Leto LXXI. št. I44 O/ 3 sOu Ljubljana, petek t. Julija 1058 Cena Din iznaja vsaK dam popoldne, izvzenisi nedelje in praznike. — inseratl do 80 petit vrst a D m z. do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratiu javeK posebej. — »Slovenski Narod* velja mesečno v Jugoslaviji Din 12—. za inozemstvo Din 26-— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO tS UPRAVNISTVO LJUBLJANA, ivnafljeva ulica ste«. 6 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in «-M Podružnice: MARIBOR. Strossmaverjeva 3b — NOVO l£ESTO, Ljubljanalca telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna nranilnica v Ljubljani št. 10.351 Diplomatska borba okrog Španije: Angleška demarša v Ritim Italija odločno odklanja vsako odgovornost za vojaške pripravljena posredovati pri generala Francu, da omili London, 1 julija, br. Ker vsi protesti pn generalu Francu zaradi bombardiranja angleških parnikov niso nič zalegli in Francova letala še nadalje napadajo angleške in druge trgovske parnike, se je angleška vlada s posebno noto obrnila na italijansko vlado. Kakor poroča diplomatski sotrudnik >Timesa«, je angleška vlada naprosila Mussolinija. naj vpliva na generala Franca, da ustavi nadaljne napade na tuje trgovske parnike. ker bi bila sicer Anglija prisiljena z drugimi sredstvi zaščititi svobodo morske plovbe. Angleški poslanik lord Perth je pri tej priliki opozoril italijanskega zunanjega ministra na to, da je v gotovi meri soodgovorna za te napade tudi Italija, ker se njene čete bore na strani generala Franca in s tem podpirajo njegove akcije. Italijanski zunanji minister grof Ciano je zavrnil to nazira-nje kot netočno Italija res da odkrito simpatizira z generalom Francom in mu je zagotovila svojo podporo na mednarodnem polju, toda čete. ki so v Španiji, so izključno pod njegovim poveljstvom ln nima italijanska vlada na uporabo teh čet in na vojaške akcije generala Franca absolutno nobenega vpliva Italija spoštuje neodvisnost Španije in se ne želi v nobenem pogledu vmešavati v špansko državljansko vojno V kolikor pa je združljivo s tem stališčem Italije, pa je italijanska vlada pripravljena posredovati pri generalu Francu, da omili bombardiranje tujih parnikov. prepušča pa seveda popolnoma njegovi odločitvi, kje in kako uporablja posamezne vrste orožja, ki so mu na razpolago. Italijanski listi so ogorčeni nad angleškim in francoskim tiskom, ki smatrata Italijo za soodgovorno za početje generala Franca »Giornale d' Italia« v daljšem članku pobija take trditve in jih označuje za manever, ki naj bi prisilil Italijo, da se odreče generalu Francu, česar pa Italija ne bo nikdar dopustila List ponovno naglasa, da želi Italija zmago generala Franca za vsako ceno. ker bi vsako drugo rešitev španskega vprašanja smatrala za ogrožanje svojih lastnih interesov Kljub temu stališču Italije pa se doznava, da je general Franco na pobudo iz Rima že izdal I Dr« Beneš o ciljih ČSR Skladno sodelovanje za gospodarsko okrepitev in mirno sožitje vseh državljanov Praga, 1. julija, h. Prezident dr. Beneš je bil včeraj na praški tehniški visoki šoli promoviran za častnega doktorja trgovinske znanosti. Pri tej priliki je imel pomemben govor, v katerem sc je bavil z mednarodnimi trgovsko-političnimi težko-cami. Kljub vsem težkočam pa smatra, da je glede bodočega gospodarskega in finančnega razvoja češkoslovaške republike optimizem popolnoma na mestu. Češkoslovaškemu izvozu se nudijo še številne možnosti, zlasti v državah, ki jih je češkoslovaško gospodarstvo doslej več ali manj zanemarjalo. Dr. Beneš se je izrazil proti nazira-nju, da je avtarkija edini vir moči države in blagostanja prebivalstva Trgovina, zla-st' mednarodna trgovina, imata rudi veliko mirovno poslanstvo. Češkoslovaška se zaveda, da je na enem najvažnejših gospodarskih križišč Evrope. Da bo mogla pravilno in uspešno vršiti svojo gospodarsko nalogo, je predvsem potrebno, da je rudi poetično močna. Zato se morajo vsi sloji prebivalstva bre/. razlike združiti v gospodarskem delu. Prepričan sem. je naglasil prezident. da bodo v najkrajšem času v prihodnjih dr eh h. tednih pravično in zado-vcvj-.vo rešena vsa narodnostna vprašanja te* da bomo ohranili zdravo gospodarstvo in zdrave financi. ter da bo Češkoslovaška iz£a iz sedanj? krize še močnejša. Vsa vprašanja hočemo resiti lojalno in hočemo ustvariti resničen medsebojni fair pley. V interesu lastne države in mednarodnega >0-delovania hočemo iti do skrajnih mej tega, kar ru*^ dovoljujejo politične razmere. Prezident republike je končno izrazil prepričanje, da bodo vse odgovorne politične stranke sporazumno lojalno in v popolni solidarnosti sodelovale pn tem velikem skupnem in odgovornem delu. Hočemo pa imeti v državi ne samo popolno lojalnost, marveč red in mir in spoštovanje zakonov, k: morajo veljati za vse enako in morajo jamčiti indi\'dualno svobodo in svobodo prepričanja. Končno je dr. Beneš izrazil čvi^sto vero. da bo mir v Evropi ohranjen. Posvetovanja o narodnostnem statutu Praga. 1. jul. h. Včeraj popoldne se je v predsedstvu poslanske zbornice nadaljevalo posvetovanje zastopnikov vladnih strank in predsednikov poslanskih klubov 0 narodnostnem statutu. Na današnjem ^estanku sta finančni minister dr. Kalfus « guverner Narodne banke dr. Engliš podala • obširno poročilo o finančnih in gospodarskih smernicah narodnostnega Statuta Posvetovanje se je zavleklo do pozno zvečer in bo o njem objavljen uradni komunike »Duh časa«, glasilo socialno-demokratske stranke v Ostravi, poroča, da m verjetno, da bi se poslanska zbornica sestala neposredno po sokolskem zletu sredi julija, marveč, da bo sklicana šele v začetku avgusta Danes opoldne je predsednik vlade dr Hodža nadaljeval svoje razgovore z zastopniki nemško socialno demokratske stranke Popoln red in tnir v «sl. kopališčih Praga. 1. julija, b. Glede na razne neosnovane govorice o položaju v češkoslovaških letoviščih na sudetskem ozemlju, je predsedstvo čel. tu jskopromernega urada izvedlo v nekaterih letovrščih, kakor na primer v Ktriorih Varii in Marija«** s nih, ogled na licu mesta. Z zadovoijstvom je bilo mogoče ugotoviti, da so vse govorice brez sleherne podlage, kajti v obet letoviščih vkdata popoln red in mir. Ni torej nobenega povoda, da bi inozemski gosti opustili svoja nameravana bivanja v osi. letoviščih. Gospodarska pogajanja ČSR z Nemčijo Praga, 1. jul. h. Gospodarska pogajanja mod Nemčijo in Češkoslovaško se bodo v smislu sporazuma med otema vladama nadaljevala konec avgusta aH v začetku septembra v Pra^i. Pri teh pogajanjih bodo razpravljali v glavnem o carinsko tarifnih vprašanjih. Nova pomorsk pogodba London, 1. julija, h. Prvi lord admira-litete Duff Cooper je v spodnji zbornici sporočil, da je med Anglijo. Francijo in Zedinjenimi državami sklenjena in tudi že podpisana nova pomorska pogodba. Po tej pogodbi smejo omenjene tr idržave graditi vojne ladje s tonažo do 45.000 ton. Vročinski val prihaja Bukarešta, 1. julija w. Vso Rumunijo je zajel vročinski val. Zadnje dni beležijo rekordne temperature. Včeraj opoldne je bilo v Bukarešti v senci 38, na soncu pa 53 stopinj Celzija. Zaradi izredne vročine je nastala suša in ponekod že primanjkuje vode. Budimpešta, 1. julija: w. V Budimpešti je bilo v pretekli noči 30 stopinj, danes dopoldne pa 37 stopinj v senci. Na južnem Madžarskem so zabeležili rekordno temperaturo 39 stopinj v senci. Vročina je zadnjih 24 ur zahtevala v Budimpešti več smrtnih žrtev: trije so umrli za solnčarico. trije pa so utonili pri kopanju. Reševalci so morali intervenirati v 120 primerih. 300 tisoč hiš porušenih na Japonskem Tokio, 1. julija. w. Notranje ministrstvo je izdalo snoči uradno poročilo o vremenski katastrofi, ki je zadela Japonsko. Po dosedanjih ugotovitvah je katastrofa zahtevala 1200 smrtnih žrtev, več 100 ljudi pa je ranjenih. 300.000 hiš je uničila poplava. Voda je porušila 104 mostove. Med mesti je najhujše prizadeta prestolnica. Železniški kralj Vanderblldt umrl New York. 1. jul. AA. Včeraj je umrl znani ameriški bogataš in lastnik ene največjih železniških družb, Friderik Vander-bilt. Dosegel je starost 82 let. Bil je znan tudi kot lastnik jaht. s katerimi je križari! po raznih morjffh. Smrtna kazen za vohtme v Franciji Pariz. 1 jul br S posebno uredbo z zakonsko močio so noostrene kazni za w-hunstvo. Smrtna kazen za vohunstvo se je do?lei izvajala v Franciji samo v vojnem času, s to uredbo pa se uvaja smrtna kazen v mirnem času Ta ukrep utemeljujejo s tem. da se ie v zadnfih dveh tetin vohunstvo silno razpaslo in da mteres* državne obrambe nujno zahtevajo enereične pcotS nalog svojim letalskim edinicam, naj se skrbno izogibajo napadov na angleške ladje. Zato pa se je zopet začelo bombardiranje mest v zaledju. Francoski socialisti za otvoritev meje Pariz, 1. jul. AA. Izvršilni odbor socialistične stranke je na svoji seji sklenil, naj odposlanstvo stranke z Blumom na čelu obišče min. predsednika Daladiera in mu izroči predlog socialistične stranke, da se naj španska meja zopet odpre. e v Španiji, vendar pa je e ^••gi*>iEkifi ladij Odstop poveljnika italijanskih legionarjev Pariz, 1. juL o. «Oeuvre* poroča, da je general Bastico, vrhovni poveljnik italijanskih sil v Španiji, podal ostavko. Franco v poslanik pri papežu Rim, 1. jul. o. Papež je sprejel v Ca-stelu Gandolfu novega poslaraika nacionalistične Španije, don Mesio, ki mu ie izročil svoja akreditlvna pisma. Franco bombardira dalje Nov letalski napad na Barcelono London, 1. julija, br. Španski poslanik je izročil danes zunanjemu ministru Hali-faxu noto španske republikanske vlade, v kateri predlaga, naj se preiskava o bombardiranju nezaščitenih mest razširi rudi na bombardiranje Blanesa. ki so ga včeraj bombardirala Francova letala. Pri tem je bilo 9 ljudi ubitih. 39 ljudi pa ranjenih. V Blanesu ni nikakih vojaških objektov in je zaradi tega to bombardiranje v popolnem nasprotju z mednarodnim pravom. Nota navaja nadalje, da je danes dopoldne 10 Junkersovih letal bombardiralo severno predmestje Barcelone. Letala so vrgla 30 bomb; 40 ljudi je bilo ubitih, 50 pa ranjenih. Ves okraj je v razvalinah. Japonski mirovni pogoji Kitajci bi se morali brezpogojno udati in plačati Se vojno odškodnino Šanghaj, 1. julija. AA. Ha vas: Krožijo vesti, da je Japonska že večkrat poskušala v Hankovu začeti pogajanja za mir in sicer s posredovanjem nekaterih članov kitajske severne in osrednjih vlad. Te vlade so kakor znano pod nadzorstvom Japonske. Mirovni pogoji bi obsegali 4 točke in jih Je jasneje razložil že tedanji japonski zunanji minister Hirota: 1. Kitajska mora pristopiti k protikomu-nističnemu bloku. 2. Med Japonsko, Mandžukojem in Kitajsko se mora ustanoviti gospodarska zveza. 3. Japonska sme imeti svoje posadke v raznih dolih in mestih Kitajske. 4. Kitajska mora plačati vojno odškodnino. Maršal Čangkajšek je take mirovne pogoje odločno odklonil. Peiping, 1 julija. AA. DNB: Izvršena je bila sprememba v japonskem vrhovnem poveljstvu za severno Kitajsko. Na mesto dosedanjega generala Terucija je bil imenovan prejšnji načelnik štaba kvantunške armade in bivši generalni guverner Koreje general Kosico, za šefa njegovega štaba pa general Do j hara. Politična amnestija v Turčiji Vse kazni za politične delikte odpuščene Emigranti se lahko vrnejo Ankara, 1. julija. Včeraj je parlament sprejel zakon o politični amnestiji, s katerim so pomiloščeni vsi politični kaznjenci, ki so bili obsojeni po nastopu sedanjega režima 1. 1923. Prav tako oprošča amnestij-ski zakon vsake kazni vse politične begunce, ki so se zatekli v inozemstvo. Gre za okrog 150 uglednih turških politikov, ki so po 1. 1923. pobegnili v inozemstvo. Vsi se sedaj lahko svobodno vrnejo v domovino. Vrnjeno jim bo tudi svoječasno zaplenjeno premoženje. Preden so poslanci glasovali o večjih pooblastilih vladi, je govoril predsednik vlade Dželal Bajar o notranji in zunanji politiki svoje vlade. Poudaril je predvsem kreditni sporazum z Anglijo, do česar je moglo priti samo zaradi pristnih prijateljskih zvez, ki vezeta obe državi. Zlasti je poudarjal, da bo turška vlada plačala vse zunanje dolgove v celoti v turških lirah. Končno je dejal, da se nadaljujejo neposredna pogajanja s Francijo glede aleksan-dretskega sandžaka in sicer v ozračju popolnega in doslednega popuščanja napetosti. Pri pogajanjih stoji Turčija odločno na stališču, da mora braniti svoje zakonite pravice. Zasedanje je bilo nato zaključeno in je parlament odšel na počitnice. a ancosko-turška pogajanja Načelni sporazum je ie dosežen Pariz, 1. juL o. V Parizu je zavladal optimizem glede na razvoj rrancosko-tur-ških pogajanj. Turški poslanik je imel danes ponovno daljši razgovor z zunanjim miri istrom Boranetom. Na Quayu d'Orsav zatrjujejo, da se pogajanja bližajo koncu in da je bil že o večini problemov, ki jih je treba urediti, dosežen načelni sporazum. V aleksandretski sandžak so že vkorakale turške čete. sodelujejo s francoskimi pri vzdrževanju reda in miru. Pogajanja v Parizu bodo že te dni končana in ie pričakovati, da bo še ta teden sklenjen m objavljen sporazum. Pariz, l. julija, b. Se vedno je opaziti izredno živahno diplomatsko aktivnost zunanjega ministrstva, Bonnet je tudi včeraj in danes sprejel več tujih diplomatov, med . njimi najprej ameriškega poslanika v Pari- j zu WilHama BuMita, nato pa generalnega tajnika DN Avenoku turškega poslanika Suada Davasa, s katerim je ostal v dolgem razgovoru, ki se je nanašal na ureditev vseh spornih vprašanj med Francijo in Turčijo, ter končno še poljskega poslanika Lukasie-wicza in angleškega poslanika Phippsa. O Bomietovem razgovoru s poljskim poslanikom objavlja agencija Havas kratico poročilo, v katerem poudarja, da je poljski poslanic po svojem povratku iz Varšave sporočil Bormetu odgovor poljske vlade na pobudo francoskega zunanjega ministrstva za razctščenje in poglobitev franco-sko-poljskfh odnošajev. Odgovor poljske vlade je v makem pogledu zadovoljiv in je v francoskih diplomatskih krofih napravi dober vtfs. Plebiscit o kazenskem zakoniku v Švici Bern, 1. julija, b. V nedeljo 3. jutrja bo v vsej Švici ljudsko glasovanje o uvedbi enotnega kazenskega zakonika, kd naj bi zamenjal posamezne kantonalne kazenske zakonike, po katerih so se doslej sodili prestopki v posameznih kantonih. Leta 1898. je bila namreč švicarska ustava spremenjena v tem smislu, da je prešla na zvezne organe tuđi pravica zakonodaje na Področju kazenskega in civilnega prava. Enoten civilni zakonik je v veljavi že od leta 1911,, dočim je bilo besedilo enotnega zakonika izgotovljeno Sele letos in se bod v nfrtstio izrakJH o zavija ni. Svobodomiselni demokrati in socialni demokrati so se na svojih nedavnih zborovanjih izrekli za novi kazenski zakonik, katoliški konservativci so se z večino izrekli proti njemu, manjšina pa bo najbrž glasovala zanj. Proti zakoniku so tudi liberalni konservativci, dočim so se za enoten zakonik izrekle stranka kmetov, obrtnikov in meščanov, mladokmetska in neodvisna stranka. Pričakovati je, da bo velika večina Švicarjev glasovala za novi zakonik. pcCUtčtti Q&$o\nlk Milanski »Corriere detlu sera« je objavit pod naslovom »Stojadinović« dolg čtanek o delovanju in politiki dr Stojadinoviča kot ministrskega predsedniku m ministra zunanjih det. Konec čhnku se «*\-*%w': »Fašistična Italija sprem'ja srečen raz\oj delovanja in potiiike dr Stojadinoviča z iskreno prisrčnostjo in s toplimi želiami za intpeh im pošilja gospiydu Stojadmoviću še enkrat svoj pozdrav.« Proslava dr. Mačhove&a rojstnega dne Kakor je znano, je rojstni dan dr. Mačka 17. julija, njegov god pn 15. julija. Kakor druga leta. tako hočejo njegovi pristaši ta-di letos na posebno ričevalnejša dela, ako se dejansko želi% da »Slovani še ii- ve*. Naš delež, naš tribut v bodoči slovanski solidarnosti se torej ne bo meril po praznih besedah in simpatijah od slučaja do slučaja, on se bo cenil samo po oni dejanski meri moči in požrtvovan j a, s katero bomo znali čuvati in braniti splošno slovansko stvar. Zakaj prilike okrog nas in v svetu zahtevajo mnogo težji in realnejši izraz vse slovanskega bratstva, one zahtevajo, da se to bratstvo vidi skozi tik stvari, skozi prizmo dogodkov tako. da bi bilo čim najbolj prepričevalno in čimbolj učinkovito. Takrat se bo u\-eljavila ona velika rstma, da brez slovanske tudi ni jogos^'enske bodočnosti. Posebno v teh veličastnih dneh vsesokolskega zleta pridemo v položaj, da 6omo to globoko občutili m v ¥99$ resnosti preživeli. Poleg vseh zunanjih manifestacij, tako lepih in ganijivih, se bo zahtevalo še nekaj več: da spregovori im duh!.. ,c Pojde~U dr. Močeh v Beograd ali ne pojde? Zabeležili smo že vest »Obzora*, da napravi dr. Maček protiobisk šefom srbske združene opozicije v nedeljo 3. julija^ pripomnili pa smo takoj, da je »Obzor* dokaj nezanesljiv informator in da je zaradi tega treba vest sprejeti z veliko skepso, O stvari je spregovoril sedaj tudi »Hrvatski dnevnik*, ki je. kakor je znano, osebno glasilo dr. Vladka Mačka List reagira na »Obzorovo* vest m pra\'i: »Gotovo je, da se bodo dr. Maček in šefi srbske združene opozicije ponovno sestali, toda kje bo to m kdaj bo to, o tem oni splch niso dati še nobene izjave. To se bo izvedelo, ko bo za to čas in se ne bo ničesar zatajiho, kar bo potrebno vedeti.* Na »Obzorovo* adreso je dr. Mačkov organ naslovil bo4e zafrkacijo: »Naravnost zaba\'no je tekmovanje listov, kdo bo točneje javil, kdaj se sestane dr. Maček s predstavniki srbske združene opozicije. Beležijo se različni datumi, kakor da bi bilo sploh važno, bodo-li se oni sestali tega ali onega dne. Nekdo je očividno zaradi tega močno nestrpljiv. Toda dr. Maček in združena opozicija ne uravnavata svojega postopanja po razpoloženju in željah tretjih, marveč po onih interesih, ki so jim skupni m o katerih so se ie do sedaj pogajati.* _ _ _ i. jul. h_ »Pariš Midi« objavrja od svojeea rjorofevadca v Rifli vest, da je OTJetska poJicria odkrila pretekli teden -Široko razpredeno zaroto, k .V ere žrtev nai bi med drugimi postal ljudski kom«w notra-ujii zadev Jeiov, katerega nai bi njefjov kuhar. Lftvamee PlakaitK, zartTupiil. takoj pO odBrTrtni zatote so bSe izvedene Stovidne aretacije. Med aretir&nei je tudi mnogo uradnikov GPU. Jej bodo sojeni no poaefcrf komisiji pod predsec&tvorn samega Jezova. I Borzna poročsfa- Curili, 1. jufija. Beo- . " H), Pariz 1Z_44. London 21.605. J*ew York Tli uitj 7X06, Mllr.n 22.95. Amsterda.a »1.3T5, Berlin 175.70, Dunaj 30, Praga 15.13* 1Par-iukarešta 3.25. »SLOVENSKI NABO D«, petek, 1. julija 1938. Štev 144 Bolgarski rudarski k'ji v Trbovljah Njihov obisk ho ir^nogo pripomogel k trajnemu prijateljstvu in bratstvu obeh narodov Trbovlje. 30 junija V soboto 7. opoldanskim vlakom so se pripeljali iz Zagreba bolgarski rudarski inženirji, ki potujejo po rudnikih Jogoslavp je. Čeravno |e bil obisk srru»koviicga značaja so rudarske Trbovlje sprejele bolgarske brate in sestre z vso toplino in prisrčnostjo, da so *e počutili dragi gostje v Trbovljah tako domače, kakor se počutijo v svojem domačem Perniku. Ma trboveljski postaji so bolgarske inženirje pričakovali tukajšnji rudarski inženirji. Ko so bolgarski gostje izstopili, jih je v prisrčnih besedah pdzdravfl ravnatelj tukajšnjega rudnika g. inž Vitold Biskupski. Rudarska godba je zaic?;ala bolgarsko in na&o državno himno, medtem pa so ru-<:..rske deklice v narodnih no^ah pripele stasitim bolgarskim inženirjem rdeče nageljne — znak nase ljubezni Za prisrčen sprejem »e je zahvalil generalni ravnatelj rudnika 1'ernik g inž Spasov. vodja ekskurzije S kolodvora so gostje i. zastopniki našega rudarstva odpellalj v okrašenih avtobusih in vozovih do rudniške restavracije, ki je bila vsa v zelenju ter jugosJo-venskih in bolgarskih državnih zastavah. Pred restavracijo so pričakovale drage go-sre množice ljudstva, zlasti rudniškega na-mescenstva, ki je bolgarske goste navdušeno pozdravljalo. Vsa -Johna je bila zavita "v državne zastave, ki ><> letos v kratkem razdobhj časa že tietjič vihrale v pozdrav predstavnikom bratskega bolgarskega naroda Ekskurzijo, ki šteje 20 inženirjev. 3 7vdravnike in I] dam. je spremljal kot delegat ministrstva za šume in rudnike g. inž Ču-belić. kot zastopnik IVlruženia jugosl. rudarskih in topilniških inženirjev pa se jim je peljal naproti nadkomtsar rudarskega glavarstvu v Ljubljani g. inž Zupančič. Po kosilu v rudniški restavraciji, ki ga jim je priredil rudnik, je rudniški ravnatelj g. inž. Biskupski v rudniški direkciji bolgarskim inženirjem predočil nazorno sliko geološkega položaja trboveljske premogovne kotline ter tehnični in gospodarski razvoj in napredek našega največjega premogovnika. Bolgarski inženirji so strokovnemu razlaganju našega rudarskega strokovnjaka slediH z naivečjo pozornostjo in vidnim zadovoljstvom. Nato so se razdelili v skupine in si je ena ogledala jamski obrat, druga separacijske naprave in gradnjo nove elektrarne ob Savi. kar jih je posebno zanimalo, dočim so si bolgarski zdravniki in ffpotokarji. ki spremi ia jo ekskurzijo, v spremstvu domačih zdravnikov ogledali rudniške zdravstvene ustanove, zlasti tukajšnjo moderno rudarsko bolnico. Zvečer je rudnik priredi' banket v čast gostom. Udeležili so se ga poleg domačih rudarskih inženirjev in zdravnikov, ki so prish z dumami, tud' zastopniki tukajšnjih oblasti, skupaj okrog 00 oseb. Na banketu so bile izrečene pomembne napitnice za srečno bodočnost obeh dinastij in bratskih narodov V imomi Trboveljske premogo- kopne družbe, rudnika in domačega inženirskega zbora je drage goste v izbranih besedah pozdravil rudniški direktor g. ini. Biskupski, poudarjajoč koristnost obojestranskega spoznavanja gospodarskih ustanov, kar bo še tesneje povezalo prijateljstvo in bratstvo obeh narodov. Da vodi bratoaki in juna.vki bolgarski narod svoje gospodarstvo umno in preudarno, so imeli priliko lani videti naši rudarski inženirji. Svoj govor je zaključil s poudarkom, da preveva ves naš narod in zemljo globoka želja, da bi prijateljstvo obeh narodov trajalo večno. V imenu tukajšnje občine je goste pozdravil predsednik občine g. Jakob Kle-novšek, ki je dejal, da tvorita jugosloven-ski in bolgarski narod sicer dve telesi, a eno dušo. Ta bratska vzajemnost se mora tako okrepiti, da bosta v sili priskočila drug drugemu na pomoč, da skupno branita svojo narodno svobodo. Za gostoljubni sprejem se je zahvalil generalni ravnatelj rudnika Pernik g. inž. Spasov. ki je dejal, da so bili bolgarski inženirji na svoji poti po Jugoslaviji, zlasti Bosni. Hercegovini in Hrvatski, povsod priče iskrenih bratskih čuvstev, ki jih goji jugoslovensko ljudstvo do bolgarskega naroda Zlasti prisrčna pa so ta čuvstva v Sloveniji, ki je že od nekdaj pobornica bratstva med obema narodoma; zlasti je omenjal Bezenska. ki je učil slovansko stenografijo in si mnogo prizadeval za zbližan je obeh narodov. Svoj govor j« zaključil s pripombo, da je rudnik Pemik Bolgarom to, kar so Trbovlje Jugoslovenom. Po banketu se je razvila prijetna družabna zabava Jci je trajala pozno v noč. Otožno se je razlegala bolgarska pesem, prijetno zabavo pa je zaključilo slovansko kolo. ki je prikazalo prisrčno sliko bratske povezanosti in volje za srečno bodočnost ob eh na rod ov. Gostje so prenočili deloma v rudniških prenočiščih, deloma pri svojih slovenskih stanovskih tovariših. V nedeljo zjutraj pa so se odpeljali proti Ljubljani. Na postaji so se od njih poslovili rudniški ravnatelj g. inž. Biskupski z rudniškimi inženirji. Generalni ravnatelj g. inž. Spasov je pri slovesu zagotavljal, da bo bratski sprejem in gostoljubnost Trbovelj ostala vsem v trajnem in najlepšem spominu Ko je vlak odhajal, je godba igrala državni himni, krepki ura in živio klici pa so bili dokaz, da se dragi bratje niso poslovil od Trbovelj za vexlno hi da je tudi ta obisk pripomogel k trajnemu prijateljstvu ki bratstvu obeh narodov. ZAHVALA BOLGARSKIH RUDARSKIH 1N2EN1RJEV Tukajšnji rudniški ravnatelj g. inž. Vitold Biskupski je prejel v četrtek 30. t. m. iz Caribroda brzojavko naslednje vsebine: Napuštajuči Jugoslaviju mi Vam blagoda-rimo na srdačan i bratski prijom za grupu bugarskih inženjera. Ing. A. Spasov, generalni direktor ugljenika Pernik, Rudarska. NO UNION) tel. MS-31 mm^mmmmmm^mm^mHm^m^m% Danes duhovita komedija I GOSPOD PODNAJEMNIK" V glavni vlogi PAUL, HORBIGER — Predstave ob poletnem času od danee dalje ob delavnikih ob 19.15 in 21.15 uri. Nanovo uprizorjeni »Boris Godimo v« Zelo posrečena uprizoritev slovanske opere, ki je šla že 39 tič čez naš oder Ljubljana, 1 julija Kakor bi hotela naša opera za zaključek sezone dokazati svojo sposobnost in produktivnost z najboljšimi predstavami, je po Puccvnijcvi »Manon Lescnut« in Ponchiclli-jevi »Gioeondi« uprizorila še Musorgskega in Rimskega Korsakova veličastno muzikalno dramo »Boris Godunov«. Kakor je pač v nasj open žalibog marsikaj narobe, je bila narobe tudi ra/poredba repertoarja Zakaj če bi bil zaključek njen začetek, a njen začetek zaključek, bi bilo občinstvo s potekom sezone zadovoljno, dočim je zdaj po večini nezadovoljno. Niti vsi abonentje si niso ogledali zadnjih opernih novosti; mnoqi so že na letovanju, ali pa zaradi neznosne soparice niso prihajali več k predstavam ali »o utekali po prvih dejanjih iz gledališča. Kar jih je vztrajalo v neprostovoljni parni kopeli, pa so uživali z nevoljo hi muko celo najlepše in najboljše novosti Tako se je godilo tudi v ponedeljek zvečer. Ljudje so bečali po vsaki sliki rz parterja in lož na hodnike in na ulico, da se ohlade in nasopejo svežega zrake, zakaj v gledališču je bilo vprav nevzdržno. Zlasti prvo uro: potem se je ozračje nekoliko ohladilo. Naša opera je brez uporabne ventilacije, a perolma ne zmore več! Zato je bilo resnično neprijetno. Ponosni smo pa vendarle, da je biki v ponedeljek že 39 predstava Borisa G od on ova na odru slovenske opere in da so nam dirigent dr. švara. režiser R. Primožič, scenograf inž. Franc in 9\Hult V. Skružny zopet ustvarili tako lepo uprizoritev tega prekrasnega, silnega. izvirnega slovanskega g!a^>enega dela. Dr. Svacna je moral pae v prekratki Oob\ opraviti ogromno nalogo s Studi ranjeni težke opere, v kateri imajo zbori prav posebno važno in lepo vlogo. v kateri je orkestralni pa>rt bistveno zgovoren, značilno lz-razon rn čudovito pester in bujen v svoji barvni sočnosti, in v kateri so prav vsi številni solisti važne individualnosti, ki morajo priti zvočno in igralski do podnih izrazov Dr. Svari treba priznati, da je svojo nalogo opravil odlično, a pred reprizo v prihodnji sezoni bo lahko še to in ono »gladil In poglobil, cesar mu za pnemiero 5e nI uspelo doseči spričo nagfice, ki jo je ukazoval določeni datum. Izvrstno se je aopet kot Primožič, ki je imel težavno nalogo zlasti z masami ljudstva, pa tudi s solisti skoraj zmeraj v živahno razgibanih prizorih. Scenograf Franc pa je ustvaril čisto nove dekoracije za osmero slik iz 16. in 17. veka ruske zgodovine. Notranjost Kremlja je prikazal v dveh slikah prav sre&no. a se spretno izmehi! Sandomira m ustvaril le njegov park. Nove dekoracije Skružnega so po barvah in stilizaciji prijetne, a skromne in ne motijo s preobloženostjo. Prejšnje dekoracije, seveda tudi V. Skruznega, pa so bile vsekakor bogatejše in lepše R. Primožič je bil volrki car zločinec in spokornik Boris Godunov. Podajal ga je pevski prav dobro, a igralski učinkovito. prečuteno in doživljano, pri tem pa z zadržanostjo, ki je posebno ugajala. Niti v sceni blaznega privida ni pretiraval in prizor smrti podal vseskozi estetično. Gosp. Griff Iz Zagreba je pel in ifiral meniha kronista Pimena odlično. Tekst je pel v ruskem originalu. Le sufler mu je bil preveč glasen. Izvrstna Ksenija je bila Ribičevo, srčikam Feodor Noilijeva^ prav vzorna dojilj« Španova, pevski rn glasovno zopet izvrstno razpoložena, zelo zadovoljiv Šujski Marčec, takisto Sčelkalov Kolaeio in Nikitič Lupsa. Prav dobra Marina Mntakova je bila M. Kogejeva in polna pristne humom os ti Varlam D.Zupan in Misajil Ranovec ter z njima krčmarica Poličeva, ki ji gre za igro brez pretiravanja in padanja priznanje . . - Naš dragi in cenjeni Ivan Franci ima posebno važno in veliko vlogo lažnega Dimitrija; igralski jo podaja docela zadovoljivo, a pevski v trenutkih intrmne zadržanosti in čustvenosti prav lepo. 2al, da me vedno znova aadfoa, da bruha tone *n mjM kriči mesto <4a bi pel. Srečen pevec je, ker ima tako ogromen hi lep glasovni material, a slab pevec, ker svoj zaklad zapravlja ta sproti kvari. '•'ITI Kot tenor je debrtiral v v4o|H bebca L Sladoljev ter zadošča! pevski ki igralski. Posebno prizivanje gre moškemu in ženskemu zboru. Vsa časti Malo jih je, a so izdali- Tudi igrali so prav ŽTvahno In bistro. Seveda jih Je mnogo premalo ter so scene na titan pred katedralo in v zimski kmečki vstaji vendar le preveč borne. Tu je treba vsaj d»ajpul dobrih atarlaiov. AH ' bi ne baV> iikAm*. da aodeasfe In šola našega k observatorija ter se tako praktično vezna? Predstava je žela toplo priznanje ter so prejeli vsi solisti dosti cvetja, režiser in dirigent pa zlata venca. Zaslužili so jih. Fr. G. Z Jesenic — Odhotf Sokolov v Prago. Naši Sokoli in Sokolića (30 po številu) so se odpeljali v sredo ob 13 15 preko LJubljane in Koto-ribe v Prago. Med njimi je bila ena vrsta tekmovalcev' za tekme v srednjem oddelku. Brat Prietov. ki se bo udeležil mednarodne telovadne tekme v jugoslovanski sokolski vrsti, je Se od 15. maja v Pragi. Sestra Anica Hafnerjeva, ki ae bo udeležila v vrsti članic mednarodnih telovadnih tekem, pa je odpotovala isti dan v Prago kot naš ženski in moški naraščaj. Skupno je odšlo na praski vsesokolski zlet z Jesenic 32 Sokolov in Sokolić. — Sport. Na Vidov dan se je na igrišču SK Bratstva vršila prijateljska nogometna tekma med SK Mladostjo iz Zagreba in SK Bratstvom z Jesenic. Tekma, ki je bala lepo odigrana, je končala z zmago Bratstva z rezultatom 6:2 (3:1). Sodil je domaćin g. Pavel Stravs dobro in nepristransko. Prireditev je bila slabo obiskana — Prva starokatoliftlca služba božja v slovenskem jeziku se je vršila na praznik sv. Petra in Pavla dopoldne v dvorani Delavskega doma ob Cankarjevi cesti. Dvorana je bila nabito polna ljudi. Oklicana sta bila dva para. Več navzoenih se je takoj po maši prijavilo v starokatoiisko cerkev. Maše po starokatoliškem obredu se bodo v bodoče vršile vsak mesec enkrat Komna poleti Ljubljana, 1. julija Pri nas je že tako: s pojmom sKomna« zveiemo običajno misel na idealno smuko po globoko zasneženih prostranih pobočjih; le takrat se nam zdi privlačna in vabljiva, kadar pokriva ves obširni svet tu gori taka debela plast snega, da komaj izolatorji na telefonskih vodih gledajo izpod beie odeje. V resnici pa se ji dela s tem kričeča krivica in to tembolj, ker nudi za bivanje v tem planinskem predelu ravno sedaj toliko lepote in užitka, da se človek kar čudi zakaj ni v vročem poletju tudi gori ravno tako živo, kot takrat, ko imajo vso pokrajino v zakupu razigrani smučarji in brhke smučarke. J5e sama pot od slapa Savice do Doma na Komni je nepretrgoma niz menjajočih se užitkov. Ker je dalo SPD pot od Savice naprej očistiti, je hoja po položnih serpentinah, ki se vi je j o ves čas po senčnem gozdu, res prijetna za onega, ki roma po lepi božji naravi odprtih oči in s sprejemljivim srcem. Kakor bi hodil po ljubljanskih par-fumerijah, tako opojno in omamljajoče te spremlja po vsej poti prijeten vonj v zlatih snopih cvetočega nagnoja. Vsepovsod pa te pozdravlja s svojimi velikimi cveti ponižni in vendar lepi Sipek. Ko pa prerineš čez 49. serpentino in stojiš na robu pri bivši vzpenjačiv zapiha že planinska sapica s svojo prijetno svežostjo in te spominja, da si se, ne da bi opazil, dvignil že na 1300 m. Še par rx>ložnih ovinkov in že stojiš ob ponosni stavbi novega Doma. Edinstven je tudi poleti razgled s te posrečeno postavljene planinske postojanke. Oko se ne more nasititi lepote planinskega sveta. In ta nebeški mir! Nobenega šuma ni slišati, kvečjemu hripavi glas okoli doma se podečih kavk. Tu pa tam prinaša od planine Gov- nae" lahen vetrič zamolklo zvenklanje pa-seče se živine ali zateguj en glas pastirskega roga. Kakšno brezskrbno življenje ima prav za prav tak pastir! Kam se neki sučejo njegove misli, ko cele dneve poseda po skalah in poje? Ali ni morda srečnejši kot mi, ki se hlastno pehamo od senzacije do zabave in potem hodimo zdravit svoje oguljene živce v ta božji mir? Kajti tu je medicina za ra^Tvane in v življenjskem boju obrušene živce, tu je skrivnostni vir zdravja in veselja do življenja. Marsikdo sicer rrusri, da postaja sčasoma bivanje v tej gorski tišini enolično in dolgočasno, ko ni na programu razvedrilnih smuških tur, pa ga pogled na pregledno tablo v veži Doma pouči, da more izvršiti 20 raznih izprehodov in tur, predno temeljito spozna bližjo in daljšo okolico te planinske postojanke. Ljudje, ki se ženejo za ultravijoletnimi žarki, jih, bodo dobili tu gori na prebitek; kar počitka potrebnemu letovišč ar ju se manjka do popolne okrepitve, pa stori (o izborni hrani kot idealist rajši molčim) planinski zrak. ki se ne da — žalibog oziroma bolje: hvala Bogu — kupiti v nobeni lekarni a vendar več zaleže kot najboljši recept. Samo ena žalost Vas čaka tu gori: da Vam čas prehitro mine, komaj ste se malo razgledali po okolici, že sučete v roki vozni red radi povratka. Zaradi tega pa dobre volje vendar ne zgubimo in se tu pa tam zvečer le zasučemo, če prime Jože za meh. Narodno pesem pa smo po svoje prikrojili in vsak večer se ponavlja iz naših raskavih grl: »pricM Dolenje z vroče doline, vabi Gorenje . . . « T. M. K nesreči pri čabru Vrhnika, 1. julija V sredo 29. junija je izšel v dnevniku >Jutro« članek o nesreči pri Gabru. Ta članek pa je bil zelo netočen, širši javnosti podajamo zato točna in podrobna pojasnila. Po celi Sloveniji splošno znano avtopre-vozništvo S Um iz Vrhnike obratuje med drugimi progami tudi na progi Ljubljana preko Notranjske in Oabra na Sušak. Tedensko najmanj trikrat prevaža na tej progi g. Štirn tovore. Med drugimi naročili je dobU g. štirn tudi naročilo g. Tavčarja, <3a bi mu pripeljal s Sušaka ca. 20 hI vina. Ker je imel g. Tavčar istočasno osebne opravke na Sušaku, se je odpeljal z avtom g. Štirna na Susak, da uredi svoje zadeve in obenem kupi vino za svojo gostilno, katero je hotel odgmetl okoli 1. VTT. v Logatcu. Obenem je povabil a seboj tudi nekaj svojih prijateljev, Ki ao ae vabim radi oo- zvali Kakor se vsak nas človek takemu povabDu rad odzove, da vkB naše morje. Ob povratku s Sušaka je prisedel na avto-mohd tudi g. Cop iz PleSc pri Cabru, katerega je Šofer sicer odganjal, vendar je pa na njegovo Izrecno prošnjo, naj bi ga vendarle vzel s seboj, končno na to pristal. G. Oop se je izgovarjal, da Ima tudi on sod vina, katerega mora obenem pripeljati domov za gostTrno. Avto Je prevozil pot od Sušaka do Rlbjaka, to je med Čabrom in Brodom brec najmanjše nezgode. Okrog pol 12. ure ponoči je prispel avto pred zasilni most, ki Je imel svarimi znak naslonjen ob obcestno drapo, dVt ga ni hflo mo- goče v luci reflektorjev opaziti, pa tudi nobenega čuvaja ni bilo pri mostu, kakor je predpisano pri zasilnih mostovih, da opozarjajo težje tovore pred nevarnostjo. S 5 km na uro je tovorni avto vozil na most. Nekako sredi mostu je bil avto, ko je za-hreščalo po njim. most se je udri in avto s tovorom in ljudmi vred je treščil v prepad. V kritičnem trenutku so bili v kabini Janez fitirn, kot šofer in povabljenca g. Tavčarja. Gg. Tavčar, čop in šofer Vinko Podgoršek so pa spali na vrhu tovora in se najbrž niti niso prebudili, dokler jih tovor ni pokopal pod seboj. Tako trdi Šofer Vinko Podgoršek. Skozi odprto Sipo v kabini so nepoškodovani Šofer štirn in oba povabljenca g. Tavčarja zlezli ven in v zli slutnji, da se je pripetila težka nesreča onim, ki so spali na tovoru takoj pričerl z reševalnimi deli. Izpod tovora so takoj izvlekli Tavčarja in Podgorska, dočim je bil C op vržen malo v stran od razmetanega tovora. G. Čop je Se nekaj grrvoril in se na tleh obračal, dočim g. Tavčar ni dal od sebe nikakega znaka življenja, šofer Vinko Podgoršek pa je bil nezavesten. Kljub vsem naporom Tavčarja niso mogli obuditi k življenju, šofer Podgoršek pa je kmalu prišel k zavesti in k sreči ni odnesel smrtno nevarnih poškodb. Navidezno najmanj poškodovan je bil g. čop. Kasneje pa se je izkazalo, da ima težke notranje poškodbe, ki jim je tudi krnahi podlegel. Ko so izvlekli izpod tovora nezavestne ga Podgorška, je bruhal umazane pene in bil res posut s cementno plastjo. Janez štirn je hitro zajel poleg tekočo vodo in mu izmil obraz ter usta. da se ni zadušil. Takoj, ko se je Podgoršek zavedel, je se ves omotičen od padca in teže sodov, ki so ležali na njem, rekel Janezu Štimu sedeč in oprt na roke: >Glej, Janez, takole se pa pravi od mrtvih vstati«! V kolikor zadene krivda na nesreči podjetje kot tako, bo dognala preiskava. Končno še pripominjamo, da so vozili čez isti most nad 12 ton težki tovorni avtomobili in pa tudi redni avtobus, ki tehta sam brez oseb okoli 5 ton. šofer Janez štirn, ki ni videl nikakega znaka, obenem je pa dobro vedel, da vozijo čez' ta most avtomobili z mnogo težjim tovorom, kakor pa je bil njegov, je vozil čez most v dobri veri, da je dovolj trden. Ob času komisijskega ogleda je bilo na mestu nad 50 ljudi, ki so vsevprek kritizirali gradnjo tega zasilnega mostu, ki je bil zgrajen iz docela trhlih gred in je več kot čudež, da ni prišlo že preje do še večje nesreče. F—č. Iz Višnje gore — Novo pokopališke. Pri župni cerkvi v Višnj: eori irrrvre novo veliko rx3kono*iA6e, staro okrog cerkve je mnogo premajhno, Sedaj bo pa prostorno ia na lepem prostoru ix>d ee*>to pri eerkvL Zli okrog in okrog .je že gotov in sedaj pri eno graditi Se kapelo v rredi. Pokopališče grade farani s kabi-kom in stroški ne bodo veliki. — Nova grobova, v soboto večer je umrla v Višnji £jorj Antonija Pajk (Tončkova Mama), rojena Čehinja iz Brna. Bila ie sest lat priklenjena na bolniško postal jo. Končno vo je smrt resila težke bolezni. Pokojna zapušča moža. tri sinove in tri hčere, že vse odrasle. Bila >e priljubijana v Višnji eori kar je pričaJa velika udeležba pri po-erebu. V Veliki Loki je pa umri Koželev oče. Blae jliima spomin! Preostalim rtane iskreno sožalje. — Novo »"erkev 90 začeli gradita va^čani v;u>i Velika Loka. Zbrali so sami precej denarja in tudi nabrali že les in drugt^a materijala za ostrešje. Temeljdii kiuneh je Že položen. &e*taj se je pa vge de^o nenadoma usi,,, menda ra<±I nesoglasja, med sosedi- In vse kaže, da bo poteklo ae mwo-i*o vode. predno bo cerkev gotova — Pri igranja si je zlomil roko. Ko so se oni dan otroci igrali, je sinček daravva Framca Erjavca iz V a hov hotel po legfvi na kozolec, bratec itm je na leetev odmaknil in fantek je padel ter si zdrobil roko v komolcu. Zdravi ae v ljubljanski bointei. — Kmetijska uabavna »n prodajna zadruga v VLšn ji gori ie preniefioana v spodVtje prostore mainarUe in je novi posdovodj)a g. Polde GroznLk. Iz Maribora — Težka nesreča je dcAetein 25-iatnega delavca I>ebemiaka Ivama iz Hot-Lrvj« vasi, lei ie uslužben pri prenojilnicl prac*oV v Ho6ah. Pri dviganju pragov z dvigalom mu je padel s precejšnje visine j^r-ag na glavo. I>e-benjak «>e je s strto lobanjo in ves v krvi zrušil. Nemudoma so ffa prepeljali v mariborsko bodico, kjer je njegovo staije zak> resno. — Starokatoliška birma. V ne-le^jo. dne 3. julija bo poded gen. vikar — posvečen škof Vladimir Kos iz Zagreba prvim bir-mancem v Mariboru sv. birmo. Zaeeuik služ be božie bo ob 9. uri. Narodne noše dobro došle. Verniki ee vat-i jo po niožnoairi k spre jetrni v cerkvi v soboto ob pol 6. u K zvečer. — Diplomiral je na efcoHiomskoJconv*ei^ •Tbri visoki šoti v Zagrelju g. Fedor Hora-r»'k rz \tirihora. čestitamo! — Maribor$ki hangar dograjen. I>eAa na tezenskem letališču ao v glavnem končana. Moderni hangar je dograjen in so ga po izvršeni kolavdaojjfi prevzeti člani isprave >Naših kril< v Mariboru. — I>ra, ki »la od doma pobegnJka. Ze nekaij drri je poteklo, kar je m^namoka-ni pobegnil 15-letni gimsnazijalec Albin Prie iz Slovenske ulice 28. Prav tako že dalje časa pogrevajo 16-letnega Ff^iksa La£iča iz Sp. Hajdine. Oblasti so nnada begimcA doslej brezuspešno igkaie. _ Čoln s 14. osebamj se je prevrnil ▼ Dravo. Na praznik se je Stirinaist ^^toden-čanov, med nfrrm tudi otnocj vo^Mo v eoeim čolnu po Dravi. Keereea ie hotela., da ee ie ootn nepdčiiovano prevrnđ in veem je grozila nevarnost, da se utopc- K sreči eo se wi resšfbi- — župa« »opet v Maribor«. Maribonai mestni župan dr. Jnvan se ie vrnil z dopusta ter z današnjim dnem zopet pte^ael wou je peric pri mestni ot>ein*. — 750 Sokolov iz Maribara v Prago. Na Petrovo zvečer je odpeljal iz Maribora že drugi posebnj vlak s Sokofi iz Maribora, ki so namenj esnd ne v^eeokoiski zle* v Pra<«o-Tokrat je odpotovalo 750 Sokolov ki Sokolić. Skupino vodjfca brat Kotnac Ln sestra Mnkueeva. — Bolgarski ▼**«arji »opet na starem niw*u. Konfao so gospodinje le dosegte. da ao pri mesenem trf&nem odseku, ugodno re- 5Bi protest botearekih vrtnarjev zaradi znane prWie6tiT*e, o katfen "G*0 ned»wno poro-čaJl. Seda«; bodo Botgari sape* protfa^&E »e-lenfavo na preJBniem meflam V M — Poštarji **> otvorili svoj dom na Pfb horju. Na pnizuik je bila đk>ve*»jui otvoru tev ;o&tarsk«v.i doma na PoiiorjiL Svofcano trti so poleg vi like množice prisostvovali tu di zastopniki postnih uprav iz Ljubljane. Zairreba in Beograda ter drugi^ ki so vsi v svojih govorih poudarjali važnost tega novega pl.-yi*nal-«Mr-t loma. — Žrtev noža. V Spodnjem DupMn h* preteklo noč Becaanec na eeatj napadel 18-ItM.nega posestni ki u a sina Alojza Lom n iva m mu zadal 12 zabodAjajov. TiiifrHijul o nevarno :a*i£jenega mladeniča >o iif imkim prepeljali v mariborsko bolnico. KOLEDAR Dane*: Petek, 1. julija katoličani: Presv. kri Jez- DANAŠNJE PKIKED1TVE Kino Matica: Neustrašna viteza Rino Slogu: Ne pozabi me! Kino Uiuon: žene naprodaj Kino Moste: :Ben Hur^. in »Plim ostrig« Pev>Jvo društvo »Slave**« občni zbor ob 20. v društvenih prostorih DE21 SNE LEKARNE Danes: Mr. SuSnik, Marijin trg 5, Ku-ralt, Gosposvetska cesta 10, Bohinec Cesta 29. oktobra 31. ds. . Iz Trbovelj — Proslava \ido\ega dn*\ \»v.ia-i bil tudi v naši uolina h po proslavljen. Ob 8. uri je bila služba božja, ki so ji priao-stvoval'. zastopniki tukajšnjih oblasti, rudnika, rezervni . p. vrnila v šole, kjer je učiteljstvo ml.t« i i.: pojasnjevalo pomen Vidovega dne za svobodo Južnih Slovanov. Mladina je odptda državno runi no in je bik> s tem tudi za kijuceno letošnje šolsko leto. — Odhod mladine na morje. V an 1 29. t- m. je z v. eernim vlakom odpotovala preko Zagreba v Bakar tokajinja rudarska niladina, ki jo je poslala na b^-vaoje ob Jadranu tukajšnja krajvvna bfl tovoka skladnica. MlaTrboveljskcm domvc v Bakru, ostane 3 tedne, žehmo, da bi se enak opoanogrla, kakor lansko leto. — CirKfas Modrano je razprostrl svinje ogromne Šotore na dvorišču delavs\ doma. Čeravno j,> to eden največjih c sov, kar jfla je bilo zadnja leta v Trbovljah, ae prebivalstvo, pa tudi m letina ne ogrevata voc za tovrstno atrakcije, marveč raje ićdo razvedrila v športu ali v planinah,. — TTdru*enje vojnih i«v»ltd«>v v Trt»o\ Ijah priredi letos 14. avgusta wld.» bolo in prosi v«a tukajšnja društva, -ia dan po možnosti ne prirejajo nobea reditev, kea- je Čisti tlobičck tombole menjen revnim vojnim žrtvam. — Vročina zadnjih dni je napolniti t. li tukajšnje občinsko kopalce, v kaft zlasti v popolilansklh urah kar urg mladine. Mnogi pogunui^'jši jxa s. oni jo v vak*vih Save. k i pa jo fpn gorjem in Hrastnikom rx>lna vitin< v. ki so že za mnoge Dostali inrplM Zato s>-mladina opozarja, da mora biti pri "k nju v Savi Skrajno previdna. — Su£a «e oN4ta. Zadirj.. dni pn;*-k sobice tako neznosno, da so že val tmv« nfki porjaveli, kakor bi bii; sredo je kazalo, da. bo tudi trH^v i dolina deležna dežja, ki je v «o^ee vreme trajalo š*» nekaj dni. bo povBročena tako rta rravTLikih. kakor poljih in \r*t(»vil, lika škoda, ker ho ausa uničil a vse pridelke, ki zaenkrat 5e prav ujgodno k« Sedanje lepo toplo vrem<* j u^>ojvu v>b:.-za zg"ocLno žito. ki napk) zori. Iz Ptuja — Poiari. Zar: >\. fontu v Sk>r. ipork'ah m ie p0flora|o jo *ko iKi^lopit* prjafirUrtkt Uitom bernerja. S pocilopjeni vrtxl j«- ' ud. Sest debelih *»vi.ni in hrui Kra-iib 40.000 din ftodft Og&m e-o /akrivili otroc ki 90 st- i*rn«li z sži^aljninit — Smrt na fes*S. Ko ^r> ]e 7. Vurb.i • vmcaJ po banoviinski co-ti SB \cU\i n/i ' r Ailoizii rniaiinr. nm ie mod pot ia<3to ma r*ost-iio s»h\l>o. da je pada) in kmaHu dihnil. Po-klieani Z4lrra"f!o vojsikf 'fciHri rta mejjtnem i*oiiok1<> pok«paim zadnji ostanfld v** votakfiv. ki 90 pokopani na m^lfi'Mn ;Ktk(»i' l'ii li z vojaakeifa poko\*n]\?^ v SHniižfti bodo prenesli posn»r^n«fi osrankc i sku|»io ^rob- ntiro. Iz Zagorja — PT€>dvečor Vido\ejra dn<* |a B* • IruStvo porabilo za svoje tradicionalno kr<-sovanje. Ko je ob številni udeležbi naroi nega občtnst\-a posebno mladine zaporel več metrov visok kres. je mladinski zapel narodno himno, nakar je sledila pri godna zborovska recitncija in govor za v dovo. Med prepevanjem so švigale pod nob rakete in pokale petarde. Ob | -aj«>-čem kresu je Članstvo ostalo okrog miz ia pozno v noč v prijetnih razgovorih. Nai njega dne se je udeležila žalne maše v ži M eerkvt deputacija, solaka mladina bbefe soi je imela se srvoje interne proslave. Žalne maše mo ne udeležila zastopstva raznih dru-atev. organizacij tn uradov a predstavniki občine tn TPD na Čelu. — PreAcA f*oicolskUt dni ae ucieležuje umu č3anov našega sokolskoga društva. Ob tej priliki opozarjamo na razr>ored naslednjih sokolskih prireditev in vabimo, on se članstvo in drugo občinstvo teh po rn°-tnosti T»delezi. V nedeljo S. t. m. bo nastop v fimartnem pri Litiji. Teden kasneje. V nedeljo 10. t. m. bo nastop v Litiji. Obakrat Odhod o pol dne. povrat ek z veeemim vlakom. V nedeljo 17. t. m. bo telovadni nastop v Zagorju: nanj se prav posebno opozarjamo. V nedeljo 4. septembra pa bo izlet in nastop na Lokah, kamor pojdemn pač vsi tn 4. septembra na PolšnTk, kjer bo jwvni nastop agilne sokolske čete poianJttce. vnme postojanke v Zasavskih Dofrjrsttrh Zdraho! _ »ostani ln ostani 21an IV•dslkot« dfoib«! Stev. 144 »SLOVENSKI NAROD«. petek, 1. kritja 1«. Str mi 3 DNEVNE VESTI — Ni. VeL kralj Peter II. na Bledu. Včeraj zjutraj je prispel Nj. Vel. kralj Peter H. na Bled. Spremljala sta ga dežurni ad-jutant, general žarko Majstorovu* in vzgojitelj Cecile Parote. Kralja so pozdravili na Bledu Nj. Vis, knez namestnik Pavle, minister dvora Milan Antic, dežurni adju-tanl Linus Dekaneva in radovljiški sreski načelnik. — Zaiiiopatvo Beograda na praških sokol- >kih svecauostih. Na^a prestolica bo na velikih sokolskih svečanostih v Pragi zakopana ne samo po Sokolih, temveč tudi otl-c >elno. Beograd bosta zastopala na vseso-koiskeni zletu vpokojemi general ^ivojiii Ranfcović Vn olan mestnega sveta MijuSko-\W. Kai pa Ljubljana? Ali ni več slovenska in siovaoafca? . — Resolucija Pen-klubov. Na 16. Kon-gtesu Pcn-klubov v Pragi, W je bil zaključen v torek, je bila sprejeta obširna, resolucija, obsegajoča v glavnem naslednje 4 točke: i. Literatura ne pozna meja in literarne nianifestacije morajo Vedno neodvisne Od političnega dogajanja in življenja naroda. 2- Člani federacaje Pen klubov stoj. na stališču, da morajo biti vedno aOasti pa med vojno umetniška dela kot skupna dobrina človečaastvai nad nacionalnim: in po'itičnlml pokreti te da jih je tr *ba spoštova tL 3. člani federacije Pen_klubovbod<- zastavili svoj osebni vpliv soj tudi vpliv svojega pisanja za spo-razainevanje in medsebojno upoštevanje narodov t. Ctaxa federacije ugotavljajo s pomiri njc-ni ta zadovoljstvom, da so po_ nehali napadi na svobodo mišljenja s svobodo izražanja in naglasa jo, da je treba isposlovat) T^opolno svobodo kritike. _ gOngres strojevodij. Društvo strojevodij bržavrjih železnic te parnikov bo imelo t, 5. in 6. julija svoj letošnji kon-v prostorih Doma kulture v Beogradu. Razen običajnih točk dnevnega reda je na đo vnem rađa tudi poročilo o pri- zadev:in''i uprave, da se uredi položaj s< rajevocttj, Liko da bi bili prevedeni v : .-t h.-. ne pa da se dele v zvanja služi-teljev, zvanienikov in uradnikov. Razpravljajo se bo tudi o izpremembi in dopolnitvi pravU. — I*rj>«i!u.va mednarodnega zadružnega dneva. V nedeljo bo proslavljen tudi v naši vi mednarodni zadružni dan. Največja BV( Canoat bo prirejena v Beogradu. Organizacijo proslave je prevzela glavna Zadružna zveza kot članica Mednarodne Zadružne zveze v Londonu. Prošnje rekrutov dijakov. Rekrutj dijak; leta 1937 in projinjih letnikov, ki imajo nravico do dijaškega roka pO &lenu 49. Txxi a. točka 1. isjcona o ustrojstvu vojske in mornarica torej oni, ki imajo najmanj višji tečajni izpit v gimnazijah ali realkah, odnosno, ki so dovršili srednjo strokovno šolo z zaključnim izpitom, odgovarjajočo raiign v'£jega tečajnega izpita in ki žele odslužiti kadrski rok v tekočem letu. morajo vložiti prošnje na pristojne vojne okni-. kasneje do 10. avgusta. Prošnjam je treba priložiti izpričevala odnosno potrdila o Steni šoli. tviiio Sloga — Tel. 27-30 Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri BENJAMINO GIGLI NE POZABI ME! Znižane poletne cene! Zdravniška vest. V imenik zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino it' bil vpi>:tn zdravnik v Prngerskem dr. Karel Klasim*. — Za mrtve proclafcenj. Okrožno sodišče v Murski šolati je uvedlo postopanje, da se profftasi za mrtveca Anton Felkar, po-aestnft v Serdku. V začetku vojne je odšel z 18 hofivedskim i>olkom na ru»ko bojtifte, k:er je Uez sledu izginul. Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, naj ee proglase za mrtve posestnikov sin v RaVnah Janez Mlinar, ki je izginil v ruskem ujetništvu v Sibiriji, pos-'stnikov ein na Vrhu Jurij Bav©c, ki je togfci* na ttatfjaoakem bojiČču 1918. posestnik v Gornji Lipnici Mihael IVsiuk ki je i^.^inil v septembru 1914 na ruskem bojišču. jx>sestiniik v Stari Ose-lici A$0 t::i SrraiK. Ojet baje na tirolski fronti leta 1918, posestnik na Uncu Fraaic Piin'rir, pogreSan ođ oktobra 1914 na ironti v OaHeiji, posestnik v Prarrecah Janez Set-nikar. ki v n;l v /aiviku svetovne voj-dc ns ruakeni bojidČu hi posestnik v Depali Vi Mihael Vrhovnik, ki e zadnjič pisal iz Galicije v maju 11)1."». da je hudo ranjen. — li Služl»ene^a lhtu. >Sluzbeni list kr. banske uprave dravske banovine** 52 z dne 29. junija objavlja na^odtia za S -avo proračun;i nios^n.h občin za pro-ra£nnsko leto 10^0-10. pravilnik o delu po- možnega osebja v I zdravstveni) javni in privatni -lu/fbi tor pravilnik o fondu za izvajanje regrutacije v mestni občin: ljubljanski. — Polževo fe dobilo novega ©skrbnika. Z današnim dnezp je prevzel vodstvo zna. nega planinskega doma na Polževem dosedanji plačilni v Zvezdi g. Mirko Pervanja. N _.>va prijazna, simpatična soproga je priznana kuharica in s tem je dano jamstvo, da bodo gostje na Polževem vedno prisrčno sprejeti En dobro j>ostrežerni. Polževo je v bi ž n: Ljubljane, dostopno z avtomobilom v dobri pol uri. Tudi v najhujši vročini je na Polževem prijetno, ker pihlja čez hrib med Krko in Višnjo goro vedno hladen ve-:~ iv naokrog se pa razprostirajo ve- mn luikov? crozdovi, ila je zrak vedno Ost Kot !etovj5ce jQ Polževo posebno pri- i!' rr' ' vo "nim. ki imajo radi mir in kj ne K?'k> na počitnice zato, da bi ©e morali o^arirj po najnovejš: modi. . ^a>r^ni izpiti na Ahiturijentskem teča- ' J" KaaraiM ja T0I na dri. trgovski akade, • no? V L*ubIian» so bali od 11. do 27. junija „ ; istvom ministrskega odp>oslanca mior4v?iV? n r^Ia- bajl- inšpektorja, l2pit eo naprav Bahar Lucifa^ Milena, Bra- £1™ lira^ica' Br«*elj Rja, BreKh Vlaeta, Slfr Dct^ Vera, Fettich Vida, Grol ar M.lena. Hrovatin Ivan, Jončič Mat. pareta. Jerinan Majda, Jerainovič Niko, Ken- ^ntluS'fS Majii«n, Macarol Zlata, Ma-)V £^eTb2rŠL K^na, PamiC Marija gte^fa o^o) Poženi Majda. Preinfalk Koda š^ka Ama^., ^ka Gabrijela, Ter-odhko)l Torkar Miroslav, Vahtar Zdeoo, I^C\iS?'i T^S* Roza' VerovSek SSL Vodušek Andreja fx odliko), Zarnik JfikoJa,. Zorko Ljudmila, Zupane Ljudmi- | k. - Vpisovanje na abiturijentski tečaj t »o od 1 -do 25. septembra 193$. Predavanja se prično 1 oktobra. — Izdaten dež na Doftenjtfcem. V ljub. ljanaki kotlini smo včeraj «mna« pričakovali izdatnejšega dežja, ki bi vsaj mak) ohladil že vae preveč segreto ozračje in namočil zelo izsušeno zemljo. Zvečer amo sicer v Ljubljani imeli toliko dežja, da je za sik) zmočil prah, tja proti Gorenjski pa se tega ni bfto. Pac pa je precej močno deževalo na Dolenjskem. V Višnji gori in okolici je deževalo dobro uro, tako da je za prvo silo zemlja namočena. Dežja je bilo toliko, da jv. ležala ponoči v dolini med Šmarjem in Žalno gosta megla. Ozračje se je seveda, precej ohladilo in zeleni gondovi so kar dihah svetost iz sebe po blagodejnem dežju. — Radijska postaja obvešča svoje naročnike, da bo danes ob 18.40 predavanje: Oh 70 letnici dr. .Aleša. UAeniCnilca. F*reda_ val bo ufoiv. prof. g. dr. France Veber. * Završni izpiti na dri. trgovski akademiji v Ljubljani so bili od o. do 23. junija Dod predsedstvom ministrskega odposlanca. Sf. Davjda Korenića, načelnika rainistretva trgovine in industrije v pok. Izpit so napravili: Adamič Ana, Bahovec Milena. Bojmo-k> Vilma, Breskvar Hilda, Bydlo Sonja. Demšar Vanda, Djinovski Kadmila. Dobeic Eklvin, Dular Marija, Ferlan Bogomid;i, Florjan Oltra. Glavnik Pavla (z odliko) Gruber feteian. Grzinič Davorin, Gue^k Fnwic, Hladnik Vera, Jakše Ladislava. Jamar Miroslav (z odliko), Jesih Vida. Kapun Maj--ta. Kersnik Božidar. Kozina Divna, Koželj Elizabeta. Kraje Nikolaj, Kune Elza, Lah Marija I^apajne Franc, Lavrenčič Ljerka, Megužar Midan. Menart Silva (z odliko). Mi-oatti Darinka, Miklič Jelka, Petročnik Danica. Pire Ivanka, Podkrižnik Gabrijela, Po-eraonik Vladimir, Pepebijak Bogomir, To\>e MuiZda Premeri Marija, Punperčar Ema {z Odliko), Raunaober Edmund, Rechberger Ljudmila, Rehar Marija, Roječ Milena, Rotar Marija, Sila Danica. Sotlar Ana, §toxe Danica, ŠuMeršic Erika. Tesar Katarina. Ver-dir Marija, Vodopj^ec Vida, Vogle Helena, Volk Vkioencija, Zameonik Mira, ZeLinka Leon, Zormaji Stanislava. Zupan Vera, Že-leznikar Vanda. Žagar Franc, KobaH Franc (privatist). >"renie. Vremenska napoved pravi, da bo spreman!fivo obkiuno, vrooe, nagnjenje k nevihtam. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani. Beoffradu in Sarajevu. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 37, v Splitu 34. v ZagTebu in na Rabu 31. v Ljubljani 30.2 v Dubrovniku 30, na Visu '29, v Mariboru 28.8, v Sarajevu 28. Davi je kazal barometer v Ljubljani 757, temperatura je znašala 18.5. — Med kopanjem okraden. V nedeljo se je kopal pod Fockovo tovamo v Kokri trgovski pomoeaiik tvrdke Logar & Kalan Jer ne j Drnovšek. V Dolu, kakor pravijo temu delu Kokre, pa ni več kabin in kopalci mo-raio obešati obleke po drevju in gnnovju. Tako e poškodbe. Druga žrtev nesreče je postala 20-letna delavka Julija Zupanova iz Ljubljane, ki je padla s kolesa in si zlomila desnico. — Harakiri 7S-letnega starca. V Rudah blizu Samobora si je na praznik prereza! trebuh 78 letni starec Jurij Pihler. dolr ero let ie tarnal, da ie star in siromašen, da je Že vsega sit. Končno je sklenil končati si življenje. Vzel je velik kuhinjski nož in odšed v kiet, kjer si je prerezal trebuh. Prereza! si je čreva in želodec in čez tri ure je v srilnih mukah izdihnil. — Strašna tragedija r planinah. Na Velebitu se je smrtno jx>nesrečil znani zagrebški planinec Dragotdn Brahn, član planinskega društva i-Cepin-c. Na Velebšt je odšel že v soboto s tremi prijatolii. Plezali so po stroki steni in ko so bili okrog 300 m visoko, je Braihai spoznal, da naprej ni mogoče plezaiti. Naenkrat je izgubil ravnotežje ni Padel. Ob-visel je sicer na vrvi. toda udaršil je z arlavo ob pečino, da je bil lakoi mrtev. Drugi konec vrvi je imel privezan okodj sebe njegov tovar iS Ladislav Makovec. Sest ur je drža i svojega mrtvega tovariša na vrvi in čaikai na rešilno ekapedecijo. Ko je pa le ni bUo, >e hotel mrtveca tovariša sani odnesti v dolino. Odrezal je vrv. toda v naslednjem trenutku se je tovariševo trupfo zakotalilo po stnni pečini v jrlobino. kamor se je previdno spustil tud: Makovec. — Iilet k opemi predstavi na prostem v Gorico priredi Putnik z modernim avtoka-rom dne 16. julija. Prijave in itrformaci e v veeh bUietamah PufnSka. Iz Llublfane —lj Priklopni ^mvajski vo»ovi. Giede na našo notico, ki je zahtevala, naj se v vročini spet uporabljajo tramvajski vozovi, smo od električne cesfce železnice dobili pojasnilo, da odprtih pn%lopnih voz ne morejo dati v promet, dokler ob krožni progi ne bodo zgrajeni odstavi jalni ali premikal-rri rtri. Ce bi sedaj dali v promet preklopne vozove, bi bil ves tramvajski promet v mestu talko oviram, da bi bile pritožbe zaradi zamud in nerednega prometa še večje, nego so sedaj zaradi manjkajočih odprtih voz. Promikalni tiri bodo pa. zgrajeni še letos takoj po dograditvi proge k Sv. Križu in po obnovitvi dolenjske proge. —Jj Kritika restnfh prehodov. Na našo notico o cestnih prehodih smo iz mestnega cestnesra nadzorstva doti Ji nojaemilo. da so sedanji cestni prehodfi 1« začasna ter jih bodo po preizkušnji prilagodili potrebajn, v kolikor v sedanjih smereh ne odgovarjajo. Razne prometne ustanove so celo izjavile, da je treba prehode Še bolj odstraniti od križišč, nego ao sedaj. Okrogli kamni na Marijmern trgu samo usmerjajo razvoj krožnega prometa in je krog zato tako velik, da ovira nevarno prebi te van je vozil. Posamezni oestod prehodi bodo namesto s sedanjimi belimi ortanri v kratkem zaznamovani s kovinskimi pronK-tnlmi žeblji kakor po velemestih. —lj Mestni hfSi brea razsvetljave je MI naslov notici, ki se je pritoževala nad pra^o e^irrtovako temo v drven mestnih staoovaoi-skih hieah v jugozaliodn^m delu Ljubijane Ker pa piscu omeinjenih vrst bržkone niso znane razmere v omenjenih hišah, smo dobili z maefetrata pojasnilo, ia je tndg v • teh mestnih hišah stopmška razsvetljava | urejena po polirijni Hi predpisih. Kar p* «e stroški za to razsvetljavo stopnišč meseeuo dorazinerno nazdeie mod vse tjuajikt, so ee vse stranke sporazumele za gTOja.ru ruičan razsvetljave, dm stroški ne bi bali preveliki. Pri tem ie fla mestna obSna strankaiii celo na roko, da so si način razsvetljave same določile. —lj Syhi vode jak |»ri &r* Florijaa* je vzrok marsikaterim kritikam, toda upraa sa je bila prisiljena zapreti, ker ao ga otroci in razgrajači vedno snet takoj pokvarili. Lansko poletje ie vodnjak dvakrat dobil novo posodico za vodo in dvakrat j© bila vzidana k vodnjaku veriga. Obakrat je b:lo vse že prvi ali drugi teden ukradeno, Z razbijanjem po vodnjaku pri kraji posode in z ruvanjem verige ie pa v nevarnosti ukj lepi stari voanjak, da ga zlikovci popolnoma razbijejo- Zato je pa bolje, da ohranili*} vsai suhi vodnjak, ka ga razgrajači v*>aj kolikor toliko pusie pni niiru Sosedje daj sami pazijo in "^sr. kogar takoj ori javijo, kdor bi deial >ko.k> na lepem starem vodnjaiku. —jj Prošnia mestnemo magistratu. Periferija Ljubijane. zlarti pa Steka«, je precej zapostavljena v hiidjenakem pogledu. Ponekod se dvigajo oblaki prahu, mi ponižni .-.ikarii pa ga moramo požirati kljub vsem predpisom in zainimivtm predafvanjem, ki etovano prepričal, da prodajajo Oarednje mlekarno tu pa tam kislo mleko namestu jogurta. Tu-di če se dogaja to pomotoma, ni opravičljivo. —ij Proslava sv. Cirila in Metoda. V nedeljo 3. t. m. bo proslava px:iznika sv. Cirila in Metoda na letnem i-eiova iiV-u mo-Scanskega Sokola v Vodm-nu ob j>rogi dolenjske železnice. Priče tek ob 1. uri popoldne s pozdravom državni zastavi. Po govoru zastopnika slavnega vodstva CMD ve^ka ljudska zabava s plesom ni prostem in raznimi zabavmmi točkami. Prj celem programu sodeluje godba 40 pespolika >Triglav-$kega^. Vabimo našo javnost, da se v čim ▼edjem številu udeleži te pamjot-ičue prireditve, saj gre v korist naših obmejmh bratov. —lj Blagoslovitev Marijinega >pomeuika na šentjakobskem trga. V ne\k^ljo. dne 3. t. m. bo ob 11. uiti g. škof dr. tir. Rozman slovesno blagoslovil obnovljeni Marijin spomenik na šentjakobskem trgu. .Nfc^stna občina jfubljanska je d«la na svoje stroške po naertih «j. prof. arh. Plečnika obnoviti spomenik. u— Sadjarska podružnica ši*ka vabi na članski sestanek v nedeljo 3. t m. ob 9. dopoldne na vrt predsednika podružnice g. R. Začka. Podjunska 28, kjer nam bo razkazal potrebna poletna dela na sadnem vrtu. —lj Planinci, kam v nedeljo 3. julija. Ta dan priredi Slovensko planinsko društvo izlet neznano kam. Odhod bo v nede«Ijo ob 5. uri zjutrai z avtobusom iz Tavčarjeve ulice. Mnogo mikavnega je v tem izletu, kjer ne veš naprej, kje bo cilj in kam poj-deŠ. Avtobus bo pripeljal planince že v zgodnjih urah do vznožja, nato pot skozi gozdove, čez cvetoče travnike, vedaio vj^je do planinske koče, ki leži med vršaci p'a-nia. Iz planinske koče more vsak po svoji volji napraviti se poset«e izlete ter se vrniti proti večeru nazaj v postojanko, sestop v dolino, kjer čaka avtobus 'n jiovra^eik domov v Ljubljano ob ea 21. uri. Hj-tvte s pri-ja.va.mi ki jih sprejema pisarna. SPD na Aleksandrovi castii 4y I. Cena vožnje le din 40. —}j Visoka starost. Gospa Marija Strtilej, prodajalka živil bo praznovala jutri svojo S9. letnicx>. Veliko lepih spominov ima rz. mladih let. Znanci In sorodniki ji žele se mnogo lepih in adravjh dni. 80 ameriških Slovenk je prispelo Ljubljana je davi rojakinje na glavnem kolodvoru prisrčno sprejela in pozdravila Ljubljana, 1. julija. Izredno prisrčno, iskreno, toplo in s pravo bratsko ljubeznijo je Ljubljana davi sprejela 80 ameriških Slovenk, članic »Slovenske ženske zveze«, ki so se z razkošnim francoskim parrukom »n de France« pod vodstvom A. Kollanderja in g. Leona Zakrajška preko Le Havra in Pariza ter Jesenic davi ob 9.15 — vlak je imel manjšo zamudo — pripeljale v naše mesto. Ko je vlak z dolgimi udobnimi pul-mani, okrašen z ameriškimi in jugoslovanskimi zastavicami ter z velikim napisom »Slovenska ženska zveza« zavozil na postajo, je godba »Zarje« zaigrala pozdravno koračnico. Na kolodvoru je bilo zbranih izredno mnogo ljudi, zlasti predstavnic raznih ženskih organizacij, prisotni so pa bili tudi ban dr. Natlačen, župan dr. Adlešič. predsednik Zveze za tujski promet dr. Žižek, dr. Bohinjec za Narodno iz-seljeniški odbor, pater Zakrajšek in mnogi drugI Ko se je vlak odklopil, so k nJemu pohiteli svojci in sorodniki Američank in sledili so ginljivi prizori radostnega svidenja, objemanja in poljubovanja. Američanke so izstopile in hipoma so imele polna naročja pestrega cvetja, s katerim so jih obsule v pozdrav naše ženske. Odšle so na peron, kjer jih je najprej pozdravil ban dr. Natlačen, želeč jim prisrčno dobrodošlico. Za njim je izpregovo-ril župan dr. Adlešič, povdarjajoč, da v imenu bele Ljubljane izraža veliko veselje, da jih spozna iz oči v oči in jim ob prihodu v staro domovino iz srca seže v roke. V imenu škofa dr. Rozmana in Rafaelove družbe je Američanke pozdravil pater Zakrajšek, za njim pa v imenu Krščanskih ženskih društev gdč. Cilka Krekova, nato pa še ga. Vera Adlešičeva. Za njo je izpregovoril v imenu Prosvetne zveze prof. Dolenc, nato jih je pa pozdravila v imenu Jugoslovenske ženske zveze, sekcije za dravsko banovino, ga. Pavla Hočevarjeva, ki je podčrtala pomen Mednarodne ženske zveze, naglašujoč, da je letos minilo ravno 50 let, odkar je mala skupina ameriških žensk pozvala žene vsega sveta brez razlike vere, narodnosti in političnega prepričanja k skupnemu delu za ženske in človečanske pravice. Žene vsega sveta so razumele ta klic, saj šteje Zveza že okoli 40,000.000 članic in vse se zavedajo, da more in mora vse ljudi vezati resnično delo za bližnjega. Kadar gre za splošno korist, ne smemo iskati tega, kar nas loči, temveč le to, kar nas združuje. Na tem načelu je osnovana tudi Ženska zveza, ki skuša predvsem koristiti svojim najbližjim, to je slovenskim ženam. Ve Američanke ste naše sestre, ste del vsega našega naroda in vaš obisk srna tram o za praznik, ki ga praznujemo vsi. H koncu jim je izrekla prisrčno dobrodošlico in poklonila gospe Prislandovi krasen šopek rdečih nageljnov s trobojnico. Vsa gin j ena se je za prisrčne pozdrave in sprejeme zahvalila ga. Mary Prislan-dova iz Sheboygana, nato pa v imenu Slovenk, rojenih v Ameriki, gdč. Evelina Fabijanova iz Chicaga, naposled je pa še svoje rojakinje pozdravila Američanka Čebularjeva, ki je prišla pred 14 dnevi v Slovenijo. Američanke so krenile na restavracijski vrt, kjer so bile pogoščene, nato so se pa razšle. Potovanje, ki ga je vzorno organizirala French-Linija, je bilo zelo lepo in prijetno. Sava izročila svojo žrtev Zagorje, 30. junija Truplo dijaka meščanske šole Ivana Brezo var ja, ki je utonil v soboto popoldne v tolmunu pod zagorsko postajo, ao iskali že od srede. Preko tolmuna so zasidrali velik »flos« in najboljša potapljača Grahek in Burkeljc sta ga iskala po vsem dnu, toda našla ga nista, da je že prevladovalo prepričanje, da je odnesla Sava truplo dalje proti Trbovljam. Na praznik v sredo pa je bilo okrog- tolmuna spet vse živo, nihče več ni mislil na kako presenečenje. Okrog četrt na štiri pa so nenadoma zavpili, da. plava po tolmunu truplo. Sprva so bili vsi mnenja, da je spet kdo utonil, kar ne bi bilo nič čudnega, saj so kopalci letos kar preveč predrzni in lahkomiselni. Izkazalo pa se je, da je voda skoraj do minute točno, po štirih dneh dvignila razpadajoče truplo nesrečnega Bre-zovarja. Prineslo ga je iz sredine, kjer ga je tok odložil v sviž, pokril z novo plastjo sviža in lesnega drobirja in s tem seveda onemogočil iskalcem, da bi ga našli Voda je nesla Brezovarja v loku do kraja, kjer bo ga potegnili na breg, pokrili z zelenjem bi obvestili starše. Truplo je bilo na debelo pokrito s svi že m. in kazalo je znake razpadanja tako, da ga ni bilo mogoče mti dovolj osnažiti. Ob veliki rnnožici prihitehn radovednežev, ki so presunjeni gledali žalostni prizor, ko so se starši v nemem obupu sklanjali k truplu svojega ljubljenega sinčka, so zemeljske ostanke nesrečnega Brezovarja položili v krsto in odpeljali na dom k Snojevim, odkoder se je vršil v Četrtek popoldne pogreb, kakršnega Zagorje že dolgo nI videlo. Kdor je le mogel, Je prihitel, da spremi na zadnji poti tragično žrtev zahrbtne Save. Obnavljamo nase tvarik), naj ne bodo kopalci lahkomiselni In naj Save po nepotrebnem ne izzivajo. Mladini pod 18. letom in plavanja neveščim pa naj bi se kopanje v tolmunu brez nadzorstva sploh zabranilo. Kazalo bi, da bi bila pri rokah dolga vrv ali vsaj dolg drog za pomoč v na več ji sili. Zopet Zagorje, 30. junija Poročali smo že. da se je pred dobrim tednom dri splazil skozi okno v sobo cestarja g. Strojama v Zagorju predr/en tat in mu odnesel precej obleke. Se istega dne so prijeli in odgnali v zapore Alojrija Ste-bana, brata prosluloga Crrila, ki tudi v zaporu čaka svoje plačrk). Upadi smo, da je s tem likvidirana organizirana tolpa vlomilcev. Omenili pa smo. da je na svobodi ostal nevaren član Leopold Sajovic iz Tr bo vel j, za katerim je že delj čas izdana tiralica. Zelo verjetno se nam zdi, da je prav njemu pripisati zadnja dva vloma v sredo in četrtek, kajti ir/vr^ena »ta bila pod sdič-nimi okoliščinami kakor zgoraj omenjeni in vlom v trafiko ge. Ran z ing er je ve na &ve-povni. Ni izključeno, da je zagrešil ta dva vloma kd«> drugi, toda gotovo je, da je oKa vloma zagrešila oseha ali dve oaebi, ki »o jima prilike v Zagorju posebno dot>ro 7**-ne. Sajevic je brl verjetno poučen o v^nrn potrebnem po Alojziju Stebami, s katerim so ga večkrat videli. Od torka na sredo je bilo vlomljeno ▼ gostilniške prostore kavarne pri Mullerju, katero ima v najemu avtorprevoamik g. Peter Govejsek. Vlomilec je zlezel v vežo skozi okno nad velikimi veznimi vnvti. Odc-no je namreč zaradi lastovic, ki gnezdijo v veži, poleti odstranjeno. Iz veže je potem vdrl v kuhinjo in v shrambo, cKlkoder je odnesel okrog 100 jajc, 5 Htrov žganja, 20 kilogramov masti. 4 kilograme fine kave, 3 kilograme sladkorja, 12 škatlic sardin, gojzerje, sandale in budilko in za 150 dinarjev cigaret. Za seboj rri pustil nikakršnih sledov, ki bi aluzili za ugotovitev orožnikom, ki so šli takoj na dekx Škode je okrog 1300 din. V noči od srede na četrtek se je predrz než vtihotapil v spalnico učitelja g. Vinka KošmcrLi v Potomki vasi, medtem ko sta nič hudega skiteča zakonca Košrnonkrwa trdno spala. S stola poleg postelje je pob*-sal Kosmerlovo pražnjo obleko, v kateri je imel učitelj okrog 300 dinarjev gotovine, vrednostnih papirjev za okroglo 3000 din, uradnišiko železniško in lovsiko legitimacijo, glaseči sc na njegovo ime ter mu s tem napravil okrog 5000 din škode. Višek predrznosti je pač dejstvo, da je vlomilec po lestvi splezal do odprtega okna v prvem rnad-srtropju in odtod v spalnico. Upamo, da sc bo orožnikom posrečilo spraviti za zapahe še poslednje ostanke Ste-banove tolpe, kajti da spiadajo storilci v to družbo, pričajo okoliščine zadnjih štirih vlomov. Iz Laškega _ Odkejada mladega republikanca. Hfrb-6e ne oporeka, kdor je poznad ali pozna mladega F. D., da bi tfl fant neumen. Za študij ni bil ppactmo navdušen, zarto jo odločil za trifovski poklic V tej branii p menda sreeno piiebrod'1 vajensko dobo ter vstopil kot ponoArih v steklarno v HraM-niku. Tu pa mu zrak očividino ni prija! ter fc> je ubral peč proti Paračinu. T« l^ra^ma je vodila nvgova pot proti Siphtu, iz Splita pa — kot pomožni kurjač na nesai ta?gov-ski ladji — v Italijo in od tod v dvieo. Švice pa so poškili. *p ite 20-letnega mladeniča, na državne otroške nazaj v Ločko. Toda potovalna žilica mlademu FrainoeUi ni dala miru ter je nek etra dne zopet izginil in poatai kmalu pozdrave iz Pariza. Njegovo aasfednjf pismo na ie. priapefto iz Španije, kjer se bori v repu bi kančki vojsk1 proti Frankovcem. D. trdi sirer, da je sedaj popolnoma zadovoljen, vendar ni izkljničeno, da bo pfeal prihodnjič WM Kameruna ali pa kake jiižnoam^r.^ke republike. Pri veaelru do polovan i a, m ker je že iirtad, bo France i j kvfrko Se precej sverta pr«'l>rodiL Iz Radovljice — Gostovanje članov Narodnega gledališča iz Ljubljane v Radovljici bo dne 3. t. m. Vprizorili bodo izredno zabavno in duhovito tridejansko komedijo avtorja Benedettija: »Rdeče rože*. Avtor obravnava na igriv, lahkoten, humoren in hkrati udaren način zapletljaje v modernem zakonu. Izvrstna situacijska komika, blesteči dialogi in izborni domisleki, predvsem pa odlično podane vloge, ki jih igrajo: Mira Danilova, Jan, Sancin in Slavceva. ao pripomogle tej salonski komediji v LJubljani, kakor rudi v vseh večjih kraph dravske banovine, kjer so se vršila gostovanja, do izrednega uspeha V HOTEL»U Gospod stopi iz sobe na hodnik, da bi vzel čevlje, ki jih je bil postavil zvečer pred vrata. Pogleda začudeno, vrne se v sobo, pozvoni in pravi srugi: — Poglejte, en čevelj je črn, drugri pa rjav. Sluga ga debelo pogleda in odgovori: — Ah... to je pa res čudno. VI ste že drogi, ki mi danes pripoveduje to. II1IIIIIWP|I|I! immmmm MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjava beseda Eto L—> davek posebej. Za pismene odgovore glede mailb oglasov Je treba priložiti znamko, — Popustov za male nglim oa priznamo. P.OUK Strojepisni pouk (za časa počitnic). Večerni tečaji od 6. do pol 8. m od pol 8. do 9. ure zvečer za začetnike ln lzvežbance. Posebni tečaji za starejSe dame m gospode. Pouk traja 1 do 4 sece. Na razpolago 25 ličnejših piaamih strojev. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. Pričetek pouka 1. juUja. Šolnina zeko nizka, Chriatofov učni zavod. Domobranska c. 18. 1749 RAzno 00 par, davek posebej. 8 Dta KLIŠEJE JUCOGUAHKA - - i kA Na ji!- /J SO PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, nMoograrnov, gumbnie. Ve-Bka zaloga perja po 0.79 din. %Mtkjanae. Gosposvetska. e. 12. Največja zaloga PERJA in PUHA ta nizke cene! — Prodaja KLAVŽEB, Voanjakova aL 4 2T87 PRODAM SO par Najmanj« posebej. 8 Dto \\ Aleftuu OBLAT, jI v »en wrmt 6evij>ov se priporoča cenjenim jj Bw. Petra CMta 18 || Makulaturni papir proda Ljublfana, Knaflfeva SLOVENSKI NAROD«, petek. 1. juBJa 1M8 9t*r- 144 Na Menim planini so ustrelili kosmatinca VeBJcega medveda je ustrelil včeraj zjutraj g. Anton iz Kanuitk. 1. julija Kamnik kar ne more priti iz senzacij. Kori se ie malo poleglo razburjenje radi mamuta, se ie že zopet pojavil kosmatinec na Menjali planini in zagospodarili med drobnico, ki se pase na zelenih travniikih visoko koti na planinah. Živinorejci so upravičeno zahtevali od oblasti, da se krvoločni kosmatinec spravi s poti. Kamniško sresko načelstvo ie že pred enim letom naslovilo na lovsko društvo poziv, da se lovci izjasnijo, če so pripravljeni kriti Škodo, katero povzroča krvoločni kosmatinec. Našli so ee tudi zagovorniki medveda, da medved ne trpa drobnice, da je to pohlevna žival, ki razdira mravljišča in se le tu pa tam sprani na kakšno mrhovino. Ker so se pa pritožbe vedno bolj množite in so letos živinorejci v Tuhinjski dolini energično zahtevali, da se medvedovi krvoločnosti v njihovih stajah enkrat za vselej napravi konec, je ■reski kmetijski odbor v Kamniku letošnjo spomlad razpisal nagrado 1000 din za medvedovo kožo. Mnogo lovcev se je šaman trudilo, pri- na Dotu, v dobima Bistrice, pod Brano m kje še ne povsod. Končno pa je nepričakovano prišel na muho kamniškim lovcem na Menini planini. V sredo so se odpravili na Menim planino lovci: državni tožilec dr. Domeni ko iz Ljubljane in Kamnicana gg. Cerer Anton tn Grcar Cene. Včeraj na vse zgodaj zjutraj so se odpravili na zalaz srnjaka proti Velikemu vrhu na Menini. Klicanje srnjaka ie odrvidino privabilo stare-ea godrnjača iz brloga, da se je napotil iskat masten zajtrk. Naenkrat ie zaslišal g. Grcar sumljivo lomastenje po gozdu. Opazil )e pred seboj kakšnčh 60 metrov ogromno rjavo zverino. Kako mu ie bilo pri srcu ne vemo. Sam zatrjuje, da še nikoli ni hfl tako miren pri strelu kakor včeraj, ko je imel pred seboj nevarno zverino. Hudomušneži v Kamniku ugKbajo seveda to in ono. Nai bo že kakorkoli, g. Grcar ie dobro pomeril, stara mrcina se ie težko ranjena vlekla, težko hro-peč še kakih 80 metrov daleč, potem se je pa zgTudila mrtva Na nadađftmi krv ni seveda nihče več mislil. Ponosna nad krasnim lovskim uspehom so se lovci vrinili v dolino. Popoldne so mrcino pripeljali v Kamnik z vozom. Ljudje so kar trumama hiteli k Ce-rerju gledat redko zverino. Ponosni lovcfi so morali vedno znova pripovedovati storijo nenavadnega lova. Medveda so stehtali in ajgotoviti, da re za celih 7 kg težji od onega, ki so ga ubili oktobra 1983. Mrcina tehta 205 kg. Ko so mu odprli drob, so našli dve neprebavljeni ušes; ovce, kar je ponoven dokaz, da je medved res delal škodo med drobnico in da pritožbe živinorejcev v Tuninijski dolini niso hale brez podlage. G. Grcar Cene si je tako pridobil razpisano nagrado 1000 din in obenem rešil na nebu, kakor smo jih našteli, je šteti julij med najslabše m najbolj nesrečne ter nevarne mesece v tem letu. Morda pa le ne bo tako hudo, kakor pravijo astrologi Prerokovanja, ki se niso izpolnila V novinah črtamo večkrat o skrivnostnim risanim*! ki so prerokovale cesarju Viljemu njegov beg na Holamdeko, Lond-bergnu svetovno stavo, Leninu pa vladanje v Rusiji- Vrednost takih prerokovanj zmanjša nekoliko dejstvo, da izvemo zanje šele, ko so se že Izpolnila. Manj se pa govori o prerokovanjih, ki se de niso izpolnila. Tako je prerokovala neka ameriška ciganka Wiisonu, ko mu je balo 15 let, da postane žrtev elementarne katastrofe. V resnici pa je umrl VVilson v postelji. Leninu so astrologi v Švici prerokovali ,da postane Žrtev železniške nesreče in vendar je tudi Lenin umrl v svoji postelji. Cesar ja Karlu je prerokoval Sloveči galiski ču dodelni rabin: >Ne vem, ali bo vladal tako dolgo kakor njegov prednik, vidim pa, da bo trajala njegova vlada v miru nad pol stoletja. < v resnici pa je vladal cesar Karel samo 22 mesecev. O Hitlerju pripoveduje njegov tovariš iz vojne, da mu je na bojišču stara vedeže-valka prerokovala z roke: Tako nežno roko imaš, ti si gotovo umetnik, slikar aH glasbenik. Hitler je potrdil, da je umetnik, na kar je vedezevalka nadaljevala: >Osta-ni zvest svojemu slikarstvu. Prerokujem ti sijajno karijero, zlasti če boš slikal ljudi, ne pa krajin.« Izpolnila se tudi niso prerokovanja o Charbe Chaplinu, Bernardu Shavvu in Greti Garbo. Slednji so prerokovali, da se bo kmalu omožila z nekim starim gospodom. Bernardu Shavvu so prerokovali, da postane slaven pomorščak. Chaplinu pa, da se bo preživljal kot lasni-čar. Kako si pridobiš prijatelje Nekaj odlomkov z knjige, ki je vzbudila v Ameriki Jobiti si to redko lovsko trofejo, stari ko- | skrbi živinorejce, ki so že toliko let tre-smatinec se je vsem spretno umikal. Zdaj j petali pred nadležno mrcino, kateri niso so ga videlj na Menini planini, zdaj zopet I mogli do živega. Astrologi o juliju Večina kritičnih, nevarnih in na nesrečo kaiočih aspektov Zadnje dni preteklega meseca junija SO bili kormični vplivi dokaj ugodni in njih blagodejne učinke bodo ljudje občutili še danes in deloma jutri. V drugi polovici jutrišnjega dne bodo že učinkovali neharmo-nični vplivi, ki se bo njih jakost stopnjevala v naslednjih dneh. Dne 3. julija, torej na samo nedeljo, bo namreč Mars v kvadraturi s Saturnom Tak aspekt med Marsom in Saturnom spada po mnenju astrologov med naibolj kritične aspekte. Ne s*memo se čuditi, ako bodo izgubili glavo in živce ljudje, ki so sicer trezni in pametni. Kvadratura med Marsom, ki je planet strasti, poželenja in nemira, pa tudi planet energije in dejavnosti, in planetom Saturnom, ki ga astrologi imenujejo »veliko nesrečo«, je eden izmed najbolj slabih aspektov, ki se morejo po »a vir* med planeti. Slabo osvetljen Saturn prinese skrbi, naredi ljudi strahopetne in malodušne, skope in zakrknjene Slabo osvetljen Mars pa naredi ljudi oblastne, pohotne ter jih nagne k jezi >n prepiri ji vosti. V splošnem kaže kvadratura med Marsom in Saturnom na nevarnost velikih požarov m na elementarne katastrofe, eksplozije itd. Računati ie tudi zaradi tega vpliva z neuspehi v umetniškem delu. Od 3. julija naprej bodo dnevi zelo kritični tudi glede mednarodnih odnosov. Astrologi napovedujejo v tem času celo nove vojne zapletljaje, v katerih bo izgu-bilo mnogo ljudi življenje. Nadalje kaže aspekt na upore, na nenadne in nepričakovane dogodke, ki utegnejo razburiti javno mnenie in imeti posledice v nadaljnjem razvoju svetovne politike. Med 5. in 9. julijem se pa vendarle pojavi nekoliko ugodnejši kozmični tok, ki bo morda nekoliko ublažil katastrofalne učinke prei omenjene kvadrature. Dne 5. julija bo Mars v ugodnem aspektu z Neptunom, dne °. julija pa Sonce v ugodnem aspektu z Uranom. Ta dva ugodna aspekta sta naklonjena trgovini in prometu, kakor tudi duševnemu delu. Na teh področjih bo opaziti večjo živahnost. Dne 10. julija se začno zopet zelo kritični crnevi. Tega dne bo Sonce v kvadraturi S Saturnom. Ta aspekt ni naklonjen ljudem, ki se kakorkoli udejstvujejo v javnosti. Slišali bomo o smrti znanih ljudi, vlade bo- V Ameriki je izšla knjiga. Dale Carne-gie pod naslovom »Kako si pridobimo prijatelje, da bomo imeli v življenju uspeh-s. Prodali so že nad en milijon izvodov te knjige, ker najdemo v nji praktično navodilo, sloneče na tisočerih primerih iz življenja. To pa vleče. Nekateri odstavki iz te toliko pozornost vzbujajoče ameriške knjige bodo gotovo zanimati tudi nase čitatelje. človek, ki misli neprestano samo nase, je slabo vzgojen, čeprav je absorviral najvišjo solo. To izkušnjo ima predsednik kolumbijske univerze M. Buttler. če hočete hiti prijeten družabnik, morate znati poslušati. S tem postanete zanimivejši kakor če vsak hip prekinete pogovor drugih z besedami: Jaz pa mislim ... Vprašajte o podrobnostih tistega, kar drugi pripovedujejo, kajti to jih zanima stokrat bolj nego tisto, kar bi hoteli povedati sami. Kako more recimo zanimati človeka potres na Japonskem v trenutku, ko govori O svojem revmafczarai? Ce hočete pridobiti prijatelj, vodite z vprašanji pogovor tako, da bo lahko vsak pripovedoval o sebi. Z vo ščitom za god 6e se zanimaš za svojo okolico, prido-j bis v dveh mesecih več prijat ljev, kakor i bi jih pridobil v dveb letib, če bi si priza-J eleval, da bi se tvoja okolica zanimala zate. V človeškem značaju j?, da se vsak človek zanima samo zase. Napravi izje- do morale premagati raznovrstne težave, rešitev številnih socialnih problemov jim ne bo uspela, zato bodo skušale delovne množice z njimi obračunati. Dne 15. julija sledi že tretji kritičen aspekt v juliju. Venera bo v opoziciji z Jupitrom, neharmonicno razmerje med obema planetoma bo slabo učinkovalo zlasti na umetniškem Področju, vsportum tudi j ^ u temu ^ložmemu pravilu, pa boš v denarnih poslih. Dnevi bodo karbonu za , TcleKfonrka družba, v New p" :r" c'tsh homo ° večl,h sn rnanj-ših yorku ^ napravila poskus. Ugotovila je med pog-ovori. katera beseda se največkrat ponovi. Ni potrebna posebna duhovitost, da uganemo, da je bila ta beseda >jaz«. V 500 pogovoriti je ponovila 3.90O krat. Prijatelje si pridobite s pozornostjo, s katero kažete zanimanje za njegovo osebo. To lahko storimo recimo z vošči lom za god. Kdaj ima prijatelj gcd ali rojstni dan, ugotovimo kaj lahko. M d pogovorom sprožimo mimogrede vprašanje, ali veruje dotični človek v zvezo med datumom rojstva in svojo usodo. Naj odgovori kakorkoli, navadno bo povedal datum in to si zabeležimo v koledar. Ko pa pride tistega dne nsuSe voščilo, je nam uspeh zagotovi jecL. nesrečah, ki jih bo povzročila neprevidnost ali nepazljivost. Dnevi bodo pa ugodni za resno duševno delo, ki zahteva koncentracijo in vztrajnost. Nove ideje se utegnejo poroditi v bistrih glavah, velikopotezne načrte bodo kovali, katerih uresničenje bo mogoče šele v daljni bodočnosti. Tako se bomo pririnili do 24. julija, ki pa zopet nima aspektov, ki bi bili ugodni. Dne 24. julija bo Sonce v konjunkciji z Marsom. Taka konjunkcija povzroča razburjenje, kakor ona dne 3. julija, ter kaže na velike požare in vremenske katastrofe. N evarna je tudi za promet po suhem, na vodi in v zraku. Slišali bomo o nesrečah, v velikih trgovskih podjetjih, v hotelih in športnih napravah. Aspekt tudi ni ugoden za socialne odnose. Delavstvo se bo oglasilo in bo zahtevalo svoje pravice. Posebno kritičen bo položaj v tem pogledu za Francijo. Vlade bodo morale prestati rnoene napade in uveljaviti vso svojo avtoriteto. Dne 27. julija bosta Merkur in Jupiter v opoziciji. Ta slab aspekt kaže na motnje v odnosih med državami. Čitali bomo o dogodkih, ki oodo v veliki meri neresnični in pretirani, te vesti na mednarodne odnose kljub temu ne bodo ugodno vplivale. Velikopotezne denarne transakcije in finančne operacije se utegnejo v tem času ponesrečiti zaradi napačne presoje stvarnega položaja. Dne 29. julija sc pojavi končno dober aspekt, in sicer trigon med Venero in Uranom. Njegov harmonični vpliv bodo občutili samo izbranci, ustvarjalci na umetniškem področju. V ljudeh, Id imajo sposobnost za intuitivno ustvarjanje, se bodo porodile nove ideje, katere bodo navadni ljudje smatrali za utopije, a se bodo prej ali slej uresničile in postale stvarnost. Sodeč po aspekti h, ki se bodo pojavljali Smehl ja ju se mora zahvaliti ameriški kralj jekla Karel Schwab za to, da zasluži na leto nad milijon dolarjev. — Nisem genij in tudi na metalurgijo se ne razumem bolje od drugih. Moji so t rudniki znajo več, kakor jaz, — je dejal Schvrab v pogovoru z novinarji. — Znam pa ljudem vsiliti svoje želje, toda tako, da sami tega niti ne opazifjo. Svojim uslužbencem dajem nasvet: * Skušajte se v svojem poklicu vsaj enkrat na teden nasmehniti enemu človeku, potem mi pa pridite povedat, kako se vam godi. V rokah imam na tisoče dokazov, ko je že smehljaj sam zboljsal človeku položaj v njegovem poklicu. Človek, ki se ne zna smejati, bi ne smel odpreti nikoli trgovine. Smehljaj nič ne stane, lahko pa z njim mnogo pridobi-mo. Ne ukrasti, niti priberačiti, ne služi nam dokler ni iskren. Spomin nanj pa lahko živi v našem srcu tudi vse življenje. Ne svojemu tehničnemu znanju, temveč svojemu smehljaju se moram zahvaliti, da saStedfan na leto milijon dolarjev. S krstnimi imeni Jim Farlev je zopet primer človeka, ki si je pridobival prijatelje s tem, da si je zapomnil krstna imena vseh ljudi v svoji okolici. Karijero je začel kot težak na stavbi, kjer je mešal cement s peskom. V solo ni mogel hoditi, ker ni imel niti časa, niti denarja. Ko mu je bilo 64 let, je pa imel diplome štirih ameriških visokih šol in postal je ameriški minister. Skrivnost njegovega uspeha? Znal je ogovarjati okrog 5O.000 ljudi s krstnimi imeni, kar mu je prineslo popularnost, kajti v Ameriki imajo ljudje navado, da s> že po prvem srecamju ogovarjajo 3 krstnimi imeni kakor v Rusiji. Jim Farley je vprašal vsakega človeka po njegovih rodbinskih razmerah, toda vsiljiv ni bil pri tem ni_ koli. Doma si je vse skrbno zabeležil in zapomnil. In ko je znal tudi čez leto dni skoraj tujega človeka potrepljati po rami in vprašati .ali se niso doma posušile lani vsajene rože, si je takoj pridobil prijatelja. Ne pozabite, da je krstno ime vsakemu človeku največja svetinja. Ali se vam ni še nikoli pripetilo pri trgovskih, raslih, da je vam ta ali oni zameril, če s'? Is nekoliko popačili njegovo ii v naslovu ? Z vljudnostjo Ali hočete, da bi vas ljudje cenili, da bi priznali vaš pomen, v družabnem življenju? To dosežete kaj lahko, če se ravnate po svetopisemskem, izreku: >Ravnaj z vsakim človekom tako, kakor žeKs, da bi ravnah drugi s teboj.« Pokaži tjudem, da jih ceniš, pa čeprav gre za služkinjo, ki ti je prinesla baš narobe, kar si želel. Povej ji to vljudno, rada se bo poboljšala, če jo pa ozmerjaš, ti tesa ne bo nikoli odpustila. Rabi čim pogost je besede: prosim, dovolite, bodite tako prijazni, hvala, lepa itd. To je olje. s katerim mažemo kolesje našega vsakdanjega življenja, da te-Č3 mirno in prijetno. Ce loviš ribe, ne natikaš na trnek jest vin, ki jih ješ rad sam, temveč črve, ki jih rad** jedo ribe. Enako moraš postopati, če si hočeš pridobiti prijateljstvo Človeka. Ne zatekaj se nikoli k nasilju, ne prepoveduj sinu kaje, temveč pojasni mu, kako nikotin škoduje zdravju in slabi telo. Svoje želje uravnaj tako, da se bodo kazale kot zanimanje za človeka, s katerim hočeš imeti opravka. Zlasti pa pomni eno: da se namreč vsak človek najbolj žalnima zase. Moški navdušeni za svetlolaske Eden največjih uspehov kemije je izdelovanje vodikovega kisika. To je neprecenljivo sredstvo za nego ust in tudi za barvanje las, kar je posebno važno za ženski svet. Toda ženske pobarvanih las imajo proti sebi mnogo predsodkov. Tako trdi lastnik velikega hotela Roxburgh v Mar-gati, da je imel s svetlolaskami tako slabe izkušnje, da ne bo nobene več sprejel v službo. Takim ženskam rojita po glavi samo dve misli, je dejal in sicer moški in lahko, prijetno življenje. Za delo se sploh ne zanimajo. Ko so ga prosili, naj jim pojasni svojo sodbo, je izjavil: — V službi sem imel 14 deklet. Tri so bile svetlolaske po naravi, druge pa črno-laske. In te tri so pripovedovale svojim to-varišicam o svojih uapehih pri moških, dokler si niso dale vse pobarvati las. Ali veste, kaj pomeni za podjetje 11 deklet pobarvanih las? Tri naravne svetlolaske so kmalu odpovedale službo, ker so jih potis- nile tovarišace s pobarvanimi lasmi v ozadje. Druge so sicer ostale v službi, toda sukale so se neprestano pred ogledalom in delo jim je bilo deveta briga. In zato ne sprejmem v službo nobene ženske več, če ima pobarvane lase. h Muzej človeka V Parizu je bil oni dan otvorjen nov moderni muzej človeka. Novi muzej zasluži vso pozornost. V njem izve človek marsikaj, zlasti to, da je človek vedno isti in da torej pod solncem ni nič novega. V muzeju izvemo med drugim, da so izumih gumbe, ki so pomenili revolucijo v oblačenju, Eskimi, da so pa poznali ljudje tre>-panacijo lobanje že v neolitični dobi in da ni prišel k nam iz Amerike potom Indijancev samo krompir, kakor se splošno trdi. temveč vsega skupaj 81 koristnih rastlin, med njimi koruza, ananas in kakao. Najzanimivejša v muzeju je pa vitrina, v kateri stoji lesen kipec. Roke ima pokrite z zapestnicami, glavo pa okrašeno a pestrim perjem. Kip je sicer z Novih He-bridov, ko pa človek gleda ta upadla lica. se prepriča, da je kipec čudovito podoben Marleni Dietrichovi. Na svetu pač ni nič novega, vse se samo ponavlja. Aleksander Kolacio angažiran v Beogradu Ljubljana. 1. julija Pred tremi leti je debutiral v naši operi Aleksander Kolacio. Zanimivo je bilo to„ da ga je ljubljansko občinstvo takoj vzljubilo, čeprav je kritično zlasti v presoji začetnikov. Kolacio si je s svojim lepim baritonom pridobil simpatije tako rekoč na prvi mah. Ne samo ljubitelji lepega petja, tudi kritiki so ga takoj priznali brez pomisleka, ker je bil Kolacijev lirični bariton majhno razodetje za Ljubljano, kajti v zadnjih letih je poizkusilo svojo srečo v operi precej začetnikov, a za večino njih se je navdušenje občinstva prav kmalu ohladilo. Kolacio je pa rasel od predstave do predstave Po treh letih svojega anga£n\aja in M. začetnika naravnost presenetljivega uspeha v Ljubljani bomo izgubili tudi Aleksandra Kolacia, To pot ne gre za žrtev kakšnih intrig ali kaj podobnega in tudi ne za pohlep po večjem zaslužku. Kolacio mora odslužiti vojaški kadrski rok. Sireča mu je bila mila, vojaški rok bo odslužil v Beogradu. Direktor beograjske opere Matačić se je takoj zavzel za mladega, nadarjenega pevca, ko je izvedel, da mora zapustiti Ljubljano in oditi v Beograd. Ponudil mu je arrtjaŽTOia na beograjski operi. Lahko si mislimo, kako je bil Kolacio vesel te ponudbe, saj bo lahko v večjem in si jasnejšem pevskem in glasbenem okolju kot je Ljubljana razvijal svoje odlične pevske sposobnosti in obenem opravil svojo vojaško dolžnost. Ak^ksaindcT Kolacio nas je prosil, naj se ob tej priliki v njegovem imenu zahvalimo vsem, ki so ga v teku njegovega triletnega bivanja v Ljubljani cenili in mu kakorkoli izkazali svoje simpatije kot pevcu in članu ljubljanske opere. Ob tej priliki se mu pa tudi mi v imenu vseh ljubiteljev lepega petja zahvaljujemo za umetniški užitek, ki ga nam je nudil pri številnih opernih predstavah. Zahvaliti se mu moramo tudi za ljubeznivost, ki jo je pokazal ob številnih prilikah, ko se je rad odzval vabilu in sodeloval zastonj na številnih dobrodelnih in svečanih prireditvah. Tudi vabilu ljubljanskih novinarjev se je rad odzval. Njegovo ime na sporedu novinarskih koncertov je privabilo v koncertno dvorano lepo število gostov. Upamo pa tudi, da bo naši Operi uspelo izvabiti Aleksandra Kolacia po odslužitvi vojaškega roka zopet v Ljubljano. H E REYBAUDOVA: 14 OSUETR ROmRH DEKLI5KE6R SRCR X. Naslednjega dne sta prišla oba berača med mašo, ki sta ji hotela pobožno prisostvovati, predno bi nadaljevala svojo romarsko pot. Cerkvena vrata so bila kakor običajno odprta. Duhovnik je stal pred Oltarjem, toda v mračni, z nagrobrnmi kamni tlakovani cerkvi ni bilo nobenega vernika. Paco Ro-sales in njegov tovariš sta pokleknila pred velikim oltarjem. Tu sta zagledala za mrežami kora redovnice s črnimi pajčolani na obrazih in zaslišala sta medle zvoke dvajsetih glasov, ki so istočasno molili isto molitev. Ta čas, ko sta besača molila, je stopila k mreži na drugi strani nerazločna postava s palico v roki in z odkrito glavo. In bleda drobna roka se Je naslonila na železne palice. — To je ona, — je zacepetal Tovattto. In res je bila Tereza. Čim je zagledala tistega, ki je nedavno služil njeni nesrečni ljubezni, je vsa presenečena VStala. Toda takoj je zopet pokleknila m ostala zatopljena v^oboano molitev, čelo naslonjeno na ro- ko. Vsi njeni spomini na preteklost so se zdramili v globini njenega srca, še bolj živi in pekoči kakor sicer. Nenadoma so stopili prednjo živi in drhteči obrazi in prizori, ki se jih je le nejasno spominjala. Zopet je videla ples in svečanost, na katero sta jo s tolikim ponosom vodila njena mati in njen ženin. Dotaknila se je svojega s črnim pajčolanom zastrtega čela, svojega pod rase vino izmučenega telesa, pa se je spomnila draguljev in rož, s katerimi je bila ovenčana in biserov, ovijajočih njene gole roke. Slišala je veselo godbo in glasove, ki so jo proglašali za najlepšo, potem se je pa vrnila k oni strašni noči, ko je bila ostala sama, za vedno zapuščena. Znova se je razpletla pretrgana drama njenega življenja. Začutila je v sebi pekoče, nepremagljivo hrepenenje zbežati iz svojega groba, vrniti se na zemljo, Čeprav bi mogla ostati na nji samo tako dolgo, da bi izpolnila svojo osveto. Te misli, ti načrti niso imeli jasno začrtanih obrisov. Ni jih še bOa temeljito premislila, toda hotela jih je izpolniti, želela si je to z vso odločnostjo dolgega obupa in v sovraštvo izpremenjene ljubezni. Ko so redovnice po masi zapustile kor, se je Tereza vrnila m gledala je skozi mreže, Upala je, da pride Paco Rosales. Toda romarji so bili že odšli m v cerkvi ni bilo nikogar. Redovnica je ostala nekaj časa pri ograji, odkoder je nepremično zrla na še odprta cerkvena vrata. Slednjič je zacepetala: Za tak načrt ni potrebna niti božja niti človeška pomoč. To moram opiavlti sama... Od tistega dne ji je rojila po glavi samo ta misel in pripravljala je njeno uresničenje s trdovratno odločnostjo in posebno spretnostjo. Treba je bilo premagati velike ovire, če je hotela doseči cilj. Treba si je bilo izmisliti tak pobeg, ki bi ne zapustil sledov in ki bi zanj ne bila potrebna nobena tuja pomoč. Redovnice Strogega reda so živele v popolnem uboštvu in v najstrožji odvisnosti. In tako jim ni pripadalo niti njihovo oblačilo, skupno vsem kakor nekakšna livreja. Cesto je oblekla sestra prednica raševinasto obleko, ki jo je nosila vratarica. Tereza ni mogla pobegniti v obleki, ki bi jo bila takoj izdala. Druge obleke od zunaj pa nikakor ni mogla dobiti. Končno se je odločila za drzen in nevaren poskus. V zakristiji je stala omara, v kateri so bile spravljene razen cerkvenih oblačil tudi posvetne obleke, katere so imele na sebi redovnice tistega dne, ko so vstopile v samostan. Iz teh ostankov posvetne nečimernosti, nakupičenih tam skozi dolga leta, so delali ornate in stole za samostanskega mflos&narja. Za vse te obleke je skrbela sestra cerkovnica, ki niti ni vedela, koliko jih je. Neke noči je odšla Tereza iz svoje celice, ko so droge redovnice že spale. Tiho je stopala po dolgih hodnikih in ta čas, ko je hodila sestra nadzornica z lučjo v roki po samostanu, je odšla na kor. Pred oltarjem je gorela večna luč in njeni motni prameni so obsevali blede kipe svetnikov in svete podobe, mračne postave apostolov in mučenikov frančiškanskega reda. Tereza se je ozrla okrog. Ta- jinstvena groza ji je stisnila srce, da je jelo močneje utripati. Toda na poti k cilju ji je pomagalo čustvo, močnejše od strahu. — Taka noč je bila, ko me je don Alonzo prive-del v dominikansko cerkev, — je šepetala. Bedela sem tam do ranega jutra ob svitu večne luči pred krsto z mrličem... Strašna noč! Noč daljša od vseh noči pekla ... Ce je božja volja, da bom pozabljena, mi bog ne bo naložil v svoji pravičnosti straš-nejših muk. Stopila je v zakristijo in jela pogumno brskati po masnih oblačilih. Vzlic temi so našle njene roke obleko, ki bi nikoli več ne smela biti vzeta iz omare. Izbrala si je eno, potem je pa položila vse drugo nazaj, da bi ne prišli na to tatvino. Tako se je vrnila v svojo celico, ne da bi jo bil kdo opazil. Kmalu je jelo zvoniti k jutranji rnolitvi. Tereza je spravila obleko v ozko, krsti podobno posteljo, kjer je dolgi dve leti vsak večer zaspala vsa objokana. In ko je prišla sestra nadzornica, jo je že našla na nogah s svetilko v roki. Terezi ni bilo težko najti sredstvo, kako priti do zidu. Redovnice Strogega reda so nosile pasove iz tenkih in trdnih vrvic. V oblačilnici je bilo mnogo obrabljenih vrvic in lahko jih je jemala drugo za drugo, ne da bi kdo kaj opazil. Tereza je prečula še nekaj noči ob vezanju vrvic in spletanju nekakšne lestve. Končno je bilo vse pripravljeno za uresničenje drznega načrta, ki ga ni mogel izdati noben zaupnik, ki je pa bila od njegovega uspeha odvisna svoboda, živi jen je. — Za m*aru tn del Usta Oton Christof — Val v Ljubljani