko sodelovanje združenja mesta Ljubljane z zvezno organizacijo in z ostalimi ustanovami in oblastvi, ter se osvmil na vsa vprašanja, ki se tičejo gostinskega stanu in ki so se v poslovnem letu razpravljala bodisi pri zvezi, kakor tudi gostinskem odseku Zbornice TOI. Poročilo g. zveznega predsednika je bilo sprejeto z velikim aplavzom. Nato se je priglasil k besedi g. dr. Koce, ki je na kratko omenil, da bo gostinska akcija kronana z uspehom, če bo gostinstvo v svoji organizaciji ostalo tako strnjeno na svojih mestih kakor zadnja leta. Tudi zastopnik Tujsko prometne zveze g. dr. Žižek je pozdravil delo združenja v imenu organizacije, ki jo zastopa in upa, da bo ozko sodelovanje med Zvezo gostilniških združenj in njenimi združenji rodilo tudi v bodoče najlepših uspehov.
Nato se ie prečital obračun za leto j 1938., ki izkazuje sledeče poslovanje: i Pri dohodkih: najemnina 80.700 din, in-j korporacijska pristojbina 16.000 din, zadružna članarina 133.744.78 din, upravni dohodki 54.583.38 din in izpadek na pre- ! moženju za zmanjšano premoženjsko stanje v obliki dohodkov in izdatkov 120.970.06 din, torej skupno 405.998.22 din. Pri izdatkih: plače uradništva in hišnika 86.800 din, prispevek za Pokojninski zavod 8.713 din, uslužbenski davek in bednostni fond 9.849 din, prispevek za bolniško blagajno 5.840.25 din, pisarniške potrebščine 7.227.75 din. j poštnina in telefonska pristojbina 6.031 ; din 96 par, prispevek zvezi 12.600 din, kurjava in razsvetljava 3.972.25 din, najemnina za pisarniške lokale 850 din, podpore onemoglim gostilničarjem 2.950 din, skupaj na upravnih stroških 183.637.03 din, odpisi na nepremičninah in inventarju 176.431.70 din, vzdrževanje doma 22.534.49 din, vzdrževanje strokovne nadaljevalne šole 23.395 din.
Premoženjsko stanje: Aktiva: blagajna in Poštna hranilnica 8.437.78 din, dolžniki 40.242.75 din, denarni zavodi
155.607.75	din, Mestna hranilnica ljub-ljnaska 293.200 din, nepremičnine z odpisom 1,479.646 din, inventar z odpisom 108.240.12 din. Aktiva znaša torej 2,085.374.40 din. Pasiva:	Upniki:
172. 274.81 din, čisto premoženjsko stanje je torej 1,913.099.59 din.
Blagajniško poročilo je bilo soglasno sprejeto, kakor tudi poročilo nadzornega odbora. Nato se je obravnaval proračun za leto 1939., ki izkazuje pri dohodkih: najemnina 80.800 din, inkorporacijska i pristojbina 14.000 din, upravni dohodki 61.122 din, strokovna nadaljevalna šola
26.000 din in članski obvezni prispevek
350.000 din, skupaj 531.522 din.
Pri izdatkih pa: plače uradništva in hišnika 87.600 din, socialne dajatve 9.650 din, uslužbenski davek in bednostni fond 6.000 din, prispevek za bolniško blagajno 6.000 din, pisarniške potrebščine 8.000 din, telefonske pristojbine 1.600 din, prispevek zvezi 13.000 din, razsvetljava 1.000 din, najemnina s kurjavo 10.200, obresti odpadle na bolniško blagajno, za podpiranje one-
moglih članov 10.000 din, za stroške ubiranja prispevkov 10.000 din, za razne nagrade, potnine, poštnine intd. 40.000 din, za vzdrževanje doma 30.972 din, za vzdrževanje šole 51.900 din in na bolniško blagajno odpadajoči del obveznega prispevka 245.000 din. Nato so se vrstili razni samostojni predlogi, ki jih je predložila bodisi zadružna uprava ali članstvo. Obširna debata se je razvila pri predlogu g. Černeta Franca o nabavi filtra za čiščenje vina in nabavi naprave za mamutno venturacijo, pri kateri so sodelovali predsednik g. Dolničar, gg. Miklič, Raje, Zupančič, Derganc, Šušteršič in Deu.
Ker se pri slučajnostih ni nihče oglasil k besedi je g. predsednik zaključil zborovanje.
Združenje za ljubljansko okolico je imelo dne 5. aprila 1939 ob 9. dop. pod predsedstvom g. Kanca Avgusta svojo 29. redno letno skupščino v dvorani kolodvorske restavracije. Navzočih je bilo 53 članov. Predsednik g. Kanc je uvodoma pozdravil navzoče člane ter zastopnika zveze in časopisja. Tajniško poročilo je podala gdč. Kozamernik, ki je v svojem poročilu iznesla vse predmete, ki so se v preteklem poslovnem letu obravnavali po zadružni upravi. Združenje ima 285 članov, med temi 181 članov in 104 članice. Tajniško poročilo se je vzelo soglasno na znanje. Nato je podal zastopnik zveze obširno poročilo o delovanju zveze, kjer je zajel vobče vsa vprašanja, ki so na stalnem dnevnem redu zvezne uprave in ki jim je treba najti končno rešitev. Nato se je obravnaval proračun, ki znaša pri dohodkih in izdatkih 36.800 din, dočim 3e je članarina razdelila tako-le: Prispevek za zvezo v znesku 35 din plača vsak član, dočim plača za združenje do 10 hi po-točnje po 40 din, od 10 do 30 hi 60 din, od 30 do 50 hi 100 din, od 50 do 80 hi 120 din in od 80 hi 150 din. Pri slučajnostih so se oglasili k besedi še g. Grad Ivan, najprej v zadevi znižane trošarine, nadalje g. Suhadolc Franc radi protesta proti odredbi sreskega načelstva, da morajo gostilniške mize biti pokrite z belim prtom, dočim je g. Kuhar Avgust mlajši grajal slabo udeležbo, nakar se je na predlog g. Jesiha določila za ne-udeležence globa v znesku 25 din, ki se je kasneje na predlog g. Grada povišala na 50 din. S tem je bil občni zbor tudi zaključen.
Združenje v Ormožu. 18. letna skupščina združenja v Ormožu se je vršila dne 21. aprila pod predsedstvom g. Go-lenka Antona v prostorih Okrajne posojilnice v Ormožu. Tega zborovanja sta se udeležila v zastopstvu Zbornice g. Berlič Joško iz Ptuja, za zvezo pa njen odposlanec. Iz tajniškega poročila posnemamo, da je imela pisarna mnogo opravila in se je predvsem bavila s preganjanjem šušmarstva in z drugimi važnimi gostilničarskimi zadevami. Obračun in predlagani absolutorij sta bila soglasno sprejeta. Proračun izkazuje 3.465 din dohodkov, izdatkov pa .4.090 din, ter se bo primanjkljaj kril iz zadružne rezerve. Nato sta podala poročilo odposlanca Zbornice TOI in zveze, katerima se je g. predsednik toplo zahvalil. Po danih pojasnilih, ki sta jih dala pri slučajnostih na stavljena vprašanja navzoča odposlanca, se je občni zbor zaključil.
Občni zbor v Kranju. V prostorih hotela »Kranjski dvor« v Kranju, se je pod predsedstvom podpredsednika g. Križnar Antona vršila 28. redna skupščina združenja v Kranju. Zbornico TOI je zastopal njen svetnik g. Peterlin, zvezo pa njen odposlanec. Izčrpno poročilo je podal tajnik g. Mayr Mavrilij, kjer je omenil, da je bila zadružna uprava preganjana po prijavi nekega uradnika zaradi sklepa glede povišanja cen vinu, vendar je drž. pravdništvo v Ljubljani zaradi neosnovanosti preganjanje obustavilo.
Uprava je imela 7 sej in 1 članski sestanek. Posebno pozornost je posvetila šušmarstvu o katerem ugotavlja uprava, da ne more kljub požrtvovalnemu delu doseči zaželjenega uspeha, dokler se obrtni zakon ne spremeni in jasno ne precizira pojma in obsega »hišnega dela« in dokler ne bo odvzeta podeželskim trgovcem možnost prodaje običajnih namiznih vin v zaprtih steklenicah. Velika pozornost se je posvečala tudi tujsko prometnemu vprašanju in deluje složno s tujsko prometnim društvom v Kranju. Kakor izhaja iz poročila je
Klešič Aleksander —
60-letnik
združenje izvedlo 3 poučne tečaje in sicer 1 kletarski, servirni in kuharski tečaj, kateri so prav odlično uspeli. Uprava je bila zastopana na vseh prireditvah zveze v Ljubljani ali pa Državne zveze v Beogradu. Pisarniško poslovanje je bilo v minulem letu zelo obširno, ker se agende pisarne množijo vsako leto bolj in bolj. Združenje šteje 145 članov in 40 vajencev. Poročilo g. tajnika se je vzelo z odobravanjem na znanje. Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je imelo združenje 59.603.82 din dohodkov, izdatkov pa 14.218.97 din manj. Nadzorni odbor je predlagal absolutorij, katerega so zborovalci soglasno odobrili. Proračun izkazuje pri dohodkih, in izdatkih 20.380 din. Članarina se določi po točilni taksi, ter znaša od 60 do. 160 din letno. Pri volitvah so bili izvoljeni v upravni odbor sledeči gg.:	Bidovec
Janko, Boh Janko, Krulc Franc, Lieber Franc, Mayr Mavrilij, Peterlin Miro, Ferjane Lovro, Gašperl in Ivan, Križnar Anton in Vimik Peter. Za namestnike pa gg.: Reš Maks, Benedičič Rudolf, Fabjan Ivan, Kokalj Ignac, Koncilja Pavel in Kovačič Ivan. Na predlog g. Liebra je bil nato izvoljen sledeči nadzorni odbor: gg. Lakner Josip, Draksler Miha, Kern Ivan, Benedikt Josip, Kristanc Franc in Konc Franc. Po poročilih zborničnega in zveznega odposlanca je bilo zborovanje zaključeno.
Združenje v Kozjem. Dne 27. aprila se je v prostorih gostilne ge. Friškovič Marije v Kozjem vršila v odsotnosti predsednika g. Kolarja Andreja skupščina tam. združenja pod predsedstvom podpredsednika g. Kralja Josipa. Temu zborovanju je prisostvoval tudi zastopnik zveze. Tajniško poročilo je podal g. tajnik Friškovič Ignac, ki je omenil, da šteje združenje 71 članov, da so bile izbrisane 3 koncesije, na novo pa podeljena 3 obrtna dovolila. Blagajniško poročilo izkazuje 3.477.25 din, izdatkov 1.162.50 din, tako da izkazuje končna imovina 4.302.15 din. Tajniško in blagajniško poročilo, kakor tudi izjavo nadzornega odbora je bila soglasno sprejeta. Proračun izkazuje pri dohodkih in izdatkih 4.238 din. Nato je podal zvezni odposlanec poročilo o delovanju zvezne organizacije, nakar se je zaključilo zborovanje.
Raznoterosti
Celjska razstava. Celjska razstava v Celju je odprta od 29. julija do 6. avgusta.
VIII.	Mariborski teden. Slavnostna otvoritev Vin. Mariborskega tedna, ki bo trajal od 5. do 13. avgusta 1939 bo v soboto 5. avgusta ob 10.30 predpoldne na razstavišču. V okviru tega tedna se bo priredil I. veliki festival slovenskih narodnih običajev in sicer 5. in 6. avgusta 1939. Vozna olajšava dovoljena.
Podražitev sodavice in mineralne vode. S 1. avgustom t. 1. bo povišana cena sodavice in mineralne vode, ker se bo od tega dne pobirala od teh pijač posebna taksa v korist centralnega zdravstvenega fonda.
Uredba o službenem razmerju med vinogradnikom in viničarjem. Naznačena uredba je bila izdana od strani g. bana dne 13. julija 1939 in objavljena ▼
„Vinske bolezni in napake"
Brošura, ki jo je pod tem naslovom spisal kletarski nadzornik g. inž. Zupanič Ivo, se še lahko dobi v zvezni pisarni po 5 din komad — Poštnina I — din
Služb, listu št. 57 z dne 19. julija 1939. Obvezno moč pa dobi s 1. novembrom 1939., v kolikor ni to drugače za poedine Slučaje v tej uredbi odrejeno.
Županska zveza odobrava banovinski trošarinski pravilnik. Iz poročila o občnem Zboru Županske zveze za leto 1939., ki se je vršil dne 11. julija v Ljubljani poroča »Samouprava« o uvedbi poostrene kontrole sledeče: V preteklem letu uvedena kontrola nad prometom z alkoholnimi pijačami, o kateri se je mnogo govorilo na lanskem občnem zboru, je zelo dvignila dohodke skoro vseh občin in se izkazala za umestno.
Priročnik za finančno kontrolno službo. Dravska sekcija Udruženja zvanični-kov finančne kontrole v Ljubljani je izdala izvleček vseh najvažnejših zakonskih predpisov o posrednih in neposrednih davščinah, obrtnega zakona in zakona o obče upravnem postopku. V tem priročniku so torej zbrani vsi predpisi, katere mora poznati vsak gostilničar. Priročnik stane v platno vezan 60 din, ter se naroča pri gori navedenem udružen ju.
Cin Višje gostinske šole v Beogradu. Minister za prosveto je po zaslišanju mnenja prosvetnega sveta odločil, da ustreza Višja gostinska šola v Beogradu z završnim izpitom in predhodno opravljenim nižjim tečajnim izpitom na srednji šoli ali završnim izpitom na meščanski šoli, izobrazbi dovršenih 6 razredov šole in daje šolsko kvalifikacijo za uradniška zvanja po § 45. odst. 1. zakona o uradnikih. Absolventi te šole imajo pravico do dijaškega roka v vojski po čl. 49. pod a) toč. 2. zakona o ustroj-stvu vojske in mornarice.
Praksa čeških gostinskih nameščencev v Franciji. Pred kratkim bi moralo nastopiti preko 60 čeških gostinskih uslužbencev službo v francoskih hotelih pa jim francoske oblasti niso izdale zaradi spremenjenih političnih prilik v Češki, dovoljenja za delo. Zanimivo je, da je bilo v zadnjih letih s posredovanjem Češke gostinske zveze na staži v Franciji preko 1500 gostinskih uslužbencev. Zato se ni čuditi, da je češko hotelirstvo eno izmed najboljših na svetu.
Slaba tujsko prometna sezona v Italiji.
V Italiji je letošnjo tujsko prometna sezona tako slaba, kakršne še ni bilo. Vzrok je iskati v bojazni vpogledu vojne. ,
Praški hoteli slabo zasedeni. »Hospo-darsky rozhled« piše, da je letos v praških hotelih jako prazno, ker ni pravih gostov.
Hotelske sobe z imeni mest. V berlinskem hotelu »Central« niso sobe naznačene po številkah, temveč z imeni nemških mest.
V 10 minutah 5700 oseb postreženih. Za proslavo obstoja društva New York Police Department Holy Name Society je bil v hotelu Astor v New Yorku prirejen banket. V 40 minutah je bilo 5700 oseb postreženih. Gostom je streglo 25 nadnatakarjev in 570 natakarjev. Vsa jedila je pripravil v 4 urah šefkuhar P. Guillotem z 45 kuharji in kuharicami
Cigareta brez papirja. Na Madžarskem je prišla v promet cigareta brez papirja. Namesto papirja se porablja tenak list tobaka, ki gori istočasno s cigaretnim tobakom.
Najstarejša kavama na svetu podrta.
V Carigradu so te dni podrli najstarejšo kavarno na svetu, ki je od leta 1540. obratovala in bi tedaj prihodnje leto obhajala 400 letnico.
Leteči hotel. V Nemčiji je bil zgrajen' nov zrakoplov »L. Z. 130«, ki ima prostora za 40 potnikov, katerim je na razpolago poleg spalnih kabin z eno ali dvema posteljama in s toplo in mrzlo vodo, še jedilnica, salon, pisarna, čitalnica in bar.
Hotel na Severnem tečaju. V času hude vročine ni odveč, če omenimo, da je hotel »Severni pol« v Novem Alsundu na Spitzbergih komaj 11 stopinj oddaljen od severnega tečaja zopet odprl na stežaj vrata svojim gostom. Lastnica ga. Laura Borgen je lansko leto hotel popolnoma in najmodernejše uredila, ter lahko naenkrat v njem prenočuje 16 gostov. Hotel obstoji iz treh poslopij in sicer stanuje v prvem lastnica, v dru-
gem je hotel, v tretjem poslopju pa prebivata zdravnik in inženjer. V zadnjem poslopju se nahaja tudi kavarna, ki je posebno od ribičev, ki pridejo na Alsund, izborno obiskana. V zadnjem letu je poleg velikih turističnih parnikov, ki pripeljejo 200 do 800 potnikov prišlo še 65 parnikov. Gosti dobe pri odhodu umetniško izdelano spričevalo o obisku v najsevernejšem hotelu. Da je hrana raznovrstna goji lastnica stalno tudi 12 kokoši.
Polona in nien Blaž
Pravo nasprotje grofičinemu sinu je bil bolni Blaž, ki je živel pri vdovi Poloni tam ob koncu vasi. Pravili so, da je njen sorodnik, da pa jo šele sedaj pozna v svoji bolezni; prej, ko se mu je neki bolje godilo, ni nič maral za njo. Pa naj sta imela kakor že koli, Polona je bila sama in ni ji bilo narobe, da dobi še koga k hiši. Sprva si je Blaž napravil svojo posteljo na skednju, do zime je pa že zlezel v hišo, da bi ga zunaj ne zeblo. Tako je mineval čas in ljudje so že kar mislili, da sta Polona in Blaž žena in mož, zlasti ko je začela Polona tako ganljivo skrbeti zanj. Ce je le mogla kje dobiti kak priboljšek, ga je skrbno po-
basala za Blaža, siromaka bolnega________
Pa Blaž se za take dobrote, ki bi jih prejel po Poloni, ni nikdar zahvaljeval, čeprav je bil zelo olikan in hvaležen za vse, kar je prejel v lastne roke, tako da ljudje niso Poloni mnogo verovali, da res skrbi za bolnega Blaža... Najbrž je pospravila Polona vse sama in Blažu le želela ljubega zdravja še mnogo let. Ta Blaž je pa veliko molil in rad molil ter vedel vse natanko, kaj se sme in kaj se ne sme na svetu.
Komaj je začelo zvoniti navdilj, že se je odpravil Blaž od doma. Obiskal je vse božje- poti, igral z romarji vrtec in z njimi kleče plazil okoli postaj križevega pota. Cim dalje se je zamudil, tem bolj je potem hitel v hosti lomiti dračje ali kositi prilesti za Polonino kravico. Polona sama ga je seveda često oštevala, zlasti še za to, ker sama ni hodila rada v cerkev, marveč je rajše poležavala v svoji koči na ležišču. Ce so ga pa sosedje kaj dražili zaradi hude Polone, ni nikdar povedal nič slabega; kar zagodrnjal je navadno tisto svojo: Zenska je božji dar, dedec pa bognas-var... pa se je malo nakremžil, kakor da ni povedal čisto tako, kakor misli. Seveda so bili tudi dnevi, ko je v Blažu ! kar kuhalo, da je bil nevoljen na lastno senco. V takih dneh ga je pustila Polona kar pri miru, saj je živela vedno v strahu, da pobere svoje krpe in odide. Ce se je ob takih dneh Poloni kihnilo, ni čakala, da ji Blaž želi božje pomoči, marveč je kar sama sebi rekla: Hvala Bogu za ljubo zdravje! Blaž pa je lepo molčal naprej.
Neke nedelje ga prav dolgo ni bilo z žegnanja domov, morda zato, ker ga je Polona nenavadno težko čakala. V hlevu je postala kravica nemirna in treba* jo je bilo gnati k biku, Blaža pa od nikoder. Sele ko se je mračilo, Je prišel tudi Blaž in pospravil, kar mu je pustila opoldne Polona, kravice pa le ni hotel gnati, saj mu je bilo predobro znano, da o mraku ne spusti noben pravi gospodar več bika, pač da ga ne obleti hudobni duh... Za veliko noč ali furež ali tudi na likof se je Blaž kaj rad tudi sam povabil, a ga niso nikjer odganjali, saj je bila povsod še kaka žlica več na mizi. Seveda so takrat letele pikre na Blaža, kakor na primer tista: Zakaj se ni oženil ? Blaž se je odgovoru lepo izognil, češ da uči Kristus, človek naj vzame križ na svoje rame in hodi za Njim, nikakor pa ne, naj vzame ženo in hodi za križem. Včasih pa je odgovoril kar s pesmijo ... Njegov nekoliko zadirčni glas ni bil baš prijeten, a družbo je zabavalo besedilo:
Ko Gospod Adama ustvaril
žnjim ptice, ribe vse je skupaj spravil.
Poslal ga je na ta pregrešni svet,
misleč, da lahko njemu bo živet.
Cez nekaj dni Gospod Adama vpraša, kako se Adam-samec kaj obnaša. Tedaj zakliče oče naš, Adam:
Gorje je meni, ker sem čisto sam ...
Tedaj Gospod Adamu pošlje spanec, da na tem svetu ne ostane samec, potegne eno izmed reber preč, ustvari Evo, da mu bode všeč.
Cez nekaj dni Gospod Adama vpraša, kako se ženka Eva kaj obnaša. »Gospod, potegni mi vsa rebra ven, ustvari mi še mnogo žen ...«
Cez leto dni Gospod Adama vpraša, kako se mamca Eva kaj obnaša.
»Oh, to te prosim, vsmiljeni Gospod, vtakni mi vsa rebra zopet not...«
Da bi ga tudi poslej ne spraševali več, jim je hitel praviti povesti, na primer tisto o Copatarjevem hlapcu in njegovih klobasah. Zgodilo se je takole:
Pozimi so imeli pri Copatarjevih koline. Sosed je bil za mesarja, vsi domači pa so imeli ves božji dan polne roke dela. Možakarji so se vrteli okoli tolstih prašičev, ženščine pa so imele opravka pri ognjišču, ker bi bilo grdo za vso faro, če bi na dan kolin kdo stradal ali trpel žejo.
Ves božji dan je potekel v najboljšem razpoloženju, celo neprijetno delo, ko so snažili čreva ob mrzlem potoku, ni bilo tako silno neprijetno, saj so dobili na pot čaja s slivovko in še slivovke posebej.
Do večera je bilo pri vseh že precej mehko razpoloženje, ki ga je stopnjevala še sopara v zaprtem prostoru in mast, ki je puhtela z ognjišča. Celo obe luči, ki bi naj osvetljevali veliko kuhinjo, sta komaj žalostno brleli, kajti plavajoča mast je tudi ti dušila.
Ko so zvečer pospravljali še posamezne kose mesa in obelili mast, so se pripravljali, da bodo delali klobase. Narezali so mesa, ga osolili, popoprali in na-mešali med zdrobljeno meso razne začimbe, da bo vse prav in okusno, ko pride iz dimnače.
Ta trenutek je izrabil domači hlapec in vse dobro premislil... Kar mimogrede je stresel med meso ves poper in naprej mešal meso, kakor da se ni nič zgodilo. Natlačili so cev z meseno mešanico in klobase so se zvijale po mizi... Ko pa so prišle čez nekaj dni vdimnjene zopet v kuhinjo in celo za poskušnjo na mizo, takrat sta se gospodar in gospodinja grdo spogledala, družina pa škodoželjno namrdnila, kajti klobase so bile poprane, da je peklo po ustih in še v želodcu. Edino domači hlapec se je zalagal z njimi kar naprej, kajti na to je računal že na dan kolin, da on prenese vse tudi takrat, ko drugi omagajo...
Vsi so milo gledali za klobasami in občudovali hlapca, ki jih je drobil kakor za stavo. Pa ne samo za poskušnjo, skoraj vsak dan je dobil hlapec svojo klobaso, samo da jih uniči čimprej, da ne bo spotikanja. Celo smilil se je včasih gospodinji, da mu je dala še pijače, ker ga je vedno žejalo. Drugo leto seveda je gospodinja sama pripravila meso za klobase in ni pustila, da bi jo kdo motil v njenih računih. Zato je dobival od takrat tudi hlapec od njih le svoj delež ...
Za dobroto pa je pustil Blaž pri hiši polno korbo zlatih naukov, ki jih je delil zlasti otrokom, tako: da je treba dati kravi pred Jurjevim rumenega citrončka v gobec, da ima vse leto rumeno mleko; ako hoče pastir, da je živina na paši mirna, mora biti tudi on miren, vsaj ko jedo žegen o veliki noči; luščine od pi-
Vrtne stole
zložljive, bukove, nove
poceni proda__________
Tribuč Josip - Ljubljana, Tržaška 42 - Telefon 2605
sank za veliko noč je treba raztrositi okoli hiše, da ne pridejo kače blizu; na veliko soboto mora pokropiti gospodinja vse njive z blagoslovljeno vodo in s šibami od cvetne nedelje, na velikonočno nedeljo pa dobi vsa živina blagoslovljeni kruh in hren, da dobro uspeva skozi leto; ko prvič v letu grmi, se vrzi na zemljo in se kotaj, pa boš našel gobo, če je le kje v gozdu. — Ce so ga ljudje spraševali, ali zna coprati, jim je točno odgovarjal: Copra ni, kunštni ljudje pač so. Navzlic temu pa je sam vedel polno coprnij: Ako daš svinji kruh med koruzo, ne bo hotela kruha; ako pa daš med kruh šop njenih dlak, bo šla za teboj ko pes. Teleta goniti je težko; ako ga pa porineš ritanski iz hleva in ga trikrat zavrtiš, bo šlo rado za teboj; edino tedaj, če te pri tem kdo gleda in si zasenči oči, tudi to ne bo nič pomagalo. Ako se izgubi svinja ali tele, je treba položiti le glavnik na mizo in ga pokriti s skledo in žival se bo sama vrnila.
Take in podobne nasvete je dajal Blaž in zraven pridno zajemal, dokler je bilo kaj v skledi. Tudi vina se ni branil, kar pozabil je na svojo bolezen in trdil: vino krepkega okrepi, le slabiča omami. Pa navzlic temu se je prigodilo, da se je prizibal tudi Blaž precej omamljen v kočo k Poloni. Takrat ga je pa bolezen prijela tako, da je pričakoval svoje zadnje ure. »Smrti«, je dejal, »se nič ne bojim, kajti samo norec se tega boji, čemur ni mogoče ubežati. Tudi stari Cokl, ki je raziskoval kamenje in studence v zemlji, je umrl in je moral tudi sam v zemljo. Le to mi je žal«, je tarnal dalje, »da nimam nobenega otroka, da se pri meni veriga pretrga ... Vidiš, Polona, tudi ti nimaš otrok. Ko bi bila midva kakih trideset let mlajša, pa bi jih imela ...« Tako je modroval, dokler ni zaspal, pa še v spanju je nekaj govoričil ... Vino pa mu je res škodovalo. Po neki taki gostiji ga je začelo zvijati v trebuhu, rekli so, da so se mu čreva užgala, in bilo je po njem. Polona ga je dala pokopati, potem pa je sama naprej samevala in sama pasla svojo kravico. Zdaj že hodi ob palici in je usmiljenja vredna, ker nima nikogar, pa prav nikogar, da bi ji vsaj malo pomagal.
HOTELIRJI IN GOSTILNIČARJI!
Nabavite si za Vaše goste
planinsko cvetlični med
.« v MEDARNI
LJUBLJANA - Židovska 6 •
katera Vas najbolje postreže.
Vinske
sterilizatorje
proti pokvari vina dobavlja
„Čehostaklo" 0. Usek
Ljubljana. Resljeva 8
Pivovarna
Jos. Tscheligi v Mariboru
Koroška c. 2 - Telefon 2335
priporoča svoje izborno
PIVO NAJBOLJŠE
KVALITETE
*
Domača žganjarna in destilacija
ftft
JELEN
1«
Velika zaloga vseh vrst pristnega domačega žganja, raznih likerjev, ruma, malinovca, vermoutha itd. na drobno in na debelo. - Dobro blago! - Nizke cene!
IVAN	ZALETEL
Telefon štev. 710
ŠT. VID NAD LJUBLJAN
STANKO PIRNAT
Izdelovanje vsakovrstnih lončenih peči in štedilnikov •
Vsa v to stroko spadajoča popravila!
Oblaganje sten
Telefon 36-87	Telefon	36-87
Ljubljana - Vič. Tržaška e. 107
Valentin Janežič
Trgovina z vinom, žganjem, likerji
Na drobno in na debelo
@
Pšata p.
Iščemo akviziterje
za nabiranje oglasov za »Gostilničarski vestnik11 v vseh krajih Slovenije
IOIZI BAITEBJNC
1
Nudi sobne in krušne peči, raznovrstne štedilnike, obloge kopalnic, kuhinj itd.
Delo solidno!	Cene	zmerne!
M E N C E i 81
TOVARNA PEČI
.LIGNOLIV
Najprikladnejša tla za hotele, restavracije, kavarne, dvorane, kuhinje, stopnišča, predsobe, kopalnice, pisarne i. t. d.
Brezplačne ponudbe, navodila
'LIGNOLBT'
RADEČE PRI ZID. MOSTU
PRVOVRSTNE REFERENCE!
 SPECIALNA TVRDKA~“
 Z A HARMONIK E
IZDELOVANJE HARMONIK
JOSIP FLEISS
• (Prej F. Lubas&sin) •
LJUBLJANA, TYRŠEVA 36  P ETER ST EP IČ
(Lastnik Mirko Stepič)
Veletrgovina z vinom
Ljubljana VII, (Sp. Šiška) T e I e t o n 2 171
se priporoča cenj. gostilničarjem s solidno postrežbo
prvovrstnih vin
Ljubljana, Laško In Maribor
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES“, „PORTER<‘ in „BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom
Z odličnim spoštovanjem
OelniShB pivovarna ..UNION"
== Ljubljana, Laško in Maribor =
Za uredništvo in Zvezno tiskarno v Celju: Josip Kladnik. — Za lastnika: »Zveza združ. gostil, obrti drav. banovine v Ljubljani«: Perc Karol. — Oba v Celju.