NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ -PRILJUBLJEN SLOVENSKI "LIST V -ZDRUŽENIH DRŽAVAH ameriških. PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero m narod — za pravičo m resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO- IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) , £TEV. (NO.) 188. CHICAGO, ILL., TOREK, 30. SEPTEMBRA — TUESDAY, SEPTEMBER 30, 1941 , ^^ LETNIK (VOi-) L. TUDI ITALIJANI BODO ZMR30VALI Rim, Italija. —- Letošnjo zimo bodo tudi Italijani bridko občutili. Omejitve za nabavo kuriva so namreč skrajno poostrene. Premoga bodo lahko dobili le 30 odstotkov tiste količine, ki jim je bila dovoljena zadnjo zimo, in povrhu je natančno določeno, kdaj in koliko časa se sme kuriti. V severni Italiji ne bodo smeli napraviti ognja pred 1. decembrom, v si ednji pred 10. decembrom, dočim se v južni Italiji prične kurilna sezona šele 20. decembra. Obenem je odrejeno, da se bo smelo v severni Italiji kur riti le po 10 ur na dan, v srednji in južni pa ne več kot sedem. Trdijo, da izvajajo Čehi sovražne čine Novi protektor dal aretirati Češkega min. predsednika ter proglasil izredno stanje v šesterih okrožjih. — Češka sabotaža na stalnem porastu. Bitke tudi na drugih delih fronte Tragedija slovenskega naroda Nemški narod ni nikdar živel na pokrajinah severne Jugoslavije (Slovenije), vsa ta zemlja, ki so jo sedaj zasedli Nemci, je bila že od časa Rimljanov in Keltom docela zasedena s Slovenci Naziji poročajo o novih uspehih v Ukrajini. — Rusi trdijo, da se njih ofenziva na osrednji fronti nadaljuje, ter, da odbijajo narije pri Krimu in pri Leningradu. Slovenski zna raj te zemlje Od Časa Rimljanov in Keltov je bila vsa zemlja severne Jugoslavije, ki s« jo sedaj zajedli Nemci, radikalno in docela slovenska. Nikdar ni nemški narod živel na te zemlji. Celo po podatkih, ki jih navaja nemška "Tagespost", 1. maj, 1941, je bilo po rezulta tih ljudskega štetja (ki ga j t izvedla Slovencem nenaklonjena nemška avstrijska uprava leta 1910) na vsem slovenskem ozemlju, ki šteje 1,144,-298 prebivalcev, samo 105,300 prebivalcev, ki so se takrat priznavali k nemškemu jeziku (da so to morali storiti tudi tisoči in tisoči Slovencev, ki so bili v gospodarski odvisno.<$ti od nemških gospodarjev, je cbče znano); v tej številki so ci. Pri volitvah v dunajski državni zbor leta 1911 so v vseh podeželskih okrajih Slovenije, na bivšem Kranjskem pa tudi v vseh mestih in trgih, zmagali kandidati Slovenskih strank: na bivšem spodnjem Štajerskem kandidati "Slovenske kmečke zveze", politične organizacije Štajerskih Slovencev, ki jo je leta 1906 v Mariboru ustar.ovil dr. Anton Korošec; na bivšem Kranjskem pa kandidati "Slovenske ljudske stranke/* Na Štajerskem so v mestih in trgih dobili Nemci sicer veiino, toda le, ker je bila molilna geometrija v prid Nemcem in ker so bili po mestih in trgih Slovenci gospodarsko odvisni od Nemcev, ki jih je favorizirala avstrijska vla«fe in država. Na slovenskem Štajerskem so ob volitvah leta 1911 dobile posamezne stranke: Slovenska kmečka zveza 28,407 glasov, slovenska liberalna stranka 10,982 glasov, slovenski stranki obe skupaj torej dobili 39,389 glascv. socialna demokratska stranka, v kateri so bili v precejšnji meri tudi Slovenci organizirani, 3,342 glasov, nemške in nem-cem prijazne stranke pa 5,224 glasov. - Po ljudskem ffcetju iz let* 1931 je bilo v Sloveniji 1,144, 298 prebivalcev. Od teh s slovenskim maternim jezikom 1,077,6T9, z nemškim mater-nim jezikom 28,998; ali v odstotkih : s slovenskim mater-nim jezikom 94.18%, z nemškim maternim jezikom 2.53%, od katerih je bik. 4,223 inozemcev. Duhovščina Lavantinske ško fije je bila še v bivši Avstriji, t. j. pred svetovno vojno samo slovenska. Tudi bogoslužje ; pridige, skupne molitve, cerkveno petje) je bilo fce v pred- • vojni Avstriji povsod na ozem- • lju Lavantinske škofije, t. j. v celi spodnji Štajerski, samo in i^ključpo slovensko. Le v Ma- London, Anglija. — Nazlj-ska armada v Ukrajini je na note pohodu. Tako se je ta ponedeljek zjutraj objavilo iz Berlina z dostavkom. d« je ta pphod tako uspešen, da je bilo tekom 24 ur zajetih 20,001 Rusov. Obenem poročajo naziji, da njih baltsko brodovjt-obstreljuje razne ruske morske postojanke okrog Leningrada, predvsem Kronstadt, ki zapira dohod k Leningradu od morske strani. Rusko poročilo ne omenja nikake nove ofenzive nazijev v Ukrajini, pač pa povdaria, da se sovjetska ofenziva na osrednjem delu fronte še vedno nadaljuje ter, da so Rusi pri prodiranju proti Smolensky zasedli 10 nadaljnjih vasi. ^ fcojih za poletok ^ KfW pravijo Rusi, da so srditi, vendar pa, da niso z njimi Nemci doslej še nič dosegli, češ, da Še niti en sam njih vojak ni stopil na polotok sam. Enako ljute bitke divjajo še vedno za Leningrad, pravi rusko poročijo, toda s povdarkom se dostavlja, da so brambovci, "absolutno prepričani, da ne "bodo Nemci nikoli vzeli mesta." Nasprotno, na nekaterih točkah so jih Rusi šfe nadalje vrgli nazaj. -o- ZAKRKNJEN MORILEC OBSOJEN NA SMRT Chicago, 111. — Samo 70 minut je zadnji petek vzelo porotno osobje, ki je obstojalo iz sedmerih žensk in pet moških, da je odločilo usodo 19 let starega B. Sawickija, proti kateremu se je vršiia sodna obravnava zaradi imora nad nekim policistom. Pravzaprav je bila proti fantu vložena obtožba zaradi štirih umorov, vendar se je obravnava vršila le glede enega, in ta je bila dovolj usodna zanj. Obsojen je bil namreč na smrt na električnem stolu. Kakor so se porotniki izrazih, so videli, da je obsojenec nepoboljšljiv zločinski tip, ki je nevaran za človeštvo. Vseskozi je kazal nenavadno zakrknjenost. 2e prej se je zrazil, da ne vidi nič posebnega v umoru; obravnavo je smatral za "good show", in izrek porote je sprejel s smehljajem ter se takoj obrnil k sodnemu slugi, sedečemu poleg njega, naj mu da zavoj cigaret, za katerega sta stavila: Sluga je dejal, da ne bo smrtne obsodbe, Sawicki je stavil, da bo. in nato sprevod na Resurrection pokopališče. — Odbor društva sv. Štefana naproša člane, naj se v ponedeljek zvečer ob 7:30 zberejo pred cerkvijo sv. Štefana, da gredo skupno molit k rakvi pokoj-] nika. M 'Mil London, Anglija. — Proti Čehom v nazijskem češko-mo-raV8kem protektoratu so se, kakor je bilo objavljeno iz Berlina, podvzele v nedeljo najstrožje odredbe, in sicer zaradi "števila rajhu sovražnih Činov," kakor se povdarja v poročilu. Nemci so dali aretirati češkega min. predsednika geh. Alojzija Eliasa, in vojno stanje je bilo proglašeno nad šesteri-mi, najbolj obljudenimi češkimi okrožji, namreč nad Prago, Brnom, Moravsko Ostrovico. Kladnom, Kraljevim gradeom in Olomucom. Kakor se v tukajšnjih čeških vladnih krogih trdi, so Čehi povzročali v resnici skrajne težkoče nazijem. Sabotaža je nemških vojaških vlakov je bilo pognanih v zrak in trans-portacija je bila v številnih drugih ozirih ovirana. Kmetje io ponoči napadali in zanetili Velika žitna skladišča, podnevi pa so nato prirejali ogorčene gladovne pohode. Delavci po tovarnah pa so. izvajali ta-kozvano pasivno stavko, namreč, da so bili pri delu skrajno počasni, in se je vsled tega znižala produkcija na splošnem do 50 odstotkov; posebno občutno je bila prizadeta Škodo-va tovarna za municijo. Omenjeni udarec na Čehe je odredil novi nemški poglavar nad češkimi provincami, pomožni protektor R. Heydrich, in sicer takoj drugi dan, ko je nadomestil 68 letnega prejšnjega protektor j a von Neu-ratha, ki je zaprosil za odpustitev zaradi slabega zdravja. Heydrich se je izrazil napram predsedniku Hacha, da so "neodgovorni elementi, plačani od sovražnikov Evrope," zagrešili sovražne čine, na kar je nastopil z zgoraj omenjenimi ukrepi. Hacha mu je nato dal zagotovilo. da bodo uradniki pro-tektorata sodelovali z Nemci, ter obenem izdal proglas na češko prebivalstvo, naj se ne da izzivati'od sovražnikov rajha. O liovem protektor ju Hey-drichu, ki je ravnokar prispel na češko z Norveške, kjer je pred kratkim enako brezobzirno nastopil proti tamkajšnjemu prebivalstvu, povdarja neka tajna češka radio postaja, ki se sliši tukaj vsako noč, da je "najbolj krvoločni mož med vsemi krvoločnimi naziji." Poslan je bil na Češko, nadaljuje radio, da izzove Cehe k odkritem uporu ter jih nato spravi na kolena, "toda edinost češkega ljudstva bo izjalovila ta nazijski načrt." Proglasitvi izrednega vojnega stanja bodo najbrž sledile smrtne obsodbe, dolgi zapori in zaplembe premoženja. Bržkone morajo biti zaprta tudi PO KAT. SVETU SHEB0YGANCA-NI V CHICAGI — New York, N. Y. — Na aeroplanu so pred kratkim odpotovali v London neki katoliški duhovnik, neki presbiteri-janski pastor in neki judovsKi rabi, da se udeleže tamkaj konference kristjanov in j udov o učinkih protiverske vojne. Ime duhovnika je Rev. Donovan. — Madrid, Španija. — Pomanjkanje duhovnikov je postalo v Španiji tako občutno, da se bodo morati škofje obrniti na Vatikan za navodila in pomoč. Ponekod jnora en sam duhovnik oskrbairati po 14 mest. f ?o bfta priobčenav ameriških listih, češ, da se je papež izrazil napram Taylorju, da se ne more nobena vojna smatrati za pravično, in* da je zate odklonil Rooseveltov predlog, za sodelovanje pri vojni proti nazjjstvu, niso resnična. Tako se je povdarilo v vatikanskem glasilu Osservatore Romano. . — Vatikan. — Iz tukajšnjega informacijskega urada Je bilo poslanih 35,000 pisem raznim družinam z obvestilom, kje so člani njih družin, ki so bili poslani v Afriko, ali pa postali vojni ujetniki. Urad tudi za druge dežele vrši enako delo. -o SMRT UGRABILA DVE SLOVENSKI ŽRTVI Chicago, 111. — Zadnji petek si je smrt izbrala kar dvt žrtvi med tukajšnjim slovenskim življem. Prvi, po katerem je zamahnila, je bil John Oman, ki je umrl v bolnici Druga rijena žrtev pa je :bil Martin Senica. John Oman je bil doma iz Kokrice na Gorenjskem,od koder je prišel v Ameriko pred 3Si. leti. Zapušča enega sina in eno hčer tukaj, v Evropi pa šest sester in tri brate. Pogreb se je vršil ta ponedeljek zju* traj pod Zefranovim vodstvom s sv. mašo v cerkvi sv. Štefani-in od tam na Resurrection pokopališče. v Martin Senica je bil v petek še na svojem delu, kjer pa mu je postalo slabo in, ko se je ud peljal domov, na 6058 So. Tal-man ave., je tamkaj kmalu na to nanagloma izdihnil. Dom* je bil iz Obrha pri Toplica* ter star 58 let. V Ameriki j: bil 40 let. Tukaj zapušča ženo tri sine, dve hčeri in eno se stro; v Evropi pa tri sestre ii enega brata. Pogreb se vrš pod Zefranovim vodstvom ti torek zjutraj ob pokLesetih : njegovega doma v St. Rita cer kev, na 63. cesti in'Washtenav ave., kjer bo msša ob 16. uri Ameriško-slo vensko združenje priredilo idealen izlet v Chicago. — Blizu sto rojakov (inj) se udeležilo izleta. Chicago, lih— (Izvirno) — Zadnjo soboto, 27. septembra, ?ta pripeljala dva velika busa :>lizu sto slovenskih mož, fantov, tena in deklet iz Shebovgana, iVis., ki so se udeležili lepega iz- . eta v Chicago. Izlet je imelo v jskrbi Ameriško - slcjVansko združenje, ki so si ga ustanovili rrli Slovenci v Sheboyganu kot iekako domačo državljansko in jpcialno organizacij^ ki vzgaja svoje člane v dobre državljane, 1 r dobre Slovence in dobre Ame-rikance ter potom te organizacije Slovenci v skupnosti iščejo politične smernice, ki so za nji-tiovo^ mesto in okrožje najbolj prikladne in koristne. Organizacijo vodi agilno vodstvo, ki mu načeluje agilna ga. Mary Fale, ki si vedno prizadela, da daje imenovana organizacija rojakom v naselbini vse vrste zanimivosti. Eno med temi so tudi skupni izleti v razne kraje. Letos so imeli izlet zadnjo soboto v Chicago. Izlet so priredili tako-le: Iz Sheboygana so privozili naj prvo v Brookfield, na zapadni strani mesta Chicage, kjer so si ogledali sloveči brookfieldski zverinjak. Tu sta izletnike pričakala gg. Jožef Fajfar in Anton Krapenc, ki sta jim razka-zala vse najzanimivejše točke v zverinjaku. Izletniki so ogled zverinjaka zelo uživali. V slovenski gostilni Antona in Mary Golenko na Blue Island Ave. pa je organizacija že v naprej naročila skupno kosilo za vso sku-j pino, kjer so obedovali med l.| in 2. uro. Tu so skupino priča-(Dalje na 4. strani) -—o- ANGLIJA BO MORALA UDARITI, PRAVI KANADEC London, Anglija. — Namig na to, da se Anglija resno pripravlja na ofenzivo, je izrazij zadnji petek general Mc-Naughton, poveljnik kanadskih čet v Angliji. Napram skupini kanadskih urednikov, ki ga je obiskala, je namreč dejal: "Do napada na kontinent bo moralo priti." Dostavil pa je, da do tega najbrž ne bo prišlo prej, dokler Nemčija ne poizkusi, napasti bri tansko otočje. Kadar pa se bo podvzel napad, je povdaril,bodo kanadske čete na svojem mestu, češ, da so te "meč, naperjen proti srcu Berlina." PRETEPI MED NAZIJI IN FAŠISTI London, Anglija. — Načelnik izgnane grške vlade se Je izrazil v petek, da je dobil poročila iz Grčije, da pride tamkaj do pogostih spopadov med nemškim in italijanskim vojaštvom. V splošnem kažejo tamkaj Italijani več discipline kakor pa Nemci, je dejal. OBISKAL LONDON London, Anglija. — M. C. Taylor, Rooseveltov odposlanec v Vatikanu, je prispel zadnji petek semkaj z aeroplanom s Portugalske. Njegov prihod je bil najbrž nepričakovan,ker ni bilo nikakih običajnih sprejemov, ter je dobil Taylor zanj brez dvoma naročilo od Roo-sevelta. Kakor se eden tukajšnjih listov izraža, obstoja verjetnost, da se pritiska na Italijo, naj zapusti osišče in sklene separaten mir. Neki drugi list pa omenja, "ako bi šlo po Rooseveltovem, bi papež odkrito stopil na plan proti Hitlerju." LAKOMNOST ŠKODOVALA ANGLIJI, PRAVI JAPONEC Chicago, 111. —- Neki poslane v japonskem parlamentu, po imenu J. Kasai, je imel v petek tukaj -govor, v katerem je povdaril, da je lakomnost Anglije ' veliko pripomogla k temu, da se je Japonska pridružila osisču. Dejal je, da je med zadnjo vojno Japonska v veliki meri pomagala Angliji; vozila ji je avstralske čete, varovala jo na Pacifiku ter preprečila je vstajo v Indiji. Ko pa je vojna minula, pravi, si ie najboljši plen prisvojila Anglija, dočipi je Japonski dovolila le nekaj manj vrednih vulkanskih otokov. WPA NAMERAVA POVIŠATI PLACE Washington, D. C. — Komisar WPA, H. O. Hunter je objavil zadnji petek, da ima v načrtu splošno povišanje plač delavcem, ki so zaposleni na WA projektih in katerih je nad en milijon. Zvišani stroški za življenje zahtevajo to, je dejal. Mera zvišanja se še ni določila, vendar pa, kakor je omenil, bo najbTž okrog 10 odstotkov. Dostavil je, da se pričakuje na zimo povišanje števila delavcev na WPA. vsa gledališča in drugi javn lokali. « LETNICO ff obhaja letos / SV "'Amerikanski V Slovenec" Y AMERIKANSKI SLOVENEC! riboru, Celju, Ptuju, Slovenski Bistrici in Slov»jegradcu je bila ob nedeljah poleg slovenskih pridig tetdl po ena nemška pridiga za tamošnje nemške manjšine. DODATEK Poleg patra Žužka, je umrl v mariborski meljski kasarni tudi še profesor Gruntar. Po najnovejših poročilih pa so baje umrli še naslednji dl^ hovniki: Dekan v Križevcih pri Ljutomeru Wiexl, star 74 let, zaprt v mariborski vojašnici. Profesor teologije v Mariboru dr. Schondorfer, 35 let star, zaprt v mariborski vojašnici/ Gregor Zagosnik profesor teologije v Mariboru, zaprt v mariborski vojašnici. Dekan Munda iz Dravograda .Imenovanega so aretirali takoj po rnuem so ga. ^reyeijaii so #a * Celovec, ffam je umrl na posledicah redkih*.. . -o-—u. - - - Sloramko sodelovanje Washington, D. C.; — Nemški napad Sovjetske Rusija pogajanja med slovanskimi državniki, z liusti Poljakov in hoslovakov v Londonh s sovjetskim ministrom, vzpostavljanje diplomatic n ih odnoŠajev Sovjetske Rusije s Poljsko, Jugoslavijo in Cehoslovaško ft naposled priznanje Čflftoslovd-ške od strani Združenih držav ameriških, vse to je imelo v Washingtonu zelo velik odmev med diplomatskimi zastopniki slovanskih dežel. Kakor vedno je naj delav-nejši jugoslovanski poslanik v Washingtonu g. Konštantin Fotič, ki je \ neprestanem stiku z diplomatskimi predstavniki Sovjetske unije, Poljske in Čehoslovaške. G. Konštantin Fotič je priredil v svoji letni vili večerjo, na kateri je bil poleg odličnih osebnosti zavezniškega in političnega sveta tudi sovjetski veleposlanik g. Konštantin Oumanslji. —d—■ - » Vso kradejo Ivanu Hrastu je, tako poročajo iz Maribora, isginilo izpred neke gostilne v Mariboru 15 steklenic kisle vode. i Zelezničarjevi ženi Elizi Par-: cerjevi, so odnesli iz dvorišča v Mlinski ulici razne kose pe-. rila v vrednosti nad 800 dinar-■ jev. — Prav tako je izgQilo i perilo postnežnici Antoniji &o-i lobovi in sicer v vrednosti več sto dinarjev. — Zasebnici Elizabeti Ferenčakovi, je neki , žepar izmaknil pa trgu denar-i nico, v kateri je bilo nekaj abo-j takov in vse skuhaj odnese). - — To je 1>ilo seveda pred - vojno, kajti sedaj, ko je 3ti- - krat Hitlerjeva drhal vse po-i' t>rala od naših Ijudv sedaj bi i ne imeli taki uzmoviči noben'« - prilike )eaj izmakniti. Napisal: Edgar Rice Burroughs SHE SAlLfiD LIGHTLY TH*OU0* THE MR . ^ any ! S^.CAtJOHT A BRAMgH-. Amerikanaki Slovenec ol leta ........................................ 3.00 For half a year __________________3.00 Za četrt leta ----------------------------- 1.75 For three months ______________________~ 1.75 Posamezna številka _______________ 3c Single copy ...................... 3c Depisi važnega pomena sa hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan hi pol pred dnevom, ko isfde lift — Za zadnjo številko v tednu je čas' do Četi tka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter. November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunks Razumeti je treba pravilno vsak nastop od strani Angležev prepozen. Kaj potem? Na * ' > vprašanje bodo morali mej ali slej Angleži temeljito Igovoriti, ne s praznimi besedami, peč pa z temeljitimi dejanji. Pred petimi meieei bi trii odpor Turčije petkrat toliko pomenil, ka* bo pomenil, če pride do odpora sedaj. Ampak zgleda, da dežele proti katerim Hitler razpleta svoje pajčevine niso prav nič previdne. Za kak solidaren nastop z drugimi vred nimajo smMa. Nemfcfci volk jih pa davi posamez eno za drugo. Ce pojde tekt> hapffcj, gfc, ko pride vrsta na zadnjo. PRIJAZNO VABILO NA ME- dni v Ljubljano, da sem malo DENI PIKNIK I obiskal M ... in znance. Ona Trdijo, da je Hitler z gotovostjo upal na petokolonce v Ameriki, ko se je odločil, da pouzame križarsko vojsko proti boljševizmu. Vsaj pri papežu se je namazal, ko je .pričakoval, da bo papež vsem katoličanom priporočal tega križarskega vojaka in romarja. Vatikan vidi skozi dilco in je dobro videl lisjaka z rožnim vencem okoli vratu. Tu je Hitleru spodletelo. Napadel pa je Rusijo, da pride do sirovin, ker Amerika pošilja Angležem in pride lahko še s puško. Upi na petokolonstvo v Ameriki se tudi nekaj niso obnesli, vsaj ne glede sirovin in pomoči. Tu je obveljala in velja Roose-veltova, ne petokolonarska. Pri puški, toraj dejanskemu posegu v borbo od strani Amerike, je še na tehtnici, in do tega morda res ne pride, saj bi niti treba ne bilo, ako pride Rusom zima na pomoč, in "vse po redu" Nemcem . zmrzne. Ali res spadajo amerikanski katoličani med petokolonce, kakor trdijo nasprotniki, je vrlo dvomljivo, je bolj natolcevanje in očrnjevanje katoličanov. Enako ne bo odgovarjalo dejanskim razmeram, da bi bil vsaj del katoličanov resnično petokolonski. Med petokolonce, če je taka označba pravilni, gotovo ne spadajo slovanski katoličani, dasi se v javnosti ne kažejo vplivni. Kdor govori in piše o amerikanskih katoličanih, misli večinoma na irske katoličane. Zopet je dvomljivo, ali bi Irci res želeli, da Hitler zmaga, ni pa nobenega dvoma, da ti Irci Angležem ne privoščijo nobene zm^ge, pač pa srčno želijo, da bi Angleži v borbi zgubili. Prav enako bo tudi pri nemških katoličanih. Pri Ircih gre za nasprotstvo proti Angležem iz stoletnih borb, pri Nemcih pa gre za udar za nemški narod, ako Hitler podleže. V javnosti pa so le Irci in Nemci na merodajnih mestih, in na njih strani so še Italijani, in vai pojavi nasproti Rooseveltovi politiki izgledajo na zunaj kot izjave in pojavi amerikanskih katoličanov, dasi to ne odgovarja dejanskim razmeram. Med Irci in Nemci pa je hudo petokolonstvo, ako je izraz pravilen. Morda se to na zunaj niti ne kaže, kakor je na znotraj. Treba je le iti med te kroge in poslušati, kako odkrivajo svoja srca. Nemec smatra vsakega za Nemca, kdor nemško govori, Irec pa tudi misli, da je vsak njegovih nazorov, ako je katoličan. Tako se izve, kako je med Nemci in Irci, in hudo petokolonsko je, o tem ni nobenega prerekanja. Irec in Nemec postaneta bleda pri vsakem poročilu, da Hitleru gre "po redu", pa ne gre vedno po redu. Tako stojijo razmere, ako se govori o amerikanskih katoliških petokoloncih. Ni vse petokolonsko, dosti pa je te petokolonske robe. -o- Rusi so se zadnje tri mesece dobro borili. Kljub temu, da so Nemci prodrli daleč v rusko ozemlje, so od odločilne Zmage nad Rusi še daleč. Rusi so storili več, kakor svojo dolžnost. Kaj so storili zavezniki Rusov? To kar pove beseda s tremi črkami "nič*!. Mesto, da bi skušali prijeti Nemce kje na kaki dragi fronti, so menda Angleži šli na tri mesečne počitnice, misleč, zdaj ima Hitler opravka z Rusi, mi lahko počivamo. Morda računajo še na "Yan-keete", da nastopijo pred njimi. Do takrat pa se John Buli lahko sonči. Zgleda, da Anglija še vedno vodi *chamberlainizem", drugaoe bi menda nastopali drugače, kakor nastopijo. # Veh'ha država, kakor je Anglija s svojimi dominjoni in kolonijami po vseh delih sveta, bi lahko vodila najmanj dve močne fronte proti osišču. Vojakov ji gotovo ne frianjka. Ce more Nemčija s svojimi 77 milijoni postaviti 7 milijonov vojakov na bojišča, koliko bi jih že mogla Anglija s svojimi 600 milijoni ljudi, ki jih dominira po rasnih delih sveta? Teta razun Avstralcev se ni še nihče v angleških vwtah kaj posebno izkazal. Kaj pa Angleži sami? Kje so? Ce pade Rusija in če bi Hitler dobil pod svojo oblast rusko olje, ter krušno košaro Ukrajine, potem bo tudi Lemon t, lil. Spodaj podpisani v imenu veeh očetov frančiškanov v Le-montu prav lepo povabim vse zaprli in potem, ker družine rojake od blizu in daleč na medeni piknik, ki se bo vreil dne 5. oktobra, to je prvo nedeljo prihodnjega meseca. Vsa leta nam je bil ta dan, ko smo se res od srca veselili in se skupno poslavljali od lepih poletnih izletov, naj bo že kamor je bilo, ali v Lemont ali drugam. Takoj za to prvo nedeljo "pride navadno hladna zima, ne moremo nikamor več. Zato je prav, da še zadnjikrat pohitimo v prirodo in se pod jesenskimi drevesi pozabavamo. * Vsi, kar vas je, na medeni piknik! Letos nam je Bog obilno letino dal, kakor še nikoliTzato mora biti tudi ta dan, dan posebnega veselja in posebne udeležbe. Zjutraj ob enajstih bo sv. maša na romarskem hribčku pri groti, peli bodo med to sv. mašo rojaki od fare sv. Roka v La Salle, 111. Zatem bo obed za goste iz bolj oddaljenih ksajev, popoldan bo pa na pik-niškem hribu prosta zabava. Tmeli 'bomo razne igrice in sama Gospa Sreča bo navzoča pri štantih. Ni Bog, da bi se ne hoteli odzvati na vabilo za tako lepo zabavo. Pridite, pridite, pridite, ne bo vam žal. Kolikor bolj je žalosti v Sloveniji čez lužo, toliko bolj držimo skupaj mi Sl$š venci, kar nas je v Ameriki. Prišli bomo skupaj in se v prijazni uri marsikaj zmenili o ubogih rojakih v Sloveniji. Postreženo bo z vsemi dobrotami, ki so običajne ob takih prilikah. Vsaka- nadaljna beseda je odveč. Vem, da ga ne bo rojaka, ki bi 5. oktobra z veselim srcem ne prihitel v Lemont. Pozdravljeni! P. John Ferlin, -o- GLAS IZ DOMOVINE Mrs. Mary Wilier,bivša večletna tainica društva sv. Ane, št. 105, JCSKJ v New Yorku je prejela /dne 16. septembra pi-ymo <£d' nekega svojega domačina, živečega nekje na Gorenjskem; isto se glasi deloma sledeče: "Ljubljana,24. avgusta, 1941 Draga nam in vsi ostali! Včeraj sem se vtihotapil za par je z družino sedaj v Ljubljani kjer ai je najela stanovanje Moža so že pred "par meseci niso več dobili doma, samega odpeljali v Srbijo, v Kraguje-vac, kjer je pri dobrih ljudeh. Ker je pristojen v Ljubljano, delajo prošnjo, da se bo mogoče vrnil v Ljubljano k svoji družini. Njihovo lepo hišo so zaplenili, tako, da sedaj nimajo nič; ko se bodo razmere uredile, bodo začeli na novo. "Mi smo za enkrat še vsi doma in zdravi ;zelo se bojim, da bi še nas ne izselili; nevarno je radi našega najmlajšega, ki je šele štiri mesece star. S preseljevanjem nam stalno groze, iz tega lepega ugodja priti kam v nezdrave kraje in revščino, je zelo hudo. Sicer so vsi izseljenci doli zelo lepo sprejeti, ampak če ni, pa tudi dati ne morejo; denarja in drugega se pa sme tako zelo malo seboj vzeti. "Ljubljana' in Dolenjska z Notranjsko je pod Italijo, mi, Gorenjci smo pa pod Nemci. V Ljubljani zelo lepo postopajo s prebivalstvom, da ljudje sploh ne občutijo, da je kakšna sprememba. Ce se ti posreči iz Gorenjske priti v Ljubljano, je, kakor bi prišel na drugi, lepši svet! Nam je zelo hudo, da nismo vsi Slovenci skupaj. "Pri nas je sedaj jako dosti dela; ceste se na veliko popravljajo in gradijo; tovarne so tudi dobro zaposlene. Draginja je na oba kraja precejšna; večina jedil je na karte. Ker ima vsak še kolikor toliko zaloge od preje, še ne stradamo; upamo pa, da bo ja kmalu konec teh zmed, preden bomo po cvrli zadnjo mast in špeh, za te stvari je najtežje. Prašičev letos ne bomo klali, ker jih ne bo v prosti prodaji; ni futra za prašiče, kajti koruzo bo-mo namesto prašičev pojedli mi v kruhu in žgancih. Pri nas, na Gorenjskem je bolj pusto. Maše ni nobene, ker je samo v Mošnjah en župnik, drugače ga ni na vsej Gorenjski. Radio aparate smo tudi oddali; časopisov nič nt dobimo iz Ljubljane, samo nemške. Otroci hodijo v šolo, kjer se uče nemško in pojo nemške pesmi, ter pozdravljajo po nemško. Ti se bodo naj-prvo uživeli v nov način življenja. Tu pa tam so včasi kakšni dogodki, o katerih vam* ne morem pisati, ki pa nas dogti POZIV NA SEJO BARAGOVE ZVEZE Predno smo se zavedli, je leto in več preteklo, odkar se le vrtita *2ttlfnjfc seja Baragove Zveze. Čas je toraj, da se »pet snidemo in fc> v največjem številu mogoče v svrho na-daljnega delovanja za vse potrebne priprave k tej akciji. Vfci Ctftftno, da je zanimanje za Baragovo Zvezo prepočasno tiifeHNiid. Kaj je vzrok temu? Ce je predsednik B. Z. morda premalobrišen, vun z njim! Ce je pa kak drug vsnA, potem mora priti pri tem zborovanju na dan, da se -ttt Ija&ife delati bolj živahno in veliko bolj splošno za to, da bi bil Baraga čim preje prištet med blažene. . Seja Baragove Zveze se bo letos vršila 14. oktobra v Clevelandu, O. is sicer v cerkveni dvorani fare sv. Lovrenca na 3682 East 81st St. Program za isti dan je sledeči: Ob 10. uri—Slovesna sv. maša s pridigo. Ob 2. uri—Priče tek seje v dvorani pod cerkvijo. Ob 7:30—Slovesni zaključek 40urne pobožnosti, pri ka-kateri se moli pred Najsvetejšim za Baragovo bea-tifikacijo. Razlog zakaj se vrši seja na delavnik je ta, da se da prilika, da morejo priti zraven tudi duhovniki izven mesta Clevelanda. Vemo, da je večini moškim prisotnost pri seji po delu zabranjena na delavnik. Vsekako pa bo mogoče se vdeležiti profesijonalistom, trgovcem !h takim. Kjer pa moškim ni mogoče priti zraven, naj pošljejo žene na sejo. Glavno je, da je zastopstvo iz vseh krajev. Prav posebno pa še vabimo uradnike in uradnice raznih slovenskih katoliških organizacij in društev, da prav gotovo pošljejo svoje zastopnike na to sejo. Vabimo tudi zastopnike slovenskih katoliških listov in časopisov, da pošljejo koga na sejo. Za odbor RT. REV. J. J. OMAN, predsednik, ANTON GRDINA, podpredsednik, REV. M. J. HITI, tajnik, REV. GEORGE KUZMA, zapisnikar VERY REV. A. URANKAR O.F.M., promifter. Dogodki i med Slovenci po * Ameriki razburjajo. "Sinoči se je vrnil iz izgnanstva Jernačev Jernej; 70 letnik je moral zapustiti delo in oditi in dati mesto bolj zaže-ljenim ljudem. Težka je naša usoda, posebno, ker ne vemo, kakšne dobrote nas Še vse čakajo! Katarina je z vso družino nekje v Bosni brez vseh sredstev, saj še v M. ni nič imela. Johan je pa še ostal v M., ker je potegnil z novimi gospodarji. Mnogo ljudi je v teh težkih čirsih Spokažalo svoje prave izdajalske obraze, tako da je človeka kar sram svojih ljudi. Tudi mi, ki bi radi za vsako ceno ostali na zemlji, katerih se drži kri in pot naših pradedov, moramo delati marsikaj, kar ni po našem srcu in prepričanju, zato nas menda narod ne bo pozneje sodil. Naša iskrena želja je Samo ta, da nas puste na miru doma, pa če smo tudi lačni; samo ljubega miru, tega smo najbolj potrebni. "Huda je ta vojska, naj bo vojak ta, ali ta, vsak misli dobro. Le kakšna in odkod ta sila, ki dela proti volji splošno-sti?! Ljudje so raztreseni na vse kraje; ako vprašaš tega, ali onega, ti odgovori: 'Ujet, zaprt, pogrešan,odseljen, ušel' itd.Tako je torej dandanes pri nas. Glavno je pa le, hvala Bo-g, da smo zdravi; če bo kmalu konec, bomo tudi zdržali. "V K ... je se na svojem mestu ter Sovama dela za državo; od teh jih tudi ne bodo fcič selili. "Pišite nam kaj, pa o tem, kar sem v tem pismu omenil, hič pisati in ne ljudem govoriti, kajti svet je tak, da se lahko vse izve. "Vas pozdravlja Vaš NEKAJ NOVIC IZ DE-TROITA Detroit, Mich. _ Zopet se je nabralo nekaj novic, katere hočem obesiti na ta veliki zvon. Pri fari sv. Janeza Vianeja še dosti dobro napredujemo. —Dekliško društvo Young Ladies Sodality so kupile prav krasen križev pot, katerega so nam blagoslovili Rev. Thomas Hoge, iz Johnstowna, Pa., na Veliki Šmaren, dne 15. avgusta. Naš pomožni g. župnik Rev. Raphael Stražišar so nas tudi zapustili. So namreč dobili faro na Willardu, Wis. Želimo jim obilo blagoslova in uspeha! — Ravno ko se enega duhovnika dobro navadimo, pa nam ga zopet vzamejo. — N,a njtegovo mesto smo dobili Rev. Clement Latijak. Čeravno so slovaške narodnosti, vendar še dosti dobro obvladajo naš slovenski jezik. So prav vesele rarave. Torej jim kličemo dobrodošli k sv. Janezu Vianeju v Detroit. — Tudi naj sporočim, da imamo pri nas še lepo navado, da skupno zapojemo "Angelsko češčenje" vsako nedeljo pri osmi sv. maši. Tudi poroka smo imeli v soboto 20. septembra. Ženin jc sin dobro poznane družine Frank Vihtelič iz Dearborn, Mich., nevesta je pa Lillian Smith iz Hazel Park, Mich. — Novoporočencema želimo obilo sreče in blagoslova v novem zakonskem stanu. — Pa še ena poroka bo in to v soboto 27. septembra. Ženin je Hubert Washburn, nevesta pa Margareth Medved, oba iz Calumeta, Michigan. Oba imata tukaj v Detroitu veliko sorodnikov. Umrl je Ludvik Bahor, kats- Nov grob Cleveland, O. — V Lakeside bolnišnici je zadnji torek 23. septembra umrl rojak Frank Hegler iz St. Clair Ave., v starosti 58 let. Tukaj zapušča dve ličeri, sina, tri brate, sestro Josephino omoženo Centa in še več drugih sorodnikov. Pokopan je bil v četrtek 25. septembra iz cerkve sv. Filipa Neri na Calvary pokopališče. Smrtna kosa v Pečmi Youngston, Pa. — Tukaj jc pred kratkim umrla rojakinja Doroteja Arh, v starosti 46 let. Pokojna je«bila doma blizu Celja na Štajerskem. Zapušča moža, pet sinov, tri hčere, tri brate in eno sestro. Rojenice Cleveland, O. — Vile rojenice so pred kratkim obiskale družino William Mramor in jim prinesle v dar krepkega sinčka prvorojenca, katerega so prav veseli. Dekliško ime srečne matere je bilo Louise Petrick. — Prijatelji izražajo častitke! Na obisk Pueblo, Colo. — Mr. in Mrs. Peter Pugel in Mrs. Mary Ko-govšek, so se podali v. državo Michigan. Mrs. Kogovšek je šla k svojemu sinu Rajmondu, ki je v Michigan Opera House, kjer sodeluje na odru. Fant je sposoben za vse. Igra namreč lahko na vse inštrumente. Podjetnemu Rajmondu Kogovšek, ali kakor ga sedaj imenujejo Frank Hilton izrekamo vsi ki ga poznamo naše častitke. Vam pa, ki ste šli da ga vidite, pa želimo da bi se dobro zabavali in pa srečno pot. So rekli, da bodo obiskali tudi uredništvo Amer. Slovenca. — J. M. Na obisk od vojakov Pueblo, Colo. — Za 15 dni je prišel od vojakov na obisk k očetu in bratom ter sestri Mr. Paul J. Prijatel. Domači so se močno razveselili njegovega prihoda. Njegov oče je naročnik Amer. Slovenca in Novega Sveta.--Pavle je fest fant in fest soldat, velik in postaven. — Želimo mu vse najboljše,-— J. M. rega smo vsi dobro poznali. Bil je star calumetski rojak. Naj počiva v miru! Z delom se pa prav nič ne morem pohvaliti. Avtomobilska industrija je presekana na polovico, na "Defense" pa še niso pripravljeni, da bi vse zaposlili. — Toliko za danes, pa prihodnjič kaj več. Poročevalec Defense Savings Bonds, Series E. are available in denominations as low as $25, maturity value, the cost of which is $18.75. Ownership of Series E Bonds is limited to $5,000 maturity value of Bonds issued in any one calendar year. SKRITA NEVARNOST (Metropolitan Newspaper Service) WHEN THE WARRIOR LEAPED TO GRAB the 6irl. THE APE-WN swung HER UPWARD — Then let go * CCCT ret T AS ■ But one cusver savAGE CLIMBED A TREE m ■awas and crept toward TAR7AN to SLASH HIM LOOSE. £ Ko je divjaški vojšcak skočil da pograbi deklico, jo je Tkrzeu zazibal J velikem loku ia "tpnsfiL Lahko je zaplavala v zraku in se spretno eprijeh drevesne veje.____ Takrat je pa Tarzan porabil svoje noge namesto orožja m brcnil divjaka V gfavo. Toda eden spretnih divjakov je splezal na drevo proti Tarzanu da zamahne po Tarzanu. Sfran 2 ¥_ Torek, 30. septembra 1941 Torek, 30. septembra 1941 AMKKUCANjHU, Stran 3 J. M« Trunk. TEDENSKI KOLEDAR 5. Nedelja — f*. pobfric. 6. Ponedeljek — Bruno 7. Torek — Ceičenje Rož. venca 8. Sreda — Brigita 9. Četrtek — Dionizij % 10. Petek — Frančišek Boržiški 11. Sobota — Mater M. Dev. PRVA NEDELJA V OKTOBRU "Spačeno; srce se Gospodu gnusi, kateri pa priprosto ravnajo, ima svoje dopadenje nad ujimi (Preg. 11, Najbolj ostudna je zvitost in hinavščina v verskih rečeh. Bog in ljddem se gnusijo one šleve, ki se delajo pobožna, •'»da bi jih videli ljudje (Mat. 6, 5)" in tako zakrivajo svojo h udobij o in spridenost srca naj -bolj gnusno ono ljudstvo, "katero časti Boga z ustmi, njegovo srce pa je daleč od njega (Marko 4, 6)". Med temi so bili farizeji, morilci Kristusovi in največji zločinci, ki so se na zunaj kazali čisti ko pobeljeni grobovi, na znotraj pa so 'bili polni zadušljivega smradu in vsakega gnusa. (Mat. 23, 27). 2e Sv. Pavel svari prve kristjane pred njimi. "Bojim se pa, da ne bi kakor je kača prekanila Evo z zvijačo svojo, tako tudi pokvarile misli vaše od priprostosti, ki je v Kristusu (2 Korinč. 11, 13)". Boj se jih in se jim niti ne približaj, "da te ne nared.jo sinu peklenskega, dvakrat hujšega od sebe (Mat 23, 15)". Prava pobožnost je vedno združena z neko priprostostjo in iskreno odkritosrčnostjo. Oboje skupaj je prava modrost in dar božji. "Zakaj Gospod daje modrost in iz njegovih ust prihaja razumnost in spoznanje. On ohrani pravičnim biagost in varuje nje, ki priprosto hodijo, varuje steze pravice in brani pota svetih. Takrat boš spoznal pravičnost in pravico in spodobnost in vsako dobro pot (Pregov. 2, 6)". Le na ravnem potu te bo Bog varoval po svojih angelih, na krivih potih moreš najti le hudiča, očeta vse prekanjeno-sti. SPITZBERGI BREZ ELECT Britanska vojna ekspedicija na teverno otočje Spitzbergov je, vse tamkajšnje premogovnike, da ne bodo mofftt služiti Nemcem, trigne centrale, s katero *e je enako zgodilo. kakor je bilo Še poročano, razdejala Gornja slika pa kale razvaline elek- ftfceno Črnega turna in še dalje navzgor Ob Kolpi in Ča-branki. Posebno slikovit je ogromen skalnat pomol nad vasjo Ribjekom til$ nad Kolpo, tako imenovani Knezov rep. Ime je dobil po knezu Aueis-pegu, ki je tja jezdil na sprehod, za kar si je dal zgraditi posebno pot iz svojega gradiča v Ravneh pri Borovcu. Od sedla Krempe vodi lepa steza skozi divjerom antične predele proti Kolpi. V dobri uri si v Bosljivi Loki, kjer se v prijetni kopeli lahko osvežiš. Od tu moreš nadaljevati pOt ob Kolpi, bodisi k njenemu izviru, bodisi da jo pri izlivu Cab/anke zapustiš ter se pridružiš slednji, ki te mimo svojih neštetih slapov in brzic privede v prijazno mestece in letovišče Cabar. Lahko pa slediš Kolpi vzporedno z njenim LEPOTE NAŠE ZEMLJE 'KOČEVSKA ŠVICA" Gorenjska se ponaša z veličastnimi planinami. Dolenjska (v ožjem pomenu besede) nas vabi z romantičnimi gradovi, a Kočevska nas preseneča tj skrivnostnimi temnimi gozdovi, med katere so kot oaze vsajene svežozelene livade in pisana polja z majhnimi, a ljubkimi vasicami. Pojdimo na kratek izlet v oni del Kočevske, ki je za tujce po svojih naravnih krasotah posebno privlačen, v tako zvano "Kočevsko' Švico". Iz Kočevja krenemo po državni cesti proti jugu. Minimo Dolgo vas — ki po dolžini za ljubljansko prav nič ne zaostaja — in Livold, ter se vzpnemo na dolgi štalcerski klanec, odkoder se nam nudi krasen ran-] gled po vsem srednjem deW kočevske pokrajine. V Stale*r» jih zapustimo državno cesto in zavijenio na desno po banovin-ski. Preko*Novih laz nadaljujemo pot po neštevilnih krivuljah skozi slikoviti kraški svet. Pridemo v Kočevsko reko, vas, ki leži 16 km južno od Kočevja. Se danes se tu poznajo sledovi velikega požara, ki je pred leti uničil skoraj vso vas. Tu in tam štrli v zrak napo) porušeno zidovje, kar človeka navda z neko čudno tesnobo. Skoraj vse hiše so postavljene tako, da imajo ožjo stran obrnjeno proti cesti, kar je tipično za vse kočevske vasi. Od tu se po lepi še skoraj novi cesti, po ostrih serpentinah spustimo v globoko dolino Reškega potoka, odkoaei se začnemo zopet dvigati. Cesta nas vodi skozi neskončne, zelo slikovite gozdove. Pred očmi se vrste najlepši gozdni motivi, polni pestrosti in romantike. Dvigamo se skoraj nepretrgoma, bolj in bolj nas objema hlad, zrak je vedno ostrejši. Slednjič se gozd pretrga in pred nami se pojavi nekaj hiš. To je vasica Pleš. Ozremo se nazaj in tedaj osapnemo. Globoko pod nami se razprostirajo gozdovi, travniki hi polja, vmes nekaj belih vasi. Njti zavedali se nismo, kdaj smo se povzpeli na višino skoraj 700 m. Gremo dalje ■rti • ..,» - .. t * i — - — »»- - . _ . pmo "Ja*. parne zs&e, ae pravimo še nekaj ostrih zavojev in še smo v vasi Borovcu. Borovec leži 22 km proti jugu od Kočevja in je poslednja postojanka na jugozapadu kočevskega otoka. Srednjevelika vas je potisnjena visoko med gorske grebene. Na častnem mestu kraljuje precej velika farna cerkev sv. Mihaela z visokim rdečim zvonikom, ki se lepo prilega tej zeleni okolici. Tik nad vasjo se na jugoza-padni strani mogočno dviga skoraj 1200 m visoka Borov-ška gora z najvišjimi vrhovi: Krokar, Steinwand in Crk. Pa tudi z ostalih strani je Borovec obdan z visokim griči, tako da je tu prijetno gorsko zatišje. V nižjih legah je nekoliko skrbno obdelanega polja, sicer je pa vsa okolica porasla z ze-lerimi pašniki in bujnimi šu-tnami, ki preidejo v višinah v prave pragozdove. Posebno slikovit je grič vzhodno od Borovca, imenovan A j big. Kje govo pobočje krasijo košati bori in vitke breze. Odtod je tudi ime Borovec. Tu in tam se med bori razprostirajo prestane sončne jase, ki jim buj- nocvetoča resa daje svežo rdečo barvo. Na južnem pobočju Ajbiga se rdeča barva rese lepo zliva z živomodrim encija-nom in vijoličasto cvetočim rožmarinom. V ta mirni, romantični gorski kotiček zahaja v zadnjem času vedno več tujcev, bodisi izletnikov, bodisi letoviščarjev. Med slednjimi so skoraj izključno Nemci z Vojvodine, a žal tudi med izletniki je le majhen odstotek Slovencev. Ni tu razkošnih vil, niti modernih hotelov; če hočeš tu prenočiti ali preživeti nekaj dni, morda tednov ali mesecev, moraš postati gost tega ali onega kmeta, ki ti postreže s prijetno, a ceneno sobico. Tudi za hrano, celo prvovrstno, je dobro poskrbljeno. Za letoviščarje posebno privlačna je od Borovca pičel kilometer oddaljena vasica Inlauf, ki se zadnje čase zelo prizadeva, da bi nudila letoviščarjem čim udobnejše zaklonišče. Bas letos je bil dokončan podaljšek banovinske ceste od Berovcait^do Inlaufa, tako da je do tu mogoč avtomobilski promet. Od Iulaufa je še kake pol ure hoje do vrha 941 m visoke planine Krempe. Krempa (4ie Krempe — škribina, vrzel) se je prvotno imenovalo gorsko sedlo mod Borovško goro in nadaljevanjem njenega grebena proti jugovzhodu. Splošno pa razumemo s tem imenom gorski greben od Bo-rovške gore do tako imenovanega Boriča. Krempa —- cilj našega izleta — je najlepša partija iz "Kočevske Švice". Kakor pobočje ljubke Golice, tako je tudi pobočje Krempe vsako pomlad pobeljeno s tisoči in tisoči narcis. Ko te od cveto, jih nadomesti modri en-cijan, a njim §lede rdeči cikla -mi. dočim se po vrhu grebena bohoti beli planinski nagelj tu in tam celo rododendrom. Proti kočevski strani se Kremph spušča z več ali manj strmimi pašniki — pozimi bi bili tu idealni smučarski: tereni —, dočim nasprotna sttan strmo pada proti dolini gorenje Kolpe. Skoraj ni mogoče opisati presenečenja, ki ga doživimo ob "pogledu na veličastno sliko, ki se nam nudi, ko po prijetni zložni poti dosežejo i sedlo Krempe. Predrami zazija globok prepad, na obeh straneh razorane skalnate stene in stolpi, vmes tisoči in tisoči temnih vitkih borov! Sredi globin se kakor kača vije nedaleč od tU na dan prihajajoča Kolpa. Izbrala si je strugo po dntr prelomnice in se skrbno, z , vso doslednostjo, ogiblje vsakega najmanjšega griča. Zvesto jo spremlja bela cesta, ki vodi iz Broad v Cabar. Izza vrbovja se tu in tam pokaže temnoze-lena gladina, tu zopet peneče se brzice, vendar uho ne sliši njenega toka; predaleč, pregloboko je vse to.- Cuje se le enakomerno šumenje temnih gozdov, ki se širijo pod nami in se izgubljajo v nedoglednih daljavah. Opaja na$ močan, a blagodejen vonj po borih. # S -sedla Krempe je wiprta pot na dve strani: na levo na vrh Krempe, ali pa na desno na Krokarja(1112 m)in še dalje na Steinwand (1128 m). Vzpon na eni ali drugi vrh je zelo olajšan, odkar so kočevski fantje pod vodstvom nemških študentov zgradili udobne poti, sestoječe po večini z lesom utrjenih stopnic. Na posebno lepih, razglednih točkah so namestili preproste lesene klopce, kjer se odpočijemo in naužijemo lepote, ki se vedno bolj odpira pred nami. Vzpnemo se na vrti Krempa. Nudi se nam veličasten _ razgled. Na eni strani leži prnd nami velik del kočevske pokrajine vse tja do Kočevskega snežtiikfc, Fridrihštajna in Roga. V daljavi nas pozdravljajo celo bele Kamniške planine. Kakor na dlani imamo pred seboj vasi: Borovec,; Kočevsko reko, Nove laze, Štalcarje, Mora vo, Prežo, Gor. in Dol. Bri- go, daleč zadaj Ajbelj, Banja loka itd. Se mnogo veličastnej-ši je pogled na drugo — hrvatsko stran/Sloviti Gorski Kotar nas pozdravlja v vsej svoji krasoti. Pod nami se zopet pojavi gorenja Kolpa. Tu pa tam se ozka tesen, skozi katero ubira svojo pot, razširi v prijazno dolinico, kjer je poleg reke našlo prostora nekaj njivic s skromnimi človeškimi naselji. Večjidel so v tesni skrite vasi: Osihiic*, Ribjek, Turke, Bosljiva loka, Gašperci, Ku želj itd. To so zadnje sloven ske postojanke. Nekatere pripadajo že SavBki banovini, kljub temu, da je prebivalstvo slovensko. Onkraj Kolpe se zopet dvigajo vedno večji griči in gore, pokriti z nepreglednimi gozdovi. Daleč tam zadaj opazimo počasi se premikajoč dim: vlak pelje iz Broda - Mo-ravic proti Delnicam. Ozadje prihaja v vedno više gorovje, ki se konča v Velikim Mali Kapeli. Proti desni meji pogled na Rišnjak in Snežnik nad Sušakom, in še dalje prot\ zapadu preko čabranske kotline nas izza meje pozdravlja Notranjska z mogočnim notranjskim Snežnikom. V neposrednji bližini se dviga že omenjeni Krokar. Njegovo pobočje proti kočevski strani pokriva divji pragozd, dočim se proti Kolpi spušča s strmimi skalnatimi stenami. Nekaj posebnega so njegovi mogočni apnenčevi skladi. Ne-številne plasti so popolnoma ločene ter leže horizontalno druga čez drugo. Tako tvorijo cele vrste drznih, nedostopnih konzol. Ta, skoraj navpična stena Krokarja se nadaljuje v tokom mimo Kužlja v Brod na Kolpi in dalje mimo Fare na romantični grad Kostel. Iz Borovca pelje še nekaj poti čez gorske grebene v dolini Kolpe in Cabranke. Ena gre preko gore Boriča, druga preko Brige na visoko ležečo vasico Rake, odkoder se skozi slikovite predele spusti skozi Srobrotnik in mimo idilične cerkvice sv. Ane na Gašparce. Se lepša pa je pot, ki te po-vede proti zahodu v uro hoda oddaljeno vasico in gorsko sedlo Drago, odkoder se lahko spustiš po zelo romantični planinski stezi v dolino potoka Belice in od tu dalje k Ča-branki. Skušal sem • vsaj približno prikazali lepoto tega od nas Slovencev tako zapostavljenega in pozabljenega dela Slovenije. HEUJ / VOJAŠTVO NA MANEVRIH --•••••i : DEFENSE BOND QUIZ •(•MHHMtMMmmnM««** Q. How do I get the highest return on my investment in Defense Savings Bonds? A. By holding each Bond for its full term of years you will secure the full maturity value. A Defense Savings Bond of Series E increases in value 33-1/S percent if held for 10 years. Q. Is the Government concerned over whether I buy my Defense Savings Stamps a post offices, "banks, savings and loan institutions, retail stores, or elsewhere? A. No. The Government is interested in having as many persons as )>ossible take a hand in the National De fehse Program, toward that end the Treasury is making Bonds and Stamps available for purchase in the largest nwnber of places possible. NOT^B; — To boy Defense Bonds and Stamps, go to the nearest post office, bank, or savings and loan associa tion; or write to the Treasurer of the United States Washington, D. C. Als Stamps.now are .on sale at Nekako pred 70 leti so odkrili v sončnem spektru sledove plina helija. Ime helij so povzeli po soncu (grško he-ios). V teku razvoja tehnike je helij zaradi svojih lastnost) že davno prekoračil pomen, ki ga ima samo za znanost. Zaradi nizke teže in negorljivosti je postal za polnjenje vodljivih zrakoplovov zelo iskan plin. ^Zanimivo je, da je helij raz-wfjfcn po vsej zemlji, čeprav se za prakso pridobiva v velikih količinah prav za prav samo v Ameriških Združenih državah, tako da ga niti ne bi smeli prištevati k najbolj "redkim" plinom v naravi. Helij ne nastopa nikoli sam zase v pomembnih količinah. Pomešan je vedno v plinih v zraku, v vodi, v različnih mi-niralih, kameninah itd. in še tukaj v zelo razredčenem stanju: Iskanje za helijem se je začelo v svetovni vojni. Med svetovno vojno in v letih neposredno po svetovni vojni so se po vseh večjih državah: Angliji, Ameriki, Franciji in Ja-_ ponski vrgli na načrtno iskanje najdišč helija in na proučevanje možnosti njih izkoriščanja. Danes so nam po vsem svetu poznana najdišča helija, seveda pa se nahaja helij povsod samo kot primes zemeljskemu plinu in sicer v zelo majhnih količinah (od 0,0002 do 7 odstotkov). V Jugoslaviji imamo najdišče helija pri Bujavici in v Soko banji. Zemeljski plin v Jujavici ima primešanega ti-sočinko odstotka helija, v Soko banji pa desetinko odstotka helija. V Združenih državah Amerike pridobivajo helij na več krajih. Da se pridobivanje izplača, mora nastopati plin kot dovolj gosta primes izhajajo- čemu plinu, obenem pa mora i>iti na razpolago tudi dovolj velika količina plina. V Združenih državah so največja najdišča helija v Texasu, v tako imenovani "Cliffside Stmetur". Naravna skladišča plinov, ki vsebujejo helij, se razprostirajo pod 160 km dolgim hrbtom. Obenem z zemeljskimi plini so tam tudi najdišča olja. Zemeljski plini, ki vsebujejo helij, so napeljani v Chicago po vodih, ki imajo skupno dolžino 1400 kilometrov, in po katerih gre dnevno 20 milijonov kubičnih metrov plina. Pritisk plina, ki izhaja iz zemlje, znaša 30 oz. 50 at-m o s f e r. Podzemeljska najdišča plinov so med seboj razdeljena v pet delov. .Odstotek helija je v vsakem teh delov različen, vendar ne dosega velikih razlik. - Po dosedanjih raziskavah se je' izfc&zalo; da se nahaja helij, kljub temu, da ga imamo na zemlji v tako majhnih količinah, skoraj v vseh kmeni-nah. Ta okolnost obenem opravičuje domnevo,da nastaja helij, ki ga dobivamo iz zemlje c-b razpadu radioaktivnih snovi. PROTI-RUSKI "PROSTOVOLJCI" DEZERTIRAJO London. — (S. B.) — Legije takoimenovanih "prostovoljcev", vojakov, ki so bili nabrani v raznih od Nemcev okupiranih državah za boj proti Rusom, so zdaj zaposleni precej daleč za bojno črto, kakor poročajo časopisi. Te legionarje so potegnili iz bojne črte zato, ker so kar v velikih skupinah dezertirali v Rusijo in to že takoj ob svojem prihodu na fronto. Tem legionarjem je tudi prepovedano pošiljati ali sprejemati kaka pisma. ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" je 6 stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, C Ap stane samo___-____________________JV/L Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo se nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo ftd 40 letnice in se- ^ danjo Sato knjigo, obe za samo_______J Naročila sprejema: $ | Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois ffcDEUSKI KOTI C Evt 1 EJJf^jJ^fijflf^ JkttT ****** obCutao ov*r*'° n^nevTe, ^cndarpoveljrtvo poudarja, da se "m o- ~ T Paul Keller "Hubert" ROMAN IZ GOZDOV Ko sem prišel domov, je prišel v mojo sobo Tim. Opazil sem, da je bil zmeden in rekel je potrto: j "Milostljivi gospod, sicer moram odpovedati četrt leta prej; toda prosil bi mi-lostljivega gospoda, da me odpusti iz službe čimprej." "Zakaj pa, Tim?" "Prosim, da bi mi ne bilo treba praviti razlogov. Rad bi skoraj od tod — jutri že!" "Oho — jutri že!" Pomislil sem nekaj trenutkov. Za božjo voljo, ali je bilo kaj resnice v Boltežar-jevem govorjenju? "Toda, Tim," sem rekel, "to ne gre. Nobenega drugega še nimam." Tedaj je fant zajokal. "Tu ne strpim več, milostljivi gospod!" Brskal sem po svoji pisalni mizi; kajti nisem mogel skriti, kako razburjen sem bil. "Tim, morebiti bi bilo dobro, če bi mi zaupali in mi povedali." Niti on niti jaz nisva opazila, da sem ga naenkrat začel vikati. "Ne morem, milostljivi gospod," je rekel. - "No, potem mi je žal, da vas ne morem pustiti iz službe. Imam svoje vzroke, da vas ne odpustim." To je bilo rečeno neprevidno. Takoj je pograbil besedo. "Kakšne vzroke?" "No — no — kakšne vzroke? Drugega še nimam nobenega." "Prosim, milostljivi gospod —" "Ne!" Priklonil se je in izginil. Prišla je nemirna noč. Krvavo dejanje v prvih dneh pomla4i mi je zagrenilo te^ sladke majniške ure! Kakšen človek iz gozda sem že bil! * ' In med najbolj čudovitimi vprašanji, ki šo pestila mojo dušo, je vedno zopet vstajala Erikina podoba. . Sedaj sem vedel, da ljubim to dekle. Saj sem videl, kako jo je moja duša ozarjala, kako sem ovijal vse vence in cvetje okrog njene podobe, kako jo je iskalo moje hrepenenje, in kako je muka ljubosumnosti vzplamtela, če sem pomislil, da jo izgubim. Oh, Hubert! Ko bi bil star petindvajset let, bi človek vse to lahko razumel. Star pa si šestintrideset in bi torej lahko bil pametnejši. Kaj pa poreko tvoji tovariši iz mesta, če bodo slišali, da se je zaročil Hubert z vaško učiteljico! Nikoli nisem vedel, kako sladka in gor-jupa je ljubezen, izkusil sem to šele v svojem življenju med gozdovi. — Drugo jutro sem že pred zajtrkom odšel z doma. Vse ljubke in grde prikazni pretekle noči sem hotel pregnati. Sel sem skoraj dve milji daleč. Nato sem postal lačen in sem zavil v neko gostilno v vasi. Med potjo sem se dolgo mudil v gozdu in ko sem prišel domov, je bilo poldne. — Tim je izginil! Napeljal je bil Padovko, da mu je v vasi preskrbela voz in mu pomagala, naložiti dva kovčega, ki ju je, ka- kor ji je rekel, moral sam oddati na kolodvoru. V kovčegih je bila njegova imovina. S to se je odpeljal. Ko mi je Padovka to povedala, sem se žalibog spozabil in jo oziierjal. Tedaj je tudi ona pobrala svoje reči in jo pobrisala. Tako sem ostal z Matildo sam. Kakor s prestola pahnjen in zapuščen vladar sem sedel v svoji sobi. Prve ure sem pravzaprav pretresaval le vprašanje, kdo bo krmil kokoši in prašiča, ki sem ga imel že mesec dni. In kdo bo snažil čevlje in nosil na mizo. Tako odvisni so "gosposki ljudje". Ker se boje majhnih vsakdanjih del, pridejo v odvisnost služabnikov. Najbolj me ie bolelo radi prašiča. Nad njim je obupala tudi Matilda, čeprav je bila boljše volje kakor jaz. Nobeden izmed naju ni vedel, kako se prašič pita; to delo je opravljala Padovka vedno kakor neke vrste skrivno umetnost. Popoldne je prišel oče Janiš, naš pismo-noša. Ne vem, če je drugje ravnotako, ali podobno: naš vaški pismonoša ima vseka-ko nenavadne nazore o poštni tajnosti. Prebere vse moje karte, pripoveduje mi že s ceste čez plot na vrtu, kaj je napisano na njih; na primer: "No, gospod Hubert, vino ki ste ga naročili, je že odposlano." Ali: "Knjige v bukvami nimajo pri rokah"; ali "Prav smešno karto vam.nesem; pokazal sem jo pri "Grozdu" in vsi so se smejali!" Inozemske znamke očka Janiš odlepi za zbirko svojega vnuka. Pisem ne odpira; vse kar je prav: za to je preobziren. Nasprotno pa pripoveduje Padovki, ki ima pravico, da mu natoči kozarček žganja, o vsem, kar je prišlo za občino po pošti: da je prejel kovač pismo, pa mu ni povedal, kaj je v njem, kdo mu ga je pisal, kajti kovač je nepriljuden, godrnjav človek; da je naskrivaj dal Novakovi Emi že šest pisem in tri karte, ki jih ji je pisal njen vojak, da pa nobeden človek ne sme vedeli tega, ker bi bilo dekle sicer doma tepentf; da je trgovec že zopet dobil pismo od fu> me, pri kateri naroča kavo, in da je naj-; brž to opomin — in več takih poštnrb skrivnosti. Starega žlobpdravca imam rad. Danes je prišel oče Janiš nenavadno hitro in že od daleč kKcal: "No, strmeli boste, gospod Hubert; strmeli boste!" . Prav nič nisem bil radoveden, zaradi česar bom strmel, temveč sem vprašal:- "Povejte mi, oče Janiš, ali niste videli: okrog poldneva na kolodvoru mojega Tirna?" "Seveda," je sopihal stari, "dobro, da ste me vprašali, gospod Hubert, sicer bi bil pozabil. Gospod Tim sporoča gospodu Hubertu, da ni mogel storiti drugega, da je moral od tod in da bo gospodu Hubertu pisal. Pozabil bi bil, gospod Hubert, ker sem čisto brez sape!" "Zakaj ste čisto brez sape?" "Stari Grčar je vendar le ubil Bianko!" "Janiš! Od kod pa veste to?" (Dalje prih.) SHEBOYGANCANI V CHICAGI (Nadaljevanje s 1. strani) kali g .Risto Seslija, kot zastopnik generalnega konzula v Chi-a&gi. in g. J. Jerich, urednik A. S. Po kosilu je ga. Fale kot načel niča izletnikov predstavila skupini g. Sešlijo, ki je v lepih besedah pozdravil in nagovoril izletnike. Za njim je bil predstavljen tudi g- J- Jerich, ki je pozdravif^skupino v imenu lista Nato sta zapela skupini v zabavo gg. Jožef Fajfar in Anton Krapenc par zabavnih slovenskih kupletov, ki so jih vsi z velikim užitkom poslušali. Za zaključek je pa zapela še sheboy-ganska skupina himno "Hej Slovani" in'tako je domača gostitev pri (Solenkovih kar nad vse prisrčno zaključila. Po kosilu je šla skupina peš do tiskarne "A. Slovenca" in si jo ogledala, busi pa so jih počakali pri slov. šoli, ki so jih na to odpeljali na ogled in razgled po mestu. Sli so skozi Washington in Jackson Park, od tam doli ob jezeru proti severu, da so si ogledali pročelje mesta Chicage, znameniti Grant Park in vodomet v njem, Lincoln Park in vso severno stran. Nato so krenili proti domu in upamo, da so imeli srečno in prijetno pot proti lepemu Sheboy-ganu. Taki izleti niso samo zanimivi radi samih ogledov, ampak imajo še večji pomen. Za nas Slovence, ki smo raztreseni po Ameriki, so velikega pomena. Vse nekam bolj združeni se počutimo po takih izletih, boljše medsebojno spoznanje se ustvari in nehote začutimo, da je nas Slovencev kljub temu, če smo maloštevilni, le nekaj, in, če pridemo skupaj, čutimo večjo moč, večjo silo. Tudi za naše mlade so taki izleti posebno pomenljivi. Slovenski mladeniči, slovenska dekleta se med seboj spoznavajo in začutijo, da slovenstvo se res ne j en j a že takoj za njihovim domačim pragom, ampak, da ga;je nekaj še tudi drugod po Aineriki. In marsikomu pride na misel, zakaj se ne bi nfeAi mladi bolj med seboj spo- znavali, mesto da ustvarjajo znanja s tujci. Za ohranenje slovenstva to vsekakor ni brez pomena. Iz tega stališča je take slovenske izlete pozdravljati. Le bolj pogosti bi morali biti. Pa malo več časa jim določiti in prirejati jih s kakimi posebnimi programi. Vodstvo Ameriško-slovenskega združenja v Sheboygan u, posebno agilna predsednica ga. Fale, zasluži vse pri-poznanje, ker se trudi in daje pobudo temu delovanju. Pripo-znanje pa zaslužijo vsi vrli She-boygancani, ki vodstvo organizacije in njihovo prizadevanje podpirajo in zraven sodelujejo. Le tako naprej. Sheboygan v tem oziru vodi! J. M. Trunk i aUTT OBSOJA BELGIJSKC LEGIONARJE London, (ONA). — Camille Gutt, finančni minister belgij ske vlade v pregnanstvu, je povedal belgijskemu ljudstvu, da je osvoboditev na pohodu. V svojem radio govoru na belgijsko ljudstvo v Belgiji, jc povdarjal: "Pred enim leton: sem vam govoril, potrpite, osvoboditev pride. Danes vam lahko kličem v polnem prepričanju ; bodite prepričani, osvoboditev je na pohodu. Nikar ne vpisujte svojega imena v knjigo izdajalcev. Poroča se, da so belgijski častniki vstopili v prcti-rusko legijo, da bi pomagali Nemcem umoriti našo državo. Njih aktivnost se opazuje od blizu in dan obračuna bo prišel." -o- Širite in pripoi-ocajte list "Amerikanski Slovenec!" Listen to PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program of YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to2 P.M. STATION WHIP 1520 kil