Dopisi. Iz Postojne 11. marca. — Od c. kr. deželnega predsedstva je prejela naša županija sporočilo, da pravico volitve v deželni zbor imajo volilci 1. in 2. razreda, iz 3. pa le tisti, ki plačujejo 10 gold. davka ; po takem se skrči število naših voiilcev le na kakih 30, Vrhnika pa jih ima nad 200. Častita naša županija se je za tega voljo brž obrnila do si. ministerstva na Dunaj; nadjamo se, da naša prošnja ne bode brez vspeha, ker razloček številk 30 in 200 je vendar pre-silen! *) Iz Senožeč 28. sveč. (Trikrat vrže pes svojega gospoda na tla.) Ako se po mestih vsaka mala dogod-bica naznanja po časnikih, naj tudi jaz iz dežele povem eno, ki ima saj to prednost, da ni brez nauka: Gosp. pl. J. Gr. je hotel svojega zel6 velicega pa še le 10 mesecev starega psa (parskega rodii) kaznovati. Pes se renč6 skrije pod kuhinjsko ognjišče, gospod ga pa sili in sili izpod zavetja. Na ta ropot doide hišna gospo-dičina, ktera je psa največkrat napasila, in brani psa. Gospodičini hvaležni pes tovidevši, plane izpod ognjišča na gospoda, ter ga za prsi zgrabi in na tla vrže. Vdarci po psu od hišnih, kteri so na gospodov krik prihiteli, so psa le toliko zmotili, da se psu iztrga in z veliko silo v vežo vleče; pes pa zmiraj tikoma za njim, ga zopet od zadej zgrabi in neusmiljeno na tla bunkne. Hišni zdaj psa toliko od gospoda spravijo, da mu v bližnjo sobo uide; al pes plane tretjič na-nj in ga tako silovito na tla trešči, da se hiša strese. Branitelji so mogli s posebnim pogumom razkačenega psa le toliko zmotiti, da gospod doseže puško, ktera je k njegovi edini sreči nabita na steni visela, ter ljubljenca svojega *) Ali ni to pomota, ker pri predzadnjih volitvah je znašalo Število voiilcev v Postojni 79, na Vrhniki 164? In kako sploh more biti tak velikansk razloček, ker Vrhnika ima manj prebivalcev kot Postojna; una jih šteje 1647, ta pa 1666. Vred. pri tej priči v sobi vstreli. Velika sreča gospodova je ta, da si je tako pogumno tisti del života branil, kamor je pes najbolj grabil, namreč grlo! — Več dni je zavolj obilnih ran moral v postelji biti. — Naj bo žalostni ta primerljej svarilo vsem takim, kteri svojega psa več cenijo nego človeka! S—i. Iz Ljubljane. — Povsod se govorica zdaj najbolj suče okoli novih volitev za deželni zbor češki, mo-ravski, kranjski in — kakor bi centralistični in dvali-stični dunajski časnikarji radi imeli — tudi za tirolj-skega. Ni čuda tedaj, da se je oglasila tudi „Laib» Zeitg." in pod nadpisom „Neuwahlen" 1. kanono spustila na narodni volilni odbor.*) Ker današnje kovice" na drugem mestu pretresajo omenjeni spisek, zato ga mi puščamo pri miru, in po svoje besedo poprimemo o novih volitvah, kterih bo treba, ker je razpuščen prejšnji naš deželni zbor, kteremu se je isto pripetilo kar češkemu in moravskemu, in bi se to lahko zgodilo tudi tiroljskemu, in čemur se je le po večini glasov umaknil galiciški. Ljudje, ki niso vajeni ustavnega (konstitucijskega) življenja, menijo, da je to kaj čuda posebnega, ako se razpusti deželni ali državni zbor, in nasprotnim strankam je taka nevednost voda na njih mlin, da trobijo ljudem na uho, da razpust je kazen nepokornim itd. Razpust deželnih ali državnih zborov je prav postavna navada v vseh državah, kjer vlada ni samooblastna (absolutistična). Vladar ima pravico razpustiti zbor in sklicati novega, pa tudi tega sopet razpustiti, ako ni vladi po volji. Al če ustavoljubno ministerstvo vidi, da temu, kar ono zahteva, nikakor ne pritrdijo državni zbori, takrat ali samo prostovoljno odstopi od vlade, ali pa mu vladar slovo da, ker vidi, da zastopniki ljudstva tega nočejo, kar ministerstvo hoče. O takih razpustih državnih zborov vejo Angleži, Francozi, Belgi-janci, Španjci, Prusi itd. veliko povedati,* tudi nas presvitli cesar je razpustil leta 1848. državni zbor v Kromerižu. Kadar tedaj vladar razpusti zbor in kliče volilce k novim volitvam, to nič druzega ni kakor to, da vpraša volilce: ali so zadovoljni z ravnanjem svojih poslancev ali ne? Na to vprašanje pa odgovorijo volilci s tem, da svoje zastopnike pri novi volitvi zopet enoglasno volijo, če so ž njimi zadovoljni, ali da volijo druge, če poslanci ne ravnajo po njih mislili za prid deželi in državi. To isto pravi Naj visi patent Njih Veličanstva od 1. dne t. m. rekoč: „Mi smo torej sklenili obrniti se še enkrat do svojega naroda kranjskega." Pri novih volitvah za deželni zbor je tedaj dolžnost vsacega volilca, na to vprašanje po resnem pre-vdarku pošteno in odkritosrčno odgovor dati z volitvijo svojo, brez strahu, ali ga kdo pisano gleda, zakaj volitev je vsakemu volilcu popolnoma prosta in sveta pravica, in ne, da bi kdo na ljubo komu volil ali da bi se plašiti dal koma. Sram ga bodi kdor je figa mož ali kdor misli, da mu pri volitvi more kdo drug zapovedovati kakor sama vest njegova. Zdaj pri novi volitvi hoče presvitli cesar odgovora po volil-cih: ali so poslanci vaši prav storili ali ne, da so želeli preponižno prošnjo prinesti pred tron cesarski, da Njih Veličanstvo sliši, kaj v blagor kranjske naše dežele in pa vsega cesarstva zastopniki vaši mislijo. Kakor pa vest zahteva, da vsak pošteno, okrito-srčno, brez strahu voli, tako pa zahteva tudi dolžnost vsacega deželana, ki ima pravico voliti, da gr6 volit. Kakor je znano, so volitve po mestih in trgih drugač kakor po kmetih. Po mestih in trgih, kjer je *) Kakor se sliši, pride „Laibacherčni" spisek tudi v slovenskem jeziku na dan. Naj ga naši ljudje sodijo po razjasnilu „Novic !u 90 - 91 volilcev manj, voli vsak, ki ima po postavi pravico volitve, kar naravnost poslanca; po kmečkih občinah pa, kjer je iz celega okraja (kantona) ali še več okrajev skupaj sila veliko ljudi, ki imajo pravico voliti, volijo ti še le izmed sebe mož6 (izbiralce), ki grejo na napovedani dan volit poslanca ali več poslancev, kolikor jih je za skupni okraj po postavi odločenih. Dozdaj so se ti možje, ki boao poslance volili, doma v občini volili; kak uradnik iz gosp6ske je prišel k njim in doma so volili. Zdaj je c. k. deželna vlada to drugač ukazala: ljudje, ki imajo pravico izbiralce voliti, morajo v kancelijo k gosposki priti. To bode marsikomu, ki ima daleč do gosposke, zel6 težavno. Vendar naj nikogar ne straši težavna pot; deželni zbori imajo srečo ali nesrečo vsacega deželana, naj si je kmet, rokodelec ali kar si bodi, deloma v svojih rokah; zato ni vse eno, kdo je poslanec. Naj konečno še omenimo to, kako pijani od veselja so nemški centralistični in dvalistični listi, da so raz-puščeni trije deželni zbori, ki so zato nevšečni, ker brez odkritosrčnega pisma do presvitlega cesarja niso hotli poprijeti se volitev v državni zbor. Da bi jim sedanje veselje nikoli ne presedalo! Ako se svojemu Cesarju nepremakljivozveste dežele kakor kranjska in tiroljska, — ako se dežela češka (pemska), ki je z moravsko vred še le lani v strašni vojski s Pru-som kri in premoženje zvesto žrtovala Avstrii, — ako vse te dežele se nočejo molče udati, kar sedanje ministerstvo zahteva, tedaj, pravimo, ni čas, da bi radosti poskakovali nemški dvalisti, marveč Čas je, da vsak lojalen Avstrijan žalostnega srca glavo pobesi! — Ko so Nemci na pretrgan)e nasprotovali cesarskemu manifestu od septb. 1865. Slovenci pa radostno pozdravljali to cesarjevo pismo, ki bi se bilo imelo z izrednim aržavnim zborom, 2. januarja t. 1. poklicanim, izvršiti, takrat smo dobili Slovenci priimek „rakovcev" (reakcionarjev), „nezvestnjakov ustavnih" in cel koš druzih psovk, — zdaj nas psujejo pa „ultramontance," ^fevdalce" itd. „N.Pressi" in „Triesterci" pa je posebno naša prečastita duhovščina strašen trn v peti, in kar morete, hujskate našega knezoškofa, naj bi s strelo udaril va-njo in jej prepovedal vdeležvanje pri volitvah. Lajavci so pozabili, da so knezoškof v deželnem zboru 1864. leta sami se krepko borili za volilne pravice kaplanov. Pa če bi se tudi to ne bilo zgodilo, knezoškof dobro vejo, da duhoven ni p ar i a v državi, ampak da je državljan enako upravičen kakor je enako-obložen, tedaj mu državljanskih pravic nihče in tudi škof kratiti ne sme; — knezoškof dobro vejo, da duhovščina, ki med ljudstvom živi, najbolje poznd njegove nadloge in potrebe, in mu tedaj tudi pravo svetovati more; knezoškof pa tudi to dobro vejo, da c. k. deželna vlada ne prepoveduje svojim vorsteherjem, adjunktom, aktuarjem itd. itd, da se nimajo vtikati v volilne zadeve; kako bi tedaj dekan ne smel, kar sme „vorsteher", ali kaplan ne, kar sme „ad-junkt"? Ako deluje posvetna gosposka, dolžnost je tudi duhovne, da ona ne drži križema rok. Poglejmo v druge dežele, in škofe celo vidimo na čelu narodnih volilnih odborov. Tako prvi stoji podpisan konservativnemu (narodnemu) volilnemu odboru velikih posestnikov na Marskem: knezoškof olomuški knez Furstenberg. V svesti smo si tedaj, da tudi o tem veljd geslo svetlemu našemu knezoškofu: stati saj nad strankami." — (Kako se je obnašati pri novih volitvah ?) Velika težava pri volitvah, ki bodo zdaj znovega za deželni zbor, utegne ta biti, da bodo ljudje nejevoljni, da morajo spet sitnosti, spet nove stroške imeti in dragi čas muditi, in da morebiti poreko: čemu bomo volit hodili, če naše volitve nimajo obstanka? raji doma ostanimo, saj je vse eno.—Al takim, ki tako govore, je odgovoriti, da se nikjer na svetu, posebno pa v političnih rečeh, nič ne doseže brez truda in trpljenja. Vojščak kterega prvi strel preplaši, da pobegne, ne bo nikdar sovražnika premagal. Ako kje, gotovo je v političnih rečeh srčnosti, potrpežljivosti in neomajljive stanovitnosti treba. Komur srce upade, kdor nad svojo rečjo obupa, je gotovo zgubljen. Zatoraj stojmo trdno, kakor skala; nepremakljivo, kakor naš troglavi velikan, v kterega zastonj butajo viharji, zastonj udarjajo strele, — on se ne gane! Vsacega domorodca sveta dolžnost je tedaj: 1. Da nagovarja ljudi, da, kedar bodo volitve za izbiralce, naj že bodo pri županu, ali v kaki kancelii, ojdejo volit, kteri koli morejo. Ni dvombe, da odo ljudje hudo obdelovani; in vsak sam lahko spozna, da jih je laglje pregovoriti in presukati, če jih malo pride. 2. Da tudi sam pride k tem volitvam, da, če je treba, manj zvedenim pravo svetuje, pa tudi pazi, da se nikomur sila ne dela, in nobene napačnosti ne gode. Lahko se zanesemo, da naš narod, zvest svoji veri, svojemu cesarju in svoji domovini, s svojo navadno srčnostjo in stanovitnostjo svojo dolžnost ispolni. — Iz Ljubljane. (Iz deželnega odbora kranjskega.) Novoizvoljeni deželni odbor je imel 25. februarja prvo svojo sejo. Gosp. deželni glavar pl. Wurzbach je v kratkem nagovoru pozdravil nove odbornike ter izrekel nado, da bode novi odbor kakor prejšnji v nekalieni složnosti marljivo delal deželi na korist. Dr. J. Blei-weis je na to izgovoril svoje prepričanje, da se sloga v deželnem odboru tudi v prihodnje ne bode kalila, če tudi so obravnave v deželnem zboru včasih viharne. Sedanjemu deželnemu odboru se sicer od neke strani očita, da je n a r o d e n; toda ali ne bi bilo p r o t i n a-ravno, ako bi deželno, to je, narodovo zastopstvo drugačno bilo kakor narodno? — Odstopivšima odbornikoma g. dr. Jož. Zupanu in g. Kar. Dežmanu se je za njuno nevtrudljivo delovanje soglasno izrekla zaslužena zahvala. — Potem dr. B1 e i w e i s poroča o vlogi, v kteri po kmetijski družbi gosp. Koren, predsednik poddružnice planinske, razodeva, da n o v a postava o nabiranji vojakov globoko sega v kmetiške razmere ter prosi pomoči. Dr. Bleiweis nasvetuje, naj odbor brž drugi dan predlaga deželnemu zboru, da de-. želni zbor sklene prositi deželno vlado, da izprosi pri Njih Veličanstvu cesarju, da se nova rekrutna postava od 28. decembra 1866. leta odloži za zdaj in sicer tako dolgo, dokler se ta stvar ne reši po ustavni poti. Odbor je soglasno pritrdil temu predlogu. — O naznanilu deželne vlade, da se bode sirotnišnični zalog, ki znaša 211.000 gold., izročil deželnemu odboru, dež. glavarja namestnik gosp. dr. E. C os ta sproži misel, ali ne bode zdaj potrebno, da se ustanovi lastna deželna blag a j niča (denarnica)? Potreba lastne bla-gajnice bode čedalje veča, kajti razun sirotnišničnega zaloga bode se deželnemu zboru izročil tudi zalog ustanov (štipendij) za učence, kakor se že upravlja Glavarjeva ustanova, ki ima 100.000 gold. premoženja. Ta blagajnica bode, ako se ustanovi, upravljala tudi dež. premoženje in zemljiščine odveze zaklaa, od kterih se zdaj za upravljevanje cesarskim uradnijam plačuje 1600 gold. na leto. S tem zneskom in z odstotki od upravljevanja ustanovnih zalog bode se ta blagajnica lahko osnovala brez stroškov iz deželnega zaklada. Po resnem prevdarjanji omenjenih razmer je deželni odbor soglasno sklenil deželnemu zboru predložiti naslednja nujna nasveta: a) naj deželni zbor sklene, da si deželni zastop napravi lastno blagajnico, b) naj se deželni odbor pooblasti za začasno pripravo za to blagajnico _ Čitalnica je prihodnje „besede" odločila na proti temu, da deželni zbor pozneje potrdi te priprave. 24. dan t. m. in na 7. aprila. Odbor za glediščine igre — Da naši ljudje po deželi zved6 obravnave dežel- in odbor za veselice sta bila naprošena, da sestavita nega zbora, deželnega glavarja namestnik g. dr. E. program. Costa nasvetuje: a) naj se stenografični zapis- _ Qd 16 t m . bodo v8ako gaboto k ,_ ni kx »borovih se, pošiljajo vsem županijam; ski shodi y Virantovih LobJanah h kterim vabi uljudno bji napisi stenografičmh zapisnikov, njihov naslov m yae ude in ..^ gokola ^ obseg naj bode vprihodnje čisto slovenski, ker se sedaj r J večidel v deželnem zboru govori slovenski in bi tedaj Poslano« nemški napis se prečudno podajal slovenskemu zapo- Ne manjka se dandanes ljudi, kterih ni sram, tudi padku. Prvi predlog je bil soglasno, drugi z večino najgrjih laži trositi po svetu. Prepričani smo sicer, da treh glasov zoper dva sprejet. — Naposled dr. Lovro pošteni ljudje sami na prvi hip presodijo in obsodijo Toman nasvetuje, naj se vsa posvetovanja deželnega take stranske nakane. Vendar ker se nam od več strani odbora v prihodnje razglašujejo po „Novicah" in „Lai- zagotovlja, da neke osebe ne odjenjajo na javnih bacher Zeitung." Predlog soglasno obvelja tem več, ker krajih za gotovo pripovedovati, da nas je volja predla- ste vredništvi „Novie" in „Laib." zagotovili, da hočete gati deželnemu zboru, da se plačilo deželnih odbornikov ta oznanila sprejemati brez plače. poviša, moramo take govorice očitno kot nesramno — Presvitli cesar so po milostivem sklepu od 28. laz in hudobno natolcevanje zaznamovati. *) svečana t. 1. prošnjo deželnega zbora kranjskega ušli- V Ljubljani 11. marca 1867. sati blagovolili, da se v eni najprvih milodarnih ]jr. Bleiweis, dr. Toman, dr. Costa, državnih loterij en del loterijnega dohodka obrne deželni odborniki. na korist zidanja kranjske sirotnice. Popremilost- ---------------------- ljivem tem sklepu doide dobrotni napravi močna podpora. "> Ta laž PraJ Jas*°. ***> *a n^terim U^em ni nič prene- /^ i • • a x i *•• j. • t? n n sramno, kadar iščejo hudobne svoje namene doseči. Zato ro- — C. k. ministerstvo kupčijstva je gosp. V. C. Zu- jakil n'e dajte ge pJrekaniti od lažnikov, ^ ljuliko sejejo med pana potrdilo za predsednika kupčijske in Obrtnijske pSenico, in varite se volkov, ki se plazijo zdaj v ovčjem ko- zbornice, gosp. J. H o ra k a pa za podpredsednika. žuhu okoli vas! Vred. 92