Posamezne številke« Navadne Din 1*—^ ob nedeljah Din 1*50. .TABOR* izhaja vuk dan, rarvea nedelje in praznikoT, ob IS, uri s datumom naslednjem« cIn* - i mesečno po pošti D * romatvo D 20*50, Mladi Hrvatski Boraic. Te |-j?yRne psovko bo povzeli italijanski i,.. tejjih servirali našim1 rojakom1 v Ita-3i, češ: tako se imajo vaši bratci med °3! Irt res: hrvatski listi pišejo o Slojni* tako, da bi tega ne pisali niti ^^3afiski listi. Naši rojaki morajo 2 pest irt skriti obraz od sramote, g®3 nikdar niso dunajski listi tako 0 Pisali o Srbih', kakor se 'sedaj piše slovenskem' jeziku, Mik dar niso Mad-da^1 psova^ Hrvatov, kakor ji:i 58-ii t ^8tl3ejo nekateri srbski listi irf še tak SC ni V ^a?re,^u “italo o Slovencih „ ,°vzaničljivih besed kot so jih prinesli ratUcevski listi. e jrav^3°: kar vpiješ v gozd, Se ti iz Pa- og^as"1- Separatisti psujejo Srbe, no *z šrb9kega gozda oglaša ved- g Ve® Psovk. Sovraštvo prehaja 1^1 o na k ^’ .javijo, slovanski Jndividualizem! trm» rizeirt naS ubijal, osebna Političnih veljakov pa rt as končno ttikovj ^1’ '^r*> *° 11 a vesel je Maši h sovraž- so ustvarili tako napeto Poki e^Je’ *'a izgleda. kakor da se hočemo ^ ** seboj. Ljudje, ki toliko go-8o s °vfep?razilmu, opsujejo prijatelje, ki z n3‘imi o tem že Tazgovarjali, kot V .rasti ter potem1 amputirati. Od Sr-]^0 Pošten' menda še edini Protič, zena- ittl 60 lopovi, ker so unitaristi Vsi ,,° posedaj veljavnem’ rtaziranju se Pi* li' delijo v dobre itt slabe. Po srhsvVnaSih . separatistov je Samo 1% Sn v Politikov etično dober, vse drugo ®Pekulanti in' tatovi. Strašna miselna n eda mora nastati, če Bomo etično vred-ft človeka merili po njegovi politični f 'Padriosti in določali poštenost po me-'i strankarskega fanati&rria! ttl “ ,z Srbskega gozda se pač o- 8«a to, kar So naši Separatisti dolgo va.n3- Slovenci Ho sami tihotapci, sw. tStoSi, hbjavci, Ifceitferci. EgoiSti-, 1 in^ trmasti do Skrajnosti znajo Samo ^ ^raziti in razdirati. Zopet’ isto pretira-an.1e 5h zlobno preračunano obiranje, ® faeto pa posledica istih’ vzrokov! j lQ^u ne i>o ve? treznejšega dokaza za leni- ^mo Jugoslovani res edeB Ttarod, v 3°.ta. <3a kaženfo iste lastnosti ^easeboiseui Psovanju. Hrvatske, slo- Mnslimani Hi radi V vlado. *— Zagreb', 20. aprila. Dopisnik tukaj-šrijih »Novosti« se je razgovarjal z He-ikaterimi člani muslimanskega kluba in jo dobil vtis, da so muslimani zelo potrti, ker niso bili povabljeni h konzultaciji s krono, ter pravijo, da se hoče iti preko njih na dnevni red. Zastopniki zemljo-radniškega kluba, ki je po številu manjši, pa so bili povabljeni na dvor. — Na vprašanje glede sedanje krize so odgovarjali, da je krona pozvala k sebi demokrate in zemljoradriike in' jih povabila, naj stopijo v koalicijsko vlado, ki bi stala na stališču vidovdanske ustave. Tako vabilo bodo dobili tudi radikalci. Izgleda precej sigurno, da sporazum radikalcev z Radičem ne bo držal. Kombinacija z demokrati jo mogoča, ker so muslimani monarhisti, a no republikanci. »Široka samouprava za Bosno in Hercegovino, to Nov Radidev emišar v Beogradu? '"T1"' je nas program, ki ga hočemo uresničiti. Uvidevamo pa, da je treba rešiti srbsko-hrvatsko vprašanje.« Beograd, 20. aprila. (Izv.) Včerajšnje beograjske »Novosti« poročajo, da je dospel v Beograd glavni urednik »Ob-zora«, pristaš sporazuma med Hrvati in Srbi ter je stavil vladi in’ radikalni stranki nove predloge. Na Svoje predloge pa ni dobil, nikakega odgovora, temveč se mn je samo sporočilo, da se trenutno razpravlja samo o morebitni koaliciji ter da pride vprašanje srbo-hrvatskega spora na dnevni red še le po reSitvi krize in po razčiščenju trenutnega političnega položaja, (Radikalci se oči vidno boje, da bi z novimi pogajanji z Radičem vzbndili še večjo nevoljo naroda, ki se zlasti kaže pri večini volilcev radikalne stranke.) Odkritje protifašistovske zarote v Italiji. Rim, 19. aprila. (Izv.) »Idea Nazio-riale« poroča iz Milana, da je policija odkrila zaroto proti fašistom1 in proti Turatijevi skupini. Kolovodja zarotnikov, futuristični slikar Pesco, je razpolagal z velikimi vsotami ter je ustanovil popolnoma vojaško disciplinirano organizacijo. Doslej je bilo aretiranih osem oeeb, ki so tudi priznale, da so zarotniki pripravljali atentat na ministrskega predsednika Mussolinija. V teku je obširna preiskava in1 se pričakujejo še na-daljrte aretacije. V afero je vmešanih baje tudi več uglednih oseb iz vrst proti-fašistovskih popularcev. Angleško delavstvo o položafu v Poruhrju. Pariz, 19. aprila. (I*v.) Kakor poroča »Journal« iz Londona, pravi poročilo, ki so ga predložili odposlanci delavske stranke, ki so prepotovali Pornhrje ter se informirali o tamošnjem položaju, da težka industrija kljub znatnemu zmanjšanju produkcije še vedno izboljšuje o-bratovanje in kopriči zaloge. Živil je povsod dovolj ter v certah; Stalno padajo. — Delavstvo, ki pripada večmoma zmerrtej ši struji, odločno odklanja odcepitev te ga ozemlja od Nemčije, priznava pa, da mora Nemčija plačati reparacije. Poročilo pravi h koncu, tJaj Anglija svoje zahteve jasno izrazi in precizira ter pozove Francijo in Nemčijo, naj sporočita Svoje predloge mednarodnemu razsodi šču. . —□— Pretep med frankov el fn nacionalisti v Sarajevu. Sarajevo, 20. aprila. (Izv.) Minulo Hoč je 'nastal pretep med Skupino fran-ikovcev*, ki so izzivali po ulicah ter med Skupino nacijonalistov, ki je reagirala na izzivanje. Prišlo je do ostrega Spopada, tekom' katerega je padlo sedem strelov. Dva frankovca sta bila ranjena. — Policija je obe nasprotni skupini ločila, rta kar je zopet zavladal mir. Aretirati ni bil doslej še nihče. Češkoslovaški predlog glede bernskih konvencij. B e o e r a d, 20. aprila. (Izv.) Češkoslovaška vlada je predložila, naši vladi projekt za Spremembo bernskih konvencij glede mednarodnega prometa. Zadeva prido na drtevni red prihodnje Sejo 'narodne skupščine. . ^ TTkrepl proti devizni špekulaciji 7 v Nemčiji. Berli IT, 19. aprila. Všled fitertadnega raraščajija deviz je vlada danes sklepala o ukrepih v zaščito nemške marke. Sporazumno z ravnateljstvom državne banke je bilo sklenjeno, da Se uvoz kar Najbolj omeji, uvede Se obvezna prijava vseh deviz in prepreči kolikor mogoče Spekulacija z devizami irt valutami, k' Se je y zadnjih dneh silno razpasla. WT!kn požarna katastrofa v Budimppvi. Bu d ira p e S t a, 19. aprila. (Izv.) Da-neB popoldne je Hastal ▼ tukajšnji fovar* ni gumhov »Ferolit« požar. Nastala je velika eksplozija, brž kotle vsled tega, ker Be je vrtela Večja količina celololda. Ogenj Se je bliskovito razširil fla vse poslopje. Devet delavcev je zgorelo Gfrdo gpopačepa in ijopolnoma ožgana, telesa so našli pod ruševinami. Identiteta ponesrečencev doslej še ni ustanovljena. — Ravnatelja tovarne, nekega Schnolla, je policija zaprla. Ogromna mezdna gibanja ▼ angleškem imperiju. L o n d o rt, 19. aprila. (Izv.) Vseh" 120.000 pri savezu delavcev ladjedelnic včlanjenih delavcev je ogroženo z izrprtjem’, če bodo še "nadalje vztrajali pri svojih zah tevah. Lastniki ladjedelnic vztrajajo tla tem, da se delavci podvržejo Sklenjenemu Sporazumu, ki «e je dosegel rta zad nji konferenci zastopnikov delojemalcev irt delodajalcev. Iz Kalkute prihajajo poročila, da je zajavkalo v ta.mošnjih in dustrijskih podjetjih ftad 130.000 delavcev. Na SiArt obsojeni Sovjetski častniki vohuni. L o rt d o n, 19. aprila. (Izv.) Reirterjev urad poroča iz Helsiugforsa, da je bilo pot častnikov ruskeca sovjetskega generalnega štaba radi špijottaže obsojenih rta smrt, in smrtna kazen takoj po obsodbi izvršena. Zopet nov Svetovni rekord v zrakoplovbi. Pariz, 19. april a.. (Izv.) Listi poročajo iz Newyorka, da je poročnik letalskega oddelka Irwirig dosegel s svojim letalom višino 11.300 metrov ter s tem prekosil dosedanji svetovni rekord. r BORZA. C n riti, 20. aprila. (Izv.) Predborza. Pariz Beograd 5.55, London 23.67, Berlin 0.0195, Praga 16.425, Milan 27.30, Newyork 550.50, Dunaj 0.00775. žig. krone 0.00775, Bndira^eSta n.12, Varšava 0.0125, venske iffl Srbske psovke Sodo ediaai skupna nacionalna karakteritika Separa« tističnih politikov! 1 1 Slovenci bomo prav fieprijetno občn« tili posledice Koroščevega pobratimstva' z Radičem’. To je bila napaka, ki se ne dal odpustiti in mi se ne čudimo, če nas SrW začnejo sovražiti. Pleme, ki je moralo d jati v grob več kot milijo« ljudi, da doprinese ono žrtev, ki je bila potrebna, dai zmagovalci prizrfajo naše osvobojcnje irt s katerim ^ smo Sporazumno ustvarili skupno državo, ima niora.lično pravico^ da reagira proti koncentraciji onib živ-Ijev, ki niso za to državo ničesar žrtvovali irt katerim stoji na čelu izrazit protii državni demagog Radič. Najsi Se trenutno zavija v plašč Sporazuma irt federacije, skriti se ne more. Ta žolčljiva politika, ki 6e ne vodi x razumom' in srcem, marveč s sovraštvom', s trmo irt z drugimi strastmi, pa bo imela; tudi za same separatiste škodljive posledice.^ Delirij nestrpnosti se ljudi hitro oprijemlje, težko pa ga je ozdraviti. Lahko se zgodi, da bo sfaiiatiziratfo ljudstvo ostalo gluho za pomirljivo besede, če bodo enkrat hujskači prisiljeni pomirjevati irt delati na realnih' tleh. Pa, triotizem sc sedaj namenoma in smotreoo izpodriva in smesi, pa ga ob drugi priliki! rte bo lahko vzgojiti iznova. Kar je pro-fanirano, odbija. In pri nas so klerikalni' listi profanirali tudi to, česar bi rte smeli) v lastnem' interesu. Profanirali So avto-, riteto, razkrojili so čut dolžnosti, pokorščine in rešpekta, vrgli So v drtevrto I>or-bo sploh vse. d asi morda marsikaj le iz slepeča fanatizma. Toda tudi za fanatizem obstojajo oziri irt meje, ki jih' tfe Sme prekoračiti, če Si' noče izpodbiti lastnih temeljev. Bistvo krščanstva je nje-«' gova etika, ki se naslanja na rtačelo ljubezni. Če veren kristjan fii nravno boljši od nevernega ali indiferentnega, tediaji je vse njegovo križanje abotrto. Nepobit-no dejstvo pa je, da katoliško eaSbpi^je nikjer irt v ničemur ne kaže krščartsk« rtravrte superiornosti. Nobenega nasprotnega pojava nc Srečuje z umevanjem' inif ljubeznijo, ampak ga prijema s kleščami! in kaže na njem svojo sektarsko ifttole-rarteo. Njegova kritika ni obzirna, titt vodijo 'je višji nagibi. Gorje onim, ki! hočejo kritiko potlačiti, gorje pa tudi1 rtjim, ki jo demagoško zlorabljajo. Diet Geister, die ich rief... Sovraštvo, psovke, zasramovanje rta-Sprotrtikov, politična laž — to so trertutrto učinkovita sredstva. Po rtaukib nekega španskega jezuita baje celo katoliško dovoljena. Toda to So sredstva močnih’ in kdor je Slab, pa podleže močnejšemu, se Ko še hndo kesal, da Se je branil s pat lico namesto z dobro človeško besedo. Nemško priznanje. Novosadski »Deutsche« Volksiblatf*, glasilo Nemcev v Jugoslaviji, ie prinesel v svoji 102S. številki z dne 18. tm’. 'na u« vodnem1 mestu pismo iz »Švabske Turčije«, to je iz ortesra nemškega dela Baranje, ki je pripadel Madžarski. To pisrdof je tako značilno 'rt tako važno za pojmovanje one velikanske razlike med rta* šim in madžarskim postopanjem z neirt-t škim manjšinami ter obenem priznanje, da se Nemcem v Jugoslaviji godi dobro, da s‘e nam: zdi na vsak način’ umestno seznaniti tudi rtašo javnost z glavnini! točkami vsebine: »Volilna zmaga Nemrcv v Jugoslaviji« — pravi Nemec iz Madžarske — »j« nas Nemce rta Madžarskem napolnila s neizmernim veseljem, obenem pa tndi 8 trpko bridkostjo, ker nas je še bolj opot mnila Ha našo žalostno usodo, ki ja tako različna od vaše. Tam pri vaa valovi veselo življenje dela, tu pri nas pa vlada tiha potrtost. Za onimi drtevi upanja oU | prevratu je prišlo še huje razočaranje. ; Madžarov z nami Nemci je zavzelo forirte i boden razvoj, avtonomijo, narodnega mi- Sflran %r A B O Maribor, 21. aprila 1953, bistra in nebroj drugih lepih' ugodnosti, tek ratka—narodna nebesa Ha zemlji. To-( Ida to je bilo in je minilo! Postopanje IMadažri z nami Nemci je zavzelo forme, ki se prav nič ne razlikujejo od onih pred vojno, oziroma so za nas se mnogo Slabše in neugodnejše. Naše Šolstvo v Svabski Turčiji, ki je za časa jugoslo-venske okupacije tako lepo cvetelo, je 'danes skoro docela uničeno. V vsej Mad- , Sar s ki je danes komaj kakih 40 žo’, ki1 !so kplikortoliko nemške, čeprav tvorimo j Jul Nemci vo&no v preko 350 občinah. U- j totanavljanje nemških društev na Mad-; žarskem še vedno ni dovoljeno. Nemci,: ki si upajo zavzeti se za svojo narod-j Jnost, se — kakor se je pri nas samih že j Večkrat prisodilo — vlačijo po ječah; | 4?rozi se jim s konfiskacijo premoženja iitd. »Nemški« državni komisar dr. Stouar, katerega naloga bi morala biti ščniti nemške interese na Madžarskem, zasleduje v resnici vedno in dosledno le cilje imadžarizucije našega nemškega prebivalstva, kar ;]e odkrilo potrdil tudi s sv.o-ijo Izjavo, »da je naloga nemadž.irsVega prebivalstva Madžarske, da z vsemi svojimi silami skupno z Madžari utrjuje Skupno ogrsko (v resnici seveda madžarsko) kulturo.« Dopisnik opisuje dalje manjšinske Razmere v Avstriji, katere slika seveda Irožnato in jih stavi za vzgled, 'lesar mu rpa mi, ki vemo, kako se godi našim i-ra-fcm na Koroškem, ne moremo potrditi. Značilno pa je. da svari ob koncu jugo-Slovenske Nemce, naj se nikakor ne zavzemajo za jugoslovenske madžarske tmanjšine, ker tega toliko časa ne zaslužijo, dokler sc protinemški kurz na Madžarskem ne spremeni. Tako opisuje madžarski Švab razliko ftned postopanjem z Nemci v »kulturni« Sn »bratski« Madžarski in med postopanjem v »balkanski« in »šovinistični« ■ Jugoslaviji. Naši Nemci vživajo v nacijo-inalnem oz im rajsko blaženost napram fcvojim »bratom« na Madžarskem. lv;i-!ko različne so te odkrite besede od besed •naših Nemcev samih in celo tudi njihovega glavnega glasila »Deutsches Volks-blatta«. Mi smo že neštetokrat povdar-SJali, da se nikjer ne godi Nemcem v narodnem oziru tako dobro, kakor pri nas, čeprav oni po svojem protidržavnem iri iredentističnem obnašanju tega nikakor !ne zaslužijo. Da, sjpelo lahko trdimo, da l&o naši Nemci tako objestni lu predrzni hariio zato, ker se jim — predobro godi. Če bi se jim godilo tako, kakor se godi [njihovim bratom na Madžarskem, kakor fce godi južnim Tirolcem v Ttaliji ali pa 'tako, kakor se godi našim Slovencem v lAvstriji, katerih 80.000 nima nobene na-Todno šole. bi bili bolj pohlevni, bolj »adovoljnl in imeli bi pred nami tudi frečji rešpekt, ker njihova narava je pač taka, da spoštuje le samozavest, moč in fcilo. Radovedni smo, če si bodo ria.ši Ncmci (vzeli k srcu vsaj te besede svojega sonarodnjaka iz Madžarske in se pričeli trkati na prša ter hoditi druga pota ne-Xo so jih hodili doslej, ko so si upali v 'jugo sl o ve n s ki državi zmerjati .Tugoslo-fvene s »serbisefte in windjsche Hundei? (M! Jugoslovani smo dobri in' prizanesljivi, toda naša dobrota in' prizanesljivost Sma tudi svoje meje. V interesu naših (Nemcev samih pa je ravno, da nas ne pritirajo s svojim izzivanjem tako daleč, da bi bili prisiljeni prestopiti te moje, kajti potem bi se prav tako zgodilo, da hi naši Nemci občutili na lastni koži. kako se godi njihovim bratom na Madžarskem iri našim bratom na Koroškem in bi imeli tudi res vzrok tožiti, katerega pa danes — po priznanju samega Nemca ix Madžarske — še nimajo. Politične vesti • Popravek. Med včerajšnjimi politič Jiimi vestmi je tiskovni škrat fcapiiotil tVe? napak, med važnejšimi omenjamo »Klerikalci mečiajo Radičeve o.:" >bc«, no »nočejo«, »učitelj kratkosrajčnikc«, ne skratkosrajčnik« i. dr. * G. Mormolja domen/im. t;jvg,- p0. Slanec g. Iv. Mermolja nam piše: Z mojim člankom v »Slov. Nar.« ni prav nič mišljeno ra takozvano kpncontrac'tj;> naprednih sil v Sloveniji. Jaz sem mislil le Inn skupno postopanje strank za državno edlnstvo ter na sodelovanje iiacijonali-Stičrfih organizacij. Računali smo na Stanovsko uredbo države. Za enkrat radi Radičevih rforij vidimo, da jo to nemogoče. Za prehodno dobo jc torej v držaji treba tega, kar je y Italiji. To vslcd tega, ker tudi sedanji parlament ne pride do plodnega dela. Nacijonalislične organizacije naj bi se pripravljale za volitve pod lastno firmo ter skušale pritegniti radikalno in demokratsko stranko. Toliko v informacijo, da ne boste komentirali kaj za Slovenijo. * H koncentraciji naprednih sil v Sloveniji piše »Slov. Narod«, da je skrajni čas, da se pride od časopisnih teoretskih razpravljanj h konkretnim deja-njem. Predlaga, naj vse napredne stranke imenujejo svoje delegate, ki bi se naj sestali v Ljubljani ali kje drugje na neobvezne razgovore, kako bi se <:a!e vse narodne in naprede strujo organizirati za uspešno borbo proti klerikalizmu. * »Politika« o radlkalsko-demokra skl koaliciji. Beograjska »Politika« piše: I)o odhoda g. Davidovi da in Lukini£a na dvor se je v demokratskih krogih odbijala mvsol na koalicijo z radikalci. Medtmn pa je sedaj število onih, ki so proti koaliciji, znatno padlo. To pa še no pomeni, dn je glede tega v demokratskih vrstah rnzpor. Vsi demokrati trde, da ostane demokrat, klub croten, naj se vrši vprašanje kakorkoli. Ako pride do koalicije, jo bodo sprejeli tudi oni, ki so njeni pro-tivniki, pa bodo prepustili njeno Izvedbo seveda njenim zagovornikom. Stavi se vprašanje, pod kakimi pogoji bi demokrati vstopili v koalicijo. Kakor izvemo iz dobro poučenih krogov, Iti demokrati šli v koalicijo z radikali pri »letečimi pogoji: 1. v pogledu prava status ‘;T »Slov. gospod,« proglaša, da }o edini zavod v Celju, kamor sm.ijo nositi klerikalni kmetje svoj denar, Ljudska posojilnica, če« da so vsi drugi zavodi — to-roj tudi Južnoštajerska hranilnica —- li-beralni. Tako klerikalizem z vso doslednostjo dela na to! da skuša škodovati vsem, kar ni popolnoma v kler kalnih rokah. Najboljši odgovor na vse 10 bi bil: ven s klerikalci iz vseh asa vodov, kjer se jih je dozdaj toleriralo v znamenju ljubega, miru in nekega nadstrankarstva! Klerikalci smatrajo vsak najmanjši denarni zavod za strankarsko orodje, naši ljudje pa plavajo ponekod v rokah nad-atrankarstva in sloge, zato pa :us klerikalci potem — po zasluženju tepejo! — Minister Zupanič postane poslanik? Radikalske »Jutranje Novosti« prinašajo vest, da postane dr. Zupanič poslanik v inozemstvu. Prazni ste poslan iški mesti v Belgiji in pri Vatikanu. — Pri npravnem sodišču v Celin, ki začne v kratkem poslovati, so razpisana sledeča mesta: 2 mesti sekretarjev. 3 mesta pisarjev in 1 mesto arhivarja. Podrobnosti so razvidne iz razpisa v Uradnem listu. — Seofus Vieier v Beogradu. Prijatelj našega naroda Scotus Viator jo prispel preko Zagreba v Beograd, odkoder odpotuje v Bukarešto in potem v Prago. Spoznati hoče tcndence in organizacije male antante. — Minister pravde zahteva izročitev Stjepana Radiča sodišču. Na podlagi kazenskih prijav drž. pravdništva v Zagrebu (radi prestonka proti zakonu o javnem redu) in nekaterih zasebnikov (radi žaljenja časti) v njegovem listu »Slobodni dom« zahteva minister prnvde od narodne skupščine izročitev Stjepana Radiča sodišču. — Odlikovanje dr. LukinUJa. Bivši predsednik narodne skupščine dr. Edo Lukinič bo odlikovan — kakor poročajo iz Beograda — z redom Sv. Save I. stop. — 50 tiseč ljudi je bilo v Zagrebu tekom zadnjih tednov cepljenih zoper črne koze. Apel zdravstvenih oblasti je torej vendar nekaj zalegel. Novi slučaji črnih koz sc tekom zadnjih dni niso pojavili. — Stanje setve v Vojvodini je zelo dobro. Kmetovalci so se skraja bali, da bo deževje in nenavaden mraz. ki je zavladal prve dni aprilu, setvi škodfc Zadnji toplejši dnevi pa so zelo ugodno’ vplivali na setev. Pomladansko delo je bilo pravočasno izvršeno. Posejanega je mnogo več polja kakor lani. Zimska setev jo v dobrem stanju in se lepo razvija. — Čehi v Rogaški Slatini. Češko »Internacionalno kopališko in holelsko društvo za kraljevino SHS«, pri kateri pa je udeležen tudi slovenski kapital, je vzelo v najem tukajšnji »Aleksandrov dom« in' bo vodilo pod strokovnjaškim vodstvom ravnatelja iz Karlovih varov po vseh tozadevnih predpisih tudi dietično kuhinjo. Poleg tega so Čehi kupili znani hotel »Triglav« ter dr, Gregoričevo vilo, kjer se otvori variete in igralnica. Novo podjetje ®e je zavezalo še to leto zgraditi novo moderno poslopje za kino, tako da bo tudi gorenja dvorana v zdraviliškem do-nru na razpolago za koncerte in druge prireditve. Našehni najsijajnejšemu ju-goslovonskemu zdravilišču se torej obeta največji vsestranski napredek in razmah, posebno ko sme zdaj računati tudi z množico gostov iz Češkoslovaške. Ker pa sc zvišajo cene zn stanovanja in' drugačne pristojbine s*mo za ?0 do 30tev se dobe sobe že za fi D dnevno, ni dvoma. da ostanejo Slatini zvesti tudi vsi njeni dosedanji posetniki. Koncertirala, bo letos sp»t. vojnška godba. — Poziv h glavnim naborom češkoslovaških državljanov v Sloveniji In Prekmurju: Dne 23. in 24. aprila 1923 se vršijo glavni redni nabori letnikov 1901, 1902, 1903 v prostorih konzulata češkoslovaške republike v Ljubljani, Breg št. 8, I. nedslr. in' sicer: Dne 23. aprila 1923 *;a vse češkoslovaške državljane rojene v letih 1901.1902.1903, stanujoče izven Ljubljane in dne 24. aprila 1923 za vse naborom obvezne letnike, prebivajoče v Ljubljani, oziroma y najbližji okolici, Zo- per vsrkega, ki na izpolni svoje nabortJ« dolžnosti, se bode kazensko postopalo v sniit’ i brambnega zakona. Vsak naborni obvezanec se mora izkazati z rednim " rim čsl. listom ali pa domovnico in Pf' trdilom o istinitosti, izstavljenim od finskega urada njegovega stalnega bivališča. Naborom se imajo odzvati tudi vsi oni gori navedenih letnikov, ki poziva k naboru dosedaj niso sprejeli. — Rouarski napad v Salovcih v Prek' murju. Dne 17. tm. sta prišla malo PL‘ctl polnočjo k posestnici v šalovčih pri U°' došu, blizu madžarske meje, vdovi Ko* zali j i. Kerčmcr dva neznana moška, vdrla v njeno sobo, kjer jo spala. E' ču. Takoj drugi dan navrii in sicer tiw opoldne je nastal ogenj pri p. d. Ilcu nS Kopanju. Obema velikima po.clcs(nikofl>,, je zgorelo do mnlesra vso premično PT,eJ moženje, ker vsled pomftnkanja vo^e hitre pomoči — b i Si ležita docela <-c|nnl' Ijeni — ni bilo mogoče ničesar rfS'*1 Ljudje so bili deloma i, doma. Vsi pri**0' relcl —'najbolj pa znani slovenski ljub Jožef Gailer. p. d. Ilč so silno tež'c® prizadeti. Treba jim bo vsestranske f®* moči: n ko jih nočemo p^cpvstiti v>opoln** mn gospodarskemu ruinn. Zavaroval11'. je v vseh slučajih tako malenkostna, pri sedanji draginji n» pride v poŠteVi občini se je pričela akcija zn oornoČ frorelcem. Obračamo se tudi do slo^*^ sklh rodoljubov v Sloveniji, zlasti 1"" •« tftljev in znancev prizadetih z iskrr. prošnjo, da zbirajo darove za nje i” nar pošljejo na naslov: Politično in “ spodarsfko društvo v Celovcu. Viktri^ ring 2(5-1 ali pa na županstvo Lcdin_ Darovi bodo objavljeni v »Koroškeirt “ vencu«. — D’ Annnrizlo se preseli v Pari*- ^ lijanski listi poročajo, da se nan^ra' D’ Annunzio preseliti v Pariz. ^ r, svrlio bo riajel neko palačo v bližitd P* ka Monceau. V to Celjske vesti. Celjsko mestno gledališče. V dne 24. tm. gostujejo člani ljublja'19^-narodnega gledališča z Ogrizovi ma »Hasanaginioa«. Igro režira g-Abonma. Gospodarske zadevo celjskega Za mestno delavstvo so se določdi i 0d plačani dopusti: do 2 let službe 1 ^ i4 2 do 10 let 10 dni in od 10 let ^ sjan6 dni. Komnd ledu iz mestne klavni''* jQ p, od ,1. maja z dostavitvijo na do#1 .■ i v klavnici 7 D. Popravi so ka;1^ ^c\n. most, ter se razpišejo takoj rflZ,ia. _,pcl3 Cena v zimskem kopališču: paf1,a s perilom 14 D. brez perila 1^ r pc-kopelj I. razr. s i>erilom 11 D* ,.r ',l rila 9 D, II. razr. s perilom 9 D, ’ rfl2fl0 rila 7 D. Prebelijo in renovirajo ^^1 mestne hiše; v to svrho izdela ^V^ni urad potrebni riačrt. Prošnje za < tok se odklonijo, ker ga pr m® jm?u-Cerie plina se povišajo za °brtu»^_ -stij.ska podjetja, za 1 D, Prl . ostane eeria neizpremenjena, N®*5 ba v elektrarni se ukine, k«? se v'?,,ric'i3e' Ja za pi potrebno, je pa zolo opl i vala podjetje Maribor, 21 aprila 1923. Vr T'V rtjz<7 eftran 3. JDS. ^ elik del naših krajevnih organizacij e ze sklical in opravil občne zbore. Drn-2oc se pripravljajo. Sklicati se pa mo-raj0 Povsod! Izvoliti je nove odbore, Prerešetati volilne imenike, določiti Čuvarje Skrinjic pri volitvah itd. Kjer smo 0 '1' količkaj glasov, je ustanoviti nove 0 fraiiizacije. Po navodila se obrnito na Paše oblastuo tajništvo JDS v Mariboru 'Lansarjeva 1). Organizacije in zaupniki, pozor na vo-jflne imenike! Ali ste jih sedaj po vo- 1 ' ah že pregledali, da ne bo v slučaju novih volitev zopet v zadnjem hipu razočaranj, da eden ali drugi naš somišljenik ni vpisan? Ne odlašajmo na zadnjo uro in tudi ne čakajmo, da bo za } 0 Posamezno občino storilo potrebne m rake centralno vodstvo stranke! Vsak 55 °!j™0.v ST°j°m kraju svojo dolžnost! h eni zbor krajevne organizacije JDS \ sc jc vršil 14. tm. pri dobrem v, !S,u zavednih naših somišljenikov, reiisedink St.iker jc poročal o uspehu •arnjih volitev, pri katerih smo v šte-'n napredovali, in povdarjal, da se •’°ia.i° naše vrste še bolj pomnožiti, ker P°sabno v sedanjem’ času v nevarnosti f mstvo države. Naginšal je pri tem po-vj® ° 7;(]ružltve naprednih strank. Poro. _ ,n ^nika in blagajnika se je vzelo z • • v..° ha znanje. V novi odbor so bili Uit A "i: Predsednik dr. Lj. Stiker, taj- ■ v ...Petek, blagajnik Mirko Ncgo- 1 0,P>orniki dr. Jos. Zdolšek. .Tos. . j,.'v J?T ravn. Pilgram in Z. Brovet. Pri i predlaga dr. Zdolšek, da o- t ‘"l' naša organizacija še tako dolgo pri Wri*1,i°rs^* okrfnh" organizaciji, dokler 'ar’amo mariborskemu volilnemu o- V1 b°vdarja, da je naša dolžnost delovanje izven' ožjega bre- i jjike*"3 D. TToIy predlaga zaup- [n*ta V "«ih Srnjih, g. Lichterieger pa | ki **tev krajevnih' organizacij v vsa-,. h občini brežiškega okraja: to delo ,ene p°dvzame nsfa organizacija. Ob' fhih predlaga, naj Se sestanki napred-{^^‘^iSljenikov vrae vsaj enkrat na Narod no gledališče Repertolre: 20. aprila. Zaprto. aPri’3, Svatba Krečinske- ; kah^6^6^®’ ®Prila. Pri treh" mladen-el»n’ !‘fv- Kuponi. Gostuje g. Sosrilski, i ,8n ‘Jnbljanske opere. I *. - —O— |hriz.Va Krečlnskega. V soboto je rc-; ske~a Zakavne komedije »Svatbe K reči n-h>v a* Za Ker je še nekaj prosto- ra ra*Polago, opoz. cen j. občinstvo, Jih čimprejc oskrbi. • aprilFl m,ad®nkah«. V nedeljo, 22. I ponovno vprizorl ena najpopu- ’ (izv operet »Pri treh mladenkah«, ' x°ri v in Kuj>°ui>. Ta opereta ge vpn-Vedno ?6c*el.io osmič in je imela dosedaj odligne°P u,s®ek. Zanimiv bo tudi nastop skeo-o ?a kiuhljariskcga gosta g. Sovvil-Zl^Schnbertu. ^jtura in umetnost J?ledar»u°^^an Hmeha bi lahko imenovali se vrš'8 Podstavo Ljudskega odra, ki v N ari a" nedcljo 22. t. m. ob pol 16. uri | nove a n0'do brez dvoma dosegle hnedsta 'I^eg vse2a 3® to predzadnja iIjjndskPVa •1nrtskpsra odra- Prijatelji kem odra bodo brez dvoma v obil- _ Min posetill predstavo. Sokolstvo. di ^^°kolskn društvo v Mariboru prirejo oT0"*® ®tanstvo zabaven' večer v so-Vn]h . ■ tm., s pričetkom ob 20. uri v Nth,1 dvorani Narodnega doma. Na spo-1Kva3«nJa društvenega orkestra, hin kupleti, recitacije in1 ples. Vstop- 5 TV x piOH. V »TOP- J. > za telovadce in telovadke pro-Shj Wa- ^bor Sokolskega društva astvo’.da se polnoštevilno u-dil, . tc®a družabnega večera, ki bo nn-driia ? '^'kom dovolj poštenega razve->azr2,'.'l ™bave. Posebnih1 vabil se nc Ko filialo; PO^^h pijani gosti Mariborske vesti. Maribor. 20. aprila 1923. m Smrtna kosa. Včeraj je umrl v starosti 86 let g. Ivan Grubitsch, bivši trgovec in dolgoletni predsednik Trgovskega gremi.ia. Naj v miru počiva! m Za smeh in' kratek čas. Poleg drugih napada »Straža« neprestano tudi tajnika naoijoimlistične organizacije, gosp. dr. Krištofa Cazafuro. Seveda se tudi on kakor vsi pametni ljudje smeje »Straži-nim« modrijanom, ki mislijo, da sc kdo jezi, če ga tržejo po svojem umazanem listu. Taki napadi so napadencom in tudi pametni javnosti le v zabavo. Da bi bila zabava 5c večja, pa jc odposlal g. dr. Cazafura to dni »Straži« pismo sledeče vsebine, kateremu je priložil tudi svojo sliko: »Uredništvu »Straže« v Mariboru! Ker vidim iz vaših notic, da so zelo zanimate za mojo osebo ter hočete moje ime na vsak način popularizirati, vam, da se več ne pomotite, sporočam, da se pišem dr. Krištof Cazafura in no Kacafura ali Cacafnra, kakor sle parkrat napisali.— Ker pa bi bilo gotovo v interesu vaših čitatcljev, da objavite tudi mojo sliko, vam jo prilagam v prigibu, morate pa žal sami preskrbeti kliše. Za eventualne nadaljne informacije sem vam radevolje na razpolago. Z nacijonalnim pozdravom. Dr. Krištof Cazafura.« Smo radovedni, če bo »Straža« prinesla sliko? m Zadnja seja mariborskega občinskega sveta. Vsevedni ljubljanski »Naprej« ve poročati, da je današnja aija občinskega sveta zadnja, ker že jutri odstopijo vsi socialisti z županom vred. Za svoje socijaliatične bratce »Naprej« sicer ne mara, skrb ga je samo za demokrate, češ, kaj sedaj, ko so komaj splezali nekoliko više, prej po So bili v opoz:cij(. »Naprej«, »Naprej« ali se nič ne bojiš »Slovenca«, ki pravi, da so demokrat jc že 15 let gospodarji na mariborskem magistratu 1 m' Zaključna svečaiiost na obrtno-nadaljevalni šoli v Mariboru. Kakor minula leta, se zaključi pouk na mariborski obrtno-nadaljevalni šoli tudi letos na svečan način. Slovensko obrtno drnšt-vo v Mari boru je zavedajoč se velikega pomena obrtnih šol, tudi letos razpisalo nagrado za najboljše učence, ki naj vzpod bujajo obrtniški naraščaj k vztrajnemu delu ip stremljenju po napredku. Sveča-pa izročitev nagrad, združena z razstavo vajeniških del se vrši v nedeljo, dne 29. aprila ob 10. uri dopoldne v telovadnici državne realke v Krekovi ulici, kjer se zberejo učenci pod vodstvom svojih učiteljev. K svečanosti so vabljeni vsi gg. mojstri, da se ob tej priliki sami prepričajo o napredku svojih učencev. Načelniki posameznih zadrug se naprošajo, da opozore vse svoje člarie na to prireditev in jih povabijo k udeležbi. — Slov. obrtno društvo v Mariboru. m Odbor Ferijalnega S a veza v Mariboru izreka vsem, ki so s svojim aktivnim ali pasivnim sodelovanjem pripomogli k lepemu moralnemu in' tmotnemn uspehu na akademiji 13. t. m’, iri ob priliki nabiranja z nabiralnimi polami, najiskrenejšo zahvalo. m Izlet Orjune v Limbuš. Akcijska sekcija Orjune priredi v slučaju lepega vremena v nedeljo 22. tm. popoldan prijateljski izlet v Limbuš v svrho npo-znavahja med seboj. Tzlet je obvezen in se vsi člani akcijske sekcije pozivajo, da se bero ob 14. uri na Trgu kralja Petru. m Omejitev izdajanja potnih dovoljenj za Nemčijo. Generalni konzulat naše kraljevine v Nemčiji sporoča, da je iiem ška vlada vsled Stanovanjske bede in političnih in ekonomskih razmer, k! Ho zavladale v Nemčiji po zasedbi Poruhrja, sklenila omejiti izdajanje potnih vizu mov iuozemcem. V Nemčijo smejo le osebe, ki imajo tam nujne opravke. Potovanja v zabavo ali posel e nišo dovoljena, iz zdravstvenih ozirov pa le s potrdilom zdravnika. Potovanja v letovišča se ne smatrajo kot bolezenska potovanja in niso dovoljena. m Nova obremenitev. Svoječasno smo poročali, da je bil radi raznih goljufij aretiran' neki Viktor Šunko. Sedaj je dobil policijski komisar!.jat obvestilo iz Varaždina, da je omenjeni tudi tam o-peharil 36 strank za približno 8730 Din. Na hi ral je inserate za nek koledar, katerega tii izdal in tudi drugače izvabljal denar. Tudi ta nova prijava sc prišteje k računu, za katerega bo odgovarjal pred sodiščem. . ® Surov napad v Pobrežju. V sredo -ge. je vračal invalid Stani*!*”- Hergamans, na svoj dom v Pobrežju. Na potu so gh brez vzroka napadli trije fantje s Pobrežja. Hergamans, ki je na eno oko slep, se je še le pred par dnevi vrnil iz bolnice in jc telesno pravi slabič naprsni zdravim kmetskim fantom, ki so ga tako obdelali, da sa jo rešilni oddelek moral odpeljati nazaj v bolnico. Izbili so mu tudi zdravo oko, tako, da jo nevarnost, da popolnoma oslepi. Pretepače jc orožništvo izsledilo in oddalo sodišču. — Pobreški fantje so od nekdaj znani pretepači in bi bilo umestno, da bi sodišče z eksemplaričnimi obsodbami napravilo tenru konec. Sedaj niti najmirnejši potnik nesme v nočni uri skozi Pobrežje, nc da bi sa napadli. m Na polju ponesrečil. Petnajstletni učenec Konrad Loschnis je v četrtek dopoldne peljal z vozom na polje razno o-rodje. Med njivami je zavozil preko nekega jarka, pri čemur je v»;sled močnesa sunka padel pod voz. Zadobil je težke poškodbe na obeh nogah in na glavi. Na lice mesta pozvani rešilni oddelek mu je prožil prvo pomoč, na kar ga jc prepeljal v mariborsko javno bolnico. m Za revnega visokosolca je na k na elito daroval g. Janez Prebevšek 10.500 aK. Iskrena hvala! m’ Neznana utopljenka. Dne 16. t. m. so 'našli pri Zaboveih pod Ptujem vaščani v Dravi truplo 50—60 let stare si-romašnejšo ženske, ki jc, kakor se je ugotovilo, marala ležati v vodi že kaka dva ali celo tri meseca. Zenska je imela na sebi belo srajco, volneno rjavo bluzo, rdeče krilo, sivo cajzasto zgornje krilo, sukneno jopo, črne nogavice iit čevlje iz svinjskega usnja. Neznanko so pokopali na pokopališču pri Sv. Marku pod Ptujem. Kdor bi poznal neznanko, ali L'i sploh kaj vedel poročati, naj se pismeno ali ustmeno oglasi pri policiji ali pa pri okrajnem glavarstvu v Ptuju. m Soboto 21. tm. v Grajski kleti koncert polnoštevilne železničarsko godbe »Drava«. Šport. : SK Ilirija, Ljubljana, ISSK Maribor. Prijateljski tekma se vrši v nedeljo dne 22. t. m. točno ob 'A3. {'A 15.) uri popoldne na igrišču Maribora. Imeli bodemo priliko videti v našem mestu zopet prvovrstno nogometno tekmo. — Prvak Slovenije S. K. Ilirija nastopi s svojimi kompletnim prvim moštvom. — Ta klub je dosegel že letos izredne uspehe pri tekmah tako doma, kakor tudi v tekmah z ino-»tranei in spada v prvo vrsto naših jugoslovanskih klubov. Postava S. K. Ilirija je sledeča: Soklič, — Pretnar, Beltram, -- Hus, Zupančič II, Zupančič III, Zu pančie I, Učak, Oman, Zupančič IV, Vidmar, Postava mariborskega moštva pa: Glaser, — Vagner, Škraber — Hreščak, Stauber, Marusioh — Simončič, Lenassi, Vogrinec, Bratož, Bračko. Cenjeno občinstvo in prijatelje nogometnega športa vabimo k številnemu posetu te tekme. — Blagajne so odprte že ob 'A2. ('A 14.) uri pop. Odbor. Prvo moštvo 1SK Maribor, kakor je določeno, ima biti ob priliki tekme s SK Ilirija točno ob 2. (14.) uri popoldne v oblačilnici. Tehn. tajnik. Objave. § OdKor »Društva prijateljev afigle škega jezika iri prosvete« v Mariboru sklicuje izredni občni zbor društva na soboto dne 21. tm. ob 20. uri v kmečki sobi Narodnega doma. Dnevni red: L Volitev obeh tajnikov. 2. Slučajnosti. U-deležite se polnoštevilno! Seja »Ženskega društva« jutri dne 21. tm. ob 15. uri popoldne vdekliširi šoli Cankarjeva ulica. § Slovensko planinsko društvo opozarja vse člane, da dvignejo članske *z-kaznice najpozneje do -90. t. m., ker Se pozneje istih ne bode izdajalo. Izkaznice »e dobijo v trgovini J. Baloh, Grajski trg št. 3. § Razglas! Vsi upokojenci južno železnice naj se v svrho naročitve norih legitimacij zglaše v šoli na glavnem kolodvoru. Vsak tiaj prinese novo fotografijo, ker So stare neveljavne. Postajeria-čelriik. § Mestni kino. »Večna borba« prekrasna drama v 4 dejanjih z Lotte Neumann v glavni vlogi in veseloigra »Šef pod kuratelo« v 2 dejanjih se predvaja v. pe-tgk, soboto, sedel jo in pondeljek. Gospodarstvo. g Zagrebški žitni trg 19. apr. V dinar« jih po 100 kg postavno baška odn. vojvodinska postaja: pšenica 455—465, koruza rurnona 270, rž 350—380, ječmen za pivovarne .325 —350, za krmo 300—315. oves 280 do 290.50, moka pšonična »0« 675—700, »2« 650—675, »4« 625—650, tendenca mirna. g 5. dunajski jesenski velesejem se vrši od 2. do 18. sept. tL g Jugoslovenska banka v Berlinu. —1 Bančna tvrdka brata Boškovic v dna-gradu ima že več let v Berlinu svojo podružnico, ki je bila pred kratkim pretvorjena v samostojno delniško družbo z akcijskim kapitalom 50 milijonov mark. g Novo jugošloveniško parobrodno društvo. V Beogradu nameravajo ustanoviti novo jugoslovensko parobrodno društvo, ki bi prevzelo ves inventar srosktga pa-robrodnega društva, ter zgradilo lastno ladjedelnico. Ustanovni kapital je preračunan na 400 milijonov dinarjev, od česar prevzame država 52%. Soudeležba države jc sklenjena v ministrskem svetu na predlog ministra za promet . g Naraščanje jugoslovenskega izvoza. Iz uradne statistike o naši županj: trgovini je razvidno, da je naš izvi/, v minulem letu zelo naraste!. V letu 1920 je znašal samo 1320 milijonov dinarjev, lf.tr* 3921 že 2460 milijonov dinarjev, a v letif 1922 je narnstel na 3072 milijonov dinarjev. Največ se je Izvozilo pšenice in sicer 296.737 o, koruzo 114.642 i\. moke 2*23.797 q, fižola 745.167 q, krompirja 492 893 q. {suhih sliv 4,044.338 q ter stavbenega leea za 452 milijonov dinarjev. g Novo podjetje naših’ rojakov v Chicagu. Vesti iz Chicage poročajo, da je nedavno začela obratovati prva. jugoslovenska tovarna moških klobukov v Chicagu. Tovarna je last ttaših rojakov V;' Balanoviča iri A. Gazdiča. Podjetje se dobro razvija ter poslužuj® zaenkrat! samo še ameriške odjemalce. S čariorri namerava raztegtiitl svoj delokrog tudi *Mr našo državo. g Svetovifa prometna konfere&ea ^ Parizu. V Parizu se vrši te dni jvetoVpat prometna konferenca, na kateri je zastopana tudi naša držarva po svojih delegatih. Naloga korifererfce je, da reši tehnična vprašan ja Svetovnega prometa. Sklepi konference so obvezni za vse Sodelujoče države. Ta svetovna pronSeirta konferenca so je pripravljala Že v Genovi. IR ostalem' je cilj te konference zdrnHiavj vseh1 držav Evrope, Amerike la Azije enem avetovtio-prometrrejn! savejM, j g Brezžični brzojav po eeleitf Bveftu Angleško Mareonijevo podjetje je izdelalo načrt za vzpostavitev! brezžičriegal brzojavnega prometa po 'celemPvetu. Ciril odobri angleška vlada predloženi pra gozda, skupno pet in pol ora* lov zomlje. Cena 540.000 Vprašati:- Dunajski jarek i9** 766 3-2 Proda se po ceni skoraj n°f gostilniški orkestrion Pf' vovrstne dunajske tvrdk«. *iI' zarstvo Hojker, Ptuj, L:'00' merska ceita 20. lstetam *e prodata 2 postelji iz trd#? lesa, skoraj novi, z žimni#^ na zmeteh in 2 ponočni oin^' ci z marmornatimi plošč*®1, 764 3-2 Rabijanten natakar. Orožniški narednik Ivah’ Krainer v! Studencih pri Mariboru, je 7. decembra; ovadil natakarja Franca Klemenšeka v’ Mariboru radi kontumačnih predpisov in' pijanosti. Ko je dne 15. februarja prišel orožnik Kramer s svojo soprogo v gostilno Alojza Senica v Mariboru, kjer je že bil Klemenšek, mu je slednji takoj pri vstopu v gostilno v navzočnosti več gostov zabrusil: »Sohauen Sie, dass Sie verschvvindert, Sie Ilundefresser«. Hotel je tudi planiti na orožnika, toda gostilničar ga je še pravočasno zadržal. Sodišče jo obsodilo Klemenšeka radi pre-greška po § 104 srb. k .z. na ‘500 Din denarne globe. ' Mihel Zevaco: M Markiza Pompadonr. f ; Zgodovinski roman, — Poslovenila Rosandra. J,’ (Dalje.) (74) ‘Pa tudi če Hi nobenega upanja več, ho-1 čem’ se boriti, — boriti na vsak način! | > Treba je, da ničvredni Berrycr nocoj , futtnre. — A da zmagam, je treba, da se " ugodno postavka za boj. — Boj, da, — j > za zlodeja — boj! — In potem bomo vi-‘Idelik — f Vitez je začel razmišljati o teh pogojih uspešnega boja, — deloma, da si za-gotovi zmago, a najbolj zaradi tega, kor t Se jc hotel iztrgati obupanim mislim. — j Kakor mu je povedal gospod Jakob,' Se bo v kočiji drugega, kot jeden moški in jedna ženska. — Zenska je bila orta, katero je od oboževal z mladeniškim ognjem in moško .vztrajnostjo. — Moški pa je bi.1 Borrver. »Kar »e tiče postiljona, koči j až a, c — jc bil rekel gospod Jakob, — »pač ni treba, da se briga zanj, kdor bi hotel na-\ hkočiti kočijo. — Gotovo bo kak Berr.v-erjev hlapec, — prav boječ še morda, — ki bo pobegnil pri prvem strelu!« — Razvidno je torej bilo, da jc ime! le jednega nasprotnika za premagati: pred-' sedrtika, policije — Berryera. — j Moramo tn pripomniti, da vitez ni re- j kel gospodu Jakobu, da bode napadel ko- j čijo, — a tudi gospod .Jakob tega sploh J pi bil zahteval In vprašal. — Pretkan' in izkušen se je grozni člo-i vek zadovoljil razložiti natančno načrt j ropa, — potem -mu je tudi povedal barvo j konj ift kočije, — v kateri bi blia Ivana. Kočija bo modra, a konji beli. — Irt ker jo Bernis kočijazil, je zadostovalo, da je temu sporočil, da naj vzams I modro kočijo z belimi konji. — ( Ko se jc gospod Jakob poslovil, je vi-J tez takoj sklenil: > »Dokler sem jaz živ, tista kočija ne dospe v Versailles. — Jaz sicer ne vem, kaj me čaka, kake posledice mi povzroči dejstvo, da napadem po noči policijskega poveljnika. — Mogoče mc stane to tudi glavo! — Ali, —* tvegujem rajši vse, kot to silno bol, da se nahaja Ivana v kraljevem objemu, — vse rajše, kot vedeti, da bi bil to lahko preprečil a nisem.« — Bilo je žo skoro deset ura, — Vitez je prijahal do mostu Saint CJoud. — Kraj je bil pripraven, kočija je morala tam mimo. — Kakih dvajset korakov pred mostom je bila mala hišica, — v kateri so se shajali tedanji gospodje k zabavam in tajnim sestankom. Nekaj jih še obstoja v bližini Pariza. — Vitez sc jo odločil, da počaka tamkaj — med mostom in hišico. — Njegov načrt je bil namreč tak-le: S pištolami v rokah so bo postavil v sredi ceste in' ukazal bode kočijažu, da se ustavi, — Kočijaž seveda, — ali bo vstavil ali pa mogoče tudi rte. — Če bi hotel naprej, — tedaj bo pomeril Ha njega in vRtrelil, — potem pa bo vstavil konje, — ko bo kočija stala pri miru, bo izdrl sabljo iz nožnice ter odprl vratca kočije s pozdravom: »Gospod policijski predsednik, imam vas za podleža! — Ubiti bi v a« moral, kakor tatu, roparja! — Ali hočem vam še dovoliti čast, da križam svojo sabljo z vašo! — Ime mi je vitez d’ Assas. — Blagovolite tedaj izstopiti in izvleči vašo sabljo, kajti drugače vas moram umoriti, brez da sc morete braniti!« — Dvomil ni niti za trenutek, da rte bi Berryer sprejel njegove zahteve. — In tedaj... Tedaj so bo Ivana pač lahko prepričala, česar je zmožna, prava ljubezen. — Potem' bo on ranil nasprotnika, ga položil v kočijo, iz katere bo že preje izstopila Ivana, — naročil kočijažu, da povede gospodarja v Pariz, a on bo rekel ljubljeni: »Gospa, evo vam mojega konja, da sc morete vrniti v Pariz. Blagovolite mi povedati, kam naj vas spremim, vodil bodem' konja za uzdo.« — To so bile sanje, katere je razmišljal vitez, ko je stal na preži in gledal po cesti, odkoder je imela priti kočija. — Ali vse je bilo zavito v temo, — opazil ni še ničesar. — D’ Assas je skočil s konja in ga privezal za drevo. — Potem se je prepričal, da se lahko sabljo hitro izdere, da se rte zatika, da so pištole dobre in odpel si je slednjič plašč ter ga vrgel čez sedlo, sam pa se jc vsto-_ pil na sredo ceste — in čakal. — ) Zakrinkam jezdeci so se vstavili, ko so opazili, da je d’ Assas razjahal. — Potem so se tiho poskrili za hišico, mimo katere je bil preje jahal d’ Assas in se , pripravili. — i Jeden je povedel konje za hišico, a ostalih pet je šlo po polju do blizu d’ Assasa, — kakih dvajset korakov v stran so tiho polegli na zemljo. — Čakali so tudi oni. — ' Mahoma pa zasliši d’ Assas drdranje kočije, — skoro istočasno sin se zableščala lampijona iste, ki sc je nagloma bližala. Srce mn je za'do močno utripati, go-' tovo je kočija, hetero je pričakoval, in kjer je Ivaua. — i Hitro je pomoril s p'Štolami, kočija jo bila žo blizu -- — brezdvomno, t.-> je Zdajci je. stopi! rohnel z glasom, v vsa sila ljubeeni, sti. — »Ustavi, »Prosto!« Vitez je je vzel še drugo Kočijaž D’ Potem pa se je vitez približal , eam ter z žarečo glavo iii trepetaj01-1 srcem zaklical: -k »Izstopite gošpod, — kdorkoli »te izstopite, ali pri Bogu, — jaz .napraVj. z vami tako, kakor sem postregel V0S mu kočijažu.« — .. Zdajci se oglasi' pretrešujoč Ž0®* krik v notranjosti kočije. — D’ A*saS j hotel odpreti, ali istočasno je rteicd0 cg znotraj odprl in skočil ha tla, — teT.f. prekrižanimi rokam' na prsih, ter P1"3*1 1 ji vi m glasom vzkliknil: „ o »Kaj j o 7 — Kdo je oni nesramni' si dovoljuje vstavljati kralja/!« — •<, D’ Assas prepaden', kakor da ?3 zadela strela, — se je opotekel ter * snobnim glasom vzkliknil, uničen, z z-ženi mi lasmi: »Kralj, — kralj!«— V kočiji je bil res kralj in ne kakor odločeno, — kralj — Ludvik 2 francoski kralj je bil v kočiji. Zgodilo sc je pa to tako: \o Kakor smo videli, — jc je pridobil Noeta Poisson in’ @re rgi)0-^ da sta bila pripravljena dovesti Iv ?/ jr. vedeževalki, in ko je 'napravil pred Bernisorrt. da pripelje le-ta koČU0^ s hišo gospe Lebori, — hotel #°Vj0bil v' kraljem, — a ga je šele zvečef Lonvre., :?skežfl Ludvik XV. je povedel ^Vier £a poveljnika v svojo zasebno sobe- gospod, da mi žoli*e Etioles!« — „ ■ je odgovoril B°r se. da fvega ^V i.i erocO, Lastnik in izdajatelj: Kopzorelj »Tabur«. - Odgovorni prednika Rudolf Ozim, •«** Tiska: Mariborska tiskarBS