5/1 207 o • pri «>• PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ nn >. postale i gruppo - Lena 90 lir Leto XXVII. Št. 283 (8071) TRST, petek, 3. decembra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. _ bila 15. rido UL > » .Je Je pri- de- mo-nilji i M .ria-ia »le-■vne rgv- iška xoe elno ,edi- mo- že isar ■ a po- sl- i J« rad- ie- lije- fre- 3ia° lira- zzot cAl i » i ie Inik-lise-ovj> 1 i' ova- »tel ezn o rrifi prei «» il » od- ar ,koll v mri- kjer Ni- stol' ivel' duk- ihko #*• do- e J* ljaj» ledki rbo se- ii»v' ak»r l kf ) kr«1 štiri1 siik> ufli’ sicer 6lali p85 JO^ kai“ k et . 3« 'rišf* rar- iveft* taW> & >0 > ■ t )ot* J Ii<^ na- lisij® par ig s v $ i slif' 'Z is< s OCENA PREDSEDNIKA VIADE COLOMBA SREČANJA S PREDSTAVNIKI SLOVENCEV Izhodišče za nadaljnje plodno delo Delegacija enajstih zahteva globalno zakonsko zaščito - Colombo: «Zamuda ne pomeni tudi zanemarjanja določene politike» - Glede Nadiških dolin je predsednik omenil «tudi nasprotna stališča», da pa načela veljajo za vse Slovence enako brez razlike (Od naiega posebnega dopisnika) ,, RIM, 2. — Predsednik italijanske vlade Emilio Colombo se je .,r,i opoldne skoraj eno uro zadržal v pogovoru s predstavniki I v*ntke narodne skupnosti v Italiji, ki so v imenu 27 podpisnikov J!!** decembrske spomenice zahtevali jamstva za globalno zakonsko Pogovor se je začel s skoraj ^rno zamudo, ker je imel pred-v^a|3e obveznosti, ki so trajale I ^predvidenega roka. Tako so po-°ri trajali nekako od 13. do 14. fc^ombo je slovensko zastopstvo eno leto po prejemu spo-Oost u- uP°števamo našo nestrp-ki izvira iz nezadovoljstva za-Ma sP^?šne počasnosti pri urejevanih vprašanj, pa je sprejem ; S “krati Colombove obveznosti, ki °b tej priložnosti, ven-dogodek, ki moramo v njem jjU začetek urejanja naših odpr-i ^APrašanj na najvišji ravni. Pred-^utombo je izrecno poudaril nasprotovanje vsaki obliki Jj^-artje, zagovarjal je harmonič-; frj*®tje med narodnostnima skup- tk—To je načelo, ki velja za Jjjjjanjžine glede na njihove zgo- .Ta I !("* Pačela so vsebovana v ustavi ti to ustavo spoštujemo, je W1 Predsednik. jj^dal je še, da je bilo v zadnjem tj niarsikaj urejenega in da se-JJl *ni več vprašanje kvalitete, JJJPak kvantitete.* Podrobno je go-jjJ,0 nekaterih konkretnih vpra-ko je delegacija o njih go-a. medtem ko je nekoliko za-^vprašanja nekega življa v j^egacijo so sestavljali poslanec 5?'n. Skerk, ki je Colombu pred- Posamezne člane ter izrekel ‘8?*Me: mdsli; delegacijo so iao Lovriha, Jože Jarc, Klavdij Palčič, Miroslav Pahor, Damjan Pavlin, Izidor Predan, Boris Race, Avgust Sfiligoj, Drago Štoka in Marko Waltritsch. Ko je predsednik vlade zaključil svoja izvajanja, se mu je poslanec Škerk še enkrat zahvalil za sprejem in posebej še za obveznosti, ki jih je predsednik Colombo prevzel v imenu vlade. Uradno sporočilo Uradno tiskovno sporočilo predsedstva ministrskega sveta o pogovoru med Slovenci in Colombom: »Predsednik ministrskega sveta poslanec Colombo je popoldne sprejel v palači Chigi zastopstvo podpisnikov vloge, ki zadeva vprašanje slovenske jezikovne manjšine. Med prisrčnim srečanjem so člani delegacije imeli priložnost obširno prikazati svoje staiišče o teh vprašanjih. Predsednik ministrskega sveta je nato pojasnil kriterije vladne dejavnosti o snovi, ki je bila predmet pogovora. Prisoten je bil vladni komisar pri deželi Furlani ja-Julijska krajina prefekt Ab-brescia.* Izjava delegacije podpisnikov GLEDE KANDIDATURE ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE Nadaljujejo se pogajanja antifašističnih strank Dogovor med socialisti in socialdemokrati o stalnih posvetovanjih - Vložen nov zakonski predlog o razporoki RIM, 2. — Tudi danes so se nadaljevala posvetovanja med strankami, ki se sklicujejo na ustavo, o kandidaturi predsednika republike, vendar pa je položaj še vedno zelo meglen. Stranke namreč govore na uradnih razgovorih samo načelno in do sedaj uradno ni govora o kandidatih. S to politiko je pričela KD. ki se namerava šele »Jutri 3. decembra poteče eno leto, odkar je bila odposlana vam, gospod predsednik, spomenica, katero je podpisalo 27 kvalificiranih predstavnikov političnih, kulturnih in gosj»darsk.il- organizacij slovenske narodnostne manjšine Furlanije-Julijskc krajine. Minilo je 26 let... Kljub temu, da upoštevamo t-tru-d ljivo delo in skrbi, ki jih imate, menimo da smo preveč časa čakali na današnji sprejem. Mimo je šlo dragoceno leto. Vendar pa smo prepričani, da je mogoče z zavzetostjo vlade nadoknaditi izgubljeni čas. Razlog naše zahteve, srečati se z vami. je bil v tem. da vam obrazložimo kot najvišjemu predstavniku vlade poglavitne zahteve slovenske narodnostne manjšine. Vsekakor želimo podčrtati, da gre za življenjske probleme slovenske manjšine, katere naj reši vlada, ki ji predsedujete.* «Minilo je 26 let od konca vojne, minilo je 24 let. odkar je stopila v veljavo republiška ustava. Minilo je 17 let, od podpisa londonske spomenice in 7 let odkar je bila ustanovljena dežela Furlanija-Julijska krajina. In vendar se ne izvajajo določila ustave, ki predvideva uveljavitev posebnih norm za zaščito narodnostnih manjšin. Za druge jezikovne skupine so bili sprejeti določeni ukrepi, naša manjšina prebiva v treh pokrajinah. Izjava predsednika Colomba Predsednik vlade F.mlllo Colombo se je ministrski pred-V* Colombo zahvalil za pojas-V. j11 obrazložitev spomenice. | k jš^an sem, da zamudi ene-Rki *j® ne pripisujete pomanjka-^utljivosti ali pomanjkanju \ čuta. Vsa zamuda je S V*1® težavne probleme v dr-! V vki Se kopičijo iz dneva v Saditi srečanje ne pomeni, ! lt| -jati določeno politiko*, je deli j^.jaistrski predsednik. »Vlad-je usmerjena v smeri I ''Hi* P°l*t*ke v zvezi z manjši- je nato, da so člani j S omenili, da pomeni ob- * oh?n^'no v državnem ozem- V j^fatitev italijanskega naro-Stoh. aal je s to ugotovitvijo -Jo jtee s strani ljudi, ki govo-% J ***. ki se razlikuje od je- V et>ne. »Mi hočemo te manj-%()''rednotiti in jih spoštovati, (Sta? v spdanji fazi evropske u lt>uTne Politike, ki gre v sme-Jk, .»Rfacije ali vsaj združeva-f tig J** politiki bi nasprotovali, % .b|.žnali vključiti vanjo manj- . Jh jJ®«ovnih skupnosti, ki ži-N "Jotraj naših meja in ki ^JT^agajo tkati to skupnost. Tmo vsaki obliki asimi-«rečno želimo omogočati ? faz voj skupnega sožit- faznimi jezikovnimi skup-Stihl'. To zadeva vse jezikovne živijo v mejah naše lične zgodovinske razmere*. Kar zadeva slovenske šole, je ponovil ugotovitev delegacije, da je bilo na tem področju v zadnjih letih nekaj storjenega. Navezal se je tudi na ugotovitev delegacije, da ni ustanovitev dežele zadostila vsem upanjem. Vendarle je dežela dala svoj prispevek in kritike na tem področju lahko zahtevajo kvaliteto, ne pa kvantiteto. Princip je bil torej uveljavljen. V zvezi s tem je odprt problem dopolnitve že načetih vprašanj. »V teku je proces, ki ga ka-rakterizirajo težave, proces, s katerim bi dosegli zadovoljive odnose med Italijani in Slovenci*, je nadaljeval svoja izvajanja Colombo. Predsednik vlade je nato nakazal naslednje obveznosti: »Vlada bo dala pobude, tudi zakonodajnega značaja, za nemoten razvoj slovenske manjšine na kulturnem področju, da se izboljša njen položaj v duhu republiške ustave. Vprašanja, ki ste jih nakazali, zanimajo razna ministrstva. Kar se tiče šole, sta v razpravi v parlamentu zakonska osnutka poslancev Škerka in Belcija, ki sta bila združena. Z rešitvijo tega vprašanja se bodo rešili važni problemi, ki zanimajo predvsem slovenske šolnike. S svoje strani se obvezujem, da se pospeši raz prava tega zakona, in če bodo ob tej priložnosti predlagani izboljše-valni amandmaji, jih bomo preu-rsig -j«, jo ut-jHi prcuacuiuR. Čili z največjo pozornostjo. “ ^.'Republiška ustava to odra V zvezi z vašimi zahtevami gle-v,a moramo upoštevati raz-1 de univer 3^.10 zadeva vse jezikovne ki živijo v mejah naše h *g;>rav 50 m°ri njimi razli-H . kovinskega in ambientalne-’ je dejal predsednik univerze moram izraziti, da je to predvsem pristojnost akademskih organov, vendarle bo vlada dala tudi v tem primeru svoj prispevek. Kar zadeva kulturno dejavnost, je treba reči, da smo v zadnjem času s pozornostjo sledili tem vprašanjem tudi z gmotno pomočjo. V zvezi s tem izrecno omenjam Slovensko gledališče v Trstu, ki opravlja važno kulturno poslanstvo. Vlada namerava upoštevati spomenico zastopnikov slovenske manjšine, poglobiti preučevanje zakonskih in administrativnih ukrepov. Obljubljam vam pripravljenost vlade, da se odpravijo fašistični zakoni, predvsem kar zadeva spremembo priimkov v prvotno obliko*. Glede uporabe jezika je predsednik vlade Colombo dejal, da je to predvsem povezano s splošnimi normami in manj s specifičnimi. S tem v zvezi je omenil reformo kazenskega zakonika, kjer je vključeno tovrstno določilo. Glede zaposlitve v javnih uradih je treba upoštevati predvsem o-snovne norme, pri čemer je treba uskladiti specifične potrebe s temi normami*. V nadaljevanju svojega govora je ministrski predsednik Colombo dejal: »Vlada je pripravljena delati na tem, da zadovolji vaša utemeljena pričakovanja za harmonični razvoj vaše skupnosti, ki je integralni del širše vsedržavne demokratične skupnosti. Menim, da lahko računam na vaše sodelovanje, kot vi lahko računate na naše*. »Ti splošni problemi zanimajo vso vašo skupnost brez razlike in veljajo te norme za vse. Od vas sem slišal, da ste omenili odprto vprašanje Nadiških dolin. V zvezi z uveljavljanjem norm moram povedati, da smo v preteklosti poleg vaših zahtev slišali tudi nasprotna stališča. To ne pomeni, da imamo do prebivalstva teh krajev kak predsodek in da zaradi tega ne bi analizirali tamkajšnjega položaja. Moramo se poglobiti v preučevanje teh vprašanj, zato da ne bi ena uresničena želja napravila na drugi strani škode*. »Osebno želim in bom napravil vse, kar je v moji moči, da je ta današnji sestanek izhodišče za nadaljnje plodno delo*, je zaključil predsednik vlade Emilio Colombo in se prijateljsko poslovil od enajstih zastopnikov slovenske manjšine. TOPLO PRIPOROČAMO NAROČNIKOM, DA VPLAČAJO NAROČNINO PRI RAZNA&ALCU, ALI PRI TRŽAŠKI KREDITNI BANKI V TRSTU, Ul. F. Fllzi št. 10. ki se zaradi zgodovinskih in drugih razlogov močno razlikujejo med seboj. Slovenci videmske pokrajine, ki žive v okviru Italije že več kot eno stoletje, ne uživajo nobene pravice. Zanikajo jim celo, da pripadajo narodnostni manjšini. Slovenci goriške pokrajine uživajo samo pravico, da imajo šole v svojem materinem jeziku. V tržaški pokrajini imamo poleg slovenske šole tudi posebni statut londonskega sporazuma, ki pa se le deloma izvaja. Razen tega smo zahtevali ta pogovor ne le zato. da bi obrazložili spomenico, s katero je bila vlada že seznanjena, temveč tudi zato. da bi izvedeli, kaj namerava vlada ukreniti za rešitev tega perečega vprašanja. Trije zakonski predlogi Med drugim pričakujemo takojšen poseg vlade in torej največjo podporo in dobro politično voljo zato. da se postavijo na dnevni red pristojnih parlamentarnih komisij ■ nekateri zakonski pr«dlogi. ki se j tičejo slovenske manjšine. Med te- j mi so: 1. Zakonski predlog štev. 2692, ki ga je predložil poslanec Škerk in ki se tiče priznanja narodnostnih pravic in pravne zaščite slovenske narodnostne manjšine v Furlaniji-Julijski krajini. Isti zakonski predlog je v senatu predložil senator Šema. Slovenska delegacija pred sprejemom pri predsedniku vlade Colombu. Od leve proti desni: dr. Damjan Pavlin, dr. Avgust Šfiligoj, Miroslav Pahor, dr. Drago Štoka, Dušan Lovriha, Izi dor Predan, Albin Škerk, Marko Waltrit sch, Boris Race, Klavdij Palčič in Jože Jarc bila po letu 1947 potrjena slovenska 2. Predlog zakona, ki ga je pred- šola z zakonom iz leta 1961. Ta zakon velja samo za tržaško in go-riško pokrajino. To je tudi edina manjšinska pravica, ki jo od takrat uživajo, če izvzamemo via faeti priznane dvojezične napise krajev v okoliških občinah z večino slovenskega prebivalstva in delno finančno podporo slovenskim kulturnim organizacijam. S podpisom londonskega sporazuma 1954. leta je za tržaško po krajino začel veljati «posebni statut* «spomenice o soglasju*, kjer so podrobno naštete pravice, ki bi jih morali uživati tržaški Slovenci. Danes, po 17 letih, moramo z obžalovanjem ugotoviti, da se. nekateri temeljni členi tega statuta ne izvajajo. Če bi se uveljavili vsi členi tega statuta, bi bil olajšan narodnostni, kulturni in gospodarski položaj Slovencev v tržaški pokrajini. ložil poslanec Fortuna (predlog zakona štev. 3536) in ki nosi naslov: «Posebne norme za zaščito slovenske jezikovne skupine.* 3. Predlog zakona Škerk-Belci štev. 558/686/A o slovenskih šolah v goriški in tržaški pokrajini. Zakon tvotos deželnega svetovalca Štoke: «Disposizioni penali per la tutela delle mjuoranze liriguisti-che* in končno peticijo Slovenske skupnosti in Slovenske demokratske zveze za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Ti urepi, tudi če bi bili uresničeni. smo prepričani, da ne bi dokončno rešiti vprašanja pravic slovenske manjšine, vsekakor pa bi predstavljali pomemben korak naprej na poti nadaljnjega razvoja. Zato pričakujemo od vtis, gospod predsednik, točne obveznosti. Za večjo pristojnost dežele Menimo in s tem upamo, da bi bilo treba v bodoče vnesti^ določene spremembe v našem deželnem statutu, priznati deželi večje pristojnosti tudi na zakonodajnem področju. To, kar danes zahtevamo od vlade, ni nič izrednega, saj spada v okvir demokratičnih svoboščin. Vse to nam more dati demokratična Italija. ki je sad odporništva, v katerem so dali velik prispevek državljani slovenskega .jezika. Pripadniki naše skupnosti bivajo v videmski, goriški in tržaški pokrajini in so glede na že tako omejene narodnostne pravice kljub členu 3 ustave, ki zagotavlja enakost državljanov, porazdeljeni na kategorije po pokrajinski pripadnosti. Fašizem ni delal razlik Fašistični režim pa ni delal nobene razlike med Slovenci. Takrat smo bili vsi zapisani smrti. V zvezi s tem navajamo samo en primer. Slovenci in Hrvati v takratni Julijski krajini smo predstavljali približno en odstotek celotnega prebivalstva v državi, toda od skupnih 42 smrtnih kazni in 27.737 let ječe, ki jih je izreklo posebno sodišče, gre 33 smrtnih kazni, ah skoraj 80 odstotkov, oziroma 4.893 let ječe ali 18 odstotkov na račun Slovencev in Hrvatov. Velika večina Slovencev v videmski pokrajini, ki prebiva v Beneški Sloveniji in Reziji, je v mejah Italije od leta 1866. Nikoli p« ni uživala niti najmanjše narodnostne pravice, razen v nekaterih cerkvah pred nastopom fašizma in danes. Do danes ni bilo v prid Slovencev v tej pokrajini ničesar ukrenjenega, če izvzamemo malenkostno deželno podporo kulturnemu delovanju. V teh letih pa se je marsikaj spremenilo v zavesti ljudi, ki v vedno večjem številu in pogumneje terjalo svoje narodnostne pravice. Zaradi težkega gospodarskega položaja je moralo iz Benečije oditi okrog 15.000 rojakov na delo v tujino, ker niti osrednja, niti deželna vlada nista do danes začela resno in sistematič no reševati gospodarskih problemov tega področja. Slovencem v goriški pokrajini je Popraviti krivice V primerjavi s težkimi razmerami v letih po vojni je v zadnjem obdobju odnos do pripadnikov narodnostne skupnosti doživel določen razvoj. Za veliko večino italijanskih državljanov predstavljamo danes Slovenci obogatitev celotne skupnosti. Toda to rve zadostuje. Zagotoviti je treba gotovo nacionalno bodočnost s tem, da se nam priznajo manjšinske pravice, da nas z zakoni zaščitijo, da se nam popravijo krivice, ki nam jih je zadal fašizem. Tretji člen ustave zagotavlja enakost vseh državljanov ne glede na jezik. Šesti člen pa govori zelo jasno, da mora republika s posebnimi normami zaščititi jezikovne manjšine. Ostaja torej široka okvirna norma, ki služi kot temelj za zakonske ukrepe. Določbe ten dveh členov so se delno uresničile že v lelu 1948 v statutih avtonomnih dežel Doline Aosta in Tridentinska - Južna Tirolska, v celoti pa s sprejetjem ustavnega zakona in drugih ukrepov, ki jih je parlament letos osvojil za nemško in ladinsko manjšino v bocenski pokrajini. Tudi Slovenci dežele Furlanije - Julijske pokrajine pozdravljamo ta sklep parlamenta. V tem sklepu vidimo važen korak italijanske demokracije. Znano je, da je načela lahko osvojiti, težje jih je uresničiti. Primer, ki ga je obravnaval in o njem tudi sklepal parlament letos januarja v zvezi z nemško narodnostno skupnostjo v deželi Tridentinska -Južna Tirolska, dokazuje, da načela niso prišla samo do veljave, marveč so bila tudi uresničena. Zaradi tega Slovenci v Furlaniji -Julijski krajini zahtevamo, da veljajo tudi za nas enaka merila. Za enake pravice V naslednjem Vam, gospod predsednik, želimo našteti načela, po katerih naj se naša narodnostna vprašanja pravno uredijo, in podrob ne manjšinske pravice, ki jih naj uživamo: Uživati hočemo enake manjšinske pravice, ki jih uživajo druge narodnostne manjšine v državi. Prav tako morajo veljati za vse Slovence v deželi Furlaniji - Julijski krajini, torej v videmski, goriški in tržaški pokrajini, enake narodnostne pravice. V'videmski pokrajini je treba uveljaviti ustavo v celoti iu ustvariti stanje, kakršno je v ostalih delih dežeie. Nihče ne sme ovirati Slovencem v tej pokrajini uporabe slovenskega jezika v cerkvi in v javnosti. Za globalno rušitev Naša narodnostna vprašanja je treba globalno in ne postopno rešiti. To pomeni, da morajo zakonodajni in upravni ukrepi za zaščito naše narodnostne skupnosti obsegati vsa področja življenja brez izjeme. Ob sprejemanju posebnega statuta avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina leta 1962 smo bili Slovenci prepričani, da bo dežela zaščitila naše narodnostne pravice po^ doono, kot to velja ?.i Dolino Aoste in posebno za Tridentinsko - Južno Tirolsko. Člen 3 posebnega statuta naše dežele le programatično priznava ena-kot pravic in ravnanja vsem državljanom, ne glede na jezikovno skupino. Zamujena je bila tako zgodovinska prilika, da bi z uresničitvijo dežele bile zagotovljere vse manjšinske pravice celotne skupnosti in posameznikom. Pooblastila deželi Avtonomno deželo Furlanijo - Julijsko krajino in krajevne ustanove je treba torej pooblastiti, da avtonomno prevzamejo določene ukrepe, da se uresniči načelo o široki samoupravi, ki bo uresničena, če bomo Slovenci mogli sodelovati v vseh odločitvah v zveza z nami in nam bo dana dejanska možnost, da bomo navzoči v vseh tistih organih in komisijah, ki obravnavajo vprašanja, ki nas kot posameznike in skupnost zadevajo. Zagotoviti je treba širok obseg zaščite bodisi naše skupnosti, bodisi posameznikov. Noben državni ali deželni zakon ali upravni ukrep katere koli ustanove ter gospodarsko - družbeni načrti na kateri koli ravni ne smejo biti v nasprotju z interesi slovenske narodnostne skupnosti. Slovenske šole tudi v videmski pokrajini Zaščititi je treba specifični značaj področju, kjer bivamo Slovenci in skrbeti za njihov organski razvoj. Javni organi vseh vrst morajo pri svojih odločanjih posvečati posebno skrb upravičenim zahtevam in potrebam slovenske narodnostne skupnosti. Onemogočena mora biti sramotitev tradicij, jezika in kulture naše skupnosti. Slovenska šola mora biti razširjena tudi na videmsko pokrajino. Upravi šolstva je treba dati čim širšo avtonomijo in samoupravo. Prilagoditi je treba potrebam naše skupnosti mrežo šol, raznih zvrsti in stopenj od otroških vrtcev do univerze. Ustanoviti Je treba inštitute na tržaški univerzi za študij jezika, zgodovine in kulture slovenskega naroda. Priznati diplome Priznati je treba diplome srednjih in visokih šol, ki so jih pripadniki slovenske narodnostne skupnosti dosegli v Jugoslaviji. Deželo je treba pooblastiti, da da na razpolago primerna finančna sredstva za sestavo in tisk uč-oenikov v šolah. Pripadnikom slovenske jezikovne skupnosti mora uiti zagotovljeno poklicno usposabljanje v materinem jeziku. Slovenski jezik mora biti v treh pokrajinah izenačen z italijanskim. Pripadniki slovenske narodnostne skupnosti morajo imeti pravico uporabljati svoj materin jezik v izvoljenih organih vseh stopenj ter v ustnem in pismenem občevanjem z vsemi sodnimi uradi ter z vsemi organi in uradi javne uprave in z ustanovami, ki upravljajo javne koristi. Prav tako morajo uporabljati slovenski jezik u-radi in javni organi ter njihovi koncesionarji v korespondenci in v ustnih odnosih. Uradni jezik šol s slovenskim učnim jezikom vseh vrst in stopenj, šolskih uprav- nih in nadzornih organov, mora biti slovenski. Dvojezičnost in gospodarstvo 8. decembra na predvečer prvega zasedanja parlamenta izreči o svojem uradnem kandidatu. Z njo pa nadaljujejo tudi socialisti, ki so sicer odločeni, d abodo kandidirali svojega predstavnika, uradne pa še ni znano, kdo bo ta, ter je danes načelnik njih parlamentarne skupine Bertoldi dejal, da bodo odločali 8. decembra na skupni skupščini poslancev, senatorjev in deželnih svetovalcev PSI. Neuradno pa se čujejo imena Nennija, Pertinija in De Martina. Danes so se sestali socialisti in socialdemokrati. Razgovor je trajal uro in pol in sta oba tajnika, tako Mancini kot Ferri, izjavila da je bil zelo prisrčen, da so obrazložili svoja stališča in da so se dogovorili, da se bodo stalno posvetovali. Socialisti so se danes sestali tudi z liberalci in .je po sestanku Co-dignola dejal novinarjem, da so obrazložili liberalni skupini njih stališče o kandidaturi ter da pri tem upoštevajo stališče liberalcev, zato da bo izbrana osebnost, ki bo demokratična in antifašistična. Liberalna skupina pa je potrdila, da gre za izbiro resnično demokratične osebnosti, ki bo predstavljala nacionalno enotnost in da so pri tem izrazili svojo zaskrbljengst, da ne bi prišlo do izbire preveč enostranske osebnosti. Zelo živahni so bili demokristjani, ki so se najprej sestaii s predstavniki «Vo'kspartei», nato z liberalci in končno s socialdemokrati. Predsednik vlade Colombo se je danes sestal s podpredsednikom vlade De Martinom in kasneje s tajnikom stranke Forlanijem. Danes se je sestala direkcija KPI skupaj s predsedstvi parlamentarnih skupin. Odobrili so zaključke laičnih strank in sprejeli na znanje pobudo poslanke Carretom, Id je danes vložila zakonski načrt o razporoki ter so v tej zvezi pooblastili parlamentarni skupini, da sprejmejo vse ustrezne pobude v soglasju z ostalimi zainteresiranimi strankami. Nato so poslušali poročilo Berlin-guerja po prvih stikih z drugimi strankami glede volitev predsednika republike. Potrdili so enotno stališče levice in svoj pristanek na socialistično kandidaturo. Tudi komunisti se bodo sestali 8. decembra, ko bodo odločali o svojem dokončnem stališču. V imenu «neodvisne levice* je danes vložila senatorka Tullia Car-retoni osnutek zakonskega predloga z naslovom »Nova disciplina razporoke*. Gre za besedilo, o katerem so se dogoorile se laične j stranke. Senatorka je kasneje po-' jasnila, da gre za pobudo, s katero se strinjajo ostale laične stranke in ki jo je sprejela »neodvisna levica* ki ni odvisna od sklepov strank. FIRENCE, 2. — Danes se je pričela mednarodna konferenca mladincev o evropski varnosti, katere pobudniki so mladinska gibanja PSI, KPI, KD, PSIUP in PRI. Konferenco je odprl predsednik mladih evropskih socialistov Felice Besosori in bo trajala do nedelje. Dosledno je treba uvesti dvojezično toponomastiko in dvojezične javne napise. Ob upoštevanju, da je fašizem uničil v Trstu in Gorici glavni slovenski gospodarski potencial, posebno denarne zavode in s tem tudi druge dejavnosti, so potrebni ukrepi finančne narave za o-krepitev slovenskega gospodarstva vseh zvrsti. Za obstoječe slovenske denarne zavode v tržaški in goriški pokrajini je treba ustvariti režim, ki jim bo omogočil širši delokrog in nudil večja pooblastila. Na Goriškem je poleg tega treba povrniti škodo za s silo odtujeno imovino, v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini pa odprtje tolikih delovnih mest, da bo omogočena vrnitev emigrantov iz tujine v domače kraje. Pravično zastopstvo Uveljaviti je treba pravično zastopstvo v javnih službah. Tu gre za *democrazia sostanziale», o kateri ste, gospod predsednik, govorili v parlamentu letos januarja. Slovenske družbene, kulturne, strokovne, podporne in športne organizacije in ustanove morajo dobivati toliko sredstev iz javnih skladov, da bo omogočeno njihovo nemoteno delovanje. Država, dežela in krajevne uprave morajo za omenjene slovenske ustanove poskrbet) sedeže in dvorane. Ukinitev fašističnih zakonov Vpeljati je treba redni televizijski program v slovenskem jeziku. Pri oblikovanju programa radia Trst A in televizije morajo KOPENHAGEN, 2. - Predsednik sovjetske vlade je danes prispel na štiridnevni obisk na Dansko, kjer ga je na letališču pozdravil predsednik danske vlade Krag. sodelovati pripadniki slovenske narodnostne skupnosti prek posebnih organov. Fašizem je zadal mnogo krivic pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti, ki jih je treba popraviti. Tistim pripadnikom in njihovim potomcem, ki jim je bil spremenjen priimek in ime. je treba skrajno poenostaviti pridobitev njihovih prvotnih priimkov oziroma imen. Ponovno je treba odpreti rok za priznanje kvalifikacije partizana, političnega preganjenca, deportiranca in drugih. Ukiniti je treba vse fašistične zakone, ki so bili sprejeti zato, da bi škodovali koristim slovenske narodne skupnosti*. General Pettiti di Roretto je v svojem proglasu leta 1918 obljubil Slovencem, ki so prišli pod Italijo, da bodo imeli iste pravice kot pod Avstrijo. Namesto tega je fašizem z zakonom iz leta 1923 ukinil šole in nam odvzel vse pravice. Po osvoboditvi leta 1945, ki je tudi sad naše žrtve in boja že od 1922 dalje, nam je vlada slovesno obljubila vse jezikovne pravice. Takšno obljubo je videmski prefekt dal tudi beneškim Slovencem, kjer pa se moramo še danes bojevati za tiste najosnovnejše pravice, ki jih oblast priznava Slovencem na Tržaškem in Goriškem. Ne moremo razumeti, zakaj je strnjeno naseljena manjšina podvržena različnemu ravnanju. Zavračamo politiko, ki jo oblasti vodijo do Slovencev v videmski pokrajini, ki izhaja iz diskriminacije prejšnjih režimov. GORAZD VESEL PRIMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI DNEVNIK S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA Spaccini poročal o potovanju tržaškega odposlanstva v Rim Glasovanje o ureditvi zgodovinskega središča so odložili na današnjo seja Ob povratku iz Rima, kjer je bil z delegacijo tržaških predstavnikov, je župan Spaccini poročal v občinskem svetu o sestankih z Attaguilejem in s Piccolijem. Dejal je, da je delegacija orisala ministru za trgovinsko mornarico potrebe po okrepitvi linijskih prog PIN in da je minister Attaguile zagotovil tržaškim predstavnikom, da bodo ladjo (Risano*, ki jo bodo v kratkem vzeli iz prometa, nadomestili z drugo ladjo, ki jo bodo najeli in na kateri bo delala posadka «Risane», tako da bi zagotovili zaposlitveno raven v Trstu. Posebno zanimiv je po njegovem dokument, ki jim ga je izročil minister za državne ude'ežbe Piccoli in v katerem so začrtane smernice za preosnovo državnega ladjevja ter zagotovitev, da bo država dodelila Tržaškemu Lloydu bodisi nove ladje, kot ladje, ki jih bodo od časa do časa, kot se bo za to pokazala potreba, najeli na mednarodnem trgu. Dokument bodo sedaj proučile tudi sin- ska uprava nič opraviti, saj o tem odloča prefekt skupno s predsednikom prizivnega sodišča, nakar obvestijo o tem župana prizadete občine. Volitve bodo na vsak način zadnjo nedeljo marca 1972, se pravi 26. Po posegih zainteresiranih svetovalcev, od katerih je Rossetti izrazil svoje prepričanje, da je uradna obrazložitev sočasnosti volitev in ljudskega štetja le pretveza še zlasti v Trstu, kjer deluje moderen mehanografski oddelek, ki lahko natisne 244 tisoč volilnih potrdil v 44 urah, je župan Spaccini orisal načrt za ureditev mestnega zgodovinskega središča, o katerem bi moral občinski svet sinoči sklenati. Prvi je za njim govoril komunistični svetovalec Cuffaro, ki je poudaril nezadovoljstvo svoje skupine nad dejstvom, da je občinska uprava predstavila svetu ta načrt ne da bi o njem prej razpravljali s sindikalnimi organizacijami in političnimi silami ter nad dejstvom, da se načrt ne vključuje v splošni urbanistični načrt. Cuffaro je dejal, da bi bilo treba okreniti občinske tehnične dikalne organizacije in v kratkem „rade ki bj lahko z maniMm izdat. izrekle o njem svoje mnen;e. kom predstavili boljši načrt. Župan Spaccini je izjavil, da sodi obisk v Rimu v okvir preveritve in kontrole nad sklepi in izvajanji načrta CIPE. S tem v zvezi je izrazil svoje prepričanje, ki ga je dobil ob zagotovitvi ministrov, da bodo spoštovali vse datume, ki so bili predvideni in da se bodo o podrobnem načrtovanju še posvetovali s tržaškimi predstavniki. S svojim poročanjem je župan Spaccini obenem odgovoril na vprašanja Rossettija, Cre-vatina, Traunerja, Morelliia in de Vidovicha. Z njegovim odgovorom svetovalec Rossetti (KPI) ni bil zadovoljen in je dejal, da je bila delegacija dokaj slabo sprejeta in da bi terjala večjo pozornost s strani predstavnikov vlade, tako da sta jo sprejela le minister Attaguile in Piccoli, minister za gospodarsko načrtovanje Giolitti pa ne. Obenem je dejal, da je po njegovem mnenju delegacija zamudila edinstveno priložnost, da oriše probleme Trsta še zlasti kar zadeva linijske proge, vprašanje pristanišča in ladjedelnic, kar je vse tesno povezano. S tem, da so bili rezultati tega potovanja v Rim negativni, se je strinjal tudi liberalec Trauner. Govor je bil nato o odložitvi upravnih volitev, o čemer so predložili interpelacije županu Rossetti (KPI), Giacomelli in De Vidovich (MSI). Monfalcon (PSIUP), Trauner (PLI), Cesare (PSDI), Abate (KD). Spaccini je poudaril, da s tem nima občin- sveta predsednik dr. Michele Za-netti omenil sprejem delegacije slovenske narodne skupnosti pri predsedniku vlade Coiombu in poudaril, da je to važen mejnik v odnosih do slovenske manjšine. Med drugim je dejal: (Danes je predsednik italijanske vlade prvič v zgodovini sprejel na razgovor delegacijo slovenske manjšine. Razgovor, kot je izjavil predsednik vlade Colombo, je potekal v prijateljskem vzdušju. Gre za pomemben in pričakovan dogodek, ki spada v okvir konstruktivnega vzdušja in pomeni ieshodišče za nadaljnje stike ter sporazumeva- •niiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiimiiiiifNUiiiiiiiiiiiimufiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiimuaiiniiiiiMi NADALJUJEJO SE STAVKE KOVINARJEV Izredno uspela stavka poldržavnih uslužbencev Tudi včeraj so stavkali cariniki, kar je še povečalo zastoje na mejnih prehodih in na proseški železniški postaji Za njim Je še govoril socialist Bo-niciolli. ki je izrazil svoje zadovoljstvo nad načrtom za ureditev zgodo- vinskega središča ter dejal, da je občina s tem na pravi poti za rešitev takih in podobnih problemov. Zaradi pozne ure so glasovanje odložili na današnjo sejo. Urnik trgovin za praznike Združenje trgovcev iz tržaške pokrajine sporoča, da bo za trgovine na drobno veljal prihodnje dni naslednji delovni umik: JUTRI, SOBOTA, 4. DECEMBRA: vse trgovine, tudi tiste, ki imajo sicer ob sobotah kratek teden, bodo poslovale ves dan. Razen jestvi-narjev, imajo vsi drugi trgovci na drobno pravico podaljšati popoldansko poslovanje do 20.30; V PONEDELJEK, 6. DECEMBRA: bodo vse trgovine odprte ves dan; V SREDO, 8. DECEMBRA: bodo vse trgovine zaprte, razen mlekarn (7.-12.) in slaščičarn (8.-12.30). Predvčerajšnjim je 58-letni župnik cerkve v Ul. Locchi Luigi Rainer iz Ul. Muratti prijavil letečemu oddelku kvesture, da so neznanci vlomili v župnijske prostore in ukradli 120.000 lir. SINOČI V SKEDNJU Večer v spomin msgr. Jakobu Ukmarju Sinoči je bila v Skednju spominska svečanost mesec dni po smrti msgr. Jakoba Ukmarja. Po uvodnih besedah škedenjskega kaplana Dušana Jakomina, je openski mešani cerkveni zbor zapel pod vodstvom Staneta Maliča koroško narodno ržamer* in Palestrinovo rGlejte, kako umira pravičnik». Zatem so člani Slovenskega gledališča prebrali nekaj odlomkov iz Ukmarjeve zapuščine in sicer: Anton Petje je prebral (Krščansko sožitje med narodi» iz leta 1931. Bogdana Bratuž pa tO poletu kabine Apollo 8» iz leta 1969. Osrednji govor je imel general ni vikar v Kopru Leopold Jurca, ki je z občutenim besedami orisal osebnost našega rojaka. S spomini iz časov hudih preganjanj, katerih so bili deležni pod fašizmom tudi zavedni slovenski duhovniki, je podal lik tega duhovnika, tki je imel eno samo, izvirno in nepopravljivo napako — da je bil Slovenec!* Večer se je zaključil ob branju drugih dveh odlomkov (Stane Raztresen je bral tUpravičenost narodne obrambe* iz leta 1954. Bogdana Bratuž pa tZahvalc tukajšnje slovenske manjšine papežu Janezu XXIII.* iz leta 1963) ter s tremi pesmimi: tDomovini* neznanega avtorja, ki jo je zapel škedenjski dekliški zbor pod vodstvom Dušana Jakomina, Hladnikove tškrjančki* in Ciganove tDomov v slovenski kraj*, ki ju je zapel openski cerkveni zbor. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiinimHiiiiiinu ZAČETEK RAZPRAVE V POKRAJINSKEM SVETU Pokrajinski proračun za 1972: nad 11 milijard lir izdatkov Predsednik Zanetti pozitivno ocenil razgovore slovenskih predstavnikov s preds. Colombom V svoji izjavi pred razpravo o I nje med državo in slovensko manj-pokrajinskem proračunu za leto 1972 I šino. Pokrajinska uprava to z vese-je na sinočnji seji pokrajinskega I ljem pozdravlja in v ta okvir spada tudi naša pobuda glede organizacije študijskega srečanja na vsedržavni in mednarodni ravni o vprašanju narodnih manjšin*. Nato je pripomnil, da se bližajo volitve predsednika republike, ter izrazil željo in upanje, da bo izbran človek, ki bo jamčil pridobitve in ideale odporništva ter združeval vse sile. ki se na te ideale sklicujejo, proti nakanam in načr- V tržaški pokrajini so stavke včeraj zajele številne kategorije: od kovinarjev do carinikov in še državne ter poldržavne uslužbence. Nov dogodek predstavlja pravzaprav le stavka državnih in poldržavnih uslužbencev. Po podatkih, s katerimi razpolagajo sindikati, ae Je stavke udeležilo od 90 do 95 odstotkov poldržavnih uslužbencev, V omenjeno kategorijo spadajo predvsem uslužbenci ustanov za socialno zavarovanje (INPS, INAM, INAIL, ENPAS, ENPI, INADEL itd.) in uslužbenci drugih poldržavnih ustanov ali ustanov za strokovno izobrazbo, kot so na Drimer ACI, ANCC, EPT. ENALC. INIASA, INACLI, CRI, ONMI in Trgovinska zbornica. Sindikalni boj poldržavnih uslužbencev se je zaostril že spomladi, junija pa jp minister za delo Donat - Cattin obljtibil kategoriji zakonski predlog ra ureditev plač ter napredovanj. Zakonskemu predlogu so se uprla razna ministrstva (za birokratsko reformo, notranje in zakladno) in baje celo sam predsednik zbornice. Po drugi strani so sindikalne orcanizaci1’ odlašale s stavko, ker bi ta prizadela delavstvo na splošno, kolikor zajema zavode za socialno skrbstvo Stavka je napovedana tudi za danes in še za v ponedeljek tn torek. Pokrajinska tajništva CG EL, CISL in UIL so izdala skupen poziv vsem poldržavnim uslužbencem, naj se vzdržijo dela. Omenili smo v začetku, da so včeraj stavkali kovinarji. V podjetju ORION so se uslužbenci vzdržali dela dve uri, v tovarni «Por-firi - Zanetti* pa za štiri ure. Verjetno bodo v kratkem napovedali stavko tudi delavci v Arzenalu in ▼ Ladjedelnici sv. Marka. Včeraj so se namreč prekinila vsedržavna pogajanja, zaradi česar se bodo delavci po vsej verjetnosti sestali na skupščini danes dopoldne, da bodo odločali, kako naj nadaljujejo svoj boj. te tretji dan so včeraj stavkali fcarinki. Na mejnih prehodih, v pristanišču in na proseški železniški postaff Je bilo še več zmede kot v preteklih dneh. Na mejnem prebodu pri Pesku so preusmerili vse tovornjake k Fernetiče*«. Pri 5ko-fUah so tranziti In carinjenje za silo potekali, čeprav s precejšnjimi zsrnudamj In težavami, ker sta vse dala~-COC£vljala le dva funkcionarja. Prt Fernetičih .je bilo približno toliko nereda kot včeraj, samo v nasprotni smeri. Včeraj je kolona tovornjakov segala skoraj do mosta, danes pa do Sežane, medtem ko so tovornjaki lahko vozili iz Italije. Ob 17. uri se je kolona tovornjakov vlekla do bencinske črpalke. Na proseški postaji se je pridružilo približno 400 vagonom, ki jih niso utegnili ocariniti včeraj, še okrog 350 novih. Špedici.jska podjetja niso prejela niti dovoljenja, da bi raztovorila živino in jo zaprla po hlevih. Cariniki so prekinili stavko opolnoči, verjetno pa jo bodo nadaljevali v ponedeljek in torek. Danes predavanje v Kulturnem domu Danes, 3. decembra ob 18. url bo predaval v Kulturnem domu znani pedagog Franc Munih <0 sodobnem pouku na šoli*. Predavanju bo sledila razprava. Ker je tema predavanja zelo aktulna, vabi tajništvo Sindikata slovenske šole vse šolnike, učitelje in profesorje, in na splošno vse, ki jih šolska problematika zanima, naj se udeležijo zanimivega predavanja. Božična dre resa po mestnih trgih Tržaška občina sporoča, da bo tudi letos poskrbela, kot že v preteklih letih, da bodo ob božičnih praznikih primerno razsvetljene mestne ulice, kar naj pomaga pri ustvarjanju prazničnega vzdušja. Občinski uslužbenci bodo tako postavili veliko razsvetljeno božično drevo na Trgu Goldoni in nekaj manjših dreves na drugih mestnih trgih ter v predmestjih. Šolske vesti Jutri, 4. t m. ob 18. url bo občni zbor združenja staršev dijakov državnega trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zois*. Občni zbor bo v šolski telovadnici. Dosedanje odbornike vabimo, da se zberejo eno uro pred sklicanjem občnega zbora. Združenje staršev otrok osaovae šole pri Sv. Ivana v Trsta prireja danes, 3. decembra 1971 ob 20.30 v šolskih prostorih predavanje psihiatra dr. Pavla Fonde o temi: Psiho-dinamlčnl razvoj otroka. Predavanje spada v tečaj za starše. demokracije in socialni, kulturni ter gospodarski napredek. V taki perspektivi in politiki širokega sodelovanja je pokrajinski odbor pripravil osnutek proračuna za leto 1972, ki bo dokončno formuliran po zaključku diskusije. Pokrajinski proračun, je še dejal Zanetti, predvideva velike investicije za javna dela, za preureditev psihiatrične oskrbe itd. Proračun predvideva približno 11 milijard in 16 milijonov lir stroškov in 9,8 milijarde dohodkov. Primanjkljaj naj bi krili s posojilom (1,175 milijarde lir), s prispevkom vladnega komisarjata (460 milijonov), in z zvišanjem nekaterih dajatev. Predsednik Zanetti je obširno poročal tudi o razgovorih enotne tržaške delegacije v Rimu z ministrom za trgovinsko mornarico in ministrom za državne udeležbe glede načrtov za preureditev pomorskih prog in pomorskih družb PIN. Tržaška delegacija je odločno potrdila zahteve in potrebe našega mesta in dežele, zlasti vlogo Tržaškega Lloyda, ki mora pridobiti nove proge z Ameriko. Opozorila je tudi na vprašanje pristaniških naprav in ladjedelništva, na nujnost sporazumov s pomorskimi družbami drugih držav, n. pr. skupne pomorske proge z jugoslovanskimi družbami, da se prepreči konkurenca, ki ško-kuje enemu in drugemu. Delegacija je pri vsem tem odločno ponovila zahtevo, da se spoštujejo dogovori in določeni roki Odbornik Foschi je odgovoril na vprašanje svetovalca Collija (KPI) giede ogrevanja v bolnišnici za kronične bolnike, Pacor pa je odgovoril svetovalcu Panizzoniju (KPI) glede posvetovanja o napovedani šolski reformi. Rekel je, da je bila v pokrajinskem merilu ustanovljena posebna komisija, ki sestavlja predloge in se bo ponovno sestala 9. decembra. Namestnik odbornika dr, Sosič je tom prevratniških sil, ki si želijo nato podal tehnično poročilo o pr«L povratek v stare čase. Po izvolit- loženem proračunu za leto 1972. vi predsednika republike, naj bi Diskusija o proračunu se bo na-pridobile nove energije, polet in daljevala na prihodnji seji v četr-vzpon vse zdrave sile, za utrditev tek zvečer. 0 NEIZVAJANJU SKLEPOV CIPE TRŽAŠKA DELEGACIJA ZAKLJUČILA RAZGOVORE Z MINISTRI V RIMU laradi zadržanosti ministra Giolitti/a sta tržaško sindikaliste sprejela njegova gospodarska svetovalca Skupščina časnikarjev RAI-TV v Trstu Za deželno TV tudi v slovenščini! Med ravnateljstvom radiotelevizije in sindikalnimi organizacijami, ki delujejo tako v samem podjetju kot izven njega, potekajo že dalj časa pogajanja v zvezi z novo ureditvijo televizijskih sporedov, v okviru katerih bi morali v kratkem nresničiti tudi deželne televizijske programe. O tem vprašanju je zavzela jasno stališče tndi skupščina časnikarjev tržaškega uredništva RAI-TV, ki je soglasno izglasovala dokument, v katerem poudarja nujnost, da podjetje sprejme točne obveze glede rokov za realizacijo deželnih televizijskih sporedov. V tem okviru se v dokumentu dalje poudarja potreba, da se vzporedno s televizijskimi sporedi v italijanščini, uresničijo tndi televizijski sporedi v slovenskem jeziku. Ob zaključku zahteva dokument tehnično izpopolni-ter tržaškega sedeža. Včeraj v Tržaški knjigami Predstavitev Dolharjeve knjige «Človek in cesta> tPomislite kašna senzacija bi bila, če bi lepega dne brali v časopisu, da umre v zahodni Evropi vsako leto 50.000 ljudi za kugo ali recimo za škrlatinko. Verjetno zlepa ne bi bilo konec zgražanja. In vendar je seštevek 50 tisoč mrtvih pri prometnih nesrečah že zdavno za nami...* Ta odstavek nam je včeraj prebral v Tržaški knjigarni Filibert Benedetič ob predstavitvi nove knjige zamejskega avtorja dr. Rafka Dolharja sčlovek in cesta*, katero je ilustriral dr. Robert Hla-vaty. Zanimivost knjige izvira predvsem iz dveh faktorjev, je dejal Benedetič: ker jo je napisal naš rojak in ker jo je napisal v originalnem poljudno - znanstvenem slogu. Problem motorizacije, je nadaljeval, zadeva vse civilizirane narode, torej tudi nas, saj je v Sloveniji na vsakih 1.000 avtomobilov 8 smrtnih nesreč. Do tako velikega števila nesreč prihaja iz več razlogov, katere je dr. Dolhar objasnil na zelo preprost in enostaven način. V petnajstih poglavjih govori o refleksih, o bioloških lastnostih, o vplivu alkohola, o psihologiji voznika in še o mnogih drugih dejavnikih, ki so nam večkrat neznani, čeprav presedimo veliko ur za volanom naših «jeklenih škatel*. Knjigo je ilustriral dr. Hlava-ty s 14 ilustracijami, ki dobro poudarjajo smisel teksta in ki so izdelane z običajno mojstrsko hudomušnostjo našega umetnika. Po Benedetiče vi predstavitvi knjige je na kratko spregovoril še nam avtor (dr. Hlavatyja žal ni bilo), ki je dejal, da mu je pri tej knjigi šlo predvsem za to, da bi jo lahko razumeli vsi avtomobilisti, pa seveda tudi pešci. Prav zaradi tega želimo avtorju uspeh, ne samo zato, da bi mnogo ljudi bralo to knjigo, ampak tudi, da bi se iz nje nekaj naučili in da ne bi bilo toliko nesreč, ki žanjejo tako pogosto mlada življenja tudi v naši majhni narodni skupnosti. Zloglasnega Jonnyja, 42-letnega Giovannija Giannonija iz Ul. Navali, so ponovno soravili za rešetke: tokrat pod obtožbo žalitve javnega funkcionarja, nadlegovanja ljudi in seveda pijanosti. MLADINSKI KROŽEK - TRST vabi jutri, 4. t. m. ob 18. uri v Ul. Geppa 9/1. na drugo predavanje iz ciklusa ŠOLA ZA ŽIVLJENJE z naslovom PROBLEMI, KI NASTAJAJO V ODNOSIH MED FANTOM IN DEKLETOM Ponovno bo medL nami novogoriški ginekolog dr. Renato Pnšnar Prvo predavanje so vsi z navdušenjem sprejeli, zato pričakujemo da se bodo vabilu odzvali poleg starih tudi novi poslušalci. Zanimivemu predavanju sledi PLES. Tržaška delegacija, ki je pred nekaj dnevi odpotovala v Rim na razgovore z odgovornimi ministri, katerim naj bi orisala položaj Trsta, gospodarske zahteve in krizo, ki grozi našemu mestu, je včeraj zaključila obisk in pogovore v italijanski prestolnici. Delegacija se je v torek — kot smo že poročali — sestala z ministrom za trgovinsko mornarico Attuguilejem, v sredo jo je sprejel minister za državne udeležbe Piccoli, včeraj pa bi se bila morala sestati z ministrom za državni proračun Giolittijem. Zaradi neodložljivih obveznosti notranjega značaja pa minister Giolitti delegacije ni mogel sprejeti, zaradi česar sta se z nekaterimi tržaškimi odposlanci sestala ministrova gospodarska svetovalca prof. Marjano Gabrielle in dr. Emesto Pel-legrinl, ki vodi tudi delovno skupino za preučevanje vprašanj ladjedelništva In prevozništva. S funkcionarjema ministrstva za državni proračun so se sestali samo tajniki treh sindikalnih zvez — Gerli za CGIL, Marinello za CISL in Fabricci za UIL, medtem ko se je preostali del delegacije vrnil v Trst. Ob zaključku pogovorov so sindikalni predstavniki izdali skupno poročilo, v katerem sporočajo, da so prof. Gabriellu In dr. Pellegri-niju prikazali stalno odlašanje in neizpolnjevanje sklepov CIPE, ki so bili sprejeti oktobra leta 1968, kot na primer ustanovitev proizvajalnih dejavnosti, ki naj bi nadomestile preosnovo ladjedelatva. Zaradi tehničnih pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene p>ri načrtovanju, so se tržaški predstavniki in funkcionarja ministrstva sporazumeli, da je nujno potrebno srečanje z ministrom za državni proračun na politični ravni. Pred tem pa bi morali ministru posredovati dokument, ki naj vsebuje pregled vseh neizpolnjenih vladnih sklepov. Pokrajinska tajništva treh sindikalnih zvez so včeraj sklenila, da se bodo v prihodnjih dneh sestala za preučitev In oceno rimskih sr& čanj in pogovorov. ŠKEDENJCI 1 Da Vam najhitreje in najceneje omogoči izbor Miklavževih daril, Vas Prosvetno društvo Ivan Grbec vabi na RAZSTAVO KNJIG IN PLOŠČ ki bo odprta v društvenih prostorih danes in jutri, od 17.30 do 19.30 in v nedeljo, 5. decembra od 10. do 12. ure. Dovolj bo knjig m gramofonskih plošč na razpolago za male In velike in za vse okuse. PD (Valentin Vodnik* — Dolina bo predvajalo H. del barvnega filma {BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA* jutri, v soboto, ob 20. uri v Dolini, danes ob 19.30 pa v Pre- benegn. RAZSTAVA IN PRODAJA SLOVENSKIH KNJIG IN PLOŠČ V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH bo danes, petek, 3. decembra od 17. do 20. ure. Za Miklavža Je dobra knjiga najlepši dar. SPD TABOR Barkovljanska mladina vabi vse vaščane, da se udeležijo MIKLAVŽEVANJA ki bo v nedeljo. 5. decembra ob 17. uri v župnijski dvorani. SPDT vabi na diskusijo: «JOŽE CESAR -PLEZALEC IN SLIKAR* Razgovor z umetnikom ob odprtju njegove slikarske razstave. Prikaz številnih diapozitivov. Vabljeni danes, 3. decembra ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano, Ul. Geppa 9. Jutri, 4. decembra 1971 ob 21. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma KONCERT ZBORA . - J. GALLUS •, in TRŽAŠKEGA OKTETA Dirigenta IVAN SANCIN in UBALD VRABEC Prodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi. Ul. Geppa 9 (uradne ure) in v Kulturnem domu od 12. do 14. in eno uro pred začetkom predstave. Jutri. 4. decembra ob 17. uri bomo v dvorani p. d. (Ivan Cankar* v Ul. Montecchi 6/IV predvaj’ali filma z izletov Primorskega dnevnika v Avstr!j'o (1971) in v Neapelj in na Capri (1970) Filma je posnel Sergio Delmasso Vljudno vabljeni vsi udeleženci obeh izletov. Vstop prost I Ob tej priložnosti bi radi slišali vaše predloge za izlet Primorskega dnevnika v letu 1972. PD (Kraški dom* Repen ta bor priredi s sodelovanjem osnovne šole v nedeljo, 5. decembra ob 15.30 v prostorih občinske kopalnice v Repnu MIKLAVŽEVANJE Vabljeni vsi otroci, starši ter ostali! Istočasno se obvešča, da je vsak dan odprta razstava in prodaja slovensidh knjig od 18. do 20. ure. SPD Igo Gruden tz Nabrežine priredi v nedeljo, 5. t. m. ob 16.30 MIKLAVŽEVANJE ZA OTROKE Starši lahko prinesejo darila vsak večer od 20. do 21. ure na društveni sedež. KULTURNI KROŽEK ŠD (DEVIN - ŠTIVAN* - Devin priredi v nedeljo, 5. decembra ob 16. uri. v župnijski dvorani v Devinu MIKLAVŽEVANJE za otroke iz Devina, štivana in Medjevasi. — Starše, ki žele, da bi MIKLAVŽ obdaril njihove otroke. naprošamo, naj prinesejo darila v petek ali v soboto v dvorano našega krožka od 19. do 20. ure. Poskrbljeno bo tudi za glasbo. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK - KONTOVEL V soboto, 4. 12. 1971 v Prosvetnem domu na Proseku MIKLAVŽEVANJE Igra orkester godbenega društva s Proseka. Začetek ob 21. uri. V nedeljo. 5. 12. 1971 od 10. do 13. ter od 15. do 19. ure RAZSTAVA SLOVENSKE KNJIGE A V nedeljo, 5. 12. 1971 ob 16. uri MIKLAVŽEVANJE za otroke slovenskega otroškega vrtca ob 17. uri učence slovenske šole. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom Bertolt Brecht Bobni r noči ŠTIRI NAGRADE NA (BORŠT-NIKOVEM SREČANJU 1971» Danes, 3. decembra ob 20. uri ZADNJIČ V KULTURNEM DOMU! osnovne Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. gospe Frančiške Modrijan, daruje Sonja Prinčič z družino 2000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. gospe Frančiške Modrijan daruje Mili Berginc 1000 lir za PD (I. Cankar*. Namesto cvetja na grob pok. Frančiške Modrijan darujeta Gracijela ln Nino Gregorič 1000 lir za PD d. Cankar*. Milena Sila-Llpovec daruje v počastitev spomina pokojne Frančiške Modrijan 1000 lir za Dijaško matico. Silvana Malalan daruje v počastitev spomina pok. Frančiške Modrijan 2000 lir za spomenik partizanom na Opčinah. Jovan Sterija Popovič SKOPUH ALI KIR JANJA komedija v treh dejanjih Prvič v slovenščini V nedeljo, 5. decembra ob 16. uri ZADNJIČ V KULTURNEM DOMU! Prodaja vstopnic vsak delavnik od j2. do 14. ure: ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734265. Saša Škufca TRNULJČICA Pravljica v treh dejanjih Scena: Demetrij Cej Kostumi: Marija Vidauova Pesmi: Miroslav Košuta Režija MARIO URŠIČ V četrtek, 9. decembra ob 15.30 PREMIERA v ponedeljek, 13. dec. ob 15.30 v torek, 14. decembra ob 15.30 v sredo, 15. decembra ob 15.30 SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU in PROSVETNO DRUŠTVO (VESNA* IZ KRIŽA Jaka Štoka TRIJE TIČKI burka v dveh dejanjih V torek, 7. decembra 1971 ob 20.30 v Ljudskem domu v KRIŽU Razna obvestila Na katinarsko šolo pride sv. Miklavž v nedeljo popoldne ob 16. uri (po večernicah). Pred prihodom Miklavža bodo učenci izvajali kratek program. Starši in prijatelji mladine vabljeni. Včeraj (-danes Danes, petek, 3. decembra FRANČIŠEK KSAV. Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 16.22. — Dolžina dneva 8.55. — Luna vzide ob 17.11 in zatone ob 8.55. Jutri, sobota, 4. decembra BARBARA Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 7,8, najnižja 5, ob 19. uri 7,8 stopinje, zračni tlak 1008,7 stanoviten, veter 13 km na uro, vzhodnik, vlaga 6£-odstotna, padavine 7 mm, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 2. decembra 1971 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 13 oseb. Umrli so: 60-letna Maria Cucek por. Rosa, 80-letna Orsola Pečar vd. Fle-go, 84-letna Frančiška Resaver vd. Modrijan. 74-Ietni Lorenzo Bonifacio, 75-letni Pio Scandellari. 61-letni Ro-dolfo Lalli, 70-letni Menotti Gasparini, 52-letna Maria Drevenšek por. Gregori, 78-letni Mario Moruzzi, 77-letna Giovanna Fonzar. 62-letna Čarobna Zadravec por. Knaus. 73-letna Anna Pajero, 58-letni Stelio Zande-giacomo. Gledališča ' VERDI V torek ob 20.30 je na mu prva predstava Rossinijeve ope (Moše*. Orkester gledališča Verd dirigiral Lamberto Gardelb. Carlo Piccinato. Scene CamiUa. ,.v. ravicinija so bile izdelane v nicah gledabšča Verdi P00 stvom Maria Rossija. Peli bodo Malcolm Smith (v nasW • ni vlogi). Linda Vajna. Aldo tion, Franca Mattiucci, Erma ^ renzi. Silvano Carrob. n. Cesarini, Silvana Massien m do Botteghelli. y V opero bodo vključeni. t>ale, viru jih je napisal sam Rossini ^ (Grand'Opera*, v koreograf, dreja Prokowskega ter v ,1ZV ,,;;i.0vi-salcev Bryansa, Fletcherja, ^ ča Prokowskega, Salavisa, Samtsove in Helen Starr. ^3988) Pri blagajni gledališča (te . maJ-. se nadaljuje prodaja izven skih vstopnic. POUTEAMA ROSSETTI Danes ob 21. uri bosta in Olga Villi ponovila briljantne francoske n^to^ ni mogoče vedeti*. V tej komediji bodo nastopili še Benedetti, Adolfo Geri, StefaneU* vannini in Marcello Tosco.^ Mario Ferrero, scene Lucio j ni. Predvidene so ponovitve d® ^ no nedelje. Abonenti na fz®oUSta-atra Stabile imajo 30 0 .sp\uj. Prodaja vstopnic v pasaži E Nazionale 15.30 (Io non ve^?’tesano, parli, lui non sente*. E. ” gja. A. Noschese, G. Moschin, Fenke 15.00-22.10 (..Continuavano^ chiamarlo Trinita*. Terene Bud Spencer, Jessica Dublin. Carey jr. Barvni film. yg ju Eden 15.30 (La classe opera« . paradiso*. Gian Maria Vo ^ Salvo Randone. Režiser ha at-Grattacielo 16.00 (Non comme ^ ti impuri*. Barbara Bouchet. ^ ce, M. Merlini. Prepovedano dini pod 18. letom. gi- E.vcelsior 15.30 (Un papero da &r. bone di dollari*. Walt Disney- vm f‘1m- . Rarvni Ritz 16.00 (Gib la testa*. Barv ^ j,-Sergia Leone. Rod Steiger .^1 mes Cobum. Prepovedano pod 14. letom. gton'’' Alabarda 16.30 (Violence a„. Technicolor, Robert 'ValkeP ^ pod na Frank, prepovedano nur 14. letom. Aurora 16.30 (L’uomo di pele0 chael*. Barvni film: in Nataly Delon. Bab I ni pero 16.30 (Paperino storž • vni film. Ri0 Gra°' Cristailo 16.30 (Sobtario di 01 k. de*. Barvni film. Gregorij )e sli Capitol 16.30 (Una farfalla co insanguinate*. Prepovedano pod 14. letom. Technicolor-. ^ Moderno 16.30 (La ‘»"“-»jni f1 1'Oder*. Dokumentarec o junaštvu. gfgzia Vittorio Veneto 15.15 cevuta*. Nino Manfredi. {jre*-Ideale 16.00 dl prezzo dei gju-Barvni film. Van Johnson liano Gemma. , Bab10 Astra 16.00 (II re delle is0le-eraldi°c film. Charltnn Heston U1 film. Charlton Heston Chaplin. ucCise Abbazla 16.00 (L’uomo che u .. ti- ______ _______________ J8< berty Valance*. Westem- .j, ju Steart. John Wayne. 1^ Vera Miles. SOŽALJE Ravnatelj, profesorski zbor ^ pravno osebje zavoda * ,| tjetl Izražajo Savici čebulec ob s drage mame Iskreno sožalje- DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 18. are) A. Barbo. Trg Garibaldi 4. Dl Gret ta. Ul. Bonomea 93, Godina AUJGEA, Ul. Ginnastica 6. S. Luigi, UL Fellu ga 46 (Sv. Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AH'Alabarda. Ul. Istria 7, Al Ga leno. Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5, Miz-zan. Trg Venezia 2. Sporočamo žalostno vest. d za vedno zapustila Marija Drevenšek por. Grgič 15 ^ 1 Pogreb bo danes ob ' v £ mrtvašnice glavne bolni ^ pa driško cerkev in po obred viško pokopališče. Žalujoči mož Alojz P Padriče, 3. decembra Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš drag' oče ln ded SILVESTER GLAVINA (Šafken) Datum pogreba bomo sporočili Jutri. Žalujoči žena MARIJA, *!" hči MILKA z družinami EDI » Lonjer, Dolina, 3. decembra 1971 Za Miklavževo obiščite DECIBEL trgovino z gramofonskimi ploščami na Opčinah. Čakado vu pravljice, narodno zabavna ba, popevke, simfonična glasba... Dne 1. decembra 1971 nas Je za vedno zapustila naša in skrbna mama FRANČIŠKA REŠAVER vd. MODRIJAN . ,4.30 ** Pogreb drage pokojnice bo danes, 3. decembra °° mrtvainice glavne bolnišnice. ^ Žalujoči otroci Bojana, Ssv*<'• ^ Aleks, sestra Pavla, vnuklw*> In drago sorodstva 19*t, Pfvafa, 3. loča v ta namen po 100 mi-jTOv lir na ieto za dobo 35 let , i zakon štev. 10 iz leta 1966 ter c*?® v ta namen po 400 mili-y°v lir na leto za dobo 20 let. l*® skupaj si dežela s tem za ™notn nalaga skupno breme v "S1* 13 milijard 833 milijonov lir. J^vost pri novem zakonu je u-^0 J®38 petletnega načrta za grad- il diskih poslopij. Na njegovi r®*gi bo dežela poskrbela na jr®1? pest za gradnjo novih šol ? Jih nato izročala krajevnim u-r!Vam. Dosedanja deželna zako-jJM® je namreč določala le so-JS^nje dežele pri novih grad-)medtem ko so morale del ^kov prispevati same krajev-l Ppfave. Pri gradnji novih šol j. .dežela upoštevala določeno J?®mtno lestvico, tako da bodo ■ JPtej dobila šolo središča, ki je , aimajo, nato pridejo na vrsto S®’ kjer se pouk vrši v izme-5 3,1 nato še središča, k.ier jJJ^avajo šolske oblasti uvesti "°6nevni pouk. V okviru nove-„ zakona so predvideni tudi oo-!.°ni posegi za okrepitev tržaške * vseučilišča. J*«j so v razpravo o novi (Pi?* Posegli svetovalci Trauner £*>• Rizzi (PSIUP), Di Capo-;tory»- C00 (MF), Morelli (MSI), D’An-Joa"; O (PSDI) in Cocianni (KD). j i j??61" je izrekel svoje soglasje jSkonom in poudaril zlasti po-2. Novega posega v korist tr-Univerzi. Rizzi je nasprotno odklonilno stališče, češ da jv,1* . ne rešuje šolske krize v lo ^nji-Julijski krajini ter je za-Japovedal, da bo svetovalska SJrja PSIUP glasovala proti. Di ffmacco je predlagal, naj bi znesek za petletni načrt šol-ISj Bfcdenj povečali s 500 na c, |j “hhjonov, in sicer s tem, da ,„i M (L.f^ebna sredstva odvzeli- »za-° (y^° gradnji novih gledaliških vs k* te i® petri- re »? . Sal-mla- in P*' , Baf i film n 3>' jadim ii V* ,t * pelo*1 Bar Gra®- ’eck. le«1! dadiP Glede glasovanja je na Im?.®1. da bo Furlansko gibanje o*? , GP Bar'11' -aldiP C'110 sprejetje novega zakona, kj Pa predložil deželnemu od- Predlog, naj bi se zavzel za llj^N® nove univerze v Vidmu. kuril nove univerze je dejal, da se deželni za- ise ^ JaPeS ib n« sklada z nekaterimi do-^g*'r*i državnega zakon.a štev. |ijjjl° šolskih gradnjah ter na-Plj ’ da bo njegova skupina zav-- dokončno stališče šele po od- Sr deželnega odbornika za J, na izražene pomisleke. ia7°ni je očital deželni upravi, tudi ob tej priliki na-«. Ijl® 'Jžiave, vendar je napove-. «® ,, ^trdilni glas PSDI. Zadnji je ® . it f°v°ril svetovalec Cocianni, ki oJfC Jr®21' soglasje KD z novim ijrtjiQrn' s katerim, je dejal, bo Hj jjnja generacija zagotovila zla fl"® Dol - Poljane čestita novemu doktorju MARJANU LAVRENČIČU iz Poljan ter mu želi mnogo uspehov na življenjski poti. Pd «Danica» z Vrha čestita novemu doktorju biologije MARJANU LAVRENČIČU ob tem življenjskem uspehu. PD »KRAS* DOL-POLJANE priredi jutri, 4. 12. 1971 ob 18. uri MIKLAVŽEVANJE na Palkišču Sodeluje dramska družina »O. Župančič* iz štandreža z dvema enodejankama. Vabljeni I iiiiiimiiHuiuiimiiitiiuiiiimiiiiiiiiuHtiMimmtmiiiimiiiuimiiiiuiiiiiiifiiitiiiimiiimiiniimiiiii „NA CESTI PROTI GRADIŠČU Dva mrtva in pet ranjenih pri trčenju treh avtov Ponesrečenci so iz Gorice, Tržiča in Farre Sinoči okrog 20. ure se je pripetila na Majnici, na cesti od Madon-nine proti Gradišču prometna nesreča s trčenjem treh avtomobilov, pri čemer sta bila dva mrtva in pet ranjenih. Na mesta je bil mrtev neki Bulfoa, za katerega nimamo še točne jših podatkov; od ostalih so z rešilcem Rdečega križa pripeljali v splošno goriško bolnišnico 33-letnega zobotehnika Edvarda Batilano iz Gorice, Ulica Morelli 34, ki so mu ugotovili udarec v lobanjo, zlom reber, desne lopatice in notranje poškodbe. Sprejeli so ga s pridržano prognozo, ob 21.30 pa je podlegel poškodbam. Drugega so pripeljali 28-letnega učitelja Ginseppa Trombetto iz Tržiča, ki so mn ugotovili le lažje poškodbe ter so ga pridržali za 5 dni na zdravljenju; tretji ranjenec je 29-letni Renato Brumat iz Fare, Ponte Romano 28, ki je ranjen na glavi, po obraza in na kolena ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Četrti ranjenec je Flavto Brumat, sin prvega, iz Fare, Id ima rano na lasišču in druge poškodbe ter se bo zdravil 15 dni. Peta Je 24-ietna Adriana Mi-clausig, por. Brumat iz Fare, ki so berdobu in po drugih občinah. V RAZŠIRITEV PODVOZA POD ŽELEZNICO Iz gor iškega matičnega urada Dm 1. decembra so na goriškem matičnem uradu prijavili 6 rojstev in 7 smrti. Rojstva; Serena Tamaro, Andrea Luigi Colaussl. Simone Zar, Kati Di-barbora, Sario Badin, David Baruz-zlnl. 'H f | .v... 1 i. i ^ i«: ; c uf asm**- * "i«. 5 M' * f 4 v ■ JudčF! ■Ppar* p v*;-«**-. )Mn| '*2^':**'***W*,*JS M ■mprb- M mr, c- s at j m mjnrr-J -Ifr- riaofT •i»7TS8 ; 'm.. -• f’3„ ».***p’s aa< ■ ■ m* f-mrn» V kratkem bodo pričeli širiti in višati cestni podvoz pod • žeiezn co v Ulici Aquileia v Gorici. Delo bo stalo precej, občina je v ta namen dobila podporo od vlade. Pred podvozom je gradbeno podjetje že pripravilo vse potrebno za pričetek gradnje. Sedanji podvoz ie nam reč za vsak dan naraščajoči oro met preozek in prenizek, številni natovorjeni kamioni ne morejo po tej poti in morajo napraviti zaradi tega dolg ovinek po štandre-ških ulicah. Ulica Aquileia je glavna dovozna cesta v mesto in je vedno zelo natrpana z avtomobili, posebno še odkar tod vozijo Videm čani, ki se peljejo v Jugoslavijo. V načrtu je, da bo podvoz po obnovitvenih delih visok 4,60 metrov, poleg prve že obstoječe odprtine bodo odprli še drugo, tako da se bo promet potem odvijal enosmerno. Z deli bodo po vsej verjetnosti počasi napredovati, ker nameravajo dovoliti, istočasno ko bodo podvoz širiti, skoro nemoten avtomobilski promet. To bo seveda oviralo dela. jo pridržali za 5 dni zaradi udarca v glavo, šesti ranjenec je 64-letnl Francesco Miclansig iz Fare, Ulica Ponte Romano 32, ki so mu ugotovili udarec v lobanjo in v prsni koš, zlom obeh nog bi notranje poškodbe ter so ga malo pozneje odpremili v Videm na posebno zdravljenje. Zapisnik o nesreči dela cestna policija iz Gorice, ki pa še ni zbrala vseh podatkov. V podjetju ASGEN je bilo včeraj dopoldne napovedano poldrugoumo zborovanje, na katerem so razpravljali o sporu z vodstvom. Danes bodo nadaljevali stavko v treh skupinah. Stavkali bodo tudi uradniki, in sicer zadnji dve uri in pol. CORSO 17.00—22.00: «Lowe story», A. McGraw in R. 0’Neal; film je v barvah. MODERNISSIMO 16.15-22.00: «GU sfogtiati*, J. Riberolles in L. Mar-lean, barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. VERDI 17.30—22.00: «11 »Decamero-ne», film Pier Paola Pasolinija. Mladini pod 18. letom prepovedim. CENTRALE 17.00-21.30 »Vivere per uccidere*, A. Charpak in M. Cas-sot; kinemaskopski film v barvah. VITTORIA 17.00-21.30 »Grissom gang (niente orchidee per miss Blandish). K. Darby in S. Wilson; film je v barvah. Tržiti AZZURRO ob 17.30: »Homo eroti- cus*, Lando Buzzanca in Rosanna Podestš, barvni film. EXCELSIOR ob 16.00: »Una farfalla con le ati insanguinate*, H. Berger in E. Stevvart, barvni film. PRINCIPE 17.30 »La časa delle me-le mature*. E. Plank in M. Michelangeli, barvni film. Vom (>urlru SOČA (N. Gorica): »Z lepoto ta žalostjo*, japonski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter pri N. Gorici): »Las Vegas*, italijansko-špan-ski barvni film — ob 18. ta 20. PRVAČINA: »Izidora Dankan*. ameriški barvni film — ob 20. RENČE: Prosto. DESKLE: »Klofuta vsak dan*, italijanski barvni film — ob 19.30. ŠFMPAS: Prosto. KANAL: »Pozno je za heroje*, ameriški barvni film — ob 19.30. Darovi in prispevki Za Podporno društvo ob 28. obletnM smrti sina Milana daruje njegova mati Marija Bogataj 5.000 lir. PRIMORSKI DNEVNIK 4 3. decembra OB 30 LETNICI II. TRŽAŠKEGA PROCESA Prižgali so iskro upora proti fašizmu Primorski slovenski študentje in Pinko Tomažič Od leta 1936 do leta 1941 V jeseni 1936. leta smo imeli vsak četrtek pevske vaje slo- venski študentje in Štempiharji pod vodstvom tov. Jagodica v Ščukovi hiši v Barkovljah. Na programu je bila veseloigra «Ko- vačev študenti. Glavne vloge so imeli Jofež Kravos in Vida, takrat zaročenka Jagodica. Med študenti, ki so bili stalno navzoči na vajah je bila Danica Tomažič. Ta me je še posebno zanimala zaradi svoje temperamentnosti. Med pavzo nas je učila bosansko pesem «Golubica bela* in nekaj korakov plesa «Zagrebačko kolo*. Neki dan je Danico spremljal brat Pinko. Tako sem spoznal tega velikega človeka, ki me je privlačeval zaradi preprostega značaja. Posebno se je ločil od drugih vodilnih študentov s tem, da s svojim znanjem in nadpoprečno inteligenco ni gledal na nas zviška, temveč je smehljajoč se začel pogovor z vsemi, ki so se do njega obrnili. Takrat smo se slovenski študentje, srednješolski in univerzitetni, sestajali dvakrat na teden v neki stranski šolski sobi privatnega inštituta «Galileo Galilei* v Ulici Cesare Battisti 10, kjer je sedaj kino »Grattacielo*. Sestanke smo skrivali s pretvezo pre- davanj prof. Kosovela o slovenski literaturi. Ob petkih pa so starejši študentje imeli prosvetna predavanja. Ti petkovi večeri so bili vedno bolj obiskovani zaradi pestrosti programa, ob petkih pa smo se tudi dogovorili, kam bomo šli v nedeljo na izlet. Vodja naše skupine je bil takrat agronom dr. Anton ščuka, ki je tudi določal programe naših srečanj. Naša aktivnost se je vedno povečala ob šolskih počitnicah, ko so se vrnili v Trst študentje iz Bologne in Padove. Takrat se je naša skupina povečala od 15 na 30 študentov. V januarju 1937 je naša skupina pod vodstvom tov. Jagodica uprizorila svoj kulturni nastop v dvorani Marijinega društva v Itojanu. To je bilo hkrati tudi slovo od Jagodica, ker se je nameraval izseliti v Jugoslavijo. Odhod tov. Jagodica je bil za nas študente hud udarec, naš študentovski zbor je takrat utihnil in se ni nikoli več obnovil. Nastop v nabito polni dvorani je prepričal politične kroge bivšega Narodnega sveta, da se je opogumil in sklenil poskrbeti stalne prostore, oziroma sedež za našo dejavnost. Takrat je bil podpisan sporazum Stojadinovič — Ciano in so fašisti nekoliko popustili s svojim pritiskom na Slovence. Spomladi 1937. leta se je svečano odprl sedež v Ul. sv. Frančiška. Tu smo se dobivali skoraj vsak dan, enkrat na teden pa so imeli pevske vaje Štempiharji pod vodstvom mladega pevovodje Danila Daneva. V tistem času se je vmilo mnogo slovenskih intelektualcev iz konfinacij in zaporov, ker so jih fašisti amnestirali; hoteli so pokazati razumevanje do fašistične vladavine Stojadinoviča, hkrati pa so slavili svoja vojaška fašistična dejanja. Z vrnitvijo starih političnih voditeljev se je tudi politično življenje med študenti poživilo. Kmalu se je izkazal kot vodilna oseba mladi učitelj Gerdol, ki smo mu pravili Karlikjo, zraven njega pa starejši študent Roman Pahor. Sklicala sta sestanek najbolj aktivnih študentov — približno deset — in nam rekla, da menita, da se bliža druga svetovna vojna, zato je potrebno, da se organiziramo in se borimo za naš obstoj. Sklenili smo, da se skliče zbor študentov in da se izvoli vodilni odbor. Tega zbora se je udeležilo okrog 40 študentov. Glavni referat je imel Roman Pahor. Sledila je živahna razprava med tistimi, ki so hoteli organizacijo, in tistimi, ki so se ogrevali za oportunistične tendence, zatrjujoč, da bi vsak poskus organiziranja škodoval našemu gibanju; da bi primorsko inteligenco postavil v nevarnost pred novimi represalijami fašistov, medtem ko da je naloga slovenske inteligence, da se varuje, da bi po zmagi demokracije bila sposobna voditi ljudstvo. Debata je bila zelo živahna in ker je bilo videti, da je večina za organizacijo, je oportunistična skupina zahtevala, naj se debata preloži na drug teden s pretvezo, da je potrebno imeti čas za premislek preden se sprejme tako važen sklep. Med tednom me je Karlikjo povabil na tajen., sestanek v stanovanju Mire Prelogove. Na tem sestanku je bilo navzočih 8 študentov, med katerimi tudi Pinko Tomažič. Pinko je govoril v iinerm Komunistične partije in nam podal politično analizo dogodkov ter obrazložil funkcijo razbijačev v krogu buržujske stranke. Pahor se je strinjal z analizo Tomažiča, in ker smo se vsi strinjali, da moramo dobiti kvalificirano vodstvo, smo si zadali nalogo, da obiščemo druge študente in jih prepričamo, naj se odločijo za organiziranje slovenskih mladih intelektualcev. Novega zbora študentov nd bilo, ker je Narodni svet menil, da so naši cilji avanturistični, in je začel pritiskati na študente s tem, da je nekaterim študentom grozil z odvzemom podpore, ki so jo prejemali. Karlikjo in Roman sta bila prisiljena v pasivizacijo. Takrat sem Pinku izrazil željo, da bi postal komunist, ker ne morem verjeti v dobronamernost buržuoazije. Pinko me je poslušal, nato mi odgovoril: -nostjo si je znal pridobiti simpatije med vodilnimi študenti. Prav zaradi tega smo zvedeli za sestanek na Čavnu, kjer je bilo dolo- čeno sodelovanje med tržaškim Narodnim svetom, ki so ga vodili liberalci in narodnjaki, ter med goriškim Narodnim svetom, kate rega so vodili klerikalci. Na tem sestanku je bila praktično ustvar BORIS KOVAČIČ Teta Puma Percau prikazuje, kako so nekoč Istranke predle. PONOVNO NA POTOVANJU PO BLIŽNJI ISTRI Teta Fuma ni pozabila kako so nekdaj predli Njen mož, bivši kamnosek, je ohranil vse kamnoseško orodje Po vsej Istri najdemo kamnarje, kajti v Istri je kamna veliko Veliko je že let od tedaj, ko so Grožnjanke prihajale pod stara velika drevesa pred mestnimi vrati svojega mesteca, kjer je v poletni vročini še največ zraka in hlada in se tam pogovarjale ali pele stare pesmi, medtem ko so njihove vedno pridne roke predle volno. Staro drevje'je še tam in mestna vrata tudi. toda v Grožnjanu je že ni več ženske, ki bi predla domačo volno, ker se vse volnene stvari morejo kupiti v trgovini. In vendar je pretirano reči, da je v Grožnjanu ni ženske, ki bi še predla domačo volno. Posnetek Fume Percan ni iz starih časov. Fotograf jo je posnel še pred kakim mesecem. Teta Fuma Percan vsa resna prede, kaže svojo spretnost pri tem nekoč tako pogostem delu istrskih žensk. Fuma Percan pa ne prede zato, ker bi jo k temu silila nuja. Ne, to je storila zato, NA LETOŠNJEM MEDNARODNEM KONGRESU V Moskvi so se sestali čebelarji z vsega sveta Italijanska skupina je štela 130 delegatov - V SZ nad 10 milijonov panjev Poleg zelo intenzivnega kongresnega dela tudi veliko kulturnih prireditev K obvestilu o sklicanju XXIII. mednarodnega kongrpsa čebelarjev v Moskvi, ki je bilo objavljeno v Primorskem dnevniku 12. avgusta t.l., sledi še kratko poročilo o poteku omenjenega kongresa. Kongresa se je udeležilo nad 3.000 čebelarjev, strokovnjakov, učenjakov s tega področja iz vseh delov sveta. Po izredno velikem številu udeležencev in po bogatem dnevnem redu, je ta kongres, izmed vseh dosedanjih, dosegel največji uspeh. Kakor že povedano, je bil kongres v prostorih ogromnega hotela «Rusija», kjer so udeleženci imeli tudi prenočišče in hrano. Zastopanih je bilo skoro 50 držav. Skupina iz Italije je štela kar 132 čebelarjev, oziroma 130, ker sta se 2 čebelarja z našega Krasa pridružila skupini iz Jugoslavije. Zastopani so bili tudi razni proizvajalci čebelarskega orodja. Po številu udeležencev je bila So- (463), sledile so Francija (3003, Bolgarija (175), Italija (130) in ostala zastopstva. Slovesna otvo ritev kongresa je bila 27. avgusta v prisotnosti ministra za kmetijstvo Mazkieviča in drugih državnikov in zastopnikov vlade. Dnevni red je potekal nepretrgoma do 2. septembra, razen v nedeljo, 29. avgusta, ko se je sestal izvršni svet k izredni seji. Predavanja, diskusija in poročila so bila v dvorani kongresov, deloma pa tudi v manjših dvoranah istega poslopja, ki so bile rezervirane za to priliko, deloma pa v dvorani poslopja sindikatov nedaleč od Rdečega trga. Nič čudnega, če je bilo sovjetsko zastopstvo najštevilnejše, saj imajo sovjetski čebelarji nad 10 milijonov panjev. Sovjetska zveza ima naj večje čebelarstvo na svetu. Za udeležence so bile organizirane tudi razne ekskurzije strokovnega, poučnega in zabavnega značaja, kakršnih ni lahko srečati in videti kjerkoli in vsak dan. o posebnim zanimanjem so sd ude- vjetska zveza na prvem mestu HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Prijatelj vam bo povedal resnico, ki vas bo zbodla. Ne obnavljajte ljubezni, ki je na tem, da ugasne. BIK (od 21.4. do 20.5.) Primerno bi bilo, da si ogledate, s čim se ukvarjajo sodelavci izven delovnega časa. Redko umetniško doživetje. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Zavrnite neki zlonamerni finančni predlog. Čas bo zacelil vašo srčno rano. RAK (od 22.6. do 22.7.) Skoraj gotovo boste še predpoldne sklenili sijajno kupčijo. Odgovorite čimprej na pismo drage osebe. LEV (od 23.7. do 22.8.) Proti vam bodo izrečene obtožbe, ki nimajo nobene osnove. Odpovejte se nekemu jalovemu prijateljstvu. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Odločno se branite pred napadalci, nikakor pa ne preidite samo v napad. Vedri odnosi v družini. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Sprijaznite se z mislijo, da si morate pomagati sami. Bodite močni in odporni za dva. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne bo šlo vse tako gladko, kot si zamišljate. Zanimivo srečanje na potovanju. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Pošiljka, ki jo pričakujete, ne bo ustrezala vašim zahtevam. Preveč ste zadržani do okolja, v katerem živite. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Prejeli boste pohvalo, ki je niste pričakovali. Uredite čimprej neko družinsko zadevo. VODNAR (od 20.1. do 19.2.) Mnenja ste, da vam nihče nič ne more, v resnici pa ste precej ranljivi. Ne odrecite pomoči neki revni ženski. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Trgovski posli vam ne bodo delali preglavic, uredite pa še svojo administracijo. Srečni boste, kot še nikoli. leženci ogledali čebelnjak, kjer se vršijo razna raziskovanja in poskusi in kjer gojijo številne pasme čebel z vseh kontinentov. Seveda s tako bogato udeležbo so imeli organizatorji polne roke dela. Posebno v prvih dneh so se pojavile tudi manjše nevšečnosti, toda organizatorji so se kmalu znašli in sproti reševali pomanjkljivosti v splošno zadovoljstvo udeležencev. Kako naj se tako velika skupina tujcev — gostov znajde v tako ogromnem poslopju, v katerem naj bi vsak na prvi pogled ugotovil med tolikimi nadstropji in s tolikimi sobami in vrati, kjer se vrši to ali ono predavanje, kateremu bi rad prisostvoval po lastnem zanimanju, eden ali drugi. V popoldanskih urah 2. septembra je bil slavnostni zaključek zelo uspelega in plodnega XXIII. mednarodnega kongresa. Predsednik Morogov, ki je tudi pomočnik ministra za kmetijstvo in predsednik mednarodnega združenja čebelarjev, je ob tej priliki podelil kolajne udeležencem, ki so se izkazali na raznih natečajih ter nekaterim razstavljavcem modernega čebelarskega orodja za dosežene uspehe. K zaključku je omeniti, da so organizatorji poskrbeli za goste tudi pestre zabavne sporede v večernih urah, da so jim bili večeri prijetnejši. Poskrbljeno je bilo za vse in za vsakogar. Vsak si je lahko izbral program po _ lastni želji. Gostje so lahko prisluhnili pevskim zborom, koncertom. Občudovali so lahko balet, povzet iz foklore, kakor tudi klasični balet. Toda izmed vseh točk zabavnega programa je gledalce najbolj navdušil ples, ki ga je izvajala z vso svečanostjo in koreografsko živahnostjo folklorna skupina iz Georgije ob Kavkazu. Gostje, ki so prihiteli z vseh strani sveta, so se obloženi s strokovnimi novostmi s kongresa ter zadovoljni s sprejemom, razšli ob največjem zadovoljstvu. XXIV. mednarodni kongres čebelarjev bo v Buenos Airesu 1973. Tako je bilo sklenjeno na kongresu v Moskvi. —a. da bi pokazala drugim, kako se prede. Teta Fuma Percan se ie postavila v senco pred mestno obzidje, da bj jo fotograf posnel prav tako. kot so nekoč stale ali sedele Grožnjanke pred mestnimi vrati. Teta Fuma je v tem primeru le ugodila fotografu, da bi njena fotografija služila za propagando, kako so v starih časih v tem istrskem mestecu delali, služila naj bi kot propaganda za na roko izdelane preslice in vretena, ki jih med drugimi domačimi izdeiki izdelujejo na področju gornje Bujščine to pro-dajojo v Grožnjanu in drugod kot predmete domače folklore. Vsekakor teta Fuma. ki .je sicer odlična predica, vsakomur rada pokaže, kako se prede, kako se iz gmoto volne počasi izprede tenka nit in to ne tako kot pravi stara istrska pesem «predi, predi, hči moja. vsako leto po eno nit* pač pa tako, da je v najkrajšem času vreteno polno. Danes je preja nekakšen «konji-ček* gospe Fume, ki meni, da bi to moglo postati zanimivo tudi za kako meščansko gospo, da bi si s tem pomirila živce, ki so prenapeti od burnega mestnega življenja, čeprav ne mislimo prisegati na njen recept, smo prepričani, da bi tak način izrabe časa menda več koristil razrahljanim živcem kot morejo koristiti razni praški in druga pomirjevalna sredstva. Škoda da fotograf ni na isto fotografijo posnel tudi moža tete Fume. Miho Percana z njegovim «konjičkom*. Toda vtem ko je «konjiček» gospe Fume poceni, je hobby gospoda Mihe nekoliko drag. Miha Percan je upokojen kamnosek in čeprav bi se še zelo rad ukvarjal z obdelavo kamna in čeprav je ohranil vse svoje orodje, se svojemu «kcnjičku» ne more posvetiti v tolikšni meri, kajti bloki belega istrskega kamna so zelo dragi. Zato se sedaj Miha more le spominjati na pretekle čase ko je obdeloval, klesal in oblikoval kamnite stopnice, lepe ograje stebre, balkone, portale in drugo. Vse iz lepega belega kamna. Miha Percan je po rodu iz vasi Rakalj, na jugovzhodni strani Istrskega polotoka. Doma je iz vasi, kjer se je rodil in kjer je pokopan tudi znani istrski znanstvenik in še bolj popularen čakavski pe snik dr. Mijo Mirkovič — Mate Balota. Miha Percan je iz vasi, kjer je veliko ljudi živelo od kamna in na kamnu, na «dragem ka-menu», kot ga je imenoval Mate Balota. Miha je bil 41 let kamnosek. Dleto in «macolo» je vzel v roko, ko je bil star komaj 16 let. Posvetil se je bil poklicu, s katerim so se ukvarjali njegov oče, ded, praded in drugi njegovi predniki. Delo je bilo težko in naporno, kajti kamen je težek in trd. Vrhu tega je bilo delo na prostem, pod žgočim soncem ali v vetru in dežju, to se pravd skozi vse leto, tudi v najhujšem poletju in najostrejši zimi. Kaže pa, da Mihu to ni škodovalo. Zdrav je še in krepak in vedno vesel, stalno pripravljen na šalo, kot bi ne imel za seboj več kot 40 let napornega dela, kot bd ga življenje ne bilo še zdelalo. T. F. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Kolektivna jesenska Na jesenski razstavi deželnega sindikata lepih umetnosti pri zvezni zbornici dela razstavlja v dvorani, ki nosi ime po Cesaru So-fianopulu, 31 članov. Prireditev je na dostojni višini, ker pač sodelujejo dovršeni slikarji, kot so Blason, Pogan, Grubissa, Mica-lesco, Dambrosi, Bulfon, katerim se pridružujejo še štirje slovenski slikarji: Godina z velikim a uspelim oljem pokrajine, Ražem seveda z razburkanim morjem, mladi Rozman z impresionistično skupino drevja, medtem ko pričenja Deziderij Švara svoj način velikih mirno obarvanih ploskev iz slik morja prvič domiselno prenašati sedaj tudi v kraške razglede. So pa tu še nova imena, tako n.pr. mnogostransko nadarjeni in romantični Marino Aita, Silvano Švara, Giovanni Sarti, Pinguenti-ni, Lo Grasso in Frascolini, oba bolj nadstvama. To pot ni posebnih presenečenj, če izvzamemo v dobro oljno slikanje prehajajoče znane grafičarke Gianne Malabot-tijeve in novo fantastičnost Bor-rija. pa še sproščeno prenovljeno krajino Lidije Giusti. Sodeluje tudi zmagovalka na ex tempore pri Piščancih Eletta Do-veri Baldini in barvno svežejši Enzo Solazzi v svojem novem načinu podajanja krajin. Kot vedno se tudi sedaj dobro drže pilonov-ski krajinar Mario Chiesura, stalno napredujoči Glaucctfimbti. Vit-torio Cossutta, razgibani Limo Gri-malda, Vincenzo Cianciolo, akva-relist Laurenti, mladi slikar Ve-lia, Pierobonova in Orel, Majer-jeva in Argenton. MILKO BAMBIČ FILMI NA UUBUANŠKITV] Billy Wilder) Ljubezen popoldne Film, ki ga danes, v pet* 3' rum, Ki ga no decembra ob 20.35 (Lowe in tne Afternoon, nasl. «Arianna») Y n3e^?..iŠ^in Audrey Hepburn, Gary Coopv ) ^ in vričeniata novo z'v ^e,l'ajngriš^ miv je, ker predstavlja kinematografiji enega ivonfi poskusov, preiti iz alienacije v prikazovanje P'“\ Morda je to tudi največ)0.0 kg nost filma, kljub izvrstni } ^ filmskim proizvodom Pr,t,c Jlalo-vsem vloga negatirnepa jc() valca realnosti, ne pa PnK. *rešitve», ki mora biti raje V ščena realnosti sami. Hawksov «Rio Lobo» je n 'm vina, ker je dejavnost oseb prikazana kot nezavestna o J (na koncu se pokaže, aa_^hri ^s(- javnost povezana z obr,b.:\a hi-ninskih odnosov: film je le . hi- storičnega materializma);. m^PgV0 vatnim življenjem oseb m tesne Pov teta P javno dejavnostjo ni zave: pogojujeta se, ie čena (misel, ki jo )e Tocqueville). V filmu ,H Jljflosti-kajti ta je prepuščena .gnar. Prav tako v navidezno re . oSe-nem Hitchcockovem *Top‘ ■ ^. be delujejo kot del splošnega hanizma. ^ Wilderjev «The Apartment* ^ ne samo da prehaja v Pr lf 0. nje prakse: predstavlja na ^ vidualno rešitev protagoms ^ pravo ^rešitev», ki je nf°r. ^ družbene totalitete: v te J „rllVcija-nja vsa lažnost in vsa n Vemo. da je v filmih n^gle6& stopek «identifikacije» me°f cem in določenimi shema ^ ^ Film vendar doseže vis0J[,i'fcot Tudi v zaključku je vse P^ ,ame- ne pusti kontrolirali■ SERGIJ GRM®« Ob nedavnem obisku jugoslovanskih pesnikov v Trstu je jugoslovanske goste povabil na kosilo znani venski gostinec iz Devina Metlikovec. 2. Vid Vremec: Delavsko gibanje v slovenski Istri 1926-1934 (Organizza-OVRA — ki je usta- (Nadaljevanja na t. strani) Za domačo in inozemsko javnost so vso stvar prikazali kot «zakoni to reagiranje)) na protidržavno dejavnost in na najvišjega državnega poglavarja, saj so fašisti oelo provoka tivno uprizorili atentat na svojega kolovodjo Benita Mussoli rrfja v oktobru leta 1926 v Bologni. Takoj po tem dogodku so v novembru objavili tako imenovane izredne fašistične zakone. Z njimi so zadali delavskim in demokratičnim meščanskim strankam ter ostalim nefašističnim organizacijam hud udarec, ki je pomenil zlasti za slovansko prebivalstvo pod Italijo nasilno ukinitev še preostalih njegovih organizacij in društev na političnem, gospodarskem, kulturnem in družbenem področju, za katere lahko rečemo že močno hirajočih zaradi utrpelega nasilja. Izredni fašistični zakoni so odvzeli parlamentarno imuniteto In mandat vsem poslancem nefašističnih strank, v Julijski krajini narodnima poslancema dr. Engelbertu Besednjaku in dr. Josipu Vilfanu ter komuni stičnema poslancema Jožetu Srebrniču in Egidiju Gennariju Odstavili so ravnatelje opozicijskih listov in tiska. Med dru gimd ukrepi so 25. novembra objavili zakon štev. 200, z naslovom «Ukrepi za zaščito države«. Ta je podrobno našteval razne postopke in ukrepe zoper demokratično opozicijo, ozna čil «zločine in protidržavne prestopke« in predpisoval zanje vrsto strogih zapornih ter drugih kazni. Smrtno kazen so uvedli za dejanja proti najvišjim predstavnikom fašističnega režima. Policijsko konfinaoijo pa Je prisojala od primera do primera posebna komisija, na čelu s prefektom v pokrajini, ob sodelovanju policijskih in političnih oblasti. Pri vsaki legiji fašistične milice so uvedli službo za politično poizvedo vanje. V Rimu so ustanovili «Posebno sodišče za zaščito države« s svojim sodnim aparatom, ki so ga sestavljali najvišji predstavniki fašistične oblasti. Zanj so zbirali prijave in ovadbe pripadniki fašistične policije imenovane zione di Vigilanza e Repressione Antifascismo Organizacija za budnost in zatiranje antifašizma), navila svoje posebne politične oddelke. (4) Voditelji komunističnega gibanja Ivan Regent, Jože Srebrnič, Leopoldo Gašperini in drugi so bili že dolgo časa zasledovani od fašistične policije, da niso mogli več opravljati prave organizacijske in politične dejavnosti. Pomladi leta 1927 so odvedli J, Srebrniča na policijsko konfinacijo. Policijski ukrepi so prizadejali tudi glasilo narodne stranke Edinost, ki ni več izhajalo. Zadnji urednik komunističnega glasila Delo je bil Alojz Mokole, doma iz Slivnega pri Nabrežini. Takole se spominja njegovega zadnjega obdobja: «Za časa, ko sem bil Jaz odgovoren urednik, je kvestura zaplenila vsako številko. Prisiljen sem bil se obračati na pristojno mesto in spraševati za vzroke zaplembe. Pomagal sem si na takšen način, da sem najprej odnesel natipkane izvode zaupnim sodrugom in Jih šele potem pošiljal po pošti na določeno mesto. Naš tisk Je imel tiste čase v Javnosti veliko vlogo. Tedaj ni bilo skoraj vasi v celi Julijski krajini brez naših naročnikov. Legalno je izšla zadnja številka Dela julija 1926. Fašistične razbljaške skupine so po vaseh in večjih centrih ter v samem Trstu gnjavile bralce Dela. Včasih so Jim grozili, Jih pretepali, skratka so nanje izvajali prikrito ali odkrito nasilje. Mene so neprestano klicali na policijo, vkljub vsemu sem vzdržal vse do svoje aretacije. V oktobru leta 1926 so mi zaradi formalnosti v zapori* jj. policijsko odredbo, da je prepovedano nadaljnje izhaj ^ jesta. Glasilo Je izhajalo dnevno na dveh, v četrtkih P8, ,aV< stih straneh. Čeprav smo bili v stalnih finančnih smo krili stroške s prispevki bralcev.« (5) Regent Je med drugim o tedanjih težkih razrile. pisal tole: (Spomini, Ljubljana 1967, stran 178): 1 . so bili nujno redkejši. Sestajalo se je le do pet Le zbor kmečkih zaupnikov novembra 1926 v je Repentabru (zraven Opčin pri Trstu — op. ur.), gilk prišel sodrug Ruggero Crisco iz Rima in zborovanj dine v Trnovskem gozdu leta 1926, sta bila množična-koncu leta 1926 je prišel k meni Ferdo Ferjančič in ,elIi v tržaškega komunističnega vodstva priporočal, naj odi ^ Jugoslavijo, od koder bom vodil delo v Trstu. he0P° $$l sperini (organizacijski sekretar pokrajinskega odbor.i’an 111 "" ’—"— op. ur.) Je bil tedaj že &re - v za Julijsko krajino — op. ur.) je bu tedaj ze ^ tudi jaz nisem imel kaj drugega pričakovati, maju leta 1927 odšel v Jugoslavijo.« Mejo je prekoračil nekje pri Postojni s kinih sodelavcev. Delavsko gibanje Je moralo te ^ svoje vrste na načelih stroge ilegalne organizacij®-hude udarce. Nekateri so zbegani hotelo preživeti ------ . _________________ .... —.. JW,- njegove vrste, drugi so bili močno politično komPr° in preganjani. Zato Je bilo potrebno orientirati se n® ljudi, še nepoznane policiji in njeni ovaduški rnrežl’icii pod vodstvom izkušenih strankinih članov. Za P‘’ lUni5tJ strankinega funkcionarja so zbrali med mladimi K Albina Vodopivca, študenta, doma iz Kamenj na v|P' ^ ifi ki je Imel za seboj že večletne izkušnje organlzac*) političnega delovanja v vrstah komunistične stran (Nadaljevanje Narodnu in študijska knjižnica v Trstu, odsek z8 vino in etnografijo, diagram fašističnih zakonu'> in ukrepov. Mokole Alojz, izjava, Pokrajinski arhiv Koper. shema «rešitve» je nevar -ostane v filmu, medlem ko • ^ico nost še nespremenjena). L. aV,st je tudi prikazovanje «Ap° kot polivalentne strukture. nlDO; linearen. Shirleg Mac Laine nja strel zamaška šoWP° strelom iz pištole in misli n ^ monov samomor: samomora ’e skoraj po naključju. T0*0 jj fil-mudi Mac Lainovi, tako se j« mu samemu: rešitev hoče ^ zdaj. Tisti strel nas opo^J^,. gre za indiwdual(izira)no 9 Kot v Premihgerjevi «La^ ongv-tigine) je vsak dogodi n v st Ijiv ntoment realnosti, k<* 3. po Sil- ne* tk ijo: in Ima Iva- art- 50). nth rtr vi- zi- ista nji Irti- iški 1kih nji :se-ije-lin--■ed-izo-ilca •pu- tro- ie* iost de- 35'!' hi- pri- Oto me- n- ze se. sti. iat- at- ne- po VOr idi' kot od rt- ijo. po- udi ie' 4-irt NAMIZNI TENIS TRŽAŠKI POKAL (ŽENSKE) Presenetljiva zmaga Krasa nad izkušeno ekipo Julie V prihodnjem kolu čaka krasovke težak nastop z ARAC r,J - Julia (fi&L Kobal (III./4). Vesnaver Milič (L/5). 'IBtn Grion (HI-/2). Badini ?2'3). Marici (m./3). f*®1-Grion 0:2 (18. 11) i,i5a\er- Badini 1:2 19. 18, 16) -“‘‘C-Marici 2:0 'n ,0' 5:4 ka še po eno tekmo. Kras se bo - 4 i^-Badim 2:0 ?"*■ Grion ■ I O. 13) (16. 18) t-~-unon 2:1 (20, —19, 7) j^aver - Marici 0:2 (8. 17) J-Badini 2:0 (8. 7) g-Manci 2:1 (4, —16. 14) prer-Grion 0:2 (9. 11) njPj^dzadnjem kolu ženskega na-jj^j^uškega tekmovanja za trža-H ie ekipa zgoniškega Kra-i»ip v37'*3 res prijetno presene-mJ:j " Nabrežini je namreč pre-Zla Julio s 5:4. k?*8 je bila vsekakor v tem jjjrJViu favorit. Tržačanke veljajo 2a najboljšo ekipo v naši j, • ^aj so v lanski sezoni glad-^®yojile tržaški pokal in so bi e v finalno kolo italijanskega 4 rti 3 e*c4)neCa prvenstva. Ju-(^P^laga s precej starimi igralcu ® so vrhunec svoj'h sposob-ij. Verjetno že dosegle in kot ?.at? ne bodo več napredo-^Moč te ekipe je torej po tem v. Precej dvomljiva lv0h 56 4e Podstavi* ob mizi s a,, standardno postavo Ko-" , ^naver, Milič. Ta ekipa je irjj J^Pri mer javi v Julio mnogo ^ i nke so tokrat zaiigraie ki-^vajoča, saj so Kraševke v TS3 kar Jazačank. jSOničai kar za deset tet ml riše *tCM K tj^i lrilj odločno, kot običajno. i^, ?e je Vesnaverjeva že otres’a >jje '*ke treme in je zaigrala še kot v prejšnjih nastop h. pa jJ' "e na višku svojih moči ■Vol nia je tudi Kobalova. z dvema zmagama proti v sredo pomeril z ARAC. To srečanje nikakor ne bo lahko. Zgo-ničanke imajo zagotovljeno zmago le v primeru, če bo pn ARAC manjkala Hauserjeva, ki zaradi lažje poškodbe že nekaj časa ne nastopa. Po tej tekmi pa čaka zgo-niška dekleta še ponovno srečanje z Juiio, ki bo dokončno odločalo o prvem mestu. S. J. TENIS češkoslovaška se je uvrstila v polfinale tekmovanja za pokal švedskega kralja Gustava. V Basing-s roku je premagala Veliko Britanijo s 3:2. NOGOMET V okviru evropskega mladinskega nogometnega prvenstva je v Lizbo- ni Portugalska premagala Švico s tesnim izidom 1:0. * * * V Amsterdamu je v mednarodnem prijateljskem srečanju Nizozemska B odpravila Škotsko z 2:1. • • • Belgijski oporečniški študenti so ugrabili Heylensa, nogometaša Spor-tinga iz Anderlechta, da bi s tem opozorili javnost na svoje zahteve v zvezi z refor• * i šolstva. Sporočili so, da bodo «talca» spustili takoj, ko bodo oblasti o njihovih zahtevah obvestile javnost. VATERPOLO Italijanska vaterpolska ekipa Pro Recco je včeraj z letalom odpotovala v Jugoslavijo, kjer se bo na Hvaru udeležila finalnega turnirja za pokal evropskih vaterpolskih prvakov. PRUATELJSKA KOŠARKA NAJMLAJSIH Dobra igra Raceta Volka in Furlana Včeraj sta bili na igrišču »Prvi, Semenich 6, Capello 10, Salvador 8, maj» dve prijateljski tekmi malih košarkarjev, ki sta bili za naši ekipi dokaj koristni. CIANOCOLORI (nar.) — BOR (dečki) 40:25 Borova postava: Renato Furlan, Čok 2, Bruno Furlan, Macuka Volk 8, Žerjal 2, Lorenzetto, Bufon, Bukavec, Koren, Race 8, Pescato-ri. Starc. Sodnik: Lakovič. Borovi dečki, med katerimi je bilo več igralcev iz kategorije mini-basketa, so se trdnovratno upirali starejšim košarkarjem Ciamocolori-ja. Ti so bili predvsem zaradi višine boljši pod obema košema. Borovih vrstah so dobro igrali: Race, Volk in Bruno Furlan. Naraščajniki SERVOLANA B - BOR B 36:24 Servolana B: Buffi 2, Sivini 6, Borova košarkarska ekipa (s trenerjem prof. Marijem), ki nastopa v D ligi .............................................................................iiiiiiiiiimimiiiiiliMiliiiimMiiiiimiiiiimiiiii ......................... PREGLED MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTEV Zaradi slabega vremena večina tekem prekinjenih * tokrV0^''a ie tadi Kobalova. ki >!*r dvema zmagama proti iik “°bširna nasprotnicama odlo-thj. Pripomogla h končni zmagi £ ekipe. '.(j, Miličevo pa .ie bila tekma, se-iiboijši trening Na njem (jtgri^tašala svoj top spin, udarec, v celoti še ne obvlada. Ut • zmaRi krasovk je stanje lestvici tekmovanja za tržaški v nekoliko zapleteno. Predvsem O®, obe ekipi. Kras in Julia. do konca tekmovanja vsa- Tudi v nedeljskem kolu so zaradi blatnh igrišč in slabega vremena morali odpovedati večino tekem. Kaj je z do-inskim igriščem? Mladinci SKUPINA A V tej skupini je bil v nedeljo na sporedu derbi med Primorjem in Gajo. Srečanje se je končalo z neodločenim izidom 1:1. Skoraj vsi igralci in trenerja so bili po tekmi mnenja, da je bil izid v bistvu točen. Srečanje je moti'a burja, ki je igralcem zelo otežkočila delo. I-grišče je bilo razmočeno zaradi dežja, tako da je bil posel igralcev nelahek. IZIDI Primorje — Gaja 1:1 Zaule — Cremcaffč 1:3 .(taft j| v #11 p !f *v * ; > v- n * ifi ♦ P Odlična Bregova nogometaša Vižintin in Grahonja Fortitudo — Ponziana n.o. Giarizzole — Edera 3:1 Počitek: CRDA LESTVICA Ponziana 20 Cremcaffč 19 Giarizzole 17 Fortitudo 16 CRDA 9 Primorje 7 Zaule 5 Gaja in Edera 4 SKUPINA B V skupini B so odigrali (ali bolje: niso odigrali) le eno tekmo, in sicer Rosandra Zerial — Breg. Po začetnem žvižgu so nogometaši Ro zandre zapustili igrišče v veliko presenečenje gledalcev. Ne da bi se v tej rubriki spuščali v podrobnosti te zadeve, ki bo morda zaje.a ne samo športne ampak tudi poetične kroge, pa moramo seveda pohvaliti ravnanje dolinskih igralcev in gledalcev, ki so se med tem na-pričakovanim in neutemeljenim dogodkom res športno vedli. Razen te tekme so v nedeljo bil? vsa druga srečanja prekinjena zaradi neuporabnih igrišč. Na sporedu pa bi morali biti na slednji pari: Roianese — S. Giovanni Don Rosco — mnnelle Aurisina — Triestina Rosandra — Breg LESTVICA Aurisina in S. Giovanni 17 S. Anna 12 Don Bosco 11 Breg 8 Campanelle 7 Rosandra Zerial 6 Roianese l Naraščajniki Zaključilo se je prvenstvo za pokal Pacco. V naknadnem srečanju Inter S. Sabba-Triestina je zmagala Triestina z 2:0 brez borbe. V B skupini je nastopila tudi ekipa Uniona, ki je, žal zasedla zadnje mesto brez točk. LESTVICE i SKUPINA A CGS 18 Triestina 14 Ponziana 12 San Sergio B 6 Esperia 4 Inter San Sabba —1 SKUPINA B Libertas TS 17 S. Giovanni 15 Muggesana 13 San Sergio A 10 , Libertas Rocol 5 Union 0 SKUPINA C Edera 14 G arizzole 13 Costalunga 6 San Giacomo 5 Rosandra Zerial 2 Prvi dve uvrščeni ekipi vsake skupne se bosta potegovali v finalnih srečanjih pa pokal Pacco. Začetniki Tudi v tem prvenstvu je bilo ve čina srečanj prekinjenih. Odigrali pa so nasleanj: tekmi: Muggesana - Edera 9:0 Fortitudo - Ponziana 2: t LESTVICA Esperia Pio XII 18 Breg 17 Libertas in Zaule 16 Giar-zzole 13 Ponziana in Muggesana 11 Fortitudo 9, Zarja 5. Inter-SS 4 Edera 2 Primorje 0 b. 1. V tekmi Borussia - Inter Ludwig Miiller ima zlomljeno nogo KČ5LN, 2. — Nogometaš Borussie Ludwig MUller ima zlomljeno nogo. Do zloma je prišlo v poslednjih minutah tekme Borussia - Inter v Berlinu (veljavne za pokal evropskih prvakov), ko se je v Miiller ja zaletel Boninsegna. Trener Bcrus-sie Weisweiler je izjavil, da MUller v tej sezoni ne bo mogel več igrati nogometa. Franca Mannija, glarvnega mana-žerja Inter ja, so nekaj minut pred začetkom tekme Borussia - Inter v Berlinu okradli. V svoji sobi v hotelu je pustil listnico s 600 000 lirami. Ko se je vrnil v svojo sobo po denar, je vsebina listnice iz ginila. » * * Fabio Molinari, 54-letni organizator nogometnih turnirjev iz kraja Massa Finalese pri Modeni je zaradi razburjenja pri gledanju tek me Borussia - Inter po televiziji umrl. Takoj po zaključku tekme ga je zajela slabost, poklicali so zdrav n-ika, toda možu ni mogel več po magati. Dobil je infarkt in umrl. Na Lokvah vse pripravljeno za letošnjo smučarsko sezono Tudi letos bodo ljubitelji zimskega športa na Lokvah lahko kupili «paket» smučarskih uslug Prvi sneg je že pobelil nam naj-bližnja smučišča, kot so na Lokvah, Livku, v Črnem vrhu ter drugod in najvnetejši so si že nataknili smuči in se veselo podali po zasneženih pokrajnah. Kljub vsemu na si uradna zimska sezona še ni pričela. To je videti predvsem po tem, da še ni povsod tako pripravljeno kot bi moralo biti. Kakor vse kaže je letošnji sneg marsikoga presenetil in je prišel kak teden prezgodaj. Na Lokvah, ki so najbližje Gorici, so se prav v teh dneh, preden js zapadel sneg, mrzližno pripravljali za sprejem bele odeje in seveda za vedno več ljubiteljev zimskega športa z obeh strani meje. Novost bo letos centralna blagajna, tako da bo smučar kupil v eni blagajni vozne listke za vse tri vlečnice. Podjetje AvtoprorrvA iz Nove Gorice, ki vp-avlja te objekte na lokvah, pa je v tej novi sezon) tudi nekoliko zvišalo ceno vozovnic, to na predvsem zato, ker so se na splošna podražili nekateri režijski streški. Vendar so te podražitve malenkostne, saj bo popularni «paket» letos stal le 3000 starih dinarjev. V paket pa spada vožnja z avtobusom na Lokve Iz Nove Gorice, enolončnica v hotelu Pold?novec in celodnevna vozovnica. Cena polovične vozovnice za vlečnico pa bo stala 1500 starih dinarjev. Poleg tega pa imajo smučarski učitelji in vaditelji določen popust, katerega imajo tudi organizirane skunine teča mikov. Točni datumi začetka tečajev še niso znani, po vsej verjetnosti pa se bodo le ti vrstili že od konca decembra pa vse tja do februarja. Da pa bi bilo vzdušje še boljše in bi tudi ljubitelji tekmovanj prišli na svoj račun, sta poskrbela smučarska kluba Nova Gorica in I ok-ve, ki bosta priredila več tekmovanj. Najzanimivtjše bo vsekakor tekmovanje za 5. pokal Lokev v smučarskih skokih, ki bo izvedeno februarja na Lokvah. In še morda koristna novost: za vse vrste smučarjev bo označen določen prostor, to pa zato, da ne bo na smučiščih zmešnjave in bo čim manj nesreč. Tako torej se pripravljajo na I-okvah. Upajmo, da bodo že za božične praznike prišli na svoj račun ljubitelji snega in da bodo gostinski in tudi turistični delavci na Lokvah pokazali zvrhano mere svojin sposobnosti. R. K. ZA VELIKE USPEHE Moški ekipi Kanala Bloudkovo priznanje Vsako leto dodeljujejo republiško priznanje na področju za športno aktivnost, v minulem letu pod imenom Bloudkove plakete in priznanja. To je najvišje priznanje za slehernega posameznika ali društvo na področju športa. Na Goriškem je letos ta čast doletela odbojkarje Kanala, ki so letos najprej postali zimski republiški prvaki, nato še pokalni zmagovalci in so ob kncu prvenstva v republiški ligi osvojili naslov prvaka Slovenije, s tem pa so do- segli brez dvoma najkvalitetnejši športni uspeh na Goriškem in tudi napredovanje v višjo, to je r 2. zvezno ligo. Letošnje je izjemno leto za odbojkarje Kanala in so si to pomembno lovoriko pošteno, s trdim delom tudi zaslužili. Ta uspeh bo fante ob Soči še bolj spodbudil, da bodo tudi v bodoče zaigrali tako kot znajo, vodstvo kluba, ki ima pri teh uspehih velik delež, pa si bo tudi v bodoče prizadevalo, da bo odbojka napredovala ne samo v Kanalu, temveč tudi na Goriškem sploh. Prav Kanalu pa gre tudi priznanje, da je med najbolj aktivnimi klubi na Primorskem, ki redno vzdržuje športne stike s klubi iz Italije in tako po svoje pripomore k utrjevanju prijateljstva med obema narodoma. Rajmond Kolenc iiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiNiiiMiiiiiiiiimiiMiiMiiiiiiitmiiuiiiiiimiiniiiiiiiuiiiiniiiiiHiiiiiiiimHiiiiuiiiiiiiiii MED AVSTRALSKIMI DOMORODCI Pot do civilizacije s pomočjo športa Met bumeranga je na tekmovanju domačinov najzanimivejša panoga V neskončnih avstralskih puščavah živijo še na pol divja plemena, ki so le redkokdaj videla belega človeka. Avstralske oblasti se že desetletja trudijo, da bi ta plemena čim prej civdizirala« Domačin-pa so do belega čiove-ka, gotovo ne brez razloga, nezaupljivi. Avstralski učitelj David Olding poučuje take ljudi v vasi Yuendu-mu, ob robu puščave Tamami v srednji Avstraliji. Da bi »skrhala včasih tudi nevarno boiev'tost domačinov in odpravil vsaj nekai maščevalnosti je s pomočjo boli razvitih učencev in misijonov že pred leti priredil zelo preprosta tekmo vanja v raznih spretnostih' metanje bumeranga, sulic, prižiganje ognja itd.. Prva tekmovanja niso inieia bogve kaj uspeha. Starejši ljudje, ki so komaj v svoji zrelosti spoznali belega človeka, niso zaupali tokrat povsem miroljubnim namenom bel rev in patriarhalni družbeni sistem je seveda močno vplival na mladino. ki se je teh tekmovanj večinoma izogibala. Avstralski učitelj pa ie s svojim delom vztrajal in počasi domačine prepričal, da ne misli nič hudega. Te svojevrstne igre so dobile sloves in na zadnjih, ki so se odvijale v oktobru so tekmovali tudi v modemih športih, čeprav so imeli bumerang, sulica in prižiganje ognja z naravnimi sredstvi še vedno glavno vlogo in posebno propagandno vrednost za starejše ljudi. V Yuendumu. ki šteje približno tisoč duš, se je zbralo skorai 600 pisanih gostov iz 12 različnih p'e-men, ki so se pred časom med seboj sovražile ali pa sploh niso vedele druga za drugo. Nekateri tekmovalci so s svojimi družinami prišli tudi iz 1500 kilometrov oddaljenih krajev. B K. Verzi, Norbedo 4, Urbano, Torcello. Bor B: Vatovec, Pečenko 2, Pahor 2, Oblak 4, Siega, Ota 7, Perko, Trampuš 2, Kuret 5, Mikac 2. Sodnik: Rudes. Tekma je bila v začetku dokaj izenačena in borovci so Po zaslugi Oblaka in Ote celo povedli z 18:12, nato pa so gostje s centrom Capel-lom dosegli nekaj lepih košev in so tako stanje izenačili. Proti koncu srečanja pa so se škedenjski košarkarji razigrali in so tako zasluženo zmagali. b. L REZBOL Na svetovnem bezbolskem prvenstvu v Havani je Italija doživela še dva poraza. Najprej jo je premagala Nikaragva z 12:4, nato pa še Kuba s 16:0. To je bil že osmi zaporedni poraz «azzurrov». KOŠARKA V okviru moškega košarkarskega tekmovanja za pokal evropskih pokalnih prvakov je v i>rvi tekmi osmine finala beograjska Crvena zvezda odpravila dunajsko peterko Handels s 97:90. V okviru istega tekmovanja je r Brnu italijansko moštvo Parte-nope premagalo ekipo Spartak Zbro-jevka iz Brna s 76:69. OBVESTILA SPDT obvešča tečajnike 3. razreda smučarske šole in tekmovalce mladince, da bosta prva treninga na PLASTIČNEM SMUČIŠČU v Nabrežini v torek, 7. decembra in v torek, 1A decembra od 14.30 do 16.30. Zbirališče tečajnikov v Nabrežini pri avtobusni postaji, najkasneje ob 14. uri. Kasnejši razpored bo objavljen pravočasno. • * * SPDT obvešča, dn se SMUČARSKI TEČAJ v Trbižu prične v nednljo, 5. decembra, ko^k-r n" bodo nastale meai-m neprimerne Spož.no razmere. Odhodi; Trst: ob 6 uh. IT! m Severo, Pnian: (semafnrl 6.10. Barkovl*; 6 IS ("križišče s Kon-tnvelskn eesto), S»sUan: 6.20. Prosek- ob 6. uri (ort postajni. Kri?; R m (a"t. postaja), Nabrežine: 6 20 Avtobus A pelie dir~'tno. »n. tobus R OPravi Proan T» sl, Bor k"HJe. SosU,* c pa Pre- sek Kri? Prečim« točnost. SPDT prosi vse tečatn'ke In izletnike, nai čimnrei p"r°vn*;n celotno vpisnino, slc°r nn hoin imeij 7a"-ntnvItrn..nR poes'a v avtobusu. Svoje ohvcm^ti n’*' poravna in na sedežu SP7,, IH On-pa 9, in ne v Trž->čki knfie-r-l. ŠD Sokol Iz Nabrežine m-lredl v sredo, 8. t.m., eh rriliki .m-miznoteniškera srečanja pm-Mm R lige Diinuiofnlenre — Sobolj izlet z osebnimi avton,„M1| (rrtn. kolono) v Troviso. Odhod eh 7. urj 7iutra.j. povratok Pa v popoldanskih urah. Informacije ra sedežu društva. OBČNI ZBOR BREGA Športno društvo BREG sklicuje 6. redni občni zbor članov, ki bo v petek, 10. decembra 1971 v društvenem sedežu v Bojjuncu ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom: 1. izvolitev predsednika in zapisnikarja občnega zbora 2. poročilo predsednika 3. poročilo tajnika 4. poročilo blagajnika 5. poročilo gospodarja 6. poročilo predsednika nadzornega odbora 7. odobritev obračuna za športno leto 1970/71 8. odobritev proračuna za športno leto 1971/72 9. diskusija 10. razno. OJVE SVETINA <52. (TLI.V.I TRETJA KNJIGA k ^ro<1<>n me je poslal, sem ga opozorila, da sem premeh-j\i ljubim ljudi in življenje, pa ml je odvrnil, da po-^e Prav takšno, da Jih bom preslepila in da v meni ^ bo videl nevarnosti, sicer pa da mi bo dal eno halogo.« Je nekaj dni. Ana Je bila še vedno v stotnikovi ^ 2°°Ji z brigadami so bili v bližini ceste, kd Jih Je spa-* IbajVeUlcim svetom- Stotnik ni tvegal prevoza, vendar mu ()J0r sporočil, naj mu Jo pripelje. - hdaroev to prestanega strahu si Je Ana kmalu opo-SaJ Je bila železnega zdravja. Podnevi, ko Je poročnik 2 vojsko, je bila sama. Na to, da Je zaprta, Jo Je samo stražar na koncu hodnika. Stotnika Je bila . -g™ lahko napiše Primožu pismo in če bi on po-Nfo’ ^ ^ dobi. Obljubil Je, da Ji lahko napravi to ^ m' Kadar Je bila sama, Je mislila samo na Primoža in ^Sbvega otroka. ^tj/^laki, ki ji Jo Je bil priskrbel stotnik, se Je dobro N« u. Obedovala se Je v zrcalu, v katerem se je iskrilo si želela, da ne bi bilo nikdar več treba obleči vo-Dnevi so bili sončni. Skozi odprto okno se Je 4&vala po strmih hrbtih hiš, ki so bile zgnetene kot H*lvald v ozkem koritu doline. Gozdni obronki so žareli ^ jesenskih barv in hrepeneče se Je ozirala v smeri S: bobnenja topov, kjer so se brigade zaganjale v dolomitske postojanke — tam nekje se bojuje Primož, tam je njena četa, kar je je še ostalo... Sprijaznila se je z negotovo usodo in sklenila, da napiše Primožu pismo, ki naj bi ga potolažilo in ga vedno spominjalo nanjo. Pisala Je nekaj dni zapored. Vsak dan je nekajkrat prebrala napisano, to čutila Je, da si je olajšala srce, ker Je Izpovedovala, kar morda ne bi nikoli, če ne bi bila v tako težavnih okoliščinah. »Dragi Primoži Ne bom tl pojasnjevala nenavadnih okoliščin, zavoljo katerih tt lahko napišem to pismo. Zgodilo se Je, česar sem se najbolj bala. Toda v življenju se zgodi največkrat prav tisto, česar nas Je najbolj strah. Morda že v tem strahu nosimo zdravilo pripravljenosti, da nas gorje povsem ne stre, kadar nas zadene. Zadelo me je, toda ni me strlo. Ti sl me učil kljubovati, prenašati preizkušnjo m upati. Zato sem zbrala vse moči, da ti napišem to, kar čutim, da bo živelo s teboj, če bom Jaz umrla. Primož! Kljub vsemu še vedno zaupam v človeka. Povsod se še najdejo ljudje, ld Imajo v prsih srce in ne kamen. Zato tudi upam, da boš to pismo dobil. Povedala tl bom nekaj, česar ti še nisem, a še zdaleč ne vsega, kar bi rada. Sele sedaj vem, koliko si še nisva povedala. Potem ko sem bila nekaj dnd popolnoma sama in sem skušala v mislih odgnati temno perut neznane usode, ki dviga svoj kljun nad menoj kot grabežljiva ptica in me stiska v svojih nepopustljivih krempljih, Je moj duh kljub temu še svoboden, vzpenja se mimo okov, ki obdajajo svet, in nad kri, ld obliva Izmučeni obraz človeštva. Pa pustiva to. Kar najbolj ljubi, si človek Seli prav takrat, ko mu Je nedosegljivo. Ne morem ti popisati občutkov, ki me navdajajo vse od takrat, ko sem se zavedala, da klije v meni novo življenje — tvoj otrok. Čutim ga in vem, da hoče živeti. Ne veš, kako sem bila kljub vsej tesnobi srečna. Vsako noč strmim skozi okno v košček začudenega neba, ujetega nad črnim obrisom gorov- ja, in čakam na zvezdne utrinke. Da bi ti vsaka zvezda, ki v svetlem loku zdrsne v temo, povedala, kako neskončno te ljubim, kako sem tvoja, vedno, povsod, samo tvoja... Dokler živim, pripadam tvojemu otroku in tebi. Nikoli nisem mislila, da je človek lahko srečen tudi v najbolj bednem položaju, ko ti življenje zdrsi do roba in obstane tam, kjer se začne praznina. Kaj vse ti lahko ljudje ukradejo! Tudi poteptajo te lahko. Toda notranje svobode, iz katere sije lju- bezen in sreča, nikoli! Lahko ti vzamejo tudi življenje, ne morejo pa ti izruvati ljubezni iz srca. Tako se sedaj jaz — kot si se ti večkrat — sprašujem, kaj pomeni ljubiti. Res je, kot praviš ti, to pomeni dajati. Vse. Svojo kri, svojo misel, svoje življenje. Izgubiti se, zgoreti in izginiti v svet- lem plamenu ljubezni. Ljubiti bolj, več in globlje. V tem je smisel upanja, ki poraja nove moč! in ohranja življenje tudi tam, kjer je vse obsojeno na pogin kakor seme, ki pade na golo skalovje. Primož, ne veš, kako si želim življenja! Tako, kot še nikoli. Veš, kakšna sem? Kakor ogromna planjava, kjer klije iz tal na milijone semen, kjer razdaja sonce svojo toplo in neugasljivo luč. Drhtim od miline. Samo zamižim in svet leži razprostrt pred menoj v mavrici barv, v žgočem siju plamenov življenja, v prelivajočem se hrepenenju modrine neba v vijoličasto tišino. Saj tudi ti neskončno ljubiš tišino, v kateri so besede odveč, kjer govorijo roke in oči o novih svetovih. V meni se vse pretaka iz večnosti v večnost. Polnijo me simfonije že davno doživetih zvokov. Prisluškujem nežnemu padanju snežink, šelestenju brstečega Ustja, pogovoru bilk, krikom neba, brenčanju žuželk in tožnemu klicu ptic. Da bi bila ptica, sem sanjarila, ko sem bila otrok Vedno sem sl želela daljav. Zdaj vem, da samo zaradi bližine, tvoje bližine... Zdaj sem ptica, ki so ji strli perut, pa sem še vedno ptica... Primož! Polnijo me vonjave pomladi, ki bo prišla iz naročja zime, oblizujejo me valovi vode, igram se s penami, na katerih se prižigajo in ugašajo slike sveta tako hipoma kot naša življenja v primerjavi z večnostjo. O Primož, povsod sem s teboj, ker si ti v meni. Iz čistih studencev najine ljubezni se steka reka, ki se zliva v ocean. Kako lepo Je, če srce prisluhne srcu.’ Spomnila sem se trenutkov, ko sva se ljubila na igličevju med vitkimi debli smrečja Jelovice. Ko sva v skrivnosti zelene tišine na križišču brezčasnega hipa spočela novo življenje. Bila je noč, zamirale so žerjavice tabornih ognjev in skozi vrhove dreves se je nad nama bleščalo na milijone zvezd. Takrat se je prižgala ena nova — najin otrok. Zdaj vem, zakaj sem živela. Ce bi živela samo za trenutek, sem živela dovolj. Primož, ne zamen, da sem tako otročja Toda samo otroci so tisti, na katerih se svet kotrlja naprej Včasih sem si želela njegove širine, ker nisem poznala življenla. Zdaj si želim samo mirnega doma In tebe Svet je krut m hladen Je dotik njegovih dlam. Tudi skozi moj spomin teča reka dima, kri in plamen, ki fiožira najlepše, kar je rodila zemlja. Kadar se spomnim na to, bi se najraje pogovariala, kakor ti, z drevjem, z rožami in z živalmi Tako čudno ti postajam podobna. Toda Primož, svet je tudi lep privlačen in vedno nov. Samo ljubezen je moč, ki premaguje vse ovire in začenja nov svet tam, kjer gospoduje obala nehania. Parno ljubezen me drža pokonci mi odkriva skrivnost in prižiga veliko upanje Primož! Hočem ti dati otroka Imam občutek da ti do in rodila sina. da bo živel tvoj rod naprej in da ne do osat prerastel ruševin tvojega doma Tako si želim da bi bil to najin dom In tudi če midva oba umieva — otrok mora živeti! Kako sem neumna! Vidim ga med sadnim drevjem, kako pobira hruške, kako se podi za metulji in stika za ribami v potoku.. Vidim ga. kako mu sije iz oči tvoja volja, tvoj ponos in tvoja drznost: kako raste, kako ce Dori za svoj prostor na soncu. Najin otrok — za novo življenje, ko se podira stari svet tn rojeva novi To bo drugačno življenje, kot sva ga živela midva Svetlejše, lepše Morda ne taJco svetlo, kot uči Manc ln obljubljata vidva z Voikom v ieti' (Nadaljevanje sleat) UredniHvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. 7 SFRJ posamezna Številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poitni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK 3. decembra 1971 la SFRJ Tekoč račun en Narodni Danki v Ljubljani • ADII. DZS Ljubilo' o Gradišče 10/11 nad 'eleton . Oglasi Za mm » /'Sim 8' ege .toipce ''9«vskl M,j, ogla*'* upravni 300 'egaim 400 osmrtr «e r sožaiie 00 >' « c ^ 50 lir beseda Oglas, ta tržaške m flonSkc pokrajirjo se ^ |ta|iafl8,, upravi. Iz vseh dmqih ookraim Ital-ie pri «Socie'S Pubblici a Glavni urednik Stanislav Renko Odaovorni urednik Gorazd Vesel Izdala m H*ke ZTT t'*1 TITOVO POROČILO NA SEJI PREDSEDSTVA ZKJ Jugoslovanski predsednik izredno ostro obsodil negativne pojave na Hrvaškem Opozoril je na delovanje protisocialističnih in protisamoupravnih elementov - «Matica Hrvaška» na zatožni klopi - Zvezo komunistov je treba očistiti vseh, ki ne spadajo vanjo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. - Predsednik SFRJ Tito je končno spregovoril in povedal to, kar so od njega pričakovali vsi, razen tistih redkih, ki soglašajo s tem, kar se dogaja na Hrvaškem in ki so krivi, da je na Hrvaškem prišlo do takega izraza negativnega političnega delovanja, ki ga je Tito označil celo kot kontrarevolucionarnega. Tito je odkrito rekel, da ne soglaša s popustljivo politiko do sovražnih elementov, da se s tako politiko nikdar ne bo strinjal, temveč da bo vedno gledal na interese cele države in na načela Zveze komunistov Jugoslavije. Tito je nadalje opozoril, da glavna nevarnost ni »unitarizem*, temveč nacionalizem in šovinizem in dejal, da je proti «unitarizmu versajske Jugoslavije*, da pa je, ko gre za enotnost države, za Jugoslavijo kot nedeljivo celoto, za tak «unitarizem», za tako enotno Jugoslavijo. Toda tedaj to ni unitarizem, temveč enostavno naša enotnost, je poudaril Tito v svo- UDiMiiimnniiiiiiniimHiiimiiiniiiiiimiimMMiMittMHMMmmMiiiiiiiiiiiiiiMiMimmHMiniMiiiiiHiiiiiiiin PREDVČERAJŠNJIM ZVEČER PRI CRADEŽU Trije mrtvi v fiatu 128, ki je zavozil v morje Nesreča se je pripetila predvčerajšnjim, potapljači so šele včeraj našli avto in žrtve jem uvodnem poročilu na seii predsedstva ZKJ v Karadjordje-vu, na kateri je člane predsedstva obvestil o vsebini dvajseturnih razgovorov s člani izvršnega komiteja Zveze komunistov Hrvaške in voditelji družbeno-političnih organizacij Hrvaške, ki jih je imel v Karadjordjevu pred sestankom predsedstva ZKJ. Tito je ugotovil, da stavka študentov na Hrvaškem ni samo stvar študentov, temveč da je za njo skupina znanih negativnih ljudi in da gredo sledovi tudi v inozemstvo. Tito je izrekel priznanje zavednosti delavskega razreda Hrvaške, ki se ni odzval pozivu k solidarnosti in obtožil politično vodstvo Hrvaške nebudnosti in popustljivosti proti tistim, ki opravljajo svojo kontrarevolucionarno dejavnost*. V tisku, posebno "Matice Hrvaške*, pa tudi v »Vjesniku* in drugih listih, dajejo ti razni protisocialistični in protisamoupravni elementi po besedah Tita popolnoma protiustavne, lažnjive izjave. Toda proti njim se nič ne ukrepa. Tito je dejal, GRADEŽ, 2. — Včeraj proti večeru se je na panoramski cesti pripetila presunljiva nesreča: trčila sta dva avta in eden od teh, volksvvagen s štirimi potniki, je padel v vodo. Potniki so se rešili in se premraženi vrnili domov, zaradi česar ni nihče videl fiata 128, ki je, da bi se izognil ustavljenima karamfooliranima voziloma, zavozil v morje. Zaradi teme včeraj niso dvignili volksvvag na iz morja, kar pa so storili danes. V veliko presenečenje pa so potapljači odkrili poleg praznega volkswagna 6 metrov pod gladino tudi fiat 128 s tremi žrtvami. Sedem oseb še vedno pod ruševinami v vasi Frattaminore NEAPELJ, 2. — Kljub stalnemu delu, gasilcem še ni uspelo potegniti izpod ruševin hiše, ki je eksplodirala včeraj ponoči, drugih trupel. Vse kaže pa, da je število oseb, ki jih še pogrešajo večje kot predvideno, vsaj sedem ali osem. Ko so danes zjutraj identificirali trupla so namreč ugotovili, da pet umrlih so šli mirno ali pa so slučajno bili na obisku pri nesrečnih stanovalcih. Desnica povzročila hude nerede v Čilu SANTIAGO DE CHILE, 2. - V čilskem glavnem mestu je prišlo včeraj do zelo ostrih spopadov med demonstranti, ki so vsi pripadali opozicijskim strankam, in policijo. Minister za notranje zadeve Jose Roha je izjavil, da je bilo v neredih ranjenih 93 oseb, policija pa je aretirala 73 demonstrantov. Roha je obtožil pripadnike opozicijskih strank ropov, napada na policijo in rabe strelnega orožja. Minister je tudi dodal, da so demonstracije del prevratniškega načrta, s katerim hočejo dobro znani krogi uničiti čilsko demokratično vlado. Ta se je odločila, da bo zelo strogo kaznovala vse tiste, ki želijo in povzra čajo nered in nasilje v deželi. Čilske oblasti so prepovedale vse manifestacije poleg tega pa so zaprle radijski postaji Balmaceda, ki pripada demokristjanski stranki, in Alameda, ki pripada nacionalistični stranki, ker nista objektivno poročali o neredih v prestolnici in sta spodbujali k uporu. me sklepe o najostrejših ukrepih, ki jih je treba sprožiti. 'Tito je dejal, da je za vse, kar se dogaja, kriva Zveza komunistov Jugoslavije, kajti v zvezi so še vedno ljudje, ki bi morali biti že davno izključeni iz zveze, in priporočil, da se ti ljudje čimprej izključijo, organizacije pa, ki so zdrsnile na stran tistih, ki se pečajo s kontrarevolucionarnimi idejami, razpustijo. Tito je na koncu dejal, da je treba Zvezo komunistov pred drugo konferenco očistiti vseh. ki ne spadajo v zvezo, da se na konferenci morajo sprejeti sklepi o reorganizaciji zveze in drugih vprašanjih bo doče politike. Ko bo Zveza komunistov imela jasno linijo, tedaj bo po mišljenju Tita manj možnosti, da se vanjo vrinijo razni tuji elementi, in «da nas kompromitirajo pred svetom*. »Danes v inozemstvu o nas marsikaj govore in je nevarnost, da Jugoslavija izgubi na svojem ugledu na svetu. Tega mi ne smemo dovoliti*, je zaključil Tito. BOŽO BOŽIČ da mu je znano, da na Hrvaškem obstoja tako imenovani revolucionarni komite petdesetih, ki ga je Tito imenoval kontrarevolucionarni komite. Ta organizacija deluje, po besedah Tita, legalno in ilegalno, a glavno njeno žarišče je v «Matici Hrvaški*. Stvari so, po besedah Tita, šle tako daleč, da se ne sme več dovoliti, da v Jugoslaviji delujejo ne le taki posamezniki, temveč kontrarevolucionarne skupine. Tito je opozoril tudi na poskuse, da se na Hrvaškem ustanovi nekaka nacionalna organizacija, ki bi po besedah Tita zajela lumpempro-ietariat, kontrarevolucionarje, nacionaliste, šoviniste in dogmatike. Tito je ugotovil, da vsi ti poskusi niso v skladu s socialističnim razvojem in da se morajo vse izmišljotine o nekem novem gibanju obsoditi. Predsednik Zveze komunistov Jugoslavije je ugotovil, da stanje v izvršnem komiteju Hrvaške ni dobro in da se to odraža v partijskem vodstvu na terenu. Tito je dejal, da je že pred meseci na sestanku izvršnega sveta v Zagrebu opozoril na napake in pomanjkljivosti in dejal, kaj bi bilo treba storiti, da se prepreči delovanje razrednega sovražnika. Prizadelo me je tudi to, da se sklicujejo na mene. na moje besede, samo ne povedo, na katere besede, temveč pravijo samo na besede Tita*, je izjavil predsednik ZK in poudaril, da je jasno dejal tovarišem iz Hrvaške, in da to danes ponavlja, da ni za tako politiko, ki se izvaja na Hrvaškem, da ne bo nikoli za podobno politiko, če bi do nje prišlo v drugih republikah. «Jaz tega nočem in ne morem prenašati. Moram gledati na interese cele naše dežele in na načela Zveze komunistov Jugoslavije*. Tito je nadalje dejal, da je na kon-razprave s tovariši Hrvaške videl. da vodilne osebnosti Hrvaške ne gledajo dovolj kritično na pojave, da je bilo malo samokritike, posebno komunistične. «Ne zadostuje samokritika kot nekakšna samoizpoved, če se potem ponovno greši*, je dejal Tito, in obvestil člane predsedstva, da se je s tovariši Hrvaške dogovoril, da se vse te stvari iznesejo pred centralni komite, ki naj sprej- ■UMiiiiiiiiiiiaiiiiiiMHINiiiiimuiiiiiiiinimniiiimhmiiiik|liiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V GENERALNI SKUPŠČINI OZN Odložena na danes zvečer razprava o Bližnjem vzhodu Kamboška vladna vojska v razsulu se umika pred partizani PNOM PENH, 2. — Kamboške osvobodilne sile so povsem razbile oddelke vladne vojske med veliko ofenzivo proti kolaboraciofiističnim položajem ob državni cesti štev. 6 j Po štirih dneh naporov in ostrih j bojev so se vladne čete razbile v j majhne skupine, ki se po zapuščenih i plantažah skušajo prebijati proti j Jugu. Kamboško vrhovno poveljstvo 1 je že poklicalo na pomoč južne Vietnamce in ameriško letalstvo. Položaj je kaotičen, Lon Nolova vlada pa je v največji stiski. V vzhodnem delu države se medtem nadaljuje akcija 50 tisoč vojakov sajgonskega režima, ki prodirajo v notranjost Kambodže. Naloga napadalcev je poiskati in uničiti položaje partizanov, o katerih so poročale obveščevalne službe, doslej pa niso Sajgonci, ki imajo podporo ameriških bombnikov, našli niti enega samega partizana. V južnovietnamskem mestu Tay Ninh bližu kamboške meje je preteklo noč v nekem kinematografu eksplodirala bomba, ki je ubila enajst oseb, 37 pa ranila. PONOVNISPOPADI NA MEJI MED VZHODNO IN ZAHODNO BENGALIJO Indijska vojska na dveh krajih razbila odpor pakistanskih čet LONDON, 2. — Angleški rudarji so danes proglasili državno stavko, da bi si priborili povišek {dače. Manifestacija rudarjev spada v širša okvir delavskih agitacij v Angliji. Orožje indijska vojska zaplenila Pakistancem ...............................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii.. P0 NEUSPEŠNEM SESTANKU SKUPINE DESETIH» V RIMU Na washingtonskem srečanju soočenje med ZDA in gospodarsko stvarnostjo zahodnih držav Na splošno prevladuje mnenje, da bodo v ameriški prestolnici rešili vsaj najnujnejša vprašanja Alternativa: beg k avtarkiji in hkrati neocenljive posledice v sistemu svetovne menjave blaga RIM. 2. — Zakladni minister Fer-1 jave je naslednje: «Na sestanku rari Aggradii je danes sklical ti- j ministrov in guvernerjev «skupine skovno konferenco na kateri je po-i desetih* smo osredotočili svojo pojasnil potek dela »skupine desetih*, ‘ ~~ 2 2 ki se je sestala v prejšnjih dneh. Ferrari Aggradi je najprej poudaril, da namerava s svojo izjavo podati fotografsko sliko srečanja "desetih*, ki naj bi bilo nekakšno nadomestilo za zaključno poročilo o srečanju do katerega ni prišlo Besedilo Ferrari Aggradijeve iz- Pogover med Nixonom in Coldo Meir o ido a I Izi NEW YORK, 2. -Bližnjem vzhodu, ki bi začeti danes v generalni skupščini OZN, so odložili za en dan, da bi dali možnost sodelovanja v razpravi tudi delegaciji Organizacije a-friške enotnosti, ki je v zadnjih časih sprožila nov poskus posre- Razpravo o i dovanja v se morala I Izraelom. sporu med Arabci in oseb ni prebivalo v hiši, peč pa g 'S/////A 8 'M'////._ Ys/ffsfsss//sss/sss///jrr/yyfs/S// iMfals TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; poslušal- 12.10 Pomenek s kami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Sa-fredov orkester; 1720 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Kon-certisti naše dežele; 19.10 Družinski obzornik; 19.40 Ženski kvartet; 20.50 Operni odlomki; 21.30 Folklorni plesi; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Mali koncert; 16.00 Moj Kras. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 8.30 Popevke; 9.00 Berimo skupaj; 10.05 Medigra; 11.00 Operni odlomki; 11.30 Glasbeni cocktail; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Tretja stran; 14.15 Polke in valčki; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Tops pops; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Mladi izvajalci; 16.45 Kulturna panorama; 17.10 Beneške popevke; 17.35 Novo in moderno; 18.00 Simf. koncert; 19.30 Prenos RL; 22.35 Recital violinista Roka Klopčiča; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Plošče; 13.15 Charles Azna-vour; 13.30 L. Pirandello: "Življenje, ki sem ti dal*; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški ko- PETEK, 3. DECEMBRA 1971 tiček; 16.20 Za vas mlade; 19.30 Ameriška folk. glasba; 20.20 Gledališče in literatura; 20.50 Simf. koncept; 22.40 Ital. ljudska glasba. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 15.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta Rossana Fratello in Perry Como; 8.40 Operni odlomki; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 Glasbena oddaja; 13.00 «Hit Parade*; 13.50 in 18.05 Kako in zakaj; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.15 Plošče; 15.40 Kulturna oddaja; 16.05 Popoldanski glasbeni spored; 19.00 Italijanska ljudska glasba; 20.10 Spored z M. Bon-giornom; 21.00 Gledališče danes zvečer; 22.00 Glasbena oddaja; 22.40 Radijska priredba; 23.00Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Schubertove simfonije; 11.45 Ital. sodobna glasba; 12.20 Scenska glasba; 13.00 Medigra; 14.00 Otroški kotiček; 14.30 Dvorakova glasba; 15.20 Opera; 16.30 Skladbe za klavir; 17.45 Pogovor z vzgojitelji: 18.45 Mali planet; 19.15 Vsa-kovečerni koncert; 20.15 Simboli v človeškem življenju; 21.30 Al-binonijev koncert. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Nabožna glasba: 10.20 Ital. glasba; 11.00 Medigra; 12.00 Doba klavirja; 12.40 Simf. koncert; 14.10 Ital. sodobna glasba; 15.30 Simf. glasba - stereo. SLOVENIJA 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00 ' 14.00 17.00, 19.40, 22.00, 23.00'. 24.00 Poročila: 8.10 Glasbe-20.30 Tops pops; 21.15 Oddaja o 9.35 Od melodije do melodije; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Violinist Vladimir Škerlak; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Kaj nam pripoveduje glasba; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Lahka glasba slov. avtorjev; 16.00 Vrtiljak; 17.10 Človek in zdravje: 17.20 Operni koncert; 19.00 Lahko noč, otroci; 20.00 Zbor iz Celja; 20.30 Topa pops; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz domačih logov; 23.15 Jazz. ITAL, TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Življenje doma; 13.30 Dnevnik; 14.00 Tečaj francoščine; 17.00 TV za najmlajše: Magnus; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Prvič na ladji; 18.10 Nabožna oddaja; 18.45 Glasbeni prostor; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Oddaja o človeku; 22.00 Danes zvečer v Evropi; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Jean Coc-teau: «1 mostri sacri*; 22.30 Literarne nagrade Fiuggi. JUG. TELEVIZIJA 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoli; 16.30 Smuk žensk za svetovni pokal; 17.45 L. Suhodolčan: Rojstni dan tete Ane: 18.15 Obzornik; 18.30 Resničnost in navdih; 19.00 Mestece Peyton; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Slavna imena: Audrey Hepburn v filmu Ljubezen popoldne; 22.45 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 12.55 Prenos smučarske tekme: 20.00 Otroški kotiček; Stari radio; 20.15 Poročila; 20.25 TV film: Na padalec; 21.15 Glasbena oddaja za (>a To je vsaj uradno opravičilo odložitev, številni opazovalci so mnenja, da je do nje prišlo iz želje, da bi generalna skupščina ne debatirala o bližnjevzhodni krizi ,ko je izraelska predsednica Golda Meir pri Nixonu. Meirova se je namreč prav danes sestala v Washingtonu z ameriškim predsednikom, še prej pa se je pogovorila z zunanjim ministrom Ro-gersom in s podtajnikom Siscom, ki v državnem departmaju odgovarja za vprašanja Bližnjega vzhoda. O pogovoru med Nixonom in Goldo Meir ni zanesljivih in uradno potrjenih vesti. Meirova je menda obrazložila šefu Bele hiše izraelsko stališče o sedanjem vojaškem in političnem položaju, predvsem pa zahtevala, naj ZDA ponovno začnejo dobavljati phan-tome Izraelu tudi glede na to, da je Egipt pred kratkim dobil od Sovjetske zveze novo pošiljko letal «tu-16». Nixon — kot menijo v obveščenih krogih — se ni hotel obvezati, svetoval pa je, naj bi izraelska vlada pokazala večjo pripravljenost na pogajanja in večjo zmernost. Govor je bil menda tudi o možnosti ponovne oživitve misije odposlanca OZN Gunnarja Jarringa. Jarring, ki se je po neuspehu svoje misije umaknil v Moskvo, kje;’ vodi švedsko veleposlaništvo, se je danes vrnil v New York, kar je dalo mnogim misliti, da b« ponovno prevzel posredovalno vlogo v bližnjevzhodni krizi. Štirideset rudarjev umrlo v formoškem rudniku TAJPEH, 2. — Formoška tiskovna agencija je sporočila, da je zaradi eksplozije v premogovniku blizu Keelunga umrlo 41 rudarjev, sedem pa jih še pogrešajo. Reševalne ekipe s0 potegnile iz rudnika sedem delavcev živih, vendar imajo hude opekline po vsem telesu, štirje drugi ranjenci pa so v življenjski nevarnosti. Preiskovalni organi niso še dognali vzrokov nesreče, vendar kaže, da je eksplodiral jamski plin. To je ena najhujših nesreč, ki se je kdaj pripetila na Formozi. zornost na monetarna vprašanja neposrednega interesa, čeprav nismo pozabili, da bo treba zadevne rešitve uvrstiti v širši okvir reforme mednarodnega monetarnega sistema. Ti problemi so; nova uskladitev valut na stvarni podlagi, metode za izvajanje te uskladitve, meje nihanja tečajev, ukinitev ameriške obdavčitve v višini desetih odsotkov ter zadevnih diskriminacijskih ukrepov ter končno trgovinski problemi. «Na ožjih sestankih smo podrobno obravnavali posamezne točke, ki naj bi pripeljale do rešitve ter smo napravili precej korakov naprej na poti za sporazum. Potem, ko smo ugotovili istovetnost stališč glede potrebe, da pride čimprej do uskladitve (monetarnega sistema, op. ur.) smo konkretno razčistili stališča glede obsega uskladitve same ter smo občutno zbližali stališča prizadetih. Nadalje se nam je posrečilo dobiti zagotovila, da bo prišle do sodelovania vseh prizadetih duhu medseboinega zaupania. Sprejeto je bilo tudi načelo začasne razširitve meja nihanj meničnih tečajev. Na kraiu smo še razčistili vprašanja, ki iih bo treba rešiti na trgovskem področju ter smo se spo razumeli glpde postopkov pri posa janiih za njihovo čim hitrejšo rešitev.* Pojasnila italijanskega zakladnega ministra Ferrari Aggradija v bistvu zelo malo pomagajo pri objektivnih cenitvah stanja, ki vlada danes na področju monetarnega sistema in trgovskih stikov na zahodni polobli. Kvečjemu nudijo le določeno osnovo za trditev, da se je na pogajanjih v krogu »desetih* nekaj premaknilo na bol je. Pravimo na bolje, ker je čutiti določeno popuščanje ZDA od prvotnih zahtev. ZDA so s svojim predstavnikom Conneryjem na začetku pogajanj postavile precej hude zahteve, ker so pač menile, da je treba zahtevati mnogo, da bi se dobilo vsaj nekaj. Pozneje so Amerikanci znižali obseg teh svojih zahtev. Ameriške zahteve so bile zelo velike, ker se Nixonu in njegovi vladi mudi, da bi čimprej rešili hudo gospodarsko in finančno krizo v katero so ZDA zabredle zaradi splošne politike, ki so jo izvajale v obeh desetletjih po zadnji vojni. Ameriški predsednik je nakazal glavne smernice nove ameriške gospodarske, finančne in trgovinske politike ZDA že v avgustu letos. Od tedaj se splošno stanje ameriškega gospodarstva ni v ničemer spremenilo. Še vedno obstaja huda neuravnovešenost v trgovinski bilanci, se pravi, da ZDA uvažajo mnogo več, kot izvažajo. Ta primanjkljaj ne morejo kriti niti z dohodki ameriškega kapitala, ki je bil vložen v inozemstvu. Če k temu dodamo še hude stroške zaradi a-meriške politike v Vietnamu ter na drugih področjih, kjer prihaja do izraza politika ameriškega posrednega ali neposrednega vmešavanja, potem je očitno, da plačilna bilanca ZDA mora nujno izkazovati precejšen deficit. Nixon skuša izravnati to neugodno stanje, seveda na račun drugih držav, ki spadajo ali so spadale do sedaj v zahodni blok. Zato je skušal doseči ugodnejše razmerje valutnih menjav (revalvacija v izredno visoki viši ni evropskih in drugih valut). Ta naklep pa se mu ni posrečil. Evropske države, ki spadajo v okvir EGS so skupaj z Anglijo pribile, da so pripravljene popuščati v določeni meri glede potrebe, da se revalvirajo menjalni tečaji, toda do sedaj vsaj še niso bistveno popustile glede svoje zahteve, da morajo ZDA ukiniti desetodstotno carino na ameriške uvoze. Dne 17. in 18. t.m. se bodo predstavniki «desetih* ponovno sestali v Washingtonu, da bi izdelali enotno monetarno politiko tovo, da bo šlo gospodarstvo zahodnega sveta po poti bilateralnih sporazumov, kar bo navajalo vse na politiko avtarhije in s tem na doslej nepredvidene razvoje v svetovnem gospodarstvu. Na vsak način bi taka pot pomenila veliko nevarnost tudi za EGS in podobne regionalne skupnosti. Vsi komentatorji na svetu izražajo določeno zaupanje, da bo sestanek v Washingto-ki naj bi velja- nu prinesel rešitev za vse te probleme, če ne dokončno, vsaj začasno. la za prihodnja desetletja. Morda se bedo sporazumeli, potem je go- iiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniintiiiiiiiiiiiiiiiimmitniiniiiiifiiiiiitiiiiMiiiiiiMiiiiiiniiiniiiiiiiiiiini Sestanek znanstvenega sveta v palači Torso v Vidmu Tudi v Jugoslaviji tečaji znanstvene ustanove CISM Tudi Slovenija v Mednarodnem centru za mehanične vede VIDEM, 2. — V palači Torso v Vidmu se je 27. nov. sestal znanstveni svet CISM (Mednarodnega centra za mehanične vede). Obravnaval je zlasti izbira tečajev za leto 1972, gostovanja raznih zasedanj v centru in imenovanje rektorja CISM. Zasedanju znanstvenega sveta CISM so prisostvovali predstavniki v CISM včlanjenih držav, tako da je vsaka država bila zastopana s tremi glasovi .člani ožjega odbora in 5 zastopnikov znanstvenih raziskovalcev. Jugoslavijo so zastopali prof. Kuhelj iz Ljubljane, prof. Grčič iz Zagreba, prof. Stojanovič i? Beograda in prof. Bogunovič iz Sarajeva. Avstrijo prof. Parkus z Dunaja, Nemčijo prof. Lipmann iz Kurlsruheja, Francijo prof. Gauthier in Brousse iz Pariza, Poljsko prof. in rektor centra Ols-zak, Italijo pa prof. Napolitano iz Neaplja, Barozzi iz Trsta m Supino iz Bologne, Znanstvene raziskovalce pa so zastopali prof. Longo in Mar-zollo iz Trsta, prof. Bianchi iz Milana ter profesorja Molnar in Jelo-vac iz Zagreba. Po uvodnem nagovoru rektorja prof. Olszakn se je razvila razprava o tečajih za prihodnje leto V diskusiji so se izoblikovale 4 osnovne skupine tečajev, ki zadevajo probleme avtomarije, termo-elastičnosti in termodinamike, fluidne dinamike in gibanja umetnih satelitov. Po sklepu zasedanja bodo nekateri tečaji potekali v sodelova nju z zagrebško univerzo v nekaterih jugoslovanskih mestih, med drugimi v Dubrovniku. Za novega rektorja je bil, upoštevajoč geografski kriterij, izbran prof. Hans Lippmann iz Karlsruheja. Popoldne istega dne pa je bila v istih prostorih preliminarna seja akademskega kolegija CISM, ki mora določiti osnovne poteze politike in organizacije centra. Prisotni so bili med drugimi predstavniki videmskih oblasti, rektor tržaške univerze ter predstavniki ustanov iz Avstrije, Poljske, Francije, Nemčije in Jugoslavije, ki finansirajo CISM. Za predsednika zasedanja je bil izvoljen profesor pariške univerze Gauthier, poročilo pa je podal glavni tajnik sveta prof. Luigi So-brero iz Trsta, ki bo tudi zastopal center CISM v odboru za preučevanje okuževanja in za miroljubno Izkoriščanje vesoljske tehnologije. Predvidevajo, da bo kmalu pristopila k CISM tudi Bosna in Hercegovina, katero je na zasedanju zastopal prof, Bogunovič. Prof. Sobrero je nakazal tudi potrebo po novih prostorih, ker ae je dejavnost centra močno povečala. Končno so skle-iili, da bodo prvi redni akademski kolegij centra sklicali na začetku leta 1973, še prej, v novembru 1972, pa bo preliminarni sestanek. Gospa Nixon študira kitajščino VVASHINGTON, 2. - Zaradi obiska na Kitajskem prihotijjega fe bruarja se je gospa Nixon odločila, da se bo naučila vsaj neka, najbolj navadnih kitajskih stavkov V pogovoru s časnikarji je žena ameriškega predsednika dejala, da se bo skušala dokumentirati o veliki azijski deželi, ker pa se tam položaj zelo hitro razvija, so knjige, ki jih ima na razpolago zelo verjetno že nekoliko zastarele. KARAČI, je naznanil, 2. - T, masovno napadla pozicije P jj, na indijsko-bengalsiu ^ poročilih radia K Lgte- ----------indi->ski ™jakiprstancev. rih mestih zlomili odpor V ki Da vztrajno branijo °^0jujej6 n> ki pa vztrajno cije, vendar se še vedno vseh sedmih bojiščih. Izvedelo se je tudi, da jo „0lo-■m mestu vzhodne BengaUJ® pfi. žaj zelo kritičen, ker je za ne in manjkovati živil, predvsem ferfli zdravil za otroke. Cene -ggjf, proizvodov so se neprimern ^n-vlada pa je uvedla racioniram cina- Glasnik indijskega obrambnega ^ nistrstva je danes zjutraj 'zja bardi-so tri pakistanska letala M parala okolico mesta Agartala. ^ ve. -vzročila nekaj smrtnih žrtev :e tu-liko materialno škodo. ^avl jročja di. da je vojaški poveljnik P {(jefen-Agartala dobil navodila *® . (jo zivno akcijo*, izraz s kateri sV0. sedaj Indija definirala opera ^ je vojske na vzhodnopakis ozemiju. Indir* Indijska predsednica v , cjjj Ae Gandi je danes govorila deleg lavcev, ki so ji izrazili svojo j^. nost in podporo, o vojni s ^eja]a, nom. Predsednica vlade jenaCjonal' da bo Indija branila SV’0JC^.|;) njko- !Š«v> ne interese in ne bo dovolila VIA# Gan' zato. dija nasprotuje taki rešit ne noče ne posredovanja C druge velesile. 1 .......i.....m...Milili,.....iiiimih","“I Prižgali so iskr° (Nadaljevanje s 4. strani) jena slovenska fronta na Primorskem. V avgustu 1939 se je organizirala tura v Posočje "■ afi. srečanje na Krnu, katerega se je udeležil tudi Pink<> l° \ 0*r dve srečanji sta pripomogli k večjim stikom komunistov nizacijo narodnjakov. ipravl^> Kasneje nas je Pinko informiral, da so narodnjaki PF. M* boriti se proti fašizmu. Priporočal nam je, naj se tudi , čimo v borbeno fronto s ciljem, da ne dovolimo, da bi taStnenl, na koncu uporabila orožje, ki ga zbira, za borbo P™” pr»C ljudstvu. Da bi nas prepričal o tej nevarnosti, nam ^ . gSglitW razne primere, kako je italijanska buržonzija predala bdr*wi državo, ker se je bala delavskega razreda, kako je sveto ^oV» zija izdala špansko revolucijo itd. Vključili smo se v. po rij organizacijo, da se na račun te organizacije oborožim« 1P trebi, ko se bo postavljalo vprašanje našega naroda, se boriti za pravice našega delovnega ljudstva. »pli Tisto leto smo študentje pod vodstvom Sosiča za v *a % naše glasilo "Iskra*. Tudi Pinko je pisal nekaj člfln vseb°v časopis, a ti so se razlikovali od drugih po tem, ker ^ name*1 kuli*ami čarno druge študente, da je Sosič preveč avtoritativen- mur, niti velesilam, da se v njene notranje zadeve-. ',os. pgfJ, di je bila tudi zelo kritična j„. češ da je ob tej priliki o ^ * dijo nanada. ni pa dvignil« „ mezincem, ko je morala u ^tair rešitev problemov vzhodnop* skih beguncev. ,. zelo Predsednica ministrov je *a |elo, in kmalu F ,jan5k<) ostal izoliran ln brez moči, da bi ustanovil lastno 111 ^jj. cialno stranko. . „ jp Tudi Ivo Sosič je hotel utrditi svojo vodilno vl°K dn0 P^Lri' zbor študentov v Ul. sv. Frančiška, da bi ga ib|(>a[ni F" za voditelja. Pinko nam je dal navodilo, naj za (Nadalje”^* sle#*