Štev. 351 TRST, ponedeljek 19. decembra 1910 Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN »a* Mdtllab In pranikMi tk B., dpmliljkftil ». iftrtra). Iter. m prodajajo p® S nvd. (6stot.)r mnogfh v Trstu in okolici, Gorici, Kjraajm, Si. Petra, *u#toifti, Seiani, Nabražini, Št. Lucjji, Toiaainm, Ajdov-Dorcbergn itd. Zactaraie I ter. po 5 nrft. (10 stat.). SE RAČUNAJO NA MILIMETRE t Hrokortl 1 CENE: Trgovinski in obrtni oglasi p* t at mm, «N^*.niM« "Ahrala. poslanice, orla« denarnih zarodov m #9- ti. mm. Za oglas« v tekstu usta do 5 Trst 30 K, vsaka v ACs !jna Tr«t> K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-pa W slot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« vijesti". — Plačuje *» izključno le upravi „Edinosti" vtvrszj=s=s= Pla?Jj!vo in uiolljive s Trsi«. =« NAROČNINA ZNAŠA Glasile »oiiti*n«ga društva sa Mi« leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece • K; na aa- rečbe kres doposlane naročnine, »« upra-ra ne ozira. ■utfalM na a*4«ljak« lsCaai* „XBXVOSTX" ataa«: u ••It lat* Krt> 11», sa pal lat« Krta HO. Tsi dopisi a# potikajo na uredništvo lista. Nsfrank*- sama pisma ss ss •prejem«]* in rskspltl se a« vraflsjs ffarodnino, ojlsse in reklamacije j« pošiljati na npravo lista. UREDNIŠTVO: ulic« fflsrgls fiafettf I« (Harsrfal dsa) Izdaj aioM ia odgovorni uradnik ŠTEFAff GODINA. Lustnik kensereij lisU „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edino«!" sadruga z omejenim poroštvom 7 Trstu, alioa GHorgio Galatti šter. 18. ■■■ ■ :—--a-f»altaa-hranlln!?is! ra?un it 841652. TELEFON It. JJ-57. ista* 9RZ0JAUNE VESTI. Br ji med delavci in policijo v Barceloni BARCELONA 18. Med stavkujočimi razkladalci premogovnih ladij in stavko-lomci je prišlo danes do hudih spopadov. Policija je potegnila opetovano golo sabljo. En policijski uradnik je bil težko ranjen. Ar tiranih je bilo 6 oseb. Ponesrečen avijatik. JOW£R 18. Znani angležki avijatik Graham White je padel danes z aparatom vred na tla. Zadobil je težke rane. Aparat je bil popolnoma razbit. Potopljen parnik MADRID 18. Parnik „Palerrao", ki je ponesrečil dne 14. t. m. pri Kapu Car-rob<*di, se je potopil z vsem moštvom vred. Pr oračun tržaškega mesta za i. 1911 in Slovenci. Skoro na 19 milijonov kron so proračunjeni troški. k; jih bo imela občinska uprava tržaŠ sa v letu iqii in 11 milijonov kron znaša primanjkljaj, ki ga bo treba kriti — z davki in dokla-dami. Zato je umevno, da mora nas Slovence zanimati v visoki meri vprašanje : koliko od onih 19 milijonov dobimo mi. kolik je del, ki od onih milijonov pripade našim okoličanom ? ! Pred vsem pa nas mora zanimati vprašanje : Ali nam občina vr-ča v onem razmerju, kakor moramo ni dajati njej ? ! Mi znamo vsi, kako izgleda ljudsko štetje, ki so je slavni magistratni komisarji izvedii v okolici, v mestu pa — po mišljenju — podobni jim hišni administratorji. Po tem ljudskem štetju je v Trstu in okolici i5'7°/o Slovencev. Da so te številke 1 ž nji ve, to vemo vsi. Vendar hočemo vzeti to število v podlago svojim razrao-trivanjem ter odgovoriti na vprašanje: Ali dobivamo mi Slovenci od tržaške ob-čire toliko, kolikor nam gre v razmerju z w< šim Številom ? ! Poglejmo najprei centralno upravo, za katero je proračunjeno 1,603 340 K. Kol-ko prihaja od te svote na Slovence ? ! K- iiko slovenskih uradnikov je na magistratu ? Vi se smejete, kaj ne da ! ? In vt ndisr ni tu nič smešnt-ga. Ako zadevlje nas Slovence dolžnost plačevanja občin->kih doklad, moramo imeti tudi pravico zahtevati, da dobivajo naši sinovi v istem razmerju službo na magistratu, ne da bi mora,i pri tem zatajevati in izdajati svoj jezik, svojo narodnost in svoje pokoljenje. Od centralne uprave torej Slovenci nimamo dru-t ga, nego to, ua naše ljudi, ki so tir,o nesrečni, da imajo posla na magistratu, tam šikanirajc na vse možne načine in ne malokrat tudi psujejo. Troški za vzdrževanje občinske lastnine znašajo 2,348.660 krun. Koliko od tega prihaja na Slovence ? Po mestnih n .-..t iih, vrtih i. t. d. je pač nastavljenih k. kor Čuvaji, vrtnarji i. t. d. raznih regni-kclov, — in merda vmes kak slovenski cup-adnik, — dočim bi Slovenca ne našli, ko bi ga iskali tam tudi z lučjo o poludne ! Javna dobrodelnost stane občino na leto 3j466fcoo kron. Tudi tu znajo vsi oni, ki so tai-o nesrečni, da morajo iskati l/'- iuo :i v tržaški mestni bolnišnici, kako se t: m postopa z našimi ljudmi. In glede o-iobiA? koliko zdravnikov, uradnikov, postrežnikev in postrežnic slovenske narodnosti je tam ? In če je kak Slovenec n; r ci a vendar dobil kako višje mesto, mora zato prodati svojo narodnost. O mestni policiji niti ne govorimo, ker vemo vai, kakšni so ti mestni redarji, ki prebračajo jerbase našim kmeticam iz oko m :e. Glede vode ne bi imeli povoda za priti ž je, ko bi bili troški v kakem razmerju z dobroto. A ko troši občina pač veliko, dočim ima ljudstvo le malo od vsega tega. Glavno, kar nas zanima, p a j e pač vprašanje šolstva. Vsi troški za šolstvo so proračnnjeni na 3,292.350 kron. Od tega odpada na ljudsko šolstvo (ljudske in meščanske šole) 1,887.450 kron. Ker pri večini postavk ni navedeno, kaj se potroši za mestne in kaj za okoličanske šole, nam morajo v tem oziru služiti v podlago le plače in renu-meracije učiteljev in slug. Te znašajo za šole v mestu 1,119.089 K, a za one v okolici 267.767 K. Vendar ne smemo po zabiti, da so v slednjih troških uračunani tudi troški za italijanske šole v okolici. Ker je v okolici 64 slovenskih in 28 italijanskih razredov, bi torej tudi troški za slovenske razrede v okolici temu razmerno znašali 186.273 K, a oni za italijanske 81.489 K. To svoto treba torej prišteti k troškom za plače osobja italijanskih ljudskih in meščanskih šol v znesku 1,119.089 K, tako, da dobimo svoto 1,200.578 K za italijanske in 180.273 K za slovenske šole; skupaj 1386851 K. Ker pa znašajo vsi troški za ljudsko šolstvo 1 887.450 K, moramo računati, da se potroši ob razliki 500.599 K še razmerje 1,386.851: 186 273 kron, to je 66935 K za slovenske šole v okolici, tako, da bi dobili svoto 253 208 K, ki jo troši tržaška občina za slovensko šolstvo. Ker pa znašajo vsi troški za šolstvo 3,292.350 K, bi moralo od te ogromne svote glasom ljudskega štetja iz leta 1900 — priti na Slovence i57°/0> to Je : 516 898 K. Glede drugih troškov ne moremo izračunati, (ker nimamo potrebnih podatkov), koliko nas občina prikrajšuje na leto. Moremo pa to izračunati glede šolstva. In tu nam govore gole in suhe številke, da nas občina tudi na podlagi za nas tako zelo neugodnega ljudskaga štetja iz leta 1900, prikrajšuje še vedno samo pri šolstvu za 263.690 K, to je za več nego četrt milijona kron. Vsaj enako za nas neugodno merilo smemo vzeti v poštev pri drugih upravnih panogah, tako, da smo mi tržaški Slovenci prikrajšani na leto za milijon kron in pol. To na podlagi uradne statistike. V resnici je ta svota seveda najmanje še enkrat tako velika, ker vemo vsi, da so pri zadnjem ljudskem štetju požrli na papirju najmanje polovico Slovencev. Mirne duše moremo torej trditi, da prispevamo mi tržaški Slovenci tri milijone kron na leto za vzdrževanje fikcije italijanstva Tr^ta ! Ker pa mi kljubu vsemu temu stalno napredujemo, a Italijani kljubu naši ogromni, sicer neradovoljni subvenciji stalno nazadujejo, moremo mi crpiti iz tega zavest, da nas tudi te nedobro- j voljne subveneije, s katerimi moramo pod- ; pirati tržaško italijanstvo, ne uničijo, kakor tudi one subvencije ne rešijo tega italijanstva pred osodo, kateri se Italijani j ne bodo mogli izogniti, ako se ne — spa metujejo ! Brnčić Fran, odvetnik. Prof. Mć.ndić Matko, drž. poslanec. Može Peter, delovodja. — Namestnika : Babič Josip, delavec v „Lloydovem" arsenalu Rustja I., delovodja. — Razsodišče : Pregarec Rudolf, zidar, Babič Anton, delavec v tehničnem zavodu. Mladovan Josip, težak. Kodelja Anton, elektrotehnik. Kjuder Alfons, privatni uradnik. — Pregledovalci računov: Jedlowski Josip, od v. kandidat. Turk Anton st,, težak. Velušček Josip, privatni uradnik. t CokelJ Marija in ne Cochely — je bila ona nesrečnica, ki se je minoli petek zastrupila. Pokojnici, ki je bila krčmarica, je bilo 49 let. Njen pokojni, pred 7 leti umrli soprog je bil eden najstarejših narodnih krčmarjev v Trstu. Pokojnica je imela 18 otrok, od katerih jih živi še devet. Bila je dobra narodna žena, pridna gospodinja in predobra mati. Nesreča, ki je pokojnici zmešala razum in jo spravila v prerani grob, naj bo svarilo sinom in hčeram. Vsakdo izmed njih naj posnema v pridnosti in poštenosti, obžalovanja vredno žrtev razmer, ter na ta način popravi, kar je kedo zakrivil. Pogreb Čok-ljeve se je vršil včeraj ob 3. uri popo-ludne ob naravnost velikanski udeležbi. Pogreb, katerega je vodil gosp. Stibil, je priredilo novo pogrebno podjetje. Blagi pokojnici, ki je vzgojila vse svoje otroke na narodni podlagi, bodi zemljica lahka 1 Občni zbor Zavoda sv. Nikolaja se je Golejeva, Franja Erženova in Lojzika Vidmarjeva, pregledovalke računov. O »tale odbornice: Zinka dr. Rybireva, Pavla Hočevarjeva, Milica Ćrnigojeva, Jelislava Guličeva, Nežika Reselova, Marija Kopačeva, Marija Žitnikova, Lucinka £eretova. G.a predsednica se je zahvalila za izvolitev in je priporočala v svojem na« daljnem govoru, naj se dekleta z zaupanjem oklepajo zavoda, naj bodo v svojih službaii poštena, pridna in vestna ! V slučaju, da nalete na slabo službo, naj jim bo ta le šola, da bodo vedele ceniti dobre gospodinje in vstrajati pri njih. Dotaknila se je tudi ljudskega štetja, rekoč: „Na vas, dekleta, stavljamo svoje upanje in pričakujemo, da ob ljudskem štetje stori vsaka svojo dolžnost ter se zapiše za Slovenko. Če bi bila pred 50 leti naša dekleta tako narodna in zavedna, bi tržaški Italijani ne imeli v svojem proletarijatu toliko poturic, ki ž njimi večajo število svojega naroda in obenem Število naših sovražnikov. Voditeljica g.ca Žitnikova je podala izvestje o došlih dekletah. Med skupnim številom deklet 1075 je bilo Kranjic 411, Primork 369, Štajerk 199, Korošic 84, Hrvatic 45. Druge so bile Italijanke, Nemke, Čehinje, Rusinje, Madjarke in Francozinje. G.ca Hočevarjeva je povdarjala važnost poučnih tečajev ter jih priporočala v številno udeležbo. Zborovanje je bilo zaključeno v občno Domače vesti. Politično društvo „Edinost".— Podpisani uljudno vabim gg. odbornike k važni seji, ki se bo vršila jutri v ponedeljek, ob 3. uri popoludne v prostorih „Slavjanske Čitalnice". Predsednic. Na včerajšnjem občnem zboru trž. dež. org. N. D. 0 je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik : Sosič Andrej, absolvirani pravnik. Odborniki: Čo< I. M., absolvirani pravnik. Godnik Fran, črkostavec. Kariš Josip, uradnik pri „LloyduM. Kapelj Dominik, delavec v tehničnem zavodu. Delak Anton Vekoslav, odv. koncipijent. Perhavc Ferdo, akademik. Požar Joško, akademik. Skalak Jan, bančni poduradnik. Slavec Vladislav, mehanik v Lloydovem arsenalu. Vuičič Mihajlo, delavec v čistilnici petroleja. — Namestnika : Novak Andrej, pekovski pomočnik. — Nadzorstvo: Dr. vršil 8. t. m. ob jako veliki udeležbi. Po zadovoljnost, na kar so dekleta zapela par lepem pozdravu g.e predsednice je preči- ; narodnih pesmi. tala g.a tajnica svoje poročilo. Med drugim s Zgubljeno. Na sobotnem koncertu je je tudi omenjala lanjskega občn. zbora, ki ■ nek vojak zgubil na galeriji 10 kron, se je vršil v znamenju boja. Nekatera de- j pošten najditelj je naprošen, da izroči kleta, nahujskana po strankarskih vplivih, i denar pri upravi našega lista, so hotela vreči stari izvenstrankarski od- j Zveza jugoslovanskih Železničarjev pribor. Toda vse njih obrekovanje in pro- redi v sredo 21. t. m. ob 8. uri zvečer v testne pritožbe — p r i v 1 a d i so ostale ! drugtveni dvorani, ul. Lavatoio št. i, brezvspešne. Ker ne morejo molče pre- j j nadf shod s siedeČim dnevnim redem : nesti blamaže, da so ostale vendar le one : ^ p0r0Čii0 0 zidanju enodružinskih hiš za same na cedilu, zato se še vedno zaleta-; 2eieznjčarje. 2) Poročilo delegata z Du-vajo v zavod. Lahko bi se pa zgodilo, da naja ^ Slučajnosti. Ker je dnevni red te puščice, ki jih mečejo v zavod, odlete j jako važen> priporoča obile udeležbe odbor in ranijo njih same. Nadalje je govorilo Zveze jugoslovanskih železničarjev, poročilo o notranjem delokrogu zavoda ^a rBoŽiČniC0u so nadalje darovali ter je navajalo točke, ki jih je reševal; siedečj gg . Krist. Dejak 20 K, Edvard odbor v svojih sejah. Poročilo izreka za- fjorak 10 K, Kranjc (kavarna Minerva) hvalo vsem dobrotnikom, slavnim korpo-1 ^ Ema Lenassif Ljud. Modic, inž. Sk. racijam in županstvom za njih gmotno pQ 2 ^ Štefanija Lepša, A. Tre- pomoč, našim narodnim voditeljem za na- -p, Furlan po 1 K., X. Y. po 50 svete, bivšemu duhovnemu voditelju g. st aj jn x. Y. po 20 st. Prisrčna Križmanu ter gg. dr. Gregorinovi in dr. hvaia vsem ! Rybarevi, pa g.ci Milki Mankočevi za ; ^ ~~ podarjene predmete, Naše gledališče. Iz blagajniškega poročila g.ce Pla- Včerajšnji dve predstavi ste trpeli per posnemljemo, da je bilo K 4379'53 glede obiska na posledicah ogromnega dohodkov in K 3387*13 izdatkov, torej K obiska sobotnega koncerta in vsled znane 992.40 preostanka. prikazni izvanredne štedljivosti pred praz- Obe poročili sta bili sprejeti s spio- šnim odobranjem. Popoldne se je ponovila narodna igra Ob točki „nasveti" se je oglasila : ^z . m g Q s 0 ! n c e« z običajnim uspe-Leonora Grgel ter se je v imenu gojenk navdušenja. Zvečer se je vprizorila v lepih besedah zahvalila g. predsednici, ; pryič bufka ^k n j i ž n i č a r". Burka je s tajnici, voditeljici in nje namestnici v no- fmo tehniko" prepletena z najbolj komič-tranji upravi ter vsemu odboru, ki tako ^ zapletaji in je imela zato velik efekt požrtvovalno skrbi za vsestranski pro- smeha ^ bo gQtovo §e yečji pri reprizij speh zavoda, da ga morejo dekleta pač tempQ igre nekoliko hitrejši. opravičeno imenovati svoj drugi dom. tej lgri se Se povrnemo. Pri volitvi novega odbora je izjavila * dosedanja predsednica g.a Ponikvarjeva, j z& božične Draznfke pripravlja naše da ne bi mogla več sprejeti eventuvelne ! gledališče prijetno presenečenje; vprizori zopetne izvolitve, povdarjajoč, da njena | se ^^ Qpereta v tej sezoni, in sicer oseba ovira javno podpiranje zavoda. Temu utemeljevanju so se protivile vse zborovalke, češ, da ni samo njena oseba, temveč da ves odbor ni po volji izvestni slovenski stranki, ki hoče temu neodvisnemu zavodu pritisniti strankarski pečat. Na to je bil enoglasno izvoljen sledeči odbor, ki se je konštituiral tako-le : Mam'zelle Nitouche. To bo prvič, da prehaja Dramatično društvo tudi k operetnemu žanru. Režiral bo g. D r a g u t i n o v i ć, ki je isto opereto že neštetokrat jako spretno režiral v Ljubljani in drugih. Naslovno vlogo bo pela in igrala Karla Ponikvarjeva, predsed- i kakor gost gospica Angela Janova, nek-sednica ; Roža dr. Gregorinova, podpred-1 danja zaslužna igralka našega gledališča sednica ; Maša Gromova, tajnica ; Ema | in sedaj nastavajoča umetnica v svetovno-Zamejčeva in Ana Mišičeva, nje namest-' znani Gothov Grunecke-ovi operetni šoli niči; Malvina Plaperjeva blagajničarica ; na Dunaju. Gospica Janova je že kakor Franja Ferjančičeva, namestnica ; Roza Čisto mlada deklica stopila na gledališke Stran II ►EDINOST« št. 351 V Trstu, dne 19 decembra 1910 deske v prvih letih obstoja Dramatičnega društva in kmalu se je pojavila njena iz-var.r dna nadarjenost za gledališko umetnost, tako da je postala ljubljenec gledališkega občinstva. Zlasti kakor najivka in pozneje tudi kakor subretka z ljubkim glasom je imela krasne uspehe in se napravila popularno. Stremeča za nadaljni razvoj, se je gospica Janova podala na Dunaj, kjer v konservatoriju, iz kateiega so izšii najznamenitejši operetni umetniki dunaj ke šole, spopolnju e svojo umetniško izobrazbo. Gospica Janova je prva izmed djm .'ih gledaliških sil, ki je popolnoma posvitivši se umetnosti, nastopila pot teor tiške izobrazbe. Tržaško občinstvo bo gospico J a-n o v o zato gotovo jako rado pozdravilo na našem odru. Tdi druge vloge so v najboljših rokah in vse priprave kažejo, da bomo imeli lepo operetno premijero. Opereta se bo igrala v nedeljo zvečer in na drugi božični praznik popoldne. V nedeljo popo-1 u d n e bo repriza izborne burke „Kiljiž-ničaru. V penedeljek popoludne bomo imeli jako zanimivo slovensko premijero. O tej pa prihodnjič. Tržaška mala kronika. Tatvina na perniku. Na krovu parnika Baron Gautsch je bil včeraj aretiran 16 letni mornar Rihard Decilia, ker je ukradel kurjaču Rudolfu Grilcu eno obleko v vrednosti 35 kron. Druga tatvina. Na ovadbo Ernesta Ceschie je bila aretirana 21 letna Marija Panzera iz Kormina, ker je ukradla 2 srebrni uri in dve srebrni zapestnici v vrednosti 52 kron. Tatvina v tobačni trafiki. V soboto po noči so neznani tatovi udrli s ponarejenimi ključi v tobačno trafiko v ulici del Mercato št. 2 in odnesli za okoli 130 K kolekov in znamk Za praznike preskrbijeai. Z nekega voza mestne klavnice je bil ukraden četrt vola. l^-—1_____________________w_ Vesti k istre* Brzojavni urad v Obrovu. Z dnem 5. © sklene še tekom tega leta, v taterem mestu severne Amerike se priredi svetovno razstavo v proslavo otvoritve panamskega kanala leta 1915. Nemško-n meriška zveza Kalifornije, ki šteje 30.000 členov, je poslala trgovinskim zbornicam ter uplivnim korporacijam in osebam v Nemčiji okrožaico, v kateri se govori o svetovni razstavi v San Frančišku. Razstavni fond znaša 17 in pol milijonov dolarjev, a je nade, da naraste ta fond na 30 milijonov še prej, kakor se začne z gradnjami za to razstavo. Operacija v starih časih. V starih časih, ko niso ranocelniki radi odstranjali bol- ^ _ _ _ _ _ nih udov človeških, pač ne moremo pojmiti, j /\ K \J 11 r H> -'t H A U L/ -'elika klobučarna Romeo Doplicher Kloliuki Iz klobučetine prvili tovarn. Specijaliteta: trdi angleški klobuki Emporij kap za potovanje i a za šport. l@@ mm TI&ST Oorsr. it. mn v [SV* ____ i i ■ mm Zaloga tu- in snozem. vin, špirita likerjev in razprodaja na debelo in drobno kako grozno surovo, primitivno in naivno so postopali. Bil je že napredek, da so po Trst ia delle Acque št. 8, Trst (Nasproti Cafle Contralej amputaciii kakega uda, da bi ustavili kri, vel»k .rancoskega šampanjca, Peneč:h dezert- r J & _ nih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeaux utaknili operiran ud v vrelo olje. Ko je Burgunder, renskih vin, Moselia in Chianti. Rum, markiz Deklo trpel na tolsčici, so mu okolo £onj*k, razna žganja ter posebni pristni trop novec, r .. , , slivovec in bnnjevec. Izdelki I. vrste, došli iz doleta 1190 zdravniki kar prerezali trebuh, tičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši Razpo- Seveda je bil na ta način za vedno osvobo- silJa se po povzetju. Caniki na zahtevo in fraoko. jen vseh bolečin. Avstrijski vojvoda Leopold Razprodaja od pol litra naprej je dne 26. decembra 1194 padel na nekem MlIZDBAVMi iHMJra J Dr. Trst, ulica M 61ooonni 11, nafls od 3. de I. in od 3. de S, turnirju s konja ii si je ob padcu tako ne- Zay0(j za izdelovanje in barvanje kožuhovlne. erečno zlomil goleno, da so koščeki kosti a j • Al 4- * visoko moleli iz kože. Zdravniki so ga ob- L'OIllO x\JLOv?Atl vezali, niso Bi pa upali mu odrejati noge. Trgt uUca pona ana Sf55 Tedaj je vojvoda sam položil sekiro ni ra- TELEFON 28—56 njeno nogo in njegov komornik je moral Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kožu trikrat udariti s kladvom po sekiri, tako da hovin. — Prevzema naročbe in vsako popra^- je noga odletela proč. Seveda je umrl tudi janie. — Čisti in pere vsako vrst kožuhovine. ta ranjenec. Še dvesto let pozneje n irr bil obtežen z 5000 kg premoga in 3 osebam v globoki jarek : potegnil bi bil gotovo za seboj tud: poštni voz, v katerem sta. ra;un postiljona sedela še dva gospoda. Tudi ti poslednji trije bi bili mo--rali najti na omenjenem prostoru smrt, ker so se kolesa od avtomobila in voza vjela edno v druzega. Nič manje, potrebna nego navedena železniška proga, je ista z Opčin na Her-pelje. Podgrad do železnice Št. Peter-Reka, ali vsaj iz Kozine-Herpelj do proge ' Št. Peter-Reka. Ljudstvo v teh krajih po-| trebuje železnice krvavo. Ravno tako je i tudi proga Rakek-Delnice, ali Rakek-■ Brod Moravice krvava potreba. Proga : Rečica-Kamnik, ki jo gradijo že tudi približno 15 let, še danes ni zasigurana. O belokrajinski železnici pa sploh ni govoriti, kajti kar se pačenja pri porodu tega deteta, je v sramoto vsej Avstriji. Ako je treba za dunajske pohajkovalce kakih udobnosti, ima država na razpolago milijone, če pa tr^rba Slovencem graditi kakšno klaverr.o Železnico, pa primanjkuje najnujnejših sredstev. Prosimo zato naše gospode poslance, da, neglede na stranke, skupno, v slogi, storijo potrebne korake, da v prid svojih volilcev dosežejo omenjene železnižke zveze ter preprečijo, da ne bo država za draga in nepotrebna druga sredstva razsipavala denar ter slepila ljudstvo na ta način. CECC' Gospodom slov. državnim poslancem (Dopis.) Neverjetno je, kako se v naši ljubez-njivi Avstriji merodajni krogi zvijajo ako zahtevajo Slovenci od njih katero napravo v svojih krajih. Pa treba na Kranjskem, Primorskem, Štajerskem v Istri česa storiti, ko so Slovenci itak z vsem zadovoljni in ako jim tudi, — jemljejo, mesto da bi jim dajali! Saj so s svojo usodo popolne ma zadovoljni in so k temu tudi moralno primorani, kajti povsod imajo vendar take zastopnike, ki pravijo, kakor najbolj zarukan h ribo v c; „če je bilo za moje stariše tako dobro, bode tudi za-me". Vzemimo en slučaj ! Železniško progo Logatec-Idrija-Sv. Lucija. Omenjeno železnico gradijo vsacih 6 let in sicer kratko' pred volitvami. Ko so pa volitve pri kraju, je baje železnica tudi zgrajena, pa ne od Logatca čez Idrijo do sv. Lucije, temveč po papirju v časopisih. Nesramnost pa je pri vsej stvari tudi od strani erarja in to tol kšna, da preseza že vse meje. Da bi zavitkla gradnjo omenjene železnice, mami vlada prebivalce omenjenih krajev na -.se načine. Ker železnice noče izvesti, misli za idrijski rudnik uvesti tovorne avtomobile, kar pa bo sigurno zvezano s tolikimi troški, da bi vlada gotovo boljše storila, Če bi, predno začne eksperimentirati s tako nezanesljivimi in za vso občinstvo skrajno nevarnimi sredstvi, — ker je ce^ti dosti preozka, — zgradila rajši železnico. Za vse kraje v razdalju približno 90 km bi vlada s tem storila neprecenljivo blagodejstvo. Izvažal bi se lahko les, ki ga je tam dovolj in ki ga kmet sedaj le po nizki ceni proda, ker je spravilo ssrajno teživno in v zvezi z ogromnimi stroški. Razun tega. pa bi bila možna tudi jako cvetoča industrija ob vsej progi, osobito že vsled dejstva, da je na razpolago vodna moć. Ni dvomiti, da bi se blagostanje v vsem idrijskeir, logaškem okraju in na Tolminskem pozdignilo izredno in da bi na tem tudi država izdatno participirala. To je kakor Amen v očenašu, kajti s pov-zdigo blagostanja ljudstva bi se — po navdali industriji — zvišali dohodki države vs'ud davkov. J a razun tega bi prinašala Železnica lepe dohodke. Osobito pa bi bil idrijski rudnik deiežen dobrot železnice. Lahko bi po nizki ctr.i dobival svoje potr^ oščine in nasprotno zopet svoje pridelke po nizki ceni izvažal. Uvedenje avtomobilom pa mora nehote razjariti vso prebival-tvo. osobito tamošnje potujoče ljudstvo, rodi nevarnost: po avtomobilih na tako ozki cesti. Ž t pri prvih ve žnih poskušnjah z avtomobili imajo toliko neprilik, da se moia dotičnega. ki se zavzema za avto-tnobile, imenovati direktno omejenega. Trčila sta tudi že avtomobil in pošta skupaj in le sreči je pripisati, da se tedaj zgodila kakšna večja nesreča. Ce ni bila slučajno cesta zagrajena in ob strani dobro j.odzidaiia, in da bi bili temveč samo obcestni kameni, prevrnil bi se bil avfromo- Vprašanja in odgovori. R. G. v kemičnem laboratoriju. Pišete, da v slovenskem jeziku nimamo pravilne besede za „kemijo". Poglejte druge narode z 1000 in veS letno kulturo, n. pr. Angleži imajo „Chemical Society of London", Francozi „Socičte chimique de Pariš", Nemci »Chemisehe Gesellachaft zu Berlin«, Italijani »Gazefcta chimica« i. t. d. Poeetki te znanosti se začenjajo v Egiptu, kajti beseda chemija je pomenjala koptaki Egipt sam, kas-neja pa tudi črno, zato je v nemškem jeziku izraz »Sch\varze Kunst«. Drugi trde, da izhaja iz grške besede chymos-tekočina. Večja razlaga je za to rubriko preobširna. Iz vsega pa vidite, da je nam Slov. pač dovoljeno se posluževati izraza, ki si ga izposodili celo največji narodi. — Lovec Dreja. Ponovite Vaše vprašanje obširneje, ker ne razumemo česa želite. — Joško P. 1 ) Ogovor na prestolonaslednika je enak kakor na druge nadvojvode t. j. »Vaš.* cesar-ka Visokost!« 2. Najstarejše vseučilišče v Astriji je praska „Karolina*. — Barkovljanka. Za sedaj se ne. — Panama 33. Zadnjič je tiskarski škrat premenil „ClaudijCe" v drugo ime. 1. Feri-unt — summos fulmina montes je lat, rek, ki pomenja v slov. : Tudi v najvišje gore udari strela. 2. »Eol« je grška mitologična oseba. Virgil piše, da je bival na otoku Li-pari in bil bog vetrov, katere je imel zaprte v neki gori. 3.) Shakespeare je bil rojen v drugi polovici 16. stoletja, a umrl okrog leta 1616. 4. Glavna njegova dela so: Hamlet, Lear in Macbeth. 5.) Dioskura sta brata iz grških pravljic Kastor in Polydenke3, ki se v lat. mitologiji imenujeta Ko3tor in Po luks. Po njih ima ime skupina zvezd na severnem nebu. — Dijak. Krompir je doma v Ameriki. Po osvojitvi države Peru so ga Španci prinesli na Nizozemsko, Burgundsko i. t. d. v sredi 16. stoletja. Povest o Angležu Drake, katero navajate, se naslanja na uvoz krompirja na Irsko okrog 1. 1586. Pri nas se ie it mpir začel saditi okrog 1. 1800. — Brioni. Trst je štel 1. 1880. a) mesto samo 74 544 preb. b) s predmestji 133.019 in c) z oko;ico 144.844 prebiva'cev. — Stric. 1.) Dolžaost sorodnika je braniti in zahtevati pravice mladoletnih otrok-sorodni-kov. posebno pa v Vašem slučaju. 2.) Obrnite se na dotično sedaijo. 3.) Mladenič, ki ima 22 let nima v«>lilne pravice niti za deželne niti za državnozborske volitve, naj mu je tudi sodišča pripoznalo polnoletnost. — Prijatelj godbe. Peter I. Čajko\vsky ja bil ruski skladate j rojen 7. V. 1840 v Uralu, umrl 6. nov. 1893. v Petrogradu. Obiskoval jc petrograjski konzervatorij in bil pozneje profesor glasbe na konzervatorija v Moskvi. Najznamenitejša njegova opera je „Evgen Onjegin". — Tretjerazrednik. Ateist je človek, ni ne veruje v nobenega boga, teist, kateri prizna Boga, kot najvišjo in zadnjo podlago vseh stvari. — Cirilmetodar. Ako nimate v svoji koncesiji dovoljene te prodaje ni dovoljeno. Nihče Vam pa ne more zabraniti. da gs ne bi kuhali tsr podarili gostom, ki pa lahko p.,tem prostovoljno darujejo kaj za D. C. M. — Skrbna mati. Otrokom Spravite prhaj z giave, ako mu jo večkrat umivatj s toplo vodo. Ako ga ima mnogo, tedaj je dobro, da ob izpiranju ob drgnete z rumenjakom. Pr poročajo kot domače zdravilo, kadar se delajo hraste, da se jih namaže z niandeljevim ogljem ia čez dobro — Nebodigatreba. 1.) Ka- kovina, da Vam ga ce i ci, tajci en gram stane Otroški vr.ee se ustanovi — če bo denar. 3.) Oni na Kranjskem so črni, ti v Trstu pa belo- Patent, divan-postelja Machnich Okrasi radi svoje krasne elegance vsaki prostor in se spremeni v hipu s samim premakljajem v jako komodno posteljo z lastnimi žimnicami in blazinicami. — Divan ja izdelan na tak način, ki zkljuČuje, da bi se ugnezdil mrčes. Čisti se lažje kakor postelja. Prospekti zastonj. Evant&iYel. na mesečine obroke. Vsprejemajo se vsakovrstna tapecijska in riekoracijska dela. C. MACHNICH, trst, *—— » 'E&naszsam. jecljal, sumi]. m&Mm Elastične nogovice, kilni pasi. ptsi irigatorji, sospenzorji, gum. rjuhe, ■ cevi za vino, vodo, plin. O VATA. Prodaja in poprava črevljev iz gume ter gumijevih predmetov. Higijenični predmeti A CENE ZMERNE. CENE ZMERNE feSerico SteinBler, ^cque3etfo 14. POZOR! RIHARĐ NOVAK & C. iti Pekarna in slaščičarna s prodajo moke T33T — ULICA FARNE TO ŠT. 13 Postrežba: točna. CEHE ZMERNE. ALEKS. F KAN C MAVEli - TitST žgalmca kaw TELEFON 1743. Najbolji! vir sa doMv&nje pefieno kav«. IavvamaI 9 hočete se obleči iOvenCI S po ceni ? Obrnite Be do dobroznane trgovk e z oblekami ,ALLA CITTA' Dl TRIESTE" T i it, nlica Giosse Cardacci št. 40 {prej Tarraoss) kjer dobiti velik Izbor Oblek in sukenj za moSke, dečke ln otroke za nastopajofio sezono po sledečih ceuah: Obleke ii poluvsine in Kamgarna za moJke od K 15—52 Obleke „ „ „ „ „ dečke „ „ tO—30 Obleke „ „ za otroke.....„ „ 4—16 Suknje, kožuhi z ovratnikom iz prave kožuhovine za dečke, pelerine iz Lodna po cenab, da se nI bati nikake konkurence. — Zaloga blaga tu- in inozemskega. - Izvršuje ie d*lo tudi po meri. Velik izbor potrebnih predmetov za 'šelavce : hlače, srajce, pletenice itd. itd. Postrežba soltdaa ALLA ČUTA' Dl TRIESTE Trst, ulica Giosns Cardncci šle?.' 40 (prej Torreute) ::: 50 000 parov ČBtljev! 4 pari čevljev za samo K 7 50 Kadi tega, ker ni moglo veliko velikih tvrdb plačevati svojih računov, ae je meni naroč lo veliko množino čev]jev zelo pod ceno spraviti na trg in v denar. Jaz prodajam torej vsakomur 2 para moških in 2 para Ženskih čevljev na zaveso, iz rujavega ali Črnega uania3 galoSiranih, spred s Kapicami, z močno nabitimi usnjenimi podplati, zelo elegantnih, naj-noveja fasona. Velikost po Številki. Vsi 4 pari stanejo le kron 7 50 Pošilja se po poštnem povzetju. H. SPINGARN, SCHUH - EXP0RT = KRAKOVO štev. 240 - Dovoljeno je menjati in tudi denar nazaj. Kdor hoče dober zajutrek naj se oglasi pri Artonu 8vančic-u, Trst ulica della Stazione štev. 13 kjer dobi gnjal salami, sir in razne slanins kak^r tudi raznovrstna vina in vedno svežs — Dreherjevo pivo. = Prodajalna jestvin in koiom-jalnega blaga tjflderico Basso trst, uUca Jaraelo 14 Blago vedno sveže ln cene zmerne. e 6iacomo Jtfonaro urar in draootinir v Trstu, uiica' della Guardia 22 VELIKA IZBERA 8KEBBNIH IN ZLA-TIB PREDMETOV. — POPRAVE IN~| NAROČILA SE IZVRŠUJEJO PO NAJ-ZMERNE JI II CENAH. Kupuje bo zlato in srebro. D Josip Croigoj H" priporoča slav. občinstvo svojo i« pekarno in sladčlčarno || -- Ulica Ferriera 37 vogal al. Conti. " Moja pred štiridesetimi leti ustanovljena g \ obrtni razstavi v Trstu odlikovana odov B/ršuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi ?& vino špirit, likere, tropinovec, olje, slivovec, maraškin itd. Jamčim za dobro delo .:n po nizkih cenah, da sa ne bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike. Fran Abram Vrst, t.iica S. Francesco 44 Xti Opeinstli 1 Pozor na štev. 170 Prodaja v.no potrebno opravo za mr'iče, vsfkorrstje krste, sveče, vence, umetnik cvetlic, vence iz Perl, Poreelane in Metalne, Pokrivala, Pajč jl in^, Polš :ri itd Vse potreb ae mrtvaške predmete. Sprejemu naroČila pogrebov. Najnižje cene. JOSiP MRZEK zastopnik Novega pogreb. Podjetja v Trstu, Corso 49, Tel. 1402 tti^. ■. : -s,:'r i'ChT • ' 'Siift '-. fđ ,l>f 1 ^^P Trst - Via Arcata - Angolo via Sapone št. 9 - Trst | „ Air Artigiano " Trst, via Arcata -- Angolo via Sapone 9 uro razčese l*1 - . dium je tako . priporočamo več 8toti3jč. 2.) v mestu jeseni ti izgotovljene obleke % za moške in dečke. [zt)or hlač in srajc za delo. Trst - Via Arcata - Angolo Via sapone st. 9 - Trst Stran IV „EDINOST" št. 351. V Trstu, 19 decembra 1910 iiioclro-rudeči. 4.) Zato ker v .4S B p:eko Cervinjana y Benetke. Kim. Milan Videm, Pontebo, Ćeciad in B do Kormina »Cormcna) preko Nabrežine. 0 do Gorice preko Nabrežine. r.5f> B v Ljubljano, Dunaj, Keko, Zagreb, Budimpešto. ■s B preko Nabrežine v Kormin. Videm. Milan Rim. y.00 o preko Kormina v Videm in dalje in 0 preko Tržiča v Červinjan. 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. ".10 O v Kormin in Videm. I S;.-i O preko Červinjaca v Benetke—Miian. 1.45 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). €.10 O v Kormin (se zvezo v AjdovSčino) Videm. M.lan itd. « 0 v Ljubljano. Dunaj, Keko. «85 B v Ljubljano. Dunaj, Oatende. Reko. tf.5o B preko Ćervinjana v Benetke, Milan, Rin preko Kormina v Videm. B v Kormin in Italijo. 5».:w» E v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto 9.15 0 v Kormin (se zvezo v ^ervinjan). II.KO O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. OB NEDELJAH iN PRAVNIKIH: O do Kormila in mejpot»iaj. 3.6 5 0 do Nabrežine in mejpoataj. Prihod v Trst. 6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, v stendo in Londona 7.42 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia 8.53 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.25 B z Dunaja, L ubijane, Zagreba, Budimpe5'.e in Reke. 10.25 O z Dunaja, Ljubljane in Reke. 10 40 B iz Kormina preko Bi via in B iz Itttlije preko Cervinjana. II o** 0 iz Italije prelo Kormina in Nabrežine. ° i* Celja in B iz Ljubljane, Zagreba. Reke O iz Italije preko Cervinjana in Bivia. * G iz Vidma, pieko Kormina in Bivia. 5 »T> O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. , 7.07 O iz Italije preko Cervinjana in Nabrežine. 746 O iz Italije prek.) Kormina ln Nabrežine. V»."> S iz Italije preko Kcrmina in Nabrežine. tt.«K> B z Dunaja in Budimpešte. ll.OO 0 Vidma preko Kormina in Bivia in iz Italije priko Červinjana. OB \ EDELJAH IN PRAZNIKIH : 1 0.36 O iz Nabrežine in Lejpostaj 11.50 O iz Kormina ij mejposiaj. OPAZKE. Mastne številke značijo popoludoe O «= osebni vlak; B = brzovlak Coplo se Vam priporoča, ste d i kupite aričiie sveče Nove tržaške tovarne (Huova Fah brica Tria-stina „M<;rca Angelo), katere so nsjooijše vr^ta ifi po nizki ceni. Guido Bienenfeld Trst - ulic * Goroneo 38 - Trst V konkurzno maso podružnice zadruge „Agro- Merkur" v Trstu spadajoča v skladiščih Via Stadion štev. 4 in Via Carpison štev. 9 se nahajajoča zaSoga blaga obstoječa iz moke, otrobov, ovsa, gnojil in raznih špecerij v sodno dognani ceailni vrednosti 15066 K 65 h in skladiščna pisarniška oprava v sodno dognani vrednosti 737 K 20 h skupno ali vsaka za-se prodaste se ofertnim potom kakor stojite in ležite. Konkurzna masa ne prevzame jamstva za kakovost in količino, pridržuje si pa pravico, posamezne prazne sode in vreče ter kose oprave proti odbitku njih sodno dognane cenilne vrednosti od kupnine iz prodaje izločiti. Pismene ponudbe, opremljene z lO°/0 vadi jem, vložiti je pri podpisanem upravitelju konkurzne mase najkasneje do vštetega 24. (leeenihra 1.1-in ostanejo ponudniki na ponudbe vezani do vštetega 31- decembra t. L Konkurzna masa ni vezana na najvišjo ponudbo ter si pridržuje pravico, došle ponudbe brez ozira na njeno visokost sprejeti ali odkloniti. Ponudnik, kojega ponudba se sprejme, mora kupnino odštevši položeni vadi j takoj, ko se mu naznani sprejem njegove ponudbe, v roke upravitelja konkurzne mase plačati. Ako se plačilo kupnine točno ne vrši, zapade položeni vadij v korist konkurzne mase ter je konkurzna masa opravičena, od kupne pogodbe odstopiti. Po plačilu kupnine mora kupec prodano zalogo blaga in opravo tekom 8 dnij prevzeti ter iz skladišč odstraniti. Prepis inventurnega zapisnika je na vpogled pri gospodu dr. J. Z e n-c o v i c h u, c. kr. nota-ju v Trdtu, Via S. Špiridione št. 6, kateri na željo razkaže blago in opravo. V Ljubljani, dne 16. decembra 1910. Dr. JOSIP SAJoVIC, odvetnik v Ljubljani, Gospodska ulica štev. 3, kot upravitelj konkurzne mase ZADRUGE AGRO-MERKUR. Jr - rtr io,- ^'-jfeiiSsii S?' šžfe Eiii ilii iiil ISiS nm im iiEi Eiil EiEi zemljemerec i%n Pertot se le preselil y Uld Commerciale šteu. 3 1. nsdsfropje, Telefon 2375 Priporoča £6 alavnesnu občlnistvii leot edini alooenoki zsmljemereo. iiil ma ilii iiil iiil iiil iiil ilii iiil srroie Luigi Gramac cini TRST, ulica Bšrriera vscchia 31 is Cene dogovorne, m®- Plačilo na elirots Sprejira se popravljanja šivalnih ' t-ev vsakega zistema. Prodaja igel, olja in apar-.s Kupuje in prodaja že ran-;• ijvsSne siro;e. w O .vav^ava' Najlepša, najboljša in najcenejša darila v a v za Božične praznike in novo leto „Ali9 Alpinista" (1>. Arnstein) Trst J MIuti Via San Sebastiano 7 Miuvi 6»ky NOVI DOHODI: eleganmeusniat" \Wi ■ " , ------- — j i-**-*** . eieganine usnjaia «2S in peri a ste toroice. NOVOST: torbice iz kožuhovine ; uecessaire za potovunje. BOGATA ZALOGA 1^3 zh«1djih novosti,- kovćekov, torb, spoitnih potrebščin, dežnih plajščev, draalji itd. ran mnmmnmn iss* ussi ifrfauiHinnuuMf š Telefon gtev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10 lJ revozno podjetje c. kr. avfltrijoklh dri. železaio Sprejme razesnujanje istariaeiasijcii iil^a iz mitm.*. iastavliaius n ioni. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE. mr Zastopstvo tvrdke „CEMENT i ovama cementa .PORTLAND" v Spljetu. CENE BREZ KONKURENCE. >4i jcismoo Lamam Trst, Via deli' Istiia št. — nasproti šolam — tovarna cementnih plošč delanih na roko iz najboljšega materijala. Zaloga ima ra razpolago vedno dovo j blaga. ANTON SKERL mehanik, zaprloožonl zvedenem TRST, Carlo Gcldonijev trg štev. t i : M ml tovsFEE iMji mtim ..Poctiu Su^s.-.^'i .ti >£.103.3 mn&iOi . a «0 n o- •onofcnoT, in fonogrrfciT. Z-^o^r- pziptr. za totm , tvo . a ?.bo? ^zgotovljenih oble£ ca m -fc' • ie za cr.ecK*- ^(ivrlmki «r»o5rp jop kak >r tudi j zil- p al motov. Obleko za do zn in i;. k- -ce j ' - izteki «c. en Neoreno«':: -'i r-1'' fpr "-cJ ■•s/isjlri) 9peoi)a!Uotato- i: ».-.-Ms : e .lOlrtz r ;<.) SBH ." ka nova .-^odi, točno, olidco . . :-o^antu ' ..-tiuab