NO. 231 Ameriška Domovi ima mt-m.—MJR—m__M .. ""lal AM€RICAN IN SPIRIT FOR6I6N IN LANGUAGE ONLY SLOVGN1AN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, NOVEMBER 23, 1953 LETO Lm —VOL Lin NOVI GROBOVI Mrs. Mary Belaj V petek popoldne je umrla v Womens bolnišnici Mrs. Mary Belaj, stara 58 let in rojena v Clevelandu. Ona in njen soprog Frank sta vodila že nac 40 let znano modno trgovino na 0205 St. Clair Ave. Pokojna je kila hčerka dobro poznane Mo-dieeve rodbine pionirjev na E. 02. St. in St. Clair Ave. — Njen °če John je umrl tekom influ-^ične epidemije leta 1918. Bila N čllanica društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ in Svob. Nevenke št. 2 SDZ. Tukaj Ikošča soproga Franka, hčerko Olgo, poročeno Conway in ene-p vnuka. Dalje zapušča mater V Caroline Modic, — brate Hohna, Franka, ki je poznan ludi kot Ernie Maddock, kateri N umrl pred dvema letoma, '■°seph, Anthony in Albin, ses-Anna Milavec, Caroline in “sephine McDonnell, ki živita v Los Angeles, Cal., in mnogo Sorodnikov ter prijateljev. Po-^reb bo v torek popoldne ob 1:30 12 Zakrajškovega pogrebnega pvoda na Lakeview pokopališče. . Naj v miru počiva, preostalim re’Kamo naše sožalje. Joseph F. Jezerinac Lanes zjutraj ob 1. uri je ne-^dorna umrl za srčnim napa-^0lU na svojem domu 5602 Car-Ave., Joseph Frank Jezeri-llac- Dne 9. nov. je praznoval 46. rojstni dan. Rojen je bil .’ Llarguarita, Penna, odkoder ® prišel sem s svojimi starši 1. 27. Zaposlen je bil v Graphite L r°nze Co. Zapušča ženo Anno 01- Bates-Bajt, in 3 sinove: — ^°SePh Jr., Raymond in Charles. . alje zapušča dve sestri, Mary ^ °kas v Pitts. Pa., in Anna pheer ter tri brate: John, Pe-in Charles. Bil je član dru-a Eagles. Pogreb bo oskrbel uinov pogrebni zavod na E. , • cesti. Cas pogreba še ni bil °ločen. Anna Pontoni daljši bolezni je umrla v pr°n Rd. bolnišnici Ana Pon-jP’ r°j. Mugrli, stara 78 let, Psujoča na 14629 Coit Rd. — pPr°g Giacomo je umrl leta j p- Tukaj zapušča osem ot-^ • Ntarie Andolsek, Emily, — jpi ton, Elizabeth Maglich, Ste-Vjple Bitante, Gust, Melvin, v Cent, 17 vnukov in 12 pra-slaUW. Rojena je bila v Jugo-•ppiji. Tukaj je bivala 40 let. g. ^cb bo danes zjutraj ob — iz Jos. Žele in sinovi pogr. i]P0(1a na 458 E. 152 St., v cer-StV sv. Jožefa na E. 144 St. in la Ave ob desetih in od 111 'Pa Calvary pokopališče. £ Valentine Zelesic ° dolgi in mučni bolezni je Valentine Žele s i c, le samski, 21501 Aurora h, '’ ^Varrensville, v starosti 66 potem pa na Kalvarijo pokopališče. Frank Lach V nedeljo zvečer je podlegel srčnemu napadu na svojem domu na 1229 E. 173 St. Frank Lach. Pogreb bo oskrbel Že-letov pogrebni zavod. Podrobnosti jutri. Charles C. Morris Zadet od srčne kapi je na-gloma umrl v Euclid Glenville bolnišnici Charles C. Morris, star 81 let, stanujoč na 22650 Tracy Ave., Euclid, O. Tukaj zapušča sinova Harold in Vernon ter hčer Mrs. Ethel Bauer ter več vnukov, pravnukov in sorodnikov. Pogreb se vrši jutri popoldne ob 1:30 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. in nato na Lakeview pokopališče. Robert Grozdina Staršem John in Mary Grozdina rojena Bolden, stanujoča na 14200 Thames Ave., je preminul v St. Luke’s bolnišnici novorojenec sin Robert. Zapušča brata John, starega očeta John Grozdina, starega očeta in staro mater Martin in Mary Bolden ter več sorodnikov. Pogreb se je vršil v soboto popoldne iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. in nato na Calvary pokopa-išče. Ranjki je bil dopa iz Ža-6kr'°u' Moslavini na Hrvat- &0i t3a h,, h odkoder ■C « leti. je prišel sem Stanoval je ves Walter P. Reuther ostane predsednik CIO unije Dosedanji predsednik je bil izvoljen brez opozicije. CLEVELAND. — Walter P. Reuther, ognjeviti in sposoben dosedanji predsednik CIO, je bil na tukajšnji konvenciji organizacije ponovno izvoljen za njenega predsednika, in sicer zdaj za. svoj drugi termin. Izvoljen je bil brez opozicije. Prav tako, sta bila izvoljena brezi opozicije tajnik - blagajnik J. B. Carey in John .V Riffe, ekseku-tivni podpredsednik. Carey je na tem položaju že izza prve konvencije CIO, ki se je vršila leta 1938. On je obenem predsednik organizacije International Union of Electrical Workers. Riffe, ki je član unije jeklarjev, je bil imenovan na svoje mesto ob smrti eksekutivnega podpredsednika Allana S. Hay-wooda v letošnjem letu. StotteiOI,izjave, ki naj se upoštevajo! sezone Lov na zajce, fazane in drugo divjo perjad se prične ob devetih zjutraj. COLUMBUS, O. — Ohijskim lovcem se je obrnila danes “zelena luč”, kar pomeni, da gredo lahko na lov na zajce, fazane, prepelice in drugo divjo perjad. Deževje, ki je padalo v petek (ponoči nad vsemi lovišči v državi Ohio je zmanjšalo nevarnost gozdnih požarov, radi česar se je otvoritev lova za en teden zavlekla. Oblasti naznanjajo, da zaradi tedenskega odloga otvoritve lovske sezone slednja ne bo podaljšana za teden dni. Lov na zajce bo končan 1. januarja ob petih popoldne, na far-zane in jerebice pa 5. decembra ob isti uri. Vsak lovec sme ustreliti na dan štiri zajce, dva fazana (petelina) in po dve madžarska jerebici. Zavezniki zadovoljni z nazori lialije o Trstu Kaj je italijanski premier Pelia povedal zavezniškim ambasadorjem, poročilo ne pove. RIM. — Zavezniške avtoritete' so 21. novembra izjavile, da je) italijanski premier Pella predložil “konstruktiven in zaupanje Letalo je doseglo naglico 1,327 milj na uro Dosežena brzina je dvakrat večja od brzine zvoka. LOS ANGELES, Cal. — Douglas Skyrocket letalo je doseglo novo senzacionalno brzino — 1,327 milj na uro, kar je dvak-krat večja brzina od brzine zvoka. Letalo je vqdil na tem drznem poletu pilot Scott Crossfield. —• Polet nad pustinjo južne Kalifornije je trajal 11 minut od trenutka, ko je bilo malo letalo izpuščeno iz trebuha materinskega letala, bombnika B-29. Letalo je bilo izpuščeno iz velikega letala v višini 32,000 čevljev, nakar je samici šinilo naprej v višino 60,000 čevljev. Letalec je povedal, da je požgal tri tone goriva — mešanega: kisika in alkohola, katerega je porabljal po 200 galonov na mimr to. Misli teh izjav so tako globoke in segajo do same ko renine zlu in krivic, da bi jih morali resno pro učevati voditelji vesoljnega sveta. Zaključek letne seje katoliških škofov Združenih držav, ki tvorijo administracijo odbora Nation al Catholic Welfare Conference v Washingto-D. C. Tiger raztrgal levinjo MILAN, Italija. — Cirkuška levinja, ki je pred časom držala v šahu razjarjenega tigra ter s tem ohranila življenje cirkuškemu krotilcu, je zdaj shrna izgubila življenje. Dne 16. novembra je tiger Reger napadel krotilca Leonida Ca- vsebujoč odgovor” na predlogi sartelija med cirkuško predsta- mednarodno konferenco rešitev tržaškega vprašanja. Isti viri pravijo, da pozicija, 'ki jo je navedel Pella v konferenci z ameriškim, britanskim vo. Takrat pa je priskočila krotilcu napomoč levinja Niagara, ki je držala tigra v šahu, dokler •se krotilec ni rešil iz kletke. V nedeljo pa je krotilec zasli- m francoskim ambasadorjem, — šal strohovito rjovenje v kletki, predstavlja upanje za ugodno Ko je pogledal, je videl, da je nu, WASHINGTON. — Katoliški škofje Združenih držav, ki so i-meli tukaj svojo letno, sejo, so! ob njenem zaključku podali izjavo, v kateri pravijo, da je v naši lastni deželi z vso silo na delu “proces degradacije” potom ispolnost ■ objavljajočih oglasov, iger, filmov in knjig. Prelati so tudi zelo ožigosali komunizem, katerega so označili kot “terorizem odgovornosti brez pravic.” Izjava kardinalov, nadškofov: in škofov, ki tvorijo administracijski odbor National Catholic Welfare Conference, se je v glavnem tikala “dostojanstva človeka” ter je orisala ogromne pritiske, ki se jim mora zoperstavljati človek, če hoče izbegni-ti kaosu. Prelati so izjavili, da če se človek ne boi zavedel, “da je Bog njegov izvor”, bo uničil vse, kar je dobrega v njem. Nekaj velikih resnic Dalje so poudaril sledeče velike in globoke resnice: “Država je stvor človeka, toda človek je stvor Boga; torej država obstoja zaradi človeka, ne človek zaradi države!” “Mnogo našega ekonomskega vzburkavanja in nemira je pripisati ranjenemu in žaljenemu človeškemu dostojanstvu. . . . pravica kapitalistov do svojih rešifev tega vprašanja z Jugoslavijo glede kontrole spornega ozemlja. Pella je poklical k sebi vsa-cega ambasadorja posebej ter mu predložil stališče Italije «3 predlaganji konferenci -Velike trojice, Italije in Jugoslavije. tiger raztrgal levinjo na kose. TRST, 21. nov. licija je razbila POREDNA PUNCA LONDON. — Princesa Margareta, sestra kraljice Elizabete, si je šla oni večer ogledat film “The Moon is Blue,” katerega je katoličanom prepovedal gledat newyorski kardinal Spellman. Princesa je prišla v gledališče lej! Bri družini Stephan in Ma- v bi treh sv°jih Prijateljic. ^ Lusek. Pogreb se bo vr- Kakor 2nania nav2ropa ta D,m-zjutraj ob 8:30 iz L. K,, ia zavoda v cerkev sv. 9. uri, Vremenski prerok pravi: hl^ailes bo deloma oblačno in 110j ponoči jasno in mrzlo. Kakor znamo), povzroča ta punca dvoru in angleški javnosti dokaj skrbi. Hodi namreč rada v nočne lokale, kadi cigarete, oblači se v globoko izrezane bluze in druži se s “plebejci.” Sovjetija bo izpustila 1,247 Japoncev MOSKVA. — Sovjetske in japonske delegacije Rdečega križa so se sporazumele, da bo Sovjetija izpustila 1,247 japonskih vojakov in civilistov, ki jih drži v svojih taboriščih še izza druge svetovne vojne. Slrahovila prometna nesreča v Clevelandu; žrtev je bila dobesedno polegnjena iz čevljev Tiuplo je zletelo 85 čevljev daleč od mesta kolizije. — Lobanja žrtve je bila razbita, leva noga pri kolenu skoraj popolnoma odtrgana. — Jezdeča po- “Delavec ni nekaj, kar je oi-demonstracijo predeljeno od ostalega življen-1500 brezposelnih, po komuni- ja. Delavec ni zgolj roka (de-stih vodenih ljudi, ki so zahte- lovna), kakor trdi individualis vali pred mestno hišo delo in/ tični kapitalizem; ni zgolj želo-kruh. j dec, katerega morajo hraniti po- litični komisarji, kakor misli komunizem; delavec je oseba, ki ustanavlja s svojim delom tri' odmoišaje: z Bogom, s svojim sosedom in vsem svetom.” Pred vsemi reformami morajo priti reforme človeka samega “Ekonomske in socialne reforme, če hočejo biti učinkovite, morajo slediti osebnim reformam”, so izjavili zbrani cerkveni knezi. “Kakovosti družbe se ne more meriti po kakcivosti in-dividualcev, ki jo tvorijo, zakaj kakovost družbe se ne more dvigniti nad kakovost njenih članov.” * * * To so res velike in globoke misli, ki naj bi jih proučevali tako voditelji človeštva kakor človeštvo samo. iče tem mislim dodamo še misli in besede papeža samega, ki jih je nedavno govoril udeležencem VI. Mednarodnega kongresa za kazensko pravo v Rimu, bomo dobili po-polnio sliko pravičnega sveta. — Tedaj je papež Pij XII. med drugim rekel: “Zakon mora biti sicer pravičen in povsod enak, — vendar tak, da vzame vsakemu voljo do napada z vojno ali do-političnega zločina. “Nekaznovani zločini in zločinci iz prve svetovne vojne so dali povod za drugo, še hujšo svetovno vojno,” Papež je naglasil, da je zločin vsaka vojna, ki nima obrambnega značaja, vaško množično ubijanje nedolžnih zaradi povračilnih ukrepov, vsako streljanje talcev, ubijanje i iz plemenskega sovraštva, mno-podjetij in svojih dobičkov, ini žične deportacije, nasilje nad! pravica delavcev do svojih mezd j ženskami in otroci, samovoljno in svojih unij, sta obe pogojni v l,0pravijanje sodstva, nasilno na-svoji službi splošnemu blagru.” hiranje delavcev itd. CLEVELAND. — V noči od petka na soboto oz. v soboto v zgodnjih jutranjih urah, je neki motorist povozil nekega človeka s tako strahovito naglico in silo, da ga je vrgel sunek 85 čevljev daleč. Nesreča se je pripetila na E. 30. St. in Euclid Ave. žrtev te grozne nesreče je bil Andrew J. Stasko, star 36 let in stanujoč na 1745 Eddy Rd. Kmalu po nesreči so ga našli ležečega na cesti z zlomljenim tilnikom, z razbito lobanjo in z ob kolenu skoraj popolnoma odtrgano levo nogo. Po vsej priliki ni bilo pri tej strahoviti nesreči nobene priče. Policija je rekonstruirala tragedijo iz dokazov, ki jih je ugotovila na mestu nesreče. Avtomobil divjega voznika je divjal v vzhodno smer, ker sd našli sledove drsenja pnevmatik v tisti smeri, kjer je bil Stasko zadet in ubit. Udarec je bil tako silen, da je Stasko dobesedno zletel iz svojih čevljev. Eno njegovih obu- val so našli deset čevljev od mesta kolizije, drugo pa sedem čevljev vstran. Hlače so bile žrtvi skoraj popolnoma strgane s telesa. Njegova zapestna ura, ki je bila tudi odtrgana od zapestja, je bila najdena 48 čevljev od kraja nesreče. Ura je obstala ob 3:11, s čemer je dokazan čas kolizije. Papež je tudi rekel, da podrejeni ne smejo izvršiti zločinskega dejanja na povelje nadrejenih, kajti noben nadrejeni ne more izsiliti nemoralnega in krivičnega dejanja, ki ga nihče ne sme izvršiti. Vojak torej ne sme izvršiti nemoralnega in zločinskega dejanja na povelje svojega nadrejenega častnika, tudi če bi on s tem moral utrpeti najhujšo telesno kazen. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Važna seja— Zveza podjetnikov s St. Clair Ave. ima v torek zvečer ob osmih v sobi št. 1 Slov. nar. doma važno sejo. Vsi vabljeni! Na obisku— Mr. in Mrs. Joseph Jerich iz Ely, Minn., sta prišla v naše mesto na obisk. Ostala bosta nekako en mesec. Stanujeta pri R. Stefanko, 1461 Babbitt Rd., Euclid. Mrs. Jerich je sestra Mrs. Mary Marsich z 1245 E. 59 St. Dobrodošli! Pozdrave pošiljajo— Mr. in Mrs. Anton Grdina st. ter dr. in Mrs. Perko pošiljajo pozdrave iz Bostona, Mass. Dan varnosti— Torek naj bi bil dan posebne pazljivosti in varnosti v prometu našega mesta. Policija vabi vse prebivalstvo naj se potrudi, da ta dan ne bo nobene prometne nesreče. V bolnišnici— John Prišel,, 15908 Park-grove Ave. je bil v petek popoldne prepeljan v St. Alexis bolnišnico, kjer se bo podvrgel operaciji. V bolnišnici— V sobote popoldne je bil prepeljan v Oakwood Sanatorium Frank Hočevar, stanujoč na 1079 E. 68 St. Zadušnica— V sredo, dne 25. nov. ob 7 :45 zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za Mike Razbor-šek ob sedmem dnevu njegove smrti. Kulturne prireditve— Koncert Adrije, ki se je vršil včeraj v AJC domu na Recher Ave., in igra “Revček Andrej-ček”, ki jo je priredilo včeraj dramatsko društvo Lilija v Slovenskem domu na Holmes, sta lepo izpadli. Tudi udeležba je bila povsod prav lepa. Več o tem bomo še poročali. Obsojenima morilcema ugrabljenega dečka je juslični department zanikal poroko Justificirana bosta skupno, pa ne zato, ker tako želita, temveč zato, ker je težko razkužiti celico strupenih plinov. WASHINGTON, 20. bra. — Obsojena ugrabljevalca in morilca Carl Austin Hall in) 1 njegova pajdašinja Bonnie Heady sta izrazila želje, da bi se ji-Tu je pa kcfnec vseh nadaljnih ma dovolila poroka pred njuno dokazov. Voznik vozila je vseka-J eksekucij o v plinski celici jetniš-ko|r oddivjal naprej po prazni in nice države Missouri, zapuščeni ulici ter ni pustil za j Mrs. Heady je izjavila, da bi seboj nikakih onih znakov, ki rada umrla kot žena svojega zlo-navadno ostanejo za takimi voz- činskega tovariša Halla. — Na to je justični department odgo-'voril, da jima me bo dovolil po- /niki. Tako ni bilo na primer na u- 'lici nobenih obročev od avtomo- roke pred njuno eksekucijo, bilskih luči ali razbitega stekla’I * * * okoli ležečega trupla. Iz tega' Rev. George L. Evans, pastor sklepajo, da ga je avtomobil zadel s sredino sprednjega dela. Toda ospredje avtomobila mora biti vsekakor znatno pokvarjeno, zato je pričela policija nemudoma z iskanjem vozila po številnih mestnih garažah, kamor ga je utegnil pripeljati voznik v popravilo. episkopalne cerkve v Kansas City, je trikrat obiskal obsojenca. Vprašan, če bi izvršil poročni obred, je odgovoril: “Na to vprašanje vam ne morem odgovoriti.” Ko bosta čakala eksekucije, bosta nastanjena v dveh izmed 16 celic v “smrtnem koridoru”. novemte Mrs. Heady bo prva ženska, ki bo sedla na enega izmed dveh kovinskih stolov v plinski celici. Usmrčena bosta skupno, toda ne zato, ker tako želita, temveč zato, ker vzame električnim napravam dolgo časa, preden odpiha j jo smrtne pline in razkužijo celico. 1 Moški obsojenci, ki so bili doslej usmrčeni v plinski celici, so bili vedno oblečeni samo v kopalne hlače, ker je težko razkužiti obleko. Mrs. Heady bo oblečena v kratke ženske hlačice, preko prsi pa bo imela tako i-menovani “brassiere”, dočim ji bo obraz zastrt s črno pol-mas-ko. i Smrt bo nastopila naglo. Nezavestna bosta postala v trenutku, ko se bo žolti plin dvignil kvišku izpod stolov, na katerih bosta privezana, komaj komolec Ambiciozni policaji NEW HAVEN, Conn. — Tukajšnja policija je res ambiciozna. 211 policistov, to je polovica celotne policijske sile, je vložila prošnje, da bi postali sar-ženti. Kolizija vlakov GRAND JUNCTION, Colo. — Tukaj sta trčila dva vlaka, pri čemer sta bili najmanj dve osebi ubiti. NAJNOVEJŠE VESTI BELGRAD. — V Jugoslaviji so se vršile včeraj volitve. Volilci so glasovali lahko samo za vlado ali proti njej. Proti po komunistih domini-rani “zvezi” ni bilo nobene stranke ali kandidatov. Glasovi sicer še niso prešteti, toda — čujte, — Tito je zmagal. (Kdo bi si mislil!) REGENSBURG, Nemčija. Dva češka antikomunistična mladeniča sta priletela iz češke skozi točo krogel na tukajšnje letališče ter zaprosila za politično pribežališče. WASHINGTON. — Iz poučenih virov se je zvedelo, da v ameriški vladi verjetno še operirata dva vohunska kroga. drug od drugega. Mrtva bosta približno v dveh minutah. Ako trupel ne bodo zahtevali njuni sorodniki, ju bodo izročili laboratoriju tukajšnje medicinske šole. *tm Ameriška Domovina Marrseav, *117 St. Clair Ave. UEnderson 1<628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Maiy Debevec NAROČNINA Za Z^d. države $10.00 ua leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1308 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 231 Mon., Nov. 23, 1953 “Četudi pekel si mnogim, naj te Gospod blagoslavija!” Gornje besede so veljale Sloveniji in so prišle iz ust slovenske Amerikanke Gizele Hozjanove. Izgovorila jih je na levem bregu Mure, ko je s svojim možem pravkar prestopila avstrijsko mejo in tako zaključila svoj obisk v rojstni domovini. Besede stoje zapisane v Amerikanskem Slovencu z dne 28. oktobra 1953. Navedimo njen celotni vzklik, ki ga je tam napisala: “Z Bogom! Z Bogom, mati! Z Vami vsi predragi! Z Bogom, domovina, lepa, ljubljena in draga! Četudi pekel si mnogim, naj Te Gospod blagoslavlja!” Zakaj se nam zdi na mestu, da se s temi besedami po-bavimo v uvodniku? V prvi vrsti bi jih radi postavili pred oči tistim in takim slovenskim in jugoslovanskim predstavnikom v domovini, ki sprašujejo ameriške obiskovalce tako ali podobno, kot so spraševali “gospoda Petriča”: Zakaj Ave Maria in Ameriška Domovina pišeta sovražno o Jugoslaviji? Gospod Petrič je sicer baje zavrnil vprašalca, češ da ta dva lista ne pišeta sovražno o Jugoslaviji, ampak le o režimu v Jugoslaviji. Toda na nadaljnje vprašanje, zakaj tako pišeta o režimu, je baje odgovoril, da “ne ve . . .’ Iz ust tega obiskovalca torej radoveden režimovec ni mogel izvedeti razloga za tako pisanje tukajšnjih katoliških listov. No, Hozjanove Gizele menda ni prišel noben režimovec spraševat o takih rečeh, pa je modra žena sama od sebe povedala v svojem popisu potovanja toliko, da je bilo kakšno pojasnilo iz ust gospoda Petriča res kar nepotrebno. Res je sicer, da se gospod ni zavedal, kako nepotrebno je, bilo, pa naj se lepo zahvali gospej Hozjanovi, da je namesto njega odgovorila!- Lepšega pojasnila, kot ga je dala ta preprosta pa po naravi izredno nadarjena žena, bi težko dal kdo drug. Če so slovenski in jugoslovanski režimovci le za trohico še dostopni resnici, jim bo pojasnilo Hozjanove gospe povedalo še precej več ko — dovolj'! Ves opis obiska v domovini izpod peresa gospe Hozja-nove je čudovito lep. Čeprav se je vlekel skozi kak tucat številk Amerikanskega Slovenca, se ga človek ni mogel naveličati brati. Je kakor pesniški izliv ljubezni do domovine, pa obenem izliv silne žalosti nad razmerami, ki tam vladajo in jih je zakrivil — režim! Ob branju njenega popisovanja si pa človek ne vzbuja samo vznešenih čustev, ampak dobi v njem tudi zelo lep in zdrav nauk, čeravno ga ni gospa Gizela nikjer s toliko besedami zapisala: Qgromna razlika je med kakšno deželo ali državo in njeno vlado! Današnja Titovina je pozabila na to razliko. Komunistom tam je Jugoslavija Tito in Tito jim je Jugoslavija. Njim je za Jugoslavijo, pa tudi za Slovenijo, Hrvatsko, Srbijo in tako dalje zelo zelo malo, gre jim za komunizem, oziroma za socializem, če je v tem res kaj razlike. Pa hočejo to “ideologijo” prenesti tudi k nam v inozemstvo, med “emigracijo.” Kako brez uspeha se trudijo, da bi ta nauk pognal korenine tudi v nas v Ameriki in drugod, bodo kaj kmalu povzeli iz popisovanja gospe Hozjanove, samo berejo naj! Tudi njihovi petolizniki v tej deželi ne bodo zlahka zapeljali takih nepokvarjenih “emigrantov’ kot sta Mr. in Mrs. Hozjan, zapeljali so in še bodo samo take, ki so se že poprej izkoreninili iz slovenske skupnosti in so si svoja čustva, še bolj pa svojo pamet, presolili s soljo, ki nima s slovenskim človekom nič opraviti. Je pa enako dober nauk v popisovanju gospe Hozjanove tudi za tiste, ki radi sedanjega režima mečejo kamenje na rojstno domovino. “Ljubezen do domovine ne bo uspevala dolgo v človeku, ki radi obilnega kruha v tujini pozabi delati razliko med režimom in ljudstvom, pa ne ve povedati o domovini nič drugega kot kaj zaničljivega. Da je tudi kaj takih med nami, ni treba šele z zgledi dokazovati. Komaj so dobro prišli sem in jim še domala vsa leta manjkajo do; 41 — toliko Časa je v Ameriki Mr. Hozjan ! — pa že ne vedo)zraven gre — tudi dobro božjo njegovega sina Rev. Josepha pritožbe, četudi od malih ljudi, pridejo na dan in da se viže nastavljen kot župnik na me-Ijudsko zadovoljnost nekaj napravi. Če bomo vsi molčali, kar sani župniji v Bradley, Illinois, v vidimo in slišimo, če bomo sito samo zakrivali, namesto da katero spadajo tudi bradleyski bi ga pomikali, ne bo naša pšenica nikdar čista.’ Pravilno, gospa Gizela! Taki kot ste Vi, naj hodijo tja na obisk! Tisti, ki nič “ne vedo,” naj ostajajo, kjer so! — P. B-ič. BESEDA IZ NARODA J PRAVI tone t HRIBA Joliet, 111. — Za lepim poletjem smo imeli lepo jesen, ki se je pa že tudi naveličala nas in se že poslavlja od nas. Slana je nam že poparila in pomorila cvetlice in cvetje po naših vrtovih in vsa narava se umika v neko rezerviranost, da se poda v zimsko spanje in počitek, da bo zopet spočita vstala prihodnjo spomlad. Sobota je, iz trgovin sem nanesel skupaj kar mi bo treba za prihodnjih par dni. Potem sem krenil k prijatelju Juretu, ki se pa te dni največ mudi v svoji Kan-galileji v spodnjem štuku. Tam pokuša letošnji pridelek dobre vinske kapljice, ki je res izredno dobra, da bi jo bili še sami nebeščani veseli, ne le midva vesela Belokranjca, ki sva se rodila, bi rekel, skoro pod vinsko trto. Kar dobro sva se zabavala. Nama na pomoč je prišla še dobra boljša polovica Juretova in smo okrepčani s pravo pristno kangalilejsko navdušenostjo še malo zapeli. Barba je naprej pela tisto: “Je pa davi slanca pala, na zelene travnike, je vso travco pomorila in vse žlahtne rožice. . ^i-i**********************^*************************** v tebi ni križa, težav, ne joku. Vtrujeno vzemi Adamovo kri, v tvojem naročju počiti želi. Kratki so dnevi na svetu za nas, urno nam zgine odločeni čas. Blagor jim, kateri v Gospodu zaspe: v slavi nebeški se tam prebude!” Yes, tihih jamic, v katerih spe spanje pravičnih že mnogi Slovenci na našem hribu je že dosti. Ko bi mogli vsi, ki spe na našem slovenskem pokopališču sv. Jožefa hkratu.odgovoriti; tukaj smo! Bi bil to glas ogromnega zbora. Med njimi bi bili mnogi tisti, ki so veliko; žrtvovali in delovali za slovenski napredek v v Ameriki. Koliko jih je! Zgodovina ameriških Slovencev jim najbrže ne bo nikdar dala zasluženega priznanja. Vsaj zadostnega ne. Saj ni moč povedati v pisani, ne v zgovorjeni besedi kaj vse so ti vrli pijonirji naredili, da bi slovenstvo čim dalj mogoče živelo in delovalo za svojo in drugih srečo tu na svetu. Lep je naš hram božji sv. Jožefa in lepe so vse ustanove naše župnije sv. Jožefa! Lep je dom prve slovenske bratske organizacije naše K. S. K. Jednote. Ampak, kako bi jih še bolj spoštovali in čislali, če bi se zavedali, da se vsakega kamna v teh stavbah drži znoj pridnih slovenski pijonirjev, ki so to gradili. V tistih prvih časih pred šestdesetimi in petdesetimi leti ni bilo vsega v izobilj u kakor je danes. Malo je bilo proti temu, kar imamo danes. Pa je pridni veren Slovenec dal in žrtvoval veliko od tistega malega kar je imel .za slavo in čast Božjo in za slavo in čast svojega naroda. Na tehtnici pravične zavesti, so tiste žrtve mnogo težje od današnjih, ki so v številkah Slovenci. Vsako nedeljo je moral čitati evangelij v štirih jezikih. Leta 1913 ga je škof poslal v Waukegan, Illinois, za župnika na slovensko faro Matere Božje. Takrat so bile tam težave. Znana Kalanova afera, mu je< dala mnogo bridkosti. Leta 1915 pa je bil imenovan za župnika hr-vatske župnije Marije Vnebovze-te v Chicagi, kjer je pastiroval vse do svoje smrti. Pokojni župnik Štukel, dasi v Ameriki rojen je bil vrlo zaveden Slovenec. Slovensko literaturo je zelo ljubil in visoko cenil. Imel je bogato knjižnico in radoveden sem, če bo zdaj po njegovi smrti tiste njegove zbirke kdo ohranil, ali so že šle, ali bodo1 v kak furnace. Več dragocenih knjig je imel. Z blagim pokojnikom sva bila dobra prijatelja. Večkrat sem ga obiskal in vsakokrat sva se prijateljsko razgovarjala. Zadnja leta je tožil, da ga muči trganje po> udih. Lani je šel v to- plice v Arkansas in je dejal, da mu je dobro odleglo. Zdravil se je tudi v drugih krajih, a končno je oslabel na srcu in temu je baje podlegel. Tako je, tako končavajo naši pijonirji. Nas Slovencev je malo, zato je dvakrat škoda vsakega, ko ga pobere smrt. Posebej še pa je slovenskih inteligen-tov voditeljev, ker teh je nam vedno manjkalo. Vsaka vrzel v tem oziru ostane neizpolnjena, prazna. Pomoči temu ni. Pokojnik je bil prepeljan iz Chicage v Joliet in je položen k večnemu počitku tukaj v skupni družinski grobnici štuklove družine na pokopališču sv. Jožefa. Naj vrli pokojnik počiva v miru in dobri Bog ga naj bogato nagradi kot svojega zvestega služabnika. Mi vsi, ki smo ga poznali se ga pa spominjamo v molitvah. Sorodnikom pokojnika naše sožalje! Vsem čitateljem Ameriške Domovine iskrene pozdrave! Tone s hriba. Jure je izboren basist, jaz sem pa tako nekam počez pritiskal in peli smo. Biti vesel ni k je tudi ve5> greh, saj pravijo da vesele lju-|kak(jr je bilo tedaj> Kdor zna di ima se Bog rad. Potrostam ra,zlikovati med ,tistimi časi pred s to zavestjo smo se lepo raz- 6Q in 5Q ieti; ta zna tudi deliti s i. Se piej pa Sia uie in jai- ,prjznanje slovenskim pijonirjem, ba objavila kaj zapeljiv pro- ki £0 y tistih težldh časih delova. m 'ZQ x. q h a; q Im Han In 1 li za slovenski napredek v Ame-riki. Čast slovenskim pijonirjem! — Na našem hribu, na sloven- Loramski kotiček Piše Josephine E. Dolgokljuna teta štorklja je bila zadnje čase kar precej zaposlena v naši lorainski vasi. Same krepke fante je prinesla sledečim mladim družinam: Mr. in Mrs. N. Schrenk, — Mrs. Schrenk je iz Urbasove družine, — Mr. in Mrs. A. Pogačar na 30. cesti, — Mrs. Pogačar je hčerka Tomažičeve družine z 32. ceste, — Mr. in Mrs. Robert Pogorelec s 34. ceste in Mr. in Mrs. Edward Pogačnik. Upamo, da bodo vsi ti malčki zdravi in pridni, da bodo, ko odrastejo, v veselje in ponos svojim staršem. Vsem naš poklon in častitke! Dne 18. oktobra smo z lepo i pripravljenim banketom praznovali 30-letnico ustanovitve našega Narodnega doma. Udeležba je bila naravnost sijajna. Okrog 400 ljudi je bilo navzočih. Poselili iso nas tudi vsi predstavniki našega mesta. Najbolj veseli pa v rokah demokratskih voditeljev. Značilno pri tem je to, da je skoraj polovica teh mestnih uradnikov slovanskega rodu in so kar vsi fest fantje, upamo da bodo tudi v bodoče v skupni modri razsodnosti vodili mestne posle. Le žal, da ni med njimi nobenega našega, čisto našega človeka, — Slovenca. Dovolj zmožnih mož je med nami, toda premalo zanimanja in premalo korajže. Zatorej, možje in fantje, zganite se in glejte, da bodo pri prihod-nih volitvah tudi slovenska imena na volilnih listkih. gram za Zahvalni dan, ki bo 26. novembra. Kaj menite, kaj sta objavila? “Na Zahvalni dan pa glej, da ne „ T - * boš nikamor šel. Pri nas boš ko-,^6™ Pok^alis™ sV- Jožefa je sil. Raco bom spekla, pa dobro 1 nastala pred nedolgim nova Lha potico zraven naredila in dobro jamiCa ~ nOV slovenski grob, v se bomo imeli.” katerem počiva in bo čakal an- „ , geljske trombe zaslužni sloven-Well, tako povabilo odkloniti gki duhovnik č. j h štu_ bi bil pa ze smrtni greh, sem hi- kel> dol let,ni ž ik na hrvat_ tro odvrnil. S tem je bilo pova-ski župniji Marije Vnebovzete bdo ze sprejeto m tako sem pod na 6005 s_ Marshfield Ave. v težko obljubo dolžan, da se pri- pb-r hodnji četrtek udeležim okusne- 1Ca U smo bili, da je prišel ta dan med kakor pa je bilo tedaj. Kdor zna nas naš priljubljeni, spoštovani in vedno prijazni governor Frank J. Lausche. Kako nas je počasti)! s svojim obiskom! Slišali smo več kratkih govorov, toda med vsemi je bil najboljši Lau-schetovega Franceljna. Le malokdo zna tako kot on vplesti med resne besede tudi preprosto domače in prisrčno šaljive. Naj ga nam dobrotno nebo ohrani še mnogo let! Letošnje volitve so pri nas tudi kar dobro izpadle, skoraj vsa administracija našega mesta Je me ga kosila pri Juretu. Čaka torej nekaj ddbrego in vem že v Pokojni župnik Joseph štukel, je sim pijonirske slivenske dru- naiprej, da se bomo dobro imeli. žine v J°lietu pokojnih Mr. in Če se mi bo zdelo o tem potrebno Mrs- Joseph Štukel, znanega pr-kaj zapisati, bom pa zapisal kaj |vega predsednika K. S. K. Jed-prihodnjič. Do tedaj pa bodite :note- ki ie Pred več leti umrl v vsi ki to berete, zdravi in vsem jk,a Salle, 111. in je pokopan v Jo-želim za “Čiken dey” obilo ko-!lietu na našem slovenskem po-kcšjih, puranovih, gosjih in dru. | kopališču, prav tam kamor gih dobrot, ter vse drugo za kar!zdai položili k večnemu počitku Iz stare domovine, z naše Me-inišije sporočajo, da je 10. oktobra umrl poznani Janko Švigelj (Marketov Janko). Umrl je v ljubljanski bolnici, pokopan je na ljubljanskem pokopališču. Bil je dolgo časa slabega zdravja, edini sin premožnih staršev, v življenju pa pokojnik ni imel sreče. Pred prvo svetovno1 vojno je bil nekaj let v Ameriki, zaposlen pri Glasu Naroda v New Yorku, nato je odšel v Kanado “na uro gledat,” kot je sam dejal, od tam pa se je vrnil domov k svojcem. Umrl je v starosti 67 let, zapušča ženo, ki je doma iz Grahovega pri Cerknici, 3 hčerke in enega sina. Naj bo pokojnemu mojemu bratrancu ohranjen blag spomin pri vseh, ki so Jankota spoznali. On naj pa po trudapolnem življenju v miru počiva! Zlati jubilej v San Franciscu dosti več o ljubezni do domovine kot, da zamahnejo z roko in se potipajo pa žepu! ' Popis potovanja po Sloveniji in deloma Hrvatski, ki ga je objavila gospa Gizela v Amerikanskem Slovencu, je za nas vse tako zdrava duševna hrana, da bi moral iziti v posebni knjižici. Resno se namreč bojimo, da ga tam, kjer je izhajal, mnogi niso brali. Verjetno že zato ne, ker je izšel v prekmurskem narečju, dasi je Gizelin jezik vsakemu Slovencu zelo razumljiv. Velika škoda je, če ga ljudje res niso v večji meri brali, kakor slutimo. Saj raznih propagandnih spisov glede današnjih razmer v domovini nam ne manjka. Z obeh strani! Gizelin opis pa nima namena uganjati propagande, pa tudi ni prav nič potrebno, ker resnica brez sile prihaja na dan iz vsake slike, ki nam jb poda. Gizela sama piše, da je tam povedala: Nisva prišla izpraševat, prišla sva na obisk. Toda — slepa in gluha nista mogla biti! Nekje v popisu se sprašuje: “Zakaj vse to pišem? Da domovino kritiziram? Mogoče da ščuvam ali napeljavam njene sovražnike, da bodo še j tiha jamica ga čaka na mirodvo-bolj proti njej? Ne, dragi! Samo par doživetij in pritožb ru, to je vse. Neka naša narodna; sem omenila. To samo zato, ker jo ljubim. Zato pišem, da pesem poje o tej jamici: bi jo vsak Slovenec bolj vzljubil iri ji pomagal, da čimprej) / pride do neke zadovoljnosti. Meni se zdi potrebno, da takej "Jamica Nha, kotiček miru, kapljico, seveda! ! Štukel. — Človeško življenje na zem-JPCvojni župnik Joseph štukel je Iji je kratko. Komaj se zaveš, da prišel v Joliet še prav mlad s živiš, čemu in zakaj živiš (neka-!svojimi starši. Rodil se je 2. mar-teri še tega časa nimajo), že se|ca 1887. v Chicago* Illinois. Ko ti življenje povečsri in pride ura j je bil star komaj eno leto so se odhoda iz življenja. Ko smo živi njegovi starši preselili v Joliet, in razberiti, polni življenja si j Kot mlad deček je posečal far-predstavljamo, kaj vse smo. V n° šolo sv. Jožefa. Leta 1907 je resnici smo nič. Komaj se rodi dokončal v Ameriki modroslov-mo, smo že obsojeni na smrt in ne šole, nakar se je podal v sta-ta pobere nekaterb preje, druge' ri kraj, da bi si ogledal domovi-malo kasneje, a nihče ji ne uide. Naj bo kdo še tako slaven, ma-gari na kraljevskem prestolu, ko no svoje drage matere in očeta v prelepi sončni Belokrajini. Nato je ostal v Inomostu na Ti- ga smrt pobere, mora pustiti vse rolskem v semenišču, kjer je do-tu, ničesar ne more vzeti seboj, j vršil bogoslovne študije in dne kar je zbiral tu na zemlji. Le 26. julija 1910 je bil posvečen v mašnika. Novo mašo pa je pel v Jolietu dne 4. septembra 1910. Nato je bil kot pomožni duhovnik pri sv. Jožefu v Jolietu okrog enega leta. Leto pozneje je bil San Francisco, Calif. — Mnogo naših župnij je v zadnjih letih praznovalo zlati jubilej. Letos se je tudi naša župnija na daljnem zapadu uvrstila med nje. Hrvati in Slovenci so seveda prišli v te kraje že mnogo poprej, vsaj pred 100 leti. Kmalu so si ustanovili svoje podporno društvo in to si je kupilo že leta 1861 lastno zemljišče na starem škofijskem pokopališču v San Franciscu. Pa so bili mladi ljudje in gotovo so mislili več na življenje s cerkvijo kot pa na cerkven pogreb. A manjkalo jim je dobrega organizatorja — duhovnika. Dva sta prišla, še pred letom 1900, eden iz Dalmacije, eden iz Slovenije. Pa sta oba kmalu umrla. Šele ko je prišel iz Istre za božiče 1901 jezuit Bontempo, se mu je posrečilo organizirati naše ljudi. Tako se je župnija prav za prav pričela v jezuitski cerkvi, ki je stala skoro nasproti mestne hiše. Avgusta 1903 je pa nadškof Riordan imenoval fathra Frančiška Turka, ki je bil dober mesec prej posvečen v St. Paulu, Minnesota, za našo nadškofijo, kot prvega župnika cerkve Jezusovega rojstva. Oktobra 1903 so popolnoma v bližini jezuitske cerkve, na Fell St., blagoslovili temeljni kamen za novo cerkev, ki jo je januarja 1904 posvetil slovenski škof Ivan Stariha, prvi škof v Lead, North Dakota. Ta je zgorela a-prila 1906, a do božiča istega leta je bila že dograjena nova pritlična cerkev, ki je postala leta 1911 župna dvorana; nad njo se je pa dvignila nova cerkev, ki še danes stoji. Leta 1949 smo morali temeljito popraviti vse skupaj: cerkev, dvorano in župnišče. Ob ti priliki je cerkev dobila novo, moderno pročelje. Ker je to edina slovanska cerkev v San Franciscu, obsega poleg Hrvatov in Slovencev tudi precej Slovakov in nekaj Poljakov, Čehov in celo Litvancev. Saj računamo kakih tisoč družin, a mnogi prihajajo le še enkrat, dvakrat na leto v svojo domačo cerkev. Zlasti precej Slovencev je zmanjkalo, ko so se morali zadnja leta preseliti s “slovenskega hriba,” preko katerega so speljali veliko moder- no cesto. Mnogi najstarejši in najzvestejši člani so pa seveda tudi že tako v letih, da težko prihajajo iz oddaljenih krajev prav v središče mesta, kjer bo — upamo — naša cerkev še dolgo ostala v lepo modernizirani soseščini. * * * Na praznik Kristusa Kralja smo torej lepo praznovali zlati jubilej župnije. Prišel je nadškof sam, s številno duhovščino. Izmed slovenskih duhovnikov, ki jih je v bližini San Francisca kar precej, menda skoro nobenega ni manjkalo. Po uvodnih besedah in kratkem zgodovinskem orisu je naš zbor krasno zapel jubilejno pesem: Juibilate Deo. Gotovo se nas je mnogo prisotnih spomnilo, kako je prav ta pesem mogočno zvenela ob posebno slovesnih mašah v ljubljanski stolnici! Nato je povzel besedo nadškof J. J. Mitty. Prebral je najprej pismo a-postolskega delegata iz Wash-ingtona, ki je sporočil poseben apostolski blagoslov svetega o-četa Pij a XII. za zlati jubilej župnije. Temu je pridružil poleg osebnih čestitk tudi želj6 vse nadškofije. Lepo je omenil da je poleg prisotne množic6 naroda gotovo prisotna tudi n6' vidna množjicd duhovnikov i11 faranov, ki so živeli in delovali v ti župniji. Toplo je govoril o nalšejm prvem župniku, fathrn Turku, ki je deloval tu celih 36 let, in dostavil, da je pod njegovim in sedanjim vodstvom župnija gotovo dosegla tako lepe uspehe, da je res lahko P°' nosen nanjo. Najbolj smo bili pa veseli, 'K° je nadaljeval dobesedno takole-“I was particularly anxious i-0 come for this occasion because of the splendid record that Is being made in your homelanJ-Every morning at Mass I pr^ for the people behind the L’011 Curtain in Europe and in ^ Orient asking God to give them grace and strength and courag6 to keep up their fight even am to death. Large numbers bishops and priests, religi°uS and laity have sacrificed thm1 lives or sacrificed their homeS and their belongings becaiP6 they wanted to be loyal al1 faithful to Christ. This genei' ation in Europe and in the Or' lent has made a tremendoa3 record of loyalty in spite of ^ terrible persecutions that hav0 affected it. So we can vel-V well be proud of these persecU*-ed children of the Church am an exampl6 ^ ourselves here in our own lan look to them as d with its freedoms. We too haVj our difficulties and trials aI1^ temptatioins in order to be loj3 to Christ. In some ways d cause things are so pleasant an^ we are so successful there is __ tendency to forget God, to get His moral law and to s® ^ our own will. Hence, it is * portant for us to look to . martyrs abroad and ask th6^ for the strength and the c°u‘j age to live our faith as Chr wants us to live it — to 1 in His footsteps. . . . “I pray that the next years will prove as splend1 story of loyalty of the NatW1^ parish as ^ the past fifty yea^ have.” Z lepimi željami je z ključil svoj govor, ki nam segel res globoko do srca. Potem smo imeli slovesni^ ^ goslov z Najsvetejšim. Ob ^ cu pa je zbor zapel še polno 1 šib naj lepših pesmi. Zvečer smo zaključili Pl0.aC5 vo z velikim banketom v hotelu, ki se ga je udeležilo faranov z duhovščino vre dšk° Veseli smo bili, ko je na ^ omenil prihodnjih 50 lek njim skupaj upamo, boim res dosgeli še lepe uspehe m ^ hranili vero in zvestobo do ^ ca. Za našo duhovno obnov pa gotovo še letos, v našem (Dalje a* 3. D*. Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda škof Janez Tavčar. - Politične razmere po smrti nadvojvoda Karola. - Vizitacija akvilejskega patriarha. Kot zaključek vizitacije se je vršilo v Gorici 28. julija zboro-Vanje goriške duhovščine, kjer le vizitator dal celo vrsto koristnih odlokov. Z zadovoljstvom je Poročal papežu: “Mnogo se jih 3e izpreobrnilo in veliko je upanje, da se bodo tudi še druge od-Jične osebe povrnile v katoliško cerkev. Tako bo ta dežela iatiko služila za branik Italiji, zlasti če se še izvrši moj pred-10g in ustalnovi tukaj jezuitski kolegij.” kleše c a septembra je prišla na Vrsto Kranjska in potem druge Pokrajine akvilejske škofije. O gojeni potovanju je poslal Bar-aro papežu zelo obširno in zanimivo poročilo, iz katerega ho-etno tu podati najznamenitej-Sei odstavke: Poročilo o mojem prihodu je riv°verce zelo prestrašilo, ker s° se bali, da jih bom s pomočjo SVetne oblasti prisilil, naj zapu-svoje zmote. Imeli so na n&ttjskem velik shod in si dali ,esed°, da ne bodo izdali drug rugega, četudi bd se uporablja-a sila . . . Sklenili so tudi, da se _0d° javili na zunaj kot katoli-uPaJ°č, da na tak način ’kKrijejo svoje zmote. °g je hotel, da sem prišel na ranrjsko prav takrat, ko so ^nki z ognjem in mečem pu-•ošili hrvatske meje. Osvoji-ev Siska in strah, ki ga je ta Sl'eča povzročila pri vseh, sta opravila srca dovzetnejša za m°ie opomine. Vršile so se pro-Cesije p0 vsej škofiji in duhovni iz mojega spremstva so pri-. S°vali ljudstvu v njegovem Tako sem obiskoval, vr^iskoval, kaznoval in pouče-j9 P° Vrsti župnijo za župnijo, °kler nisem , dobil v Metliki, ar 111 od Karlovca, odprto ^ismo vrhovnega poveljnika, ki sl?1' ^ naznanih da preti ropar-i’al turškihh čet. Smat- pQ Sena Za najboljše, da se brez ho v 9 ne izP0Stavljam nevar-sem se vrnil v Ljublja-le ’ ^er sem ostal štiri dni, med 0 je bila vsa dežela polna . Janja z orožjem, strahu in rePeta. dji^ 'Priliki se je nekaj zgo-v. °> česar nočem zamolčati Va-^^sti. — Ko sem nenado- lihcls^6! V mes^0’ ie naislilo VovStVo’ Je skoraj do cela kri-])a,ers^0> da hočem s pomočjo Ernesta prijeti nji-.. krivoverske učitelje in s jJ^ante. Zastavili so -rotovž sp j, . oboroženimi možmi in din tja noter tudi svoje prise ^ mi bilo neljubo, da pfe krivoverska množica tako de t^ila in upal sem, da bo-skofiji v korist. Toda va- l>°v, vsled plina, vzdiganja h°*:iailCeilaSa P° zaprtnici? Se li vaS a e. zbasani in vam pokvarja 1° kot*511^ Tedaj bi morali napraviti ze 0(j J® storilo tisoče drugih uspešno ^atieslj- a v1887—vzemite preskušeno ^tiravp'J0 ^elocl®no‘tontho, odvajalno Trinerjevo grenko Vino Poprav?-200 °l'usna zmes je znastveno ^0retiinJena-.naravnih zdravilnih ’ blišča in cvetja. Daje točno Sou, zaprtnici in nje simp- , , hpvite si steklenico tega še Trii]ei.j okažite s ant sebi delavnost a' (Opomba: ako vam ni mogoče dobiti Triner-jevega vina v vaši bližnji prodajalni, tedaj pošljite $1.50 z naslovom vašega prodajalca, na naslov: Jos. Triner Corp.. 4035 W. Fillmore, Chicago, in vaša 18 oz. velika steklenica Trinerja vam bo odposlana poštnine prosto). ral sem se, ker so ti vragovi služabniki pozneje zopet hodili po deželi in razširjali svoje zmote. Vendar se niso upali .nazaj v mesto iz strahu pred grofom, Sigismundom Turnom. Iz tega bode Vaša svetost iz-previdela, kako lahko bi bilo preprečiti napredovanje krivoverstva, ako bi deželni knezi pomagali cerkvi s svojo mogočno roko. Predikanti dobivajo svoje plače iz deželnih davkov, katerih plačujejo dve tretjini cerkve same. Deželni stanovi bi s temi davki, ki so namenjeni za vojne stroške, me smeli plačevati krivoverskih pridigarjev. Zato naj bi poslej katoličani v imenu deželnega kneza pobirali davke, ne pa stanovi, ki s cerkvenim denarjem podpirajo raz-širjevalce pogubnega strupa in cerkvi ugrabljajo plačo za tiste, ki jo vedno napadajo . . . Ko sem izvedel, da so Turki odšli, sem zapustil Ljubljano, da nadaljujem svoje delo. Obiskal sem najprej opatijo Stično (Siticdna) cistercianskega reda, 'ki so jo bili ustamovili akvi-lejski patriarhi im preskrbeli z bogatimi dohodki. Našel sem upravo premoženja v redu in tudi redovno disciplino v dovolj dobrem stanu., Opat je malo izobražen mož, pa zglednega življenja in brez madeža. Izprva se je sicer vizi taci ji nekoliko u-stavljal, vendar se je uklonil, ko je videl apostolsko pismo. Našel sem cerkev v dobrem stanu, zakristijo z vsem potrebnim oskrbljeno, kor skrbno opravljen. Bog je hotel, da sem prišel na Kranjsko prav takrat, ko so Turki z ognjem in mečem pustošili hrvatske mejo. Osvojitev Siska in strah, ki ga je ta nesreča povzročila pri vseh, sta napravila srca dovzetnejša za moje opomine. Vršile so se procesije po vsej škofiji in du-lovniki iz mojega spremstva so pridigovali ljudstvu v njegovem jeziku. Tako sem obiskoval, preiskoval, kaznoval in poučeval po vrsti župnijo za župnijo, dokler nisem dobil v Metliki, par milj od Karlovca, odprto pismo vrhovnega poveljnika, ki mi je naznanil, da preti roparski pohod turških čet. Smatral sem za najboljše, da se brez povoda ne izpostav-jam nevarnosti in sem se vrnil v Ljubljano, kjer sem ostal štiri dni, med tem ko je bila vsa dežela polna rožljanja z orožjem, strahu in trepeta. Ob tej priliki se je nekaj zgodilo, česar nočem zamolčati Vaši svetosti. — Ko sem nenadoma prišel v mesto, je mislilo ljudstvo, ki je skoraj do cela krivoversko, da hočem s pomočjo nadvojvoda Ernesta prijeti njihove krivoverske učitelje in predikante. Zastavili so rotovž s 100 oboroženimi možmi in spravili tja noter tudi svoje pridigarje. Ni mi bilo neljubo, da se je krivoverska množica tako prestrašila in upal sem, da bode to škofiji v korist. Toda varal sem se, ker so ti vragovi služabniki pozneje zopet hodili po deželi in razširjali svoje zmote. Vendar se niso upali nazaj v mesto iz strahu pred grofom Sigismundom Turnom. Iz tega bode Vaša svetost izprevidela, kako lahko bi bilo preprečiti napredovanje krivoverstva, ako bi deželni knezi pomagali .cerkvi s svojo mogočno roko. Predikanti dobivajo svoje plače iz deželnih davkov, katerih plačujejo dve tretjini cerkve same. eželni stanovi bi s temi davki, ki so namenjeni za vojne stroške, ne smeli plačevati krivoverskih pridigarjev. 1953 NOV. 1953 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV NOVEMBER 25. — Carlton Club priredi šesti ples na večer pred Zahvalnim dnem v SND na St. Clair Ave. Igra Peconov orkester. 25. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi večerjo z zabavo in plesom v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igra Eddy Habat orkester. 28. — Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi v SND na St. Clair Ave. plesno veselico. Igrajo Kenny Bass in njegovi Polka Poppers. DECEMBER 6. — Pevski zbor “Slovan” ima koncert v AJC na Recher Ave. 6. — Sv. Pavel št. 10 Hrvatske kat. zajednice priredi letni obed v cerkveni dvorani sv. Pavla ob eni popoldne. Po obedu zanimiva filmska predstava. 31. — Hrvatski kulturni klub in ženski klub priredita na Silvestrov večer ples v Hrvaškem domu na Waterloo Rd. FEBRUAR 6.—Dr. France Prešeren št. 17 SDZ priredi za svojo 40-letni-co ples v SND na St, Clair Ave. Igra Pecon in Trebar or. kester. 27. — Društvo sv. Ciirila in Metoda št. 18 SDZ priredi ples v proslavo 40-letnice v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Dr. I. C.: Iz znanstva in prirode Telefon ZLATI JUBILEJ V SAN FRANCISCO, CAL. (Nadaljevanje ■ i. strani) bilejnem letu, največjega pomena adventni misijon, ki ga bo vodil v naši župniji prevzvišeni škof dr. Gregorij Rožman. Res smo srečni, da bo mogel med nami preživeti tudi božič in upamo, da mu ne bo nič dolg čas po snegu v vzhodnih pokrajinah. Pri nas imamo navadno takrat sonca na pretek. Rev. Vital Vodušek. “Nisem mgel živeti brez Rodinvega kipa” Tat, ki je pred štirimi meseci ukradel na razstavi Rodinovih del v Londonu bronasti kip — ‘Psiho”, je vrnil umetniško delo lastnikom. Kipec, visok 32 centimetrov, je poslal skupno s pismom, ki ga je podpisal “revni študent” V pismu je tat povedal, da ni imel koristoljubih namenov. “Hotel sem le imeti Rodinov kip nekaj časa pri sebi. Rodin bi to prav gotovo razumel.” ZAŠČITNE MASKE — Lanskega decembra je povzročila izredno gosta megla nad 4,000 smrtnih žrtev v Londonu. Da bi zaščitili ljudi pred prehladom in drugačnim slabim vplivom megle na človeško zdravjč, so uvedli v Londonu posebne zaščitne maske. Izdelovalci in krojilci ženskih klobukov so si zamislili rešitev tega vprašanja, kot jo vidite na sliki. Dnevno imamo telefonsko slušalko v roki, vendar pa marsikdo ne ve, kdaj je bil telefon izumljen in kakšen trud je bil potreben, da je postal tak, kakor je danes. Okroglo 75 milijonov telefonov je danes po vsem svetu v rabi, dasi je minilo komaj 75 let od dneva, ko je njjegov izumitelj Alekamder Graham Bell napravil prvo telefonsko pripravo. Najprvo par besedi o izumitelju samem. Aleksander Graham Bell je bil Škot, rojen 3. marca 1847 v Edinburghu na Škotskem. Njegov oče je izume! “vidni govor,” nekako zbirko znakov, po katerih je bilo mogoče slediti gibanju ustnic, jezika in goltanca pri vsakem glasu. Svoj vidni govor je rabil pri učenju ljudi, ki so imeli kako govorno napako. Torej v glavnem pri jecljajočih. Ideja očeta je prešlša na sina, ki je še kot mlad fant pomagal pri izdelavi modela otroške glave, da je mogla klicati “mama, mama,” se je pritisnilo na gotov prostor modela. Bell je imel takrat 15 let. Imel je psička terriera, ki ga je vežbal za pozdrav “How do you do” na enak način, kakor je glava modela klicala “Mama, Mama.” Fant je namreč pritiskal na goltanec svojega psička, da je ta začel dajati nekake glasove od sebe, ki so bili podobni, seveda s precejšnjo domišljijo, angleškemu pozdravu “How do you do?” Morda se še spominjate, da ste videli lani enkrat v televižnu moža, Td je navadil svojega psa, da je — po pasje seveda — rekel “Hamburger?” Menda je bilo to pri Sullivanu, vendar je bilo treba nekaj fantazije,'da ste slišali hamburger, ali pa še celo “Good morning” oziroma kar je pes podobnega tulil. Poskusi mladega Bella z njegovim terrierom so imeli globlji pomen, vendar je on šele po nekako 30 letih prišel na to, kako bi bilo oddajati glas na daljavo. Najprvo je šlo za nekaj yardov med dvema sobama na podstrešju hiše v Bostonu, kjer je bil takrat Bell uslužben ker so se starši medtem izselili v Ameriko. Imel je pomočnika Watsona, ki se je prav tako poglobil v Bellove ideje in mu po svojih močeh pomagal pri njegovih poskusih. Ostal je ž njim celo življenje v prijateljskih stikih. Leta so minula. Bell je vse teorije o prenašanju glasu proučil in temeljito preskušal, kako bi bilo mogoče po ustroju človeškega ušesa napraviti nekaj podobnega, kar bi prav tako delovalo za sprejem glasu, ki izha- ja iz ust in grla, oziroma sploh zvokov, ki se širijo po zraku. Njegova prizadevanja z očetovim vidnim govorom so mu prišla pri tem prav. Napravil je s kožico, ki služi za tolčenje zlatih tankih lističečv zlatarjem za pozlačenje, nekaj takega kot je bobenček v ušesu. To mu je služilo za oddajnik in enak sprejemnik, češ da mora isti način služiti za oddajo in sprejem. Tehnične podrobnosti bi nas vedle predaleč, pa se omejim na kratek popis začetnih uspehov po dolgih letih poskušanja. V juniju 1875 leta je prvikrat zaječala njegova primitivna priprava in dala nekaj glasu podobnega pri sprejemniku, ki ga je Watson držal pri svojih ušesih v drugi sobi. Drug drugemu sta klicala razna imena, da sta res videla in se prepričala, da je glas resnično šel po žicah od ust enegg. do ušes drugega. Vendar je minulo še sko-ro celo leto, da sta mogla napraviti tako za splošno rabo zmožno pripravo, za katero je dobil patent v marcu 1876. Zanimivo je, da se je moral Bell dolgo boriti za priznanje svojega izuma, ter je končno šele naj višje sodišče odločilo v njegov prid, proti množici drugih, ki so se hoteli okoristiti s njegovim trudom dolgih let. Ko je našel bogate družabnike, je Bell ustanovil družbo in poslej delal v številnih drugih panogah, ki so ga od nekdaj zanimale. Nikdar ni pozabil svojih prvih začetkov, ki so mu pripomogli do njegovega velikega izuma. Posebno skrb je posvetil gluhim. Dal je sam $300,-000 za ustanovitev družbe, ki je imela nalogo učiti gluhe govoriti in preiskovati vzroke gluhosti. Zanimivo je, da je delal Bell mnogo poskusov za letanje po zraku, bil je on tisti, ki je bratom Wright izumiteljem prvega letala, preskrbel pri Smithsonian Institute denarna sredstva. Bell je umrl leta 1922. Takrat je bilo v Zdr. Drž. Ameriških 14.347.000 telefonov v obtatu. Vsi ti so utihnili ob njegovem pogrebu za dve minuti v čast njemu, ki jih je poklical v življenje. IZ SLOVENIJE Dinar je vse manj in manj vreden Letošnjo spomlad in zgodaj poleti so na črni borzi v Jugoslaviji dajali za en dolar preko 2.000 dinarjev, država pa je zaračunavala dolarje celo po več kot 4,000 din, kasneje se je dinar kar dobro popravil in se držal nekake na višini dvojne uradne vrednosti (600 dinarjev za dolar). Mobilizija in z njo zvezan strah pred vojno sta pa položaj spet popolnoma spremenila. V nekaj dneh po vpoklicu vojaških obveznikov-rezervistov so bile (vse trgovine prazne. Oblast je ibila primorana peseči vmes in je prepovedala kupovanje blaga v neomejenih količinah. Oni, ki so imeli kaj denarja odveč, so ga skušali zamenjati v tuje valute. Tako so ponekod plačevali do 5.000 dinarjev za en sam dolar. Negotovost, v kateri se Jugoslavija pod komunistične, oblastjo nahaja, vpliva izredno slabo na zaupanje vanjo in seve tudi na njen denar. Molki dobijo delo PATTER« MAKERS and JIG FIXTURE BUILDERS Dobri delovni pogoji Zavarovalninski načrt Načrt za pokojnino Visoka plača od ure z dodatkom za življenjske stroške Plačani prazniki in počitnice kadar sposobni FISHER BODY (Cleveland Plant) Division of General Motors Corporation E. 140 in Coit Rd. Cleveland, Ohio Employment urad odpri od 8 zj. do 5 pop. od pondeljka skozi petka (232) Ugodna pidložnost Mlad moški dobi delo v trgovini z mesom in delavnici klobas. Delo je stalno, prilika za napredovanje. LILLIAN’S SUPER MARKET 784 E. 152 St. GL 1-2836 (231) MALI OGLASI NA PRODAJ TRGOVINA Z ŽIVILI — C2 na 1209 Norwood Rd. — Veliko skladišče, moderna oprema, čez $1200, — čiste zaloge stvari, klet, dvojna garaža, $85, — najemnine vključno kurjava, zelo pogodno za supermarket ali delikatesno trgovino. Pošto ji že čez 40 let. Lastnik prodaja vse to za $3,800.— Pokličite KE 1-1934 (235) Hiša naprodaj Hiša za 2 družini (Duplex) 6 in 6 sob se proda na Norwood Rd. 4 garaža. Kličite EX 1-4388. (233) Stanovanje se odda Odda se 4 sobe na 1165 E. 58 St. Oglasite se po 4. uri. Sobo odda Lepo opremljeno sobo se odda takoj zaposleni ženski. Naslov v upravi lista. (man.wed.) Naprodaj Proda se starejši dom na lotu 85 čevljev, 4 spalne sobe, posestvo z dobrim dohodkom, delno opremljeno. Odprto v soboto ali v nedeljo. Na 14619 Aspinwall Ave. (233) ZA TALE POSNETEK — NA BREZPLAČNE POČITNICE — Psiček mornariškega častnika Arthur L. Schoeni-a se je lotil noge gospodarjeve žene. Nekdo je ta prizor ujel Aw m C X X X T X T Y XX X YXXTMnr