Pavtalnl franke v drla vi SHS.
234. Ste«.
V Llubllani, v pondellek 11. oktobra 1920.
Posamezna Štev. 1 krone.
Lete IV.
Iihe|a resen nedelj in prs3Rfkov vsak dan «*b te. uri depoEdtte.
Credflisivo je v Ljubljenj, Frančiškanska ulica št. 6/L Učiteljska tiskarna,
Dopise trankirati in podpisati, eieer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter no-tiče isti prostor K 2—. Pri večjem naročilu popust
Glasilo Jugoslov. socllalno - demokrati*ne stranke.
Telefonska št. 312.
Naro dnina: Po pošti ali K dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leto K 120, za četrt >eto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo le!oKS12, za ostalo tujino in Areerika K 3G0.
II ek la m e ci je za Ust so poštnine proste.
Uprav nišlM e v Ljubljani Frančič kaneta ulica St. 8/1., Učifelisko tiskarna.
Včeraj se je glasovalo na Koroškem v coni A, kani naj pripada slovenski del Koroške: Jugoslaviji ali Avstriji. Končni uradni rezultat bo komisija o plebiscitnem glasovanju objavila šele tekom, jutrišnjega dopoldneva, tako da danes še nimamo povsem točnih poročil in piegleda.
Pebjscitno glasovanje se ie vr-T •• precei mimo. pač pa so ciii1,.2 °beh strani napeli vse nas|He tudi. da vplivajo na izid nnM°rania- Nemški nacijonaici So postali cele tolpe v glasovalni ozemlje, kj so bile ororožene z revolverji ter so razvilj silno delavnost ,U(jj povsern slovenskih
Po poročilih, ki jih je dopos’a> Narodni svet in ljubtUnski dopisni urad, /naša število glasov zr> -ti-1 Rosh vijo v okraju Rožek 62%, Borovlje (severno Drave) 41 %, Velikovec 36 %. Pliberk h2 %, Železna IfPj? 79 %, Borovlje (južno Drave Sl %. Dobrlaves 69 %.
Po teh kalkulacijah jc bilo v celotnem plebiscitnm ozemlju za Jugoslavijo oddanih okoii 18.000 glasov. za Avstrijo pa nekai čez 17.C00 glasov. Za Jugoslavijo oddani glasovi bi znašali po teh — kakor se zatrjuje — pesimističnih poročilih 51 % vseh oddanih gtesov.
Upravičenci do glasovanja so se udeležili glasovanja domala 95 %. To nam dokazuje, da je vladalo izredno veliko zanimanje in upoštevanje resnega trenutka na strani slovenskega prebivalstva, na drugi strani po tudi, kako velik vpliv imaio in kako se bols nemški naci-jonalci. da bi izgubili te po veliki večini slovenske koroške okraje. Diferenca utegne znašati največ do 2000 glasov.
Po vseh poročilih posnemamo, da ie situacija sicer kritična, vendar pa ie upanje, da bo rezultat glasovanja tak, kakršen more biti po naravi slovenskega prebivalstva.
Približen izid v boroveljskem okraju
LDU Bornvlio »n	.	....	...	.	.	'»o*
roflmPli "T2* l0- okt Po P«'
okraja ie hn*"', g'asoval,šč boroveljskega naslon n	° ure zve5er dognano
SSoJ aPr0kSimaavno razmerje oddanih
, OIoaJ	Jugo«l«V.	Av.tr.	'dvomljivi
Borovlje	848	1163
Bilioves naša večina Bistrica	479	412
Drava ena tretjina za Jugoslavijo
Hodiše Kotmaravas Loče Logavcs Ledenice Medborovnlca
279
380
428
344
301
144 346 210 184
186 53 do 60%
10
61
Medgorje	170	286
Otok	162	165	30
Podljubelj	305	510
Radlše	210	161
Rožek Klasov za JugoslavUo 30% Sele	822	12
Škofiče	280	330	6«
Sloveni! Plajberk 285	•>	7
Šmarjeta	311	281	f
St. Jakob za Jugoslavijo 2 tretjine glasov Svetnavas	361	140	9
Vesca	80	do	9Q%
Vetrlnj	150	716
Žlbpolje	130	438
Žreiee	121	124
Nekaj številk iz velikovškega okraja.
LDU Velikovec, 10. okt. V velikov-i štem okraju Je bilo do desetih zvečer cenjeno približno nastopno razmerje
®liraJ	Jugoslavija	Avalrlja
Grabštajn	170	776
Pokrče	m	524
Važenberk	520	760
Velikovec	400	968
ss.	s	s	;
OrebinJ	K(U.	.	^	!	•
Pustrica	S	1098	v
npl	127	515	(?)
1200 250 *
Rlkarjavas	550	375
Globasnica	409	274
Pliberk	122	401	'
Libuče nad 50% za Jugoslavijo.
Žvabek nad 80% za Jugoslavijo.
Libeliče	476	231	|
Škocijan	370	250
GLASOVALCI V CONI A.
. Po sklepu plebiscitne komisije je imelo v coni A glasovalno pravico 08.525 oseb. Na posamezna glasovalna okrožja so glasovalci oiradli takole:	':
Velikovec .	10..898
Jiiberk	4.770
^elezna Kapla	?.06;
U briaves	4.588
goro vije (južno od Drave) 6.123 »orovlje (severno od Drave) 5.495 Kožek	4.584
Poskusno glasovanje marca 1920.
. Marca meseca 1.1. so naši organi AVS?H Poskusno glasovanje v coni »»krat se je naštelo: asovalirh upravičencev 35.739 vi * teh je Slovencev	19.454
8.529
•‘ahlJivcev pa	7.756
POLOŽAJ PO GLASOVANJU.
LDU. Borovlje, 10. (Ob IG. popoldne.) dosedaj ugotovljenih rezultatih }c bilo
Galicija	194	352
železna Kaplja	234	371
Od ostalih glasov allšč tega okraja se niso zbrali Se niti približni rezultati. V obče pa Je bila obojestranska udeležba ogromna; večinoma do 95% glasovalcev Je prišlo glasovat V več krajih se opaža, da je bilo oddano več glasov, tudi po 100 In Se več nego Je bHo določeno število glasovalcev v volilnem imeniku ie pred dvema dnevoma. Volilni imeniki so se pomnožili v mnogih okrajih za Izdatno število glasovalcev vsled nemških reklamacij, rešenih v zadnjih dveh dneh. Dognati približno končne številke razmerja oddanih glasov v tem okraju ni torej Se mogoče.
Distriktne komisije so že začele s skrutinlranjem, ki bo trajalo v noč in morda (udi lutrlšnjl dan. V splošnem je vladal ves dan mir hi red.
oddanih glasov za Jugoslavijo: Radiše 70%, Medgorje 35%, Žrelec 45%, 2>hpolje 30%, Ribnica 50%, Logaves In Škofiče nad pričakovanje, Žitaravas 70%, Blato 90%, I Pliberk 25%, Libuče nad 50%, Žvabek j 80%, Libeliče precej nad 50%, Železna J Kapla 50%.
LDU. Borovlje, 10. (Ob 15.30 popoldne.) Po dosedanjih poročilih je večina glasovalcev že povsod oddala svoje glasovnice. Na podlagi ugotovil na glasovali-
5čih, kdo je glasoval, da je slovenski Korotan zmaga! v coni A. Navdušenje je velikansko. Nemci so zelo poparjeni. Tolpe, ki so prišle iz Celovca in od drugod, se vračajo v celili trumah, uvidevši, da sc jim je njihova nakana izjalovila in da Slovenci niso nikjer izzivali, vsled česar tudi oficielno niso imeli povoda za nastop. Po poročilih iz Celovca, so ljudje tam zelo poparjeni.
belgra.iska vlada zahteva
WIJLSONOVO ČRTO.
Zagreb. 10. »Novosti« iavliafo iz Belgradn: Včerajšnji skleni ministr-
skega odbora glede rešitve jadranskega vprašanja >0 oogaiairi z Itamo so bili predloženi ministrskemu svetu. Ministrski svet ie o teh sklepih razpravljal in določil stališče kate-rega se bo imela držati naša dele-gaciia Dri reševaniu jadranskega vnrašania Iz nooolnpma zanesljivega vira se doznava. da bo naša de-legaeiia zahtevala da se snreime Wilsonova liniia. da glede Reke ne bo pristala na njkako odločitev ki di škodovala našim državnim interesom. da nam mora Dalmacila pripasti vsa in da se ne sme ooseeati v našo državno suvereniteto. Potem so na ministrskem svetu spreten razne skleoe o modalitetah ^Janka. šef naše deleeacite bo dr. I rum-bič. Ker ie e. Pašič odklonil sodelovanje v delevaciti skuono z uf. Ttumbičem. bo druffi član delegacije eden od ministrov in sicer nrz-kone dr. Ninčič. Olede dr. Vesmča velia. kar te bilo že iavheno namreč da bo šel z delegacijo ako bo z italijanske strani šel nj> noeaiania Oiolitti. Sklenieno ie tudi katero mesto se bo nredlasralo za sestanek, vendar Da ie to še taino. Cas sestanka Se ni določen ker ie to odvisno od odgovora italijanske vlade na predlo?, ki ea ie naša vlada djmes odnoslala v Rim. V diplomatskih in nolitičnih kroeih smatraio. da ie končni trenutek iadranskeea VDra-šania na notu. — »Jutranii list« javila. da bodo novi delegati odpotovali. ko dobiio Doziv italiianske vlade kar se pričakuje v dveh d« treh rfneh Sodi se. da italijanska vlada čaka Voloiia ki ip bil v BeleracJu.
ZAKAJ ZAVLAČUJEJO ITALIJANI REŠITEV JADRANSKEGA VPRAŠANJA.
LDU. Belgrad, 9. Iz Rima poročajo: Tukaj pričakujejo z velikim dvomom uspeha direktnih pogajam, ki se bodo v kratkem času vršila med Jugoslavijo in Italijo. Tu še vedno prevladujejo stare vodilne misli, da je treba počakati ameriških in jugoslovanskih volitev, t j. padca predsednika VVilsona v Ameriki to zmage komunistov v Jugoslaviji. Italijani so še vsi prepričani, da se bo to zgodilo. Razume se, da bodo pričeli s pogajanji, da bi zaveznikom pokazali svojo dobro voljo, toda zavlačevali jih bodo toliko časa, da ne nastane zanje boljši položaj, to se pravi, dokler se ne izvrše volitve. Radi tega ie pred nekaj dnevi odšel v Bel-grad g. Volpi, italijanski poslanik v inozemstvu, nekdanii delegat pri pogajanjih s Turčijo v Vučkyiw ter srbski častni konzul v Benetkah, ki le dobro poznan z dr. Vesničem in velja kot zelo lokav diplomat. Akoravno se je tukaj trdilo, da ni odšel v Belgrad v uradni misiji, temveč zaradi zasebnih poslov. Volpi je namreč finančno prizadet pri italijanskih kreditih za Črno goro, zlasti pri tobačnem monopolu), vendar se veruje da bo v svojem razgovoru z dr. Vesničem skušal sondirati mnenje beograjske vlade.
MIROVNA PONUDBA RUSIJE VVRANGLU.
LDU Varšava, 8 Kakor se govori, je osrednji tevrševalni odbor sovjetski sklenil, ponuditi Wranglum.ru, odposlal delegacijo v stan generala Wra,,gla. - General Mahrow. P°sebni odposlanec generala Wranirla je sklenil, da zapusti Varšavo v soboto vsled svojih neuspehov. - Ker bolj-ševiške čete demoralizirane in v neredu hite preko Berezine, se pričakuje, da bodo Belorusi sestavili narodno vlado v Minsku.
BPUSELJSKA KONFERENCA ŽAKLJU-
ČENA.
LDU. Pariz.
9, Mednarodna finančna
komercnca v Bruslju je končala svoje delo Sprejela je okoli 45 sklepov, ki bodo predloženi zvezi narodov. Med njimi se
'/lasti poudarja otvoritev mednarodnega instituta, ki se bo bavil z mednarodnimi krediti in nadzorstveni finančnih operacij, ki jih bo izvrševala ustanova, nadalje otvoritev finančnih sckcij in tajništva pri zvezi narodov ter obnovitev mednarodnih komisij za proučevanje vseli problemov, ki se bodo nanašali na denarno cirkulacijo In kurze.
Nemiri na Hrvatskem.
Ko se ie sedania vlada do srečno prestani krizi predstavila Narodnemu Predstavništvu s svoiim ožiim političnim nroeramom. izraženim v £ieni deklaracij, ss ir znala skrbno izogniti veliki politični debati, ki obi-Čaino takim deklaraciiam sledi v ci-lin. da se utrdi ali uživa, vlada dovoli zannania in nodnore Darlamenta za usnešno delo. Vlada se ie velike debate izosrnila iz strahu >n Dlašliivosti. ker je dobro vedela na kako trhlih nosrah stoiir ona se ie zbala kritike in kontrole tako z ozirom na vnajiio kakor notranio politiko. Skrila se ie. kakor to delaio vse n^sr>lidno sestavljene vlade, za »višie državne potrebe*. ki so tako nuine ki neodložljive. da moraio nriti prve na dnevni red. ootem se nai šele debatira o za-unaniiu parlamenta, katero vlada uživa ali ne uživa. Sociialisti so sicer ooo7ar‘ali na neumestnost takesra do-stopania. ali niihova popolnoma naravna ;n parlamentarno utemeliena zahteva ie našla pluha ušesa pri strankah, ki tvoriio sedanio vlado.
ftele nemiri, ki so izbruhnili na Hrvaškem povodom žigosanja koni. so dali nriliko. da se popravi to kar ie vsled boiazliivosti vlade bilo zagrešeno So4rue Bukšeg ie vložil o teh nemirih interpelacijo, o kateri ni bilo tovora, da bi se dala postaviti na dnevni red bopve kedai: nuinost in važnost nredmeta sta zahtevala, da se otvori debftfa o tei interpelacij? kolikor mogoče hitro.
Kako silno ie bilo potreba nekoliko onoziciionalneea dežia. se vidi h teva da se ie Dridasito k besedi 2fi govornikov. To ie dokaz, kako ie bilo notrebno. da nride enkrat do poštenega obračuna z metodami katerih se ooslužuie sedania vlada ne samu na Hrvaškem, ampak tudi drugod Kar ie liudi že dolgo tiščalo, to ie bruhnilo sedai 7. vso silo na dan. Debata ie razkrila stvari, ki se v m-teresn ugleda države ne srheio prikrivati in taiiti. ampak iih ie treba z brezobzirno kritiko zatreti v kali. Vnanli svet ni tako slep. da ne bi vedel, kai se nri nas godi: a le takrat. če bo videl, da obstoii nrl nas resna volia za izhollšanie naše uprave bo ver rej. da vsai hočemo postati nravna država in nam bo zonet za-unal. kar dosedai. kakor se vidi. ni slučai.
Interpelant sodrng Bukšeg le utemeljeval svoio inten>elacjjo z državniško umerienostio. Brez vsakeea oretiravania. in brez vsake težnie tovoriti skozi okno ie našteval eola. suha deistva. ki govare sama zase dovoli iasen in vsakemu razumliiv iezik in »z teh suhih deistev ie znal izvaiati stroco loffiine zakliufke. A ravno nietrova vzdržliivost v nepotrebnem oretiravaniu in nieeova stvarnost sta mu orinomosdi do ne-pričiikovane^a uspeha: vsi parlamentarci brez razlike ctrank trde Ja ie sodruer Bukšec sračel debato na višini na katero se ni vzoel nobeden izmed dosedanjih (Tovornikov. Go-sood Stoian Protič ie v svoiem govoru trdil sicer nasnrotno ali ravno fakt. da se :e čutil sam Protič prr-inorane?a. to izrečno konstatirati kot nie^ov oolitični nasprotnik, da bi s svoio konStataciio oslabil vsai nekoliko e'oboki utis Bukšekovetra t>ovo-ra. naiboHe dokazuie. da ic naša trditev nrava.
Kakšna k iavna uprava na Hrvaškem ki ie dovedla liudstvo do upora. o teni ie spravila debata o Buk-scofovi inferncljciii na dan stvari ki nam. inilo rečeno, pred svetom nc ce.aicj časti Na podlagi dokazanih
Ljubljanskim zaupnikom, V torek i.am>-ni setanek ob 8. zvečer v ma!i dvorani Mestnega doma.
Celje. Okrožna organjzacija Jugoslovanske socijalne demokratične stranke v Celju, vabi tem potoni vse člane na strankino zbo-
I.
činieoic ie težko ugotoviti, katera uprava prekaša v svoii nesolidnosti drugo' ali civilna voiaško. ali obratno. Dokazano ie. da civilne oblasti, ki bi imele izvršiti nove voiaške zakone teea snloh niso ooznale! Kako nai ootem liudstvu poiasne. za kai se pre? Kako nai liudstvo pouče? Vo-iaški kropi zoDet s svoie strani niti n^ima nimaio o posnodarskem Ztv-lieniu v novih krarih in izdaiaio po-Dolnoma neizvedliive naredbe »na podlagi zakonov ki so brez vsakeea študiia in vestnega nretresanla z eno sr mo potezo neresa »proširieni na celo kraljevino.« Ali ie ootem čudno, če ne pride samo do tiheea nezaao-volistva. ampak do oboroženih nemirov in krvavih sponadov? Ko 1)1 se vlada z Narodnim Predstavništvom vred zavedala, .kai se to v praksi pravi »nrošir:evati zakone«, ko bi se ona zavedala, da ie tako postooa-nie naravnost revoluciionaren akt. ker nasilno pretrga vsako pravno kontinuiteto ne bi imeli ne uoorov« ne nezadovolistva.
Kar liudstvo v nrvi vrsti priča* kuie od države, to ie solidna in do-Stena 'avna uprava. Te mu dosedanje vlade in Narodno Predstavništvo do* slei niso dale Stranke, ki danes vladata državo, se giblieio večinoma v starih Polit*čnih 'uleologliah in iščeio vsled tega vzroke nezadovolistva tam. kier iih ni* v plemenski mržnil. v verskih nasorotiih in kadaf vse to n!č ne notvaga. v tuiih agentih, ki so iako nriliublieno sredstvo za vsako vlado, da ž nflmi pokriva svoie lastne napake, ker noče videti, da niso »tnii agentie« tisti, ki nezadovoHstvo ustvariaio ampat da ?e že obstoieče in iz slabe iavne uprave izviralo«« nezadovoHstvo tista sladka vaba. ki rodi iz sebe še sekundarni noiav tu-ie agitaciie. Ko bi vladaioče stranKe hotele uvideti, kako malo se prosti narod zanima za niihovo visoko politiko in kako si želi živeti v stanfu ki se mu pravi nravna varnost in katero ustvaria dobra uprava ne bi bilo nezadovolistva. ne tuiih agentov in ne nemirov in ne puntov.
Zato tudi nimamo unania. da bi se naše razmere v staplednem času tz-bolišale. Dokler bodo vladali liudte stare šole. kj ne vidiio in ne čutijo liudsklh potreb, ne mnre postati l>oli-ša. To si nai liudie zapomnilo Pri volitvah.
Zanimivo ie bilo opazovati drža-nie oosame/nih strank tekom debate. Srbiianske stranke so se držale 11merie.no: srbiianski politiki so boli poslušali, kakor govorili. Demokrat-ie so porabili ugodno priložnost da sr> Narodnemu klubu, ki le nosiiec sedaniega sistema na Hrvaškem, obesili nekai gorkili na drugi strani na so seveda figurirali kot dobri oatriiotie. ki ne dovoliuielo da pade o voiski niti beseda. Narodni klub le govoril skozi okno za voiiive v srnls-lu svoiega znatna programa. Vsi so govorili le s čisto političnega stališča. ledini Protič ie imel toliko po. guma. da ie pogledal resnici v obraz in se snustil kolikor toliko v stvarno debato.
Politično-uoravni rezultat te dolge debate bržkone ne bo velik, ker sedai vladaioče stranke nimaio več dovoli moralne moči da i)i se oo-vznele do resnega dela. kakor ca zahteva korenita reforma uprave. V kolikor ie na debata pripomogla do razči^čenia sonantesra političnega ozračia in to nrofi volji vlade, to ni zasluga »velikih« strank, ampak zasluga sodruga Bukšega.
rpvanje, ki se vrši v sredo, dne 13. oktobra 1.1„ v gostilni pri sZclcnem travniku ■. Dnevni red: Predstoječe strankino zborovanje. — Sodruge se opozori, da prinesejo strankino Izkaznice, ker brez tega nimajo vstopa k zborovanju.
Stran 2.
NAPREJ.
Siov. 2S4,
Pred voljami.
Ponrava volilnih imenikov.
Mnoca županstva so mnenia. da se sme.io že Dotrieni voliini imeniki izDooolnievati uradoma brez sklepov. če so se volilci izpustili pomotoma Potrieni volilni imeniki se smeio nonravliati le v smislu člena 25. volilnega zakona, to ie popravek se mora odrediti s sklepom Kateremu ie prikliučiti dokazilo (iavna listina). Sprožiio oa popravo županstva lahko tudi sama.
Kot iavne listine ie smatrati tudi notrdila županstev, s prilično to vsebino:
Županstvo v — potriuie. da ie f. I. do dne 7. septembra 1920 že izpolnil 21. leto in da ie pristoien v to občino — ali
Županstvo v DOtriuie. da ie
I.	I. do 7. septembra 1920 že izpolnil 21 leto da ie po plemenu in ieziku Slovan ter da se ie do navedenega dne stalno naselil v te? občini.
Zunanstva nai se teh navodil strogo drže ker ie sicer mnoeo dela zastoni in mnogo volilcev ne bi prišlo v imenike.
Volilni imenik te v Soodnll Šiški Dri Fa^aiu vsaki dan od 3 ure naore?
na rarnolapo	Odbor.
Volilni imenik v Mostah je razložen na vpoeled vsak dan od 8.—12. ure dopoldne in od 2.—6. ure popoldne v lokalu društva »Svoboda« v Mauserjevl hiši. Zadnja dneva ca reklamacije naj nihče ne zamudi!
Zadnji dan za reklamacije volilne pravice v konsti-tuanto! Poirleite v volilne imenike!
Politične vesti.
-f Narodno predstavništvo. Glasom brzojavnega obvestila ministrstva ja notranje zadeve se vrši dne 12. t. m. važna seja narodnega predstavništva. Vsi poslanci Slovenije so vabljeni, da pridejo zanesljivo. Na ministrski seli so razpravliall o notranji po-II tl cul situaciji in o parlamentu. Sklenili so naprositi predsednika skupščine dr. Vukčeviča, da s svoje strani stori vse, da se bo na seji 12. t. m. zbralo zadostno število poslancev. Sodi se, da se najbolj brigajo za to, da bi v parlamentu prodrl predlog slede ukaznega zakona.
+ Zborovanje dragega »Jadran, zbora«, se bo vršilo v Blgradu 31. okt. in t. novembra t L Na njem se bo razpravljalo o spomenici, ki se odpošlje vrhovnemu svetu In zvezi narodov glede postopanja Italijanov y okupiranem ozemlju.
+ češkoslovaška socialnodemokratska zveza železničarjev in nemška zveza soc.-demokratsklh železničarjev, ki ravnokar
zborujeta v Pragi, sta sklenili ustanoviti skupno zvezo železniških nameščencev v češkoslovaški republiki. Zveza bo v prihodnje zastopala skupne koristi železničarjev in bo imela nalogo, da osnuje Internacionalo železničarjev v Češkoslovaški, kakor tudi da oskrbi zveze z inozemskimi železniškimi organizacijami. Lep uspeh!
+ Pod boijševlško diktaturo. List »Volja Rusij« je prejel z Moskve naslednje poročilo izredne važnosti: 72 socijalistov re-volucijonarjev levice, 42 socijalistov revo-lucijonariev, 27 maksimalistov, 80 anarhistov in 5 socijalnih demokratov, ki so zaprti v ječi Rusirky v Moskvi, je pooblastilo socijalista revolucijonarja Borisa Sokolova, da naslovi na delavce zapadne Evrope in na evropske in ruske sociiaiiste naslednji protestirajoči apel: »Varajo vas! Nikdar ni bil položaj delavcev tako nevzdržen, nikdar ni bilo carstvo špekulantov tako splošno kakor sedaj. V bojih se ustvarja močna buržoazi-ja. Ječe so polne socijalistov V ječah ječe med ostalimi socijaiisti revolucijonarci Gotz, Timotejev, Evgenija Ratner, Vedeniapin, Donskoi, Morošov, Berg, GuizetU, Slotova in od maksimalistov Kamikov in Neustrojev. Sociialni demokrat Zon je umrl gladu. Ce-reponov, socijalist revolucijonar levice, je bil ubit. — Sovraštvo delavcev in intelektualcev do boljševiškega režima ni bilo nikdar tako veliko kot sedaj. Položaj delavcev se slabša dnevno z militarlzacijo dela in končno odpravo svobodne trgovine. Nadurno delo Je bilo obllgatno vpeljano od meseca junija. Dvanajsturni delavnik je zopet vzpostavljen. Množina kruha za delavce je znižana na 100 gramov dnevno. Kupovanje življenjskih potrebščin je prepovedano pod pretnjo z zaporom. — Delavci predmestja Petrograda so 10. avgusta sprejeli naslednjo resolucijo: »Komisarji In »speciJalistU prejemajo vse ne Izvzemšl bel kruh In sladkor. Z zapiranjem trgovin sili Zinovjev, da umirajo naše žene in naši otroci Riadu.c Resolucija, sprejeta od delavcev iz Kolpina, preklinja boljševlke, ki so napravili iz delavcev
—	sužnje, z vzpostavitvijo diktature t. zv. »Specialistov«. Ta resolucija zagovarja odprtje trgovin. — 350 predstavitellev znanosti hi umetnosti umrlo ie gladu pod diktaturo boljševikov. Pred par dnevi sta umrla gladu akademika Kakmatov in Turajev. Sedaj dobivajo učenjaki posebne akademske obroke. Po cestah lahko spoznaš delavca po njegovi strgani obleki.* — Tako torej izgloda v boljševiškem raju. Gotovo, da komunistični listi ne objavilo takih in sličnih poročil, temveč samo boljieviške strankarske, ki so vsi rdeči kot roža. da bi za-peliali delavstvo.
+ Poljska, Finska, Madžarska In Romunija se pogajajo med seboj glede defenzivne zveze proti eventuelhim napadom od vzhoda.
-f Struve, minister za zunanjo zadeve v južni Rusiji in Maklakov, poslanik v Parizu, sta se odpeljala v Pariz.
+ Španska socialistična stranka odpošlje v svrho proučevanja enega odposlanca v. Moskvo.
Dnevna kronika.
POLJUDNI ZDRAVSTVENI
TEČ AII.
Po naročilu ministrstva za narodno idravle se bo odredila v Lrubliani šola za poučavanie naroda v vseh važnejših zdravstvenih zadevah. Sola bo imela obliko noHudnih šestte-denskih tečaiev. Za sedai se razpisujeta dva tečaia. eden za splošna občinstvo druei za ženstvo.
1. Prvi tečal h kateremu imalo oristoo vse odrasle osebe ne Flede m «>oi in stan. se prične 8. novembra t. I.. predavanja se bodo vršila vsak dan. izvzemšl nedelie in praznike. v kemični dvorani tukaišnie državne realke od 20. do 21. ure. Predmeti se bodo memali no nastopnem redu: Občna hitdiena (mestni fizik dr. Otmar f£raiec). tuberkuloza (dr. Tone Jamar), alkoholizem (docent dr Ivan Robida).
2. Driurl tečai nametiien le za odraslo ženstvo. se orične istotako 8. novemhra f. I. Predavania se bodo vrSila v risalni dvorani I. državne sisinaziie vsak dan. razen nedelie in praznikov od 20. do 21. ure
P^fdavania bodo obravnavala bol, ko strežbo (nrimarii dr Ivan Jenko), oskrbn mater in dhtencev (profesor dr. Aloizii Zalokar), zaščito deoe (Aloiziia Stebi).
Priiave Snreiema /jlravstvenl odsek (deželni dvorec soba št. 37) do vfSietecra 26. oktobra vsak dan od 8. do 12. ure. Izmed nrielašenih se bo
snreielo toliko udeležencev, kolikor
ho doouščal prostor in se bo sorete-tjni oravočasnn dostavila letntimfc ena s katero se im a to izkazati pri vstoou v učno dvorano. Udeležba ie breznlačna: Dricrlase oa nai se le tisti, ki imaio rssno vollo udeleževati se vseh predavani do konca tečaia.
•
Iz ljubljanske Šentpetcrske vojašnice
prihajajo vedno pritožbe o krivicah zlasti glede preiskovalnih zaporov. Vojak! čakajo kar štiri do pet mesecev v preiskovalnem zaporu in grdo se ravna z njimi. Stvar smo odstopili soc. dem. poslancem, ki naj poročajo o teh razmerah na pristojnem mestu. Mi smo že pisali o tem, a ne zaleže nič.
Zahteve profesorjev. Profesorska skupščina v Beleradu se je takoj v začetku pretvorila v kongres prolesorjev vse Jugoslo-vije. Ko so Izvolili upravo, se takoj prešli na dnevni red: Diskusija o materijelnem stanju profesorjev: pri tej priliki so ugotovili, da Imajo profesorji v novih krajih preko Save, Drine in Donave po 2 do 3 tisoč kron mesečne plače, dočim je za vsaj nekoliko primemo življenje treba 4 do 5 tisoč kron. Tekom današnjega dne je kongres pretresal druga važna vprašanja, med drugim tudi vprašanje o zboljšanju pouka v srednjih šolah.
Poslednji rok za prijavo črnogorskih perperov je določen na 15. oktobra, ne pa na 15. novembra, kakor se je prej pomotoma javilo. Finančna oblastva bodo zbirala in do 20. oktobra poslala generalnemu inšpektoratu sezname prijavljenih perperov.
Iščemo kapelnika, ki bi imel nekaj ur na teden časa za vežbanje godbe. Ponudbe na upravo »Napreja«.
— Nove poštne znamke!. Iz poštnega ministrstva, sc doznava. da so iz Amerike dospele na oeled nove poštne znamke, izdelane po naročilu teea ministrstva. Znamke od 1 do 7 dinariev so izdelane <; sliko kralia Petra znamke od 75 do 2 par so izdelane s sliko kralieviča regenta. Razen teli in so izdelane tudi tri vrste znamk za invalide: prve pred-stavUaio boi na Kosovem, drusre prehod orekn Albaniie. tretie pa narodno zedinienie.
Eksplozija v Splitu. Dne 5. t. m. je
zgorela v Splitu trdnjava Sv. Ane, v kateri je veliko skladišče municije. Etio uro se ie čulo eksplodiranje topovskih krogel in bomb. Prcbivastvo iz okolice je preplašeno zbežalo. Posrečilo se je lokalizirati požar in rešiti vsaj podzemeljsko skladišče, s čemer se je preprečila velika katastrofa. Ljudskih žrtev ni bilo. Povod ognju še ni znan.
Po svetu.
— V spomin delaveev-rudarjev, ki jih
ie avstrijska soldateska ob stavki dne 20. maja 1890 postreljala v Nyranich pri Pl zn ju, so odkrili 3. t. m. krasen umetniški spomenik, delo članov organizacije kamenarskih delavcev. Ob odkritju spomenika je govoril sodrug Habrman, bivši minister za šolstvo ir. narodno prosveto v Češkoslovaški.
— Češkoslovaško narodno cerkev je proglasila Češkoslovaška za cerkev od države priznano.
— Potres v Italiji. V Mantovi so v petek zvečer čutili močan potresni sunek. Prebivalstvo je zbežalo na prosto, škode ni bilo.
— Mednarodni biro za delo Je otvoril te dni v Ženevi svoje peto zasedanje pod predsedstvom Artura Fontainea. Razpravljali bodo o vprašanju varnosti pri delu.
— Belgijski rudarji so izjavili, da pro-klamirajo 1. novembra t. I. splošno stavko, če jim ne zvišajo dnevnice »za pet frankov,
— Umrl Je Yves Doiage, član akademije znanosti, akademije za medicino in profesor zoologije na Sorboni.
— Stavko v Amsterdamu le napovedalo 200 poštnih in brzojavnih uslužbencev.
— Stavkg v Billbaciu na Španskem. Kovinarska zveza se fe odločila za snlošno stavko. 35.000 delavcev se ie na Dodla?! tesa odloka
vzdržalo dela.
— Bolezen Deschanelova. Nedavno
odstopivši predsednik francoske republike Deschanel, ki je duševno bolan, trpi na takozvani mikromamiji, t. j. bolezni, da si domišljuje, da se je njegovo telo oziroma del njegovega telesa zmanjšal. Pri visoko izobraženih ljudeh taka bolezen ni nič Izvanrednega. Nekateri psihiatri pripovedujejo o slučaju, da si je bolnik do-mištjeval, da se je njegova glava zmanjšala do velikosti jabolka. Bolnik se vsled tega ljudi silno izogiba. In ni ga človeka, ki bi mu dopovedal, da se moti.
— SO dni Je živel brez hrane v Ječi župan mesta Corka na Irskem. Sedai se o njem spletalo že pravcate legende in pobožni Irci pripovedujejo, češ da so njihove molitve učinkovale, da Je župan mogel tako dolgo živeti brez hrane. Znanstveni krogi si kajpada to drugače razlagajo. Francoski univerzitetni profesor Qley se je o tem Izjavil takole:	Enakih	slučajev
se je pripetilo že več. Leta 1886 je neki Sueci izdržal 30 dni brez jedi, Nemec Tanner 40 dni, Italijan Verlatti 50 dni, neki tulanjškl kaznjenec pa celo 60 dni; zadnji je pil samo mineralno vodo, in ko je umrl, je tehtal samo 26 kilogramov. Sueci je vzdržal le 30 dni zato, ker se Je vedno premikal in tako trošil telesno toploto. Drugi trije pa so vedno ležali. Zupan mesta Corka ie istotako ves čas nepremično ležal in poleg tega so njegovo ječo stalno greli, tako da je županovo telo te pomalo izgubljalo na telesni gorkoti. Vrb tega pa tudi voda vzdržuje telesno energijo. čeprav je ne daje. Tako si razlagamo ta izredni pojav.
Kulturni vestnik.
REPERTOAR LJUBLJANSKEGA GLEDA-LIŠČA:
DRAMA:
Ponedeljek, 11. Pygmalion, B; torek, 12.
zaprto: sreda, 13. Anfisa (uradniška predstava) izven): četrtek, 14, Pygmalion, A; petek, 15. Hasanaginica, C; sobota, 16-Pygmalion, D; nedelja, 17. Za narodov blagor, izven:	ponedeljek,	18.	Hasanagini-
ca, E,
OPERA:
Ponedeljek, 11. zaprto; torek, 12. Faust, A; sreda, 13. Od bajke do bajke. B; četrtek, 14. Rigoletto, C; petek, 15. Hoff-mamiove pripovedke, D; sobota, 16. Od
bajke do bajke, E; nedelja, 17, Hofmati-nove pripovedke, izven; ponedeljek, 18. zaprto.
»Pesmi življenja*. Fran Albrecht je izdal v založništvu Umetniške propagande drugo zbirko pesmi »Pesmi življenja«. Zbirka velja 25 K.
Gospodarstvo.
■— Bogastvo Vojvodine na domači živini. Po uradnih podatkih is v Vvjvodini domače živine, i« siccr v Bački:	goveje
živine 183.809, konj 175.075, ovac 406.447, svinj 308.993 glav; v Banatu goveje živine 231.191, konj 136.520, ovac 360.141. svinj 452.163; v Baranji goveje živine 71.612, konj 71.750, ovac 51.293, svinj 73.750 glav. Koz je v celi Vojvodini skupaj 1368 in oslov 1744 glav.
— Nemška produkcija premoga. Od 1. januarja do 1. avgusta se je dvignilo produkcijo premoga na 82,200 000 ton proti 76300.000 v isti perijodi lanskega leta; lignita na 71,000.000 ton proti 60 milijonom ton; koksa na 16,000.000 t. proti 13,000.000 t; briketa od 15,000.000 na
18.500.000 ton. V avgustu so producirali
10.780.000 ton premoga (avgust lanskega leta 9 mil. ton).
— Bruseljska finančna konferenca. Po poročilu lista »Deutsche Allg. Ztg.« Iz Bruslja ugotavlja poročilo prve komisije finančne konference, da računajo tri četrtine na konferenci zastopanih d-žav s primanjkljajem v državnem gospodarstvu. Zadolženim državam se morajo v svrho konsolidacije dovolite vse mogoče olajšave. Komisija je izrekla željo, da bi se svet zveze narodov kar najprej z raznimi vladami pogajal glede splošne omejitve oboroževanja in da bi vlade opustile vse odredbe, ki zakrivajo prebivalstvu gospodarski položaj. Poročilo komisije se bavi naposled z vprašanjem dovolitve kredita In z najrazličnejšimi oblikami kredita.
— Francoski proračun za leto 1921. Izkazuje 24 milijard deficita. To je uspeh finančnega ministra Maršala, ki sc je svoj čas širokoustil, da bo s svojimi posebnimi metodami prihranil Franciji 8 milijard dobička. No, in seda), ko se je nasmolil, se je odrezal: »Bodo že Nemci plačali!«
SSepisš.
resolucijo ljubljanskih tajnikov. Zakaj pa dopisnik ne navede, na katerih konferencah ali shodih kovinarjev in kdaj so bile pa resolucije v Belgradu sklenjene in sprejete. Ali so bili sploh vprašani člani tukajšnjih kovinarskih organizacij? Pa kaj to? Samo da lopne po socialdemokratih, pa se mu srce takoj ohladi. Sodrug Salomon je čisto pravilno zagovarjal zedinjenje le na podlagi federalizma, kar smo vsi navzoči, ne kakor pravi dopisnik, obsodili z nevoljo, ampak' smatrali za edino pravilno, ker znana nam je točka 3. statuta komunistične stranke, v kateri se smatra vsaka strokovna organizacija včlanjena v Centralnem strokovnem Savezu obenem za deklo politične stranke komunistov. In to nam zadostuje. — Kar se tiče pa omejenih nazorov lokalnega patrijotizma guštanjsklh sodrugov, naj nam dopisnik in pred par meseci izvaleni komunist ne zameri, ča mu rečemo, da smo se mi bojevali v Soc. dem. stranki v vrstah proletarijata, že v času, ko dopisnik še sanjal ni ne o socija-listih, tem mani pa še o komunistih, ter da Je bil v teh zadevah tudi še močno »omejen«.
Aprovizadia.
Krušne cene. Od prihodnjega ponedeljka, dne 11. t. m. smejo prodajati peki in prodajalci belega kruha po petnajst (15) kron, odnosno pol kilograma po sedem (7) kron 50 vin. Cena belemu kruhu se je morala povišati za eno krono pri kilograma zaradi podraženja pšenice. Upajmo, da se ukine kmalu povišek, če je kaj resnice tia tem, da se pšenične cene skoraj znižajo. Cena za črni kruh ostane neizpremenjena, torej kilogram osem (8) kron, pol kilograma štiri (4) krone.
Prodaja moke. Bela moka je pri mestni aprovizaciji popolnoma razprodana. Nekaj vagonov se pričakuje v najkrajšem času in upamo, da jo bo mogoče dobiti te v ponedeljek, 11. t. m., gotovo pa v torek, 12. t. m. Na to se opozarjajo ss- peki in prodalalcl moke.
IzdaiateH: Ivan Mlinar. Odeovorni urednik: lak. Vehovec.
Trbovlje. Prva ofenziva saveza rudarskih raduika v Trbovljah je sledeča, kakor kaže ■ nastopno pismo, ki ga je poslal delaven, ki ima 6 otrok in ni hotel vstopiti v vrsto kričačev. Pismo se sledeče glasi: »P. n. Kelner U., postrežnica, Loke, Trbovlje. Dosedanja postrežnica Kel-ner v hiši za samce, odslovljena od hišnika, se ima na podlagi ukaza dotičnega brez obotavljanja svoji naslednici Mariji Koprivšek umakniti in izprazniti vse ime-novanej namenjene prostore, brez vseh nadaljnjih ugovorov. Bilježim s spoštovanjem za odbor (pečat rudarskega radnika) Pe-klar s. r.« — Ker se torej pismo precej »izvrševalno* glasi, bo mogoče to kot reklama, da dobi tajnik Peklar kakih nadaljnjih izvršilnih poslov. — Rudar.
Velenje. »Rdeči prapor« ali bolje rečeno »Lažniivi kllukec« le v svoji St. 36 prinese! članek z dne 26. septembra t L j o dobro obiskanem komunističnem shodu. Komunisti so res skromni, ker pri njih ie že shod menda dobro obiskan, ako ie razen govornika še kak predsednik in podpredsednik na njem. Ali pa se spomnijo komunisti, da je nas rudarjev v Velenju okolo 900, koiko jih pa ie bilo na shodu? Po našem mnenju 27. G. Makuc ima disciplinirano armado kakor je on sam, ki ie sam najhujše vpil, ko mu }e sodrug Krofi na resnico ga opominjajoč na kurje oko stopil Resnični rudarji smo pa imeli popoldne tisti dan sestanek — katerega bi doplsunče gotovo moralo smatrati kot ogromnim — ako že smatra shod 27 ljudi kot dobro obiskanim. G. Makuc bo moral tudi predsednika poučiti, da ne bo govoril v gostilni, da je bila železničarska stavka politična, ker Je vendar g. Makuc poudarjal na shodu, da ni bila politična. Zgovorl-ta se torej med seboi, kdo Ima prav — ali pa lažeta oba. — Več resničnih rudarjev.	,
Guštanl. V poročilu	zboro-
.	.	.	.	„ ouStauiu dne 19. sept.
vanja kovinarjev v uu=> se zaletava dopisnik »R. P.« št. 36 v so-druga Salomona, čes, da Jc la zagovarjal
dve z zabojem nla-
  a  ___________________________ čarno	po S8 Kf
SR®- posanie/.t p r»o 22 K vsaka železniška em * postaj? SEVER & KOMP., Ljubljana.
IM.lt, [HIBI M STEK. 8
 -  IFGIsrann	7MTO!	BKtilKO	Z8VE7D	=»
1ISKOVIKE ZA SCLE, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA ŠKODE IN VESELICE .-.
LETNE ZAKLJUČKE
NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV« KNJIG, BROŠUR ITD.
STEREOTBPiJA. LITOGRAFIJA.
BBBian
iiilni
iiiiti
se dobijo pri
K. A. Kregar, Ljubljana,
Sv* Petra cesta 21—2S. Zahtevajte ponudbe.
Petroieisk« t
vrče in zaboje
kupojemo (zaboj z dvema vrčema) po
K
posamezne vrže po K 22—
franko postaja odpešiljatelja.
Hrovat & Kamp.
Ljubljana. Poleg realke.
I
soliden, se išee za takojšen nastop v veiijo tovarno. Le popolnoma zanesljivi, vešči reflektanti naj predlože ponudbe z navedbo zahtevane mezde na upravnižtvo lega lista pod ^Strojni ključavničar*.
UTO
MOBILI In KOLESA
nith deli In opr»>a
^PNEVMATIKA parala In delavnica
1- GORE1
UubUana
e. 14
Vegova ulica it. 8-
Tisk »U&telick« tiskarne« * Liubliant,