Leto XLIV - št. 6 - CENA 12 di str. 4
Kranj, torek, 22. januarja 1991
Vztrajali bomo, da Kranjska Gora postane občina H
str. 11
Prodaja družbene zemlje K ne bo mogoča brez soglasja
str. 10
Ponovno vroče obrtniške knjige
Splošna
stavka
prevoznikov
Sindikat delavcev v cestnem transportu Slovenijo se Je na razširjenem sestanku minulo soboto dogovoril, da zaradi nevzdržnega položaja delavcev v prevozniških podjetjih organizira splošno opozorilno stavko, zapovedujejo jo za ponedeljek, 28. januarja, od 4, do 20. ure, ko bodo na območju vse Slovenije ustavili promet, blokirali ceste, mejne prehode, carine in luke. Opozorilna stavka Do organizirana zaradi neurejenih in skrajno nemogočih razmer v cestnem prometu Slovenije, so zapisali v izjavo za javnost.
Z. opozorilno stavko hočejo izvršni svet in skupščino opomniti, da se skrajno neodgovorno obnašata do najbolj vitalne veje v gospodarstvu. Hkrati zahtevajo podpis branžne kolektivne pogodbe najpozneje «o 13. februarja, sicer se »odo prisiljeni 15. februarja ponovno ustaviti, dokler ne pride do podpisa. Gospodarske zbornice ne priznavajo za legitimnega partnerja pri podpisa te pogodbe, pač pa ustrezno vladno ministrstvo, je povedal han Kupna, šofer Al-petoura in delegat sindikata transportnih delavcev. Izhajajoč iz zahteve, ki so jo naslovili na skupščino in »zvrsni svet že 14. julija, *elijo poudariti premajhno skrb in neodgovornost do slovenskega gospodarstva, zato vnovič zahtevajo, da y«ada republike Slovenije izdela gospodarski in socialni program najkasneje d<> 13, februarja.
Čeprav je v dolinah kopno, je v hribih in gorah prava zima. Nizke temperature in lepo sončno vreme sta v nedeljo omogočala lepo smuko. Foto: Jure Cigler
Šport tudi ubija
V soboto je zaradi hudih poškodb po padcu na treningu wengenskega smuka umrl dvajsetletni avstrijski smukač Gernot Reinstadler. Vbil ga je šport, eden tistih gladiatorskih, divjih in za uživaško občinstvo najbolj priljubljenih, ki v alpskih deželah Evrope edini še polni ciljne arene alpskega smučanja. Gernot je samo deloma žrtev svoje mladosti in smukaške neizkušenosti. Ubile so ga nenasitne želje veljakov mednarodne smučarske zveze, ki želijo svetovni smučarski pokal še ohraniti na ravni cirkusa in pridobitništva, pa organizatorji slove-čih smukaških tekmovanj (VVengen, Kitzbuehl), ki želijo denar od vstopnine, sponzorjev, televizijskih družb, za najvišjo ceno in tveganje ljudi, športnikov. Njih je treba zavarovati v imenu običajnega človeškega dostojanstva in vesti, saj je smučarija v svoji razvojni eksploziji terjala predvsem na smukih in v smučarskih skokih že preveč težko poškodovanih, do smrti priklenjenih na invalidske vozičke, obsojenih na umobolnice in - mrtvih. Skakalci so že pred leti uveljavili elemente varnosti, posebej pri poletih, kar pri občinstvu in nekaterih funkcionarjih ter bolestno ambicioznih trenerjih sprva ni bilo ugodno sprejeto, vendar: število padcev in poškodb skakalcev se je zmanjšalo. Bo morda mrtvi Avstrijec le razlog, da bo postal smuk hu-
manejši, varnejši, kar je po moje eden od pogojev, da bo sploh ostal. Zahteva po humanosti ne zadeva le nevarne športe, kot so avtomobilizem, motociklizem, smuk, skoki na smučeh, boks. Zadeva šport kot celoto, saj vsak vrhunski šport proizvaja v končni fazi invalide zaradi poživil, poškodb, takšne ali drugačne vzgoje, najpogosteje brez vzgoje za zrelo in samostojno Življenje, ko športnika čas dohiti in prehiti.
Žal je smrt za marsikoga atrakcija. Kako bi sicer v petek in soboto trikrat ali štirikrat videli na televizijskih ekranih smrtni ples mladega Avstrijca, kri, kije rdečila sneg, začetek poti h koncu. Mar ni v teh zadnjih dneh v našem življenju že preveč nasilja, grozeče ali udejanjene smrti, nasilja, pripomočkov, kako ubiti človeka. Sprašujem tiste, ki so ponavljali posnetek wengenskega padca, kako bi čutili, kako bi reagirali, če bi se ubil njihov otrok. V življenju so meje in tudi pri tem morajo še posebej biti. Soglašam z mislijo matere, ki mi jo je izrekla včeraj: če bi se tako zgodilo mojemu otroku, ne bi tožila samo tistih, ki so soodgovorni za smrt, ampak tudi one, ki so umirajočega otroka pokazali milijonom televizijskih gledalcev. Ali res ljudem nimamo pokazati česa drugega. % J. Košnjek
Ukaz zveznega predsedstva ne zadeva Slovenije
J^,!SLTESL*. slovenci nimamo skrftega orožja
Kranj, 21. januarja - Od danes dalje v Ljubljanski banki - Gorenj ski banki izplačujejo devize s hranilnih knjižic samo popoldne - od 12.30 ure dalje. Za ta ukrep so se odločili zaradi dolgih vrst, ki so začele nastopati že sredi noči. Vrst sicer niso odpravili, so pa omogočili ljudem, da vsaj čakajo na toplem. V banki so povedali, da bi zadeve radi uredili v zadovoljstvo varčevalcev, vendar, žal, devizno tržišče ne deluje in lahko vsak dan ustrežejo le manjšemu številu varčevalcev. Tisti, ki pravočasno pridejo na vrsto, pa še vedno lahko dvignejo 1000 mark.
Iskra na Eurocomu 91
Danes bodo v Amsterdamu odprli sejem Eurocom 91'. To je eden najpomembnejših sejmov telekomunikacijske opreme, na katerem se bo letos prvič predstavila tudi Iskra. Iskra Inežniring (članica Iskre Telekom) bo razstavila malo naročniško centralo sistema SI 2000. Zanjo je lani dobila atest od nizozemske pošte. Centrala ima od 30 do 240 priključkov in je namenjena podjetjem, hotelom, raznim ustanovam in tudi velikim ladjam. Razen tega Iskra Terminali razstavlja telefonske aparate, garniture in govorilnice, za katere je tudi dobila atest od nizozemske pošte.
Zvezno predsedstvo je na prošnjo Hrvaške za 48 ur (do danes) podaljšalo rok za vrnitev orožja nelegalnih oboroženih skupin. Slovenije ta ukaz ne zadeva. Orožje pa smo uvozili, ker ga doma nismo dobili.
Danes in jutri seja republiške skupščine
Vlada predlaga spremembo ustave
Že danes se bo sestal družbenopolitični zbor jutri pa bodo zasedali vsi ^ori na ločenih sejah in na skupni seji, kjer bodo obravnavali predlog vla de za dopolnitev republiške ustave.
Ljubljana, 22. januarja -
Opolnoči je potekel podaljšan rok za oddajo orožja, s katerim so oborožene nelegalne skupine. Zadnje dneve je bilo mnogo vprašanj in ugibanj, ali zadeva ukaz tudi Slovenijo. Tako vprašanje je bilo zastavljeno v petek tudi predsedniku slovenske vlade Lojzetu Peterletu. Odgovoril je: "V Republiki Sloveniji ni nezakonitih enot, ki bi imele v ilegalni posesti orožje, zato v Sloveniji ne poteka nikakršno oddajanje orožja. V Republiki Sloveniji so se neka-
teri obrnili na garnizone in najvišje vojaške oblasti glede interpretacije tega ukaza in dobili odgovor, da se ukaz na ta teritorij ne nanaša. Zato ne pričakujemo nobenih posebnih dogodkov in tudi neformalno smo slišali z najvišjih mest, da se ta ukaz ne nanaša na Slovenijo, na teritorialno obrambo, ki je zakonita institucija."
Republiški sekretar za ljudsko obrambo Janez Janša pa je povedal, da je Slovenija res uvozila orožje, ker ga do-
ma ni dobila. Ukaz predsedstva je splošen, na Slovenijo se ne nanaša, pa tudi sicer ni možnosti, da bi kdo nasilno ukrepal zoper legalne strukture v Sloveniji. Minister je dejal, da v Sloveniji ni izrednega stanja, čeprav je v javnosti zaradi ukaza predsedstva določeno vznemirjenje. Sprejeti pa so bili nekateri blažji varnostni ukrepi. • J. Košnjek
j v^ranj, 21. januarja - Razlog za predlog vršnega sveta, da se dopolni sedanja slo-j^nska ustava je plebiscitna zadolžitev, da oblPUk-'ka Slovenija vzpostavlja svojo last in zakone na območju republike. Ker k ye ustave v kratkem času še ne bo, bo tre-
spremeniti sedanjo, obenem pa sprejeti '^trezni ustavni zakon za izvedbo dopolnil. B,stvo dopolnila, ki ga vlada predlaga v sPrejem skupščini in ga je mogoče tolmačiti 2e'o široko, je: Republika Slovenija je samostojna in neodvisna država, ki temelji na traJni in neodtujljivi pravici slovenskega nahoda do samoodločbe; državljani Republike Slovenije neposredno in po svojih predstavnih v skupščini Republike Slovenije odlo-CaJo o urejanju političnih, gospodarskih in s°cialnih odnosov v Sloveniji in urejanju °dnosov Slovenije z drugimi državami in
mednarodnimi organizacijami, obenem pa razveljavlja vse določbe ustave Slovenije, s katerimi je preneseno izvrševanje suverenih pravic Republike Slovenije na organe SFRJ.
Sicer pa obsega dnevni red sredinega zasedanja zborov kar 19 točk. Druge pomembnejše točke dnevnega reda so: predlog zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delavcih v državnih organih in predlog zakona o osebnem imenu.
V razpravo gredo tudi predlogi za izdajo zakonov. V skupščinsko proceduro bodo predlagani spremenjen zakon o javnem pravobranilstvu, o vojaški dolžnosti, o odvetništvu in o društvih. • J. Košnjek
Protestni shod pred skupščino
Ljubljana, 22. januarju - Sindikat kovinske in elektroindustrije S loven i jeza jutri, 23. januarja, ob 9. uri sklicuje protestni shod na Trgu revolucije pred Cankarjevim domom v Ljubljani. Kot razloge za protest navaja odpuščanje delavcev, socialno »j»ri»zenost, slabo delavsko zakonodajo, ncu-resničevanje kolektivnih pogodb, katastrofalni položaj gospodarstva, stečaje podjvtij.
Protestni shod sovpada s sklicem slovenske skupščine, ki bo tega dne med drugim obravnavala tudi delovno zakonodajo. Delavci naj bi pred skupščino terjali sprejem takih rešitev, ki bodo omogočile izhod iz gospodarske krize, tako delovno-pravno zakonodajo, ki varuje delavce, sprejem raz-vojno-sociatnega programa, ki bo omogočil odpiranje novih delovnih mest, soodločanje delavcev v podjetjih, delo in zanj plačilo po kolektivnih pogodbah ter uresničevanje kolektivnih pogodb, prenehanje odpuščanja delavcev z namernimi stečaji podjetij, Protestniki hočejo vlado in skupščino opomniti, naj vendarle že končajo začeto razpravo o problematiki kovinske in elektroindustrije Slovenije ter sprejmejo rešitve za izhod iz sedanje krize. # D, Ž.
^mmmmmMGLAs 2. stran
NOVICE IN DOGODKI
Torek, 22. januarja 1991
| ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
V puščavi in goščavi
V puščavi in goščavi se ta čas dogaja svetovna politika. V puščavi divja vojna, v goščavi pa vlada zatišje pred nevihto, sredi katerega si vznemirjeni ljudje puščavski vihar ogledujejo kar na televiziji. Zdi se. da je tudi vojna postala medijska zadeva; za tiste, ki se je udeležujejo neposredno, je še vedno nevarna in krvava igra, za vse druge, se pravi za občinstvo, pa razburljiv spektakel. Ameriška TV družba CNN ga prenaša v živo in to kar vseh 24 ur na dan.
A res razburljivo je bilo le prvega dne; zdaj se vse skupaj že nekoliko vleče in postaja igra videza. Spretni režiserji teh begavih slik in varljivega govorjenja nam kažejo le sence dejanskih igralcev in slišimo le odmeve resničnih glasov. Ves čas nekaj gledamo in komaj kaj vidimo, poslušamo in malo zvemo. Vihar pa medtem besni naprej in očitno je, da se ne bo prav kmalu polegel. Puščava je sama po sebi pregledna, vihar v njej pa zakrije razgled in zmeša glasove. Mi, TV vojaki, potomci civilizacije, ki je nastala na planjavah sredi goščav, tako ostajamo le neme priče nejasnih puščavskih dogajanj.
Tudi na tem mestu vam zaenkrat ne moremo posredovati ničesar, kar bi vam omogočilo boljši vpogled v viharno dogajanje. Eno pa je gotovo: da gre v spoprijemu med puščavskim in goščavskim za obračun dveh zelo različnih svetov - ideološkega in tehnološkega -pri čemer je drugi očitno močnejši od prvega, vendar ne toliko, da bi ga zlahka in na hitro premagal. Bojevnika spominjata na boksarja dveh povsem različnih stilov: prvi, ki ihtavo verjame v svoj prav, se zaenkrat izmika in zakriva z rokami, da bi se nato slepo zaletel in udaril; drugi ga opazuje, analizira in tolče z distance, pri čemer uporablja prijeme, kakršnih doslej sploh še nismo videli. Čas pa teče in preganja oba.
V vseh vojnah je bil eden od nasprotnikov tehnično močnejši od drugega, tako očitne tehnološke premoči pa v novejši zgodovini ne pomnimo (če odmislimo posamične epizode, npr. tisto, v kateri so poljski ulanci jurišali na nemške tanke). Zadnja, informacijska tehnološka revolucija, v kateri so ZDA prehitele SZ, je zaustavila tekmo v oboroževanju in prinesla obet globalne pomiritve, miru pa še ne. Irak, čigar glavno orožje je sovjetskega izvora, je naposled ostal še brez sovjetske asistence in posredovanja, česar so bile, denimo, deležne arabske države v vojnah z Izraelom. Najmočnejše orožje, ki ga premore, je sveta jeza, pa še ta se utegne ohladiti.
Puščavsko in goščavsko, ideološko in tehnološko se bistveno razlikujeta tudi v odnosu do človeškega življenja, naj bo vojaško ali civilno. Še sredi tega stoletja sta skušali svetovno sceno obvladati dve ideologiji, ki sta bili za udejanjenje svojih "idealov" pripravljeni žrtvovati milijone človeških življenj. In sta to tudi storili. V tehnološkem svetu pa je komaj še kaj tako svetega, da bi bilo zanj vredno umreti; če pa se že umira v boju, se zato, da bi jih čimveč preživelo. Ideološki in tehnološki stil bojevanja se torej razlikujeta tudi v številu žrtev, ki jih puščata za seboj. Toda kaj, ko superiornost enega nad drugim ne reši problema. Tudi če zavezniki prisilijo Iračane k umiku iz Kuvajta, bližnjevz-hodne krize ne bo konec. Do mirovne konference o palestinskem vprašanju, ki so jo obetali tik pred izbruhom vojne, bo moralo priti, naj bo izid vojne tak ali drugačen. Irak bo sicer slejkoprej premagan, "zmagal" bi edinole v primeru, če mu uspe v vojno potegniti še Izrael. Tedaj šele bi se puščava spremenila v goščavo; konec vojne bi se začel odmikati in človeško življenje bi pomenilo še manj...
Sicer pa je bilo tam doli vedno tako, da je pot v obljubljeno deželo, v gosto senco palm, ceder in hrastov, vodila čez puščavo ali čez morje, čez brisani prostor, po katerem pometajo viharji. Dokler se ne poležejo. Miha Naglic
Stroge kazni za vožnjo na kurilno olje
Ljubljana, 20. januarja - Novi zvezni zakon o prometnem davku, ki ga je sprejela zvezna skupščina, uvaja izredno visoke denarne kazni s takojšnjim odvzemom vozila že pri prvem prekršku. Novi predpisi naj bi začeli veljati 1. februarja, po vsej verjetnosti tudi v Sloveniji, saj ga bo v sprejem slovenski skupščini predlagal finančni minister Marko Kranjec.
Tudi doslej so takšne kršilce, seveda, če so jih odkrili, kaznovali. Vendar so bile kazni simbolične, 10 do 20 dinarjev, nadzora na cesti pa skorajda ni bilo. Po novem pa so predvidene izredno stroge kazni, celo strožje, kot veljajo denimo v Avstriji, na primer pravno osebo, lastnika vozila, odkrijejo pri omenjenem gospodarskem prestopku, ga kaznujejo s 45 tisoč do 450 tisoč dinarjev, pri čemer mu tudi takoj odvzamejo motorno vozilo (tovornjak, osebni avtomobil, idr.), traktor, plovilo ali drugi motor, s katerim je bilo dejanje storjeno. Nekoliko milejše, a še vedno stroge kazni, veljajo za fizične osebe. Plačati morajo pet tisoč do 45 tisoč dinarjev kazni in tudi vozilomu takoj odvzamejo. Enake kazni veljajo tudi za tiste voznike, ki namesto avtomobilskega plina uporabljajo gospodinjski tekoči naftni plin, ki ga pretočijo iz jeklenke.
GLAS
Ob 35-letnici je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug s srebrno zvezdo
Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GLAS, Kranj, p. o., Moše Pijadeja 1 Tisk: DELOTČR-Tisk časopisov in revij Ljubljana, p. o.
Predsednik časopisnega sveta Ivan Bizjak
Časopis i/haja dvakrat tedensko ob torkih in petkih. Cena izvoda je 12,00 din, naročnina za I. kvartal 1991 znaša 300,00 din. Individualnim naročnikom priznavamo 20 odstotkov popusta (naročnina 240,00 din).
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Marko Valjavec (direktor in glavni urednik), I^eopoldina Bogataj (v. d. odgovornega urednika), Vilma Stanovnik (šport, turizem, poslovne informacije). Danica Dolenc (za dom in družino, zanimivosti. Tržič). Danica Zavrl - Zlebir (socialna politika, gorenjski kraji in ljudje), Andrej Žalar
(gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti),
l-ea Mencinger (kultura. Snovanja), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, kronika. Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice). Stojan Saje (družbene organizacije, ekologija), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Štefan Zargi (notranja politika), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Gorazd Sinili (fotografija). Igor Pokora (oblikovanje), Ivo Sekne, Nada Prevc in Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naslov uredništva in uprave: Kranj. Moše Pijadeja I. Kranj Tekoči račun pri SDK: 51500-603-31999
Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463. uredništvo 21-860 in 21-835. ekonomska propaganda 23-987. računovodstvo, naročnine 28-463. mali oglasi 27-960, sprejem neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku, delovni čas od 7. do 13. ure. ob sredah do 16.30, telefax: 25-366 (direktor, komerciala). 23-163 (uredništvo)
Neobjavljenih pisem in slik ne vračamo. Časopisje oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72,
Socialistična stranka Slovenije pol leta po kongresu
Glasno vodstvo in preveč molčeče članstvo
Dopolnitve sedanje ustave so nujne in povsem normalne, ni pa razlogov, da nove slovenske ustave, ki bi držala dlje kot dosedanje, ne bi sprejeli do julija, do parlamentarnih počitnic, meni republiški odbor Socialistične stranke Slovenije.
Ljubljana, 18. januarja - Zavlačevanje sprejetja ustave je lahko le Demosov argument in manever, da se rok novih volitev odloži, vendar je sprejem nove ustave v polletnem roku po plebiscitu obveznost, sprejeta v skupščini. To je eno od stališč, na katerih bodo socialisti nepreklicno vztrajali.
Sicer pa je članica vodstva stranke Darja Lavtižar - Bebler
naštela, ko je povzemala stališča vodstva in članstva stranke do osnutka nove ustave, še nekaj stališč, na katerih bodo socialisti vztrajali pri obravnavi predloga ustave. Ta so: ustavnim zakonom za izvedbo ustave in zakonodaji se daje preveč pristojnosti; "svetost" življenja naj gre iz preambule, med narodovo zgodovinsko dediščino pa naj se vključi tudi narodnoosvobodilni boj; Republika Slovenija mora vztrajati na politiki trajne nevtralnosti; zastava naj bo samo sedanja Lobojni-ca brez simbolov; cerkev naj bo ločena od države; socialne pravi-
ce morajo biti zagotovljene v ustavi (skladno z Evropsko socialno listino), prav tako pravica do soupravljanja, saj se tako popularna teorija, daje v ustavi dovoljeno vse, kar ni prepovedano, lahko zlorabi (državljanom naj bo dovoljeno vse, ne državi); med občino in republiko je nujna še ena stopnja lokalne samouprave; parlament naj bo dvodomen, predsednik republike voljen na neposrednih volitvah, vlada pa naj bo odgovorna parlamentu. Sicer pa je Lavtižarjeva dejala, da naj bodo pripombe iz razprave zavezujoče za poslance, da je bila razprava prekratka, da so del pripomb stranke tudi pri-
Na seji so povedali
Mag. Stane Vlaj: "Kar 400 posameznikov, organizacij in strank je skupščinski ustavni komisiji posredovalo pripombe na osnutek ustave, ki bodo upoštevane pri ustavnem besedilu ali pa bodo pomagalo pri oblikovanju zakonov. Glede lokalne samouprave je precej nerazumevanja. Sedanje občine imajo več kot 3000 nalog in SO odstotkov jih opravljajo v službi države. Kaj bo po novem občina, po novem naj bi jih bilo v Sloveniji od 250 do 300, ali samo lokalna samoupravna skupnost ali tudi del upravne razdelitve republike, še ni znano. Občine naj bi opravljale javne zadeve lokalnega pomena, kjer pa za zdaj edino komunala ni sporna. Druge razmejitve med samoupravo in državo bo treba še poiskati, prav tako pa odločiti, ali bomo imeli regije kot vmesni člen ali ne, in, ali bodo regije samo lokalna samouprava na višji ravni ali tudi upravnopolitična enota. Če bomo imeli regije, po zanje potreben poseben zakon." Marko Bezjak (Radovljica): "Manjka informacijska vez med republiškim vodstvom in območnimi odbori, zato mora stranka vzpostaviti notranji sistem obveščanja. Dobro je, da so strankini voditelji javno prepoznavni, da hitro javno reagirajo, za kar jim gre pohvala, saj je to tudi predvolilni kapital."
Marjan Gantar (Kranj): "Stranka mora izdelati strategijo glede nadaljnje ustavne razprave, volitev in drugih problemov'v Sloveniji. Ljudje, ki so socialno ogroženi, ne vedo, da so za njimi socialisti. Radovljičani so potegnili dobro potezo, da so se postavili v hran socialno ogroženih ob stečajih in podobno. Stranka mora sodelovati tudi s sindikati."
Prva seja novega časopisnega sveta Gorenjskega glasa
Ivan Bizjak,
predsednik časopisnega sveta
Marko Valjavec,
glavni urednik Gorenjskega glasa
Ivan Bizjak,
predsednik časopisnega sveta
Marko Valjavec,
glavni urednik in direktor
Kranj, 18. januarja — V petek seje na prvi seji sestal novoizvoljeni časopisni svet Gorenjskega glasa. V njem je šest predstavnikov političnih strank, šest predstavnikov strokovne javnosti in trije predstavniki ustanovitelja. Za predsednika so soglasno izbrali Ivana Bizjaka, predstavnika Demosa iz Kranja in predsednika zbora občin slovenske skupščine, za podpredsednika pa Mileta Crnoviča, predstavnika stranke SDP z Jesenic. Člani časopisnega sveta so tudi: Franc Goiorej (Demos Kranj), Jernej Prevc (Demos Škofja Loka), Andrej Novak (LDS Škofja Loka), Janez Zupan (Demos Tržič), Rina Klinar (Jesenice - gospodarstvo), Valentin Pivk (Kranj - izobraževanje). Bojan Jošt (Kranj -šport in telesna kultura), Jože Dežman (Radovljica - kultura), Marjan Šolar (Radovljica - kmetijstvo), Danica Mešič (Tržič, socialno varstvo), Danica Zavrl - Zlebir, Andrej Žalar in Štefan Zargi (predstavniki ustanovitelja ČP Glas Kranj).
Časopisni svet se je seznanil s poročilom o poslovanju podjetja ČP Glas in uresničevanjem programa časopisa Gorenjski glas lani in soglasno sprejel soglasje za imenovanje Marka Va-ljavca za glavnega urednika časopisa Gorenjski glas.
Marko Valjavec je hkrati tudi direktor podjetja. Sklep o imenovanju na to delovno mesto pa je sprejel zbor delavcev ČP Glas že 6. novembra lani.
pombe borcev in dr. Janka Ple-terskega (na stranko so bile naslovljene), že sedaj pa se sprejemajo zakoni, ki niso povsem v duhu nove ustave, ko naj bi bil državljan posebej varovan pred državo. Dušan Semolič, vodja poslanskega kluba stranke je menil, da bi morali v ustavi opredeliti volilni sistem, vsaj za zbor državljanov, kjer bi veljalo proporcionalno načelo, pa posebno varstvo ostarelih, rok naslednjih vo-
litev pa mora določiti ustavni zakon.
V razpravi o oceni dela stranke, glavne značilnosti je povedal tajnik stranke Primož Hainz, P°
kongresu, ki je bil 9. junija lani-je bilo rečeno, da razlogov za pretirano zadovoljstvo ni. Renome stranke se po zadnjih jav-nomnenjskih raziskavah sicer dviguje in dosega 6 odstotkov vprašanih, vendar organizacijska mreža po terenu ni še popolna, prav tako pa so socialisti marsikje preveč molčeči za razliko od republiškega vodstva, ki reagira hitro (v javnost je bilo posredovanih blizu 90 raznih izjav, člankov in podobno) in je bilo deležno na petkovi seji republiškega .odbora pohvale. Program mora biti aktualno izbran, predvsem pa je treba poiskati ljudi, tudi aktiviste nekdanje SZDL, ki imajo danes še simpatije do njene naslednice. Socialistične stranke Slovenije. Območnih odborov Je sedaj 20, v ostalih občinah delujejo še iniciativni odbori za ustanovitev strank, v 7 občinah pa socialisti niso organizirani, s tem da imajo ljubljanske občine skupen odbor. • J. Košnjek
Seja predsedstva Zelenih Slovenije
Predsednik spet dr. Dušan Plut
Ljubljana, 19. januarja - Na sobotni seji predsedstva Zelenih Slo* venije so sprejeli odstop dosedanjega predsednika Bojana Brumna iz zdravstvenih in drugih razlogov, vodstvo pa so ponovno zaupa'1 dr. Dušanu Plutu. Kljub pomislekom nekaterih so se izrekli za nadaljnjo povezavo v Demosu. Spregovorili so tudi o žgočih ekoloških problemih v Sloveniji.
Bojan Brumen, ki je Zelene Slovenije vodil od skupščine jun'J3 lani v Mariboru, seje odločil za odstop predvsem zaradi zdravstvenih razlogov, razen tega pa ne bi hotel zanemariti svojega poklicnega dela na Pedagoški akademiji. Za manj pomemben razlog je navedel tudi svoja bolj kritična stališča do odnosa med Zelenimi in Demosom od izvršnega odbora.
Dr. Dušan Plutje sprejel kandidaturo zgolj zaradi potreb stranke, sicer pa se mu ne zdi primerno združevanje več pomembnih dolžnosti v eni osebi. Za nadaljnje delo ni napovedal velikih sprememb-zavzemal pa se bo za večjo odgovornost in kritičnost članov predsedstva, zlasti pa za čim večjo strokovnost pri pomembnih odločitvah.
Krajši, a pomembnejši del seje je predsedstvo posvetilo odnosu med svojo stranko in Demosom. Kot je med drugim ugotovil vodja poslanskega kluba Zelenih dr. Božidar Voljč, Demos podpre Zelene le takrat, kojih potrebuje. Minister za varstvo okolja Miha Jazbinšekje nasprotno menil, da ima Demos vendarle več razumevanja za ekološke probleme od prejšnje vlade, zato bi Zeleni morali ostati v Demosovi vladi. Tudi dr. Dušan Plut je ocenil, da bi bile spremembe v tem trenutku neodgovorne, saj bi njihov izstop lahko sprožil vladno kr>' zo. Spraševal pa seje še o možnostih nadaljnjega uresničevanja ciljeV Zelenih, če bi se oddaljili od vladnih krogov.
Na seji so opozorili tudi na pereče ekološke probleme v Slovenj" ji. Zaradi preseganja dopustnih mej onesnaženosti zraka v industrij' skih središčih so zahtevali sprejem predlaganih ukrepov s strani H1* drometeorološkega zavoda in pocenitev kvalitetnejšega premog3/ Obravnavo novega zakona o varstvu okolja pa so preložili na prihodnjo sejo. • S. Saje
Duhovniki pri predsedniku občine
Jesenice, 21. januarja - V sredo, 16. januarja, je predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar priredil tradicionalni novoletni sprejem za predstavnike verskih skupnosti v občini.
Udeležilo se ga je šest katoliških duhovnikov, dva predstavnika adventične verske skupnosti in predstavnik islamske verske skupnosti. S strani občinske uprave so se sprejema udeležili tudi trije sekretarji upravnih organov.
V uvodnem razgovoru je predsednik skupščine dr. Božidar Brudar poudaril pomen dela duhovnikov, ki si prizadevajo za dobro vseh občanov. V obeh primerih, tako pri delu občinske uprave kot pri duhovniškem poklicu gre za področje etike in morale-kar je v današnjem času še posebej pomembno. Govorimo, da živimo v razvitem svetu, vendar pa je res, da smo na področju duhovnih vrednot še zelo nebogljeni. Svoj uvodni govor je sklenil z željo, da bi se pogovorili o problemih, nekaterih zakonih in odlokih o javni upravi in na področju gospodarjenja z zemljišči.
Govorili so predvsem o prirejanju javnih prireditev v okolic cerkva, o pogrebih, pouku verouka posameznih verskih skupnosti in o šoli. Zanimivo je, da radio Triglav uvaja 15-minutne oddaje o verskih skupnostih.
Vsi so pokazali veliko pripravljenost za medsebojno sodelovanje in bili enotni v tem, da bi vsak na svojem področju poskušal čimveč napraviti za dobro človeka.• D. Sedej
Protestna izjava stranke demokratične prenove Slovenije
SDP Slovenije najostreje obsoja neupravičeno izplačevanji izjemno visokih osebnih dohodkov nekaterim funkcionarjem, ^ smo jim priča v zadnjem času. Pri tem ne gre le za kršitev zakon; skih določb, temveč tudi za nepoštena in nemoralna dejanja, bi jim morali slediti tudi odstopi. Ne glede na to, da je na obl35'1 Demos, ki je v svoji predvolilni kampanji obljubljal moralnost; pravnost in poceni državo, je potrebno brez sprenevedanja vrni'1 že izplačane previsoke osebne dohodke in uskladiti razmer)3 med osebnimi dohodki za naprej v okvirih zakona.
Vlada omejuje plače delavcem, z davčnimi bremeni vsem z3' poslenim hiti, odlaga izplačevanje zakonitih pokojnin, napoyC' duje znižanje standarda Slovencev, ne more, ali noče pa žago*0' viti reda v upravi. SDP Slovenije zato zahteva, da republik vlada in Republiški sekretariat za pravosodje in upravo, kot n^ jodgovornejša, vzpostavita na tem področju legalno stanje, obC' nem pa v prihodnje - ne le zaradi zaostrenih socialnih razmer' preprečita takšno nezakonito ravnanje državne in občinsk1
upray-. ... . tftft1 Politična direkcija SVf
Ljubljana, 17. 1. 1991 SlovenUe
NOVICE IN DOGODKI
3. stran »mUSSoU^iesglas
Liberalni demokrati zahtevajo umik šolskega zakona
Vlada ne loči med javnim in državnim šolstvom
Preveč proste roke vladi in ravnatelju
Ljubljana, 21. januarja - Pred jutrišnim zasedanjem republiškega Parlamenta je Liberalno demokratska stranka seznanila novinarje s svojo zahtevo vladi, naj umakne osnutek t.i. šolskega zakona iz lavne obravnave. Dokler za posamezna področja izobraževalnih delavnosti ne bo pripravila zares dobro premišljenih podzakonov, naj določena vprašanja (gre zlasti za urejanje financiranja vzgoje in izobraževanja) ureja en sistemski in začasen zakon, to je zakon o zavodih.
Šolski zakon se namreč po mnenju odbora za šolstvo pri LDS podvaja z zakonom o zavodih, pomeni nezaupnico temu zakonu ali vsaj nejasno prepletanje ureditve, ki mora nujno povzročiti zmedo. Gre za dvojno sistemsko izhodiščno zakonodajo in dodatno Prejudiciranje rešitev, ki jih bodo v vsakem primeru morali vsebovati posebni zakoni za Posamezne vrste izobraževalnih dejavnosti. Torej je "vme-sni" šolski zakon, s katerim hiti vlada oziroma šolsko ministrstvo, nepotreben. Toliko bolj, ker opredelitev količine dejavnosti (nacionalnega programa),
ki si jo naloži država, ne more biti predmet posebnega zakona, ampak samo državne politike in obstoječe zakonodaje. Tehnika financiranja pa je tako in tako proračunska in je stvar proračunskih predpisov.
Osnutek zakona tudi jasno kaže, menijo v odboru za šolstvo pri LDS, da vlada ne loči med državnim in javnim šolstvom.
Zakon hkrati ne določa nikakršnih strokovnih kriterijev za imenovanje vodilnih delavcev, ne prispeva k depolitizaciji šole, kar je sicer eden glavnih uradnih argumentov za zakon.
Osnutek sodi v okvir t.i. javnega prava, ki skuša preprečiti, da se državni uslužbenci, člani vlade, ne bi obnašali, kot da ravnajo v imenu države, vseh državljanov, v resnici pa bi služili zgolj svojim osebnim ali strankarskim interesom. Od ideala javnopravnega urejanja pravnih razmerij se osnutek nevarno odmika. Vlada in njen podaljšek v šoli, to je ravnatelj, imata namreč povsem proste roke. Vpliv "javnosti" je praktično izničen, omejen zgolj na emisijo mnenj, ki pa nikogar k ničemur ne obvezujejo.
V tem smislu vzpostavlja kontinuiteto s tradicijo iz predvojnih časov, ko se je z vsako spremembo politične oblasti začelo kazensko premeščanje in odpuščanje učiteljev in ravnateljev. Pri tem ne gre toliko za ugibanje, ali minister ima v
predalu seznam imen ali ne, kot za to, da bi ga lahko imel.
Liberalno demokratska stranka bo v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine jutri skušala doseči umik zakona, pri čemer računa na naravno zavezništvo nekaterih drugih strank. Če ji ne bo uspelo, je pripravljena ponuditi roko za dogovor o manj slabih rešitvah v manj slabem zakonu, da bi šolam prihranili nepremišljene posege, preprečili, da bi šole postale torišče političnih bojev.
Sporna so zlasti določila o pristojnostih ravnatelja, ki naj bi dobil skorajda neomejeno oblast, ter način izbire ravnatelja. Predvideni postopek imenovanja ravnatelja bi z vidika strokovnosti in usposobljenosti ter avtonomnosti pedagoškega dela lahko pomenil ravno nasprotno; neposredno nadzorovanje upravnih organov in korak nazaj celo v primerjavi z zdaj veljavno zakonodajo. Zato bi moralo biti soglasje učiteljskega zbora pri imenovanju ravnatelja zavezujoče, v drugi varianti naj bi soglasje dajal večpartitno sestavljen svet šole, v katerem noben del ne bi mogel   preglasiti    drugega. O ustreznosti kandidatov za določeno delovno mesto v šoli pa naj namesto ravnatelja odloča komisija, sestavljena iz članov učiteljskega zbora. • H. Jelov-čan
Ante Markovič na pogovorih s slovensko vlado
Pogovori o minimumu
Ljubljana, 18. januarja - Predsednik Zveznega izvršnega sveta Ante Markova se je danes, po dogovoru z zadnje razširjene seje Predsedstva Jugoslavije, mudil v Ljubljani, potem ko je obiskal že tri republike, v Makedonijo, pa je odletel neposredno po kosilu, ob zaključku pogovora s slovensko vlado. V pogovoru so na strani federalne delegacije sodelo-
1 člani ZlS-a ter viceguverner Narodne banke Jugoslavije, na slo-odn Stran' Pa s*toraJ ce'a vlada. Glavna tema pogovora so bili bodoči vod Sl v Jugoslaviji, saj zvezni premier poskuša pridobiti republiška ren Kr Za ta^° 'me,lovane minimalne temelje prihodnjega sodelovanja
PuoJik v federaciji v prehodnem obdobju do oblikovanja novega dogo-:j.ra ?v(Pre)ureditvi Jugoslavije. Izjavi obeh predsednikov vlad, ki smo spora*'' "a t's'lovm konferenci, ne vlivajo veliko upanja v skorajšnji
Iz izjav premierov zvezne in slovenske vlade je moč razbrati, da je razgovor potekal na osnovi dveh dokumentov. Zvezna vlada je ponudila program 11 točk, ki naj predstavljajo minimum sodelovanja in delovanja federacije v Prehodnem obdobju. Te točke se nanašajo na monetarno politiko osnovano na konvertibilnem dinarju, delovanju Narodne banke Jugoslavije in potrebno kontrolo na monetarnem področju, skupne devizne rezerve, omejevanje vseh oblik porabe, lastninjenje, zagotavljanje skupne obrambne funkcije, ki jo izvaja JLA in zvezna SDV, financiranje federacije •n na zvezni ravni zasnovano sanacijo bančnega sistema ter na isti ravni oblikovani socialni programi. Na slovenski strani pa je osnovo za pogovore znani, v slovenski skupščini sprejeti memorandum.
Lojze Peterle je poudaril, da Slovenija ne more izpolniti zveznih pričakovanj o delu federacije po starem v prehodnem obdobju in da zahteva takojšnjo decentralizacijo večine funkcij federacije. Zadnji dogodki v NBJ kažejo na
dejstvo, da položaja zvezna oblast ne obvladuje, posledica teh dogodkov pa je velika kriza zaupanja. Slovenija je pripravila povsem konkretne predloge začasnega skupnega življenja in vztraja na financiranju federacije le za njene minimalne funkcije in le v obliki kotizacij. Počasno dogovarjanje grozi, da nas bodo dogodki prehiteli.
Ante Markovič je na začetku ponovno poudaril vse dosežene uspehe, ki jih je ZIS dosegel s svojimi reformnimi prizadevanji v preteklem letu: konvertibilnost dinarja, izredno zmanjšana inflacija, začetek tržnega načina gospodarjenja, lastninske reforme, večstrankarski politični sistem in svobodne volitve.  Za najhujše
probleme, ki so se pojavili v tem ietu je ugotovil, da ZIS ni imel pooblastil za njihovo reševanje, zadnji incidenti pa se urejajo tako, da pričakuje le minimalne posledice. Za prehodno obdobje do dogovora o prihodnji ureditvi Jugoslavije je potrebno na kulturni, civilizacijski način in brez izsiljevanja ugotoviti nujne skupne federalne funkcije, ki naj se sprejmejo kot ustavni amandmaji k zvezni ustavi. Na tak način bomo pridobili čas za nov jugoslovanski dogovor. Vsem republikam mora biti interes skupna kvalitetna valuta, ustrezna monetarna politika, strožje kontrolirani in s tem disciplinirani plačilni promet ter nadaljevanje ekonomskih reform. Nihče nima pravice dvomiti v dobronamernost in kompetentnost ZIS pri izvajanju teh funkcij, saj nam v nasprotnem primeru grozi razpad države, kaos in anarhija, ki jo bo mogoče razreševati le s silo. Po doslej opravljenih razgovorih pravi, da je optimist.
V delu novinarske konference, namenjenemu novinarskim vprašanjem, nas je predvsem zanimalo izvajanje sklepa zveznega predsedstva o oddaji oz. odvzemu orožja. Ante Markovič se je vsem vprašanjem izognil, Lojze Peterle pa pojasnil, da se sklep ne nanaša na razmere v Slovenji. Optimizem Anleja Markoviča o skorajšnjem dogovoru o nadaljnjih osnovah jugoslovanske federacije pa je izzvenel prav tako prepričljivo kot večkrat omenjena konvertibilnost dinarja. 0 Š.
Radovljiško gospodarstvo
Dve podjetji v stečaju, dve sta se izognili
•črtita, „. mm - SSSffHi^Sf.lSžS^
banka, sta že v stečajnem postopku, dve sta se n     y koncu vršnega sveta in banke izognili »***M^3£fffe dlje kot tri-novembra še pet podjetij, ki so imela žiro račun DioKir deset dni...
Problemi in težave so domala v vseh podjetjih. V leski Verigi je P° odstopu direktorja vodstvo Prevzela petčlanska ekipa, ki naj °\ z reorganizacijo podjetja ohra-nila le dobre, zdrave dele, nerentabilne pa ukinila. Ker je manj domačih in tujih naročil, je za zmanjšano proizvodnjo preveč zaposlenih. Decembra lani je 110 delavcev že dobilo odločbe o trimesečnem čakanju na delo doma. Delavski svet kroparskega Platnena je zaradi likvidnostnih m drugih težav že sklenil, da bo naredil izbor med kupci in da bo dobavljal le tistim, ki so plačilno sposobni; odločil pa se je tudi za učinkovitejšo  izterjavo dolgov.
za povečevanje izvoza, preoblikovanje podjetja in za zmanjšanje števila zaposlenih. Za Iskro Otoče je med drugim značilna neusklajenost razvojnega in tržnega dela (razvijala je izdelke, ki se ne morejo prodajati), z reorganizacijo pa bo tudi v tem podjetju ostalo brez dela okrog dvesto delavcev. V blejskih Vezeninah so po oktobrski stavki in odstopu direktorja dobili novo vodstvo in skrbnika. Analiza, ki jo je izdelala Optima Inženiring, je pokazala, da ima podjetje ob ustrezni reorganizaciji velike možnosti za obstoj, tudi zato, ker je njegov delež lastnega denarja večji, kot je sicer v tej dejavnosti. Novo
vodstvo naj bi tudi povrnilo ugled blagovni znamki, kije trenutno ogrožena. Problem radovljiške Almire ni v proizvodnem programu in razvoju, ampak v tem, da za že dobavljene izdelke ne dobi plačila. Samo ob srbski blokadi je bila oškodovana za trideset milijonov dinarjev. Čeprav je dela dovolj, pa zaposleni ne
morejo redno dobivati plač. Sukno Zapuže je v težavah že nekaj let, pred nedavnim so pripravili razvojno sanacijski načrt, na podlagi katerega so zaprosili za republiška sredstva za prestrukturiranje gospodarstva. Občina je Suknu pomagala iz likvidnostnih težav z odlogom plačila občinskih prispevkov, decembra pa še z odkupom praznega proizvodnega prostora. Blejski LIP je pri prodaji stavbnega pohištva v ZRN vezan na enega ali dva veli-
ka kupca in je pri pogajanju o cenah v podrejenem položaju: učinki nedavne devalvacije bodo skromni, ker bodo kupci na Zahodu izsilili nižje cene: doma tudi ob koncu leta ni bilo običajne "potrošniške mrzlice", vpliv na proizvodnjo in poslovanje imata tudi zapiranje domačega trga in recesija na švicarskem trgu. Iskra
Lipnica doslej še ni zašla v tako velike težave, da bi morala prositi za pomoč občino; pričakuje pa, da bodo v kratkem podpisali pogodbo, ki jim bo za nekaj časa zagotovila dela in uspešnejše poslovanje. V Kemični tovarni Pod-
nart je bila lanska proizvodnja in prodaja za petino manjša od predlanske, likvidnostni problemi se povečujejo, saj terjatve za že dobavljeno blago znašajo kar 36 milijonov dinarjev. • C. Za-plotnik
Sporočilo za javnost
Na razširjeni seji izvršnega odbora sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije, ki so mu prisostvovali tudi predstavniki sekretariata za delo pri izvršnem svetu Republike Slovenije, je bila obravnavana problematika socialnega in materialnega položaja delavcev ob sprejemanju nove delovno-pravne in davčne zakonodaje v skupščini Slovenije in informacija o dosedanjih aktivnostih, ki so potekale v zvezi z razreševanjem problematike položaja delavcev v kovinski in elektro industriji Slovenije.
Ugotovili smo, da je bilo le delno ugodeno zahtevam sindikata in to le v delu, ko je skupščina obravnavala problematiko, ni pa bilo sprejetih konkretnih stališč in sklepov za razrešitev problematike.
Vzporedno s tem pa izvršni svet in skupščina Republike Slovenije predlagata spremembo zakonodaje, ki še poslabšuje položaj delavcev ne samo v kovinski in elektro industriji Slovenije in s sprejemanjem takšne zakonodaje preprečuje izvajanje in uresničevanje že veljavne splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Takšen pristop pa tudi onemogoča uveljavljanje panožne kolektivne pogodbe, ki jo bomo sprejeli do konca meseca. Sindikat ugotavlja, da je problematiko možno uresničevati samo s konkretnim razvojno-socialnim programom. Ker nam vlada samo obljublja, ne vidimo druge poti, kot da s protestnim shodom, ki bo dne 23. januarja 1991 na ploščadi pred Cankarjevim domom v Ljubljani ob 9. uri, opozorimo poslance skupščine in vlado, da na sejo skupščine uvrstijo ponovno navedeno problematiko in sprejmejo rešitev za izhod gospodarstva iz sedanje krize.
Širšo javnost pa želimo opozoriti, daje to naš ponovni poizkus, da brez stavke kot skrajnega sredstva sindikalnega boja zahtevamo od odgovornih organov, zlasti pa od vlade in skupščine, da se začnejo ukvarjati z za gospodarstvo in delavce usodnimi zadevami.
Tak način je tudi resno opozorilo, da naj pristojni organi sprejmejo od sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije ponujeno parlamentarno pot, ne pa da nas silijo, da zadeve rešujemo s skrajnimi sredstvi in po podjetjih tudi s vsakodnevnimi stavkami.
Predsednik sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije Albert Vodovnik
Občni zbor združenja slovenskih jetnikov in preganjan cev
Država naj moralno
in materialno popravi krivice
Ljubljana, 19. januarja - Združenje slovenskih jetnikov in prega-njancev boljševizma je v soboto v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravilo občni zbor, ki se ga je udeležilo več sto Slovencev in Slovenk in drugih avtohtonih prebivalcev Slovenije, ki so bili od 1941. do 1990. leta v zaporu, ječi, v koncentracijskem ali prisilnem delovnem taborišču, ali pa so bili preganjani, izgnani in so emigrirali zaradi ideoloških, bojnih, organizacijskih, oblastnih in drugih ciljev jugoboljševizma...
Predsednik združenja Radovan Hrast je dejal, da združenja ne bi bilo treba ustanoviti, če bi stranke izpolnile svoje predvolilne obljube in če bi država prizadetim materialno in moralno popravila krivice. Vse več pa je znakov, da teh krivic ne bi popravili in da bi "zadevo" kar zaključili, je dejal Radovan Hrast in tudi poudaril, da se združenje distancira od tistih, ki so za maščevanje, da pa vztraja pri tem, da je tiste, ki so po mednarodnih merilih krivi za zločine, treba kaznovati. Viktor Blažič je dejal, da tudi sedanja oblast, ki je pravna naslednica prejšnjih, tudi tistih, ki so ljudem prizadejale veliko hudega, še ni potegnila jasne črte med tem, kaj je revanšizem in kaj popravljanje krivic. Oto Vilčnik je dejal, da združenje zahteva od republiške skupščine in drugih oblastnih in pravosodnih organov, da sprejmejo zakone, s katerimi bi tudi pravno odpravili krivice, prizadejane jetnikom in preganjancem jugoboljševizma, jim vrnili zaplenjeno ali kako drugače krivično odvzeto premoženje, jim priznali čas, ki so ga prebili po zaporih in drugod, v pokojninsko dobo ter jim plačali pravično odškodnino za suženjsko delo, za izgubljeni čas in prestano trpljenje. Združenje zahteva tudi ukinitev vseh tajnih in netajnih zakonov in predpisov, ki so omogočali represivno delovanje, pomilostitev vseh, ki so bili obsojenih na političnih in drugih montiranih procesih, revizijo vseh vojaških procesov, javno oddolžitev vsem žrtvam jugoboljševizma, vključitev po enega člana združenja v Svet za varstvo temeljnih človekovih pravic in državljanskih svoboščin in v skupščinsko komisijo za raziskavo povojnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti... Združenje je v program zapisalo, da bo poskušalo sestaviti čimpopolnejši seznam jetnikov in preganjanih boljševizma, da bo zbiralo in urejalo zgodovinsko, arhivsko, spominsko, policijsko, sodno, jetniško, taboriščno in drugo dokumentacijo...
Stanislav Klep se je obregnil ob delo skupščinske komisije, v kateri delo prepočasi napreduje, verjetno tudi zato, ker stranke, ki so nastale iz družbenopolitičnih organizacij, ne kažejo zanimanja za raziskovanje preteklosti. Da se ne odkrije ničesar novega, pa je po Klepovem mnenju treba pripisati tudi borčevski organizaciji in nekaterim zgodovinarjem. Spomenka Hribarje zanikala, da bi Demos "požrl" predvolilne obljube o popravljanju povojnih krivic; dejala pa je, da Demosova vlada ne more v tričetrt leta postoriti vse - se upreti pritisku z juga, se "odklopiti" od Jugoslavije, popraviti krivice, sprejeti novo zakonodajo... • C. Zaplotnik
VIDEOTEKA
PALM A
Pajerjeva 3, 64208 Šenčur
■^mmm&mjis 4. stran
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
-UREJA: ANDREJ ŽALAR
Torek, 22. januarja 1991
Predlog za problemsko konferenco v Križah
Na zboru krajanov krajevne skupnosti v Križah so opravili volitve za novi svet krajevne skupnosti in izvolili nov 12-članski organ krajevne skupnosti. Za predsednika je bila predlagana Katarina Langus, za namestnika pa Ivan Eler, kar pa bodo člani novoizvoljenega sveta pretehtali in izvolili na prvi seji sveta. Krajanom je bila predstavljena idejna zasnova mrliških vežic na kriškem pokopališču, ki naj bi pokrivale potrebe za vse štiri krajevne skupnosti pod Kriško goro. Po dokončnem finančnem izračunu bodo predstavniki krajevne skupnosti obiskali vsa gospodinjstva in razložili potrebo gradnje ter
višino prispevka na zaposlenega volilca, oz. upokojenca. Krajani so imeli pripombe na obnovo ceste v Križah, na odseku Benk - Jaka, ki jo financira republiška skupnost za ceste, problematična je tudi cesta v Kopanko, na kateri vsako deževje odplavi nasut pesek. Pripravljen je program izgradnje kanalizacije, ki naj bi bila izpeljana v Čistilno napravo Kranj, kjer so kapacitete predimenzionirane. Na zboru krajanov je bila predlagana priprava problemske konference za vse štiri krajevne skupnosti pod Kriško goro; Križe, Pristava, Sebenje in Seni-čno, na kateri naj bi obravnavali vse nerešene probleme, ki jih med seboj povezujejo in predlagali rešitve.
Drago Papler
Pomoč mladim alpinistom
Kranj, 18. januarja - Alpinistični odsek pri kranjskem planinskem društvu ima že vrsto let nekaj članov, ki s svojimi dosežki segajo v sam vrh svetovnega alpinizma pa tudi športnega plezanja pri nas. Seveda je ob njih množica mladih in nadarjenih alpinistov, ki želijo slediti njihovim zgledom, vendar morajo prej še dokazati svojo veljavo. Ker za financiranje raznih dejavnosti vse bolj primanjkuje denarja, take razmere omejujejo tudi razvoj perspektivnih alpinistov.
Člani alpinističnega odseka v Kranju so se zato odločili, da bodo tudi sami zbirali denarno pomoč za svojo dejavnost. Pred nedavnim so natisnili razglednico s podobo gore Broad Peak, ki jo je za 20 dinarjev že moč kupiti v društveni pisarni v Kranju, postojankah na Kališču in Krvavcu ter še ponekod drugod. Kdor bo kupil te razglednice, bo torej pomagal uresničiti določene akcije, ki jih načrtujejo z mladimi upi za bodoči napredek alpinizma in plezalstva. • S. Saje
Več kot dva milijona dinarjev za poplavljene
Ljubljana - Med prvimi, ki so začeli zbirati pomoč za obrtnike, ki so v zadnjih katastrofalnih poplavah utrpeli škodo, je bila Zveza obrtnih združenj Slovenije. V akciji, v kateri je od prvih dni novembra pa do konca leta sodelovalo nekaj sto obrtnikov, obrtnih združenj in obrtnih zadrug iz vse Slovenije, se je na posebnem žiro računu, ki ga je v ta namen odprla ZOZS, nabralo 2 milijona 370 tisoč dinarjev.
Najbolj so bili oškodovani obrtniki v osemnajstih občinah, katerih škoda je bila ocenjena na skupaj 223 milijonov dinarjev. Od skupno 2.370.000,00 dinarjev, kolikor se je nabralo na "solidarnostnem" žiro računu, je kar 600 tisoč dinarjev prispevala zveza sama. Darovali pa so tudi obrtniki iz Črnomlja, Grosupelj, Kopra, Ljubljane, Ljutomera, Maribora, Pirana, Ptuja, Vrhnike... Zbrana sredstva so bila sproti posredovana obrtnim združenjem v prizadetih občinah, ki pa so jih razdeljevala pomoči potrebnim obrtnikom. Največ pomoči je seveda šlo v Mozirje, precej pa tudi v Sevnico, Celje, Žalec in Laško.
Poleg denarne pomoči je ZOZS zbirala tudi pomoč v obliki materiala in storitev, s posredovanjem v Beogradu pa je uspela, mimo vseh uvoznih omejitev, zagotoviti nadomestni uvoz poškodovane ali uničene opreme oziroma reprodukcijskega materiala. Pohvala gre tudi prizadetim občinam, saj so obrtnike oprostile nekaterih dajatev ter jim razdelile republiška solidarnostna sredstva, hkrati pa so tudi pomagale z ugodnejšimi posojili.
Zveza obrtnih združenj Slovenije se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki so sodelovali v akciji zbiranja pomoči za "poplavljene" obrtnike, hkrati pa poziva vse, ki bi še želeli pomagati, naj denar nakazujejo na žiro račun s številko 50 19.0 - 637 - 256 010 ZOZS Ljubljana - za poplavljene obrtnike. • L Kav-
Kvintet iz Tržiča
Kranj - Po enoletnem premoru so se spet "oglasili" pevci -kvintet Spomin iz Tržiča. Kaže, da je praznovanje 59. rojstnega dne njihovega člana Toneta Mlakarja iz Srakovelj pri Ko-krici bilo pred dnevi "krivo", da bo kvintet poslej spet nastopal s prelepimi starimi slovenskimi pesmimi. Člani kvinteta so Janez in Jože Grams, Stojan Leban in Tone Bahun (vsi iz Tržiča) ter Tone Mlakar, ki v kvintetu igra tudi kitaro. V prihodnje nameravajo sestavo razširiti in pritegniti medse tudi citrarja Marjana Betona z Rupe pri Kranju. Pred časom je kvintet Spomin nastopal že po raznih krajih Gorenjske in tudi v sosednji Avstriji. Zdaj bodo gostovanja obnovili. • (ip)
Vaščani Gozd Martuljka pravijo
Vztrajali bomo, da Kranjska Gora postane občina
Gozd Martuljek, 21. januarja - V četrtek, 17. januarja, je vaški odbor Gozd Martuljek sklical sestanek vseh krajanov, na katerem so pregledali delo vaškega odbora za minula štiri leta, obenem pa so se pogovorili o problemih, ki se pojavljajo v naseljih Martuljka, ki sodi v krajevno skupnost Kranjska Gora. Po bogatem in preglednem poročilu izredno prizadevnega predsednika vaškega odbora Bojana Kodriča so med drugim izvolili tudi nov vaški odbor.
Vaški odbor si je vsa minula štiri leta intenzivno prizadeval, da se v kraju ne bi gradili načrtovani apartmaji, nova vikend stanovanja, ki kraju ničesar ne prinašajo. Ta problematika je dovolj pereča in odmevna že v sosednji Kranjski Gori, saj so se v minulih letih v resnici gradila vikend stanovanja, ne pa turistični apartmaji.
Tako, kot so Martuljčani širokogrudno podprli akcijo za izgradnjo novega vrtca v Kranjski Gori, tako bodo s solidarnimi sredstvi zgradili tudi športni park. Gasilci so lepo poskrbeli za okolico gasilskega doma, asfaltirali dvorišče in nabavili nov gasilski avtomobil. Krajevna skupnost in Turistično društvo sta nabavila 33 novih kontejnerjev, na žalost
pa večina komunalnih del od leta 1988 ni uresničenih. Martuljčani se čutijo opeharjeni, saj je komunalna cestna skupnost poskrbela le za cesto do Srednjega vrha, na papirju pa so ostali številni drugi komunalno - cestni problemi.
Zasluga vaškega odbora je tudi, da so dotrajani Mladinski dom podrli, da se je nehal odvažati gramoz iz Martuljka in da se je začela delna obnova vodovoda. Vaški odbor je pri številnih akcijah sodeloval s Turističnim društvom v Kranjski Gori, vendar pa se bo še treba dogovarjati o učinkovitejši turistični ponudbi. Ne nazadnje Martuljku manjka tudi neko vaško jedro, center, tako da bi bila podoba Martuljka, ki
Zdaj naj bi bilo središče Gozd Martuljka tam, kjer je avtobusno postajališče, pošta, zasebno gostišče in trgovina. Vaščani pa pravi* jo, da bodo poskrbeli za bolj zaokroženo in lepšo podobo kraja z novim jedrom. - Foto: D. Sedej
	
	
.4''£'"..■	
V Gozd Martuljku so gasilci zelo prizadevni, saj so temeljito poskrbeli za okolico gasilskega doma in kupili nov gasilski avtomobil. - Foto: D. Sedej
ima sicer prekrasno alpsko lego, zaokrožena in lepša.
Med resna prizadevanja tako Martuljka kot Kranjske Gore pa sodi aktivnost, da bi ustanovili svojo občino. Zakaj? Predsednik vaškega odbora Bojan Kodrič je naštel nekaj vzrokov: nerazumljivi posegi v naravo in okolje, ki jih je v preteklosti dovolila jeseniška občina, neustrezni prostorski plani in ignoran-ca jeseniške občine. Martuljčani so posebej nezaupljivi tudi zato, ker imajo izredno slabe izkušnje zaradi vode. Ker kronično primanjkuje vode, je občina v preteklosti prepovedala vsakršno novogradnjo vikendov, vendar pa so bile na žalost tudi izjeme. Ne nazadnje menijo, da je imela občina premalo posluha za razvoj turizma in kmetijstva, zato si prizadevajo za novo občino, občino Kranjska Gora, medtem pa naj bi vaški odbor Gozd Martuljek opravljal funkcije krajevne skupnosti. Tako se brez soglasja Martuljčanov ne bi smela izdati nobena nova gradbena dovoljenja v kraju.
V razpravi na sestanku, ki se ga je v hotelu Špik udeležilo precej vaščanov, so spet in spet spraševali, zakaj je voda klori-
rana. Pojasnjeno jim je bilo, da upravljalec ni pojasnil, zakaj se voda klorira, vendar pa bodo jeseni naročili posebno študij0 o vodi in vodovodni napeljavi v kraju. Krajani so menili, da so se problemi pojavili tedaj, ko se je zgradilo dodatno zajetje za Kranjsko Goro, vprašanje pa je tudi, kakšna je razporeditev vodovodnih cevi.
Poleg problemov o telefonih, vodi so na sestanku poskušali razrešiti tudi druge probleme? kot so avtobusna postajališča in pluženje. Tisti, ki imajo hiše ob cesti, se upravičeno pritožujejo nad Cestnim podjetjem, ki pluz" z veliko hitrostjo, tako da so pošteno umazana vsa pročelja obcestnih hiš.
Sestanek vaškega odbora s krajani je ponovno pokazal, da sodi vaški odbor Gozd Martuljka z njegovim dosedanjim pred* sednikom med najbolj aktivne vaške odbore v občini. V minulib letih so storili vse, kar se je storiti dalo, vendar pa nikakor niso zadovoljni z minulimi odločitvami jeseniške občine. Zato bodo v skladu s predvideno preobrazbo občin odločno vztrajali, da se ustanovi nova občina - občina Kranjska Gora. • D. Sedej
Dejavnost Alpskega letalskega centra
Bojazen pred zasilnim pristankom
Lesce, 18. januarja - Število novih pilotov in padalcev, opravljenih poletov in skokov ter dosežkov tekmovalcev v letu 1990 ne izdaja velikih finančnih težav, ki so omejevale lansko dejavnost Alpskega letalskega centra v Lescah. Zaradi prenehanja stranske, proizvodne dejavnosti centra bo izpolnitev letošnjih načrtov še težja, napoveduje sedanji direktor centra France Primožič tik pred dokončno upokojitvijo.
Zapisa o dejavnosti Alpskega letalskega centra v Lescah nikakor ni moč začeti z opisovanjem težav. Gre namreč za izredno uspešen klub, ki danes povezuje približno 280 članov iz vseh gorenjskih občin, največ pa iz radovljiške. Glede na svoje interese se članstvo združuje v sekcijah za jadralno letenje, motorno letenje, padalstvo in letalsko modelarstvo. Čeprav še vedno velja načelo, naj bi se aktivnost slehernega letalca pričela z modelarstvom, pa je praksa že nekaj Časa drugačna.
»Modelarska sekcija je s 25 člani najmanj številna,« začenja pogovor za Gorenjski glas France Primožič in razlaga: »Z modelarstvom se ukvarjajo posamezniki predvsem doma, prek kluba pa poteka tekmovalna dejavnost, ki je usmerjena zlasti v kategorijo radijsko vodenih letečih modelov. Za te modele je sekcija doslej uspešno pripravila že dve mednarodni tekmovanji; letošnje tekmovanje, za katerega pričakujejo do sto tekmovalcev iz 6 držav, načrtujejo sredi junija.
Najbolj množična je jadralna sekcija, v kateri je 136 pilotov. Približno desetina med njimi se
Uspešnost Alpskega letalskega centra razen tega potrjuje nekaj številk. Pri naletih jadralnih letal so lani našteli prek 3200 ur, pri naletih motornih letal pa skupno več kot 1300 ur, od tega 270 ur za panoramske polete. Na novo so izšolali tudi 12 jadralnih pilotov, 1 motornega pilota in 23 padalcev. Ker tako pridobivajo nove člane, bodo tudi letos organizirali tečaja za padalce in jadralne pilote ter prvič tečaj za motorne pilote; dvomesečni teoretični del tečajev se bo začel februarja. Ob tem bodo pozimi seminarji za obnovitev znanja in članskih licenc.
»Žal so za našo dejavnost, ki jo v vseh pogledih natanko določajo zakon o zračni plovbi in
podzakonski predpisi, značilni visoki fiksni stroški tako za določene profesionalne kadre, , vzdrževanje letal in opreme kot tudi za doseganje norme o ob* veznem minimalnem naletu in skokih,« ugotavlja za sklep pogovora direktor Primožič i"1 ocenjuje: »Če smo te zahteve lani lahko še komaj izpolnili, je zaradi prenehanja pridobitne stranske dejavnosti centra in ne* gotovih družbenih dotacij pod velikim vprašajem uresničitev letošnjih načrtov.«
Če zapišemo slednje v prispodobi, se v Alpskem letalskem centru v Lescah boje zasilnega pristanka. Saj, med njim se kaj lahko uničijo vitalni deli letala, ki ga bo nato le težko usposobiti za nov polet! • Stojan Saje
uspešno ukvarja s tekmovalnim jadranjem, saj leski klub vsako leto osvaja naslova republiških in državnih prvakov. Dva ali trije piloti sodelujejo tudi v državni reprezentanci, za katero pa je udeležba na letošnjem svetovnem prvenstvu v Ameriki že sedaj negotova.
Dejavnost sekcije za motorno letenje, v kateri je 63 pilotov, je usmerjena zgolj v servis jadralnemu letenju in padalstvu. Padalska sekcija, ki ima 56 članov, pa že poldrugo desetletje slovi zaradi športnih dosežkov. Leska padalska ekipa namreč nima tekmeca v domovini in sodi tudi v svetovni vrh padalstva.«
Borci in gasilci
Kranj - Ta in prihodnji mesec bodo marsikje po Gorenjskem občni zbori organizacij ZZB NOV in gasilskih društev. V krajevni skupnosti Čirče v kranjski občini smo imeli občni zb°f ZZB NOV pred nedavnim. Smo številno še med močnejšimi °r' ganizacijami ZZB, saj imamo več kot 50 članov. Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik krajevne skupnosti in nam zaželi delovne uspehe in zdravja v prihodnje. - Industrijsko gasilsko društvo Sava, katerega člani pa smo tudi veterani, pa bo imelo občni zbor februarja. Lani je društvo praznovalo 60-letnico. Sicef pa je društvo za uspešno delo dobilo kar precej priznanj. Tako s° gasilci Save na evropskem tekmovanju v Avstriji osvojili tretje mesto. Dobili so posebno priznanje občine Kranj in delovne organizacije Sava, ki jim je za uspešno delo podelila najvišje pr1' znanje - kipec gumarja. • (ip)
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
Ivica Matko
POMISEL
Socialno delo naj postane socialni management
Kriza v družbi, delovnem okolju, družini terja od socialnih delavcev veliko več znanja kot včasih. Nov čas pa zahteva tudi drugačen odnos do tako imenovanega socialnega managementa.
Kranj. 18. decembra - Ni naključje, da je na Gorenjskem oživela stanovska pobuda za združevanje v društvu socialnih delavcev. Za Predsednico so si izbrali IVICO MATKO, ki je sicer zaposlena v kranjski Savi kot vodja socialne službe, ta čas pa dela tudi v republiški komisiji, ki jo je republiški sekretariat za zdravstveno in socialno varstvo imenoval za pripravo zakonske podlage za socialno delo v gospodarstvu.
Zakaj ste med poglavitne točke svojega stanovskega druženja uvrstili več izobrazbe in znanja?
»Socialni delavci se izobražujejo na dveletni Višji šoli za socialne delavce, kar je bilo že v preteklosti premalo, le da nikoli ni prišlo do nujno izražene potrebe po bolj poglobljenem znanju, ustrezno širino je namreč višje šolanje vendarle dajalo. Zdaj pa bi bilo dobro, da bi se šola preoblikovala v visoko šolo, da bi socialni delavec startal v svojo delovno kariero z dobro poglobljenim znanjem. Računam, da bo letošnji razpis že za visoko šolo. Poleg formalne izobrazbe pa je v sedanjih razmerah, ko je kriza zajela odnose v družbi, družini, delovnem okolju, treba znanje vsakodnevno dopolnjevati. Vsako znanje zastari, socialno delo v tržnih razmerah je drugačno kot v dogovorni ekonomiji, zato so socialnim delavcem potrebna ves čas nova spoznanja in vedenja, ki jih je moč pridobivati prek seminarskih oblik. Tu lahko stanovska organizacija odigra veliko vlogo.«
^ društvu je tudi veliko socialnih delavcev iz podjetij. Kakšna prihodnost se jim piše ob napovedih, naj bi sociala ne imela več mesta v podjetjih?
»Frazo "socialo iz podjetij" si tolmači vsak po svoje, nekateri tudi tako, da podjetja Pač ne potrebujejo več social-
nih delavcev. Sekcija socialnih delavcev v gospodarstvu na Gorenjskem je zato pravi čas dala pobudo republiškemu sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo in dr. Katja Boh je imenovala komisijo, ki naj bi pripravila zakonsko podlago za socialno delo v gospodarstvu. Tudi jaz sodelujem v komisiji, ki jo sestavljava dva človeka iz prakse, dva univerzitetna profesorja in predstavnik univerzitetnega    zavoda za zdravstveno in socialno varstvo. Pripravili smo teze, ki naj bi bile predstavljene v zakonu o socialnem varstvu, kjer bi bilo opredeljeno socialno delo v podjetju. To nima nič skupnega z lažno socialo, kakor si jo predstavljajo laiki in jo, kar zadeva preteklost, po krivici pripisujejo socialnim delavcem. V preteklosti je sistem dirigiral vsebino socialnega dela v podjetjih, omejeno pa je bilo večidel na dodeljevanje materialne pomoči marginalnim socialnim skupinam. Socialnemu delu ob tem nista bili dani pristojnost in odgovornost, pač pa so imeli s tem opraviti ljudje z vplivom in močjo. Odpustiti slabega delavca, denimo, je bilo nekoč prav tako lahko kot danes, kva-zi-socialni odnosi so na primer alkoholika ščitili, dokler je bil še pri močeh, na koncu pa so ga iztrošenega potisnih socialnemu delavcu, naj ga spravi iz tovarne. Poprej je slednji lahko lep čas opozarjal na njegov problem, vendar zaradi lažnih socialnih odnosov ni bil razumljen, na koncu pa je prav
socialnega delavca doletela kritika, da je neučinkovit.«
Kakšni pa naj bi bili v prihodnje ti odnosi v podjetjih?
»Socialni delavec naj bi postal svetovalec, del nekakšnega socialnega managementa, za kar pa bi bili potrebni trije pogoji. Pristojnost socialnega dela bi moralo biti zakonsko (obligacijsko) urejeno, da socialnim delavcem ne bi bilo treba stalno dokazovati, zakaj so tam. Tudi varstva pri delu ali preventivnega zdravstvenega varstva najbrž ne bi imeli, če ne bi bila predpisana z zakonom. Želimo tudi, da je socialno področje normativno urejeno, da je jasno, koliko socialnih delavcev pride na določeno število zaposlenih. Socialni management namreč ne dela na marginalnih skupinah, temveč na preventivnih, socialno razvojnih nalogah za vse delavce. Potrebna pa je tudi opredelitev vsebine dela. Socialnega dela ne gre pojmovati kot neprofitne dejavnosti. Čeprav skrit, ima vendarle profitni motiv: zadovoljni, socialno neodtuje-ni ljudje so tudi profitni... in obratno.«
Na tujem se najbrž bolj zavedajo povezanosti med socialno blaginjo ljudi in njihovo produktivnostjo?
»Tudi v Savi smo imeli že prej preventivno naravnano socialno službo, vendar tega ne gre prepuščati naklonjenosti posameznih direktorjev, pač pa socialno razvojnemu programu. Po naših tezah bi morala biti v podjetjih organizirana socialno razvojna služba, vpeta v strategijo razvoja podjetja. Tuje izkušnje, ki jih poznam večidel teoretično, že slonijo na tem. V Franciji, denimo, je za podjetja obvezujoče, da vsako četrtletje izdelajo socialno bi-
lanco vseh zaposlenih in na osnovi ugotovitev ustrezno ukrepajo. V Nemčiji ima socialni management velika pooblastila in je strokovni sodelavec samega vrha. V Ameriki so socialni delavci pri vrhu plačilne lestvice, podjetja pa jih najemajo za izvajanje socialnih programov po pogodbah.«
Je socialni delavec podjetju potreben tudi zato, ker se prav tam zdaj rojeva največ problemov?
»V mnogih podjetjih ugotavljajo presežke delavcev, kar je po storjenih napakah iz obdobja dogovorne ekonomije najbrž potrebno. Socialni delavec je v takih okoliščinah še kako potreben, da ljudem svetuje, da jih nauči novega odnosa do zaposlitve, da jim pomaga iz stresne situacije. Strah za zaposlitev je v določeni meri sicer koristen, saj podžiga k boljšemu delu, če pa je prehud, paralizira. Socialni delavec, ki je že zdaj usposobljen za takšno sve-. tovalno delo, naj bi v podjetju imel možnost, da dela.«
Kakšno bo torej socialno delo prihodnosti?
»To bo prehod od sociale kot nuđenja materialne pomoči k socialni kot nuđenju osebne pomoči. Ljudi bo treba osveš-čati, kako naj živijo, se prilagajajo, učijo novega življenja. Socialne stiske so krive, da se povečujejo stroški na drugih področjih našega življenja, denimo, v zdravstvu, izobraževanju, slednjič tudi na profitnem področju, saj socialno odtujen, bolan, razrvan človek ne more biti koristen in produktiven. Majhen narod kot smo, ne bi smeli imeti težišča na socialno odtujenih, temveč na zrelih ljudeh« • D. Z. Žlebir, Foto: J. Cigler
Tudi starost je lahko lepa
Samo zasedetisene
Težave ima s hrbtenico. Vsa vratna vretenca in še ona nižje "na sesedena, izrabljena, revmatična. Dve medicinski ovratnici menja. Kadar je hudo in bolj miruje, si nadene malce višjo, kadar pospravlja in gospodinji pa drugo, za spoznanje n'žjo, mehkejšo, da ji preveč ne °riba vratu.  Devet mesecev skupaj je pred časom nosila ovratnico, zdaj le sem in tja. Če bi sama tako ne skrbela zase. Pravi njena zdravnica Veličko-vičeva, bi bila že zdavnaj na invalidskem vozičku. Telovadba le zdravilo. Vsako jutro, ko Vstane so najprej na vrsti vaje, z rokami, nogami, razgiblje si Pas, kolke. Počasi, nalahko, pri sedemdesetih letih ne sme biti n°ben gib sunkovit. Mlade ja, te si lahko privoščijo aerobiko, P? petdesetih pa napravi čez-nJ° križ. Le še zmerna, umirjena telovadba, kolesarjenje, hola, sprehodi v naravo, v hribe, loda redno, vsak dan. Čim se 2aPustiš, si že ves trd. To pripoveduje svojim dekletom tamle v Sokolnici vsak ponedeljek in
^trtek. Dekleta so zanjo, če-Prav so že vse upokojenke. Saj
so med njimi take, ki jih je učila telovadbe, ko so bile še punčke. Zdaj skupaj obujajo spomine.
Triletno dekletce je bila Zora Konic, ko jo je oče, zaveden Sokol, v Bohinju porinil v telovadnico, štiri, ko je že prvič nastopila na sokolski prireditvi. Ko so se 1936. leta preselili v Tržič, je njen drugi dom postala tržiška sokolnica. V Tržiču je bil športni duh doma. Vse zdrave aktivnosti je prekinila vojna. Sokoli so bili seveda najbolj napredni, Zora takoj med Sko-jevci. Februarja 1944 se je skupaj z okrog dvajset Tržičani in očetom, bivšim solunskim borcem, znašla za zidovi begunjskih zaporov, nato v konfinaci-ji. Imela je srečo. Sredi poletja 1945. je že nastopala na prvi veliki telovadni manifestaciji na ljubljanskem stadionu. Tu se je naučila tudi vaj za kar pet oddelkov, od cicibanov do starejših članic. Sokolnica je bila ves čas polna telovadcev. Zora je bila pri ustanoviteljih Fiz-kulturnega društva Tržič 1946. leta in potem polnih 35 let načelnica. Vse ženske oddelke je
učila, šivala kroje za nastope. Vse brezplačno. Vesel si bil le, pravi danes, da si znal vse to narediti. Za vsako praznovanje je bila tudi telovadna točka. Sama je študirala vaje, iskala pravo melodijo zanje. Takrat so nastopajoče same tudi pele
Koje oče omagal in ostal na berglah, je tržiški Partizan že imel mlajši vaditeljski kader v Sokolnici, vendar je za njima nastala praznina. Sokolnica se je praznila. Orodja so odpeljali na Bračičevo šolo, v sokolnici je nazadnje Peko imel skladišče...
Potem so vendarle začeli s telovadbo v Domu Petra Uzar-ja. Ko je fizioterapevtka šla na porodniško, so Zoro prosili, da bi vodila večere telovadbe. Zdaj jih vodi že četrto leto in odlično se imajo. Ko so pred dvema letoma obnovili sokol-nico, je bil zanjo pravi praznik. Danes je v njeni skupini blizu 40 upokojenk, še vedo dela skupina v domu starostnikov in ena na Grajzarjevi šoli.
"Ženske se preveč zapirajo med štiri zidove," pravi Zora. "Moja dekleta so drugačna. Saj morajo vse doma paziti vnuke, toda tiste ure v telovadnici so njihove. Sem se pridejo natelo-vadit in tudi razvedrit, kajti gojimo tudi prijetno družabnost. Ravnokar se dogovarjamo, da
Zora Konic je svoje življenje zapisala telovadbi. O tem pričajo tudi številna priznanja, med njimi tudi zlata Bloudkova značka. - Foto: D. D.
se bomo odpeljale nekam, kjer bomo lahko tekle na smučeh. Spomladi in jeseni delamo pohode, sem in tja priredimo kakšen piknik, popraznujemo ta ali oni rojstni dan. Tista dva meseca čez poletje, ko ni telovadbe, jo kar pogrešajo. Takrat kolesarijo, hodijo v hribe. Vesela sem, da si znajo vzeti čas zase. Vsaka se mora zavedati, da je le od nje same odvisno, kako prožna bo dočakala stara leta. Samo zasedeti se ne, pa bo tudi starost lažja!" • D. Dolenc
Zdrava jedra
Odločbe o čakanju na delo in obvestila kakim tristo delavcem nekdanje Telematike so lani napovedali, da se za delavce začenjajo drugačni časi. V skoraj vseh tovarnah je odveč precejšnje število zaposlenih, če tovarne hočejo ostati in delati, bo treba del zaposlenih žrtvovati v izogib večjemu zlu, propadu celih tovarn. Vrstijo se stečajni in likvidacijski postopki, na borzi dela se daljšajo spiski tistih, ki so izgubili delo. Po Elanu in prvih Iskrinih podjetjih, ki jih je pred iztekom minulega leta odnesel stečajni plaz, podirajočim se dominam ni videti konca.
Ena stran zadeve je docela razumna in razumljiva: podjetja, ki niso zmožna normalnega poslovanja, propadajo. To se v svetu menda dogaja vsak dan. Na drugo gledamo predvsem s človeške strani in vse bolj se nam zdi, da so ljudje, delavci v stečajnem hazardu samo drobiž. Ne delamo si utvar, da bi lahko propadi podjetij minili povsem brez bolečine. Če podjetje v interesu racionalizacije znižuje stroške delovne sile, bo moralo sestaviti spiske odvečnih delavcev in jih v skladu z zakonodajo odpustiti. Če ga doleti stečaj, potem isto usodo delijo vsi zaposleni. Ali pa tudi ne, saj se spričo nedorečenosti zakonodaje celo stečaje da prikrojiti po svoje. Ne gre sicer oporekati pripravljenosti, da se nekatera razbita podjetja skušajo »reinkarnirati«, se pravi, obdržati pri življenju tako imenovano zdravo jedro, preostalo pa prepustiti stečaju. Na ta način se (socialno vzeto) ohranja vsaj nekaj delovnih mest in morda trasira možnost za prihodnje zaposlovanje. A kaj,
ko se za zdrava jedra navadno okličejo kar vodstva propadlih podjetij, ki z nekaj knjigovodskimi potezami postavijo na noge podjetje z novim imenom, staro pa naj z večino odvečnih delavcev vreid vzame stečaj! V kranjskih sindikatih, ki imajo s tako imenovanimi programiranimi stečaji že precej izkušenj, so se v imenu svojega (na ta način izigranega) članstva nemara tudi s takim početjem pripravljeni sprijazniti, če bi se novoosnovana podjetja pri-jazneje obnašala do teh delavcev. Če »zdrava jedra«, ti stečajni feniksi, že poceni pridejo do programov, poslovnih stikov, tehnologije in drugih prednosti, naj bi delavcem, ki ostanejo brez dela, izplačali vsaj dostojne odpravnine in sindikat bi bil nemara še voljan pri tehtanju zakonitosti takega početja zamižati na eno oko.
Kdove kako se ti nepriljubljeni postopki odigravajo v državah, kjer propadi podjetij niso nič nevsakdanjega ? Najbrž tudi tam iz nezdrave firme izluščijo zdravo jedro in ga razvijajo, medtem ko preostalo puste propasti. Le da o zdravem jedru odločijo neodvisne strokovne institucije, ne pa da se zanj kar meni nič tebi nič okliče skupina, ki ima v rokah moč in vpliv. O tem, ali ni morda omenjeno jedro tudi odgovorno za to, da se je staro podjetje podrlo, pa nobene besede. Sicer pa, saj ni lastnika, ki bi terjal tozadevno odgovornost! • D. Z. Žlebir
[
VESTI
Članarina za upokojence
Škofja Loka, januarja - Društvo upokojencev Škofja Loka prosi svoje člane, da čimprej poravnajo letno članarino in druge obveznosti do društva. Članarina za leto 1991 znaša 50 dinarjev, upokojenci pa naj jo poravnajo najkasneje do 1. marca v društveni pisarni v Škofji Loki, Šolska ulica 7, ki je odprta vsako sredo in petek med 8. in 12. uro.
Ko bodo plačali članarino, bodo upokojenci prejeli program dela in izletov za leto 1991. Člansko izkaznico naj prinesejo s seboj. Tisti, ki pa še niso člani, vendar že v pokoju, naj se čimprej pridružijo. Priložnost, ko obveščajo o obveznostih, pa škofjeloški upokojenci želijo izkoristiti tudi za voščilo vrstnikom ob novem letu.
Prihodnji teden krvodajalska akcija
V ponedeljek in torek, 28. in 29. januarja, bo v Škofji Loki krvodajalska akcija. Odvzemi krvi bodo v šolskem centru Borisa Ziherla med 7. in 13. uro, in sicer prvega dne za krvodajalce iz tovarn LTH, SGP Tehnik, Alpetour in Obrtnik ter za darovalce iz Poljanske doline. Drugega dne pa bodo na vrsti delavci vseh ostalih podjetij in krvodajalci iz Selške doline.
Slovenska Karitas poplavljenim
Ob poplavah, ki so prizadele naše kraje novembra lani, je bil odziv za pomoč prizadetim izredno velik. To potrjujejo tudi zbrana sredstva, ki so jih ljudje nakazali na račun Slovenske Karitas. Ta je prve dni januarja med poplavljene razdelila okrog deset milijonov dinarjev.
Ljudem iz Luč, Ljubnega in Nazarij je direktor Slovenske Karitas Franc Bole skupaj s predstavniki škofijskih Karitas razdelil 8.200.000 dinarjev, in sicer po kategorijah od 40.000 do 140.000 dinarjev, pač glede na škodo, ki so jo utrpeli. Ta sredstva so se zbirala v vseh centrih Karitas, v Kopru, Ljubljani in Mariboru.
Na škofjeloškem območju je Karitas pred časom razdelila 1.300.000 dinarjev, 250.000 dinarjev pa oškodovanim ljudem ob Savi in v Krški vasi. Celjska Karitas je prejela in sama zbrala milijon dinarjev: denarje razdelila prizadetim na domačem območju. Tolminska dekanija je zbrala za poplavljene 180.000 dinarjev in jih izročila škofijski Karitas. Od tega so enemu oškodovancu v Posočju izročili 40.000 dinarjev, petim pa po 15.000 dinarjev.
Slovenska Karitas se zahvaljuje vsem, ki so darovali denar, in prosi za pomoč še naprej, saj so stiske ljudi še velike.
Otroška glasbena podoknica
Zimske počitnice so že prav blizu in šolarji se jih veselijo na različne načine. Učenci Glasbene šole iz Radovljice bodo konec prvega šolskega polletja pričakali z glasbeno podoknico. Enega svojih nastopov bodo prvič pripravili v Kamni Gorici, in sicer v četrtek, 24. januarja, v gostišču Mlin, ki je tako rekoč edina kamnogoriška možnost za manjše kulturne prireditve.
PREJELI SMO
Jugoslavija v srcu
Decembrski plebiscit v Sloveniji zame ni bil samo stvar razuma, ampak predvsem stvar srca. Namreč, rad imam Slovenijo, prav milo se mi stori, kadar gledam s kakšnega holmčka njene goste gozdove, plodna polja, prijazne vasice, cerkvice, kozolce in gorske vršace - nič manj pa nimam rad tudi ostale Jugoslavije. Ta ljubezen ni slepa in tudi ne naučena, (čeprav so me že v šoli učili, da je Slovenija moja ožja, Jugoslavija pa moja širša domovina), pač pa je plod poznavanja in spoznanja. Namreč, poznam Jugoslavijo, prehodil sem jo peš, korak za korakom, čez planine in doline od Triglava do Kaj-makčalana, in na teh svojih poteh in srečevanjih in druženjih z ljudmi nisem nikoli niti za en sam hip začutil, da sem kot Slovenec tujec v tuji domovini in da mi kdo krati nacionalno suverenost, samostojnost in samobitnost. Seveda, to je moja osebna, celo povsem zasebna izkušnja, ampak pri ljubezenskih zadevah (in to je to!) je ta izkušnja zame edino zveličavna. Videl sem Jugoslavijo in se zaljubil vanjo, in čeprav bi mi razlogi razuma dopovedovali, naj se ločim od nje, bi razlogi srca odločili, da ostanem z njo v dobrem in slabem.
Upam le, da moja ožja domovina ne bo ozkosrčna in da mi bo tudi po plebiscitu dovolila živeti v bigamiji.
Edo Torkar, Jesenice
Predlog za ime naše države, naše državne barve in simbole
Slovenci smo zaradi nepouče-nosti in zapeljane narodne zave.' sti postali duhovni spaček! Če ne bomo svoje identitete vezali na našo častitljivo in častno preteklost, oprti na 3000-letno zgodovino našega naroda, z začetkom v 2. tisočletju pred našim štetjem, ko so naši predniki Uneti-Veneti-Vendi-Vindi prišli v današnjo srednjo Evropo, kot nosilci Unetiške kulture - kulture žarnih grobišč!
Preživeli so delno zasedenost po Keltih, okupacijo antičnega Rima in po razsulu ter odhodu rimskih legij, vznikli kot plemenska skupnost Vindov-Venetov, oziroma njihovega najštevilnejšega plemena - Kar nov, kije poleg Frankovske države, edina obstajala kot organizirana drža-
va v srednji Evropi pod imenom Karantanija!
Plemenska skupnost ali država v današnjem smislu, se je, oz. so jo tudi takratni kronisti imenovali po najštevilnejšem plemenu Vindov: Karnia-Karantanija, Karntanos pa prebivalce ali ljudstvo.
Po Karnih se je torej imenovala država in del njenega gorstva: Karnske Alpe in Karavanke, današnje Karavanke - greben od Alp do prehoda v Panonsko nižino; osrednje pa Karnsko polje in Karnski grad.
Ime plemenske skupnosti se je med zasedbami tudi spreminjalo. Zlasti med rimsko zasedbo, ko je bila skupnost razdeljena na province. Poleg že od Keltov priznanega Norika, je današnja Koroška dobila ime Karintia, današnja Kranska pa Karniolia in Štajerska - Stiha. Poleg teh je nastala tudi Panonia. Vsa ta imena so ostala do današnjih dni, v vsaj podobni obliki! Tako pokrajinsko razdelitev je priznavala tudi frankovska - pozneje avstrijska oblast.
Najbolj se je ime spremenilo za današnjo Kronsko, kije zaradi težje sklonljive Karnie - Kar-niolie v Karn - Kran - Kranska -Krain - Kranj. Ta zapletenost imena je pa največ zaradi potuj-čenega vindovskega - slovenskega pravopisa.
Po odhodu (pravzaprav izgonu po Gotih) Rimljanov, so se zgoraj naštete rimske province skupaj imenovale po Karnih Karntania. Pod tem imenom je obstajala tudi (kolikor je bilo za tisti čas možno) organizirana država Karntania, povsem samostojna, do upora Ljudevita Posavskega.
Iz rismkih provinc je po prevladi Frankov-Bavarcev, torej po smrti Karntanskega kralja SAMA, konec 7. in v začetku 8. stoletja po Kr. za Carintio ostalo ime Karntan, za Carniolio je. bila najprej Carnia, toa v nekaterih zapisih je iz Carnie nastala Craina. Ker je nerodna izgovorjava Karnija, Karnci, je v ljudskem govoru postal Kran, Kranska, Kranc. Tudi po nemškem zapisu je najprej po Karniji postal Krain. Po latinskem zapisu: Carniolia, Carnia, Craina! Z nastopom priseljenih bavarskih grofov, pa je v njihovi izgovorjavi ostal Karntanski original za deželo in oznaka za ljudi. Sčasoma je naš pravi, izvirni izraz z večino simbolov naše prve države Karantanije ostal v senci nemško govorečih Karantancev - priseljenih Bavarcev. Vindov-sko govoreči pa se zaradi različnosti oz., zato. ker so se nemško govoreči Korošci identificirali z našimi karntanskimi sim-
boli, za svojo drugačnost pa svoje prvotne opustili in s tem načelno zapravili svoj izbor in ga prepustili pozabi!
V očeh priseljenih Bavarcev je bilo vse, kar so videli vindovsko. Ljudje Vendi-Vindi, mesta in vasi vindovske, enako tudi polja, gozdovi in gore. V nemško pridevniški obliki vindiš, vindiše in ker je bilo vse okrog njih Vindiš, Vindiše, je tudi za ljudi ostala le pridevniška beseda vindiše.
Ko pa je Trubar, ne vede, da je vindovska govorica naša edina govorica, ne vede, da Vindi niso bavarska pogruntacija in ne vede, da je govorica Krancev in Kranjic, sicer le vindovska govorica. Torej edina naša Karntan-ska, Kranska, Štajerska, Venet-ska-Beneška govorica. Govorica Karnov, ki so najštevilnejše pleme med Vindi in nosilci naše Vindovske-Karntanske države je naša, on pa jo je pripisal plemenu Slove nov, ki so v našo soseščino prišli kot Hrvatje v 8. stoletju, torej šele po izgubi karan-tanske neodvisnosti. S tem, ko smo se Vindi začeli identificirati s Sloveni-Hrvati, smo avtomatično začeli odtujevati sami sebe od naše dediščine! Čeprav nam te neumnosti niso podtaknili Bavarci, jim je naša neumnost zelo prav prišla. Da smo Karantanci-Korošci, Kranci, Štajerci in Benečani imeli isto vindovsko govorico, pa nismo vedeli, od kod in ne zakaj vindovska. Za Vin-de-Vende so nas imeli tako Latini kot Bavarci, ti so nas tudi tako imenovali. Toda kot užaljeni nevedneži smo jim Vinde in vin-diščino pripisali kot hudobijo. Vindovska govorica je postala "slovenska ", Vindovski gradeč je nastal Slovensko-Slovenj Gradec, Vindovska Bistrica Slovenska Bistrica, Vindi-Kranci, Korošci, Štajerci in Primorci smo postali Slovenci.
Ker je vindovska govorica končno v 18. in 19. stoletju ostala najmočnejša na Kranjskem, govorica pa je začela dobivati prizvok govorice Kranjcev, in ne vede, da srno Kranjci pravzaprav Karnci, skupaj s Korošci pa -Karntanci in torej dediči naše prve države Karntanije, za katero smo se tudi v šoli učili, da je pod kraljem Samom prvič združevala pod svojo krono vse "Slovence": Toda pri tem spet niso razumeli, da med temi združenimi Karntanci ni bilo Slovenov -Hrvatov, katerim nas je v svoji nevednosti pridružil Trubar!
Sorodnost jezikov nas je sicer izdajalo, da smo iz podobnega testa, vedeli pa niso, da je Vin-dovskih - Venetskih ljudstev še več!
O najožjem sorodstvu s Čehi, Moravci, Lužijci nismo vedeli nič. Temmanj, ker so se med Donavo in nas tekom minulega tisočletja naselili Bavarci in neposredni stik, ki smo ga imeli na
Donavi z njimi v času Karantan-ske države, povsem pretrgali.
Venetska ljudstva, katerih izhodišče je bil pred 4000 leti na zakavkaški ravnini, oz. ob Volgi, kamor locirajo začetek Indoevropskih ljudstev, se niso naenkrat razšla. Ljudstvo Vneti ali Veneti je prišlo v Evropo že v drugem tisočletju pred Kristusom, preplavilo srednjo Evropo od Baltika do Adrije in prišli skorajda v prazni ali zelo redko poseljeni svet.
Šele za njimi so od vzhoda prišli Skiti do atlantske obale in so v 5. stoletju pr. Kr. kot Kelti prišli k nam od zahoda; se po številnih bojih in eruptivnih zasedbah evropskih ozemelj porazgubili med ljudstvi antične in poantične Evrope.
Po rimski zasedbi Evrope južno od Donave, je bil nemogoč premik v prostor južno od Donave, ker so na rimskem "limesu " -utrdbah na desnem bregu Donave zavrnili vsakršen poskus naselitve. Donavo so prebredli od časa do časa le Gotski in Marko-manski jezdeci na svojih roparskih pohodih.
Do Donave so prišla ljudstva: Sarmati, Avari, Sloveni in Anti so ostala za Donavo do razpada vzhodno rimske ali Bizantinske države v 7. stoletju n.št.
Po zlomu rimske obrambe so Goti pregnali rimsko vojsko iz naših krajev in za njimi razdrli večino rimskih mest. Vendar pa so se tekom 5. stoletja po vrsti, najprej Goti, nato še nekatera germanska ljudstva. Za Lango-bardi so čez Donavo prišli Sloveni in Avari. Medtem ko so Avari ostali v panonski ravnini in od tam hodili na roparske pohode, so Sloveni svoj pohod zaključili, ko so trčili na avtohtone Vinde.
Odsihmal se je pojem Sloven, slovenski (po naše Slovan, slovanski) šele začel širiti po Evro-pi!
Kakor vidimo se s Sloveni-Hrvati, ki so v 7. in 8 stoletju prišli na našo vzhodno mejo, ne moremo enačiti: Sorodstvena vez seže 3500 let nazaj, v čas, ko se je Unetiško-Venetsko ljudstvo, oz. del njega, ki je zapustilo jedro v leglu Unetiške kulture v Zakav-kazju in se odselilo v sredno Evropo.
Del naselitvenega vala, ki je šel proti severu in dosegel Baltsko obalo, so se imenovali Balti, južni krak je poselil današne Lu-žiško, Češko, Moravsko in ozemlje med Donavo in Adrijo. Plemena južne naselitve so sestavljale karantansko plemensko skupnost.
Ljudstvo so Grki in Rimljani poznali kot Venete, germanska plemena pa kot Vinde oz. Vende. Sami so se priznavali za Karne pa tudi Karnijce in Karntance. V poantični dobi, ko je nastala plemenska skupnost pod imenom Karntania, so jih tako imenovali
tudi takratni kronisti.
Če upoštevamo, da nam zmotna teza naših zgodovinarjev opravičuje zamenjati ime naše države, je vraščenost ljudstva z imenom Slovenija, težko brez razlage mahoma pripraviti na povrnitev našega lastnega imena. Narobe je, da si zaradi neinfor-miranosti lastimo slovansko ime in ruski prapor.
Ker se slovaška država tudi imenuje slovenska, je naša dvojna naloga, da našo državo imenujemo Karnijo ali Karnijsko Slovenijo. Obenem s spremembo imena, se nam ustrezno spremeni tudi mednarodna državna oznaka. Na zahtevo naše vlade o priznanju SL kot mednarodno oznako za Slovenijo, je pristojni mednarodni urad zahtevo zavrnil, ker je SL zasedena od afriške države Siera Leone, (vir MLADINA)
Naša državna oznaka naj bo torej K-karnia ali KS-karnijska Slovenija!!
Tudi prapor, kakršen je današnji, ne more ostati v dosedanjih barvah, ker:
1. imajo natanko enake in v istem zaporedju postavljene barve tudi v ruskem praporu;
2. ima enake barve tudi srbski prapor, čeravno v obratnem zaporedju.
Na pokončnem drogu se prapora ne razlikujeta!
Predlaga, da naš prapor zgoraj dobi zlato-rumeno barvo poleg ostalih dveh modre in rdeče, ker je na zadnji podelitvi deželnih barv, orel dobil tudi zlato krono(!) kar utemeljuje v praporu zlato barvo na vrhu tribarvni-ce!
3. Karantanski zober (ni noben panter) je kot prvotni karantanski grb najprimernejši za grb Karnijske Slovenije, ker nadaljuje simbol zadnje naše samostojne države Karantanije izpred 1300 let!
Smotrno pa bi bilo razmisliti tudi o barvah karantanskega prapora, da bi prišel v poštev za prapor svobodne, neodvisne države Karnijske Slovenije!
Jože Kalan Begunjska U Tržič
"Kulturni" dom Hrušica
Dne 19. 12. 1990 sem ob sedemnajstih petindvajset minut vstopil v Dom kulture na Hruški in pogledal na oder in v prostore za oder.
Zakaj?
Ker je bil razsvetljen in me pač zaradi nekaterih dejavnosti, s katerimi se ukvarjam in za katere mislim, da so povezane s kulturo, večkrat potegne tudi v druge tovrstne hiše. No, zdaj pride tisto, zaradi česar se mi zdi
potrebno, da dokumentiram ta vstop v Dom in povem še neka) besed o tem. Navajam dialog-g. Hudeček Stane: Ej, kaj pa delaš tukaj? jaz: Mislite mene? g. Hudeček Stane: Tebe. jaz: Gledam, kaj delate, g. Hudeček Stane: Lahko bi koga kaj vprašal, jaz: A je to prepovedano? g. Hudeček Stane: To je tako, kot če bi jaz prišel v tvoje stanovanje in hodil po njem.
Hudo sem se zamislil upam, da se boste vi tudi. Mor-da sem res storil napako, da nisem nikogar nič vprašal in gledal v skrivnosti ali drobovje, kakor hočete, kulturnega doma, ampak da je to tako, kot če bi g-Hudeček Stane hodil po mojem stanovanju, to, gospe in gospodje pa kaže na nekaj drugega.
Tak odnos naredi največ škO' de v kulturi, saj je m dorečeno primitiven. G. Hudeček Stane je zadolžen za dom, čemur se je včasih, v socrealističnih časih reklo HIŠNIK, in se zanj tako trudi, da je pomešal dom s svojim stanovanjem, družbeno z zasebnim, no, da ne bom postal nesramen, raje o fevdih ne bom govoril.
Pa vse skupaj še ne bi bilo ta-ko tragično, če:
1. ne bi bilo na Jesenicah več takih domov s takimi hišniki (z vso odgovornostjo trdim, da je tudi na Javorniku tako, torej, da si hišnik lasti prostore Doma)
2. bi bil edini, ki so mu pokazali vrata
3. ne bi imel občutka, da to nikogar nič ne briga in da sem verjetno edini, ki funkcioniranje takega objekta razume tudi drugače. Kako je to, lahko tudi pojasnim.
Na koncu bi rad omenil samo še malenkost. Na odru sem opazil postavitev kulis, ki imajo letnico izdelave okoli leta 1950 tajnica krajevne skupnosti mi je povedala, da je to za otroško igrico, ki bo napovedala dedka Mraza. Ob tem lahko rečem le: čestitam vsem udeleženim pri realizaciji projekta in sveti preproščini, kije v tem primerit zelo blizu neumnosti, saj je spet zmagala.
To povem zaradi tega, ker smo pred letom govorili ravno o tem, kaj bi bilo dobro storiti, da bi dom zaživel. Pri govorjenju je tudi ostalo, saj tisti, ki so imeli posamezne dejavnosti v rokah pred štiridesetimi leti, tudi danes teh niso pripravljeni spustiti, če bi jih pa morali, bi tisti, ki bi se hotel ukvarjati s tako dejavnostjo, od starih lahko pričakoval odkrito nagajanje. Na tistem sestanku je bilo jasno čutiti grozljivo tesnobo. In v tej grozljivost) in tesnobi smo in jo takole doživljamo.
Krajan Hrušice: Damjan Jensierle
AJojzij Žibert
Pod MarijMm varstvom
Spomini Slovenca - nemškega vojaka -
na drugo svetovno vojno v letih 1941 - 1945.
Zdravniki in bolničarji so obolelim merili temperaturo, ki so jo imeli kar okrog 39'. Tega pojava niso mogli razumeti in so posumili, da so vojaki morda jedli kaj takega, kar je povzročilo drisko samo zato, da bi se izognili pohoda.
Ambulanta je bila za tolikšno število bolnikov dosti premajhna. Mnogo obolelih je ležalo po hodnikih in kasneje pa so nekaj kasar-niških sob preuredili v bolniške prostore. Bolničarji so dajali bolnikom močne porcije živalskega oglja in razna druga zdravila. V Ravno so odposlali na laboratorijski pregled blato. Od tam je kmalu prišlo obvestilo: para tifus.
Od naših prijateljev na šotorjenju v Kikovu pa smo dobivali v bolnico zelo vznemirljive vesti, kako da jih včasih strašijo partizani ali ruski diverzanti, ki jih s padali spuščajo v zaledje.
Neki dan so reševalni avtomobili eden za drugim začeli voziti v bolnico ranjence. Med ranjenimi sem že na dvorišču spoznal dobrega prijatelja iz sosednje vasi - Franca Markiča. Ranjen je bil v glavo in je nezavesten ležal na nosilnici. Ostali ranjenci so povedali, da so jih med vajami napadli sovražniki in začeli od vseh strani nanje streljati.
Prijatelja Franceljna sem obiskal v sobi s štirimi posteljami. Ležal je pri oknu. Glavo je imel vso obvezano, toda obiska je bil vseeno vesel. Prvič sem bil pri ranjencu in zaradi tega so me obdajali dokaj neprijetni občutki. V sobi so na posteljah ležali bledi vojaki, povezani s povoji. Po vsem hodniku bolnice je zaudarjalo po jodu in etru.
Iz bolnice sem odšel 13. septembra 1943. Mislil sem, da so ostali iz kasarne že odšli na fronto in tako bom sedaj lahko ostal tukaj v zaledju. Toda groza. Že ob vstopu na kasarniško dvorišče sem z drugimi povratniki vred opazil kolono tovornjakov, na katerih so bili naši tovariši iz kasarn. Oficirji so nam ukazali, naj se tudi povratniki iz bolnice kar nemudoma vkrcamo na avtomobile. Takoj za tem je prišel drug nalog, naj se poberemo v sobo. Bili smo presrečni, toda že nekaj minut za tem ponovni nalog, takoj na avtomobile. Niti toliko nam niso pustili časa, da bi vzeli s seboj vso svojo prtljago. Rekli so nam, da jo bodo poslali za nami. Čez več kakor en teden smo res dobili nekaj, toda to je bilo samo malo od tistega, kar je ostalo tam.
Na obrambnem položaju v Golovki
Tovornjaki so nas odpeljali v staro mesto Korosten (nekdaj se. je imenovalo tudi Iskorost). Prenočili smo v zapadnih kasarnah-Naslednji san smo bili po generalovemu nagovoru razporejeni nO varovanje železniške proge v smeri Korosten, Malin, Kijev. ŠlovenC smo bili pretežno okrog Malina. Varovali smo važen železniški most ^ preko reke Irša, v katero pri Malinu priteka Vosnja, obe pa se izlivata v Dnjeper.
Jaz sem bil določen na odsek proge pri vasi Golovka. Okrog 20 vojakov nas je bivalo v majhnem železniškem postajnem poslopji' okrog katerega so bile postavljene okoli 3 metre visoke stene s strelnimi linami, dodatno utrjene z zhito prstjo in debelimi bruni. Naloga naše skupine na tem kraju je bila varovanje okoli 16 km dolžine dvotirne železniške proge.
Slovenci smo tudi to postajo našega bivanja zalili s krvjo. Nek1 dan je šla po progi običajna obhodnica. Tedaj je v smeri proti Kijf' vu, to je proti fronti, peljal vlak, poln vojaštva. Iz enega od drvečih vagonov se je zaslišala slovenska pesem. Vojaška izvidnica, bili so sami Slovenci, so pozdravljali te neznane potnike. V tem trenutka pa je iz nasprotne smeri pripeljal drug vlak in celo izvidnico pobil do smrti. Med mrtvimi sta bila dva prijatelja iz okolice Cerkelj.
Domačini iz vasi Golovka so nam bili zelo naklonjeni, zato smo tudi kaj kmalu navezali poznanstva, ki pa so se razvila v dokaj nevarno igro. Domačini so nam Slovencem dajali krompir, kašo tudi kokoši, mi pa smo jim prinašali sol, sladkor, saharin, moko »" kruh. Kmalu so nas prosili tudi za strelivo, ročne bombe in drug v0' jaški material.
Dobili smo stike s partizani. Pogosto smo bili na njihovih sestankih v vasi, skupno smo se dogovarjali, kje bodo v nočeh stražarska mesta ob progi, da jo bodo lahko nemoteno prečkali. Tudi prog0 so običajno minirali le tam, kjer so bila stražarska mesta Nemcev-
Za neko noč smo se skupno domenili, da bodo odsek proge v širini okoli 5 km stražili samo Slovenci ali pa zanesljivi Nemci, da bo lahko celotna ruska brigada prešla ta dokaj nevarni del z vso opremo, topovi, kuhinjami in živino.
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
Maturantska srečanja
EVROPA JE PLJUSKALA K NAM
Prvič po letu 1935 je Mirni Malenšek ta večer prestopila vrata kranjske gimnazije. Veža je takšna, kot nekoč, ugotavlja, le luči ima nove. Pogled nehote zdrsne na oglasno desko - še vedno visi na istem mestu - kjer je vsak teden visel listek, katere filme bodo vrteli v Narodnem domu, katere priporočajo, katere manj priporočajo in katere prepovedujejo, se živo spominja Mirni Malenšek. Ostala so visoka stara vrata iz prejšnjega stoletja, stopnišče, visoki stropi... Za zgradbo je bilo včasih veliko dvorišče, posuto s peskom, kjer so imeli telovadne nastope. Pod tole novo lepo podstrešno dvoranico je bila kapela, kamor ni velikokrat stopila, kajti za vozače nedeljske maše niso bile obvezne... Matematike nikoli ni marala, sicer je pa to menda lastnost vseh pesnikov in pisateljev. Tudi Prešeren denarja ni visoko cenil. Bila pa je pred vojno atmosfera bolj ugodna za kulturo. Morda so jim kar malce
preveč strahospoštovanja vcepili do klasikov.
Na drugo srečanje nekdanjih kranjskih gimnazijcev sta bili pretekli četrtek povabljeni dve slovenski pisateljici: Mirni Malenškova v vlogi gostje in Berta Golobova, kot animator. Prijetno je bilo prisluhniti lepi živi besedi pisateljic, ki sta se uveljavili s pisano besedo, obe Pa sta ljubezen do nje našli Prav za zidovi kranjske gimnazije, ki je zdaj postala že 180 let stara gospa.
Mirni Malenškova je ena najplodovitejših slovenskih pisateljic, saj ima za seboj vsaj trideset knjig povesti, romanov. Naj spomnim na nekaj naslovov: V življenje, Senca na domačiji, Temna stran meseca, Bratstvo, Črtomir in Bogomila, Minuta molka, Noriška rapsodija, Balada o starem mlinu, Matjaž, Prelom. Tudi o velikih možeh naše zgodovine je pisala; v Plamenici je obdelala Primoža Trubarja, v Inkvizitorju Tomaža Hrena, v delu Poslušaj zemljo slovenskega glasbenika Galiusa, v Pojoča laboda pesnika moderne Ketieja in Murna. Tokrat pa je Berta Golob izbrskala njene spomine na njena prva dela.
Že kot otrok je veliko brala. Kmečka hiša je bila pri njih doma, v Dobrli vasi, čevljarji so bili pri hiši, v štero so hodili in prinašali domov knjige. Mohorjeve so imeli od vsega začetka. Ponosno je med "udi" -ustanovitelji prebrala ime starega očeta. Moder mož je bil. včasih je take modrosti odkrivala pri Finžgarju. Kasneje, ko je živela pri dedu v Podbrez-jah, je knjige nosila iz kranjske knjižnice. In nekoč jo je preprosto obšla misel, da bi tudi sama kaj napisala.
Dve slovenski pisateljici sta bili v četrtek gostji večera na kranjski gimnaziji, Berta Golob in Mirni Malenšek. - Foto: Katja Premru
"Pišeš, ne misliš, da bi kje obljavljal, pišeš le za osebno zadovoljstvo. Počasi pa ta stvar raste v tebi," pripoveduje. "Gre za prirojeno nagnjenje, navdihe -morda ne talent. Jaz vidim le močnejše nagnjenje, ki prevladuje nad drugimi človekovimi nagnjenji."
V šestnajstem letu je napisala prvo objavljeno povest, ki pa ni bila prva napisana. Naslov je bil Polja, prinesel pa jo je mesečnik Naša moč. Ljudem se je priljubila, v Mojstrani so jo celo igrali. Ponatisnjena je bila v 10 tisoč izvodih. Njeno delo je bilo raztroseno po vsej Sloveniji, ki se ji je takrat zdela veliko večja. V tisti čas sodi tudi otroška igrica, ki jo je napisala s pomočjo sosedove gospodinje, ki je bila dobra pevka. O bogati teti iz Amerike je napisala, ki prihaja na obisk k trem nečakinjam, dve sta oholi, visoki, domišljavi, tretja kot Pepelka. Igrali so jo na sked-
Nova knjiga Angelce Pogelšek - Pivk
SMEHLJAJ POLETJA
Naklo - To je že četrta knjiga, ki jo je avtorica ob pomoči kranjskega Odbora za kulturo izdala v samozaložbi.
"Smehljaj poletja ne nosi zaman tega naslova. V vseh vaših delih sem vselej posebno zadovoljen, ko vidim, da diha iz njih neuničljiv optimizem do življenja," je avtorici pisal dr. Trstenjak, ko ga je prosila za oceno knjige. Po pesniški zbirki Pesmi življenja (73), zbirki črtic in novel Naročje sanj f 88) in knjigi pesmi in pravljic za mladino Spominčice - Pravljični svet ('90) je lani decembra izšla že njena četrta knjiga. Tokrat je to mladinski roman, ki govori o dekletu Jani in fantu Jožetu, odraščata v srečnih družinah. Vse življenjske težave premagujeta z veliko volje do življenja, z ljubeznijo drug do drugega in z vero v srečno prihodnost. Cilji, ki si jih zastavita, se jima izpolnijo, in ob koncu ugotovita, da sta srečna človeka. Roman ima psihološki pomen, saj so vzgledi v družini osnova za srečen zakon in srečno življenje nasploh.
Eden od obeh recenzentov, prof. Darko Torkar, je o knjigi med drugim zapisal: "...Pripoved je mehka, kot je mehka Štajerska okoli Celja. Enakomerna je, kot je enakomerna pokrajina s holmi, vinogradi, zidanicami in nasadi hmelja. Topla m prisrčna je, kot je topel in prisrčen človek iz te pravljične dežele. Ljubezen do tega končka naše zemlje, ljubezen do domovine, ljubezen do literature in ljubezen do človeka ob sebi - to so odlike pričujočega dela." Knjigo Smehljaj poletja je moč dobiti v kranjski in ljubljanskih prodajalnah Mladinske knjige ah pa jo naročiti po pošti pri avtorici (Cegelnica 30, Naklo). •
nju in tudi prvi honorar je dobila tedaj, v obliki škrniclja bonbonov. V igri je tudi igrala, režirala in doživeli so velik uspeh. Kasneje se dram ni lotevala.
Ima pa še eno besedilo, ki pa tudi ni dramsko. Ciril Pregelj, njen sosed v Šiški, jo je nekoč prosil, da bi na njegovo glasbo napisala opereto. Uspelo jima je in za njegovo 70-le-tnico jo je postavil na oder. Srce nikoli ne laže, je naslov. Doživela je šestnajst uprizoritev v Šentjakobskem gledališču, v Kopru, Izoli, Slovenskih Konjicah.
"Biti pol stoletja na literarni sceni, ni malo. Naberejo se vtisi, doživetja, od življenja sprejemaš, življenju daješ. Trubarja, Hrena, Gallusa, Murna in Ketteja sem predstavljala v času, ko se mi je zdelo, da se je kontinuiteta slovenske kulture z njimi pretrgala. 1945. leta je prišla nova miselnost. Štiri leta okupacije je vrglo iz tira normalno življenje. V zanosu no-
vega gledanja, prevrednotenja vrednot, je veljalo le tisto, kar je nastajalo po letu 1945. Le malo starega je dobilo vstop v novi čas. Čistili smo knjižnice. Vse staro naenkrat ni bilo več dobro.
Bolelo me je, da je bila ta kultura pretrgana. Bila sem močno navezana na slovensko klasiko. Zdaj pa naenkrat nismo imeli zgodovine. A vsaj toliko kot danes smo šli že pred vojno v korak z ostalo Evropo. Vse je pljusknilo k nam. Nismo bili zaostala provinca, povezani smo bili s Trstom, z Dunajem, tu skozi so šle vozarske poti, tu je bilo prometno križišče narodov, ki nam je dalo svoj pečat. Hotela sem pokazati nekaj naših ljudi, ki so pripomogli, da smo se Slovenci ohranili kot narod."
In pripoveduje, zakaj se je lotila biografij Trubarja in Hrena in da ji je Gallus najbolj pri srcu. Protestantizem in protire-formacija na Slovenskem sta bila močna, vendar nista bila naša. Prihajala sta z Nemškega. Gallus pa je drugačen: on je jemal iz naše glasbe, našega navdiha in ga vnesel v tujo glasbo. Z njim smo tudi mi dali svoj delež Evropi.
Trenutno nič ne piše. Pravi, da je utrujena. Več kot trideset naslovov del, vsaj toliko prevodov, ni malo dela za eno življenje. Pri sedemdesetih letih je zadovoljna s svojim plodnim življenjem. Presojajo pa sodobniki. Kar je dobrega, se obdrži, čeprav v svojem času kakšna stvar najde svoj odmev, drugo pa se poizgubi v čas. Čas bo sodil smrtna in nesmrtna dela. Ne, geniji se ne rodijo vsak dan. Hvala bogu. Če bi se, bi svet razneslo, se smeje. • D. Dolenc
Razstava fotografij Francija Kolmana
BENEŠKE MASKE
Begunje - V Galeriji Avsenik je na ogled razstava fotografij Francija Kolmana, člana jeseniškega foto-kluba A. Prešeren, ki so nastale na treh zaporednih beneških karnevalih.
DVE PREMIERI OTROŠKIH GLEDALIŠKIH DEL
Na radovljiški osnovni šoli Anton Tomaž Linhart bosta naslednji teden dve premieri, namenjeni predvsem mlademu občinstvu. V torek bo gledališka skupina Odprta marela upri-2orila pravljico Magdaleno, ki jo je po angleškem otroškem romanu priredila Jakobina Bračič.
Ze v sredo pa bo s premierno uprizoritvijo nastopila gledališka skupina Čuki. Zaigrali bodo zabavno-grozljivo kri-minalko Ročna zavora, klobuk in strahovi, ki jo je po angleški tgn Vlak - duh Arnolda Ridleyja za otroško gledališko skupino priredila Mira Stušek. Obe premierni predstavi bosta ob 'o. uri.
To je že njegova trinajsta samostojna razstava, sodeloval pa je tudi na več kot dvestotih skupinskih razstavah doma in po svetu. Prejel je številne diplome, priznanja in nagrade, Fotozveza Jugoslavije pa ga je za doseženo umetniško raven fotografije imenovala Kandidat za mojstra fotografije.
Maruša Avguštin je v oceni ciklusa Beneške maske med drugim zapisala: "...Ciklus črno-belih in barvnih fotografij z beneškega karnevala... kaže na nadaljevanje tistih motivnih prizadevanj, ki jim je bil avtor vseskozi najgloblje zapisan - na portret, čeprav močno različen od prejšnjih rešitev. Kolmanova predstavitev beneškega karnevala so izbrane posamične ali skupinske figure, ki razkrivajo svetlobo, barvno in oblikovno bogastvo draperije in nakita, elegantnost poz in kretenj še posebej ženskih likov in vznemirljivo igro med "mrtvo" masko obraza in živimi očmi osebe, ki masko nosi. Oči skozi odprtino maske zro v svet, kot bi nam sporočale čisto določeno resnico o sebi. ... Da je avtorju v karnevalskem vrvežu na Markovem trgu uspelo najti toliko intimnosti, je moral biti izjemno iznajdljiv in spreten, saj pri mnogih maskah živo občutimo, da nastopajo prav zanj. ..." • T. J., foto: J. Cigler
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Prešernovi hiši je odprta spominska razstava fotografskih del Toneta Marčana, mojstra EFIAP. V galeriji Mestne hiše pa je na ogled razstava Slovenska predvojna planinska fotografija. V galeriji Bevisa razstavlja akvarele akad. slikar France Slana.
V zgornji restavraciji Hotela Bor razstavlja slikarka Marta Jakopič - Kunaver.
JESENICE - V razstavnem prostoru Dolik je na ogled razstava slovenskih ljudskih ornamentov s kmečkih skrinj Nade Šalamon in perorisb Nevenke Virant.
V Kosovi graščini je odprta mednarodna razstava karikatur na temo "Televizija".
VRBA, DOSLOVCE - Rojstni hiši Prešerna in Finžgarja sta zaprti do 1. februarja.
KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. ure.
RADOVLJICA - V knjižnici A.T. Linharta bo danes, v torek ob 19.30 uri prikaz diapozitivov Po dolini Nila in pripoved o potovanju po Egiptu Daniele Leskošek. V fotogaleriji Pasaža je na ogled tretji del klubske razstave črnobelih fotografij Foto-kino kluba Radovljica. V galeriji Kamen je odprta prodajna razstava likovnih del oblikovalca Zdravka Dolinska.
BEGUNJE - V Galeriji Avsenik razstavlja fotografski ciklus Beneške maske Franci Kolman, član foto kluba A. Prešeren z Jesenic.
ŠKOFJA LOKA - V knjižnici Ivana Tavčarja bo jutri, v sredo ob 18. uri večer z diapozitivi Severna Afrika avtorja Marjana Ve-bra. V četrtek ob 18. uri pa bo prikaz diapozitivov Foto-kino kluba. V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja slike Marijan Jeseno-vec.
V Groharjevi galeriji razstavlja akademski slikar Silvester Plo-tajs - Sico.
V Galeriji Fara je odprta prodajna razstava Novi vitrai Lene Šajn. V galeriji Menza LTH je na ogled razstava fotografij Janeza Pipana Modna revija '91 skozi objektiv avtorja.
Zbirke Loškega muzeja so odprte ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure.
Ocena knjižne novosti
CIKLUS 0 RDEČI OPICI
Gornji naslov nosi pesniška zbirka, ki jo je avtorica Zlata Remškar izdala v samozaložbi konec lanskega leta. Oprema knjige je delo akademskega slikarja Jožeta Trobca.
Pred nami je knjiga o rdeči opici-cipici, kakor se sama imenuje in izpoveduje. Poklicnih cip je pri nas malo (in še za te je dvomljivo, da berejo pesmi), ker pa je v vsaki ženski nekaj brezmadežne Device in nekaj cipe, je zbirka vendarle pisana za izredno širok krog bralk in bralcev.
Pesmi obravnavajo večno neizpete ljubezenske slasti, prestižno moč lepote mladega telesa in tudi za marsikoga (za vse, ki se oslanjajo predvsem na zunanjost) uničujočo tragedijo, ko začno plahneti napete mišice in koža, ko bledi nepremagljivi sij poželjivih oči, ko se začne viden starostni upad in samozaupanje ponikne neznano kam. Ljudje ne maramo priznati staranja; tudi svojih pomanjkljivosti ne. Morda bodo zavoljo tega komu te pesmi neprijetne. V bistvu pa so samo skrajno resnične in resnicoljubne. Tudi dobro povedane. Pomanjkanje duševnosti pa je velika pomanjkljivost. Verzi govorijo o zunanjosti. Naslov knjige nas opozarja: Kdo je že kdaj opici priznal duševnost? Pa smo tam! Če naj gre za žensko - in v tem primeru gre - je bridkost prav zato toliko večja. Splošno veljavno sodbo, da k telesnosti nagnjena, poželjiva ženska, živi samo s telesom in za telo, sprejme "rdeča opica" za lastno prepričanje in v svojem staranju neznansko trpi, kajti to je zanjo konec. (Tudi za večino moških stara ženska ni več ženska.)
Citat: "Toda ali je sploh pomembno razočaranje opice, razočaranje male rdeče opice?" Jezik je primeren vsebini. Od pogostega ponavljanja verzov mnoge pesmi - za naše pojme - zgubljajo udarno moč; spominjajo pa na afriške ljudske pesmi (ali zaradi opic?)
Citat: "Izsiljevala je dotik, ki išče dotik, čuten, nazamo-tan..." Za duhovno naravnanega človeka so navedeni verzi komaj temelj za čustvo, podrast za pesniški cvet. CIKLUS O RDEČI OPICI so pesmi telesa. Telo pa je vrč vsega Človeškega (Župančič: "Telesa naša - vrči dragoceni")
Citat: "Potem so odšli,/ jo kaznovali,/ rdečo samoljubni-co,/ ki ni čutila/ tistih njihovih pomembnejših reči..." Da, mnogo je resnejših opravil, kot je čutnost. A žal niso vedno niti plemenita, niti osrečujoča. Zato ne bo odveč, če preberete CIKLUS O RDEČI OPICI. Po zadnji pesmi boste v mislih lahko začeli pisati svoj ciklus. Kajti tam - na zadnji strani - bi se morda lahko začele močne pesmi svežih metafor in duševnih razsežnosti. • a. r.
SREČANJE S PESNIKOM
Zveza kulturnih organizacij Kranj prireja v petek, 25. januarja, srečanje s pesnikom Markom Elsnerjem - Groš-ljem. Hkrati bo predstavljena njegova pesniška zbirka Me-mento mori. Prireditev bo v modri dvorani gradu Kiesel-stein ob 19.30 uri. V dvorani bo razstavljal slike Darko Burja, nastopil pa bo duo Tanta 2.
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Izvršni svet
Komisija za zaposlovanje in OBČINA KRANJ Sekretariat za gospodarstvo
VABITA
na JAVNO PREDSTAVITEV prispelih ponudb iz razpisa za izvajanje programov samozaposlovanja ter programov, ki bodo prispevali k razreševanju problematike brezposelnosti v občini Kranj. Prispelo je več kot 50 različnih programov oziroma predlogov.
Predstavitev bo v torek, 29. L 1991, ob 10. uri v prostorih občine Kranj - velika skupščinska dvorana.
Stvarnost zanikala politično akcijo
Jesenice, 17. januarja - Jeseniški ravnatelji so dovolili, da lahko otroci staršev drugih narodnosti ostanejo za verske praznike doma. Doma je v resnici ostalo komaj nekaj otrok.
Stranka za enakopravnost občanov na Jesenicah je že pred koncem minulega leta jeseniški občini posredovala predlog, da bi otroci staršev drugih verskih pripadnosti lahko ob pravoslavnem Božiču in drugih praznikih ostali doma in praznovali s starši.
Aktiv ravnateljev jeseniških osnovnih šol se je sestal in sklenil, da naj Stranka za enakopravnost občanov to svojo pobudo posreduje na ustrezne republiške organe, kajti koledar šolskih počitnic še ni spremenjen. Kljub temu pa so obenem tudi sklenili, da otroci staršev, ki v začetku januarja praznujejo pravoslavni Božič, brez opravičil lahko ostanejo doma. Sicer pa že tako ali tako pedagogi in ravnatelji opravičijo vsak upravičeni izostanek, ki ga podpišejo starši.
In koliko otrok je na Jesenicah, kjer je kar precej pripadnikov drugih narodnosti in tudi ver, ostalo doma?
Na Jesenicah pravijo, da zanemarljivo malo. Domnevajo, da je le nekaj otrok zaradi praznovanja verskega praznika ostalo doma.
Lahko bi rekli, da se je ponovila zgodba, ki jo poznamo izpred nekaj let, ko so pripadniki drugih narodnosti vehementno zahtevali, da se uvede pouk ali ustanovi šola za otroke v sr-bohrvatskem jeziku. Ob vsej akciji, ki je doživela precejšnje odmeve, se je tedaj za tak pouk prijavilo pet ali šest otrok, katerih starši bi želeli pouk v maternem jeziku.
In zdaj se je vse spet ponovilo. Spet se je na Jesenicah izkazalo, da je politična akcija eno, realnost pa drugo. Očitno je tudi, da so jeseniški pedagogi izkazali veliko mero demokratičnosti in posluha, ko so brez kakršnihkoli nepotrebnih političnih zaostrovanj sklenili, da vsi, brez izjeme, lahko ostanejo doma.
Akcija, ki jo je demantirala realnost, naj vendarle koga kaj izuči. Čeprav je očitno, da marsikdo še danes ne verjame, da na večnacionalnih Jesenicah, v »Jugoslaviji v malem«, nikdar ni bilo nikakršnih konfliktov, še posebej ne političnih, je to vendarle res. In ni prav nobene potrebe, da bi se začeli kakršnikoli medsebojni spori in konflikti. • D. Sedej
V domžalski občini je vedno več majhnih in srednjih podjetij
Zasebnikom še več spodbud
Domžale, 18. januarja - Ko so na petkovi tiskovni konferenci predstavniki domžalske občine govorili o gospodarskih rezultatih v minulem letu,so ugotavljali, da je glede na večino drugih občin pri njih nekaj bolje, saj nimajo podjetij, ki bi jih pestile velike izgube in jim grozili stečaji. Kljub temu večina podjetij dela v težkih razmerah, brez služb pa je več kot tisoč dvesto Domžalčanov. V zadnjem letu so v občini zabeležili izreden porast zasebnega podjetništva.
Tako je lani novembra domžalska industrija izdelala za 8 odstotkov manj kot novembra lani, v primerjavi z oktobrom pa se je proizvodnja zmanjšala za 7 odstotkov. V enajstih mesecih lanskega leta je bila tako industrijska proizvodnja, v primerjavi z enakim obdobjem predlanskega leta, nižja za 4 odstotke, kar je sicer boljši rezultat od slovenskega povprečja, pa vendar iz meseca v mesec bolj zaskrbljujoč tudi za sicer precej uspešno domžalsko industrijo. Proizvodnja se je najbolj zmanjšala v Hidrometalu, Induplatih in Melodiji, po devetmesečnih obračunih pa je imelo izgubo 41 podjetij. Največje izgube so imeli v Papirnici, Univerzalu, Lipu, Agroemoni, Toku, Melodiji, SGD Gradnje in Maksu. Celotna izguba v gospodarstvu je bila 112.729 tisoč dinarjev, s čimer je trikrat presegla akumulacijo. Povečal se je izvoz na konvertibilno področje, izvoz na klirinško tržišče pa se je zmanjšal. Ker pa se je močno povečal tudi uvoz iz konvertibilnega področja, pa seje pokritost izvoza z uvozom zmanjšala.
V občini Domžale je vedno več brezposelnih, tako da je bilo ob koncu leta brez dela okoli tisoč dvesto Domžalčanov. Vzrok temu so pričakovani stečaji v okoliških občinah, zlasti ljubljanski, kamor se na delo vozi precej Domžalčanov. V občinski vladi se zavedajo, da imajo na gospodarjenje majhen vpliv, kot je povedal predsednik izvršnega sveta Anton Preskar, pa bodo še bolj spodbujali zasebništvo, za razvoj katerega imajo v občinski blagajni tudi nekaj (okrog dva milijona osemsto dinarjev) sredstev. Prednost bodo dajali predvsem proizvodni obrti, njihova svetovalna služba pa bo skušala dati mladim podjetnikom tudi čimveč uporabnih nasvetov. Občinska politika je tudi minula leta spodbujala zasebnike, ki so imeli lani v domžalski občini že več kot štiristo podjetij. Triinsedemdeset podjetij je registriranih s področja industrije in rudarstva, pet s področja kmetijstva in ribištva, štirinajst s področja gradbeništva, tri pa iz področja prometa in zvez. Kot ugotavljajo, je največ zasebnih podjetij v občini s področja finančnih, tehničnih in poslovnih storitev (175), enaindevetdeset jih je s področja trgovine, devetindvajset s področja obrti in osebnih storitev, sedem pa s področja gostinstva in turizma. Vendar pa vsa ta nova podjetja ne pomenijo prida novih delovnih mest, saj imajo v povprečju le enega zaposlenega. • V. Stanovnik
KERN
A.-
KOZMETIČNI SALON IN SAVNA
KERN MARTA      KOROŠKA 5     64000 KRANJ TEL (064) 23 -650   (HOTEL CRE1NA)
Verouk v šole?
Znanje o verstvih da, kateheza ne
Verouka v javnih šolah ne bo. Razmišljanja o fakultativnem pouku religiogije.
Škofja Loka, 16. januarja - Že pred slovesom predmeta samoupravljanje s temelji marksizma (STM) iz srednjih šol se je v slovenski strokovni javnosti pojavilo vprašanje, katere vsebine naj zapolnijo to vrzel. Znanje o verstvih, zlasti o krščanstvu, ki je na evropskih, tudi naših tleh, del narodove kulture, civilizacije, ter verouk (kateheza) sta kot možni vsebini šolskih predmetnikov postala zelo aktualna zlasti po "slovenski pomladi" in menjavi politične oblasti. Eno najpogostejših vprašanj, ki so jih zastavljali novemu šolskemu ministru dr. Petru Venclju, krščanskemu demokratu, je bilo prav vprašanje: ali verouk iz zakristij v šole? Njegovo stališče, v javnosti večkrat tudi nasprotujoče interpretirano, je od vsega začetka jasno, ujemajoče se tudi z že bolj ali manj izoblikovanim stališčem republiškega strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje. O tem smo se pogovarjali s članom strokovnega sveta mag. Slavkom Gabrom iz Škofje Loke, sociologom, sourednikom knjige Verouk v šole?!, ki je pred kratkim izšla pri založbah Krt in Zamore.
V strokovnem svetu za vzgojo in izobraževanje sodelujete približno dve leti. V tem času ste se precej ukvarjali z vprašanjem re-ligija in šola?_
»Strokovni svet je prvo stališče oblikoval, v knjižici Verouk v šole?! je objavljeno tudi stališče predsednika dr. Franca Lazarinija. Oblikovano je bilo v enem delu prav na njegovo pobudo, in sicer v tistem delu, kjer je predlog zelo podoben pobudi s srečanja srednješolcev v Slovenj Gradcu pred tremi leti. Hkrati, ko smo se odločili za to, da bomo oblikovali predmete, ki bodo zasedli mesto nekdanjega STM, je tam tekla tudi druga okrogla miza, na kateri je bilo dogovorjeno, naj bi se v običajne predmete v šolah vneslo več vedenja o religijah in o cerkvah. Prvi projekt je bil speljan po zaslugi strokovnih ljudi, ki smo to amatersko naredili ob organizaciji Šolskega polja in FSPN, ne pa po zaslugi državne strukture. Ne da oblast ne bi hotela, preprosto ni bilo neke organizirane skupine. Drugi projekt še ni uresničen.«
Šolski minister je večkrat poudarjal, da ideologija ne sodi v šole. Ni tudi vprašanje vedenja o religijah in cerkvah ideologija? Kako vi kot sociolog, nekdanji predavatelj STM, kot ideološko dru-gačni, gledate na to?_
»Odvisno, kako definirate polje ideologije. Seveda te stvari sodijo v polje ideologije. Vsak hoče sebe izvzeti iz ideologije, vendar ne mislim, da sociologija ni neideološka. Vedenje o religijah prav tako. Mislim, da počasi dozoreva rešitev, ki bo relativno sprejemljiva, rešitev, s katero, kot lahko razberem iz intervjuja v naši knjigi, se strinja tudi minister. Verouka kot kateheze v javnih šolah zagotovo ne bo. V javnih šolah se bo uvedel zgolj temeljit integralen, znotraj predmetov, pouk o religijah, tudi o cerkvah, na način, kot to povzame zgodovina, na področju književnosti vplivi in prepleti teh vprašanj z literaturo, pri filozofiji filozofija religije, pri sociologiji sociologija religije itd. Vsebina bo šla v predmete imanentno logikam disciplin, ne pa kot nalepka od zunaj. To bo verjetno prineslo tudi pluralnost pogledov na stvar, najverjetneje tudi pluralnost na več različnih religij in cerkva.«
Torej posebnega predmeta ne bo?
»Ne. Kot možnost se pojavlja še uvedba fakultativnega pouka o religijah, neke vrste fakultativni pouk regiologije po izbiri učencev, ki ga bodo hoteli. Pripravile naj bi ga interdisciplinarno različne katedre, od sociologije do teologije. Problem so kadri za ta po-
uk, za katerega vlada konsenz tudi med teologi, tudi med župniki. Oni jasno pravijo, da niso sposobni komparativno razlagati religije. Sociologi tega tudi nismo. Torej je potreben tak študij šele vzpostaviti. Prevladujoče mnenje ministra, avtorjev knjige, moje osebno pa sploh, je, da s tem ne kaže siliti v šole, dokler ni zagotovljenih programskih in kadrovskih pogojev. Je pa mogoče siliti. Če bi bili zlobni, bi celo želeli, da bi kdo silil, ker se bo potem zgodilo, da bo predmet, ker bo slabo pripravljen in razlagan, tudi hitro letel iz šol.«
Znana so tudi stališča, naj bi v šole uvedli obvezen predmet o religijah._
»Sem zelo proti temu, pa ne zaradi dotičnega predmeta; tudi nisem za to, da se uvede mirovna vzgoja kot poseben predmet ali državljanska kultura kot predmet. Če bi uvedli pouk o religijah kot predmet, ni nobenih resnih argumentov, zakaj ne bi tudi drugih, dobili bi neskončno vrsto kandidatov, obremenjevali učence, rezultatov pa ne bi bilo nobenih. Fakultativno naj, kar se mene tiče, Fakultativno, kar se mene tiče, lahko nastopa neskončno stvari.«
S tem bi zadostili tudi zahtevam mednarodnih paktov (povzeti so v knjigi), da imajo starši pravico zahtevati, da šole vzgajajo in izobražujejo otroke v vlogi njihove veroizpovedi?_
»Nobenega pakta ni mogoče razlagati tako, češ da naj bi bilo to v javnih šolah, nekateri dokumenti celo izrecno pravijo, naj bi bilo to v zasebnih šolah, ki pa morajo zadoščati minimalnim javnim standardom. Država lahko del programa, ki je določen z javnim standardom, tudi financira. Ne financira pa konfesionalnega dela, verouka v zasebnih šolah. Je pa verouk mogoč. S tem se odmi-kamo od dileme, ali verouk v zakristijah ali v tudi šolah. Seveda tudi v šolah, vendar ne v javnih šolah. Javna šola mora ostati nevtralna v razmerju do religije. To ne pomeni, da bo ostala nevtralna v razmerju do ideologije, lahko pa ostane v razmerju do politike, religije, kar pomeni, da ne jemlje za svojo nobeno od religij in nobene ne financira. To je ameriški model, francoski. Modeli so opisani v knjigi. S tem, ko šola ostane nevtralna, se izognemo dilemi zakristije. Celo mnenje cerkva je, naj verouk kot kateheza, razen ev. v nekaterih zasebnih šolah, ostane v zakristiji.«
Kako naj bi bilo pri nas, je torej več ali manj že jasno, ne pa tudi, kdaj?__
»Strokovni svet je ustavil kakršnekoli posege z veroukom v šolski program. Sam bo pripravil dopolnitev. Dovoljuje pa razmišljanje o fakultativnem programu religiogije, čeprav spremembam iz čisto tehničnih razlogov ni naklonjen. Gimnazijski program smo komaj končali, imeli velike probleme, da smo vzpostavili določeno strukturo, pritiske, da bi se vdrlo v ta prostor z novimi predmeti, z novimi urami. Spomladi bo še ena seja, ki bo bolj ali manj dokončna.«
Imajo tudi v drugih deželah probleme z veroukom v šolah?
»Imajo jih tam, kjer je verouk in tam, kjer ga nimajo, kjer pritiska, da bi vdrl. To je nekaj, kar se konstantno giblje z javnim mnenjem, s političnim, ideološkim strukturiranjem prostora. V Sloveniji bi bilo treba najti rešitev na ravni našega časa in prostora. Izgovarjanje na Evropo nima smisla. Evrope na sploh ni, obstajajo konkretne rešitve in ne vem, zakaj bi bila avstrijska boljša od nizozemske, francoske. Znotraj pametnih rešitev, ki jih ponuja Evropa, bo torej treba najti lastno rešitev. Za nas ta trenutek zdi, da je nevtralna javna šola ob odprti možnosti za zasebne šole najboljša rešitev.«
Se bodo zasebne šole pri nas uveljavile?^_
»Pritiski so že. Zasebne šole bomo imeli, nekaj časa pa bo trajalo, da jih bo več. Odvisno tudi, kako bo ministrstvo razpolagalo z denarjem.«
V pogovoru sva se večkrat dotaknila knjige Verouk v šole?! Komu je predvsem namenjena; stroko-vni ali tudi širši javnosti?__
»Po izbiri piscev in vsebini je knjiga primerna za tiste, ki jo najbolj rabijo: na eni strani učiteljska srenja, ki se je to najbolj neposredno tiče, na drugi strani duhovnikom. Ti dve strukturi sta doslej tudi kupili največ izvodov. Jasno je namreč, da ni mogoče učiti, če nimaš razčiščenih nekaterih vprašanj. Knjiga jih pomaga razčiščevati. Zanimiva bo tudi za starše. To je ena od top tem.« • H. Jelovčan
OBALA - Jana Remic
VEROUK V ŠOLE?! KRT & ZAM0RC
Ali naj gre verouk v šole?! Odgovor poiščite v pluralizmu stališč različnih STROKOVNJAKOV, POLITIKOV in CERKVA na Slovenskem. Naročilnica. Cena do 19. 1. 1991 je 120 din. Naročilnico ali dopisnico pošljite na naslov: Zamore d.o.o., Kidričeva 1, 64220. Škofja Loka.
Ime in priimek:..................................................................................„.............................
Naslov: ............................................................................................................................
Knjigo bom plačal po povzetju. PODPIS: .....................................................................
Torek, 22. januarja 1991
OBVESTILA, OGLASI
9. stran (mmmmmmGLAS
EXOTERM, kemična tovarna Struževo 66, Kranj
Komisija za delovna razmerja podjetja Exoterm, kemične tovarne Kranj, objavlja prosta dela
ORGANIZATORJA INFORMATIKE
za določen čas za dobo enega leta.
Za opravljanje navedenih del se zahteva VII. stopnje izobrazbe - dipl. ing. matematike in dipl. organizator informatik.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave naj kandidati pošljejo priporočeno v 8 dneh po objavi na naslov: Exoterm, kemična tovarna Kranj, Struževo 66, 64202 Naklo. Kandidate bomo o izidu objave obvestili najkasneje v 30 dneh po izbiri.
SAMO MULTIPRACTIC
JE PRAVI MULTIPRACTIC BRfiun
Iskra
POSLOVNA SKUPNOST KMETIJSTVA, ŽIVILSKE INDUSTRIJE IN TRGOVINE GORENJSKE, o. sol. o. Cesta JLA 2, Kranj
I. Išče najugodnejšega ponudnika za
NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV
v Kranju, Cesta JLA 2 (nad kinom Center), ki obsega pisarniške prostore v 1. nadstropju: 7 pisarn, 3 pomožne prostore, stranišče, hodnik in stopnišče v skupni izmeri 237,18 nr. V najem je možno oddati tudi posamezne prostore. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika bodo:
- višja najemnina,
- daljše predplačilo,
- najem vseh prostorov ali več prostorov,
- druge ugodnosti, ki jih ponudi najemnik.
Ponudniki naj pošljejo ponudbe v zaprtih kuvertah z oznako »Ponudba za najem poslovnih prostorov« najkasneje do 7. 2. 1991.
Komisijsko odpiranje ponudb bo dne 8. 2. Ponudniki bodo obveščeni o izbiri najemnika do 18. 2. 1991.
11. Razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. garaža v Kranju, Stritarjeva ulica, v izmeri 15 mz, izklicna cena 125.751,50 din,
2. osebni avtomobil AUDI 100, letnik 1986, neregistriran, izklicna cena 100.000,00 din,
3. registrirna  ura   ISKRA,   letnik   1985,   izklicna cena 10.000,00 din,
4. elektronski teleprinter TX 23, izklicna cena 5.000,00 din
Javna dražba bo dne 8. 2. ob 12. uri v prostorih Poslovne skupnosti v Kranju, Cesta JLA 2.
Ogled osnovnih sredstev je možen 2 uri pred pričetkom javne dražbe.
Vsak ponudnik mora pred pričetkom javne dražbe položiti varščino v višini 10 % izklicne cene. Izklicna cena garaže bo valorizirana na dan javne dražbe glede na porast cen v gradbeništvu v mesecu januarju 1991.
Kupec je dolžan plačati prometni davek in vse ostale dajatve v zvezi s prodajo osnovnih sredstev. Kupec mora takoj po javni dražbi plačati kupnino in prevzeti osnovno sredstvo. Kupec nima pravic iz jamstva za napake stvari. Podrobnejše informacije o najemu poslovnih prostorov in o javni dražbi - tel.: 24-461.
PODJETJE KOMPAS HOTELI Borovška 100, Kranjska Gora
Komisija za delovna razmerja pri Podjetju Kompas hoteli Kranjska Gora, Borovška 100, objavlja naslednja dela in naloge:
RAČUNOVODJE - nedoločen čas Pogoji:
- višja izobrazba ekonomske smeri,
- najmanj štiri leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakega ali podobnega dela,
- tečaji s finančnega, knjigovodskega in računalniškega področja
- obvlaoanje dela na računalniku
- poskusno delo tri mesece - izpit iz varstva pri delu.
VODJA KUHINJE h. Alpina - nedoločen čas Pogoji:
- V. stopnja zahtevnosti - kuharstvo
- tri leta ustreznih delovnih izkušenj pri opravljanju enakega ali podobnega dela
- izpit iz higienskega minimuma in varstva pri delu
- poskusno delo tri mesece
VODJE STREŽBE - nedoločen čas Pogoji:
- V. stopnja zahtevnosti gostinsko - turistične smeri,
- aktivno znanje dveh tujih jezikov
- izpit iz higienskega minimuma in varstva pri delu
- poskusno delo tri mesece
VODJE RESTAVRACIJE - nedoločen čas Pogoji:
- V. ali IV. stopnja zahtevnosti gostinske smeri
- pasivno znanje dveh tujih jezikov
- dve leti ustreznih delovnih izkušenj pri opravljanju enakega ali podobnega dela
- izpit iz higienskega minimuma in varstva pri delu
- poskusno delo dva meseca
VODJE RECEPCIJE - nedoločen čas Pogoji:
- VI. stopnja zahtevnosti - turistične ali ekonomske smeri
- aktivno znanje dveh tujih jezikov in pasivno znanje enega tujega jezika
- tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakega ali podobnega dela
- izpit iz varstva pri delu
- poskusno delo tri mesece
RECEPTOR - določen čas Pogoji:
- V. stopnja zahtevnosti turistične smeri
- pasivno znanje dveh tujih jezikov
- eno leto ustreznih delovnih izkušenj pri opravljanju enakega ali podobnega dela
- izpit iz varstva pri delu
- poskusno delo dva meseca
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Kompas hoteli Kranjska Gora, Borovška 100. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. ____
ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo
RADI DRSATE ALI TEČETE NA SMUČEH?
BODITE GOSPODAR NA SVOJEM
Vabimo vas na PLANŠARSK0 JEZERO na Jezerskem. V gostišču ob jezeru vas bomo postregli s toplimi napitki in domačo hrano!
ŽELITE IGRATI TENIS NA PROSTEM?
Pridite v Preddvor!
Ob hotelu Bor Grad Hrib vas
vabimo na urejeno in osvetljeno
igrišče pokrito s plastiko
Plexipave.
V Grajski gostilni vas bomo postregli z izbranimi specialitetami! Pokličite nas po tel.: 064/45-080.
Kakovostni montažni objekti, sprojektirani po vaši želji so primerni tudi za poslovne prostore, ki lahko zrastejo čez noč!
JELOVICA
Lesna industrija Škofja Loka, tel.: 064/631-241, telefax 064/631-835
PRODAJNA MESTA: Škofja Loka, Murska Sobota, Celje, Novo mesto, Nova Gorica,
Izola
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Avstrijska Landerbank v Ljubljani
Prva tuja banka pri nas
Ljubljana, januarja - Mednarodno podjetje Slovenijales in druga največja avstrijska banka Landerbank sta naposled podpisala pogodbo o ustanovitvi prve mešane banke pri nas - Landerbank d.d. Ljubljana. Servis bo najprej nudila podjetjem, obljublja pa, da od julija naprej tudi občanom.
Podpis pogodbe o ustanovitvi prve mešane slovensko-av-strijske banke pri nas je bil že dolgo napovedovan, bolje rečeno težko pričakovan, saj se s tem Slovenija tudi na področju financ odpira v svet, bančno konkurenco pa si želijo tako podjetja kot občani. Večinski delež v Landerbank d.d. Ljubljana je avstrijski, 40 odstotkov pa slovenski, začetni kapital znaša 60 milijonov šilingov. Slovenijales ima kot edini navadni delničar 15-odstotni kapital s prednostnimi delnicami soustanovitelji bankejm so še slovenska podjetja Krka, Investicijska banka, Etol, Žito, Zavarovalnica Triglav, Kompas Hertz, Merkur in Kolektor.
Banka bo začela poslovati s podjetji, sprva bo svetovala predvsem tistim, ki se želijo prestrukturirati in urediti lastninske odnose, posredovala bo informacije o avstrijskih partnerjih, ponujala bo tudi kratkoročna trgovska posojila, opravljala plačilni promet s tujino, zasebnim podjetjem pa bo svetovala tudi pri investiranju. Za občane pa je seveda najbolj zanimiva obljuba, da bo julija začela poslovati tudi z občani in sicer na področju hranilnih vlog v devizah in dinarjih ter potrošniških posojil. • M. V.
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
S kakšnim denarjem so banke kupovale devize
Nedavna konrola v vseh narodnih bankah republik in pokrajin je pokazala, da je bil načrtovani obseg primarne emisije presežen za 15,5 milijarde dinarjev. Srbija je nezakonito uporabila 10,4 milijarde dinarjev, Vojvodina 3,5 milijarde dinarjev - ker je nekaj že vrnila, zdaj dolguje 2,8 milijarde dinarjev - in Hrvatska 1,8 milijarde dinarjev. V to je vštet tudi srbski vdor, je dejal guverner Narodne banke Jugoslavije Dušan Vlatković.
Brez odgovora pa je še vprašanje, s kakšnim denarjem so poslovne banke kupovale devize, za vse je sicer centralna banka dobila dinarje, vendar ni jasno, kako so do njih prišle banke. Samo decembra so kupile 1,6 milijarde dolarjev. Devizni trg zdaj ne deluje, odprt bo šele, ko bo to razčiščeno.
Narodna banka je lani na deviznem trgu prodala 4,1 in kupila 2,1 milijarde dolarjev, zlasti v zadnjih mesecih pa banke na svojih računih niso imele toliko denarja, da bi lahko kupile toliko deviz. Občani pa so lani kupili 5,6 milijarde dolarjev.
Živahna trgovina z orožjem
Trgovina z orožjem je najbolj skrivnostna, odkar se je v Zalivu začela vojna. Na dan prihajajo podatki, da je Bližji vzhod že nekaj časa raj za trgovce z orožjem, saj države tega dela sveta pokupijo dve petini svetovne proizvodnje orožja. Od leta 1984 do 1988 je bil največji uvoznik orožja prav Irak, ki je iz državne blagajne namenil kar 29,7 milijarde dolarjev. Sledi Saudska Arabija s 19,5 milijarde dolarjev, Iran z 10,5 milijarde, Sirija z 8,3 milijarde, Egipt s 6,4 milijarde in Izrael s 6,1 milijardami dolarjev. Na Irak, Saudsko Arabijo in Iran je odpadlo kar dve tretjini orožja, ki so ga trgovci prodali na Bližnjem vzhodu.
Največji trgovec je bila Sovjetska zveza, ki je prodala kar 30 odstotkov vseh količin, ki so prišle na Bližnji vzhod, njen največji kupec pa je bil Irak. Slede Američani, ki so prodali 18 odstotkov, in Francozi, ki so prodali 14 odstotkov teh količin orožja. Američani pa so največ orožja prodali Saudski Arabiji. Četrti največji trgovec z orožjem na Bližnjem vzhodu pa je bila Kitajska, ki je v teh letih prodala za 8,3 milijarde dolarjev orožja, predvsem Iraku, Iranu in Saudski Arabiji.
Znano je, da države v razvoju visok odstotek družbenega proizvoda namenjajo za oboroževanje, 18 v svetu je takšnih, ki namenjajo več kot 10 odstotkov, med njimi jih je kar 8 z Bližnjega vzhoda. Kar 86 odstotkov vseh kupčij z orožjem v državah v razvoju spet opade na Bližnji vzhod.
Torej se res ni potrebno vprašati, zakaj je vojna prav tam.
IZ LETA 1938
Izdelovalnica slovenskih in švicarskih vezenin, družba z o. z., Bled
Izdelovanje čipk in vezenin na domu, ki je bilo nekdaj tako zelo razširjeno v naših krajih, je že mnogo izgubilo na svoji prvotni intenzivnosti. Moderen duh časa, ki poganja življenje v hitrejši tempo, je potisnil to panogo naše domače obrti močno v ozadje. Ročno delo je počasno, nerentabilno in sorazmerno drago, zato so ročne izdelke pričeli nadomeščati cenejši tovarniški izdelki. Ker pa nismo imeli domačih tovarn te stroke, so potrebne po čipkah in vezeninah v naši državi krile inozemske tovarne s svojimi dragimi izdelki. Zato je bila 1. 1921 ustanovljena na Bledu domača Industrija vezenin in perila, d. z oz. z., ki je kmalu prešla v roke jadranske banke in pričela 1. 1923 z izdelovanjem domačih in švicarskih vezenin pod naslovom: Izdelovalnica slovenskih in švicarskih vezenin, d. z o. z. na Bledu. Naziv je sicer skromen, vendar je to prava, moderno opremljena tovaina vezenin, ki ima od 1. 1928 tudi tovarno kleklanih čipk. Bila je to prva, z najmodernejšimi stroji opremljena tovarna švicarskih vezenin in domačih kleklanih čipk. Podjetje je osnovano z domačim kapitalom. Njegovi sedanji lastniki so: Jadransko-Podunavska banka v Beogradu, Udeonička zadruga a. d. v Beogradu in Strojilna, lesna in kemična industrija d. d. v Polzeli. Izdelki tovarne se plasirajo po vsej državi in so jako dobro uvedeni. Surovine dobavlja tovarna v glavnem doma, uvaža le ono, česar doma ne izdelujemo. Glavni izdelki so: vezenine za perilo, vezenine na finejših tkaninah za damske obleke, ovratniki, robci itd. ter kleklane čipke. Najmodernejši vzorci in fina kvaliteta izdelkov so najboljše reklamno sredstvo tovarne. Položaj tovarne na Bledu ima tudi velik propagandni značaj. Številni tujci si tu lahko ogledajo vzorce in izdelke, ki so v ponos naši industriji in naši domači delavnosti. Velik pa je tudi socialni pomen podjetja, ki nudi zaposlenje velikemu številu delavstva, zlasti v zimskem času, ko preneha tujski promet.
Slovenska obrtna zbornica ponuja drugačne poslovne knjige za obrtnike
Ponovno vroče obrtniške knjige
Ponovno bi nam radi vsilili poslovne knjige, ki smo jih enkrat že zavrnili, pravijo v obrtni zbornici.
Ljubljana, 18. januarja - Na tiskovni konferenci je Slovenska zbornica obrti in podjetništva, ki ima sedež v Kranju, predstavila svoj koncept vodenja poslovnih knjig za obrtnike. Z njim skuša prehiteti pravilnik o vodenju poslovnih knjig, ki ga pripravlja republiška davčna uprava, s katerim namerava uvesti poslovne knjige, ki so jih obrtniki pred dvema letoma že zavrnili, bolje rečeno bojkotirali. Vitomir Gros pravi, da ne gre za nič drugega kot to, da skušajo "v promet" spraviti že natisnjenih 40 tisoč izvodov poslovnih knjig, ki bi jih sicer morali zavreči, stvar pa skušajo utemeljevati s prehodnim razdobjem.
Tiskovna konferenca je bila slabo obiskana, kar so nekateri predstavniki Slovenske zbornice obrti in podjetništva, ki ima sedež v Kranju, tolmačili kot namig, naj o tem ne pišemo.
Nemara pa je bil v teh razburkanih dneh, ko dogodki kar prehitevajo drug drugega, le petek neprimeren dan, še bolj verjetno pa je, da se konflikt med obrtniki in davčno upravo šele napoveduje in bo torej šele postal zanimiva medijska tema.
Vsekakor utegne postati, če bodo v republiški davčni upravi vztrajali pri svojem pravilniku o vodenju poslovnih knjig, katerega osnutek ima datum 19. december 1990, saj so obrtniki prav takšne pred letom z bojkotom že zavrnili. Zdaj pa utegne biti nasprotovanje še silo-vitejše, saj imajo svoji politični stranki, liberalna stranka pa poslance v slovenskem parlamentu.
Obrtniki ponujajo svoj koncept poslovnih knjig
Koncept poslovnih knjig, ki ga ponuja Slovenska zbornica obrti in podjetništva je pripravil in na tiskovni konferenci podrobno razložil Edvard Ličen, ki stvar z vseh strani dobro
pozna, saj je vrsto let delal na davčni upravi. Predpisi morajo biti takšni, da jih davkoplačevalci ne bodo že vnaprej imeli za nepoštene, država pa bo dobila tisto, kar ji pripada, obrtniki se bodo s tem morali sprijazniti, je dejal Ličen. Republiški davčni upravi zameri, ker za obrtniške poslovne knjige ni razpisala natečaja, saj bi tako lahko dobili najboljše rešitve.
Nove, boljše rešitve pa so nujno potrebne, zahteva jih tudi nova davčna zakonodaja, saj gre po novem davek iz dohodkov od dejavnosti prav tako v dohodnino in davek obrtnikov bo torej le akontacija dohodnine. V sosednjih državah imajo zelo preprosto uredbo, pravi Edvard Ličen, poleg uradnih poslovnih knjig je moč voditi tudi drugačne, vendar morajo dati isti rezultat, tudi v stari Jugoslaviji je bilo tako, tudi po vojni, tja do leta 1965, nato pa so z uredbo o dohodkih stvari zapletli, zlasti po letu 1970.
Zdaj se pritožujejo vsi, saj pri takšnem plačevanju akontacij vselej nekdo nekaj pridobi, drugi izgubi, kolikor večja je inflacija, toliko večje so seveda razlike. Smiselne bi bile trimesečne bilance, pravi Franc Je-kovec, predsednik Slovenske zbornice obrti in podjetništva,
saj bi s tem izločili vpliv sezone, ki je izrazit zlasti v gostinstvu in turizmu. Koncept poslovnih knjig, kakršnega ponujajo obrtniki, to omogoča, saj je v knjigi ob koncu meseca moč preprosto potegniti črto.
Zabeleženi so vsi poslovni dogodki
Za razliko od dosedanjega, polovično zabeleženega poslovanja vsebuje naš koncept poslovnih knjig popolno, poenoteno in hkrati poenostavljeno evidenco, zabeleženi so vsi poslovni dogodki, je dejal Edvard Ličen. Temeljna je poslovna knjiga prihodkov in odhodkov, ki na eni strani vsebuje vse poslovne dogodke, s pomožnimi evidencami pa je moč beležiti morebitne dodatne podatke, denimo, za potrebe statistike. Če pa takšna evidenca komu ne zadošča, jo seveda lahko vodi tako kot pravne osebe, saj je bistveno, da je rezultat isti.
Koncept je v soglasju z zakonom o računovodstu in z novim zakonom o dohodniki, dejansko operacionalizira njegov 32. do 51. člen. Hkrati je to knjiga prometa, zato ima osnovo za obračun prometnega davka, zato je to lahko hkrati tudi trgovska knjiga, ki jih morajo po novem voditi zasebni trgovci. Primerna je tudi za dosedanje pavšaliste.
Edvard Ličen pravi, da bo s pomočjo nekaj navodil vsakdo hitro znal voditi poslovno knjigo, saj je preprosta, pregledna, v vsakem trenutku omogoča pregled poslovnega rezultata in dobička. Preprosta je torej tudi za pisanje davčne napovedi.
Na davčni koncept kup pri* pomb
Pravilnik o vodenju poslovnih knjig, ki so ga pripravili v republiški davčni upravi, uvaja dvotirnost poslovnih knjig oziroma predvideva drugačne poslovne knjige, kot jih pozna zakon o računovodstvu, je dejal Edvard Ličen, kar je v nasprotju s političnimi stališči.
Uvaja svojevrstno knjiženje prihodkov in odhodkov, ki ne služi ne davkoplačevalcu ne davčni upravi, predvsem pa uvaja knjiženje samo nekaterih poslovnih dohodkov, ki so našteti v 14. členu osnutka pravilnika. Svojevrstna je evidenca osnovnih sredstev, kakršni zakon o računovodstvu ne pozna-Uvaja tudi posebno trgovsko knjigo, posebno evidenco za bivše pavšaliste (na prehodu)-Ne omenja evidence prometnega davka, prav tako ne omenja, kako se sestavi davčna napoved.
Le bežno upošteva računovodsko knjigovodska načela, predpisuje stvari, ki jih zakon o dohodnini ne zahteva, ne predpisuje pa tistega, kar zahteva 40. člen tega zakona, ki jasno pravi, da se za ugotavljanje ustvarjenih prihodkov in odhodkov uporabljajo predpisi o računovodstvu, ki veljajo za pravne osebe. Prav tako ne upošteva, daje bil z zakonom o računovodstvu opravljen družbeno planski sistem.
Zelo tehtnih pripomb je toliko, da se Človek vpraša, kako je sploh mogoče, da je takšen osnutek pravilnika sploh ugledal beli dan. Kaj tiči za tem? Nemara res zgolj natisneje knjige, kakor pravi Vitomir Gros. Obrtniki so jih enkrat že zavrnili! • M. Volčjak
Brezposelnost v Kranju hitro narašča, brez dela je že 1.827 ljudi
Na prazno delovno mesto 59 brezposelnih
Stvarne so napovedi, da bo v Kranju brezposelnost letos narasla na 5 do 6 tisoč ljudi.
Kranj, 16. januarja - Kranjska vlada vse pogosteje obravnava gibanje zaposlenosti in brezposelnost, ki v Kranju vztrajno narašča, še hitreje pa bo narasla z novo delovno zakonodajo, ki jo v podjetjih že težko pričakujejo, saj se bodo potem lažje znebili presežnih delavcev. Septembra se je zaposlenost začela zmanjševati tudi v negospodarstvu, zelo zaskrbljujoče pa je, da je povsem presahnilo kadrovsko štipendiranje.
Informacija o gibanju zaposlenosti ni bila najbolj sveža, saj se je nanašala na lanskih devet mesecev, dodana je bila ocena do konca lanskega leta in za letošnje leto. Z najbolj svežimi podatki pa je na seji postregel Slavko Kalan, direktor kranjskega Zavoda za zaposlovanje. V Kranju trenutno zaposlitev išče 1.827 ljudi (na Gorenjskem približno 5.000), tridesetim se je ta mesec uspelo zaposliti, od tega štirinajstim le za določen čas. Na eno prosto delovno mesto je v prvi polovici tega meseca prišlo 59 iskalcev zaposlitve. Zaposlitev je torej že zelo težko dobiti, vse več jih je, ki zaman prihajajo na zavod za zaposlovanje.
Napovedovanje brezposelnosti v letošnjem letu je zelo tvegano, nedvomno jo bo povečala nova delovna zakonodaja, ki naj bi bila sprejeta sredi februarja, saj mnoga podjetja težko čakajo, da se bo lažje znebila presežkov delavcev. Tudi usoda stečajnikov bo še bolj črna, saj namerava z dveh
let na šest mesecev skrajšati prejemanje denarnega nadomestila, namesto 80-odstotnega pa je predvideno le 60-odstot-no povprečje preteklih treh mesecev.
Tadej Markič je dejal, da s sodelovanjem Gozdnega gospodarstva Kranj in Zavoda za zaposlovanje pripravljajo javna dela. Miran Tivadar, predsednik komisije za zaposlovanje, ki deluje pri izvršnem svetu, pa bo konec januarja predstavil ponudbe, ki so prispele na razpis o izvajanju programov sa-mozaposlovanja in razreševanju presežkov delavcev.
11,9-odstotna, podobna tudi na Gorenjskem.
Na seji kranjske vlade so sodili, da je ocena o 10 tisoč in več brezposelnih le pretirana, stvarno pa je moč pričakovati, da bo letos v Kranju do 5 do 6 tisoč brezposelnih, saj je treba računati na 800 brezposelnih iz bivše Kibernetike, 1.000 iz Iskre na Laborah ter 1.800 iz Tekstilindusa. Opozorili so na apatijo v gospodarstvu, saj podjetja delavce raje odpuščajo, kot pa iščejo nove programe, med svetlimi izjemami je Sava. Drago Tomšič je dejal, da naše gospodarstvo davi jugoslovanska ekonomska politika, Peter Orehar, da je gospodarstvo na kolenih, pobralo se bo le z ustrezno ekonomsko politiko in kapitalom iz tujine,
Sprememba delovnega časa bi v zdravstvu, šolstvu in drugih družbenih dejavnosti zmanjšala zaposlenost za 30 odstotkov, seveda sprememba v smeri evropskega delavnika. Gre torej za približno tolikšne presežke kot v gospodarstvu in o njih so naposled začeli govoriti tudi v negospodarstvu. Še vedno pa o njih bolj ali manj molče v državni upravi.
Zavod za zaposlovanje je napravil tri variante ocene letošnje brezposelnosti, po najbolj črni bo v Kranju brezposelnih 12.996, na Gorenjskem pa 31.297 ljudi, kar bi predstavljalo kar 56-odstotno brezposelnost. To je seveda tako imenovani črni scenarij, ki vsebuje 30- odstotno znižanje zaposlenih (presežkov), ki bi ponovno iskali delo. Po manj črnih različicah pa bo brezposelnost v Kranju- 4,3-odstotna oziroma
Slavko Kalan je opozoril na problem kadrovskega štipendiranja, ki je popolnoma presahnilo, podjetja odpoveduje celo že podeljene. Študentje torej lahko računajo le na štipendije iz združenih sredstev, nanje pa ne morejo kandidirati tisti, ki ne izpolnjujejo cenzusov, zato so nekateri povsem brez možnosti za štipendijo.
Karel Erjavec, da je rešitev v podjetništvu.
V zasebnih podjetjih je sep; tembra lani rahlo začela rasti zaposlenost, saj je bilo na začetku lanskega leta v povprečju zaposlenih 0,33 delavcev na podjetje, konec septembra p3 0,44. Druga septembrska novost pa je, da je začela z enakim odstotkom kot v gospodarstvu upadali zaposlenost tudi v negospodarstvu. Janez Rern-škar je dejal, da nimajo bolnikov v zdravstvu nič manj kot prej, bolnišnica na Golniku je trenutno polna, delo se jim torej ne zmanjšuje, vse bolj pa se zastavlja vprašanje normati; vov, kar pomeni, da se bo tudt v zdravstvu morala zaposlenost zmanjšati. • M. Volčjak
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih
Prodaja družbene zemlje ne bo mogoča brez soglasja
Po novem bo pri nakupu kmetijskih zemljišč in gozdov imel prednostno pravico zakupnik, nato kmet - mejaš, za njim Republika Slovenija in šele nato kak drug kmet ali kmetijska organizacija.
Ljubljana, 17. januarja - Zakon o začasni prepovedi sečnje v lastniško spornih družbemih gozdovih in o začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lasti, ki je veljal od julija do konca minulega leta, je prepovedal sečnjo lesa v nacionaliziranih, zaplenjenih ali kako drugače krivično odvzetih gozdovih Pa tudi promet z nekaterimi družbenimi kmetijskimi zemljišči in gozdovi. Čeprav so bila razmišljanja, da bi veljavnost zakona Podaljšali do sprejetja zakona o denacionalizaciji, zakona o gozdovih in še nekaterih drugih predpisov, se je republiška vlada odločila za drugačno rešitev: tisti del zakona, ki je prepovedoval sečnjo v lastniško spornih družbenih gozdovih, je "nadomestila" z navodilom republiškega kmetijsko-gozdarskega ministrstva gozdnim gospodarstvom, da naj sekajo tako, kot da bi Moratorij veljal; prodajo družbene kmetijske zemlje in lastni-"jenje v (družbenih) kmetijskih organizacijah pa bo preprečila tako, da bo republiški skupščini predlagala, da po hitrem postopku sprejme spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih.
Kmetijska organizacija Sr*ie p0 veljavnem zakonu Prodati kmetijska zemljišča na podlagi mnenja pristojnega občinskega organa. Ker Pa to mnenje ni obvezno, se zadnje časa dogaja, da kmetijske organizacije prodajajo brez mnenja tudi zemljo, ki je tom nacionalizirana,
kmetijska organizacija lahko prodala kmetijska zemljišča le s soglasjem pristojnega republiškega upravnega organa. V primerih, ko gre za zemljišča, za katere je veljal zakon o začasni prepovedi sečnje in prometa z nepremičninami, soglasja ne bo mogoče dobiti; pogodbe, ki bodo sklenjene brez soglasja za prodajo, pa bodo nične. Ker je tudi nekaj teženj, da bi še pred sprejetjem zakona o denacionalizaciji vrnili nacionalizirana, zaplenjena ali ka-
Da so nekatere kmetijske organizacije že začele z lastninjenjem, dokazuje primer iz Šmarja pri Jelšah, kjer je tamkajšnji Hmezad Hram ob koncu minulega leta razpisal vpis in vplačilo poslovnih deležev. V razpis so med drugim zapisali: "Prišel je čas, da ovrednotimo 950 hektarov ekološko neoporečne zemlje, naše bogate izkušnje v pridelavi sadja, jagodičevja, hmelja in poljščin ter objekte in opremo, ki tej pridelavi služijo."
brez mnenja tudi zemljo, ki je bila kmetom nacionalizirana, zaplenjena ali krivično odvzeta in za katero računajo, da j° bodo po sprejetju zakona 0 denacionalizaciji dobili nazaj. pa ne le to: pri prodaji kršijo tudi zakon, saj kupnine ne namenjajo za nakup drugih zemljišč ali za izboljšanje preostalih zemljišč, ampak jo porabljajo za osebne dohodke, za popravljanje likvidnosti.
Če bo republiška skupščina potrdila spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih, kakršne na pobudo kmetijsko-gozdarskega ministrstva Predlaga vlada, bo po novem
Lojze Peterle, predsednik republiškega izvršnega sveta, je na novinarski konferenci po končani četrtkovi seji vlade dejal, da navodila dr. Jožeta Osterca, republiškega sekretarja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, o sečnji lesa v lastniško spornih družbenih gozdovih za zdaj ne spoštuje le Gozdno gospodarstvo Kranj. Ko smo o tem še posebej vprašali Peterleta, je pojasnil, da gre za posek v bližini Omanove domačije in da je to mogoče razumeti tudi kot provokacijo.
Ovčja bruceloza (II)
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
, Ta čas nas najbolj zanima bolezen, ki jo imenujemo ovčja oruceloza ali infekcija z Brucello ovis. Povzroča jo bakterija Bru-v "a °vis. Bolezen je razširjena skoraj po vsem svetu, najbolj pa
vzhodni Evropi, Aziji, Avstraliji in Novi Zelandiji. Prvič so jo r-f0.1.0.^'' v tropih ovac leta 1954 v Avstraliji. Od tam se je hitro
zsirila v številne kraje in sedaj tudi k nam. zat ^men''' smo že, da se ljudje ne okužijo z Brucello ovis, in ov° ta bolezen ne sodi v zoonoze. Od živalskih vrst napada le bol^ n^ povzroča motnje v razmnoževanju. Živali zaradi kot62"' ne P°8'njajo. Za ovčjo brucelozo so bolj dovzetni ovni ovce. Infekcija povzroči pri ovnih opazne, pa tudi prikrite Cj-etne procese v modih in obmodkih. Pri ovcah povzroča infek-t0   m.anJ pogosto vnete spremembe. Vnetja nastanejo v rodilih,
Pa ima za posledico abortus pri brejih živalih. Se Povzročitelja Brucelle ovis izločajo predvsem oboleli ovni s eriom. Pri bolnih ovcah se mikrob izloča ob abortusu z mrtvi-ko °/*ov'' s posteljico, z izcedkom iz maternice in tudi z mle-0l ' ^ čredo vnesejo okužbo najpogosteje okuženi ovni. Vnos Un k ^ mo^en tudi °b umetnem osemenjevanju, če se seveda do r? Ja seme okuženega ovna. Redkeje vnesejo bolezen v čre-
° okužene samice.
ai . Ovni se največkrat okužijo med seboj, torej pri homoseksu-n'h stikih, bolj poredko pa ob spolnem aktu od okuženih sata A okužbo so najbolj sprejemljivi mladi ovni v času spolne-st. 0z.orevanja, to je od nekako od 4 mesecev do enega leta arosti. V tem obdobju se lahko okuži tudi do 80 odstotkov mla-1Q OVnoy, če so skupaj z okuženimi. Oboleli ovni ostanejo pravi-0l a..traJni nosilci in izločevalci povzročitelja. Samice navadno žba2,J° pboleli ovni ob spolnem aktu. Rekli pa smo, da je oku-okirSarniC °a splošno razmeroma redka. Manj pogosto se živali
Z|JO s kontaminirano hrano ali vodo. 0y ...namenja bolezni se pokažejo pri ovnih v 6-17 tednih po van zenskih živalih se bolezen kaže z abortusom ali z roje-
sjk Jem.ze'° slabotnih mladičev. Pri obolelih ovnih opazimo vča-ganjLZl'ke v velikosti mod in obmodkov ali pa otekline na teh ormari' ' nastanejo zaradi vnetih procesov. Pogosteje nastopajo na1aJ ^P^zne spremembe, ki jih lahko ugotovi le strokovnjak z rnernu~neJš'm pregledom. Dogaja se tudi, da so bolezenske spre-ČeD tako prikrite, da jih na noben način ni mogoče ugotoviti, pro av.(tudi take) živali s semenom izločajo povzročitelja. Vneti sernes'.v spolnih žlezah čez čas močno škodujejo dozorevanju keie n Jaki ovni postanejo jalovi. V okuženem tropu se red-zaradi bruceloze podaljša čas pojatve in jagnenja. vse nadaljuje)
Prof. dr. Janez Mahle
ko drugače krivično odvzeta kmetijska zemljišča in gozdove prejšnjim lastnikom, zakon posebej določa, da privatizacija kmetijskih zemljišč in gozdov ter kmetijskih in gozdarskih organizacij ni mogoča, dokler ni to urejeno s posebnimi predpisi. Novo v zakonu je tudi to, da tudi tedaj, ko kmetijska zemljišča prodaja kmetijska organizacija, veljajo tako kot pri prodaji
zasebnih zemljišč določbe o prednostni pravici in o postopku prodaje. Po novem bo pri nakupu kmetijskih zemljišč (in gozdov) imel prednost zakupnik, nato kmet -mejaš, za njim Republika Slovenija, šele nato pa drug kmet ali kmetijska organizacija. Med kmeti bo imel prednost tisti, ki mu je kmetovanje glavna dejavnost. • C. Zaplotnik
Težka motnja poroda pri kravah
Zavita maternica (IV)
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Naravnava zavite materni-      v trebušno votlino, posle
ce: ta poseg lahko opravi samo živinozdravnik, ker je to zelo zahtevno delo, saj je potrebno veliko znanja, izkušenj in v večini primerov tudi precej fizične moči. Na voljo imamo tri načine reševanja te motnje pri porodu:
a) Odvijanje z roko na stoječi živali. To je elegantna metoda, ki dobro varuje porodnico, zahteva pa močnega človeka.
b) Odvijanje pri ležeči živali. Pri tej metodi dejansko valjamo kravo okrog njene maternice s tem, da fiksiramo teleta z roko. Potrebujemo veliko prostora in več pomočnikov.
c) Rešitev poroda z zavito maternico s pomočjo carskega reza. Lahko rečem (tudi iz lastnih izkušenj), da prognoza take operacije ni ugodna. To so praviloma zakasneli primeri, kjer je maternico na mestih zavitja skoraj nemogoče dobro zašiti, trga se kot papir, kljub temu da jo šivamo v več slojih. Rana na maternici se pogosto ne zaraste, ker je tkivo že preveč odmrlo, pride do iztekanja inficirane plodne tekočine
dica je zastrupitev krvi. Praktično carski rez ne pride v poštev.
Zaključek:
a) Vsak porod pri kravi, ki od prvih znakov začetka poroda (prestopa se, lega, vstaja, brca pod trebuh, gosta sluz iz nožnice, pričetek prvih popadkov) v petih urah ne potisne iz maternice prvega plodnega mehurja, potrebuje takojšnjo pomoč strokovnjaka.
b) Predvsem mora biti živinorejec pozoren, če krava v takem stanju pri krmljenju delno ali povsem odklanja hrano.
c) Lastnik živali se ne sme zanašati na vaške porodničarje, ki praviloma ne ugo-tove zavite maternice pri porodu in svetujejo čakanje.
d) Marsikdo mi je že dejal, saj tudi vi (živinozdravni-ki) pravite, naj pri porodih ne hitimo. To je res, vendar vse do svoje mere, če sem jo s temi vrsticami postavil, potem sem svoj namen dosegel, (konec)
Janez Teran, živinozdravnik
Začarani krog
Če gre delavcu dobro, gre tudi kmetu. Besede, ki govorijo o tesni poveznosti delavstva in kmetstva, niso puhla fraza, ampak modrost, ki jo je zgodovina že večkrat potrdila in jo potrjuje tudi sedaj, ko gre podjetjem in (zaposlenemu) delavstvu vse slabše.
Kampanjski boji socialističnega kmetijstva za vsak liter mleka in za vsak kilogram mesa so zbledeli, ko so se podrle iluzije o nenasitnem jugoslovanskem kmetijskem trgu pa o bratstvu in enotnosti ter o enotnem trgu, in je ob odprtju meja in liberalizaciji uvoznega režima postalo jasno, da vsega, kar pridelamo, ne bo mogoče prodati. Boje za nove litre in kilograme so zamenjali presežki, ki so slovenskemu kmetijstvu v zadnjem času, predvsem pa v minulem letu, povzročili že precej preglavic; še več pa jih je pričakovati potem, ko bo (docela) osamosvojena Slovenija trčila ob čeri gospodarske blokade.
Pa ne le to: vprašanje, kako prodati, dobiva zadnje čase novo dimenzijo - pod kakšnimi pogoji prodati.
Zakaj gre? Kmetijstvo vse bolj občuti likvidnostne probleme predelovalnih obratov in kupcev njihovih izdelkov. Če se zatakne samo pri enem členu verige, zadnji to občuti. In ker je zadnji kmet, se mu dogodi, da plačilo za mleko ne dobi v zakonitem roku, ampak nekaj dni ali celo tednov kasneje, in da mora na denar od prodanega lesa čakati tudi več kot dva meseca, za živino pa, denimo, dober mesec...
Konkretno! Če jeseniška Železarna (pa še kdo drug) zaradi likvidnostnih in drugih težav ne plača mesa jeseniški klavnici, klavnica ne more plačati živine radovljiški temeljni organizaciji kooperantov, ta pa ne kmetu. TOK je nekaj časa še najemal posojila, da je lahko izpolnjeval obveznosti do kmetov, zdaj pa tudi tega ne more.
Da nekateri kmetje v takšnih razmerah ravnajo po svoje ali celo nezakonito, ni nobena skrivnost. Živino koljejo doma ali jo prodajajo mesarjem, ki že v hlevu našte-jejo denar na roke. Podobno velja za les, le pri mleku, kije hitro pokvarljivo blago, ni prav dosti možnosti za izbiranje in prebiranje kupcev. Kar zadeva rednost plačila, so še najboljši mali odjemalci mleka na domu - sosedje, sorodniki, znanci, ki pa predvsem na podeželju in pri velikih "proizvajalcih" ne morejo odtehtati rednega plačila mlekarne. • C. Zaplotnik
MEŠETAR
Kaj nam pove primerjava trgovskih marž (za prodajo na veliko in na drobno) med Avstrijo in Slovenijo za nekatere mlečne izdelke?
Izdelek
Avstrija
Slovenija
pasterizirano mleko
sterilizirano mleko
surovo maslo
jogurt
smetana
trajni siri
14% 20% 15% 13,9% 20,4 % 32-38%
15% 24-27 % 27_28% 19-20%
20% 33-37%
Zelo zanimiva je tudi primerjava sestave drobnoprodajne cene mleka med Slovenijo in Avstrijo.
Sestava cene pasteriziranega mleka s 3,6 odstotka mlečne maščobe v kartonski embalaži
Slovenija (okt. 1990)
din %
Avstrija (1990) ATS/1 %
rejec
mlekarna (in zadruga) mlečnogospodarski sklad trgovina skupaj
prispevek zunaj drobnoprodajne cene prometni davek drobnoprodajna cena
4,60 5,14
41,7 46,5
1,30 11,8
11,04 100,0
-0,94
10,10
5,27 3,48 0,45 1,21 10,41
-0,59 0,98 10,80
50,6 33,5 4,3 11,6 100,0
Kolikšni so bili decembra lani stroški prireje mleka na kmetijah?
Kmetijskem inštitutu Slovenije so izračunali, da so na kmetijah, ki redijo enajst krav s povprečno mlečnostjo 3800 litrov na kravo, stroški za liter mleka znašali 5,88 dinarja oziroma 5,56 dinarja, če od zneska odštejemo regres za nabavo plemenskih telic in za zavarovanje krav.
Starosvetne šege in navade
Neža kuram zadek odveze
Neža, ki je godovala včeraj, 21. januarja, je Slovencem postala predvsem varuhinja ovc, zavetnica pastirjev in ovčarjev. Kot piše Niko Kuret v knjigi o starosvetnih šegah in navadah, je bil v Dražgošah god sv. Neže praznik za vsako hišo, kjer so redili ovce. Ko so ovce ostrigli, so vsaki pustili na repu šop volne, ki so mu pravili "čop svete Neže".
Po vsem Slovenskem pa tudi pravijo, da se na dan sv. Neže putam zadek odveze. Zakaj prav na dan sv. Neže? Strokovnjaki so skušali to ugotoviti, vendar med življenjem Neže, ki je odklonila bogatega snubca samo zato, da bi ostala čista, in put umi niso našli nobene povezave. Ljudstvo sije preprosto Nežo izbralo zato, ker goduje v drugi polovici januarja, ko kokoši ponavadi spet začno nesti.
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
UREJATA: DANICA DOLENC IN HELENA JELOVČAN
Volno operite s šamponom
Čisto po naključju sem zadnjič zašla v Suknovo prodajalno v Tržiču. Sredi mesta je, a tako skrita, da jo komaj najdeš. Pa je v njej prijazna poslovod-kinja Renata Plesničar, zgovorna, skratka, dobra prodajalka in kot sem hitro ugotovila, tudi dobra svetovalka.
Tokrat me je zanimala volna, domača, v velikih štrenah. Vse modne barve so imeli, od umazane zlato rumene, skoraj oker, petrolej zelene, bordo, vijolične, kakršne najdemo pri Almirinih modnih kompletih, pa seveda tudi surovo sivo in belo. Imeli so tudi shetland volno v malih klobčičih, za katere pravijo, da se ujemajo z vsemi Suknovimi volnenimi blagi. A tokrat me je zanimala groba domača volna, iz katere bi bila tako lepa jopica s kitami in ajdovim zrnom. Le človek se boji, da bo grebla skozi tanko
Poskusimo še me
bluzo. Pa je bil mimogrede tu Renatin nasvet, kako grobo volno uženeš, da je mehka in voljna, da ji niti na misel ne pride, da bi pikala.
Pripravite veliko kad mlačne vode, naj bo resnično le mlačna, in potem iz kadi jem-
Kar z dvema odličnima receptoma se nam je oglasila Hermina Jenko iz Kranja. Poglejmo, kako pripravi mesne omlete in piščančja prsa. Pri obeh jedeh si bomo obliznili vse prsteh
Mesne omlete
Različne ostanke kuhanega in (ali) pečenega mesa zmeljemo, malo popražimo na maščobi, dodamo poper, sol, zelen peteršilj. Posebej naredimo omlete in jih napolnimo s tem nadevom, zvijemo in položimo v namaščen pekač. Nato zžvrkljamo kislo smetano in mleko ter s tem polijemo omlete. Zapečemo jih v vroči pečici. Zraven ponudimo zeleno solato.
Piščančje prsi s sirčkom in kislo smetano
S prsi potegnemo kožo, nato jih rahlo opečemo v maslu in preložimo v drugo kozico. Omaka: 10 dag hamburške slanine narahlo popražimo, le toliko, da postekleni, dodamo 10 dag drobno zre-zane čebule, ki jo prav tako narahlo popražimo. Temu dodamo 1/8 belega vina. V to omako damo prsi in vse skupaj dušimo 30 minut. Zatem vzamemo meso ven in ga damo na toplo. 3 dag moke gladko zmešamo z 1/8 1 kisle smetane in prilijemo malo vode. Potem dodamo še 1 trioglati Zdenka sirček in tako dolgo kuhamo, da se sirček raztopi. Začinimo še s soljo, po želji tudi z mu-škatnim oreščkom, in nazadnje dodamo še malo masla. To omako prelijemo preko prsi, povrhu pa vse skupaj posujemo še z drobno narezanim peteršiljem. Zraven lahko ponudimo špinačne žličnike ali kakšne druge testenine.
ljite vodo v posodo, v kateri boste prali. Volna se pač mora prati ves čas na enaki temperaturi, čim je enkrat malo bolj hladna ali malo toplejša, že za-krkne. Zato je tako pomembno, da peremo ves čas pri enaki temperaturi. Namesto pralnega praška za volno vzemimo šampon za lase. Tako lasje kot volna so naravne snovi, zato uporabimo enako pralno sredstvo, razmišlja Renata. Šampon je lahko katerikoli, znamka ni pomembna. Volno peremo nežno, tako da jo le stiskamo in spet potapljamo v vodo. Nobenega drgnjenja ne smemo uporabiti. Šampon bo naredil svoje. Potem jo v več vodah dobro speremo, zadnji vodi pa dodamo malce mehčalca za perilo. Oprano volno dobro stisnemo (ne ovijemo!) in poravnamo na
Čaj ob petih
Flambirani čaj
Za 4 osebe potrebujemo 5 vrečk Podravka indijskega čaja (Oran-ge Pekoe), 1 liter vode, približno 10 kock sladkorja in 1 dl slivov-ke Segestica.
V poprej segret čajnik dajte vrečke s čajem, prelijte z vročo vodo, pokrijte in po petih minutah poberite vrečke iz čajnika. Kocke sladkorja na žlici pokapajte s slivovko in zažgite. Raztopljen sladkor po kapljicah dodajte čaju in na koncu dobro pomešajte. Če sladkor ne bo v celoti zgorel, ga še enkrat prelijte s slivovko in zažgite.
gost kuhinjski odcejalnik, da se najprej dodobra odteče, potem pa jo damo odcejat še na brisačo. Napol suho potem darno sušit še na sušilnik, kjer so na gosto napete vrvi za sušenje perila. Če ga imamo, seveda, sicer si spomagamo kako drugače. V glavnem, mokre volne ne smemo sušiti tako, da bi se pre-tegnila. Bolje, da pod njo zamenjamo več brisač in pustimo, da se posuši na zraku. Šele koje popolnoma suha, jo zvijemo v klobčiče. Suknova volna je tako zvezana, da se pri vsem tem pranju in sušenju ne zmede. Naj povemo še to, da vam bo, kako ravnati z volno, znala povedati vsaka Suknova prodajalka, pa naj bo v njihovi prodajalni v Kranju, v Zapu-žah ali v modni hiši na Bledu. • D. D.
Zeleni teden v Opatiji
Hortikulturno društvo Kranj skupaj z Alpetourom tudi letos pripravlja tako imenovani "Zeleni teden v Opatiji", kamor poleg svojih vrtičkarjev vabi tudi vse druge Gorenjce, ki bi si radi pod strokovnim vodstvom ing. Anke Bernard ogledali parke v Opatiji in poslušali predavanja o vzgoji in varovanju sobnih rastlin, razmnoževanju rastlin, o vzgoji okenskih in balkonskih rož ter o vrtnarjenju s poudarkom na biološkem vrtnarjenju. Organizirana bodo tudi predavanja in pogovori o boleznin našega časa, kot so krvni pritisk, sladkorna bolezen, ožilje; vodil jih bo dr. Prlja H. Na poti nazaj si bodo tečajniki ogledali tudi vrt kaktej v Seči.
"Zeleni teden v Opatiji" bo potekal od 20. do 27. februarja. Cene so ugodne, saj za sedem polnih penzionov, prevoz z avtobusom, turistično takso in organizacijo vodenja v dvoposteljni sobi plačate le 1.250 din in še to lahko v dveh obrokih. Prijave sprejemajo vse Alpetourove poslovalnice.
Domači zdravnik
Z meto proti vnetju dlesni
Včasih so izdelovali močno vpijajoče zobne kreme iz zdro-bljenega oglja ali iz zdrobljenega zažganega kruha, ki so mu pr'" mešali nekaj kapljic metinega izvlečka, piše francoski zeliščar M-Messegue. Današnje zobne kreme so izdelane iz sestavin bolj prijetnega okusa, vendar pa še vedno vsebujejo veliko poprove mete, a ne zaradi njenega osvežujočega okusa, temveč zaradi njenih močno razkužujočih lastnosti, če se vam vname zobno meso in se morate zato za nekaj dni odreči zobni krtački in zobni kremi, si izplakujte usta s prelivom iz poprove mete.
Boleče mehurčke v ustih, ki včasih vzamejo človeku celo tek, spirajte s prevretkom iz slezenovca ali sleza, ki pomirjata. Isti zdravilni učinek dosežete, če splakujete usta s prevretkom iz timijana, žajblja in robidovih listov. Pri zobni gnilobi si lahko natrete dlesni z limoninim ali česnovim sokom in vaš smehljaj bo kmalu spet naraven in neprisiljen.
Ste za
lep suh šopek
Tudi tale visoki suhi aranžman je bil pripravljen na zadnjem tečaju urejanja šopkov, ki ga je v Kranju vodila ing. Anka Bernard. Le dve vrsti suhega cvetja ga sestavljata: veliki posušeni cvetovi hortenzije - še zdaj so po vrtovih lepi suhi kobli -in vejica cekinčkov. Če najdemo še primerno vazo, bo to lep okras enemu od stanovanjskih kotičkov. - Foto: D. D.
i
Kotiček za sladkorno bolne
Ko sladimo z Natreenom
Pred kratkim je pri ljubljanski podružnici Bayer Pharme izš'a drobna knjižica receptov sladic, ki jih zasladimo z Natreenom. Bf" cepte je pripravila Olga Novak - Markovič. V Glasovih družinskih nasvetih vam jih homo nekaj objavili. Za začetek pa objavljamo nekaj splošnih nasvetov za slajenje z Natreenom. Vedno mešajte Natreen s tekočino ali z jajci, da bo pecivo enako; merno sladko. Sladkano testo poskusite še surovo. Ne sme biti presladko, ker bo sladica po pečenju še bolj sladka. Pecivo, ki ste ga sladkali z Natreenom, večkrat prehodite z zobotrebcem in s.e prepričajte, če je pečeno. Ne pozabite, da se čas pečenja pri pecivu, sladkanim z Natreenom, skrajša za 5 do 10 minut. Testo, sladkano z Natreenom, še posebej dobro umesimo. Biskvitno testo moramo zelo previdno mešati z ročnim mešalnikom, če želimo, da bo rahlo in da bo doseglo potreben volumen. Pomembno je, da pecivo pripravljate brez prekinitev. Sestavine in model za pečenje si pripravite vnaprej. Priporočamo, da prej segrejte tudi pečico.
Iščemo dobre, prijazne učitelje
Milica Maretič
Le stežka je privolila v pogovor. Meni, da je dobrih učiteljev zelo veliko, in da je krivično omeniti samo tiste, ki se jih kdo spomni in predlaga. Z izborom pa se seveda tudi ne strinjajo vsi, saj učitelj kljub želji po objektivnosti ne uspe vedno z vsemi otroki in starši navezati takega stika, kot si želi. Če si za uspeh ne prizadevata obe strani, nesporazumov ni moč vedno rešiti in v takih primerih prizadeti otroci in starši učitelja ne priznavajo kot dobrega.
Milica Maretič letos uči zadnjo generacijo četrtošolč-kov, saj je v tem poklicu že petintrideset let, od tega trideset na Osnovni šoli Simon Jenko v Kranju. Nekakšno strokovno priznanje njenega dela so ji v preteklosti dajali, ko so strokovni delavci in poklicni kolegi med obiski hospitacijskih razredov velikokrat prihajali na ogled njenih učnih ur.
Načela njenega dela so ostala ves čas enaka. "Glavna je doslednost, njeno bistvo pa pravičnost do vseh. Otroke motiviram tako, da pohvalim vsakogar, ki naredi več od obveznosti, a hkrati ne dovolim, da bi to izrabili kot prednost, čeprav to želijo. Ne dopuščam tudi, da bi lenarili in jih vedno zaposlim. O vseh problemih v razredu govo-
rimo vsi, žal največkrat o napakah. A le zato, da bi bilo bolje, ne za kazen. Največ se da storiti, če ima učitelj podporo tudi pri starših."
Največja sreča zanjo kot učiteljico je, ko ob srečanjih z nekdanjimi učenci ugotovi, da so nekoč v razredu navezani stiki ostali, da so od tam nekaj nesli tudi s seboj v življenje. "Dober je občutek, ko se moji učenci še potem iz višjih razredov vračajo po nasvete in tolažbo, kadar jim je težko. Na roditeljskih sestankih srečujem nekdanje učence, ki sedaj kot starši pričakujejo, da bom tudi njihove otroke naučila delovnih navad. Zelo malo je tistih učencev, ki me kasneje nočejo več poznati. To je vendarle grenka izkušnja, saj vedno iščem poti za reševanje problemov.
Milici Maretič so se v poklicu uresničile vse želje, saj niso bile velike: biti in ostati razredna učiteljica ves čas, saj nikjer drugje ne bi bila zadovoljna. Pravi, daje učiteljica po srcu in načinu življenja, in da zanjo to ni delo kot vsako drugo, temveč nekaj več. "Nikoli me ni prizadela materialna plat poklica, ne glede na denar sem vedno delala po svoji vesti. Kljub temu sem se kot dolgoletna sodnica porotnica pri mladoletnih prestopnikih vedno počutila krivo, saj tudi učitelji vedno ne naredimo vsega. Danes je res težko biti učitelj, vendar še vedno lepo." Ob odhodu v pokoj ugotavlja, da njeni šolarji radi prihajajo k pouku in da je to največ, kar učitelj lahko doseže. Tako srečna v poklicu je najbrž vplivala tudi na svoji hčerki, saj bo po starejši v kratkem postala učiteljica tudi mlajša. • T. J., foto: J. Cigler
Učenci, bivši učenci, starši! Pišite nam o dobrih, prijaznih učiteljih, da jih bomo predstavili v naši rubriki!
Kako se peče kruh
VAS - Narisal Aleksander Zor-ko, 5. b r. OŠ Staneta Žagarja Kranj
Kako ti mami pokaže, da te ima rada?
Kadar se udarim, me mamica potolaži. Kadar se zmotim pri nalogi, me mamica opozori. Včasih se mamica igra z menoj. Če sem bolan, mi ponoči kuha čaj. Kadar sem poreden, me na-tepe, potem ji je pa žal. Preveč se boji zame. Zvečer me rada pocrklja. Mamica lepo skrbi zame. • Andraž, 2. d r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka
Pričakovanje
Ekspres
Potnik razburjeno sprevodniku: "Kaj?! Vozni listek bi radi videli? Nemogoče! Po voznem redu sedim že dve uri doma!"
Špela Kok, Kranj
Prosti čas izkoristim za partijo šaha z dedkom. On me je naučil igrati. V začetku sem vselej izgubil, potem pa sem le začel bolj misliti in sedaj že večkrat zmagam. Moj drugi konjiček je rokomet. Trening imamo dvakrat na teden, kar je odločno premalo.
Grega Štros, 7. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor
Mucka in miška
Mucka miško je lovila, miška pa se v kot je skrila, potlej v luknjico skočila, mucki figo pomolila. Tako čakala je ves dan, prišel je maček ves zaspan, potem čakala sta težko, a miški bilo je prav lepo. Urška Rihtaršič, 3. r. OŠ Selca
Ravno sedaj, proti koncu prvega dela šolskega leta, ko je največ kontrolk, sem se nekoliko poslabšal v učenju. Pa ne vem, zakaj. Glavo imam tako težko in se ne morem zbrati.
Gotovo zato, ker sem razrede do sedaj odlično speljal skoraj brez učenja. Letos pa je delo bolj zahtevno in je zelo potrebno učenje, a se ne znam učiti. Zato bi se moral zelo potruditi, da bi to polletje dobro speljal in drugo polletje takoj prijel za delo. • Benjamin Prelog, 7. c r. OŠ heroja Bračiča Tržič
V petek smo si šli ogledat, kako se peče kruh v krušni peč1, DZbrali smo se pri moji stari mami v kuhinji. Imela je že pripra' vljeno veliko skledo in v skledi pogreto moko. V moko je dala sol, malo sladkorja, posebej v lončku je pripravila kvas. V skledo je dolila veliko mlačne vode. Nato je z veliko kuhovnico lep0 mešala in stepala, daje nastalo testo. Ko seje testo dovolj zgostilo, ga je še z rokami pregnetla, pokrila in pustila počivati. Ko Je testo vzhajalo, ga je dala peharje. Med tem časom je zakurila peč. Nato so učenci prišli pogledat, kako se da kruh v peč.
Čez eno uro je bil kruh pečen. Ko sem prišla iz šole, sem jedla še topel hlebček.
Urška Praprotnik, 3. r. OŠ Ljubno
Šola - moja ljubezen
Ko pridem v šolo, mi postane nekako slabo. Mogoče imate tudi drugi tak občutek. (Ne) vem, zakaj? Mogoče zato, ker imam šolo tako rada. Vse počitnice mislim samo nanjo. Ko se vsako jutro zbudim in se "primajem" v šolo, si mislim: "Joj, ti moja šola. kaj bi jaz brez tebe!"
Že takoj prvo uro tovarišice telovadijo pred tablo in ti jih seveda še malo mračno vidiš. Lahko pa se zgodi, da pred tebe porinejo list, no in zdaj piši. Pot kar lije s tebe in noge ti plešejo ročk and roll. Kar naprej te gledajo njene oči, da ne boš mogoče kam pogledal. Recimo, na "plonkija", ali pa v zvezek. No, seveda Je plonkanje prepovedano in mi se tega močno držimo. "Ja, a da hi mi plonkal? Ja, ma dej, ne bi, no!" Ko zazvoni zvonec, kar nekako, kako bi rekla, neradi vstanemo in potiho odidemo iz razreda; Nato sledi čakanje na drugo uro. No, ko se tako nabere nekaj "obdelanih" ur, odplešemo do pospravljene garderobe, kjer z lahkoto najdemo svoje čevlje. Iskanje obeh čevljev poteka le kake tri ure. Ampak pozor! Lahko se zgodi, da ravno v trenutku, ko si zavežeš še drugo vezalko, pripleše (valček je najbolj primeren) mimo tebe kakšna učiteljica in takrat si čevlje z veseljem spet se-zuješ.
Ko pridemo domov, nas čaka naloga, sledi "papanje", nato pa en "ajatutaja". Saj smo še otroci in potrebujemo veliiiko spanja. Zjutraj z neznanskim veseljem vstanemo in: ŠOLA, PRIHAJAM!
Tina Prosen, 8. b r. OŠ J. in S. Mlakarja Šenčur
Najlepši praznični trenutek
Prvič sem imel daljše novoletne počitnice. Bil sem jih zel° vesel. DPreživel sem jih pri stari mami na Bledu. Soba je bila Jc' po okrašena. Pod novoletno jelko so bila darila. Koje ura odbi'a dvanajst, smo si voščili srečno novo leto in odprli darila. Bil se"1 radoveden, kaj je v ovoju in ugotovil, da je to moja najljubj3 knjiga Pet prijateljev. Presrečen sem bil. Nato sem pomislil, ^ nekateri ljudje po svetu niso tako srečni. Ponekod divja vojn3' umirajo nedolžni. Najbolj trpijo otroci, ki nimajo toplega dom3 in dovolj hrane za preživetje. Ce bi ti narodi namesto sovraštva kovali prijateljstvo, ne bi bilo trpljenja in sirot. ..■ Ne vem, kaj nam bo prineslo mlado leto. Želim, da bi 0,1
ljudje med seboj prijatelji in srečni, prav tako kot sem sam.
David Kovše, 5. b r. OŠ Staneta Žagarja Kra"J
KRONIKA
UREJA: HELENA JELOVČAN
Zanimiv poskus gasilskega reševanja
Ce bi v starem Kranju gorelo...
Ozke mestne ulice s prenatrpanim* avtomobili ovirajo dostop reševalnih vozil.
Kranj, 21. januarja - Kranjski poklicni gasilci so se v sredo dopoldne odločili za zanimiv poskus. Kdo bi bil Ihitrejsi, ce bi zagorelo v starem delu mesta; ogenj ali reševale? Za kra ko, potod Re ginčeve po Tomšičevi, Cankarjevi in nazaj po Tavčarjevi, kjer se je gasilski avto "zamašil", so potrebovali okrogle pol ure.
Na prvo oviro so naleteli že na Maistrovem trgu, ki so ga kljub enajsti uri (dovoz blaga je dovoljen do devetih) veselo zasedali tako tovornjaki kot osebni avtomobili. Občinski odlok je pač eno, življenje drugo, moč prometnikov in komunalnega redarja omejena. Za nameček je pred Delikateso ravno tedaj obračal tovornjak. V Reginčevo ulico je nekako šlo. Pred Praprotjo je bil na poti golf; lastnika so gasilci prepo-dlli od šanka. Nekaj korakov naprej so zaman iskali voznika fičk
—a z nalepko Elektro, tako da so morali avto ročno presta-Vll!- Tomšičeva je bila za tisto Ufo nepričakovano prosta. Sem
Predaja pred Delfinom
^amašek pred Praprotjo v Reginčevi ulici
ln tja kakšen avto, večina seveda brez dovolilnice za parkiranje v mestu, vendar je gasilski tovornjak uspel mimo.
Do konca ulice, mimo Kie-s?lsteina, pa ni šlo več. Gasilec Sl je utrl pot na Titov trg pod velbom. Tudi tu je komaj ko-maJ zvozil. Cankarjeva ulica Proti Pungratu je ponujala obilno sliko: avti na obeh stra-neh pločnikov. Pri stari policiji s° gasilci zavili levo v Tavčarje-
vo ulico. Na naslednjem ovinku so prestavili starega "folks-vagna", nadaljevali tesno med hišami in parkiranimi avtomobili mimo Servisnega podjetja, tržnice, kjer na srečo ni bilo tržnega dne, ter prek ceste naprej v najožji del Tavčarjeve ulice. Čeprav tu ni bilo na poti nobenega avta, kar je za poznavalce prava redkost, dlje kot do Delfina ob izvozu iz Tavčarjeve ulice ni šlo več. Nasproti
JjA SONČNI STRANI ALP
]
Tudi Kokra kmalu čistejša
k
rbifiii      ianuarJa " V kranjski čistilni napravi so doslej izko-stili približno 70 odstotkov vseh zmogljivosti. Predvidoma le-s llaj hi na napravo priklopili industrijsko cono Primskovo in .  0 Sorlijevo naselje, od koder se sedaj odplake iztekajo v Ko-°' čistilna naprava deluje dobro, problem pa je odlaganje ja zaradi njegove oporečnosti. SQ.  Kranjska čistilna naprava s končno zmogljivostjo 100 ti-lik Cn0t • l° Pomem očiščenje odplak, ki jih povzroči prav to-p 0 Prebivalcev - je sedaj izkoriščena približno 70-odstotno. du fCe.otnem dotoku odplak jih kar 75 odstotkov prispeva in-del  IJa' ^ odstotkov pa gospodinjstva. Kanalizacija večjega p a mestnih in primestnih naselij je torej že speljana v na-<j y.0' Pripravljajo pa izgradnjo kolektorskega sistema za domVevo nase'je v Kranju, ki naj bi se začela že letos. Predvi-na paC*0 P°'etJa načrtujejo tudi priklopitev industrijske cone one rims!covem; oboje bo pravo olajšanje za Kokro, ki jo Pa ^nažuJeJ° odplake iz teh delov Kranja. K še čistejši Savi žev ° n.e^aJ Pripomogel poznejši priklop kanalizacije iz Struga in tovarn ob levem bregu Save. losf q   Prav v zadnjem času niso opravljali meritev onesnaže-ra i'     e Pod čistilno napravo, lahko na osnovi našega nadzo-dar^vi3 tZ naPrave ocenim njeno delovanje kot dobro,« pou-Kra?a     r*to Margetič, operativni vodja Čistilne naprave v zani"JU' Pa pojasnjuje: »Izpust kontroliramo z rednimi anali-"ost'      v8f„na <'an- ^se mer,tve so v okviru predpisanih vred-učin' LPr' ^eniu dotoka pa ocenjujemo od 80 do 90-odstotni 0(js.ek- Le-ta bi bil samo pri komunalnih odplakah skoraj sto-P'ake     ven('ar 8a znižujejo zelo razredčene industrijske od-
ne '2.kranjske industrije še vedno občasno uhajajo nedovolje-v'sok°Vk 28 v81" s'aD'n čistilnih naprav. Pogosto so težave zaradi Več De/)az*ćnost' odplak iz Tekstilindusa, konstantno pa je prestaniV 0<'P'aka'1 iz Iskrinih Telekomunikacij. Prav zaradi njska ^8hva Je mu'i n čistilne naprave neuporaben za kme-netn  ^.^Ijišča. Zato ga deponiramo ob čistilni napravi, obe-
Pa iščemo možnosti uporabe za druge namene.« pri2y°dstvo kranjske čistilne naprave si v okviru možnosti na|ni"kVa tudi za Pos°dobitev. Pomembna pridobitev je raču-Samod nadZ0r P°raDnikov električne energije na napravi in neek ejm.°dklop ob visokih vodah, da bi se izognili konici n0 °nom!čne porabe elektrike. Letos pa bodo začeli postop-uva;I)^em'Jat' napravo s sondami za spremljanje podatkov in ^   jati procesno vodenje naprave z računalnikom. • S. Saje
Odveč vsak komentar
stoječi hiši sta si za širok gasilski avto za kakšnih dvajset centimetrov preblizu.
Poskus poklicnih gasilcev kajpak ne bo ničemur koristil, če bo ostalo le pri ugotovitvah. Gasilci rabijo ožji avto, ki bo lahko kos umetnim in naravnim oviram v mestu. Direktor G RS Kranj Janez Osojnik pravi, da v tujini obstaja takšno terensko vozilo. Z njim bi si lah-
ko veliko pomagali tudi pri ga šenju gozdnih požarov (lani Krvavec in Tolsti vrh). Kranj ska vlada za nakup ni brez po sluha. Seveda pa nov avto za učinkovito reševanje v mestu ni edini pogoj. Na potezi so predvsem vozniki, ki nepremišljeno parkirajo kjerkoli oziroma delavci nadzora, ki proti prometni anarhiji izgubljajo bitko. • H. Jelovčan, Foto: Janko Klemenčič
Slabo so opremljeni za nesreče z nevarnimi snovmi
Gasilci vse pogosteje pri prometnih nesrečah
Kranj, januarja - Kranjski poklicni gasilci so imeli včasih 86 odstotkov požarnih akcij, lani pa je bilo požarnih le 19 odstotkov, saj je vse več drugih, zlasti prometnih. Preslabo so opremljeni za nesreče z nevarnimi snovmi, zaradi vse večjega obsega dejavnosti pa bi potrebovali nov gasilski dom.
Kranjska poklicna gasilska služba je bila ustanovljena leta 1959, leta 1981 pa seje preimenovala v gasilsko reševalno službo. Danes ima 47 poklicnih gasilcev, za servis ročnih gasilskih aparatov skrbijo štirje, dva pa za tehnično vzdrževanje, v skupnih službah je zaposlenih pet ljudi. Gasilci delajo v štirih izmenah, njihovo delo nikakor ni lahko, nenehno morajo biti pripravljeni za pomoč.
Včasih so poznali predvsem gasilske reševalne akcije, od skupaj 35 akcij letno je bilo 30 požarnih. Zdaj je bistveno drugače, saj so imeli v devetih mesecih lanskega leta 93 požarnih, 253 prometnih in 143 drugih akcij. Vse pogosteje torej pomagajo v prometnih nesrečah, narašča pa tudi število požarov, lani je bilo 20 odstotkov večjih.
V kranjski občini imajo 40 krajevnih in 4 industrijska gasilska društva, vanje je vključenih 3.540 ljudi, pokrito je celotno območje občine. Lani so sodelovali v 37 požarih in drugih akcijah, opravili so kar 19 tisoč prostovoljnih ur, zelo so se angažirali pri goznih požarih pod Krvavcem in Tolstim vrhom in v novembrskih poplavah.
Lani je bilo za financiranje te dejavnosti zbranih 13,7 milijona dinarjev, od tega so 11 milijonov dinarjev dobili poklicni gasilci, 2 milijona pa prostovoljni, za pokrivanje stroškov gozdnih požarov in reševanje v poplavah je bilo porabljenih preostalih 700 tisoč dinarjev. V preteklih letih večjih investicij ni bilo, vse večji problem postala opremljenost poklicnih gasilcev za nesreče z nevarnimi snovmi. Že več let pa v Kranju govorijo o izgradnji novega gasilskega doma, saj je sedanji zaradi razširjene dejavnosti premajhen. • M. V.
Gorivo v sodih
Strah pred novo devalvacijo dinarja in moteno oskrbo z gorivi zaradi zalivske vojne je zadnji teden podaljšal vrste na bencinskih črpalkah. Ljudje prihajajo po goriva s plastičnimi kantami in sodi in si doma delajo zaloge za morebitne suhe čase.
Črpalkarji sicer ne smejo točiti goriva v plastične posode, vendar pri spoštovanju požarnovarnostnih pravil navadno niso pretirano natančni. Skofjeločan, denimo, ki je pred meseci polil stanovanje z bencinom in ga zažgal.je dobil gorivo v navadno nekajlitrsko kanglico od marmelade. Toliko za ilustracijo.
Glavna odgovornost za morebitne posledice nepravilno embaliranih in hranjenih goriv je dejansko pri kupcih. Kurilno olje. nafto, bencin kopičijo v kantah in sodih po domačih dvoriščih, gospodarskih poslopjih, garažah, kleteh stanovanjskih hiš. Pri tem dostikrat niti ne pomislijo, ali so posode z zalogami goriv in prostori, v katerih jih hranijo, zares varne pred ognjem, ali imajo pri roki gasilni aparat, s katerim bi lahko omejili in pogasili možen ogenj. Večina ga najbrž nima.
Ob zadnjem nenormalnem povečanju nakupa naftnih derivatov se je zganila tudi požarna inšpekcija. Odločila se je, da bo (s pomočjo prostovoljnih gasilskih društev) preverila, kako in kje Kranjčani hranijo zaloge naftnih goriv. Naloga, katere prvenstveni namen je osveščanje, ne pa kaznovanje ljudi, ki goriva hranijo na neprimeren in nedovoljen način, seveda ne bo lahka. • H. Jelovčan
Povožena divjad
Kranj, 21. januarja - Po podatkih lovskih družin je bilo lani na gorenjskih cestah povoženih 360 primerkov divjadi. Eden najnevarnejših odsekov je cesta Kranj-Lahovče, kjer je po evidenci LD Kozorog, ki si to območje deli z LD Šenčur, končalo 34 divjadi. Število je najbrž še večje, saj vozniki vseh nezgod ne prijavljajo, ampak pogosto odpeljejo (tudi povoženo divjad) naprej.
Na problem, ki postaja vedno hujši, so lovci opozorili tudi policijo, saj niti povečan odstrel divjadi niti prometni znaki niso dovolj. Cestno podjetje Kranj je leta 1989 prav na cesti Kranj-Lahovče postavilo posebna odsevna telesa, ki naj bi odvračala divjad cd ceste, vendar so ljudje mnoga na silo odstranili ali polomili. Za namestitev novih ni denarja.
Na pobudo UNZ Kranj je bil prejšnji teden poseben sestanek namenjen odgovoru, kako bi vendarle zmanjšali število prometnih nezgod zaradi divjadi. Za učinkovite preprečevalne ukrepe je pripravljena primakniti denar tudi Zavarovalnica Triglav. Najbolj učinkovita bi bila postavitev varovalne ograje na najbolj kritičnih odsekih (pri Brniku, Šenčurju, Lahovčah, na ljubeljski cesti), ki pa je zaradi cene prejkone utopična. Tudi 30-odstOtno povečanje odstrela divjadi, za kar so se opredelili lovci, ni trajna rešitev. Zato bodo v Lovski zvezi Slovenije predlagali niz ukrepov na osnovi domačih in tujih izkušenj. • H. Jelovčan
Stroge kazni za kršilce
Ljubljana, 21. januarja - Voznikom, ki uporabljajo kurilno olje namesto dizelskega goriva za pogon svojih avtov, se obetajo slabi časi. Novi zvezni zakon o prometnem davku namreč uvaja zelo visoke denarne kazni za tak prekršek, možen pa bo tudi takojšnji odvzem vozila že pri prvem prekršku. Novi predpisi naj bi začeli veljati I. februarja: o veljavnosti v Sloveniji se bodo odločali v skupščini. • S. Saje
I NESREČE
Pogorel tovornjak
V petek. 18. januarja, je na Pokopališki cesti na Kokrici pogo-ivornjak fap. last domačina Zista Mraka. Komisija UNZ
Delavcu stisnilo roko
V tovarni Sava se je 18. januarja pri delu ponesrečil 40-letni Stane Založnik iz Kokre. Založnik je delal na stroju za nanašanje dodatnih plasti na avtoplače za tovorna vozila. Med vstavljanjem novega traku, ki se lepi na plašč, je avtoplašč Založniku stisnil levo roko med valj. ki trak pripelje do avtoplašča. Polomilo mu je prste, zapestje in podlaktnico.
Kje je zmajar?
Vaščani iz Kokre so v soboto na drevesu na Slaparjev! gori opazili silhueto zmajarja z zmajem in o tem obvestili policijo. Helikopter z reševalci je temeljito pregledal območje, vendar zmajarja niso več našli.
Ledena cesta
V soboto zvečer je Stanislava Žakelj, roj. 1935, iz Žirov vozila skozi Selo proti Trebiji. Pri hiši št. 19 je bila cesta zaradi izvira vode poledenela. Voznica je v strahu začela zavirati, izgubila oblast nad vozilom ter prek levega robu zapeljala s ceste, pri čemer se je avto obrnil. Zakljeva je bila huje ranjena.
Podobna nesreča se je dan prej zgodila na poledenelem odseku C. 1. maja na Jesenicah. Na ledu je zaneslo avto Stanke Kondič, ki je trčila v drog žične vrtne ograje. Na srečo hujših posledic ni bilo. Vodo, ki je tekla na cesto, bodo predvidoma že danes speljali drugam. • H. J.
HALO, 93
V ponedeljek, 14. januarja, je zagorelo na balkonu na Kidričevi cesti, v torek je zagorel osebni avto na avto cesti, v petek je zgorel tovornjak na Kokrici in saje v dimniku v Jenkovi ulici, medtem ko sta bili prijavi o požarih v Svarjah in v Globusu lažni. Poklicni gasilci, razen na Kokrici. niso imeli težkega dela. V ponedeljek so preprečevali tudi posledice izlitja kurilnega olja v Rupovščico na Kokrici. • H. J.
14. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: JOŽE KOŠNJEK
Torek, 22. januarja 199'
Kranjski hokej nima problemov s podmladkom
Domači led dva meseca prepozno
Zamuda pri ureditvi ledene ploskve v Kranju ne vpliva samo na kakovost, ampak onemogoča normalno vadbo klubskim selekcijam, med katerimi so kar tri pionirske.
Kranj, 16. januarja - Člansko moštvo bo v I. B zvezni hokejski ligi pristalo v drugem delu lestvice, mladinci igrajo solidno v slovenski ligi, ena pionirska selekcija igra v slovenski ligi in Karavanškem pokalu, sicer pa je Hokejski klub Triglav iz Kranja ob Olimpiji in Jesenicah edini, ki ima tri pionirske selekcije: starejšo in dve mlajši, od katerih nastopa ena pod imenom Kranj.
Klub tarejo finančne težave, kar je značilno za klube, ki nihajo med popolnim amaterizmom in neke vrste delnim profesionalizmom. Nekaj sponzorjev še kaj da na hokej, velik del stroškov pa pokriva ZTKO Kranj, ki je za klub že plačala uporabo ledene ploskve do marca, sicer bi bil položaj brezizhoden. Starši igralcev pomagajo, organizirali smo hokejsko popoldne, kjer smo dobili nekaj denarja, zanimanje za hokej med mladimi je, uspehi so, navidezno nekoliko slabši, vsaj kar se članskega moštva tiče, vendar so tekmeci, predvsem na račun okrepitev, boljši, zato tak vtis, pravi predsednik Hokejskega kluba Triglav Kranj Franci Teran. Hokej pa med mladimi ne bo vlekel, če ne bomo imeli kvalitetne članske ekipe, dodaja predsednik, zato pa moramo okrepiti prvo ekipo in zastaviti res strokovno delo. Sodelovanje trenerja Pavla Bakusa iz Trebiča na Češkoslovaškem, ki skrbi za strokovno plat v klubu skupaj s trenerjem Milanom Grahom, se že pozna. Bakus, visokostro-kovni trener, je že predlagal organizacijske in strokovne spremembe, tudi več sodelovanja z drugimi klubi.
Primož Strniša, odgovoren za marketing (pred tem je bil tehnični vodja kluba, sedaj pa to nalogo opravlja Janez Slavec) opozarja na pozitivnejši odnos in razumevanje Poslovnoprire-ditvenega centra Gorenjski sejem do hokeja in kluba. Sodelovanje bo še, kako potrebno, če želi Kranj dobiti led poldrugi mesec ali dva prej. Sedanji dvomesečni zaostanek je usoden, saj je konkurenca že v formi, Kranjčani pa šele začenjajo z vadbo na ledu, izpad domačega ledu pa ne morejo, tudi zaradi stroškov, nadomestiti z vadbo na Češkem ali na Bledu, saj ima Triglav 120 registriranih hokejistov, od katerih jih je od 20 do 30 v hokejski šoli, drugi pa igrajo v ligah. Sodelovanje bo nujno pri ureditvi še ene garderobe na drsališču (sedaj je za Triglav le ena) s preureditvijo enega prostora. Hokejisti so to pripravljeni sami narediti in dogovori s sejmom že potekajo. Po-ieti pa bi ta prostor uporabljal sejem. • J. Košnjek
Vpis v hokejsko šolo
Zanimanje za hokej ne upada. Sedaj je v šoli 30 pionirjev, med počitnicami pa bodo skušali navdušiti še koga. Sicer pa je vpis v hokejsko šolo vsak torek ob 16. uri na drsališču, pojasnila pa dajejo na drsališču predstavniki kluba vsak dan. V šolo sprejemajo fante, rojene leta 1983 in 1984.
Drevi v Radovljici
Priznanja najboljšim športnikom
Radovljica, 22. januarja - Predsednik odbora za šport občine Radovljica Peter Zupan in predsednik izvršnega odbora Športne zveze občine Radovljica Aleks Čebulj bosta drevi podelila priznanja najboljšim športnikom radovljiške občine v letu 1990, športnim delavcem pa Bloudkove značke. Podelitev se bo začela ob 18. uri v prostorih Alpskega letalskega centra v Lescah. • J. K.
Tečaj in turnir
Škofja Loka, 22. januarja - ZTKO Škofja Loka bo organizirala tečaj za vaditelje alpskega smučanja, ki bo na Soriški planini ali na Starem vrhu. Pogoja za udeležbo je starost 17 let in znanje smučanja, ki bo pred tečajem preizkušeno. Prijave zbira ZTKO Škofja Loka, telefon 622 - 463 do četrtka, 24. januarja. Preizkus znanja bo v nedeljo, 27. januarja.
Športna dvorana Poden pa razpisuje 8. turnir v malem nogometu. Prijavnina je 900 dinarjev, tekme pa bodo ob sobotah in nedeljah. Prijave sprejemajo do četrtka, 24. januarja, ko bo na Podnu ob 18. uri žrebanje. Pojasnila dajejo po telefonu 622-460 in 622-463.« UM. Kalamar
Cicibani in pionirji tekmujejo
Radovljica, 16. januarja - V letošnji sezoni je tekmovanje cicibanov in pionirjev organizirano po regijah. Gorenjska in Primorska je združena v zahodni regiji. Pionirji so doslej tekmovali trikrat: v veleslalomu na Soriški planini in na Kaninu in v slalomu na Španovem vrhu. Cicibani pa so tekmovali v veleslalomu na Soriški planini. Po teh tekmovanjih je vrstni red v posameznih skupinah naslednji: cici-banke (1980 - 81): Katarina Sivec (Matajur Tolmin) 50, Ana Mesaric (Rudar Idrija) 45, Tjaša Lipovšek (Blejska Dobrava) 40; cicibani (1980 - 81): Boštjan Križaj (Tržič) 50, Žiga Ravnik (Radovljica) 45, Miha Studen (Bled) 40; mlajše pionirke (1978 - 79): Barbara Kalan 116. Maruša Sagadin 100, Lea Hren (vse Alpetour); mlajši pionirji (1978 - 79): Mitja Valenčič (Triglav) 145, Iztok Petrač 110, Boštjan Božič 90 (oba Alpetour); starejše pionirke (1976 - 77): Nataša Bonccl (Triglav) 135, Špela Bračun 112, Nina Česnik 106 (obe Alpetour); starejši pionirji (1976 - 77): Boštjan Rupar (Alpetour) 131, Tomaž Šu-ligoj (Gorica) 109, Grega Sredanovič (Jesenice) 108.    % J. Košnjek
Slavko Dolhar tretji
Kranj, 16. januarja - Na velikem pionirskem namiznoteniškem tekmovanju v Zalogu, kjer se je zbralo blizu 300 pionirjev iz Slovenije. Hrvaške in Italije, je dosegel velik uspeh igralec kranjskega Merkurja Slavko Dolhar, ki je bil tretji. Boštjan Bernard seje uvrstil med osem najboljših, Sašo Robida pa med 16 najboljših. Med pionirkami se je Jeseničanka Lavtižarjeva med starejšimi uvrstila med osem najboljših, kar je med mlajšimi pionirkami uspelo tudi Koširjevi. Te uvrstitve kažejo, da se gorenjski namizni tenis vzpenja. Zal ima veliko problemov, tako prostorskih kot finančnih, kar je očitno posebej v Kranju, kjer bi bila nujna dvorana za vadbo in trening, saj je zanimanja za namizni tenis veliko in vseh mladih zaradi prostorske sti-. ske v klub ne morejo sprejeti.
Najboljši kranjski igralec namiznega tenisa vseh časov Janez Teran, ki pomaga klubu Merkur, je slavil 50 letnico, za kar mu uprava kluba, igralci in prijatelji iskreno čestitajo. # J. K.
Vaterpolisti kranjskega Triglava pred začetkom nove sezone
Domačini na Rijeki
Naslednjo soboto se začne tekmovanje v 1. B zvezni vaterpolski ligi, v kateri nastopa ekipa Triglava, ki je izpadla iz l.A zvezne lige.
Kranj, 18. januarja - "Naš letošnji cilj je jasen. V ligi naj bi zasedli šli Zeljko Krivokapič, Mladen prvo mesto in se tako ponovno uvrstili v l.A zvezno vaterpolo ligo, v Ornasin in Duško Marinčič. Po-kateri smo nastopali tudi v preteklem letu. Zavedamo pa se, da je le8 večina mlade ekipe Kranj-največja ovira pri tem bazen, saj v Sloveniji ni primernega bazena čanov ostaja kapetan Siniša tako za treninge kot za tekme. Lani smo igrali v zimskem bazenu v Tivoliju, ki so ga letos skrajšali in tako sta nam najbližja bazena v Zagrebu in na Rijeki. Zaradi ugodnejših pogojev smo se odločili, da bomo ligaške tekme, na katerih bomo domačini, igrali na Kan-tridi. Upamo pa, da nam bo vsaj dve zadnji tekmi uspelo odigrati doma v letnem bazenu v Kranju," je na četrtkovi tiskovni konferenci pred začetkom sezone v l.B zvezni vaterpolski ligi poudaril sekretar VK Triglav Matjaž Brinovec.
Vaterpolisti Triglava se zavedajo, da so lani zamudili veliko priložnost za igranje v elitni konkurenci, pravijo pa, da je bil glavni vzrok pri tem dejstvo, da so imeli za delo zelo slabe pogoje. Ker v Kranju ni primernega bazena, so morali tekme igrati v Ljubljani, poleg tega pa so imeli težave s poškodbami igralcev in njihovim
statusom, saj v Sloveniji ni ekipe, ki bi imela igralce podobne kvalitete. Sredi ligaškega dela tekmovanja je prejšnjega trenerja Rada Cermelja zamenjal Bruno Silič, ki je bil prej trener Jadrana Koteksa iz Splita. Bruno Silič bo trener Triglava tudi v letošnji tekmovalni sezoni, nekoliko spremenjena pa je ekipa. Iz Kranja so namreč od-
Za člansko ekipo VK Triglav bodo igrali (zadnja vrsta od leve proti desni) kapetan Siniša Tukič, vratar Matjaž Homovec, Krištof Stro-majer. Jure Gantar, Primož Troppan, Brane Hajdinjak, trener ekipe Bruno Silič. (srednja vrsta) predsednik kluba Marko Troppan, Žiga Ogrizek, Bojan Grabeč, vratar Roman Naglic, Dino ('v it kovic, Igor Štirn, pomočnik trenerja Vojko Podvršček, (sedijo) Mate Jurčevič, Tadej Peranovič, Dino Dvornik in Žiga Balderman.
Tukič, pridružil pa se mu je še Mate Jurčevič, bivši igralec Jadrana Koteksa in Mornarja iz Splita. Poleg njiju bo z dovoljenjem Jadrana Koteksa nastopal za Triglav tudi Dino Dvornik, ki študira v Kranju. S treningom nadaljujejo vsi domači igralci, ki so nastopali v pretekli sezoni, uradno pa je v klubu spet tudi Krištof Štromajer.
Pred začetkom priprav je kranjske vaterpoliste neprijetno presenetila novica, da so zimski bazen v Tivoliju, ki je bil edini bazen v Sloveniji primeren za tekmovanje, skrajšali iz 33 na 25 metrov. Presenetil jih je predvsem odnos Zavoda Tivoli, ki jih o namerah ni obvestil niti ni pokazal volje, da bi jim omogočil vsaj trening v skrajšanem bazenu. Zato so se na sezono pripravljali v malem zimskem bazenu v Kranju, ob sredah pa so gostovali pri ekipi Triestino v Trstu, ki jim je omogočila igranje trening tekem. Občasno so gostovali tudi pri ekipi Primorja na Rijeki, ki je prav tako pokazala razumevanje za težave zveznih ligašev brez bazena.
Poleg pomanjkanja prostora za treninge in igro kranjske vaterpoliste pesti pomanjkanje denarja. Pri tem so zlasti veliki stroški prevozov, ničesar pa ne prihranijo tudi s tekmami "doma". Zaradi neigranja pred domačim občinstvom je siabše tudi reklamno sodelovanje z domačimi podjetji in seveda dejstvo, da je večina kranjskega gospodarstva v zelo težkem po-
Poleg VK Triglava % Kranja so ekipe v 1$ zvezni vaterpolo ligi $m VK Bellevue iz Dubrovnika, VK Beograd | Beograda, VK Budvu iz Budve, VK Gusar H Mlinov pri Dubrovniku, VK Medveščak # Zagreba, VK Proleter iz Zrenj an i na in VK Vardar iz Skopja. Prvo tekmo, 2. februarja igra ekipa Triglava v Mlinih pri Dubrovniku z ekipo Gusarja. Na večino tekem bodo igralci in vodstvo ekipe odpotovali tik pred tekmami, tako da bo nekaj prostora v avtobusu tudi za navijače. Ce bo veliko zanimanja zlasti za tekme na R1' jeki, bo organiziran tudi prevoz z dodatnim1 avtobusi.
ložaju. Zato so prisiljeni P° moč iskati izven Kranja, se P° vezovati z zasebnimi podjetji1
del stroškov mlajših" kateg?rjj prenesti   na   starejše. K-'JU,
-m'
vsem težavam pa so prav za' nje mesece razširili delo klu _i in uvedli novosti, vaterpolo »° lo. Dvakrat do trikrat tedens* trenira okrog petdeset otr0J Poleg njih v klubu trenira se petnajst mladincev, članska v sta pa šteje sedemnajst jgra. cev. Delo z vsemi katergorij3^. opravlja pet trenerjev, saj prizadevajo loviti vrh v konk renči  mlajših igralcev. K-lJ1 ima redno predstavnike, v k3' ri od reprezentančnih selekc" Trenutno sta to Krištof Štrofl"1' jer, ki je član ekipe evropsk1. mladinskih prvakov in Pri"1'!. Troppan. % v. StanovU'"
V Radovljici
Namiznoteniško prvenstvo
Radovljica, 16. januarja - Zveza telesnokulturnih organizacij radovljiške občine vabi na občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike in dvojice. Prvenstvo bo v nedeljo, 27. januarja, ob 8. uri v telovadnici osnovne šole v Begunjah. Ženske bodo tako posamezno kot v dvojicah igrale v enotni kategoriji, moški pa bodo razdeljeni v dve skupini: do 40 let in nad 40 let. Prijave bodo sprejemali do četrtka, 24. januarja, do 12. ure na ZTKO Radovljica, pari pa se bodo lahko prijavili na dan tekmovanja. Startnina bo 30 din na igralca in se plača ob prijavi. Vstop v telovadnico bo mogoč samo v copatah. • J. K.
Smučanje
Zmagi Križaju in Sivčevi
Soriška planina, 12. januarja -
Konec prejšnjega tedna je bil škofjeloški Smučarski klub Alpetour prireditelj veleslalomske tekme za cicibane in cicibanke zahodne regije. Tekmovanje je bilo na Soriški planini, udeležilo pa se ga je slo sedem mladih smučarjev. Med cicibankami je bila najhitrejša Katarina Sivec (MAT) s časom 42,99, sledijo pa: Ana Mesaric (RUD) 45,43, Tjaša Lipovšček (BLD) 45,42, Tanja Pavlic (BLE) 45,47, Martina Kli-nar (GOL) 45,67, Urška Čadež (TRZ) 45,93, Ana Primožič (BLE) 46,39, Maša Senčar (RAD) 47,07, Daša Troha (RUD) 47,23, Nina Jerala(APT) 47,26. Pri cicibanih je s časom 40,10 zmagal Boštjan Križaj (TRŽ). Sledijo: Žiga Ravnik (RAD) 40,88. Miha Studen (BLE) 41,98, Blaž Erja-všek (JES) 42,13, Gašper Šanca (BLE) 42,57, Miha Štefančič (TRG) 42,58, Miha Kalan (APT)42,65, Miha Žnidaršič (APT) 43,21, Aleš Burnik (BLD) 43,30, Luka Smil (BLE) 43,34. • V. S.
Začelo se je svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah
Najboljši smučarji v Saalbach -Hinterglemmu
Saalbach - Hinterglemm, 21. januarja - Z moškim slalomom se danes v avstrijski dolini Glemm začenja svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah. Uvodne otvoritve ob začetku prvenstva so prireditelji odpovedali zaradi vojne v zalivu in možnostjo incidentov, pa tudi zaradi smrti avstrijskega smukača na progi za smuk v VVengnu. Kljub temu so v obeh avstrijskih zimskošportnih središčih slavnostno pričakali najboljše smučarje in smučarke sveta.
Tudi naša reprezentanca je že odpotovala na prizorišče svetovnega prvenstva, v njej pa so tri smučarke in trije smučarji: Nataša Bokal, Veronika Šareč, Katjuša Pušnik, Grega Be-nedik, Mitja Kune in Gregor Grilc. Danes, v torek, 22. januarja, bo ob 9.45 inb 12.45 moški slalom jutri, v sredo, 23. januarja, bo ob 12.15 na sporedu moški super - G, v petek, 25. januarja, ob 12.15 je na sporedu kombinacijski smuk za ženske, v soboto, 26. januarja, prav tako ob 12.15, pa bo smuk za ženske. Moški smuk bo na sporedu v nedeljo, 27. januarja, ob 12.10, smuk za kombinacijo pa bodo moški vozili v ponedeljek, 28. januarja, ob 12.15. V torek, 29. januarja, bodo s super - G nadaljevale tekmovanje ženske, v sredo, 30.januarja, ob 9.45 in 12.45 pa bodo kombinacijski slalom vozili moški. V četrtek, 31. januarja, je ob 9.45 in 12.45 na sporedu kombinacijski slalom za ženske, v petek, 1. februarja, pa bo za nas eno najzanimivejših tekmovanj, slalom za ženske. Tekma bo ob 9.45 in 12.45 uri. Zanimiva tekma za nas bo tudi veleslalom za ženske v soboto, 2. februarja, ko se bodo dekleta pomerila ob 9.45 in 12.45 uri. Zadnji dan svetovnega prvenstva bodo tekmovali moški v veleslalomu. Tekma bo ob 9.45 in 13.15.
Svetovno prvenstvo v Avstriji letos slavi šestdeseti jubilej svetovnih prvenstev v alp-
Košarka
18
Košarkarji Triglava so v
zvezni košarkarski ligi >gral' Zagrebu in izgubili z rezuK8' tom 113 : 71 (52 : 33). Igrali s« brez   poškodovanega   Suš'c , brez Mitiča Kastigarja in s P škodovanim Horvatom. Trig'3 je s 23 točkami na osmem & , stu, v soboto pa doma g°s. ekipo Slavonke Osijek. • Marinček
Košarkarice Odeje Marm01^
so gostovale v Domžalah P ekipi Induplati Domžale in Pj novno visoko zmagale z rezu tatom 59 : 70 (31 : 36). Še vej no so neporažene na pO'* , mestu v prvi slovenski kos3 j karski ligi za ženske, prihoda kolo pa so proste. Košarkar' Jesenic so doma gostile ek'P Jezice in izgubile z rezultat 48 : 72 (27:31 ). Košarka"', Kranja so gostovale v Sež3 pri ekipi Cimosa in zmag3'*, rezultatom 64 : 96 (25 : 53)- »J čas so bile veliko boljše tek n" ce in tako res zasluženo osV°L le točke na gostovanju. V P hodnjem kolu (9. februarja) <L šarkarice Kranja doma goS\ ekipo Jesenic. • V. Stanovi'
Hokej
skem smučanju, saj je bilo prvo leta 1931 v Morzinu. Prireditelji so za pripravo prvenstva porabili okoli 150 milijonov dolarjev. Za svetovno prvenstvo je na razpolago 7 kilometrov smučarskih prog, ostale proge (vseh skupaj je 180 kilometrov) pa bodo namenjene turističnim smučarjem in obiskovalcem prvenstva. Vstopnice za prvenstvo stanejo od 80 do 150 šilingov, za mlade in družine pa so pripravili posebne popuste. Kot so povedali prireditelji na tiskovni konferenci konec lanskega leta v Ljubljani, pričakujejo tudi veliko obiskovalcev iz Slovenije, saj je do Saalbacha in Hinterglemma le slabe tri ure vožnje z avtomobilom. • V. Stanovnik
Hokejisti Jesenic so dom3 K stili beograjsko Crveno zve?.|J in zmagali z izidom 4 : 3 ('
0:0, 3:2). Danes, 22. decerne,
'bf*
gostujejo v Ljubljani pri P'j i
00
Neodigrano tekmo med e j po Bleda in Vojvodine v '•* l zvezni ligi so na seji P^oV stva HZJ odločili v korist p(1 da in sicer z rezultatom 5 J To soboto, 26. januarja, ° || gosti ekipo Vojvodine. \ ^ zvezni hokejski ligi je Trif> , izgubil v Ljubljani z e*.; Olimpije II z rezultatom •' ,c (2:1,6:0, 3:1). Jesenice II je J,, ma gostila Cinkarno in zrn3^ la z rezultatom 6 : 2 (4: L > 2:0). V prihodnjem kolu 26-J,, nuarja ekipa Jesenice II g0/^ je pri Ini, Triglav pa gosti ^ karno. • V. Stanovnik
Torek, 22. januarja 1991
OBVESTILA, OGLASI
15. stran ©®mHKfoIf®miGLAS
In memoriam
Silvo Ovsenk
V nedeljo, 5. januarja, smo se na domačem pokopališču v Zireh poslovili od Silva Ovsenka, slovenskega kulturnika in velikega prijatelja Koroške.
Ljubil je Primorsko, ki jo je prehodil kot partizan Vojkove brigade in kulturnik 9. korpusa. Še konec novembra nam je z nedopovedljivim zanosom Slovenca na izust pripovedoval odlomek iz pridige kaplana Martina Čedermaca. Rad je pripovedoval svoje partizanske zgodbe s Primorske. Toda najbolj je ljubil svojo Koroško in njene ljudi. V najtežjih dneh. ko je svoji kurirske bunkerje v Žingarici, v boroveljskih Rutah in drugod, jih je spoznal. In spoznaval jih je po vojni, koji še vedno kot Ilegalec deloval med njimi. Prijateljeval je z njimi vsa dolga letu svobode, oživljal vaške gledališke odre po Podjuni. Rožu, Zilji. M--'ndu ni na Koroškem odru. na katerem ne bi spravil skupaj mladih, oživljal lepe slovenske besede. Bili so mladi, ki so se prav zaradi njega in velike zelje po igri učili slovensko. Kadar je prišel med-"Jc Silvo, je prinesel s seboj del njihove prave domovine, domovine, ki jim je bila za vedno odvzeta. Le močne niti. kol so jih tkali Silvo in njemu podobni, so jih povezovale. Koliko prijateljev je imel! V Borovljah, na Robežu. v Šentjanžu in Šentjakobu, v Žitari vasi, v Železni Kapli. v Ko trna ri vasi, ob Klopinjskem jezeru, na Djck-Ni bilo slovenske vasi, kjer bi ne bilo zanj znane hiše, prijatelju, /n ni /,//„ slovenske kulturne prireditve na Koroškem, ki bi se je Silvo ne udeležil. Tudi doma, na Kranjskem, seveda, kajti tudi "a Gorenjskem skorajda ni odra. kjer bi kdaj ne delovala Silvova režiserska roka. Toda. Koroška je zanj za večno ostala največja ljubezen.
S takim veseljem je še na novega leta dan kazal prijateljem v /""'i' vabHo, ki so mu ga poslali njegovi Korošci za slovenski Plis. Šel bo, seveda, ne bo plesal, kajti ne srce ne noga mu ne da-A da bo le med njimi, jih pozdravil, spregovoril s prijatelji. Toda v soboto je njegov sedež v slovenski dvorani v Celovcu ostal pra--'<■'»... Kako hudo je vest o njegovi smrti odjeknila med Korošci, vedo le srca.
Naslednji dan so se vsi njegovi prijatelji zbrali na sončnem vzno:ja Zirovskega vrha. da se poslove od svojega človeka. Ob njegovem odprtem grobu so spregovorili v prijazni koroški besedi, za-
koroško žalostiti ko. In prinesli so mu od doma prsti... Da bo i'~ul tudi v njihovi domači zemlji, ki jo ji tako zelo ljubil, da bo 1 f(u'/. da ne bo med njimi nikoli pozabljen, kajti ljubezen, ki jo je gojil do njih, je vsajena globoko in za vedno; noben čas je ne more noruatt. • D. Dolenc '
ECREirifl
Koroška cesta 5, Kranj
Hotel Creina Kranj objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge
KUHARJA
za nedoločen čas Pogoji:
■ IV. stopnja strokovne izobrazbe - kuhar ali
- V. stopnja strokovne izobrazbe - tehnik kuharstva
- 6 mesecev delovnih izkušenj
- 3-mesečno poskusno delo
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: HTP Hotel Creina, Kranj, Koroška c. 5.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 60 dneh po preteku prijavnega roka.
DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ Cesta Staneta Žagarja 1
vpisuje
kandidate v TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIG ZASEBNEGA PODJETJA
Predavanja so v popoldanskem času.
Prijave sprejemamo do 25. januarja 1991.
Informacije po telefonu 27-481 vsak dan, razen sobote, od 7.
- 15. ure.
Dom učencev in študentov IVO LOLA RIBAR Kidričeva 53, Kranj
razpisuje po sklepu sveta doma in na podlagi 125. in 126. člena statuta doma prosta dela in naloge
RAVNATELJA (individualni poslovodni organ)
Za dela in naloge ravnatelja mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje:
- visoka izobrazba pedagoške smeri,
- strokovni izpit,
- najmanj pet let vzgojnoizobraževalne prakse,
- kandidat mora imeti primerne osebnostne vrline, organizacijske sposobnosti za vodenje in usmerjanje pedagoškega in drugega dela o domu,
- kandidat mora izpolnjevati druge pogoje, ki jih predpisuje zakon o usmerjenem izobraževanju.
Ravnatelj bo imenovan za štiri leta oziroma v skladu z novo zakonodajo.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh.
DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ Cesta Staneta Žagarja 1
vpisuje
kandidate v TEČAJ ŠIVANJA IN KROJENJA
Tečaj traja 55 izobraževalnih ur. Tečaje organiziramo v dopoldanskem in popoldanskem času.
Prijave sprejemamo vsak dan, razen sobote, od 7. do 15. ure. Informacije dobite po telefonu 27-481.
RIBIŠKA DRUŽINA RADOVLJICA Lancovo 7 A 64240 Radovljica
vabi k sodelovanju
HONORARNEGA RIBIŠKEGA ČUVAJA
za revir Save od Cajhnovega jezu do Podnarta.
Pisne prijave pošljite po pošti na gornji naslov do 30. 1.
1991.
rVA alples industrija pohištva
\ \
\
to
\
s
VOLNA & PLETENINE
Blanka Kežmah 64000 Kranj, Cankarjeva 4
tel.: 064/35-440
w\ alpIesrVA alples fVA alples
RošUeO
IMEWS
Dl SPLAV
v centru Kranja
Naročila tel.: 35-534
ISKRA, Industrija za električna orodja p. o., Savska loka 2, Kranj
po sklepu delavskega sveta razpisuje
JAVNO DRAŽBO
1. Za odprodajo nezasedenega trisobnega stanovanja v izmeri 84,94 m2 v Kranju, Savska Loka 9.
Izklicna cena znaša 646.469,30 din.
2. Za odprodajo nezasedene garsonjere v izmeri 22,38 m2 v Kranju, Planina 8.
Izklicna cena znaša 358.426,50 din.
PONOVNO JAVNO DRAŽBO
za odprodajo nezasedenega enosobnega stanovanja v izmeri 37,73 m2 v Kranju, Planina 32.
Izklicna cena, zaradi ponovljene javne dražbe znižana za tretjino, znaša 290.736,45 din.
Javna dražba in ponovna javna dražba bo dne 6. februarja 1991 ob 7. uri v prostorih Iskre ERO Kranj. Pravne in fizične osebe, ki hočejo sodelovati na dražbi morajo najkasneje do pričetka le-te plačati varščino v višini 10 % izklicne cene na račun št. 51500-601-13084 s pripisom »dražba stanovanja«, s tem, da se uspelemu ponudniku varščina vračuna v kupnino, ostalim udeležencem bomo varščino vrnili najkasneje v 8 dneh po javni dražbi. Uspeli ponudnik mora skleniti pogodbo najkasneje v treh dneh po opravljeni dražbi, ter v 15 dneh od sklenitve predmetne pogodbe plačati celotno kupnino, v nasprotnem pri-meru^arščina zapade v korist prodajalca. Ogled stanovanja bo možen 1. februarja 1991 od 7. do 9. ure. Za ogled stanovanja se morajo udeleženci javiti pred ogledom po tel.: 22-221 int. 25-48 g. Mikič. Prednost pri nakupu stanovanja bo imel tisti kupec, ki bo ponudil najvišjo ceno in najugodnejše plačilne pogoje.
TRGOVSKO PODJETJE
p.o. Jesenice
Titova 22, Jesenice
RAZPISUJE
zbiranje ponudb za najem poslovnih prostorov
I. Na Jesenicah, Titova 58 - Center II, v skupni izmeri 117 m2: prodajni prostor 77,80 m2, priročno skladišče 27,43 m2 in pisarna s telefonom 11,77 m2.
Pogoji:
- najemno razmerje se sklene za dobo enega leta z možnostjo podaljšanja najemne pogodbe
- najemnina znaša najmanj 15 DEM/m2 mesečno (v dinarski protivrednosti)
- najemnik v najem vzetih poslovnih prostorih ne sme opravljati enake dejavnosti kot najemodajalec
- poleg najemnine najemnik plača vse stroške v zvezi z uporabo poslovnih prostorov
- najemnik se obvezuje zaposliti enega delavca od najemodajalca.
II. Na Jesenicah, Prešernova 36 - v izmeri 12 m2. Pogoji:
- najemno razmerje se sklene za dobo enega leta z možnostjo podaljšanja najemne pogodbe
- najemnina znaša najmanj 10 DEM/m2 mesečno (v dinarski protivrednosti)
- najemnik v najem vzetem poslovnem prostoru ne sme opravljati enake dejavnosti kot najemodajalec
- poleg najemnine najemnik plača vse stroške v zvezi z uporabo poslovnih prostorov.
Ponudbe z opisom dejavnosti in ponujeno višino najemnine pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov: Trgovsko podjetje Delikatesa, Jesenice, Titova 22. Interesenti lahko dobijo vse potrebne informacije po telefonu 81-646.
TRGOVINA ZA OTROKE Ulica Janka Puclja 7, Kranj, tel.: 35-103
Trgovina ZAJČEK sporoča, da je poleg stare trgovine odprla NOVO
in da sedaj lahko pri njih dobite:
- vsa oblačila za otroke
- otroško kozmetiko in celotni program CHICCO
- vse vrste vozičkov, stajic, hojic, avtosedežev, nahrbtnike domačih in tujih proizvajalcev
- vse vrste igrač in daril
- hlače tovarne TRIKON iz Kočevja vseh velikosti, za staro in mlado po proizvodnih cenah
POSEBNA PONUDBA:
• vozički, avtosedeži, previjalne mizice, nahrbtniki iz uvoza v omejeni količini PO STARI CENI
SEZONSKO ZNIŽANJE Id 21.1/91
SEDAJ JE PRAVI ČAS ZA NAKUP MOTORNIH ŽAG
Obiščite MERKURJEVO prodajalno v blagovnici GLOBUS v Kranju, kjer so za Vas izbrali motorne žage TOMOS-Husqvarna. tip 61 FF 7.809,00 din tip 266 SE 8.661,00 din
In če potrebujete verigo za motorno žago, je naslov enak:
MERKURJEVA prodajalna
v blagovnici GLOBUS
Tel.: 064/28-689
ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo
NOVO V NAŠIH TRGOVINAH
Prodajamo pakirano v vrečah:
PESNE REZANCE 2,90 din/kg
SONČNIČNE TROPINE 3,90 din/kg
KORUZO 3,90 din/kg
PŠENIČNE OTROBE 2,70 din/kg
Pri večjih količinah vam odobrimo popust -blago vam dostavimo na dom!
DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ Cesta Staneta Žagarja 1
vpisuje
kandidate v zimskem semestru šolskega leta 90/91 v tečaje tujih jezikov:
- tečaj NEMŠČINE L, II., III., IV. in V. stopnje ter tečaj KONVERZACIJE
- tečaj ANGLEŠČINE I., II., III. in IV stopnje ter tečaj KONVERZACIJE
- tečaj ITALIJANŠČINE I., II., III. in IV. stopnje
- tečaj FRANCOŠČINE I., II. in III. stopnje
- tečaj ŠPANŠČINE I. stopnje
- tečaj RUŠČINE I. stopnje
Prijave sprejemamo do 31. januarja 1991 vsak dan (razen sobote) od 7. - 15. ure.
Pouk bo v popoldanskem času; predviden začetek je 15. februar.
Informacije dobite tudi po telefonu 27-481.
TURISTIČNO DRUŠTVO LESCE Alpska 58, Lesce
K sodelovanju vabimo dinamične in razgledane sodelavke in sodelavce (študentke, študente, gimnazijke, gimnazijce in druge), ki jih zanima delo v turizmu. Nudimo možnosti za opravljanje naslednjih nalog in opravil v CAMPINGU ŠO-BEC v letni sezoni 1991:
1. RECEPTORJEV
Pogoji:
- pasivno znanje dveh tujih jezikov (lahko nemško, angleško, holandsko, francosko, italijansko).
2. NOČNIH ČUVAJEV - RECEPTORJEV
3. POBIRALEC RAZLIČNIH PRISTOJBIN (vstopnine, parkirnine, malega golfa in drugih storitev)
4. VZDRŽEVALCEV TENIŠKIH IGRIŠČ
ki upravljajo tudi manjši bife in pobirajo pristojbine, vezane na tenis
Pogoji (pod 2, 3, 4):
- pasivno znanje vsaj enega tujega jezika (po možnosti nemščina ali angleščina)
k tč. 3: mali golf, tudi izpit za reševalca iz vode.
5. ČISTILK IN ČISTILCEV - VZDRŽEVALCEV
Pogoji:
- zaželeno je pasivno znanje enega tujega jezika (nemščina). Restavracija Šobec
1. NATAKARJI
Pogoji:
pasivno znanje dveh tujih jezikov, strokovna usposobljenost
Prednost pri izbiri imajo kandidati iz bližnje okolice in kandidati, ki bi delo opravljali najmanj dva meseca. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Turistično društvo Lesce, za organizacijsko kadrovsko komisijo, Alpska 58, 64248 Lesce, do vključno 30. 1. 1991.
O izbiri bodo kandidati obveščeni pisno. Informacije lahko dobijo po telefonu 064/77-500 vsak delovni dan od 8. do 12. ure ali osebno v Campingu Šobec.
-m^S—
MERCATOR - MLEKARNA KRANJ Smledniška c. 1, Kranj
objavlja prosti delovni mesti:
1. RAČUNOVODJE
2. VODJA SPLOŠNO KADROVSKE SLUŽBE
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pogoji:
pod 1: da je ekonomist ali ekonomski tehnik in da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj v računovodski službi pod 2:da je diplomirani pravnik in da ima najmanj 3 leta
delovnih izkušenj v gospodarstvu Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave, naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov Mercator - Mlekarna Kranj, Smledniška cesta 1. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi.
SREDNJA TEKSTILNA, OBUTVENA IN GUMARSKA ŠOLA KRANJ C. Staneta Žagarja 33, Kranj
Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu Srednje tekstilne, obutvene in gumarske šole Kranj razpisuje dela in naloge
POUČEVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA
za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu).
Nastop dela 25. februarja 1991.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh.
DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ Cesta Staneta Žagarja 1
vpisuje
kandidate v 5., 6., 7. in 8. razred OSNOVNE ŠOLE ZA ODRASLE.
Izobraževanje za vsak razred traja 20 tednov. Pri vpisu morajo kandidati predložiti: •
- spričevalo o zadnjem končanem razredu
- rojstni list
- kandidati, ki so zaposleni pa še predložijo potrdilo o zaposlitvi
Izobraževanje v osnovni šoli je brezplačno. p"ii' vy sprejemamo do 31. januarja 1991, vsak dan, razen so-.  d 7. - 15. ure. Informacije dobite po telefonu 27-481.
lit h
loške tovarne hladilnikov škofja loka
IZJEMNA PRILOŽNOST
Obiščite maloprodajo LTH Škofja Loka. Na zalogi imamo še hladilne vitrine po starih cenah. Poleg tega lahko kupite tudi zamrzovalne skrinje, hladilne in zamrzovalne omare, male gostinske aparate, hladilne pulte, brusilne stroje, toplotne črpalke, tehnološke presežke materiala itd. Ugodni nakupni pogoji.
TRGOVINA JE ODPRTA VSAK DAN
od 8. do 16. ure in
v SOBOTO od 8. do 12. ure
VABLJENI!
»KG M«
Janez Kalan, Zapoge
PRODAJA IN PREVOZ		
	PREMOGA	
Naročila sprejemamo po tel.: 061/843-029,061/843-039 SE PRIPOROČAMO!
OSNOVNA ŠOLA HEROJA GRAJZARJA TRŽIČ Pot na Zali rovt 15, Tržič
Svet Osnovne šole razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati splošne z zakonom določene pogoje iz 137. člena Zakona o osnovni šoli in imeti:
- najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojnoizobraževalnem delu po opravljenem strokovnem izpitu
- organizacijske in strokovne sposobnosti, kar dokazujejo s svojim preteklim delom.
Začetek dela 1. marec 1991. Ravnatelj bo imenovan za dobo štirih let. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Osnovna šola heroja Grajzarja Tržič, Pot na Zali rovt 15, 64290 Tržič. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izbiri.
DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ Cesta Staneta Žagarja 1
vpisuje
kandidate v TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIG za nosilce obrti v zasebnem sektorju
Tečaj traja 35 izobraževalnih ur. Predavanja so v popoldanskem času.
Prijave sprejemamo do 25. januarja 1991.
Informacije po telefonu 27-481 vsak dan, razen sobote, od 7.
- 15. ure.
gorenje
-1 Dn □
Elektrostrojno podjetje, d. o. o. Magistrova ul. 1, Ljubljana
vabi k sodelovanju delavca za opravljanje del in nalog VODJA NABAVE
Pogoj:
- visoka ali višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih. Nudimo vam pestro in zanimivo delo, stimulativni osebni dohodek in primeren družbeni standard. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Gorenje TI KI, d. o. o., Ljubljana, Magistrova 1, 8 dni po objavi.
PISMA, MALI OGLASI
17. STRAN ©S)IgJiSSMEJIGLAS
PREJELI SMO
Odprto pismo predsedniku SO Radovljica
Spoštovani predsednik! V protestni izjavi za javnost smo 30. 10. 1990 opozorili na odgovornost posameznih instituti da preprečijo divjo privatizacijo Elana in uničenje mednarodno priznane blagovne znamke ter da hkrati poskrbijo za konkreten socialni program, ki 00 v perspektivi zagotovil predvsem zaposlovanje bivših - odpuščenih delavcev Elana. Deset dni kasneje smo v odgovoru ministru g. Izidorju Rejcu ponovno opozorili na nesprejemljive kadrovske rešitve, kijih je izsilil republiški izvršni svet, na neizpol-nJeno obljubo o finančni pomoči, na prve poizkuse razprodaje Elana in na sprenevedanje ter odlaganje pri razkrivanju pravih vzrokov in krivcev za finančni Polom Elana.
Kasnejši sklepi Skupščine občine Radovljica in medstrankarski dogovori so obvezovali tudi nas - socialiste, da občinskemu izvršnemu   svetu, stečanjemu uPravitelju in republiški vladi zaupamo uresničitev aktivnosti, Za katere je predsednik IS SO, Jože Resman trdil, da so poslovno naravnane, ekonomsko upravičene in v korist Elanu oziroma večini njegovih delavcev. *a dogovor smo spoštovali. Tiskovna   konferenca sedanjega s'ečajnega upravitelja, g. Igorja jrillerja, je žal nedvoumno pokazala, da se uresničuje tisto, na kar smo oktobra javno opozarjala zato ponovno odločno protežiramo proti vsem pritiskom posameznikov in institucij ter ravnanju republiškega in občinskega izvršnega sveta, ki očitno še naprej dopuščata uresničitev načrta   privatizacije popolnoma fazvrednotenega Elana. Se pose-°ej opozarjamo, da tako ravnanje pomeni v prihodnje tudi nadaljnje odpuščanje delavcev Elana, nove socialne probleme ter aokončno slovo od ambicij, da Man poslovno in kadrovsko spet °zivi.
. Vsi, ki sodelujejo pri realizaci-1l kontroliranega stečaja Elana
čun stotin odpuščenih delavcev in izgube svetovnega ugleda Ele-nove blagovne znamke.
Socialisti trdimo, da bi mora- vraštvo in spreminjanje zgodovi-la občinski in republiški izvršni ne. Nihče ne negira obstoja in svet omogočiti stečajni ekipi rea- delovanja Freisingov, po katerih lizacijo njihovega projekta, ki ga je Loka dobila tudi ime Škofja, je predstavil g. Igor Triller in po- kajti vse je zgodovina. Vendar skrbeti za ustrezne socialne pro- pa ob Dražgoški bitki poudarjati grame oziroma za čimveč zapo- le žrtve nedolžnih Dražgošanov, slitev bivših delavcev Elana. Tr- je milo rečeno neokusna špeku-dimo, da je to njuna odgovor- lacija in sprenevedanje. Zato nost in preizkusni kamen za vse protestiramo proti takemu pisa-deklarirane usmeritve o ohrani- nju!
tvi oziroma krepitvi ekonomske V isti številki pa je povsem moči samostojne Slovenije, kije drugačen zapis Danice Dolenc, ključna pri uresničitvi s plebisci- pri čemer je čutiti, da se je že tom sprejete odločitve. Tisti, ki zdavnaj  dokopala   do bistva
Iz tega članka veje nepozna-
vanje in nepriznavanje bistva MRI 1 £% g* |  H C §
Dražgoške bitke. Nič ni lažjega, 1?1 ti M l VVHnill
kot v teh kriznih in zmedenih   _-—---
razmerah dolivati olje na ogenj in tako povzročati razprtije, so-
27-960 Cesta JLA 16
ROBINSON club TRŽIČ
tel.:52-266
Pa ga onemogočajo, morajo
ali
hkrati "prevzeti nase tudi odgovornost, saj gre za dejanje, ki irna mednarodne razsežnosti in odmeve. Tisti, ki so podpirali strategijo cenejše blagovne znamke z odpuščanjem vrhunskih tekmovalcev, so spričo uspehov donedavnih smučarjev Elana lahko prepričani v svojo veliko zmoto.
Torej kako bomo na način, ki |a je g. Triller kritično razkrinkal javnosti, uveljavljali samostojnost Slovenije in pridobivali nove poslovne partnerje v tujini! Kako je mogoče, da republiška vlada oziroma njeni člani z vso svojo avtoriteto ne podprejo programa kontroliranega stečaja, če }* ta programsko preverjen in dogovorjen ? Zakaj republiški ministri dovolijo kakršnokoli vpletanje tako imenovanih »skrivnostnih sil« ?
Zakaj občinski izvršni svet ne sodeluje s stečajnim upravite-'Jem konstruktivno, predvsem v okviru njegovih pristojnosti pri uresničevanju interesov občine, ki so v prvi vrsti interesi nas občanov in seveda delavcev Elena? ce trditve g. Trillerja držijo, po-tem je projekt ŠPORT EL potrebno takoj ustaviti. Zakaj občinski izvršni svet ne zaprosi za Pomoč občinsko skupščino, politične stranke in strokovno jav
nost Dri -rnifilti
jim je edini cilj privatizacija, prav gotovo niso neznani občinskim in republiškim institucijam, zato je toliko večja odgovornost in obveznost teh institucij, da takoj ustrezno ukrepajo.
Občinski odbor Socialistične stranke Radovljica zato predlaga Skupščini občine Radovljica, da zadolži njen Izvršni svet za nuđenje vse potrebne pomoči in sodelovanje stečajnemu upravitelju, da se ohrani čim več uspešne proizvodnje, čimveč delovnih mest za naše občane in da se reafirmira blagovna znamka Elana.
Prav tako predlagamo, da Skupščina občine Radovljica našemu poslancu v zboru občin republiške skupščine, g. Avgustu Mencingerju, naloži, da sproži delegatsko vprašanje o vlogi in odgovornosti republiške vlade oziroma njenih resornih ministrov pri razreševanju problematike Elana.
Naše pismo smo poslali še predsedniku IS SO Radovljica, g. Jožu Resmanu, g. Avgustu Mencingerju in novinarjem sredstev javnega obveščanja. Slednjim s predlogom, da ga objavijo. Prepričani smo, da nas odslej »dogodki« ne bodo več prehitevali in da bo občinska skupščina angažirala vse svoje organe in po potrebi druge strokovne sodelavce, da bi resnično v primeru Elana dosegli optimalno rešitev kljub velikim zamujenim priložnostim, napakam in uveljavljanju interesov, o kakršnih je javno spregovoril g. Igor Triller.
Lep pozdrav. Socialistična stranka Slovenije Občinski odbor Radovljica
usodnih dogajanj oz. zgodovinske resnice.
Občinski odbor ZZB NOV Škofja Loka
Pobuda
Vse naše naročnike oziroma oglaševalce obveščamo, da male  . *' oglase sprejemamo non -stop 24 ur dnevno preko avtomatskega odzivnika, na tel. št.: 27-960. Uradne ure za sprejem malih oglasov v Upravi ČP Glas, C. JLA 16, Kranj: vsak delavnik od 7. do 13.30, ob sredah pa do 16.30.
Odprto vsak dan od 21. do 02. ure
Torek zaprto!
Se priporočamo!
za spremembo
občinskega praznika APARATI STROJI
pri zaščiti občinskih interesov, če se projekt ŠPORT EL izkorišča za interese posameznikov?
Dejstvo je, da je bilo razvrednotenje Elana načrtovano in da J* to naša nacionalna sramota, kije ne bomo mogli nikomur naprtiti.
Vprašanje je, ali bomo vsaj zdaj, ko imamo v Elanu sposobnega stečajnega upravitelja s strokovno ekipo in realnim programom stečaja, znali in hoteli °nemogočiti nadaljevanje scena-r'ja »umiranje Elana na obrobe« in divje privatizacije na ra-
Škofja Loka (ne) praznuje
V vašem glasilu z dne 8. januarja 1991 je na naslovni strani s polmastnimi črkami izšel vaš uvodnik (avtorica H. Jelovčan) pod naslovom »Škofja Loka (ne)praznuje«, katerega vsebina je zelo strankarsko obarvana.
Ne bomo ponovno navajali zgodovinskih dejstev o tem dogodku, ker je bilo o tem v zadnjih tednih veliko napisanega. Žalostno pa je, da beremo tako nestrokovne in politično obarvane prispevke in to napisane s peresom novinarke. Kljub temu da je v Loških razgledih 1972/73 zgodovinar (strokovnjak), sedanji predsednik Izvršnega sveta Škofje Loke Vinko Demšar na osnovi nemške dokumentacije in ostalih virov pozitivno ocenil boje v Poljanski dolini in v Dražgo-šah (kar je bilo objavljeno tudi v vašem glasilu) in to brez kakih političnih primesi, si vaša novinarka upa zapisati, da »današnji čas pomen tega dogodka, iz katerega so kot poraženci in žrtve izšli nedolžni Dražgošani, prikazuje v stvarnejši luči«. In tudi, »da so Ločani na 30. junij iz leta 973 (Freisingi) lahko upravičeno ponosni.« Odločno je tudi zapisala, da stari partizani »sprevračajo ta dogodek v akt (Freisingov) germanskega zasuž-njevanja Slovencev« ter se sprašuje, kdo bo v tej besedni igri »dobil več glasov?« Kot da bi šlo za cirkus in ne za nadvse resno zgodovino in boj za obstanek slovenskega ljudstva!
Svetujemo, da vsakdo, ki se loteva takšnih in podobnih vprašanj nastopa bolj strokovno in ne ideološko. Seznani naj se vsaj z vsebino nekaterih knjig, npr. Toneta Ferenca, Ivana Jana, Ivana Križnarja in še koga.
Po prebiranju številnih pisem ZA spreminjanje in PROTI njemu, imam svoj spreminjevali predlog. Naj ne zamerijo nasprotniki spreminjanja 9. januarja kot občinskega praznika, če jim moj predlog ne bo všeč, bo pa morda toliko bolj nasprotni strani.
V svojem pismu, objavljenem 5. januarja v Sobotni prilogi Dela, g. Brovč iz Medvod trdi - v nasprotju z Ivanom Janom - da je bila Gorenjska dejansko priključena k tretjemu Reichu sredi poletja 1942. Za to je navedel tudi konkretni dokaz, ni pa navedel natančnega datuma. Zaradi ugotavljanja dejanskega stanja predlagam:
1. Naj zgodovinarji ugotovijo natančni datum priključitve!
2. Ta dan naj se potem praznuje v vseh gorenjskih občinah namesto dosedanjih občinskih praznikov!
Obrazložitev:
Tako predlagam zato, ker sedaj občine ne vedo - ali naj sploh še praznujejo in kdaj naj praznujejo: za vsako posebej bi bilo težko ugotoviti: kdaj v davnini so njihovi predniki postali podložnih tujih gospodov? In zakaj bi te zgodovinske dogodke iskali ločeno po občinah, ko pa imajo skupnega v polpretekli dobi, takega, ki bo ustrezal tudi času. Tudi smotrneje je, če začnemo tako praznovati takoj, ne pa šele čez nekaj let ali desetletij. Če bi nam uspelo še priključitev prikazati kot naš vstop v Evropo, bi imelo to za nas velike politične in ekonomske prednosti. Želim Veselo praznovanje!
Tržič, 7. januarja 1991
Stane Rakovec Slap 23, Tržič
Samski dom v Frankovem naselju
Prodam SNEŽNO ROLBO za kulti-vator Gorenje ter dve leseni LESTVI, dolž. 8 in 5 m. Japelj, Podlju-
belj 122, Tržič_363
Prodam novo PEČ za centralno, 47.000 kalorij, g 81-480 395 Prodam NAVIJALNI STROJ Au-mann, elektronski, tip WV 75.
•g 68-502_409
Prodam KOSILNICO diesel Figaro, šir. 133 cm, SKOBELNI STROJ -kombinirka, šir. 30 cm in traktorsko RAVNALNO DESKO (zadaj). Čadež, Na logu 17, Škofja Loka _460
Prodam barvni TV Leopta. Delavska 35, Kranj 476
Prodam GLASBENI STOLP Hitchi, 70 W, star 1 leto, za 1.100 DEM in hladilno OMARO, za 700 DEM. «
74-137_646
Barvni TV, znamke Star, z daljinskim upravljanjem, ekran 51 cm, nov, prodam, flj 35-275 657
Prodam barvni TV, ekran 56 cm, daljinsko upravljanje. flP 25-919 _686
PRALNI STROJ Gorenje, ugodno prodam. <Sr 26-313, popoldan 464
Prodam otroški VOZIČEK Tribuna, PEČ na olje M 8 in sušilno HAVBO Gorenje. Ogled vsak dan, od 17. do 20. ure. Marija Biček, Novi Svet 16, Škofja Loka_713
Sachc - Dolmar, novo, bencinsko MOTORNO ŽAGO, za podžagova-nje dreves, prodam 20 odstotkov
ceneje, <g 23-507_715
Prodam barvni TV Iskra, za 200 DEM ter 80-basno HARMONIKO, tuje izdelave, cena po dogovoru, ■g 632-310 725
Trgovina "Kmečki stroj" obvešča, da imamo na zalogi, po ugodnih cenah, TRAKTORJE IMT 539, 549 DV, 3-tonske in 4-tonske VITLE Tajfun, SADILEC za krompir, tračne OBRAČALNIKE, dvobrazdne PLUGE in veliko izbiro rabljene mehanizacije. Ur 622-575 710
GRADBENI MATERIAL
Prodam smrekove PLOHE, deb. 5 in 8 cm. Up 45-672 753
Poceni prodam 11 tekočih m. železne BALKONSKE OGRAJE. •» 061/614-263 778
Prodam skoblan smrekov OPAŽ- in DESKE za "šolanje". Voklo 44, Šenčur 798
Prodam balkonska VRATA Inles, dim. 210 x 70 cm in OKNO, dim. 110 x 70 cm, oboje z roletama. g 40-265, popoldan 819
Prodam   električno GRADBENO OMARICO, kompletno. « 75 838 501
Smrekov LADIJSKI POD, prodam. 9 67-097 606
Zelo ugodno prodam OKNA Jelovica, 4 kose, dim. 100 x 180 cm, 1 kos, dim. 100 x 140 cm in 4 kose, dim. 100 x 220 cm ter vratna KRILA, dim. 75 x 200 cm, hrast, vse novo, 40 odstotkov ceneje, za go-tovino ali kredit. g> 631 -342 674
Prodam hrastov PARKET, skoraj nov, očiščen, 14 kvad. m. in trajno-žarečo PEČ. Lahovče 14, Cerklje
709
Prodam 66-574
PRALNI
STROJ. ® 478
V Gorenjskem glasu z dne 4. 1. 1991 je bil objavljen članek:
Samski dom v Frankovem naselju poslej tudi za družine.
Ker osebno menim, da v tem primeru ne moremo razumeti, za kaj pobuda za tako spremembo, samski dom v nobenem primeru na tem kraju ni primeren za tako odločitev izvršnega sveta občine Škofja Loka. Dom stoji na lokaciji, ki nima urejene take zunanje ureditve (parkirni prosotri in prometne ceste). Popolnoma se strinjam z upravnikom, ki taki ureditvi nasprotuje in predlaga, da se premestijo samci iz drugih domov, ki so neprimerno slabši.
Tudi krajevna skupnost nasprotuje takim spremembam. Taka sprememba bi povzročila potrebo po večjih kapacitetah šole, vrtcev in še drugih problemov.
Če podjetja ne bi imela zasedenih postelj v tem domu, naj se prouči možnost nastavitve upokojencev, ki so pokretni in nimajo nobenih možnosti za drugačno oskrbo.
V neposredni bližini je menza in tudi stroški preživljanja bi bili neprimerno manjši, kot so o domovih za ostarele.
Taki upokojenci bi se veliko bolje počutili o tem okoju.
Franc Gaber
Švedsko PEČ na olje Husqarna in trajnožarečo PEČ, ugodno prodam. «ff 38-214 493 Ugodno prodam novo trajnožarečo PEČ kipperbusch. g 11-935, po 19. uri 503 Prodam vrtalkasto BRANO, šir. 2 m in KRAVO simentalko, s prvim teletom. Žerovnik, Krakovska 12,
„ Šenčur - Voglje_611
Prodam vrtalkasto BRANO Cimos 3000 in VENTILATOR za seno,
znamke Gros. -g 36-394_E15
Prodam 80-litrski kombiniran BOJLER, star 1 leto, 50 odstotkov ceneje. <Sr 57-879 523 Barvni TV El Niš, poceni prodam.
■» 622-140_533
Prodam PRIKOLICO za traktor Tomo Vinkovič. g 68-475 539 Prodam TRAKTOR IMT, tip 160, le-tnik 1984 in dve jalovi črno-beli
KRAVI, -g 802-240_540
Zelo ugodno prodam kombiniran ŠTEDILNIK Gorenje in tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Kali-ška 8, Kranj - Drulovka 556
Termoakumulacijsko PEČ, 3 kW, nova, prodam za 3.600,00 din. Lidija Vidic, Ledina 40, Zasip Bled,
■g 77-678_575
Mizarske "PONKE", hobi DEBE-LINKE in PORAVNALKE ter druge nove STROJE za obdelavo lesa, prodam, g 64-041 576 Prodam barvni TV Gorenje Ker-
ting. -g 42-101_580
Prodam dobro ohranjen PRALNI STROJ Gorenje, g 33-382 589 Ugodno prodam kombiniran ŠTE-DJLNIK Gorenje (4 elektrika, 2 plin). Križanič, Alpska 7, Bled 591 PEČ  ičipperbusch,  prodam. g
51-841_592
Prodam barvni TV sprejemnik Gorenje. Cena 1.500,00 din. g 79-584 _593
AVTODVIGALO za popravilo javne razsvetljave in KAMION Man kiper 780 HK, registriran, prodam, flf
061/768-084_ 599
Prodam nerabljen ŠIVALNI STROJ   Bagat,   v   kovčku. -g
11 -959, popoldan_601
Ugodno prodam PRALNI STROJ, črno-bel TV in dve PREPROGI. Informacije na g 48-527, od 14. ure
dalje_632
Poceni prodam PRALNI STROJ Candy   in   HLADILNIK Gorenje.
g 064/22-463_635
Prodam TRAKTORJA: Zetor 60-11 in Zetor 50-11. Jezerska c. 24, Kranj - Primskovo 643
r-rodam rabljen PRALNI STROJ Gorenje Excluzive. "g 38-517 ali 24-125 697
Opravičilo
V petkovem Gorenjskem glasu nam je grdo ponagajal ne le tiskarski, ampak tudi računalniški škrat, kot ste spoštovani bralci gotovo tudi sami opazili. Pri prenosu teksta iz našega računalnika v računalnik Gorenjskega tiska - tam nam naredijo iz tipkopisa tiskane stolpce - je slednji "prebral" napačen tekst in smo tako objavili male oglase za tretjo, namesto za peto številko. Vsem, ki so imeli zaradi tega kakršnekoli težave ali sitnosti, se opravičujemo, male oglase pa objavljamo danes.
Uredništvo Gorenjskega glasa
Prodam MLiN za mletje žita (šro-tar), SORTIRNIK za krompir in 3-brazdni PLUG. Zmrzlikar, Hrastje 46, Kranj 727
Prodam 600 kg 39-885, po 15. uri
KNAKER. g 730
Ugodno prodam industrijski ŠIVALNI STROJ, g 28-704 732
Poceni prodam PRALNI STROJ Gorenje in PRALNI STROJ El Niš, ob3 generalno obnovljena. g 67-036 770
Starejši barvni TV Gorenje Ame tist, prodam, g 26-348 777
Prodam ŠIVALNI STROJ Ruža Step in osebni RAČUNALNIK Commodore 64. g 70-687, po 16. uri 788
OBVESTILO
V našem časopisu ste zasledili oglas objavljen pod "šifro". Naročnik je s takim oglasom plačal anonimnost, zato Vam njegovega naslova ne moremo posredovati. V stik z njim lahko stopite tako, da na naš naslov odpišete, na kuverto pa natančno označite naziv šifre, nakar bo naročnik takega oglasa sam navezal stik z Vami, če bo to želel. V pismu pa lahko napišete vse, kar Vas glede takega oglasa zanima oziroma kaj Vi ponujate oglaševalcu.
Veliko uspeha Vam želi ČP Glas
IZOBRAŽEVANJE
POUČUJEM klavirsko harmoniko, g 23-329, torek in petek, od 16.
do 18. ure_ 387
Intenzivni TEČAJI nemščine, različnih stopenj, tudi za otroke od 1. razr. dalje. Informacije na g 23-983, od 11. do 14 ure in od 16.
do 18. ure__427
Nudim INŠTRUKCIJT za osnovno
šolo, g 37-858_583
Diplomiran inženir IN ŠTRUIRA matematiko, fiziko, kemijo in računalništvo, g 25-461, int. 613, dopoldan ali 27-817, popoldan 677
Intenzivni TEČAJI nemščine, različnih stopenj, tudi za otroke od 1. razr. dalje. Informacije na g 23-983, od 11. do 14. ure in od 16.
do 18. ure_427
INSTRUIRAM angleščino za osnovno šolo. g 47-510_733
INSTRUKCIJE na vašem domu: računalništvo, matematika, angleščina, za osnovne in srednje šole. g 21-592, od ponedeljka do četrtka, od 18, do 19. ure 756
KUPIM
oaroara
STORITE TUDI NEKAJ ZASE . \E BO VAM ŽAL;
41-OcO Slnjimkovi \1. Stnčur
"Agroizbira" Čirče nudi po naju-godnejših cenah AKUMULATORJE Vesna Maribor in Topla Mežica; primer: akumulator 12 V 36 Ah 677,10, akumulator 12 V 40 Ah 773,90, akumulator 12 V 97 Ah 1621,00, akumulator 12 V 135 Ah 2205,70, itd. Avtomobilisti, obrtniki, kmetovalci, izkoristite ugoden nakup! Nudimo SERVIS, MONTAŽO in 2 leti garancije. Pri nakupu nad 1.500,00 din dobite še praktično darilo. Se priporoča "Agroizbira"  Čirče, Smledniška  c. 17,
Kranj, g 34-802__797
Avtomatsko KLJUKO za traktor Torpedo Deutz, prodam. Kern, g
42-503_801
Barvni TV Gorenje, star 10 let, pro-dam za 1.000,00 din, -g 38-140 815 Prodam 80-litrski BOJLER in iz-venkrmni MOTOR Tomos 4. g 41-232 823
Suhe hrastove PLOHE in DESKE, kupim, g 38-084 766
Kupim  smrekovo HLODOVINO.
g 063/33-343, zvečer_452
Kupim hrastove PLOHE ali HLODOVINO, g 65-069_514
Kupim starejše STANOVANJE, od 60 do 70 kvad. m., v Kranju, lahko brez centralne, g 061/714-685 _524
Kupim 2 kub. m. borovih DESK -colaric, lepo sušenih, g 21-597 _526
Kupimo 3.000 kg SENA, po možnosti balirano. g 88-027 ali 88-515 _544
AUDI 80, kupim. Nudim kolekcijo 25 tapiserij in doplačilo. g 10-588 _566
POSESTVO, od 1 do 5 ha, ali več, najraje v enem delu, zazidljivo oziroma delno zazidljivo ali nezazidlji-vo, z že obstoječim objektom, lahko dovozno, kupim.  Šifra: UR-
GENT_579
Kupim dva BIKCA simentalca, stara od 7 do 10 dni. Pere, Zg. Lipnica 10, Kamna gorica, g 74-804 585
Kupim rabljen KAVČ. g 65-337 _625
Kupim BIKCA simentalca, starega do 2 meseca. g 45-538 666
Kupim večjo KMETIJO ali jo vzma-mem v najem. Lahko tudi na pre-užitek. Informacije na g 061/714-304_795
Kupim MLIN - kladivar, za mletje kamna. g 45-336 809
MOTORJI KOLESA
Ugodno prodam moško KOLO na 10orestav. g 50-482 700
MOTOR Honda CB 500, prodam. g 21-852 ali 41-125_716
Prodam sobno KOLO Rog. Cena 400 DEM. Alenka Dolenec, Log 25, Škofja Loka, g 27-271, int. 259
728
LOKALI
IZOLIRAM cevi centralne kurjave z AL pločevino in mineralno volno ter drugimi izolacijskimi materiali. g 061/216-673, po 20. uri 146
PRODAJALNE jeansa pozor! Ugodna PRODAJA jeansa na veli ko. g 620-616_37C
ŠIVALNE STROJE vseh vrst hitre očistim in popravim. Možnost tudi poučevanja o delovanju vašega stroja. Informacije na g 42-805 _485
STROJIM krzno -• zajce, ovce in divjačino. Galjot, Trojarjeva 14/a, Kranj, g 11-248 520
VARSTVO
Delo dobi VARUŠKA na našem domu, v popoldanskem času. Nudimo dobro plačilo! Hilda Mekiš, Jezerci 17, Gozd Martuljek 825
OSTALO
Na relaciji Zminec - Godešič - Sv. Duh, kupim ali vzamem v najem SKLADIŠČE, HLEV ali starejšo HIŠO. Šifra: OB CESTI 324
RAZNO PRODAM
Prodam dve otroški HOJICI, kotno SEDEŽNO GARNITURO, dim. 150 x 150 cm, stare KOVANCE in ČOLN Maestral 9 S, z motorjem Tomos 3.5 KM. g 23-474 802 Spenjalne PUŠE Schaublin, tip 64 in zimske GUME za VW, komplet-
ne, prodam, g 45-285_813
Prodam 380-litrsko zamrzovalno SKRINJO LTH, nova, 20 odstotkov ceneje in 126 P, starejši letnik, registriran do januarja 1992. g 621-354_818
Prodam nov ŠTEDILNIK kipper-buseh, 15 odstotkov ceneje in otroški VOZIČEK za dvojčke Roky. Kern, Hotemaže 50, Preddvor 550
V najem oddajamo POSLOVNI PROSTOR v kleti Kulturnega doma Stara Fužina. Pisne ponudbe z navedbo najemnine v DEM, oddajte v 8 dneh po objavi na naslov: Društvo upokojencev, Stara Fužina 58, 64265 Bohinj - Jezero    811
V Gorenji vasi oddam v najem PRODAJNI PROSTOR ZA TEKSTILNO BLAGO - JEANS; z odkupom blaga in inventarja. Ugodno! g 620-616_372
V okolici Kranja oddam v najem PROSTOR za mirno obrt ali poslovne prostore, g 11 -935, po 19. uri _502
PROSTOR, 30 kvad. m., s 3-faznim tokom, primeren za delavnico ali skladišče, oddam v najem. Plačilo delno vnaprej, g 27-506 506
V najem oddam 72 kvad. m. velik PROSTOR za skladišče. Dovoz možen s kamioni. Informacije na g 23-519, proti večeru_529
V najem oddamo PISARNIŠKI PROSTOR v Kranju, blizu centra, v skupni izmeri približni 25 kvad. m. Informacije na g 21-452, od 9. do 11. ure, vsak dan do ponedeljka _653
OBVESTILA
J & J TV - VIDEO - HI-FI SERVIS Smledniška 80, Kranj. POPRAVLJAMO vse vrste TV, video in audio aparatov, g 39-886 69
Cenjene goste OBVEŠČAMO, da bo gostilna "Pri Slavki" v Podbrez-jah, ZAPRTA, od 21. 1. do 4. 2. 1991. Prosimo za razumevanje in se priporočamo! 604
Povem Ti kod si, razložim Ti prete klost in kaj Te čaka v prihodnosti. Pokličeš me lahko vsak torek, sredo in petek, na g 66-880, od 16. do 20. ure 664
Manjša mizarska dela naredim na ✓ašem domu. g 25-866 744
°OPRAVILA in MONTAŽA TV an-:en. g 25-146 762
POSOJAM manjše vsote denarja -io 60 dni - do 20.000,00 din. Šifra: JGODNOSTI_764
Prvič se v Kranju organizira HOLI-STICS "REBIRTHING", 2., 3., 4. ponedeljek v mesecu ter ponovitev tantičnih meditacij vsako sredo. Za oboje velja od 19. ure dalje, v ✓rtcu Janina. S seboj prinesite trenerko, copate, po možnosti spalno ✓rečo 781
C<3 imate bolečine v hrbtenici, Vam lahko pomagam z ročno MASAŽO z akupresuro. Informacije na g 33-344, od 19. do 22. ure 525
REGISTRACIJO PODJETJA stro-kovno, hitro in ugodno izdelamo, g 23-031, ob nedeljah, od 8. do 11. ure, ponedeljek in torek, od 20. do 21. ure 547
Odprt je nov ELEKTROSERVIS go-spodinjskih aparatov, pralnih strojev, vzdrževanje elektroinstalacij, dobava in montaža alarmnih naprav za avtomobile in hiše. Pri popravilu nudim 3-mesečno garancijo za vgrajene dele. Vse okvare javite na: MILOŠ MOŽINA, Smokuč 84, Žirovnica, g 801-282, vsak dan, od 6. do 8. ure in od 14. dod 16. ure 630
Povem Ti kod si, razložim Ti preteklost in kaj Te čaka v prihodnosti. Pokličeš me lahko vsak torek, sredo in petek, na g 66-880, od 16. do 20. ure_664
NA RAZPRODAJO VMUNCHEN! "Štefan Turs" Bled, organizira 1-dnevni nakupovalni izlet v Minc-hen, in sicer 28. 1. 1991 in 4. 2. 1991. Ohdod avtobusa je iz Bleda, ob 1. uri zjutraj. Cena izleta je 500,00 din. Prijave na g 78-343 _687
Avtokleparstvo - Branko Lacko, Bevkova 37, Radovljica, g 75-807 - vam NUDI SVOJE USLUGE za vse vrste vozil, tudi obnovo veteranov. Hitro, poceni, kvalitetno!
MAŠKERADNE KOSTIME za otro-<e lahko naročite po g 361/448-475_724
Prodam bukova DRVA - "klaftre". Vojsk, Štefanja gora 3, Cerklje 745
Prodam SMUČI Comprex, nove ali rabljene, z vezmi Tirolva, dolž. od 165 do 200 cm. g 11-349 750
Prodam otroško POSTELJICO, jogi, odejo in prevleke, g 48-154 _751
Po zelo ugodni ceni prodam 3 moške in 2 ženski usnjeni JAKNI. Naslov v oglasnem oddelku. 776
MAŠKERADNE KOSTIME, nove, od 2 do 14 let, po želji z dodatki -lasuljami, prodam - pošljem po pošti, g 061/266-940, od 9. ure dalje_780
Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem. g 79-538_784
Prodam domač "ŠPEH" in KRVA-VICE. Prodajamo 22. in 23. 1. 1991. g 42-369_785
Prodam gorski MAH. Podnart 25/b _806
Prodam TOČILNI PULT. Šifra: ŠANK_807
Prodam MESO od 5 let stare krave. Megušar, Selca 64, g 66-958 _810
Po minimalni ceni prodam ženska OBLAČILA, štev. od 38 do 40 in od 14. do 16. let, tudi nova, iz uvoza, g 28-823 820
Prodam nov 100-litrski KOTEL za žganjekuho. Informacije na g 35-949__477
TELEFONSKO ŠTEVILKO ugodno prodam. Zariška 13, Kranj - Dru-lovka__496
Prodam globok otroški VOZIČEK, dobro ohranjen. Cena ugodna, g
620-855_507
Prodam GAJBICE. Cena 50,00 din za kos. Sp. Brnik 75, Cerklje 528
Motornega ZMAJA, prodam g 061/768-084___597
Prodam kompletno, skoraj novo HOKEJSKO OPREMO. Nograšek,
Predoslje 134, Kranj_610
Prodam PREVOD za elektronski! pletilni stroj Brother KH 940 in KR 850 ter KE 100. g 063/39-382  613
Prodam mešana DRVA v "klaf trah" in BANKINE s puntami. Mo žen tudi prevoz. Ivan Kern, PšaU 2, Cerklje_70j
Prodam otroško POSTELJICO z jo gijem. g 622-535 70«
PRIDELKI
Prodam kvalitetna zimska JABOLKA. Strahinj 10, Naklo, g 48-525 _482
Prodam semenski KROMPIR rezi. Olševek 22, Preddvor 619
Prodam semenski KROMPIR Mo-na Liza in Pejtland. g 632-269 723
PRIREDITVE
Odlično GLASBO za OHCETI in PUSTOVANJE, nudita glasbenika, g 42-827, Prosenc 670
POSESTI
J & J TV - VIDEO - HI-FI SERVIS Smledniška 80, Kranj. POPRAVLJAMO vse vrste TV, video in audio aparatov, g 39-886 69
V najem vzamem GARAŽO v Kranju, g 39-956_719
Prodam VIKEND - BRUNARICA, v smučarskem centru na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku. _736
V najem vzamemo starejšo HIŠO ali PROSTOR za trgovino - cvetličarno. Kupimo tudi PARCELO za gradnjo le-tega. Pogoj: ob glavni cesti   Primskovo   -   Britof. g
061/722-559_755
Možnost dedovanja starejše hiše, travnika in njive za trajno varstvo lažje prizadetega fanta - 31 let, v okolici Cerkelj na Gorenjskem. Prejme se mesečni honorar. Šifra: SLOVENSKA DRUŽINA 405
3rodam zidano garaIoT velikosti i x 3 m. g 84-355 682
ExpIeo G&A
• Ustanovimo vam podjetje, vodimo poslovne knjige, izdelamo zaključni račun oz. davčno napoved
• Posredovanje z nepremičninami in vozili
Uradne ure: po., sre., pe. od 10. -12. ure, to., če. od 17.-19. ure, tel.: 24-971
SLAMOREZNICO Ultra Mat, z motorjem, prodam ali zamenjam za KRAVO molznico. Prodam tudi hrastove PLOHE. Hraše 46, Smled-
nik, g 061/627-193__480
Prodam vodni SKUTER Jamaha 500 T, malo rabljen ter izvenkrmni MOTOR Tomos 4 in MOPED APN 6, za 600 DEM, g 50-826 574
Prodam novo SMUČARSKO VLE-ČNICO Tomos in 5 mesecev starega NEMŠKEGA OVČARJA, brez rodovnika. Janez Rozman, Sna-kovška c. 56, Križe 626
Nujno prodam JUGO 55, letnik 1988, bele barve, prevoženih 20.000 km in vpeljano VIDEOTE-KO. g 36-653_627
Prodam Z 850, letnik 1981 in PEČ kipperbusch ter barvni TV, star 3 leta, g 83-848_628
Prodam drobni KROMPIR za krmo in zamenjam jalovo KRAVO za brejo. Zg. Bitnje 17, Žabnica 680
STAN. OPREMA
Prodam zakonsko POSTELJO z dvema jogijema. Cena ugodna, g 38-660_720
Ugodno prodam malo rabljeno belo OMARO za spalnico, g 24-805
__733
Ugodno prodam KUHINJSKO OPREMO. Informacije na g 801-235, po 17. uri 794
Prodam rabljeno POHIŠTVO za dnevno sobo in predsobo, g 42-135____808
Prodam PREPROGO, dim. 2,50 x 3,50 m. g 48-259_471
Prodam KAVČ in dva FOTELJA ter kombiniran ŠTEDILNIK Zanussi. Cena ugodna, g 24-575 491 Prodam KUHINJSKE ELEMENTE s
hladilnikom, g 11-034_516
Prodam rabljene KUHINJSKE ELEMENTE, dolž. 280 cm, bele barve, brez pomivalnega korita. Cena 5.600,00 din. Zdravko Iskra, Maistrova 4, Radovljica, g 75-310 562
Ugodno prodam novo KUHINJO ter PEČ za centralno kurjavo, g 52-139, popoldan 563
Ugodno prodam krzneno SEDEŽNO GARNITURO, oranžne barve. Informacije na g 24-734 622
Prodam kompletno POHIŠTVO za kuhinjo. Francka Može, Triglavska 5, Bled_648
Prodam raztegljiv KAVČ in ITI-SON, v izmeri 4,00 x 2,50 m. Ivanka Kuglec, Trg Prešernove brigade 4, Kranj, g 35-898_661
Novo POHIŠTVO za otroško sobo, poceni prodam. Ogled po 16. uri. Doičinovič, Medetova 1. Kranj 708
STANOVANJA
V mirni okolici Kranja (Stražišče) oddam v najem 1-sobno STANOVANJE. Predplačilo! g 11-935, po 19. uri_793
Prodam 1-sobno STANOVANJE, 42 kvad. m., ali z doplačilom zamenjam oziroma kupim 2-sobno STANOVANJE z dvema kabineto-am ali manjšo enodružinsko hišo. g 24-851, int. 395, dopoldan ali 23-659, popoldan_629
Mlad par - obrtnika, nujno iščeta 1-sobno ali 2-sobno STANOVANJE, na Bledu, g 559*131 644
V najem oddam GARSONJERO v centru Radovljice in dve SOBI v Kranju. Šifra: DOMAČINI 505
Prodamo mansardno STANOVANJE v hiši, v Kranjski gori, 63 kvad. m., cena 70.000 DEM in dva APARTMAJA v hiši, 45 kvad. m. in 42 kvad. m., v Logu pri Kranjski gori, cena 85.000 DEM in 105.000 DEM. "Infostan", Zaloška 99, Ljubljana, g 061/443-242, od 8. do 14. ure, v soboto, od 10. do 12. ure _555
Mlada družina nujno išče manjše STANOVANJE, s sanitarijami, na območju Kranja. Gnjezda, Zg. Du-plje 97___62^
Mlad par nujno išče 1-sobno ali 2-sobno STANOVANJE na Bledu. Možnost       predplačila! g
061/559-131_ 731
Prodam 10 let staro 2-sobno STA NOVANJE z bivalno kuhinjo, v iz meri 54 kvad. m., na Jesenicah, njegova prometna vrednost ceni tve znaša 755.000,00 din. Informa cije: SDK Podružnica Kranj, Trj revolucije 2, Kranj, g 24-851, int 339_74(
Solidni osebi oddam opremljene GARSONJERO na Bledu. Cenć 350 DEM mesečno + stroški. Eno letno predplačilo! Šifra: BLED 76C
Prodamo konfortno 2-sobno STANOVANJE v Kranju, 65 kvad. m., za 110.000 DEM; večji VIKEND pn Joštom, z 2.000 kvad. m. zemlje, za 90.000 DEM; novejšo HIŠO z novim gospodarskim poslopjem in 2.200 kvad. m. zemlje, nad Begunjami (možna preureditev za gostinstvo in turizem), za 190.000 DEM; 6.000 kvad. m. ZEMLJE pri jezeru Završnica, za 12.000 DEM in konfortni VIKEND z vinogradom nad Novim mestom, za 120.000 DEM "Expleo G 8i A", St. Žagarja 39, Kranj, g 24-971, od 10. do 12. jre in od 17. do 19. ure_772
iščemo več POSLOVNIH PRO-STOROV v Kranju in Bledu - lahko še neurejenih; več manjših STANOVANJ in HIŠ ter več zazidljivih PARCEL na Gorenjskem. "Expleo G & A", St. Žagarja 39, Kranj, g 24-971, od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure_773
Dva študenta iščeta SOBO ali GARSONJERO, v Kranju ali bližnji okolici, g 069/21-701 787
ZAPOSLITVE
Iščem ZASTOPNIKE za prodajo novega otroškega programa, g 46-273, popoldan_616
Nudim DELO na domu! Izkušnje niso potrebne Pošljite kratek življenjepis, nato dobite potrebna navodila. Šifra: USPEH 714
Vzamem DELO na dom, delavnica velika 40 kvad. m., s telefonom. Šifra: STROJI 552
DELO na Vašem domu! Delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis, kuverto z znamko in naslovom, potem boste dobili navodila. Zdenka Košir, Dovje 46, Mojstrana 748
Iščem kakršnokoli redno ZAPOSLITEV v dopoldanskem času, v Kranju. Šifra: REDNA ZAPOSLITEV_765
DELO na Vašem domu! Pošljite kratek življenjepis in kuverto z znamko. Šifra: PAKIRANJE KU-VERT_769
Iščem DELO na domu, v stanovanju ali garaži, lahko sestavljanje, pakiranje, likanje, leplenje, obrezovanje ali podobno, g 50-754 775
Na avstrijskem Koroškem iščemo samostojno KUHARICO. Informa-cije na g 41-616_790
Zaposlimo dva PRIPRAVNIKA - di-plomant ali absolvent Elektrotehniške fakultete, g 34-039 804
Zaposlim CVETLIČARKO s prakso. Cvetličarna "Vrtnica", Kranj, g 33-460__270
Kateri KUHAR ali KUHARICA ima veselje do samostojnega dela. Delo se prične 1. marca in konča konec oktobra. Restavracija ima 40 sedežev. Plača po dogovoru! Delovno mesto: Novo zgrajeno športno letališče na otoku Langeoog (Sev. Nemčija), 1.400 km od Slovenije. Naslov: Ferdinand Vrbec, Am Flugplatz 1, 2941 Langeoog, Nem-čija, g 9949 4972 - 1297 308
ŠIVILJA samostojna, natančna išče delo na dom. Tudi posamezne stranke. Naslov v oglasnem oddelku._403
Redno zaposlim TESARJA, g 45-740, od 17. ure dalje 445
Sprejmem honorarno 'ZAPOSLITEV na svojem domu. Imam svoj prevoz, telefon, večji prostor. Možnost postavitve stroja in skladiščenja tudi za daljše obdobje. Šifra: LETO 1991_463
DELO na domu! Pošljite kratek življenjepis, kuverto z vašim našlo vom in znamko. Šifra: DANES 469
VODIM poslovne knjige obrtnikom. Naslov v oglasnem oddelku.
Ste ostali brez zaposlitve in vas čaka negotova prihodnost? Pomagajte si z ZASTOPNIŠKO PRODAJO najsodobnejših priročnikov pri DZS. Srednja izobrazba je zaželena, g 75-954_519
DELO na vašem domu, delovne izkušnje niso potrebne! Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom ter znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Vlado Hribar, Črtomirova 34, Bled 541
Iščem AKVIZITERJE za prodajo zimskega artikla, g 50-409 551
Za PRODAJO zanimivega, vpeljanega artikla, imamo prostih še nekaj mest. g 33-135, od 18. do 21. ure 564
Iščemo ŠOFERJA - DELAVCA, s C kategorijo, za določen čas ali honorarno. "Trenča", Gasilska 5, Kranj, g 11-678____590
Izredno dobro plačilo nudimo petim SODELAVCEM, na področju Marketinga, g 52-133, vsak dan,
od 15. do 16. ure_594
Iščem ZASTOPNIKE za prodajo novega otroškega programa, g 46-273, popoldan 616
Nudim NEGO in POMOČ starejšim, na domu, g 36-621_623
Sposobnim in ambicioznim nudimo odlično plačano ZASTOPNIŠKO DELO, na območju Gorenjske. Nudimo strokovno pomoč, uvajanje v samostojno terensko delo ter možnost hitrega napredka. Vse informacije dobite v torek, 22. 1. 1991, v Radovljici, Sindikalni izobraževalni center, Gradnikova 1, ob 17. uri_633
S prodajo izdelkov iz naravnih zdravilnih zelišč, lahko odlično ZASLUŽITE. Šifra: VISOKA PROVIZIJA^_634
Mlademu dekletu nudim delo za STREŽBO v Pizzeriji. Informacije na g 48-624_645
Hišni sveti pozor! Skupina študentov iz cele Gorenjske, Ljubljane, Vam OČISTI vse skupne prostore. g 44-618, od 14. ure dalje 652
Pravljično in glasbeno založništvo vabita k sodelovanju ambicioznega POTNIKA, g 620-000 672
Z AKUPUNKTURO DO ZDRAVJA IN VITKOSTI!
Tel.: 25-050
VOZILA
Prodam GOLF diesel, letnik 1983. g 74-751 522
Prodam neregistrirano, vozno, Z 750. g 25-303_498
Prodam JUGO 45, star 6 let, garažiran prevoženih 25.000 km. Sajo-vic, Štefetova 14, Kranj - Mlaka, g 27-108_499
Prodam 4 kompletna KOLESA z novimi zimskimi gumami, za Jugo 55. g 23-806_500
Prodam Z 101, za dele. Ogled po 17. uri. Trboje 42, Kranj 504
Prodam MAZDO 323 Sedan, metalno sive barve, stara 1 mesec
g 045/85-495_508
Prodam TOYOTO Corola XL, letnik 1988 in tovorno PRIKOLICO i*\ osebni avto. Informacije na 801-477 509
Novo LADO karavan, neregistrira-na, dajatve plačane, prodafJJ 16.500 DEM, g 11-348 _J$ TERENSKO AVTO Aro, prodaji g 695-100__466
Prodam JUGO 45, letnik 1982. % 22-637 466
Prodam R 5 Campus, star 1 leto. g 36-158_46j
Z 750, registrirana do novembra ( 1991, prodam za 1.000 DEM. Ko-, goj, Tomšičeva 98/a, Jesenice 470 Prodam Z 750, letnik 1979. Informacije na g 85-263 __47jj
Nujno prodam GOLF JGL, letnik 1982. C. na Brdo 39, Kranj - Kokri;
ca, g 621-961, int. 318__473
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 19» Breg ob Savi 7/a, Mavčiče 474 Ugodno prodam R 4 GTL, letnik 1989. Ogled od 14. ure dalje. Košir, Pristavška c. 32, Tržič_ 479
Prodam ŠKODO 120 LS, letniki 1981. g 68-542__48j ?
Prodam LADO Riva 1300, letnik 1988, zelo dobro ohranjena, P^' lastnik, garažirana. Rajko Omerzel' Golnik 67, g 46-469__48*
Zelo ugodno prodam Z 101 55, letnik 1986. Velič, Sp. Gorje 23 486
Po ugodni ceni prodam avtomobil. sko PRIKOLICO, g 35-626 48J JUGO 45 L, letnik 1986, dobro ohranjen, garažiran, dodatno opremljen, prodam, g 57-792^486 Prodam 6 mesecev star JUGO 46 Koral, z avtoradiem, prevoženi!1 8.000 km. Avto je garažiran in za-ščiten. Cena po dogovoru. Podlub" nik 211, Škofja Loka J«?
Prodam RENAULT - 4 GTL, letnik 1986, izredno lepo ohranjen. g 34-927__
Z 128, letnik 1987, registrirana do oktobra 1991, aluminijasta PLATIŠČA z novimi širokimi gumami, AVTORADIO in dodatno opremo, prodam za 7.500 DEM. g 46-733 _337
Poceni prodam Z 750, za dele. g 26-895, popoldan 447
Zelo ugodno prodam JUGO 55 Ko ral, letnik 1988. Močnik, Dvorje 66,
Cerklje_453
Prodam Z 101, letnik 1984, dobro ohranjena. Ogled po 15. uri. Goj-kovič, Struževo 59, Kranj_454
Prodam JUGO 45, letnik decem ber 1986. g 46-219 455
R 4 GTL, letnik 1987, prodam ali zamenjam za drug avto, rezane Zastave, g 28-647_530
Ugodno prodam BMW 320, letnik 1979, registriran celo leto, potreben manjšega kleparskega popravila. Ogled v soboto dopoldan. Boris Oluški, Viktorja Kejžarja 1, Jesenice 532
CITROEN GS 1.3, letnik 1979, regi-striran do junija 1991, "obut" v nove michelinke, prodam za 3.000 DEM, g 70-747_534
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987. Cena 6.400 DEM, g 85 230 535
Prodam Z 101, stara 6 let, za rezer-vne dele, g 37-305_536
JUGO 60 Koral in LADO Riva, oba stara 1 leto, prodam, g 633-698, popoldan 537
Ugodno prodam obnovljeno Z 750, letnik 1975. g 43-011 538
Prodam R 4 GTL, letnik september 1988. g 39-297_513
Z 101 Skala 65, letnik 1989, s petimi prestavami, prodam ali zamenjam za cenejši avto. Vasiljevič, Frankovo nas. 183, Škofja Loka 517
Z 101 Skala 55, stara 1 leto, prodam ali zamenjam za starejši avto. g 631-582 518
Prodam 24-921
R 18, letnik 1983.
490
Prodam LADO Riva 1300, letnik
1988, garažirana. g 46-559 __4g* OPEL KADETT, letnik 1977, odlično ohranjen, registriran celo leto. ugodno prodam. Zariška 13, Kran) - Drulovka 49»
Prodam JUGO 45 Koral, ietn*
1989. Cena po dogovoru. Oglefl možen: Triglavska 35, Mojstrana
45«
Zelo ugodno prodam JUGO 55 K?
ral, letnik 1988. Močnik, Dvorje Cerklje
Prodam 125 P, letnik 1976, dobro ohranjen, registriran do 23 *■ 1991. Cena 1.500 DEM. Ogled vsa1! dan. g 88-489
Karambolirano Z 101 GT 55, pr°,
dam, g 48-125_____J<
Prodam Z 126 P, letnik 1983, registrirana do novembra 1991. Penc° Cvetkov, Gosposvetska 17, Kr3^
Prodam Z 101, letnik 1977, registri-rana do novembra 1991. Inform8,
cije na g 065/79-045__]®
Prodam JUGO KORAL 55, star 2 leti. Ogled po 16. uri. Mlakarje*8 15, Kranj__J£
Prodam 4 KOLESA za Lado. 0,
47-095_
Prodam OPEL KADETT 1.3 LS, tnik 1985. Možna tudi zamenjaj" za cenejši avto. Bodešče 17, ^'e^j
Prodam JUGO 55 Koral, letnik^ gust 1989, prevoženih 17.000 km.' dodatno opremo, g 24-907, P° poldan
Prodam GOLF 1.3, letnik oktob^
1988. g 11-500
759
Prodam karambolirano "ŠKOD0, letnik 1979, celo ali po delih. Info''
macije na g 79-996____3r
Prodam R 4 GTL, letnik 1988. Je'jji Žiganja vas 53, Duplje__
Prodam LADO 1600, letnik 19$
g 65-786_j*-
Prodam JUGO 55, letnik 1990, rd«' če barve, g 38-307, po 17. uuj^. Prodam Z 101 de luxe, letnik 197'; registrirana, vozna, izredno ohf
njena, g 39-061_
Prodam LADO special 1500, letnf 1980, registrirana do 25. 12. 199 / prevoženih 10.000 km, po gen^8 ni. Ogled popoldan. Bašič, ^e%^
ška 14, Boh. Bistrica__
Prodam dobro ohranjen JUGOj? Koral, letnik 1989. Langerholc, ^ Bitnje 101, Žabnica, g 11-755
Prodam JUGO 45 Koral,
tnik de-
cember 1988. Informacije na tb,
26-977, popoldan__J-
Prodam R 4, letnik december 1> registriran do decembra 1991
26-640_
Prodam JUGO 55 ax, letnik fj g 36-201
Prodam Z 750 LE, letnik"
Cen?
18.000,00 din. Zupane, Koritno
Ogled vsak dan dopoldan. —^
Bled
MALI OGLASI, OGLASI
19. STRAN @®3MlKlQlf©IE2GLAS
Prodam GOLF diesel, letnik 1985.
ggjžrnik 16, Cerklje_ 558
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. Ivan Martinjak, Britof 215, Kranj ____561
Prodam SCHIROCCO S, letnik Hjjjjft 51-579_565
R 4, letnik 1978, registriran do decembra 1991, ugodno prodam. Pjj^doslje 121, Kranj_ 567
Prodam CITROEN GA, letnik 1981, dobro ohranjen, obnovljen, prevoženih 80.000 km, registriran do maja 1991. Stevo Novkovič, Trg gvobode 25, Tržič, g 52-158 568
Prodam JUGO 45, letnik oktober !982jfr 46-404_577
Prodam Z 750 SC, letnik 1980. Mir-
iana_Alič, Preddvor 33_578
Prodam Z 101, letnik 1989 in JUGO 55 Koral, letnik 1990, oba bele bar-
81-437, Jesenice_584
Ugodno prodam dve zimski GUMI f Platišči, 15-colske, za VW 1200. informacije na g 75-334 586
Ugodno prodam Z 850, letnik 1983. °laz Kunstelj, Poljšica 24/a, Zg
Go
■rje
588
SUBARU Justy 10 J, letnik 1986, metalno zelene barve, prodam, g
0^/^084__598
Prodam VOLVO 244 DL, letnik 1980 in Hi-fi VIDEOREKORDER Panasonic NVH 65. g 25-014, popoldan 600
ZekTpoceni prodam ŠKODO 110, letnik 1975, registrirana do maja '991 in NSU 1200, neregistriran; °°a sta brezhibna. Ivan Ribič, Ul. Kokrškega odr. 11, Lesce 607
Nujno prodam OPEL ASCONO 1.3 avtomatik, letnik 1983 ter OPEL REKORD 2.0, letnik 1982; obadva s*a zelo lepo ohranjena. Milteno-^Valjavčeva 14, Kranj 611 prodam JUGO 55 GV, letnik okto-ber 1988, srebrne barve, z zatemnjenimi stekli in litimi platišči. Prodam tudi KLARINET. Terezija Pre jgT^n. Pristavška c. 83, Tržič 612 Prodam JUGO 55, letnik januar 1990, reaistriran za celo leto. g 78-441 _615
Prodam LADO 1600, letnik 1981. Anton Kokalj, Sr. Bitnje 19, Žabnica__617
*T01 GT, letnik 1985/86, odlično ghranjena, prodam, g 34-797 618 Prodam OPEL KADETT 1.2, letnik \a8|«Ln R 9 diesel, letnik 1984. g 34I602 620
Prodam LADO Samara, stara 18 mesecev, 9.000 km. Cena po dogo-
Vj^ug 695-122_624
Prodam FORD ESCORT, letnik 198'/82. Sr. vas 83, Šenčur, g ^615_ 631
Prodam Z 750 SE, letnik december '980, registrirana, prevoženih 45.000 km. Cena 15.000,00 din. £?P,Sp. Gorje 90 636
985. g 639
JUGO 55 L, letnik junij 1985, rume ne barve, ugodno prodam, g 58-188 54;
Prodam VOLVO 244 DL, letnik 1977. Zg. Otok 2, Radovljica, g 79-051 688 Prodam JUGO 45 E, letnik 1986 Voklo 1, Šenčur 691 Ugodno prodam Z 126 P, letnik 1981. Informacije na g 57-684 al
57-462_69j
Prodam LADO Samara, letnik 1987, rdeče barve, malo vožena ir odlično ohranjenega BMW 2002 letnik 1975. Dežmanova 1, stan. 26, Lesce 693 JUGO 45, star dve leti in pol, gara žiran, zaščiten, prodam, g 78-879 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1978.
g 39-230_699
Prodam JUGO 45 E, letnik 1987.
g 33-851_702
Prodam FORD FIESTA, letnik 1981, dobro ohranjen, registriran do junija 1991. Cena po dogovoru, g
27-613_705
LADO Niva 1600, letnik 1982 prodam ali zamenjam. Prodam tudi CITROEN CX karavan, letnik 1982.
g 79-686_707
126 PGL, nov, oker barve, pravkar registriran, po nižji ceni prodam, g 22-991 ali 45-341 712
Ugodno prodam obnovljeno Z 750 Jetnik 1979 in Z 101, letnik 1985. g !^379, popoldan Prod
Prodam VW 1300, letnik 1970, brezhiben, registriran celo leto in Z 750, registrirana, g 70-022 543 Prodam OPEL KADETT, letnik 1980, 126 P za rezervne dele in 8 mesecev staro ŽREBICO. Adergas
24, Cerklje_545
Prodam FIAT 126 P 650 GL, letnik avgust 1988. g 622-245 549
FIAT 126 PGL, letnik 1988, prevo-ženih 13.000 km, kot nov, prodam. Hribar, Golnik 94_553
Ugodno prodam Z 750, letnik 1976, registrirana do julija 1991, z rezervnim motorjem in rezervnimi deli. Priložnost za mehanike! Zupan, Rečiška 3, Bled 554
Prodam CITROEN GŠ T200, letnik 1974, registriran do 13. 6. 1991. Ce-na 1.500 DEM, g 81-525 800
Ugodno prodam R 4, letnik 1983. Drago Bregant, Poljšica 59, Zg.
Gorje_803
Prodam LADO 1600, letnik 1980. Cena 3.500 DEM. Visoko 1/f, Šen-čur, g 21 -377, dopoldan 805
Prodam FIAT 126 P, star 2 leti. Ce-na 5.000 DEM, g 74-376 812
GOLF diesel, letnik maj 1989, 47.000 km, ugodno prodam ter JUGO 45 Koral, letnik junuar 1989, registriran celo leto, garažiran, prodam za 7.500 DEM. g 631-364, po 13. uri_814
Dobro ohranjeno Z 750, letnik 1982, prodam. Ogled v torek, četrtek in petek. Vinko Novak, Kropa
50/a_821^
Prodam FORD 17 M, letnik 1972, registriran do maja 1991. Cena 3.000 DEM. Rener, Sorska 3. Kranj
^odam GOLF, letnik 1984, regi stnran za celo leto. Benedikova 12 *ranj - Stražišče
2, 640
Prodam GOLF, letnik 1986, rdeče oarve, registriran do oktobra 1991. Cena zelo ugodna. Možna tudi menjava za cenejši avto. Pševska gJ^Kranj - Stražišče 641 126 PGL, nov, oker barve, pravkar registriran, po nižji ceni prodam.
g_22-991 ali 45-341_ 642
Prodam JUGO 45 Koral, letnik IggB- g 36-062 647 '-ADO Riva, stara 14 mesecev, z yeliko dodatne opreme, prodam, ^gled in informacije popoldan. M|lan Klančar, C. 1. maja 59, Kranj, ^34-510 _655
^°dam GOLF diesel, letnik 1989. Đuričić, T. Vidmarja 12,
_ 658
rrodam R 18, po delih, g 65-709, Popoldan 660
prodam AUDI 50, letnik 1975. Damjan Česen, Pipanova 76, šen-iuJVg41^504_ 663
Prodaj Z 750 SC, letnik 1980. g 86-107 665
prodam JUGO 55, letnik 1989. iP^pnik, Mlaka 1, Tržič 667 GOLF diesel, star 1 leto, prodam
^35-106 _673
Prodam Z 750, letnik 1984 in PRIKOLICO za osebni avto. g 41 -244
i__ 675
Pr
ŽIVALI
ZAHVALA
Ob ujmi, ki je novembra prizadela Luče, se iskreno zahvaljujemo darovalcem z območja Gorenjske, ki ste nam denarno, materialno ali na kakršenkoli način priskočili na pomoč. Posebna zahvala velja Kmečki zvezi Naklo, Preddvor, vsem gasilskim enotam Gorenjske, Civilni zaščiti Škofja Loka in Čistilnici Arnol.
Vsem iskrena hvala!
Družina Poljanšek iz Luč
Prodam 6 tednov starega BIKCA in dva PRAŠIČA za zakol. Triler,
Okroglo 6, Naklo_822
Prodam KRAVO, dobra mlekarica, s tretjim teletom. Cesta II. grupe odredov 28, Cerklje 826
Prodam 9. mesecev brajo KRAVO, friziko. g 46-671
Od 20 do 150 kg težke PRAŠIČE, prodam. Stanonik, Log 9, Škofja
Loka_434
Prodam 10 dni staro črno-belo TE-
LIČKO. g 45-225_468
Prodam polovico KRAVE za v skrinjo. Dvorska vas 18, Begunje, g
73-239 _481
Prodam PRAŠIČE za zakol, krmlje-ni z domačo krmo. Kurirska pot 11, Kranj - Primskovo 494 Prodam polovico mlade GOVEDI ter manjšo SLAMOREZNICO s pu-halnikom. Vrtač, Mače 11, Preddvor_521
Prodam 10 dni starega TELIČKA simentalka in 150 kg težkega PRAŠIČA, g 64-210_532
Prodam tri BIKE, za zakol ali na-daljno rejo. g 64-207 546 Prodam KRAVO simentalko, breja v 9. mesecu. Pšenična polica 14,
Cerklje_560
Prodam polovico mlade KRAVE, po prvem teletu. Sp. Brnik 3, Cerklje__569
Prodam 6 tednov starega BIKCA. Zg. Besnica 31 571 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA in 100 kg težkega črno-belega BIKCA. Podbrezje 160, Duplje 572
Prodam KRAVO simentalko in 10 mesecev   starega   BIKCA, g
35-143
581
Prodam 14 dni starega BIKCA fri-zijca. Igor Jamnik, Žabnica 8 582 Prodam črno-belo TELICO križanko in PRAŠIČE, težke od 20 do 50 kg.  Nova vas 3,  Preddvor, g
45-189_587
Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Srednja vas 9, Golnik 595 Oddam PSIČKO kokeršpanjel in PSIČKO mešanko. g 58-030 602
Prodam TELICO, breja 8 mesecev, g 73-917 605
Prodam 6 tednov stare PSE ber-nardince in mlade OVCE. Marin-šek, Gorenjska c. 1, Naklo, g
47-367_603
Dobri družini z otroki podarim prijaznega 5 mesecev starega KUŽ-KA, črne barve z belim podbrad-kom. g 45-618 608
KRAVO simentalko, po teletu, prodam in kupim dve nakladalki do-
brega SENA, g 79-802_614
Prodam več TELET. Korenčan, Podbrezje 54, Duplje 637
Prodam več TELET, črne ali svetlo rjave pasme, težka od 50 do 150 kg ter dvoosno PRIKOLICO, primerna za manjši traktor, g 68-507 638
Prodam 10 dni starega BIKCA. Vr-ba 23, Žirovnica, g 802-088 650
Prodam 4 mesece starega BIKCA. Cena 30,00 din za kg. Dražgoše 58, Železniki, g 66-301_651^
Prodam KRAVO, ki bo februarja drugič telila. Ovsenik, Poljče 11, Begunje 654
Prodam dve TELICI simentalki; ena pred telitvijo, druga stara 14 mesecev. Dragočajna 11, Smled-
njk_659
Prodam 8 tednov starega TELETA simentalca. Anica Mulej, Krnica
72, Zg. Gorje_662
Prodam PRAŠIČA za zakol. Sr. Bit-nje 97, Žabnica 668 Prodam dve TELIČKI, stari 6 tednov, za zakol ali nadaljno rejo. Ro pret, Zg. Bitnje 41, Žabnica 669
Prodam PRAŠIČA za zakol. Rupar,
Log 5, Škofja Loka_679
Prodam jalovo KRAVO, po dru-
tem teletu. Golob, Virmaše 46, kofja Loka 684 Prodam PRAŠIČE za zakol. Luže 9,
Šenčur_694
Prodam 170 kg težkega BIKCA si-mentalca. Debelak, Zg. Dobrava 9, Kamna gorica 695 Prodam TELETA. Marija Lavrič, Tr-boje 69, Kranj 701
PRAŠIČA za zakol, krmljen z domačo krmo, prodam. Sr. Bitnje 23, Žabnica 703 Prodam 1 teden staro TELIČKO si-mentalko. Franc Vrhunc, Zasavska c. 41, Kranj - Orehek, g 27-830
711
odam 126 PGL, letnik januar 1^88, registriran do januarja 1992.
*23_885_ 676
Rrodam dve leti starega GOLFA prešel, rdeče barve, prevoženih
tlPjOkm.g 78-087_678
Ugodno prodam ŠKODO 120 L, le-^1980^ 632-553 681 ^OGO 45 Koral, star 2 leti, prevodih 23.000 km, registriran do ^Prila 1991, prodam za 7.200 DEM. * 691-921
Prodam PRAŠIČA za zakol. Rupar,
Log 5, Škofja Loka_679
Prodam KRAVO simentalko, stara 3 leta. Janez Dolenc, Zg. Bitnje 50/a, Žabnica 717 Flandrijske GOVEDARJE, odličnih staršev, z rodovnikom, prodam. Pasma je v Jugoslaviji redka, g
631 -220_718
Prodam PUJSKE, stari 9 tednov in manjši, PRAŠIČA za zakol in 5 tednov starega BIKCA, primeren za nadaljno rejo. Sp. Brnik 60, Cerklje _72JI_
Prodam PRAŠIČE za zakol, težki 120 kg. Debeljak, Smoldno 5, Po-
Ijane, g 65-459_729
Prodam VOLA. Bernard, Kupljenik
7, Boh. Bela_739
Prodam TELICO ali KRAVO obe 7 mesecev breje ali jalovo kravo lahko tudi meso od polovice krave.
Zalog 78, Cerklje_742
Prodam  polovico  BIKA. Plevel,
Trata 9, Cerklje_749
Prodam TELICO simentalko, breja v 9. mesecu. Hraše 5, Preddvor,
g 45-736_752
Ugodno so naprodaj PUJSKI, težki od 20 do 120 kg in enoletne KOKOŠI. Globočnik, Letališka 7, Vo-glje - Šenčur 758 Prodam PUJSKA, krmljen z domačo krmo. g 68-022 782 Prodam TELETA po izbiri. Sp. Du-
plje 100 _786
Prodam PRAŠIČKE, težki od 20 do 30 kg, za nadaljno rejo. Alič, BI.
Dobrava 117/a_792
Prodam 1 teden dni staro TELIČ-KO. g 801-624 817
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama, babica, sestra in teta
MINA JENKO
roj. Jugovic
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala g. župniku iz Re-teč za lepo pripravljen pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi. Vsem še enkrat nejlepša hvala!
VSI NJENI
Gorenja vas — Reteče
T989
JUGO 60 ® 622-000
Koral,
683
letnik 685
Prodam tri TELICE frizijke in eno simentalko, breje 7 mesecev ali zamenjam za bika. Šuštar, Podhru-ška 9 - Tuhinjska dolina. Kamnik
Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata in starega ata
ALOJZA OVSENIKA
Posestnika — Blažunovega ata . WBKm iH      iz Gorenj
jc iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, podarili vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, MPZ  KUD Primskovo za zapete žalostinke, dr. Udirju za dolgotrajno zdravljenje in Lovru Kokotcu za pomoč, Zavarovalni skupnosti »Triglav«, GD Primskovo in Pavlu Sajevicu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJEGOVI Kranj, 15. januarja 1991
V SPOMIN
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce. Ostali so le sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več.
Mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša mami
HELENA KOPAČ
Z bolečino in ponosom hranimo spomin nanjo, vedno bo ostala v naših srcih. Zelo jo pogrešamo. Hvala vsem, ki obiskujete njen prerani grob!
ŽALUJOČI: Vsi njeni
Senično, 23. januarja 1991
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda, pradeda in brata
LEOPOLDA OMANA
iz Orehka pri Kranju
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem za izražena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za lep pogrebni obred in lepe poslovilne besede ter pevcem za lepo zapete pesmi. Posebej pa se zahvaljujemo Ivanki Pravst, Miri Vidmar in Mariji Fister za pomoč ter vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali v težkih trenutkih.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, babice, prababice, sestre, tete in tašče
FRANČIŠKE PRAPROTNIK
roj. Kožuh
se zahvaljujemo za poklonjeno cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti.
VSI NJENI
Naklo, 11. januarja 1991
ZAHVALA
Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš Ti ter sedla bo na rožna tla in jokala, ker Tebe ni!
(S. Gregorčič)
Vsem, ki ste se poslovili, tako množično pospremili na njeni zadnji poti našo mamo, babico in prababico
MARIJO RIHAR
iz Primskovega
izrekamo iskreno zahvalo za izraze sožalja, podarjeno cvetje in prispevke v njen spomin.
ŽALUJOČI: Ani, Ivanka, Mari, Milan in Janez z družinami
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je zapustil dragi oče, ded in praded
FRANC POGAČNIK
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom in znancem za vsestransko pomoč, za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepa hvala tudi dr. Možganu iz ZD Železniki. Hvala g. župniku in pevcem iz Bukovščice za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala!
VSI NJEGOVI
Pozirno, januarja 1991
NOVICE IN DOGODKI
Slovenija in svet
Slovenska vlada o zalivski vojni
Vojna prizadeva tudi nas
Posledice zalivske vojne vplivajo tudi na Slovenijo, še posebej, če bo vojna trajala dlje. Od vseh držav z "vojnega območja" so bile naše vezi najtrdnejše prav z Irakom.
Jugoslavijo je zalivska vojna že stala okrog 4 milijarde dolar- > jev. Delež Slovenije pri tem ni največji, vendar vseeno ni zanemarljiv. Irak je bil do okupacije Kuvajta naš največji trgovinski partner. Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije je do konca lanskega septembra naša republika prodala v Irak za 20,8 milijona dolarjev, uvozila pa za 22,6 milijona dolarjev. Slovenski izvoz v Irak je znašal 18 odstotkov jugoslovanskega izvoza, uvoz pa 9 odstotkov. Zalivska vojna utegne vplivati na slovenske ladjarje. Linije na nevarno območje so prekinjene, zavarovalnine so se vratolomno povečale in to že učinkuje negativno. Predvsem pa je bojazen, da ne bi zaprli Sueškega prekopa. Razlogov za preplah zaradi oskrbe z nafto in naftnimi derivati v Sloveniji ni. Zalog je za tri tedne, na zalogi je 60.000 ton sovjetske nafte. Po podatkih Petrola pa se je prodaja naftnih derivatov, predvsem kurilnega olja, bistveno povečala.
Dr. Otto von Habsburg zadovoljen
Po sprejemu pri predsedniku predsedstva Republike Slovenije Milanu Kučanu in novinarski konferenci je v soboto dr. Otto von Habsburg, poslanec Evropskega parlamenta in predsednik medparlamentarne skupine za Srednjo in Vzhodno Evropo, skupaj s sinovoma Karlom in Georgom (prvi se ukvarja z jedrsko fiziko, drugi pa s politiko) odpotoval domov na Bavarsko. Pred odhodom je ponovno poudaril, da Sloveniji je mesto v Evropi in da se ne boji, da bi v Jugoslaviji prišlo do oboroženega spopada. Dr. Otto von Habsburg iz ene najstarejših evropskih vladarskih dinastij (ime je dobila po gradu Habsburg v švicarskem kantonu Aargau), sin zadnjega avstroogrskega cesarja Karla in kraljice Cite, se je dodobra seznanil s položajem madžarske in italijanske manjšine v Sloveniji in ga visoko ocenil. Parlamentarec obvlada madžarščino, med obiskom pa je sogovornike in novinarje nakajkrat nagovoril tudi v slovenščini.
Obiski, sporazumi, sprejemi
Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, minister za Slovence po svetu dr. Janez Dular in jugoslovanski konzul v Trstu Jože Sušmelj so sprejeli 10-člansko delegacijo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Menili so, da mora zaščitni zakon, ki ga pripravlja italijanska vlada, veljati za vse Slovence, ne glede, kje živijo, in za vse občine, kjer živijo naši rojaki. Zunanjega ministra sovjetske republike Gruzije dr. Georga Hoštario pa so v Ljubljani sprejeli Lojze Peterle, dr. Dimitrij Rupel in ljubljanski župan Stergar. Sodelovanje med Slovenijo in Gruzijo oziroma Ljubljano in Tbilisijem je bilo začeto že leta 1977, vendar je zamrlo, zato ga je treba oživiti.
Avstrija: zatočišče za slovenske begunce
Kot poroča dunajski Standard, so na Štajerskem in Koroškem že organizirali odbore za sprejem beguncev iz Slovenije, ki bi se tja zatekli v primeru oboroženega spopada v Jugoslaviji. Upajo sicer, da jih ne bo treba uporabiti, vendar, kot pravi Standard, je na Štajerskem že pripravljena streha za 60.000 beguncev, na Koroškem pa za 15.000.
Predlog ameriškega senatorja Dola
Vodja republikanske frakcije v ameriškem senatu Bob Dole je senatu in kongresu predlagal sprejem zakona, po katerem bi Združene države Amerike lahko dajale pomoč tudi posameznim republikam v okviru večnacionalnih in republiških držav. Pri tem je posebej omenil Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Doslej je Amerika pomagala federalnim vladam, ta pa je pomoč delila, vsaj po jugoslovanskih izkušnjah sodeč, tako republikam z demokratično kot republikam s komunistično oblastjo. Dole meni, da bi morali v Jugoslaviji pomagati Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini ter Makedoniji, Srbiji in Črni Gori, kjer še naprej vladajo komunisti, pa ne. • J. Košnjek
IZJAVA
Vojna bo spremenila podobo sveta
Zaloge naftnih derivatov so v Sloveniji večje kot kdajkoli doslej. Morebitne težave pri oskrbi lahko povzroči le dolgotrajna vojna.
Ljubljana, 17. januarja - Ker je četrtkova redna seja republiškega izvršnega sveta sovpadala s poročili o začetku vojne v Zalivu, je vlada uvrstila na dnevni redi tudi poročilo o varnostno-političnih razmerah v Sloveniji in o različnih vidikih vojne. Posebnih sklepov ni sprejela, saj že nekaj časa deluje "zalivska komisija", ki jo vodi Janez Janša, in ki se je sestala že v četrtkovih zgodnjih jutranjih urah.
Lojze Peterle, predsednik republiškega izvršnega sveta, je na novinarski konferenci po končani seji vlade dejal: "Vojna je skrajno sredstvo in način za urejanje mednarodnih zadev. Do zadnjega smo upali, da do nasilja ne bo prišlo; zdaj, ko je prišlo, je naše upanje, da bi se čimprej končalo. Jasno je, da bo podoba sveta ne le v tem delu, ampak v širšem političnem prostoru, po tej vojni drugačna. Čeprav bi se
vojna hitro končala, bo imela velike in daljnosežne posledice, predvsem pa se bojimo, da bi se tudi v primeru, če bi koalicija proti Iraku uspela, odsevi bojevanja kazali še po vojni, in to v terorizmu na tem ali drugem koncu sveta. Slovenija je relativno daleč od tega območja, vendar je na določen način z njim povezana. Gre za naša podjetja, ki bodo zaradi nedokončanih del ali neplačia utrpela neposredno gospodarsko
škodo. Z našimi ukrepi bomo poskušali preprečiti in omejiti možne posledice."
Maks Bastl, republiški sekretar za tržišče in splošne gospodarske zadeve, je dejal, da so naša podjetja v okviru svojih možnosti in republiških rezerv povečala zaloge naftnih derivatov na raven, ki je najugodnejša v zadnjem času, in da zato ni pričakovati nobenih težav pri oskrbi. Če pa bo vojna dolgotrajna, pa bi se tudi pri oskrbi z naftnimi derivati lahko začele kazati težave, med drugim tudi v tem, da bi bilo treba ceno prilagajati tekočim gibanjem in razmeram na trgu. Tudi kar zadeva zaloge prehrambenih izdelkov, smo po
zagotovilih republiškega rnini' stra Maksa Bastla lahko min11' saj Slovenija zaradi razmer v Jugoslaviji in procesa osamos-vajanja že nekaj časa povečuj« zaloge; priporočil pa je, naj51 ne samo zaradi zalivske vojne, ampak tudi drugih katastrof, naredijo vsaj minimalne zaloge hrane. Na novinarski konferefl' ci smo tudi slišali, da se Slovenija že pripravlja za čas po vojni v Zalivu in da bo vlada v kratkem sklicala sestanek s predstavniki podjetij, ki so * preteklosti že delala v zalivskih državah in bi bila to pripravljena tudi po končani vojni. v svetu se za odpravljanje p°s'fT dic vojne že zbira denar. • Zaplotnik
Brezposelnost narašča
Vedno več tistih, ki bodo iskali delo
Jesenice, 19. januarja - Za jeseniško občino so pri republiškem zavodu za zaposlovanje, enota Kranj, izdelali več variant o ponudbi kadrov v letošnjem letu. Po vseh variantah bo veliko delavcev, ki bodo iskali delo.
Jeseniški izvršni svet redno spremlja stanje zaposlenosti in brezposelnosti v jeseniški občini. V devetih mesecih lanskega leta je povprečna zaposlenost v občini Jesenice znašala 13.330 delavcev in je bila v primerjavi s povprečjem leta prej za 663 delavcev nižja - od tega v gospodarstvu za dobrih 5 odstotkov in v negospodarstvu za 1,6 odstotka ter v samostojnem osebnem delu za 11 odstotkov.
Iz drugih krajev Jugoslavije se je v jeseniški občini zaposlilo 23 delavcev, kar v primerjavi s prejšnjim letom pomeni 75-odstotno znižanje.
Na Jesenicah pa med drugim ugotavljajo, da je težavno predvsem zaposlovanje pripravnikov. Z letnimi načrti so podjetja načrtovala zaposlitev 226 pripravnikov, od tega 125 s srednjo, višjo in visoko stopnjo strokovne  izobrazbe. Vendar
pa so dejansko zaposlile le 49 pripravnikov, od tega je Zavod za zaposlovanje sofinanciral 30 zaposlitev pripravnikov.
Brezposelnost stalno narašča in je bilo ob koncu oktobra brezposelnih skoraj tisoč ljudi. Največji delež iskalcev zaposlitve predstavljajo ljudje s prvo in drugo stopnjo izobrazbe, od skupnega števila brezposelnih pa je 172 iskalcev prve zaposlitve, 104 so mladi, stari do 26 let, 140 jih je težje zaposljivih in 28 je iskalcev zaradi stečaja.
V letošnjem letu pa predvidevajo, da se bodo pojavili kadri zaradi ekonomskih in tehnoloških presežkov, ki bodo povečali kadrovsko ponudbo. Priliv kadrov iz šol kot drugi najpomembnejši element kadrovske ponudbe se bo po predvidevanjih v jeseniški občini gibal okoli 397 delavcev. Po več variantah naj bi bi bila kadrovska ponudba v jeseniški
občini v letošnjem letu o0< 3.460 delavcev do 5.449 delavcev. Napravili so tudi °ce^t povpraševanja po delavcih. 0° vseh variantah pa je jasno, da bo tudi na Jesenicah vedno veC tistih, ki bodo iskali delo- • D. Sedej
Enotedenski šolski predah
Kranj, 21. januarja - V petek bodo po gorenjskih osnovnih in srednjih šolah zvonci naznanili enotedefl-ske počitnice. V ljubljanskih šolah se bodo počitnice začele teden dni kasneje, 4. februarja. Kot vedno, bodo spet prekratke, letos toliko bolj, ker bodo prvič trajale samo en teden. • H. J-
Zima - Foto: Jure Cigler
Verjeli smo in upali, da bo kriza v Zalivu razrešena po mirni poti, brez uporabe sile.
Za to smo se odločno zavzeli tudi na mirovnih shodih, ki smo jih organizirali skupaj z drugimi strankami, sindikati in ci-vilnodružbenimi gibanji v prepričanju, da se tudi najbolj zapleteni svetovni problemi morajo razreševati na miroljuben način. Kot stranka se čutimo zavezani mirovnemu valu, ki se je dvignil po vsem svetu, da bi kakršnemukoli nasilju izrekel odločen ne.
Brutalno in nelegalno iraško okupacijo Kuvajta smo že od samega začetka obsodili kot nesprejemljivo in podprli napore mednarodne skupnosti v zvezi z umikom Iraka s sosednjih ozemelj. Dvomimo pa, da so vsa sredstva ekonomskega in političnega pritiska na Irak bila do kraja izčrpana, in verjamemo, daje logika sile nepremišljeno prehitela logiko diplomatske rešitve.
Odnosi v mednarodni skupnosti ne morejo sloneti na sili, discipliniranju in žandarskih ukrepih.
Zato spričo izbruha vojne izražamo naše globoko obžalovanje. Upamo, da bodo vojaška sredstva kljub temu zamenjala politična, saj s silo ni mogoče doseči stabilnega miru v Zalivu, na Bližnjem vzhodu in v vsem svetu.
Nasprotujemo kakršnemu koli neposrednemu sodelovanju Republike Slovenije v tem spopadu in od republiških oblasti zahtevamo, da državljanom zagotovijo mir in varnost.
Ljubljana, 17. 1. 1991
Politična direkcija Stranke demokratične prenove
Predvidoma že jeseni
Poklicna gradbena šola se vrača
Kranj, 16. januarja - V srednji gradbeni šoli v Kranju nameravajo že septembra odpreti oddelek za obrt in drobno gospodarstvo.
Pobudo za odprtje takšnega oddelka so v šoli naslonili na večletne pripombe obrtnikov, storitvene dejavnosti in drobnega gospodarstva, da so absolventje programov usmerjenega izobraževanja premalo usposobljeni za začetek dela. To je res, kajti izobraževalni program v gradbeništvu je prilagojen za industrijski način dela.
Pomanjkanje ustrezno strokovno usposobljenih obrtnikov, mojstrov, postaja vse bolj očitno. Ekstenzivni novogradnji je več ali manj odzvonilo, izkoristiti bo treba velike stanovanjske in poslovne zmogljivosti starejših zgradb.
Pobuda kranjske šole je že naletela na ugoden odmev pri Zvezi obrtnih združenj v Ljubljani, kjer obljubljajo, da jo bodo upoštevali pri predlogu mreže poklicnih šol že za naslednje šolsko leto.
V oddelku za obrt bodo izobraževali bodoče mojstre fa-saderje, zidarje za obnovo štukatur in zahtevnejših konstrukcij, črkoslikarje za reklamne table, napise, pozlatarje, skratka, poznavalce za zahtevna obnovitvena in druga dela, kjer so bistvene ročne spretnosti. Izobraževanje bo periodično, pol leta v šoli, pol leta pri izbranem mojstru. • H. Jelovčan
* NA BENEŠKI
* KARNEVAL
S KOMPASOM IN GORENJSKIM GLASOM
V soboto, 9. februarja, vas s Kompasom vabimo na zanimiv izlet v Benetke z veselim zaključkom na Gorenjskem. Poleg zanimivih in čudovitih Benetk bo še posebno doživetje sprehod po njih, saj se na dan našega obiska Benečani množično našemijo in so na ta način in s svojimi značilnimi maskami vsakoletna svetovna znamenitost.
Avtobus bo odpeljal ob 4.45 iz Škofje Loke, skozi Kranj (5.00), Radovljico (5.20) in Jesenice (5.45) preko mejnega prehoda Rateče skozi Trbiž, po Kanalski dolini do Pontebbe in preko Furlanske ravnice po avtocesti do Benetk. Tam nas pričakujejo vse lepote tega znamenitega mesta in najrazličnejše slikovite maske in pustne šeme. Popoldne se bomo odpravili nazaj proti Gorenjski, kjer vam bomo pripravili veselo pustno večerjo. Maske vzemite s seboj, saj bomo najboljšo nagradili.
Cene izleta je 650,00 din (s kuponom Gorenjskega glasa 600,00 din) na osebo in vključuje: avtobusni prevoz s cestnino, pustno večerjo in vodstvo.
Prijave do zasedbe mest sprejemajo v vseh Kompasovih poslovalnicah!
J m KOM PAS J
*KUPON*
*50.-dinJ
-z njim imate popust pri vplačilu izleta v Benetke