.toff' si® M'
e«£
J
mi e)
y|
r*
:h i(?
.bo* J&
d*
. pur-ff^
ot
rpfri 0dsi

the oldesx
and MOSTj popular slovenia* *ewspapek IN unite® states ok
America.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Ge«lo: Za vero fn narod — za pravico in resnico — od boja So zmage!
GLASILO SLOV KATOE* DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. F DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
JJAJSTAREJU. IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
list v kdruzenih drŽavah ameriških,
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 17. APRILA — SATURDAY, APRIL 17, 1926.
LETNIK XXXV,
iji padla in z
n°vi jugoslovanski kabinet je padel, takoj pa je premier uzunovic formiral novega, s spremembo, da je imenovan na radičevo me-sto novi minister. -
odmevi primarnih volitev.
Dunaj, Avstrija.
Stjepan
*j«uič je prišel ob ministrski sWek. V četrtek je padla no-a ylada v Jugoslaviji. Takoj a ie premier Uzunovič, bivši ^ J'ster za javna dela, formi-
kot
n°vi kabinet, z istimi člani
i iil! r> ,.S0 ^ili, razun — Stjepan tfl '^adiča.
Vsaki igralec enkrat zaigra. velja tudi za Radiča. Ni bil kuSe«a kakor igralec, kajti Q je videl večji kos kruha, ga je veter zanesel, koneč-|)tl ga je odnesel z ministr-
,vop-
:
ted1
P-0
tes int
3P[f
m
M M
J-
iS it
J* stolčka.
?.tiie°r0Čil0 pravi' da ie Radič
h Vl) kakor žg.anjar vse na-J • ^e le svoje tovariše mi-Se|)le' temveč tudi privatne o-vi|.e' V četrtek jutro so mu sta-ostali člani kabineta ulti-ta)('. se Je glasil, da bora f.e j1'1 zapustiti kabinet, druga-b0 )0 ostal sam» kajti, dokler itol ? kabinetu, se delo ne bo jjaljevalo.
je bil trn v peti brnela pP^mierju Pašiču. Ker pa
co«1
>M
pti1
k e $
•en1' 5ol<)
Ž iciP
f tbJJ
i g»] oA
3S«1 i«, al
i
11* ^
o11 •
K
a
frf
A
'"i J
4
4
h
®S1Č za vsako ceno hotel
rzati prijateljske stike s Hr-) ln Slovenci, je vse pretrpel, r^emu kabinetu se je pa W] pokaza,0> da za njega ni ^■Premier Uzunovič je re-D ' ga ni bilo in ga menda fj? ministra, ki bi bil enak
v0£jbrže bo prišlo do novih vat0!v- tda bo dana prilika Hr-teij ' 1Zvoliti si drugega vodi-
*Ali
0stna smrt mlade indijanke.
S^'obrara, Neb. — St. Francis t -moderni zavod, krasno zi-
Hnu l0pje z vsemi udobij ' telovadno orodje, knjiž-
^žnrT- tečna hrana> vse ietni jj? ,epo ~ a za dve 13-
• ski deklici je bilo foi ^ .leča. Semkaj sta SS* Jani -	High
S'a Z in Libbie Never-'^ot v jeseni. Stariši, ki ^dijanski naselbini
Nih^.. - .....—....... v
• JU, da i-lanskih kočah »o ho-r ^o,;!1/0 deklici izobrazili
4 /
t
f ^kli' .Vaj0 razmere časa Sca Z a mogli dočakati v°fle- Nevidna moč ju je k7mn5 Kozd - v malo ejše. p^bJe te.snej§e, a pri-

l<tm hudi -
> je CJ^ domotožnosti, M ?11 snce in se bliža-? p4aLVreme' "ista mogli >• Ko 2a š°l«kim zidov-•Vj ^f ^mnilo sta od-K,kr°rko vreme ni-% ^.»eHoj, kakor
bil?*30 ,meli na sebi-l^Vzl ■ 80Zdu ^ -
j'^jSe.	m postalo je
h\)e freski Dak°U. R«-Ji- . ..mraz, a vendar
Nasprotniki režima triumfirajo,
zlasti oni, ki ne soglašajo z
ameriškem vmeševanjem v
evropske zmešnjave. — Stališče Coolidgea.
Washington, D. C. — Rezultat primarnih volitev je dal gospodi v Washingtonu veliko za misliti. Prišli so do spoznanja, da je ljudstvo zavedno in obrnilo hrbet onemu, ki je v "službi angleškega kralja," kakor je nekdo dejal senatorju države Illinois McKinley-u. Senatorji, ki so glasovali za pristop Amerike k svetovnemu sodišču, so dobili potom glasovnic odgovor, kakšno je ljudsko mnenje o ameriški administraciji in njeni zunanji politiki. Primarne volitve so tudi pokazale kam veter piha v kontestu za kontrolo kongresa v jeseni.
Voditelji opozicije pristopu Amerike k svetovnemu sodišču so prišli do prepričanja, da so illinojški republikanci odločno proti vmešavanju Amerike v evropsko politiko, pa tudi pi*oti Coolidgeovi administraciji in republikanski platformi od leta 1924.
Bilo je že enkrat slišati, da najbrže ne bo pri predsednišni-kih volitvah na republikanski kandidatni listi imena Coolid-ge — vsi znaki kažejo, dn se bo to prerokovanje v resnici tudi izpolnilo. Nasprotniki sedanjemu režimu so dali razumeti, da bodo imenovali senatorja Bora-ha za kandidata pri prihodnjih predsedniških volitvah.
Dwight, 111. — Polkovnik Frank L. Smith je dobil 120,000 glasov večine. Poročilo pravi, d-n je jako zadovoljen z rezultatom primarnih volitev. Rekel je, da se zaveda, da je zmagal le vsled tega, ker je nasprotnik pristopa Amerike k svetovnemu sodišču. Smith je star 58 let, prebivalstvo njegovega rojstnega mesta ga visoko čisla, veliko veselje je vladalo po mestu, ko so prišle vesti o izidu> volitev.
— Trenton, N. J. — William L. Dill, načelnik urada za izdajo licence za avtomobile, je izdal od kar je v službi že 3,-500,000 licenc. Ko je podal to izjavo, je rekel, da še nikdar ni bil lastnik avtomobila in tudi nikoli ne bo.
skladišče likerja v plamenu.
San Diego, Cal. — Ogenj je izbruhnil v mehiškem državnem skladišču v Ensenada, Lower California. Uničeno je škodskega žganja in šampanjca v znesku $350,000. Ker je bila pomoč takoj pri rokah se je ogenj pogasilo še dosti hitro. Kako je ogenj nastal ni pojasneno.
priporočajo pivo namesto žganja.
MAJSKA KRALJICA.

in
sta
m bilo
mostu, po-
<ek° vodrkrnost -
Lam A kl 3e tam zelo
°de, ki Wa'to fn »podtakne in
S7 napori1 \0VaH5ica. Z ^a- Win* 8ta Prišli do
°eia ^ doRr81'- uu.
e» odpove-
dali sta ji nogi. Libbie, ki je bila sama do smrti utrujena, jo vleče dalje in opeša. Ko se nekoliko odpočije hoče naprej. Kako pa se prestraši, ko vidi, da je Laura prenehala dihati — bila je mrtva. Pusti jo ležati v snogu in hiti dalje. Prišla je do indijanskega tabora, kjer so jo pa moči zapustile in je padla v nezavest. Indijanci so jo spravili k zavesti. Naglo pove svojo zgodbo in gredo iskati trupel ce, katero so našli in odnesli starišem. Libbie ae je vrnila v šolo, kjer je v oskrbi zdravnika, ki pravi, da bo okrevala.
Pivo vareno doma bi veliko pomagalo pri forsiranju prohi-bicijske postave. — Saluni naj bi se več ne odprli, zahteva senator Reed. 11 odst. pijača dovoljena.
Washington, D. — Brig. Lincoln Andrews je mnenja, da bi veliko pomagalo pri forsiranju prohibicijske postave, ako bi se dovolilo variti pivo doma, katero pa seveda ne bi smelo biti opojno. Mnogi so, tako je dejal Andrews, ki bi rajše segli po kozarcu piva, kakor pa po strupenem žganju. Minulo leto je prišlo v roke prohibicijskim agentom 172,000 kotlov za žga-njekuho, a to je komaj desetina vseh skrivnih kotlov po Zed. drž., kjer se kuha prepovedana pijača. Ko je to izustil Mr. Andrews, so postali zagovorniki prohibicije poparjeni in niso mogli dati odgovora. Mr. Andrews pravi, da bi veliko pomagalo in zadovoljilo ljudstvo, ko bi se pod vladnim nadzorstvom dobivala pijača, namreč pivo, katero bi se pa ne smelo prodajati v javnih lokalih. Nato je pristavil senator Reed, da zopetna otvoritev sa-lunov se ne sme dovoliti. Pri tem je pa tudi senator Reed poka&al, da ne privošči drugim pijačo kakor "boljšim," kajti rekel je, da bi se v boljših hoteli lahko prodajala. Toraj, ako se ne dovoli prodaja pijače, kjer si ga tudi delavec lahko privošči, potem naj se tudi ne dovoli lokalom, kamor zahajajo petični.
Po zadnjih poročilih posnemamo, da ima kongres oblast izdati dovoljenje za točenje vina, ki vsebuje do 11.68 odst. alkohola.
OTROCI STAVKOJOČIH V BELI HIŠI.
Passaic, N. J. — Šest deklic, v starosti 4 do 8 let so poslali stavkajoči tekstilni delavci pred Belo hišo. Otroci so opremljeni z letaki, katere nosijo tako, da jih lahko vidijo oni, ki ščitijo kapitaliste, za delavca pa nimajo drugega kakor policijske količke. Več otrok je bilo tudi poslanih v državni kapitol v Trenton in pred hišo guvernerja More v Jersey City. Protestirajo največ zato, ker je proglašeno obsedno stanje in je zabranjeno stavkajočim delavcem imeti svoje seje. Veliko stavkarjev so potisnili v ječo, tudi Norman Thomasa, ker je rekel, da je tako postopanje od strani oblasti nepostavno.
Te reach the best customers advertise in "Amerikanski Slovenec!"
Slika nam predstavlja Miss Molly C. Parker iz Lancaster, Mass., predsednico v njenem razredu v Bryn Mawr, katero so izvolili to leto za majsko kraljico.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Newton, Iowa. — Petnajst voz vlaka Rock Island družbe je skočilo s tira v tukajšni bližini. Promet je bil ustavljen več ur da se je proga izčistila. Nihče ni bil ranjen, le potniki so bilo silno prestrašeni vsled sunka. Kaj je povzročilo nesrečo, ni znano. Materialna škoda je ve lika.
mussolinijevo potovanje.
Iz neodrešene domovine.
i .*.»; o—
ODNOŠAJI JUGOSLAVIJE DO ITALIJE, KAKOR JIH JE OPISAL V ZBORNICI DR. HOHNJEC, ZA KAR JE ŽEL VIHARNO ODOBRAVANJE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Mussolinijevo prijateljstvo.
I dan južino, o velikih praznikih 1 pa obleko. Ponekod — na Pro-seku, v Nabrežini, je zabavišču
Dr. Hohnjec je v zbornici poleg drugega tudi govoril o na- ... ,, . . _T J .... ših odnošajih do Italije. Opisal	^f?*?1*
da ima smotreho delo Lege u-spehe posebno še v občinah, kjer se je ljudstvo odtrgalo od cerkve.
KRIŽEM SVETA.
—	Dunaj, Avstrija.—Poljski premier Skrzynski jfe prišel na obisk v Prago, kjer je bil od občinstva navdušeno sprejet. Iz Prage je odšel odličen državnik na Dunaj.
—	New York, N. Y. — Tudi v tukajšnem mestu trdo stopajo na prste lastnikom salunov. Policija je dobila na mnogih krajih prepovedano pijačo, 42 nadaljnjih prostorov so zaprli.
—	Budimpešta, Ogrsko. — Tukaj bi se imel vršiti dvoboj med neko žensko in moškim. Ker pa so pravila, ki pravijo, da mora biti dvobojevalec do pasu gol, se je ženska skesala in se ni hotela bojevati.
—	Kairo, Egipt, — Tukajšni angleški zastopniki zračne službe pošiljajo vest, da sta se izgubila dva letalca, ko sta letela preko sirijanske puščave. Letalo so našli v puščavi, o letalcih pa ni sledu.
—	Chicago, 111. — Jeannet Dzinkas, stara 7 let, 2148 W. 18. st., se je igrala ob Burlington & Quincy železniški progi, bila je zadeta od vlaka in kma-lo nato v bolnišnici umrla. Sta-riši ne puščajte otrok v bližino železniške proge!
Mussolinijevo potovanje po A-friki je velikega pomena za Italijo, kamor namerava premier poslati tisoče, ki nimajo prostora v domovini.
Tripolis, Afrika. — Problem brezposelnosti je bil že od nekdaj pereče vprašanje v Italiji. Tudi Mussolini, italijanski premier se zaveda v polni meri kolike važnosti je rešitev tega problema. Njegovo potovanje po Afriki je s tem vprašanjem v tesni zvezi. Premierjevo bistro oko je takoj videlo, da za rešitev tega problema ni drugega izhoda, kakor razširiti svoje meje — kam, ta uganka se pa sedaj rešuje.
je trpljenje, ki ga morajo prenašati naši rojaki, živeči v Italiji in to baš v času, ko se Mussolini in Ninčič prijateljsko sestajata. Do sedaj je bila Slo-', _ „ „ , u~ ,
. tt , T, j i lz Soče v Kobarid preko — Ki-vencem m Hrvatom v Italiji do-.	H
voljena vsaj mrvica materin- '	ajs e"	. .
skega jezika v šoli. To mrvico' To pot;ie moiraloi jezikovne pravice je laška via- p° zagrizenosti italijanskih da, ki je sklenila z nami dva pos uradnikov neko pismo, prijateljska pakta, odpravila na katfem Prijatelj poleg prav v času, ko je bil dr. Nin. f ovenske označbe m dostavil čič v Italiji in se je razgovarjal tudl italijanskega svetovno zna-z g. Mussolinijem o razširjenju nega CaP°retta " in poglobitvi teh paktov. (Burni
Na pismu je nekdo najprej z rdečo tinto na-
protestni klici pToti Italiji.) fisal: "In Jugoslavia."Ta opaž-
G. Mussolini posnema asirskega kralja Tiglet Pilezarja, ki je že pred 3000 leti zaukazal vsem svojim državljanom, da morajo govoriti samo asirski jezik.
Ta izvajanja niso napravila globokega vtisa samo v zbornici, nego tudi v ložah. Bil je višek dne, ko je dr. Hohnjec
..r ....	. .... svečano izjavil, da pravega in
Mussolmiju so priredili vse- .v v	.	. v
, , v. . i resničnega, se manj pa pnsrc-mogoče zabave domačim, na^, prijateljstva med
videz je bil v iste zatopljen, a	^ ne ^
njegove misli so bile daleč proč od zabavališča — bile so na
Jugo-laška
vlada ne bo spoštovala prirod-
i^nonn ^ • • v,	.	nih pravic našega naroda, ki
160,000 strijaskih milj zemlje, ^ njenQ
ki je prirodno bogastvo Tripo- harnQ odobravanje in pritrje-
hsa-afriškii imperij, ki	-e cele zbornice.)
Mussohnija, da bo položil na(	_ _
njo svojo mogočno vladarsko z& koroike slovence>
roko.
Planjava 800 milj dolga in Enako krepko so učinkovala 200 milj široka. To je. tripo-' izvajanja dr. Hohnječeva glede liška obrežna planjava, kjer je1 položaja koroških Slovencev, prostora dovolj za vse tiste, ki ki kljub vsem določbam mirov-so v Italiji — v svoji domovini, sami sebi na potu. Tukaj so misli Mussolinija, tukaj hoče pripraviti toplo ležišče svojim rojakom.
KOZAŠKA BRIGADA PORAŽENA.
Peking, Kitajsko. — Vojaki narodne armade, Kuominčun, so vjeli veliko število Rusov, ki se bojujejo proti njim. Poročilo pravi o nečloveškem mučenju, s katerim kaznujejo Berlin Nemčija. — Nem- ujete Ruse. Prevrtali so jim nos
ška vlada je poslala delegate h komisiji, ki ima nalogo proučevati problem liginega sveta. Pri tem si pa Nemčija pridržuje vso svobodo, glede pristopa k ligi.
— Kirklin, Ind. — John T. Price in soproga sta bila na mestu mrtva, ko sta z avtom zavozila na progo baš v trenutku, ko je pridrvil osebni vlak in zadel v avto.
PARIZ-BERLIN ZRAČNA SLUŽBA ODPRTA.
Pariz, Francija. — Od tukaj poročajo o pogodbi, katero so sklenili zastopniki nemške od-nosno francoske vlade, za nemoteno zračno službo v trgovinske namene. To pomeni, da se bo pustilo francoskim kakor nemškim letalcem poljubno prevažvanje potnikov iz ene države v drugo. Služba se bo začela začetkom maja.
nice, skozi napeljali vrv, in jih vodili v ujetništvo, kakor se vodijo kamele. Kozaki, ki so tvorili brigado pod poveljstvom-maršala Chang Tso-lina, so bili domalega vsi pobiti. Boji se še nadaljujejo, posebno aktivni so aeroplani. Iz Tungchowa se poroča o težkih bojih.
Gen. Chang je odgovoril na mirovne overture delegacije, da je pri volji takoj prenehati s sovražnostmi, čim zapustijo čete narodne armade Peking, pristavlja tudi, da ne namerava zasesti mesta, ako bo policija v stanju držati red.
Minulo soboto se je vršila strašna bitka v okolici Huang-tsuna. Poročilo pravi, da je pri šlo 2000 mož ob življenje. Zelo aktivno je bilo topničarstvo
Poslaništva so izposlovala na merodanjem mestu, da se je prepovedalo z nadaljnjimi napadi aeroplanov na Peking.
nih pogodb ne uživajo pravic da bi se mogli razvijati na podlagi materinega jezika in svoje lastne kulture. Slovenci na Koroškem so radi nestrpnosti nemških nacionalcev obsojeni na narodno smrt. Nimajo niti ene narodne šole, kakršno zahtevajo. Ko so koncem lanskega leta Nemci iz Slovenije posredovali za Slovence v Av striji, so nemški nacionalci to posredovanje odločno odklonili Nemški nacionalci ne dopuščajo nobene vzporednosti med Nemci v naši državi in Slovenci v Astriji. Za Nemce v naši državi zahtevajo narodno in kulturno ' avtonomijo, Slovencem na Koroškem pa ne privoščijo niti ene slovenske šole. Zato moramo proglasiti načelo reci-procitete : Kar nimajo Slovenci na Koroškem, do tega tudi Nemci v naši državi nimajo pravice.
Žalosten je tudi položaj Slovencev, ki so v šentgothartskem kotu pod madjarskim jarmom.
Legine šole.
Proslula šolska družba "Lega Nazionale" vzdržuje celo vrsto otroških vrtcev in zabavišč v či sto slovenskih krajih. V vseh slovenskih občinah tržaške o-kolice ima Lega postojanke. V sami tržaški pokrajini obiskuje njene zavode nad 3000 otrok večinoma slovenskih. Lega ima zelo bogate fonde. V zabaviščih in vrtcih dobe otroci vsaki
ka je pa prečrtana in pismo v Jugoslaviji ni bilo,, ker ne nosi nobenega jugoslovanskega poštnega pečata. Pač pa nosi pismo poštne pečate : Harbin, Port" Artur, Šangaj in končno Caporetto. To priča, da so v Šangaju vedeli, kje leži Kobarid in da so pismo pravilno odpravili. Pismo je napravilo ovinek približno trideset tisoč kilometrov in bilo na poti od 7. decembra 1925 do 24. februarja 1926.
Smrtna kosa.
V	Sv. Luciji na Primorskem je umrla ga. Eliza Rakovšček, soproga tamkajšnjega naduči-telja in bivša učiteljica. Pokojna je bila blaga žena, ki je vži-vala splošno spoštovanje. — V Trstu sta umrla Ljudevit Mat-ko vpokojeni pisarniški ravnatelj bivšega namestništva, in 73 letni trgovec Franc Tomažič; oba sta bila zvesta sinova slovenskega naroda.
v -o-
Rimski pozdrav za idrijsko rudarsko paro.
Uprava idrijskega rudnika je razglasila ukaz vladnega načelnika Mussolinija, da mora vse rudniško osobje v službi in izven službe pozdravljati edi~ nole z fašistovskim pozdravom.
Denarne pošiljatve.
V	JUGOSLAVIJO. ITALIJO. AVSTRIJO, itd.
Naia banka ima svoje lastne rrez« pošto in zanesljivimi bankami t starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemnika na dom ali n« zadnjo pošto točno in brez vsakeg< odbitka.
Naie cen« sa pošiljk« v dinarjih ta lirah to bile včeraj sledeče: Skupno ■ poštnino:	'
500	i—<	Din.	9 9 59
1,000	—,	Din.___	___$ 18.7S
2,500	—	Din.........	__$ 46.75
5,000	_	TK«	% 93.00
10,000	—	Din.	$185.00
100	i—i	Lir.....	% 4.70
200	m	T.ir	., | 905
500	i	T.ir ..........	_ _ | 21.75
1,000	«—	Lir	__________ $ 42.25
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. al nad 2000 lir posebea popust.
Ker se cena 4enar}a čettokrat menja, dostikrat docela nepričakovan*, je absolutno nemogoče določiti cen« vnaprej. Zato se pošiljatve nakažej« po cenah onega dne, ko mi »prejmemo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse pošiljatve naslovite na SLOn VENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK ft ČEgAREK .455 W. 42nd St.. NEW YORK. N. Y.
Amerikanski Slovenec
Prrl in aaj»tar«jjii ilomijri list t Ameriki.
Ustanovljen leU JH1
Izhaja Taak dan ruun »cdtij, pon-feljkav ta 4h«tov m »rinlkUu
Izdaja in tiska!
EDINOST PUBLISHING CO
Naslov uredništva in apravej 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: Canal 0091,
Ca čelo leto Za pol leta .
Naročnina 3
.15.00 . 2.50
Za Chicago, Kanado in Evrppd
Za celo leto	.,, ,.. - .. 6.00
Za pol leta ■	8.00
Tk« first Mid th* »ldast Slovenian newspaper in America
Established 189L
Issusd dally, axcspt SontJiy day. Lad tk« day aft« ksMsML
Published byl EDINOST PUBLISHING CO
Address of publication officaj
1849 W. 22nd St., Chicago, III. 'Phone: Canal 0091,
Bubscriptloa] For one year _____
For half a year___
Chicago, Canada and Eurepaj
For one year	„.......
For half a yea« __
$5.00 2.50
6.00 3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopoalanl na ■Ttdniitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izid* list.—Za zadnjo itevilkol w tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na lista znači, do kedaj imata Ust plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagata lista.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Kje so novači "miljonskega fonda" in "Slovenskega zavetišča?"
Ameriški Slovenci niso pozabili še "miljonskega fonda," v katerega so prispevali svoje težko zaslužene dolarje. Veliko so prispevali posamezniki in razna društva. Govorilo se je, da je bilo nabranih nad $60,000.00.
V času vojne in takoj po vojni je bilo kakor nalašč ugodno razpisavati kake kolekte bodisi v ene ali druge svrhe. Treba je bilo le dvigniti zastave, napisati na nje par lepo donečih fraz, pihati na narodni čut in narodno naudušenje je kipelo, da je bilo veselje. Kristan, ki je ravno tedaj načeloval duševno pritlikavim slov. rdečkarjem v Ameriki je to priliko dobro izrabil.
Vse rdeče časopisje je tedaj pelo revolucionarno himno. Shodi so se otvarali z največjim pompom in naudušenjem in cvenk je padal v "miljonski fond," da so se nabiralci oblizovali, kakor mački pri mastnih klobasah.
Pa vsako navdušenje ima svoj konec. Imelo ga je tudi republikansko naudušenje pri "miljonskem fondu." Govorniki so delali vsakovrstne načrte in obljube. Ko je pa minula vojna, ko je prišel Čas, da naj bi se denar razdelilo med reveži, deloma onim, ki so se borili proti lačnim tujcem slovenske zemlje, da bi se omog/čilo njih delo, tedaj je pa slovenske rdečkarje moral nekdo hipnotizirati, ker tfakor bi odrezal so vse pozabili, vse kar so obljubili. Nabrani denar pa so lepo vložili v razne banke, nekaj pa so ga po svojem zastopniku menda poslali v stari kraj, kjer so podprli socialistični tisk, kakor se je to istočasno govorilo.	¥
Naj bo že stvar taka ali taka, kar so pognali bodisi za te ali one namene je šlo in tega se ne bo dobilo več nazaj.
Ve se pa, da se precejšni del "miljonskega fonda" nahaja še v nekih rokah. Koliko, natančno piscu teh vrstic ni znano, vendar kot se sliši je lepa svota. S temi tisoči bi se dalo še veliko dobrega storiti. Zlasti rabijo pomoči naši zasužnjeni bratje na Primorskem. Njih prosvetna društva vršijo veliko delo. Izdajajo knjige, vodijo predavanja, pospešujejo različna dela, s katerimi seznanjajo svet, o velikih krivicah, ki jih mora prenašati naš rod pod tujčevo peto. Ubogi slovenski kmet tega rlela ne more podpirati kot bi ga rad. Italijani mu nalagajo tako visoke davke, da slovenski kmet na Primorskem in Goriškem niti zmagovati, ne more. Kako naj potem to ubogo zasužnjeno ljudstvo podpira gmotno še svoje prosvetne ustanove. In vendar slovenska prosvetna in kulturna društva tvorijo srce teh naših zasužnjenih bratov na tej zasužnjeni slovenski zemlji. Tem trpinom je treba pomagati, te je treba podpreti v njih velikem zaupanju, da pride rešitev in ji reši iz mučnega položaja, v katerem se nahajajo.
Zato, kako prav bi prišel kak tisočak v pomoč tem trpinom. Zdaj je ura, da bi se pomagalo.
"Miljonski fond" še obstoji. Pravijo, da je v njem še več tisoč. Čemu naj ta denar leži na kakih bankah? Kaj je namen temu, da se ta denar zadržuje? Ali ga niste nabirali za pomoč Goriški in Primorski? Morete reči da ne?/Ali je narod zato daroval, da bo ta denar ležal nerodoviten na kakih bankah ? Zakaj ga ne date narodu, za katerega je bil nabran?
Ravno tako leži več tisočakov že leta in leta, ki so bili nabrani za "Slovensko zavetišče." Kaj ti tisočaki čakajo? Kje so? Ze več let ni nobenega računa o njih! Predsednik tega zavetišča molči kot bi bil nuitast, tako tajnik in blagajnik. Zakaj ne pojasnite narodu, kje je denar in koliko ga je?!
Tudi ta denar bi se lahko porabil za blag namen, za pomoč našim zasužnjenim bratom na Goriškem in Primorskem.
Mi s tem člankom javno pozivamo odgovorne osebe, ki imajo na skrbi račune "Miljonskega fonda," kakor tudi "Slo-
venskega zavetišča," da pridejo na dan in povedo narodu, kaj in koliko imajo in dajo narodu besedo, ki je to prispeval, da narod sam odloči, kam naj se ta denar obrne in kako naj se porabi. Pozivamo in zahtevamo, da se to stori v najkrajšem času, sicer bomo tudi o teh vprašanjih izrekli svoje mnenje, ki ne bo milo za tiste, ki so ta denar nabirali za narodne svrhe, sedaj pa molče kot grobovi in ne pokažejo od sebe nobene fige.
—n.
ve, kdo je ta dopis poslal, ker nima podpisa. Na tak način lahko kdo uredništvo pošteno potegne. Uredništvo mora vedeti za vsak dopis, kdo ga je pisal in kdo ga je poslal. Dopis-
MR. W. F. KOMPARE RAZLAGA AMERIKANCEM SLOVENSKO ZGODOVINO.
So. Chicago, III.
Po večih slovenskih naselbinah so Slovenci zelo aktivni v ameriški javni politiki, kar je vse hvale vredno. Naši rojaki po vseh naselbinah lastujejo veliko izmed njih lastne domove in zemljišča in mislijo za stalno ostati v tej deželi. Kot taki, kot državljani,« kot davkoplačevalci, imajo vse pravice in to ne le pravice, temveč tudi dolžnost, da se zanimajo za politično življenje, katero se tiče njih ravno tako, kakor vsakega drugega ameriškega državljana.
V naši naselbini se Slovenci živo zanimajo za politično življenje našega mesta. To pokažejo jasno vsake volitve, v katerih sodelujejo naši rojaki državljani. Posebno se zadnje čase zanimajo naši mladi za to življenje. Naša naselbina, dasi mala, ima že dva slovenska advokata .Mr. W. F. Kompare in Mr. Frank Evančič. Oba mlada, zavedna Slovenca, ki praktici-rata kot slovenska advokata. Prvi to je Mr. W. F. Kompare; je jako aktiven v političnem delovanju in je priboril slovenski naselbini v političnem oziru lep ugled in velike uspehe.
Tako posnemamo tudi po so.-chicaškem angleškem dnevniku "Daily Calumet," pri prinaša poročilo, kako je Mr. Kompare nastopil v zadnji volilni kampanji pred 13. aprilom in je v enem1 izmed svojih govorov A-merikancem obrazložil, kdo smo, kaj smo in od kje smo Slovenci. Amerikanci so krasni govor Mr. Kompareta poslušali z napeto pozornostjo in so dobili iz njegovih besedi točna pojasnila, da smo Slovenci pošten narod, zanesljivi državljani in kot taki smo pripravljeni, kakor smo bili v preteklosti, tudi v bodoče vse žrtvovati za fela-gor naše nove svobodne domovine Amerike. Govornik je slikal tudi našo zgodovino. Mr. Komparetu gre v tem oziru vsa hvala. Slovenski sinovi, rojeni v Ameriki, posnemajte ga!
Naročnik.
-O-*-
O OBISKU V BRADLEYU IN DRUGO.
Chicago, 111.
Vsi smo napeto pričakovali, kdo bo v zadnji kampanji prvi. Zmagal je Martin Kremesec in ž njim Chicago. Vse je veselo te zmage. Kremesec se je pa tu-
'di trudil kakor noben drugi. Za trud ima plačilo: sijajno zmago.
Jaz se zahvalim našim rojakom v Bradley, da so tudi oni prišli Chicagi na pomoč. So pa naši rojaki v Bradley tudi odvisni nekoliko od Chicage. Vsako leto kličejo frančiškane ob velikonočnem času, da vsi o-pravijo velikonočno dolžnost. Letos sem bil jaz ondi. Prav vsi Slovenci so opravili spoved in govoril sem jim zvečer pred spovedjo in drugi dan pri sv. maši. Dobri ste in nepokvarjeni vi, rojaki v Bradley, med vami ni nobenega, ki bi vam zgago delal. Če bi bile vse manjše slovenske naselbine ta-j ke kot je ta v Bradley, bi bilo vse drugače. Gospod župnik je sam pohvalil svoje slovenske farane in se je izjavil, ako bi drugi farani tako podpirali cerkev kot jo Slovenci, kedaj bi že imeli novo cerkev. Tega se tudi sami zavedajo. Ker je naselbina tako izvrstna, sem želel obiskati vse družine; teh je 25. Povsod so me prijazno sprejeli in tako sem dobil najboljši utis. Otroci tako prijazni, starejši tako postrežljivi! Med takimi rojaki je dobro in prijetno prebivati.
Imajo pa tudi dobrega župnika, ki je zelo naklonjen Slovencem in če kedo izmed naših rojakov zboli, ga pride pogostokrat obiskat in jim da priliko mnogokrat v bolezni prejeti sv. zakramente. Za prijaznost in postrežljivost se prav lepo zahvalim Mihaelu Smole in Smoletovi mamici, pri katerih sem stanoval. John Drassler me je pa spremljal, ko sem obiskoval naše Slovence. Križan nas je pa z avtomobilom peljal še malo ven iz Bradley v Burbo-nois in Kankakee. V Burbonois smo ogledali velik zavod oo. sv. Viatorja in v Kankakee pa zavode za umobolne iz države Illinois.
Vsem prav prisrčna zahvala. Meseca junija, ko bo sklep šole, napravimo jaz in moji fantje piknik v Bradley in takrat se bomo zopet dobro imeli.
Rev. John Miklavčič.
--0-
UREDNIKOVA POŠTA.
Pošiljateljem dopisov brez podpisa bodi enkrat za vselej povedano, da kar pride na u-redništvo brez podpisa pošiljatelja ali dopisnika, se ne upošteva.
Prejeli smo iz Milwaukee dopis o cerkveni veselici, pa brez podpisa. Kaj pa naj uredništvo
širom jugoslavije.
PREKMURJE. Tihotapec ustrelil finančnega stražnika. Iz Trdkove, ene naj-„ „ _	. severnejših slovanskih občin,
niki zapomnite si to! Ako želi-]poročajo sledeče: V nedeljo, te, da vaše ime izostane pod|21. m. m. okrog pol štirih po-dopisom, se to rade volje stori'poldne je neki neznani tihota-ali pa nadomesti s kakim dru-jpec ustrelil pripravnika finanč-gim podpisom, kot poročevalec ne kontrole g. Juga, ki je bil itd. Zapomnite si, da kar pri- doma iz vasi Razborje na Šta-de brez podpisa, gre v koš. jerskem. Jug je patruljiral ob K. V., Eveleth, Minn.—"Am. meji in je pri tem naletel na Slovenca" dobiva nekako okrog okrog 20 let starega fanta, oči-160 gg. duhovnikov v stari do- vidno tihotapca, z nabasanim movini.	nahrbtnikom. Jugu se je zdel
-o-"	fant sumljiv, zato ga je pozval,
•j naj gre ž njim na stražnico. I Nekaj časa je šel mirno, šele I ko sta prišla v takozvano "mač-
PROŠNJA.
Šmarjeta pri Novem mestu.
Pri nas smo pred svetovno-	„ .	. ...
.... , . Jkovo grapo," je neznani tiho-voino na novo sezidali polovico i ,	. .. T
f	,	, . . , j. v tapec nenadoma zgrabil Juga,
farne cerkve. Stala bi tudi ze i ^	,, ... v.
v ■ , .	t, ga podrl na tla, mu izvil puško,
druga polovica, pa so na Duna-|6 , ; v.,	, ,	~ .
odskoČil par korakov proč in
ju hoteli imeti svoj prav, to se pravi, da zaradi nekaterih malenkosti niso pustili nadaljne zidave. Hoteli so pač nagajati. Letošnjo zimo smo se pa sko-rajžili in rekli: pripravimo se, da spomladi tudi na zunaj pokažemo, kako nam je na srcu lepota hiše božje. Navozili smo že veliko kamenja in peska,
ga ustrelil v trebuh. Jug, ki se je med tem že pobral, se je zopet zgrudil na tla. Tihotapec, ki je govoril prekmurski, pa jo je odkuril nazaj proti madjar-ski meji. Jug se je z veliko težavo priplazil do prve hiše, odkoder so pozvali njegove tovariše, ki so ga takoj odpeljali v bolnišnico v Mursko Soboto,
pripravili opeko in apno. Pri, , . . , , , . ... ; . ..	f.., , , .	> kjer je kmalo nato izdjhiiil.
takih podjetjih, kakor je zida- J ... ... ....
va naše cerkve, je navadno denar najbolj kočljivo vprašanje.
In to tudi nam posebno še v teh! ,	.	m , ,
. i vdova po zasebnem geometru, razmerah dela največje pregla- . / ,	**	.
vice, že dolgo ga zbiramo, pa v visok, starosti 94 let. Bila je
smo prišli komaj do ene šestine arejsa oseba v župniji. -
potrebne vsote. Veliko število' Umrl je g. Anton Murovec,
RADOVLJICA. Umrla je ga. Tekla Sittig,
Zopet sadovi "rdeče olik«
— Kadar človek pogleda \ "Prosveto," najde v tem večkrat dopise, ki vsebuj«)4 umazane napade na vero, kev, duhovnike in katolik sploh. Navadno pišejo raznih natični odpadniki: da ne verjamejo več v verski humbug. J jih je razsvetlila veda in znž' nost (rdeča seveda!), ter daj' sedaj počutijo zelo srečne-pa je seveda samo na jeZI V resnici pa vsi taki žive bolj nesrečno življenje že vntf ožjem družinskem krogu-terega povzročajo sami.
Slovenska javnost se goto*
dobro spominja slovenski
verskega odpadnika
Zeleznikarja, kaj je ta^lo*
že vse pisal po Prosveti o ^
gu, veri, cerkvi in slovenski ^
hovščini. Kako se je roga' ^ ^
gu po Prosvetinih kolonah,,
ko je pisal o slov. duhovni^ ^
kako je pomiloval v svoji Pr (
griii™f|
il Hi
iK Si
vzetnosti katoličane, ki v jo v vero svojih slov. očet°* mater. Človek bi mislil, da ^ ^ brez vere res tako zado\°j^ živi, da je saTn res tak gel' man, tako srečen in zadov^ brez vere. Pa kako bi se «10
Ž(
tin «
naših rojakov vas je v Ameriki.
urar in hišni posestnik. V Ra-
,, j . . v .. j , . dovinei le bival ze blizu 40 let. Marsikdo od vas si želi, da bi _	. T. . . , ~
■ Doma je bil iz Kobarida na Goriškem.
H
kdor bi to mislil.
List "Ameriška Doniov>» '
št«
se vsaj na stara leta, če ne preje, ko se enkrat ozdravijo naše razmere, povrne zopet v domovino, v svojo prijazno Šmarjeto. Gotovo se vam bo v precejšnemj številu izpolnila ta vaša srčna;
želja. Ali ne boste se morebiti,	,	.....
iz srca veselili, ko boste nekoč odposlali v zvonarno, da ulijejo
stali pred novo lepo farno cer-1iz "Jih nov/T' * kvijo v Šmarjeti in boste lahko
Razbili so te dni v zvoniku naš veliki zvon, ki je počil že o božičnih praznikih, ker bi bilo snemanje radi velike teže zelo otežkočeno. Razbite kose bodo
vi8»
iz Clevelanda, O., je P1''11^ dne 14. aprila 1926. v sledečo vest o "Martinu Ze nikarju":
"Je grozil ženo ustrelit' l)(6|
Ca
asopis "The

Times"zdn^ apri<a y. ^
rekli: tudi mi, dasi smo bili v tujini, smo pripomogli k njeni gradbi. Zato nam nikdar ne zamerite šmarješki rojaki v Ameriki, če vas malo pocukamo, potrkamo na vaše verno srce in vsakega posebej poprosimo za malenkosten dar v korist naše nove župne cerkve. Posameznike prosimo, da nabrane darove,
CELJE.
Medenino je prodajal za zlato premeten goljuf nedavno po našem mestu. V Zagrebu je nakupil celo vrsto medenih prstanov, ki jih je prodajal nadalje z dobičkom 140 Din., ker so njega stali ti "zlati" prstani le pet dinarjev komad. Ko je na Hrvatskem po deželi obral že
Ban ita
poroča o rojaku Marti"0 ^ leznikarju v Barberton« ^ deče: "Frances Žele«0!^ soproga Martina Žele2"' ja, 147 Houston St., ton, je vložila prošnjo z* p ^ poroko, ker ji je Marijo ^
liP7.ni.kjLr vpčkvat flrrO®'' ji)
le z nikar večkrat gi' bo ubil
. / S
V obtožnici ^ ^
Mrs. Železnikar svoje«* ža, da ima rad žganje | di druge ženske. Mi"s- ,
P*

,-a «1
nikar nadalje izjavlj»< J večkrat milo prosila :<
moza, naj se
četudi neznatne, pošljete grad- precej veliko ljudi, se je upal( benemu odboru za zidavo far- tudi na Slovensko ,kjer ga je( ne cerkve (župni urad), Šmar- pa policija v našem mestu ta-, jeta pri Novem mestu. Naša koj izvohala in vtaknila v za-skupna patrona sv. Marjeta in por.
spremeni svoje gi'
pjj-5*
soP' .
^ 'd
dobri Bog bodita vaša plačnika. Za gradbeni odbor:
Jožef Zalokar, Šmarjeta pri Novem mestu.
(Oglas.)
Smrtna kosa. Dne 24. m. m.
je umrl v Ratečah na Gorenjskem občespoštovani posestnik Jožef Pintbah, stara slovenska korenina in zgleden krščanski gospodar. Zupanoval je 36 let,' Nista dve osebi, ki enako ,50 let pa opravljal službo cer-| mislita; da ne govorimo o onih, jkvenega ključarja. Zidal je tu-ki" ničesar ne mislijo.	jkajšnjo dvorazredno šolo, bil
ter živi kot dostojen ^ toda za vse to je ime' ^»ij gluha ušesa, v velik0 ^ to in žalost Mrs. in njene družine. razporoko.— Mr.
leznikar je preds--^ odbora SNPJ. in je * ^
So
'edni* t jtf v svojih jako strupen'11 'Ij^
dih na Boga in vero sveti'."
Upamo, da k tem« ^
nikakega komentarja. . novica govori dovolj ^ "ti, ma zase. Pove tudi •'".'L^ft
tr«"11 a
s
je član in nekaj časa tudi na-Pot do moškega srca je tla- 'čelnik cestnega odbora, usta-
kovana z žensko čednostjo, do novnik kmetijskega, gasilnega ženskega pa — z dolarji.	in izobraževalnega društva, —,
sploh je- bil podpornik vsake dobre stvari. Na njegovi mizi,
iim MMUl t V V v vvm»--	1'jO
šni so tisti ljudje, kituJ'^. z ala Zavrtnikom in ^i ^ ,
Med vojno je rekla Francija,
proti veri in katolik'1. ^ L "Prosveti." Mi katolic* ^ k
ako ji Amerika posodi denar za sta vedno ležala "Slovenec" in bojevanje, ji bo zmeraj dolžni- j'^omoljub," da ju je lahko ca. Sedaj se p,a Amerika jezi,vsakdo čital, kdor je prišel v ako drži dano besedo.	-hišo. Pokojnik je dokončal le-
-o--ipo starost 85 let. Blag mu spo-' ge učili!
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" min!
le to ,da tako zivu-- - ^ ga žive razni "napred^/JS
kaj radi druge z "n»2®. ^TJk obmetavajo, ne živ« n<■ t»„
ne živali. Pa bi revčki"	%.
X
zgodba 0 nevidnem človeku
Angleški spisal H. G. Wells Prevedel Paulus
"Njegova sreča! Ujezili so me, razdra-žili, tisti norci, da sem zbesnel. Zakaj me niso pustili pri miru"? In oni drugi — tisti kramar ?"
"Ne bo umrl."
"Vi mirni ljudje — hladna bitja, ki ne veste, kaj je jeza! Leta in leta se trudi človek, pa pride tak osel, tak bedak, pa vam zmeša vse niti in načrte. Vsak norec, vsako teslo misli, da se me sme lotiti. Če mi še spet kedo pride na pot, mislim, da bom moral znoreti."
XXIV.
Nevidni človek uide.
"In sedaj ?" — je vprašal Kemp in po strani pogledal skozi okno. "Kaj bova sedaj ?"
Pomaknil se je bliže svojemu gostu, da bi mu zakril okno. Po cesti so prihajali tri-
je moški, — neznosno počasi, kakor se je zdelo Kempu.
"Kake načrte ste imeli, ko ste se podali v Port Burdock?"
"Mislil sem, da bi se umaknil iz dežele. Tod je moja skrivnost izdana in vsak človek bi me spoznal, našemljenega in zavitega. Hotel sem na jug. Ukrcal bi se bil in šel na Francosko in od tam z železnico v Španijo ali pa po morju v Afriko. To bi ne bilo težko. In tam v toplih južnih krajih bi moja nevidnost ne bila tako nemogoča reč kakor tukaj na mrzlem' in mokrem Angleškem. Živel bi bil in dosegel velike reči. — in tisti postopač Marvel, on bi bil nosil denar in knjige."
"Dobra misel!"
"In ta žival neumna me ukane! Ukradel mi je denar! In moje knjige je skril, Kemp, skril jih je! Da bi ga dobil V roke!"
"Bolje bi bilo, si najprvo zagotoviti knjige."
"Toda kje je sedaj? Ali veste?"
"Na ptfliciji je, zaklenjen. Na lastno
l"
zahtevo zaklenjen v najvarnejši celici."
"Strahopetnež J"
"Zmedel vam je nekoliko vaše načrte.
"Najprvo morava imeti knjige! Te so življenjskega pomena!"
"Seveda!" je dejal Kemp nemirno. Zdelo se mu je, da čuje korake pred hišo. "Seveda ! Knjige morava najprvo imeti! In ne bilo bi težko jih dobiti od Marvela, ako bi ne vedel, da so za vas —"
"Ne," je odgovoril nevidni in se zamislil.
Kemp je krčevito iskal besede, da bi ne zastal pogovor. Njegov gost mu je prišel na pomoč.
"Da sem našel vas, to je izpremenilo vse moje načrte. Vi ste pameten človek. Kljub vsemu, kar se je zgodilo, kljub dejstvu, da je moja skiivnost znana, in če tudi bi ne
dobil knjig, _ kljub vsemu temu je še
vedno danih mnogo možnosti, čudovitih
možnosti. _ Niste nikomur povedali,
sem pri vas?" je hlastno vprašal.
Kemp je pomišljal.
da
"Dal sem vam častno besedo!" je odgovoril.
"Prav nikomur?"
"Živi duši he."
"Ah! — Torej!" —
Nevidni človek je vstal, djal roke na hrbet in stopil po sobi.
"1'ogrešek sem naredil, Kemp, velik po-grešek, da sem hotel sam izvesti vse svoje načrte. — Izgubljal, tratil sem čas, moči, priložnosti. — Sam! — Kako čudovito malo je tega, kar more človek storiti sam! Nekoliko krasti utegne, enega ali dva podere na tla, pa je konec.
Pomočnika mi je treba, Kemp, pomočnika! In skrivališča! Kraja, kjer morem v miru jesti, si odp9Čiti in brez suma pripravljati izvršitev svojih namer. Zaveznika potrebujem! Ako imam zaveznika, ako imam jesti in počitek — vse bom dosegel, kar hočem!
Dosedaj sem delal brez določenih smernic. — Pomisliti morava, Kemp, kaj pomeni nevidnost in čeaar ne pomeni! Prislu-
škovati, — ljudi zalezovati, —' ^jti^ mnogo prida. Slišijo me —. P'"1 \0 # i nekoliko pomaga, — nekoliko. A ^ pa prijeli, me izlahka vtakneta ^ nJ Ampak zopet je to, da me je " ^ v ^ Nevidnost je res dobra lastno^ slučajih. Koristna je, kadar se (j.ei>fij muzniti, koristna je, kadar se '' (V ]) opaženo komu bližati. Zato ^^off* j no koristna, če hočem na prinV ti —. Neopažcno se približam c. opaženo se mu izognem, pa Tia.1 ^ Ij kakršnokoli hoče. Izberem si ko, udarim kadar in kakor ho1' kadar in kamor hočem —
Kempu je šinila roka k brk"111, korakov v veži —?
"lu ubijati morava, Kemp
"In ubijati morava," je P«"'*','d» "Poslusam vas, Griffin, pa vedi1);' ^ glašain z vami! Zakaj ubijati.
, t"
,n »vtftl'
S
Ženski svet.
matere učite svoje
, da se pazijo
RAZNIH nevarnosti.
šolskim otrokom preti mno-; nevarnosti iz raznih strani. "Pokazujejo podatki narod-a varnostnega sveta, ki pre-fa Vsak mesec poročila od Azilih mest sirom dežele o e*godah na cesti, v hiši in na J"; Dvečki in deklice med pe-L štirinajstim letom staro-dandanes izpostavljeni
im nevarnostim. Lani je 10,000 otrok J'avnih in
ljudskih šol prerano u-I '0 radi nezgod. Skoraj vseh liw ' "ez«od ni bilo treba in bi "e dale preprečiti z nekoli-J V'ec Pažnje.
L jkI°mobilske nezgode so u-
izmed " ' '.....
;,fTtro> Opekli ft i
• je i680
teh šolskih
iifsrt noi;r:lne 80 provzročile
^jeifis in P°t0Pil0 se jgj bi|e. Druge nezgode so
cfeeviH2astrupil° se J'e vsled ne" iel radi °Sti 100 otrok, umrlo .. Poškodb vsled padca 585
le ved S-'le 10°- Da starši
iti »Se • dovoIj'u-1'e-i° otrokom, z orožjem, j? raz-t„ašIoZ deistva, da 720 otrok
žih rdečih jagod in jih precedi na platnenem prtiču, ne da bi jih kaj stiskala. Sok zopet se-grej, da je vroč pa ne vrel ter ga vlij na jagode. Tako stori še dvakrat. Mrzel sok prilij k nadevu, jagode pa porabi za kaki drugi prosti nadev.
Tirolski masleni štrukelj. — su, poplakni to z juho in tudi;Mešaj, da naraste, 3 rumenja-zlij k mesu, še malo prevri pa ke, 4 ,unče sladkorja z limono-daj na mizo.	!Vo lupino. V to zamešaj 2 un-
Navadni goveji golaž. — V ge jn pol fino zrezanih man-dveh žlicah masti zarumeni beljakov. Razvaljaj hitro mas-malo drobno sesekane preka-'zin> 3 žlice sladke smetane, 4 jene sl-anine in žlico čebule. V žlice drobtin in sneg iz treh to deni (za dve osebi pol fun- beljakov. Razvalj.aj hitro mosta, za več pa več po tem meri- ieno testo, katerega pripravi lu) na koščke zrezanega gove- tako-le: Vzemi pol funta mojega mesa od vratu. Potresi na jn j0 razdeli v dva dela. V meso za nožev vrh paprike in'eno polovico vgneti pol funta prideni košček korenja, zelene, presnega masla in naredi štiri-peteršilja in malo soli. Dobro oglato, prst debelo pločo, kate-pokrij in pari počasi, da se me- r0 položi na hladno. Iz druge so zmehča. Ko začne meso ru- polovice moke, 2 rumenjakov, meneti, potrosi nanj dve žlici 2 žlici vina če imaš, noževega moke ali nekaj na kocke zreza- vrba soli in 3 do 4 žlice mleka
nega krompirja, prilij malo juhe, premešaj in pusti da vre ter se zmehča še krompir. Ko-nečno prideni še pol kavine žlice kumne, 5 zrn česna, malo timeza in košček lorberjevega lista, vse naj bo fino zrezano ali stolčeno; po okusu prideneš lahko tudi kake tri žlice vina, ako ga imaš, to radi boljšega
napravi testo, katero dobro
množini. Delijo se v tri razrede, in sicer A, B, C.
Vitamini A preprečujejo in lečijo mehkokostnost, in slabe zobe in odpravljajo zle posledice slabe prehrane. Na teh vitaminih je bogata zlasti špina-ča. — Sveže zelje, paradižniki, špinača in fižol vsebujejo obilico vitaminov B, ki pospešujejo rast in izboljšujejo prebavo. — Na vitaminih C, ki zlasti lečijo in preprečujejo bolezen kurdej (scurvy), je bogata zelena solata in paradižniki.
Kdor redno zalaga svoje te-
dil. Svinjski produkti, pripravljali tako, da se lahko jedo ne-skuhani, so brez nevarnosti, ako so bili podvrženi federalnemu mesogledstvu, kajti federalni nadzorniki zahtevajo, da vse svinjsko meso, vporabljeno za te produkte, mora biti podvrženo taki temperaturi, ki zadostuje za pogin vseh živih tri-hin.
-o-
lo s potrebnimi vitamini, se mu 1
Največ otrok v prvem letu življenja umre meseca julija, avgusta in septembra, več seveda takih, ki niso deležni mate-
. . ,	.rinega mleka. Vzrok iščejo ne-
m treba bati, da bi ga prema- Uteri y tem> da je kravje
gala vsaka sapica S celega nje- lmlek0 y tem času poaebno pod.
govega obraza odseva zdravje, l.žen0 raznim spfemembam p0
živahnost in zadovoljnost. bakterijah, drugi pa v tem, da Vsaka mati, kateri je pri sr-jvročina na otroka posebno cu zdrav razvoj njenega otro- kvarnQ vpHva -n dobi tako Q. ka, bi morala navajati otroka 'trok y tem času najlažje razne že v zgodnji dobi, da bi vzlju- 'črevesne bolezni, katerim pobil svežo zelenjavo m sadje. Lem pocjleže
Ako je zelenjava užitna v su-, 0troku y prvem letu življe. . x . .	.. - rovem> neprekuhanem stanju, I . bije grce 134 krat y minuti
ugnett. Čez četrt ure raz valjaj kakor na pi, zelja, listnata so- i JotemJ hitrost sr5nih utripov testo, zavij maslo kakor prej. Iatllf zeleR,a (celery) m para- £olago£a pojema> tako da mu Nato ga štirikrat zvaljaj, pa dižniki, je priporočljivo jo tudi takoj eno za drugim. Nato ga užiVati kot tako. Seveda se jo pusti vsaj četrt ure še ležati. mova pred uporabo temeljito Nato razvaljaj tako priprav- oprati.
ljeno testo za nožev rob na de-( Ne]{0ijko 0 pomladanski u-belo ter nanj deni tri prste od trujenosti. Zdrava oseba se ne kraja podolgem dva prsta širo- bo i^koli neprenehoma počutila
okusa. Ko golaž še malo pre- ko in prst debelo nadevo. Po- utrujene. Ako si neprestano u-
vre, ga daj s kruhovimi cmoki, koruzno polento ali pa s samim kruhom' na mizo.
Telečji golaž. — V dveh žlicah masti svetlo zarumeni žlico drobno zrezane čebule, de-
feH Smrt Vs'ed tega vzroka, ni nanjo za dve osebe kake tri i„iln!stlke navadno niso jako j četrt funta na koščke zrezane
m 1Ve za m;
rjaj0 na Potrebo, Sl malo več nadzirajo
večino ljudi. Ali ti ga telečjega mesa od prsi ali vrata, potresi nanj nožev vrh paprike ter ga na vročem og-
^°troke. Gotovo ni treba inju hitro malo zarumeni. Nato ea truda za odrasle, da potresi na meso 2 do 3 žlice
je moke in, ko se tudi ta malo pre-
So • ' biti .
tff 4?°taknej'° orož-iH in da i^fv Jjstran od plinovih pri-VSak otrok bi se moral
v um otroka, kako Previden na cesti, da
t vtvilti-
Ill-n-.J.1	, . ,
Strupi naj se kjer jih otroci ne dobiti v roke. Ni težko kako pripravo ha ok-otročički ne telebnejo z ^tarši prav lahko naučili f^ igrati se okol° j tp 'lrtUa nevarnost.
da teh par suhih Jda °V bo imelo za posledi->%)?\8tar§i Prepričajo, da /Sili • ni Pretii° življe-
vih otrok, -o-
m
1 kuhinja.
Pc Saj n
alif P° °grski šegi. (M. B. iiiiP1 5Du^.V .G' Wis-» na Vašo proš-Pf^e recepte za razne \ današnji številki.)
HI Mi'^adno za dve osebi po ^T'^ke l,CGtl'1 funta Pljučne
mehkih
ji"

bržol na hr , --» zreži za veliko ^JVpiene slanine na le^Pogni?5. e> deni oboje v ko-
fC*'-'11 'n potresi za nožev

PTiliJ, ako imaš,
praži, prideni par žlic kisle smetane. Ko meso v tej malo zavre, prilij malo juhe, prideni košček limone, koreninico pe-teršilja, košček korenja in kolikor treba soli. Nazadnje prideni golažu še malo limonove-ga soka ali kisa. Poleg golaža daj na mizo prazen riž, zabe-ljene rezance ali kaj sličnega. -o-
maži ob strani z jajcem, potem	trujen, je to znamenje, da ne-
pa zapogni testo čez, da tako	kaJ- s teboj nj v redu. Morebiti
dobiš dolgo klobaso, ki jo od-	se premalo gibaš, pogrešaš sve-
reži in položi na pločevino. —	gega zraka, nimaš dovolj hra-Ravno tako naredi še drugo ne> ab pa morda zate ni pri-klobaso. Potem okrasi s teste- merna; ne hodiš redno na stol j.
nimi ostanki obe klobasi, po-	itd yse so vzroki, ki povzro
maži jih z jajcem in speci. Pe-	čaj0 Hjabo zdravje.
-o-
I Mali oglasi. |
* +
HISE IN LOTE.
LASTNIK PRODA na Austin & Queen Ave., zidani bungalow s S sobami spodaj in 3 sobe v podstrešju, hot water heat, vse moderno. 5-142 Kammerliivg Ave., Chicago,
II
245-s,s,
NIZKE CENE—BUNGALOW
NOVI MODERNI bungalow s S. ali 6. sobami, "furnace" in "hot water heat," jeklene konstrukcije, vse prvovrstno narejeno. Pol bloka od kare, aHcy tlakovana, imamo veliko izbero. V. Watzo, 5300 Melrose St., Chicago, III.	254-tdot
JUŽNO-ZAPADNI vogal 77, & Ashland — 73x125 v bližini velikega gledališča ki bo odprto začetkom maja sc proda. Edw. H. Walters & Co.. 165 W. Jackson Blvd., Chicago, 111. Phone Wabash 8268 255srdosr
bije srce v osmem ali devetem
letu le še 90 krat v minuti. Se-_________
veda ne smemo vzeti tega čisto lota na vogalu, 168x129 — 125 čev-
LEPI PROSTOR na Elston Ave., sc verno od Lawrence Ave. 25x125. za trgovino ali obrt, z vsemi "improvements" jako poceni. Edw. H. Walters & Co., 166 W. Jackson Blvd. Chicago, 111. Phone Wabash 8268.
256-srdosr
LEPA PRILIKA 2332 N, CENTRAL PARK AVE. ' dvonadstropna hiša, 6 sob stanovanje. Velike sobe, omare za knjige v sobi, jedilna soba in kuhinja v prvem nadstropju, tri svetle spalnice, kopelj zgoraj, moderna električna napeljava, Robinson furnace, vodovodna napeljava v najboljšem stanju. Mosaic tla v veži in kopelji. Hrastov les, garaža za dve kari. Alley tlakovana, asesment plačan, lota 30x125. Prostor med sosedno hišo. Lastnik je primoran prodati; jako ugodni pogoji.
Gubbins & McDonnell, 6505 Sheridan Road 292-s _NA PRODAJ S. W.
LEPA HIŠA, zidana. 10 sob in garaža na 2141 Cleveland Ave., Chicago, 111. Phone: Lincoln 6527. 297-s do s
RADI BOLEZNI se proda hiša 7 sob, lepo stanovanje v basement, furnacc heat. 333 Loomis St., Chicago, 111.
298-s do s
čen štrukelj razreži na koščke in potresi s sladkorjem. -o-
zdravstvo.
Nevarnost neprekuhane svinjine.
Surova ali neprimerno skuhana svinjina utegne provzro-Okrepčujoča pomladanska čili nevarno in dostikrat smrt-sredstva.	no bolezen, ikro ali trichinosis.
Kakor vemo vsi iz lastnega <p0 je SVarilo strokovnjakov opazovanja, se mnogo ljudi po- poljedelskega departmenta in čuti v začetku pomladi veliko ve]ja zjasti za one, ki imajo bolj slabotne, nego v katerem naVado jesti surove ali neza-drugem letnem času. Kaj je te- dostno skuhane svinjske pro-
mu vzrok ? Lahko bi našteli več <jukte, vštevši klobase, ki vse-vzrokov, vendar eni izmed .bujejo surovo ali prekajeno glavnih so ti, ker pozimi vsled svInjino in ki se lahko jedo ne-
natančno, saj vemo, da pri zdravem odraslem' človeku tudi srce različno bije, od 60— 80 krat v istem času. — Koncem prvega leta dihne otrok 25 krat v minuti, medtem ko novorojenček diha skoro 2 krat hitreje. Odrasel človek dihne okrog 15 krat v eni minuti.
Koliko je pojedel človek, ki je dosegel starost 70 let? Človek, ki doseže 70 let, zaužije tekom svojega življenja več kot osem polnih vagonov živil. Njegova dnevna hrana tehta 3.2 kg. Sedemdeset let je 25,550 dni; to število, pomnoženo s 3.2 kg, da 81,760 kg, torej več kot osem naloženih vagonov.
Ijcv od Harlam Ave., na Wellington. Izredno nizka cena $6500. — 6972 \V. Grand Ave., Chicago, HI. Phone Columbus 9251.	275-č,p,s.
MODERNO POSLOPJE s 6 sobami, vse svetlo, lota 37j4xl2S. Hrastova tla, hedge screens, in zimska okna, v bližini šole, Garfield "L." Cena $11,500. Pogoji ugodni. 826 S. Cuyler Ave., Oak Park. Phone Euclid 2907. Su n' or Euclid 8990. Vprašajte med tednom.	271-č,p,s.
POSLOPJIC, trinadstropno, 37^ čevljev široka lota. kopelj, stanovanja po 6 sob, v vsakem nadstropju dva stranišča, lepa klet, garaža za 3 kare, parna toplota, rent nese ,$100.00, od garaže za vsako karo po $10.00. Cena $37,500, takoj $8000, ostalo po $75.00 na mescc po 6 odst. obresti. 8253 Maryland Ave. Phone: Vin-ccnnes 6261—2nd.	267-č,p,s.
pecivo.
kfUewV'1 mal° mani kot S(! juh! 0rta vode> bol.iša
h
C: ako je pri rokah;
Potem
5praži počasi, da bo zarumeni na
N''laUSlu žlico zribanega "Vtr, * tudi malo drobno
>b» (»
A
j
7
.it
Jagodova torta. — Mešaj, da dobro naraste 12 rumenjakov in kakih 8 unč sladkorja z li-monovo lupino. Potem naredi iz osem beljakov trd sneg in ga rahlo primešaj s 7 unčev moke. Deni testo v namazan ter z moko potresen model in počasi peci. Pečeno in ohlajeno torto razreži s tankim ostrim nožem na 7 ali 8 kolobarjev. Ali pa speci na tortnem dnu posamezne kolobarje. Pomaži jih s sledečim nadevom ; le nekoliko ga prihrani. Zloži kolobarje skupaj v torto in jo oblij z belim ledom ter okrasi s prihranjenim nadevom. Nadev naredi tako le: Mešaj, da se dobro speni 8 unč presnega masla, par kapljic rudeče pecivne barbe, 5 unč s strokom vanilije stolče-nega sladkorja in ko še meštiš, prilij polagoma en četrt kvorta jagodovega odcedka. Ali pa polij 6 unč gosto kuhanega še I vrelega sladkorja na 5 unč sve-
pomanjkanja telesnih vaj telo oslabi, pij učim ne privoščimo dovolj svežega zraka, in celi ustroj potrebuje več solnčnih žarkov. Toda tudi to ni naj-
skuhane.
Poročila, ki jih je poljedelski 'department v zadnjem času prejel iz raznih virov, naznanjajo precejšnje število obole
manjši vzrok, ker pozimi le .]0sti in smrti vsled trihinoze. redkokdaj dobimo svežo zele-|Ker mn0gi simptomi te bolezni njavo za prikuho na mizo. is0 aHčni onim legarja, se napad Naj omenimo tukaj, da je trihinoze dostikrat pomotoma sveže sadje in sveža zelenjava |smatra za napad legarja. Tri-zelo važen del prehrane, ki jo hinoza je bolestna in nevarna zahteva naše telo. V njem se bolezen in dostikrat na nji zbo-namreč nahajajo železo, apno ]jj0 vsj g]anj družine, ki so po-
in druge rudninske sestavine, ki jačijo kri, hranijo tkanine telesnega organizma in proizvajajo snovi, iz katerih se tvo-
jedli surovo, slabo prekajeno ali nezadostno skuhano svinjsko meso. Bolezen provzročajo jako drobne klice, takozvane
rijo kosti. Dragoceni so torej trihine, ali temperatura 140 F.
zato, ker vsebujejo obilno množino vitaminov.
Vitamini se imenujejo snovi, ki se nahajajo v hrani in ki ji šele dajo pravo življensko moč. Vitamini so pripomočki, da se vzdrži telo pri zdravju, brez njih bi ne zalegla nobena hrana, raj bi je užili v še večji
ali višja vniči vse trihine in svinjina postane neškodljiva.
Sledeče so nekatera enostavna pravila, ki jih priporočajo federalni strokovnjaki: Dobre skuhaj svinjino. Kuhaj, dokler ni meso povsem zgubilo svojo rdečo barvo ali vsaj, dokler se ni mesni sok več ali manj str-
'Izdafavee'
je ime zanimivi slovenski zgodovinski povesti iz turških časov. Povest je polna pravega pristnega slovenskega humorja, katerega je v sedanjih novejših povestih bas pogrešati. Na drugi strani pa je ta povest nekak zgodovinski dokument, ki poka-zuje,koliko je naše slovensko ljudstvo trpelo, ko so turške tolpe udirale v Slovenijo in ropale širom nje, odpelja-vali v sužnost slovensko de-co, dekleta in žene. Opozarjamo na to povest vse cenjene čitatelje našega lista. — Očetje in matere, dajte jo citati tudi Vaši mladini, naj tudi ta spozna, kaj so tam za morjem njih in naši slovenski pradedje pretrpeli za svojo vero in narodnost. Povest je zanimiva in vsakdo jo bo z zanimanjem čital. Opozorite na to povest tudi svoje sosede in prijatelje, ki morda še nimajo lista, da naj se na list naroče pravočasno, da bodo čitali povest od kraja .Povest pričnemo objavljati v kratkem.
ZIDANO POSLOPJE s 6 sobami, furnace heat, v notranjosti samo trdi les, garaža za tri kare, lahko se pa tudi rabi za delavnico. Alley jc tlakovana. 1711 Carmen Ave., Chica-go, III. _	266-č,p,s.
HIS A s 6 sobami in 4 akre sveta za $5300 ,1 miljo od postaje, polovico taJvC'j, ostaio na lahke obroke. 265-čps Behrcns & Co., Arlington Heights, 111.
HIŠA na prodaj, tla trdi les, $1900, na lahke obroke. Lastnik proda, ker mora iti iz mesta. Dobri prostor, 4063 Princeten Ave., Chicago, 111.
264-č do č.
FARME NA PRODAJ.
FARMA, 5 akrov sveta, California bungalow, dva kokošnjaka, 150 kokoši, v bližini Chicago. Cena $12,500, na obroke. Malkin & Robin, 95 Kcd-zie Evergreen Park, 111. 243-s,s.
30 AKROV zemlje, fino poslopje sedem sob, hlev in 30x40 kokošnjak, vsa gospodarska poslopja, studenec, eno miljo do Hudson Lake, dve milj! do New Carlisle, vse vrste sadje, cena $4800. John Livclsbcrger, New Carlisle, Indiana. 260-srdosr.
PET AKROV IZČIŠCENE SADNE FARME cesta tlakovana, 1 miljo od Benton Harbor, osminka milje do kare, v bližini šola, 8 sob moderno poslopje, dober hlev in kokošnjak, 4 akre grozdja in sadna drevesa. TAKOJ ZA PRODATI. Cena $13,000, takoj $6000, ostale na lahke obroke. D. C. Cook. Amer. National Bank, Benton Harbor. Mich. 272-č.p,s.^
LEPE FARME ZA VRTNARSTVO 63 akrov, fina hiša in gospodarsko poslopje, $23,000.
52 akrov fina hiša in gospodarsko poslopje, $21,500.
40 akrov, dobra hiša* in gospodarsko poslopje, $21,500.
Te farme sc prodajo za polovico takoj, ostalo ria vknjižbo. Zemlja je prvovrstna za vrtnarstvo in zelenjavo sploh, ker je v bližini Chicago se vse lahko proda. Cesta lepa, do mesta je 40 milj. Pišite na D- E-Russcfl, Gurnee, III. 262-č do č.
"CANDY ROUTE" na prodaj, dobro vpeljano, lepa prilika. 2257 N. Kost-ner Ave., Chicago, III. 274-č do č.
V JUGOSLAVIJO
Oznanilo
,	IN ZAHVALA
. src*m naznanjamo prežalostno vest vsem znancem in pri-je Preminul nai nad vse ljubljeni sinček
Johnny Jenko
\ 0J^ico m*8ec*v in -25 dni. Umrl je dne 9. aprila ob 5. uri zjutraj Sta u .^valjujeva se vsem, ki so pomagali na en ali drugi na-ki So° Cz,,i- Prisrčna hvala botri Mrs. Francis Steklačič in *ivijc ° Pr'41i ta'ko daleč v pozni nočni uri na zadnji večer nje-6V katcriJa- Hvala mojemu bratu Jakobu Jenko, za poslano brzo-^is	»ožalje in za venec svežih cvetlic iz dalnjega Mil-
i,!iVansts s ala Miss
Agnes Steklačič za cvetlice in hvala botri H i?a cVet]. ^^kiačič in soprogu za krasni venec, tako tudi Mrs. J.
'cžbCC' Mr- V' Kos za vencc' hvala Mrs> Mary Veršnik za ob"
0 f>ri pogrebu. Hvala tudi vsem ostalim, ki so dali avto-Prisrčna hvala vsem skupaj za vse, kar ste nam
S


S?« dr,
v,

am Bog stotero povrne 1
am
"'K' sinček, spavaj skupai s svojo staro mamico in skupaj pr°sita, dokler se ne snidemo tiad zvezdami!
j	Žalujoči ostali:
M*GIE JENKO, stariši. VALENTIN KOS. stari oče. ' 13. aprila 1926.
POSLOPJE s tremi stanovanji v bližini šole. garaža. 50 čevljev prostora pred hišo si lastnik obdrži kot del odplačila. Curran, 7949 Jeffery Ave., Chicago, 111. Phone Saginaw 0485.
263-č do č.
MODERNO ZIDANO POSLOPJE s 6 sobami, nova naselbina. $6650 je cena. dobi sc na lahke obroke. Lastnik na 1222 W. 98th St., Chicago, 111.	285-p do p
LESENA HI S A z dvema stanovanjema, lota 25x125 poleg, garaža za dve kari, za stanovanje sc dobi mesečno $52.00. 9 sadnih dreves, 4 sobe, o-preniljcne, vse to za $8500, dobi se na obroke. Lastnik v prvem nadstropju. 1006 Marengo Ave., Forest Park, 111. Phone: Forest 1745 J.
273-č do č.
KRASNI OCTAGON BUNGALOW s 6 sobami. hraStova tla, vseskozi moderno. Takoj $1500. -- 7032 So. Campbell Ave. Phone Republic 6420.
286-p,s,t.
Gotovina in preostanek $20,000,000.00
vas odpravimo z največjim parnikom. Mi vam preskrbimo pos, vizum, izkaz o naplačanju davka na vaše dohodke in dovoljenje za povratek nazaj v Ameriko. Naii zastopniki skrbijo za vas na potovanju. Mi zastopamo ne parobrodniške družbe in vas odpravimo s katerimkoli parnikom sami želite.
DENAR V JUGOSLAVIJO
pošiljamo po najcenejši ceni in vsaka pošiljatev je izročena v najkrajšem času. Prepričajte se!
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVE., Comer 19th STREET, CHICAGO, ILL.

VARNA BANKA ZA VLOŽITEV VAŠIH PRIHRANKOV.
DVONADSTROPNA HIŠA s 5 in 6 sobami, parna toplota, garaža za dve kari, lota 33 čevljev. 5905 Indiana Ave., Chicago, III.	• 284-p,s,t.
PRODA SE, 1229 Wade trinadstropno tovarniško poslopje, takoj $500, ostalo na obroke, tam tudi stanovanje. Wells, 22 W. Monroe St., Chicago, 111. _______278-p,s,t.
LEPO POSLOPJE s 6 sobami, hot water heat, elektrika, trgovina s potrebščinami za šolarje. Cena $3800. na obroke. 6323 So. Hamilton Ave. Phone Prospect 5989. 287-p do p
UGODNA PRILIKA
PODJETNIKI IN ZIDARJI VPO-
STEVAJTE! IMAMO VEČ PRAZNIH PROSTOROV za trgovine in prazne prostore, kjer lahko kaj zidate, Brick restricted. Pokličite ali pridite. — R. Schrciber. Phone Dearborn 8860, soba 1705. — 77 W. Washington St. Chicago. III.	^'P'8-*-
PRODA SE "Jobbers Oil Bus." $350, pokaže se, kako ga rabiti. 3436 Belmont Ave., Chicago, 111. 276-p,s,t.
NA PRODAJ "Variety Store." Nizka cena. 3612 N. California Ave., Chi-cago. 111.____277-p,s,t.
PRODA S F. 4755 "Princeton Store Res." Takoj $500. ostalo na lahke obroke, tudi rent. Wells, 22 W. Mon-roc St:, Chioago, 111.	279-p,s,t
DELICATESSEN GROCERY, cenejše ni mogoče dobili v mestu 7. vso opremo, tehtnice, električni "grinder," oprema v dobrem stanju. Prodati sc mora takoj. 3601 Palmer, Chi-i cago, 111.	280-p do p
DELICATESSEN S: GROCERY na 135 West North Ave., Chicago, 111.
295-s
PRODA SE pohištvo za 6 sob, mahagony; posebej še 8 kosov za jedilno sobo, spalno sobo, postelje, usnja t davenport set, mize in drugo. 911 Western Ave., 2. nadstropje.
ZIDAN BUNGALOW. 5 sob ,"L" postaja blizu, omara za knjige, hrastova tla. $8500. Lastnik 1416 Gunder-son, Bcrwyn, III.	288-s,t,s,r
293-s
POHIŠTVO NA PRODAJ.
LEPA HISA SEST SOB, vse moderno, sadno drevje in jagode, cn blok do C. B. & Q. R. R.. bus in kara. Cena $10,000, na obroke. 3114 Grove Ave., Bcrwyn, 111. 289-s,t,s.r
SKUPAJ ali vsak kos posebej pohištva za 6 sob proda Max J. Rosenberg, 3706 Lake Park Ave. Flat 9., Chi-cago, III. _ ______253-tdot
VELIKO POHIŠTVA na prodaj na 1115 E. 61st St., Chicago, III. Pridite po 4 popoldne vprašajte v 3. nad-stropjn.____282-p do p
PRODA se piano, postelj, plitiova peč, omara za led, pralni stroj, jako nizka
' cena. 2660 Wilcox prvo nadstr., Chicago, 111. Phone West 4264.
283-p,s,t.
1 11 '
POHIŠTVO za jedilno sobo. sun par-lw set, piatio, vso za nizko ceno.—
ZIDANO POSLOPJE za trgovino, na vogalu, z 8 sobami stanovanje. 3300 Sheffield Av„ Chicago, 111. 290-s,t,s,r	3925 West Adams St., 2nd. Chicago, III. Phone: Kedzie 5246. 268-č do č
	DR. N. SCHRAYER zanesljivi dentist 866 Milwaukee Ave., Chicago, 111. Vogal Racine Ave. Phone Haymarkct 3304. Najbolje delo potom najnovejšega sistema po najnižji ceni. Delo ga-tantfrano 10 let. 127
ZIDAN BUNGALOW, 6 sob, moderno, $3000 takoj. 4924 N. Kostncr Av., Chicago, lil. 291-s,t,s,r DVE HIŠI po 7 sob, furnace heat, garaža. 2852 in 2856 W. 36th St.. Chicago, 111. $4500, takoj $500. Phone: Mansfield 0787. 294-s,t,s,r	
PRODA SE 3 in pol nadstr. zidana hiša, lota 25xl77!/j, nizka cena, u» godna transportacija. 1934 N. Kedzie Ave, Chicago, 111. 296-s,t,s,r	
	Širit« in agitirajte vsepovsod za Amer. Slovenca!
iL
Gospodarica sveta
. :\ AVANTURISTIČEN ROMAN, J ': Kari Figdor — prevel R. R. . \
Gori na svojem vzvišenem prostoru pritiska Allan na gumbe kretalne deske, hoteč naravnati stožce na železno konstrukcijo, toda stožca se ne ganeta.
Allan poizkuša znova.
Zaman.
Vsa kri mu švigne v glavo. Za božjo voljo, kaj se je neki zgodilo?
In zopet znova pritisne na gumb . . . Toda stožca se zopet ne ganeta.
S hitrim pogledom premeri Allan ves stroj. Je-li odrekla izolacija ? So se li kretnice pokvarile ? Je-li trenje premočno ?
Naglo zgrabi posodo z oljem ter stisne zobe.
"Tvegati moram!" vzklikne Allan. "Moram!"
In že prične plezati gori v višavo. S posodo z oljem med zobmi se oklene z obema rokama kretnic. Potem se zažene navzgor ter sede na vodoravni mostiček med stožcema.
Toda tu je vse vredu! Visi tečaji so namazani.
Toda tu . . . kaj je to?
Nad seboj zagleda kose navzdol viseče žice. "Dovodna žica je prerezana!" krikne prestrašeno. Le z naporom se vzdrži, da ne pade doli v vrtoglavo globočino.
Bedi li ali sanja? K.aj se godi spodaj pod njim?
Je-li oni človek tam spodaj res njegov prvi inženir? Bori se z nekim človekom v modri, halji. Človek ga je zgrabil ter ga pritisnil k tlom, mu pokleknil na kolena.
"Izdajstvo, to je izdajstvo!"
Po AHanovi glavi se pode misli z bliskovito naglico.
"Monter! To je baronov podkupljenec. Ta človek je prerezal tudi žico."
Allan pleza nazaj.
Toda kakor se trudi, vendar rabi nekaj minut predno dospe nazaj na stojišče. Toda ravno v trenotku, ko hoče po stopnicah navzdol ... se hipoma zdrzne.
Urno kakor mačka se dviga proti njemu navzgor po stopnicah mož v modri halji".
Je-li to blaznež ?
Allan se pripravi na napad.	'
Na življenje in smrt.	š
62.
Na diplomatski tribuni zabava baron vso svojo okolico. V splošnem nemiru, ki se pola-šča vseh se zdi, da je on edini, ki je ostal miren. In ta njegova mirnost g,a ne zapusti niti
tedaj, ko je vsem jasno, da se je zgodilo tamkaj na stroju nekaj nerazložljivega, nekaj skrivnostnega, nepričakovanega.
Baronove oči žare kakor ogenj. Nepremično strme v nebesno modrino, na kateri se odraža silhueta mogočnega stroja. Tedaj naenkrat zgrabi za daljnogled ter ga nastavi na oči. Njegovo telo spreleti, kljub vsemu naporu ohraniti mirno kri, za trenutek lahen drget. Tam po stopnicah navzgor proti Allanu pleza mož v modri halji. V njegovi roki . . . sedaj . . . sedaj se nekaj zabeli.
Bela ruta!
Dogovorjeno znamenje!
Baron odloži naglo daljnogled.
"Zdi se mi, da se bo ta-le iznajditelj bla-miral," reče svojemu sosedu. Njegov glas je zopet miren kakor poprej.
"Gospod grof, zdi se mi, da so bile naše skrbi nepotrebne. Največja komedija svetovne zgodovine se zaključuje."
63.
--Z levico se oprijema Allan za ograjo, desnico pa drži pripravljeno na sunek.
V	naslednjem trenutku stoji že pred njim močna postava v modro haljo oblečenega moža.
Še predno more Allan suniti, se vrže neznanec že nanj z vso silo svojega telesa.
"•Na pomoč!"
"Na pomoč!!"
Levic.a neznanca, ki ga zgrabi za vrat, mu zamori v grlu naslednji klic.
In kakor bi trenil ga dvignejo močne roke kvišku proti ograju, hoteč ga vreči v globočino.
Takrat se polasti Allana obup. Z naglim, skoro nadčloveškim sunkom se iztrga iz rok svojega napadalca ter ga zgrabi z obema rokama za vrat.
Toda . . . Kaj je to ?
Allan krikne od groze: Napadalec je bil iztegnil roke proti kretalni deski, zgrabil za k hladilnim pripravam vodeče navore ter jih zaprl najprej enega, potem drugega in tretjega.
Obupno stiska Allan vedno močneje z obema rokama napadalčev vrat.
Toda, ta zapre tudi še poslednji navor.
V	naslednjem trenutku se Allanu posreči izpodnesti neznanca ter ga dvigniti do ograje.
Prepozno!
Sunkoma kos za kosom se podirajo stožci.
PRODA SE
otročja posteljca, dobro ohranjena za jako nizko ceno. — Vprašajte pri Mrs. Agnes Rom, 1824 W. 22nd Place, Chicago,
IU-	č,p,s.
SKRIVALIŠČA.
Pred desetimi leti ste slišali pritožbe, da je moderna vojna taktika podivjana. Vi ne vidite sovražnika, ampak njegovi na dalj.avi skriti kanoni in strojne puške ubijajo brezusmiljeno. Bolezni so se poslužile ravno-iste taktike že davno. "Flu" je ena najgrših, skrita v daljavi med drugimi. Ona se skriva za vsakim .vogalom. Trinerjevo
grenko vino je vaš najboljši varuh. Ono vam očisti čreva in jih drži čista, ojači vam životni sistem in vam napravi najboljšo ograjo proti nAlezljivosti. Vsak kdor vživa Trinerjevo grenko vino, da vse svoje zaupanje vanj. "Vsi moji otroci morajo vživati to vino, ker nočem, da bi mi oboleli," piše Mrs. V. Se-minsky, iz Johnstown, Pa., 20. marca. Ako vam vaš lekarnar ali trgovec z zdravili ne more postreči, tedaj pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(Holy Family Society) it. 1. D. D. D. Joliet, Illinois.
Ustanovljeno 2. nov. 1914. Geslo: "Vse za vero, dom in
narod, vsi za enega, eden za v«e." Odbor za leto 1926.
Predsednik........George StoniČ
Podpredsed.....John Kramaric
Tajnik Paul J. Laurich.
Zapisnikar........ Frank Videč
Blagajnik .............. Jos. Gršič
Reditelj ............ Martin Bluth
Nadzorniki: Frank Vranichar, Joseph An cel, Louis Martinčič.
Društvo šteje 507 članov ir članic ter 282 otrok. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od usta novitve do sedaj se je izpla-plačalo $14,495.00 bolniške pore.
Dne 1. julija 1925 se je na hajalo v blagajni $4906.22.
Rojaki pristopite v naše veliko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo.
Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Druži ne plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kan didata, ki ga pridobite v dru štvo.
Naš Mladinski oddelek Tam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed najmočnejših.
Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor:
Predsednik: Geo. Stonich 815 N. Chicago St.*, tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broad-
way; blagajnik: Joseph Ger sich, 401 Hutchinson St. Vsi v Jo'ietu, 111.

i
ipp^ijjp Italijanske Harmonike.
Mi izdcljujemo in importira-nm vse vrste harmonike, prvovrstne, na roko delane Italian Accordeons, ki so najboljše na svetu. Jamčcue 10 let. Naše cene so najnižje. Vsak kupec dobi brezplačen pouk. Pišite po cenik.
RUATTA SERENELLI & CO.
Dept. 96	p
817 Blue Island Av., Chicago,111.
The
Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstne d*> name vloge, ter poiilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek
$306,000.06.
C. E. WILSON, predted.
Našim trgovcem
je dobro znana uljtidna postrežba naše banke. Ugodnosti, ki jih pre-jejriajo od nas potom svojega čekovnega računa so mnogovrstne. Tudi vi ste lahko istih deležn i ako imate U-LOŽEN DENAR NA ČEKOVNI RAČUN ter bi nas veselilo vam dati nadaljna pojasnila v ti zadevi. Mnoga naša društva plačujejo svoje izdatke s čeki, izdelanimi na našo banko, istotako tudi K S. K. Jednota, v svojo popolno zadovoljnost.
Kadai potujete, vzemite na pot naše potniške čeke, katere izmenjate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. Vendar so bolj varni kot denar, ker je vsak ček registrovan z Vašim podpisom, ako bi ga slučajno izgubili.
Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740,000, je znak varnosti za vaš denar.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO & CLINTON STS.,
JOLIET, ILL.
Wm. Redmond, predsednik	Chas. G. Pierce, kasir
Joseph Dunda, pomožni kasir
ILLINGT0N PHOTO STUDIO
John F. Glomp, lastnik 2006 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL.,
izdeljuje
najboljše in najcenejše fotografije. Priporoča se občinstvu za obisk. Skupinam daje posebno pozornost. — Pridite in prepričajte se.	s.
Prinesite filme v izdeljavo, v 24 urah bodo gotovi.
ROJAKOM V WAUKEGAN-NORTH CHICAGO
Priporočam svojo trgovino z mešanim blagom in obuvali. V zalogi imam vsakovrstne obleke .vsakovrstno spodnjo oble. ko "Cooper's Underwear," srajce za praznike in za na delo, klobuke in sploh vso opravo za celo družino.
Pridite in prepričajte se, da je pri nas dobro blago, zmerne cene in ista postrežba kakor kjerkoli drugje.
Se priporočam v naklonjenost
FRANK OPEKA
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM 502—10th ST., WAUKEGAN, ILL.
%
t
i
i %
t |
I *

NAJBOLJ UDOBNE
so danes električne stvari,, kot posode za gretje čaja, kave, mleka itd. — Kako udobno Je peglati z železom, katerega greje elektrika!
Ali ga imate v vadi hiši?
zato
ker so. praktični in tt-dobni, so taki predmeti tudi najboljši darovi ob priliki godov, porok, zlasti pa sa božične praznike. — Pridite In kupite darove za božične praznike pri naet
Fidelity Electric Co.
2049 West 22d Street,	Chicago, 111.
[pisano polje i
™- J. M. Trunk.	®
X ** * *	4? * * * 4» * * *4?444'*"4? Ki
Tudi spomini.
V Glasilu K.S.K.J. se je razvnel precej oster boj, ali naj se označba "Kranjska" jednota še obdrži, ali pa naj se izmeni z besedo "Amerikanska." (Pri ti priliki bi jaz priporočil "ame-rikanska," ne "ameriška," ako
to je pa objektivno še na st«! odprto vprašanje. Subjekti®!
v tem slučaju za g. evolucija ni več vprašanj' trdi, da je za njega evoW| tako jasna, kakor da je z«® okrogla, in sicer najdiv. evolucija, ki izključuje
bi se kaj izpremenilo.) Stvar kakor sam pravi, ustvarj« me močno spominja na koroški 'evolucija, ki potem takem plebiscit. Nemci so naravnost, buje "večnost materije." divje operirali z besedo "Kernt- res tako bilo, potem bi i«f!; narji" in imeli pri stari avstrij- jMolek prav, ako bi tak ev ski mentaliteti naroda precej jcijonist govoril o religiji-0, uspehov. Ko so zmagali, in gU, o ustvarjenju, ker bi ' zdaj, pa so besedo potisnili v proti svojemu prepričanj' kot in so samo — Nemci, in ta- bi res pravi "coward ki morajo biti tudi slovenski jvica — figa mož."
"kerntnarji." nove potrebe.
Novi časi imajo
Je vedno isto.
Glas Naroda ima v št. 65. dopis iz Pittsburgha, Pa., ki pa je precej podoben dopisom Antona Malnarja iz Clevelanda. Podpisal se je za "Pittsburža-na." Odkriva precej intimnosti, ki so le nekemu drugemu znane.
Iznova hvali mojo knjigo "Amerika in Amerikanci" in meni, ko bi bil jaz sodeloval pri knjigi J. Zavrtnika, "bi knjiga tudi drugače izgledala, kar bi bilo gotovo v ponos celokupnemu slovenskemu narodu v Ameriki in domovini." Hvala za priznanje. Me veseli.
Zdaj pa pride konjsko kopito. Piše dalje: Na ta način (ko bi bil jaz sodeloval), morda bi ne bilo pisanega polja, glede katerega — pravijo — je od Koverte najet." Meni je prav malo mar, ako izgubim radi "Pisanega polja" slavo kakega pisatelja, da pa pišem, me je Koverta tako malo najel, kakor
—	Pittsburžan.
* ■[•
Pomenlci o hinavcih.
Stvar sega precej globoko. Latinci so imeli rek, ki se glasi: "Nemo malus, nisi probetur
—	dokaz šele naredi koga slabega." Ako se toraj koga razglasi za hinavca, se mora to tudi dokazati. Jaz sem rekel, da g. Molek proglasi one znanstvenike, ki izražajo svojo vero na Boga, za hipokrite, hinavce, če trdi, da pišejo samo "radi ljubega miru," toraj ne iz prepričanja. Hib je sedel, in g. Molek ga ne zanika, temveč izrecno še poudari: "Saj so tudi. . . ali kadar samemu miru delajo kompromise z religijo, kaj so drugega kot hipokriti."
Priznati moram, da je bil tokrat (v št. 45 Prosvete) g. Molek logičen, kakor morda še nikoli v enakih slučajih.
Kaj trdi, to vsaj skuša tudi dokazati. To je na stvari dobra plat, vse kaj drugega pa je — dokaz. Tenor dokaza je v stavku : "Noben evolucijonist, ki je prepričan, ne more sprejeti u-stvarjenja za resnico, ako noče biti hipokrit (hinavec)." Stavek je na prvi pogled pravilen. Naj malo pojasninr. Jaz bi bil kompleten hinavec, ko bi bi pisal, da je zemlja plošča, ko obstaja evidentna resnica, da je okrogla. Ampak. Da je zemlja okrogla, to stoji, ali pa je evolucija enako dokazana resnica,
Ako je g. Molek o resni* take divje evolucije prePrl1
potem naj postopa, kakor drago, in naj imenuje druF volucijoniste hinavce, hip0, te, figa može. To je povsB®" gova zadeva.
Jaz trdim po svojem boljšem preprianju, da > Molek pri tem na potu in ne na stališču resnice-Taka, pravim, divja
va evolucija bi vseboval5' ri, katere je proglasila
nejša filozofija za — S01^ nosti, kakor je n. pr- » materije." Znani Haeckel-Weltraetsel" K
svojih
kventno nastopil to P0*'1 filozofija ga je odkloni'3:
lic
fia
Ako je toraj najslav»«; danji fizik, Dr. R. A.
se Ml
$1 "i«
Mil"1
v "Colliers Weekly" oktobra 1925 zapisal st-"No thinking man haS
known not to believe
in
for God must be accep
id, bet
C
se Die
«!))] ]
cist
explain the mystery existence — Ni pamet"1^ veka, ki bi ne veroval _ , ker Boga moramo spreJ, ,f razjasnimo skrivnost, vsem obstankom," " prav noben hinavec, d lucijonist, ker za tega » fizika je evolucija se ., vprašanje, in kot fi2' j njak odklanja Molek?* in najdivjejšo evolucij ^ ( znanstvena budalost, nikjer nima niti sence znanstvene resničnosti-
Prav na tem nezna^t in neutemeljenem P0^^' evolucije sloni tudi - ,J-sodba, ko govorici • ^f doslovno vedo in bibl'J ^ re biti kompromisa ; -hkratu znanstvu in ^ ^ nemogoče". Med ^fcf znanstvom ill bilijo* re^,e(|t promisa, a Molekov«1 ^1 Molekovo znanstvo Je nasto na vseh koncih- ,p Da pri ti priložnost' j krat poudarim katof ^ šče nasproti evolucij Evolucija, kolikor ^JV-™, tek rastlinskih i" živ®,, tl> je
'odprto vprašanj -iHUii - sfikt'' «.
prav nikakor ne eks*
ali dokazano zna
nstvo.
Dobro meso se dobi----
- - samo v dobri mesnici!
O tem so prepričane vse gospodinje, da se pri nas dobi vedno najboljše sveže meso vseh vrst, kakor tudi prekajeno meso, perutnino ali druge vrste meso. Izdeljujemo prave KRANJSKE DOMAČE KLOBASE, krvave in mesene, nare-jene po domačem receptu.
Se priporoča v naklonjenost
Math Kremesec
1912 WEST 22nd STREET
SLOVENSKI MESAR Phone: Canal 6319.
CHICAGO, ILL.
tem s sledečimi izje«1' ^
1.	vsaka človeškj^r gol duh, toraj se mogla razviti iz nia .- ,-o<if.
2.	Sedanji Člov<% j„ svoj izvor v enem pt> ženi, ki sta Adam vprašanje o razvit^11 p/ ga telesa in njego^"^ (telesa), kolikor je 1 pfJ( duše, ni bilo določe« ,„11 koli še niti od cerK znanstva.	^
3.	Ni ga resnefg(, / nika na svetn, ki ,Md>%
diti, da je postanek ■ J f valskih prednikov ^n dokazano dejstvo nasprotno, kakor evolucijonisti in nima pojma, kaj P da — dokaz.
ŠIRITE "AMER.
ti,
* ^
k
t
lOfl1
v
«1»
H
Material garantira« P" j!
PEOPLES PLUM*1 cq.
INO SUPF^y|„/( 490 Milwaukee Av- ]l'' /j
.•■.UlJ1' -
.61 N. Halsted St.,
' H