45. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 24. febrnvarja 1902.
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimfli nedelje in praznike, ter vejja po poitl prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežela toliko ve5, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naroCnine se ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od Stiristopne petit-vrate po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Ce se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat Uska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna14 telefon št 85.
»i
Katoliški
krščanski".
Takoimenovana »katoliško-narodna« stranka je znana danes vsakomur, kdor se peča z javnim političnim življenjem. Tej stranki zrastel je mogočno greben, tako, da gleda okrog sebe ošabno, kakor kakšna v največji meri nečimerna deklina. Ta stranka, ki se čuti nekako od Boga izvoljeno, prisvaja si vse mogoče in nemogoče zasluge za narod in svoj program smatra za nekake narodne dogme.
Imeli smo pogosto priliko prepričati se o frazerBtvu in lažipolitiki te stranke. Med drugimi svojimi frazami in hinavsko zavitimi lažmi je trditev klerikalne stranke in njenih listov tudi ta, da se le na podlagi »njihovega katoličanstva« da doseči pravičen mir med raznimi narodi in stanovi.
Ta povsem napačna trditev (po mnogih dokazih) šepa na obe nogi. Zadnji dokaz je bila borba za celjsko gimnazijo. Tu smo videli, da sta na podlagi »krščanstva« ali »katoličanstva« glasovala dva poslanca Fuchs in Morsev za nepravično stvar in prilila olja v ogenj še večjemu sovraštvu Nemcev do nas Slovencev. In mi slovenski brezverni, brezbožni liberalci naj molče priklonimo svojo glavo nad toliko krščansko pravico!? In mi naj tudi rečemo: Tu se je delila pravica na katoliški podlagi ? Kdo se ne bi smejal? Mi pravimo: Tako krščanstvo in katoličanstvo, kakor ju imajo v mislih naši slovenski požlindrani klerikalci, tako katoličanstvo ne bode nikdar naredilo miru med narodi, temveč povsod se bodo upirali elementi, ki imajo kaj resničnega pravicoljubja in poštenja t sebi, takemu grdemu, za svoj in ls za svoj namen delujočemu klerikalizmu. Klerikalizem je nepravičen vsakemu narodu, tako tudi slovenskemu, če zadene slovenski rod nesreča, da bode imel za svoje zastopnike razne Šusteršičs, prodali bodo taki možje za pol vreče 3% žlindre njegov jezik in vso pravice.
Tega pa nas varuj Bog! In lahko bi se v prihodnosti marsikaj zgodilo, če bi klerikalizem prišel do občne veljave, kar bi ne bilo v korist nam Slovencem. Naši
duhovniki fanatizujejo ljudstvo do skrajnosti. Ljudstvo jim verjame vse in si niti ne upa misliti, da bi njegov dušni pastir zamogel imeti napačne misli in nazore. Pri volitvah mu slepo verjame in voli vse, kar mu zapiše duhovnik na list. Da bi pa ljudstvo spregledalo, tega še ni upati kar čez noč, in če tudi izpregleda, bode se dalo strašiti še nekaj časa s peklom in vero. Klerikalci sploh trdijo, da duhovnik ne more delovati drugače kakor za ljudstvo. To seveda podprejo zopet s svojim krščanstvom in katolištvom. Mi slovenski liberalci pa pravimo: Vsaka šola nekaj velja, ravno tako bode slovensko ljudstvo mnogo veljala ta šola, ko vse zaupa du-hovništvu in njega internacionalnemu klerikalizmu.
Duhovnik postane lahko, kakor vsak drug posveten klerikalec, nasprotnik svojega rodu in pristaš nasprotne stranke. To naj si posebno zapišejo nad vrata v uredništvu »Edinosti«, oziroma v stanovanjih raznih političnih »skremžencev«, ki povzdigujejo klerikalne duhovnike v deveta nebesa.
Da katoličanstvo še ni garancija za prosto razvijanje drugih narodnostij (raz-ven rimske), hočemo citirati v dokaz iz hiperkatoliškega »Slovenca«, ko popisuje v njem neki P. Stavešenski iz Hrvatske volitve v msseeu decembru 1901.
»Slovenec« itev. 275.: (Žalostni odno-šaji.) »Žalibog, da se je v novejšem času tudi v tem stanu (hrvatskem duhovniitvu) našlo 1« preveč vladinih privržencev, ki so prestopili v mažaronsko družbo (hrvatski duhovnik v mažaronsko družbo!!) Pri zadnjih volitvah je upotrebila maža-ronska stranka ravno duhovnike« da porazi opozicionalne kandidate. To se je zgodilo v štirih kotarih. V novi hrvatski sabor pride tedaj nenavadno mnogo plemenitašev kot zastopnikov hrvatskega ljudstva« kako ga bodo zastopali, si moremo lahko misliti ie potem, ker so se kot na videz neodvisni poslanci prodali v vladni tabor. Njih je vleklo v saborsko dvorano vse kaj druzega, nego ljubezen do hrvatskega naroda, kajti
ko bi ta jim bil pri v protivnom taboru, o duhovnikih,
srcu, bi morali ostati Isto moramo reči ki so prestopili v mažaronsko družbo. Res v neugoden položaj morajo priti radi svojih mažarskih nazorov, katerih so se oklenili gotovo le i z kakšne začasne koristi, a ne iz prepričanja. Vsekako pa stoje v protivju z mišljenjem hrvatskega naroda, (ki jih je pa vendar volil!!!), ki je svojega duhovnika smatral vedno za svojega branitelja v vseh zgodah svojega življenja.«
Kaj hočemo pristaviti na to odkritosrčno izpoved katoliškega »Slovenca« ? Ničesar druzega kakor v Lampetovem duhu reči:
To vse je na podlagi krščanstva, da je prestopilo preveč duhovnikov Hrvatov k mažaronski stranki, tedaj — pravilno.
In ne smatra tudi slovensko ljudstvo »svojega duhovnika vedno za svojega branitelja v vseh zgodah svojega življenja?« Ali ne voli tudi ono to, kar mu veli duhovnik? Ali se sme zanesti nanj? Ali ni morda (za sedaj na skrivnem) »v protivju z mišljenjem slovenskega naroda?« Odgovorite na ta vprašanja razni gostobesedni klerikalni pridigarji. Kako je vendar to mogoče, da je duhovnik v nasprotji z mišljenjem ljudstva? Pri nas je dogma! Duhovnik je nezmotljiv v politiki. Na Hrvatskem menda je drugače, kakor se da posneti iz »Slovenca«. Pri nas se piše in govori o duhovnikih: Z Bogom za ljudstvo! S čim gredo na Hrvatskem duhovniki proti ljudstvu? Menda vendar ne s hudičem? V 295. štev. pobožnega »Slovenca« je zopet cel uvoden članek o hrvatskih volitvah. Tukaj jih pa navaja z imeni in pove, da so škofje vedeli, da bodo voljeni nekateri duhovniki na program mažaronsko stranke. Rekli pa niso ničesar. »Tako so molčali enkrat ogrski čuvarji Siona, dokler jim niso framasoni plačali ta molk s proticerkve-nimi postavami. Vprašajmo se, kakšno ljudstvo bode odgojilo hrvatsko svećenstvo, ko se s škofovim znanjem gode med duhovniki na pohujšanje ljudstva take, disciplini katoliško oerkve na-
sprotujoče nečuvenosti«. Tako »Slovenec« Mi se tudi vprašamo: Kakšno ljudstvo bode odgojilo slovensko svečenstvo, ko se s škofovim znanjem gode po raznih krajih nemoralnosti, ki pohujšujejo ljudstvo in tudi naukom katoliške cerkve nasprotujejo? Pravzaprav se nam ni potreba popraševati, ker sadovi že poganjajo in vidimo na žalost vseh Slovencev, da bode naša politi-kujoča duhovščina demoralizirala slovensko ljudstvo do kosti v vseh ozirih. Kakor je za Hrvate nesreča mažaronska stranka, tako je nam Slovencem klerikalna, razlika je samo ta, da prva že sedaj odločno nasprotuje hrvatskim težnjam, pri nas si pa ne upa. Če pride pri nas do veljave, bode pa za nas ravno tako nevarna in to mislimo na krščanski podlagi.
\ ILJuhlJanl, 24 februvarja. Ukaz finančnega ministra.
Finančno ministrstvo je izdalo na vse deželne finančne oblasti ukaz, ki graja počasnost v reševanju raznih prošenj in pritožb v davčnih zadevah. Zgodilo se je že, da so se take vloge rešile črez leto dni. Finančno ministrstvo se zopet sklicuje na humaniteto ter zapoveduje napram strankam več paznosti in skrbi. — Takih ukazov je že izšlo več, ne da bi se opazilo kako zboljšanje od-nošajev pri finančnih oblastvih. Nekoliko je pač tudi krivo skoparjenje z delavnimi močmi.
Dijaški nemiri na Ruskem.
Spomladi 1. 1901 so velikošolci vseh ruskih vseučilišč štrajkali. tV Petrogradu, Moskvi in Harkovu so bile velike poulične demonstracije, katere so skušali kozaki udušiti z nagajkami in knutami. General Vanovski, bivši vojni minister, je postal naučni minister ter je z najlepšimi Obljubami pomiril dijaštvo. Vse se jo nadejalo liberalnih, svobodomiselnih reform, časopisje je smelo razpravljati vseučiliške zadeve, kar ni bilo dovoljeno že od 1. 1880., vsi profesorji, dekani in rektorji so bili vprašani za mnenje, kako naj se izvrše zahtevane reforme. Dijaštvo je zahtevalo
LISTEK.
Žena in javnost.
V sploSnem slovensksm ženskem druBtvu predaval dr. Ivan Tavčar. Velespoštovana skupščina! Preden se  lotim predmeta svojega predavanja,  dovolite  mi   nekaj splošnih opomb.
Naznanilo se je svoj čas visoki policijski oblasti, da hočem nekako pod pokroviteljstvom splošnega slovenskega ženskega društva javno predavati, in sicer pod zaglavjem »žena in politika.« Deželna vlada je predavanje, ki bi niti čin društva ne bilo, ker naj je ravno vsakemu pristopno, prepovedala, češ, da žensko dru štvo ni politično društvo, in da se zategadelj s politiko tudi pečati ne sme. Ne prihaja mi na misel, osebno kritiko spregovoriti o dotični prepovedi naše deželne vlade. Vendar pa smem izreči, da je prepoved mojega- prvega predavanja pognala iz tiste ozkosrčnosti, s kojo so se od nekdaj odlikovale avstrijske policijske oblasti. Politična društva v pomenu zakona so tista, ki se dejansko pečajo z aktivno po Htiko, ki imajo v tej politiki svoj delokrog, ki takorekoč z agitacijami, s postav-
ljenjem in podpiranjem kandidatov sama posegajo v dnevno politiko. Za ta društva veljajo posebni predpisi. Vzlic temu pa so mogoče splošne razprave o političnih vprašanjih v tako imenovanih nepolitičnih društvih, kojih namen je razširjati s predavanji duševno obzorje svojih členov.
Splošna izobrazba zahteva mnogo znanja o političnih problemih. Dandanes mora vsak izobražen človek nekaj vedeti o državnem gospodarstvu, o zunanji politiki!
Vendar pa menim, da vas bo vsaj nekoliko zanimalo izvedeti, kako tako-imenovani voditelj narodne napredne stranke misli o ženskem gibanju, ki se zadnje čase pojavlja mej nami Slovenoi, iz katerega gibanja se je brez dvojbe rodilo tudi splošno slovensko žensko društvo. Pri nas živi še mnogo olikanih mož, ki vašega gibanja ne opazujejo s posebno ljubeznijo in ki menijo, da je žensko vprašanje tudi za naše čase rešeno s svetim pismom, kjer čitamo, da je Bog Evo samo zategadelj ustvaril, da bi Adamu v raju preveč dolg čas ne bilo. To egoi stično stališče, koje moški še dandanes prav radi zastopajo in zagovarjajo, pa je, in naj si izhaja iz svetega pisma, ie prav močno zastarelo, morda ravno zategadelj, ker izhaja iz svetega pisma. Drugi narodi
so se ga več ali manj že otresli, pri malem slovenskem narodu pa je še v polnem cvetu, in dosti je mož mej nami, ki bi se čutili močno užaljeno, ako bi se jim očitalo, da niso resni, ki pa vendar z vso resnostjo trdijo, da ženska sodi zgolj k loncem v kuhinjo in k otrokom v zibelkah! Če bi na primer dandanes vstal človek moškega spola ter pričel oznanje-vati novo vero, da gre ljubljanskemu žen-stvu nekaj zastopnic v mestnem svetu ljubljanskem, bi ga inferijorni duhovi za-sramovali, in cela ljubljanska javnost bi ga itela mej blazne, kakor jih mnogo polni zaduhle prostore našega Studenca. In morda bi ljubljanska javnost tudi prej ne mirovala, dokler bi takega preroka v resnici ne spravila na Studenec. Za svojo osebo pa sem popolnoma prepričan, da bode ljubljansko ženstvo čez petdeset let imelo svoje zastopnice v občinskem svetu našega mesta! Samo škoda, da premnogi, ki smo danes tukaj navzoči, ne bodemo doživeli omenjene dobe, ko se bode pokazalo, da sem bil resničen in dober prerok v tej zadevi.
Ali no pecajmo se s prihodnostjo, temuč ostanimo pri sedanjosti. Naj se piše, govori in na vse strani oznanja, da je krščanstvo dvignilo žensko iz praha, po kate-
rem jo je baje paganstvo vlačilo, pri nas, med malim slovenskim narodom, je sedanjost še vedno taka, da velja ženska aa stvaritev druge, to se pravi nižje vrste. Po telesu je sicer svobodna, v tem pogledu nimamo turških razmer, kjer se ženska s telesom in dušo zapira v harem tako, da jo opazuje svet le pri omreženih oknih. Naše ženstvo sicer ne živi po haremih, ali resnica pa je, da naše ženstvo s svojimi dušami tiči pravzaprav v haremu, tako, da se moči teh duš, ako bi se hotele samostojno razviti, takoj zadenejo ob paže, ob strope, ob mreže, za katere jo zapira prosvitljena doba prosvitljenih naših časov! Da gre pri tem v izgubo veliko duševnih močij, je čisto gotovo. Trditev, da so možgani ženske veliko, veliko slabojši od možganov moških, je več ali manj sama fraza, ta trditev vednostno nikakor ni dokazana, in vsakdanje življenje je tudi ne podpira, ko vendar skoraj vsakdo med nami pozna zakon, v katerem je »ona« mnogo bolj, če pa že ne mnogo bolj, pa vsaj toliko prebrisana, kakor on. To je gola resnica. In če bi se bilo v prvi dobi človeštva splošno mnenje zasukalo tako, da bi bila ženska takoj od pričetka tisti delokrog prevzela, kojega dandanes moštvo opravlja, in moštvo delokrog dana
da se odpravijo vladni, uniformovani vohuni, da  so odprta vseučilišča dijakom vseh narodnostij, da se dovoli tudi žen-etvu študovati, da se smejo dijaki zbirati in imeti svoja društva.   Vanovski je obljubil vse, a že v oktobru je  v Moskvi svoje obljube preklical ter uveljavil zopet staro reakcijo. ■ Profesorji, dijaki in časopisi so morali molčati.   Seveda   je začelo kmalu vreti.   V Harkovu so  se dijaki v novembru uprli prof. kemiku,  ki predava že 30 let  iz vedno  istega  rokopisa brez ozira na moderne napredke. Izključenih je bilo zato 200 dijakov! Zato so štrajkali dijaki vsega vseučilišča, politehnike in veterinarske šole.   Dijaki  in delavci so demonstrirali,  in S  dnij  so  divjali policaji in kozaki po ulicah. Več sto oseb je bilo aretovanih in nad 600 dijakov izključenih, vseučilišče pa do novega leta zaprto. V Petrogradu, Moskvi  in  Kijevu  pa  so se dijaki izrekli solidarne z dijaki v Harkovu. Izjavili so, da štrajkajo, dokler ne bo 600 izključencev zopet sprejetih. Dne 6. t. m. so v Kijevu sklenili dijaki štrajk. Dne 15. t. m. so se začele poulične demonstracije, katerim   so  se  seveda pridružili tudi de lavci. Nad 10.000 oseb je demonstriralo z rudečimi zastavami in pelo revolucionarne pesmi. Dne 17. t. m. je naraslo število na 30.000.  Kozaki in nagajke so zopet delovale. 100 oseb je  bilo ranjenih, 3 ubite. Ministrstvo je predavanja do jeseni ustavilo. Dijaški nemiri pa še niso ustavljeni. Revolucionarnosti in svobodoljubja ruske mladine knuta in nagajka pač ne ubijeta nikdar!
Revolucija v Španiji-
Nesrečna, do kosti klerikalna Španija ne pride iz nemirov, meščanskih bojev in revolucijonarnih štrajkov. V Barceloni so začeli kovinski delavci pred 2l s mesecom štrajkati. Tem so se pridružili polagoma še komiji, lekarniški pomočniki, natakarji, domaši posli, pometači ulic, strojniki, železničarji, delavci v tovarnah in lukah, postreščki, vratarji in vozniki, skratka delavci najvišjih in najnižjih vrst brez izjeme in razločka. Gledališča, kavarne, gostil-niče, prodajalnice, tovarne, delavnice, ves, promet na železnicah in na ulici, ves obrt skratka vse je zaprto in počiva. Štrajk, ki se začel v Barceloni, se je razširil preko vse Katalonije ter se raztegnil tudi na sosednji pokrajini, na Aragonijo in Valencijo. Povsod ima ta štrajk značaj politične revolucije. V Barceloni se že več dni vrše" krvavi poulični boji, a tudi v Badaloni, Villanuevi, Geltru, Sabadellu, Mauresi, v Sevilli, Y-Bilbau, Saragossi in Valenciji ter v drugih mestih in trgih se je prelivala kri. Tudi v Madridu vre ter so de-monstratje plenili, streljali in napadali policijo, orožništvo in vojaštvo. Ubitih ie bilo samo v Barceloni nad 40 oseb, are tovanih pa je že več sto. Vlada dolži anarhiste, da so zakrivili nemire. V Bar celoni štrajka in eksceduje okoli 100.000 delavcev. Vojaštva je povsod premalo. Cene živil so narasle, beda nižjih slojev narašča, s tem pa razburjenje. Poštni promet je ustavljen ali omejen.  V Barceloni
snjega ženstva, potem se prav čisto nič ne ve, ali bi se človeštvo v kulturi ne bilo vzlic temu dvignilo do današnje vi-sočine, in ali bi zemlja vzlic temu bila na slabšem, kakor je dandanes. Te moje besede niso nikakor smešne, ali vsaj ne tako smešne, kakor bi se menilo na prvi pogled: ni namreč naravnost izključeno, da bi se splošno človeško mnenje svoj čas ne bilo moglo tako zasukati, kakor sem omenil. Saj poznamo vališko vas, kjer so že nekaj stoletij razmere tako pomešane, da opravljajo moški posel ženske in ženske posel moškega; se ve, nekatere reči, ki se sploh spremeniti ne dajo, so izključene! A vzlic temu se omenjena vas nahaja v prav dobrem blagostanju, in kakor pišejo opazovalci, so v ti vasi običaji in navade mnogo milejše, je v ti vasi dosti manj surovosti, dosti manj pijančevanja, kakor v drugih vaseh, kjer izvršuje moštvo absolutno svoje kraljestvo.
Žensko gibanje, ki se je razvnelo po celem svetu, četudi je v tem ali onem pretirano, četudi kakor vsaka reka, kadar je narasla, vlači s sabo to ali ono plažo, v svojem jedru je zdravo in opravičeno.
Ženska si hoče v človeški družbi svojim duševnim močem primerno mesto pri sodelovanju za kulturno razvitje in kulturni napredek priboriti!      (Dalje prih.
so se že 18. t. m. rabili baje celo topovi. Štrajkujoči imajo orožje, oivilna oblastva so brez moči in vojaška sila odločuje. Baje odstopi Sagastovo ministrstvo ter se vojaška diktatura* poveri gsneralu Weylerju. Povod štrajkom jo izrabljanje delavstva, snedenost kapitalističnih, klerikalnih slojev, skratka: velika beda in skrajna nezado voljnost delajočih in pridobivajočih vrst naroda. Mogoče je, da se razširi sedanja revolucija preko vsega kraljestva ter konča klerikalno nadvlado, z njo pa poruši tudi prestol sedanje dinastije.
Vojna v Južni Afriki.
Angleži so bili iznova tepeni! Lord Kitchener je sporočil iz Pretorije: General Gilbert Hamilton je naznanil, da je imel 19. t. m. na maršu v Nigel pri Klippanu s sovražnikom boj, tekom katerega so Buri levo krilo konjeništva obkolili in od rezali. Dva častnika sta bila težko ranjena, dva moža ubita in 46 ujetih. Buri pa so kasneje ujetnike zopet izpustili. Hamilto nov oddelek je bil preslab, da bi mogel pregnati Bure iz utrjenih pozicij, zato je odmarširal v Nigel. — Hamiltonov oddelek je bil gotovo velik, saj ga je vodil general. Vendar se ta oddelek ni upal naskočiti Burov, nego jo je popihal, izgubivši 50 mož. Gotovo je bilo Burov mnogo, da so napadli Angleške konjenike. Kdo je bil njih poveljnik, tega Kitchener ne pove. Da bi nekoliko zmanjšal neugodni vtisk svojega poročila, dostavlja, da se je polkovniku Mackenzieju posrečilo severno jezera Banagh ujeti celih deset Burov Bržčas so bili zopet starci, ženske in otroci, česar angleški poveljniki nikdar ne povedo. Burska poveljnika Fouche in Odendaal stojita zahodno Barklev - Easta baje s 100 možmi. Fouche je bolan. V bitki pri Basbergu blizu Boshofa 16. t. m. so imeli Angleži 5 mrtvih in 9 ranjencev. 7 mož se pogreša. V bitki ob Klip-Riverju 12. t. m. so Buri pobili Angležem 2 častnika in 49 mož, ranili pa 8 častnikov in 76 mož. To je bil torej hud poraz Angležev! Zadnje dni je umrl radi ran 1 častnik in 48 mož. V bolnišnice pa je bilo sprejet 301 mož, 11 častnikov se je moralo vrniti domov. Izgube Angležev so potemtakem vsak teden velike. Dunajski zdravnik dr. Albrecht, ki je pripeljal seboj v Evropo otroke generala Bothe, smatra položaj Burov jako ugodnim. Na bojiščih je še 20.000 oboroženih Burov, Angleži so baje demoralizirani. Kitchener začne baje v kratkem mirovna pogajanja. Kitchener hoče vse ujetnike v koncentracijskem taborišču pri Pieterburgu poslati v Natal. Tam bodo varnejši, da jih Buri ne osvobode, pa tudi ugodnejše razmsre so ondi.
Najnovejše politične vesti.
Sladkorna konferenca je sklenila enoglasno, odpraviti s 1. septembrom 1903 vsakršne sladkorne premije. — Italijanska zbornica se je odgodila na nedoločen čas, da se izbere novo ministrstvo. — Carinska pogajanja med Avstrijo in Ogrsko so imela vsled ministrskih posvetovanj zadnjega tedna nekoliko uspeha, ker so se v pre-pornih točkah vsaj zbližali. — O stanju angleške armade v Južni Afriki poroča vojni urad, da je bilo 1. januvarja 1902 vseh mož 237.000, a izmed teh jih je ležalo v bolnišnicah 11000 — O potovanju avstrijskega prestolonaslednika v Peterburg prorokujejo oficijozni ruski listi dalekosežne uspehe v bodočnosti. — Dva kitajska topa je podaril nemški cesar našemu cesarju. Topa sta shranjena v dunajskem arzenalu. —Francoski predsednik Loubet obišče baje v poletju tudi švedski in norveški dvor. — Veselje nad odhodom dež. namestnika Merveldtaso pokazali dijaki v Tridentu z javnimi procesijami. Deželni šolski svet je zapovedal ravnateljstvom, uvesti zoper vse dotične dijake disciplinarno preiskavo. — So-žalje s Tržačani prepovedano. Tirolski namestnik je pismeno grajal županstvo v Tridentu, ker je pokazalo sožalje s Tržačani z razobešenjem črne zastave na magistratnem poslopju. Zastavo je zapovedal odstaniti. — Popruskem uzoru je začela postopati naša učna uprava. Dva ruska slušatelja lvovske politehnike sta dobila ukaz, zapustiti avstrijska tla v 6 dneh brez navedenega vzroka. — Cl, oskus splošnega štrajka  so na-
pravili dne 21. t. m. delavci v Turinu. Na razpolago je bilo takoj 3 tisoč oseb.
Dopisi.
Z Dunaja. (Gogoljeva slavno st.« Ne mine skoro leto, da ne bi številna slovanska kolonija na Dunaju ■kupno slavila slavnega sina jednega narodov slovanskih. Še nam nista zginila iz spomina prelepi slavnosti Prešerna in Puškina. Tako so dunajski Slovani tudi letos obhajali spomin velikega genija slovanskega, slavnega ruskega pisatelja Nikolaja Vasiljeviča Gogolja, in sicer petdesetletnico njegove smrti. Da vredno proslave vsem Slovanom dobro znanega Rusa, so se združila akademična društva »Akademicky spolek«, »Balkan«, »Bukovina«, »Slovenija«, »Zora« in »Zvonimir« z društvom »Kružok ljubitelej russkago jazvka«, in skupno priredila dne 20. svečana literarno - dramatski večer v Gogoljev spomin. Prva točka na vsporedu je bil jubilejni govor dr. Verguna, ki ga poznamo Slovenci izza predavanj v Ljubljani in Celju, in ki si je za prireditev in krasni vspeh slavnosti pridobil največ zaslug. Nato so sledili govori zastopnikov vseh šestero akademičnih društev. Za »Slovenijo« je govoril njen predsednik cand. med. Mavricij Rus. V krasnem govoru je povdarjal, kako veliko moralno oporo imamo Slovenci v ruskem narodu in njega velmožeh. Nato je povedal, v koliko Slovenci že poznamo Gogolja, osobito njegove »Mrtve duie« in »Revizorja«, ki se je igral v ljubljanskem slovenskem gledališču. — Po govorih se je pela baš za ta večer zložena jubilejna kantata, in deklamoval del monologa »Zapiski blatnika«. Slednjič so igrali diletanti popolnoma umetniško Gogoljevo komedijo »Že-nitev«. Lepi večer se je zaključil s skupnim komerzom.
Gogoljeve slavnosti so se udeležili prvi krogi dunajskih Slovanov. Med udeleženci je bilo tudi dosti Slovencev. Da je bila dvorana in galerija nabito polna, kaže, kako priljubljene so vseslovanske slavnosti na Dunaju, v katerih kroniko je vstopila kot vredna vrstnica Gogoljeva slavnost. —e—
Iz črnega grabna. V teku zadnjih dnij minolega predpusta je znani narodnjak g. Fran Konšek iz Trojan priredil v svojih prostorih zabavo, katere se je vdeležilo mnogo, večinoma domačega občinstva. Povodom te prilike je bilo nabranih 100 K v korist revežem trojanske občine. Če vpoštevamo žalostne socijalne razmere ljudstva, treba priznati, da nabrana svota jasno karakterizira našega kmeta, ki je v človekoljubno svrho vedno pripravljen doprinesti svojo žrtev. Značilno pri tem je tudi dejstvo, da se med pridobljenim denarjem ni nahajal niti jeden duhovniški vinar. Ti črni gospodje Črnega grabna so namreč goreči za ljudski blagor le tedaj, kedar so polni njihova vreča, za sestradanega ali bolnega siromaka pa nimajo srca. Kaj hočemo, je že tako na tem ožlindranem svetu, da liberalec daruje v dobrodelni namen groš, rimski duhoven pa — figo. Priporočamo trojanskim naprednjakom in sploh ljudstvu šentgotardske fare, da to duhovensko darilo povrnejo kvaterno nedeljo, ko bo ofer za nepotrebne škofove zavode.
Izpred sodišča.
Stebri katoličanstva. Kakor smo v sobotni notici že poročali, se je vršila pred ces. kr. deželno sodnijo pod predsedstvom g. deželnosodnega svetnika Andolšeka velika obravnava proti raznim zagrizenim klerikalcem z Rakeka, koji se zbirajo okrog starega in obče znanega župana Modica. Obravnava je dokaz, da pride tudi pristna katoliška vest prav lahko v konflikt s kazenskim zakonom, da ne vzgaja samo »grešni liberalni nazor« vsakovrstno zlo, temveč da cvete tudi v blaženi senci hvalisanega katoličanstva vkljub vsem dogmam in zapovedim cvetka zločin . . . Na zatožni klopi sedi sedem takih eksemplarov, in sicer so toženi: Janez Poženel, vulgo »Rutarjev«, leta 1844. rojeni delavec, zadnjič v Ajdovščini stanujoč; Janez Slabe, leta 1884. rojeni hlapec pri Urbasu na Rakeku; Andrej Modic, L 1841. rojeni in že pred-kaznovani posestnik in župan na Rakeku; Frano Zore, L 1878. rojeni delavec na Rakeku; Meta M odio, gospodinja v županovi hiši, Andrej Krmaular, leta 1842. rojeni bajtar na Ivanjem Selu in
končno Anton Zavdnik, vulgo »Žem-ljar«, 1. 1870. rojeni delavec iz Planine. Iz obtožnice in zaslišanja je razvidno, da se je is gozdov kneza Windischgrfttza tako-rekoč sistematično kradlo divjačino, da je bila v Rakeku cela družba lovskih tatov, katerih središče je bilo pri županu. Obtožnica obsega 15 točk, večinoma lovskih tatvin in sokrivde, potem krivo pričevanje in nagovarjanje na krivo pričanje. Andreja Krmaularja zagovarja dr. Ivan Tavčar, za govor toženih klerikalcev in župana pa je prevzel dr. J. Brejc.
Cela stvar je prišla slučajno na dan. Pred kratkim se je vršila obravnava proti posestniku Urbasu z Rakeka in ob tej priliki je omenil Urbasov hlapec, da bi imel o županu in njega pristaših marsikaj povedati. Stražniki so napravili precej preiskavo in izvedele so se čudovite stvari Toženec Poženel je že dolga leta sem srne kradel. Kadar se mu je posrečilo, dobiti kako srno, jo je nesel k županu Modicu. Tako tudi leta 1898. Sicer pravi Poženel, ki je prav navihan, da je župan ni hotel vzeti in tudi župan taji vse, češ, v njegovi hiši se je pač janjce jedlo, nikoli pa srne; mogoče je pa — tako se sliši iz njegovega zagovora — da so mu skuhali mego srne in on ga je kot janjca jedel! Priča Obreza pa, ki je bila 1. 1898 pri županu dekla, izpove, da je sama »srno drla«, kojo je Poženel županu prinesel, in da je morala kožo v gnoj zakopati. Enkrat 1. 1899. pa je Poženel imel zopet v gozdu v listju zakopano srno. Ker je bila težka, je šel po hlapca Slabeta in vsak sta jo nesla nekaj časa na potu do župana. Poženel je šel k županu Modicu in od tam prinesel denar, kojega je delii s Slabetom. Župan taji seveda zopet vse, sicer je pa že pri prvem zaslišanju žan darje prav pošteno nalagal. 3. točka obtožnice toži župana in Meto Modic, ker sta nagovarjala deklo obrezo, naj o ukradeni srni molči, češ, da »bo bolje zanjo«. Župan taji seveda zopet; sploh obstoji njegov zagovor le iz vednih: »Ni res, ni res, ni res —«. France Zore, tudi navdušen katoličan, js tožen, ker je nagovarjal hlapca Slabeta, naj pri sodniji krivo priča. Dejal mu je, naj pri sodniji reče, da je bila vsa ovadba izmišljena, če to naredi, dobi od župana toliko denarja, Ca pojde lahko v Ameriko, če pa ne, potem ga bode »gre-valoa; župan je bil že v Ljubljani pri nekem »fejst dohtarju« ki bode Slabeta že noter spravil«. Lep denar bo lahko zaslužil, če hoče biti pameten. Zupan ga bode le »za špas« radi razžaljenja časti tožil; bode kvečjemu 8 dni dobil; za vsak dan pa mu bode župan 5 gld. dal! Tako je katoličan Zoro hlapca h krivi prisegi nagovarjal! Naravno je, da to ni iz lastnega nagiba storil, temuč da mu je bilo naročeno, naj izvrši to povsem katoliško nalogo.
Druge manj zanimive točke iz obtožnice govore o raznih tatvinah toženib. Požeael je seveda povsod udeležen, a vedno trdi, da »ni navajen krasti in lagati«. Župan zanika vse. Maščevalnost katoličanov se pokaže v tem, da denuncira Poženel Slabeta kot tata brez vsakega do kaza samo radi tega, ker je isti slabo izpovedal zanj in za gospoda župana. Po dolgem zaslišanju, ki je trajalo do pozno v noči in v katerem je nastopilo 8 prič, so pričeli govori državnega pravdnika in zagovornikov.
Dne vne vesti.
V Ljubljani' 24. februvarja.
— Osebne vesti. Višji okrajni komisar v Krškem gosp. Viljem baron Rechbach je premeščen v Postojno. — Suplent na I. državni gimnaziji v Ljubljani gosp. Anton Jeršinovec je minoli teden napravil na dunajski univerzi profesorski izpit iz klasične filologije — Gdč. EmaPleško, doslej radovoljka na mestni slovenski dekliški šoli pri Sv. Jakobu, je imenovana za pomožno učiteljico na dvo-razrednici pri Sv. Petru v Ljubljani.
— Klerikalne spletke. V namen, da bi delali zgago pri dopolnilnih volitvah n,a Krasu, razširjajo klerikalci vest, da se deželni poslanec Š t r e k e 1 j odpove mandatu. Ta vest je popolnoma neresnična in jo klerikalci le razširjajo, da bi volilce begali.
— Katoliško društvo za služkinje1'. Pravila tega društva, o katerem smo že svoj čas govorili, je vlada potrdila. Ker od tega društva ni pričakovati nič druzega, kakor da bo posle pripravilo ob njih trdi zaslužek, opozarjamo znovič vse gospodarje in gospodinje, ki imajo kaj srca za svoje služkinje, naj posle posvare, da se ne bodo dali vjeti na te limanice.
— Repertoir slovanskega gledališča. Radi hripavoBti g. G r u n d a se je njegovo gostovanje preložilo na poznejši čas, jutri pa bo zato gostovala gospa Polakova v Heldovi burki »Šivilja«,   ki je dosegla lani največji
uspeh s svojimi velekomičnimi situvaci-jami, dovtipi in prizori. G. Polakova igra šiviljo Žefko Klepetec in zapoje več vložk.
— Slovensko gledališče. Včeraj popoldne so igrali »Revčka An-drejčka«, zvečer pa burko »Njen korporal«. Gospa Polakova je stalna privlačna sila. Njej se je tudi za hvaliti, da je doživel »Njen korporal« dvoje polnih hiš; — brez nje bi morda ne prenesli te Costove burke dvakrat. Tako pa je naše občinstvo tudi včeraj prihitelo v obilnem številu se prav dobro zabavat ter se naslajat nad svežim njenim glasom in naravno, temperamentno njeno igro. Kar smo prvič pisali o njej in o nositeljih glavnih ulog, moramo ponavljati tudi danes, a tudi v obče se ni igralo slabše kot prvič, v detajlu semintja še boljše. Zlasti nam je ugajal »njen« korporal, g Dobrovolnv, ki je v slovenskem jeziku bolj resna in imponujoča kot komična figura, a tudi kot tak mi je ugajal. Ve rovškov papa Copat je izboren tip. Zlasti mimika Verovškova v tej ulogi je dobra in izrazovita; izzval je parkrat s svojo fizijognomijo cele salve smeha, — ravno tako »punčica» njegovega očesa, njegov nesrečni Rudi, gosp. Danilo, ki je prav dobro karakteriziral vojačka in tudi ni preveč karikiral. Gosp. Boleška je vrl komik, ki zna občinstvo zabavati, zlasti ono na galeriji in v parterju. Včasih pa je le preveč — klown. Est modus . . . Sicer pa izredno ugaja, ker je agilen, vedno ajour in tako siguren. On je mlad igralec eminentne igralske nadarjenosti in je že zdaj eden najboljših igralcev, kar smo jih imeli. Omeniti moram danes tudi obe gospe Danilovo in Dragutinovi-ćevo. Čeprav mala uloga, a vendar mar kantna in dobra figura v igri je bil brat Dalmatinac, g. Dragutinovića. Kratko: igralo se je prav »flott« in »Njen korporal« je tudi na našem odru dosegel prav lep splošen efekt, kolikor ga burka take vrste sploh doseči more ....
Oblak.
— Javno predavanje. Včeraj je v »Mestnem domu« g. prof. Perušek dokončal svoje velezanimivo predavanje o postanku, razvoju in propadu jezikov. Številno občinstvo mu je z burnim pritrjevanjem izrazilo svoje priznanje.
— Ljudska šola pri Sv. Petru v Ljubljani se začasno razširi v dvo-razrednico, S tem se je napravil zopet mal korak naprej za skrajno zanikerno šolstvo na periferiji Ljubljane. Občina Moste s Selom in zunanjim Vodmatom je brez vsake šole ter jim je moral doslej zadoščati le en razred pri Sv. Petru.
— Domača umetnost. Fotograt g. Davorin Rovšek je razstavil več slik povečanih na bromov papir v svoji raz-ložbi ob hiši gosp. Kleina, v razložbi gg. Gričarja & Mejača pa krasno pastelno fotografijo. Opozarjamo občinstvo na umetno pogojeno delo domače tvrdke.
— Svarilo pred kupovanjem srečk. Iz zanesljivega vira se nam poroča, da je leta 1855. v Ketih, politični okraj Biala, rojeni in tja pristojni avstrijski državljan Ivan P. \Vojtan v Amsterdamu pod tvrdko »Fortuna« ustanovil ko-misionarno in bančno poslovanje. Z ozi-rom na dosedanje dotično poslovanje imenovanega v Draždanih in Bazlju je mnenje opravičeno, da se bode novo VVojtanovo poslovanje v enaki smeri gibalo, kakor ono, ki smo ga pričetkom majnika preteklega leta o nekih enakih tvrdkah označili, da si namreč mnogoštevilni agentje, ki tudi po Avstrijskem in Ogrskem potujejo, sosebno v krogih revnejšega ljudstva 8 tem kupovalce srečk pridobiti prizadevajo, da jim na dobitke delajo sleparske obljube, dočim vrednost srečk niti one svote ne doseže, ki jo kupec plača. Noben slučaj ni znan, da bi bile stranke, ki so stopile v zvezo s takim podjetnikom, pred materialno škodo obvarovane ostale; sosebno pa se je ogibati takih agentov, ki 6rečke na obroke prodajajo. Naj bi bilo to ljudem v svarilo.
— Umrla je v Novem mestu v starosti 58 let vdova deželnosodnega svetnika, gospa Karolina Jagodic roj. Illovskv. N. v m. p.!
— Porotno sodišče v Novem mestu. Dne 3. marca se začne v Novem mestu zasedanje ondotnega porotnega so diiča. Porotniki so gg.:1 Klun Fran, go
stilničar v Lienfeldu; Hartman Josef, trgovec in posestnik v Vel. Laščah; Kuinik Anton, posestnik v Trebnjem; Malešič Ivan,
posestnik in gostilničar v Metliki; Kiffner Fran, posestnik in kolar v Metliki; Rade Mihael, posestnik in mesar v Predgrađu; Perz Fran, posestnik in gostilničar v Lien-frldu; Bukovec Ivan, posestnik in gostilničar v Mrzli luži; Bevk Jernej, posestnik v Dobravi; Ožura Jos., posestnik v Osil-nici; Kermesec Fran, posestnik in kovač v Metliki; Plut Ivan, kmet v Ručetni vasi; Šmalcel Jos., posestnik in župan v Lazah; Vukšinič Davorin, oskrbnik v Metliki«; Kobe Ivan, posestnik in trgovec na Vrhu; Maurin Peter, posestnik in gostilničar v Brezovici; Hrovat Ivan, posestnik v Šent Jerneju; Drobnič Jurij, posestnik in gostilničar v Sodražici; Kure Ivan, posestnik in gostilničar v Zagozdcu; Vehovec Alojzij, posestnik in gostilničar v Žužemberku; Zaje Jos., posestnik v Bičah; Globočnik Ivan, veleposestnik na Dobravi; Adlešič Miko, kmet v AdlešiČah; Drmelj Alojzij, posestnik in gostilničar v Boštanju; Zupančič Fran, posestnik v Mirni peči; Golia Ivan, posestnik in trgovec v Metliki; Cetinski Matija, posestnik in gostilničar v Mora vi; Špehar Jurij, posestnik v Špe-harjah; dr. Kuhar Andrej, c. kr. notar v Žužemberku; Šuštaršič Jurij, trgovec in gostilničar v Deskovi vasi; Geltar Karol, posestnik v Črnomlju; Majzelj Anton, gostilničar in mesar v Št. Jerneju; Jerman Matija, posestnik v Srednji vasi; Milek Matija, kmet v Adlešicah; Novoselc Fran, posestnik in trgovec v Št. Jerneju; Rothel Albert; mlinar v Koprivniku. Namestniki so gg.: Parkelj Alojzij, posestnik v Prečni; Seidl Fran, posestnik in trgovec v Novem mestu; Kavšek Jakob, posestnik v Dol. Kamencah; Pauser Adolf ml., posestnik in trgovec v Novem mestu; Kukman Ivan, posestnik v Cegelnici; Prijatelj Fran, posestnik v Novem mestu; Osolnik Peter, posestnik v Muhaberju; Božič Fran, posestnik in trgovec v Novem mestu; Pavček Ivan, posestnik v Cegelnici.
— Semenj v Črnomlju. Letošnji velikonočni veliki semenj se vsled praznika Marijinega oznanenja vrši v Črnomlju v pondeljek 24. marca 1902.
— Nesreča na postaji Zidan most pred sodiščem. Kakor znano, je dne 30. julija 1. 1. na postaji Zidan most vsled napačnega ranžiranja zadel tovorni vlak ob prazno lokomotivo. Pri tem je stisnilo pisarju Ferd. Fritzu prsi, da je v par urah umrl, a sprevodnika "VVinderja je vrglo s tako silo s sedeža na progo, da si je pretresel mozeg ter bo celo življenje hiral. Državno pravdništvo celjsko je obtožilo kot krivce nesreče: žel. asi stenta Pipana in Kneisla, prestavljalca Koritnika in Skandreta, strojnika Mettla ter čuvaja Majcena. Celjsko okrožno sodišče je obsodilo dne 21. t. m. asistenta Kneisla v 1 mesec strogega zapora, Koritnika v 14 dnevni, a Skandreta pa v 6 mesečni strogi zapor.
— Liguori v Kozjem. Iz Kozjega se nam piše: Poročali srno zadnjič, da sta dekan Bosina in dr. Jankovič našega vzornega kaplana pred žendarmerijo obdolžila, da je kaplan v bralno sobo vdrl in jo s svojim blatom onesnažil. Rekla sta žendarmu tudi, da bodeta vzrok, zakaj je kaplan to storil, pred sodnijo naznanila. A glej! Ko je prišlo do sodnijskega zaslišanja, sta naša dva resnicoljubja po Li-guorjanskem nauku: »Si fecisti, nega«, — vse tajila in izjavila, da nista kaplana ni koli sumila! To se pravi: Žendarm je neresnico ovadil. S tem je prišla vsa zadeva v nov stadij. Liguorjanca Bosina in Jan kovica bodeta zdaj še od žendarmerije to žena! Tako je prav.
— V Gorici namerava napraviti neka dunajska družba elekrični avtomobil-omnibus za 30 oseb.
— Po nemirih v Trstu. Policija tržaška se je hudo blamirala. Najprej je razglasila, da je aretovala štiri anarhiste in jih popisala kot silno nevarne subjekte, tako da je ves svet mislil: zdaj so pa do bili prave provzročitelje tržaških izgredov. Toda triumfiranje tržaške policije je vzelo klavern konec. Sedaj je morala vse te štiri »nevarne« anarhiste izpustiti, ker jim niti najmanjše stvarice ni mogla dokazati. Are-tovani so bili brez vsakega vzroka. In še na kak živce razburjajoč način! Policijski uradnik je prišel s vojaškim oddelkom v gostilno in aaklisal: »Roke v zrak!« Vo-
jaki so gost« obstopili, policijski uradnik pa si je izmed njih izbral »anarhiste« ter jih odgnal v zapor. — Tržaški listi poročajo, da se ranjencem, kar jih je v bol. niči, godi bolje, nekateri pa, da so še vedno v smrtni nevarnosti. — Značilen je razgovor, ki ga je v hotelu Delorme v Trstu te dni slišal neki naš prijatelj. Raz-govarjal se je neki tržaški gospod z nekim precej visokim častnikom. Slednji je namreč povse resno pojasnjeval, da ko mandira tako namestnika Goessa kakor ves Trst — vdova barona Reinelta, žena temne preteklosti, a čudovite eneržije in bistroumnosti. Da je na tem precej resnice, ve vsak, kdor količkaj pozna tržaške razmere.
— Potovalni učitelji za kmetijstvo na Primorskem. Razpisana so tri mesta potovalnih učiteljev na Primorskem. Za jedno teh mest je določen italijanski učni jezik, zadrugi dve mesti pa slovenski, oziroma hrvatski.
— Nedeljska kronika. Mati in hči. V nski hiši na Poljanski cesti je bil včeraj zvečer velik izgred. Bivša natakarica I. P. je prišla pijana domov in je zahtevala od svoje matere in sestre, da gresta ž njo v gostilno pit. Ker tega nista hoteli storiti, je pijanka zagrabila škorenj in vdarila ž njim mater po glavi, sestro pa je zagrabila za lase in jej jih je polno pest izpulila. Poklicali so policaja, da je naredil mir. — Oče in sin. Na Rimski cesti je neki malopridni sin napadel svojega očeta s polenom in ga dvakrat udaril. Prijel je tudi za sekiro in ga hotel še s to udariti, pa si je vendar premislil. — Mož in žena. Na Tržaški cesti sta se danes ponoči lovila mož in žena. Mož je baje ženi vzel stotak in je bil zato tepen. Zbežal je iz hiše, toda žena je tekla za njim na cesto, ga ujela in mu še par gorkih prisadila. — Vsak ni za kazino. Danes ponoči je prišel v kazinsko kavarno neki postopač, ker se ni hotel z lepa odstraniti, je kavarnar poklical policaja, da ga odstrani. Temu se je pa postopač uprl in le 8 silo so ga mogli odstraniti. — Pod vlak bi bila skorej prišla včeraj na železniškem prelazu na Dunajski cesti dva vojaka, katera sta pri zaprtih prečnicah šla črez železnični tir.  čuvaj ju je rešil.
— Pretep med hlapcema. Na Poljanski cesti sta se sprla in stspla hlapca I. K. in I. N. Prvi je bil ranjen. — Z burk-ljami je napadel delavec pri električni cestni železnici I. P. delavko M. E., katera je prišla njegovo ženo tirjat za neki dolg.
— Zaprli so služkinjo I. č., ker je na sumu, da je svojemu gospodarju Jerneju Kalanu na Poljanski cesti št. 56 ukradla 40 kron.
— Ogenj na južnem kolodvoru.
Danes dopoludne je nastal v skladišču na južnem kolodvoru v oddelku, kjer je mizarska delavnica, ogenj, kateri pa se je pravočasno opazil in pogasil. Začel je bil tleti in goreti les, ki je bil okoli močno zakurjene železne peči naslonjen. Na lice mesta je prišla tudi požarna bramba, pa ni imela prilike stopiti v akcijo, ker je bil ogenj poprej pogašen.
— Najdene reči. V deželnem gle-gališču je bila najdena  zlata zapestnica.
" Najnovejše novice. Vojaški arsenal v New J o r k u je zgorel, pri tem pa je zgorelo tudi 15 OBeb, med njimi polkovnik in njegova žena. — Okrajni sodn ik-poneverjalec. Sodni dvor v Szolnoku je obsodil okrajnega sodnika Karola Magavja v petletno ječo, ker je ponevsril 80.000 K sirotinskega denarja.
— 71etni morilec. V Droste na Vest-falskem je pobil 7 letni sin oskrbnika Schmidta svoje štiri mlajše brate in sestre s sekiro. Otrok je slaboumen. — Zapuščina pok. podpredsednika dunajskega dež. sodišča 11 o 1 z i n -gerja je namenjena vsled oporoke kot ustanova revežem, ki so bili vsled hudodelstva oškodovani. — Ponarejanje milijonov. Vodja liverpoolske banke, Goudie, je ponaredil menic za 3 milijone kron. Obsojen je v 10 letno ječo.
* Dr. Emil Holub, slavni češki preiskovalec neznanih afričanskih krajev, ki je vsled svojega predavanja osebno znan tudi v Ljubljani, je umrl v petek večer v Rotundi na Dunaju. Holub si je z neumornim delom pridobil nevenIjivo slavo med evropskimi učenjaki kot zdravnik, antropolog, etnolog, psiholog in na-
ravoslovec. Izdal je več učenih del, najbolj znani sta njegovi potopisni knjigi »Sedem let v Južni Afriki« in »Od Kap-stadta v deželo Mašulumbov«. Te dve knjigi sta prevedeni v razne svetovne jezike. Smrtno kal si je dobil na potovanju po kužnih afričanskih krajih. Velikanske dragocene zbirke je daroval Holub raznim muzejem in šolam. Tudi Slovence je bogato obdaril.
* Habsburška rodbina. Vladajoča rodbina v Avstriji šteje po rojstvu najmlajše hčerke nadvojvode Frana Sal-vatorja in Marije Valerije 87 članov; razun cesarja je 32 nadvojvod in 55 nadvoj-vodinj.
' Zopet Hilsner. Češki listi ravnokar poročajo: V teh dneh se je zglasil Leopold Hilsner ter zahteval ponovljenje kazenske obravnave, da imenuje svoje sokrivce. Ta ves je obudila v kaznilnici na Pankraci veliko hrupa. Hilsner je povedal, da se je nadejal, da ga bodo njegovi soverci rešili iz ječe, ker se pa to ni zgodilo doslej, hoče vse povedati, kdo mu je pomagal pri umorih obeh deklet. Višje praško pravdništvo je že poizvedelo o vsem ter pričelo s potrebnimi preiskavami. Kakor znano, je že enkrat zviti Hilsner na enak  način  nalagal  sodnijske oblasti.
Društva.
— ,,Splošno slov. žensko dru« štvo". Včerajšnji sestanek ob čaju je bil zopet jako animiran. Predavala je gospč. Smertnik o ženski organizaciji ter pobijala vse one predsodke, ki jih imajo moški še dandanes o službujočem ženstvu. Dotaknila se je tudi mimogrede razmer v siro-tišču ter ocrtala z nekaj besedami žalostno stanje teh nesrečnih otrok.
— Pogrebno društvo „Marijina bratovščina" v Ljubljani je imelo v Mestnem domu ob obilni udeležbi 16. t. m. svoj redni občni zbor. Načelnik gospod Franjo Majer je poročal o delovanju društva za leto 1901. Na to se je razpravljalo o posameznih točkah dnevnega reda ter se je izrekla obča zahvala za požrtvovalnost in trud celemu odboru posebej pa še g. Štefanu Klunu za njegov izvanredni trud in izkušenost, da se je zamogla društvena hiša iz tako skromnimi sredstvi tako temeljito popraviti. Pri nado-mestilni volitvi bili so zopet izvoljeni gospodje Alojzij Breskvar, tajnik; Franjo Jeločnik in Štefan Klun, blagajnik; računskim pregledovalcem pa gg. Dragotin Dostal, Gostinčar Josip in Adolf Reich. Članov šteje društvo 2284 društveno premoženje pa znaša 49.417 K 24 h. — Nove člane sprejema društveni načelnik gospod Franjo Majer, zlatoklepar in posestnik v Ljubljani. Želeti bi bilo, da bi se to pre-koristno društvo s pristopom novih udov še bolje okrepilo.
— Ormoške ženske podružnice sv. Cirila in Metoda občni zbor sa vrši dne 2. marca ob 3. uri popoldne v dvorani okrajnega zastopa v Ormoži.
Telefonska in brzojavna poročila.
Vrhnika 24 februvarja. Pri o b-činskih volitvah v podobčinab so v vseh razredih liberalci sijajno zmagali.
Dunaj 24. februvarja. Današnja seja poslanske zbornice se je začela ob treh popoldne. Pri proračunski razpravi govoril bo prvi dr. Ferjančič, ki se hoče posebno baviti s celjskim vprašanjem in s primorskimi razmerami s posebnim ozirom na iredento.
Dunaj 24. februvarja. Mestoa občina je za dr. Holuba določila častni grob. Pogreb je danes popoludne
Dunaj 24. februvarja Nemški na-cionalci in Vsenemci so včeraj sklenili kompromis za nižjeavstrijska deželnozborske volitve.
Dunaj 24 februvarja Uradoma se javlja, da sta bili miss Stone in njena spremljevalka končno vendar oproščeni. Bili sta 5*/i meseca jet-nici macedonskih hajdukov.
Lvov 24. februvarja. Iz Jalte došla poročila naznanjajo, da se je bolezen grofa Tolstega obrnila na bolje. Temperatura je postala normalna, vendar je Tolstoj silno slab.
Beligrad 24. februvarja. V političnih krogih se zatrjuje kot popolnoma gotovo, da je prišel črnogorski minister zunanjih del, vojvoda Gavro Vuković, v prvi vrsti v ta namen semkaj, da se dogovori glede srbsko-bolgarsko - črnogorske vojne konvencije.
Turin 24. februvarja. Štrajk je zadobil velikanske demenzije. Včeraj opoldne je množica hotela ustaviti tramvaj. Ker policija ni mogla raz-gnati napadalcev, je bila poklicana ka valerija. Ta je z orožjem posegla vmes. Mnogo ljudi je bilo ranjenih. Popoludne sta bila dva orožnika na cesti napadena in z noži umorjena.
Atene 24. februvarja. V parlamentu je posl. Trik upi s napadel in oklofutal posl Bud u ris a, ker je ta žalil napadalčevega sorodnika, umrlega ministrskega predsednika Trikupisa.
Pariz 24. februvarja. Deputacija praškega mesta z županom dr. Srbom, ki je prišla k slavnosti Viktorja Hugo a, je bila sijajno sprejeta. Pozdravil jo je župan Dosset Ogromna množica je klicala „Živeli Čehi!"; Čehi so odgovarjali s klici „Živela Francija!"
VVashington 24. februvarja. V senatu je senator Laurin obdolžil senatorja Tillmanna, da laže. Till-mann je planil čez klopi in zasolil Laurinu več zaušnic. Nastal je pretep; sluge so le iz težka ločili pretepača in ju spravili iz dvorane.
Darila.
Za ubogo  rodbino  pesnika Jesenko: V
splošnem alovenskem ženskem društvu nabrala gogpica Lujiza Ratnikarjeva na »čajevem večeru"4 9 kron. Hvala! — S»oto smo odposlali na pristojno mesto.
„Henneberg-svii
— a pristna, ako se naroCa naravnost pri meni — za bloae in obleke v Crni, beli ali pisarn" barvi, od 00 kr. do 14 gld. 65 kr. meter. Vsakomur franko in s plačano carino dostavljena na dom. Vzorci se dopoSiljajo takoj.  Dvojna poštnina v Švico.
G. Honnobarg (17-2) Seidfln-Fabrikant(ausl.k,u k.Hofl),zarich.
Dež. gledališče v Ljubljani.
gtev. 74. Dr. pr. 1183.
V torek, 25. februvarja 1902.
(^ottovnnjr fospr Irme P»l»kovf. člana
kralj. hrv. dež. gledališča v Zagrebu.
Prvič v aezoni:
šivilja
Burka a petjem v Btirih dejanjih. Spisal Ludovik Hald. Vglasbil Karol Millocker.   Refiee* R. Deyl. Kapelnik A. Mitrovic.
E &i'*jiD** >* ««»" tk T. vi. — "UUtti tk 1 ,S. ni. — Imm ik M. ari.
Pri pnlitivi uforkistir si. e. ia kr. isi. polki Liapoli II.it. 17.
Pripravlja se: „ Vilj em Teli". Velika romantična opera v treh dejanjih.   Spisala Hip. Bir in Jony. Godbo aložil G. Rossini.
Mateorologično poročilo.
Vitina nad morjem 808 2 m. Srednji zračni tlak 736-0 mi
Febr.	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v «C.|	Vetrovi	Nebo	11 U s».
22.	9. zvečer	742 0	— 0-6	•1. avzhod	' oblačno	
23.	7. zjutraj 2. popol.	740-1 7395	— 1-2 0-5	al avzhod ai. jjvzh.	! oblačno 1 oblačno	ta
„	9. rvečar	7398	— 0 6	brezvetr.	i oblačno	B
24. ■	7. ajutraj 2. popol.	7371 7307	— 17 — 0 6	si. jjvzh. j oblačno al. jvzhodj oblačao		a o o
Srednja temperatura sobote in nedelje in —04*, normale: 0 5° in 16#.
-02«
B
Potrti od najgloblje žalosti javljamo vsem prijateljem in znancem vest o smrti svoje iskreno ljubljene matere, stare matere in tafice, gospa
Marije Sape roj. Lackner
trgovka in hišne posestnlce
ki je v nedeljo, dna 23. t. m., ob '/,2. uri ponoči blaženo v Gospođu zaspala.
Pogrebni izprevod bode v torek, dne 25. t. m, ob 4. uri podoldne od hiSe žalosti v Florjanskih ulicah Bt. 24.
Sv. zadušne ma&e se bodo darovale v sredo, dne 26. t. m., ob 10. uri dopoldne v mestni župni cerkvi sv. Jakoba,
V Ljubljani, 23 februvarja 1902.
Fant Kurarer roj. s»«-nrc LuIem Saajore. Ana •»«*:«»»•«•. hčere. — Eduard Hurarer, c. kr. profesor, zet. — Marta Eduarda Bnr|fr,
vnukinja. (475)
Potrtim sreem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno veat, da je nafta iskreno ljubljena mati, ozir. sestra in svakinja, blagorodna goapa
Karolina Jagodic nt lllovsky
c. kr. dež. aodliča svetnika vdova
dne 21. februvarja ob 10. uri zvečer, v 58. letu svoje dobe, po dolgotrajni, mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Truplo nepoaabljive ranjke se je v nedeljo 23. t. m. ob 4. uri popoludne na tukajšnjem pokopališču k večnemu počitku položilo.
Sv. maše za blagor pokojne duše se bodo služile v več cerkvah.
Predrago ranjko priporočamo v molitev in blag spomin. (470)
Rudolfov o, dne 22. februvarja 1902.
VI n. ) j ta .J ta*.»alte, hči. — IJu<lr«ll llla>VHlav, P. Alberlli lllomakv, brata. - Marija Hune roj. 111«»«-■ky, Matilda Stari« roj. lilo %a)lt}, sestri. — A»futtt Hane, trgovec in posestnik, Jožef Stari«, c. kr. dež. sod. svetnik, avaka.
Brez posebnega obvestila.
V poslopju meščanske bolnice.
Vstop m aadiii'ca tren. foarat-urjev tra;.
Ljubljanska umetniška razstava I. vrste.
Fotoplsstično potovanje po celem svetu v polni istini.
Od nedelje, 23. februvarja, naprej in samo do srede, vštetega 26. februvarja s
Turkestan in ruska osrednja ^Szija.
Nihče naj ne zamudi ogledati si vsak teden te velezanimive plastične slike na steklu, ki so edine svoje vrste in napravljene nalašč za ta umetni zavod.
Otvorjrno v Mak. dan, tudi ob nedeljah In  praznikih,  od  9. ure zjutraj do
9. ure zvečer. (474)
Vstopnina za odrasle tO h, za otroke, dijake in vojake do narednika SO b.
Mesečna soba
• posebnim vhodom odda se a I- marcem t. I. na Rimski cesti st. 20,
pritličje na desno. (454—3)
Službe išče
kot knjigovodja ali korespondent mlad mož, vešč več jezikov. Nastop takoj.
Ponudbe   pod ..Knjigovodja" na
upravništvo »Slov. Naroda«. (467—2)
Gis. kr. avstrlisfeft
izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta.
Odhua is LJubljane jož. kol. Proga cei Trbia. Ob lž. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aossee. Solnograd, čez Klein-Eeining v Stejr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Cez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne oaobu! vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. In i st, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solno.:r? 1, J.emi-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Breg Cunh, Genevo, Pariz, cez Kleiu-Beifling v Steyr, Line, Budejevice. ... Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Mouakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga v Hovo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m iiiutrajj ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Princi v Ljubljano juž. kol Prcga li Trblti; Ob 3. uri 25 m zjutraj osobu; vlak z Dodaja via Amstetten, Monakovega, Inomusta, Franzens-festa, SoLiiOjjrada.. Linca, Steyia, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri i 6 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetteu, Karlovih v aro v, Heba, Marijiuih varov, Plzna, Prage, 'direktni vozovi I. in U. razreoa), Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra; Pariza, Ueuev.;, Curina, Bregenca, Inomosta Zelia ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljcbna, SelzthaJa, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inoinosta, Franzensfeste, Pon-tabia. — Ob •'}. uri 51 m zvečer osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga is Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 52 m popoludne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod lz LJubljane drž. kol v Kamnik. Mešaui vlaki: Ob 7. uri 28 rc zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri 25 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v Ljubljano drž. kol. lz Kamnika Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob S. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1)
Št. 4 729.
Razglas.
(472-1)
Podpisani mestni magistrat naznanja stavodolžnim mladeničem :
1. klavni nabor za deželno stolno mesto LJubljano se bo vršil letos 13. In 11. marca v .. flcHturni domu*- na Cesarja Jožefa trgu, in sicer 13. marca za one zunanje mladeniče, katerim se je dovolilo priti k naboru v Ljubljani, 14. marca pa za mladeniče, ki so pristojni v Ljubljano.
Začetek ob 8. url dopoludne.
2. Stavljencem, odnosno tudi njihovim moškim svojcem, ki se pozovejo k naboru, je priti v pravem času in snažnim na nabirališče, ter naj vlože v pravem času potrebne dokaze, če se oglase za ugodnost:
a) kot kandidatje duhovskoga stanu, kot posvečeni duhovniki in kot nameščeni dušni pastirji (§ 31 voj. zak) ;
b) kot podučitelji, učitelji in učiteljski kandidatje (§ 32 voj. zak.) ;
c) kot posestniki podedovanih kmetij (§ 33 voj. zak.);
d) iz rodbinskih razmer (§ 34 voj. zak.);
e) enoletne prezentne službe (§ 25—29 voj. sak.).
3. Stavljenci, kateri žele ugodnosti po §§ 31—34 voj. zak. in imajo tudi pravico do ugodnosti enoletne prezentne službe, morejo se zglasiti, ako bi se jim odklonila prošnja za k tko prej omenjenih ugodnostij, za ugodnost enoletne prezentne službe pri glavnem naboru.
4. Kdor zanemari stavno dolžnost ali v obče katero iz vojnega zakona izvira-jočih dolžnostij, se ne more izgovarjati, da mu ni bil znan ta razglas.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne. 17. februvarija 1902.
Št. 6.078.
(471-1)
V smislu deželnega zakona s 17. dne junija 1870., št. 21 dež. zak., o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlji mestne občine ljubljanske, da jim je
do IS- etprils^ letos
svoje sadno in lepšalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene ne vrtih, na polji in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jajoev in zapred-kov (ličin) in sežgati ali kakor si bodi pokončati nabrana gosenična gnezda in jajca.
Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevji, grmovji in rastlinji, kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro mogoča a najdalje do 15. maja.
Kedar se drevesa, ki so jih napadle gosenice, posekajo, ali kedar se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se taka drevesa oziroma take veje ne smejo pustiti v tćm stanu ležati, ampak se morajo ali gosenice obrati od njih ali pa drevesa in veje precej sežgati.
Dalje morejo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepšalnega drevja, lepšalnih grmov in drevorednih dreves, potem od drevja ob gozdnih robeh v istih primerljajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti v zaranih urah otresati in pokončevati ali obračati kmetijstvu na korist.
Na polji se morajo črvi (podjedi, ogrci), pri oranji ali kopanji zemlje precej za plugom, z motiko ali lopato pobirati in koj pokončati.
če se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove troške, vrhu tega pa se mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa od 2 do 20 kron in če bi se te ponovilo do 40 kron; kdor bi ne mogel plačati globe bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni.
V Ljubljani, dne 13. februvarja 1902. Župan: Ivan Hribar.
Pohištva
6 stolov v renesančnem slogu, 1 meter visoko ogledalo, 1 politirana omara, 1 bela kuhinjska miza, 1 zibelka, vse v dobrem stanu, je ceno na prodaj. (444-3)
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Lepo stanovanje
s 4 sobami, kuhinjo, kletjo in podstrešjem, odda aa takoj na Vodnikovom trgu št. 3, II. nadstropje.
Natančneje se izve istotam. (445—3)
Dobro ohranjena
hupi <*47-3> L. Haba t, Zagorje ob Savi.
Kovacnica
na vodno moč in z velikim kladivom, ležeča ob okrajni cesti v Begunjah na Gorenjskem ae da v najem za več let ali pa se tudi proda.
Več pove .VI t h ar I Horvat v Begunjah na Gorenjskem. (466—2)
Poštna in brzojavna
ekspeditorica
želi primerne službe. Zmožna je tudi samostojno poslovati. (473—1)
Ponudbe   prosi  pod ,,ekspeditoric A. Z." na upravništvo »Slov. Naroda«.
Proda  se  4 do 6 konjskih sil močan, dobro ohranjen
parni stroj
a kotlom vred, pripraven za vsako manjšo obrt. Kurjave rabi za 84 kr. na dan Ogleda se lahko vsak dan v teku pri Franu Burger-ju, mizarju v Spodnji Šiški. (469—1)
ZcLrav|e. mIhm*. veselje!
Vživajte
J. Klauer-ja  pristni planinski
„Triglav"
pridelek iz žlahtnih gorskih rastlin.
Odlikovan v Parizu 1898!
Glavna zaloga: (415—8)
Edmund Kavčič v Ljubljani.
LJUBUANSK
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO.
LETNIK XXII. (190a).
Izhaja po 4*/, pole obsežen ▼ valiki osmerki po adan pot na mesec v zvezkih tar atoji ▼ aa leto g K ao h, pol leta 4 K 60 h, četrt
leta a K 30 h. Za vsa neavstrijske dežele 11 K ao h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
„Ndrodna Tiskarna" v Ljubljani.
Ustanovljeno 1839.
Semena
gospodarska, za zelenjad, cvetlična, gozdna, sadna, najboljše kakovosti ter zajamčene kalji-vosti ponuja (439-6
-fr- semenarstvo
O&clava pctzolda
edino v HavfFske ulici čfs. 394.
Za vrtno stroko ponuja zlasti: svitovnos'.avne klatovsks nagalja (klinčke) ln vrtnice, sadna ter okrasna dravesoa in grme, cebuljaste cvetlic* 1. dr. v veliki izberi. V lastnem interesu zahtevajte cenik gratis In franko predne si naročite semena.
Izdajatelj in odgovorni nredrlk: Ante Beg.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne
S*2Y
63