(i*«*«*******1 Muj* dan iu praznik«** j^ued daiiy «xcept Saturdajs, Sundaya and Holldajs. PROSVETA ___ glasilo slovenske narodne podporne jednote Uradniški in upravniUd prastari: 1857 South Lawndale Avo. Otfloa ol PubUcation: 1MT South Lawndala Avo. Taiaphona. Rockw«U «904 ' .year xxxy. Cena lisU je $«.oo ■Uitered m aecoad-claSi m. t ter J«u*nr IS. 1SSS. »t Cm poat-ottlc« ■t Chlcaco. UUnoU. under th« Act of Con*r«M of March S. 1STS. GO 23. ILL.. PONEDELJEK. 1. NOV. (NOV. 1). 1943 ..................rrrrrrfciiinrrrrtjj. SubscripUon |6 00 Yesrly ŠTEV.—NUMBER 213 Acceptance for mail ing at special rate of postaj provided far Se seetion 1103, Act of Oct. 3. 1917, authoriied on June 4. 1018. ovjetske čete zajele emško armado pri Dnjepru Oklopne kolone in kozaki osvobodili nadaljnjih 80 naselbin v prodiranju proti Nikopolu. Nemci puščajo topove na bojiščih in mečejo proč orožje v begu pred Rusi.—Ameriške in britske čete zasedle pozicije v hribih na južnozapadnem koncu italijanske fronte.— Čungking naznanil zdrobitev japonske ofenzive. Ameriške podmorice potopile deset japonskih parnikov London. 1. nov.—Ruska sila je janimi nemškimi tanki. Sovjet- 10 irodrla skozi 200 vasi in naselbin ia stepah pri No^ajsku, dospela io Dnjepra na južnozapadni itrani Nikopola in zajela nem-ko armado. Druge ruske enote podirajo proti Perekopu in so iddaljene le sedem milj od meta. Poveljnik ruske armade, ki je obkrožila Nemce pri Dnjepru, e general Feodor I. Tolbuhin. a jc zasedla Segijevko, 28 milj užnozapadno od Nikopola, in zolirala nemške kolone. Drugi oddelki ruske armade so okupi-ali Caplinko, strategično mesto, 4 milj severno od Perekopa, in pravile v past nemško silo okrog vojakov. Moskva poroča, da je čez 8600 lemcev padlo v bitkah z Rusi ta ozemlju ob krivini Dnjepra. tuši so naleteli na najbolj mo-in odpor s strani sovražnika pri nvoj rogu, glavni obrambni očki ob Dnjepru. Nemško po-eljstvo je vrglo oklopne in pe-Btne oddelke v protinapade, tere pa so Rusi odbili in ubili 100 sovražnikov. Zavezniški stan v Alžiru. 1. lov. Peta ameriška in osma »ritska armada sta zasedli na-ialjnjih 20 mest in vasi v prodiranju proti drugi nemški bojni -rti Ameriške čete so okupirale Nontdra^ono, obrežno mesto pod [oro Hassico, in Pietravairano. Nemci so se umaknili iz obeh itn-1. Z.iu/niški letalci so bombar-diiali (icriovo, najvažnejše industrijsko središče in luko v Ita-ki služi Nemcem. Bombe i'i/l)iIr pomole, tovarne in fl'UL'i- objekte. Lcndon, 0kt. — Ruske oklopn«- kolone in kozaki so pognali ru mško armado nadalj-r'J'h 1 :> milj daleč čez stepe v južni l! i iji, osvobodili nadalj-'■J1'1 naselbin v prodiranju P'"'1 •»ik.)|K)lu ob reki Dnjeper j' Iv" Mlpu na vrKu Krima. ' '"■"11 t veri zadnja vrata, ki i11 nemški armadi na ji! " i Koške kolone bodo kma-,J ' ' ' stike s četami, ki proti Krimu od pad-piopetrovska. ' lin poroča, da so Ru-11 'li Dnjeper pod Za-m se približali Niko-i 40 milj južnozapad-" 'ožja. Pri obleganem I so Rusi odbili napa-' tankov in pehote in • nika nazaj z veliki-"'I Nemška sila je II kot u ozemlja med m Dnjepropetrov- divjajo že dva dni '"gu Nemci skuša-! t rned tem mestom m in zavarovati če-«•/ stepe proti jugo-1 -''/aika konjenica je ' verni strani Krima, 1 "i inške komunika K'"isilo ruske vlade, " niči puščajo tež- • 1m»jim u in mečejo 7 ozemlja pri oa m- ske čete se bližajo železnici Pe-rekop-Kerson z dveh strani. Zavezniški slan v Alžiru, 30. okt. — Ameriške in britske čete so zasedle pozicije v hribih na južnozapadnem koncu italijanske fronte in zdaj ogražajo železniško in cestno križišče pri Teanu, kjer se odpira pot proti Rimu. Enote pete ameriške armade so prodrle pet, milj daleč in zasedle Francoliso. Ameriška kri-žarka je bombardirala nemške komunikaeijske linije pri Min-turni, 12 milj severno od fronte. Nemci drže obrambno črto pri Regijskem kanalu, štiri milje severno od reke Volturne. Britske čete, ki so se izkrcale v bližini, naskakujejo to črto. Poročilo omenja srdite bitke med britskimi in nemškimi četami pri San Salvu, dve milji severno od reke Trigne, in Mo-lisi, v hribih, 18 milj vzhodno od Isernije, važnega komunikacijskega centra. Zavesniškl atan na Pacifiku. 30. okt. — Ameriški padalci so. se spustili na tla pri vasi Vozi v južnozapadnem delu otoka Choiseula. Japonske čete, ki so se nahajale tamkaj, so pobegnile v severni del otoka brez boja. Zavezniške čete zdaj ogražajo Bougainville, zadnji japonski o-tok, ki zapira pot do Rabaula, juponske mornaricne in letalske baze na otoku New Britain. General Douglas MaeArthur, ki je naznanil invazijo Choiseula, poroča, da so ameriški bombniki metali bombe na japonsko letališče pri Buku, severno od Bougainvilla, ki so ubile 200 Japoncev in razbile sedem letal na tleh. Čungking, Kiiajsks. .M okt.— Kitajske čete so ustavile japonsko ofenzivo na trikotu ozemlja med Sanghajem, Nankingom in Hangčovom v vzhodnem delu Kitajske in reokupirale Siao-feng. Čez 1200 Japoncev je pud-lo v bitkah s Kitajci na tej fronti in japonske vojaške enote so se morale umakniti. Uradni komunike trdi, da japonske čete odhajajo iz Kvvang-teha, 85 milj južnovzhodno od Nankinga, in iz vasi v bližini Hsuančenga, katere so zasedle v prvih dneh ofenzive. Wsshington, D. C.. 30. okt — Ameriške podmornice so potopile deset japonskih ladij in parnikov, štiri pa poškodovale v operacijah v zapadnem delu Pacifika, poroča mornarični department. Od izbruha sovražnosti so Japonci izgubili 474 ladij in parnikov. Uradniki mornarlčnega departmenta so izjavili, da se je položaj izboljšal na Pacifiku in Atlantiku Japonski voditelj izvršil samomor Čungking. Kitajska. M okt Seigo Nakano, vodilni japonski fašistični teoretik, čigar ambie. ja je bila,, postati diktator na Daljnem vzhodu, je i/vršil ha rakiri, pravi tokijsko radijsko poročilo Poročilo ne omenja vzroka samomora Nakano si je končal življenje po seji par lamenta, na kattr. m, premier Tojo m drug. voditelji priznal, lesnoat vojne sit uat ■ je Ameriku naj prtvza-me francoski otok Senator Ruaaell za zaščito ameriških interesov Wsshlngton. D. C.. 30. okt. — Senator Russell, demokratih Georgije in načelnik odborHl^e-torice senatorjev, ki so nedavno prepotovali 44,000 milj in obiskali vsa bojišča, na katerih se bore ameriške čete proti sovražniku, je predlagal, naj Amerika prevzame Novo Kaledonijo, francoski otok v južnozapadnem delu Pacifika. Dalje je predlagal, naj si Amerika zagotovi povojne pravice v Dakarju, vitalni bazi fiancoske zapadno A-frike v južnem delu Atlantika. Russell je argumentiral, da mora Amerika zaščititi svoje interese in milijone dolarjev, katere je potrošila za konstrukcijo letališč in trdnjav na Islandiji in drugih otokih na Atlantiku. Garancije ameriških investicij morajo presegati one v provizijah dogovorov, sklenjenih na podlagi posojilno-najem-ninskega programa. Senator je ponovil stvari, katere so bile prej razkrite senatu na tajni seji. Takrat so Russell in ostali štirje člani odbora orisali svojo vtise k potovanja. Russell je naglastl, dl je pbrfav-Ijanje potrebno, "da se razčisti atmosfera m pojasni stališče senatorjev." "Vem, da me bodo mnogi obdolžili, da sem imperialist," je rekel Russell. "Trdili bodo, du so moje sugestije v konfliktu z načeli Atlantskega čurterja. Jaz ne vidim ničesam imperialističnega v sugestijah. Te so prav za prav realističen korak, da ne bo prihodnja ameriška generacija prisiljena plačevati s krvjo in denarjev otokov, ki lahko pridejo pod oblast drugih, če ae ne bomo odpovedali sedanji politiki." Predsednik Roosevelt in besedniki njegove administracije so že večkrat poudarili, da A-rnenka nima povojnih teritori-jalnih teženj na račun drugih držav Bombna eksplozija v danski restavraciji Ixjndon, 30. okt. — Dva nem-£ka vojaka, eden nemški policaj m ena ženska so bili ubiti, 14 nemških vojakov in 2« Qah^V pa je bilo ranjenih pri eksplozij1! bombe v neki restavraciji v Co-penhagnu, glavnem danskem mestu, |xnoča danski radio. Nemci so naložili kazen 5,000,000 kron in prepovedali zbiranje ljudi na ulieali od osme ure /veter do |h-te ure zjutiaj Avtna unija ADF izvolila novega predsednika Chicago, 30 okt — Konvencija mednarodne avtne unije, včlanjene v Ameriiki delavski federaciji, je izvolila Izterja VVashbuma iz lamainga Mich , /a predaedrilka Sedanji pred sediok li vari Csrev Vi je ponovni kandidiral, je btl poražen Za tajnik* blagajnika je bil i/voljen Anthonv C D"»ia Avtna kompanija odslovila stavkarje Detroit, Mich . 30 okt Dudge M«dot C o je z odobritvijo urad nikov avtne unije odalovila oelaveev. k. m. p<»d>.geli stavko v tovarni te kompr-a/je Uradniki unije so i/javili da ni bil* upravičena akcija za zbujanje jetnikov in partizanov ' i Jugoslovanska vlada obsodila i blatenje Mihajtbviča NEMŠKA jbFENZI V A NA DVEH FRONTAH * 1 ^ London. 30, akt. — Poročila iz Kaira, Egipt, as glase, da skuša jugoslovanski kralj Peter a-ranžirati sporazum med generalom Mihajlovičem, poveljnikom četniške armade, in generalom Tito^ poveljnikom osvobodilne armade. Četniki naj bi omejili operacije proti inemški sili na Srbijo, Črno goro, Bosno in Hercegovino, jfMrtiaeni pa na Dalmacijo, Hrvaika in Slovenijo. Trdi se, da doeega sporazuma ne bi odpravila trenja med Mihajlovičem ia Titom, preprečila pa bi morda apspsde med četniki in partizani, J Poročila ome-r.jujo nesporazum med člani jugoslovanske u^ežric vlade, ki razkriva resnoe} situacije. Tito in Mihajlovič dolžita drug drugega izdajstva. Radioposta-ja Svobodna Jugoslavija je naznanila, "da so, partizani ujeli znanega črnogorskega kvizlinga in bivšega jugoslovanskega generala DjukanoviČa in 30 častnikov, ki so se borili na atrani Nemcev, v akciji v Črni gori." Informacijski < urad jugoslovanske vlade je objavil izjavo, v kateri izraža obžalovanje, ker se dve patriotičnl sili ne morena sporazumeti. Izjava očita partizanom iadnjatvo fn citira poročila iz glavnega stana generala Mihajloviču Ta naglaša, da Mihajlovičeve sile doprinaša jo neizbežne žrtve v skupni borbi Združenih narodov, zaeno pu priznava, du se tudi partizani junaško in odločno bore pro-U zatiralcu. I/.|ava ostro obsoja sistematično partizansko kampanjo proti Mihajloviču, blutenje generala in obdolžitve glede izdajstvu in kooperacije /. Nemci. Partizunski buletin omenja, da Nemci vodijo dve ofenzivi. Ena je v teku v Bosni na severu, druga pa v Črni gori na jugu v bližini albanske meje Buletin trdi, du so bili nemški napadi na osvobojene pokrajine odbiti nu obeh fiontah. V bitki pri Novem mestu je bila nemška oklepna kolona odrezana od pehot< , mnogo Nemcev je bilo ubitili in ranjenih v bitki Partizani ao razdejali tekstilno tovarno v Skofji l^oki m vigli nemški vojaški vlak i/ tira » Radio Berlin je potrdil jugoslovanska poro« ilu o nemški o-fenzivi. Nazna I je razpršitev "komunističnih >olp" v trikotu ozemlja med Lj ibl)ano, Zagre-bom in Gospi««m, okupac ijo Broda, Kočevja oi Črnomlja. Kuiro poroča, d« Mihajlovičevi eetniki drže < /ernlje v dolini ob Drini in da < v akciji proti Nemcem V kru| 0 med Belgra dom, Užicanu in Vtšegradom Titovemu gib « ju pe je pridružil v političnem vojstvu Wj.?1i-mir Ribnikar. u »-dnik in izda jatelj Politik«- »diliiega jugo-rlovanskega liat.. (>n je nedavno |xjdpisal mar fest, ki je vseboval napad i • Mihajl«»vi» n, glavnega naapi Inika paiti/.i nov Lov na sabttterje v Franciji Lizbona, Poti ralaka okt PoliMlIa i/ I .»»Mlje pravijo, 'da m« NerrMi Ui .avabiva ju aretirali ce/ 'imi/ aab«*terjev m ter»*fiatiiv v /adnjih deiM-tiii rJneh T* /*ov«»r« o upiriii pr«okojnik prišel is Chlcaga, kjer je nekaj časa bival ln kjer zapušča dva sinova in dve hčeri. Politična kontu• zija v Italiji Kralj nima zaslombe pri ljudstvu Neapel. Ilallla. 30. okt. — I/, zmešane godle italijanake politike vstajata dvu faktorja. Eden Je vol ju voditeljev glavnih političnih strunk zu odpravo trenju med njimi, dokler traja vojna, in pomoč zaveznikom, ki akušajo izgnati Nemce lz dežele. Dru,;i Je nezadovoljstvo s kraljem Viktorjem) Krnunuelom ln prentol«)-naslednikom Htrmbcrtom. Očitno je, du nimata zaslombe pu ljudstvu. Neapel je bil v normalnih časih trdnjava suvojske dinastije, toda kialj m prestolonaslednik se nista pokazala v tem mostu od podpisa premirja, kar jo zria čilno Prebivalci bi ju morda izvižgall, če 1» ae jxika/ala v ju v nosti Italijanska politika je /um »-lana in v tej je udeleženih šest >>tf f«iik Te tvorijo liberalci, de lav^i /icmokratje, socialisti, ki-š(VMt>ki demokratje,, akcljonlati in komunisti S temi strankami oodeluje odbor /a (»svoboditev Italije, kl se je i/rekel za ustanovitev s|>osobne administracije in j>ornoč zaveznikom. Vae stian ke / izjemo lil»eralnc so za u*t" novitev iepuhllke. Beaednik h i>< laleev je lienedetto CrOCf, »loviti filozof, ki /aKovarJa nion.u >i i jo. noče pa imeti n(»benih stikov n aedanjim kialjern in pre-| »tolonaftiedntkom K ol iko članov imajci ta atian ke. ni znano Izgloda, da je r.uj močnejša strank« akcijonutov, k j t < i e V(aija JI tfiof Carlo SJoi /.a. bivAi zunanji mlniater, ki je riedavruj «l«»sf*-l v Italijo i/ Ame-nke To strank«« je prtznalu /a-'ve/mika v«>ja4-k.i vlada Kotmi nihtična stranka je druga t«"la 'njena rno/ te v induatrijakih me-ntdi \>>*\ nemško okupacijo Ml lanu, Genovi m Turinu. Va/ria <•»•4*l»i, rektoi fie.«plhk» univerze On je >>«> davno i/javil 'iu »tranka ne /.i upa Bado^liju in njegovim Ke nendom m jih je celo obdolžil odgnvomoatl /a debiikel ki Je nantal \»> fctr roo|/Iavljenju Mu» M'linijevei(a (alilatu ru-fja ir)iitm Nemška nota švedski vladi Meia med Norveško in švedsko zaprta Stockholm, Švodaka. 30, okt. — Nemčija Je naslovilu švedski vladi noto, v kateri Jo opozarja, da ne more več garantirati varne plovbe švedskim pašnikom nu morju med Švedsko in Atlantikom, Garancije je preklicala lz vojaških razlogov. Nemčija se jezi na Švedsko, ker je slednja prepovedala trans-portacijo nemških čet, orožja in strelivu preko svojegu ozemlju nu Norveško ln Finsko. Konflikt se je poostril, ker je nemškg letalo sestrelilo švedski letalski transport zadnji teden, Iz tiotenburgu poročajo, du so Nemci /uprli mejo med Švedsko in Noiveško po dovršit vi prevozu vojaških čet v obmejne krajo. Leivis zavrnil predlog odbora Cez 70,000 rudarjev zavojevanih v stavkah Waahln«ton. D. C.. 30. okt.— Rudarske stsvke, ki so že rezultirale v padcu produkcije jekla, ne bodo, kakor izgleda, končan c, Možnost generalne stavke nu polju mehkega premoga ni izključena, ker je John L. Lewis, predsednik UMVVA, zavrnil kompromisni predlog vojno-delavskega odbora, kl je pogojno rtitfthrll pogodbo, skrte. njeno med unijo in nrganizaci< jr operatorjev v Illinoisu. Odbor je odločil, da se mezda rudarjem zvišu zn okrog $1.12 nu dan, če delajo 40 uli munj ur v tednu, zavrnil pu je U'Wisovo zahtevi«, da se zviša /.u $1 50 na dan. Čez 70,0(Mi rudarjev v osmih držuvah je zavojevanih v stavkah Vnjno-deluvskl odbor Je informiral predsednika Roosevelta o položaju in pričakuje ae, da bo jiosegel v kontiovcrzo in skušul izravnati konflikt. Možnost je, du Imi vludu ponovno prevzela ptenmgovnike, ki ao Lili nedavno vrnjeni lustnikom. i/gledi glede mirne Izravnave konfliktu niao ug(Mlni. Vojno-delavski odbor Je namreč dovolil /višanje mezde i udarjeni nu polju trdeg^. piemogu /u 32 centov nu dan, uaai m» zahtevali zvišanje /a dvu dolaiju na dali, L« wih aa je posvetoval s predsedniki glavnih roduiakih dla-tiiktov, med temi r Kdmundao-nom, predsednikom lllinolakegu ludurakega dlatrlkta, Po (»»svetovanju je poalal telegrum u ladnikom diatnktov, ki trdi, du «»diok odboia (»omeni /nižanje, ne /višanje, mezde rudarjem, hedanja plača dolai na uro m« In /nižalu r.a U> In (x»l centa na uio, Ce bi tudaijl aprejell (»red log, kl določa $H 12** /a osem lil (>ol uie dela namesto 50, Ji kluisk" k(»m)»anije v Alaha-mi a<» motale o atavka kmalu kon/aria Načelnik okrajne policije ohtoien Chicago, 30 okt Okrajna vele|ll-liijhki komiaar Allrnaii suspen-dir hI itiri |/-.Ik i^ki ka|»itane Ti so VVilliam l)rury, Thornaa Connellv, Walter Mealy in Pran-i la J Malone Allrnan je /ago lovil vele(*i»iu|o, da »e 1»«» c latka nadaljevala dosega spora-' zuma v moskvi naznanjena Roosevelt poveličuje uspehe konference GENERALI OBISKALI STALINA Waahington, D. C.. 30.' okt. — Predaednik Roosevelt je naznanil, da je bil dosežen popoln sporazum18 - med reprezentanti Ameriko, Velike Britanije in sovjetske Rusije nu konferenci v Moskvi o vojnih operacijah proti nemški oboroženi sili in povojni kooperaciji za vzdrževanje in ohranitev miru. Konferenca, Je dejal, je dosegla o-gromne uspehe. Postavila je podlago tesnejšim odnošajem med tremi velesilami. Predsednik je v razgovoru s časnikarji naglasil, da detajli doaeženllt uspehov ne morejo biti razkriti, dokler ne bodo do-kumihttr vaebujočl sporazume, I »odpisani, To se bo zgodilo pred zaključen Jem konference. Ameriko zastopa na konferenci državni tajnik Cordell Hull, Veliko Britanijo zunanji minister Anthony Eden, sovjetsko Rusijo pa zunanji komisar Molotov. Roosevelt Je naglaail, da Je konferenca poleg konkretnih uspehov ustvarila tudi razpoloženje zs skupno akcijo in koope-racljo v vojni in povojni dobi. Roosevelt je povedal čaanikar-jem, du je on zs to, da senat sprejme deklaracijo o ameriški zunanji politiki v splošni obliki glede kooperacije v povojni dobi. Tako deklaracijo vsebuje Connallyjeva resolucija, o kateri se bo vršila rasprava prihodnji teden ln bo nedvomno sprejetu z veliko večino glasov, Moskvs. 30. okt. — Doznava se, du sta bila Stalin in zunanji komisar Molotov informirana o detajlih angleško-umerlških vo-juških načrtov. VoJaškA delegacija bil t »kih lit ameriških generalov se je sestala s »Stalinom v Kiemliuu Konferenca Je trajala dve uri. Načelnik deloguclje je bll ge-neiul llastings L lsmay, šef Chtiichillovegu štaba. Cez milijon Nemcev ubitih v bombnih napadih I^ondon, 30 okt — Poročila iz Švice trdijo, cia ao bombe, kateie ao zavezniki vrgli na mmAka mesta in industrijska siedisc « od začetka vojne do-I. oktobra tega leta, ubile 1,200,000 nemških civilistov, V dobi od I, upiilu do 25 oktobra so bom-Ik< ubile I02.4M civilistov v dvanajstih mestih, ki so bila tarča bombaidlranja iz rraka Poročila ha/irajo na uradni nemški alatistiki Ta/1 za ustanovitev Lige narodov Cleveland, O., 30. okt — Senatni Taft, icpubttkanoc Iz O-hia, m* je v svojem govoru pred člani klubi Kivvunia Urekol za ustanovitev nove Lige narodov, ki naj bi Ačilila in vzdrževala mir po /uključonju aodanje vojne Mt lahko izkorlatimo prvotno maširierijo Life narodov pu u*tun<»vitvi nove, kl molu biti osnovana na trdni pod-legi " je dejal Thomas vloiil priliv proti obsodbi Deti nit, Mich , .IO okt — Odvetnik R J Th >maaa, predaed-nika unije /družonlh avtnlh dola v« ev, je na/nanll vložitev pri-m a proti c«btw»dbi Thomaaa pri vrhovnem državnem aodtšču v Tesa»u Thomas je bll obsojen na tri dni zapora In plačitev $100 na obtožbo razžaljenja ao-I dišča PROSVETA r PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE . JEDNOTE Organ of sad published by Slovana National Benefit Socialy Naročnina aa Zdrušene driava (iavan Chicaga) la Kanado NJO na Mo. S3.00 aa pol lota. SI Jf M čotrl I0U1 sa Cbleage la okolico Cook Co . ITN ao oolo Wto, $9.7» m pol lotai aa laoeawlvo NJO. Subacrlptioa rataai for tho Uniiod SUfoa (»acapt Chllgo) sad Canada NJO por foor. Chicago aad Cook Couafy I7J0 por rtu. Com oglasov po dogovor«.—Rokopisi dopisov la člankov ao ao vračalo. Rokopisi literarne vsebino (črtioe, povesti, drama, pasmi Ud.) so vraejo pošiljatelju lo v slučaju, ie Jo psilošil poAinino. Advertlalng raioe on agraomoal, Manuacrlpts of commaaleaUons aad uaaollcllod articles wUl aof bo roturnod. Other sueh as sleeiee, plays. poema. ale« wUl b« roturnod lo Iiaiii br sali addroaaod aad atenped envolopo. Naslov na vao. kar Ima stik s Halonu PROSVETA 2657-59 So. Lavrodale Ava. Chicago 29, Illinois MEMBER OP TKE FEDERATED PRESS Glasovi Datum v oklepaju na primer (November 30, 1943), poleg vaiega imena aa naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite io pravočasno, da ae vam list ne ustavi. --J Kakšno bo lice Evrope po vojni? Atlantski čarter, ki so ga podpisali vsi Združeni narodi s Sovjetsko unijo vred, določa, naj ims Vsak narod pravico, da sam odloča o svoji bodoči usodi, to je o svojem političnem življenju in formi vlade. Ce bodo na podlagi tega čarterja narodi res sami odločali o svoji bodoči usodi po tej vojni, je skoro gotovo, da se bodo v ogromni večini odločili zs demokratično obliko vlade; izjema bodo le oni narodi, ki so v civilizaciji še tsko daleč odzad, da sploh nimajo pojma o demokraciji. Nsjboljša politična in ekonomsko-socialni oblika nove Evrope bi bila svobodna, demokratična federacija vseh tamošnjih narodov. Pravimo: narodov!—ne držav v smislu preteklosti, ki so bile kombinacij« več narodov. Z besedama "demokratična federacija" mislimo—politično in kulturno svobodne narode, najmanjše kot največje, z enotnim gospodsrstvom, katero je od začetka lahko mešano (državno, privatno in zadružno), ampak razvoj bl moral biti usmerjen v demokratično (kooperativno) gospodarstvo. Vssk iskren zagovornik ljudske svobode se bi zadovoljil s to obliko bodoče Evrope. O tej obliki je že bila natisnjena cela vrsta večjih in manjših načrtov—in če bi izbrali in strnili najboljše toč-če iz najboljših načrtov, bi lahko dobili nekaj konkretnega in naf-boljšega, ksr je na današnji stopnji razvoja Človeškega uma sploh mogoče. Ali pa je kakšno upanje, da bo Evropa po vojni dobila to lice? Nc po znamenjih, ki so do danes na vidiku. Mnogim starejšim čitateljem Prosvete je lahko še v spominu, kako so razni idealisti kovali novo Evropo v zadnjem letu prve svetovne vojne. Kaj smo Slovenci delali takrat, je bilo z« svetovno javnost brez pomena, dasi je bilo velike važnosti za nas—arm psk zs aplošno zgodovino so važni le oni načrti in programi, ki so veljali za vso Evropo in deloma za ves svet. Dejatvo je, da največji idealiat s stališča demokracije je bil med prvo »vetovno vojno ameriški predaednik Wilson. Njegov program štirinajstih točk so »prejeli val nurodi kot podlago novega in trajnega miru; na podlagi Wilsonovega programa je bila vojna končana. VVilsonov program štirinajstih točk je bil to, kar je danes Atlantski čarter. Razlika je le ta, da je Atlantski čarter nastal zgodaj med sedsnjo vojno in ims dva avtorja, dočim je bil Wilson edini avtor avojih točk, katere je objavil tik pred koncem zadnje vojne. Piedaednik Roosevelt in premier Churchill, ki ats sestavila Atlantski čsrter, nista čakala konca vojne in to je dobro. Glavna točka Wilaonovega programa je bila samoodločba narodov. To je tudi glavna točka Atlantskega čsrterja. Zelo demokratična točka! I Kako je bilo z izvajanjem VVilsonovega programa, je znano. Polomija! Polomija na vseh koncih in krajih! VVilson je zmagal z ameriškimi armadami na bojišču, umpak pri mizi mirovne konference je bil poražen. Versajski mir je bil vse nekaj drugega kot Wilaonov program. Samoodločba narodov Je postala karikatura. . Ta točka je bila izvedena le v dveh ali treh primerih in še tam z nedemokratičnimi metodami, vsled česar Je bila diskreditirans, kakor na primer pri koroškem plebiscitu. Primorski Slovenci so bili izročeni Italiji—kljub nasprotovanju NVilsona—brez vsake samoodločbe, brez vsakega plebiscita. Kako je prišlo do polomije VVilsnnovega programa? Zato, ker glavni zavezniki niso sklepali miru v znamenju demokracije, temveč v interesu anekaij ln ekonomskega izkoriščanja. To jc bil progi am takratnih angleških francoskih in italijanskih državnikov v Verna 11 lesu. Hoteli ao imperialistični mir in dobili so ga. Kako ho zdnj z Atlantskim mrterjem oziroma s principi tega čsrterja'' Ali ga zadene enaka usoda kot je zadela VVilaunov program? Danes smo toliko ns boljern. da imajo vsi prizadeti narodi ve* pnložnoeti in boljša sredstva (radio) /M razmotrivanje. Vojna še ni končana in še je čas. da jm- lahko prepreči marsikatera nakani, katera stremi /a tem. da ae pokoplje Atlantski čarter In sploh vsak poskus /a demokratično ureditev Evrope in sveta po tej vojni. Nobenega dvoma ni. da si. intenzivno na delu sile. ki hočejo, da v glavnem ostane vm- pri st^em l/premembe, ki jih imajo te sile v mislih, so le v državnih mejah Državne meje bi spet prestavil! po metodi "bv h«*,k or crook" m alijanca dveh ali treh velesil, kl bo Imela najnujnejšo armado m največ bojnih letal, naj skrbi za mir Vnaka taktna alijanca Ih. skrbela za mir le toliko čas*. dokler m- ne pojavi kontiaahjanca ki (»oskrbi, da bo imela še močnejšo aimado in ie več l>ojnih letal Gornje jr neizogibno, če bodo glavni zavezniki pri »klepanju miru ignontali Atlantskijčartet in postavili mir na imperialistično podlago V intei e«u gospodarskega izkoriščanja. Vae upanje pa m- ni m ne ume biti Izgubljeno Cesar je treba. Je pritisk vseh iskrenih demokratičnih elementov. da morajo vsi kompromisi, v*«- barantije in intrige sa kulisami na dan—pravo-čaano na dan' Ljudstva na) izvedo, kaj se piše na njihovo kožo. Dalje marajo demokratične sile neprestano razkrinkavatl vso propagahdo. katera stia&i s "tretjo svetovno vojno"—kadar koli ae kdo drzne pogledati /a kuhae današnjih Imperialističnih intri-gsntov. upiz naselbin Is dašolo pelina Roek Sprtega, Wyo.—Naj nekoliko poročam o naši veselici druitva 10 SNPJ, ki je izmed vseh dosedanjih najbolje izpad la. Ker vem, tudi lahko rečem, da toliko ljudstva naenkrat še ni bilo v Slovenskem domu kot v soboto zvečer, 16. oktobra. Največ j« bilo tujih ljudi, ki so želeli videti naše fante in dekleta v narodnih nošah. In v resnici so'sis dobro postavili, potem pa št godba taka, da je moral plesati vsakdo, kdor še ni napol mrtev. ' Vstopnina za ženske je bila 25c, za moške pa 75c, ampak teh se je bolj malo prodalo, kljub temu pa je prišlo v blagajno $316 za vstopnice. Tudi sodišče se je dobro obneslo s $30. Pri pijači in jedači pa ni kaj profita, ker je vse tako drago, biti pa nekaj mora, toda nismo dobili^toliko kolikor bi še potreboval1' r Pred par tedni je bilo pcAtca-no, ds je Primorska pridružena k Sloveniji. To je bila v resnici vesela vest, ako bi bila tudi od višjih zavezniških državnikov potrjena. Ampak pravijo, da pred semnjem ni vriskati. Roosevelt, Stalin in Churchill še niso dali nobene take izjave, da bi mogel človek tej vesti verjeti. Jugoslovanska zamejna vlada se itak za drugo ne zanima kot za svoj stolček, da bi zopet lahko izmozgavsla te uboge ljudi, kar jih bo ostalo od nemških in laških hijen. Ti ljudje si bodo lahko zapomnili, koliko jim je Bog pomagal v tej strašni katastrofi. Po vojni bodo po cerkvah seveda zopet prepevali zahvalno pesem in pridigali, da je Bog vojno ustavil, čeprav jo bodo le zavezniki, ako bodo složni. In zmaga bo sedaj še bolj gotova, ker imamo tako junaškega in zvestega "zaveznika" na svoji strani kot je Italija. Povsem nerazumljivo je to, zakaj so zavezniki vzeli medse tako zahrbtno skakalko. Ali zavezniki tako kaznujejo zločince? Med prejšnjo vojno je rekel general Ludendorf, kdor bo imel Italijo za zaveznika v drugi vojni, bo imel eno nadlogo več. Zdaj se vidi, da tudi Rooseveltu in Churchillu ni vsega verjeti. Seveda človek lahko reče, da oni (zavezniki) že vedo, kaj delajo, kar pa ne spremeni položaja. Frank Gosar mi je povedal, da misli vojni department poslati dotične ujetnike—naše primorske fante—nazaj, da bodo lahko Šli nad Nemce. Kolikor jaz poznam sestro Bernik iz Detroita, ona gotovo ni imela slabega namena, ko je tisto pisala. In če človek prav premisli, je resnico pisala, dasi tega niso fantje krivi, ampak tista italijanska vlada, ki Je sedaj naša zaveznica. Oh, boy, kako smo srečni! Človek nikakor ne more verjeti, da Roosevelt nič kaj ne upošteva jugoslovanskih partizanov, dasi lahko vidi, kako neustrašeno se bore za prostost in demokracijo, katero je italUnnska vlada vedno zatirala, zda^ji pa dela take poklone. Večkrat se. tudi sliši kakega bedaka, ki pravi, da Rusija še ni nič pomagala Ameriki v tej vojni. Kaj takega more reči le človek, ki ne zna čisto nič misliti, marveč le blebeta nekaj, kar je nekje slišal. In ti "elove-ki" tudi pravijo, da so ruski komunisti najslabši ljudje. Ali nista nemški nacizem in laiki fašizem desetkrat slabša? Saj sta vendar italijanski fašizem in nemški nacizem začela to vojno, v kateri je toliko ljudi po nedolžnem prišlo ob svoje domove in nazadnje še ob življenje. Ali je to kako junaštvo, ako po-žigajo mesta in vasi? To bi lahko napravil vsak otrok, če mu daš užigallco. In neoborožene ljudi lahko tudi vsaka žena strelja izza plota. ' J. Pintar, 10. Z bolniške postelja Lavrrence, Pa.—Na) mi bo dovoljeno, da se malo oglasim, da ne bo kdo mislil, da sem šel že v krtovo deželo. Kar se dela ti če, fce tukaj dela na tri šihte: dva šihta vlačijo premog ns površje, na tretjem šihtu pa pošiljajo potrebščine v rov. Dela vse v tej vojni f uri j i, staro in mlado, tako da ni nobenega odpočitka. Kar naprej je treba garati za malhe, ki niso nikoli polne. Kar se tiče našega društva 245 SNPJ, še precej povoljno napreduje finančno in moralno. Društvena dvorana je tako rekoč že plačana. Lep napredek za tako naselbino ali vas kot je naša. Dvorana je stala Lepe novce, če se ne motim, $14,000. V par mesecih bo vse plačano. Kar se tiče mene, ki se zadnje čase nisem nikjer pokszal, to je na proslavi dneva SNPJ v Syga-nu in na federacijski seji, je kriva moja bolezen. Dne 4. oktobra me je namreč pobilo v maj-ni in zato nisem mogel nikamor. Dne 7. oktobra smo pri našem društvu izgubili člana Tonija Lekše ta, ki je podlegel za rakom v želodcti. Bil je napredAe-qa mišljenja in zvest naročnik Prosvete in Pfroletarca. Blag mu spomin, družini pa moje sožalje! Njegovega pogreba, ki se je vršil 10. oktobra, se radi bolezni nisem mogel udeležiti, dasi sem sil izvoljen ža nosilca krste. Iz Istega vzroka, kakor že rečeno, se nisem mogel udeležiti jednotine slavnostl v Syganu 17 oktobra in prav tako ne federacij-ske seje 24. oktobra v Pittsbur-ghu. Tako sem moral doma dolgčas prodajati, ko ste se vi, zdravi člani, veselo zabavali. Zelo mi Je žal, ker se nisem mogel udeležiti posebno priredbe v Sy-ganu, kajti človek potrebuje veselega in zdravega razvedrila, kar podaljšuje življenje. In veselo družbo imam zmeraj rad. To pišem zato, da ne bo kdo mislil, da smo tukaj res tako nazadnjaški. Ampak cnmalo smo res, ker se nič ne pobrigamo za trpeče rojake onkraj morja, to Je za naše brate na rodni grudi, kjer zdihujfejo pod krutim fašizmom. Kdaj bo ta nacijska pošast pr«-* magana, še nihče ne ve. Na tt»-i PONEDELJEK, |. NOVimn^ soče jih samo Rusi pobijejo, ampak jih je še zmiraj toliko kot bi jih mravlje kotile. Kot izgleda, teh morilskih zveri ne bo nikdar zmanjkalo. ^ Kar se tiče dopisov, jih rad berem, ker so jako zanimivi skoraj vsi. Dne 21. oktobra ima zopet dopis Katharina Krainz iz Detroita, ki zagovarja nežni spol. Menda ima prav, ko pravi, da ženske niao tako krvoločne kot moški in da vladarice niso zakrivile toliko vojn kot vladarji. Le tako naprej, Katharina in vsi drugi dopisovalci Le še pišite dopise, ker jih radi čitamo. Frank Strah, 245. Sharonaka novice Wesi Middleeex, Pa.- Jesensko vreme se je spremenilo, postalo je hladno in megleno. Sleherni dan tudi malo dež primoči. Dne 18. oktobra je padal pomešan s prvim snegom, ki pa ni imel obstanka. Veselica tukajšnjih društev, ki se je vršila 23. oktobra za Sans in pomožno akcijo, je dobro izpadla. Udeležba je bila povolj-na, sicer bi bila lahko še boljša s strani nas starih. Je pa tudi to, fee? danes je vse uposleno in človek mora delati tudi ob takih prilikah, kajti copaki so prvi. Vsem onim, ki se niso mogli udeležiti te veselice v korist našim bednim onkraj morja, se pa priporoča, da nekaj pomagajo na drug način. Mislim namreč s par copaki, katere lahko izročite te« mu ali onemu, kt je pooblaščen nabiralec. Te veselice so se Udeležili iz Girarda tudi John Tancek, njegova žena in Staudohar, prijazen in zgovoren fant "za devet". On je tožil, da mu je pred osmimi meseci umrla žena. Odgojila sta osem otrok, pet hčera, ki so že poročene, in tri sinove. Dva sinova sta pri vojakih, najmlajšim, ki je star 14 let, sta pa sama ostala doma. Tožil je, da mu je dolgčas. "Pa kaj hočem—prestar sem, da se zopet oženim in premlad, da tako ostanem. Ps vendar bo treba nekaj zanesljivega poiskati. Sem izučen mizar, imam stalno delo in tudi prilično hišico, katero je treba vsak. dan nekoliko čistiti, ali tako deio Je zame preveč ..." Ko se tako pogovarjava, me vpraša, kdo sem. Ko mu povem, se začudi. "Ti si tisti dopisovalec Prosvete? Tvoje dopise či-tam že leta in so zame užitek. Sedaj te pa tukaj vidim. Predstavljal sem si, da si starček, že mslo grbast, zdsj pa vidim, da si še rsven Kot sveča. In kdo bi ti sodil, da jih imaš 60 na grbi? Nihče. No, me veseli, da se spo-znsvs. Sedaj pa žganja, piva in cigaro. Ps ie piši ..," Hvala vsem posetnikom te veselice. In pridite še drugikrat. Nadaljnji prispevki za Sans so: John Slabe $2.50, John Cetin $2, Anton Slavec dolar, George Timko dolar in Frsnk Stiblaj 25c. Polovični prebitek veselice dne 23. oktobra Je prinesel Sansu $53.65. Anton Valeniinčič. VVilliam Green (levo), predsadnik ADF. in Wllliam Bavli«! sodnik britske rudarsko federacije. pred obljubila. Enako priporočam tudi: jaz onim, ki se niso že dolgo oglasile v našem delavskem listu. Meni se najbolj dopadejo dopisi, v katerih pišejo o sinovih, ki so pri vojakih. Drugič bom tudi jaz nekaj napisala o tem, kajti imam tudi jaz sina Joeva, ki se sedaj nahaja več tisoč milj od doma nekje v Avstraliji. Preteklo je že več tednov, odkar nisem od njega prejela pisma. Kolikor mi je znano, tudi*on ni prejel pisma od doma. Anna Gorenc, 106. Vdova 90 nor a la J V M ar Uiti Ga. Longitreeti na del« v letalski tovarni Muhaato vreme in priredba ImperiaL Pa.—Danes sen} se zopet namenila, da napišem nekaj za Prosveto. Sedaj bo več časa za pisanje, ker delo v "vrtovih zmage" je končano za letos. S pridelkom se ne moremo nič pohvaliti, ker letošnje leto je bilo od muh. Pomladi je bilo dolgo hladno, poleti so bili Veli ki nalivi, potem pa je prišli velika suša. Tukaj nismo imeli skoraj dva meseca nobenega dežja ln v vrtovih se je vse posušilo, kskor tudi pašniki in mnogo studencev je usahnilo. Dne 15. in 16 oktobra smo dobili precej dežja, 18. pa tudi malo sneg* Vse Uko izgleda, da bomo imeli zopet dolgo zimo V nedeljo, 17. oktobra se je vršili velika proslavi naših društev v Svgmu v dvonni društvi št. 6. Priredili sta je obe federaciji, ingleški in slovenska, pod imenom SNPJ Diy. Ns tej proslavi smo se zopet sešli s prijiz-nlml rojaki. brati in seetrami v lepem domu društvi Bratstva Upim, di je slivnost tudi fi-nsnčno dobro izpidli. Udeležba nt bils tsko velika kot prejinji leta ni teh slsv-noatih, ker se pač niha jamo v vojnih razmerah. Seila sem ae z mnogimi brati in sestrami. Tako svi se veselo pozdravili tudi « glivnim predsednikom Vlncen-tom Ciinkirjem, ki mi je naročil. kakor tudi več drugim, nsj O oblaku v Clevelandu McKeeeport, Pa.—Dne 28. avgusta smo se podali na obisk v Cleveland jaz, moj mož, hčerka in naši prijatelji John in Frank Korbtr in Jožefa Rancengar Vožnjo smo imeli prav lepo. Ko pridemo v Cleveland, gledamo naslove, katere prijatelje bi naj-iprvo našli. Najprvo smo šli mrs. Gorišek, ki nas je lepo sprejela in postregla po svoji moči Potem smo šli ni dom mrs Camblah, ki nam je prav lepo postregla in tudi dala prenočišče Sicer ni imela prostora za vse in nekaj nas je poslala k svoj sestri, tako da smo imeli vsi "jer perge." Potem smo šli malo po mestu in v Slovenski narodni doni, da si malo oči napasemo Sedaj vsakdo rad vidi, kako je drugod. Hvala mr. Šuštarju, ki nam je bil kažipot in ražkazova lec. Potem nas je peljal še do Krivčevih, kjer so nas lepo sprejeli in postregli. Mrs. Krivec nas je vprašala, če imamo že prenočišče. Človeku se to dobro vidi kadar si potreben in daleč oc doma. Hvala vsem onim, ki so nam šli na roko. Ce boste potovali tukaj okoli, boste dobili vse povrnjeno. Čas je hitro potekal in treba se je bilo odpraviti proti domu Pa smo še nekaj govorili o Bar-biču in prijatelj Šuštar pravi, da ve, kje živi in nam pokaže njegov dom. Šli smo do njega, toda ga ni bilo doma. Njegova žena nam pove, da še ni prišel z dela. Ko se poslovimo od nje in remo nekaj korakov, pa nam luštar pokaže Barbiča, ki je še z dela. Takoj se ustavimo. On nas gleda, mi pa njega. In tako smo se spoznali z njim, ki je doma od Krškega, kot je tudi moj mož. Potem smo se odpravili proti domu. Ko pridemo do Youngs-tovvna, pravi moj mož, da bi šli malo v Sharon. Tako je bilo Najprvo smo šli k Trobentačevim. On je bil sam doma in nas sprejel. Pravi, naj počakamo, da bo šel ženo iskat—hčere so bile v gledališču. Mi se podimo mi lo v Slovenski dom, kjer smo nišli dolgoletnega natakarja Joe va Godino in njegovo ženo. Oni nis pogledajo in vprašijo, odkod prihijimo tako pozno. Odgovorimo, da iz Clevelinda. Povabi U ms ni svoj dom, ali pozno je bilo, bomo prišli pi drugič. Poveste nim, da imata restavracijo. Iz Slovenskega doma smo šli nazaj k Trobentarjevim, ki so že bili doma in tem so bili tudi Bo-golinovi. Prav fajn smo se imeli pozno v noč. Ampak treba se Je bilo posloviti in odpeljali smo se proti Pitteburghu do niiegi meste McKeesporti. Hvili lepi za vso višo prijaznost in postrežbo. Pripravljeni smo vem vsem vrniti. +4b Tsko Je bilo MM* našega potovanji Sedij na milo o Mc-Keesportu Tuksj je prav milo Slovencev, vseh skupsj niti deset družin, todi smo zelo raztre-•eni in diJeč drug od drugega. Ali druitvo pi imamo, Dilmi- je pet v družini in vsi smo člar jednote. Ona je naše zavetišč v jpotrebi, kajti nijiče ne ve, kdi ga nesreča zadene. Dne 9. oktobra se je podala n pot s svojimi hčerkami Mar Rok iz Bostona, Pa. Šla je v Ci lifornijo k svoii poročeni sestr Želim, da bi imela lepe počitn ce in srečen povratek domov Boston. Ona je moja dolgoletn prijateljica. Frances Vodopivec. 347. Uaodepolno leto za Hitlerji Canton, O.—Poletje je za ni mi in prvi sneg je tukaj. Leto nje jaoletje bo v zgodovini ost 10 podčrtano, in sic^r ne samo 1 Nemce in Ruse, marveč tudi 1 ostali svet. V tem letu so Nem pustili za seboj na ruskih boj Ščih okrog milijon ujetih, ranji nih in ubitih vojakov. Enajstdnevna bitka za malo, vojaško važno strateško mes Melitopol, se je končala porazi za Nemce. Zanje je to tudi hu moralen udarec. Melitopol je d nes nekoliko večji kot jc bil t stega dne, ko se je pričela enajs dnevna bitka, v kateri so Nem izgubili 20,000 hordistov. palje je to zgodovinsko vazi poletji; pustilo za seboj tpdi 01 ki niso verjeli, oziroma dvomi da bi bila Rusija zmožna vod uspešno poletno kampanjo pn Nemčiji. Glave teh neverjeti Tomažev so se gotovo pov kajti izkazale so se slamnate primeri s Stalinovo. Vzrok, da je bilo toliko razli nih mnenj o Rusiji, je bilo zaupanje na obeh straneh. Ru ja ni zaupala svojih vojatt tajnosti nikomur in jih še da ne $aupa, čeprav bi jih lahi zaupala Ameriki kot iskreni veznici. So pa neke vlade v vezniškem taboru, ki niso isk ne napram Rusiji, ker se bo njenega vpliva. To Rusija dobi ve in zato tudi pazi na svo/e u nosti. Badoglio je danes naš zave nik, ker mu drugega ni preos' jalo. Nima pa iskrenega zaup nja med zavezniki. Ali se nez| di lahko, da se jutri ponuditi 1 zaveznika tudi Francova Špan ja in Portugalska? Seveda bi b 11 dobrodošli, čeprav bi bili spn jeti hladno in z največjo reze viranostjo v krogu zaveznik* Dobrodošli bi bili. ker Amert in Anglija potrebujeta boljše gurnosti za hrbtom, obenem pa trpela morala Nemčije in J ponsk#.* Torej taki zavezniki so ic zn* raj sovražni Rusiji. KritiJH| bilo ©recej, ko so zavezniki nudili zavetje BadoK'»Ju v u n* no za ostanke italijanske mon« rice, ki je s svojo predajo delov la porazno na Nemčijo. I Na Daljnem vzhodu jc tudi J nitična vojaška *ila. s katero treba računati. Ako bi Jap'^1 izvedela o vojaških tajnost« * sije, bi mogoče nc toliko časa ob reki Muri. teh tajnosti ne pozna M-di v * mu. Sedaj se boji. da je s« zadela usoda Hitlerjeve ^ ki Je že uni^a nemški mfliw zem za vedno. , Sedaj sede v Kremlju ^ ameriški državni tajnik C** Hull, Eden in Molotov A** tej zgodovinski konferenci p do sporazuma med Amerik-glijo in Rusijo in dr »k* medsebojnega sedanja pričakujemo z nsjve ^ nostjo. bo to zidnji i" ™ , polom nacijske Nemčije bi bilo najbolje, da ne od« beneg. Itrela več^#j ^ km k«i mu* .. d___—' V imamo, Ulimi- ie kij pišem v Prosveti, ksr sem tinsko slogo št. 347 SNPJ. Nss ■M Ali sle airočeol "Prosvsfo"? podpirali* I^-^K. 1. NOVEMBRA —- pomača fronta konferenc« rasodava | pagande Josip Goebbels v svojih zadnjih govorih po ovinkih priznal, da je pripravljen pogajati se z Anglo-Amerikanci proti Rusiji. Dne 3. oktobra je dejal: "Prav nič ne dvomim, da bo smatrala generacija, ki bo sledila naši, v deželah Evrope, da je pekovska l^noti nacistov ^ice of War Information foreign Language Division Wasfrington, D. C. Washingtort, D. C.-Iz nacistič- nroDanande zveni vznemirje- . . . _ IIL nacističnih voditeljev zaradi I največja sramota našega stole-fef^omia se s&delovanja med^3' da Prepušča sedanji svet v M emmi narodi, ki se zrcali «la™<™ Nemčiji, katero podpi-Moskvo zunanjih I raJ° le nekateri manjši zavezni- prihodu , ^ ~___. manjši za vezni ta«trov Cordella Hulla in An- borbo proti nevarnosti, ki Iv Eder.a, ki sU prišla na a v<* kontinent. Nikakor Lnco treh zunanjih mini- Pe trd,nJ ker pričakujem, Viačeslavom Moloto- da nam bo Pomoč iz onih krogov, ki bi nam je morali dati. xv vni«5kn in Dolitič- DovoIj smo močni sami- da vzdr-Narascajoce vojaško ini poli * žimo na vzho(Jn. i razumevanje med zahodnimi Jailami in Rusijo je zelo vzne- Pričakovati je treba še drugih So naciste. Office of War poskusov, da se razbije moskov- iormation poroča, da je nem- ska konferenca. Washingtonski propaganda začela udarjati opazovalci smatrajo na podlagi boben že znane melodije, v prejšnjih izkušenj (požar Reichs- ETse tiče mosktjvske kon- ta^a, katynski grobovi, groblje / v Vinici), da ne bi bilo prav nič teti ponavljajo svojo staro Presenetljiv°. ako bi poskusili m da Anglo-Amerikanci ne P'°pagin(too akcijo velikega sti-ejo ničesar odreči Stalinu, ?a bl le popili moskovsko preslabi. Da so prodali konferenco 1Pripravljenost skle-«0, ali pa, da jo prodajajo. PanJa bl tega (bodisi je njihov poskus "psevdode-1 Je P^zana le od nemške Uacije bolševizma" tako Propagande ali s strani nemške jotna prevara, da ji noben diplomacije) mogla imeti po miš eten človek ne more verjeti. M^11 teh opazovalcev še dru cisti prav posebno poudarja- gacen nan?en» namrec nov. bre2" i da ni nobenega resnega neso- Upen . Poskus' Pr«P, Javno tja med Anglo-Amerikanci in m"e"Je v zavez^kih deželah, da 1 'sodelovanje z Rus«, ali pa celo koncesije napram njim, prav zares niso potrebne, ker je prav lahko končati vojno na najhitrej-Agentura nemškega ministrs- način> ako bi zavezniki le ho-va NPD, ki pošilja nacistič- teli izkoristiti pripravljenost predstavnikom v inozem- Nemčije, da se pobota z Anglo-■"navodila" preko radia, je Amerikanci ip z njimi sklene rala dr. Schmidta, govornika | takšen mir. »njega ministrstva, ki je tudi tvoji časnikarski konferenci voril v smislu istih smernic. (propagandistične ideje so bi-uporabljene tako za zunanji pet kot za Nemčijo samo. Iz ejsnje propagandne politike tov pa je razvidno, da neko različno naglašajo motiv nje boljševizma" kadar go-različnim vrstam slušate- NOČEM PLAČATI VEH KOT NAJVIŠJE URADNE CENE! NE STREMENI ŽIVI AKO NE OMAM ZNAMK! > si v vprašanju temeljne poli- e. katere cilj je popolno uni- uje Nemčije. Povojna kontrola industrije Napisal Harold J. Laakl Debata o povojni kontroli industrije narašča in postaja če-Slušalce v inozemstvu so I dalje bolj vroča in huda. Her-i dozdaj skušali plašiti s I bert Morrison, minister notra-Sranjcm ruskih armad, do- njih zadev, je v Angliji posvaril so domači publiki govorili le pred nevarnostjo, da se ponovi tem, da ni nobene razlike med I ogromna in blazna napaka, da flo-Amerikanci in Rusi, vsaj bi industrija kot leta 1918 sama pogledu "evropske civilizaci-1 odločevala svoj razvoj v bodoČ-f. To nacistično poudarjanje, I nosti. imajo tako Anglo-Amerikan- Ernest Benn, ki je največji in-kot Rusi namen uničiti Nem- dividualec, pa je v svojem na->lo. je bilo koristno, da oplaši govoru mali skupini zastarelih 'iemskem narodu vse one, ki bi nazadnjakov dejal, da bi se mo-■JU mogli izneveriti nacizmu. gii Hitlerju kar takoj predati, Značilno jc, da so začele govo-1 ako imajo kontrole ostati v ve-k o nemško-ruskem miru— Ijavi tudi v bodoče, »vsem očividno plasirane od Očividno je, d» se bitka zače-i»cev samih—krožiti ravno ob nja. J*. ko so se pričele predpripra- Najbrže bosta dve bitki. Mi-moskovsko konferenco, a slim, da je upravičeno pričakovati so jih nato ponovno de- vati, da bo vlada parlamentu sanirali, v cilju, da jih ožive ma povedala, da je iz praktičnih ojanjo. Ta nemška zanikanja razlogov potrebno, da ostsne »Zavedno naslovljena le ino- kontrola v veljavi še za par let ™vVa";t™kdar ne domačemu j po vojni. Mislim tudi, ds bodo I ' zvozi s temi umetno zaseja liberalni krogi to predloge hoče! nočeš sprejeli, sumim pa, da se govoricami o rusko-nem-1 bodo konzervativci delili. Mala n miru in s svojo staro "bolj- skupina na levi jih bo sprejela, krvisko nrožnjo" je minister pro- • druga skupina na desni pa bo poudarjala svete pravice lastnine in posestva. Toda najhujša bo bitka za značaje ljudi, ki bodo imeli v rokah kontrolo. Med vojno je bUa večina osebnosti v kontrolah, angleški ekvivalent ameriških "dol-lar-a-day men", izhajajočih iz industrij, v katerih so imeli vodilne pozicije pred letom 1939. Ako bi to trajalo naprej, ni dvoma, da bi bili industrijski krogi zadovoljni, a konzervativna stranka bi bila v tem slučaju seveda tudi zadovoljna. To je eden najbolj običajnih načinov ojače-nja monopolov, uvedenih pod državnim pokroviteljstvom. Toda skrajno malo verjetnosti je, da bi tak predlog obvezal brez velike opozicije. Strokta* ne unije in mali j>odjetniki bodo z vso odločnostjo postavili po robu. Pričakujem, da bo to izredno dolga in strupena borba* o kateri je težko reči, kako se bo končala. Kakšen bo končni rezultat? Vse je največ odvisno od Chur chilla in od tega, kakšen kompromis bo predložil. Delavsks stranka dobro ve, da bi pomenil povratek v stanje brez kontrole zopetno pojavo brezdelja, kar bi pognalo ljudske mase v nemir. Radi tega mislim, da bo ta zadeva Churchilla brezpogojno vrgla mnogo bolj proti levi, kot bo njemu samemu in njegovi'Stranki drago. Spoznali bodo, kaj je Trocki menil, ko je dejal, da se jc nemogoče igrati z zgodovino. Iz Jugoslavije Kairo, 18. okt. (ONA).—Iz jugoslovanskih uradnih vladnih krogov prihaja danes obvestilo, da so se začela pomikati močna ojačenja mešanih nemških in bolgarskih vojaških oddelkov v smeri proti centralni Srbiji. Namenjeni so pred vsem v okraj 2upa, kjer nameravajo zatreti upor jugoslovanskih jaatriotov. Te vojaške sile osišča so baje jako velike in nastopsjo z največjo brezobzirnostjo. Vse kraje na ozemlju, skozi katero preha-r jajo, divjaško opustošnjo, dočim civilno prebivalstvo nssilno odvajajo v izgnanstvo. Na hrvaškem ozemlju pa si prizadevajo ob isterri času oblasti marionetne hrvaške države, da na drug način presleparijo patriotske narodne sile. Ponujajo popolno amnestijo vsem onim pstriotom, ki bodo pristali na to, da se predajo z orožjem vred. Kakor ponavadi, je U Pa-veličeva ponudba seveda spremljana z najhujšimi grožnjami napram vsem onim, ki bodo s svojim ravnanjem ogražali varnost hrvaške države. Preročišče v Delphih f i T 41'* r (Odlomek is potopisa) B. K. Rasprsva v Moskvi. KONEC Vpraševal sem jih, ali zna kdo francoako, nemško, rusko ali srbsko. Nič. Vsekakor sem hotel naksj govoriti z njimi. Zdsj sem vedel, da so aodrugi. Tedaj mi je šinila odrešilna misel v glavo. Začel sem žvižgati melodijo internacionale. "Vstanite sužnji iz prekletstva ., .* Nekateri ao stopili bliže, oči so se jim zasvetila in pomagali io mi • • • Tako smo se začeli, po melodiji delavska pasmi spoznavati. Zdsj smo začeli klepetati v vseh jezikih, ki smo jih znali in ki jih nismo znali. Ta je znal nekaj francoskih besed, oni nekaj nemških in iz gruče se je izvil dolg mož z ostrimi, energičnimi potezami, ki je povedal, da zna malo rusko. Spraševali so me, kdo sem ln odkod. Ko sem rekel, da aem Slovenec, niso vedeli nič več ko prej. Zato sam moral povedsti, ds sem lz Jugoslavije. Tudi to ime jim ni bUo preveč domače in so ga zato raja zamenjali s Srbijo. Kljub vsem prisadevanjem je bil naš pogovor selo utežkočen in včasih smo v pomanjkanju besedi umolknili in ssmo zrli drug drugemu v oči. S pomočjo Udlje, kl zna dobro francoako, sem jih vprašal, kako se reče tovariš po grško. Dolgo niso mogli razumeti, dokler po daljšam premišljevanju niso prišli n« to, ka i sem hotal izvedeti od njih. Vzel sem notes ip zapisal: camerade-syndrofos. Nato sem grško besedo le napisal v grških Črksh, ki jih znam še iz gimnazije. Moj šofer, ki je to vidal, mi je zgčel žugati in trditi, da se ssmo dalam, da ne znam grško. Lidija jim je morala razložiti, odkod moje poznavanje grške abecede. Nsto sera hotel še izvedeti, ks-ko se prsvi po grško delava*. Lidijo sva jim tolmačila na vse načina, tods niso mogli rszu-meti. Pogpvarjsli so se med seboj, toda brez uspeha. Zdsj sem začel kszstl z rokami. Nskazal sem kopanje ln mislil na rudarja, nakazal sem tolčenja s kladivom ln nosili na kovača. Gledali so me in premišljevali. Dobrodušen šofer, ki je bil najživahnejši v pogovoru, me je nenadoma zgrabil za roko, vzel notes ln nalivno pero In narisal koso. S tem me je hotel vprsšatl, če mislim kmeta. Odgovoril sem mu, ds ne mislim kmeta, ampak delavca. Ker sa z besedo nisva mogla razumeti, je spet vzel pero in notes in nsrisal kladivo. Zdsj svs se rszumels. "Erga-tis", je odgovoril in jsz sem zs-piaal. Govorili all bolje rečeno mahali smo z rokami še naprej in si dajali znake, s katerimi smo se skušali sporazumeti. Psdla so imena Venizel*, Pangslo«, Dollfusa, Hitler, Mussolini. Roosevelt itd. O Roourveltu je nekdo izmed njih pripomnil v sls-bi francoščini, da ima veliko volje. drugi pe je dostavil: "Ds. za kapitalizem1" Pri govoru smo sa razigrsli. Veseli smo bili drug drugega Nekateri so bil! včasih preglssm in tudi predrzni Zato sam jih opozoril na fejjgu »t »ječega straž nika. Spetje m«; Iznajdljiva glasno povedal, da je tudi stražnik rdeč. Ozrl sen. sa tja. čakajoč stražnikove Intervencije. NIČ Bil je mlad človek prijetne zunanjosti šoferjevim besedam se je pritajeno naamehnil Bližal se je čas "fhoda Sko čil sem od zadaj v avto in sa začel poslavljati, fteU sedsj sem videl, da se je zbralo okrog naa skoraj vseh štiridn^t šoferjev kl so nas vozili Naš pogovor je že nalikovsl na celo zborovanje Nekoliko vroče mi je postalo. Zdaj je bilo treba iti. Vsi so mi hoteli dati roko, jaz pa njim. Nekateri so med tem ša šli k svojim avtomobilom, a so se kljub temu še vrnili po slovo. Tsko je prišel tudi tisti dobrodušnež in iznajdljiva, kl je z risbo tolmačil moje misli. Krepko sva si stianila roke. Za slovo sem mu nekaj povedal še na uho. Tedaj me je objel in poljubil, drugi pa ao veselo vzklikali in zaploskali . . . Takrat sem videl nekaj začudenih obrazov svojih sopotnikov, ki niso mogli razumeti mojega početja. Naše prijateljstvo Jim Je bilo tuje in moje obnsšanje je bilo po njih mnenju neprimerno. Še ko se je naš avto še začel premikati, ml je kdo od šoferjev poma hal s roko in izmenjala sva besede "syndrofos" . , . Tako sem se poslovil od nekdanjega proročišča v Delphih. . . . Zvečer na ladji me je Lidijina mati nagovorila a očita-joČimi besedami: "Slišala sem, da ste se v Delphih kušvali s šoferji. All je to res?" "Res, milostlva!" "čudno obnašanje imate!'1 "Mogoče." Obrnil aem se in šel. Ko sem prišel v drugi konec ladje, sem se naslonil ns ograjo in gledal v lepo zvezdnato noč. Spodaj ob ladji ja šumelo morje, jsz ps sem mislil na svoje grške prijatelje. Ali se bomo še kdaj srečali v srečnejših dneh? . . . Vojna pomoč inozemstvu Zsdnjl podatki, kl jih je objavil Ameriški rdeči križ, nam po-kazujeJo,.da je v času od 1, septembra 1939 do konca junija 1943 Rdeči križ Izdal $73,942,424.52 za vojno pomoč inozemstvu, ds se pomags civilistom v zsvojeva-nih deželah. Od te celokupne vsote ja $34,317,148.46 dal Rdeči križ, $39,025,279.0« pa je iz državnih fondov. Toda tudi stvs-rt, ki so bile kupljene iz držsv-nega fonda, je razdelil Rdeči kril. Poleg Kitajske, Indije ln Srednjega Vzhoda tar Severne Afrike, dobivajo pomoč tudi skoro vse druge evropske drŽave: Belgija, Pinsks, Frsncijs, Velika Britanljs, Grčijs, Nizozemska, Islendljs, Norveška, Poljska, Ru sija, Španija, Sv les ln Jugosls-vljs. V prvih mesecih vojne so društvs Rdečega križa poslala mnogo potrebščin v Litvijo in druge baltiške države, v Rumu-nijo, Madžarsko in v druge pokrajine, ter pomagala velikemu številu poljskih vojakov ln civilistov, kl so sa zatekli v te dežele Od vseh potrebščin se je nsj-več rszdelilo obleke—v vsoti $20,000,000. Za Um pridejo zdravilne in sanitejske potrebe, katere so sts le približno $13,500,000 Ns tretje mesto pride hrsna, v vrednosti več kot $8,000,000 Odej s in posteljins je stala več kot $3,750,000; smbulance in drugs vozilns sredstvs stanejo približno 600,000 dolsrjev. De narna pomoč, kl je bila razdeljena raznim državam Iz fondov Rdečega križa, znala $2,146,000 Velike količine teh potrebščin Je bllo>preneŠenih na psrnlkih, ki jih je kupil Rdeči križ. Prvi tak. parnlk Je bil kupljen v juniju 1940 ln odplul s potrebščinami v vrednosti $1,000,000 za razdeli tev med begunce v neokupiranl PranciJI. Kasneje so bili kupljeni še drugi parniki za podobna samarltanska potovanja. Pomol v manjših količinah je bila poala-na po rednih trgovinskih poteh Ameriški volsk Jack Klrsch ln njegov kltalakl poaagač a strojnico na neki kitajski letalski basL 0 bistvu življenja L#en De telo. Ze (nI nekdaj smstra Človek svoje osebno Šivljenja ss nekaj nad vse dragocenega ln se skuša s vsemi silami ubraniti nenadne groseče smrti. V preteči smrtni nevarnosti so zelo redki oni, ki ohranijo mirno kri. Ob nenadni katastrofi sledita človek tlval edino klicu narave, ki j. m t veleva, naj pustita vse in rešita golo življenje. Tako globoko je zasidran v Človeku strah pred naaprotjam življenja, pred smrtjo, da Je bilo bržkone ravno spoznanje smrti ono mogočno gibalo, kl ja le na pol divjega pračloveka prlallllo k premišljevanju ln povzročilo, da sl je ustvaril prve pojme o onstrsnstvu, kjer nsj bl brezskrbno in večno uživsl to, kar mu je fte na zemlji nsjdrsžje. Razmeroma hitro sl je Človek ustvaril vsaj površno sliko o bistvu smrti, mnogo dslje in vse v naše dni pa sega stremljenje po spoznanju bistva življenja. Za preprostega sins nsrsve pred deset tisočletji je bilo gibanje najočlthčjll znak llvljenjs Dokler je človek živel, Je gibal srce mu je utripalo, prsa so se mu dvigala ln padala; ko je na stopila smrt, Je nastopil tudi več ni mir. In Isto je opažal pračlovek tudi na tisočih ln tisočih obdsjajočlh ga živali. Kjer ni opszil gibanja, tam nI spoznsl življenja, In nehote fe spomnimo na svo jo Isstno otroško dobo, ko smo hoteli pres^rsšiti tovariše pri Igri s tem, da smo se delali "mrt* ve," all ko smo slutili za šumom, ki ga povzroča veter v gozdu ali za nenadnim škripanjem v temni noči neznana in tajinstvens bitja. Nehote se tudi spomnimo na karikature iz časov, ko so stekle prve železniške lokomotive, ki so sprsvlle v divji beg konje ns polju, mimo kateregs so privozile, In še ubogega kmetiča povrhu, kl se je v strahu odkril, kriftal ln trepetal pred drvečo pošastjo. Danes se nam zdi smešna misel, da bl bila drveča lokomotiva živa In skoraj vsak otrok sl doni išljuje, da bi znal povedati, kakšna je bistvena razlika mal njo in n. pr. živim konjem. Ce se pa ozremo i par tisoč-krst bistrejšlmi očmi naravo-»lovca, z drobnogledom aU miki nskopom v živo naravo, spo-/namo lahko na ttaoče In tisoče živih bitij, kl so tako preprosto zgrajena, da jim bl vsak, kl Jih bl prvič videl, odrekal vsako trohico življenja. Mnoge bakterije. Zraven zgoraj omenjenega je movtro6mio nMinlUvrn Ameriški rdeči križ tudi omogo- ' , { , čil. da se ds pomoč civilistom na otokih In bazah Združenih držav, Sem spadajo filipinaki otoki, zona Panamskega kanala, Porto Hi ko, Kuba In Kurakeo bolezni, glivice, ki sestav I jajo kvas, ki ga rabimo pri peki kruha, in tisočera druga bitja, za katera vemo, da žive, so enostavne, par tlaočink milimetra veli- ^"r^ da,J ča« fond i!*47 m imoooo szri: jve^lsei •»*"' » Vtrksvsjo vase, jih je razdelil Rdeči križ. ^ ^^ y-nJo po§9m ato zelo strupene snovi, da polagoma nai aila jo, da se razdele, ko doaežejo določeno velikost na dvoje, da se torej razmnožujejo, •ia ae spreminjajo pod vplivom ■veliobe, toplote, suše in različ-inih snovi, kl jim jih pridsmo. Vsa to ao zanje znaki življenja, 'vendar is njih le vedno ne zvemo, kaj je bietvo življenja. Kaj- For VICTORY ti tekočino varkava vase tudi stenj v petrolejki, tudi tu se petrolej pri gorenju spreminja in razkraja, tudi tu odhaja p»l gorenju is stenja oglje ln še va* polno drugih snovi, Če Izhlapeva na krožniku slana voda, nastajajo mali kockasU kristali soli, ki rastejo in postajajo vedno večji. (Preanavljanjo v petrolejki, rast kristala stu dva pojeva, kot Ju opažamo na vsakem Šivam bitju, vendar nam sama ne zadoščata za bistveno oznako šivljenja.) Da pridemo v bistvo vprašanja, moramo ubrati druge poti. Najprej se bomo vprašali, kakšna je bistvena razlika med neživimi predmeti, to je med takimi predmeti, kl niso bili nikoli šivi, ln mal mrtvimi trupli človeka, živali in rastlin, Razlike med mrtvimi bitji in med predmeti nežive narave so velikanske, če primerjamo n. pr. mrtvega človeka s kakšnim kamnom. Tudi psi mrtvem človeku vidimo Še vedno različne telesne organe, kot kožo, ude, pljuča Itd. Pri šlvem in pri mrtvem človeku so posamezni organi sestavljeni ts majhnih, par tisočink all sto-tink milimetra velikih kamric, kl so 11:polnjene s neko več ali manj sluzasto snovjo ln kl se Imenujejo slanice ali celice. Takih stanic Je v človeškem telesu na milijarde in so v različnih organih različno oblikovane. Najenostavnejša bitja, kot n. pr. bakterije, glive kvasovke, praži vali so pa sestavljene lz ene same slanice, v kateri se nahaja Uko kot v slanicah človeka kepica sluzaste snovi, ki Ji pravimo pratvorivo ali protoplazma. In zdaj se bomo znova vprašali: kakšne so bistvene razlike med Ukim enostavnim mrtvim bitjem kot je mrtva bakterija in med predmeti žive narave? Razlike med obema ao pred-vaem snovne. V mrtvi bakteriji se nahaja vse polno snovi, ki Jih v neživi naravi nI. Največ Je sieer vode, kl Je je v mrtvi bsk-uriji kakih «0'+, V vodi Je rsz-topljenlh vse polno najrazličnejših soli, kot n. pr. apnenec, kuhinjska sol, sadra in nuioge dru-ge In pa obilica snovi, ki nastajajo navadno samo v živih bitjih ali organizmih In ki Jih radi tega že od nekdaj Imenujejo organske ali samo živim bitjem lastne snovi. Take snovi ao n pr. beljakovine, kot jih poznamo it kurjega jajca all iz mesa, maščobe In olja, |ladk«>r, škrob celuloza, vosek, plulovina, lz katere Izdelujejo zamaške, različna barvila, in končno meti drugimi skupina snovi, kateiih seaUva nam nI natančneje znana, takozvani fet* menil, ki povzročajo V živih, pa tudi še v mrtvih sUnlcah važne snovne izpremembe. n. pr, pretvarjanje škroba v sladkor, sladkorja v alkohol, alkohola v ocet-no kislino, aklaaiije mleka Itd. (Dalja prihodnjič.) SLOVENSKA NAMODNA PODPORNA JEDNOTA ladala svoj* publikacija U la sebno liel Proaveta aa kovUtt Ur potrabeo agitacije svojih drnllev U članstva tn sa prepa nde svojih idej. Nikakor pe ae sa propagande dragih pod gaalaaetja lma običajne svo!« glasil t Torej egUaleellni dopiat im nasaaalla dnagth orgealsedj to njih se ne pošiljale llat« GUSARJI (Los Flibuatiers dee Mers) CLAUDE FARREHE PoslovenU F. J-o ffnfiiitffi/ijif/ffffffffff i*f *r*f*»r**i*rpr"rrr*** * * ''"ft^rffff ffffffrfffffffffi*! (Se nadaljuje.) - Iz topovskih žrel, naperjenih na vojno ladjo, bruhne deset plamenečih zubljev, krogle švist-nejo v španske jambore in vrvi in kakor odča-rana pade polovico piramide jader, kakor sneg na solncu. Tedaj se dvigne besen krik z enega konca napadene galijone do druge. Množica vojakov škodi na ograjo, da se brani z mušketo v roki, ko se ladja že ne more posluževati svoje lepe in močne artiljerije, kajti niti en sam kanon ni mogel odgovarjati Tomažu. Toda Malonezi niso poznali strahu pred Španci, niti pred oboroženimi možmi, katerekoli vrste ali narodnosti. Vrhu tega so bili dobro porszdeljeni po vsej fregsti in prikriti zs ograjo, za kastelom, prsobranom ali za mostovžem, tako da so izlahka in mirno merili brez vsakega razburjenja. To jim je takoj izpočetka dalo premoč nad Spanci, zgnetenimi drug na drugem koncu ladje in brez kritja izpostavljenimi uničevalnemu ognju. Drug drugegs so ovirali, drug drugemu prihajali pred noge, pomešali ko sc v neredu in od bess pričeli tuliti. To je pa dalo Tomaževim dečkom takšno prednost, da ni med njimi niti eden dobil rane, ko je na španski ladji Že po nekaj trenutkih krov in mostovje polno mrličev. Pri tem pogledu so Mslonazi že mislili, da tp zmagali, in trije ali štirje naj pogumne j ši so pričeli vpiti: "Ksr zakljukajmo se vanje! Naprej r Mogli bi se kessti, kajti Tomaž v takšnih rečeh ni poznal šale. Zapovedal je enkrat zs vselej, ds ne sme nikdo med borbo ziniti niti besedice. Na srečo predrznežev Tomaž njihovih klicev ni čul, ker se je nahajal v zadnjem kastelu, da vodi bitko z višine. Tako je prišla vrsta ns Ludviks, komandanta strelcev, da izreče svojo grsjo, in Ludvik s* je tudi to pot brzdal ter je samo enemu kričaču razstrelil be-tlco. Mir se takoj povrne in bitka se nadaljuje s silnim streljanjem, toda brez nadaljnjih motenj še cele pol ure. Potem prične ogenj na galijonl pojemati, kajti vsak vojak, ki se je nahajal na krovu in ki Je bil količkaj viden, je padel v ognju malo- neftkih strelcev. Pa tudi na msloneški fregsti je ogenj ponehal, ker dečki niso imeli, kamor bi merili in streljali. Leno plava španska gali-jona po vodi, kakor da jc brez gosf>odarja, po raznih odtokih pa curlja rdeča kri v potočkih raz krov in burvu vodo okrog ladje kakor s škr-I atom. Pri tem pogledu je tudi Tomaž mnenja, ds je novrsžnik že tik pred predejo. Zsto se tudi on odloči sa juriš, odvzame krmilo krmarju in po- vede fregato Špancu na bok, da se ž njim za-vo/.ljn in da se sovražni bugsprit obesi v To-m a love vante. Nato spusti Tomsž krmilo ln zakliČe: "K meni,, bratje!" Na to pa se prvi In Vhcm na čelu zaleti ns sovražni krov, v eni roki m«'č, v drugi pištolo, v zobeh nož. Na galijoni je pa bilo mnogo več ko pet ali šest sto mož, če seštejemo vse mornarje in vso vojaško possdko. Kakor so pozneje izvedeli, je galijons odjadrala iz Ciudad Reajs, zelo bogatega mests v Novi Granadl, in je bila sedsj ns-menjens v Sevillo v Andaluziji, kamor je vozila tudi množico potnikov razne vrste in dve lepi kompaniji španske infanterije, vsega skupaj okrog štiristo najbolje izvežbanih pešcev. Vrhu tegs je imela polno lastno posadko, nam-reč tristoinštirideset mornarjev, osemdeset prostovoljcev, stodeset vojakov in stoštiri častnike, |xKičastntkc in mornariške častnike vseh činov. Skupno število borcev je bilo večje ko tisoč in večina njih je bila trdno odločena, da dobro izpolni svojo nalogo in dolžnost. Streljanje do sedaj ni pobilo več ko stopet-deset mož, kar je pa bilo v resnici mnogo, če pomislimo, da ni bilo maloneških strelcev več ko samo sto! Jedvs se je torej Tomaž Trublet p kakimi trideset svojih nsjhrabrejših dečkov dobro ustavil na krovu sovrsžne ladje, so že bruhnili iz treh širokoedprtih vrst med zgornjimi in zdoljnimi baterijami trije vulkani besnih oborožencev, ki se razlijejo po krovu kakor vrela lava in ki planejo s slepim besom na napadače. Ni dvoma, da bi bil že prvi sunek prevrnil naše hrabre dečke, da jim ni njih sreča dala vseh prednosti dobrega terena. Španci niso mogli drugače na krov ali na sprednji kastel, ko po ozkih mos£ov|ih levo in desno od velikega srednjega ftfnbo-ra. Ta prehod je že v nevednih Č«fh težaven. Ce so na mostoviih štirje možje drug vštric drugega, že ne morejo ganiti s komolci. 8fcdaj pa so mostovi! še trdno zabarikadirani z no ono robo, ki J« popadala v maloneškem ognju z jamborov. Tu se kopičijo rajne, jadra, Ivi te vrvi in lestve, drogovi, svitki in celi kupi razbitkov. Vse skupaj je kakor zakon. To-maž in njegovi junaki še hitro za maše vrzeli s Mm , da nakopičijo vanje petdeset ali šestdeset trupel mrličev, ki leže okrog po krovu. Sedal se rszvije čudovita in edinstvena bitka. Kdo naj popisuje, s kakšnim junaštvom? Kdo naj opiše čudoviti pogled na oba voditelja, na Tomaža Trubleta in Ludvika Ouenoleja, ki sta zapirala vsak svoj mostovž, vodila in metala v boj svoje peščice junakov proti neštevilni množici sovražnikov, vedno iznova napadajoči, vedno isnova odbiti in poraženi, vedno obnavljajoči besne napade in vedno iznova potolčeni? Telesa Špsncev so se grmadila pod barikado in gradila drugo, vedno višjo in vedno gostejšo. Tisoč in tisoč strelov je grmelo in večina njih je bila smrtonosna. Kopica španskih mrličev je že dosegla višino ograje in barikade in oni, ki so še ostali, bi bili lahko preskočili zapreke ter pokrili Frsncoze s čapkami. Toda izgubili so pogum in nsmesto njih je Maloneze podžgala predrznost, da eo v nspadu sami preskočili obe ti barikadi ter se v triumfu zSgnali na prestrašeno množico sovražnikov in jih gnali pred seboj kakor čredo ovac v klavnico. Skozi tri še vedno otvorjene duri so na begu strmoglavili Spanci pod krov in v globine, Tomaž in Ludvik s svojimi dečki ps zs njimi, krvavi in besni, ožarjfcni v svitu zmsge, pijsni krvi, tuleči besa, s podplutlmi očmi in stisnjenimi zobmi, kakor pošasti smrti in pogins. v Na preganjanju so klali in mesarili, ubijali in prevračali, kakor vihar, ki z viška plane v pšenico in jo vso posvalka, kakor jata sokolov, ki se strmo zsžene med golobe in jih pokol je in raztepe z ostrimi kremplji. Krov ogromne ladje je kakor ftr»)lQtns mesnica, po kateri se pretaka kri V rekah Ludvik Guenole je v tej krvi dvakrat s^1)11 in povaljal ter hodil eedaj ves rdeč od glave do peta, kakor smrtonosen plamen. Tomaž Trublet, je na španskih kosteh polomil tri meče, svoj nož in ročaje obeh pištol, sedaj pa vihti dve ogromni sekiri in udriha ž njimi, kakor podaeksva drvar hrastovo deblo. (Dalje prihodnjič.) FRANCIJA in francosko ljudstvo C. P K T E L I N (Se nadaljuje.) Pil tem nikakor ne gre za veni. temveč tiključno samo za cerkev in njeno vmešavanje v politiko Po ogromni večini so Prancosl katoličani, seveda bolj formalno kakor resnično. Kakor plavi neki Fiancoz "V globini duše Francoz nl katoliški, ker ima /a to premalo misticizma . .. Pučuti ** čudovito samozavest-kot »voj gospod v vseh osebnih zadevah, je popolnoma /\ih\ svoji naiavi in sijajno uravnotežen " Nihče nima nič proti ti-mu. da živi vera svoje življenje in samemu Jaurenu ki je imel pobohio leno, ae je ugodilo, da mu je nekdo na volilnem 7boro\ anju »ičital, d« hodi nje-gova Jena v cerkev Jauren inu je pa oh odobravanju veeh dobrodušno odgovoril "Prijatelj nt vi gotovo lahko napravite i/ 'vini z.•d«- \ v kai hočete. ).iz ne" K».ifn <»>ko ljudstvo n«- /au|*a cerkvi ne samo rsdi njenega zadržanja v veliki revoluciji, temveč že radi njenega osnovnega .stališča, ki je naravno bolj naklonjeno avtoritarnim režimom in ki ljudske suverenosti in resnične demokrecije ne priznsvs, ker za njo prihaja vsa avtoriteta od zgoraj. Andre praVi, da cerkev ne more pridobiti fran-coakega ljudstva kljub vsem poskusom. da bi se pokazala ljudsko in socialno kajti "noben fiancoski republikanec ni nikdar verjel, da bi mogla cerkev pošteno delsti zs republiko," ln is tega izvaja zaključek: "Antlkle-i ikalizem je ločilna meja takega pomena, da ga smemo označiti kot faktor, ki brez dvoma povzroča delitev v naši celotni politiki" Repubhkanaki poslanec, k i je pred leti propadel v nekem okraju proti desnici, je dejal "Rarveaeljivo prt mojem slučaju je. da ae »esporatum s mojimi sodržavljani ne nanaša na pozemske. temveč na enostranske stvari Moji nasprotniki so ml tisočkrat zagotavljali, da bi ml radi zaupali svoje jsv-n« zadeve na tem svetu, če bi se sporazumel z njimi n onem svetu Torej jar aem politično ne-»fioaiiben is teoloških ra/lofov." PONEDELJEK, 1. Nnvr^ Razni mali ogl, Slika kaša ameriške bombe, ki padajo na Japonako baso pri Wewaku, Nova Gvineja. Toda to teološko naspriMvo izvira baš lz različnega gledanja na življenje, avtoriteto, obliko vladavine, ljudstvo, šolsko itd. Katoliški pisatelj Francois Maurisc toži, da frsncoski "kmet slepo voli levico" in Andre pojasnjuje to dejstvo: "Streh pred prejšnjo vladavino, strah pred starim režimom je še danes čudovito markantna poteza v značaju francoskega kmeta. Ta strsh uatvarja v nJem instinktivni odpoi proti avtoritetam, graščini in farovžu" in dalje pre-vi: "V demokraciji — Uko misli ljudstvo — je jutri vedno bolje kakor danes in čim več bo demokracije, tem večji bo napredek; odpor proti "encien regi-mu" bo pa tem bolj prišel do izraza. čim naprednejši je mož, ki ga volimo . . . Gre torej za to, da korakamo spredaj, to je — levo" Zato eo francoski kmetje poeefeno ju*no od Loire volili prej radikale, zdaj pa akoro večinoma aocialiate. Da je to tazmerje napram cerkvi kot pokroviteljici vseh sil "encien regima" popolnoma po-lltičnega ln socialnega znečeja. jae še bolj prepričamo, ko vidi-jino. kdo j« danes ne njeni strani Dočim jo kmeti, delevet, u- člteljl, skratka ljudstvo odklanjajo, se zbira okrog'nje poleg aristokracije in visokega urad-niŠtva — buržuazija. Ta razred vedno bolj zavrača ideje velike revolucije, ki so jo napravili ravno njegovi predniki, ker ga je vedno bolj strah pred uresničenjem teh idej, ker se boji delavstva, ki ima vedno večji vpliv in moč v državi. V zvezi tem se je izpremenilo njegovo razmerje do cerkve. "Meščan pred letom 1848. je bil navadno Voltairovec, ki je bil sicer mnenje* da je vera ljudstvu potrebna; toda od 1849. < je gledal v obrambnem boju svoje socialne pozicije v duhovniku dragoceno oporo žan-aarja; prenehal j«»torej biti an-tiklerikalen iz rsffcigov, ki imajo t vero kaj malo opraviti. V klubu, ko sb bili sami med seboj, so ti možj4, posebno emancipi-rane glave, še dolgo zasmehovali pobožneže. Toda proti koncu stoletja je zrasla generacija, ki se je zvezala s cerkvijo iz potrebe po nekem nauku o redu, ki je sposoben, da jih podpira v življenju.. Po Dreyfusovi aferi in posebno po vojni spada vera med ' trdne rekvizite stva." V "tretji republiki",%kakor se imenuje Fraflcija po proglasitvi ustave 1875. leta, se bojuje boj med ljudstvom in silami starega režima z menjajoče se srečo, toda dosledno se vedno bolj uveljavlja volja ljudstva. V tem so si vsi edini in še celo v knjigi, ki je izšls v Berlinu pod Hitlerjevim režimom 1936. leta, beremo ta-le zaključek: "Naj pride v Franciji kdorkoli na» oblaat, stal bo pred istimi problemi in nihče jih ne bo mogel rešiti proti volji ljudstva." Pri najbolj rszburljivih steh, ki jih ^ado prinaša iz cije razno časopisje, naj vsakdo kot stalno merilo Francijo besede, ki jih je izrekel navaden Francoz zaskrbljenemu tujcu ob razburljivih februarskih dnevih 1934. leta, ko je reakcionarno časopisje že videlo kontrarevolucijo v Parizu, pa je namesto nje prišla Blumova vlada: "La France sait tres bien ce qu'elle veut" — Francija prav dobro ve, kaj hoče. ^ Svoboda — enakost — bratstvo Ta gesla velike revolucije so zapisana na vseh javnih poslopjih tretje republike. Te besede niso postale prazne fraze, temveč so nasprotno cilj, ki ga je treba šele doseči in žrtvovati vse moči, da se uresniči. Čutenje francoskega ljudstva je tako-le: Velika revolucija 1789. leta nikakor ni bilo eno zaključeno dejanje, temveč poskus, ustvariti novo dobo, ki pa v bistvu še ni zgrajena. Več revolucij je bilo treba, da so se vsaj deloma uresničila njena politična načela z republikansko ustavo 1875. in 1877. leta, in še vedno so na delu sile "ancien regima", ki bi meščan- najrajši vzele ljudstvu vse svobodščine. Sicen je veleposestniška gospoda izgubila svojo moč, toda na njeno mesto je stopila visoka finančnA gospoda, ki je mnogo bolj nevarna, ker nevidno razpleta svoje mreže, podkupuje tisk in politike. 200 familij ima moč v rokah. Utrjene so za zlatim zidom in služijo kra-Iju-denarju. Sami ne nastopajo pred ljudmi, temveč uveljavljajo svojo moč in vpliv potom posredovalcev. Povsod imajo svoje prste vmes. Proti tem silam se je treba boriti. Političnemu 1789. mora slediti "gospodarsko, soci-Ino 1789." Do 1789. je bila emlja v rokah cerkvenega in posvetnega plemstva, danes so v«. u 1 XSo n rih z lo Z*Tl) SET UP TYPEWRITER/ IN ITALY MACHtMC-OUN VOU A D of the Plfth Arm, sets up Hs l a «^«>>n»ans __ vsote dsnsrjt list. kl Jo vaša PROSVETA. SNPJ. MS7 Sa. Lavadale Ava. Chleaee 13. IU. 1* ČL dru Itva ŠL ——- ' Naslov ______ Ustavile tednik In «• prip IŠUe k aljl nare talni ed *** 1 -as v, ČL dr* km Št.-----" i ČL drd Uea H----- C • . ČL Sn- Itva II--—