Poftnfna plaCana ▼ goiov uu. 'v Leto XIII., štev. 43 Liubliana, sobota 20. februarja 1932 Cena 2 Din Lpravništvo; LjuDliaoa. K.oatlje»a ulica 5 - Teietoo ŠL 3122. 31A 3124. 3125 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-buraova ui 3 - Tet 3492 im 2492. Podružnica Mar bor: Aleksandrova cesta št 13 — Teleton št 2455. Podružnica Celie: Kocenova ulica št 2 - Telefon št 190 Račun' ori pošt iek zavodih: Ljubljana št 11842 Praha čislo 7« IKfl Wien 5» 10=5 241 NaroCmna tuns* mc&cCoc is — L)iu. za niozemctvfi 40 — Dvo Uredništvo: Ljubljana Knatheva ulica 5 Telefon št 3122 3123 31M 3125 to 3126. Maribor Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celie Korenov« «jf * Tele« «♦ 1ni iti do skrajnih meja in da je treba tudi brez vojne napovedi pričakovati najstrašnejše bitke po L 1905. Kitajska ofenziva — v ženevi Ženeva, 19. februarja, č. Kitajski delegat ie danes dopoldne zahteval pri tajništvu Društva narodov, naj se nujno skliče seja sveta Društva narodov, da razpravlja o ja-ponsko-kitaiskem sporu in o sklicanju ple-numa Društva narodov. Svet Društva narodov se je sestal popoldne in razpravljal o tej kitajski zahtevi Na dnevnem redu je bila tudi japonska nota koi odgovor na drugo poročMo. ki ga ie prejelo tajništvo Društva narodov od šanghajske komisije. To poročilo šanghajske komisije Društva narodov ugotavlja, da so Japonci odgovorni za dogodke v Šanghaju. Japonci so sicer trdili, da so vdrli na kitajsko ozemlje okrog Sanghaja zaradi postopanja kitajske policije, ki ni izvrševala svojih dolžnosti napram tujcem, nasprotno pa trdi poročilo šanghajske komisije, da so Japonci brez pravega vzroka napadli Kitajce v Šanghaju in da izginevajo sedaj dan za dnem Kitajci v japonskem delu mesta. Bivši cesar — predsednik Mandžurije Tokio, 19 febr. č. Reuterje-v dopisni* poroča iz dobro poučenega vira, da J« Iz-vršni odbor nove mardžurske republike dopoldne soglasno Izvolil bivšega kitajskega cesarja Puyja zi dosmrtnega šefa vlade. Kanadski letalci se ponujajo Kitajcem Ottawa, 19. februarja. AA. Kanadski letalci so izročili kitajskemu generalnemu konzulu prošnjo, da bi jih kitajska vlada sprejela v službo v boju proti Japoncem. Prošnjo je podpisalo nad 50 kanadskih letalskih oficirjev in 200 mehanikov, ki bi ostali zaradi redukcije proračuna brez službe. En glas večine za avstrijsko vlado Dunaj, 19. febr. g. Danes je prišlo v parlamentu do borbenega glasovanja v zaključku zimskega zasedanja. Vlada je predlagala, naj se zimsko zasedanje avstrijskega parlamenta zaključi z današnjim dnem, socialni demokrati in velenemci pa so zahtevali, naj zvezni predsednik podaljša zasedanje. Prišlo je do borbenega glasovanja, pri katerem je z enim glasom večine zmagala Bureschova vlada. Vlada Je dobil 80, opozicija pa 79 glasov. Pomladansko zasedanje avstrijskega parlamenta se bo pričelo sredi aprila. GosAiičarska stavka v Nemčiji Berlin, 19. febr. g. V Berlinu preti nevarnost politične stavke zaradi piva. Pivovarne in gostilničarji zahtevajo znižanje davka na pivo in izjavljajo, da bodo sploh ustavili točenje piva, če vlada ne bo ugodila njihovi zahtevi. V Hamburgu je takšna stavka že izbruhnila. Kakor vse kaže, se bo v to stavko vmešala tudi politika, ker zahteva gospodarska stranka, ki ji pripada največ pivovarjev in gostilničarjev, naj vlada dovoli to koncesijo, in grozi, da bo sicer povzročila pri zopetnem sestanku državnega zbora neprijetnosti. Gospodarska stranka je namreč kljub neznatni moči v sedanjih negotovih strankarskih razmerah odločilen faktor, tako da lahko izsili gospodarske koncesije. Bolgarski državni dolg Sofija, 19. februarja, AA. Po poročilu bolgarske Narodne banke je znašal bolgarski državni dolg lani 27.468 428.000 levov. Od tega pride na zunanje dolgove 2.233.6 milijona levov, od katerih je 1.701-3 miTi iona konsolidiranih, 588 miljonov pa nek onsolida ranih. dočvn odnwde 4632 milijonov na račun^ reparacijskega dolga. Notranji dolg znaša 6235 milijonov in «'cer 2497 milijonov konsolidiranih dolgov, 3741 milijonov pa a ek ans olidiranih. ^ NOVA POTA NAŠE ZUNANJE TRGOVINSKE POLITIKE Važne izjave trgovinskega ministra dr. Kramerja v finančnem odboru Narodne skupščine — Jugoslavija bo trgovinske odnose do drugih držav odslej urejala po načelu reciprocitete Beograd, 19. februarja. M. Finančni odbor Narodne skupščine je danes razpravljal o proračunu ministrstva za trgovino in industrijo. Pri tej priliki je imel minister dr. Kramer daljši ekspoze, v katerem 6e je obširno bavil z našim trgovinsko-^poli-tičnim položajem. Uvodoma je poudaril, da je proračun ministrstva za trgovino in industrijo znižan za 20.8 milijona ter da je sestavljen popolnoma v duhu rigorozne štednje in v skladu s splošnim gospodarskim položajem, ki se iizraža tudi v nazadovanju zunanje trgovine ter v splošnem padcu blagovnega prometa v državi. Kljub temu pa mudi proračun maksimum onega, kar je potrebno, da se dosedanje delo na polju pospeševanja trgovine in industrije ohrani na dosedanji višini. Večji dei doli Jkov ministrstva za trgovino in industrijo dajo podjetja, taiko da ostane v splošno breme samo 8 milijonov. Govonrk je nato podrobno orisal delo ministrstva in obstoječe trgovinske odnošaje s posameznimi državami, nakar je očrtal splošne smernice bodoče trgovinske politike Izvaijail je: Redkokdaj ae je nahajala mednarodna trgovina v tako težkem položaju, kakor »e nahaja sedaj. Trgovinska politika vsaike države, prav posebno pa še naše, je pred skoro neizvršfjivirni nalogami. Nikdar še ni bila svoboda trgovine tako omejena in otežkočena z neštevilnimi ovirami en z vmešavanjem držav v reguliranje trgovinskega prometa, kakor je dandanes. Dovolj je pomisliti samo na dvojno vrsto ukrepov v tej smeri, rn sicer trgovinsko-politične kakor 60 uvozne prepovedi, kotv-tingentiranje itd. ter na najrazličnejše devizne in druge finančne omejitve, katerih se poslužuje vedno večje število držav ▼ težnji, da popravijo svojo trgovinsko bilanco. Posamezne države z vsemi mogočimi sreustvi otežkoc«.jo uvoz inozemskega blaga, dočim žele na drugi strani forc-rrati 9voj izvoz, ne da bi upoštevaile, da ee taka dvojna trgovinska politika medsebojno pobija in da vodi neimdnovno ▼ katastrofi). Tak položat v svetovni trgovinski politiki lili« e»\oj odmev ui izraz povsem razumi ii- 1« 4VC4 v naš! zunanji trgovini m noši trgovinski politiki. Predvsem čutimo to pri izvozu agrarnih pride kov, katerega poskušajo, omejevati vse prizadete države z najrazličnejšimi carinskimi, finančnimi in deviiznimi ovirami, a vse to v svr-ho zašč'te domačega poljedelstva. Naša država poskuša z razumno trgovinsko politiko in s prmernim popuščanjem omogočiti odstranitev teh ovir s pomočjo dogovorov in sporazumov za urejeno izmenjavo blaiga. Kljub v-sem tem oviram pa Je treba z zadovoljstvom ugotoviti, da smo v Sedanjih težkih časih splošne gospodarske krize ipak uspeli doseči aktivno trgovinsko bilanco Ta aktivnost znaša sicer samo 600.000 Din, toda treba je upoštevati dejstvo, da je bila v primeri z drugimi državami jugoslo-venska trgovinska polit ka najbolj liberalna. Jugoslavija ima gotovo najmanjše število uvoznih prepovedi, kakor tudi raznih omejitev za Svoboden razvoj trgovine. Dejstvo je, da se je naa ttvoz avtomatično prilagodil zmanjšani možnosti izvoza ter da v tem pogiecki naša država ni, kakor mnoge druge, z daletkosežnirni ukrepi posegla v razvoj zunanje in notranje trgovine. Nazadovanje kupne moči, ki je posledica splošnega nazadovanja izvoza, je imelo pač za posledico avtomatično nazadovanje uvoza, vendar pa je dejstvo, da bi nadaljevanje take tTgovintke politike ne bfo mogoče brez nevarnosti za bodoči razvoj našega gospodarstva. Zaradi tega je vlada trdno odločen« tava jati načelo reciprocitete V bodoče se bo ▼ »voji uvozni politik] ■trogo ravnala po tem, kako stališče bodo zavzemale posamezna države napram našemu izvozu. Naš trgovinsko-pohtični režim ne pozna nobenih omejitev, ©težavanj in &kan napram zunanjemu uvozu in zato moremo upravičeno zahtevati, da se tudi glede našega izvoza postopa enako tec da se ne ovira z raznimi ukrepi in šikanamt, ki bi napravile \Se pogodbene obveznosti iluzorne. Kljub tako težkemu položaju je bil« naša trgovinsko-politična aktivnost v preteklem letu še dokaj živahna. Sporazumu* delo v takozvanem agrarnem bloku je pripravilo in olajšalo razumevanje za evropski agrarni problem ter dovedlo do skie-> nitve p referenčnih pogodb za pšenico od katerih ee nekatere že izvajajo. do5jm se druge nahajajo pred neposredno izvršitvijo. Na velikih mednarodnih konferencah posvečenih žitnemu problemu kakor T Ženevi. Parizu, Rimu in Londonu je naša država vedno aktivno sodelovala. Dasd so ni definitivno rešeno to vprašanje, je vendar danes postavljeno v prvo vrsto najbolj bitnih gospodarskih vprašanj v Evropi. V najkrajšem čaSu se predvideva revizija sedanjih trgovin« skih pogodb in to kot posledica sedanjega položaja. Prt tej reviziji bo treba korigirati te sporazume tako, da bodo odgovarjali 6edanjim razmeram in s ciljem, ustvariti boljše pogoje za naš agrarni izvoz ter otvoriti nov« tržišča zlasti v državah južne in zapadno Evrope, kakor tudi Levante. Vzporedno a sklenitvijo novih trgovinskih pogodb se bo delalo tudi na tehnični organizaciji izvoza, ki postaja dandanes vse bolj važen čkv»-telj ▼ mednarodni trgovini. Proračun ministrstva za / trgovino odobren brez izprememb Beograd, 19. febr. M. Po ekspozejfu ministra za trgovino dr. Kramerja je finančni odbor po daljši razpravi, v kateri so s« posamezni govorniki dotaknili zlasti žitnega režima in vprašanja kartelov, soglasno odobril proračun. To je prvi proračun, ki je bil sprejet docela brez izprememb tako, k? r je bil predložen. Nato je sledila razprava o proračunu ministrstva za fizično vzgojo naroda. Razpravi je prisostvoval resorni minister dr. Kraljevič. Jutri bo finančni odbor končal svoje delo. Ponovne volitve v srezu Otožac mr f i v v* • v »v •• •• •«! v* Narodna skupscina je na včerajšnji seji osvojila poročilo manjšine verifikacijskega odbora Beograd, 19. februarja, p. Narodna skupščina je danes razpravljala o verifikaciji mandata za srez Otočac. Kakor znano, so se v tem srezu na enem volišču že vršile naknadne volitve, vendar pa verifikacijski odbor ni mogel verificirati mandata, ker so se pojavile razne pritožbe s strani obeh kandidatov. Poročilo večine verifikacijskega odbora, ki ga je utemeljeval poročevalec dr. Vladimir Stanišič, predlaga posebno parlamentarno anketo, ki bi naj na licu mesta proučila posamezne pritožbe in prekontroli-rala predložene dokumente. Manjšina verifikacijskega odbora pa predlaga v svojem poročilu ponovne volitve, češ da drugače ni mogoče nepristransko ugotovil!, kdo je prav za prav izvoljen. O teh poročilih se je razvila živahna debata. Pri poimenskem glasovanju je bH s 115 proti 66 sprejet predlog manjšine verifikacijskega odbora, da se v celem srezu razpišejo naknadne volitve. S tem je bila današnja seja zaključena. Prihodnja seja se bo vršila v sredo 24. t m. Na dnevnem redu bo verifikacija mandata naslednika za odstopivšega narodnega poslanca Djundjerskega, nadalje razprava o zakonn o srednjih tehničn'h in moških obrtnih šolah ter zakona o ženskih obrtnih in ženskih strokovnih učiteljskih šolah. Francoska sodba o nemških predlogih Francoska javnost zavrača nemške razorožitvene predloge kot neiskrene Ženeva, 19. februarja. AA. G. Pad! Bon-oour je včeraj pred deloma praznimi klopmi francoske delegacije na razorožitveni konferenci izjavil glede nemških predlogov, da ga niso niti presenetili niti vznemirili, zakaj večino teh predlogov je že odpravila pripravljalna komisija. Od takrat in vse te dni eo največje države 6veta že izjavile, da sprejmejo za podlago razprave načrt konvencije omenjene komisije. Ob koncu svoje izjave je Bonoour izrazi! prepričanje, da bo razorožitvena konferenca delala konstruktivno in ostala zvesta smernicam, ki so bile začrtane pri pripravljalnih delih. Pariz, 19. februarja. AA. Današnji listi Obširno komentirajo predloge, kii jih je nemška delegacija predložila na razorožitveni konferenci. Čeprav je bila nemiifca teza v bistvu že prej znana, so nekatere točke nemških Eredlogov vendarle zbudile ostro kritiko. istii imenujejo argumentacijo nemškega delegata tendenčno, ker krivo tolmači ver-saiUesko pogodbo, ko zahteva, da bi se tudi druge države morale razorožiti. Splošno ugotavljajo listi, da se skriva ▼ nemških predlogih prikrita želja Nemčije, da bi se iznova oborožila kakor tudi želja, da bi prišla nemška radikalna opozicija do praktične veljave. ženeva, 19. febr AA. Na današnji sej4 splošne razorožitvene konference v Ženevi se je izjavila egiptska delegacija za načrt konvencije pripravljalne komisije za razorožriitev ter sprejela načrt kot podla go za nadaljnjo razpravo. Nato Je egiptska delegacija predlagala, naj se da Društvu narodov pa razpolago materijalna moč, ki bd odgovarjala ajagovi moralni avtoriteti ter da se zmanJSa hi omej! tndi defenzivna oborožitev do one mere, Ki bi odgovarjala varnostnim potrebam vsake države. Nato je ▼ femena Indijske delegacije govoril Aga Khan, ki je med drugim zahteval ukinitev podmornic ln prepoved vojevanja 8 strupenimi plini ln miikrobi. V svojem govoru je Aga Khan naglasil veliKo po-memibuost francoskih predlogov, ki zaslužijo proučevanje. Mehiška delegacija J« sprejela načrt konvencije za razorožiltev kot podda®o za nadaljnjo razpravo ter izjavila, da bo podpirala vse one predloge, ki streme za tem, da se prepove kemična, bakteriološka la zračna borba ter uporaba težke artiljeride. Masarykov govor po radiu Praga, 19. febr. g. Na povabilo brezžične družbe Columbia bo predsednik Masa-ryk dne 22. t. m. ob 2001etnici rojstva prvega predsednika Zedinjenih držav Wa-shingtona govoril v praškem radiju, kar bodo prenašale vse ameriške in številne evropske postaje. Masaryk bo imel svoj gov>r ▼ angleščini Bivši saški kralj umrl Dresden, 19. febr. A Bivši saški kralj Friedrich August je umrl v sredo zvečer na svojem gradu Sibvllenort v Sleziji. kjer ga je ponovno zadela kap. Na SaSkem je vladal od oktobra 1. 1914.. ko je umrl njegov oče kralj Georg, pa do prevrata L 1918. Odmev Marinkovičevega govora v italijanskem tisku Rim, 19. febr. M- Kakor ostali svetovni tisk posveča tudi italijanski tisk govora zunanjega ministra dr. Marinkoviča, ki ga je imel pred par dnevi na svetovni razorožitvam konferenci v Ženevi, veliko pozornost Giavni organ fašistične strank« »Giornale d' Italia« objavlja govor skoro * celoti in podčrtava zlasti one odstavke, ▼ katerih govori dr. Marinko vi č o odprav* napadalnega orožja, pred vsem vojne mor-marice in vojnega letalstva. List smatra za samo ob sebi umevno, da je dr. Marinko-vič podprl francoske predloge ter dostavlja, da bi sprejem Marinkovičevih predlogov predstavljal za Jugoslavijo veliko pridobitev. Jugoslovenska vojna mornarica je šele v razvoju in isto velja tudi za letalstvo. Če bi se ti dve vrsti vojnega orožja odpravili, bi si Jugoslavija prihranila velike izdatke, obenem pa zasigurala svojo varnost. Tudi drugi italijanski listi v enakem smislu komentirajo izvajanja dr. Marinkovida. Tržašči »Piccolo« zlasti podčrtava Marinkovičevo izjavo, da so ugovori proti francoskim predlogom neupravičeni. Direktor Zupančič stopi! v pokoj Beograd, 19. februarja p. Z ukazom, NJ, Vel. kralja je na lastno prošnjo upokojen Jakob Zupančič, direktor realne gimnazij« v Mariboru. Napredovanje učiteljic Beograd, 19. februarja p. Z odlokom ministrstva prosvete so napredovale v VTL položajno skupino učiteljice Franja Veber v Starem trgu, Blza Troha v Zavrču, Cirila Rakovec pri Sv. Pavlu pri Preboldu, Marija Kontler v Prihovi, Ana Herzog r Ljutomeru in Štefanija Leveč v Bohinjski Bistrici. Vofna akademija letos ne bo sprejemala novih gojencev Beograd, 19. februarja M. Uprava vo> ne akademije objavlja da v tekočem leta ne bo sprejemala gojencev v nižjo šolo vojne akademije in to niti v redni, niti v pri« pravniški tečaj. Bankrot mesta Chicaga New York, 19. februarja, d- Bankrot mesta Chicaga je popo'n. ker je bil parlament države Illinois odgoden do 19. la. ne da bi rešil vprašanje sanacije Chicaga. Chicaški župan Čermak je napovedal, da bodo mestne hiša. šole in ostali občinski obrati takoj zatvorjeni. ako bo os*al parlament odgoden. ker ie nadaljnje vodstvo mestnih uradov in obratov urez takojšnje fienairije nemogoče, država ^ morala mestu takoj priskočiti na pom«i z izdatno vsoto. Istočasno je zagrozilo 14 tisoč učite'jev v Chicagu s stavko, če se jim ne bodo izplačale plače. ZAKLJUČE ZASEDANJA BANOVINSKEGA SVETA Živahna, a stvarna razprava o nevem vagonskem davku in drugifr banovinski!! davščinah — Resolucija za ©hranitev sedanjega stanje ljubljanske univerze in naših srednjih šol Ljubljana, 19. februarja Zadnji del včerajšnje popoldanske seje banovinskega sveta je bil, kakor smo že včeraj na kratko poročaii, posvečen razpravi o banOviuskUi trošarinah. Zadruga eodavičarjev je v posebni viogi prosila za popolno ukinjenje trošarine na brezalkoholne pijače, ker je v banovini prizadetih nad 80 takih sodavičarskih podjetij. G. Orehek je to prošnjo podprl s stališča pospeševanja treznostnega gibanja. Gospod Krulej je predlagal oapravo banovinske trošarine na prevžilkarsko vino in povišanje trošarine na pivo. Protivi se odpravi trošarine na brezalkoholne pijače. Dr. L i-p o 1 d je opozarjal na krizo vinogradnikov, predlagal diferenciranje trošarine po kakovosti vina in ponovil že znano zahtevo vinogradnikov in gostilničarjev, naj se trošarina na Tino pobira šele, ko je vino »a pipi. Ban g. dr Marušič Je priznal upravičenost te zahteve in pojasnil korake, ki jih je banska uprava doslej že storila za njeno uresničenje. Tudi mnogi drugi govorniki, med njimi gg. Koder, dr. S e n-čar, Bajuk in Detela so se pridružili zahtevi, da se vinska trošarina pobira šele od vina na pipi. Sprejeta je bila končno resolucija, ki prosi bansko upravo, naj posreduje pri ministrstvu za izpremembo trošarinskih predpisov v navedenem smislu. Med trošarlnsko debato Je sprožil g. Rudolf G o 1 o u h tudi vprašanje kartela za pridobivanje kvasa. Ta kartel Ima na kvas nekak monopol Ln lahko poljubno diktira cene. Kruh se je podražil za 30 par, ki pa *ie pridejo v korist države, ne v korist banovin ali občin Kvas velja danes 32 Din kg. dočim je veljal pred 4 leti le 12 do 33 Din. Industrija kvasa zasluži na leto 200 milijonov. V interesu javnosti je, da fe stvar preišče. G. ban dr. M a r u š i č je ra ta izvajanja odgovoril, da predlog ne rpada v kompefenco banskega sveta, da pa bo storil vse, da vprašanje na pristojnih -cia'nejše ureditve službenega razmerja Med delodajalca pa 9o bili nekateri k( so se hoteli izogniti jasnim zakonitim dooči-lom in oškodovati nameščence pravic sled? dopustov, odpovednega roka in odpravnine. Akcijii delodajalcev načelujejo vere-tržd, ugotoviti pa je treba, da so Hle prav posebno agilne pri tem tri znant* nemške tvrdke. Kar čez noč so bili brezobzirno postavljeni mnogi nameščeni nr^d dejstvo, da so stara službena rarmerja Taz-vel javi jena in da prično teči nova Mo-*e eo sprejeli nameščenci odpovedi, a s trdnim upanjem v srcu. da v pravni državi venciar-le ne bo mogel obvePati taiko nezakoniti postopek gospodarjev. Saj je to, kar nudi novi obrtni zakon nameščencem glede dopustov, odpovednega roka in odpravnin, tako po sebi umevno, da bi mo.ali deloda- jalci vse to že popreje nuditi osobju.« Govornik je nato sporočal, da tej nezakoniti akciri informiran »vojeinu )e bi! o tudi Ka- novinslt- svet k: jo je z ogorčenjem obsodil. Pooblaščen je od g- bana k naslednji izjavi: »Banska uprava ie bila že po vlogi Zveze društev privatnih nameščencev opozorjena nc odpovedi trgovcem in privatnim nameščencem. Ti so lahko prepričani. da bo državna oblast glede na to, da so odpovedi nameščenstvu eklatantnn izjgravanie obrtnega zakona, vse potrebno "krenila, da se take protizakonitosti preprečlio.« Med nameščenci ie ta ziava izzvala burno odobravanje. G Kravos. ki se je bil udeležil današnje ankete na banovini, ie sporočil. da so na anketi trgovci obliubili. da se bodo odpovedi prekUcale m da bodo odpuščeni uslužbenci zoret spreiet; nazai. če so bili odpuščeni v zvezi z okrožnico Gremija trgovcev. Nada'ie ie bilo na anketi sklenjeno, da se bo vršila skupna seja Gre-rr.iia trgovcev in pomočniškega zbora, na kateri se bo skušal poravnati nastali spor. V imenu Delavske zbornice je govoril še g. Golmajer, v imenu Zveze privatnih nameščencev pa g. .loško Zemljič. v imenu organizacije bančnih uradnikov pa je nien predsednik z- Vrančič izjavil da solidarizi-ra z izvanianji vseh govornikov. Soglasno je bila spreieta daljša resolucija, ki opozarja na poskušeno izigravanje novega obrtnega zakona in predlaga, kako naj se vsak tak poskus izigravanja odločno prepreči. Vlomilci zalagatelp točilnic in trgovin Nenavaden promet tatinskega plena — Razkrinkana čSraž&a Novi Sad, 19. februarja. V Novem Sadu in r ožji okolici so se fe več mesecev vrstili predrzni vlomi, ki jih policija pri vsej svoji vnemi ni mogla razkrinkati. Vlomilci in tatovi so bili nekako strokovno organizirani in so izbirali svoj plen nekaj časa iz te, potem pa zopet iz druge blagovne vrste. Za serijo vlomov v manufakturne trgovine so prišli na vrsto vlcmi ▼ zalogo kolonijalnega blaga in baš, ko so spretni vlomilci svoj plen obogateli z izbranimi gostilniškimi zalogami, je policija našila prvo sled v vseh, do so-daj silno zamotanih vlomilskih in tatinskih akcijah. Nekemu gostilničarju ▼ okolici »o odnesli vlomilci iz kleti večjo količino raznovrstnega žganja m vina. To je bilo pred kakimi 14 dnevi in ko so bili zapisniki o tem vlomu vloženi že med kopico drug h spisov iz teh vlomilskih afer, so postali policijski organi zelo začudeni zaradi dejstva, da se je ▼ točilnici žene mehanika Ladislava Sajta naenkrat začelo točiti žganje iste kakovosti kakor žganje, ki ie bilo pred tedni ukradeno pri okoliškem gostilničarju. Policijo so nato opozorili neki dobri prijatelji žganih pijač, ki so imeli v najboljši evidenoi gotove vrste žgane pijače. Neka njim posebno priljubljena vrsta žganja Je zmanjkala po vlomu pri okli, je »Jadranska zarja« že priobčila njegovo prvo pesem »Tožba ptice«. Po učiteljski maturi 1877 je sodeloval skoro pri vseh slovenskih listih. Pisal je povesti, pesmi in tudi poučne razprave. Kot skladatelj se je udejstvoval v »Vrtcu«. »Glasbeni zori« in »Novih akordih«. Njegova prva zbiirka je bila knjižica »Pesmi in povesti za poskušnjo«, ki je izšla že leta 1S71. ter je vzbudila precej pozornosti. Splošno znane so njegove »Iskre«, pesmi in rovesti za mladino, ki so izšle v treh zvez- ib. Za nekdanje čase prav važno in še danes pomembno je njegovo delo »Slovstvena zgodovina v slovenski ljudski šoli«. Kot učitelj je Leban služboval najprej v Komnu pri Nabrežini, pozneje kot šolski upravitelj v Lokvah pri Divači, v Avberju v sežanskem okraju, v Begunjah pri Cerknici, v Trebeljnem pri Mokronogu in slednjič na Bukovici nad Skofjo Loko. Upokojen je bil leta 1911 po 341etnem službovanju. Ko mu je leta 1921. umrla druga žena, se je ves osamljen preselil v Kandijo, kjer je dobil zavetje v bolnišnici usmiljenih bratov. Kakor so bila vsa njegova dela prežeta narodnega duha, tako se je tudi osebno požrtvovalno udejstvoval v naših narodnostnih bojih in je moral zaradi tega marsikaj pretrpeti. Jutri ob 16. bo na šmihel&kem pokopališču položen k večnemu počitku. Ohranili ga bomo v blagem m častnem spominu. Glavna skupščina Ljubljanske inženjerske komore Glavna skupščina Ljubljanske Inženjerske komore se je vršila pod predsedstvom g. inž. Milana šukljeta 15. t. m, popoldne v mali dvorani Zbornice za TOI. Zboru je prisostvovalo 33 članov. Člani iz Dalmacije so brzojavno opravičili svojo odsotnost, ker je bil železniški promet na li-ški progi zaradi snega ustavljen. Ministrstvo za gradbe je zastopal g. inž. Rudolf Zaje. Predsednik Je podal poročilo o poslovanju upravnega odbora v preteklem poslovnem letu. Glavno pažnjo je posvečala komora zaščiti svojih članov napram konkurenci po nepooblaščenih osebah. Da se v tem pogledu niso dosegli zaželjeni uspehi, so krive predvsem nezadostne kazenske določbe v dosedanji zakonodaji. Z novim obrtnim zakonom se bo stanje vsekakor izboljšalo, ker ta zakon prilično jasno določa delokrog stavbnih obrtnikov napram pooblaščenim inženjerjem in arhitektom ter bo nudil tudi boljšo oporo za kazensko zasledovanje neupravičenih oseb. Učinkovitejšo zaščito poslovanja pooblaščenih ln-ženjerjev in arhitektov pa bo nudil novi zakon o pooblaščenih inženjerjih. Komora se intenzavino prizadeva, da se načrt tega zakona čim prej uzakoni. Upravni odbor komore se Je bavil nadalje z vprašanjem normalizacije gradbenega materiala, zlasti opeke. O slednjem vprašanju je priredil anketo, na kateri je predaval član komore univ. prof. g. dr. inž. Alojz Kral. V okviru komore sta se vršili dve konferenci pooblaščenih inženjerjev gradbene in arhitektonske stroke, ki sta zlasti obravnavali vprašanje sodelovanja državnih tehničnih oblastev pri izdelovanju načrtov za šolske in druge javne zgradbe in regulacijskih načrtov. Resolucija, ki je bila sprejeta na konferenci, se predloži po posebni deputaciji g. banu dravske banovine. Uprava komore Je proučila načrt ustanovitve pokojninskega fonda za pooblaščene inženjerje in arhitekte ter je po zaslišanju zavarovalno-tehničnega strokovnjaka sestavila previden predlog glede potrebnih sprememb pravilnika. Naposled omenja poslovno poročilo, da je število članov komore v poslovnem letu naraslo za 15 in je štela komora na koncu poslovnega leta 84 Članov, in sicer 47 gradbenih inženjerjev, 8 arhitektov, 3 strojne inženjerje, 5 elektrostrojnih Inženjerjev, 15 elektroinženjerjev, 3 kulturne inženjerje in 3 gozdarske inženjerje. 22 članov komore ima svoj poslovni sedež v Dalmaciji. Po razpravi, katere »o m udeležili gg.: Inž. Oman, inž. K r e g a r, dr. inž. K a-sa 1, inž. Mattanovich, je vzela skupščina poslovno poročilo na znanje. Nato je podal blagajnik g. inž. R n s t i a blagajniško poročilo, g. inž. Zupančič pa je predlagal v imenu nadzornega odbora razrešnico, ki se je soglasno odobrila. Glavna skupščina je sprejela proračun za poslovno leto 1932. ter je določila letni prispevek 800 Din za vsakega člana. Sledile so volitve delegatov za glavno skupščino odposlancev inženjerskih komor, ki bo 6. marca letos v Ljubljani, predstavnikov komore v glavni upravi inženjerskih komor. Za delegate so se soglasno izvolili gg. inženjer ji: Ahlfeld, Kaliterna, Kregar, Lenarčič, MatoSič, Oman, Petrov-čič in Slajmer, za predstavnike v glavni upravi pa gg. lnženjerji: I^enarčič, Tavčar tn Žagar. V upravnem odbora komore ni hipremem- b«. Sestavljajo ga gg. lnženjerji: predsednik fluklje, podpredsednika dr. Kasal ta fiaklč, tajnik Skof, blagajnik Rustia, člani Dokič, Kargotlč, Kiepach. Pavlin, Pirk-znaier, Remec in Sponza. Nadzorni odbor pa sestavljajo gg. lnženjerji: Deškovič, Slajmer, Zupančič in Ledi. Dva važna občna zbora v Zagorju Zagorle, 19. februarja. T ponedeljek popoldne se Je vršil v Grča rjevi gostilni redni občni zbor Zadruge krojačev hi šivilj. Občni zbor je vodil načelnik g. Josip Repovž. Poleg mnogoštevilnega članstva se je udeležil tega zborovanja tudi zastopnik Zbornice za TOI g. Jopis Rebek iz Ljubljane. Iz letnega poročila o zadružnem delovanju je razviden težak položaj obrtništva zaradi splošne gospodarske krize. Tekom leta je moralo 11 obrtnikov opustiti svojo obrt in izdana so bila samo štiri nova obrtna dovoljenja. Zadruga šteje danes 77 članov. G Rebek je obširno poročal o obrtnem zakonu in o obveznem starostnem zavarovanju. Zborova^-ci so se soglasno izrekli za skupne obrtniške zbornice ter odobrili s proračunom vred tudi letno članarino po 25 Din. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za načelnika g. Repovš, ki je zadrugo ostanovil m ji načeljuje že 9 let Zvečer se je vršil v drnStveni dvorani Sokolskega doma občni zbor Glasbenega društva, ki pa ni bil dobro obiskan. Zborovanje je vodil predsednik g. Kopriva, tajniško poročilo je podal g. Klun. Društvo je tekom leta priredilo v Sokolskem domn lep koncert, moški zbor pa je nastopal Pri raznih preditvah. Najaktivnejši je bil mladinski zbor, ki je priredil nekaj koncertov doma in tudi v drugih krajih. Mladinski zbor je bil ustanovljen pred dvemi ieti in ima lepo bodočnost V blagajni ima društvo precej pribitka, delovanje pa j© v splošnem precej popustilo in ga je treba na vsak način poživeti. Društvo ima na razpolago orkestralne instrumente in je Skoda, da ti počivajo, ko je bilo vendar nekdaj to Glasbeno društvo vodilno v Zasavju. Ker je dosedanjemu pevovodji zaradi obiska konservatorija onemogočeno delovanje, bo odbor prosil na merodajnih mestih za učiteljsko pomoč, kj bi lahko vodila pevski zbor. Novo Izvoljenemu odboru bo predsedoval zopet g. Kopriva. Iz debate, ki se je razvila o smernicah in bodočnosti društva, se da sklepati, da si bo društvo zopet opomoglo do nekdanje višine. Iz delovanja šoštanjskega Rdečega kriza Šoštanj, 19. februarja. V salonu Mravljakove gostilne se je vršil 13._ t m. občni zbor krajevnega odbora RK. Iz poročila, ki ga je podal mesto obolele tajnice gdč. Cilke Trobejeve predsednik, sodni starešina g. Anton Potočnik, je bilo posneti, da je bilo delovanje društva kljub težavnim časom tudi lani obilno in plodonosno. Bilo je 126 članov, za 19 več, kakor leta 1930. Prostovoljni prispevki in polovica članarine sta dala društveni blagajni 944 Din. Na poletnem dnevu Rdečega križa so pobirale prispevke učenke meščanske šole ter nabrale 300 Din, ki so bili odposlani oblastnemu odboru, kakor tudi 1000 Din, ki so bili nabrani kot pomoč po suši pri zadetemu prebivalstvu. Razmih manjših podpor na razne naslove se je podelilo za 1700 Din. Pri oblastnem odboru je bila iz-poslovana podpora 1000 Din petim kmetom iz Lokovice, ki so bili 21. junija 1930 po neurju najbolj prizadeti. Največ dohodkov je dala društvu vsako leto običajna čajanka, katere pa lani niso priredili, ker tare gospodarska kriza tudi Šoštanj in okolico; zato je tudi moralo iz-ostati božično obdarovanje revnih šolskih otrok. Tudi je bila društvu ukinjena ugodnost, da bi po dvakrat mesečno prirejalo v svoj prid kino predstave. Na tozadevno prošnjo finančno ministrstvo še ni odgovorilo. Namestu pri božičnici pa je potrebna šolska mladina prišla do blagodati RK pri lani ustanovljeni šolarski kuhinji, kateri je bilo nakazanih od strani društva 3000 Din. Kakor po drugih večjih krajih Je b3 tudi v Šoštanju prirejen samaritanski tečaj. Udeleževalo se ga je povprečno 30 oseb. Zaključen je bil preteklo nedeljo prav slovesno. V 9 točkah so nastopali s praktičnimi primeri prve pomoči obiskovalci tega tečaja, gasilci, planinci in Sokoli. Občni zbor je izvolil tudi za leto 1932 dosedanji odbor s predsednikom g. Antonom Potočnikom na če'u, le namesto izstopiv-še odbornice ge. Zalke Zalarjeve je bik izvoljena soproga okrožnega zdravnika gospa Pepca Ko runo va. Zagoneten požig v Budincih Murska Sobota, 19. februarja Pred kratkim je sredi noči začelo goreti pri posestniku Preimerju Janezu v Budincih. Požar je nastal v gospodarskem poslopju in se razširil tudi na bližnjo kovač-nico. Oba objekta sta zgorela do taL Ogenj je prešel tudi že na bližnje hiše, ki pa »o jih gasilci in vaščani z velikim naporom vendarle rešili. Kritičnega ča« je bS posestnik Preimer odsoten od doma. Zgorela objekta sta bila zavarovana za znesek, ki presega f akti č no vrednost. Zavarovan je bil Preimer tudi za krmo, ki pa se ni nahajala v pogorelih poslopjih, kakor to trdijo sosedje. Tudi na pogorišču se ni našel tak pepel, iz katerega bi bilo sklepati, da je postala tudi krma žrtev plamenov. Ker je vsaka nesreča skoro izključena, se je uvedla obširna preiskava, ki bo iz-kušala dognati, kdo je podtaknil ogenj. Požar zaradi slabega dimnika Poljčane, 10. februar* V sredo proti eni ponoči je naše prebivalstvo nenadno prebudil iz spanja glas gasilne trombei Gorelo j« v bližnji Ča-dramski vasi pri prekupčevalcu Ivanu Pan-čiču, po domače pij Lustigarju. Zgorela je hiša z več pletenimi košarami, škafi, doga-mi za sode in drugo drobnarijo. Pančič je bil le najemnik te hiše, pravi lastnik Skabe Ignac živi nekje na Francoskem, zaradi česar višina zavarovalnin« še ni znana. V času požara so Pančičevi, mož, rln ta bolna žena, še bedeli. Pri njih j« bil na obisku sosešd Vrhovšek Ivan. Sedeli »o in pili vino. Bili so v najlepšem prijateljskem razgovoru, ko je Pančič, ki jo šel malo Pri ishijasn sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muje izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Jose-fova« voda sigurno in uspešno tudi pri kongestijah proti jetrom in danki, ter pri krčnih žilah, hemeroidih, oboleli prostati in mehurnem katarju. »Franz Jo-sefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. V glavnih vlogah ven, takoj nato zakričal v sobo: »Naša hiša gori!« Hitro so se vsi vrgli na reševanje. Najprej so odnesli k sosedu bolno ženo, zatem pa so reševali pohištvo. Tedaj pa so že tudi prihiteli z motorko naši gasilci in obvarovali poleg stoječo hišo mizarja Vrhovška. Ogenj je nastal na podstrešju, kjer so se nahajale fižolove luščine, in sicer na ta način, da so se najprej vnele suhe deske poleg primitivno zgrajenega dimnika, iz katerega je uhajal plamen. Sreča v nesreči je bila, da je družina še bedela, ker bi sicer lahko vsi našli smrt v plamenih, ki so zaradi vetrovne noči v mahu zajeli in uničili vso hišo. Redka zver K nedavna beleafcfi o ulorvijeni dfiv-jfi mački na Koroškem nam je postlal g. Josip P a j 11 e r, preparartor v Pe- krah pri Mariboru, naslednji članek: Divjo mačko nahajamo sicer po vsetf Evropi, a je povsod zelo redka. V Skandinaviji in Rusiisja jo nadomestuje ri6. Pri nas je tako redka, dia jo dobkn v nagačenje povmrečno le vsakih 10 llet pa še te so bile doslej dobljene po več ko 50 km narazen; tako ena s Planine nad Sevnico, druga s Tirolskega (.pred vojno), tretja s Pohorja in zadnja s Koroškega. Divje mačka samotari dknM» w gostih večjih gozdovih. Posebno ji ugajajo orni, ki 90 skakmei. Biva v votlih drevesih, jatahe-oinah in Lisičjih luknjah, kijer ima tudi mlade, pcJ.eti pa životari na drevesilh. Lova največ ponooL Svoji žrtvi skoči za vra«t kakor ris. in ji pregriizne žile. Je tako krvoločna. da pomori več nogo potrebuje. Ako pride v samoten kurnik, pomori vse. Lovcem naredli mnogo fleode. Kjer gospo-•diarri divija mačka, je lovišče precej prazno. Jerebi, fa^saaii, ruševeri in divja petelini ja gredo posebno v slast Pa tudi veverice, zajci, srne in gamsi niso varni pred njo. Baije se lofci tudi dehurja in celo kune. Dvorniku, da se ne bi lotila tudi lisice. V želodcih divjih mačk, ki sem jih že nagacid, sem našel perje divjega petelina, ostanke veverice, zajčje dlake in v zadnja s Koroškega tudi gamsove diake. Omenjam, da je bila od orali, ki sem fiih doslej gačil, samo ona s TirofsOvega ustreljena, vse druge so prišle v past doka«, kako te.ko dobiš divjo mačko pred oe-v. Vio-viš jo le boij slučajno. Nastreljena je nevarna psu, pa tudi lovcu samemu, ki naj zai se bolje ugotovila razširjenost te naše redke zveri. 8 skakalne tekme aa Rakovnika Pogled s skakalnice na del občinstva, Id Je zasedlo vso okolico ter z velikim zanimanjem sledilo drznim skokom. Športni in propagandni uspeh te prireditve Srn. kluba Ljubljana je bil zelo velik. Novo celjsko Lovsko društvo Celje, 19. februarja V nedeljo popoldne se je vršil v dvorani hotela »Hubertus« ob številni udeležbi članstva občni zbor celjske podružnice SLD. Prisostvovali so tudi člani iz sosednjih srezov, vodil je predsednik g. prof. Mravljak, ki je pozdravil navzočega zastopnika osrednjega odbora SLD g. ravnatelja Zupana in ostale. Predsedniku SLD v Ljubljani je bila poslana pozdravna brzojavka z željo, da še v bodoče vodi skupno organizacijo lovstva v dravski banovini. Navzoči so primerno počastili spomin umrlih članov gg. Franca Schaura, Edvarda Kukca, Ivana Krefla, Jožeta Goričarja in Maksa Detička. nakar je predsednik opisal lansko uspešno delo. Podružnica j« z vsem članstvom pristopila k Strelski družini. Vse delovanje podružnice je bilo izvedeno v najlepšem soglasju in vzajenv-nosti. Tajniško poročilo g. puška rja Ruta r j« kaže, da je bilo v preteklem poslovnem letu spreetnh 90 novih članov. Lovskim paznikom je bilo razdeljenih šest razpisanih podružničnih nagrad za pokončevanje roparic v znesku 1500 Din. Letos pa je določenih v isti namen, kakor tudi za šara. » uničevanje jajc in gnezd 3000 Din. Za divjačino v javni prodaji bodo uvedene posebne kontrolne znamke o proveni-jenci Sklenjeno je bilo, da se lovskim tatovom zaplenjeno orožje na dražbah pokupi in uniči. Blagajnik g. Clmprič je omenil, da J« imela podružnica lani 99.500 Din denarnega prometa in razpolaga zdaj z naloženo gotovino 12.892 Din. Po znatnih spremembah šteje celjska podružnica SLD 572 članov, kar je zelo zadovoljivo število. Na predlog pregledovalca računov g. prof. Lo-vrenčiča, ki je našel vse knjige in račun« ▼ najlepšem redu, je bil blagajniku in 3 odstopajočim odbornikom podeljen abso-lutorij. V imenu osrednjega odbora SLD j« nato pozdravil zborovalce g. rtva. Zupan is Ljubljane, ki je sporočil pozdrav predsednika g. dr. Lovrenčiča. Izrazil je posebno ,eselje, da sc zanimajo za sodelovanje v društvu tudi zunanji lovci. Preteklo leto je bilo zelo važno za reorganizacijo lovstva, ki je bila izvršena ravno po 10 letih, ko je bil na zgodovinskih celjskih tleh postavljen teden temelj enotni slovenski lovski organizaciji Pri novem lovskem zakonu, ki je vsem povzročal mnogo skrbi, je SLD intenzivno sodelovalo, vendar zakon. zaL povsem ne ustreza. Ena najtežjih napak novega zakona je ta, da ne zahtev« obveznega članstva. O del lo vanju osrednjega odbora je poročal g. prof. Mravljak. ki je pojasnil, kako naj se r smislu novega zakona reorganizirajo podružnice. Ustanoviti se morajo nova samostojna lovska društva, ki pa lahko obsegajo po več srezov. Umestno je tudi, da se reorganizacija izvede takoj. Osrednje društvo se bo prekrstilo ▼ Zvezo lovskih društev za dravsko banovino. Sklenjeno je tudi bilo, da se v bodoče ne bodo izdajala dovoljenja za odstrel divjačine v prepovedanem časoi. Sestavljen bo tudi poseben cenik za škodo, povzročeno po lovskih tatvinah. Plačevati bo namreč treba ustreljene živali po ceni, ki jo imajo žive. Osrednji odbor je sestavil nov celotni predlog za izpremembo k>vopustov, ki ga bo predložil v odobritev banski upravi. O stvari se je razvila daljša debata, v katero so posegli gg. dr. Jeločnik, inž. Homan in ravn. Kralj. Brakade se bodo v bodoče pričele šele s 1. oktobrom in bodo trajale do 15. januarja. K odboru novega lovskega društva v Celju bodo pritegnjeni tudi nekateri zunanji zaupniki s pravicami odbornikov. V odbor so bili soglasno brvoljeiri gg. Bernardi, Cimprič in Rutar, ki jim je letos potekla odborniška funkcijska doba, za zaupnika gg. Zorko in Stanič, za tretjega člana Osrednjega odbora g. dr. Vrho-vec, za njegovega namestnika g. Zorko, za pregledovalca računov gg. Lovrenčič m Grajžclj. za njuna namestnika pa ga. Ko-šutnik in VVagner. Na glavni skupščini ▼ Ljubljani 13. marca bodo celjsko lovstvo zastopali gg. Bernardi. Con,fidenti, Ciim-prič, Detiček, dr. Š. Hrašovec, Graiželj, Kraupner, Stanič, Zdolšek, Zorko in Wag-ner. S soglasnim sklepom je bila nato celjska podružnica SLD preosnovana v »Lovsko društvo v Celju« z dosedanjim delokrogom, ki obsega celjski, gornjegrajsfci, konjiški in šmarski, del laškega in šoštanj-ski sodni okraj. Odbor priredi v začetku marca lovski družabni večer, polovica čistega dobička bo razdeljena za podpore siromašnim lovskim čuvajem in njihovim svojcem. Na predlog g. dr. Jeločnika bo naprošena banska uprava, da se dovoli v bodoče prodaja orožja in streliva samo koncesijonira-nim puškarjem. Ves potek lepo uspelega občnega zbora je dokazal, da žive naši lov-ci v najlepšem sožitju in da se s hvalevrednim zanimanjem in vnemo udejstvu-jejo v svoji organizaciji v korist celotne slovenske zelene bratovščine. Ali ste že naročnik slovenske ilustrovane tedenske revije „2ivlfen?e in *vet"? Domače vesli ♦ Odbor za počastitev spomina dr. Gregorja žerjava ponovno vljudno prosi vse one, kil Se n-ao vrnili nabiralnih pol, da to takoj store in nakažejo nabrane zneske, fcl se nujno potrebujejo za plačilo računov. ♦ Napredovanje v osnovnošolski službi. V šesto položajiio skupino so napredovale učiteljice: Štefanija Leveč v Bohinjski Bistrici, Valerja Arrfeler v Trzinu, Ana Her-zog v Ljutomeru, Marija Kontler na Priho-vi, Hedvika Sctmeiger v Novem mestu. Pranja Veber v Starem trgu, Elza Troha v Zavrču m Cirila Rakovec v št. Pavlu. ♦ Zanim'vo predavanje o Jugoslaviji. V Cambridgeu na Angleškem je 14. t m. predava; g. E. Ashton o Jugoslaviji. Ugledni angleški književnik ln potopise« je predajanje spremljaj s projekcijami turističnih zanimivosti naših krajev, kar je izzvalo ved i ko zanimanje navzočih. V svojem predavanju je g. Ashton Izjavil, da smatra Jugoslavijo za najzanimivejšo turistično dežeio v Evropi, zlasti pa je poudarjaj zanimivost dalmatinske obale, katero je lani obiskal. Govoreč o Črni gori in narodnih običajih je predavatelj izjavil, da je v sku-pinan ljudi na Cetinju našel zastopnike fine in vztrajne rase, ki se je stoletja borila za svojo neodvisnost. Za Mostar pravi, da .i« to najzanimivejše mesto, kar jih je videl. Ashton je zlasti navdušen za tamkajšnje narodne noše, ki da predstavljajo divmo sLko nacijonalnega življenja jugoslovenskega naroda. ♦ Zlata poroka Dne 15. t. m. je na svojem domu v Rojanu slavil v najširših krogih dobro znani g. Josip P e r t o t, nadu-čitelj v pokoju im izvrsten kmečki strokovnjak, s svojo zvesto družico, gospo Ančko zlato poroko. V svojem skozi vsa leta »rečnem in n skaljenem zakonu je gospa Ana povila 10 otrok; dva sta umrla v najnežnejši dobi, osem hčera pa je doraslo, vzorno vzgojenih v vsakem pogledu. Zlato poroko sta slavljenca praznovala zdrava in čvrsta na svojem ličnem ln idiličnem Tarabošu. Vsi njuni številni znanci im prijatelji Sirom slovenske zemlje — kdo ni v širokem okolišu nekdaj poznal vedno dobrovoljnega Jožeta in gostoljubne gospe Ančke! _, ki jima nl-so mogli stisniti roke im j.lma čestitati osebno, se pridružujejo temu pomembnemu slavju z ls Kreni m prijateljstvom in vsemi simpatijami, ki sta jih zlata zakonca že od nekdrj bila vedno deležna daleč naokrog. Pri pokvarjenem ali preobremenjenem želodcu, zgagi, pri početnem čiru v želodcu vam pomore SALVACID Dobiva se ▼ vseh lekarnah. Odobreno od ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja S. št. 2009 8. n. 1932. 2057 + Srebrna poroka narodnega para. Na svečnico sta praznovala g. Ivan Božič, že-ležničaj v Podnartn in soproga Marija srebrno poroko. Gosp. Božič, zaveden narodnjak, je prišel ob prevratu te Vipave v iPodnart, kjer si je stekel velikih zaslug nri narodnoobrambneim delu domače podružnice Jusoslovenske Matice. Brezdvom-ro je v velikem delu njegova zasluga, da -imajo v Podnartu danes, razmeram ustrezajoč oder. Večino prostega časa je žrtvoval društvu. Kjer zadoni naša narodna pesem, tam tndi ne manjka g. Božiča. Njegova soproga Marija, je marljiva kot mravlja od zore do mraka, Nista .se trudila zaman; lična vilica, katero sta si zgradila lan-sfko leto, priča o njunem umnem gospodarstvu. Vsi njuni prijatelji iskreno želUJo, da bi ob zlati poroki še čila in zdra-va zapela svojo najljubšo »V dolini tihi«. ♦ Beograjska občina je odpustila Iz občinske službe 60 državnih upokojencev. V smislu navodil, ki jSh je izdala kraljevska vlada, je beograjska mestna občina te dni odpustila te službe GO državnih upokojencev Na njihova službena mesta bodo postavljeni dosedanji občinski uradniki, tako da občini ne bo treba nastavljati novih uradnikov Reducirani so bii i predvsem oni državni upokojenci v občinski službi, ki Imajo mesečno nad 2000 Din pokojnine, dočim je občina ostale državne upokojence ki imajo od države manjšo pokojnino, obdržala nadalje v službi. ♦ Nov! grobovi. V Ljubljani je včeraj zjutraj umrla ugledna posestni oa, blaga žena in mati gospa »Ivanka Brezorško v a. Pogreb bo danes ob pol 16. iz Romanskega uuice 26. k Sv. Križu. — V četrtek popoldne so položili k večnemu počitku pri Sv Križu g. Ivana Kovača, čevljarskega mojstra «z Pleteršnikove ulice, ki je umrl v torek v starosti 74 let. — V Dravogradu je po dolgi mučni bolezni umrl g. Ivan Zvočni kino Ideal Na splošno zahtevo še danes, a nepreklicno zadnjikrat! Georg O4 Brien kot „SIN PRERIJE" Film najnapetejših pustolovščin in senzacij Danes ob 4., pol 6., pol 8. In 9. mi. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani številke za označbo kraja pomenijo: L Cas opazovanja, 2. RtanJe barometra, 8. temperatura. 4. relativna vlaga ▼ %, 6. smer ln brzina vetra. 6 oblačnost 1—10 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo na.1 višjo, droge najnižjo temperaturo. 19. februarja LJofoflana 7, 777.1, —5.0, 70, SE4, 10, —-, —; Maribor 7, 778.2, —11.0, 90, NW4, 10, —, —; Zagreb 7, 777.2, —5.0, 70, NEG, 10, —, Beograd 7, 776.7, —5.0, 80, ESE4, 10, —, —; Sarajevo 7, 775.0, —9.0, 70, E4, 8, —; S Koplje 7, 774.2, —6.0, 90, tiho, sneg, sneg, 1.0; Kumbor 7, 766.7, 4.0, 80, NE2, 10, —, —; Split 7, 768.9, 1.0, 40, NE8, f,--- Temperatura: LJubljana —1.0, —6.9; r.Ibor -1.4, —13.0; Zagreb 0.0, —6.0; Beo-scrad 0 0, 7.0; Sarajevo —5.0, —9.0; Skoplje 0.0, —7.0; Kumbor —, 3.0; Split 4.0, 0.2 Sonoe vzhaja ob 6.57, zahaja ob 17.32. Lana vzhaja ob 13.56, zahaja ob 5.58. Pernat, 70 letni oče tamošmjega, daleč okrog znanega, m spoštovanega veleposestnika, lesnega trgovca in restavraterja g. Antona Pernata. Pokojnik je dolgo časa bolenal. Sin se je potrudil, da bi priljubljenega očeta onranll še dalje časa pri življenju. Dal ga je v slovenj graš ko bolnico, nato v ljubljansko Leon išče in slednjič v Gradec. Vse prizadevanje je žal ostalo brezuspešno. Pokojnik je bil marljiv ter Je ves čas vestno vodil posestvo svojega sina >Robi,nihof<. Poleg tega je bil velik prijatelj zelene bratovščine, ki ga bo zelo pogrešala. _ Pokojnim blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje! ♦ Redukcija delavstva v Hočah. Znana tovarna za impregniranje železniških pragov in telefonskih drogov v Hočah, katere lastni k je g. Riitgers, je pred nedavnim reducirala 80 delavoev. Pred dnevi pa je zaradi pomanjkanja naročil reducirala zopet 25 delavcev. ♦ Dragocena Velasquezova slika v Novem Sadu. Gjorgje Radosavljevič v Novem Sadu je po svojem bratu Jovanu Radosav-ljeviču, ki je neda-vmo umrl v Kruševcu, podedoval Velasquezovo sliko »Mati ln dete«. To sliko je kupili oče obeh bratov na neki razstavi, ko se je svojedobno dalje časa mudil v Parizu. Stari Radosavljevič je Ml bogat vojvodinski trgovec. Delegati svetovno znanega muzeja Louvra t Parizu so si svojedobno sloiko ogledali ln ponudili zanjo 1,200.000 Din. Slika pa ni bila naprodaj in je ostala v posesti Radosavljevi-6eve rodbine. ♦ Nalezljive bolezni v dravski banovini. »Službeni list« objavlja pregled nalezljivih bolezni v dravski banovini v celem preteklem letu V tej dobi je obolelo za nalezljivimi boleznim. 4665 oseb, umrlo pa jih je 185, in sloer je obolelo: za ošpicami 1945 oseb, za hrlpo 714, za škrlatlmko 571, za davico 564, šenom 332, za grižo 313, za ti-fuznimi boleznimi 232, za dušljivim ka-šljem 238, za krčevito odrevenelostjo 37, za nalezljivim vnetjem možganov 24, za otročično vročico 17, za vraničnlm prisadom 6, za steklino 4, za otrpljenjem tilnika 3, za kozami jn za vnetjem priušesne slinavke pa po 1 oseba. Umrlo pa je: za grižo 67 oseb, za davioo 175, za tiifuzntmi boleznimi 22, za grižo 67, za dušljivim ka-šljem 9, za škrlatimko 19, za davico 175, za ošpicami 32, aa nalezljivim vnetjem možganov 13, za Senom 12, za vraničnlm prisadom 1, za steklino 2, za krčevito odrevenelostjo 20, za otročično vročJoo 10, za hripo pa 4 osebe. ♦ Močna burja na morju. Po vesteh ta Splita vlada na morju že od torka močna burja, ki je v sredo dosegla vrhunec s brzino 75 km na uro. Ves porobrodnl promet je bil onemogočen. Izostale so ladje te Ma-karske, Brača, Kotora, Troglra Ln Visa V četrtek popoldne je burja popustila in se je morje precej pomirilo. V Splitu je burja zdrobila mnogo šip na omlh. čuvaj planinske koče na Mosorn poroča, da je burja valjala celo kamenje. Liška proga Je Se vedno zatrpana s snegom. Pri Vrhovinah je na novo padel skoro meter visok sneg. ♦ Streljanje s ključem Je plačal z življenjem. V Miloša v« Ih pri Banjalukl je Lju-bom> Miloševič v družbi sosedov kuhati žganje Vzel Je velik star ključ in začel ž njim streljati. Po nesreči pa se Je ključ razletel ter eo ga drobci ranili na rok L Miloševič poškodbi ni posvečal posebne pozornosti. 2e naslednje jutro pa je čutil, da Je nevarno 'bolan. Poklicali so zdravnika, a Se preden se mu je nudila zdravniška pomoč je bil MJJoševič 2e mrtev. ♦ Grozita nesreča petletnega otroka. Zaradi neprevidnosti staršev se je v Gradač-cu pri BanjaluKl pripetila huda nesreča, katere žrtev je postala petletna deklica Hčerka uglednega meščana Hallba šagiča. Starši so šli v mesto po opravkih, otroka pa so samega pustil1' v sobi pri peči. Igrajoč se je de&lica odprla vrata peči, te katere je bušil plamen in zapalld deklici obleko. Ko so se starši čez pol ure vrnili domov, so našli otroka mrtvega, grozno opečenega. ♦ Zagoneten samomor. V KostajnicJ se je z drugega nadstropja Seidlovega hotela vrgel na tlakovmo dvorišče odvetniški kon-cipijent dr. Ivo Miličič, kaKor domnevajo, v trenutku duševne zmedenostL V bolnici Je podlegel hudim poškodbam. ♦ Prepoved zahajanja v krčme. Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je prepovedalo Grahornilku Leopoldu posestniku, stanujočemu v Jabdancto zahajati v krčme za dobo 1 leta, to Je od 23. januarja letos do 23. januarja 1333. ♦ Hud pretep v gostilni. Nedavno je nastal v VerglezovI gostilni v Račah pri Mar riibotru pretep. Znana pretepača Pogorevc Franc in Jožef sta se sprla z gostilničarjem g Vergtlezom, ki ju je pa, kar jima je prepovedano zahajanje v gostilne, kratko-malo odslovil. Pretepača sta tedaj napadla gostilničarja to mu po obrazu z nožem zadaja več hudih ran, da se je gostilničar takoj onesvestil. Na pomoč je priskočil očetu sin, katerega sta siroveža prav tako poškodovala Oba ranjenca je reševalni avto prepeljal v mariborsko bolnico. Pretepača je orožništvo te Rač aretiralo ln odvedlo v zapore okrožnega sodišča v Maribor. ♦ Aretacija sumljivega moSkega. Pred dnevi je orožništvo te Rač aretiralo v gostilni g. Kosiča v Hotinji vasi sumljivega moškega, ai je pol ure prej sedel v gostilni g. Jegliča v Račah še brez kolesa. V Kosl-čevo gostilno pa se je pripeljal možak že kar s kolesom, o katerem orožništvo te Rač nI hotel povedati, kje ga je dobil. Ko je sumljivec hotel pobegniti, ga Je »grabil g. Fric Ludvik, kateremu pa je lopov zadal z nožem hudo rano v roko. Vkljub bolečinam ga je Fric obdTžal ln Ka oddal orož-nlštru ♦ Zopet »Uspeh«. Izšla Je nova številka revije za trgovinsko znanost »Uspeha«. Ze zunanja oblika Je prikupna. Jedrva odpremo list, že nas opoeori napis: >To se tiče nas vseh!« Uvodnik založbe je to, ki pove tako kratko ln Jedrnato, kad nam Je danes početi, da postane človek na mah drugačen »Za ljudi, ki mislijo trezno, Se nI prav nič hudega,« pravi. »Oni ne govore o krtol, ker vedo, da tisti, ki stokajo ln tožijo o krial, prav to krizo le pospešujejo.« Potem sledi članek H. N. Cassona »Dvanajst te Ua«. Ta pisatelj} si Je osvoJIJ ves svet s svojo prepričevalno zgovornostjo ln resnicoljubnostjo. Tudi vas bo! »Uporabi svoje znanje!« vam zakldče zopet ln utemelji to v kratkem članku. Potem pa se vrste drobtinice, ki dvigajo človekov duh In njegovo produktivnost »Pusti sina, da živi svoje Za varstvo proti gripi Panflavin pastile. Odobreno od Min. soc. politike in narodnega zdravja S. štev. 1409, 6. n. 1932. življenje!« Zelo zanimiva razprava Sefii bodo našli v svoji stalni rubriki migljaje, kako je treba organizirati podjetje. Rubrika »Odjemalec Vaš prijatelj« prinaša dobro gradivo, ki se v praksi odlično lan,ko uporabi »Kaj pa reklamacije?« to pereče in kočljivo vprašanje vam zastavi ln obe nem odgovori nanj. »Zakaj kupci ne kupujejo?« »O kupcih, M prihajajo šele, ko se trgovine zapirajo«. V rubriki za prodajalce č i tajno: »Povpraševanje po dobrih poslovodjih« itd. Rubrika »Zastopnik pooblaščenec firme« prinaša med drugim zelo važno razpravo: »Kateri trgovski potnik je dobro došel?« Dalje migljaj trgovskim potnikom, kaj Je odkril mlad trgovski potnik itd. V ruhriikd »Posnemajte« je članek »Prodaj al niča preizkuša svode prodajalce«, ki vas bo gotovo zanimal. »Dajte mladini poguma«, »Kako je treba gledati na izdatke«, »Kaj pomeni varčevanje za moža«, tk \ VaSemu otroku Je treba pomoči, da se mu mišičevje, kri tn kosti racionalno razvijejo. Dajte mu pri enem dnevnih obrokov Ovomaltine, ki s svojo raznolikostjo ln bogastvom svojih hranilnih sestavin dopolni primanjkljaj prehrane s kar šamL Naravna krepOna hrana Ovomaltine vsebuje ▼ svojih topU-vth zrncih samo najbolj žlahtne sestavine svežih jajc, svežega mleka in slada, katerim je pri-dejan radi boljega okusa ka-kao. Na zahtevo pošljemo vzorec zastonj. Cena male škatlice Din 16.—, Dobiva se povsod. Dr. A. WANDES d. (L, Zagreb 0VOD14ITIIE pospešuje rast. »Grdo zavijanj o blaga ovira prodajo«, to so zadeve, kd Jih mora čitati vsak posloven človek. Med mnogimi prispevki Je tndi oa-nimitv nasvet yKatko Je trefoa čitati«. Marsikdo Se ni mislil na to in bo Imel korist, če se ravna po tem Zelo poučen je življenjepis veletrgovca Wamamakerja. Rufbrlka »Po svetu« prinaša mnogo zanimivih in zabavnih drobtinic. Povsem na novo pa de uvedena rubrika »Kako se do-kopdjem do boljše službe?« To Je gradivo, ki Je zlasti dandanašnji zelo potrebno. Mnogi brezposelni bodo lahko črpali te te rubrike pobudo ln migljaje pri tekanju »ar služka. V tej rubriki bo tešel postopno celoten prevod slavite knjige Edvarda Jomesa Kilduiffa, ki je prevedena že v mnogo jezikov. — Kakor čujemo, bo ▼ kratkem Izšla druga knjiga te založbe »Kako premagam poslovne težave?«. Za 20 Din mesečno lahko dobite 12 zvezkov »Uspeha«, 12 zvezkov druždnske revije »Prijatelj« In pet knjig od H. N. Cassona Pišite upravi »Uspeha« ▼ LjutoJJaal, Dalmatinova 10. ♦ Obledela obleke barva v različnih barvah in pllsira tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane a— »Arljana«, novi film ZKD. SVivfto delo Olaude Aneta, prirejeno za nvočn. film je simpatično odjeknilo pri filmski puhlimi, posebno zato, ker je bila naslovna vloga poverjena odlični karakterni filmski igralki Elizabeti Bergnerjevi, katere velik: uspehi v nemih filmih so pred leti zadlvi-vilii svet. »Arijana« Je prav za prav pustolovska povest mlade deklice vendar je njena človeška igra ljubezni v tem mojstrskem delu prednešena povsem naravno realno in mehko. Vsaka banalnost to Šablona sta Izginili, a značilna erotična psihologija obeh spolov ie našla toplo razumevanje in podajanje v najnaravuejši obliki. Vsebinsko predstavlja »ArnJana« borbo obeh spolov krsmemiitost značajev In voljo do končnega uspeha Elizabeti® partner Je Rudolf For-ster, a režiser Paul Czlnner Film bo predvajala ZKD v Elitnem klnn Matici danes oh pol 15. to dutri ob pol 15. to Jutri ob 11. f . 1 V> i r '! m I i V tr " V t 1 «?»• i )J i K. r . •• * I ; , V ^ ■ » Il * ' \i } . 1 1 i ; »v.' a i *' • « v > i j a & A J. i'_____ TOGAL TABLETE Pri revmatičnih bolečinah vseh vrst dose-2ete dober uspeh a Togaltabletami. Po strokovnih ocenah, dobljenih od mnogih zdravnikov, med katerimi je mnogo znanih profesorjev zdravnikov, delujejo TOGAL TABLETE naglo in učinkovito. Neškodljive so v predpisanih množinah za srce in ostale organe. Vprašajte zdravnika! En poskus vas bo prepričal. Zahtevajte v svoji lekarni prave TOGAL TABLETE! Ako slučajno niso v zalogi, jih lekarna lahko takoj dobavi. 04o>breoo od ministrotra eocijate« politike in m-MdoegK sdrarj*, & it. 1437 od 6. IL 1932. 03«» Brata Naglic EKSPOKT ČEVLJEV 2lrl nad škofjo Loko Najtrpežnejši smučarski čevlji in gojzerice. Zahtevajte cenike! Trgovci popust! u— Koncert slovenskega vokalnega kvinteta bo v ponedeldek 22. t m. Kvintet je znan v vsen našem mestu, pa tudi v vsej Slovenija kot eno najboljših slovenskih vokalnih udrruženj. Petorica lepih, svežih, mehkii, izvrstno ubranih in izšolanih glasov 'Izvajali nodo celo vrsto slovenskih zborov četvero spevov pa tudi samospevov, saj nastopijo člani kvinteta Milan Jug, Tone Petrovčič in Roman Petrovčič kot solisti., katere bo spremljal na klavirju prof. Anton Ravnik. Obisk koncerta najtopleje priporočamo. Pred prodaja vstopnic v Matični Knjigami u— Ljubljanski orkester na orglice priredi Jutri ob 11. dopoldne v dvorani Ljubljanskega dvora koncert za našo mladino Bilo bi umestno, da M naši šolniki posvečali orglicam več zanimanja. Češkoslovaška, Poljska, Amerika, Francija ln druge države so uvedle v svojih šolah orkestre orglic. Bolgarija je sprejela pouk na orglice celo v učni načrt osnovnih Sol. Pravilno sviranje na orglice v orKestru tvori važno pripravljalno stopnjo za bodoči pouk v glasbenih instrumentih. Koncert ljub-tjansKega orkestra na orglice, ki se bo vršil jutri ob 11. dopoldne v Ljubljanskem dvoru, naj 'hI dal našim vzgojiteljem pobudo za to važno glasbeno vzgojno panogo Predprodaja vstopnic (2.50 Din) v Matični knjigarni in v Pugljevl trafiki (Miklošiče va oesta). u— VIII. delavski prosvetni večer »Svobode« ln »Zarje« bo v sredo 24. t. m ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Spored: delavska godba »Zarja«, klarinet-solo, flav-tanduet, recitacija, govorni zbor delavskega odra »Svobode«, solospevl konservatori-stov Burgerja in Žagarja in koncertne pevke Prankovske-Vukove. Delavsko pevsso društvo »Cankar« zapoje več pesmi. Pisatelj Angelo Cerkvenik bo predaval o snovi: Na razpotju dveh kultur. Večer bo zelo lep. Vstopnine ne bo. u— Jugoslovenska ženska zveza opozarja članice vsed' ženskih društev na spominsko pros'avo, ki jo priredi Zveza gospodinjskih pomočnic umrli Maniji škrinjar-jevi v nedeljo ob 16.30 ▼ dvorani DeUvske zbornice, šerlnjarjeva Je ustanovila to dolgo let vodila prvi zavod, fcl je bil namenjen slovenskim gospodinjskim pomočnicam. u— Redna letna glarvna skupščina ljubljanske sokolske župe se bo vršila v nedeljo 21. t m. ob 9. dopoldne na Taboru. Opozarjamo vsa društva in čete, di se je zanesljivo udeleže. — ŽUPNA UPRAVA. u— Sokol II. pozftva sestre to brate, k. se bodo udeležili vsesokolskega zleta v Pragi, da se najkasneje do 23. t. m Javijo pri br Mllku Krapežu, nrarju na Jurčičevem trgu, kjer dobe tudi vsa pojasnila. u— Sokol Vič prosi člane, kS naaaeravar Jo poseliti vsesokoiski zlet ▼ Pragi, da se prijavijo v društveni pisarni med aradnimi urami ali pa pdsmeno na društveno upravo do 25. t m u— V društvu »8oča< bo predaval drevi v salonu pri »k^evu« ot> navadni url strokovni tajnik g. Vladimir Kravos o francoski revoluciji. Predavanje bo spremljalo nad 100 barvanjih akioptdčnJh slik. Vstop svoboden. u— FranoosM Institut v Ljubljani opozarja na predavanje francoske predavateljice, gospe Cheymol-VukasovJč v četrtek, 25. t. m. ob 21. t društvenih prostorih v Narodnem domu. Naslov predavanja: »Marcedine Desbandee-Valtmore«. Vabljeni! u-»- 8JSU »Preporod« opozarja člane, da bo danes redno predavanje o naših Alpah. Govoril bo g. Kravos. Zvečer ob 20. bo imel »Preporod« redno plesno vajo ob melodijah priznanega jaz za Odeona. u —Cankarjeve »Hlapce« ponovi srednješolska organizacija »žar« na državni klasični gimnajzljji t Ljubljani na splošno željo občinstva, fcl pri premijeri ni moglo dobiti prostora. Ze prva uprizoritev Je imela velik uspeh, brez dvoma pa bo Imela re-priza Se večji. Repniza bo po znižan ia dramskih oenan. Občinstvo opozarjamo, naj si vstopnice zagotovi v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Reprtea bo 23. t m ob 8 zvečer. u— Moto—Ilirija. Zaradi slabega stanja ceste to neugodnih snežnih razmer se za nedeljo 21. t m. napovedani motoskijonlng ne bo vtML u— Danes zvečer ob osmih na Treznost-no akademijo v Unionul Iz Maribora a_ Mladina! Ponovno opozarjamo na predavanje višjega režiserja protf. Oslpa šesta te Ljubljane o temi: Mladina in gledališče. Predavanje Je javno to torej vsakomur dostopno. Pridite! a_ Obmejni promet. V mesecu Januarju je dopotovalo v Maribor ssupno 5714 pot-nlkov ln sicer 2267 Jugoslovenov, 2379 Avstrijcev, 570 Cehoslovakov, 228 Nemcev to 230 potnikov te drugih evropskih mest Odpotovalo pa je sKupno 11.556 oseb, to to 4797 Jugoslovenov, 4740 Avstrijcev, 401 čehoelovak, 398 Nemcev to 1220 potnikov te drmah držav. Prepotovalo pa 2323 potnikov. a —Tujol v Mariboru. V prrS polovici te ga meseca Je bilo priglašenih pri prijavnem uradu 789 tujcev, med njimi 193 ino-zemcev, to sicer 79 potnikov z Dunaja, 39 te Gradca to 15 tujcev te drugih mest. s_ Mariborski šahovski klub bo imel na povabilo akadem. društva »Jadrana« te LJubljane 28. t m. popoldne, prijateljsko terano na šestih deskah. Kraj tekme bo pravočasno objavljen. a— Občni zbor bo imelo godbemo društvo »Lira« 28. t m ob 15. uri v Narodnem domu. Godbeno društvo >i»>tra« so^-«luje pri sokolskth nastopih krče vinskega Sokola, zato so vab^-dinl oa ebor tudi člani tega društva a— Izpred malega senata. Včeraj dopoldne se je sago vanj al bivši nameščenec on mestnem električnem podjetju, in kasarn t Pran Maral. Obtožnica navaja, da je Maral ponevenll od L 1928. do aprila lani skupno 81.586 Dtn. Pri razpravi Je Marat priznal poneverbo, vendar ne do višine zneska, katerega navaja obtožnica in je bil ugotovljen ▼ preiskavi. ValU Je krivdo tudi na knjigovodjo, ožhridtto te Js maščevanja. Po Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730. Joan Craw£ord v prekrasnem filmu današnje Sobe Ob 4., pol 8. in 9. zvečer Cena 4 in 6 Din. skoraj štirmra; razpravi je bij Marat obsojen na 3 leta in 30 dni roblje, 4 letno Izgubo častnin državljanskih pravic, na povračilo škode in plačilo vseh strošKOv, tudi onih za tožbo, ki jo je vložil knjigovodja Razboršek proti njsmu zaradi razžaljenja časti. Knjigovodja je bii povsem oproščen. a— Tovarnar Epinger Izpuščen. Te dni Je končala preskava proti tovarnarju in veleposestniku Samuelu Bpingerju iz Dolnje Lendave, ki je bil osumljen požigov pri posestmku Ludoviku Toki v čemtibi. kakor smo te že poročali. Iz preiskovalnega zapora sta bila izpuščena požigov osumljena dva delavca, ker je neki tretji delavec priznal požige. Tovarnar Epinger je bil aretiran. ker je baje nagovarjal svode delavce k požigu. Iz Celja e— Sokolska smučarska tekma je določena na 28. t. m. za člane, članice in naraščaj. Dolžina proge za čiane je 9 fcm, za članice in naraščaj pa do 5 km. Prijave je treba vložiti pri društvu, kjer je član včlanjen, najpozneje do 25. t. m. Pričetek tekme bo točno ob 11. Skupen odhod vseh smučarjev bo ob 8. zjutraj izpred Narodnega doma. • e— Sokolski smučarji bodo imeli jutri 21. t. m. skupen Izlet k Sv. Ani. Odhod točno ob 13. izpred kolodvora Izleta naj se udeležijo vsi oddeikrl, enako tudi novinci, za katere bo med potjo tu-dl poduk o najpotrebnejši smuški tehniki. V tem teletu bo tudi skupen trening vsen tekmovalcev, ki bodo tekmovali na ž-upni smušlrf teknj 28. t m. pri Celjski koči e— K smučarskim tekmam 8mučarofc^ ga kluba »Celje« v Storah bosta vozila ▼ nedeljo 21. t. m. dva avitobusa celjskegsa mestnega avtobusnega podjetja ob 10. dopoldne tepred celjskega kolodvora. Avto busa sta pripravljena za j umi or je, dame te funkcionarje. Ob 13. bosta voaila oba on> nitbusa Izpred celjskega kolodvora za ostalo občinstvo. Start za dame to jualorje bo ob 13. senAorji bodo prispeli od Celjske koč« približno ob 11 r Stare. Smuka je idealna. Prijavljeni «K> tudi Inozemski teknaovaicL e— Stavbna zadruga državnih uslužbencev v Celju sklicuje za dan-es 20. t m. ob-20. v restavracijskih prostorih Narodnega doma širšo sestanek vseh društev, korporacij to posameznikov, ki »e zanimajo sat gradbeno a&cljo cenenih malih stanovanj. Na sestanku bo glavno poročilo obsegalo tudi podrobnosti o dosedanjih korakih, ki eo biLll storjeni za uresničenje teg«. važnega vprašanja. Razpravljanj se bo tudi o tem. kako naj »e zagotovijo pomožna sredstva od države. Sllčnl sestanki se bodo vršili v prihodnjih dneh ourii v vseh ostalih mestih naše banovine e— Državna krajs>vna zaščita dsoe la mladine v Celju bo SaneU rednd občal v četrtek 25. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma Društveni čianj in j>rV jate'Ji te humane organizacije so vljudno rabdjfmi, da se zbora podmoštevftno ndeleSbe^ e— izpremembe pr| celjskih mestnih tobusih. Ker odpadeta i današnjim dnem posebna vlaka proti Zidanemu mostu ln Mariboru, bo vzpostavil oeljski mestni avtobus rvezo do Grobelnega z zdraviliškim avtobusom te Slatin«. Ia Celja bo odhajal avtobus ob 9. ter bo prihajaj na Grofoetoo oh 9.45. Z Grobetnega bo odhajal ob 10. la bo prihajal ob 10.45 v Celje. Dosedanja vožnja ob 12.50 te Celja t St. Jurij ki n»-zaj ostane netepremenjeeia. V Laško bo vo zli avtobus dvakrat na dan, to sdoer te Celja ob 9 tn 12. in te Laškega ob 10.46 to 13» zopet pjot! Celju. Na Gnobelno to Laš^o začne avtobus vcciiti po novem voznem r^ du danes 20. t m Na progah CedJe-VTsa* sko in Celje-Mozirje !n Luče »e bo po začasnem ukinjenju zapet otvoril redni jn» met danes 20. t. m e— Nesreč«. V četrtek je spravtjal 29 letni Karel Kukovič, poljski delavec prt Blažu Sodina t Bukovem žiaku, hlode T hribu pri Sv. Vida pri Grobelnem. Pri dela je padel debel hlod na njega Kukovič Je dobil hude poškodbe na prsnem košu to na glavi. Prepeljan je bil v celjsko bolnico. Isto tja Je prišel po pomoč 57 letni hlapec Anton Pavllč iz Zaloga pri Žalcu, ki Je padel pod voz, pri tem pa so šla kolesa čas njega ln mu d^akia/i zlomila desno roko. e_ Mestni kino bo predvajaj drevtl ob pol 21. krasni zvočni velefilm »Kangrea pleše«. Iz Hrastnika h— V kinu Narodni dom »e prod vaja drevi ob 20. film po romanu »Stric Tomova koča«. h— Brezposelnost vedno bolj naraS5a. Poleg že napovedanih praznovanj pri rudniku se bo praznovalo tudi v ponedeljek 22. t m. Torej bodo imeli rudarji v teh 14 dneh samo 8 delavnih dni in to t nag-hujši zimi. Kaj bo pa šele poleti? Iz Šoštanja 5— Darovi. Šolski upravitelj g. Martin Vrečko tn katehet g Kosi sta nabrala pri šoštanjskih meščanih za šolarsiko kuhinjo 790 Din in večjo količino živii Vsem darovalcem hvala! š— Odmev lovske nesreče v Belih vodah. Kakor smo svoječesno že obširneje poročali, je bila decembra na nekem lovu v Belih vodah po nesrečnem naključju ustreljena 7-letna pastirica. Nedavno tega je v tej tragični zadevi razpravljajo okrožno sodišče v Celju, ki je lovca obsodilo na 2 meseca zaipora s pogojno dobo 1 leta. S— Orožnikov ne mara. Nekoliko čudaški posestnikov sin B 1. iz Šoštanja ne more videti orožnikov. Hudo jim je zameril. da so po nekaj letih odločili njegovo udeležbo pri vlomu v neko tTafiko. Kaaar kakega orožnitka sreča ga začne psovati m grdo preklinjati, tako da so se nad njegovim početjem že začelri zgražati razni pa-santi, ki so biln večkrat neprostovoljne priče čudakovemu početju. Da je tako postopanje napram organom javne varnosti nedopustno, je bil B. te dni poučen na tuknjašnjem sodišču, ki mu je orisodilo ca to obnaišamje 14 dni zaipora. ne kotam afi ki krta smisel m podpiranje takih kulturnih zavodov kot so Glasbene matioe. Da je prav te koncert nudil obilo glasbenega užitka, je pričalo naraščajoče navdušenje žal tako redko posejanih poslušalcev. Navdušenje je rastlo vzporedno s topimo, do katere je stopnjeval Petar Dumičič podajanje pestrega trodelnega programa. Pričel je s skladbami starih mojstrov Handla, Rameauja io Paradisija. Igral jih je z vso umerjenostjo. ki jih take skladbe zahtevajo in vendar tako zgovorno, da jim nikakor ni zmanjšal njih izrazne moči. V drugem delu nas je seznanil s skladbami sodobnih hrvaških skladateljev: Liva-diča, Papandopola in Grgoševiča, za kar smo mu še posebej hvaležni. V oblikah, ki niso posebno dolge, nudijo te skladbe sliko naše nove muzike, ki zajema iz malo izčrpanega vira narodne glasbe. Dumičič je podal te skladbe zelo jasno in je že tu pokazal svoje tehnične in interpretacijske zmožnosti. Najtoplej« pa je odigral tretji del sporeda, ki je obsegal Chopinov« in Lisztove skladbe. Ustvarjene po dveh mojstrih pianistih nudijo te skladbe klaviristom priliko za izražanje, kakršno je temu instrumentu najbolj svojstveno. Igrajo jih vsi veliki pianisti in je tem težje zadovoljiti z njimi razvajenega poslušalca. Dumičič pa je prav v teh skladbah dokazal svoje popolno mojstrstvo. Ker obvlada tehniko z vso popolnostjo, uspe stopnjevati izraz od najmeh-kejše lirike, do razgibanega dogajanja v Ohopinovi revolucijski »Eftidi« in Lisztovi »Legendi*. Izven sporeda je zaigral z izbrano barvitostjo Prokofijevljev Preludij. Vsakomur, ki je izostal, bodri žal za zamujeni izredni užitek. V nedeljo popoldne je pel v ptujskem gledališču zbor Ferijalnega saveza iz Maribora, pod vodstvom prof. V. Schvveigerja. Zbor si je zastavil nalogo, da ohranja zanimanje za slovensko narodno pesem in da jo ponese v one dele naše države, kjer je še malo znana. Sestavljajo ga dijakinje in dijaki mariborskih srednjih šol. Vseh njegovih vrlin na bilo mogoče ugotoviti v našem neakustičnem gledišču. Mlada grla 90 vedno sveža, posamezni glasovi so enotni in se dobro zlivajo v celoto. Prav polno donijo basi in tudi alti. Spored je bil mnogoličen: mešani, ženski zbori s sprem-Ijevanjem klavirja, moški zbori, solospevi ter vijolinski solo. Novost pa je zbor s spremi jevan jem harmonike. Vse točke sporeda so bile dobro na studii rane in izvedene. Zelo priproste oblike narodnih pesmi s številnimi kiticami na' ponavljajoči se napev zavedejo v iskanje zunanjih efektov. Želeti bi bilo, da bi nudili harmonikarji s primerno harmonizacijo posameznih kitic več izraznih možnosti. Mirko Logar. sojflo trgovalo po 46, 46.50, 46.75, 46.875 io 47. nadalje 8*/» Blairovo posojilo po 53.75 in 54 in 7•/• Seligmannovo posojilo Drž. hipoteka rne banke po 50. — Promet je bil zabeležen še v 6°/» begluških obveznicah po 41. Dc^izAi Ljubljana. Amsterdam 2272.33 — 2283.69, Berlin 1331.88 — 1342.48 Bruselj 783.19 do 787.13, Curih 1096.15 — 1101.65. London 193.37 — 194.97, New York ček 5590 23 do 5618.49, Pariz 221.33 — 222.45. Praga 166.32 — 167 18. Trst 291 65 — 294.05. Zagreb. Amsterdam 2272.33 — 2283.69, Bruselj 783.19 — 778 13. London 193.37 do 194.97, Milan 291.65 — 294.(15. Newyork kabel 5612.23 — 5640 49 NewVork ček 5590.23 do 5618.49. Pariz 221.33 — 222.45. Curih. Beograd 9.05 Pariz 20.1925. London 17.66. Nevvork 512.12. Bruselj 71.45. Milan 26.675. Madrid 39.70. Amsterdam 207.40, Berlin 121.675. Stockholm 98.50. Oslo 96, Ko-benhavn 97.25 Sofija 3.71. Praga 15.175. Var. šava 57.45. Bukarešta 3.06. Efekti. Zagreb. Državne vrednote* Vojna škoda 250 _ 251. za februar 245 — 246.50, za marc 244 _ 246. za april 243 — 246, investicijsko 58.50 — 59.50. 4%> agrarne 28 — 30. 60/« begluške 40.75 — 41. 7°/o Blair 46.75—46.875, 8®/t Blair 53.50 — 53.75, 7% Drž. hipotek, banka 49.50 — 50. Beograd. Vojna škoda 249. 248 zaklj., investicijsko 59. 59.50 zaklj., 6"/o begluške 42.25 zaklj.. 8"/o Blair 55 zaldj., 7®/. Blair 47.25 zaklj., 7°/o Drž. hipotek, banka 51 dem, Narodne banka 4950 den. Dunaj. Bankverein 11.50. Dunav - Sava-Jadran 14.90, Staatseisenbahngesell. 18.25, EskomptegeselL 113, Trbovlje 33.50, Alpine-Montan. 13. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (19. t m.) Tendenca za les slaba. Zaključen je bil 1 vagon bukovih neobroblienih plohov. Eksekutivno je bilo prodanih 2500 garnitur sklopnih stolov (iz suhe bukovine) franko nakladalna postaja Ortenek za 8000 Din. ŽITO + Chicago. 19. t m. Začetni tečaji: Pš©-nic*: za marc 58.50, za maj 62.50, za julij 63.75, za september 65.375; koruza: za m are 37.75, za maj 41, za julij 43.50, sa september 44.50; rž: ra maj 47.25. + Winnipeg. 19. t m. Začetni tečafi: Pše. nira: za mai 67.25. sa julij 69.50, za okto-hor 7L + Noreeadska blagovna bona (19. t mj Tendenca nespremenjena. Promet: 89 vag. — Bi: baška 165 — 170. — Oves: baški, sremski. banaški 125 — 130. Jefmen: baški in sremski 63 64 ke 125 — 130; baški in sremski. pomladni. 67'68 ka 150 — 160. Koruza: baška 73 — 75; okolica Som bor 74 — 75; sremska za marc - maj 79 — 81; banaška 71 — 73; sremska 73—75; sremska parit Sid 75—77. Moka: baška in banatska »Ogg«, baška bi benat. >0g< 360 do 380; St. >2« 340 — 360: >5< 305 - 310; >6« 255 d« 265: >7< 190 _ 200- »8« 122 50 - 127.50 — Otrobi: baški in sremski 85 — 90. banatskf 80 — 85. Fižol: baški. sremski. beli. bre» vreče 180 - 185 + Somborska blagovna bora fl& t m4 Tendenca nespremenjena. Promet: 87 vagonov. Bi: baška 156 — 170. Oves: baški, sremski, slavonski 125 — 150 Jefmen: ba-Ski In sremski. »pomladni. 67/68 kg 150 <1o 100. Kornza: baška 73—75; za m®rc-maj 78 do 80. Moka: baška »Og« m »Ogg« 360 — 380 >2« 340 — 360; »5« 305 — 315; »6« 256 do 265; >7« 190 — 200; »8« 122.50 — 127.50. Otrobi: baški 85 - 90. « + Budimpeštanska termfnska bora CNt t m.) Tendenca prijazna; promet srednji. Pšeniea: za marc 11.98 — 11.99, za maj 12.95 _ 12.96; rž: za mare 14.10 — 14.12, zs mai 14.86 — 14.90; koruza: za m^j 14.28 d« 14.30. MVOTA '+ živinski sejem v Ptuja. Na živinski se» Jem, ki se je vršil 16. t m., je bilo prignanih 141 krav m telic, 91 volov in juncev, 9 bikov in 46 konj. Prodanih je bilo vsesa 111 glav. Cena kravam je bila 1.50 — 3.50, te-licam 3 — 4.75, volom 3 — 4.50 in bikom 8 do 4 Din za kg žive teže. Konji so se prodajali po 500 do 2750 Din za komad. — Dne 17. t. m. pa je bilo pripeljanih na svinjski sejem 178 svinj. Prodanih je bilo 73. Cena 3e bila 5 — 7.50 Din za kg žive teža. Od opasnostl gripe, in-fluence in nalezljivih vratnih obolenj varujejo ^^ Dobivajo se 9/ v vseh lekar ' nah. Cena malega zavojčka Din 8, velikega zavojčka Din 15. Ta motiv slavnega francoskega nattt-ralista Emila Zolaja se uveljavlja vedno in povsod ter je prav učinkovito izražen tudi v novem nedeljskem romanu ,Jutra v Nemčiji povzročil mnogo razburjenja, zato bi bila tudi pri nas na mestu previdnost pri ustanavljanju takih zavodov. ki ga pričnemo priobčevati jutri kot izvirno kmečko povest »GRUNT« izpod peresa Janka Kača, za čigar v nedeljo najavljeno zbirko »Med padarji in zdravniki« se je zglasilo, kakor nam poroča založba »Zemlja«, že v prvih petih dneh 537 naročnikov. f— Film »V kraljestvu Zlatoroga« »e bo Erodvajal samo še danes 21. L m. v kinu otela »Jugoslavije«. Ne zamudite ga! Iz Kranja i?— Smučarske tekme Sokola bodo, kakor kaže, dobro obiskane. Včeraj objavljeni program ostane neiizpremenjen, ker iso snežne in vremenske razmare trajno ugodne. Zanimanje za tfkme je veliko. Za prvake so poleg že omenjenega krasnega pokala tvornice »Jugočeške« darovale lepa darila še tvrdke Hiebiš. Majnilk, »Jadran« in »Ika«. Priglasilo se je že več dobrih skakačev, med njimi tudi župmi prvak Vidic z Bleda, Kalan iz Škofje Loke in drogi. Iz Ptula j— Pasja steklina. Ker eo se ugotovili v mestu in v dveh okoliških občinah jri-meri pasje stekline, je odredilo sresko načelstvo strog pasji zapor. Psi morajo biti zavarovani z nagobčnikom in &e morajo voditi na vrvici. Vsak pes ki se bo zalotil brez spremil jeva! ca, četudi bi imel nagobčnik, bo pokončan. Iz kontumačne-ga okoliša se psi brez posebnega dovoljenja ne smejo odstraniti. Vse mačke morajo biti varno zaprte. Vsi psi morajo biti vpisani v pasji kataster in nositi predpisane pasje znamke. Iz Litije i— Litijsko učiteljsko društvo bo zborovalo v ponedeljek 22. t. m. skupno z ljubljanskim učiteljskim društvom in ne v soboto 27. t. m., kakor je bilo javljeno. LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Sobota. 20.: Nekdo. Premijera. Izven. Sedelja, 21. ob 15.: Arsene Lupin. Izven. Zn ižane cene. — Ob 20.: Zdravnik na razpotju. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 22.: Zapravljive«. C. Torek. 23.: Hlapci. Igra mladinska organizacija »£ar« ki. gimnazije. Izven. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Sobota, 20.: Trije mušketirji D. Nedelja. 21. ob 15.: Viktorija in njen huzar. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Sevilj-ski brivec. Izven. Znižane eene. Ponedeljek, 22.: Zaprto. Dva koncerta v Ptuju Ptuj, 16. februarja. Četrti koncert, ki ga je priredila ptujska Glasbena matica v tej sezoni, nas je seznanil z zagrebškim pianistom Petrom Dumi-čičem. Redki so pri nas taki večeri in lahko bi kdo mislil, da jih komaj čakamo Da ni tako. je dokazal baš ta večer. Koncert Je posetilo prav pičlo število poslušalcev. Res je. da klavirski koncerti tudi v večjih mestih nimajo tolikega občinstva kot vijolinski. ansambelski ali celo pevski. A povsod se najde vsaj majhen krog občinstva, ki si skuša osvojiti tudi to panogo glasbe- Iijnbljan?ka drama. Drevi ee uprizori prvič Molnarjeva igra v treh dejanjih »Nekdo* Svetovnoznani dramatik in pisatelj tudi te pot na originalen in duhovit način razpleta dejanje in vklene kot naslovno ulogo nekoga. Iti sploh ne eksistira in je samo plod rafinirane domišljije duhovitega pustolovca Glavno moško ulogo. katero je kre iral v Berlinu v Reinrhardovem gledališču Bafsermairn, bo igral Levar. glavno žensko uloeo pa Nablocka Izven abonmaja. _ V delejo 21. t. m. ob 15. uprizori naša drama izvrstno detektivsko komedijo »Arsene Lupin« v režiji Skrbinška. Zvečer ob 20. pa bo prva repriza Shawove drame »Zdravnik na razpotju« v režiji Debevca. Za obe predstavi znižane dramske cene. Ljubljanska opera. Za drevi je bHa določena predstava >Luize<. Ker pa je Gjungjen-Seva močno prehlajena. ne more peti tako velike uloge. Zato se bo pela drevi za red D opereta »Trije mušketirji«. — Letošnja uprizoritev »Brivca seviljskega« se bo bistveno razlikovala od prejšnjih naših uprizoritev. Delo je namreč nanovo inscenirano, in sicer tako. da ie oder razdeljen na dva, odnosno na tri dele. Desni del odra je javen trg, na katerem se odigra začetek opere. Levi del pa kaže notranjost hiše. in sicer pritličje in prvo nadstropje. Glavno naslovno ulogo bo pel bori ton ist Primoži?. Ulogo Rozine bo pela Obenvalderjevn. ki bo pela tudi vlož-ko. in sicer Mozartovo koncertno arijo »Povsod pomlad se smeje« s klavirskim sprem-lievanjem in obligatnim violinskim solom. ki ga bo igral koncertni mojster opernega orkestra Trost Tvan. Na študiral je delo rav-n^tejj Polič. Znižane operne cene. — »Viktorija in njen huzar« se ponovi v nedeljo 2L t. m. ob 15. Znižane operne cene. 8ENTJAKOPSK1 GLEDALIŠKI ODEB Začetek ob 20.15 Sobota, 20.: Sedem njegovih grehov. NeDra.ga prijatelja, če bosta pomorila toliko ljudi, kot sem jih jaz, si bosta vročekrvnost ohladila«. Shaw bi rad ozdravil zdravnika od napuha in domišlja-■vmsti; sredstvo mu je žgoča ironija. Publika mu apiavdiira. Louis Dubedat je talentiran umetnik. Kadar žM svoje resnično življenje, v umetnosti, ne zagreši ničesar zoper vest.. On-etran tega sveta zanj ni morale. Shaw ga je opremil v dveh dejanjih z vsemi lopovščinami, ki so jih morda vsi njegovi predhodnik in vrstniki zagrešili. V ilustracijo. Pred smrtjo pa mu je napisal izpoved, ki je analiza umetnikovega življenja, njegove vere in ©tise. Sredi te izpovdi se prične stavba majati. Dejanje preneha. K bolniški postelja pristopi Shavr !n narekuje motiv za konec, da bi dokazal nesmiselnost in stupadnost zdravniške, družabne morale. Čudovita Jennifer ne sme žalovati, bila je v paradižu. Poročiti se mora in živeti z drugim, ki bo negoval njene spomine na nekdanjo blaženost. Morilec Colenso Rid-geon mora biti ponižan, poteptan. Uvideti mora, da je zaman moril. Tako se Snaw z veliko težavo, čeprav se vedno dokaj spretno, prikoplje do absurdnega petega dejanja v katerem se zruši umetno zlepljeno življenje. Značilna za drčanje navzdol je prva grobost, ki jo 1 spregovori dostor -utler takoj po smrti. Tako nekako: »Zdaj je že na onem svetu in si izposoja prve funte«. Potem se stične nedelikatnosri množe V prvem dejanju ponižuje Shaw zdravnike, v petem dejanju bi mu zdravniki lahko povrn.li. Poizikuša! je streti bakcil, pa ie zamenjal serum, umetnost Ln moraliziranje. Naposled vprašanje: za.kaj je sir Colenso Ridgeor ubijal? žrtvoval je ničvrednega lopova Dubedat a, ki je s svojo umetnostjo osrečeval Igu d L da bi rešil častivrednega lenkinsopa in divno ženo Jennifer. Honorar za to plemenito dejanje? Jennifer. Zdi se mi, da bi se moral Ridgeon honorarju odpovedati, ker se oba motiva čudno križata in ustvarjata videz, da ni eden ne drugi resničen, kar pomeni, ne prisiljeno izveden iz snovi. Shaw bi moral pomisliti, da na odru igrajo živi ljudje. Shawov iintelekt ln dialektika blestita, dokler analizira pojave v življenju. Njegova bistroumnost jih osvetljuje od vseh plati, teza in antiteza raste v dejanije. Toda za življenje usmetn.lne so potrebne čudo-tvorne iracijonalne iskrice. Dutbedatova izpoved razodeva, da se Je Shaw čudovito poglobil v bistvo umetnika. Toda Dubedat je svoje ljudi slikal, Shaw jih »odi >Jaz verujem t Shakespeari a, Goetheja, Tolstega, Prešerna, Balzaca, Cankarja, Viillona itd. toda v »Zdravnika na razpotju« — ine.< Debevee je ustvarjal i besedo. Shawove sentence eo bile jasne in čiste, da je dolgo zmagoval z njimi, čutili smo dejanje besede. V teh govorih je bil naložen velike napor. Karakterizacija posameznih oseb je bila vestno premišljena. V žarišču je stala podoba starega Patricka z izredno masko. V tej kreaciji se je odražala prepričljiva moč ustvarjenega življenja. Problematično Colensovo vlogo je Skrblnšek oživil do poslednje možnosti. Lipah se je postaval z Blemkinsopom v prvo vrsto; že prvi pojav je pričal o celem možu !n je vzbudil odkrito priznanje. Medlejša sta bila Gregorin in Železnik, dočim Cesarju docela manjka osnove za tovrstno vlogo. Kra?! je doživljal Dubedata z globokim umevanjem. Otroško veren umetni« tn zo» pet frivolno lahkoten, vse do umiranja, ki ga je odigral z neprisiljenim patosom. Njegov uspeh je treba soditi po vlogi, ▼ kateri mora le z besedo odkriti vso pomembnost svoje življenjske poti. šarlčeva je čutila, da mora izžarevati vse čare ženskosti, da se iiznriča dragocenost Dubeda,-tove osebe. Uspelo ji je ustvnriti videz zamaknjenosti ln najvarnejše udarnosti. S finim ukusom, ki ga je razodevala ▼ toaletah, je tešila tudi v zunanjem življenju njegovo hrepenenje po lepoti ln vero v barve Medvedova je v Gimny krepko Izpol nila avtorjeve želje. Epizodne vloare so zadovoljivo rešili Boltarjeva. Sanc.in ln Jerman. J- K* Osrednji problemi naših dni Predavanje Paula Valeryja Pariš, 10. februarja 1932. Pereča življenjska vprašanja razjedajo naš čas: gospodarsKa kriza, brezposelnost, beda, razkoli med naroda, vojna v Aziji, •razorožitveni sestanki in načrti. Brezštevilni ideologi iu znanstveniki razmišljajo o sedanjem stanju, razlagajo svoje misii ic načrte, a nihče še ne ve poti iz raztrgane sedanjosti v neznano bodočnost, nihče še ne more najti končne rešitve groze in skrbi poinim dnem. Sociologi vidijo vzroke sedanji razbitosti v neuravnania socialnih razmerah, politiki v nepravilnih političnih formacijah, kulturni ideolog kradoma in boječe tiplje za notranjimi vzroki zunar njih peripetij, še celo pesnik in pisatelj skušata razodeti spoznanja svodih slutenj in občutij Pariz je zadnji mesec prepoln mrzličnega Idejnega razburjenja, razmišljanja in debat o vseh teh problemih. V brezsfevii-nih predavalnicah nastopajo a svojimi tezami in ant/itezami o rešitvi iz tega kritičnega položaja, praktiki in teoretiki, znanstvenici in politični govorniki. Knjižni trg prinaša skoro vsak dan nove knjige, razprave in brošure o sedanjem stanju, časopisi in revije so polne člankov, esejev, sentenc iin nasvetov. Vse pa se vrti okoli osrednjega problema sedanjosti, okoli razorožitve. Andre d'Toledano je pred kratkim izdal knjigo o tem, kar moramo vedeti glede razorožitve (Ce qu'il fant savoir snr le desarmement), L6on Jouhaux posebno knjigo o razorožitvi kot problemu sedanjosti (Le dčsarmement). K. Schnoen-demann knjigo, a.li se bo razorožitev resnično izvedla, ali je vse le pretveza (D6-sarmement rčel on simulč), profesor prava P. Estienny študijo, aM bo imela razorožitve na konferenca v Ženevi svoj uspen ali ne (La confference Generale du Desarmement rčussera-t-elle?), A. Philip »Sčen-rit£ ot desarmement«, J. Lucharie zanimivo razpravo o moralni razorožitvi (Le desarmement mora!) itd. Itd. Zdi se, da se rušijo dosedanji temelji človeške družbe, da vstajajo pred nami v vse*) svoji grozi veLka življenjssa vprašanja mogočneje kakor kedaj prej. človeku postaja končno lastno življenje problem Toda morda pa je vse to le posledica notranje bolezni, bolezni duha, ki se usuž-n ju je civilizaitoričnim težnjam današnje tehnične dobe. ki se opaža nad močjo lastnih iznajdb in stvaritev?---Zato želi spoznat: sodobni kulturni filozof osnovna jedra človeške družbe, ujeti glasne znake njegovega duševnega izživljanja ln stremljenja • Vsebinsko in idejno Izhodišče znamenitega predavanja enega izmed najglobljih sodobnih francoskih mislecev in ustvarjalcev _ PauLa Va.l6ryja izhaja sicer iz premišljevanja o stanju sodobnih življenjskih problemov, o&lonjeno to utemeljeno pa je i analizo duševnih in kulturnih vrednot današnjega človeštva. Majhne dvorane v palači Nouvelle Eoole de la Paix, Kjer se redno vrše mirovna predavanja, niso napolnili! le radovedni Angleži, Nemci in drugi tugci, ki Jih je privabilo ime slavnega pisatelja, ampak todi visoka francoska duševna inteligenca. P. Val6ry razivija svoje misli jasno, stvarno io mirno; z gesto desne roke nalahno por-dari tezo izrečenega stavka. Njegov topel in zrel glas se prijetno sklada z nagubano in od premišljevanj razjedeno kožo njegovega obraza tn z motnimi življenja polnimi očmi, ki mirno zro vase. "Izvajanje njegovega predavane!a >I^e monde actuel et la coopčration des 61ites europeennes« se dado strniti v naslednje glavne misli. Svetovna vojna, ki smo jo doživeli, je ismela drugačne posledice, kakor pa smo si prvotno predstavljali. Splošni polom je bil njen končni efekt. Ker ni bila podobna vojnam v pretekli.! časih, so bile tudi", po slediice hujše. Ob koncu svetovne vojne se m dalo ločiti zmagovalca od premaganca, oba sta bila namreč tako uničena, da ni bilo med njoma skoroda nikake razlike. Teža njenih groz se pa vleče še v vsa povojna leta do danes. — Današnji čas kaže pač posebne tipične znake. Eden teh znakov so neke vrste kontradikcije Govorimo o miru pa ne moremo preprečiti bojev v Aziji, razpravljamo o bodoči vojni, pa sklepamo same mirovne pakte, zadržanje Evrope napram ostalemu svetu. — Drugič je značilno za nas »uresničevanje sanj« (rčalisation des reves). Tehniika stremi po vedno novih odkritjih: obvladovanje elementov, radio, aeroplani, vodne priprave iitd. čas je postal jako drag, izrabljamo ga do skrajnosti (ne računamo več na sekun de, ampak na desetinke sekund). Potrebe modernega človeka, ki si jih neprestano izmišlja in umetno sam ustvarja, rasejo od dne do dne (pijače, način življenja) Koliko časa si bo vendar ustvarjal te umetne potrebe, ko je vendar iz mesa in kosti? V prejšnjih časih je našel človek zadoščenje in uteho v umetnosti, v knjigi, kipu, sliki. Danes odmira človek umetno sti, ker na.1de zadoščenje svojim duševnim težnjam dTugje: v filmu. potovanj'h itd. Vsa družba se skupno muči z novimi iznajdbami in odkritji. Ideal prejšnjih časov je bila trajnost umetniških del Stremljenje človesovo je bilo usmerjeno v ustvarjanje trajnih del Volja n.iih 'jotenja je iskala želj v tem, da žive njih dela preko stoletij. Ko je Mal-harbe nanisal dovršen soneit, je vzkliknil: Sedaj lahko počivam deset let. Danes na primer sezidamo veliko stavbo s 50. nadstropji, zato da jo čez tri leta poderemo in sezidamo novo s 100 nadstropji. Toda k.ljub temu Je ustvaril naš čas, naš duh, mnogo gigantskih vrednot. Vse današnje nehanje, vse naše delo pa je pravzaprav ogroženo. Veliki načrti, velike karijere so morale propasti zaradi denarnih in mate-rieLnih kriz. Tu-di duh današnjega časa, knbtnra. sedanjosti, tal nI zgolj internacionalna, ampak celo intermondialna, se ne more več obdržati, ne more več pridržati svoje važnosti. Ker je ogrožena. Duh je ogrožen od gmotnih razmer. Treba je tedaj da se združijo vsi po mejah in drugih zaprekam razdeljena duhovi, intelektualci v enotno duševno politiko, v skupno delo in stremljenje Takšno kooperacijo *pa je zelo težko organizirati. Zato se morajo vsi prostovoljno pridružiti delu. ki ga praktčno vrši v Parizu Institut de Pariš in društvo L' Institut de Cooperation In-telectuelle, ki streme za tem, da združijo vodilne duhove vseh dežel v skupnem delu. ženeva, kjer se nekako strinjajo odposlanci vseh narodov v skupnem razmišljanju o aktualnih življenjssih dogodkih, ni pravo mesto za Intelektualce in pravi kraj za to delo. Intelektualci se morajo sami med seboj združiti, ker so sami ogroženi in ker pada njih vrednost. Skušati morajo dvigniti nivo, ki pada. Duh mora znova zavzeti ni^to, ki mu pripada na tem svetu. Kakor je zavzela ekonomija po 60. letih važno mesto v politiki, tako mora tudi kooperacija duha dobiti v bodoči politiki svoj« mesto. Način, kašo naj zavzame duh v bodoči politiki svoje mesto, je težko posedati. Duhovna politika pa v resnici ekzistira, ni le teoretična. Na seji Društva narodov je sam predaval o tem in poudaril, da mora priti zopet do tega, da bo človek zaupal človeku, priti mora do resničnega zaupanja, do novega, resničnega ln močnega razmaha duha, do veličine duševnih stvaritev. Sicer bo naš čas votel in brez duše, brez krvi. Anton Ocvlrk. Gogolj Cb SOletniel smrti velikega pisatelja Jutri bo osemdeset let, kar je umrl eden najsilnejših ruskih pisateljev, Nikolaj Va-siljevič Gogolj. Kdo ne pozna pisca »Revizorja« in »Mrtvih duš«? Poleg Puškina, Turgenjeva, Tolstega in Dostojevskega je to eno najdragocenejših ruskih imen. Kakor je bila vsa ruska poezija 19. stoletja bolj ali mar j pod vplivom Puškina, tako je Gogolj skozi več rodov vplival na pripovednike. Vsi so se učili pri njem. In še danes marsikateri ruski pisatelj ne more zatajiti duhovnega sorodstva s tem genijal-nim stvariteljem ruske umetniške proze. Z Gogoljevo smrtjo se je zaključila težka drama pisatelja, ki je v titanski notranji borbi podlegel drugi polovici svojega razdvojenega bistva. Prva polovica — to je bil Gogolj realist, kritik, posmehljivec, iro-nik, reformator. Gogolj iz »Revizorja« in »ženitve«, Gogolj iz prvega dela »Mrtvih duš« — Gogolj mož, kakor se je bil razvil iz ukrajinskega idilika knjige »Večera na hutorje bliz Dikanjki«. Druga polovica Gogolja je bila povsem drugačna: v nji so živela vsa temačna izročila stare Rusije z njenim konservatizmom, bizantinskim pra- vosi&vjem. s njeno preetoetrovsko duhovno formo, z njenim mračnim proti razumskim srednjeveštvom. Bil je to religijozno-sa-njarski Gogolj, oni iz knjige »Vybrannyja mjesta iz perepiski s druzjami«. Drugi Gogolj, ki se je proti koncu svojega z mukami izpolnjenega življenja boril s prvim Go-goljem. Drugi Gogolj, ki je sežiga! »Mrtve duše« prvega. V zgodovini najdemo več takih duševnih dram; spomnimo se samo renesančnega umetnika Sandra Boticellija. Toda Gogolj je bil nesrečnejši, ker je predolgo nosil v sebi to bridko, »akutno« razdvojenost ta ji naposled podlegel. Pogled ml uhaja na steno o*> pisalni mizi, kjer tonam že dolga leta med sliko Tolstega in mrliškim ooličjem Dostojevskega reprodukcijo slike ruskega umetnika: >Go-golj sežiga rokopise.« Strahovito je obličje moea, ki stoji pred odprto pečjo. Njegov smeh je nadzemeljski: to je krohot blaznosti, združen z vzklikom človeka, ki se je v tem hipu sprostil vsega nizkega, minljivega, človeškega in v svoji svetli viziji ugledal Boga. Ta slika, to umetnikovo doživetje Gogolja iz dni pred njegovo smrtjo se mi je čvrsto zrasla z vso Gogoljevo osebnostjo in mi kakor neviden fluid prežema njegovo delo. Je več kot simbol pesnikove osebne drame: v nji so poznejše vizije »Besov« Dostojevskega — prav tako notranje razdejane nature ta vedno se mi zda, da tista slika p o j e iz korakov revolu-cljonarcev v Blokovi »Dvanajstorici«, tej veličastni pesmi o letu sedemnajstem. V nečloveških grimasah Gogolja, ki sežiga »Mrtve duše«, — to Rusijo čičikova, — vidim vnanjo podobo enega najusodnejših konfliktov ruake zgodovine. Trojni smeh je upodobil njeno usodo: despotsko-prosve ti jeni smeh Petra Velikega, zagrenjeno-zbega-ni smeh Gogolja pred smrtjo, ko je sežigal nameravano rusko »Božanstveno komedijo« ta razumsko-hladni Lenjinov smeh, ko je na Rdečem trgu v Moskvi opazoval de-fil6 revolucijskih čet. Gogolj ni mogel končati svojih »Mrtvih duš«, ker je njegova notranja drama ob njih snovanju zrastia v pošastne oblike. Dostojevskij ni utegnil napisati do konca »Bratov Karamazovih« in razviti Aljošo do ruskega Kristusa, ker ga je prehitela smrt Kakšni vidiki v brezdno usode... N. Jako vi j ev pripoveduje o zadnjih dneh Gogolja med drugim tole: »Tako je nastopilo 1. 1852, ki se je bilo pričelo zanj z izgubo ožje prijateljice, E. M. Homjakove (sestre pesnika Jasykova, s katero je dolgo živel v inozemstvu). Gogolj, ki je vedno težko prenašal vsako gor-j<5, je zbog tega docela klonil. Skušal je delati; ganljivo je prosil Zukovskega, naj se pomoli zanj Bogu, češ. da bo vsaj malo vreden, zapeti himno nebeški lepoti. Bal se je smrti in jo vendar pričakoval, se za njo pripravljal in češče sprejemal obhajilo; razdelil je svoj poslednji denar ta je v spokorniški gorečnosti dne 11. februarja sežgal svoje papirje, med njimi tudi 2 .del »Mrtvih duš« (tako jih je torej sežigal že v tretje, ker je tudi 1. 1843. in 1845. vpe-pelil že napisana poglavja tega dela). Eden izmed njegovih življenjepiscev N. Kuliš je po pripovedovanju Gogolju bližnjih oseb takole posnel ta dogodek: Ob treh ponoči je Gogolj prebudil svojega slugo Semiona, oblekel topli plašč, vzel svečo in velel Semjonu, da naj stopi za njim v kabinet. V kabinetu je rekel slugi, da naj kar moči potihoma odpre cev, in ko je bil izbral iz portfelja nekatere rokopise, je velel, da naj jih stlači v cevko, zveže in položi v kamin. Sluga je pokleknil pred njega in ga rotil, da naj ne sežiga, kar bi utegnil obžalovati, ko bo ozdravel. — »Kaj ti je mar«, je odvrnil Gogolj in je sam zažgal papir. Zgoreli so robovi zvezkov ta ogenj je jel ugašati. Gogolj je velel slugi, da naj razveže motvoz ta je jel obr ^čati papir. \ se križati in šepetati molitve toliko časa, da so se papirji razpadli v pepel. Ko je tako končal svojo auto da f6, se je onemoglo vzgrudil v naslanjač. Sluga je jokaje tarnal, češ, kaj je storil! Gogolj pa mu je blago rekel: »Tebi je torej žal za me!«, ga objel, poljubil ta se sam spustil ▼ jok. Potlej se je bil vrnil v spalnico, legel na posteljo ta zajokal še sitaeje. Naslednjega dne Je kesaje se pripovedoval, kaj je bil storil ponoči; obžaloval je, da niso sprejeli njegovih rokopisov in je dolžil nečistega duha, da ga je bil zapeljal k sežiganju. Posihnml se ga je vsega polotil temačen obup, ni maral več sprejeti nobenega svojega prijatelja ali jim je dovolil vstop samo za nekoliko minut, potem pa jih je rotil in prosil, da naj odidejo, češ, da je utrujen ali da ne more govoriti Ko so ga prepričevali, da bi se bil moral zateči k zdravnikom, je pravil, da mu ne bi mogli pomoči, ta še malo pred smrtjo je ne-nehoma prosil prijatelje, da naj ga ostar vi jo pri mini. Tako je minil nekako poldrug teden; kdaj pa kdaj mu Je trenutno odleglo, toda izčrpanost je bila tako silna ta je tolikanj zlomila vse Gogoljevo bitje, da se ni mogel niti hotel več upirati. Dne 21. februarja 1. 1852. je preminul. Na pogrebu je bila vsa Moskva % vseučiliščem na čelu...« Tako Jakovljev. Gogoljeve telesne ostanke so lansko leto prenesli v novo grobišče; niti po 80 letih ni našel miru. Toda — kaj skupnega imajo ti klavrni ostanki telesnosti z duhom, ki živi v nesmrtnih delih!... • Pri Slovencih je poseben častilec Gogolja odlični poznavalec ruske literature, vseuč. prof. dr. Ivan Prijatelj, ki mu Je posvetil lepo poglavje v svoji prezanimivi knjigi »Predhodniki in idejni utemeljiti, i ruskega realizma« (Ljubljana 1921). Dr. Prijatelj je tudi vzorno prevel »Revizorja«. iMrtve duše« smo dobili Slovenci v prevodu 1. 1887. Roman je izšel v Zabavni knjižnici »Slovenske Matice«. Prevajalec je L. Podgorišlci (Lavoslav Gorenjec). Dr. Glo-nar je prevel »Vij« (1. 1908) ta »Strašno maščevanje« (izšlo v Celju), Vladimir Levstik pa nam je dal prevod »Tarosa Bulbe«. »Zenitev« je tudi že dolgo prevedena: uprizorili so jo na vseh slovenskih odrih. Takisto so po iistih raztreseni prevjdi manjših Gogol.ievih spisov. Prvi prevod 'z Gogolja smo dobili — če se ne motim — že v šestdesedb let.h. Je to pievod no vele »Po-vjest o tom, kak possorilsja Ivan Ivanovič s Ivanom Nikiforovičem«. Izšel je v Letopisu Matice Slovenske«. Kaj ko bi nam današnja prevodna povo-denj prinesla nov, morda Levstikov prevod »Mrtvih duš«? tvo sem nedavno zopet blodil s čičikovim po Rusiji, sem se čudil, kako malo fantazije je treba, da človek za temi na videz pravljično daljnimi ljudmi in razmerami spoznava sodobne obraze in najnovejše zmede ... B—o. V.erfel v slovenščini. Kot 7. zvezek leposlovne knjižnice (Jugoslov. knjigarna) je pravkar izšel roman odličnega nemškega pisatelja iz češke, Franza Werfela, »Mladostna krivda« (v izvirniku: Der Abitu-riententag) Roman je eden najboljših spisov tega ekspresijonističnega pesnika ui se dogaja v dijaškem okolju. - Presenetljivo je. da prevajalec ni označen, kar je v prevodni književnosti literarnega značaja ua-ces že dokaj redek primer. Knjigo je opremil arh. Jože Mesar. Oprema vezanega izvida zelo spominja na Hegnerjevo Izdajo Jamesovih spisov zlasti na knjigo »Ma rie«. »Mladostna krivda« stane vez. Din 50.—, kart. Oin 40.—■. Spominjajte se slepih! Februarski zvezek »Ljubljanskega Zvona" Pravkar ie izšla druga številka letošnjega letnik'" »Ljubljanskega Zvona«. Na uvodnem mestu sta objavljeni dve novi pesmi. Iga Grudna. Pesnik »Narcisa« in »Primorskih pesmi« se je po daljšem premoru zopet oelasil v javnosti. V prvi pesmi »Glas vpijočega« >e Gruden izpoveduje za sedanji rod. k; s:a ie Gogspod »treščil na prod« in ki mu krvavi vsako srce »za nas vse«. Zemlja na vseh kontinentih se maje: Kam se bo vrgla v neznane tečaje? Samo človek ne zna poti v lastno človečnost v zavetje srca. Pesnikovo srce je odprto na vzhod in čaka Gospodove piščali, da nam zapoje kot zvon. ki v vsemir trka od srca do srca na dver: Angel — ne zver! — bodi človek človeka v novem, mladostnem, vseradostnem veku. V tej težki dobi je Grudnova pesem značilna izpoved novega optimizma. Druga pesem opeva z večjim liričnim občutkom večerno zvonenie kot izraz sproščenosti in izzveneva v panteistično poanto. Sledi nadaljevanje novele ameriškega pisatelja slovenske krvi Louisa Adamiča »Uganka«. Češki pisatetf in kritik dr. Josef Knap }© prispeval za LZ daljši pregled povojnega češkega pripovedništva, ki je natisnjen z naslovom »Miada češka proza«. Knap označuje Vančura, Biatnega, Jefabka, Klička, Kopto, Rone, Novega, Nebejla, Weissa, Nora in Krško. Želeti bi bilo, da bi pisec v tej obliki obdelal tudi poezijo in dramo, tako da bi slovenski čitatelj imel v letošnjem letniku LZ zaokrožen pregled češkega povojnega slovstva. Pesnik Alojzij Gradnik se ie zopet oglasi! z dvema pesmima: »Ne joči, duša« i* »Tuberoze, duše moje cveti.« V prvi pravi med drugim: Tako temnS ln daljna Je resnica, gorjup požirek je iz njenih čai A vendar iščem jo... Iskal jo bom do zadnjega utripa in ko boš vprašala me: »Kje je?« Nem in slep odvrnem tiho ti: »Ne vem.« Kot pripovednik debutira v tej štev»!kl doslej še neznani Anton Ingolič. Objavljena je njegova novela »Hiša številka 52.« Ivo Grahor je prispevaj studijo o Štefanu Zeromskem, ki spada poleg Reymont!i med predstavitelje poljske književnosti ▼ zadnjih treh desetletjih. Aii nam ne bi kdo izdal njegove pesnitve v proza »\V5atr od morza«, ki kakor piše Grahor, »z močno likovno stvariteljsko silo razgrinja davnino poljskega p rimo rja, Pomorze, zemljo r njenem prirodnem devištvu.« Noben nacijo-nalni zaklad ni danes Poljaku svetejši od morja, in kdo ve, ali se ne bo prav zaradi tega iznova postavila na tehtnico nsoda. Pojske? Vsekakor naj bi Grahor obdelal še katerega sodobnega poljskega književnika. V povsem dmgačen, reBko manf rcstfta-len svet nas vodi Tone SeliSkar, ki ie napisal za LZ studijo o dveh večjih spisih enega najznačilnejših pisateljev današnje Amerike Johna Dos Passosa. Seliškar karakte-rizira z odlomki romana »-Menhatian Trans-fer« tn >TTie 42. Parallel«, ki pričata o vse* samobitnosti tega Američana. Ivan Albreht )» zastopan s črtico »Okna«, Alfonz Gspan pa Je dal lz trofc najnovejše pesniške žetve z iahno ironijo prepleteno pesem »Poslušaj bajko«. V Obzorniku je tzšia Ocvirkov* gledališka kritika (»Kralj na Betajnov*«). Me4 književnimi poročili ocenjuje A. Budal Bevkov roman »Vedomec« in povest istejra pisatelja, čeprav skritega pod psevdonim Tone Čemažar. »Burkež gospoda Viterga«. Iw Bračič označuje in premotriva najnove|$® pesniško zbirko Miroslava Krleže. V rubriki Pregledi sta dva kratka, a tehtna dono-ska: referat o članku E. R. Cnrtija »U»-verza kot ideja hi izkustvo« tn GspanoT prevod značilnega razgovora med Duba~ melom in novogrškim pesnikom. Predmet Je kaj blizu občutju in interesu slovenske*«, književnika: ali ni nesreča za pesnika, č» je rojen iz malega naroda? Tako si revija ubira pot v novt letnik * lepimi obeti in daie, kar v danih razmerah more dati. Ali je čitateli že njen naročnik? Stane 1(20 Din na leto in se naroča pri »Tiskovni zadrugi«, Ljubljana, Selenburgov* ulica 3. Robert Loofs Stevensoa: »Prigode Davida Balfourja« I. del, »Ugrabljen«; poslovenil Vladimir Levstik, zbirka Mojstrov in Sodobnikov I; oprema Ing. arh. Oma« hen; založba Tiskovne zadruge v Ljubljani. Broš. Din 70.—, polplatno Din 90.—, usnje Din 106.—. Te dni je izšel v založbi Tiskovne zadruge I. de! »Prigod Davida Balfourja«, roman »Ugrabljen«, ki ga ie napisal eden največjih novejših angleških pripovednikov. Njegovo mojstrstvo se ne razkazuje v bobneči dannunzianski buinosti, spoznavamo ga pc tisti preprostosti pravih epikov, ki najde za vsak predmet in vsako dogajanje edini najboljši, do najralilei-šega odtenka točni izraz. Poleg te odlike očituje njegovo delo čudovito oblikovno uglajenost, prozorno jasnost in vprav razkošno fantazijo, ki je kakor ustvarjena za opisovanje drznih pustolovščin in kočljivih prigod. — Roman se odigrava v dobi velikih škotskih uporov v prvi polovici 18. stoletja. Mladi David Balfour, ki ga hoče osleparit« za dediščino bogati, a skopušni stric Ebenezar in ga zato proda v tujino, doživi na svojih blodnjah po morju, škotskih zalivih otokih, gorah, gozdovih in močvirjih s svojim prijateljem, škotskim upornikom Alanom Breckom. nešteto mučnih dogodb. dokler naposled ne prisili prekanjenega sorodnika, da mu izroči bogato posestvo. — Po tradiciji gre romanu vsekakor podnaslov »pustolovski roman«, po tu je bila partija identična z blejsko med Njeracovičem in Aljehinom. Njemco-vič fe zašel. vze> na c6. vdrl z damo na b7, žrtvoval figuro ter izgubil damo. Aljehin igra bolje. 11..........e7—e€ 12. d4—d5! ____ To presenetljivo potezo Je svetovni prvak do blejski partiii očividno v skrbnih • nalizah preiskal ln položil v svoj arhiv. ~ -av kmalu rnu Je prav prišla. Beli žrtvuje kmeta za napad. !2. ... e6Xd5 13. 0—0 0 0 0 Ce hoče črni opraviti svojetra kralja na ramo. mora rohirati takoj. Na 13..... Itg—e7 bi že sledilo 14. Tfl—el in črni »ralj bi bil priklenjen. 14. L,fc5Xc6 b7Xc6 15. Tal—bi ____ Grozi mat. 15- ... . Da5—eT 16. Db3—a4 ____ Orozl Da4—a6-r in Tbl—b7! ..........Td8—d7 17. Lcl—d2 .... Grozi e4, Da4—a6+ te Ld2—a5. 17..........Lf8—c5 18. c3—c4! ____ Vendarle! Beli groad sedaj: 19. Da4— a6+, Kca—d8 20. Ld2—a5, Lc5—b6 21. Tbl Xb6. a7Xb6 22. La5Xb6. IS..........Kc8—d8 19. Ld2—a5 Lc5—b6 20. La5Xb6 a7Xb6 21. Da4—a8J- ____ Beli navidez ni opravil ničesar, še vedro ima črni premoč kmeta. Težke figure povore vrhu tega za remia. Le napad more prinesti zmasro. Aljehiii napada zato z vso energijo. 21..........Dc7—c8 22. DaS—aS! Dc8—b8 23. c4Xd5 Odpira lini je. 23..........c«Xd5 23.....Td7 X Č5 bi beli lahko odgovoril 24. TblXb6! 24. Tbl—b4!' Globoka, močna poteza. Trdnjava ae pripravlja na pohod po a-liniji. pazi na točko d4 in odpira drugi tr on javi polje bi za skupni napad na točko b6. 2 4..........Db8—d« Na 24.....Th8—e« bi sledilo 25. Tb4— a4. 25. Tfl—el .... Grozi Da8+ in Tcl+ 2 5..........Td7—c7 Winter se dobro brani. Njegova pozicija pa je preveč razdrapana. 26. Da3—b3 Th8—e8 27. Tel—dl! Te8—e5 28. Tb4Xb6 .... Kmet je padel. Napad pa Je še živ. Zmaga je belemu že sigurna. • • • • Se najboljša poteza. 29. Tb6xc6 Izsiljeno. Na 29..... b8+ pade trdnjava na 30. Kgl—hI 31. Tdl—el 32. DtoS—b8+. 33. f3—f4! Brani in napada, 33..... 34. DbS—e8+ Na 34. .... Kd7—d« takoj. 35. Tel—cl+ 36. Tel—bi + 37. De8—bo Tc7—c« TeC—gS-f Dd6Xc6 30. DbS— e5. Dd6Xc« E>c6—f6 KdS—d7 Tg5—g6 Kd7—c7 odloči 85. Tel- Kc7—b6 Kb6—c5 se vda. P Rrmi m Nogometni der&y in prva prvenstvena "ekma Radivoj Peterlin - Petruška: Zgodba o ščurkih Kuhinji ščurek ali žohar (Blatta ori-en tališ) je zamolklo rujava žuželka ploščatega telesa in jako dolgih nitka-stih tipainic. Ščurki prebivajo po hišah, najraje v kuhinjah, posebno pri pekar-jih, v krčmah in v gostilnicah, kjer se T gostoma nahajajo jedilni ostanki. Po dnevi sede na kupih po zidnih razpokah ali pa pod podom. Ponoči pa, ko so ljudje pogasili ogenj in so utrnili sveče, pridejo iz kotov, razkrope se tiho po mizah in omarah in ogl o ja jo vse kar je količkaj užitnega, celo usnja se lotijo... Tu in tam je prav tako škodljiv in nadležen mnogo manjši švaba (B. germanica). To-le pripoveduje pokojni Erjavec v svojem »priredopisu živalstva«. In če bi gospod Ploha vse to prebral in si dobro zapomnil, bi se ta zgodba ne končala zanj tako žalostno. Gospod Ploha je bil staroupokojenec. i-eni se zdi, da je s tem precej povedano in če še dostavim, da je bil obenem močne, naravnost herkulesovske postave in potreben obilne hrane, bo vsak razsoden človek takoj razumel, zakaj se je naš prijatelj podal na tako skolsko in opasno pot. Sicer je bil že od rojstva vedno vseh muh poln in je včasih tako pogruntal, da so se pivci do solz smejali, ko jim je pravil svoje zgodbe. Naše nogometaše čakajo v letošnjem letu velike naloge. Komaj dva meseca časa, ko bodo morali stopiti v areno državnega nogometnega prvenstva in prevzeti naporno nalogo v težki konkurenci z najboljšimi zagrebškimi klubi Zato je pozdraviti delo naših klubov, da pričnejo čim prej s tekmami. Na +a način si bodo stekli čim večjo in boljšo pripravo in kondicijo za državne prvenstvene tekme. Naša športna publika bo imela jutri lepo priliko prisostvovati nastopu naših najboljših klubov, oceniti njihovo moč in šan-se za prihodnje tekme. Primorje in Ilirija se sestaneta jutri v pokalni tekmi, ki bo kljub temu brez dvoma nudila lep in prijateljski, toda napet dvoboj. V pogledu sestave obeh moštev vlada največja negotovost. Pričakovati je, da bosta oba kiuba poslala v to borbo moštvi z igralci, že preizkušenimi iz lanskih tekem, v kolikor se nahajajo v potrebni kondiciji. V predtekmi nastopita ljubljanska Svoboda in Atletiki iz Celja za podsa-vezno pomladansko prvenstvo. Tudi od te tekme je pričakovati, da bo nudila zanimiv nogomet. Obe tekmi se bosta odigrali na nogometnem igrišču Primorja na Dunajski cesti. Igrišče se že več dni čisti snega ter bo na njem mogoče odigrati regularne tekme. Hockey na ledu Athletik SK (Celovec) : Ilirija Jutri ob 10.30 na drsališču Ilirije. Gostovanje celovškega Athletik SK, drugega najboljšega hokejskega moštva Avstrije, je perfektno. Moštvo se je včeraj vrnilo z daljše turneje domov ter prispe nocoj z gorenjskim vlakom v Ljubljano, da odigra jutri ob 10.30 prijateljsko tekmo s šestorico Ilirije. Gostje privedejo s seboj tudi sodnika. Ilirijansko moštvo bo sestavljeno takole: vratar Gorše, branilca Pogačnik in Lombar napadalci Košak, Ber-var (žitnik), Markovec; vsi igralci so izvrstni drsalci; absolvirali so dovolj treninga, le igralne rutine jim bo napram izvrstnim gostom seveda manjkalo. Athletik SK je dosegel na svoji turneji odlične rezultate: s 3:1 je zmaga1 nad italijanskim prvakom Cortina d* Ampezzo in z istim rezultatom nad Miinchner Eislaufvereinom, Berliner Sportverein je odpravil s 3:0 in edino bavarskemu prvaku in drugemu nemškemu moštvu Rissersee je častno podlegel s 3:4. Kratko razlago te bajno hitre in razant-ne ter borbene igre X: velja celo za bolj napeto m zanimivo kot nogomet, bomo že prinesli. Pri nas, t. .1. jploh v Jugoslaviji, bo to prva regularna hokejska tekma, ki bo odigrana v značilni, predpisani opremi, kakor je naši publiki kolikortoliko znana iz zimskosportnih filmov Igra se aokey na ledeni ploskvi približno 60X30 m, predmet igre ni žoga, nego kanadski »bandy«, t. j. okrogla ploščica iz trde gume. Ce primerjamo igro samo s pri nas znanimi igrami, ima precej sličnosti z waterpolom. Na vsaki strani igra 6 igralcev in za zameno sta na razpolaga po dva nadaljnja igralca. Igra traja trikrat 15 minut, vmes sta dva odmora po 10 minut. Posebnost igre je neka varijanta pravila of side, pa o tem bomo pisali jutri. V odmorih bodo nastopili umetni drsalci ln drsalke SK Ilirije na čelu s Schwabom tn Thumo s produkciio v prostem drsanju. Za publiko bodo prirejena lesena stoji-§ča. Permanentne sezonske karte Jutri "seveda niso veljavne, pač pa običajna enotna nedeljska vstopnina. Za medkhrbsko tekmo za prvenstvo Notranjske v Logatcu v nedeljo 21. L m. je prijavljenih že nad 30 tekmovalcev, ker pa prijave še niso zaključene, upamo, da bo število tekmujočih narastlo nad 50. Pismene prijave sprejema mr. Janez Kristan, osebno pa po prihodu vlakov v klubskem lokalu pri Korenčanu. Zbirališče tekmovalcev bo točno ob 13. v restavracija Sokolskega doma, kjer bo zdravniški pregled in žrebanje števiik pod nad-zorstvom saveznih in Dodsaveznih delegatov. Start ob 144. za Soko;6'kim rto-mom, cilj istotam. Tekmovalna proga, okrog 18 km, vod« od Sokolskega doma proti Rečanu, kjer bo okrepčevalnica in zdravnik, mimo Tominca proti Tratam ob italijanski meji ter nazaj mimo Žiberš na cilj. Rezultati bodo objavljeni po tekmovanju ob navzočnosti zastopnikov oblasti v hotelu Kramar, kjer bodo razdeljene di nagrade. K že objavljenim darilom so prispevali še naknadno gg. Josip Brus. župan iz BlOk, Lenarčič. Domicefj iz Rakeka, Hamerlic a Ljubljane, krasen srebrn pokati za prvega Logatca na pa je d&rova^a ga Josipina Siherl i« Logatca. V nedeijo v Logatcu na svidenje in sinuk! Na primer to-le: Gospoda Ploho je zanesla pot v Brežice po opravkih. Bilo je že pozno in pripravljalo se je k nevihti, domov v Dobovo je pa moral na vsak način. V Gorjancih se je bliskalo in grmelo, da je bilo groza in vedno bližje in bližje je prihajalo. Slabo bo! si misli Ploha in ne ve, kaj naj stori. Pa se ustavi pred njim avtomobil in šofer pokuka skozi vrata: »Gospod, povejte mi, kje pelje pot v Bizeljsko?« »O, prav rad. Kar prisedel bom, ker imava nekaj časa isto pot, pa vam jo bom pokazal, da ne boste mogli zgrešiti.« Kakor vam je najbrž znano, pelje iz Brežic naravnost na Bizeljsko krasna cesta. Gospod Ploha je pa vodil šoferja na Dobovo, tam izstopil pred svojim stanovanjem, šoferju pa pokrzal cesto proti Kapelam: »Tam vozite, do noči boste že na Bi-zeljskem«... In takih dogodb je vede' povedati gospod Ploha o sebi nebroj. To-le o ščurkih mi pa je pravil nekdo drugi. Gospodu Plohi prede slaba. Denarja nič, dela nič. Po trebuhu mu kruli, v želodcu se delajo že pajčevine Kaj bo, kaj bo, če hc šla stvar tako naprej? Pas je nategnil na zadnjo luknjo, pa mu je še preširok; hlačnice mu postajajo vedno bolj ohlapne. — Pa se spomni na veliko mesto: •^Mogoče dobim tam kakšen lahek posel; da bom le imel kaj pod zobe.« Premiš- Službeno iz LNP (Iz seje p. o. 17. L m.) Navzoči gg.: Stanko, raSetina, Novak, Berdajs, Petrič. 21. t. m. se prične prvenstveno tekmovanje podsaveznega liginega razreda. Ob 14. Svoboda : Athletiki, Celje, ob 15.45 pokalna tekma Ilirija : Primorje. Obe tekmi se vršita na igrišču Primorja. Službeni odbornik g. Dorčec, nadzor nad blagajno rav. Šetina. Vsak klub mora postaviti po enega blagajnika, tri reditelje in enega stranskega sodnika (Svoboda dva). Klubi se opozarjajo, da nastopijo točno ob določenem času. Poziva se MO Celje, da taioj izžreba pare tn termine svojega okrožja in jih javi LNP najkasneje do 23. t m. — Vzamejo se na znanje zapisniki MO Maribor 15. seje od 4. 1. — 16. seje od 26. 1. in 17. seje od 8. 2 - Poziva »e SZNS v Ljubljani, da posije v 14. dneh odgovor oz. re-šenje o pokalni tekmi L Maribor : Železničar, odigrani 29. novembra 1931 v Mariboru. Objavljen j« vrstni red mariborskega B. razreda, pričetek igranja po 21. marcu, ter se glede tega poziva MO, da takoj javi termine. Železničar II : Mura v Murski Soboti; Rapid : Maribor H; Svoboda : Mura v Murski Soboti; Železničar : Rapid; Železničar : Maribor; Svoboda : Rapid; Rapid : Mura v Mariboru; Svoboda : Železničar II; Maribor II : Mura v Mariboru; Maribor II : Svobodi. — Odobrijo se prijateljske tekme 21. odnosno 28. t. m. Rapid, Maribor : GAK, Gradec mladine v Mariboru; 26. in 27. marca Železničar, Maribor : ZAK Subotica v Mariboru; !4„ 15. in 16. maja Železničar, Maribor : ZAK Veliki Bečkerek v Velikem Bečkereku. Termin 14. in 15. avgusta se rezervira za desetletnico SK Trbovlje v Trbovljah. Pozivajo se. da v 14. dneh plačajo SZNS v Ljubljani neplačane sodniške takse: Grafika 40 Din od tekme Ilirija II : Grafika, odigrani 18. 10 1931; Svoboda, Vič, 20 Din od tekme Korotan : Svoboda, Vič 18. 10. 1931; -Svoboda, Vič in Šparta i 20 Din od tekme 25. 10. 1931; Hermes II in Slovan II a 20 Din od tekme 25. 10 1931; Jadran II in Hermes II a 20 Din od tekme 22. 11. 1931; Primorje in Hermes k 40 Din od tekme 6. 12 1931 in Svoboda II in Hermes k 40 Din od tekme 13. 12 1931. Verificirajo so naslednje prvenstvene tekme: Korotan : Sparta 3:1. — Slovan : Svoboda II. 8:0. — Ilirija IL : Grafika 6:0. — Hermes : Grafika 3 : 0.— Hermes : Svoboda LI. 16 : 3. — Primorje II. : Hermes 3:1, — Ilirija TI. : Jadran 7:2,— Rapid : Svoboda 4:0, — Maribor 13. : Mura 3 : 2 (slednja na podlagi odbitega protesta.) ljuje dan, premišljuje dva in posreči se mu najti izhod iz bede. Napravi se kolikor mogoče praznično, v roko vzame palico, v žep pa vtakne škatlico, kaj ima v nji pa živemu krstu ne pove. Brž na postajo, ker vlak že prihaja. Pozno je že, zato vstopi brez listka; a se že izmuzne na nedolžen način, da ga sprevodnik ne dobi. V mestu pohajkuje iz ulice v ulico, ogleduje izložbe, pogleda tudi v cerkev, potem pa sede v parku na klop in opazuje otroke, kako se igrajo, dokler ne zazvoni poldan. Tedaj vstane, se lepo odkrije, prekriža in v.idihne: »Bog in ta sveti božji križ! Ploha, zdaj se pa le potrudi, korajža velja!« Zavije okoli ogla in vstopi v restavracijo. Pri belo pogrnjenih mizah sedi vse polno gostov, eni že jedo, drugi pa še čakajo, da pridejo na vrsto. Tudi Ploha sede. V nosu ga ščegeta prijeten duh juhe in pečenke ter kislega zelja, ki ga za pečenko najbolj obrajta. »Natakar! Jedilni list!« pokliče. Pregleda ga od konca do kraja in izbere najboljša jedila. Je kakor za stavo. Ko je že pri kraju tudi z zadnjo okusno jedjo, z jabolčnim zavitkom, se Ploha nenadoma zgrozi. »Natakar!« akriSL »PokB&tte ud gostilničarja!« Gostilničar pride ves preplašen in obenem radoveden, kaj da hoče goat od Medklubsko hitrostno alpsko tekmo Zelenica—Sv. Ana bo priredil jutri 3K Tržič. Tekma bo zelo zanimiva, star tali bodo naši najboljši vozači. Izven konkurence se bo tekme udeležilo tudi 6 Ceiov-čanov. Raz Pridigo, 15 minut oddaljeno od koče, se bo gledalcem nudil pregk-d skoro vse proge od stana do cilja. Proga teče po veličastnih plazovih severnega pobočja Be-gunjšoice. Gledalai se na povratku lahko poc>iužijo največjega naravnega sankališila v državi in prepričani smo, da jim naša »Tržiška Švica« ostane v trajnem spominu. Za tekmovalce so pripravljena dragocena darila; klub. ki bo s tremi vozači ao-segel najboljši čas. bo prejel prehodni pokal tvrdke Glanzmann & Gassner. prvi trije posamezno pa darila mesta Tržiča. Uprava GZSP naproša vse tiste, ki imijo fotografične posnetke s prvih pod-saveznih prireditev 30. in 31. januarja v Kranjski gori, da jih blagovolijo proti odškodnini odstopiti vodstvu podsaveza. Ponovno se opozarjajo vsi klubi in drušfva. da se v vseh zadevah obračajo na vodstvo podsaveza. ne pa kot doslet na vse mogoče instance, ki s podsaveznim poslovanjem niso v direktni zvezi. K mednarodnim smuškim prireditvam na Pohorju pošlje podsavez državnega prvaka Albina Jakopiča in Franca Sinoleja. V nedeljo 21. t m se vr^e na teritoriju podsaveza samo med-klubske tekme v skokih in mladinske tekme v smuškem teku. ki jih priredi »Bratstvo« na Jesenicah ter tekme v smuškem teku in v skokih, ki jih priredi Soko! Kranl v Kranju. K tekmam Bratstva ie podsavez delegiral kot sodnika Janka Kramarja iz Mojstrane. GZSP bo priredil v nedeljo 28 t. m. velik propagandni izlet vseh smu-čarjev k Sv. Križu nad Jesenicami in na bližnje vrhove Karavank Vsa navodila bo objavilo vodstvo podsaveza naknadno v dnevnih listih. Seja ožje uprave podsaveza bo v torek 23. t m. ob 20 t kavarni Čop na Jesenicah ter se tem potom poziv-ljejo vsi funkcijonarji, da se seje brezpogojno udeleže Proti onim funkcionarjem. ki nc vrše svojih prostovoljno prevzetih dolžnosti, se bo postopalo po členu 24. podsaveznih pravil. — Ker se opaža, da nekateri klubi in društva kljub večkratnim opominom ne pošiljajo zapisnikov o svojih prireditvah pravočasno podsavezu, javlja vodstvo podsaveza, da v bodoče ne bo upoštevalo takih tekem ter bo njih rezultate razveljavilo. Akademska smučarska organizacija. Vabimo vse akademičarke in akademike smučarje na članski sestanek, ki bo v ponedeljek 22. t. m. ob 18. na univerzi, soba št. 69. Dnevni red: 1. poročilo predsednika o mednarodnih akademskih tekmah v Grin-delvvaldu v Švici ter o uspehih naše reprezentance. 2. informacije članom o nameravanem izletu akademikov smučarjev na Koroško v dneh od 25. do 29. t m. Za ta izlet sta nameravani dve skupini: v prvi bodo dobri smučarji, v drugi pa ostali. Odhod obeh skupin bo istočasen, toda program bo za vsako skupino različen. Pred skupnim povratkom s Koroške se srečata obe skupini na Kanzlu, kjer bo zaključena ta lepa turneja naših smučarjev. Ker bomo že na članskem sestanku sprejemali prijave za ta izlet, naj se vsi smučarji udeleže tega sestanka. Ljubljanski zkn&kosportai podsaves opozarja člane, da svojih tekmovalcev nc puste startati aa tekmah, ki jih prirejajo klubi, ki še niso člani podsaveza, odnosno saveza. Torej na tekmi Sportn^a društva na Vrhniki in SK »£lama« v Novem mestu ne smejo startati verificirani tekmovalci. Obvešča se članstvo, da je zaibrana p-oti SK »Tržiču« in TK »Skali« dvignjena tn je startanje zopet dopuščeno. Isto tako je dopuščeno star tanje SK »Grafiki«, ker je postal zopet član saveza. Iz odbora za delegiranje »odnikov pri LNP. Delegirata se za nedeljo 21. februarja na igrišče ASK Primorje: ob 14. prv. tekma Svoboda (Ljuii.) ; Atletiki (Celje) g. Cimpeiman, ob 15J0 pok. tekma ASK Primorje : Ilirija g. dT. Planinšek. ASK Primorje (nogometna setocija). Zaradi definitivne ureditve igrišča se naprošajo člani, da pridejo danes popoldne. Prinesite orodje seboj. SK Jadran bo imel jutri ob 10. dopoldne v prostorih Sokličeve gostilne, Švabičeva ulica, 12. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vsaik čl&n je dolžan udeležiti 6e zbora. Po članih privedeni novi člani so dobro došh. Eno uro pred zborovanjem bo kratica odborova 9eja, na katero so pozvana vsi odborniki Mladinske tekme v umetnem drsanju. Pred hokejsko tekmo KAC (Celovec) : Ilirija se vrše jutri ob 9. na športnem drsališču SK Hirije tekme v umetnem drsanju za dečke in deklice do starosti 14 let (rois*-ni letnik 1918 in več). Udeležba je dovoljena tudi mladini, ki ni včlanjena v športnih ali telovadnih društvih, torej smejo tekmovati tudi dijaki in dijakinje srednjih šol. Prijave se sprejemajo jutri ob 8.30 v garderobi na drsališču, tekma se prične ob 9 Podelila se bodo darila. Pouk in pojasnila danes med 15. in 17., odn. ob manj povoljnem stanju drsališča med 17. f in 18. na drsališču. Razpisane vaje: loki naprej na ven. loki naprej na noter loki nazaj na ven. trojka naprej na noter, vezana nazaj na ven dvojna trojka naprej na ven dvojna trojka naprej na noter teT ena minuta prostega drsanja Obvezni liki s« izvajajo po možnosti v osmtci. ^ Trening v umetnem drsanju. Juniorji in juniorke trenirajo ob povoljnem stanju drsališča SK Ilirije danes od 16 naprej in jutri, v nedeijo točno ob 9 dopoHne. Za jutrišnji mladinski tekmi se naprošajo sodniki gg. Juvanc Kavšek. Wisiak. inž Blou-dek, da bodo ob 8.30 na mestu. Hokejsko moštvo vodi g. V. Vodišek. Svit : Preporod V nedelio priredi ping pong sekcija Preporoda revanžni turnir proti Svitu iz Celja. Turnir bo zelo zanim-lv, ker se bodo poleg smgle igrale tudi double paitije. Zanim-v bo pa tudi zaradi tega. ker se bodo skušali Celjani revanžirati za nedavni poraz, ki ga jim ie zadalo moštvo Preporoda, ob priliki gostovanja v Celju, kjerr je zmagalo s 23 : 13. Turnir se prične ▼ nedeljo ob 11. in ob 13. v salonu gostilne Pavietič (Reimnghaus), Frankopanska ulica S ška. Na Blokah je krasno sončno vreme. Snega pršča 60—70 cm, temperatura —14, smuka izvrstna. Dohod iz Ljubljane z vlakom ob 7.35 do Rakeka, naprej z avtobusom do Bloške Police, gostilna Lud. Modic; popoldanska zveza i'z Ljubljane z vlakom ob 14.06 do Rakeka, naprei z avtobusom do Grahovega »»stilna M. Kraje. 20. in 21. t. m. čakajo 6aike. opr^i-Ijene tudi za ekijoring, na BloJci Porei oz. Grahovem za prevoz smučarjev do Nove vasi brezplačno na razpolago. Na brzojavna ali telefonska obvesti,la se postavijo vsak čas sanke, opremljene za ski-joring, tudi na postajo Rakek (za večjo družbo brezplačno, sicer proti mah odškodnini). Smučarjem je dana prilik«, da pridejo z malimi (Stroški m zanesljivo r,a B'oke. Za stanovanje in prehrano preskrbi j eno. Zaradi informacij glede prehrane. stanovanj, vremenskih poročil i. dr. naj se smučarji obrnejo le direktno na Milana Modka. Nova vas pri Rakeku. V pivi vrsti se upoštevajo brzoja-vna. telefo-nična in pismena naročila. Vremensko porodilo JZSS: Rsteče-P^ nioa —15, snega pnšiča 55 cm, jasno, smuka prav dobra — Kranjska gora —li 55 cm pršiča, smuka idealna, skaksilnica upr>-rabna, vreme jasno. — Koča ▼ Planici pri Tamarju 1.15 m snega, smuka fdeafea. — Mojstrana —10, vreme jasno, pnšič, smel« idealna, skakalnica oporafona. — Sv. Jane« ob Bohinjskem jezeru —12, 60 c*n subes« pršiča, smuka idealne. Skakalnica urporrib-na, vreme jasno. — Mrzli Studenec —15. jasno, 1 m pršiča, smuka ideana. — Krv.t-vec —9, novega sneg« 35 cm, vreme jasno,, smuka prav dobra, sneg mA pršič. — Logatec —6, vreme jasno, 40 cm suhega pršiča, skakalnica uporabna. — Cerknica —6, anežš, vetr vzhodni, 35 con 9iaheg& snega, smu ka prav dofera, sanficairSče m drsališče uporabno. — RaHritna —5, po malem sneži, smuka prav dobra, 30 cm pobega pršiča. Pohorje — koča aa Pesku SPD Konjic« 18. t m.: na stari podtagi 30 cm noro padTS ca 70 cm ndvd fžffiž, temperafttam —8, oranačge marno, samika prav dobra. Kofce nad Tržičem (1500 m) 18. t. m.: deloma oblačno, sneži, severta veter, 40 do 50 cm Buhega onega, smuka ugodna temperatura ob 8. —14, Izgleda za nedrje dotbri; zelo prikladna shojena pot nd two-tišnice na Vasovje mimo Kala. SLOV. PLAN. DRUŠTVO Vremensko poročilo SPD: oeJi Vrhniko 18. t m.: Temperatura —7 C. vreme jasno, 6nega 45 do 50 cm, nauka ugodna. — Podnart 18. L m.: Temperatura —6.5 C, vreme jasno, brez vetra, anega na poddagi 25 cm, pršič, am/uika dobra, izgleda za nedeljo zelo ugodni; izgledi za*6muske ture v okolici: Cešnjica Rovte, Sv. Primoiž. Za many nzvetžfoaoe smučarje idealna tereni oddaljeni od postaj« 10 minut. (Skakalnica!) — Begunje pri Cerknici 18. t. m.: Temperatura —6 C, sneai, burja, snega na podHagi 30 cm, pršič, smuka idealna, izgledi za nedeijo prav dobri; šzgiedi za amu-ške ture v olcoHci: Menešina, Kožiiijek, Sv. Vid, Slivnica, Straižisče idealni. Dohod • postaj Rakek in Borovnica. — Škofja Loka 19. L m.: Temperatura —6 C, vreme lahsno oblačno, veter vzihodinik. ane^; rešjč.. smuka dobra. — Grosuplje 19. t m.: Temperatura —9 C, vreme jasno, veter -rsbori-nik, snega na podlagi 40 cm, pršič. smuka kteailna. Izgledi za nedeljo zek> dobri; izgledi za amueSke ture v okolici: Šmarje. Polica. Kuceij, Plešivkia, Lopček, Žolna prav dobri. — Višnja gora 19. t m.: Temperatura —10 C, vreme jasno, burja, enega 35 am, pršič. smuka idealna. Izgledi za nedeijo prav dobri; izgledi za emulc« ture: Sv. Duh, Kuceij. Gradišče, Golica zelo dobri. njega. Vljudno se priMjoni plohi in ga ponižno vpraša: »Tukaj sem, kaj bd radi gospod?« Ploha nagubanči čelo, kolikor je le moči, pobrska z vilicami po še ostali jedi in vpraša gromko: »Gospod, kako morete tako jed prinesti na mizo? Le poglejte: ali poznate tole črno stvar?!« Oštir pogleda s svojimi brljavimi očmi in reče: »Ocvirk je, nič drugega ko ocvirk.« >Ce je to ocvirk, odkod je potem, milosti ji vi gospodar, ta ocvirk dobil noge? ... Veste kaj je to ? To je čisto navaden — ščurek!« skoraj zakriči Ploha oštirju v obraz. »Ne kričite prosim! Prosim vas, gospod. Ne kričite! Saj vidite: gostje poslušajo. Veste, to je čisto pomotoma notri padlo. Zato vam pa ni treba kosila plačati, m še pol litra vina vam prinesem, samo da bodete molčali...« prosi oštir in naroči pol litra vina »za onega strogega gospoda pri peči.« Ploha je na videz potolažen, vzame kozarec in pije počasi, s premislekom, kakor delajo to važni gospodje. Srce mu pa od veselja nad zmago kar poskakuje; najrajši bi zavriskal, da bi se culo po vsem mestu... Ploha je z mestom jako zadovoljen, s seboj pa še bolj. Vsak dan jč v drugi gostilni in v drugem koncu mesta in nikoli mu ni treba plačati kosila, ker ga vedno reši ščurek v juhi, v pečenki, ali v kaki prikuhi. Redi se in raste kar vidoma v težo. Toda nič ni večnega pod soncem ia tudi vsaka kosa najde svoj kamen. Nekega opoldneva se masti Ploha ▼ enem najboljših restavrantov mesta. Jed za jedjo mu nosijo natakarji, on pa jč kot mlatič. Tako mu tekne vse, kakor še "nikoli popre je, ne pozneje. In ko ima že vsega dovolj, glej ga zlomka: že zopet je ščurek v jedi. Ves besen zakriči Ploha : »Ala, natakar: pokličite plačilnega!« Plačilni prihiti: Kaj bi radi, gospod?« s-Poglejte dobro, kaj je tu v tej omaki?« ^Ščurek, čisto navaden ščurek!« pravi plačilni, »odkod ga pa imate, gospod?« »Kaj?« zakriči Ploha, »Vi se še norčujete iz človeka, ki mu servirate tako golazen!« Pri zadnji besedi udari s pestjo po mizi. da kar posoda zaropota »Pojdite po stražnika!« zapove plačilni natakarju. Stražnik pride. »Odvedite tega moža: Razsaja ko be-.-ien in trdi, da so mu prinesii v jedi ščurka. Mi pa ščurkov niti nimamo ne, lemveč same švabe!... Preiščite ga, gospod stražnik, gotovo nosi ta gospod f^čurke s seboj.« Stražnik seže Plohi v žep in privleče škatlico. V škatlici je samo še en ščurek. — Francoska vladna kriza Levo: senator Pejronnet, čigar vprašanje v senatu je povzročilo padec min, predsednika Laval a. V sredi: Paul Boncour, sedanji predsednik sveta Društva narodov, ki naj bi sestavil novo vlado. Desno: Louis Barthou, bivši ministrski predsednik, ki tudi računa z La valovim mestom Potujoče celine že milijone let potujejo zemeljske celine. To premikanje postane vidno šele po dolgih dobah, vendar se da izmeriti. Potovanje zemeljskih celin se je začelo, ko se je zemlja ohladila in so se celine, sledeč centrifugalni sili, postavile južno ta severno od ravnika. Našli so dokaze za to. da so bile Južna Indija, Južna Afrika in Južna Amerika nekoč pokrite z debelo ledeno odejo, dočim so severne kop-nine, kakor Evropa in britsk: otoki ležali ▼ bližini ravnika. Tudi severni tečaj se je premikal v teku dob ir je bil nekoč nekje v severnem Tihem oceanu. Da se celine še vedno gibljejo, dokazujejo tudi novejše meritve, po katerih se Groenland oddaljuje od Evrope letno za 36 m. Sladkor iz lesa! Kemični preiskovalni urad našega telesa Kadar jemo z marmelado namazan kruh, pravimo, da ima okus po jagodah. To je zmota. Kruh ima le sladek okus — po jagodah pa diši. Vse kulinarične užitke z eoločeno aromo nam posreduje vonj, ne pa okus. O tem se takoj prepričamo, če si damo potožiti na jezrk ploščico čebule na jezik, traja nekaj časa, preden dobimo občutek »sladkega« — kolikor časa pač rabi slina, da sladkor nekaj raztopi. Organi, ki dojemajo razne kakovosti okusa, niso razdeljeni enakomerno preko jezika. Sladek okus občutimo predvsem na koncu jezika, grenki na njegovem cnu, kisli ob robu. stani pa najbolj ob robu in na koncu. Če namažemo jezik s kokainom, tipičnim mamilom, ne of< ušamo najprvo grenkega, ostale tri kakovosti ckusa pa še. To pomeni, da imajo čutnice za razne kakovosti razdeljeno vlogo. Okus ima nalogo, da preiskuje jedf — zato imajo živali, ki slabo žvečejo, n. nt. zveri, malo čutnic zanj. Kiti pa jih sploh nimajo — 9vojo brano pa si izbirajo zato čisto drugače nego druge živali. Brezzobi dojenček ima čutnice, ki posredujejo okus, še preko vsega jezika. Spor za »Obesenjakovo Tončko« Obiskovalci kinematografov se gotovo spominjajo filma z gornjim naslovom, v katerem je igrala glavno žensko vlogo naša rojakinja I ta Rina. Besedilo »Obešenja-kove Tončke« je napisal Egon Erwin Kisch. Stvar so potem igrali v Burianovem gledališču in v Pragi je dosegla igra velikanski uspeh tem bolj, ker je imela glasbeno spremljavo. Našla pa sta se dva, ki sta potuhtala, da lahko nastane iz te spevoigre privlačen film. To sta bila praški režiser Brožik in Vrana. Napisala sta nov tekst in prinesla na platno »Obešenjakovo Tončko«, ki je šla z veliko reklamo od mesta do mesta in izvabljala ljudem sočutne solze iz oči. Ko je Kisch videl, kaj prikazujejo na platnu, Je vložil tožbo proti Brožiku in Vrani. Očital Jima je, da sta potvorila njegovo figuro, si Izposodila njegovo stvaritev ln jo vrhu vsega še imenovala po njegovi igri. Te dni je bila pred praSklm senatom devna obravnava, v kateri sta izjavila obtoženca, da lik Obešenjakove Tončke ni ukraden Kischu, ampak vzet iz življenja. V Pragi je znano, da je živela lahkoživka z vzdevkom Obešenj&kova Tončka. Odločilnega pomena pa je bila v razpravi Izjava reporterja praških »Narodnih Listov« Vejvare, ki je povedal, da izhaja ideja Obešenjakove Tončke prav za prav od njega, dočim si je ime in istorijo izmislil Kisch. Na koncu procesa sta se nasprotni 6tranki poravnali Brožik ta Vrana sta pristala na to, da imenujeta svoj film »Tončka s predmestja«, ime Obešenjakova Tončka pa ostane nedotakljiva last Egona Ki-scha. 3offcot predrage elektrike Poljska mesta Ceostohova, Petrokov to Radom so sklenila najostrejši boj proti draginji električnega toka. Po več burnih zborovanjih, katerih so se udeležili vsi odjemalci električnega toka. Je bilo sklenjeno, da se bo boj proti visoki ceni elektrike Izvajal z v,» strogostjo. Posledice bojkota so se kmalu pokazale v konkretni obliki. Od 7000 odjemalcev električnega toka jih je 3000 odpovedalo tok ta uvedlo namestu električne luči stare petrolejke. Prof. Schlubach je odkril nov preprost način za izdelovanje sladkorja iz celuloze Pevkina usoua Iz Bostona poročajo, da je slovita kolo-raturna pevka Luiza Terrazzini zašla v takšne stiske, da je primorana s svojim 60. letom nastopati z arijami v nekem kinematografskem podjetju, kjer poje vlogo Gilde, nekdanje svoje najboljše partije iz Verdijevega »Rigoletta«. Terrazzinijeva je bila svojčas Carusova partnerica v newyorški Metropolitanki, pela pa je z ogromnim uspehom tudi v londonski Covent Garden. Caruso jo je hotel vzeti za ženo in jo je prosil za roko, toda ona ga je odbila. Pevka si je prihranila 5 milijonov dolarjev in je menila, da ji bo denar zadostoval za stara leta. Ker pa Je vložila kapital v slaba podjetja, ji je ostalo le še po nekaj dolarjev dnevno, ki pa ji ne zadoščajo za življenje, tako da nastopa zdaj kot kinematografska solistka. Zimska pravljica Sloviti violinski virtuoz Fr. KrelsJer se Je nedavno peljal s svojim avtomobilom v Dublin k neki predstavi. Med .potoma pa je slišal iz nekega lokala glasove gosli. Velel je ustaviti, stopil iz voza, šel v lokal ta našel tam revno oblečeno dekletce, ki je s svojim goslanjem napravilo nanj takšen vtis, da je deklico povabil k sebi v hotel ter jo pozval, naj mu zaigra še kaj drugega. Lilijana Mack, kakor je bilo dekletcu ime, je sledila pozivu neznanega moža in je prišla k njemu. Kreisler se je preveril, da tli v deklici iskra umetnosti ta Ji je preskrbel koncertni angažman v Dublinu, kjer bo Imela v kratkem koncert Stetaherzov morilec Friderik Flschl na zatožni klopi. (Glej včerajšnje poročilo na tem mestu.) Pred odločilno borbo za Šanghaj Vsak dan je večje število Japonskih čet v Šanghaju Priklenjene knjige V srednjem veku so poznali samo eno sredstvo zoper nepoštene obiskovalce javnih knjižnic: vse knjige so bile pritrjene k pultom ali policam s posebnimi verižicami. Slične priklenjene knjižnice so zdaj seveda povsod izumrle. Ohranjene so edino na Angleškem, ki kaže izredno veliko umevanja za preteklost. Največjo srednjeveško knjižnico imajo v Hertfordu. Ustanovljena, je bala 1394 ter je bila pred kratkim, po popolni prenovitvi, spet izročena javni uporabi. Začetek XIX. stoletja Je bU za knjižnico usoden. Mesto Hertford, njen lastnik je priznalo, da »je malo zanimiva in nepotrebna«. Do 250 starinskih knjig je iz usmiljenja prevzela mestna stolnica. Ostale so se razpršile po zasebnih hišah kakor tudi oprema in pohištvo. 1856 je sklenilo mesto obnoviti knjižnico kot redek zgodovinski spomenik in dokaj uspešno zbralo nekdanje zaklade. A latinski rokopisi so bili v žalostnem stanju. Več strani se je porazgubilo ali .prišlo v napačne zvezke. Scmotrena restavracija se je pričela šele lanskega a/vgusita. Zahtevala Je veliko denarja, ki so ga dali zasebni meceni. Znan- sfcvenikl so po drugih knjižnicah fbtogra* firali izgubljene ali pokvarjene liste, ob-iskali v to svrho Francijo. Belgijo, Nemčijo ter naposled srečno izpopolnili vse ne-dostatke. Knjigovezi so tudi kmalu opra« vili svojo nalogo. Preostale so še verižic^ ki so varovale knjige pred tatovi. Od kraja so hoteli strokovnjaki na temelju ohranjenih vzorcev naročiti nove verižice prt katerikoli tovarni. A vratar, ki se je zelo veselil prenovitve poslopja, je slučajno našel v kotu kleti starinsko kad. Izkazalo s« je, da je bila natlačeno polna starinskih izvirnih verižic. Posrečilo se je odkriti tudi nekdanje pisalne podstavke. Barbarski mestni očetje so jih bili razdrli in preoblikovali v klopi ali mize, ki so še vedno stali po mestnih uradih. Stoletna hrasto« vina je kljubovala vsem neprilikam. Vešči mizarji so kmalu srečno obnovili vse nekdanje pohištvo v knjižnici. Nato je sledila svečana otvoritev. Zdaj je knjižnica v istem stanrtu kako? v srednjem veku. Nad 1.500 velikanskih, * svinjsko usnje vezanih zvezkov je priklenjenih v čitalnici na pulte. Hertford Je pridobil zanimivost, ki ji je malo enakih v sodobni Angliji. Sonja Henie se omoži Kakor poročajo te Kodanja, se Je svetovna prvakinja v umetnem drsanju Sonja Henie zaročila z Jeffom Dicksonom, ravnateljem pariške Palais de Sports. Mlada svetovna prvakinja na ledu Je že leto za letom morala odbijati številne mo-žitvene ponudbe, ki jih je sprejemala na svojih turnejah po Evropi. Zato so jo tudi povsod spremljali njeni starši. Toda materi in očetu je naposled jelo presedati večno spremljevanje hčere od drsališča do drsališča. Posebno oče Je skrbel za to, da dobi Sonja primernega moža. Jeff Dickson Je športni diktator sedanjosti. Doma ni iz Pariza, ampak iz Amerike. Tam se je najprej uspešno udejstvoval kot prireditelj boksarskih tekem, potem je aranžiral razne dirke. V Pariz se Js preselil šele nedavno. Lotil se Je dela v novo zgrajeni športni palači ta je imel dobre uspehe. Uredil Je športne prireditve čisto v ameriškem slogu. Kot sposoben poslovni človek pa ne omejuje svojega delo. vanja samo na Pariz, ampak prireja tekme tudi v Kodanju, Bruslju, Londonu, Ber- Ločitev zakona po posti Najnovejši rekord v področju ločitve zakona je dosegla mehiška država Chihua-hua. Tam zadostuje, da ločitveni kandidati sporočijo svojo željo sodišču pismeno. Ce gre za sporazumno ločitev, se sodnik najprvo prepriča, da li sta podpisa obeh zakoncev overovljena, nato napiše ob rob prošnje opazko. »Dovoljeno.« in stvar je končana. A tudi v primerih, da ne gre za sporazumno ločitev, se nikomur nI treba truditi osebno na sodišče. Ulcga za ločitev se odpošlje sodišču po pošti ln to Jo reši istotako po pošti najkasneje v treh tednih. Ločen mož se sme znova poročiti, kadar ga je volja žena pa šele po preteku enega leta. v Mehiki imajo pač o ga-lantnostl svoje pojme. Da se enkrat za vselej preprečijo spori zaradi otrok, so določili zakonodavci v Chihuabiri, da plačujejo ali men te po ločitvi starši ne glede na to, komu otroci pripadejo. llmu, na Dunaju, v Pragi in Rlnrm. Vse t« zveze mu nosijo lepe dooičke. Pri doseda-njih evropskih damskih tekmah v umetnem drsanju je pokazal polno mero razumevanja za Sonjo Henie in temu se mora najbrž zahvaliti, da dobi njeno roko. Vse druge drsalke so ob nastopih otvarjale tek-ke skromno, brez vnanjega blišča in veli« kega hrupa. Za Sonjo Henie pa je poskrbel Dickson, da so pihale fanfare,, kadar js stopila na led. Bučale so trobente in veliki žarometi so razsvetljevali drsališče. Ta- Jutranji in večerni človek Gotovo ste med svojimi znand naletel! na svojevrstno razdelitev ljudi »jutranje« in »večerne«. Naš organizem in naša du-ševnost namreč tudi v navidezno dobrem stanju nikakor ne delujeta v teku dneva v enakomernem tempu. Pavrste, na katere tu naletimo, dovoljujejo zanimive vpoglede v razlike temperamentov, poklicev, narodov. Ta je dobro razpoložen in delaven le v predpoidanskih urah, drugi, ki spi zelo dolgo se zbudi tako rekoč v resničnost šele okrog petih popoldne. Moderno velemesto je privadilo ljudi na nenaraven način življenja, a vendar ne tako, da bi popolnoma zabrisalo prvotno naravo in temperament Jutranji človek postane okrog osmih, devetih zvečer truden in zaspan, izustil bo nekoliko stavkov zoper garavščino v uradu. zazehal bo svoji ženi v obraz in ob desetih bo že v postelji. Večerni človek pa Se dolgo ne misii na to. Ob tem času je običajno najbolj na višku, ima ideje in domislice, govori dosti, zlasti pod vplivom alkohola, kf ga večinoma dobro prenese, ln je običajno tudi dober nočni delavec. Nasprotno pa Je ves ogorčen, če zahtevaš od njega, da bi že ob desetih ali enajstih dopoldne Izvršil kakšno pomembno dela _ Ali |e nočno delo dobro, zlasti pri duševnem delaven, je vprašanje, na katero ni mogoče odgovoriti brez nadaljnjega. To zavisi od narave in samopremagovanja. Poklic in izpremenjene socialne prilike lahko privadijo telo na videz na nenaraven življenjski način, a kjer se vrši nad telesom nasilje, se bo to čez čas pokazalo z neugodnimi posledicami. Ženske iz družbe so po vseh evropskih velemestih po vzgoji in poklicu večernjakinje; v posameznih velemestih, kakor v Parizu, predpoldan za damo sploh ne eksistira. Skrivna razlika med jutranjim te večernim človekom se izraža najočitneje v njiju zadrževanju do zajtrka. Kdor rad zajtrkuje, kdor sede z užitkom k zajtrkovalni mizi. je jutranji človek; živi normalno in ima zdravo telo. Celo narode Evrope bi lahko razlikovali po njihovem zadržanju do zajtrka. Krepak zajtrk, ki ga cenijo kot prvi dnevni obed, poznajo Angleži. Američani, Ho-landci, Nemoi. Pripadniki teh narodov vstajajo v splošnem zgodaj. Francoz in Italijan sta do zajtrka v splošnem brezbrižna — in sta v splošnem tudi večerna človeka. Olavnl obed imata zvečer in do pozne nočne ure govorita, delata in se zabavata. V splošnem lahko štejemo med večerne ljudi zlasti ametnike in novinarje; športnike, tehnike, zaaustvenike pa, bolj med JstruUo ljudi. ADAM S ON Najboljša humoristična serija risb brez besedila ADAMSON se imenuje postava, ki )e stopila v ospredje znamenitih humorističnih likov. S svojimi značilnimi potezami in stoično mirnostjo vzbudi ADAMSON pozornost vsakogar ter je v časopisu prav tako na mestu kakor Chaplin na platnu. Risbe kažejo dogodek brez vsake besede — samo kratek naslov pove vse. ADAMSONOVE RISBE so mojstrovine, polne humorja. ADAMSON govori ▼ slikah, ki so vsem umljive. In te slike prično izhajati v ilustrovani tedenski reviji »ŽIVLJENJE IN SVET", ki se naroča v Ljubljani, Knafljeva ulica 5< Mesečna naročnina Din 8.—, trimesečna Din 20.—. Posamezna številka 2 Din po vseh trafikah. Sonja Henie ko je Sonja zmagala na ledu, Jack pa prt Sonji. Zvezala sta se najmočnejša temelja športnega udejstvovanja, uspešna podjetnost in umetnost v lokih na ledu, ki bosta izpopolnjevala drug drugega in si dona^ šala velike obresti. ANEKDOTA Karel Capek, slavni češki dramatik, tma novo strast: vojaške koračnice.. Nekega dne si je predvajal na gramofonu staro avstrijske koračnico »Pod dvo-glavim orlom«. Neki čapkov znanec si Je ploščo ogledal ta je opazil na njej skladateljevo ime: Wagner. »Ali je to Rihard Wagner?« je vprašaL »Ne,« je odvrnil Capek, »pa ta je bil tudi talentiran.« Vsak dan ena »Kaj pa Igrato, vnatmU X O. Corvood 43 Na meji sveta »Zelo dober leto,« Je relkel Tautift t odgovor na Alanovo prvo ■vprašanje zastran občih razmer. »Imeli mnogo sreča.« »Preklet dober leto,« se je neučakano oglasil Armrk Toolfk. Besede so mu ropotale z ustnic, kakor da bi s strojnico streljal. »Mnogo tele. Parki ji dobar. Mah. Malo volk. Črede debel. To leto — kakor biseri« Po tem razodetja se Je A hm poglobi! v zadeve svojega ranča. Staro veselje do dela ga je obhajalo; ponos pionirja, ki odpira človeštvu novo, neobdelano obmejno pokrajino in se lahko pohvali s sijajnimi uspehi, je izpodrival iz njegovih misli vse ostalo. Pozabljal je čas. Tisoč vprašanj mu je prihajalo na um. Tautuku in Amuku Tooliku so usta kar prekipevala od stvari, ki sta mu jih hotela povedati. Njiju glasova sta polnila sobo z nekakšno zmagoslavno Pesmijo. Črede so se bile v mesecu telitve, od aprila do maja, pomnožile za več ko tisoč glav. Križanje azijskih jelenov z divjimi sever noamenškimi gozdnimi karibi — temi jeleni, ki sta jih prejšnje čase skupaj lovila z Alanom — je bilo obrodilo sto let nove pasme, ki j; hotel z njenim mesom čez nekaj let preplaviti ameriška tržišča Mah pod zimskim snegom ni bil še nikoli tako go9t. Nič požarov ni bilo, nič kuge na gobcu .n parkljih. Vsi živinorejski rekordi so bili potolčeni. Mlekarstvo na robu Severnega Ledenega morja ni bilo več poizkus z negotovim izidom, ampak utrje.no dej" stvo. Zakaj Tautuk je imel zdaj sedem samic, ki so dajale po dvakrat na dan tri četrt litra mleka, malone takisto mastnega, močnega tn rsdilnega kakor najboljša kravja smetana. In več ko dvajset samic je dajalo ob sleherni molžnji po četrt ali pol litra mleka. Temu je dodal Amuk Toolik se čudovite hitrostne rekorde svo*jih jezdnih ki rprežnfh živali. Katrk, triletni JeJan, Je bil v trinajstih minutah sedem m štiridesetih sekundah predi rja! s sanmi pet milj po novem snegu. Kauk m Olo sta bila z tstimi sanmi prevozila v šestdvajsstih minutah štiridesetih sekundah deset milj. Eno in Sutka, prva križanca med divjimi gozdnimi karibi m težjimi severnimi jeleni, sta bila v treh zaporednih dneh prevozila s tovorom osem sto funtov vsak dan po štirideset milj. Iz Fairbanksa, Tanane in jelenjih ran-čev na Sewardovem polotoku so oonujali zastopniki jelenarstva. ki se je naglo širilo, za nove križance z gozdnimi karibi po sto deset dolarjev za glavo. Ln po tundrah in gozdih so bili spet nalovili sedem mladih bikov in devet telic teh domačih karibov ter jih dodelili čredam za pleme. Za Alana je to pomenflo silen trapeh. Pri tem ni mis!!! na svojo osebno korist in na pomnoženje svojih dohodkov. Videl j< zemljo, kako uspeva pod njegovimi nogami in hrani bodoča pokolenja. Stomilijonski narod je v svoji slepoti obrekoval in zasmehoval to velikansko, neobljudeno deželo. Videl jo je. kako vendar že .vstaja iz blata politične lakomnosti v bogato življenje. Slava in zadovolj" stvo sta čakali zmagovalcev, zaničevanje in kazen pa grabežljivih politikov in denarnih banditov. Alaska se je počasi, a zanesljivo dramila iz svojega večnega spanja. V gorovju uklenjene moči veliki dežele, ki je bila nekdaj zibelka zemlje, so se spet prebujale v zdravje in življenje. In njegovim lastnim šibkim naporom, da bi pripomogel Alaski do prvenstvenega položaja v svetu, se je obetalo prebogato plačilo. še dolgo potem, ko sta bila Tautuk m Amuk Toolik odšla, je bilo njegovo srce polno neskončne, zmagoslavne pesmi. Ko je pogledal na uro, se je kar začudil, kako naglo itn je bil čas minil. Skoraj poldne je ž 2 bilo, ko je uredil svoje knjige in papirje ter stopil v hišo. Iz temne odprtine ledenice, izsekane v spodnji, zamrzli plasti tundre, je začul Wegarukin glas. Sveča, ki jo is bila prižgala stara gospodinja, je plapolala blizu vhoda. Spustil se Je nekad stopnic navzdol fci tfiho stopi! r vefiki, štirikotni prostor, ki je bil osem čevljev pod površino zemlje in kjer js bila zemlja že sto in sto tisoč let zamrzla. VVegaruk je imela navado, da je govorila sama s seboj, kadar ni bilo nikogar pri njej— aK Alami se je zdelo čudno, da bi sama sebi pripovedovala, da se zemlja nikoJi ne otaja globlje kakor tri ali štiri čevlje, čeprav je rast na njea poleti malone tropsko bujna Pravkar se je hotel oglasiti, ko ga je zmotil drugi glas. Tisti, ki je govoril, je stal tako blizu njega — v globoki senci stene — da bi se ga bil lahko z roko dotaknil. »Dobro jutro, gospod Holt!« Bila je Mary Standisheva. Dokaj bedasto Je rastrmej r temo, da bi jo razločil. »Dobro jutro,« Je odvrnil. »Hotel sem Hi k vam, pa me Je odvr" nii Wegarukin glas. Vidite, še ta ledenica se mi zdi po motfi dolgi odsotnosti kakor stara prijateljica. Ali si prišla po meso za pečenko, mamica?« je zaklical. VVegarukina močna, čokata postava se je obrnila proti njem«, ko je pritrdila njegovemu vprašanju. Luč sveče je jasno obje'a postavo Mary Standisheve, ko je starka zaracala proti njej. Nek^j skrivnostnega v njenem izrazu je presunilo Alanovo srce z nenadnim trepetom. Njena ljubkost in lepota njenih las in oči nista bili edini krivi, da je Alanovo srce še burno utripalo, ko je stopil z Mary iz temne, mrzle kljti na solnce, v topli, veseli dan, in kreni' z njo po tundri proti Sokwennovi hiši. Te razburjenosti ni mogel ne razumeti ne premagati. In zdelo se mu je, kakor da dekl; shiti Čuvstva, ki ga pripravljajo v zmedo, zakaj na njenem Obraz« Je žarela lahna zadrega. Z zastajajočim glasom mu je rekla, da ga je že pričakovala; Keok in Nawadlook sta odšli z doma, da ne bi bili v napotje. Zato se lahko nemoteno pomeni z njo m ji zadš vsa vprašanja, ki želi odgovora nanje. A v njenih besedah ni bflo sledu kakega strahu ali negotovosti z življenja deželi GOSPODA! Ako Čutite utrujenost, upadanje svoje moške modi, bngapeCnost, besedo: fizično slabost, tedaj NE IZGUBLJAJTE ČASA! Zahtevajte takoj naš BREZPLAČNI prospekt ali se poevetujta a nikom! On vam bo sigurno priporočil uporabo aparata EL1TIIE« m ■ k! Je konstruiran na temelju dolgoletnih preskuSevanj znanstvenikov avetuiuega glasu. Z oživljenjem delavnosti žlez doseže obnovo celotnega organizma. Aparat »PELITHE« vam zopet povrne mladeniško čilost, življenjsko radost ln voljo do dela. PELITHE dobite lahko pri zastopstvu družbe PELJTHJB BEOGRAD, Cika Ljublna 1. Proti vposlatvl 5 Din v znamkah vam pošljemo svojo v razumljivem Slogu obširno brošuro. VTC. V oodertjo 31. p. oa. in 14. t. m. je Sokol Vič uprizoril Medvedov« tragedijo »Za pravdo in srce«. Delo je režiral gosp. Lujo Drenovec, član Narodnega gledališča ▼ Ljubljani Sokolska dvorana na Viču je velika in prvo nedeljo je oila nabito polna a pri ponovitvi igre je bil obisk neko lito manjši zaradi prehudega mraza. Obakrat je tragedija igralsko dobro uspela, kar je pač lepa zasluga g. režiserja rn igralcev. Burno je bilo odobravanje gledalcev Ga Jenkova ki je igraia grašča-kinjo Barbaro, se je v vlogo uživela in io do konta dobro izpeljala. Ga. Thai'erjeva je podala ubogo kočarjevo hčer Katarino ljubko in živo: tudi srčni boj v itzberi med Andrejem in Erazmom je bil zadovoiiiv. Obe igralki sta dob-li v priznanje krasna šopka cvetlic. G DacaT. ki je igral Lo-kva.nca. voditelja kmetov upornikov, jc br' kakor ustvarjen za vlogo. A njegovega sina Andreja je igral g. PodlogaT tudi zelo dobro G P Borštnik je podal slepca Grajana prav dovršeno in bil je v vseh izvajanjih dosleden. Obdarovan je bil 6 šopkom cvetlic G Grd'na je mojstrsko pokazal graščinskega oskrbnika Dizmo v vsej njegovi ponižnosti, hinavščini in grabežljivosti G BatteVino. ki je igral Erazma. sina graščakinje Barbare, je sicer mlad igralec a je pokazal svoje zmožnosti: še precej se mu je posrečilo podati srčna čustva Tudi sg. Velušček LeHkavec in Demšar so se kot graščaki dobro kretali. Zborovanje kmetov upom kov je bilo enakomerno hrupno, navdušenje bi morailo stop-njema naraščati Splošno pa so bile vloge vseh skrbno pripravljene. V vseh izvajanjih se je zrcalila strokovnlaška roka režiser ia, ki mu gre vse priznanje. Le tako naprej! — A. F. RADOVLJICA. Sokolsko gledališče ponovi v nedeljo ob pol 16. zabavno kmečko veseloigro »Trije vaški svetniki«. Vabljeni vsi ki imajo radi neprisiljeno zabavo! ŠT VID NAD LJUBLJANO. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v ŠL Vidu nad Ljubljano priredi v nedeljo 21. t. m ob pol 8. v risalniei narodne šole predavanje. Predaval bo 2. Lenard Frido, pred-pedn k podružnice o vzgoji stenskih in prosto stoječih špalirjev (naprava ogrodja, saditev in oblikovanje špalirjev prvo leto po saditvi) Vstop prost. LESCE. V soboto je priredila mladina osnovne šole v Lescah lepo gledališko predstavo »Janko in Metko« Prireditev sta po-setil; rudi šoli iz Begunj in Radovljice. Dvorana je bila popolnoma zasedena. V nedeljo se je predstava ponovila za odrasle, ki so dvorano zopet napolnili do kraja, da zadostijo radovednosti, kaj vse znajo njihovi malčki Za predigro je bil nastop mešanega zbora šolske mladine, ki je pod vodstvom upravitelja Kneza zelo dobro zapela pesmice: »Sem fantič z zelenega Štaierja«, »Žabe« in ».Taz pojdem na Hrvatsko«. Igro »Janko rn Metka« je obč;nstvo nagradilo z burnim ploskanjem Zlasti sta ugajala glavna igralca. Vidi se. da trud sdč. učiteljice dbeieve in upravitelja Kneza nikakor ne ostane brezuspešen. V nedeljo 21. t. m. ob 15 se bo vsa prireditev ponovila v korist brezooselnim Pridite, nikomur ne ix> žal! MOJSTRANA Dramski odsek Sokola je npr zoril 31 januarja in 7. t. m. Špioarievo komediio »Odločilni možje« v dobri režiji brata Osenka. Igra je bila vestno naštudira-na in prav dobro podana. V februarju se uprizori še drama >V stolou«, naslednji me-per pa Gasrvirijeva mladinska igra »Divji mož«. — Na-si smučarji Sokoli »o pokazali na župnib in saveznih tekmah odlične uspehe Pri župnih tekmah na Bledu je dosegla Štafeta Mojstrana prvo mesto, pri saveznih v Bohinju pa so si priborili naši člani prvu n°tta v treh kategorijah. V sestavo smu-f Sokolov za tekme v štrbskem Plesu x Češkoslovaški sta določena br. Jožko Jan-&a za lek na 18 in 50 km in br Lakota Ciril za tekmovanje v slalomu Ker so snežne raz-piere ugodne, priredi Sokol v bližniem Sašu tekmovartie v slalomu in lov na lisico. — požrtvovalne učite1j'ee dovške šole so osnovale £»o«?por| i n jsko šolo za domača dekleta, kar ie velikega gospodarskecra pomena za tuiskoprometne kraje. Od 17 pri javi ienih deklet se je moglo spreieti le 12. ostale pa bodo sprejetp v naslednji gospodinjski tečaj. — Na pobudo sreskega načelnika se bo osnovala v kraju pomožna akcija za brezposeln«1 občane LOGATEC. V nedeljo 14. t. m. Je od-še' »d nas po službeni potrebi premeščen h komandi Ijublnanskega vomega 'kroži a nad v&r priljubljen* komandi 48 pogr«*-n;čne čete g kaoetar 3r«nko Mamula V soboto zvečer so mu priredili prjate-lij of cirj- tukajšnje garniziie in Stre'iaška družin? odhodnico v dvorani ge Kunčeve. Z ->dhodom g kapetana ®o prizadeta to« društva ker je v vseh iktivno sodeloval, naibob pa Strelska družina, ki j* je bil ustanovitelj in se je pod njegovim vodstvom razvila do enp naimočne^ib v ljubljanskem oblastnem odboru število etva je narastlo že preko 70 kar je ustanovitelju vsekakor lahko v ponos. Jeseni bo Je Se tudil pričdlo s prvim streljanjem, katero smo pa morali zdaj odložiti do pomladi. Na odhodnici 6e je za delovanje g. kapetana Mam.ule zahvalil g. Senica Za novega komandirja 48. gran, čete je bil imenovan g. Drago Slekovec, kanetan II stopnje, ki ga pozdravljamo. — Tudi t>n nas smo .tnali občuten mraz in obilo -snega, 45 cm pršiča na stari podlagi. Zjutraj je vse mirno in mrtvo, ko pa v opoldanskih urah posije sonce, se vse sonči in smuka. Staro in mlado je na smučeh, saj je pri nas tudi kraj za to. V nedeljo smo imeli rekorden obisk Lz Ljubljane, vsi smučarji pa idealnih terenov kar preliva liti ne morejo Komaj stopiš »z vlaka, se ti že nudi idealna smuka po naših grebenih in Logaški planoti. Tudi v naših gostilnah so cene prav zmerne, kar na došle tujce zelo dobro vpliva. Za nedeljo pričakujemo še večji obisk, ker priredi naš Smučarski kluib mecklub-ko tekmo za prvenstvo Notranjske. Veliko je že prijavljenih ia Ljubljane Rakeka, pa tudi iz zibelke našega emučar stva. z Blok. Tekmovala bo tudi vedja gra-ničareka ekipa. Daril je veliko in so nekatera že razstavljena v izložbi tt. Brus. Pri jave za prebrano kakor tudi vse ostalo sprejema predsednic Smučarskega kluba g. mr. Janez Kristan. Vsi ljubitelji belega športa zato v nedeljo v Logatec, ne bo vama žail in še boste prišli. DRAVSKO POLJE. Hudo nas je zadela vest o ukinjen ju dveh prepotrebnih potniških vlakov. Velika zamuda čaea je povzročena s tem našim kmetom, ki »o ee često vračali s svojih opravkov rz mesta že z vlakom ki odhaja iz Maribora ob 9.10. Tem večja pa je s tem nastala potreba vlaka, ki bi pn vozil v Maribor okrog 14. Pred leti smo ta vlak že imeli, a je bij ukinjen. Lahko smo opravili s tem vse potile z ma<'o izgubo časa, čcsaT pa sedaj ne moremo storiti, ker gre zadnji v laik že okrog pol 10., na pa potem do 18. nobenega vlaka, ki bi vozil v smeri 6 Pragenke-ga v Maribor. Prosimo, naj ob last va upoštevajo naše potrebe ter nam vrnejo ta vlak. — Te dni je slavil 40-letnico dela kot koprski mojster znani podjetnik g. Kac Janez v Hotinji vasi. Še mnogo let! — V cvetu mladosti je umrla minili ponedeljek v mariborski bolmci mala Ange-lica Suščeva, bčeika vzornega posestnika g. Alojza Sušca iz Hotinje vasi. Pokopali »o jo na magdalenskem pokopališču v Mariboru. Hudo prizadeti rodbina naše iskreno sožalje! — Minili petek je sreeka načelnik za Maribor desni breg, g. Milan Ma-kaT zaključil ob prisotnosti mnogih kmetovalcev 6 tednov trajajoča lepo usipsdi kmetijska tečaj. — Poročil ee je preteM teden v ce;k vi v SMvnici ugledni posestnik g. Avguštin Martin šz Dobrovcov z gdč. Spe sovo iz Pesnice nad Mariborom. Bilo srečno! — Namesto veroca na grob ge. Uršule Bandurjeve, dolgoletne gosti 1-ničarke v Orehovi vasi, sta darovaia g. Karel tn Ana Pestevšek iz Maribora gasilnemu društvu v Hotinji vasi 100 Din. Hva)'a! SV. ANDRA2 V SLOV. GORICAH. Dramateki odsek sokolske čete nas je ▼ tekoči sezoni že drugič prijetno iznenadil Menda si je nadel nalogo da to 'eto obdela nekatera Moličreova dela. Tako smo videli prvič prav dobro podane »Scapino-ve zvijače«, na pustni torek pa dokaj težavnega »Skopuha«, ki so ga naši vrli bratje in sestre pod režijo prosvetarja br. Predana prav dovršeno podali. Tud" priznanje ni izostalo in je številna publtd drugega jutranjega vlaka, da bo prišel v Ljubljano vsaj deset minut pred osmo uro zjutraj. S tem bii bik) ugodeno vsem, žel. uprava pa ne bi utrpela prav nobene škode. Prosimo torej: ugodite! * Iz Kamnika nam pišejo: Z ukinftvfjo ob ©h »šopkih« vlakov je na kamniški progi prizadetih okrog 250 dij kov. ki se vozijo v najrazličnejše ljubljanske šole. Vlak, ki odhaja ob 6.32 iz Kamnika, je vsako jutro nabito poln dijaštva in de'av-cev, prav tako tudi prvi vlak ki odhaja 50 minut prej v Ljubljano. Kako se bo sedaj vsa ta množica ljudi, ki najde koma' dovolj prostora v obeh garniturah, stisnila v eno garnituro 10 vagonov? Več jih pa kamniška lokomotiva sploh ne iape^je. Dijak bo poleg tega, da bo moral zjutraj eno uro preje na kolodvor, izgubil še ti-to malo možnosti da v vagonu študira. Toda to §e ni najhujše. Dijak bo izgubil tudi popoldne poldrugo uro časa s čakanjem na vlak Icer je ukinjen prvi popoldanski potniški, ki odhaja ofc 13.05 u Ljubljane. Ostal pa je drugi popoldanski vlak povsod razvpiti mešanec. znan pod imenom »Leteči Kamničan.« ki odhaja ^o uro pozneje iz Ljubljane. Ta se z obupno počasnostjo vleče proti Kamnfcu in potrebuje za kratko progo cele do! ure ve? kakor potn;ški Nihče ne bi nasprotoval ako bi M ukinien mešanec ta M osta« pnr vlak saj mešanec je bil tako samo zaradi rreze Maribora ta Zagreba s Kamnikom vozli pa je vedno samo po par potnikov Sedai ko J« ukinjen tudi vtafc ki pnha.j« iz Maribora ta Zagreba ob 13.48. ni proti ukinitvi mešanca nobenih pomislekov. Prepričani smo, da bi se oh navnanjfti uvidevnosti dala nova odredba tak« izprana- niti, da bi o»tai prvi vlak Se aanaprej. dragi pa bi ee ukiniL S tem bi bilo ustreženo željam vsej,a potniškega oblčinstva na kamniški progi, ki je bifla po vseh Ooee- danjJh statistikah Še vedno aktivna. * Iz Zasavja smo prejefl: l\faitw qpot» danskega vlaka proti Ljublijand je neprijetno pogodilo vse zasavsko prebivalstvo. Doslej vsaj deloma za. io vodljive zveze eo se z ukinitvijo Občutno poslabšale. Kdor t*> hotel v Litijo, po itadnih opravkih, bo moral zapraviti polog dragocenega ča*a tudi denar, ki ga povsod jx ima-njkuje, kajti odpeljati se bo moral že zjutraj. Navedeni vlak pa ima prav opoldne vol ko frekvenco^ Poslužujejo se ga ljudje, ki imajo kratk« ojpravke v Ljubljani, delavstvo 'm deloma drjaštvo. Vsem tem so »rastle docek no-premostljive ovire. Naprošamo železnrfSko upravo, da rervidira svoj odlok, ki bo zadal v prvi vrsti malega človeka. * Iz Slovenjgradca nam pfSeJo? Velik oda- rec za naAe mcsTo je UKiiidttTT jutranjega vlaka v Maribor m večernega iz Maribora. S tem nam je vzeta vsaka zveza z Mariborom, ker nam je sedaj nemogoče priti r enem dnevu iz Maribora in bo moral vsak potniik prenočiti v Mariboru odnosno v Dravogradu. Udarec je tem večji, ker naše mesto bolj gravitira na Maribor, kakor na Celje, saj eo železniške zveze v Celje od nekdaj slabe Ni nam jasno, zakaj direkcija ni ukinil'« mešanca, ki prihaja ob pol 12. v Sloven jgra-dec ter bi namestu tega raje ostal vlak, ki prihaja ob 21. zvečer Lz Dravograda da bi nam bi'a omogočena zveza z Mariborom. Opoldanska vlak je tem manj potnben. ker istočasno vozi avtobus na progi Dravograd—Slovenjgra-doo—Velenje. Vsi na treznostni kongres Veliko treznostno zborovanje bo JutrltaJo nedeljo v LJubljani v Unoonu. Začetek ob 9., zborovanje bo trajalo z opoldanskim presledkom ves dan. Vrsta govorov je naslednja: Uvodna beseda. Alkohol in zdravje — polkovnik dr. Matej Justin. Alkohol in zdravniki — dr. Fedor Mikič. Treznost in šola — MErica Koželjeva. Treznost in učiteljstvo — Rudolf Horvat ml. Treznost in žena — Marija Ferjan. Alkohol ln delavstvo — Jožko Rozman in Filip Uratnik. Treznost ln cerkev — prof. Bogovič iz Maribora. Naša kultura ln naši poboji — Jan. Kalan. Alkohol ln inteligenca — ravnatelj dr. Josip Tominšek iz Maribora. Treznost in društva — dr. Miha Krek Resno kulturno delo — profesor Franc Jeran. Kaj hočemo dijaki — Visokošolec. Biti čemo trezvenjaki — Srednješolec. Mi Mladi junaki — Solarček. Napovejmo boj surovo-vosti! — Manica Komanova. Preusmerimo naše gospodarstvo! — agronom Al. Jam-nik. Brezalkoholne pijače — šol upravitelj Valentin Razinger Abstinenca ln moderna pr,ehrana — Martin Humek. Treznost in vlada — Nekdo. Mi Štajerci in treznost — ravnateljica Antonija štupca. Jugoslovenski Savez trezvenostl — Govornik iz Zagreba. Savez trezvene mladeži — Go-vrnik ia Beograda. Protialkoholnl boj v Nemčiji in v svetu — direktor H. Czeloth Iz Berlina. OrganiziraJmo m za sveti boj! In nikoli več premirja! Gg. učitelji ta učiteljice, vzgojitelji ta vzgojiteljice se posebej opozarjajo na predavanje. ki bo zame v nedeljo od 2. do 3. popoldne na verand« Uniona. — Vstopnine na kongres ni, darovi se hvaležno sprejemajo. ZALOGA POHIŠTVA F. F A J DIG A, SIN LJubljana, Sv. Petra c. 17 Spalnice od 2.500 Din naprej Kuhinj« od LOOO Din naprej Cene malim oglasom ženttvo tn dopisovanja: vsaka beseda Din i— ter enkratna pri-ttojbina za iifro ali za dajanje naslova Din 5.—- Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Dtn l.—. Po Dm l.— za besedo te zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto«. »Kapital«, »V najem«, »Posest«. »Lokah«, »Stanovanja odda«. »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrtc in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski ootniki« tn »Zaslu-iekc, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ah službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par Pn vseh oglasih, ki te zaračunajo po Din L— za besedo, se zaračuna enkratna pnstojbina Din 5.— za iifro aH za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značk ja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pn oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3-—■ Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po I Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pn predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Potniki Kcbor bSče most/o (wt tika, plača ca mk« beaedo 60 par; n 4*■ j*nj» naslon« ali n iifro 8 Din. — Kdw .prejema pottiii«, pla £a bnaedo po 1 Dinj la dajanj« naslova ah u Šifro pa 6 Din. (S) Fiksum in provizijo nudim« potnikom la obisk privatnih strank za Ljub Ijan in okolico ter vso dravsto. banovino za ma nu fakturno blago. Ponudbena >glas. oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum in pro ▼Etija«. 3311-5 Sprejmem potnika ki U> potuje z drugimi predmeti. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »N. S.« 5881-5 EMUMIŠt K 1 Din. •a dajanj« naslov« ali •a Iifro pa 5 Dia. (3) Velik zaslužek Za mujan 80 rutuih pn" u tiranih oovo«ti. ki se zel'1 lahko povsod razpečavajo iščeni v vsej držav-; spo sobne tn piStene sast-op nike. katerim nudim tnož oost izvanredno velikega zaolužka. — Dopise na Trgovačkn kučn »Piten-Uiiiversal«, Djordje S Ste faoovič. Beograd. Lomila til. br 38 5256-3 Službo dobi Vaa&a o«M'da 50 pa.r. u dajani* oa.*!jne toplarje, cvikerje. freierje ic štancerj« spre j me Bat'a, Zagreb. Uica 10 Javiti s« je osebno dne 21. februarja ob 10. un. 5796-1 Mlajša sobarica po*ro onduierk-o iš5« Jlni •aim proti 500 Din me-oečn« plače, hrani, stanovanju in oskrbi. Ponudbe « sliko na naslov: Salon K listek, Varaždia, poleg Grarsd hotela. 6839-1 Izurjeno pletiljo ■ vefl«tm> prakso na stroje Lirika - Links, sprejme sakoj tovarna Novak v Ra.ddvl.wci. 5846-1 Zelo snažno žensko »anecljivo. ki sna z-eio čisto pospravljati pa.rketira-ae »obe in opravljati kuhinjska dela, zaposlim od 7. zjutraj do 4. po>!«oldnf. J*vi ti se j« na Celovški «;ti 14, nasproti Telespima 589-2-1 Mesar, vajenca sprejme takoj in kupi stroj za mletje kosti Jesib Leopold, mesar, Medvode. OT15-1 Vajenca •prejnre parna pekama V. Bizjak v Ljubljana. Hrana in »tanovaaj-e t hiši. 5788-1 Entlerico diotvo kurje&o v izdelovanju pletenin, sprejmem takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5782-1 Kuharico zdrareiundzwanzig Jairre in Siidafrika, Biblo-thek der Unterha-ltung, po nizki ceni p r o d s Turk Anton, Dunajska cesita 5. 5863-8 Vsaka beseda SO par; ta dajanj« naslova aH za Iifro pa S Din. (2) Boljše dekle požteno, mirnega značaja, vajeno vsega gospodinjstva nemščine in pisarn, del, išče mesto — najraje pri kaki samostojni osebi v mestu ali na deželi. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Izobražena«. 5916-2 99 Prerok" Važno za vse! Tudi ta o©e, katerih 9« ne tiče! — Da za moremo im. najhitrejši način odgovoriti na vseh »to in sto dnevno viposlanih vprašanj od strani interesentov »PREROKA« smo se odločili (i odrom ker po-labijo večinoma vsi priložiti za poštne stroške) odgovoriti potom časopisja: Ne pošiljajte nam vpraša«}, fjnpak naročite kzvod »Preroka«, kateri stane 30 Din in pošta. V prvi vrsti je na Vas samih le-žeče, da »upate svoje tajnosti, želje in težave »Preroku«. Ako Vam se nikakor ne posreči dobiti od njega odgovor, potem se obrnite šeJe na nas, ampak to pa «amo lastniki »Preroka« io mi jim bomo po naši moči pomagali. Ne pozabit« priložiti za p o I t o. Ako niste še na Vaše naročilo prejeli »Preroka« nas takoj obvestite. — Obveščamo, da bo naklada prihodnji mesec znatno draž ;a in bomo odposlali samo ona naročila za ceno 30 Din, katera bodo dosi{»ela d«> 1. marc® t. 1. 2440 Založništvo »PREROK" LJubljana 7* fidgar Rice BurroughSj Tarzan, kralj Ažumlr 134. Tarzan je zložil te stra&ne ostanke na kup. Zgornjo lobanjo je okrasil s Kulon-govim peresnim nakitom. Nato je začul glasno tarnanje in zateglo, žalostno tuljenje. Hitro se je umaknil v vejevje nad vasjo, potem ko je bil vzel ie ostale puščice in prevrnil kotel. Sobarica-služkinja vajena vseh hišnih ded. nekoliko kuhe in pospravljanja finih sob, išče službo. Gre tudi k družini z otnoci izven Ljubljane — najraje v Zagreb. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiva Slo-veakai. 5840-2 Hotelska sobarica ki govori slovensko, ni-in-žko in italijansko, išče službo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Mlada«. 5683-2 Kapelnik za godbo na pihala, išče mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kapelnik«. 5894-^ Prodam OiCladl trg. tnačaja po I Din beseda; za da janje oaslova ali ta Iifro S Din. — Oglasi socialnega tnačaja va* ka beseda 50 par; ta dajanje aaflov« ali ta šifr« p« S Din. (6) Suhe hruške, tepke in figovke dobavlja najceneje Peter Setica, Sevnica ob Savi. 5585-6 Kamgarm angleški, češki in nemški po zelo nizkih cenah v tr goviai 0. Slibar. Ljubljana Stari trg 21. 67-6 Več litrov mleka dobrega, po 2 Din 25 p bi dostavljal na dom v Ljubljano — bližina Poljanske ceste, Mestni ali Marijin trg. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra«. 5872-6 Orehovo Jedilnico razmo drugo pohištvo in dobro ohranjeno starinsko garnituro (Medailion) prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5855-6 Kompleten pršilec (Spri>tzaparat) aa električni pogon, za ličanje, skoraj nov, uporabljiv v Hčarski. pleskarski ali mizar, obrti takoj ugodno naprodaj. — Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 5807-6 Avto, moto Vsaka beseda 1 Din, t« dajanje naslov« aii ta Iifro pa S Din. (101 Motorno kolo s prikolico Uar!ey-Davld-son, v brezhibnem stanju, z nonro pnevmatiko prodam za 10.000 Din, eveirt. na tri obroke. Ponudbe na oglas, oddeleik »Jutra« pod šifro »Ugodna prilika«. saio-io Tovorni avtomobil enotonski. rabljec; z novo pnevmatiko, takoj oporah iji-v. radi dobave večjega za 10.000 Din proda ga raga »Citroen«. Ljubljana. Gosposvetska eesta št. 13 Kolizej). 2125 10 »Ford« limuzino model 31, s 4 vrati, vože no 15.000 km, prodam. — Naslov t ogilasnean oddelku »Jutra«. 5854-10 ta besed«. Oglasi »o- ctjalnega tnačaja po 50 paj beseda. Za da janj* oaslova aLi Iifro S Din, oziroma 5 Dia. (M) Moško kolo dobro jtiranjeau a u p t m Ponudbe i navedbo cene in znamke na oglasni od delek »Jutra« pod značko »C- J. H.« 5500 11 Več koles moSkih in damskih, dobro ohranjenih naprodaj v skladišču pri Figovcu. 5918-1H Vsaka besvda 1 Di.n: j ta dajanje naslova alti -ta *itr« p« 5 Dim (20) j Novozldano hišo enonadstropno. s trgovskim lokalom in velikim vrtom na prometni točki v mestu na deželi — poleg tega dve pritlični hiši z vrtom, stanovanjem in skladiščem — popolnoma opremljeno in dobro upe-ijano mehanično delavnico autogenski aparat kompleten, malo rau,,<;n in železno blagajno Werthe(im ugodno prodam. Odstopim lokal v večjem industrijske m trgu, urarju ali mehaniku. Pojasnila daje M. Eržen, Krško 01. 685i3-20 Tristanovanj. hišo z vrtom, ki donaša me sečno 2300 Din, prodam v ŠentipeterSik-em predmestju. Naslov r oglasnem oddelku »Jutrac. 5691 -20 Posestvo z gostilno in gostilniškim inventar jem, »b prometni okrajni oeeti t Savinjski dolini prodam. Posestvo obstoji i* 14 jobov zemlje (njive, trarvniki. gozd). Poleg tega tudi opekarna, ki j« porabna za nadaljevanje te obrti. Ceno im naslov po v« podružnica »Jutra« v Ceiju. 5824-20 Posestvo ob okrajni cesti v Savinjski dolini, ki sestoji iz 18 jobov zemlje (njive, trav nik, gozd), hišo in gospodarskega poslopja, v dobrem stanju, krito z opeko, poleg hiše sadovnjak, prodam. Ceno ie naslov pove {»odrudnAca »Jutra« v Cedju. 58-3-20 Enodružinsko hišo pripravno za mesar, obrt, blizu klavnic« v Ljubljani ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 5859-20 Štiristanovanj. hišo v Vodmatu, radi [«reselitve ugodno prodam. Poizve se v trgovini Druškovič, Zelena jama. 5920-20 l'rg. oglasa po 1 Diu beseda; za dajanj« na slava ali za šifr« 5 Di' Oglasi socialnega tna čaja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova rli za Sifno 5 Din. (131 Mesarji, pozor! Mesarske joipice od 00 Din naprej v vsaki velikosti. :k> dunajskem vzorcu nudi I. Ašič, trgovina, Ljubljana, Poljanska cesta št. 35 5878-13 mmmm Vsaka beaetl« 1 Din, za dajanj« oaslova ali za Iifro p« 5 Din (19) Dvoriščni lokal (2 prostora in soba) na Mestnem trgu 3 oddam za trgovino, obrt aii skladale«. 6798-19 Brivnico n« prometnem kraju redi bol rani takoj prodam. Ponudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Briv niča«. 6857-19 Trg vino s sigurno eksistenco — ▼ centru me>sta prodam radi (»revzema druge obrti. Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod »Fim artikel«. 6925-19 Kavarna Detič na Sušaku dobro Woča, radi družinskih razmer naprodaj na najiiirometoejšem prostoru. Ponudbe na naslov: Karana Delič, Sušak, Račkoga br. 4. 5917-19 Vsaka beseda I Dtn. ca dajanj« naslova aH ta lifr« pa 5 Din (21) Stanovanje 2 sob, kabineta in pritiklin taikoj oddam v Bolgarski ulici 24/L 5870-21 Dvoje enosobnih stanovanj eno ■ kabinetom in vsemi pritik,linami, vse pod enim ključem, takoj oddam. Na-skw pove oglasni oddelek »Jutra«. 5860-21 Komfortno stanovanje v mostu, po nizki ceni oddam proti petletnemu predplačilu. Cenj. ponudbe na oglasni odelek »Jut.ra« pod »Petletna naje-mnina« 6835-21 Štirisob. stanovanje s kopalnico oddam z aprilom v Korozijski ulici 19. 5a88-2ll Enosob. stanovanje elegantno oddam za Bežigradom. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 5£87-21 Štirlsob. stanovanje in 2 prazni sobi oddam takoj v centru mesta. Ogledati v nedeljo od 8. do 14. ure. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra« 5&<>7<:i Stanovanja Vsaka hmeda 50 par. ta dajanj« naslova ali za Iifro 8 Din. (21-«) Sobe išče Vsaka beseda 50 par j a dajanj« naslov« ali ta Iifro 8 Din. (23-a) It Trisob. stanovanje s p- "ik linami, y bližini mesta iščem s 1. marcem. Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra« pod »800—1000«. 5806-21'a Vsaka boseda 50 par. ca dajanj« naslov« ali ta iifro 8 Din. (231 2 opremljeni sobi vezani, z vbodom s stop njišča, ▼ centru oddam s 1. marcem zakoncema ali boljšim gosipodom. Pri pravno tudi za pisarno. Ogledati med 10. in 12. uro. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6809-23 Čisto sobo s po«-b. vhodom in elek triko oddam dvema ose bama. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 6799 23 2 gospoda sprejmem na stanovanje ta hrano ali brez po solidni ce-ni v Šentjakob, okraju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5848-23 Opremljeno sobo svetlo, s posebnim separi-ranim vhodom, parketom in električno razsvetljavo oddam s 1. marcem emi. event. dvema osebama, v vili št. 4 Pleteršnikova nI. Vprašati ietotam t I. nadstropju. 6836-23 Mesečno sobo taikoj oddam na Sv. Jakoba trgu a'n. 5862-28 Opremljeno sobo v sredini mesta oddam takoj otalii(Wiu gospodu. Naslor t oglasnem oddelku »Jutra«. 68SS-33 Lepo sobo prostorno in tračno, pa»-ketiranio, s posebnim vhodom, v bližini Urtiona oddam enemu ali dvema boljšima gospodoma z 1., event. 15. marcem. Ogledati cd 22. dalje med 15. in 17. aro. Naslov v ogl. oddelk-n »Jutra«. 5886-23 1 ali 2 gospodični sprejmem na stanovanj« v sr<"dini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 6697-33 Prazno sobico »vetio, oddam a 1- marcem na Dunajski cesti ta 250 Din mesečno. Naslov pove ogl. oddelek »Jutira« 6691-23 Sobo ojuremljeno ali pra«no oddam boljši osebi v bližini glavnega kolodvora. Soba balkonska in čisto separi-rana. Maistrova ulica 14. 5028-23 Prazno sobo preprosto, oddaim na Olin-cah, cesta 1/6. 59i26-23 Sobo i aH bree oskrbe oddam gosjvodu, ozir. gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5906-23 V Celju v centru mesu oddam takoj lepo prazno sobo s souporaibo ko;>aln.ice. Tik kolodvora. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 6927-23 Opremljeno sobo strogo »efparira.no, ne vezano, z vhodom s stop-njišča. išče starejši gospod Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Mir« 5803-23/a Izgubljeno Vsaka beseda l Dm. ta dajanje naslov« ali n Iifro pa S Din. (371 Telefon 2059 PREMOG suha drva Pogačnik, Bohoričeva Stev. 5. Vsaka beseda 50 par; ia daianje naslova aH za Šifro pa 8 Din. (28) Naprošam tisto trgovino ali gostilno, v kateri je stara ženica pustila košaro I majaro-novim plevcem, za naslov na oglasni oddelek Jutra. 6869-28 Dražbe Vsaka bosHla 1 Din. <• dajanj« naslov« aH za Iifro pa 5 Din (32" 2 avtobusa, 1 avto, pohištvo itd. bo na javni eodni dražbe prodano v Boh. Bistrici dn« 35. feturuarja 1932 ob 10. ari. 5600-3Č Prostovoljna Javna dražba rasnega pohišbva, »efcaj •rabljeaiih Bivalnih »trojev, čevljerv itd. te vrši v nedeljo dne 21. februarja ob 3. uri popo-ldne v restavraciji Carina n v Zgornji Šiški, Večna pot 123. 5696-32 Železo kovine Prodajam poceni rabljene tračnice, transmisije, jer-menice, cevi, stroje itd. Kupujem stari ba-Ker in mesing. Miroslav KRAS, Zagreb, Podvožnjak. telef. 66-49 (Jugo-furda). Dtpim Vsaka beseda t Din ta dajanj« naslova ali lifr* pa 5 Din. (34) Spremljevalka 38 Dvigni pismo Jesenice. 5S64-24 »Iskrenost« Dvignite pismo. 5893-24 Štirinajstega Pridi 28. Cas mi i raj isti. 5923-24 Vsaka beseda 1 Din. a 5 Din. (31) Opozarjam cenj. dame na modeirniri-ranje damskih klobukov po najnovejših modelih. Preoblikovanje 28 Din. Salon »La Femm« Chic« Anica Puhek, Stslenburgova ulica št. 6/L 110 Naslov sedanjega bivališča po^p. Franca Gabrijela, peka, ki je bil lansko leto v Dobrepoljah, mi je radi nekih sodnijskih zadev zelo potreben. Kdor bi za istega vedel prosim, da ga s>poroči na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »So dišče«. 5813-31 33 ti i? Nenadomestljivi svetovalec v denarnih zadevah, trgovskih poslih, pravdah, pri špekulacijah, obolenjih, odločitvi poklica, pred potovanjem, vlaganjem prošenj, sploh v vseh življenjskih okoliščinah je edino le točno odgovarjajoči izum »PREKOK«. — Cena izvodu Din 30.—, po povzetju ali proti gotovini. Ako ne ugaja, se vrne denar. — Naročite takoj, dokler zaloga ne poide. 2446 ZALOŽNIŠTVO »PREROK«, LJUBLJANA VIL S H 2 .= = a o Aleksandrova cesta štev. 11 vljudno naznanja cenjenemu občinstvu svojo PRESELITEV v znatno večje prostore v isti hiši. Ob tej priliki priporoča svojo velikansko zalogo vsakovrstnega manufakturnega blaga po najnižjih dnevnih cenah. 2429 Po dolgem trpljenju je preminul dne 16. t. m. ob 2. uri ponoči naž ljubljeni oče, stari oče, gospod lian Kofae čevljarski mojster v starosti 74 let. Pokopali smo ga v četrtek, dne 18. t. m. na pokopališču pri Sv. Križu. Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki so dragega pokojnika spremili' k zadnjemu počitku, posebna zahvala velja gg. dr. Rusu in dr. Jugu ter častitim sestram usmiljenkam za ves trud za časa njegove bolezni. Ljubljana, dne 19. februarja 1932. 2430 Žalujoči ostali. Iz Trbovelj t— Kino Sokol bo predvajal drevi ob 20. zvočno veseloigro »Zaspani mož« z Marijo Paudlerjevo. Iz Konjic nj— »Tri vaš^e Svetnike« srno videli 13. t. m. zvečer tudi v Konj:cab. Naš Sokol je povabil brate in sestre iz Oplotnice, ki so na svojem odru prejšnji mesec tako uspešno odigrati to duhovito komedijo, a so gostovali tudi pri nas. Gledalci so bili z igro splošno zadovoljni. nj— Društvo »DravinJa« v Zbelovem pri Konjicah se je prostovotjno ra/šlo. Društvena imovina. obstoječa v glavnem r tamburaških instrumentih in knjižnici, 6e je prepustila Sokolu v Ločah. nj— Prijave za vsesokoiski zlet ▼ Pragi sprejmia Sokol v Konjicah samo do L marca. nj— Občuten mraz smo imeli tudi v Konjicah, kjer je kazal toplomer v nedeljo 14. t. m, 26 stopinj Celzija pod ničlo. Iz Prekmurja ptn— Čajanke. Od nedelje 21. t m. eo bodo vršile vsak iih 14 dni v prostorih prejšnje kavarne »Krone« v Mumlci Soboti čajanke. Začetek ob 17. Sodeiovaj bo kompleten jazz-orkester Sokola. pm— Ustanovitev krajevne organizacija JRKD v Bodoncin se je vršila ie dni t neb i to polnih prostorih pri g. Šlcrabanu. Organizacija obsega občine Bodonce. Zai»-kovce. Stare Beznovce, Nove Beznovce m Vadarce. V odbor so bili izvoljeni gg.: za predsednika župan Hodošček Ludovk i?z Zabukovcev, za podpredsednika župan Beznic Štefan iz Bodoncev, za tajnika šo'iski upravitelj Vukan, za blagajnika Beznk Janez iz Bodoncev. pm— Pretep. Fanta B en ca k m ZeTko ®t«r se pred dnevi vračala domov v Murei« Črnoe, ko p ta jima prekrižal!« pot fanta Maric in Barako ter se začela z njima prerekati in nato pretepati. Na krik pretepa-jočLh se so prišli iz hiš še drugi fantje io posegli v pretep. Ker so pri tem rvesti premalo zalegle, so se zabTiskaiii v r-ctcaih noži, Nefci pretepač je prišel celo s krampom. Med pretepom je nekdo zabodel Marica Alojza med rebra in mu zadal nevarno rano. Skoro vsi so k sli iz boja z razrezanimi rokami in e krvaV i m.i obrazi. Za svojo sirovo^t se bodo fantje zagovarjali pred sodnikom. S****. •-»■-'• ~: .•.'V-;-' . •« .--i ' ■. '■ ivk.fc-aviii? Obftina LJubljana ilebtoi pogrebni &avod Umrla nam je naša nad vse ljubljena soproga, dobra mamica, sestra, teta itd., gospa vanka Brezovšek posestnica dne 19. t m. ob 3. uri zjutraj po dolgi, mukepolne bolezni, previdena s tolažili svete vere. Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 20. februarja 1932 ob y24. uri popoldne od doma žalosti, Komenskega ulica 26, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 19. februarja 1932. 2432 Izvleče!« iz programov Sobota, 20. februarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45« Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče^ borza, — 17: Salonski kvintet. — 18: ZumberaSkf uskoki. — 18.30: Gimnastične vaje. — 1&: Angleščina. — 19.30: Stroj in človek. — 20? Pedagoška ura.. — 20.30: Koncert kvarteta Glasbene Matice. — 20.45: Plošče. — 21.30: Salonski kvintet. Vmes napoved čs s« Ln poročila. Nedelja, SI. febrnarja. LJUBLJANA 8: Sadjarstvo. _ Espo-rantsko predavanje. — 9.30: Cerkvena glasba. — 10: Prenos protialkoho'nega kongresa iz Uniona. — 12: Čas, poročila, plošče. — 15.15: Dekliška ura. — 15.45: Spevoigra >Srce in denar«. — 16.45: Salonski kvintet, — 20: Glasba Čajkovskega na ploščah. — 21.45: Samospevi se. Golobit-eve. — 21.15: Rezultati poskusov dr. Vebra. — 21.30: Salonski kvintet. — 21.50: Poročila. — 22.05» Evropski koncert iz Londona. BEOGRAD 11.30: Narodne melodije. —<, 12.05: Tamburaški zbor. _ 12.30: Radio-orkester. — 16: Popoldanski koncert. — 20: Koncert orkestra. — 21.30: Poročila. — 22.05: Prenos evropskesa koncerta iz Londona. — ZAGREB 11.40: Koncert na ploščah. — 17: Plesna glasba. — 20.30: Radio-orkester. — 22.05- Prenos koncerta iz Londona. — PRAGA 16: Prenos iz Brna. — 18: Arije in pesmi. — 19: Godba na pihala. — 20: Vesele pesmi. — 20.30: Prenos iz Brna. — 21.30: Violinski koncert. _ 22.05: Prenos evropskega koncerta iz Londona. — BRNO 16: Popoldanski koncert. — 18: Prenos ix P rase. — 20.30: Poljuden koncert. — 22.06: Prenos iz Prage. _ VARŠAVA 17.45: Koncert na čelo. — 20.15: Koncertni večer. — 22.05: Prenos iz Londona. — 23.45: plesna glasba. — DUNAJ 9.30: Zborovsko petje. — 10.30: Simfoničen koncert. — 11.40: Lahka godba. — 12.35: »Seviljski brivec« na ploščah. — 15/40: Koncert orkestra. — 17.35: Komorna glasba. — 20: Dunajski zvoki. — 22.05: Koncert iz Londona. _ BERLIN 20: Orkestralen koncert. _ KČNIGSBERG 16.25: Koncert tria. — 18.40: Collegium musicum. — 20.05: PočaŠčenje v vojni padlih. — Orkestralen koncert. — MCHLA.CKER 16: Stara italijanska glasba. — 17.30: Nabožno petje. _ 18.30: Kitare. — 19.20: Alemanski proaram. — 21: Dramski večer. — BUDIMPEŠTA 15.45: Zabaven program. — 20.10: Orkestralen koncert — 22.05: Prenos koncerta iz Londona. — Ciganska godba. — RIM 17: Simfoničen in komorni koncert. — 21: Instrumentalen in pevski koncert. Žalujoči soprog Konrad in otroci Marjan, Majda, Ančka in Vida ter ostalo sorodstvo POZOR! Originalni vzorci štofov »Bradford — London« in originalno češka »Anka« tkanina iz »Indinskega materijala, različne širine, znižane cene. Preproge od državne banovinske tkalnice iz Sarajeva; ročno delo perzijskih svilenih in bosanskih, orijentalskih vzorcev. Državni uradniki in upokojenci kakor tudi oficirji imajo 18 mesečnih obrokov. Ljubljana, šelenburgova 7/1. »Bradford« Hotel Beograd „R0YAL" Kralja Petra ul. 56, Telefon 25-295 Moderen komfort. Cena za sobo oa 45.— Din. 2378 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoii Ribnikar. Za Narodno tiskarno (L d. Kol tiakarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi ? Ljubljani.