F leto xvn. V Celja, dne 24. jnnija I»t*7. Štev. 72. DOMOVINA JsaaBrailkrtavlpiaattl^—Dopise Magn milu fna-Sall. mkspU ss ae viad^r bfeala trikrat na ledea, vsak Avatrflo In Nemčijo 12 kron. po In droge drtala toliko več, koUk pol Ma 8 kna 50 vin. Nasotaln pamaaHafc. saids In ailaltiarvslja ia 1 letadkion. 8mesece 3krone. Za Ameriko or mata poštnina, namreč: Ka leto 17 kroa. a ae poilya upravnlfitMi. platal* ae vaaprej. m plaM« od vsak^etSTrratr»o 20 vteaijev as vs»> kokrat: n večje ia^atetoiMgokrateo baertrug« Tl-i k". Postno pravo n Ogrskem. V niiiiji pntaige prava u h rrfata jabilejae alavaosti t Bodimpedti Poetopanje prati maiken poslanca Vajdi ua t« aajjaasejte dokssnje. Kakor zaaao, je posl Vajda »dano pretita! t ocvakoa parlaaeata raaaa-At pesaat, ki ja oatra sa barij iea aa med ta rak! aarad in madiarsko kaltaro. Ta umiiaati tabavljica j« bila aloieaa a odgovor aa neitevilne talitve, s katerimi aadiarski toviaiati daaaadaa skal pijejo Baaaae. V ajda sa j« pa vkljab tem. da ja sabavljlca a ozirom aa aadtaiaka okaloat opravičljiva, veader opravičil radi tega. da jo je inMil t parlaaeata. To pa ai bilo dovolj, aoral ja tapaatiti tboraico, da aa isofaa dejaaakia aapadaa. Tadai ao ia pretekli po taa do-Vajda aa je vrail v Badiapedto, Ja a aiaietrakia pradaadaikoa i dajal, da sa aaae-aej. To je it-javil Mi predaadaika sboralce. Bilo ja poavMevaajs kabineta. — Miaistri aa v evaji asdtarski aodraati ia pra-vičmaat! skleniti. da aa Vajda aa aae I T parlaaeata. Upali aa taka pn? dober kap aaeke ia tprataika koraptae vlada — pa aa se. Vajda ja pdial vkljab taaa » parlaatal Nato je aaatala nednveaa (taja proti ajeas. Vsi Kidate v d ao ptaaffi kvitka prati ajean, odlikoval as ja paaekao Koaaatbov iatiaaa Sa-aogji lladsr (prej Berraaaa Kraaa) ia kataUki dakovaik Jaliaa Harkoa, kateri Je kar čas klopi drvU prati Vajdi. Vajda je videl, da beeaoet mad-larakik poslancev ai pristopaa člo-vedkia čatom. zato ae je aa prigovarjanje svojih prijateljev aaakail ter pod njih obrambo zapestil parlament Vae to ie je zgodilo dae 7. junija 1907. leta v drftavni tbornici ogrski. Predsednik zbornice je pretrgal ta 10 aiaat sejo. da bi dal aadlarakia pa-trijotoa čaa ia priliko aaatopiti proti Vajdi. Ko je po zvrieaem slavnem Sna zopet odprl tejo, ni tega dogodka ai a besedico omenil, da, v privatnem pogovora je celo iaraail aad vaea tem tvoje polao tadodčeaje. Do te viiiae ae ja dvigail ognki parlaaeatariaea po .tiaočletai tradiciji*, o kateri aaa Arpadovi potomci vedao io vedno pripovedajejo. Zadostaje le, da to viiino koaitatirsmo. Spor aed Ogrsko in Hrvatsko postaja tedaj je oatrejti. Poti. Vrbaaič ja apadkil Ikcijo. za katero aa je Koasatk skril, brsaeč svoj zakoniki načrt o aadlaričini kot aradaea jezika telezaičarjev Kossatb je trdil aaareč, da ao drtavae ielez-aiee privatao, trgovsko podjetje ogrske drtave, zato so baje Udi teleznitki etiki aradi privatni ia ae drlavai ia poatbac aa akapai drlavai aradi ogrsko-hrvatski. Vrbaaič je tej drzai la ao-sraaai trditvi aasproti navedel črno aa kaka ogrsko ainiaterijalao aaradbo, katera progiala teleaaiiko ara. ittvo aa drtavao aradaiitva ter aa aa temelja tega podeljaje volilno pravico aa Hmtakea. To aadlaiake poitea jake seveda nit aa aeti. Kroni nasproti nagovarjajo svojo pratipostavao zakt«&> t tea, da morajo a obzirom na to, da bi ae aa-stale v slačaja mobilizacije kake teta ve, zahtevati povsod aadiaričiao kot n redni jezik. Tako ee drznejo govoriti isti Madiari, kateri ae niso ie nikdar brigali aa strategičae oaira pri svojih aaradaik zahtevah * akapai araadi Vei drzaoati in nearaanoati ti človek rta ae aore predstavljati Hrvataka stvar ttoji v tea tre-notka precej slabo, kajti ediai iafor-aator dvora je Khaea-Hedervai;. Da bode ta atorii vae. kar bode t njegovi aoči. da kralja ia dvor pregovori aa Madtare ia proti Hrvatom, je jaaaa. — Veadar te Wekerlov kabiaet traaa ter le bode le teiko vzdriaL Olavao moč iaa v rokah dvor, od ajega je od-visao, aa katero etraa krene. Naglo in nepridnkovnno odpotovaaje kralja ia je bil aeljah koaee jabi-alavaoati, katere aiao Madtaeaa vsaj do daaea priaaele oaega sada, katerega ao pričakovali — to je sprave aed ogrskim kraljea ia vlado ogrske gospodajoče klike aa atrodke kraaa, aeaadiarakik narodnosti ia Hrvatske. Kaj aaa priaeee bodočnost, ja daaee teiko prerokovati Politični pregled. V Celovca je bila 1*. t a seja politične« draitva. katere ae je ade-leftil tadi posL Oraieaaaer. Sklenjena je bila reeolacija, v kateri ae izreka oMalovaaje aad tea, da ae jacoeL poalaaci aiao xdrotili aa Daaaja r ea saa klab, ki M'ha dovolj močan. da a svojim aaatopaajea aapedao braai itvljeaske iatereee 8loveacev ia Hrvatov. Beeolecija poživlja jagoaL poslance, aaj ta spomnijo te avoje doltnoatl. Poti. Grafenaaerja pa priporoča aaj delajo a vso odločnostjo aa zdrmtitev vsaj v obliki, kakeriao so aaile razne, det*" prograaatičao ai aaspretajoče str. ^e dragik aarodaoeti. PosL Gra- klaba, ostane pa v dobrih od-n obema; aa jeaea bode vpra-iaaje, katereaa klaha aaj pristopi, da- .Moieaat.* ae aa aore dovolj aa-hsjskati proti liberalnim poslancem. Ha Hribarja tiplje vee' svoj dovtip ia vso svojo iroaijo, da bi ga oaaeU. A ker ve, da sta ti dve orotji veadar pr»at|i atpedai da H hrvatske po-siaaca piliahS » ovoj tabor, jik vedao ia vedao opoaiaja aa to, da je toliko ia toliko dahovaikov aed ajiai ter groai, da bode vee aarod skrajno ogor-čea, ako oatanejo v enea klnbn n Hribarjem .Celo svetovno aaziraaje aaa loči od liberalcev ia zato nikdar i ajiai akspajr kliče .Slovenec". Sve-tovao aaziraaje klerikalcev ia liberalcev ae ae Mi tako zelo, kakor .Slovenec" misli, drago od dratega ker ao oboji, klerikalci ia liberalci grobo aaterjalisdčai; veader pa leti bed r sietoiaem aaairaaja trUče vsak bedočik političaik bojev. Novo svetovno aaziraaje a pridobiva čedalje več pri-vrleaoev, vsi altleil ljadje ao ie siti te daievae mizerije, ki daadaaea vlada aa Sloveaakea ia hrepene po bolj LISTEK. Vseučiliška slavnost v Zagrebu. V. R (DrtJU Bal je bila dokončana polovica ndin, ko ae zve, da stara aaatava ai aaičena popolnoma, da iaa aitrovički profesor dr. IL Segher koa stare zabave. Caladiaa te obrne takoj aaa) a 01. pošlje 3« ca dolg kodček naie ed d are zastave. Velikaazka aavdaie-noet je nastala aed krvaiko aktdea raladiao. ker ae aaailaika ai poarečUo popolaoaa nničiti zgodovinsko aaatavo. Za ta resice je odbrano na aaatavi aajl-pde mesto, ia s tea je dobila aaatava iroj globoki bistoričai poeta. iiat livo je, kako ja priM pro-fcaor Se« do tek naie. LeU 189S. •e je ndki, 1 v Krapiai Gajev apo-aeaik. kje. je sodelovala tadi akad. •Madiaa r tvojo aaatavo. Pral Segher je bil takrat ravno aaatavoaoia. Ko ao ee akademiki vračali v Zagreb, je hotela aeka goapica okrasiti aaatavo. Znata voaoda pripogae aaatavo k aji ia ko jo zopet dvigne, te odtrga koa naie, ki ja obviael na obleki goapice. Prof. Segher jik spravi, kote« jik dati v Zagreba zopet priiiti. Ko ee pa vrne, slifc, da hoče dati vlada zastavo v Baze j, ia kakor bi alalil, kaj ae iaa zgoditi, ne vrne naie, ampak jih spravi • . • .Hrvatsko akad. podporao draitvo" v Zagrebu prospevs prav dobra. Te-aeljaa glavnica znata ie aad 95.000 K ia razdeli letno 13.000 — 15.000 kron vabok agilaosti dijaikega akad. odbora. .Podporno draitvo" je postalo aekako ogajiiče dijaikega akad. iivljenja in je prevzelo takorekoč hegemonijo aed dijaikiai draitvi ia orgaaiaacijaai Ono daje iaicijativo n direktivo v vseh dijaikik vpiaiaajih ter aodelovaaja akademikov v javnem ii .jaja. Vsled tega je postalo navadno, da se pri volitvi aoveirt odbora razvije vsako leto oatra borba poediaih strnj, kar vpliva gotovo (avaaredao dobro aa draitvo, ker aaataae tako tekmovanje v delovanju za draitvo ter aataaka kontrola dela in poslovanja Draitvo vzdrtnje a hrano aeaečao povprečao 70 akademikov, a je obenem tadi boiaidko draitvo. Do sedaj ae je dajala kraaa v aenzi, ki ao jo oekr-bovali razni podjetniki. A ker ao ti peatali aareelni, ao ee zdrotila v no-vejiem časa vaa akad. podporna draitva, t j. .Podporao draitvo", .Hensa academica" ter srbsko ia iidovsko podporno draitvo, ki bodo oaaorala na laatae ratije enotno vsenčiliiko menzo, tn katero bode vsako draitvo plualo po nstanovljeni kvoti svoj prinos • . • Prvi temelj hrvatskemn vsenčiliiča je osaoval ikof Josip Jnrij Struaamajer, največji aecea ia dobrotnik hrvntskega naroda Prvi je oa sproiil to misel a svojim tnaaeaitim govorom v hrvatskem sabora leta 1861, razloiivii potrebo vaeačiliiiča ia predloiivti način, kako bi se moglo najboljše in naj-nspeinejie olivotvoriti Da njegova misel zopet ae zaspi, jo je odivll a vetikodaiaim tiaoa, podari rti za osa a- tek vaoačiliKa 100.000 K ia celo svojo plačo kot .veliki iapaa iapaaije mi-trovičke", 14.100 K, kakor dolgo jo bo aiivai Ta začetek ja aadel odmev v vaea krvatakaa naroda, nabiralo ae je pridan prispevke ia leta 1874. ae je otvorilo krvaiko vaeačiliMe. Ker ae radi materije! nik nedoatatkov ai dala aataaoviti tadi medicinska Iskal teta, je daroval velikodaiai ikof ta osnovanje te (akal-tete o priloiaoati toletaice vladnja kralja Frana Josipa 40.000 K. Ia a« bo dolgo, ko bo iael Zagreb tadi Bodici neko faknlteto; nabranih je ie dva ailijoaa kroa. Strosamajer ai torej samo intelektualni. ampak tadi glavai materijelai astaaovitelj hrvatskega vaeačilitča. Zato je izkazalo raeačilitče hva-leiaoat svojema astanovnikn a tea, da mn je poatavilo v avli lep doprsni kip, delo krvatakega kiparja K. Valdeca. (kaaae (rib.) l viviSeaejiem. človeka do-•tojaejiem iivljeaja nfgo je naše da-aainje iivotarenji-. To hrepenenj' je tako silit, da bo prej nego ai da-aaiaji mUfM -islijd. Herodi« Ni slovanski j««. Vse ti* gretij«. « bodo priboMja volitve JHaeaMl kliH- tkem la v hdMaaciji ao praiaa Berl-kalei stoje dat« brlkoae ni vrhanca svoj« aoči. na katere« se. alo wt temeljito a« preaeae. ae kola mogli dolfo radria«. Tadi sa aal napoči kitali dan. ko ti bode borila ideja plOU Ideji, v tea kojn pa kade zmaga ki atraal onih. ki ie bora ta boljM la čittejie aasore. To je naia tolaiba. • Vlada ie nima večine v driavnem t bora, to je pritnal ministrski predsednik bar. Beck v seji klabovih predsednikov; prizadevati pa spraviti tako večino tkapaj, ki bi omogočila tivljenje. Pogajanja zaradi volitve predsednika ae vrši dalje. Krič. soc. vzdriajejo kandidataro dr. Weiatkirchnerja ker oda jo. da postane jeteai dr. Ebeakock poljedelski, dr. Oeatmtan pa aaačai minister Kbeahoeh bi pač a tega i) la-aetti miaiatertki atol. da bi bil pa dr. Oaatmann kot aaačai miaiater v tej akaniei mogoč, aa to ai mialiti. » Nemikonarodaa zveza tte je tedaj, ko ao natopili tndi nemikoaapredai poslanci. članov. Ogreki miaistrski predtedaik We-kerle je bil v avdijeaci pri ceearja. Vladni krogi ti sicer prizadevajo prepričati javaoat, da ae U ai ilo ta ai-kako vaiao političao vpraianje, ampak da to je dr. Wekerle samo zakvalil ta neko visoko odlikovaaje. ki aa je bilo podeljeno; v reeaici pa te ja načelnik ograke vlade priaadeval pridobiti kralja n vooačlllUe ao vpoatale po-slsaski zbornici sledeče občine in dra-fetvs: občina trg Rečico. krajci iolski tret Ročica. šolsko vodstvo Rečica, prostovoljaa polarna bramba Rečica, tipanstro Nora Štifta. — II. t etiki akod naradao-radlkalnega dijaitva ae Trti letos sačetkom septembra t Celja. — Ustmeaa soatara se je pričela daaes na riiji gimnaziji v Celja. Prijavilo se je 35 osmoMcev, ned njimi IS Slovencev. Da je Nemcev več — to je zaslaga Proftova in pa posledica .Studentenheima". — Žldje, dr. Jakemeat In Jtaatoeke Waekt*. Poročali smo svoječasuo, da misli odpreti češko židovska banka rUnion" na jesen t Celja srojo podrninico. Da je banka tidovuka, to je D. W„ ki je priobčila predzadnjo nedeljo ogenj in tveplo kljuvajoč članek na iide. čisto prezrla; samo da je „tajč". Sedaj pa si banka iiče v Celja primeraik prostorov za puarne. in - dr. Jabornegg ji kakor pravijo, pri tem pridno pomaga. Vidi ae. da torej ni niti dr. Javornika alias Jabornegga niti njegovemn glaailu .D. W." bogvekaj tesno s antisemitiz- — Cltiluleim la kralnlas drn-itroa na saaaje. da Ima nek gospod dva letnika .Domovine" (1905 in 1*06) aa rujpollglnje. katera rad prepasti samo proti povrnitvi poštnine. Kedor refiektira na ponudbo naj se obrne na aredništvo našega lista. — Zakaj j* nocoj v Olji Uko silno Metal«! Ker so se razjokali r germanskem neba Baldar, Freia, Lokia. Hod ur, Naana, očka Wodan A coasortes aad tem, da jik je slavil včeraj pri kreaa kranjski Slovenec Pekine alias Beehine. v .Waldhausu" pa jim v čast govoril dr. Ambroiič, alias Am-broschitach, kateri se tndi ae more prištevati polaokrvaim Germanom. Celjani, glejte, da bodete drago leto bogove potolatili! Pa bo menda telko ilo — Itavl okr, glavar g. baron Mttller pride iz SI. Gradca v Celje v petek. 28 t. m. Praviio, da je zelo pravičen in nepristransk mat. - Se-dajai vodja celjskega okr. glavantva, g. pl. Prah l nastopi isti dan svoje mesto kot okr. glavar v Ptuja. — la Inančne alatke Finančno detelno ravnateljstvo je imenovalo komisarja finančne -trate v 9. č. r. prve vrste posipa Pristoliča v Ptuju komisarjem v 9. č. r. drage vrste, in gosp. Henrika Voršiča r Celju komisarjem finančne straie prve vrste tO. č. r. za Šmarje pri Jelšah. — Braslovče. Od tod so naslednji uradi oz. društva brzojavno zahtevali slovenske srednje šole io vseučilišče: tapaastvo trga Braalovče, kr. šol. svet, Posojilnica, Telovadno draštvo. Pevsko draštvo. Bralno draštvo. — Gornji grad. Dae 18. t m. jo sekal nek delavec Ua Travniški planini les. pri tem ga je zadela veja na glavo in ga poškodovala jako nevarno. — Volitve v gorajegmjskl okr. zaatop se vršijo 4.. 6. ia 8. julija t L ih sicer 4. julija za veleposestvo (8 zaat.). 6. julija sa mesta in tige (11 rednje U po-aemčevalnica, ako zel« zavedni Gornje-savinčani kapujejo opeko pri Stein-klaberju. — Občina Bezovlea v konjiškem okraja je podala drla vnema »bora prošnjo za slov. srednja šole in vseučilišče. — Iz Trkovetl. V soboto dne 2». t. m in nedeljo 30. t m. gostovali bodo v Trbovljah člani slov del. gledališča iz Ljubljane. Izbrali so si dve jako zabavni ialoigri .Na Letovišča* in .Martia Smola ali Kiaeautograf*. ki jih bodo predstavljali pri Forteja na Vodih. Sosedno narodno občinstvo iz Zagorja, Hrastnika. Doli. Litija, Laškega ae opozarja aa ta izvanradai nmetniiki ulitek. Vsi v Trbovlje aa dan sv. Petra in v nedeljo h krasni aakavi. Antč. — V Trbovljah dobijo novega postijeaačelnika. Pride tje g. Ea. Malovrh is Ljabljane. — lajava. .Domovina" je v št. 58 s dne 91. maja t I. priobčila pod zi-glivjem: .Nečnveuo postopanje kleri-kal lik agitatorjev" članek sledeče vsebine: .V občini Senovo pri Bajheaburgn ai vrnil volilni komisar pobranih legitimacij. temveč jih je izročil lapaika Cerjakn v Bajhenburgu v primemo uporabo." Podpisani Ljudevit Furlani, odgovorni urednik .Domovine" v Celja, prizaam javno, da sva jaa ii dopisnik a tem popolnoma neresničnim poročilom globoko nialila tedajnega volilnega komioarja v Senovem, gospoda Antona Ivanetič, c. kr. okrajnega tajnika v Breiicak in ga prosim za od-puičinje. Ljudevit Furlani. — BreZlee. Slavna pooojilnica v Sevnici darovala je odseka Brežiškega .Sokola" v Sevnici znesek 100 K za nakup tdlovadaega orodja. ,Na sdar!" — Brežiški Manikutarjl se v celjski .vahtarici" divje zaganjajo v slovenske davčne nradnike v Brežicah, in sicer zato. ker govorijo s slovenskimi strankami — slovenski in jim tndi dajejo, kar je prav in popolnoma naravno, slovenske uradne tiskovine. Bazume se, da to boli brežiške nem- ikatarje, kateri hi radi videli, da bi bili uradi — ponemčevalci. Bilo bi aa mesu. da bi izrekle okoliike slovenske občine po krivici napadenim ia deaua-eiranim uradnikom javao potom občinskega zastopa svoje zaupanje. — teiezalea Pirtla - Ptaj - Bogateč. Načrt te železa I ce z lego posameznik postaj je razpostavljen pri mariborskem okrajnem glavarstva, soba itev. S. — Požar aa Dr. polja. Kakor izvemo natančno, je uničil požar v Mkovcik Iu Dražencih 36 posestnikom 60 poalopij. Zažgali so otroci pri igri En otrok je zgorel in tudi več živine. Gasilo je 6 polarnih hramb. Ko so se požarniki po dokončanem posla malo krepčali, je zgoreli cirkoviki požarni brimbi brizgalnlca. — Ptujski »Stajere" še vedno napada dvornega svetnika Ploja radi znanih obrekovanj vsenemškega poslanca Steina, dasi je predprelskava okrožnega sodišča v Ljubnem dokazala, di ni g. dr. Ploj popolnoma ničeaar zakrivil, kar bi moglo dati povod tistim obrekovanjem in da so to le prazne in neutemeljene govorice. Kdor to poni vi ji, je torej nividen obrekovalec. — Sv. Dih prt Lačuak. Dne 14. junija je bila tukaj komisija zaradi vodovodi. Lepšegi razgleda, kakor je od Sv. Duka uživaš le od malokje. Zategadelj prihaja tadi veliko izletnikov ni U krasen hrib Vsak kribo-lazee je vesel, ako najde aa hriba potirek dobre vode. Tega ae je do sedaj pogrešilo. Peščici tnksjšnih posestnikov sklenila je torej napraviti vodovoP. Ker bo pa U mnogo stil. trka ae tem potom na srca prijateljev prirode, da nam priskočijo aa pomoč. Dobrovoljni darovi naj se pošljejo g. Alojzija Majcena, aadačitelja tukaj. Vsak tadi najmanjši dar se ho v časopisih naznanil. — Sv. Aataa v Hlov. gor. Za ustoaovitev slov. vseučilišča v Ljak-Ijzai poslali sia aančnema ministntta dne 17. L m brzojavko narodni občini Zapetinci in Cerkevujak v Slov. tor. ter vložili tadi aa poslansko zbornico peticijo za slovenske srednje Me ia vseučilišče. — Velik patnr je bil zadnji četrtek v Mihovcih (občina Cirkovoe) pri Pragankem. Pogorelo je 36 posestnikov, nekateri tadi v sosednih Dratencih. Tu bo mnogo bede in revščine. usmiljeni ljudje naj pomagajo siromakom! — ■izdolžeoj« aradaikov. Vlada se sedaj iatenzivno ukvarja z vprašanjem razdollenja uradnikov. Tozadevno raziskovaaje je dognalo, da imajo avstrijski dižavui uradniki sa 25 milijonov kron vpisanega dolga; vsekako pa imajo uradniki še mnogo zasebnih dolgov, katerih višini ae ni mogli dognati. V kratkem časa ho stavila vlada konkretne predloge na podlagi teh raziskovanj. — Velika svečaaost v prid sv. Cirila la Metoda due 7. juliji v Ma-ribora se bliža. Opozarjamo prijatelje mariborskih veselic ie enkrat ni to svečinost ki mogoče prekosi vse do-sedaaje. Ne moremo pač vsega načrta izdati; toda že Rnšani sami in pa nastop otročičev Crilovega vrtca na odra .Narodnega doma" bodo zadovoljili navzoče. Ne bode maajkalo lepega petja in godbe, katero preskrbe Slov. Bislričani. — Neprevidna mati. Delavka Doki, stanujoča na Pobreškl cesti v Maribora, je šla sadijo sredo v mesto in zaprli svojih dvoje otrok brez nadzorstva v stanovanje. Pred pečjo je stal slanini jerbaa, poln premoga in drv. Na uek način se je ta jerhas nžgal in oba otroka bi se skoro zadušila, da ju niso rešili sosedje. — Tiskovne »imate v itev. 71 .Dossoviae" v Listka 3. rabr. 1. vrata čitaj privatno mesto priaatao. v 4. rabr 4. vrsti Itatati mesto Šutasi. V Polit, pregleda 4. rabr. ž. stran v 13. vrati od zdolej obrtno mesto obratno, v zadnji vrati viste rabr. prepodaaim mesto prepovedanim — Vrejell wo ta le popravek. V smislu S 19 tisk. zak. zahtevata podpisana, da sprejmete sledeči popravek z ozirom na Vaie poročilo .Denar aem — ali pa ne bo pogreba!" v itev. 89 Vaieaa lista s dač 17. rožnika 1907: Ni rea, da — ko je pa amrla. niso plačali sorodniki pogrebnih stroškov — vnaprej. To je dalo župniku M. Vavpotiču povod, da je prepovedal grobokopu izkopati grob ia kaplana opraviti pogrebne obrede: res pa je. da od podsredških tržanov našuntani in nahajskani sorodniki namenoma nito koteli izplačati določeaik pristojbin za grobov prostor, grobarja in nagrobni kol r znesku po 8 K, katere pristojbine se morajo plačati naprej glaaom VII. cerkvenega saukaz-nika sa lavantlnsko škofijo z dne I. rožnika 1903. št 1922, stran 91. g 7. in radi tega grobar ai izkopal jame glaaom $ 9. stran 98 istega zaakazaika. Kes je tadi, da ko so plačili 8 K č. g. kaplanu Kolenc, je grobar izkopal jamo, t g. kaplan pa isto ia mrliča blagoslovil, ko je inpnik izpovedoval na boiji poti v Zagorju. Spoštovaje Matija Vavpotič. Leopold Kolenc. župnik. kaplaa. V Podsredi. dne 19. roinika 1907 Tema popravka dostavljamo leto. da je bil čisto nepotreben, ker sta gg župnik in kaplan s svojim podpisom potrdila to. kar smo mi poročali, da se grob ai izkopal — dokler ni bili plačana dotična pristojbini. Svojo prepoved opira g. župnik ni .cerkveni siakazaik". kateri kliče faraaom: — Deaar sem — ali pa ae bo pogreba! Je 11 s tem res kaj popravljeao? — Umrl je daaes 23. junija na Zidanem ihootn dolgoletni nadačitelj gospod Blai Kropej po dolgi bolezni 63 let star. Pogreb blagega raaj-kega bode v torek 23. junija popoldan ob pol 6. nri. — Sokolski zlet r Prago. K petemu slovanskemu sokolskemu zletu v Prago je te prišlo 370 amerikanskih Cehov, med njimi .Cikaiki Sokol" s krasno zastavo. Udeležbo je naznanilo 20.000 sokolov in sokolic, med njimi 11.000 telovadcev in tčlovadk. Med aazaaajeniml gosti je 170 Bolgarov. 370 Sloveacev. 500 Hrvatov in Srbov, 200 Francozov, celo telovadni zbor iz Algiera v Afriki. 96 čeških sokolov iz Berlina, ti it Budimpešte. 46 iz Draždan. 16 iz Monakovega in 11 iz Pariza. Nadalje pridejo odpoalanci pariškega in loadoaskega obč. zastopa a poročevalci tamošnjih velikih čaanikov. zastopniki Ljubljane, Zagreba in Belgradi ter mnogo gostov od vseh strani sveta. Ob tej priliki priredi v Pragi traacoeka osrednja zvezi telovadcev mednarodno tekmo francoakih, belgijskih, čeških, slovenskih in hrvaških telovadcev. — Sloveaskl sprejemni odsek V. vseeokolakega zleta v Pragi, se-stoječ iz slovenskih praških akade* mikov ter odobren o < osrednjega češkega sprejemnega odbora, javlja vsem Slovencem, ki se mislijo ndeletiti vsesokolskega zleta, da jim bo u raz-polago. z vodniki ia vsemi potrebnimi informacijami kakor pri dohoda tako za celi čas njil ovega bivanja v Pragi. Ddeletenci nesokoli. ki še nimajo preskrbljenega staaovanja. naj se blagovolijo takoj pismeno obrniti na predsednika tega odseka: Vilj. Kukec, tehnik. Kralj. Vinogradi, Brandlova al. 31/111. — Mokslsks slavje v Pragi. Kol nkik svod i« zajedlo priprava k velikima letotnjemi vaeaokolskemu ileta v Pragi ae vrtijo sedaj ie od ». t n. vsako aedeljo veliki iakovi tsrnirji la alavaoatoeii prostora. Coiki Usti poročajo, da je bilo prvo nedeljo nad »0.000 udeležencev. aadnjo nedeljo pa celo nad 50.000. In vendar ae te nepregledne vrste skoro isnbijo v velikanskem prostora, ki je odmerjen slavijo. Šahov tnrnir predstavlja boj med Zigmnndom in Žižkom. Ko izsa otadja sadonijo mogočni glasovi staro-slavne hnsitske bojne pesmi „Kdož jate koti bojovnici" — savlada mrtva titina po iirni areni in m napeto pričakuje trenutka, ko priderejo pod vodstvom Sitte zmagonosne hnsitske čete na kojiUe. In ko gledal oae bu-sitske bojne resove. ki predsUvljajo aa iahs trdnjave, ko gledal kako imagoaouo prodirajo čeike vrste ia slednjič uničijo in sspolijo v beg sa aprotuike — tedaj nastane »pet življenje aa tribaaah in v areni med vrstami gledalcev. Mogočno sadoaijo akordi čeike peeni: .Bivali Čekov«", ia zmagoslavuo jesdi Žitka v spremstva svojih čet is bojiKa. To Je lana pravo aarodso slavje, neto it tiv-ljenja, ia zgodovine narodove. Haradea čeiki delavec ia lefti inteligeat hitiu t je, ia aoMea te ae čati tsjega, ker Ja vaskema so aaa velika preteklost čedkega aaroda. Tako se vagaja naroda vera v lastno silo, ki nikdar ae upi saleajstva ali hlapčevasja. P. — T Puli so zmagali po večdnevnem ljstem boja adraMai Italijani ia aadjaiisti aad .gospodarsko stranko", aa kalen ao glasovali večitoma Hrvati ia mornaric*, t večiao IM glasov. Ako psaitlimi. la Je bilo skapao oddanih skoti 1000 giaeev, Ja to gotovo selo Uaveraa večina. Italijaai ao ItreblJtH svojo saaao gnalo, .oaar tatto" (si vse Vati); volili so sa sjs celo mrtveci Volitve bodo aajbrt razveljavljene. - Bal aa Tstlksas krs«a pri od volitev t Puli pijaai italijaaaki Gsletaai ia Pile domu. Ka TaUksa brega n jeU klatili ia aasn-movati Hirata, kličoč Jik „aa ksrajm" ia ss csla a revolverji streljali aa kite mirnih prebivalcev ter metali ksmeaje sa okna. V skrajnem silobraaa ao se postavili Hrvati pijaai tolpi pa raka ia v boja, ki ss Je rasraei, ja Mlahit neki Moacardo. Ni ia dagnue, kdega Ja abil, ai pa iskljsčaao, da ga al aatnlfl kdo is lastae stranke. SietOTne vesti. te leresgevlBS. Moatarski .Hiral' priaaža t 19 Kav. resolucijo Alšajsas aa shols srbaUl predsjakov t Saia-jsvem o tstknm peložsjs srbskega aa- prisaava potrata pslitiias ia gospo-dareka srgaaisacijs aa aajibli demokratični podlagi, potrato astonomije (samouprave), zavarovaaja drlavljanake svobode la ustavnega tivljeaja ter anj-asst akspatga postopaaja vseh slojev aarnla ia torej tali s mokamedaaskiml 8rtL Zato ja Mlo sklsajeas sklicati aarolao skspitlno t Sarajevo najdlje v treh mesecih. Zaradi skli-caaja aarodss skapitias Ja Ml ImOse •dbor tastih članov, katarsmn pral. Ja Kosta Ksjunlžič. V si vtise volitve; volili tolo vsi polnoletni, domači 8rM; ia easksia okraja tole Isvuljea pn sa psslsaec ia po sa sa-mistalh, * • okrajih po • posiaaea ia pa 1 i smilit ss 8aiaJsn,Xostaria Banjslsko pa po 4 poslanci in i nsm. Shode k volitvam skličejo predsedniki vseh srbskih korporacij dotičoega mesta ali okraja, predsednik shodu sporoči nemudoma uspeh volitev K. Kujundtii'u. To bode torej popolnoma pravilen narodni zbor za posvetovanje o narodnih potrebah. To je pač karakteristično za avstro-ogrski način vladanja v okupiranih deželah, če mora prebivalstvo segati po takih sredstvih samopomoči! — Claa msgaatske zbornice — tat. V okolici Arada na Ogrskem je Oblast prijela hivSega člana ogrske gosposke zborni! e baronu Fechtiga radi pretepa. Sodnijska preiskava je tudi dognala, da je baron ukrauel več srebrnih ur. — Ha Hrvatskem delujete dve banki sa parcelacijo veleposestev in naseljersnje: hrvatska in msžarsks. Kitarska ima večje uspehe; nedavno je kupila ia raadelils «00 oralov, sedsj bo sopet kupila 100 oralov. Naaeljuje pa Matare ia Nemce. .0 taki ali podobni alovenaki koloaisacijski banki bi se dalo trdi pri naa rssmiiljsti. Kapitala je dovolj aa razpolago. Koliko slovenske sealje bi se otelo sa U nsčin tujcem, koliko taje zemlje U bilo mogoče osvojiti!" lostsvljs Ijabliaaski „8lo-f! — Nevarna ropar. V Belgradu so spustili « letnega Kara&ča is napora, t katerem je sedel tri leta radi ropa. Kosmj ps je bil prost, se je smakail v gozde In abil v petih dnevih 4 osebe, med njimi svojo nekdsajo ljubico ia jelaera orožnika. Tri Irage osebe je obstrelil ia talgal jedno kmečko hiio. Koparja pridno zasle-dujejo. U 6 ucenec amoften slovenskega in nemikega Jezika sa takoj sprejme pri Frww Stodenice pri Poljčanah. Dobro izurjenega, zmožnega in zanesljivega sss i trgovskega pomočnika za trgovino z malanim blagom I »če Maja MMb, trgovec v Kostanjevici na Kranjskem. nt »prejmr » trgovini s mHkuim bUirom pri J. talni«, (losilitko. Savinji*. dolin. 330 a-a Kupit oddaljena od Celja tričetrt ara, stoji sredi vasi. obstoji is dveh sob, kuhinje ia kleti, n precej velikim vrtom. Ja selo pripravna sa ipecarijo sli sa kakega rokolaka. Klor Jo teli kapiti, aaj se oglasi sstinono ali piameao pri tonu posestnika. Arjavas, poita Patrov te Novo Kt Kupujte narodni kolek! Stanovanj« obstoječe Iz 2 sob, kuhinje In Irngik prostorov ne odda v najem v kiti »t S Sehlllerjeva cesta. «- a ima 11 sob ia > kleti it Je pripravna sa vsako obrt, aa pol sdo ugolnimi pogoji -oda. Zraven hite je tadi nekaj zemlji - Več pove lastsik, Ve a al sedlar t Trbovljah, sta S-t Slovensko delavsko podporno društvo v Celju društveno gostilno ■ 1. avgustom 1907. ,*» a-1 Plamena ponudbe na odbor dvuitva. Izjava. Obžalujem odkritosrčno svoje nedostojne klice na volilnem shodu na Gorici, dne 5. maja 1907, s katerim sem žalil tri pričujoče gg. uCitelje. Istotako obžalujem odkritosrčno svoje nespodobne besede, s katerim sem bil nepremišljeno In neute- , meljeno Žalil naCega domaČega g. nadučltelja dne 14. maja 1907 po volitvi v državni zbor. Spoznavam, da sem mu prlzadjal krivico ter Izražam nJemu In drugim gg. učiteljem svojo spoštovanje. V dokaz tega svojega odkritosrčnega obžalovanja darujem Javni »olskl knjižici na Gorici 10 kron. Na Gorici, dne 21. Junija 1907. , J«ri isplsk, mežnar. JMitmcndo licitacija adaptiranja stare Sole v uCno sobo s proraCunjsno skupno svoto 5835 kron, razpisuje se v Šmartnem ob Pakl h kateri se podjetniki najvljudneje vabijo. NaCrt In drugo ja podjetnikom vsak dan pri podpisanemu kraj. tol. svetu na ogled. Irtili Mstf 5«(t SurtM «1 M, d* 21. jufja 1*7. Načelnik: Ivam Dre*. Razpis natečaja. ssHHallaM t_ ■VllVIJi* Hi Na sledečih iolah se s pričetkom rimskega tečaja 1907/8 delni tirna popolni jo: Na trirmaredni ljudski Soli na Teharjih in na petraaredni r Brsslovčah (m. krajevni raared) po eno mesto učitelja orir. učiteljice. Na Mrirafredni ljudski ioii r Mosir ji (H. krajevni raared) mesto ačitaljice. Na iestnaredni ljudski foti r Trborljah (D. krajevni rmtred) mesto učitelje. Prositelji osi roma prositeljice imajo pravilno opremljene prefcge vložiti do dne SO. jolija 1907 predpisanim službenim potom pri dotičnih bajnih tolskih svetih. Celja, dne 18. janija 1907. tn t Molitvenike ^ Umetalni ogenj Lampijone 1 vrstne)!!"- vezavah. aa Ciril to Me-todov kros to papirnate itd. priporoča na debelo in drobno trpita t ptffrjia lastnik: Coassrdj Usta JJomorias" TU drsttva .Zvesas tiakana" r Cslja Odgovora! urediik ia Uajatstj Ljudem KsrUsi.