■ -iHrJis čiiLbifU f UUiMM
Poštnina plačana v gotovini. £fO£fo '12. VI.'1930- IZJL4JA. VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1-50.
 	  fa?8%,...pgtfcg, _ __
THGOVSK
■J
LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za % leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XIII.
Telefon št. 2552.
1JUBLJANA, v torek, ilne 10. junija 1930. Telefon št. 2552.
ŠTEV. 68.
Grški gostje v Sloveniji.
Po navdušenih sprejemih v Beogradu in Zagrebu je prišla skupina predstavnikov grških gospodarskih in kulturnih krogov tudi v Sloveni jo. Prvi poset grških prijateljev je veljal Bledu. Skupina se je odpeljala v četrtek zvečer iz Zagreba naravnost na Bled. Sprejeta je bila z velikim navdušenjem in iskrenim veseljem. Zveza za tujski promet, občinska uprava na Bledu in prebivalstvo je napravilo vse, da so mogli gostje v najboljšem razpoloženju uživati krasote našega Bleda. Bivanje na Bledu bo ostalo našim grškim prijateljem, kakor so sami izjavili, v najlepšem spominu.
Z gorenjskim vlakom ob en četrt na deset so se pripeljali gostje v soboto zjutraj z Bleda v Ljubljano.
S kolodvora so se podali naravnost v Zbornico za TOI, kjer so bili ofieijelno sprejeti od predstavnikov I zbornice, oblasti, mestne občine in gospodarskih korporacij in organizacij. Sprejem je bil v svečani dvorani Zbornice za TOI, kjer je sprejel goste predsednik zbornice gosp. Ivan Jelačin. Izrekel jim je v francoskem jeziku iskreno dobrodošlico z željo, da bi jim bilo bivanje v Sloveniji čim prijetnejše. V odsotnosti gosp. bana ing. Serneca je v imenu banske uprave pozdravil goste pomočnik bana g. dr. O. Pirkmajer. Njegovim toplim pozdravnim besedam so se zahvalili gostje z glasnimi aplavzi. Za g. podbanom je nagovoril skupno podžupan g. prof. Jarc. Intimnemu sprejemu so prisostvovali predstavniki zbornice. zastopniki ljubljanskega velesejma, Zveze industrijcev, Zveze trgovskih gremijev in Zveze obrtnih zadrug. Za prisrčne pozdrave se je predsedniku g. Jelačinu zahvalil predsednik solunske zbornice g. Dimitrij Papakonstantinu. Povdaril ie, da jih je veselilo, ker so videli v Jugoslaviji, posebno pa v Sloveniji velik gospodarski napredek. Uverjen je, da bodo prijateljski odnošaji med obema državama rodili prav lepe uspehe. — Podžupanu je odgovoril direutor grško-srb-ske banke v Solunu g. Dukas.
Po oficijelnem sprejemu so si gostje ogledali zbornične prostore.
Skupina, ki se je udeležila izleta na pobudo grško-jugoslovenske li-9e v Solunu, je štela 36 oseb. Poleg dveh bivših ministrov so bili izletniki odlični predstavniki grškega gospodarstva, pa tudi grškega kulturnega sveta, saj so bili med mirni rektor solunske univerze in mnogi znanstveniki ter najodličnejši predsravniki grškega novinarstva.
Po posetu zbornice so se gostje odpeljali v avtomobilih v Vevče, kjer so si pod vodstvom gen. tajnika papirnic g. dr. Cirila Pavlina ogledali vse zanimivosti obrata. Uprava papirnice je priredila gostom zakusko. Dobrodošlico je izrekel v imenu uprave gen. tajnik dr. Davlin, a odgovoril mu je in se zahvalil za prisrčen sprejem in izkazano gostoljubnost predsednik industrijskega udruženja v Solunu g. dr. Kiros Kircis.
V avtomobilih so se gostje vrnili ob 12. v Ljubljano in sicer direktno na velesejm. Za pregled velesejma je bil določen ves popoldne. Gostje so pokazali za velesejm čredno zanimanje. Čudili so se pro-
izvodom naše industrije. V prav posebni meri so hvalili pohištvo, proizvode, tekstilne in strojne industrije, ter so si beležili podatke glede blaga in cen. Ni dvoma, da bo rodil ta obisk obilo pozitivnih uspehov za našo produkcijo in trgovino. Ve-lesejmska uprava je priredila gostom v čast intimen obisk na velesejmu v Bolničarjevi restavraciji. V imenu velesejmske uprave jih je pozdravil član upravnega sveta velesejma g. ing. Milan Šuklje. Zahvalil se mu je predsednik solunskega velesejma, povdarjajoč, da se je Jugoslavija udeležila drugega mednarodnega velesejma v Solunu in upravi solunskega velesejma zagotovilo, da se bo Jugoslavija udeležila tudi letošnjega velesejma. Na tem terenu bomo po bližje spoznali in roko v roki s popolno iskrenostjo delali za procvit in prospeh obeh držav.
Grški gostje so ostali na velesejmu do večera. Ob 20. uri so se udeležili banketa, ki ga jim je priredila v prostorih »Zvezde« mestna občina ljubljanska. Na banketu je goste pozdravil kot domačin podžupan prof. Jarc. Sledila je cela vrsta zdravic v slovenskem, grškem, srbskem in francoskem jeziku. Goste je ponovno pozdravil med drugim tudi predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin. Govoril je o veliki praktični važnosti takih po-setov zlasti za gospodarsko zbliža-nje. Omenil je, da so si Slovenski gospodarski krogi ogledali gospodarske institucije v Solunu že pred šestimi leti. Grčija in Jugoslavija se morata medsebojno gospodarsko dopolnjevati. Interesi se ne križajo Medsebojni promet je bil pa doslej sorazmerno še majhen, zato čaka-
jo gospodarske institucije obeh držav še velike naloge. Zbornica TOI bo skušala vzajemne interese kar najbolje pospeševati.
Banket je potekel v nailepšem razpoloženju. Ob pol 11. uri so se gostje razšli, ter so s polnočnirg, vlakom nadaljevali pot proti Mariboru.
V Mariboru so na čast gostom vihrale po vseh ulicah trobojnice. Goste so sprejeli na kolodvoru ob 7 zjutraj zastopniki trgovskih in industrijskih organizacij, mestne občine, državnih oblasti ter tujsko prometne zveze. V kolodvorski restavraciji jc bil skupen zajtrk, nakar so se izletniki v spremstvu domačinov odpeljali v mestnih avtobusih v Falo. Po ogledu električne centrale so gostje posetili še tvor-nico za dušik v Rušah ter vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru. Predsednik trgovskega gremija g. Weixl, ki je iskreno pozdravil goste že ob prihodu na kolodv. je odpeljal v lastnem avtomobilu nekaj izletnikov tudi na Mariborski otok. Zal, da se niso mogli radi prekratkega časa vsi ogledati to lepo in privlačno točko Maribora.
Opoldne se je vršil skupen obed v hotelu »Orel«. V imenu tujskopro-metne zveze je pozdravil goste g. dr. Žnuderl, v imenu gospodarskih krogov pa g. V. \Vcixl. Za prisrčen sprejem se je zahvalil bivši grški finančni minister G. Kofinas. Sledile so še druge zdravice. Odušev-Ijeni nad lepotami štajerske pokrajine so se grški gostje poslovili ob 15. uri. Nadaljevali so pot do Grobelno in v lepo Rogaško Slatino, kjer jih je gostoljubno sprejela zdraviliška uprava. V Rogaški Slatini so se mudili gostje žal le par ur. Odpotovali so zvečer mimo Krapine in Zagreba v Novi Sad, Subotico in dalje.
Položaj naše industrije in izgledi za bodočnost.
(Poroča ing. Milan š u k 1 j e na VIL redni Glavni skupščini Zveze indu-Konec.	sirijcev.)
Naši premogovniki so dosegli v letu 1929 pasebno velik promet. Že v zimskih mesecih >pa je prišlo do zastoja, iz katerega je nastala težka kriza. Tačas-no stanje se mora označiti kot izredno težavno. Proizvodnja se mora reducirati in se bo le počasi zopet povečala.
Zaposlenost naše industrije železa in jekla je bila že proti koncu leta 1929 občutno zmanjšana. Depresija je zado-bila zlasti meseca januarja t. 1. akuten značaj. Še sedaj je stanje naročil nnanjše nego lansko leto. Ta pojav ne opažamo samo pri nas, marveč je tudi železarna v Zenici meseca aprila t. 1. ustavila obratovanje kar za tri tedne. Sedanja slaba 'konjunktura je v glavnem posledica obče gospodarske depresije. K temu pride še okolnast, da se na merodajnih mestih morda ne posveča zadostna paž-nja zaposlenosti domačih podjetij, še vedno se dogaja, da gredo na račun reparacij naročila v inozemstvo, ki bi se mogla podeliti domačim producentom. Tudi se nam sporoča, da se na podllagi točke 6. občih pripomb k XV. delu carinske tarife večkrat uvaža carine prosto materijal, ki se doma izdeluje v zadostnih količinah. V interesu domače industrije bi se morala preprečiti naročala na račun reparacij ter svobodni uvoz po navedeni določbi carinske tarife v vseh primerih, da se dotični materijal more nabaviti doma. Kakor stvari danes stojijo, ni še videti znamenja, ki bi kazalo na izboljšanje stanja.
Situacija naše strojne in kovinske industrije se stalno slabša. Podjetja se največ pritožujejo nad tem, da se uvaža na reparacije materijal, ki bi se mogel izdelovati doma, tako zlasti^žeJeznl mostovi in vagoni. Z ozirom na posebno važnost te industrijske grane bi bilo želeti, da se zaposluje v čimvečji meri in to tudi za žrtev višje cene.
Že v letu 1929 se je pojavila depresija v industriji usnja in obutve. Na-pram prejšnjim letom je promet občutno padel. Tvornice morajo prodajati izdelano usnje po nižjih cenah, prilago-denih nižji ceni sirovih kož, tudi če je blago izdelano iz preje po višji ceni kupljenh sirovim Kar posebej tiče čevljarske industrije, se promet polagoma zopet dviga na prilično normalno višino.
Naši tekstilni industriji se je z izvest-ne sl rani že večkrat očitalo, da ji gre predobro. Pri tem se je popolnoma prezrlo, da je ta stroka v vseh olk rajih, kjer delajo njeni obrati, v izredni meri prispevala v povzdigo blagostanja prebivalstva. Tudi so se prezrle velike tež-koče, katere mora premagati, ako naj uspeva. Te težkoče so postale v slednjem času tako velike, da resno ogrožajo večino podjetij naše tekstilne industrije. Mnogo škode je povzročila letošnja premila zima, ker je ostala do malega vsa zimska roba neprodana. Znatne zaloge na zimski robi pa so zgubile na vrednosti vsled izrednega padca cene bombaža in volne. Prizadela 'pod-
jetja morajo resno misliti na redukcijo svojih obratov, in je neko veliko podjetje v Mariboru že uvedlo petdnevni tednik. Izgledi so neugodni, tembolj ker na nas pritiska inozemski dumiping. Inozemska tekstilna industrija, tako tudi češka, je sama v težki situaciji iu išče inozemske odjemalce za vsako ceno in na vse pogoje. V posebni meri veljajo predaje navedbe za naše tovarne pletenin. Mn go je sedaj odvisno od prihodnje svetske letine. Upati je, da se bodo sedanje težave prebolele, ker se mora domači konsum v doglednem času zopet dvigniti.
Tudi industrija papirja in lepenke je nezadostno zaposlena. Pri tem moramo beležiti dejstvo, da se ravno sedaj ustanavljajo nove tvornice iu povečuje kapaciteta obstoječih. Želimo, da se ta pogumni optimizem izkaže upravičenim. Sicer narašča konsm/m v boljših vrstah papirja, nasprotno pa je konsum ovojnega papirja letos padel skoraj na polovico. Ker se pri nas porabi na leto in prebivalca samo 2’8 kg papirja, dočim znaša poraba v zapadni Evroip. 20 do 29 kg, bi bilo pač računati, da bo kou-sum -polagoma tudi pri nas naraščal. Dejstvo je, da se skoraj vsi dnevniki v državi tiskajo na rotacijskem papirju, ki se uvaža iz inozemstva, odkar se je ukinila uvozna carina. Po našem mnenju bi to ne smelo biti.
Položaj naše kemične industrije je trajno težaven. Prodaja umetnih gnojil na domačem trgu je bila že preje neznatna in se je letos še zmanjšala. Izvoz se mora boriti z ostro konkurenco na svetskem trgu in proti skrajno znižanim cenam.
Po navedenem je sedanja slika v splošnem dosti neugodna, niti ni ugodnih izgledov za bližnjo bodočnost. Naša industrija je s pogumom in vztrajnostjo prebolela kriize, ki so se večkrat pojavile v prejšnjih 'letih. Zato hočemo upati, da bo premagala tudi sedanje vse večje težave. Vendar bo v svojem boju za obstanek in napredek le tedaj uspela, če bo naša javnost pravilnejše in razsodnejšo cenila veliko važnost industrijo za gospodarsko življenje države. Tudi se mora kraljevska vlada zavedati težavnosti sedanjega usodnega momenta, v katerem se morda odloča o naši gospodarski bodočnosti. Hvaležni pozdravljamo programatično izjavo, katero je podal minister trgovine in industrije gospod Juraj Demetrovič v Ljubljani dne 29. maja t. 1., na dan otvoritve prelepega jubilejnega velesejma. Njegova izjava je imela svoj višek v geslu: Edini naš odgovor na program agrarnega protekoijonizima je in mora biti industrijski protekcionizem!
VIZUM MED AVSTRIJO IN ITALIJO S 1. JULIJEM ODPRAVLJEN.
Dne 6. t. m. sta sklenili Avstrija in Italija dogovor, po katerem je z veljavnostjo od 1. julija odpravljen vizum med obema državama za obojestranske državljane. Od tega dne za vstop v ti dve državi ali za izstop iz njih ni potrebno nič drugega kot veljavni domači potni list. — Avstrijski listi pozdravljajo t> dejstvo kot velik napredek na poti normaliziranja v potovanju. Seveda opozarjajo tudi na politično plat, na potovanje dr. Schobra v Rim, na Mussolinijevo napitnico itd. Naj bo, kakor hoče, vsaka olajšava v med sebojnih stikih narodov in držav je dobrodošla. Vidimo, da se pri obojestranski dobri volji da marsikaj doseči. Kje manjka dobre volje, da še sedaj ni odpravljen vizum med Avstrijo in Jugoslavijo?
%4W\M
Mednarodni kongres
Kakor smo že poročali, je bil otvor jen ia kongres 31. maja na Dunaju. Preidemo otvoritvene formalnosti. Po njih je izvajal avstrijski zvezni kance-lar dr. Schober misli o težki gospodarski krizi, ki ogroža nekatere države. Ta kriza zahteva obrambnih od redb, predvsem zaščito producenta in trgovine pred nereelnimi dolžniki. Vse države so v interesu gospodarskega razvoja zavezane, da nudijo potrebno pravno zaščito in varnost za izvedbo upniških transakcij. Avstrijski trgovski minister dr. Hainisch je pozdravil idejo tega kongresa kot prvega in edinega te vrste. Ocenil je delo kongresa s stališča mednarodnega gospodarskega življenja. Direktor zveze upnikov dr. Berg je podal v daljšem govoru glavne cilje organizacije za zaščito upni kov. Glavno nalogo vidi v izgradbi enolne mednarodne fronte upnikov proti nepoštenim in nereelnim dolžnikom. Druga glavna naloga kongresa je, da poda vsem državam pobude za izgradbo kreditne zaščite, zlasti v tej smeri, da se potom mednarodnih dogovorov insolvenčno pravo dopolni in po možnosti poenoti.
Dan nato, 1. junija, so se pričela posvetovanja kongresa in sicer v pro štorih dunajske Trgovske zbornice. Prvo predavanje je imel prof. dr. Bartsch, komentator avstrijskega poravnalnega reda. Po njegovih izvajanjih naj bo predpogoj za sodno poravnavo primernost poravnave, ki se mora ugotoviti s polno gotovostjo na temelju dolžnikovega premoženjskega stanja. Podlage za to naj da dolžnik. Drugi predpogoj je možnost in sigurnost, da se bo poravnava tudi res izvedla. Važno je tudi, da je pričakovani zaključek v gotovem razmerju s poravnalnim postopanjem, ki je zvezano s stroški; zmeraj naj se najprvo preuči, ali se otvoritev poravnalnega postopanja sploh splača. Prof. dr. Meszleno iz Budimpešte je govoril
Pritožbe francoskih kmetov postajajo vedno nujnejše in živahnejše. Sokrivo pri tem je pomanjkanje organizacije in skupnega dela in predvsem popuščanje prej ravno v Franciji tako izraženega čuta kmečkega prebivalsiva za domačo grudo. Odseljevanje od doma postaja v obsežnih pokrajinah zlasti jugozahodne Francije narodna nevarnost; kajti zapuščena posestva in hiše pokupujejo Italijani in tudi Spanci. Z zgledi in številkami so dokazali, da francosko poljedelstvo nikakor ne zna zadostno izkoristiti svojih velikih prednosti, to je velike rodovitnosti in neposredne bližine dežel, ki potrebujejo za svoje zgoščeno industrijsko prebivalstvo velikega uvoza živil. V poljedelstvu naložena glavnica se iz redno nizko obrestuje, kar je pač povečini posledica napak glede metodične izrabe zemlje. V kmečkem posestvu naložena glavnica se obrestuje komaj z 1 'A do 2%, doneski poljedelskega obratnega kapitala pa povprečno tudi ne več kot s pičlimi 5 odstotki. V teh razmerah se denarni trgi naravno težko zainteresirajo za naložbe na deželi. Poslabšanje položaja v razmerju predvojne dobe se vidi iz sledečih številk: v kmečkem posestvu naložena glavnica je s svojimi 100 milijardami stabiliziranih frankov ostala enaka 20 milijardam zlatih frankov iz leta 1914. Pri teh številkah je računska pomnoži-tev torej petkratna, pomnožitev izdat kov in bremen pa 6'A- do 7kratna; torej so se dohodki napram predvojni dobi skrčili za dobrih 25 odstotkov; pa so se že takrat bridko pritoževali nad težgvami poljedelstva. Preobremenitev si razlagajo predvsem iz velikega obdavčenja kmečkega posestva in poljedelskih produktov. Nekoliko zboljšanja si obetajo od davčnih olajšav, o čemer smo že pisali; a fa lepa godba takoj utihne, ker so departementi in občinski odbori dajatve zvišali. V mnogih okrajih bodo morali plačati kmetje še več kot doslej. Francoskemu poljedelstvu manjka v prvi vrsti močna samoorganizacija. Kakor v Nemčiji pridelovanje rži, tako bi se moralo v Franciji omejiti pridelovanje pšenice; pšenica vzame veliko zemlje, ki bi od drugi uporabi mogla nesti veliko lepše
za zalčilo upnikov.
o likvidacijski poravnavi in o izven-konkurzni prisilni likvidaciji. Po mnenju referenta je prisilna likvidacija na mestu zmeraj tedaj, če gre za nepomembne konkurze in prisilne poravnave. Pri tem je pa važno, da se priteg nejo in z drugimi zahtevami na enak način obravnavajo tudi bistveni pogoji konkurznega postopanja, zlasti omejitev prednostnih zasebnih in eraričnih zahtev. Dr. Goorgo iz Budimpešte je govoril o potrebi mednarodne insol-venčne statistike. Gre v prvi vrsti za statistiko aktiv in pasiv, za statistiko doseženih kvot, razporejeno po panogah, in za način postopanja — sodno ali izvensodno. V ta namen je potreb no sodelovanje vseh organizacij za kreditno zaščito. Referent predlaga izdelavo vprašalne pole in priporoča, da 3e porabi k sodelovanju narodnogospodarska sekcija Zveze narodov.
2.	junija je govoril dr. Schumann iz Leipziga o reformi konkurznega postopanja o vprašanju možnosti in mej kvotnega zvišanja in skrajšanja poravnalnega postopanja in konkurza. O tem vprašanju je govoril tudi dr. Oppen-heim z Dunaja.
V zaključni seji 3. junija je govoril prof. Jager iz Leipziga o reformi prizivnega prava in dr. Wahle o kreditnih varnostih.
Slednjič so bili sprejeti zaključni sklepi. Ena resolucija obvezuje Zvezo za zaščito upnikov k pospeševanju kreditne varnosti, druga zahteva ustanovitev mednarodnega centralnega urada za obravnavanje najvažnejših vprašanj kreditne zaščite, tretja reso lueija zahteva mednarodno ureditev insolvenčnega prava. Dalje so sprejeli teze za izvedbo potom mednarodne pravne pomoči, sklep glede ureditve mednarodne insolvenčne statistike ter sklep, naj bo kongres za zaščito upnikov stalna naprava.
dohodke. Tudi tržne razmere bi se mo rale radikalno spremeniti.
Francoska metalurgična industrija do zadnjih dob ni čutila posledic svetovne krize. A že nekaj tednov sem se tudi njen položaj slabša. Da se je položaj poslabšal, je jasno izraženo v odredbi glede dobave množin hema-titnega litega železa za domači trg. Za junij je določenih že dosti manj ton kot za prejšnje mesece, a še zmeraj 25.000, za julij že samo 20.000 in za avgust samo še 10.000 ton. In pri lem se je ravno lito železo glede cen še najbolj držalo. Poslabšani položaj je vplival seveda tudi na francosko premo-garstvo; prodaja je očitno padla, naročila prihajajo neredno.
Odprava delnic z večkratno glasovalno pravico se v praksi ni obnesla. Cilj te reforme je bil ta, da se odstrani tiranično gospostvo upravnih in nadzorstvenih svetov družb ter da se poživi borzno delovanje. A ta cilj se ni dosegel, kajti takozvane kontrolne delnice obstojajo še naprej in vzamejo odredbi parlamenta vso moč. Urejeno je vse tako, da more deset milijonov teh kontrolnih delnic imeti večjo moč kot sto milijonov navadnih delnic. Industrijske družbe imajo tudi še drugo možnost, da se izognejo novi prepo vedi. Zvišajo glavnico, a zvišanje ostane pridržano izključno le njih podružnicam. Podružnice zvišajo svoj obratni kapital prav tako in naprosijo centrale, da podpišejo novo izdane delnice. To je čisto preprosto, ne naspro tuje nobenemu zakonitemu predpisu in utrdi gospostvo upravnih svetov na občnih zborih, ki sklepajo o razdelitvi čistega dobička. — Nova odredba tudi ne nudi nobenega varstva proti borznim manevrom. Opetovano se dogodi, da skupine špekulantov nakupijo pred občnimi zbori velike delniške pakete industrijskih podjetij in da s tem pritisnejo na takšno razdelitev dobička, kakršna odgovarja njih koristim. Zato se ni čuditi, da »reforma« nikakor ni izpolnila vanjo stavljenih nad. Šest mesecev je bilo določenih za oddajo ali spremembo delnic z večkratno glasovalno pravico. Sedaj je gotovo, da se bo moral parlament hočeš nočeš s tem vprašanjem še enkrat baviti.
RAZLASTITVENA OBRAVNAVA ZA ZGRADBO PODVOZA PRI RAKEKU.
Uprava državnih železnic namerava pri Rakeku (v km 483-8) zgraditi podvoz. Kralj, banska uprava razpisuje o tam politični obhod v zvezi z obravnavo za razdelitev zemljišč v kat. občini Rakek, ki se bo vršila v četrtek 26. t. m. s sestankom komisije na žel. postaji Rakek ob 919 odnosno ob prihodu ljubljanskega potniškega vlaka. Seznamek prizadetih zemljišč je s predmetnimi načrti na vpogled do 25. t. rn. v občini Rakek. V tem času lahko vloži vsak udeleženec pri sreskem načelstvu v Logatcu ustmen ali pismen ugovor.
KONKURZI.
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih kon-kurzih, predkonkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od dne od 21. do 31. maja t930.1
A. OTVORJENI KONKURZI:
Beograd, Zemun, Pančevo: Vojinovič ■Pavel, Beograd, Dositejeva ul. 23.
Dravska banovina: Juritsch Fric dr. pok., Maribor.
Savska banovina: J ugasla vensko rudarsko i industrijsko društvo d. d., podružnica Goluibovac; Lončarič I vam, Selce
Primorska banovina: Druttef Albert i Berta, Šibenik.
Drinska banovina: Salom D. Elias, Sarajevo.
Dunavska banovina: Jelic 'Vaso, Debel jača; Litenko Ivan i žena, Veliki Bečkerek; iMatejič. Milovan; Vašič Mladen; Matejič, I. Mladen; iRankovič M. Radovan; Popovič; Zahradnik Krištof, Sefanj.
Moravska banovina:	Jovanovič	Ne-
deljko, Trbunje; Nešič Dušan, Kragujevac; Nikolič M. Nerad, Niš; Nikolič M. Nikola, Niš; Vujičič J. Pavel, Niš.
Vardarska banovina: Šaban Abdurain Soko, Struga.
B. OTVORJENI PREDKONKURZI:
Savska banovina: Zeisler A., Zagreb.
C. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA: *
Dravska banovina:	Alojzij	Gniušek,
Maribor, Glavni trg 6.
Savska banovina: Fertalič Mijo, Pito-maca; Glesinger Vilim i sinovi, Osijek; Pollak Josip, »Kavalier«, Zagreb.
Primorsa banovina: štrkalj Klara, roj. Drutter, Šibenik.
Drinska banovina: Muftič H. Mujaga, Gračanica.
Dunavska banovina: Bertalan Balaš, Bajmok; Čovič Vinca, Subotica; Grin-baum Vilim i članovi tvrdke: vd. Grin-baum Fričesa roj. Kralj Margita, Urban Vilim, Urban Andrija, Veliki Bečkerek. Kapamadžija Branko i Vučeirič Ilija, Novi Sad.
D. ODPRAVLJENI KONKURZI:*
Beograd, Zemun, Pančevo:	Jeremič
Ilija, Beograd; Vuletič Mihajlo i Nin-kovič, Beoigrad.
Dravska banovina:	Riliar	Valentin,
Pristava.
Savska banovina: Gr u bde Bogdan, Nova Kapela; Hochman Leo i drug, Bjelovar; Percel Stjepan, Zagreb; Zagre-bačka tvorniifca sapuna i kemijskih proizvoda, d. d., Zagreb.
Primorska banovina: Miloševič Taško, Likovac.
Drinska banovina: Spasič Ljubisav, Ložnica.
Zetska banovina: C ehoslovačko-J u gosi o vensko trgov, društvo, Split.
Dunavska banovina:	Gegner Vilim,
Grveaka; No vičič Milo j, Vučkoviče; Poljak Mikso, Suza; Šajič Slavko, Vršac.
Moravska banovina: Balovio Stevo, Za ječar; Skovrič Vitomir, Belušič; Zikdč Svetislav, Cuprija.
Vardarska banovina: iKostič Ildja, Dja-koviica; Mizroha Salomon, Skoplje; Popovič Arsenij, Surdulica.
1 Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo konkurz, kdo je konkurzni upravitelj, ne izvedo v tajništvu društva.
’ Ostali podatki n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo postopanje potom prisilne poravnave, kdo je upravitelj prisilne poravnave, koliko pre-zadolženec nudi in kako namerava obveznosti izpolniti, se izvedo v društvenem tajništvu.
• Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v tajništvu društva.
Porast vlog v Poštni hranilnici. Po
objavi Poštne hranilnice so hranilne vloge v mesecu maju zelo napredovale. Pristopilo je 8155 novih vlagateljev, tako, da je sedaj vlagateljev Poštne hranilnice 94.226. Vsota vseh vlog je v mesecu maju narasla za 8 in pol milijona dinarjev in je bilo ob koncu meseca maja vlog za 140,559.509 di-rarjev. V mesecu maju je bilo otvor-1 enih 144 novih čekovnih računov, ki jih je sedaj vseh 18.392 pri Poštni hranilnici v Beogradu in njenih podružnicah v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Skop-l u. Čekovni promet je znašal v mesecu maju 5.,259,493.868 dinarjev, ria vseh ček. računm je bilo vloženo 839,840.812 dinarjev. Skupno je bilo vloženo v šte-denje in na če-kovne račune do konca meseca maja 985 milijonov dinarjev.
Izpremembe v kaznilniški službi. Kralj je na predlog ministra pravde podpisal ukaz, ki sta z njim postavljena na razpoloženje Manojlo Mrvic, upravnik beograjske kaznilnice v 1/5. in dr. Aleksander Pavičevič, zdravnik iste kaznilnice v 1/5.
Anglo Persian Oil (Jo je imela v preteklem letu 5,200.000 funtov čistega dobička in bo razdelila 20-odstotno dividendo, največjo v zadnjih letih. V letu 1028 je bilo čistega dobička 2,800.000 funtov, dividenda 12-5%.
Budimpeške banke so glede na obrestno znižanje Narodne banke znižale obrestno mero na vloge v tekočem računu.
Francoska banka ima zlatiti zalog za 4:5.800 milijonov frankov; prav v zadnjem času jih je pomnožila za 615 milijonov.
Roparaeijska plačila Nemčije Zedinjenim državam se ne bodo vršila potom Banke za mednarodna .plačila, tervveč neposredno iz Nemčije v USA.
Pogajanja o evropskem kartelu vagonov se bodo nadaljevala na koncu tekočega meseca v Parizu.
Nova trgovska pogodba med Nemčijo in Turčijo bazira na temelju največje ugodnosti; za ca. 80 postavk je dovolila Turčija carinski popust v višini 10 do 30 odstotkov.
Škodove delnice na borzi v Parizu niso izpolnile vanje stavljenih nad. Prvi dan vpeljave jih je bilo prodanih 54, nato še enkrat 23, zadnji teden pa 3 do 8 na dan. Vnhu tega je notica ipadla za več kot 10 odstotkov.
Sporazum v avstrijski kovinski industriji. Tozadevna pogajanja so po dolgem času sedaj zaključena. Gre v prvi vrsti za dogovore glede kvotne razdelitve, zlasti za domačo prodajo. Napravili bodo skupni, prodajni urad. Glede določitve enotnih prodajnih cen se vsled nejasnih razmer na mednarodnih kovinskih trgih ni dal doseči noben obvezen dogovor.
Največjo bakreno topilnico Britanskega imperija bodo v kratkem dogradili v provinci Ontario v Kanadi. Njena kapaciteta bo šla do 250.000 ton. — Prvo borzno kupčijo iz zraka je napravil te dni neki French, ko je na krovu »Zeppelina« prodal 1000 delnic na newoorški borzi. — Nov velik padec srebra, ki je v zvezi z dogodki na kitajskih bojiščih, zaznamuje borza v Šang- "~ haju. Posledica je bila ta, da je pet tamosnjih velebank ustavilo izplačila. Sledilo jim bo še več drugih tvrdk. — Telefonska koncesija v Rumuniji je oddana Morganovi skupini. Njena ponudba je za 14 točk ugodnejša kot druge. — Turški vžigalični monopol Kreugerju je podpisan. Velja za 25 let. Turčija dobi kot predujem na svoj deležni dobiček posojilo deset mil. Din po 5V2% in zgradi v teku pet let pri Carigradu tovarno, ki krije turško porabo. — Producenti kavčuka so pričeli zopet pogajanja za redukcijo produkcije na 75 odstotkov kapacitete. Iniciativa je izšla to pot od nizozemskih producentov. — Svetovne zaloge solitra znašajo 2,250.000t on. Upajo, da jih bodo s produkcijsko omejitvijo kmalu izdatno skrčili.
Pariško gospodarsko pismo.
Dober dobiček brez rizika
dosežete s prodajo
***	Maribor,	Cankarjeva	26
MAGGI ieu,h izdelkov za juhe.
Iz prakse upravnega sodišča v Celju.
Judikati finančno-pravnega referata upravnega sodišča.
{Zbral referent finančno - pravnega senata g. dr. Lud v i k B renče, sodnik upravnega sodišča v Celju.)
(Nadalj evanj e.)
65.
fien 128. zakona o neposrednih davkih. Po preteku v gornjem določilu predvidenega 30 dnevnega roka vložene pritožbe, za katere se ni podaljšal pritožbeni rok v smislu 4. odstavka cl. 4. zakona, niti se ni obenem z njimi opravičila prekoračitev roka v smislu 3. odstavka čl. 4. zakona, se zavračajo z odločbo II. instance.
(F 47/30, F 44 30.) 56.
I*ogoj za davčno obveznost. (Čl. 1. zakona o davku na posl. promet.)
Pogoj za davčno obveznost je podana, ^ko izhaja že iz vrste poslov (nabavljanje in oddajanje blaga proti plačilu) kakor tudi določil društvenih pravil), udeležba zadružnikov na čistem dobičku, določila o razdelitvi dobička) da podjetja pri svojem poslovanju že v naprej računajo s čistim dobičkom in je brezpomembno ali se je čisti dobiček faktično dosegel ali ne in v kakšno svrho se je uporabilo. (F 9/25.)
57.
Predmet poslovnega davka. (Cl. 1. zakona o davku na posl. promet.)
Odškodnina za ustanovitev lastnega obrata in odstop odjemalcev izdelkov tega obrata drugemu enakemu podjetju ne podlega davku na poslovni promet, ker ne gre niti za prenos telesne stvari" ali pravice, niti za uslugo v smislu čl. 3. zakona. (F 40/29—6.)
58.
Prenos pravice. (Cl. 2., točka 2.) O prenosu kake pravice v smislu zakona o poslovnem davku ne more biti govora, ako se je z odplatno pogodbo šele ustanovila pravica, ne pa prenesla že obstoječa pravica.
(F 40/29—6.)
59.
Obseg besede »usluga«. (Cl. 3.) Pod besedo »usluga« (storitev) je razumeti le pozitivne storitve, kar posebno jasno izhaja iz določila čl. 4. zakona (samostojna delavnost); ne spadajo Pa sem negativne storitve, to so opustitve. (F 40/29—6.)
60.
Prostost oddavka na poslovni promet (Clen 1., odst. 3., zakona o davku na poslovni promet.) Po tem določilu je davka prost uvoz, bodisi kot gol Prenos preko carinske linije, bodisi v zvezi s predhodno dobavo, ki je povzročila uvoz, ni pa davka prost donos blagovne posesti, ki sledi temu uvozu. Ce je od inozemske firme uvo-. • /,n na tu^- železn. postajah ležeče blago prodal dalje njen tuzemski zastopnik tukajšnjim trgovcem, ni za davčno prostost potrebnega direktnega stika med uvozom in prodajo. 'Kupujoči trgovci niso kupci-uvozniki.
(F 61/25—8.)
61.
Zavezanost družbenikov poslovne-Biu davku. (Čl. 4.) Za davek na poslovni promet pridobitne družbe jamčijo vsi solastniki podjetja solidarno v smislu čl. 7. zak. o davku na poslovni Promet, čeravno vrši davku zavezani Promet faktično le en družabnik. Kajti promet se vrši pri takem podjetju na račun in v interesu vseh družabnikov, vsled česar se mora re-
*> da vsi družabniki samostojno v
HUslii zakona o poslovnem davku so-
elujejo pri opravljanju prometa.
(F 82/29.)
	j bona	
		
Tečaj 10. junija 1930	Po?pra> Sevanje Din	Ponudb« Din
9BVIZR:		
Amsterdam 1 b. foid. . .	—•—	22-765
Beo-lin 1 H		13-4925	13-5225
Bruselj 1 belga			—•—	7-8992
Budimpešta 1 p*nfS . >	—•—	9-8987
Čarih 100 lr		—•—	109590
Dunaj 1 feiUnf		7-9686	7-9986
London 1 funt		274-65	275 45
*ewyork 1 dolar		— •—	56-50
Parna 100 lr		220'98	222-98
Praga 100 kron		167-50	168 30
Tr»t 100 lir		295-40	297-40
Na borzi se povprašuje po naslednjem blagu:
Parjena bukovina: 10 m3, I., od 50 nun;
5 ni3, I., od 80 mm; 10 m3 sirove bukovine, II., 80 mm; 40 m3 parjene bukovine, 33 111111.
— Cena naj se glasi Iranko vagon nakladalna postaja.
Bukovi liloili, I., brez vsake napake, dve tretjini vagona dobro zraščeni na tanjšem koncu, premer v vrhu mora biti najmanj 35 cm. — Cena Iranko vagon nakladalna postaja.
Lipovi plohi, I., in sicer: 15 m3 180 111111, od 35 cm naprej; 153 80, 100, 120 111111 (večinoma 80 mm), od 25 cm naprej (ploh ima tedaj lahko m i n i 111 a 1 n o na eni širini 20 centimetrov in na drugi 30 cm, sredina tedaj 25 cm) pri 180 111111 pa 30 in 40 cm (sredina 35 cm). Blago mora biti suho. — ('ena Iranko vagon meja Podbrdo tranzit. Dobava v 3 mesecih.
Trami: 8/8 4 111 500 kom., 5 111 200 kom.,
G m 150 kom.; 11/11 4 111 200 kom., 5 111 300 komadov, 6 111 300 kom., 7 111 200 kom.; 11/13 5 m 1000 kom., 6 111 1000 kom., 7 111 300 kom.; 13/16 4 m 100 kom., 5 111 250 kom.,
(i 111 400 kom., 7 111 250 kom., 8 111 150 kom.,
9 111 50 koin., 10 111 20 kom., 11 m 10 kom.; 21/27 10 m 10 kom., 11 111 5 kom. — Cena naj se glasi Iranko vagon meja Postojna tranzit.
Trami uso Trst: 8/11 4 111 300 kom., 5 111 300 kom.; 11/11 4 111 200 kom., 5 111 200 kom.,
G 111 250 kom., 7 111 200 kom.; 11/13 6 111 100 komadov, 7 111 100 kom., 8 111 150 kom.; 13/16 G 111 30 kom., 7 111 50 kom., 8 111 50 kom. — Cena Iranko Sušak pristanišče. — Ponudbe se prosi čimpreje.
1 vagon brsta, I., zdrav, suh, v debelinah 45, 50, 60. — Cena Iranko vagon meja Postojna tranzit.
Bukova metlišča: 27X27, od 1 do MO 111 dolžine. — Cena Iranko meja Postojna.
Trami: 50 kom. 18/24 cm od 5 111, 30 kom. 18[24 cm od 6 ni, 50 kom. 18/24 cm od 10 m; dobava takojšnja z navedbo cene Iranko vagon nakladalna postaja.
Jelove deske: ca. 1000 m3, III., 18 mm, v širinah od IG do 40 cin, media ‘25 cin, blago mora biti ostrorobo, paralelno, očeljeno, s toleranco do 1 cm konicitete, eksportna roba.
Mešana bukova in gabrova drva, sulm, 1 meter dolžine, se rabi več vagonov. — Cena Iranko vagon meja Postojna tranzit.
Bosanski oreh, od 70 cm srednjega premera naprej, isti mora biti črne kvalitete.
Vež vagonov bukovih mettišč, 27X27 nun, dolžina od 1 do 1-10 m. — Cena franko vagon nakladalna postaja.
Vrč vagonov bukovih hlodov, od 220 m dolžine naprej, od 26 cm srednje širine naprej in ne preko 55 cm širine, kvaliteta I.,
II.,	z nekaj III., blago sveže. — Cena naj se glasi Iranko vagon Podbrdo tranzit.
50.000 komadov hrastovih železniških pragov in sicer: polovica kvantuma v dimenzijah 16X16X26X260 cm; II. polovica kvantuma v dimenzijah 16X15X25X260 cm. — Cena naj se glasi franko vagon meja Jesenice ali franko vagon Spielfeld.
Jelkovo deske: 210 m’ ostrorobih, paralelnih in sicer: eno tretjino samo I. in dve tretjini II., vse 4 m dolžine, od 17 do 36 cm širine, medija 22 do 25 cm, v sledečih dimenzijah: 21 m* 12 mm, 90 m5 24 mm, 24 m3 38/48 mm, 51 m* 18 mm, 24 m* 28/34 milimetrov. — Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna ali franko prihod Trst.
Neobrobljena bela bukovina: 1—3 vagone, 60 mm debeline, od 1 m dolžine naprej, od 17 cm širine naprej. — Cena fco vagon Postojna tranzit.
Tesan ali rezan les, ca. 50 m3: 30 m3 8 do 9 m dolžine, 23X25 cm debeline; 10 m3 9-50 do 10 m dolžine, 25X25 do 27X27 cm debeline; blago ne sme biti konično, ampak enakomerne debeline (v vrhu kakor spodaj enako). — Cena franko vagon Podbrdo ali Postojna tranzit.
Letve in polmorali: ca. 10 m* od 28/58
^f ‘'nlr°V’xC,a' 10 m’ od 38/78 mm; vse ostrorobo, ooeljeno, popolnoma zdravo, ravno in belo, suho, I, II., m., vezano, z navedbo cene franko vagon nakladalna postaja.
Deske, smreka, jelka, 28 mm, 4 m, paralelne, podmera, II., III., franko vagon Sušak pristanišče. Dobava takojšna.
Meeesnovi drogi, 850 kom., od 650 m, 7-50 m, 8-50 m, premer v sredini 18 cm, franko vagon Sušak pristanišče.
1000 komadov tramov 11/13, 7 m, (ca. 100
kub. metrov); 50 m3 tramov 4/4, 4/5, 5/6, G/7, 7/8", od 4 do 10 m, franko vagon Sušak pristanišče.
Trami: merkantilni, lepo tesani — lob Sušak ali fob Fiume: 8/8 4. ni 500 kom., 5 m 200 kom., G m 150 kom.; 11/11 4 111 200 komadov, 5 m 300 kom., 6 111 300 kom., 7 ni 200 kom.; 11/13 5 ni 1000 kom., 6 m 300 komadov; 11/13 5 m 1000 kom., 6 m 300 kom.; 13/16 4 m 100 kom., 5 m 250 kom., G m 400 kom., 7 m 250 kom., 8 111 150 kom., 9 m 50 kom., 10 m 20 kom., 11 m 10 kom.; 21/27 10 ni 10'l{om., 11 m 5 kom.
PONUDBE:
Hrastovi hlodi: ca. 300 m3 od 30 do 70 centimetrov srednjega premera, dolžina kakor uzuelno. — Cena Iranko vagon nakladalna postaja.
Smrekove desko: 20 vagonov, 20, 25, 30, 40 mm ter 18, 24, 28, 38 mili, 1., II., III. in podmernih, lepo in suho blago, brez jelke. — Cena franko vagon meja Kranjska gora.
Meeesnovi hlodi, odnosno bi se isti žagali lio želji kupca.
Bukove cepanice: 50 vagonov starih oziroma sekanih pred G meseci. Cena franko vagon meja Postojna tranzit.
Lipovi plohi: 1 vagon tombante, 40, 60, 80 in 100 mm zdravo suho blago. Cena Iranko vagon meja Postojna.
Bukovina: neparjena, žamana, suha: ca. 12 m3, 60 nun; ca. 9 m3, 50 mm, I., II.; ca. 17 m3, 38 mm; ca. 35 m3, 27 nun, I., II., III.; vse 2-25 111 dolžine od 14 cm naprej. — Cena Iranko vagon meja Postojna tranzit.
2 vagona neparjenc in nežamane bukovine 33 in 38 nun, I., II., III., dolžina od 2'25 do 5 ni ter 2 vagona smrekovih desk 25 in 30 mm, I., II., konično žagane, blago je zdravo in suho, dobava takojšnja. — Cena Iranko meja Postojna.
Trami: 11/11 cm deb. 150/4, 150/5, 50/6; 11/13 cm debeline, 100/4, 100/5, 100/6, 50/7, 30/8; 13/16 cm debeline, 50/4, 100/5, 100/0, 100/7, 100/8, 30/9, 30/10; blago je suho in lepo tesano. — Cena Iranko vagon nakladalna postaja.
Bukovi plohi: dolžina 2'30 111: ca. 12 m3 debeline 33, 50, 70 in 80 mm, ožatnano, I., II. vrste; ca. 15 m3 debeline 50 in 60 mm, ožnmano, I., II., III., monte; ca. 30 m3 debeline 33, 50, 70 in 80 nun, nežamano, 1.,
II.,	III., blago je suho in lepo obdelano. — Cena franko vagon nakladalna ]>ostaja.
Hrastova drva % odpadki, od 0’50 111 do 1 '20 111 dolžine, suha, blaga je ca. 5 vagonov, dobava promptna. Cena franko vagon nieia Postojna.
oseh vrst eno- In večbarvne
Jugografika
Ljubljana, So. Petra nasip 23
H ALIJANSKO-ŠPANSKI MONOPOI.
ŽIVEGA SREBRA.
Občni zbor rudnika živega srebra Monte Amiata, ki je karteliran s španskim državnim rudnikom v Almadenu, je sklenil zvišanje glavnice od 324 na 436 milijonov lir v svrho odplačila bančnega dolga. Dalje je sklenil občni zbor, ki se je vršil v Milanu, valorizacijo rudniških naprav, poslopij in strojev od 38 na 48 4 milijonov lir v svrho tvorbe nadvrednotnega zaklada 10’4 mil. lir. Dividenda ostane nespremenjeno 45 odstotna. Glede kontingentnega dogovora poročajo, da je dobila za prva tri leta Španija 55 odstotkov, Italija 45; pozneje jih bo imela Španija 60, Italija 40. Zastoj v prodaji je nastal tu di vsled špekulacijskih prodaj, ker se pojavlja stremljenje, da bi se italijan-sko-španski monopol živega srebra strl. Zaloge družbe so narastle od 13 na 35 milijonov lir. Pričakuje se zopetno odpuščanje delavcev.
GOSPODARSKO POROČILO IZ PRIMORSKE BANOVINE.
Novi pridelek v tej banovini je prav dober. Oliva je različno obrodila. V Makarski je 25 vagonov olja naprodaj. Trgovina z vinom v zadnjem času ni dobra, izvoz je slab. Vis in Korčula sta razprodala manjše množine črnega vina po 2’5 do 3 Din za liter; belo vino je po 4 Din. Nekaj vagonov vina je šlo na Dunaj, v Prago in v Gradec; v švico so šli trije vagoni za poskušnjo. Ribji lov je lrpel vsled slabega vremena.
Ruski poljedelski prostor raste. Svet ljudskih komisarjev je izdal naredbo, da naj znaša za letošnji jesenski posevek določeni svet 43 milijonov hektarov, to je 9’6 odslolka več kot lani. Za pomladanski posevek je bilo določenih letos 765 milijonov hektarov, od katerih je bilo do 20. maja obdelanih 65 5 milijonov. Lela 1930 bo prišlo na rž 30’2 milijonov hektarov, na pšenico 2’4, na ječmen 0’45.
Angleški in nemški premog. Prodaja angleškega premoga se je poslabšala šele v zadnjih tednih, v Nemčiji pa obstoji prodajna kriza že več mesecev. Zato je tudi premogovna produkcija v obeh deželah zelo različna. V Angliji je bila produkcija v prvih štirih letošnjih mesecih z 877 milijoni ton celo večja kot lani v istih mesecih, ko je znašala 86’9 mil. ton, v Nemčiji je pa zmešala produkcija črnega premoga v prvih štirih letošnjih mesecih 50’6 milijonov Ion ali 2’5 mil. Ion manj kol lani v istem času, produkcija rjavega premoga pa 477 mil. ton, za celih 9’6 mil. ton kot lani v mesecih jan.—april.
Mednarodna industrija linoleja. V preteklem letu so linolejski koncerni Nemčije, Anglije, Švice in Holandske delali skupno. Pozneje je tej delovni skupnosti pristopila tudi francoska li-nolejska industrija. Racionalizacijske odredbe so nadaljevali v vseh obratih. Prodaja leta 1929 se je napram letu 1928 zboljšala. Priklopitve so povzro čile mnogotere odpise; kljub temu pa upajo, da bodo posamezni koncerni izplačali zopet vsaj 15odslotne dividende. Lelošnjo kupčijo označajo vseskoz kot zadovoljivo, predajne številke odgovarjajo lanskim.
»Sava«, obče zav. d. d.
je imela 28. p. m. svojo redno glavno skupščino za leto 1929. ter je po poročilih ravnateljstva in zaključnih računih zaključila poslovanje s dobičkom od 3,197.67501 Din in plača 10 odsL dividendo, kakor vedno dosedaj. Skupna vsota bilance znaša 42,148.554-37 Din, a družbeni garancijski fondi 29,304.608 Din.
Ta družba, ki se bavi z elementarnimi panogami, je tekom 9 let od postanka izplačala okrog 160,000.000 dinarjev, kar najzgovornejše kaže važnost tega našega podjetja v gospodarskem življenju naše države.
.»Sava« je bila osnovana v letu 1921. od naslednjih zavodov: Jugoslavenska udružena banka d. d., Zagreb: Jadran-sko-podunavska banka, Beograd; Prva hrvatska štedionica, Zagreb; Srpska banka, Zagreb; Zemaljska banka za B. i H., Sarajevo; Zemaljska banka, Beograd; Assicurazioni Generali V Trstu.
* * *
Program za dobavo dela v Nemčiji obsega 1 milijardo mark; najbolj sta udeleženi državna železnica in državna pošta. Posamezna ministrstva imajo v načrtu naročila za ca. 250 milijonov mark. — Z glavnico ene milijarde lejev bo v kratkem ustanovljena nova romunska velebanka. Udeležena bosla Avstrijski Kreditni zavod in Ogrska Splošna Kreditna banka. — Trgovska pogodba med Ogrsko in Grčijo je bila
3.	t. m. podpisana v Atenah. Pridejani so ji dogovori o plovbi, transportu, o konzularnem zastopstvu ter seznam onih grških in ogrskih blagovnih vrst. ki uživajo posebne ugodnosti. — International Nickel Co of Canada je imela v prvem letošnjem četrtletju 920.000 funtov čistega dobička, to je 17’5% manj kot lani v istem času. — Dohodki družbe Sueškega prekopa so znašali v prvih petih letošnjih mesecih 458 mil. frankov, to je za 20 mil. fr. manj kot lani. — Državna zveza nemške industrije je poslala posebno študijsko komisijo na »utajsko, da proučuje tamoš-nje razmere. V dvamesečnem potova-
nju je obiskala komisija Kartion, Šanghaj, Nanking, Hankov, Tsingtav, Dajren, Mukden, Tienisin in Peiping, kakor se sedaj imenuje prejšnji Peking. — Nova tooačna tovarna v Nišu, največja in najbolj moderna v Jugoslaviji, bo olvorjena 15. 1. m. Predelovala bo naj-boljše vrsie iobaka iz južnih krajev Jugoslavije.
Cilenška družba solitra. Program nove čilenske solitrove družbe, ki se sedaj imenuje »Ascosana«, je sledeči: Namen ji je najprvo prevzem obligacij in prednostnih delnic vseh produldiv-nih čilenskih solitrovih podjetij in hkrati dosega kompromisa z onimi podjetji, ki svojih solitrovih najdišč ne izrabljajo. 5 koncentracijo bo dobilo novo podjetje breme 30 milijonov funtov z lelno obremenitvijo treh milijonov funtov. Dalje bo morala družba takoj izdati 5 milijonov funtov za obstoječe tehniške naprave s produkcijsko kapaciteto 700 tisoč ton solitra na leto. Vsa glavnica novega podjetja znaša 75 milijonov funtov, od katerih pride na čilensko vlado polovica, polovica pa na dosedanja podjetja. Naznačeni morebitni dobički bližnjih let so 4, 5, 614, 8 in 9 milijonov funtov. Te številke temeljijo na domnevi, da bo povprečna cena solitra 1 funt pri toni nižja kot je bila lani, čeprav se tak pdec v ceni ne pričakuje neposredno. — Pogajanja an gleških in nemških producentov umetnega dušika z manjšinsko skupino se nadaljujejo.
161 protestov proti ameriški carinski noveli. Proti novi ameriški visoko-zaščitrii carinski tarifi je došlo doslej -iz 23 raznih držav v Washington nič manj kot 61 različnih protestov. Vlada jih je oddala sedaj dobesedno senatu. Protesti soglašajo v smeri, da je z novimi tarifami ogroženo gospodarsko ravnovesje sveta. Zlasti ostro je bese dilo italijanskega protesta. V nemškem protestu beremo med drugim: Sklepi zakonodajnih ameriških korporacij v zadnjem času v vprašanju carinske tarife so povzročili veliko skrb v onih nemških industrijskih in trgovskih krogih, ki so interesirani na trgovini z Zedinjenimi državami. Strah za bodočnost njih trgovine se zdi posebno utemeljen spričo dejstva, da so predlagana ameriška carinska zvišanja pri šie-vilnih blagovnih vrstah tako visoka, da v praksi ne pomenijo nič drugega kot uvozno prepoved.
NAJGLOBLJA CENA SREBRA.
Cena srebra v Londonu je padla 3. t. m. na 16r>/i« pence. Najgloblja cena, ki jo je imelo srebro na koncu preteklega leta, je bila 215/i« pence, torej 5 pence nad sedanjo ceno. Ta tečaj je bil zaznamovan začasno na prehodu od leta 1902 na 1903 in pozneje samo še na koncu novembra 1929. Dočim je znašala leina povprečnost 1929 še 24 T/» pence, zaznamuje prvo letošnje če-
trtletje stalno padanje cene srebra, pri čemer, je padlo srebro na 18 'A pence. V aprilu se je zdelo, da se bo tečaj zboljšal, a že v prvih dneh maja se je pojavil padec na 17 % pence, in ta tečaj sedaj zopet ne drži več. Srebro notira v Londonu od leta 1835 dalje; sedanji njegov tečaj pomeni rekordno globino vsega stoletja. Kakor domnevajo informirani krogi, je pričakovati nove baisse; nekateri mislijo celo, da bo prišlo srebro na 12 pence, torej na 1 šiling. Vzrok padca je naraščajoča demonetizacija srebra, tudi v azijskih državah. Kitajska n. pr. je v začetku tekočega leta postavila svojo morsko carino na zlato podlago. Vprašanje cene srebra nikakor ni samo zadeva onin dežel, v katerih imajo se srebrno va luio; indirektno se mora gibanje cene srebra poznati tudi v novčni ceni zla ta. Kajti v tisti izmeri, v kateri pada cena srebra, bodo najbrž razne azijske države hotele pospešiti prehod k zlati valuti; lo do imelo za posledico ojačeno povpraševanje po zlatu, z vsemi onimi znanimi pojavi, do katerih je pičlost zlata že opetovano dovedla. — Cena srebra v razmerju do zlata je bila okoli leta 1500 še 1 : 10, pred svetovno vojsko pa 1 : 33 do 40. Od vojske naprej je pa zopet znatno padla
9i
tj n j pomila
TRŽNE CENE V CELJU
dne 1. junija 1930. Govedina: V mesnicah I. vrste Din 20, II. vrste Din 18. Na trgu I. vrste Din 20, II. vrste Din 18, III. vrste (kravje meso) Dim 16. 1 kg 'vampov Din 9, 1 kg. pljuč Din 9, 1 'kg jeter Din 1.2, '1 kg ledvic Din 17, 1 loja 'Din 10. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste Din 22, 1 kg telečjega mesa 11. vrste Din 20, 1 .kg jeter Din 18, 1 kg pljuč Din 16. Svinjina: 1 kig prašičjega mesa I. vrste Din 28, 1 kg prašičjage mesa II. vrste Din 25, 1 kg. prašičjega mesa III. vrste Din, 22, 1 kg pljuč Din 10, 1 kg jeter Din 20, 1 kg glave Din 13, 1 kg slanine I. vrste Din 24, 1 kg slanine II. virste Din 23, 1 kg slanine na debelo Din 23, 1 kg suhe slanine Din 28, 1 kg masti Din -25, 1 kg šunke Din 30, 1 kg prekajenega mesa I. vrste Din 27, 1 ikg prekajenega mesa II. vrste Din 25, 1 kg prekajenih parkljev Din 8, 1 kg prekajene glave Din 13, 1 kg jezika Din 28. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. vrste Din 7, 1 kg konjskega mesa TI. vrste Din 6. Klobase: 1 kg krakovskih Din 30,	1 kg debreoinskih
Dim 40, 1 kg debrecinskih Din 30, 1 kg hrenovfk Din 30, 1 kg safalad Din 30, 1 ikg posebnih Din 30, 1 kg tlačenk Din 30,1 kg polsuhih Din 35, 1 kg suhih
kranjskih Din 50,	1	kg braunšviških
Din 20 1 kg salami Din 90.
Perutnina:	1	piščanec	majhen	Din
20'—,	1	piščanec večji Din 25'—,	1
kokoš Din 30 do 35, 1 petelin Din 30 do 35'—, 1 raca Din, 40'—, 1 gos Din 80'—,	1 puran Dim 150'—,	1 domači
zajec, manjši Din 15'—,	1 domačij za-
jec večji Dija 25. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 3, 1 liter kisle smetane Din 16, 1 kg surovega masla Din 40, 1 kg čajnega masla Din 56, 1 kg masla Din 40, 1 kg bohinjskega sira Din 33 do 44, 1 kg trapistovskega sira Din 28 do 30, 1 kg ementalskega sira Din 60. 1 kg sirčka Din 14, eno jajce Din 1. Pijača: 1 liter starega vina Din 20, 1 liter novega Din 16, 1 liter piva Din 10, 1 liter žganja Din 30. Kruli: 1 kg belega kruha Din 5, 1 štruca v teži 50 dkg Din 2-50, 1 štruca v teži 100 dkg Din 5, 1 kg črnega kruha Din 4"20,
1 štruca v teži. 120 dkg Din 5, 1 štruca v teži 60 dkg Din 2'50, žemlja velika Diin 1, žemlja mala Din 0-50, 1 kg polhe! ega. kruha Din 4'50, 1 štruca v teži 55 dkg 2’50,1 štruca v teži 110 dkg Din 5. Sadje 1 kg orehov Din 11, 1 kg luščenih orehov Din 40, 1 kg suhih češpelj Din 10, 1 kg suhih hrušk Din 8. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko Din 76, 1 kg kave Santos Din 56. 1 kg kave Rio Din 44, 1 kg pražene kave I. vrste Din 92, 1 kg pražene kave II. vrste Din 68, 1 kg pražene kave III. vrste Din 48, 1 kg čaja Din 60 do 140, 1 kg kristal belega sladkorja Din 1(2 50, 1 kg sladkorja v kockah Din 14-50, 1 kg medu Din 20, 1 kg kavne primesi Din 20, 1 kg riža I. vrste Din 12, 1 kg riža II. vrste Din 8, 1 kg 'riža III. vrste Din 5, 1 liter namiznega olja Din 20, 1 liter olivnega olja Din 24 do 40, 1 liter bučnega olja Din 17, 1 Liter vinskega kisa D 3-50, 1 liter navadnega kisa Din 2, 1 liteir petroleja Din 7'50, 1 liter špirita denat. Din 11, 1 kg soli Din 2-50, 1 kg celega popra Din 68, 1 kg mletega popra Din 70, 1 kg paprike Din 40, 1 kg sladke paprike Din 48, 1 kg testenin I. vrste Din 12, 1 kg testenin II. vrste Din 8, 1 kg mila Din 15, 1 kg karbida Din 7, 1 kg sveč Din 17, 1 kg kvasa Din 32, 1 kg marmelade Din 20 do 30. Mlevski izdelki: 1 kg mo>ke št. 00 Din
4-10, št'. 0 Din 4'10, št. 2 Din 375, št. 4 Din 3i0, št. 5 Din 2'65, št. 6 Din 2-20, št. 73/t Din 1‘50, 1 kg ržene enotne moke Din 2 80, 1 kg pšeničnega zdroba Din 4-30, 1 kg koruznega zdroba Din 2'50, 1 kg pšeničnih otrobov Din 1.30, 1 kg koruzne moke Din 1-60, 1 kg ajdove moke Din 4'50, 1 ikg kaše Din 3-60, 1 kg ješprenja Din 3'70, 1 kg ovsenega riža Din 7. Žito: q pšenice Din 230, q rži Diin 200, q ječmena Din 200, q ovsa Din 185, q prosa Din 300, q koruze Din 140, q ajde Din 220, q fižola Din 300 do 400, q graha Din 1500, q leče Din 1600. Kurivo: q premoga, črni trboveljski Din 46, q premoga, črni zabukovški
Din 49, q premoga, rjavi Din 25, m3 trdih drv Din 120 do .180, 100 kg trdih drv Din 36, m3 mehkih drv Din 110, 100 ,kg mehkih dirv Din 28. Krma: q sladkega sena Din 70, q polsladkega sena Din 60, q kislega sena Din 50, q slame Din 50, prešana stane več Din 8. Zelenjave in gobe: 1 kom. glavnate solate Din 0o0 do Din 1, 1 kom. štrucnate Din 0'50 do Din 1, 1 krožnik zgodne drobne solate Diin 1, 1 kg zgodnega zelja Din 10, 1 kg ohrovta Din 10, 1 kg karfijola Din 10, 1 kg špargljev Din 25, 1 komad kolerabe Din 1, 1 krožnik špinače Din 1-50, 1 kg kumar Din 10, 1 kg graha v stročju Din 6, 1 kg čebule Din 5, 1 kg česna Din 12, 1 kg krompirja Din 1'25, 1 kg novega krompirja Din 4.
Dobave. Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. junija t. 1. ponudbe glede dobave papirja. — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. junija L 1. ponudbe glede dobave 30 ton bukovega oglja; do 18. junija t. 1. glede oddaje ca. 800 komadov raznih pil v popravilo in nasekovanje; do 20. junija 1. I. pa glede dobave 1200 zvitkov brzinomerilnih trakov. — Pro-inetno-komereijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema od 18. junija t. !. ponudbe glede dobave 15 m3 smrekovih desk. — (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) —
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 6. junija t. 1. ponudbe glede dobave plalnenih plaščev in 200 kg snažilne volne. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 20. junija t. I. ponudbe glede dobave 1000 kg kristalne sode, 6 komadov cevi ter glede dobave elekiričnega materijala. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 21. junija t. I. ponudbe glede dobave sesalke za mazanje cilindrov male lokomotive. — Dne 16. junija 1. 1. se bo vršila pri Komandi HI. armijske oblasti v Skoplju licitacija glede dobave lesenega in že leznega orodja za pekarne. — Dne 21. junija t. I. se bo vršila pri strojnem oddelku Direkcije državnih železnic v Subotici oferlalna licitacija glede dobave 7000 kg firneža in 1200 kg cinkovega belila. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dne 18. junija t. 1. se bo vrišla pri ekonomskem oddelku Ministrstva vojske in mornarice v Beogradu licitacija glede dobave gonilnih jermenov. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbor nice za TOl v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem oddelku.)
iFAFF šivalne stroje UCH kolesa
PODRUŽNICI:
po ugodni ceni in fudi na obroke, dobite le pri tvrdki
Ign. VOK
Ljubljana,
Tavčarfeva ulica 7. NOVO MESTO V KRANJ
KASTELIC IN DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
LJUBLJANA
ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 9
PRITLIČJE LEVO
GLAVNO ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO
Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh
Veletrgovina |
v Ljubljani
priporoča
Špecerijsko . blago
raznovrstno Iganje, moko In deželne pri. delke. - Raznovrstno
rudninsko vodo.
Lastna praSarna za ka« vo In mlin za dišava i električnim obratom. j| Ceniki na razpolago I
Naročajte in razširjajte TRGOVSKI LIST
- KNJIGOVEZNICA -K. T. D.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
IL NADSTR. HUDI PO IZREDNO NIZKIH CKNAH:
8ALDA-KONTE						ODJEM Al,NE
ŠTRACE			“		■UMU	KNJIŽICE
JOURNALE						RISALNE
ŠOLSKE						BLOKE
ZVEZKE-MAPE						L T. D.
Račune, memorandume, cenik«, naročilnice v blokih a poljubnim številom listov, kuverte, etikete ln vsa druge komer cijelne tiskovine dobavlja hitro po smernih cenah
TISKARNA MERKUR
UUBUANA, Gregorjeva ulica 23
TBLBFON 3953 — Za večja naročila zahtevajta proračune!.
Ureja dr. IVAN PLES3. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK, Ljubljana.