Leto IX, ft«. 239 L|ubl|ana, četrtek n. oktobra 1928 Cena 2 Dtn •h 4. Dta H*—i ** Dta Oglasi po Uredništvo i U«M)«m, Knatiova ottca Mer. s/L Tataion ftt «07* t» «804, ponoči tudi Dnevnik «C 54. — Telefon ftk. j L|ubi)ana, k.«. - Telefon it. m?« Aleknodrava za gospodarstvo, prosveto in politiko Podružnici: ftt tj — Ceqe. A! pripoftnem — dopisnik te» rem naj bi bila proglašena splošna stavita v Lodzu in okolici. Lodz, 10. okt. (be.) Delavski sindikati pripravljajo proglas za splošno stavko, ki bo obsegala vse industrije. Komunisti raz« vijajo zelo živahno propagando m namera« vajo organizirati s pomočjo g neralne stavke revolucijo. Oblasti pripravljajo obsežne varnostne odredbe. Karijera generala Čangkajška Nanking, 10. oktobra, (be.) Vrhovni poveljnik nacionalistične armade Čangkajšek je bil izvoljen za predsednika državne^p sveta. Komunistični plebiscit v Berlinu Berlin, 10. oktobra, (be.) Tu se je vršil komunistični plebiscit proti gradnji nove križarke. Komunisti so zbrali dosedaj le 100.000 podpiso^____ Odločilna borba med jugoslovensklmi škofi Avtentične informacije o namenu škofovske konference v Zagrebu. - Korošec bi rad tudi hrvatsko duhovščino upregel v strankarsko politiko. - Posredovanje papeškega nuncija Koncem teza tedna se sestane v Za-grebu ožja odbor Jugoslovenskih škofov h konferenci, na kateri bo, kakor se objavlja, razpravljal o raznih cerkvenih in o važnih stanovskih vprašanjih katoliške duhovščine. Konference se bodo udeležiti zagrebška nadškof dr Bauer. ljubljanski škof dr. Jeglič, djakovski škof dr. Akšamovič, sarajevski nadškof dr. Sarič. splitski škof dr. Bonefačič in zagrebška pomožna škofa dr. Premuš im dr. Franc Sa!is-Seewis. Konference se udeleži tudi papežev nuncij msgr. PeHegrioetifci. Konferenci se pripisuje važen pomen, ker bo razpravljala tudi o stališču katoliške cerkve glede na notranjepolitični položaj v Jugoslaviji. Zagreb. 10. oktobra Hotel sera vam pravkar opisati borbo in razdor v hrvatskem katoliškem kleni ali prav za prav v katoliški hierarhiji, ko je prodrla v javnost vest da se pripravlja v Zagrebu konferenca epi-skopata. Moram pa takoj naglasiti. da ne gre za plenarno konferenco iugoslo-venskega episkopata, marveč samo za konferenco eksekutive. Tudi to le ze.o značilno. Doslej so se običajno vršile vsako pomlad in jesen konference škofov, letos pa se sestane samo ekseku-tiva. Zakaj? Po mojih zaupnih informacijah se plenum jugoslovenskega episkopata zaradi tega ne bo sestal, ker bi na ta način še prej prišla v javnost nesoglasja, ki obstojajo med poedinimi škofi glede na aktualna politična vprašanja v državi. Zato so se zatekli samo k ekseku-tivi, da bo krog ožji in da bo tajnost posvetovanj tem bolj zajamčena. Da se ne bodo na tej konferenci reševala le brezpomembna in manjša cerkvena vprašanja, marveč problemi, kardinalne važnosti, dokazuje tudi navzočnost samega papeškega nuncija Pellegrinettija, ki pride jutri v Zagreb. Papeški nuncij pride, kakor sem obveščen, da poskusi vzpostaviti slogo in da bo arbiter med dvema, ostro sprtima taLoroma. V čem je spor? Ena skupina, a to je velika večina hrvatskega klera, je mnenja, da mora biti tako zvana »katoliška akcija« čisto religijozna, da se morajo vse organizacije te akcije, n. pr. tudi Orli, »depolitizirati« in da se sploh ne smejo formirati katoliške politične stranke. Drugi tabor, v katerem je SLS s svojim neznatnim priveskom Baričeve frakcije v Zagrebu, pa je mišljenja, da je treba za »katoliško akcijo« angažirati vse, pa tudi dnevno politiko. Prvi citirajo za pravilnost svoje teze papeža Pija IX., Leona XIII. in sedanjega Pija XI. (znano pismo litovskim škofom z dne 24. junija), ki vsi Ibbsnjajo način, da se »vera meša s politično stranko« in da se »oni, ki so v drugih stran.kah, proglašajo kakor da so postali odpadniki katoliške cerkve«. Drugi odgovarjajo, da se pod to zahtevo »devištva« katoliške akcije skriva v glavnem politika. Obe tezi se izražata v ostri polemiki med sarajevskim »Katoliškim tednikom«, organom nadškofa Šariča, in »Narodno politiko«, organom UPS. klerikalne frakcije sedanjega ministra so-cijaine politike g. Stjepana Bariča. »Ju-tro« je to polemiko že večkrat citiralo in se zato ne bom dalje bavil z njo. Ta polemika dobiva veliko aktualnost zaradi tega. ker gre prav za prav za borbo med nasprotniki in branitelji Koroščeve politike. Organ sarajevskega nadškofa naglasa v glavnem dejstvo, da Koroščeva in Baričeva stranka pod zastavo katolicizma vzdržuje krvavi beograjski režim in s tem bolj škoduje cerkvi in verf nego najhujši brezbož-než. Po dolgi novinski borbi sta oba tabora izvedla neke vrste plebiscit, objavljajoč iziave svojih pristašev za in proti. S tem so prenesli svojo borbo v javnost. »Narodna politika« je prinašala izjave svojih klerikalnih agitatorjev proti sarajevskemu »Katoliškemu tedniku«, v katerih je v glavnem nagla-sala, da zanaša »Katoliški tednik« razdor v katoliške vrste. Sarajevski orean pa je objavil iz vrst dosedanjih pri stašev HPS več izjav za svoje stališče. Končno je sporočil »Narodni politiki«, da bodo njegovi prijatelji spregovorili na javnih shodih, če hoče »Narodna politika« narodno glasovanje o tem vprašanju. Te grožnje se ie »Narodna politika« očividno ustrašila in v svoji številki z dne 21. septembra ogorčeno ugotavlja, da hoče sarajevski organ »apelirati na demokracijo«, da namerava »škofe prisiliti s pomočjo naroda« in da je to nova ideologiia sarajevske katoliške akcije. »Narodna politika« oriznava. da bi sarajevski organ usoel, če bi se obrnil na narod. Toda takrat bi se katoliški pokret »utopil v narodu«. Ko priznava to dejstvo, zagrebška «Narodna politika« ne čuti. da s tem najbolj tepe svojo lastno tezo. da ie treba osnovati katoliške politične stranke, ker znači politična stranka iti med narod in apelirati baš na omrženo demokracijo Toliko. da se vidi ozadje, ki se podčrtava v listih. Kako izgleda s klerikalizmom, kaki so osebni odnošaji med škofi, to bo nemara pokazala sedanja konferenca. Po mojih informacijah je prišlo do sklicanja te konference na željo Beograda a|| prav za prav na željo dr. Korošca, ki hoče z vsemi možnimi sredstvi državne in cerkvene oblasti ojačiti oslabljeno klerikalno stranko na Hrvatskem. Naš nadškof dr. Bauer se zdi klerikalcem prem lačen; najbolj pa mu za-merjajo, da baje simpatizira s politiko KDK. On sicer podpira od časa do časa »Narodno politiko«, ima poleg sebe tajnika Slamiča hudega klerikalca, ki ga je izven turnusa napravil za kanonika, a vse to klerikalcem ni dovolj. Sedaj mu groze s koadjutorjem in na to mesto že rinejo nekega duhovnika iz Beograda. Pritisk režima le sploh zelo občuten. Tako groze med drugim, da bo odvzeta podpora semeniščem, če se v njih ne bo izvajala močna akcija za klerikalno stranko. Tudi poedincem, ki Imajo korajžo, da drže s svojim narodom v teh težkih časih borbe, dajalo ostre opomine. Znani pravoslavni pop dr. Janjič. ki često prihaja iz Beograda v Zagreb, ima zaupne sestanke s kanonikom Slamičem. Za tem se očividno kuje osnova za režimsko akcijo. Na Hrvatskem seveda ne bodo uspeli niti pri duhovščini, pač pa imajo v Dalmaciji fratre popolnoma v svojih rokah. Izmed hrvatskih škofov prištevajo Zakaj j vlada ni dobila v Angliji posojila? Najnovejša modrost »Domoljuba« Vlada dr. Korošca Je v silnih denarnih zadregah ter ne more kriti svojih obveznosti- čeprav je odredila povsod poostreno izterjevanje davkov. Znano je, da je spomladi iskala posojila v Londonu ln v vladnih krogih so takrat zatrjevali da bomo jeseni dobili denarja kot peska in da se bosta pri nas začela cediti kar med in mleko. No. denarja ni od nikjer. Zakaj ga ni, nam je odkril šele zadnji »Domoljub«, ki piše: »Dasi ie posojilo že sklenjeno in podpisano, vendar ga država sedaj noče še prevzeti. ker je radi hujskanja žerjavovcev in radičevcev vrednost teb posolilskih papirjev padla in bi posojilo za državo prišlo pre. drago. Ti papirji se sploh niso vrgl! na trg, ker bi država premalo zanje dobila«. »Domoljub« je menda pozabil, da je Svetozar Pribičevič že ob pogajanju za najetje posojila v Londonu opozarjal da ga hoče vlada najeti pod naravnost oderuškimi pogoji. No, po krvavih dogodkih v Narodni skupščini ga niti pod temi pogoji ni mogla več dobiti, čeprav bi ga zaradi izpraznjenih državnih blagajn z obema rokama rada pograbila. KakoT znano Je KDK po dogodkih v Narodni skupščini sklenila, da ne priznava nobenih finančnih obveznosti sedanjega režima, in kakor vse kaže, je ta sklep prišel do veljave tudi v Londonu. Ker Je lisici postalo na ta način grozdje prekislo. je prišel »Domoljub« do svojih zgoraj navedenih sklepov. Samo povedati nam bi še moral »Domoljub«, kako Je mogel pasti kurz obveznic »že sklenjenega posojila«, če sploh še niso bile emitirane?! Seja ministrskega sveta * Beograd, 10. oktobra p. Nocoj od 6. do 10. zvečer se 'e vršila seia ministrskega sveta. Opazilo se je. da so bili ministri, ki so odhajali s seje. zelo nerazpoloženi Novinarjem so odklanjali vsako iziavo. Domneva se. da so razpravljali o zunanje-politični situaciji v zvezi s pogajanji z Venizelosom, s katerim bo imel dr Šumenkovič še nocoj dališi sestanek. Iz obiavljeneea suhoparnega komunikeja pa se da tudi sklepati, da so razpravljali o zasedanju Narodne skupščine ter o agrarnem zakonu, ki bi moral priti na dnevni red in ki povzroča razdor v vladi sami. Komunike, ki je bil izdan zvečer ob 10.15. ze glasi: »Na današnji seji le ministrski svet razpravljal o delu Narodne skupščine do 20. oktobra ter o raznih resornih zadevah.« Pred uveljavljenjem netirnskih konvencij Beograd, 10. oktobra, p. V zunanjem ministrstvu zatrjujejo, da bodo koncem tega tedna v Rimu izmenjane ratifikacijske listine o nettunskih konvencijah. Konvencije bodo nato objavljene v našem in italijanskem fUradnem listu* in bodo s tem stopile tudi pravno v veljavo. Trgovinska pogajanja v Pragi Beograd, 10. okt. p. Po poročilih lz Pra» ge sta naša in češkoslovaška delegacija za sklepanje trgovinske pogodbe danes za» menjali medsebojne predloge glede zniža« nja carinskih postavk. Češkoslovaška za« hteva znižanje carine za uvoz raznega ?n« dustrijs-ega blaga, dočim zahteva JujJ.*» slavija olajšave pri uvozu poljskih pridel* kov. Delegacija mesta Pariza y Beogradu Beograd. 10. oktobra, p Jutri opoldne prispe semkaj delegacija pariške mestne občine pod vodstvom pariškega podžupana. Delegacija ostane v Beogradu štiri dni. Ogledali si bodo razne občinske naprave. Za časa svojega bivanja bode člani delegacije gostje beograjske občine. djakovskega škofa Akšamoviča med vladinovce, toda on je tako pameten, da se noče ešofirati javno niti za eno nitj za drugo skupino. Prizadeva si ostati dobro zapisan na obeh straneh. Na sedanji škofovski konferenci je pričakovati samo od sarajevskega nadškofa Šariča, da bo odkrito zastopal svoje hrvatsko in katoliško stališče, ki pa ie odločno proti sedanji Koroščevi politiki. Akcija nuncija Pellegrinettija je še zakrita s pajčolanom tajnosti. O njem Ie znano ie toliko da ga kardinalski zbor v Rimu ne mara posebno. Ima pa zaslombo pri papežu, s katerim ie služil skupno v varšavski nuncijaturi. Zatrjuje pa se. da se Pellegrinetti kolikor toliko nagiba h Koroščevemu oportu-nizmu. ker pričakuje od njegove vlade povolineši konkordat za Vatikan. Konferenca eksekutive jugoslovenskega episkopata pa bo. nai konča že kakorkoli, ugotovila, da hoče dr. Korošec izkoristiti svoi sedanji položaj za pritisk na škofe v korist klerikalcev v hrvatskih krajih obenem pa bo Vatikan, odnosno papeški nuncij moral odkriti svoie karte glede vodstva aktualne politike v Jugoslaviji. Za našo javnost je dobro, da vse to izve kaiti klerikalci so močni, kadar lahko delajo tamo in v temi, svetloba in javnost pa jih ubijata. V. V. Proti razrednemu stališča srbskih zemljoradnikov Zagreb. 7. oktobra V tukajšnjih političnih krogih je vzbudilo mnogo pozornosti, da je predsednik HSS dr. Maček tako ostro zavrnil sklepe zadnjega zemljoradniškega kongresa v Cačku Do sedaj so zemljoradniki stalno širili, da lih preko vseh drugih nasprotij veže s HSS enakost kmečkega razrednega programa. 2e Radič je opetovano odbil čisto stanovsko stališče ln osobito razredni program za seljačkl pokret, sedaj pa je tudi njegov naslednik dr Maček to stori! v izredno ostri, ter ironični formi, ter je tudi zavrgel idejo stanovskega parlamenta »Ne vem, kakšno svrho naj bi imela sprememba volilnega reda po stanovih. Posebno ml ni jasno, zakaj je baš zemljoradniška stranka kot predstaviteljica seljakov iznašla ta predlog, ko je vendar iasno. da bi tak volilni sistem kmečkemu narodu samo škodil, a nikakor koristil. Kjer kmečki narod ni zaveden in zlasti kjer se da voditi od take gospode, kakršen je g. Jovanoviič, tam mu ne more pomagati noben sistem, pa tudi ne kurijalni, od katerega pričakujejo preporod srbski zemljoradniki.« Z enako ostrostjo je zavrnil dr. Maček tudi geslo zemljoradniškega kongresa o enotni agrarni fronti, češ. da se hoče s temi frazami hrvatske in prečansko-srbske kmete navesti na tanek led ter oslabiti njihovo borbo. Prenos ostankov naših vojakov v brnski mavzolej. Olomuc, 10. oktobra h. Danes so bili v tukaršujem mavzoleju pokopani zemeljski ostanki 493 jugoslovenskih voiakov. ki so iih izkopali na pokopališču v Iglavi. Znojmu. Hodoninu. Benešovu in Brnu. Vsega bo zbranih v tem mavzoleiu do konca tega meseca 1200 lugoslovens-kih voiaikov, katerih ostanki počivajo na moravskih in šleziiskih pokopališčih. Senzacijonalna aretacija v Subotici Sarajevo. 10. oktobra, n. Tu Je vzbudila veliko senzacijo aretacija profesorja Trgovske akademije in ravnatelja podružnice Židovske banke v Subotici, Maura Albaharija, ki je bil aretiran na zahtevo sarajevskega ravnatelja iste banke zaradi suma. da je po-neveril vsoto 5000 dolarjev (270.000 Din). Njegova aretacija je vzbudila senzacijo zlasti med ženskim svetom, ker je bil nedavno zapleten v veliko ljubavno afero, ki se je reševala pred sarajevskim okrožnim sodiščem. Pogodba o delavski zaščiti med Jugoslavijo in Argentino Buenos Aires, 10. oktobra, p. Danes j« bila podpisana konvencija o reciprociteti zavarovanja delavcev za slučaj bolezni in nezgod med Jugoslavijo in Argentino. Bolezen dr. Stresemanna Berlin. 10. oktobra, (be.) Državni tajnik von Shubert je na povratku iz Badenbadnena izjavil, da je zdravstveno stanje zunanjega ministra dr. Stresemanna zadovoljivo. Velika stavka v Newyorku. Newyork, 10. oktobra g 12.000 nameščencev ekspresne blagovne službe ameriških železnic je pričelo stavkati. Preskrba mesta Newyork z lahko pokvarljivimi živili je ogrožena. Na kolodvorih se kopičilo vlaki s svežimi ribami sočivjem, sadiem in mlekom, ker iih stavkajoči nočelo razkladati. Funkcionarji železničarskih organizacij grozi zročila s'cer veliko ma,©r:ja!no škodo, Ki r>a po čudnem naključji] ni zahteva!« nikakih človeških žrtev. V istem času je vozil iz Zagreba v Samobor veiik avtobus družbe «Tapred». Med avtobusmrn podjet« jei i in ozkotirno železnico vlada huda fcon* kurenca in sta zato tudi strojevodja in šo» i fer nekako tekmovala med seboj, kdo bo prej privozil do cilja. V bližini Sv. Nedelje križa cesta želez« niško progo. Na tem mestu jt prišlo do nesreče. Avto je hotel prehiteti vlak, stre« jevodja pa je prav tako vozil s polno pa» ro, da bi zaprl avtobusu pot in ga prehitel. Udarec je bil tako silen, da se je lokomotiva prevrnila tako, da so štrlela kol-jsa v zrak. Lokomotiva se je prevrnila na des» no stran t ra, dva prva vagona pa sta se skotalila v jarek n* levi strani proge. Av« tobus se je zaletel s tako silo v lok omoti« Grozote pra vo, da se je obrnil in z vsemi potniki pre* vrnil ▼ jarek poleg vagonov. Med potniki je zavladala v prvem hipu nepopisna pariška, ki se e polegla šele potem ko so se vsi izkobacali izpod prevrnjenega avtomobila živi in zdravi. Strojevodja, ki je padel iz lokomotive na razmočeni pašnik ob progi, je žalostno ogledoval polomijo svojega vlaka in preklinjal šoferja, ta pa si je brisal kri, ki mu je tekla iz prask od razbite šipe na avtomobilu. Med potniki avtomobila je bil samo sodni svetnik Wei-nert lažje ranien, dočim so vsi drugi ostali popolnoma nepoškodovani. Najbolj nesrečna je bila neka kmetica, ki je pobila celo košaro jajc. Avtomobil nI mnogo poškodovan. Polomile so se samo šipe in zverižiti blatniki. Pač pa je na progi in na lokomotivi mnogo škode. ki jo cenijo na več sto tisoč dinarjev. Potniki so morali z vozovi, seveda na stroške avtobusnega podjetja, nadaljevati potovanje. Reševalna dela se mrzlično nadaljujejo Koliko je žrtev, še ni mogoče ugotoviti, ker bodo trajala reše-valna dela še par dni. — Veliko število pogrešanih delavcev. Komunisti hočejo ribariti v nesreči. — Pri reševalni akciji je bilo ranjenih 30 vojakov. — Poskusen samomor arhitekta Praga, 10. oktobra g. Do štirih popoldne je znašalo število mrtvih včerajšnje katastrofe 21, število ranjenih pa 36. Med ranjenimi je tudi neko osemletno dekletce. 26 delavcev še pogrešajo in je tudi malo upanja, da bi jih rešili. Število pešcev na cesti, ki jih je ujela katastrofa, še ni znano. Na cesto štrlijo še vedno veliki kupi betona, kamenja in železia. Gradba je bila osem metrov globoka. Tik ob pločniku so zavrtali okrogle odprtine v betonsko ploščo. Pod razvalinami so našli posamezne dele osebnega avtomobila, ki je v trenutku katastrofe vozil mimo stavbe. Potnikov avtomobila ni bilo mogoče najti. Iz ceste grade tri prodore, da bi po njih prispeli v kleti poslopja. Danes dopoldne so komunisti sklicali protestno in žalno zborovanje. V resnici je mnogo delavcev zapustilo stavbe ter odšlo na zbirališče, kjer pa jih Je policija pregnala Danes so izpraznili obe sosedni hiši; istočasno so bile pregledane vse nove stavbe v Pragi Nemški strokovnjak dr. Somer, ki biva trenutno v Pragi, je izjavil, da je nezgodo pripisari peščenim tlom, napačni kalkulaciji ali pa slabemu materlialu. V svoji praksi še ni vide! take katastrofe. Delovni minister dr. Spina je napovedal stroge predpise za betonske gradbe. Danes dopoldne so zaprosili strankini šefi socialističnih strank zborničnega predsednika, naj zahteva takojšnje sklicanje poslanske zbornice. da bo lahko v plenumu podana izjava o tej katastrofi. Predsedstvo zbornice je bilo sklicano za zvečer na sejo, da odloči o tem. V senatu je bila vložena danes nujna interpelacija, v kateri se zahteva od vlade. da takoj ukrene vse potrebno za prepreče- nje sličnih katastrof. Delovni minister dr. Spina je takoj odgovoril na interpelacijo ter sporočil, da mora prejeti vlada najprej točno sliko o vzrokih nesreče, da bo lahko izvedla primerne ukrepe. Aretirani vodja stavbe Inž. Mondl Je izjavil pri zaslišanju, da katastrofe ni povzročil slab materijal. Pozneje pa je priznal, da so bili temelji zgradbe izdelani iz manj vrednega cementa, dočim so uporabljali v višjih nadstropjih polnovreden cement. Mondl je moral priznati, da betonska mešanica ni vsebovala vedno enakega odstotka cementa Vsega tega pa ni mogel sam nadzorovati, ker je bil preobložen z delom. Praga, 10. oktobra s. Reševalna dela na kraju včerajšnje katastrofe napredujejo zelo počasi in bodo trajala najbrže več dni. Trenutno so odstranili samo strešno teraso, ki je ležala na vrhu. Opoldne so spravili na dan pet trupel. Od ranjencev, ki so bili včeraj prepeljani na kliniko, so ponoči štirjvi umrli. Število dosedaj ugotovljenih mrtvi', znaša 17. Aretirani arhitekt, ki je vod} gradbena dela, je izjavil v bolnici, da se Je nameraval ponoči ustreliti Snoči so se vršile po mestu komunistične demonstracije, pri katerih sta bila aretirana poslanec Harus in senator Iiampel. Tudi pri današnjem zbiranju komunistov na Karličkovem trgu za protestno zborovanje je bilo nekaj oseb aretiranih. Pri reševanju ie bilo več ali manj ranjenih 30 vojakov. Do poldneva niso našli nikakih trupel več, pač pa nekaj odtrganih udov. Pod razvalinami so še živi delavci Sooročilc iz groba — Sedem delavcev je ostalo v neki kleti pri življenju. — Obupni klici na pomoč. — Tekom noči jih upajo v«,« res iti. Praga, 10. okt. hg. Reševalna dela so se vršila neprekinjeno vso noč in ves dan, toda dosedaj je bilo mogoče od« kopati samo štiri nadstropja. Zapot slenih je 1500 vojakov in 13 tovornih avtomobilov, ki odvažajo razbite bet tonske stebre. Posamezne stebre je treba s traktorji in raznimi tehničnimi pripravami drobiti. Ponoči je delovalo na kraju katastrofe 30 vojaških re» flektorjev. Pri ponočnem delu je bilo več ali manj ranjenih 43 vojakov. Ne* kega rtražnika je do smrti povozil av* tomobil, ki je hitel na kraj nesreče. Okolica kraja nesreče je bila do sedmih zvečer še zatvorjena. Šele 28 ur po katastrofi je bilo mogoče cesto toliko izprazniti, da se je zopet pričel promet. Dela pa le počasi napreduje* jo in bodo trajala dva do tri dni, do* kler bo mogoče odstraniti 8000 meter* skih stotov materijala. Danes so po* tegnili izpod ruševin še dva živa člo* veka. Iz kleti so čuli danes trkanje, in sicer tri različne znake, ki spominjajo na klice na pomoč iz ponesrečenih pod* mornic. Znaki prihajajo najbrže od zasutih delavcev. Sklenjeno je bilo zgraditi poseben predor iz ulice, da dosežejo to klet. Dela za ta predor se vršijo v pospešenem tempu, vendar do ure še niso končana. Po dnevi so odstranili tudi ogrodje lesenega stol* pa, ki je ostalo pri katastrofi celo. Oblasti so danes uradno prisilile stanovalce obeh sosednjih hiš, da so se izselili. Število žrtev do ure še ved* no ni točno ugotovljeno, znaša pa do* sedaj 36 mrtvih in 35 težje in lažje ranjenih. Domnevajo, da je najmanj še 20 ljudi pod razvalinami. Veliko razburjenje je povzročila v okraju Vinohradi manjša nezgoda na sodnem poslopju, ki ga ravno poprav* Ijajo. Komunistična stranka je SKUŠa* la tekom dneva pregovoriti delavce na drugih stavbah za stavko, policija pa je stavko preprečila. Praga, 10. okt. h. Okoli četrt na 8. zvečer so zaslišali zaposleni vojaki pU jonirskega bataljona izpod ruševin zo> pet razločno trkanje. Namestili so prU sluškovalne aparate ter skušali pro> dreti v smeri klicanja. Pet minut po* zneje so slišali slabotne glasove, toda niso mogli razumeti niti besede. Po par minutah vrtanja so razločno slišat li besede: «Vidim luč». Delo se je pri* čelo nato s podvojeno silo. Poveljnik reševalne akcije je odredil, da se na* mestijo vsi prisluškovalni aparati, ob* enem pa je ukrenil, da je zavladala med navzočimi popolna tišina. In res je bilo nato razločno slišati že omagujoči glas, ki je izpod ruševin sporočil, da ie razen njega še šest drugih pod razvalinami, ki pa so se zaradi pomanjkanja zraka že onesvestili. Po okolici sodijo, da je na>jbrže ostala be-tonirana stena dotičnega prostora ne-porušena in je prostor zakrit z ruševinami. V tem prostoru je hermetično zaprtih sedem delavcev, do katerih upajo dospeti tekom noči. Po mnenju strokovnjakov bodo trajala reševalna dela najmanj teden dni. Atentat na ustavno komisijo v Indiji Bombay, tn. oktobra, (ri.) Neznanci §o skušali razstreliti vlak, v katerem se je vozil sir Sankaran Nair, predsednik indijanske ustavne komisije. Atentat se je ponesre-čiL ker je potoval predsednik z drugim vlakom. Nesreča nemškega letalca v Rusiji Moskva, 10. oktobra, (be.) NemSki pilot Winterfeld je padel z letalom pri Novoro-sijsku na zemljo. Letalo se je popolnima razbilo, pilot pa je ostal nepoškodovan. Likvidacija francosko-kitaj-skega spora Praži, 10. oktobra, (be.) Francoski generalni konzul v šanghaju je sklenil i nan-kingško vlado dogovor, na podlagi katerega so bili likvidirani vsi incidenti povodom zadnjega napada kitajskih čet na francosko koncesijo. Tedaj je bilo ubitih več misijonarjev. Hmeljski trg Žatec, 10. oktobra, h. Danes so nakupovale na deželi nekatere nemške pivovarne ter plačevale po 1900 do 2100 KS, za manj vredno blago pa 1800 do 1850 Kč. in. Prisrčen sprejem Glasbene Matice Ljubljana, 10. oktobra. Ponosni in veseli svojih krasnih uspehov, pa nič preveč utrujeni od naporov dolgega potovanja so se pevci in pevke Glasbene Matice s popoldanskim dunajskim brzovlakom ob 17.22 vrnili z velike turneje po poljski republiki. Na kolodvoru se je k sprejemu zbrala ogromna množica ljubljanskih pevcev in drugega prebivalstva z železničarsko godbo «Slogo» na čelu, ki je ob prihodu vlaka pozdravila zbor z izbranim godbenim komadom. Ur nebesni pozdravi «Živio! Zdravo, zdravo!* so sprejeli vračajoče se zmagovalce. Ko so pevci stopili iz vagonov, jih je prvi nagovoril dr. Švigelj, predsednik ljubljanske župe JPZ. Prisrčno je čestital Matičarjem na doseženih sijajnih uspehih in jim izrekel radost in ponos vseh slovenskih pevcev. Nadalje je zbor Imenom mestnega župana pozdravil ma-gistratni ravnatelj g. dr. Zarnik v vzne-šenih besedah in izrekel zadoščenje mesta, da je moglo odposlati tako dostojno kulturno reprezentanco med bratski poljski narod. Povdaril je začudenje, da najdejo tako idea'na kulturna podjetja, kakor so inozemske turneje Glasbene Matice, tako malo razumevanja pri me-rodajnih faktorjih; ob prihodnji inozemski turneji nai bi se zavzelo vse slovensko parlamentarno zastopstvo, da bo vlada vredno in primerno materiielno podprla tako vzvišeno kulturno podjetje, ki služi ne le Slovencem, nego sploh vsei državi v največjo čast. H koncu je direktor Zarnik prečita! na^lednio brzojavko. ki jo je prejel ljubljanski župan: «Casteč slavni pevski zbor »Glasbene Matice se zahvaljujemo bratskemu mestu Ljubljani za prelepo petje in za prijateljstvo, ki nam ga izkazujejo vaši pevci.* Podpisana: Anton Ponikowski, predsednik Zveze poljskih pevskih društev, in Kniblewski, predsednik odbora za sprejem Glasbene Matice. Za pozdrave sta se zahvalila predsednik Glasbene Matice dr. Ravnihar in predsednik pevskega zbora Silvan Pečenko. ki je v kratkih besedah referiral zbranemu občinstvu o poteku turneje, naglašujoč, da je pevski zbor povsod najdostojneje zastopal slovensko kulturo in bil tudi povsod najprisrčneje. zares bratski sprejet Slednjič je povzel besedo še mojster Hubad, ki je izrekel po izrecnem nalogu pozdrav 80 tisoč poljskih pevcev vsem ljubljanskim pevcem in vsemu prebivalstvu mesta Ljubljane. Prihodnje leto se bo ob priliki ustanovitve vseslovanske pevske zveze vršil v Poznanju pevski festival, na katerega že sedaj vabijo Poljaki vse slovenske pevce. Po tej kratki, a silno presrčni izmenjavi pozdravov je matični zbor za zaključek zapel poljsko himno, nakar je godba zaigrala še en pozdravni komad. Ko so pevci izkrcali iz vozov še ogromno število svojih trofej, vencev in drugih daril, so se spremljani od vse množice in okrašeni s šopki, ki so jim ga poklonile članice zbora, ki se niso mogle udeležiti turneje, vrnili v mesto, povsod presrčno pozdravljani od Ljubljančanov. __ Ferdinand Polak f Kranj. 10. oktobra V lepi starosti 70. let ie ciavi preminul po krajšem boleharaju na svojem doni« ve-lespoštovam trgovec gospod Ferdinand P o-1 a k, bivši dolgoletni župan kranjske mestne občine in njen častni meščan. Zopet vrzel v maloštevilni, še živeči staroslavni meščanski gardi, ki je priborila Kranju slo-Pokojni Ferdinand Polak je bil doma iz Idrije, kjer je služboval njegov oče kot sodnik. Že kot mlad vajenec je prišel v Kranj in vstopil v slovečo Sajcrvčevo manufaktur-no trgovino »Pri Pleiweissu«. Po dolgih letih pomočništva se je pokojnik osamosvojil, otvoril v sedanji mestni hiši lastno trgovino ter z neumorno pridnostjo, vz-gledno poštenostjo im izredno štedljivostjo ustvaril udoben dom sebi in družini. Trgovski pomočniški zbor, ki Je bil v onih letih preteklega stoletja skoro najbolj agilen čini teli javnega udejstvovanja in ki je dal celo vrsto mož, ki danes zavzemajo odlična mesta v Kranju, je imel v pokojniku vzglednega člana. 2e kot mladenič je posegel v društveno življenje, deloval v Čitalnici in Gasilnem društvu; v družbi z notar-ves napredujoče in napredne gorenjske metropole. Z mestne hiše. Mestne hranilnice in Narodnega doma vise črne zastave, jem Globočnikom, dr. Štempiharjem, tedanjim županom Šavnikom in sedanjim županom Pirc&m je 1. 1895 sodeloval pri ustanovitvi Meščanskega volilnega odbora, ki je bil podlaga napredne organizacije v Kranju in okolici. Že 1. 1890. ie bil izvoljen v mestni občinski odbor, čigar član je ostal skoro 34 let. V letih 1910 do 1921 je žu-panoval mestu Kranju. Velike zasluge si ie pridobil kot predsednik Mestne hranilnice in zlasti kot član odseka za gradnjo kranjskega vodovoda. V počaščenje in priznanje zaslug ga je izvolil občinski odbor L 1921. za častnega meščana. Odlikovan ie bil tudi z redom sv Save IV. stopnje. Pokojni ie bil strasten lovec; imel je v zakupu lovišča, katerim ie posvečal veliko brigo. Kranjska lovska družba je izgubila z njim uglednega člana. Pogreb pokojnika bo danes v četrtek ob pol petih popoldne na mestno pokopališče. Odličnemu našemu somišljeniku, uglednemu meščanu hvaležen spomin, žalujoči rodbini naše iskreno sožalje! Jurkovičeva »Žalujoča Slovenka". Spmenik vojnim žrtvam v Skofji Loki. Umolknili so turobni zvoki žalobne koračnice. Množica je poslušala z rastočo {Tiri jenost jo govomikove besede o ljubezni in trpljenju slovenske matere v Času velike vojne. V tem je padla črna zavesa, ki je dotlej pokrivala novi spomenik. Zagledali smo jo in zdelo se nam je, da zares živi ta vtelešena slovenska Mati, čeprav izklesana iz trdega kraškega marmorja; da živi in plaka in moli . . . pogled na njo je pretresel tisočiglavo množico. Ozrl sem se v tem trenutku nalašč ]>o p^jral-. 9Xf=====fXS 3XX Danes ob 8. uri zvečer svečana premijera :—: monumentalnega velefilma, pravkar Izgotovlfenega v proslavo 100-letnice rojstva L. N. Tolstega X XX! v glavnih vlogah tjnbavn! par, nepozabna umetnika GRETE GARBO in JOHN GILBERT ki sta žela s tem razkošnim velefilmom triuimf za trnmifom. Povest nesrečnega zakona in neizmerne zaibramjene ljuba vi. Drama, ki gane sJeibeaneiga v dno diuše. Uvodoma k slovesni premijeri govori pisatelj g. VLADIMIR LEVSTIK. Vsled ogromnih nabavnih cen grandijoznega filma cene povišane za 2 Din pni sedežih. Močno pojačen umetniški orkester. Telefon 2124. ELITNI KINO MATICA. X X X X X n XXG DXG 3XE X X ljudeh: Njih obrarf so povedali % nemo govorico, česar ne bi moglo opisati Se tako vešče pero. Kar »o občutili gotovo brea izjeme vsi tisoči, ki so se sestali oikrog spomenika, to je izrazil ravnokar odkriti umotvor kiparja Jurkoviča. Žarki jesenskega solnca »3 obsevali marmornato glavo ter f»o ji dali menda Se več življenja, več resničnosti. Da, resničnost in življenje — to J« Jurkovičeva umetnost. Resničnsot in življenje... Ali Je tudi dopuščeno? Ali je to še umetnost v dvaj-setosmem letu dvajsetega stoletja? V času, ko nas uče naši umetnostni apostoli misliti, da umetniku ni dovoljeno približati se naravi. V času, ko so ta nauk poslušale -azne generacije mladih in najmlajših in ko tekmujejo uspešno med seboj, kdo bo naravo z večjim uspehom zasmehoval s svojo moderno ali najmodernejšo maniro, prinešeno iz velikih tujih mest. Jurkovič ni takega kova, da bi se podal v vrtinec modernega strujarstva. Njegovo delo samo je odgovor na gornje vprašanje. To delo, ki je zmožno ganiti narod do solz ln ki ne išče cenenih modernih efektov, ampak se skuša približevati v glavnih oblikah, kakor tudi v potankostih nedosegljivo popolni božanski naravi, to delo je njegov program. Program resničnega umetnika, ki ne dela za danes in jutri, ampak za bodoča poko-lenja. Še na drugo vprašanje Je odgovoril Jurkovič s svojim novim kipom enako prepričevalno, enako učinkovito. Na vprašanje, ali sme slovenski umetnik pokazati v svojih delih slovensko narodno noto. Sto in sto prigovorov smo se navadili čuti iz ust naših »merodajuih« proti programu društva »Pro-biide«, ki je tako enostaven in se glasi: Ustvarjaj slovensko. Zdi se mi, da je njegova »Žalujoča mati« s slovensko avbo na glavi zadušila enkrat za vselej vse učene in neučene argumente proti temu programu. Tiho ustvarja naš kipar delo za delom v svojem lepem ateljeju na velesejmu ter nima časa vtikati se v kavarniške borbe med slovenskimi umetniki. In z vsakim delom raste ter se razvija v veselje vseh onih, ki iščejo v umetnosti samo umetnost. Ali ne spominja njegova umetnost na mlado smreko, ki jo je zaneslo bogzna od kod med praprot? Komaj opaziš razliko med enako velikimi in enako zelenimi. A kdor pozna smreko, ta ve, da bo nekoč pr.šel čas, ko bodo njene veje segale v poaosne višave. In kaj bo takrat s praprotjo? — Saša Santel. Komunalne zadeve zagorske občine Zagorje, 10. oktobra. V ponedeljek pooldne ob 15. se je vr* šila polnoštevilno obiskana seja občinske« ga sveta, ki je trajala do 19. Ker je občin* ski odbornik Ivan Vidic iz zdravstvenih razlogov odložil mandat, je njegovo me* sto zasedel g. Venčeslav Bauer. Zapisnik je bil soglasno odobren, nakar je g. žu« pan podal poročilo glede primanjkljaja proračuna za leto 1928. zaradi odpisa TPD na dokladah. Zahteva inž. dr. Kasala gle* de stroškov za vodovodne načrte je bila izročena finančnemu odseku. Odlok oblastnega odbora glede stroškov za napravo kanalizacije pod Korbarjem in glede čiščenja kanala pri Mihelčiču je iz* zval soglasni protest. Naprava kanaliza* cije pod Korbariem je bila izvršena po na* ročilu takratnega načelnika cestnega odbo* ra, dočim sedanji načelnik smatra, da mo* ra stroške kanalizacije kriti občina, kar je osvojil tudi oblastni odbor ter občino ob* sodil na kritje stroškov. Tudi glede či» ščenja kanala pri Mihelčiču je oblastni od* bor izrazil soglasje s pritožbo cestnega od* bora in odločil naj občina krije te stro* Samo še danes z-3daj brat ob 4. In pol 6. ari se lahko nasmejete od srca pri Mm« Sest deklic išče prenočišča V glavnih vlogah izvrstni) JENNY JUGO, ERNST VEREBES In GEORG ALEKSANDER. Donn za padle deklice se izpremeni v bar. Savez kreposti z županom na čelu slavi podjetne, temperamentne balerine. - Smeh! Krohot! Zvečer ob 8. uri veiMka slavnostna premijera vefefiilma ANA KARENINA Naročite takoj vstopnice za ELITNI KINO MATICA. Kulturni pregled Narodno gledališče v Ljubljani Četrtek, 11.: »Kukuli«. C. Petek, 12.: Zaprto. Narodno gledališče v Mariboru Sreda, 10.: Zaprto. Četrtek, 11.: »Moj oče je imel prave. A. Dramska predstava ob znižanih cenah. V soboto, dne 13. t. m. igrajo v dramskem gledališču Maelerlinckovo dramo »Stilmond-ski župan«, izven abonmaja in po znižanih cenah. Drama je pretresljiva slika vojnih grozot in je pri dosedanjih vprizoritvah dosegla zelo lep uspeh. Premijera »Gejše« na mariborskem odru bo v soboto 13 oktobra. Krasna klasična opereta iz slikovitega japonskega mi-lje-ja, divna glasba, ki je pomogla tej opereti, da se je kaj hitro zmagoslavno razširila po vsem svetu in pa zelo veselo in zabavno dejanje — vse to bo tudi v Mariboru prav gotovo povzročilo, da s.e bo ta lepa opereta še in še ponavljala. Naslovno vlogo Gejše Mimoze poje gdč. Udovičeva, glavno moško vlogo Fairfaxa pa g. Skrbinšek, ki je pel to vlogo z velikim uspehom in ponovno v Splitu in v drugih mestih. Druge večje vloge igrajo gdč. Savinova, Kraljeva, Starčeva ter gg. Harastovič, Rasberger i. dr., režira g. Harastovič, dirigira pa g. Herzog. Gostovanje ge. Podgorske in g. Nučiča v Mariboru. V mariborskem gledališču bosta gostovala še v teku tega meseca ga. Viki Podgorska in g. Hinko Nučič, vodilna člana zagrebške drame. Nastopita v drami »Tatovi«. Zasebno gledališče v Zagrebu? Zagrebški listi poročajo, da namerava znani režiser Tito Strozzi prevzeti teater v Tuškancu in ga voditi kot zasebno gledališče. Strozzi se že pogaja z nekaterimi igralci, ki delujejo zazdaj v provinci, ker ne najdejo v Zagrebu angažmana. Javnost je sprejela ta načrt precej, simpatično. Prihod D. S. Merežkovskega in Zinaide Hippins v Zagreb. Za Kuprinom in Zajcevim bosta obiskala Zagreb znameniti pisatelj D. S. Merežkovskij in njegova soproga, pesnica Zinaida Hippins. Njun literarni večer bo dne 15. t. m. Merežkovskij bo predaval o Napoleonu, gospa Merežkovska pa o svojih spominih na Leva Tolstega. Evgenij Čirikov v Ljubljani. Izmed pisateljev, ki so posetili kongres ruskih književnikov in novinarjev v Beogradu, bomo imeli v Ljubljani priliko videti in slišati novelista in romanopisca Evgenija Čirikova, ki bo čital v soboto 13. t. m. v .Ruski Matici' odlomke svojih spisov. Evgenij čirikov je odličen ruski pripovednik, nekdanji prijatelj Maksima Gorkega, Leonida Andrejeva in drugih. V svojih novelah in povestih se posebno bavi z ruskim provincijalnim človekom, človekom »iz malega sve-a«. Večer v »Ruski Matici« bo sigurno privabil vsakega ljubitelja ruske literature. Vršil se bo v vojašnici vojvode Mišica na Taboru. Začetek ob 20. uri. Jubilej S. P. Glazenapa. V Ljeningradu so slavili 80-letnico ruskega astronoma, utemeljitelja ondotnega observatorija Sergeja Pavloviča Glazenapa. Znan in priljubljen je tudi kot popularizator zvezdoznanske vede in ga Rusi radi imenujejo »ruski Flamma-rion«. Dva češka akademika iz jugoslovenskih literarnih vrst. Češka akademija znanosti in umetnosti je te dni izvolila za svoia člana dramatika Iva Vojnoviča in pesnika Vladimir ja Nazora. Švejkova slava. Haškov »Vrli vojak Švejk« se je te dni vprizoril v dramskem gledališču v Frankfurtu ob M. Neumorni Lehar. Znani operetni skladatelj Lehar je pomnožil operetni repertoar in svoje visoke dohodke z opereto »Friderika« na libreto Ludwiga Herzerja in Fritza Lohnerja. Premijera je bila ondan v berlinskem gledališču »Metropoli«. Baje z velikim uspehom. V opereti nastopa — Goethe. Slikarske razstave v Splitu. V Splitu se je otvorilo ali se bo otvorilo prihodnje dni več umetnostnih razstav. Razstavljajo Ema-nuel Vidovič (primorske in zlasti splitske motive, pejsaže in marine), R. Uvodič (karikature), Ivan Mirkovič (karikature v plastiki), Čiko Bonačič (marine). ške. A javnost dobro ve, da se vsa leta vrše popravila in čiščenje na račun cest« nega odbora. Da se na podlagi objektivnih osebnih informacij oblastni odbor prepri* ča, da je bil napačno poučen, je bila iz* voljena dvočlanska deputacija, ki bo oblastnemu odboru podala potrebne infor* narž-čas ena in ista oseba. Nedolgo tega je >ilo po prestani kazni izpuščenih iz zaporov več tatov specijalistov. Prvo kolo Je bilo ukradeno okrog 17. brzojavnemu mojstru Francetu Podgoršku in sicer iz veže neke hiši v Tavčarjevi ulici. Drugega kolesa, last Jr Viktorja Stacula, pa se je polastil neznani zlfkovec v vež! hI5e IL 2 na Gosposvetskl cesti Obe kolesi sta črno pleskaoi ter vredni 2400 Din. n— Samomor. Včeraj smo poroča!!, da se je v torek zjutraj zastrupil na neki klopici na Gradu 40 letni bivši trgovski potnik Edi Kristan. Prvo pomoč so samomorilnemu kandidatu nudiH grajski prebivalci, nakar Je bil z rešilnim vozom prepeljan v boinlco. Tam so mu v naglici IzpraH želodec, ven-nar ga niso več mogli spraviti k zavesti. Strup Je že preveč deloval ln Je Kristan ponoči umrl. Kaj Je gnalo nesrečnika v smrt, še ni popolnoma ugotovljeno. V poslovilnem pismu na svoje je omenil, da Je sit življenja... Skoro gotovo so ubožca tirale v smrt slabe gmotne razmere In splošna duševna deprlmlranost. Pokojnik Je bil znan kot Izredno dobrosrčen človek In 'e imel mnogo poznancev ter prijateljev. Doma je bil iz Ponikve ob južni železnici. Kristanov poOTeb se bo vršil danes lz mrtvašnice splošne bolnice. Ne mučite Vaše d >ce z p bi*m oljem. Namesto ribjega olja dajtt Vaši decl JE MALT ki poseduje zelo prijeten okus in d .h, a deca ga jemlie z največjim užitkom kot slašč co. Dobiva se v vseh lekarnah, v malih in vehkih omotih. 224 ADRESAR mesta Ljubljane m okolic* se sopet doW v rseh Knjigarnah io pri založništvo: A dana drnžba t- o. x. LjubHaiia, Kongresni trg 3 217 2000 dinarjev za stTi dveh vrst. Znana parfumerija «Elida» je v mesečniku »Domači Prijatelj* razpisala gorenjo nagrado, kjer so tudi razvidni pogoji za udeležbo na natečaiu. 120%-a u— Sokol Šiška bo prirc-oil v petek c.b 8 in v nedeljo ob 11. dopo dne ter ob 8. zvečer filmsko predava.Ue »V^Vice inkvizicije«. Vstopnina 5. 4 in 3 '>;n. 1972 u— Plesna vaja Sokola Šiška v soboto ot 8. uri zvečer. Točnost. 1973 u— Drobna policijska kronika. Od torka na sredo so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki: 1 tatvina čevljev, 2 tatvini ico-les, 1 tatvina površnika. 1 sleparstvo, 3 ,'e-lesne poškodbe, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 iz.ered, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prireditev s plesom brez dovoljenja, 21 prestopkov glede zapiranja trgovin, 2 prestopka avtomobilskih predpisov in 12 prestopkov cestnega policijskega -e-da. Aretacij je bilo izvršenih 7. in sicer: 2 zaradi beračenja. 1 zaradi tatvine kolesa, 1 zaradi splošnega suma, 2 zaradi !-o Predstave ob 4, pol 6, pol 8. in 9. uri KINO IDEAL •vifk***- lz Maribora a— Glavo Stjepana Radlča v hrastovlni ie izdelal znani mariborski kipar g. SojČ Delo, ki je mojstrsko izvedeno, je razstavljeno v izložbi tvrdke Preiss v Gosposki ulici ter vzbuja splošno pozornost. a— Ljudska univerza v Marfboro. V ponedeljek, 15. t. m., bo predaviia na podlagi lepih skioptičnih slik svetovna potoval-ka in pisateljica ga. Alma Karlinova iz Celja o Japonski Ln Kitajski. a— Popravljanje Koroške ceste bo k-nalt» končano. Dva tlačilca še opravljata tlakovanje In bo urejen v nekaj dnen tudi ta del mesta, ki je bil popravila toliko pntreben. a— Izlet JČL v Brno na kulturno razstavo se ne bo vršil, ker se je prigiasiio premalo udeležencev. Opozarjajo sc pa vsi, ki so namenjeni posetiti Brno, naj se kljub temu odpeljejo, keT obdrže vse ugodnosti pri vožnji in na razstavi. Na železnici je 50% popust, pri razstavi pa vstopnin* znižana na 3 Kč. češkoslovaški vizum za to potovanje ni potreben. a— Nalezljive bolezni v Maribora. Glasom objave mestnega fizikata 'e bilo v tednu od 1. do 7. t. m. 6 epids-ničnri obolenj. Umrla je ena oseba na šenu. BiH so naslednji primeri bolezni: legar 1, ošp.^c 1, davl-ca 1 in šen 2. a— Nesreča pri traktorju. IJL.ctn! šoferski praktika nt Karel Mlinarič Je prišel z desno nogo pod traktor ter Je tako močno poškodoval, da ga je mora a rešilna postaja odpremiti v bolnišnico. — Na Koroški cc^ti, ki jo pravkar kitonizirajo, se je pa zletel v traktor s svojim kolesom 34 letni delavec Josip Selič. Mož ie ostal k sreči nepoškodovan in je samo padel na 5e mehko in vročo cesto. a— Kot žrtvi pretepa se nahajata v mariborski bolnišnici 32-Ietni tasir Franc Kotnik od Sv. Areha na Poh rT-j in 40-letrl posestnik Leopold Škof iz Sp. Ivancev. Prvega sta pri Ruški koči z i)?3m cbde1a'a dva pretepača, drugega pa ja neki posestniški sin napadel s krepelcem ter ga močno poškodoval Kino „DVOR" Te efon Me«. 2730 Lord Lucifer V glavni vlogi Lya de Pntti Danes ob 4., V47.t l/tS. in 9. uri Iz Celja e— Osebna vest. Premeščen Je na II. dri realno gimnazijo v Ljubljani g. dr. Nikolaj Omerza, profesor na dTžavnl realni gimnaziji v Celju. Z odhodom g. profesorja izgublja celjski zavod izvrstnega učitelja, učenci dobrega vzgojitelja in Celje samo bo g. profesorja 'n cenjeno obitelj težko pogrešalo. e— Kmetsko-demokratska koallePa bo priredila v nedeljo 28. t m. ob poi 15. v veliki dvorani Celjskega doma velik rnani-festacijski zbor, na katerem bosta poročala pc-ieg drugih poslancev KDK voditelja KT.etsko-demokratske koalicije dr. Vladko Maček in Svetozar Pribičevič. Vse zaupnike KDK opozarjamo, da se ravnajo po prejetih navodilih. e— Prvo gostovanje mariborske drame T Celju se bo vršilo v torek 16. t, m. Uprizorila se bo efektna moderna komedija Ludvi-ga Fulde »Ognjenik«, v torek 23. oktobra pa Zolajeva drama »Tereza Raquin«. e— Zagrebški turisti v Celjski kočL V nedeljo 7. t. m. so obiskali Celje ln Celjsko kočo turisti iz bratskega Zagreba. Bilo jih je kljub neugodni železniški zvezi 25. Gostje so se zelo pohvalno izražali o oskrbi in lepi legi Celjske koče. Po povratku se Je vršil prijateljski sestanek v Celjskem domu, kjer jih Je pozdravil odbornik savinjske podružnice SPD. Zahvalil se mu je nato zastopnik Središnjice hrvatskih planinskih dru štev ter zatrjeval, da bo Zagreb večkrat obiskal Celje. Povabil je savinjsko podružnico, naj v kratkem času vrne poset Sre-dišnjici. e— Paberkovanje je na Dolenjskem v navadi, toda le v vinogradih, kjer je trgatev že končana. Tončka P.. Stanko U. in Ma-tildka S. iz Gaberja pa so bili dragega mnenja. Kdo bo pobiral grozdje po trgatvi, če ga lahko dobiš še pred trgatvijo. Vzeli so s seboj košare in jo mahnili v W>ggov vinograd na Miklavškem hribu. Prinasli so domov grozdja polne košare. Neka ooStena stranka je celo zadevo ovadila stražniku. Na policiji je Tončka trdila, da jo je zapeljala Matildka, ki je rekla, da je .iotični vinograd last neke njene tete, katera Ji je dovolila, da si lahko nabere grozdja, kadar se ji " in brzina s 1 -J > t) v metrih o J 3S J 757 1 10 0 90 ti Trn o 10 756 1 11 0 SE 1 10 757 4 12 85 NNW 1 9 758 9 14-0 6S SE 6 R 764 6 10 u 75 SSE 1 2 758 9 17-0 75 SE 7 1 Vrsta tnm do I. ure Solnce vzhaja ob 6.8, zahaja ob 17.26, luna vzhaja ob 2.11, zahaja ob 16.39. Najviije ternprrafura danes » Ljubljani 14.5 C, najnižja 7.7 C. Dunajska vremenska napoved sa četrtek: Spremenljivo. športne komisije motokluba «Celje», ki na* glaša v prvi vrsti, da je bilo po propozi* ca j ah vlagati proteste zaradi dogodkov pred startom najkasneje eno uro pred njim, zaradi nepravilnosti med dirko pa eno uro po končani dirki. Ker ni bil vložen nikak protest, smatra komisija, da je ne* priznavanje rezultatov s strani opazovalcev brezpredmetno in dokazuje le slabo poj* movanje športne disoinjine. Komisija je bila sestavljena nepristransko in se zave* da, da je svojo nalogo izvršila popolnoma objektivno. (S to objavo zaključujemo polemiko o tej prireditvi z željo, da se stvar na me* rodajnem mestu razčisti v zadoščenje vseh resnih športnikov na našem motociklistid* n^m polju. Op. ur.) Službene objave LNP. (Iz seje upravnega odbora dne 5. X. 1928.) Funkcijo II. podpredsednika, izpraznjeno vsled smrti g. Antona Černe-ta, s« poveri do prihodnje skupščine članu npr. odbora g. Karolu Sir-celju. Obenem se kooptiTa v npr. odbor v lastnosti odbornika g. MLteč Leopold, člen SK Jadrana. Protest Athletik SK proti natočeni globi glasom službenih objav z dne 14. 9. t. J. s« odstop« JNS-u v odločitev. SD Rapid se poziv«, da v teku 8 dni Javi LNP-u, zakaj že nastopili v pokalni tekma proti SK Železničar z rezervnim moštvom, s čimer J« kršil propoaiorje za odigrani« tekem »a po-Skodbeni fond. PotTdi se sklep MO v Mariboru v zadevi britja eventuelno deficitbnih prvenstvenih tekem SK Ptail in SK Svoboda v Mariboru, po zapisniki 4. soje MO z dne 11. septembra, odnosno rednega občnega zbora MO z dne 14. 8. 1928; ugovor SK Železničar z dne 27. 9. 192S proti temu sklepu se odbije. Načelno se sklene, da »e bodo odslej proSn)« igralcev za prispevke k poškodbemega fonda vzete v pretres saimo, aiko bodo predložen« pod-savezu odn. MO v Mariboru tekom 48 ur po nezgodi. Vlogi se mora odslej priložiti potrdilo službujočega siportnega zdravnika in službujočega organa LNP-a; oa šgriščBh, kjer se pod-savezna zdravniška in odborniška nadzorovaina služba ne opravil)a, se mora prošnji priložiti potrdilo sodnika in po ©nega odbornika tekmujo-5?h dveh klubov. ASK Primorje s« kaznuje po 8 52 ka®. pravilnika, ker ni prijavil LNP-n srednješolskega pofoaffoega tekmo vam) a, z globo Dta 50.—. Obenem se ga poziva, da prijavi tekme sekciji ZNS v LfaJbljani v svrho delegiranja sodnikov ter temu primemo spremeni točko 10 propo®icii). SD Rairfd se kaznuj« po § 52 kaz. pr. z globo Din 25.—, ker pri tekmi dne 3. 9. t. L ni oddal predpisane postave moStv«. S« enkrat se opozarjajo klubi na sltužbene objave predsedstva LNP-a v »Jutru« dne 7. t. m.; zahtevane fekaae verificiranjih Igraloev-diJaJoov se mora predfožiiti LNP-u, Kersnikova ulica 3, II. nadtetir. do 12. t. m., sicer se bod« strogo postopalo po § 53 ka«. pravilnika. — Tatirik I. Nogometne tekme 14. t. m. — Nogo* metna prvenstvena tekma Ilirija : Primorje se vrši v nedeljo 14. t. m. Razen I. moštev igrajo tudi rezerve in najbrže tudi juni* orji. — V Mariboru se odigra finale po* kalnega tekmovanja v korist poškodbene* ga fonda LNP. Pokal brani I. SSK Mari* bor, drugi finalist je letos SK Železničar. Juniorski miting SK Ilirije. V svesti si, da je le v dobrem naraščaju bodočnost naše lahke atletike, prireja SK Ilirija vsa* ko leto svoj juniorski miting. Letošnji se vrši v nedeljo, 14. t. m. ob 10. uri dopol* dne. Sodeluje veliko število juniorjev SK Ilirije in ASK Primorja; med njimi naj« demo atlete, ki z uspehom nastopajo že na seniorskih prireditvah, n. pr. Režek, Banko, Outrata, \Vallner, Kumer m drugi in je pričakovati v vseh disciplinah ostre* ga boja in dobrih rezultatov. Vstopnina je z ozirom na propagandne svrhe mini« malna. ASK Primorje (nogometna sekcija). — Danes ob 15. obvezen trening za vse no* gometaše. — Trener. Službeno iz JHSa. Seja uprav, odbora se vrši jutri v petek ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona Važno. — Tajnik. TKD. Atene (hazena odsek). Za da« nes določeni trening odpade. Prihodnji se vrši v soboto popoldne ob lepem vreme* nu ob 15. na igrišču. — Vodstvo odseka. SK Ilirija (iz tajništva). Sledeči gg. se naprošajo, da se zglase jutri ob 19.30 v posebni sobi kavarne Evropa: Dekleva, Kramaršič, Seunig, Skružny, Poschl, Stoj* kovič, Bloudek, Volkar in Pevalek M — Tajnik. SK Svoboda. Danes v četrtek ob 20. članski sestanek v Gradišču. V nedeljo igra I. in IL garnitura proti SK Grafiki. Prosim polnoštevilno in točna — Načelnik JZSS. (Smuško*tehnični odbor.) Da* nes ob 20. v kavarni Emona seja tehnič* nega odbora. Vsi in točno! — Načelnik. SK Ilirija. (Službene objave.) — Raz* delitev odborniške službe na športnem prostoru med 10. in 16. t. m.: v sredo go« spod Betetto, v četrtek g. Deržaj, v petek g Cimperman, v soboto g. Kramaršič, v nedeljo g. Šircelj, v ponedeljek g. Balte* sar. v torek g. Deržaj. Služba traja od 15.30 do 18. ure. Gg. odborniki, ki so na določeni dan morda zadržani, se napro* Sajo, da sami poskrbe za namestnika. — Tajnik. Hazena sekcija SK Ilirije. Danes, v četrtek ob pol 13. uri strogo obvezen tre* ning za vse igralke prve in rezervne dru* zine. — Točno! Gospodarstvo „Če znaš, streljaj!" V iali ustrelil kmetico. Te dni se je pripetila v vasi Veliki Po* točac pri Križevcih smrtna nesreča. V hi* ši Marije Hrlečeve so sedeli štirje seljaki in mladi Marko Pečarevič. Marko je med razgovorom snel z zida lovsko puško in si jo začel ogledovati. — Pusti puško, ona ni zate, saj ne znaš streljati! so zbadali seljaki Marka. — Kdo ne zna? je kliknil Marko. — Če znaš pa streljaj! je viknila Marija in se razkoračila na pragu, misleč, da je puška prazna. Marko, ki prav tako ni vedel, da je puška nabasana, je pomeril na Marijo m sprožil. Razlegel se je strašen pole, a v istem ternutku se je Marija brez krika zgrudila na tla. Strel jo je zadel narav* nost v čelo in jo na mestu usmrtil. Izjava Podpisana prekličem ln obžalujem vse žalitve, izgovorjene 18. 9. t. 1. o Luciii Bargant. Ljubljana. 9. 10. 1928. barija HoSnar. Valuta in mezde v Rusiji Gibanje ruske valute, červoraca, dela sovjetski vladi t zadnjih letih težke skrbi. Cervonec, ki je 1. 1922. nadomestil povsem razvrednoten papirni rubelj in ki odgovarja 10 predvojnim rubljem ali približno 1 funtu šterlingu, je bil nekaj let povsem stabilen. Toda kmalu jje pričela njegova kupna moč nazadovati. Sovjetska vlada vzdržuje oficijelno sicer še vedno pariteto napram dolarju (1 dolar = 1.95 zlat. rublja), vendar je kupna moč čerovnea, odnosno rublja padla že na 47 % zlate paritete. Dejansko notira tudi dolar v neoficijelni trgovini že 3 — 3.20 rublja Z nazadovanjem rublja, odnosno červonca se znanstveni krogi mnogo bavijo, kajti o inflaciji o pravem pomenu besede ne more biti govora. Obtok bankovcev se je v zadnjih dveh letih dvignil sicer od 1.2 na 1.6 milijarde rabljev, vendar je še vedno glede na ogromno število prebivalcev (147 milijonov) zelo majhen. Na osebo odpade sedaj od skujmega obtoka bankov-oev le 5.5 dolarja, po neoficijelnem tečaju dolarja pa le 3.2 dolarja. Nekateri strokovnjaki so mnenja, da je preveč denarja in premalo razpoložljivega blaga in da mora zaradi tega vrednost denarja padati. To pa ne more držati, ker za konsum ni odločilna množina denarja, ki je le plačilno sredstvo, temveč kupna moč. To kupno moč * pa si rusko delavstvo skuša povečati z višjimi meadami in plačami. Povečanju mezd in plač, ki se nenehoma dvigajo, pa žal ne odgovarja naraščanje produkcije. V tem pa leži jedro nazadovanja kupne moči červonca, odnos, rublja. Stanje v Rusije naj bi služil kot primer vsem onim, ki mislijo, da se enostavno s splošnim dviganjem mezd in plač da doseči povečanje realnega zaslužka. S povečanjem mezd, ki ne odgovarjajo povprečni produkciji dobrin, ki odpade na posameznega delavca, se ustvarja le dodatna kupna moč, ki mora povzročiti dviganje cen. V gospodarstvu se namreč take razlike izravnavajo avtomatično pri cenah toliko časa, dokler višji denarni zaslužek ne pride v pravo razmerje 6 cenami in dokler realni zaslužek ne pade (v razmerju s cenami) zojiet na oni nivo, pri katerem kupna moč, ki je dana z zaslužkom, odgovarja produkciji, če bo sovjetska vlada dalje popuščala napram zahtevam delavstva, bo vrednost rublja dalje padala, ker zaradi popolnega izprtja Rusije napram inozemstvu in zaradi monopola v zunanji trgovini in v trgovini z devizami ni druge možnosti za izravnavo. Če Rusija ne bi bila napram inozemstvu tako hermetično zaprta, bi naraščanje cen povzročilo povečanje uvoza, ki bi imelo za posledico krizo v ruskem gosjjodarstvu in brezposelnost, dokler mezde ne bi zopet padle in bi zmanjšanje produkcijskih stroškov zopet omogočilo padec cen. Take težkoče se bodo v ruskem gospodarstvu pojavljale, dokler sovjetski voditelji ne bod spoznali, da mora biti povišanje mezd le posledica racionalizacije t vseh panogah produkcije, iako da višje mezde ne povzročajo povečanje produkcijskih stroškov. Monopol zunanje trgovine, s katerim j« mogoče regulirati tako izvoz kakor tudi uvoz, in popolna vezanost devizne trgovine sicer preprečujeta, da bi se zaradi naraščajočih cen dvignil uvoz in da bi se zaradi večjega uvoza skrčile devizne rezerve državne (novča-nične) banke, ne moreta pa preprečiti, da nakupovalna moč rublja stalno pada. Posledice tega padca pa postajajo vedno težje Sovjetska vlada je že dane>s zaradi visokih domačih cen primorana izvažati gotove izvozne predmete po cenah, ki so za 20 do 30 % nižje kakor nakupne cene in mora torej izvažati z veliko izgubo. — S. = Pred eksekutivnim iiterjevanjem davkov. Iz Beograda poročajo, da je tamošnje davčno od el en je izdalo razpis o eksekutiv-nem izterjevanju davkov. V tem razpisu se navaja, da mnogi davčni obvezanci pol*g olajšav, ki so bile dane v finančnem zakonu, niso plačali davkov za pretekla 3 četrtletja t 1. in za prejšnja leta. Ker so roki za plačilo potekli, je davčno odelenje primora-no iztirjati zaostanke eksekutivnim potom. Zato opozarja davčne cbvezanoe, da bo 15. t m. uvedla eksekutivno izterjevanje davkov od vseh davčnih dolžnikov, ki do 13. t. m. ne bodo plačali tako davek za pretekla 3 četrtletja t. L, za 1. 1927. in zapadlih obrokov zaostankov do L 1926. Ta razpis nam na eni strani potrjuje, da so naše državne blagajne povsem prazne, kajti drugače se finančni minister gotovo ne bi odločil za tak korak; na drugi strani pa moramo iz tega sklepati, da se bo tudi drugod v kratkem pričelo z najstrožjim eksekutivnim izterjevanjem davkov. = Gibanje carinskih dohodkov. Po podatkih generalne direkcije carin so znašali carinski dohodki v prvih 6. mesecih tek. pro-rač. leta 816.2 milijona Din napram 801.7 milijona Din v istem razdobju preteklega leta, tako da so letos za 14.5 milijona Din večji kakor lani. Napram proračunu, ki znaša za 6 mesecev 827.5 milijona Din, pa vidimo primanjkljaj od 11.3 milijona Din. V posameznih mesecih tek. prorač. leta so znašali carin, dohodki (v oklepajih razlike napram lani): v aprilu 132.1 (+ 2.6), v maju 133.8 (+ 10.2), v juniju H5.1 (+ 7.4), v juliju 129.2 (+ 16.0), v avgustu 145.4 (— 2.8) in v septembru 160.4 (— 13.7). Čeprav so se dohodki od carin v zadnjih mesecih kakor običajno dvignili, vendar ne v toliki meri kakor lani, zato zaostajajo za odgovarjajočimi dohodki pret. leta. = Poraba umetnih gnojil je v naSi državi razmeroma majhna, vendar polagoma narašča. Skupna poraba vseh vrst umetnih gnojil je znašala v 1. 1925. 4128 vagonov, v 1. 1926. pa 4885 vagonov. Zanimivo je naraščanje uporabe čilskega solitra. Leta 1920. /21. je bilo porabljenih le 10 vagonov, 1. 1921./22. 16 vagonov, leta 1922./23. 40 vagonov, leta 1923./24. 60 vagonov, v L 1924./25. 130 vagonov, 1. 1925./26. 164 vagonov in L 1927./28. 250 vagonov. = Kako se razpihujejo dobave ia železnice. Prejeli smo: Prometni oddelek direkcije državnih železnic v Subotici je v »Službenih novinah< od 6. oktobra razpisal dobavo 150 komadov magacinskih ročnih vozičkov ter predpisuje rok dobav«? od 4 tednov. Ker tega dela nobeno domače podjetje v tem roku ne more izvršiti, če bi se pričelo z delom onega dne, ko licitant dobi uradno obvestilo, da delo njemu pripada, vzbujajo taki pogoji sumnjo, da se je delo razpisalo le pro forma, da se interesentom na meče nekaj peska v oči. — Slabša letina sladkorne pese v Evropi. Mednarodna Zveza za sladkorno statistiko je na podlagi poizvedb v posameznih drža- vah sestavila statistiko donosa sladkorne pese v enajstih evropskih državah ter ugotovila, da znaia donos sladkor, pese v teh državah letos 29.5 milijona ton napram 30.5 milijona ton v L 1927. Primanjkljaj napram lani znaša torei 1 milijon ton. Največji je primanjkljaj v Češkoslovaški (1.3 milij. ton ali 22%), v Rumuniji in Belgiji, dočim je donos v Poljski, Italiji in Jugoslaviji večji. V Jugoslaviji bo letos znašal donos sladkorne pese 771.000 ton napram 664.000 tonam lani. => Dobave. Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 50.000 komadov kapsul ter glede dobave gasilskih aparatov. Vršile se bodo naslednje oiertalne licitacije: 30. t m. pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu, glede dobave 1900 kub. m raznih desk, 31. t. m. pa glede dobave pločevinastih spojk za škatle. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). Dne 26. L m. se bo vršila pri strojnem oddelku direkcij,« državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 185 kub. m mehkih desk. 29. t. m. glede dobave 2700 komadov lopat, 31. L m. pa glede dobave 11.235 kg vijakov. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). Borze 10. oktobra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet manjši kakor včeraj. Velik je bil promet v devizi na Curih in deloma v devizah na Berlin in Prago. Privatna ponudba je krila manjšo potrebo v devizah na New-york in Trst, vso ostalo potrebo pa Narodna banka. Deviza na Berlin je popustila, tečaji ostalih deviz pa so ostali v glavnem nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču je Voj* na škoda dalje čvrsta. Promptna je noti* rala 439 — 440, trgovala pa se je kasa po 439 in za december po 449.5. Investicnsico je notiralo nespremenjeno 85.5 — 86. Med bančnimi vrednotami so biii običajni za* ključki v Jugobanki po 88.5, v Praštedioni po 920 in v Srpski po 151. Med industrij* skimi vrednotami se je Gutman dvignil ter trgoval po 197.5 in 200. Tudi Slavoni* ja se je dalje okrepila. Trgovala se je po 4.5, 5, 5.5 in končno po 6. Zaključki so bili Se v Dubrovački po 480 — 482.5. Vev* če so dalje čvrste pri 111 — 115 brez za* ključka. Isis pa je nekoliko popustil. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.835, Berlin 13.53—13.56 (13.545), Bruselj 0—7.913, Bu* dimpešta 0—9.9344, Curih 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 7 9964—8.0264 (8.0114\ London 0—276.26, Newvork 56.85—57.05 (56.95). Pariz 0—222 47 Praga 168.37—169 17, (168.77). Trst 297—299 298). Zagreb. Dunaj 7.9964 — 8.0264, Berlin 13.53 — 13.57, Bruselj 7.898 — 7.928, Budimpešta 9.9194 - 9.9494. Milan 296.957-298.957 London 275.86 — 276.66, Newvork 5G.Š0S7 do 57.0087, Pariz 221.35 — 223.35, Praga 168.37 — 169.17, Curih 1094.1 — 1097.1. Curih. Beograd 9.13, Pariz 20.305, London 25.2125, Newyork 519.70, Milan 27.215, Praga 15.40, Dunaj 73.10. Budimpešta 90.66, Berlin 123.65, Bruselj 72.18, Varšava 58.25, Bukarešta 3.135, Sofija 3.7525. Dunaj. Beograd 12.47—12.51, Berlin 123.03 do 169.53, London 34.45 — 34.55, Milan 37.19 do 37.28, Newyork 709.85 — 712.35, prasa 21.0325 — 21.1125, Curih 136.58 — 137.0S; dinarji 12.4350 — 12.4950. Efekti. Ljubljana. Celjska 158—0, Ljublj. kred. 128—0, Praštediona 920—0. Kreditni zavod 175—0. Vevče 110-0, Ruše 265—285, Stavbna 56—0, Sešir 105—0 Zagreb. Državne vredrole: Vojna škoda 439 — 440, kasa 438 — 440, za december 449 — 450, za februar 456 — 460, investicijsko 85.5 — 86, agrarne 55.5 —- 56; bančne vrednote: Poljo 17-5 — 18, Kreditna 85 — 0. Kipo 58 — 59, Jugo 88 — 8S5, Ljubljanska kreditna 126 — 0, Nardona 6900 — 6975, Praštediona 920 — 925, Srpska 151 — 152; industrijske vrednote: Narodna šumska 16 do 0, Gutmann 195 — 200, Slaveks 100—102, Slavonija 5.5 — 6, Drava 500 — 550, Sečer.i-na 480 — 0, Vagon 89 — 0. Vevče 111—115, Isis 20 — 0, Dubrovačka 475 — 482.5, Trbovlje 480 — 0. Beograd. Vojna škoda 43S.5 — 439. investicijsko 85.5 — 86, agrarne 55.5 — 0. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza. (10. t. m.). Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni desk. Deželni pridelki: Tendenca za žito je čvrsta. Cene so ostale nespremenjene. Zaključeni so bili 3 vagoni pšenice. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, 80 kg, promptna po 302.5 — 305, za oktober po 302.5 — 305, za november po 307-5 — 310; turščica: baška, slov. postaja, navadna tarifa po 365.5 — 370, ameriška >La Flatac, promptna, zacarinjena, fco. Ljubljana po 315.5 — 320; ječmen : baški, 70/71 kg, zdrav, rešetan, fco. Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 315 — 317.5; rž : baška, 73/74 kg, uzančno blago, mlevska tarifa, slov. postaja po 295 — 297.50; moka: »Ogc, fco. Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 430 — 435; oves: baski ali slavonski, rešetan, zdrav, navadna voznina po 285 — 290. Novosadska blagovna borza. (10. t. m.) Tendenca mirna Promet 10 vag. pšenice, 2 vag. ječmena, 39 vagonov turščice, 11 vag. moke in 5 vag. otrobov. Plenica: ba« ška, baška potijska in sremska 252.5 — 255; banaška pariteta Vršac 247.5 — 250. Oves: baški, sremski in slavonski 245 — 250. — Ječmen: baški pomladni 68/69 kg 290 — 295; baški, sremski, 64 kg 250 — 255. Turščica: baška stara 315 315 — 320; nova za dec.*jan. 250 — 260; za marc« april 290 — 295; pi april*maj 295 — 300. Moka: baška «0g» — «0gg» 357.5 — 367.5; «2» 337.5 — 347.5; «5t> 3 i 7.5 — 327.5; «6» 270 — 280; «7» 245 — 255; ««8» 210 — 215. Otrobi: baški v jutastih vrečah 195 — 200. Dunajska borza za kmetijske proizvode (9. t. m.) Zaradi delnega znižanja tečajev na inozemskih borzah, se je ponudba na dunajski borzi povečala in se ie tudi blago ponujalo za 1—2 češka vinarja ceneje. Promet je bil minimalen. Tudi v turščici je ten-denac mirna. Uradne notacije so ostale nespremenjene. Dunajski svinjski sejem (9. t m.) Dogon 17.083 komadov, od tega 1959 iz Jugoslavije in 12.842 iz Poljske. Cene so popustile va 5 do 10 grošev. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I. 2.40 — 2.50, angleške križane 2.25 - 2.40, kmečke 2.20 - 2.45, stare 2.20 do 2.30, mesne 1.70 — 2.25. z življenja in sveta Kopenickijada pri berlinskem radiu Pol Nemčije se Jex! In pol Nemčije se smele oad drzno pustolovščino, ki se |e Izvršila te dni ■a oddajni posta]! berlinskega radia. Komtinl-•tičal govornik se Je predstavil postajnim orga- nom m »ocfjalnodeniokratskeaa nrednfka, U bi moral ta večer nastopiti s predavanjem o mirovnih problemih, prejel Je zadevni cenzurirani rokopis, a čim se Je naznanile« odstranil Iz govorilnice, Je začel govoriti napopraa komunisti-Cen govor, t katerem Je vršil propagando za Jodsko glasovanje o gradnji nove vojne lad? Nato se Je mirno odstranil. Pri odhodu Je odklonil kot pravi gentleman običajni honorar in še svoje ime Je povedal postajnemu uslužbencu. Naznanjenega govornika pa so bil! komunisti med tem časom z avtomobilom odpeljali iz mesta in ga odložiti daleč zunaj. Oblast) so uvedle strogo preiskavo o predrznem, a obenem goto- vo zabavnem dogodku, vendar brez uspeha, ker storilec, komunistični deželni poslanec Schulz (silka zgoraj) je izginil neznano kara. Srednja stika kaže »žrtev«, socijalnodemokratskega urednika Wolfganga Schwarza, ki Je prišel po dogodku srečno, toda — prepozno domov; na spodnji sliki poslopje oddajne postaje, kjer se Je dogodek odigral. Amanulahove reforme Takoj po svojem povratku s potovanja po Evropi je sestavil popularni vladar Afganistana oseben parlament iz zastopnikov vseh afganskih rodov, da bi mu pomagal pri uvajanju novega življenja v zaostalo državo. Temu parlamentu je dal za sedaj samo posvetovalen glas. A da ga že v naprej seznani s smerjo, ki jo meni položiti, v svoje reforme, je odredil, naj vsakemu »poslancu« ob prihodu v glavno mesto Ka-bul dajo na evropski način urezarao obleko, ki jo mora nositi pri sejah. Zanimivo je, kako je Amanulah začel s svoji mnadaljnjim reformatorskim delom. Na tretji seji je imel dolg govor o teh reformah. Najprvo je želel, da bi odpravili pajčolan, ki si morajo muslimanske žene po starem z njim zakrivati obraz. V potrdilo svoji želji je snel lastnoročno pajčolan z obraza kraljice Turaje, ki se je bila v tistem hipu prikazala v sejno dvorano, in je pozval vse navzoče, naj naredijo istotako s svojimi ženami doma. Potem je odredil splošno šolsko obveznost otrok do 11. leta. Po večjih mestih naj se otvorijo srednje, strokovne in obrtne šole vseh vrsta, isto tako vajeniške tečaje za izdelovanje preprog. Naznanil je ustanovitev državne banke in znižanje uvoznih carin, zlasti na nafto, kar bi dovedlo do živih trgovskih zvez s sovjetsko Rusijo. V lekarnah bodo oddajali zdravila proti receptom v latinskem jeziku, s čimer hoče Amanulah spraviti v veljavo za-padno medicinsko vedo. Bolnice bodo izboljšali, tajno policijo reformirali, za uradnike osnovali penzijske fonde, a članom zunanjega in vojnega ministrstva bo prepovedano poročiti se z ino-strankami. Po vzgledu Rdečega križa bodo ustanovili družbo Rdečega polmeseca, afganska družba za zračni promet prejme podporo 500.000 rupij. Dolga lista reform končuje z napovedjo ustanovitve kluba inostrancev v Kabu-lu, ki naj bi afganistanskim oblastvom f>omagal pri uvajanju zapadne kulture in civilizacije v zanemarjeno deželo. Amanulahove reforme so naletele med domačini, zlasti med mohamedanskimi duhovniki, deloma na odločen napor in to seveda v prvi vrsti v tistih zadevah, ki tangirajo verske običaje. Tako je moral Amanulah svoje prvotne določbe o ženskem pajčolanu spremeniti v toliko, da je pozval naprednejše kroge, naj po svoji uvidevnosti sprejmejo njegovo inicijativo._ Pustolovščine bivšega grofa Povojne razmere so predvsem udarile razne visokorodne osebe, ki so prej h svojega plemstva izvajale pravico do dobrega življenja brez vsakega dela in truda. Vse češče in češ če čitamo o potomcih odličnih rodbin, ki jim današnja demokratična uredba o splošni delavni dolžnosti nikakor ni pri srcu, živeli bi pa radi na prejšnji način kot lahkomiselneži in zapravlj-ivci. Dunajsko sodišče se je nedavno bavilo s slučajem grofa Johanna Arza-Vasegga, ki je obtožen raznih sleparij. Visoko-rodna oseba se je v ta namen ponižala do preprostega ljudstva in si je izvolila izposoditi od dveh gledaliških delavcev vsotice po 50 šilingov. Kot jamstvo za točno vrnitev je kazal plemič svojim žrtvam potrdilo italijanskega konzulata. da ie v neki bolcanski banki zanj naloženo 150.000 lir. Potrdilo je bilo seveda ponarejeno, papir pa je grof izmaknil na konzulatu, kamor je bil prišel prosit podpore. Ker mu pa tako malenkostni zneski le niso zadostovali, je začel slepariti s svojim naslovom. Predlanskem se je o Božiču seznanil v neki gostilni z neko moža-željno damo, ki je njegov predlog za ženitev sprejela tem ra.iša, ker jo je mikala grofovska krona in grb, ki bi si jih po poroki dala všiti in vdelati na vse svoje stvari. Žlahtni ženin je že naslednji dan govoril o denarni zadre- gi in postrežljiva nevesta mu je takod izročila dragocenosti za 12.000 šilingov. Kot jamstvo za posojilo je grof natvezjil nevesti ganljivo povest o velikanski dedščini. ki jo pričakuje iz Južmega Tirolskega. Ko je bilo tudi tega denarja konec, si je vrli plemič poiskal novo žrtev, nekega zastopnika , velike nemške tvornice za motorje. Kupil je motor m ga plačal z menico brez kritja, z bajko o dedščini pa je izvabil od prodajalca še 800 šilingov. Lahkoverni mož je šel še dalje in ie grofu posodil še kakih 18.000 šilingov, potrebnih za otvoritev neke izmišljene igralnice v Rodaunu ter za ženitev grofa z neko bogato berlnsko damo ki je pa nihče ne pozna. Po teh čudnih posojilih se je grof nekaj časa z uspehom otepal svojih upnikov, ki pa so se naveličali in naznanili velerodno osebo sodišču. Pri razpravi je prišlo na dan. da je imel grof tudi nedovoljeno razmerje z dvema mladima fantoma, ki sta mu dajala denar in ž njim veselja-čila po svetu. Razprava je bila odgo-dena radi zaslišanja novih prič. Za grofa se zanimajo tudi italijanske in češkoslovaške oblasti, ker ima tudi tam neporavnane račune. Za nameščence fnanenih straž izgotavijačno kompletne uniforme afi pa dobavljamo predpisano blago po brezkomkurenčmih cenah DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA Blagoslovljena citrona Znano )e, da je sok citrone za najrazličnejše bolezni v nosu in vratu, kakor pri krvavljenjih, oteklinah, davici, služenju itd. zelo uspešno lečilo. Cisti sok, ki ga vsrkaš nekoiikokrat na dan skozi nos, ti olajša ali pa popolnoma odpravi tudi najbolj trdovraten nahod. Tudi proti ustni gnilobi, gnijočim zobem In slabi sapi. sploh proti vsem ustnim boleznim je citrona sijajna pomoč, zato bi se morali ljudje navaditi na vsakodnevno izpiranje ust z razredčenim sokom tega južnega sadeža. Košček citrone na kakšno bradavico, ti jo odpravi v nekoliko dneh. Z istim uspehom izlečiš kurja očesa in ozebline. Če si od časa do časa opereš glavo z razredčenim sokom, si boš pomagal na najlažji način proti izpadanju las, tvorenju prhljaja in drugim kožnim boleznim na glavi. Zmerna stradalna kura s citro-ninim sokom je uspešno sredstvo proti revmatičnim obolenjem. Tudi v gospodinjstvu bi mora'i citrono boli uporabljati. n. pr. v nadomestilo za škodljivi jesih. Mrzla limonada pa je sploh najboljša pijača, s katero moreš postreči zdravemu in še bolj bolnemu človeku. 15 kaznencev fe zgorelo V državni jetnišnici v Ohiu (Združene države) je radi kratkega stika izbruhnil požar. Zgorelo je 15 kaznencev. Kakšnih 50 jetnikov je odneslo težke onekline. da bodo mnogi bržkone še umrli. Toliko žrtev .ie zahteval požar samo radi teea. ker je izbruhnil ponoči, ko so vsi spali. Pri prvem alarmu se ie lotila kaznencev strašna panika. S silnimi histeričnim vpitjem so začeli razbijati po vratih in zamreženih oknih, tako da so imeli mnogi vse okrvavljene roke. Ko so ilim končno odprli vrata, so planili nroti izhodu v divji medsebojni borbi. Več ljudi je bilo pomendrani. Kader se Mm o 4>In Duševno delo zahteva mnogro večj' potrošek energije nego dele. mišic v dvakrat tako dolgem času. Radi tega varujte svoj o intelektualno sik> t mnogo večjo Da/nji Kakor svojo fizično moč. zlasti tedaj ko stt preobloženi z intenzivnim duševnim delom Vedite, da ie or. fcrebna zdrava, redilna hrana, ki vnosi v telo vse on« hranilne elemente, ki so potrebni za ohranitev zdravja a ki jo mon telo izkoristiti, da bomo v stanu obdržati ravnotežje naši! duševnih in telesnih sil. 0VOMMJ oredstavlla najboljše sredstvo, da nadomestimo dnevno Izgub organskih sil. Dobiva se povsod! — -Izrezite In pošljite nam:--—- Bon br. 105. P. n. Dr. A. WANDER d. d. Zagreb „„ Prosil? Pošljite mi franko brezplačen vzore ■ OVOMAl IINfi«. ime tn priimek:___ Poklic:__ Stanovanje: Kraj Madio GAMMA 1 5 2 zaus'avlja 'znadan e las — O dose d^n ^m uspe u iznrču t jo mno-gobnjna ič avn š a poiidra kakor udi mnoga zahval na pisma Dobi se v vseh lekarnah in dr gerflah Tužne slike Ob obletnic! plebiscita Objavljeno samo t enem delu včerajšnje na,klade. Hodil sem po deželi, krasni kakor iz kraljestva pravljic, tako bogati na naravnih krasotah, ali vendar tužni, pre-tužni... Zamira tamkaj naša slovenska pesem, zamira naša beseda. Molči ljudstvo in gieda, kako mu jemljejo ter odtujujejo deco, učeč jo, da so hoteli tuji vsiljivci uropati jim njihovo domovino, ter da je jezik njihovih staršev barbarski, vsiljen od brezvestnih fanatikov.. Molči ljudstvo, ko mu tuji svečeniki označujejo božjo besedo v jeziku, ki ga ne razume. Molči brezpravno slovensko ljudstvo na stotine drugih krivic, ki mu jih prizadeva dnevno tuja sila — molči in trpi mloče... Ob gozdnem parobku pase desetleten deček kravo, z bičem maha po leščevju in na glas nekaj poje: «Mein liebes deutsches Heimat du... štirileten bratec, ki se nekoliko proč sedeč igra s cvetkami, otroško ponavlja: liber dočez hamatu... «Peterček. kaj pa poješ?* sem nagovoril starejšega. «Saj ne pojem, le «gediht» se učim, moramo jo znati iz g'ave.» «Pa mi jo po našem, jdo slovensko nekoliko povej. Peterček, bom videl, če jo tudi zastopiŠ.» Povesi g'avo. čez čas pa ix>ve odkritosrčno: «Saj zastopiti je ni treba, le enati jo moramo.* «Kaj pa, ali katero slovensko znaš, Da to zapoj.» «Znam tiste, ki jih mama poje, v šoli se jih pa ne učimo.» • Nedelja je. Nekoliko izven precej velike vasi stoji cerkev. Vstopim. Skoro polprazna. Mogočno odmeva glas pridigarjev po srednje veliki stavbi, a verniki kakor da ga še ne slišijo, ženica pprižnico moli rožni venec, le pri imenu Kristus se pobožno sklonijo glave. Ni kriv duhovnik in ni krivo ljudstvo, da se ne razumejo, krivda je drugod. Za nemško pridigo sledi slovenska, katero ima duhovnik spisano na listu. Kdo oa sedaj razume? Prav gotovo niti "Mrhiigar sam ne. Morebiti Jje to oni jezik, o katerem trdijo koroški »zgodovinarji*, da so ga nekdaj govorili na Koroškem «Vendi» jn ki se tako zelo razlikuje od «prave» slovenščine. Pred cerkvijo rastejo tri ogromne lipe. Kdo ve, koliko stoletij so že učakala oriaška drevesa. Rahla jesenska sapa trga orumenele liste, ki z pritajenim šumenjem padajo na tla. V deblo srednje lipe je nekdo vdelal leseno deščico, obrasla skorja izgleda kakor raskav okvir, v deščico pa je z nerodnimi črkami vrezan napis: «U sphomin na hude chase francoz-skih vojsk. 1. 1809.» * Nekoliko v bregu stoji kmetija, lepo posestvo. Oče Šimen ie stara slovenska korenina, sedaj je užitkar, posestvo je izročil sinu, ki pa je prevzet po novem nauku, da se z »gruntom ukvarjajo le norci», kmetijo prodal in odšel v tujino, kjer je gotov zaslužek, ki ga ne «uniči toča ter druge nezgode* Najdem starčka pod veliko jablano, ki stoji nekoliko od hiše. Ni na njegovem obrazu več tistega veselega izraza, ki si ga v prejšnjih časih lahko vedno opazil, le globoka žalost in potrtost odevata ta zgubani in izmučeni obraz. »Oče, ali kaj Tone piše, in kako mu kaj gre?» ga vprašam. «0, piše pač, piše in pravi, da mu gre dobro, ali če vara sam sebe, mene ne bo, tudi jaz poznam svet in vem. kaj je dom, ako ga človek more imenovati svojega.» «Kaj pa novi gospodar, saj vas menda ne gleda postrani?« «Dober človek je in kolikor more mi postreže, ali tujec je, ki se ž njim še zgovoriti ne morem, žalostno je videti v tujih rokah zemljo, ki sem jo s tako ljubeznijo obdeloval, ki pa jo je zavrgel lastni sin.» K nama so priplavali glasovi vijoline in dekliške pesmi, opevajoč rudarja in njegovo mukepolno življenje. Ubogi starec, da bi ume! pesem, orosilo bi se ti oko ob misli na sina, ki je zavrgel dom in se sedaj trudi v premoeovniku v ved-ni nevarnosti za bori košček kruha. •Hčerka posestnika je,» mi pojasnuje starec «pridno in z veseljem dela čez dan na polju, le zvečer si včasi poišče nekoliko razvedrila.« Odhajal sem. za mano pa se je glasila sedaj vesela pesem, opeva :oč lepoto dežele tam daleč nekje ob Reni... Izvleček iz programov LJUBLJANA (577 m 4 kw), ZAUktb (30!< u J.7 kw). PRAGA (349 m 5 lcw) URNO (441 i« 1 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw). BEKi.iN 4S4 m 4 kwj fRANKFURI (42& m 4 kw). oANGCNBERO (469 m 20 kw), STUTTGaRI v380 m 4 kw), DUNAJ (517 m 15 kw). LONDON Daventry 1604 m 25 kw). RIVI (448 m 12 kw) FiUDlMPESlA (558 m 20 kw), STOCKttULM (Motala 1380 v »0 lcw). Četrtek, 11. oktobra. LJUBLJANA 12 Reproducirana glasba in borzne vesti. — 18. Laščina. 18.30: Predavanje v radiu. — 20; Koncert radio-kvarteta Liubljana. — ZAGREB 17- Popoldanski koncert. — 19: Prenos programa iz Prage. — PRAGA 16.30 Popoldanski koncert — 19.30: Simfoničen koncert češke filharmonije: Skladbe Dvofaka. Suka in Smetane. — BRNO 19.30 Prenos praškega programa. — VARŠAVA 20.30: Večerni koncert lahke godbe. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. 16: Koncert kvarteta. — 17.15: Glasba za otroke. — 20.05. Poljuden glasbeni večer. — BERLIN 17: Instrumentalen in pevski koncert. — 20: Sortzingova romantična opera »Undina«. — FRANKFURT 16.35: Koa.:ert iz Stuttgarta — 20 15: Dramski in recitacij-ski večer. — 17.45: Orkestralni in vijolinski koncert. — 20: Komorni koncert Haydnovih skladb — 21: Tretje deianie Wagnerjeve opere »VValkiira«. — STUTTGART 16.15: Koncert orkestra in solistov. — 20.15: Cerkvena glasba. — BUDIMPEŠTA 17.45: Klavirski koncert. — 20.10- koncert arij in balad 20 45 Operete, tangi, bluesi. _ LONDON 17.45 Schubertove pesmi. — 18.45: Stara irska glasba. — 20.35: koncert madžarske glasbe — RIM 17.30 Vokalen in instrumentalen koncert. — 21: Ranzatova opereta »Cin-li-La«. STOCKHOLM 18.45: Godba na harmoniko. — 20.10 Beethovnove komorne skladbe. Petek. 12. oktobra. LJUBLJANA 12. Reproducirana glasba in borzne vesti. — 16 r rant-ošcina. — 18.30: Predavanje o ljudski umetnosti — 20: Koncert g Jarca in Marija Kogoja. — ZAGREB 17- Popoldanski koncert. — 20.35: Lahka glasba. — PRAGA 16.30: Komorni koncert kvarteta Ziki. — 19: Večerni koncert. — 20: Sluhoigra in lahka giasba — BRNO 20: Program iz Prage. — VARŠAVA 2015: Prenos sirrrf koncerta iz filharmonije. — DUNAJ U: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 17. Glasbena akademija. — 20.05: Puccinijeva <-pe-ra »Tosca«. — BERLIN 16.30: Koncert kvarteta — 20: Bachove skladbe. — FRANKFURT 20: Simfoničen koncert. — LANGENBERG 17.45. Večerni koncert. — 20: Orkestralen konceri — STUTTGART 20: Simfoničen koncert iz Frankfurta — BUDIMPEŠTA 17.50: Orkestralen koncert. — 2015: Draunski večer in ciganska godba. — LONDON 17.45: Schubertove pesmi. — 18.45: Pevski koncert. — 19: Simfoničen koncert. — 21.20: Mešan večer. — RIM 21: Vokalen in instrumentalen koncert. — STOCKHOLM 20.15: Koncert go-dalnoga orkestra._ Prifatelfl radia! Preskrbite si prvovrsten užitek! z INGELEN 3-cevnim sprejemalcein vseh valov in z INGELEN Figaro zvočnikom z umetniško svileno sliko. Mnenja odiemalcev o teh aparatih so v »Ingelen Radio Nachrichten«. ki so izšle v 400.000 izvodih in iih dobite v vsaki trgovini. Našega spreiemalca dobite: v Prosvetni zvezi. Miklošičeva cesta 5. Dri Radioval. Kongresni trg 3. ter p^5 Prane Rar, Mestni trg 5 132 135 1 zrastejo na p'ešasti glavi ponovno las e SilMMA odstranuje prhi a? in maščobo iz fas. RABITE ;eue eiaktronke Sobota. 13. oktobra. LJUBLJANA 12: Reproducirana glasba in borzne vesti. 17.30: Predavanje o Ligi narooov. — 18: Nemščina — 18.30: Filo-zofično predavanje. — 20 Veseli prizori (ga. Danilova). — 20.15" Lahka godba Dravske divizije: kap. dr Cerin (Vmes pevski dueti). — ZAGREB 17: Popoldanski koncert. — 20.35: Operetni večer — Lahka godba. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert — 18: Glasba za mladino — 19: Offenbachova opereta »Gospod in gospa Denis«. — 20.15: Prenos koncerta iz Olomuca — BRNO 17 55 Pevski koncert. — 19. Opereta iz Prage — 20 15: Prenos koncerta iz Olomuca. — Lahka godba. — VARŠAVA 20.30; O. Straussova opereta »Hrabri vojak« — Lahka godba — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert — 15- Mladinski oder — 19.20: Rcspighiieve in Dvofakove komorne skladbe. — 20.10: Her vejeva opereta »Mamsell Nitouche« — BERLIN 17. Popoldanski koncert -20: Koncert orkestra in solistov — 21: Re-citacijski večer, prednvanie in lahka godba. - FRANKFURT 20: Program iz Stutt-garta — 2\: Iz moderne glasbe in poezije. — LANGENBERG 1745: Večerni koncert. — 20: Zabaven večer. — STUTTGART 20.15- Koncert Dvofakovih in Smetanovih skladb -- 21: Program iz Frankfurta. — 22.15: Priljubljeni valčki in koračnice. — BUDIMPEŠTA 17.45: Popoldnaski ko«ncert. — 20.20: Vojaška godba. — LONDON 17-45: Schubertove pesmi. — 18.45- Pevski koncert in vojaška godba. — 20 35: Mešan večer. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21: Operni večer. — STOCKHOLM 19.45- Schumannove klavirske skladbe — 20: Pevski koncert V^ak stori stb vel lju mednarodne socijalno^politične zakono« daje. V najkrajšem času je pričakovati no« vih ratifikacij, predvsem s strani Italije in Japonske. Mednarodni urad dela je ▼ poslednjem času izdal nove publikacije strokovno*znan« stvene vsebine. Tako je izšel tretji zvezek študije o svobodi strokovnih organizacij, študija o probletr emigracije in o zaščiti izseljencev Zelo verna je publikacija, ki je plod dolgoletnega študija if ki ob rav* v, -ašanje mezd in delovnega časa v evropskih premogovnih revirjih. Zanimivo je delo o delovnih in življenskih pogojih žurnalistov in o delovnih Dogojih bančnih uradnikov. V teh publikacijah je zbran ze« lo dragocen in objektiven materijal, ki mo» re biti v korist tudi našim ožjim domačim prilil. in udejstvovanjem. Upravni od« bo. je pooblastil med drugim predsednika Thomasa, da potuje na Japonsko in Kitaj« sko, da navez«. tam osebne stike z oficijel« nimi in neoficijelnimi organi, spozna na li* cu mesta delovne prilike zlasti v tekstilni in premogovni industriji in da tako ustva« ri ožji stik teh pokrajin z mednarodnim uradom dela. Na Daljni vzhod je treba pri« nesti novo socijalne kulturo. Thomas po« tuje skozi Moskvo, da tudi tu opravi svo» je ' i skuša vzbuditi zanimanje za pozitiv« no mednarodno socijalno politiko tudi med sovjeti. V Varšavi se razpravlja o točkah dnev« nega reda za mednarodno konferenco dela v letih 1929 in 1930. Na teh dveh konfe* rencah s« bo definitivno razpravljalo o de» lovnih pogojih uradništva. V leto 1930. pa» de tudi čas, v katerem bo treba po določi* lih statuta mednarodnega urada dela revi» dirati razne dosedaj sklenjene konvencije. Zlasti je važno vprašanje revizije konvem cije o osemurniku, katero zahteva z vso tr« dovratnostjo predvsem Anglija. Točk, ki naj bi se na teh konvencijah obravnavale, je mnogo, ena bolj važna in nujna od dru« ge. Zato bo določitev dnevnega reda težka. Gotovo pa je, da na dnevni red pridejo vprašanja, ki se tičejo preprečevanja ne» zgo ' pr delu. Upravni odbor mednarodnega trrada de« la je razpravljal tudi o pomenu in vplivu racijonalizacije v industriji ter o vplivu trustov in kartelov. Za študij teh vprašanj so bile izvoljene posebne komisije. djb. Zahvala. Bog plačaj vsem, ki ste spremili našo ljubljeno Peoco k večnemu počitku. V L obli a nI, dne 10 okt 1SJ*. 12060 Bizovičarjevi. M Mu oarReiov in m PRODAJA: hrastove in bukov« par-kete In obodne latve, rezani materijal iz hrastovino hi par jene bukovine, gabiovin« itd — Oddelek- • - 'abnTpv Kupuje vse vrste hrastovih frizov. hrastovih klad i« kratkih rib desk. Brzojavi: parkefe Karlovaa. Telefon: In ter. 144 Poštni pretinac: 46. 19* Razglas. Županstvo trga Središče ob Dravi oroda ca Sprejem ofeitnih ponudb do 27. t. m. 11. ure v podpisanem občinskem uradu, kjer se dubijo natančnejši pogoji. Gozd leži ob okrajni cesti, oddaljen od postaije Središče 30 minut. Županstvo trga Središče ob Dravi. 12013 Župan Lukačič. Mestni pogrebni uvod Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem !n znancem žalostno vest, da je naš srčno ljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod inik Potnik železniški uradnik dne 10. oktobra 1.1. po kratki, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek dne 11. oktobra 1928 ot> pol 6. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice, na pokopal šče k Sv. Križu. V LJubljani, dne 10. oktobra 1928. Margareta Potnik, mati. — Srečko, Alojzij, Ludvik, bratje. — Marija, sestra ln vsi ostali sorodniki. 121C3 • . •-;• . >-t : -. -.a- •_.„, .«»< ■■ .' V ■ -.V* v. t 12C97 TISKARNA SAVA D. D. V KRANJU naznanja tužno vest, da je dne 10, t. m. preminul nje večletni član nadzorstva gospod inand Polak trgovec In posestnik ter bivši župan mesta Kranja Itd. Pogreb blagopokojnega gospoda se bo vršil jutri dne 11. t m. ob pol 17. uri izpred hiše žalosti na mestno pokopališče. VeJezaslaižnemm, neutrudno delavnemu možu bodi veren spomin. KRANJ, dne 10. oktobra 1928. Hočem, da bodem končno eSeganftnsu Pa to m težko. Vprašajte tolmača za vsa vprašani a mode, a to Je nsS modni katalog za jesen in zimo 1928-1929 Nt neStevflnah dfflk&h pefloazuje VB811 oo aa&o vedno komplet kamo Izbiro ivseh očAa&inih predmetov za dam«, gospode io otroke. Imeti ta katalog, enači vedeti, katj }e moderno in okusno ta vedeti, k]e se vs« to dobi v priznamo dobri kakovosti. Zahtevajte ta JcaitaJo« čim preje, pošljemo ga radi breapfačno ta brezotrvez.no ca Vas. Največja trgovska fei izvozna trgoma v SliS. j8c6j <• krajevnega iščemo za dobro uvedeni predmete proti dobri proviziji. Ponud be pod »Potnik P-1210« ,na Interreklau d. d., Zagreb, Marov^ka ulica 28. Lovske puške rlobert puške, browninge, pištole za strašen je psov. Samokrese. topiče, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni oeeni. P K KAISFP T .fnM»»«a fcpte^hii«™.'« nflca St 6 Samo iz cniginalnccp Dne 7. decembra I92s dopo'dne ob 9 un bo pri podpisanem solišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Grajski marof vi. št 67, cenilna vrednost 2,577 782 Din, naj manjši ponudek 1,288 891-58. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru dne 2. oktobra 192tf. Mectni pogrebni urH OMuia ujnMjMia Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčno-ld ubij ena stric, brat ln svak. gospod Luka Vilhar blv&l urar dne 10. oktobra 1928. zjutraj, po dalJSem ln mukapolnom trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v 66. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. PozTeb blagega pokojnika se vrši v četrtek, dne 11. oktobra 1928, ob 4. uri popoldne od doma žalosti. Sv. Petra nasip 5t 35, na pokopališče k Sv Križu. V LJUBLJANI, dne 10. oktobra 1928. JAKOB VILHAR, nrar, nečak 12068 ln vse ostalo sorodstvo. debiito se na/&ei/epeci&G* Zapustil nas je naš predobri, nepozabni ln nenadomestljivi o5e, oče, brat, stric, tast in svak. gospod stari -u Ferdinand (rgoveo lo posestnik, hnejttefl reda sv. Sare IV. razreda, častni občan in bivši župan mesta Kranja Itd. dne 10. t m. ▼ 70. letu svoje starosti. Pogreb prebiagega pokojnika se w5i v četrtek, dne 11. t. m. ob pol petih popoldne iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v tukajšnfi župn! cerkvi. Kranj, dne 10. oktobra 1928. MARA por. MLEJNIK. VIDA, FERKO, žand. kapetan I. ki. MIRA, otroci. IRMA, sestra. RAJKO MLEJNIK, inšpektor pri delegaciji min. financ, zet VITAL, MANČI, META, vnuki In ostali sorodniki vi. 12067 " «TCITO» If. 239 8 Cetetek 11, X. 192b Delavca •prejme Jo*. Otorepeo, Vtnaka delavnica, Za Gra. ko- dom K. ». 84638 10 pletiljk kurjenih, •preim« takoj »talno Ciril Vajt, Kranj 83816 Prodajalko tn učenko U ]t bfia le ▼ trgovini metan« stroke, sprejmem takoj. Ponudbe Ba oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro •Zanesljiva 1001». 84523 4 čevljar, pomočnike za močne delavske Serije sprejme Rade D z e 1 a c. PlaSki, Lika. 84676 Fino kuharico popolnoma samostojno, ki opravlja ve« hišna dela sprejme boljša družina brez otrok na deželi Plača 400 do 600 Din. Vešče Šivanja ali ročnih del imajo pred noet. Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra* pod Siiro »Gospodinja*. 84173 2 učenk] M pouk v kuhanju aprej mam takoj v dobro ljubljansko restavracijo. Na rtov pove oglasni oddelek »Jutra*. 84719 4—5 zidarjev afcordantov ca notranja dela sprejme takoj ing. Rudolf Treo, stavbno podjetje, Gosposvetska cesta 12. 34725 Vestno šiviljo fcrroarske stroke »prejme takoj Ivan Knestl, krznar, Ljubljana, Marijin trg št. 1 34727 Čevljar, pomočnika dobro Izurjenega t« mešano delo, sprejme takoj stalno službo Josip Andolj-Sek, Mirna 19. 34713 Prodajalko ■dravo in pošteno, kJ bi pomagala tudi pri gospodinjstvu, sprejmem v trso-vino mešanega blaga. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dolenjsko« 34714 10 čevljarskih" pomočnikov ta rttta eksportna dela sprejme takoj Ivan Preše-ren, tovarna čevljev, Kranj 34722 Dve pletilji dobita stalno delo (tudi spomladi) na dom. Naslov t oglasnem oddelku Jutra. 84736 Tekača •a pisarno, mladega. poSte-nega, iščemo za takoj. — Osebno se je predstaviti v pisarni: Ant»lo Jusoslaven. eko petrolejsko d. d — Ljubljana, Miklošičeva e. It. 14. 84742 čevljar, pomočnika »prejme Anton Brajer. ba raka na Prulah pri mostu. Ljubljana. Hrano in stanovanj« ima lahko v hiši 34750 Trg. sotrudnlka »anesljivaga, pridnega in poltenega, veTziranega v manufakturni stroki, iščemo ra takoj Predstaviti »e Je osebno. Naslov v otVi« oddelku «Jutra». 3-1760 Učenca sorejme ugledna ljubljanska modna trgovina. Biti mora zdrav In imeti predpisano šolske izobrazbo ter iz solidne rodbine. Starši naj pošljejo ponudbe pod »Dobro mesto» n4 o»!n--ni cddelek »Jutra*. 34788 Krajevni zastopniki s« iičejo l« «rilo, čokolado in drag«, proti proviziji, sa takoj. Ponudbe podružnico »Jutra* t Maribora pod »Razno*. 84701 Fiksna plača in provizija Prvorasredni bančni zavod »prejme v vseh mestih dr. žave agilne zastopnike za prodajo dri. vrednostnih papirjev Ha odplačilo, proti ugodnim kondicljam. — Ponudbe na Interreklam, Zagreb, Maroveka 28 — pod »K 1009». M717 Še Istega dne ko sprejmete n&ie zastopstvo, zamorete pri količkaj spretnosti ia agilnosti zaslužiti 300 Din. Poskusite še danee l našim lukrativ-nim zastopstvom Zaslužek o d visi popolnoma samo od Vas. Zumbulofič, Ljubljana, Aleksandrova e. 84747 Dečke z* razaaianje *vet- kov iščem ta takoj proti stalni plači. Prednost Imajo taki, ki imajo kolo — Naslov r oglasnem oddelku Jutra*. 84785 400 Din nagrade dobi tisti, ki preskrbi stanovanj« sebe in kuhinje zakonu, paru brez otrok. Sprejme tudi mesto hišnika Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra* pod »Samostojen obrtnik*. 84786 Nanocda, in* cv» fiu& 1 na^A AT^ P^U^fZ/^ /U^ Drv« o ukor« iB hrastov« odpadke od parket«* dostavlja po uizlu seol a a d • n paru taga V. Soagnetti v Ljub ijaal — ta gorenjskim ko odToroa. 86 Stelaže priprava« posebno ta lele*-nino, dobro ohranjene, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 84723 Mlekarna In branjarija dobro Moča, t centru Za-p-eba naprodaj za 25.000 Din. Mesečni promet od 25 do 30.000 Din. Vprašati na naslov: Lončar, Zagreb, Ilica 146. 84715 25 gostiln, stolov ln kredenco prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 84751 Bukov žir dtrjl kostanj, storže, gobe in druge gozdne pridelke kupi Fructus, Ljubljana. Krekov trg 10. 84568 Orehov zdravih nudi dokler traja zaloga v manjSih in večjih količinah po najnižjih dnevnih cenah. Zahtevajte ponudbe od tvrdke Vilim Kohn I brat, Glina, telefon St. 5. BrzojavJ »Kon*. 84567 Metoda Berlitz Pouk francoščine, nemščine, angleščine, italijanščine itd. po profesorjih do-tičnih dežel. Vsak profesor poučuje edtoole ▼ tvoji materinščini. Prijave samo na Kralja Petra trgu 8/1 201 Korespondenta-(ko) i perfektnim znanjem fran oskega, italijan., nemške ja. slovenskega ja srbohrr jezika ia rsaj deloma angleščine, iščemo ta takoj Sen nastop. Prednost tmajt prosilci, že izvežbani r les ni trgovini Ponudbe i pre pisi spričeval in referenca mi na D-H-J, lesna izvoz, na družba, Ljubljana — Beethovnova ulica 6. 84370 Nemščino tn francoščino poučujem po najboljši metodi. Stari trg S/II, desno. 34744 Krojno risanje In prlkrojevanje damskih oblek p o a S n j e edino strokovno izprašana učiteljica in lastnica modnega salona Rosa Medved, Ljubljana. Mestni trg 24/11! Izvršuje tudi raznovrstne kroje po meri. 84750 Iz zapuščine prodam po nizki čemi razno sobno in kuhinjsko opravo. Zglasiti se je v petek med 3. In 5. uro v Gosposki ul št. 6/IV. 34782 5 sodov za vino od 4 do 6 hektolitrov in 2 črni suknji naprodaj v gostilni Valja-rec, Sp. Šiška, Slovenska cesta 14. 84783 Bukove hlode in gabrov les najmanj 2 leti star kup; Jos. Otorepec, kovin os tiskarstvo Za Gradom št. 9 (ob koncu Streliške ulice). 34687 Primož za cevi (Rohrschraubstock) večji, dobro ohranjen, kupi K Bocak, Tržič. 34711 Dva briljanta prodam. Ugodna pril;ka Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34787 Avto dobro ohranjen, za 10 000 Din naprodaj v garaži Štele. 84680 Arlel-motocikfe prodajamo » 5 % popusta Jngo-Anto. Ljubljana. Du najska eesta 86 84298 Ablturijentka učiteljišča želi inetrnketje za ljudeko-šolsko deco. katera bi odvzela vso skrb staršem, za napredek učenca. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Inštruktorca*. 34769 Prodajalka osemletno prakso izurjena v trg med. blaga, ifiče mesta, najraje v Ljubljani ali izven Dopise na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro Zanesljiva moč*. 34641 Poslovodja esne trgovine, z večletno prakso in šolsko izobrazbo, želi premeniti službo. Gre tudi izven Slovenije. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra* pod »Pošten 6». 34706 Mesto trgovskega pomočnika ■peoerijeke stroke, event grtnika, tudi kje na deželi čem. Star sem 26 let. vo-jaščiiie prost, govorim nem-Sko, slovensko in srbohrv Naslov: A. K., Ptuj, Voš-njakora 15. 84692 Več provizij, potnikov in krajevnih zastopnikov »prejmemo za zelo ugodno obročno prodajo splošno potrebnih prometnih in športnih predmetov. Visok zaslužek zagotovljen seri joznim in agilnim gospodom, ki naj pošljejo svoje ponudbe pod »Povečanje konsuma* na oglasni oddelek »Jutra*. 34755 Zastopniki (ce) 8 prodajo preizkušenih sred stev ta pokončavanje vsakovrstnih mrčes, na privatne stranke, zamorete tre-notno (v višku sezije) tudi v resnici do 200 Din to reč dnevno zaslužiti. Samo resni reflek-tanti, ki imajo roljc ta vstrajno delo in razpolagajo t malo kavcijo naj se javijo na naslov: V Kovač. Sr. Petra nasip 17 147 Pozor, veletrgovci hi tovarnarji! Potnik t lastnim avtom, dobro uveden, ki potuje po celi Sloveniji, Štajerski in Prekmurju, sprejme Se večja zastopstva. Ponudbe pod Šifro »Auto potnik* na oglasni oddelek »Jutra*. 34555 Bivši orožnik zanesljiv, išče ta takoj službo sluge, skladiščnika ali paznika. Naslov v ogi. oddelku »Jutra*. 84735 Mizar, poslovodja star 40 let, z dolgo inozemsko prakso, popolnoma samostojen v pohištvu in stavbi, v lesenih stopnicah, s tehnično Solo, dober risar, organizator in kaiku-lant, strogo energičen, pošten tn soliden, ki govori in piše reč tujih jezikov, z najboljšimi referencami, želi premeniti mesto. Re-flektira same na boljšo in stalno službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mizarski poslovodja* 84756 šivilja z dobrim spričevalom. Išče službo v modnem salonu ali slično. Dopise z navedbo plače pod »Marljiva* na podružnico »Jutra* v Celju 84775 20 zidarjev «■ večje Število t e I • k o v išče gradbeno podjetje inl Jelenc-šlajmer, Maribor — Vetrinjska ulica 30. 34789 Več vinskih sodov dobro ohranjenih, prodam Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 84577 Puhasto perje razpošiljam po povzetja najmanj 5 kg po Din 88 kg - Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozorlč Zagreb, Illea 82. kemična čistilnic« perja. 183 Premog (n drva za kurjavo po najnižji ceni dostavlja na dom Lavren 818 & Co., Dunajska e. 47. 84559 Kočije, vozove In konjske opreme prodam vtled nabave av temobila. Tozadevne tnfo> m asi Je v vinski trgovin ffio. ------ B0Iaf Ljubljana. 3349J- Kočijo dobro ohranjeno, prodam Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*. 84575 Vsakovrstno zlato