»iji »sfel čelrteis s si s » po&nlne vred »H t Mariboru s pošiljanj err SM Am" ecio leto Ž5 dm., l«ia 1 i SO dSa., <«!r! leta wty <ia<- ¡»ve« Jugoslaviji-4Š 4Sa. Naročnice •« pošlje spravništro" „Sioven Gospodarja* v Ma-KoroSfca eeeia 5. dopoštlja do od Narofinfna «e pl* iuj« v naprej, os btforurb&n «. 113
Posamezna *tevilSs» sinite i c.
i.
PoSinhta	v gotovini.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Urc.dn.il^o ¡e v Maribor^. Ktsrošk« rert* ^ 5. Riifeo-pi»i se ne vračajo. lis»fat-niiivo sprejema naročate«, instrrtte i« rekiamaoija.
Cene ¡aserciom po voru. Za večkratne hjbts primeren popust. reklamacije so poi^fa»
proste. Čekovni račun urada LJublji.na ¿i.
Telefon interurban it 4SSL
»TM
So Atevilka MABII»OR. dne '¿O noveinbi-a l»a3 »7. ietnili
Pašičeve bolezni.
Pašič je resno bolan, a še bolj bolan je naš državni »bor. Seje narodne skupščine bi se morale pričeti že SO. novembra, a jpo vsej priliki se bo skupščina sestala še le v pondeljek, 3. decembra. Vladna večina je v škrip <;ih. Proračun za leto 1924 bi moral biti že do Božiča gotov, a še do danes niti finančni odbor ni preštudiral enega ministrstva. Stranke, koje so proti sedanji samo-srbski radikalni Pašičevi vladi, ne marajo Pašiču dovoliti ogromnih izdatkov nad 10 milijard dinarjev ali
v	kronah 40 milijard (4tX tisoč milijonov kron). Poslanci naše Slovenske ljudske stranke se že od 20. okt. naprej dan za dnevom borijo v finančnem odboru proti strašnemu razsipavanju, kojega vrši sedanja vlada pod vodstvom Miklavža Pašiča. To niso več običajne seje, ampak naši morajo pri vsaki postavki v obširnem proračunu, ki sestoji iz 18 debelih tiskanih knjig, zahtevati popravke in pojasnila. Ako bi naši poslanci (kakor poprej samostojneži) kar meni nič, tebi nič pripustili, da vlada dobi potom proračuna dovoljenje za razmetavanje tako ogromnih svot, bi strašno grešili. A s svojim najodločnejšim nastopom so naši ]>oslanci Pašiču «n celi vladi zaklicali: Stoj! Celo pametnejši demokrati hrvatski muslimani iz Bosne nam pomagajo v borbi pri Pašiču. Le Nemci (med njimi Schauer) in Puclje-
vi	zemljoradniki ljubkujejo s Pašičevo vlado. Seveda jim pomagajo tudi Turki iz Makedonije. Vendar pa je »noč protesta naših poslancev in drugih, vladi nasprotnih strank tako silna, da vlada ne more naprej. Tako vlada ne bo dobila do Božiča praračuna in bo morala zopet šušmariti z dvanajstinami. Vidi se jasno, da vlada samo enega naroda v državi nima sreče. Še le, ko bodo v vladi v pravem bratskem sporazumu zastopani vsi trije narodi, bo v naši državi prišlo do redu in pravice, prej pa ne. To je glavna Pašičeva politična bolezen.
Druga bolezen pa tiči v tem-le:
Pašičeva radikalna vlada hoče vse postave «uni-ficirati« (proglasiti za celo državo enake zakone). Šole bi na j bile v napredni Sloveniji na enaki nizki stopnji kot na Balkanu. Ceste v istem žalostnem stanju kot v Makedoniji. Vojaki iz Slovenije morajo biti enako uši-Ti in malarični, kakor v Srbiji. Naš napredni narod naj bi za kuluk tolkel kamenje na cesti, kakor leni Črnogorec in Šumadijec. A samo enega izenačejna Pašičeva velikosrbska garda noče: ona se na vse kriplje protivi popolnemu izenačenju davkov in drugih bremen. To je najhujša Pašičeva bolezen.
Onim, ki v Sloveniji silijo v srbsko radikalno stranko, navedemo v svrho ozdravljenja samo te-le primere:
Slovenija plača vsega skupaj letno nad t> milijard
kron (6000 tisoč milijonov kron). Ta denar gre ves v Beograd. Nazaj nam dajo samo toliko, da Slovenci ne moremo ne prav živeti in ne umreti. Od ogromne svote 6 milijard ostane za Slovenijo k večjemu 2 milijardi kron, vse drugo požre nenasitni velesrbski Beograd. Iz tega sledi, da bi se Slovenija z dosedanjimi davki lahko sijajno vzdrževala. Hudobna in peklensko zvita je laž grdih samostojnežev, da se Slovenija sama ne more vzdrževati. Mi Slovenci plačujemo v državi nad 15 odstotkov vseh davkov, dasiravno nas ni niti 10 odstotkov vsega prebivalstva. Plačamo torej polovico preveč! Če bi imeli finančno avtonomijo, to je za Slovenijo Slovenci lastno kaso, bi si lahko gradili ceste, železnice, mostove, kjer bi hoteli. Sedaj pa se morajo naši poslanci puliti za vsak dinar za Slovenijo. To je zopet ena Pašičeva bolezen.
V proračunu so si posamezni ministri postavili ogromne milijone za «fonde«, s katerimi sami razpolagajo, kakor hočejo. Tako ima na primer Pašič kar na dveh straneh v proračunu po dva in pol milijona dinarjev, za «svoje« svrhe. V času, ko '"met in obrtnik stočeta od teže groznih davkov, a delavci sloji stradajo, je tako razmetavanje vnebovpijoča krivica. Tako kot Pašič, delajo do malega vsi radikalni prvaki. To je korupcija ali najgrša bolezen Pašičeve stranke in vlade.
Naš poslanec dr. Hohnjec se je dne 24. novembra razgovarjal s predsednikom državnega zbora Ljubo Jo-vanovičem, koji velja kot eden najpametnejših srbskih politikov. Dr. Hohnjec je zahteval, da se morajo naj-prvo vsi davki in vsa bremena po celi državi in sploh vse pravice in dolžnosti izenačiti; jednako se jih mo-razdeliti med Srbe, Hrvate in Slovence. Dokler tega ne bo, ne bo mogel parlament delovati. Dr. Hohnjec je zahteval, naj se čimprej predloži postava O.izenačenju davkov. Dokler pa bolezen, ki ji pravimo «neenakost«, ne bo odpravljena, bo ostala bolna cela država.
Poleg vseh teh bolezni pa vznemirja sedanjo radikalno gospodo v Beogradu prava Pašičeva bolezen, ki postaja zelo resna. Kako hudo zdravniki lečili starega Pašiča, ne bomo raziskovoi' Za vse ostale, bolezni, ki jih v tem članku opišujemo, pa je edino uspešno zdravilo — nož — avtonomija.
Delavci, primite jih!
Velike prevare se je izsledilo. Leta 1921 in 1922 je vlada na pritisk naših poslancev dovolila okoli 76 milijonov dinarjev za pomoč krajem, kjer je vladalo pomanjkanje živeža. Slovenija bi naj bila dobila par milijonov dinarjev. Nakupila bi se naj bila koruza in razdelila najbolj ]X)trebnim. Krediti so se porazdelili od strani demokratov, samostojnežev in radikalov, ki so bili tedaj na vladi na demokratske in samostojne zavode. Pucljev «Ekonom« je dobil več stotisoč, veliki del
i
Kukovčeva Zadružna zveza v Celju, a največ neka Žerjavova družba v Ljubljani. To je ona družba, katera sedaj uboge delavce farba z neko «Unijo«.
Banke in ti zavodi liberalnih «Jutrovili« bogatinov so kredit od vlade prevzeli, a pomoči niso dali nikomur. Vprašamo vas, ubogi delavci v rudokopili, fabrikah, na železnici in vas revne viničarje: Ali ste od samostojnih in liberalnih bogatinov dobili vsaj kilo koruze ali moke? Ne, nobeden delavec ali invalid ni dobil nič. Samostojneži, demokrati ter ž njimi v «kšeft« združeni voditelji socijalnih demokratov (Kristan) so s temi od vlade dobljenimi krediti vršili velike milijonske kupčije. Ravno te dni se odkriva cela ostudno-grda igra, kojo so igrali samostojni, liberalni in socialdemokratski generali v Sloveniji z ubogim, gladnim ljudstvom. V «Slov. Gosjxxlarju« bomo o tem podrobno poročali, ko bo cela grda oderuška zadeva do nagega odkrita.
Še druge smrdljive stvari se odkrivajo Znani Et-bin Kristan, vodja socijalne demokracije je tako «ljubil« slovenske delavce, da se je dal od Pašičeve vlade plačati. Postal je kraljevi vladni izseljeniški komisar v Novem Jorku. Dobiva mesečne plače 500 dolarjev, to je 90.000 kron mesečno. Plačo dobiva, a dela nič. Vlada niti ne ve prav, kje se nahaja sedaj g. Etbin. Za uboge izseljence ni mignil niti z mezincem. Denar pa vleče.
Vse protikrščanske stranke so si do pičice enake. Vlečejo in farbajo uboge delavce, pospešujejo draginjo, a voditelji demokratov, samostojnežev in socijalnih demokratov si z milijoni polnijo žepe, a gladnim delavcem kažejo fige. Le poglejte si Antona in Etbina Kristana. Poprej sta kričala na delavskih shodih in se cedila same ljubezni do delavstva, a sedaj sedi Anton v prešernem avtomobilu, a Etbin v mehkem naslonjaču v Novem Jorku.
Milijonar Žerjav s svojo «Unijo« pošilja svoje apostole in agente okoli in lovi uboge delavce v to, od milijonarjev in verižnikov ustanovaljeno društvo. Kakor na tisoče ubogih, gladnih ljudi stoče vsled krivde demokratov, tako se bodo jokali vsled prevare tudi tisti, ki še danes kaj verujejo zapeljivcem iz demokratskih in rdečih vrst.
Hranilnice in posojilnice niso podvržene državni kontroli, i
1. Neosnovane govorice.
Zadnji čas so se začele razširjevati vesti, da bo država kontrolirala vse hranilnice in posojilnice. Te vesti trdijo, da bo ob tej priliki država odtegnila vlagateljem eno celo tretjino njihovih vlog.
Kakor so take govorice smešne in neosnovene, vendar je zadeva resna v toliko, ker te govorice pričajo, da
Živ pokopan*
Po angleškem izvirniku A. Bennetta napisal Paulus.
(i. nadaljevanje.
«Res, vse preveč ste skromni! Saj pravim, ves tak «te, kakor vaša slika!« je povedala Lenka in ga gledala.
«Kakor moja slika —?« Aleš se je čudil. Kolikor je <xn vedel, ni bil njegov obraz prav nič podoben Hinko-tovemu.
«Da!« je. odgovorila z vnemo. «Isti nekoliko plahi izraz v licu, posebno v očeh. Sicer pa pameten, resnoben, da, duhovit obraz. Takoj sem vas spoznala, ko sem vas eapazila pred gledališčem. Posebno po drznem orlovskem nosu!«
Aleš se je še huje. čudil.
«Ali imate sliko seboj?« je vprašal. Radoveden je bil. katera Hinkotova slika bi imela njegov nos.
«Seveda jo imam!«
In izvlekla je iz ročne torbice majhno sliko.
Aleš je pogledal.
Ah —! O ti zlikovec —!
Rajni Hinko je poslal na ogled svoji izvoljenki «liko svojega gospoda in mojstra Aleša Blaža!
Aleš je pozabil, da je umrl. pozabil je na svojo vlogo, pozabil na vse —.
«To je moja slika!« je hlastnil. «To ni —.«
«Seveda je vaša slika!« se je ljubko nasmejala. Lenka. «Le poglejte tele otožne, plahe oči, ta zamišljen, oduševljen obraz! In predvsem, tale drzni orlovski nos! Plahost in drznost v eni osebi! Povem vam. ta slika je odločila za vas!«
In z ljubko, šegavo kretnjo je shranila sliko spet v torbico. —
AleS Blaž je bil kratkomalo nem. Sto, da tisoč gol-
dinarjev bi bil dal za korajžo, da bi ji mogel v par besedah razložiti usodno pomoto —. Toda niti za stotisoč goldinarjev bi ne bil besedice zinil.
«Gospod Hinko«, se je oglasila mati Barba z rahlim, ljubeznivim glasom, «ali ste bili kedaj oženjeni?«
Aleš je hudo zardel. To je pa bilo že nekoliko preveč osebno —.
«Ne!« je rekel.
«In vedno ste takole samevali, brez doma, brez skrbne žene —? Tudi vaš gospod je bil samec, kakor sem brala.« Sočutno je govorila.
Pokimal je. «Človek se vsemu privadi!«
«Sevc!« Ampak mislite na stara leta —! Samoten človek, nihče ne skrbi zanj —!«
«Smilite se mi! Toliko let, pa sam . lak dober, priden človek —!«
Lenka je rekla le besede. In ko jo je pogledal, je J zrlo vanj dvoje prijaznih, sočutnih oči.
Skora jda je bil ginjen. Še so živeli dobri ljudje na svetu!
In res je bilo! Če je pogledal v svoje življenje, kako samotno, zapuščeno, je životaril —. Nihče se ni brigal zanj, nihče ni skrbel zanj, nobenega pravega doma ni imel osamljen, zanemarjen se je potikal po svetu —.
Lenka je bila ljubezniva, dobra ženska —.
Uro pozneje so stopali proti kolodvoru.
Sestanek je koncem koncev pokazal, da drug drugemu ugajajo, posebej Lenka je povdarjala, da je prav zadovoljna.
Tudi Aleš ni hotel biti nevljuden. Sram ga je bilo in bal se je žensk. In ko sta mu nastavili nož in ga naravnost vjn-ašali, kako misli, je zardel ko makov cvet,
zbegano gledal krog sebe, le v Lenko si ni upal pogledati, in nazadnje je vljudno odgovoril:
«Seveda! Bi že ampak —.«
-Ampak — !
Da bi le znal povedati, kaj je pravzaprav tičalo za tistim ampak! Da je bil star samec, da na ženitev nikdar mislil ni razen v svojih povestih, da se je bal živih žensk ko vraga —? Toda navsezadnje, Lenka je bila res ljubezniva ženska in — ali se bo spet otepal po svetu s kakim nerodnim malopridnežem ? Vse to je bilo res, ampak —.
In spet je bil tam ko poprej.
Lenki seveda ni ušla razlika med podjetnim H in- « kotom v pismu in med boječim človekom, ki je sedel pred njo. Aleš je bil že v strašni zadregi, vsak hip si je mislil, da bo prišla na dan prevara.
Pa brihtna Lenka jo je brž uganila.
«Veste, jaz mislim, to je zaradi tega, ker ste tako skromen in boječ človek v obnašanju! In j)a ker ste živeli vedno sami —. Da bi vas le jaz dobila v roke —!«
Zmenili so se končno, da poj de pogledat na Lenkin dom. Uro vožnje je bilo z vlakom in zvečer bo Se lahko spet v mestu.
Manj iz prepričanja kakor iz vljudnosti se je Aleš vdal. Ni hotel žaliti dobrih žensk. In na vsezadnje, če si je tudi pogledal «Mirni dol«, kakor se je imenovalo posestvo, saj s tem še. ni ničesar obljubil.
Potoma je Lenka hvalila Aleša Blaža. Vsa njegova dela je brala, je pripovedovala, doma jih je imela v svoji knjižnici, vse krasno vezane. Njen vzor da je Aleš Blaž od njene mladosti sem. njegove povesti so njeni ljubljenci.
«Veste, rada bi ga bila poznala, tega velikega moža. Škoda da je tako nanagloma umrl! Pa seve, taki slavni
so gotovi krogi na delu v evrho, da oškodujejo hranilnice in posojilnice, da ustrašijo male varčevalce, ki imajo denar v hranilnicah in posojilnicah.
Proti tem govoricam moramo ugotoviti, da zadružne hranilnice in posojilnice državni kontroli niso podvržene in državna uprava s temi denarnimi zavodi sploh nima nobenega posla, temveč samo sodišče. Revidira pa jih vsaki dve leti Zadružna zveza po svojem revizorju.
2. Mestne hranilnice so pod državnim nadzorstvom.
Opozarjamo pa naše ljudi, da naj dobro ločijo med mestnimi ali regulativnimi hranilnicami in med zadružnimi hranilnicami in posojilnicami. Mestne (regulativne, občinske) hranilnice podležejo nadzorstvu državne uprave, katera nadzoruje vse poslovanje teh hranilnic in gleda, da se vpoštevajo pravila in dotični zakon pri poslovanju. To kontrolo nad mestnimi (regulativnimi) hranilnicami država tudi vrši in sicer vrši v taki smeri, kakor prihajajo povelja iz Beograda. Zadnji čas pa so povelja iz Beograda taka, da naj se pošiljajo v Beograd občinski, okrajni, cerkveni, cestni in drugi javni denarji in da naj te regulativne hranilnice nalagajo ves odvisni denar le pri državni hipotekami banki v Beogradu. Državna hipotekama banka je namreč lan-• sko leto preosnovala iz stare Uprave fondov in je svoj delokrog razširila na vso državo. In ta državna hipotekama banka je upravičena upravljati vse državne in druge javne fonde, nadalje pupilarne in depozitne glavnice, dalje občinske in okrožne glavnice, pa tudi vse one glavnice in denarje cerkva, samostanov in drugih korporacij, ki se pobirajo v dokladah in se v šestih mesecih ne uporabijo za to, čemur so namenjene. Ta državna hipotekama banka ima torej pravico, da se morajo pri njej nalagati vsi javni denarji, zlasti: občinski, okrajni, cerkveni, sirotinski, cestni itd Namen je jasen, namreč ta, da bi se še več slovenskega denarja zbralo v Beogradu, da more ž njim nikdar «ita čaršija špekulirati. In razumljivo je, da bodo mestne (regulativne) hranilnice neprestano pod pritiskom državnih oblasti, katerim komandira Beograd. Te državne oblasti bodo gledale na to, da se pošiljajo državni hipctekar-ni banki v Beograd vsi javni denarji (kakor smo jih zgoraj našteli), pa tudi ves odvisen denar mestnih hranilnic.
3. Zadružne hianilnice in posojilnice so neodvisne.
Nasproti tem so pa zadružne hranilnice in posojilnice popolnoma neodvisni zasebni zavodi, za katere jamčijo neomejeno vsi člani posestniki s celim svojim premoženjem, katere vodijo posestniki sami in pri katerih državna družne hranilnice in posojilnice zato nikdar ne bodo poši-fuBuifBu 'ijBAopaAodez diu ur i}B5jsi iBsajiu eunu BABjdn pa zapovedovati, kam naj pošiljajo svoj odvisni denar. Za-ljale odvisnega denarja državni hipotekami banki v Beograd, ker se svoje neodvisnosti dobro zavedajo in ker se zavedajo tudi, da so njihove naložbe ljudski denar in da ima le ljudstvo do njih pravico.
Opozarjamo zato vsakega, ki bi slišal kake govorice o -jrfosod ui 33iupuB.il] auzmpsz ajBJOui opoq sp 'sao 'vuaj niče biti revidirane, ali da bodo morale pošiljati svoj od-višni denar v državno hipotekarno banko v Beograd, naj pojasni, da je to necsnovana govorica, ki mogoče izvira iz zlobnega namena, vlagatelje ustrašiti in naše zadružne hranilnice in posojilnice oškodovati.
4. Državna kontrola bank se mora izvrševati.
Pač pa bo morala državna uprava bolj strogo kot do sedaj nadzorovati banke. Polomi kar treh bank zaporedoma, dveh v Beogradu, in ene v Zagrebu, so vlado šele spomnili, da ima tudi ona pri bančnih polomih svoj del krivde, ker je zanemarila nadzorstvo, ki ji gre po zakonu.
in ne le svoje krivde, tudi svoje škode se je morala ¡
spomniti. Saj bo pri polomu Ujedin^ne biuJ.2 poleg vlagateljev trpela tudi država, oziroma njerii zavodi: poštna hranilnica, državna hipotekama banka in razredna loterija težke milijone dinarjev škode.
Polom Ujedinjene banke je tudi pokazal, za kakšne nesolidne banke zbira denar državna hipotekama banka, hi ne le, da se s tem denarjem podpira špekulacija bel-grajske čaršije, nazadnje gre ta denar še v zgubo.
ZADRUŽNO-SOCIALNI TEČAJI. Zadružno-socialni tečaji se vršijo gd 3. do 14. decembra po naslednjih sodnih okrajih:
3.	decembra (ponedeljek) ob 9. uri dopoldne: Sv. Lenart v Slov. gor. v društeni dvorani pri Arnušu (za sodni okraj Sv. Lenart).
4.	decembra (torek) ob 10. uri dopoldne: Konjice v prostorih Kmečke hranilnice in posojilnice (za sodni okraj Konjice).
6.	decembra (četrtek) ob pol 9. uri dopoldne: Ptuj v minoritskem samostanu (za sodni okraj Ptuj).
7.	decembra (petek) ob pol 9. uri dopoldne: Maribor v Lekarniški ulici 6 I (za oba sodna okraja: Maribor levi in desni breg).
10.	decembra (ponedeljek) ob pol 9. uri dopoldne: Preval j e v dvorani Kat. izobraževalnega društva (za sod
ni okraj Prevalje).
11.	decembra (torek) ob pol 9. uri dopoldne: Maren-b e r g v gostilni Brudermann (za sodni okraj Maren-berg).
13.	decembra (četrtek) ob 9. uri dopoldne: Slov. Bistrica v posvetovalni dvorani Okrajne hranilnice (za sodni okraj Slov. Bistrica).
14.	decembra (petek) ob 9. uri dopoldne: Središče v Društvenem domu (za sodni okraj Ormož in za Medji-murje).
!z delovanja naših poslancev.
Sv. Danijel pri Prevaljah. V nedeljo, dne 18. t. m. se je vršil shod SLS v Sv. Danijelu pri Prevaljah. Shod je bil vkljub slabemu vremenu jako dobro obiskan. Poslušalci so z zanimanjem sledili govoru poslanca Kugovnika, ki je temeljito obrazložil delo SLS v parlamentu, ovrgel laži, ki jih naši nasprotniki ustno in po časopisih razširjajo med ljudstvom. Razložil je tudi, da bo treba veliko vztrajnosti, da dosežemo naš največji cilj: avtonomijo. Ob koncu se je g. župnik zahvalil govorniku in pozival vse navzoče, da ne omagajo, kajti le na ta način bomo celemu svetu dokazali, da naša avtonomija ni puhla fraza. Po shodu so se obravnavala še razna pereča vprašanja, n. pr. kuluk, kateremu nasprotuje vse kmetsko ljudstvo. Zborovalci so se razšli z željo, da gredo naši poslanci v parlamentu u-brano pot naprej do zmage.
Shod SLS pri Sv. Martinu na Pohorju v nedeljo, dne 18. novembra je bil razmeroma dobro obiskan, dasi je bilo vreme skrajno slabo, dež in snežen metež. Shod je otvoril in vodil g. župnik Sinko. Poldrugo uro trajajoče poročilo poslanca Faleža o delu poslancev Jugoslovanskega kluba v parlamentu in boju zoper krivice, katere nam kopiči centralistična srbijanska vlada, so zborovalci z veliko pozornostjo zasledovali ter soglasno izrekli zahvalo in zaupanje poslancu in celemu Jugoslovanskemu klubu z zahtevo, da se borimo tako dolgo, da dosežemo naš cilj: avtonomijo.
Pišece. Tukaj je bil v nedeljo, dne 18. t. m. shod SLS. Poročat je došel poslanec Krajnc. Istočasno in na istem mestu so bili naznanjeni tudi shodi Samostojne kmetijske stranke in socialdemokratske stranke. Ob 8. uri je otvoril
shod načelnik krajevne organizacije g. Podvinski in dal besedo poslancu Krajncu, ki je v blizu poldrugournem govoru orisal današnji položaj. Po njegovem govoru je stavil nanj socialist Umek vprašanje, kako stališče zavzema naša stranka glede agrarne reforme in davka na premoženje. Poslanec Krajnc je dal nato obširno razjas-: nilo ter pojasnil zlasti razliko med enkratno oddajo pre-< moženja ter premoženjskim davkom. Potem je dobil be-. sedo g. Urek, bivši poslanec Samostojne, podpredsednik : narodne skupščine, užaljeni ministrski kandidat, posestnik vile v Globokem in prijatelj sodišč ter na dolgo klo-| basaril in hvalil centralizem in Samostojno; pravil je, da | je vseh hudih časov kriv dr. Korošec in njegova stranka. Od Krainca in Podvinskega je dobil pošten odgovor. Posebej je poslanec Krajnc vprašal Ureka, naj pove, kako i so se samostojni zadržali, ko je SLS zahtevala generala Zečeviča pred sodišče. Urek se je nekaj časa opravičeval, ko je pa videl, da je vprašanje zanj nevarno, jo je korajžrio odkuril, čeravno so ga naši in socialisti klicali nazaj. Ome-, niti treba, da je shod, ki se je vršil mirno in trajal od 8. ; ure zjutraj pa do pol 12. ure opoldne, pokazal, da Urek razun svoje stalne garde nima v Pišecah prav nobenega , zaupanja.
GNOJENJE VINOGRADOV.
Vsaka rastlina potrebuje za svojo rast več ali manj rastlinske hrane, ki jo dobiva iz zemlje, nekaj pa tudi iz zraka. Sčasoma pa se hrana v zemlji izčrpa, ako je ne nadomeščamo potom gnojenja, ali pa so vplivi narave premajhni, da bi zadoščali potrebam rastlin z ozi-rom na novo se tvoreče hranilne snovi. Na ta način začnejo rastline v rasti zaostajati, ali pa vsled pomanjkanja hrane popolnoma usahnejo. Nadomestitev rastlinske hrane se vrši na razne načine. V gozdu odpadajoče listje segnije na tleh in tako vrača zemlji snovi, iz katerih ' je nastalo. Tu beležimo zgubo na rastlinski hrani samo v lesu, ki je prirastek Na polju se spravi žetev, ter je zemlja oslabljena za prirast slame in zrnja. Vinograd donaša rožje, listje in grozdje. Plod se obere in spravi, rožje se poreže in pokuri, a listje raznosi veter, tako, da je letna izguba na hranilnih snoveh tukaj izredno velika. V nekaj letih bi se zemlja na ta način izčrpala in prirastek v obliki plodu bi postal leto za letom manjši ter bi bil nazadnje tako majhen, da bi ne zadostovala niti za pokritje obdelovalnih stroškov.
Da se temu izognemu, moramo hranilne snovi zemlji vračati, ali z drugimi besedami povedano, vinograd moramo izdatno gnojiti.
Če hočemo pravilno gnojiti, moramo vedeti, kaj potrebuje vinska trta za svojo prehrano. Kakor ogromna večina rastlin, sprejema vinska trta svojo hrano iz zemlje s pomočjo malih, resam podobnih koreninic, ki vsrkavajo hranilne sestavine raztopljene v talni vodi. Vse te sestavine se kemičnim potom dado razdeliti v več prvin (elementov), iz katerih so nastale. Po najnovejših poizkusih sestoji zemlja in vse kar je okrog nje iz 90 prvin, od katerih potrebujejo rastline deset in sicer in dušik, kalij, fosfor, apnik, magnezij, železo, klor, kremenjak, natron in žveplo. Najglavnejše so prve štiri, ki jih moramo dovajati zemlji v zadostni množini. Ogljikov dvokis,- ki je potreben za tvorbo škroba in sladkorja sprejema vinska trta iz zraka skozi listje. — Glede te snovi se torej ni bati, da bi zmanjkala v ogromnem zračnem prostoru.
Sestav zemlje je zelo različen. V eni se nahaja več hranilnih snovi. Mi kratko rečemo, da je zemlja slaba in nerodovitna ali dobra in rodovitna. Po rasti lesu trs že lahko presodimo in doženemo, kaj mu je potrebno, da bode močnejši in rodovitnejši.
možje so nedostopni za nas navadne smrtne ljudi. Še kdove, če bi znala govoriti z njim —. Sicer sem tudi jaz svoj čas hodila v šolo —.«
«V meščansko šolo smo jo poslali, tistikrat ko smo stanovali še v G.«, je razlagala mati Barba.
In pripovedovala je o svojem možu. Obširno lesno trgovino je imel in povrh še malo tovarno za pohištvo. Lenka se je zaljubila v njegovega prvega delavca — «Taki so pač mladi ljudje!« — in oče ga je naredil za tajnika. Po njegovi smrti pa je vse prevzel. Tih, miren človek je bil, pa bolehen. Kmalu je umrl. Prodali sta, si kupili daleč v stran, blizu L., kjer sedaj stanujeta, posestvo, lično hišo in nekaj zemlje. «Kar je še ostalo, pa sva naložili na delnice velike lesne družbe. — In od tega živiva. Ni mnogo, pa živeti se da. — In moža potrebuje Lenka, moža! Saj veste, delnice so kočljiva reč in v takih rečeh je pač le moški bolj na mestu. Obresti so najin skoraj edini dohodek in vedno naju je strah —.«
Nato so govorili o «Mirnem dolu«.
«Ugajalo vam bo!« je pravila mati. «Nekoliko na samoti je, pa mirno in nemoteno se živi pri nas. Najlepše na vsem jc velik vrt. Z njim ima Lenka posebno vesolje. Kajne Lenka?«
In Lenka je pripovedovala o vrtu in čas je mineval. V zadnjem trenutku so prihiteli na vlak.
Toda v zadnjem trenutku ni nikdar dobro stopiti na vlak, posebno ne, če človek spremlja obotavljive fenske.
Vlak se je odpravljal, sprevodniki so treskali z vraticami, uervozno je sikala lokomotiva.
Urno je odprl Aleš svojim damam nekje rratica, jim pomagal po visokih stopnicah, najprvo obilni nui-
mi, nato prijazni vdovi. In nato se je še sam prijel za ograjo ob stopnicah, da bi se povspel kvišku.
Bilo je pa, da je tistikrat vihral silen veter črez mesto. Ko je torej Aleš visel napol v zraku, z eno roko na ograji, z drugo ob vraticah, je pridivjal odnekod po kolodvorskem prostoru silen sunek hudobnega vetra in je strgal Alešu gladkokratko klobuk z glave.
Ker brez klobuka nihče noče v svate, je tudi Aleševa prva skrb bila ta, da je urnih nog ubral za nezvestim tovarišem svojega življenja.
Pa taki klobuki so nagajivi, kadar začutijo svobodo. Trikrat je bil beguncu že tako trdo za petami, trikrat je stegnil roko za njim, pa vsakokrat se mu je prav v poslednjem trenutku hudomušno spet izmuznil. Kdo ve, kod sta se lovila za različnimi plotovi in pregrajami. In Aleš je s tako vnemo posvečal vso svojo pozornost napornemu, pa zanimivemu lovu, da ni videl več ni slišal več ničesar —.
In ko ie končno zmagoslavno in ves rdeč v lice privihral krog ogla s klobukom v roki, ni bilo ne vlaka ne neveste ne mame več —.
IV.
Aleš Blaž je sedel v svoji udobni sobici «Pri treh zvezdah« in pisal pismo.
Ni mu bilo videli, da bi ga bila nezgoda s klobukom hudo ujezila. —
Ko se je tistikrat prepričal, da ni več vlaka in ne žensk, se je najprvo plaho ozrl naokoli, ali je kdo zapazil njegovo nesrečo, nato pa si je potisnil klobuk globoko na čelo, se izmuznil iz kolodvora in šel proti svojemu hotelu.
Med potom je doživel čudne, nečuvene reči.
Na oglu ulice, sredi najživahnejšega prometa, je stal slabo oblečen fantalin in držal na dolgem drogu rdeč lepak z napisom: «Slavni pisatelj Aleš Blaž nenadoma umrl! — Berite našo posebno izdajo!« Poleg njega je stal drug fantalin s kupom časopisov pod pazduho. Ljudje so se trgali zanje.
In na oglu druge ulice je stal mož z rumenim lepakom na dolgem drogu in s še debelejšim napisom: «Najnovejše o smrti Aleša Blaža —! Posebna izdaja «Dnevnih novic« —!«
In dalje po ulici je molel iz vrveža ljudi in vozov še tretji, četrti in peti lepak, vsak v drugi barvi, in vsak je kričal na ves glas, da je umrl «slavni, najslavnejši, priljubljeni pisatelj«, da je umrl «naš pisatelj«.
Ljudje so se pulili za posebne izdaje «Družinskega dnevnika«, «Meščanskega glasnika«, «Večernega lista«, «Opazovalca«, «Domačega pripovedovalca«, in vseh mogočih drugih listov in časopisov. Nisi srečal človeka več, ki bi ne strmel v list papirja. In ko si je prebral vsak svojo posebno izdajo, si jo je vtaknil v žep, ali pa jo je vrgel od sebe in veter je raznašal na vse kraje neba pretresljivo novico, da je umrl slavni Aleš Blaž.
Plaho se je Aleš umikal beročim množicam. Kjer je le mogel, je zavil v stransko ulico. Ni se bal, da bi ga kdo spoznal, saj ga menda nihče ni poznal v rodnem mestu. Toda neznano, čudno čustvo mu je grabilo po srcu, v grlu ga je davilo, v prsih ga je tiščalo. Zakričal bi, na ves glas bi jim zavpil, tem ljudem —.
Bežal je pred njimi, bal se je samega sebe —.
Sam ni vedel, kako je bilo, da je prišel pred hišo svojega založnika. Tamle je stala, visoka, večnadstropna palača in — da, zares, črna zastava je vikrala raz strehe! —
Dušik je trsu potreben za rast stanic, staničnega jedra in prasluzi (protoplasma). Z dušikom pospešimo torej predvsem rast vinske trte. Z dušikom gnojen vinograd bo potemtakem postal v rasti bujnejši, vsled česar bo mogel tudi več donašati. Bujno rastočega vinograda, najsibo njegova rodovitnost povoljna ali ne, torej ne bomo gnojili z dušičnimi gnojili.
Fosfor je potreben v prvi vrsti za rast že omenjenih delov rastline. Brez fosforja ne bi mogla nobena rastlina izhajati. Razen tega fosfor rastlino utrjuje. Polre-ihen je zlasti pri oploditvi. S fosforjem je torej potrebno »gnojiti rodnim trtam, akoravno vsled obilice dušika ibujno raslo.
Kalija potrebuje vinska trla mnogo več, kot druge (rastline. Potreben je za rast mladik in velikih listov ikaterih mora vinska trta imeti za tvorbo škroba prav ¿mnogo. Zato je kalij prevažno gnojilo za vinsko trto. Kalij pospešuje obenem tudi dozorevanje grozdja in lesa. V težkih zemljah se nahaja kalija navadno v zadostni množini, med tem ko dušika in fosforja redno primanjkuje.
Vinska trla sprejema hrano v obliki različnih v vodi raztopnili spojin iz zemlje, le ogljikov dvokis sprejema iz zraka. Z raziskovanjem se je dognalo, da trta izhlapi 300 do 1200 g vode, predno more predelati 1 g suhih snovi.> Pri določevanju suhih snovi v mladju, listju in grozdju v poedinih trsih se pokaže silna množina vode, ki jo posamezen trs porabi v času enoletne rasli (vegetacije). S svojimi koreninicami sesa trs vodo in v njej raztopljene hranilne snovi iz zemlje; vodo izhlapeva skozi listje, hranilne snovi pa pridrži kot hrano v sebi. Koreninice izločajo tudi razne kisline, s pomočjo katerih se raztaplja v vodi nerazkrojena rastlinska hrana. Iz tega sledi, da je za prehrano rastlin obenem potrebna tudi primerna vlaga v zemlji. V pre-suhem poletju ostane torej veliko hranilnih snovi v zemlji neraztopljenih in za rastline nesprejemljivih.
Najnavadnejši je hlevski gnoj, ki je ob enem najboljši, ker vsebuje vse tiste snovi, katere rastlina potrebuje za svoj razvoj. Seveda je gnoj od različne živine tudi neenak po svoji sestavi in lastnostih, pri čemer igra hrana živine veliko vlogo.. Najboljši je konjski, ovčji in od klavne živine, manj vreden pa je od ostale živine. Na kakovost gnoja vpliva tudi stelja. Slamnata stelja je najboljša. Konjski gnoj je vroč, učinkuje brzo in je kmalu uporaben. Kravji je hladen, deluje počasi, loda učinek je trajnejši. Zato je kravji gnoj uporabljati najbolje svežega v starejših vinogradih, dočim se vroči konjski gonj uporablja bolje v razkrojeni obliki. Dobro gnojilo je tudi gnojnica, ki se pa v vinogradu le red-kokedaj uporablja. Mešancc ali kompost se rabi po-največ za trsnico ali pa pri sajenju vinske trte. Pripravljati ga je z zbiranjem različnih odpadkov, kakor smeti, žaganice, cestnega blata, straniščnika, listja, rožja, na posebnem, prazni skledi podobnem kupu se lahko zaliva. Kup naj bo do 1 meter visok ter se naj vsakega četrtletja prekopa in premeša. Vrednost mešanca je odvisna od materijalij, iz katerih je nastal.
Umetna gnojila vsebujejo po eno ali več potrebnih hranilnih snovi. Po količini teh se ceni njih gnojilna vrednost. Čilski soliter vsebuje okrog 15 odstotkov dušika; v zemlji se brzo razkraja ter se mora zategadelj gnojiti ž njim v poznejši jeseni. Ako bi se gnojilo prepozno, bi se prej razstopil, nego bi mogel učinkovati. Amonijeva sol vsebuje 20 odstot. dušika, je težko razstopna in se zategadelj uporablja v pozni jeseni ali tekom zime.
Apneni dušik vsebuje 15—18 odslot. dušika in precej apna. Učinkuje brzo ter se uporablja v spomladi na fla način ,da se plitvo podkopa. Apneni dušik je za vi-aiograde zelo primerno gnojilo.
Tomasova žlindra vsebuje 16 do 24 odsot. fosforne ■kisline, ki je težko razstopna. Topi se počasi in neprestano ter se rabi lahko za več let, ne da bi bilo treba mešati jo z drugimi umetnimi gnojili. Razni super-fosfati učinkujejo hitreje in se uporabljajo z uspehom v pomladi. Klorkalij kalisulfati in kajnit vsebujejo kalij in se uporabljajo lahko skupno s superfosfali. Vsa različna umetna gnojila so za umno vinogradništvo va-like važnosti. Naračajo se potom kmetijskih društev ali zadrug.
Razlika med hlevskim gnojeni in umetnimi gnojili je zelo velika. Hlevski gnoj je najpopolnejše gnojilo, ker vsebuje vse, rastlinam potrebne hranilne snovi v zadostni množini in so lahko potem tudi popolne. Vendar nikakor ne nadkriljuje hlevskega gnoja, ki daje zemlji ne le zadosti hranilnih snovi, temveč jo zbolj-šuje tudi fizikalno. Hlevski gnoj se v zemlji razkraja in pri tem razvija toplota, ki pride rastlinam v prid; razen tega se gnoj pretvarja v sladki humus in zemlja na ta način se stalno zboljšuje. Z umetnim gnojem se dodajajo zemlji samo hranilne snovi, fizikalna svoj-stva zemlje pa se v ničemur ne spremene. Zaradi tega gnojimo težko in hladno zemljo s hlevskim gnojem, dočim uporabljamo umetna gnojila z večjim uspehom za bolj lahko 2emljo.
Način in mera gnojenja je odvisna od donosa vinograda. Za koliko je' vinograd priraste! na grozdju, rožju in listju, za toliko je zemlja izgubila na hranilnih snoveh. Izračunalo se je, da se na enem hektaru porabi v enem letu 80 kg dušika, 30 kg fosfora in 100 kg kalija. Od lega je potrebno za grozdje približno 22 kg dušika, 9 kg fosfora in 30 kg kalija. Grozdje porabi tedaj skoraj polovico, dočim je druga polovica notrebna za listje in Tožje. Zato je treba od toče in m ni za poškodovan vinograd dobro pognojiti, da se nadomesti izguba. Vinograde, ki se nahajajo v dobi rodovitnosti, kakor ludi vinograde, ki v rasti zaostajajo, je treba boljše gnojili, nego mlade in bujno rastoče. Vinograd porabi vsako leto nekaj hrane in bi ga zato trebalo vsako leto gnojiti. Ker
bi bilo gnojenje vsako leto predrago, ga uravnamo v primernih presledkih. Triletni presledki se priporočajo kot najprimernejši. Gnojimo zatorej vsako tretje leto s trikratno množino potrebnega gnoja za eno leto. Če vsebuje na primer hlevski gnoj, ki je bil dobro hranjen 0.64 odstot. dušika, 0.36 odstot. fosfora in 0.60 odstot. kalija, tedaj damo zemlji z 200 q gnoja:
128 kg dušika, 72 kg fosfora in 120 kg kalija.
Zemlja pa potrebuje za eno leto le:
80 kg dušika, 30 kg fosfora in 100 kg kalija. Tedaj damo preveč: 48 kg dušika,'42 kg fosfora in 20 kg kah-ja.
Na tri lela bi torej morali vzeti 600 q hlevskega gnoja dobre kvalitete. Dali smo pa s takšnim gnojenjem vseh treh glavnih hranilnih snovi teoretično še več, kakor je potrebno. To velja samo za fosfor in kalij, ne pa tudi dušik. Ta izhlapeva prav rad že iz hlevskega gnoja, deloma ga bakterije v zemlji razkrojijo ali pa se porazgubi v zemlji kot soliteraa kislina. V strmih legah ga izpira tudi voda deževnica. Izguba na dušiku bi se morala tedaj nadoknadili, zlasti pri slabo konzerviranem hlevskem gnoju, ki ima dušika navadno vsik-dar premalo. Z uspehom bi rabili v tem slučaju tudi žveplenokisli amonjak (amonsulfat) ali apneni dušik. Vsakega posamezno pri triletnem gnojilnem turnusu po 200 kg kot dodatek 600 meterskim stotom hlevskega gnoja. Dali smo zatorej v celem triletnem gnojenju 600 kg dušičnega umetnega gnojila poleg 600 q dobrega hlevskega gnoja. Z dušičnatim gnojilom je treba gnojiti vsako leto v pomladi, kar je kratkega učinka.
Pri štiriletnem gnojenju bi bilo na mestu sledeči način gnojenja, ki se je izkazal kot izvrsten:
1.	leto 600 q hlevskega gnoja in 300 kg anion sulfata,
2.	leto 300 kg amonsulfata,
3.	leto 100 kg 40 odstot. kalijeve soli in 300 kg amonsulfata,
4.	leto 100 kg 40 odstot, kalijeve soli in 300 kg amonsulfata.
Skupaj smo tedaj dali v štirih letih 600 q hlevskega gnoja, 1200 kg amonsulfata in 200 kg 40 odstot. kalijeve soli.
Drug način kombiniranega gnojenja s polovično množino hlevskega gnoja, mesto katerega uporabljamo Tomasovo žlindro in superfosfat za triletni turnus ali kolobar je sledeči:
1.	leto: 300 q hlevskega gnoja, 200 kg superfosfata ali 300 kg Tomasove žlindre, 100 kg 40 odstot. kalijeve soli in 200 kg čilskega solitra;
2.	leto: 400 kg superfosfata ali 600 kg Tomasove žlindre, 200 kg 40 odstot. kalijeve soli in 600 kg čilskega solitra.
3.	leto: 400 kg superfosfata ali 600 kg Tomasove žlindre, 200 kg 40 odstot. kalijeve soli in 600 kg čilskega solitra.
V tem primeru smo dali samo 300 q hlevskega gnoja, zato pa 1200 kg najboljšega dušičnega gnojila in superfosfata ali Tomasove žlindre, da nadomestimo fosfor, katerega s premajhno množino hlevskega gnoja nismo zemlji vrnili.. Umetno gnojilo raztrosimo kolikor mogoče enakomerno po vsej površini vinograda in ga tako pookopamo.
Vinograd gnojimo enako kot polje, to je, da gnoj enakomerno raztrosimo in podkopamo. Nekateri kopajo med črtami in v te jarke nasujejo gnoja. Drugi zopet izkopajo samo okoli trsa večjo ali manjšo jamo, v katero spravijo gnojilo. Oba zadnja načina sta napačna. Koreninice trsa se širijo po vsej zemlji naokrog, iskajoč hrane povsod, kjer jo najdejo. Ako torej [»trosimo celi vinograd enakomerno, pognojimo vsaki najmanjši prostorček. Dež in sneg nakvašita gnoj in vsa zemlja ga takorekoč v se posrka. Z gnojenjem v jarek so koreninice prisiljene iskati hrano samo na enem mestu in v enem delu zemlje, to je v zagnojenem jarku, dočim ostane zemlja izven jarka neizrabljena, kajti korenine se razvijajo najbolj tam, kjer je več hrane. Pri gnojenju v jarke se razvijajo korenine neenako in jih je najte še v poznejši dobi v obliki finih sesalnih koreninic na mestih, kjer se je nahajal gnoj v jarkih. Gnojenje okoli trsa bi imelo le v slrmih legah in peščenih tleh svfoj pomen. Tu se izkopa plitva jamica v obliki polumeseca na zgornji strani trsa. Voda izpira hranilne snovi iz gnoja na spodnjo stran trsa, kjer se nahajajo korenine v takšnih legah.
Gnojenje se vrši v pozni jeseni in pozimi. To je važno, zlasti pri gnojilih, ki se težko in počasi razkrajajo, kakor hlevski gnoj in težko razstopna umetna gno jila (Tomasova žlindra). Z lahko razstopnimi umetnimi gnojili, ii. pr. čilskim solitrom gnojimo v mesecu aprilu ali maju. Lahko razstopna gnojila se hitro razstope in takoj učinkujejo. Rastline, morajo biti v tem času sposobne, da sprejemajo pripravljeno hrano, ker bi se hranilne snovi drugače porazgubile in ne prišle do učinka.
Ivan Štampar, ekonom graščine Ormož.
CENJENIM NAROČNIKOM!
Današnji številki smo priložili položnice. Prosimo vse cenj. naročnike, da se teh položnic v kratkem poslu-žijo in nam pošljejo naročnino za leto 1924. Položnice so dobili vsi, tudi tisti, ki imajo naročnino še plačano. Kdor položnic sam ne rabi, naj dobi kakega novega naročnika ter nam pošlje zanj naročnino.
Kdor še dobiva list, ta naj na vrh položnice napiše besedo: «star«. Kdor pa list dozdaj ni dobival, pa naj napiše na položnico besedo: «nov«. To nam delo jako olajša. Če bodo vsi tako napisali na položnice, potem ne bo pri pošiljanju lista nobenih pomot in zamud.
Naročnina za leto 1924 znaša:
za celo leto........32 dinarjev.
za pol leta.........16 dinarjev.
za četrt leta........8 dinarjev.
Za vse kraje izven Jugoslavije pa stane «Slovenski
Gospodar« za celo leto......56 dinarjev.
Vljudno prosimo vse naše prijatelje in pristaše, da v decembru agitirajo od osebe do osebe za nove naročnike «Slov. Gospodarja«. Za nas mora veljati pravilo: V vsako hišo «Slovenski Gospodar«!
Število naših naročnikov se mora podvojiti! Naš list pa bo pisal zanimivo in koristno za vse naročnike in jih branil pred krivicami z vso odločnostjo, kakor dozdaj.
Našim čitateljem iz koroške strani se toplo priporoča novo domače podjetje, trgovina z mešanim blagom ljutomerskega rojaka g. Matka Seršen-a v Mariboru, Koroška cesta 39, ki vsled svojih nizkih cen in dobre postrežbe pridobiva vsaki dan večji krog zadovoljnih odjemalcev.
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Razprava o proračunu je v fin. odboru dovršena. Za vlado so, kakor po navadi glasovali Nemci in pa turški džemijet iz južne Srbije. Proti koncu je bila proračunska razprava posebno burna glede izdatkov za vrhovno državno upravo. Pod to poglavje spada kraljeva civilna lista in še drugi izdatki za dvor. Civilna lista se izplačuje vrhu vsega še v tuji valuti ter iznaša tako 60,000.000 D. Ogromni so tudi izdatki za dvorsko pisarno, ki se bavi samo s podeljevanjem odlikovanj. Poslanci Jugoslovanskega kluba so povdarjali, da ti ogromni izdatki niso samo neznosno breme, temveč tudi sramota za državo, v kateri se večina ljudstva bori z najtežjo bedo in stisko, pisarna za odlikovanja se lahko takoj odpravi, ker je nepotrebna. Odlikovan ja se ne delijo po zaslugah za državo, temveč po delu za vladno stranko.
Vlada še vedno odlaša s sklicevanjem celega parlamenta. Kakor znano bi moralo biti to 20. novembra, pa se je odlagalo z raznimi izgovori od dneva do dneva in sedaj je obljubljeno za pondeljek. December bo pa vladi že po volji, ker je vse polno praznikov. Pašičeva vlada se na vso moč trudi, da ubije še zadnje oslanke parlamenta in parlamentarnih načel.. Parlament še v notranjih zadevah države ne more odločevati, kaj še le v zunanjih, kjer so se zadnji čas odigravale važne in zelo značilne stvari.
Poleg nastopa proti Bolgariji, ki se je k sreči v miru končal, in poleg nepotrebnih in neopravičenih korakov v varstvo grške vladarske hiše, so bile še baran-tije z Rumunijo in Italijo za naše ozemlje. Kaj se je Rumuniji dalo, smo že zadnjič poročali. Zunanji minister izjavlja sedaj, da so mejne zadeve med nami in Rumunijo sedaj za vedno in tudi sporazumno dokončane. Na to izjavo se pa ne sme mnogo dati, ker Ru-muni še vedno zahtevajo po svojih listih tlele našega ozemlja in je gotovo, da so proti nam dobili tudi dovolj drznosti in poguma, ker so še več .dobili kot so zahtevali. Kako se rešujejo sporna vprašanja med našo državo in Italijo, nam vlada sicer noče povedati, iz dobro poučenih krogov se pa čuje, da teče vse tako in da je v glavnem že vse tako rešeno, kakor Italijani hočejo. Vlada ima pač dovolj razlogov, da se skriva pred parlamentom.
Po Hrvatskem, kjer so bile ponovne občinske volitve radi čisto hrvatskih in protieentrali~tičnih občinskih odborov, so zopet povsod zmagali Hrvati. Iz Beograda sedaj zopet širijo vesti, da angleška vlada izganja Ra-diča. To se vedno godi, kakor hitro se nekaj sliši, da namerava Radič sam iz Anglije. — S proticentralistično opozicijo in posebej še z Jugoslovanskim klubom zvezano stranko Bunjevcev so vladni krogi že par tednov predstavljali kot odpadniško, v nedeljo je bil pa v Su-botici kongres te stranke, ki je postavil vse te vesti na laž. Bunjevci so odločno in soglasno sklenili, ostati v proticentralistični zvezi in po svojih poslancih v Jugoslovanskem klubu.
PRED KONFERENCO MALE ANTANTE.
V januarju se bo v Beogradu vrši ki konferenca Male antante, v katero bo sprejeta najbrž tudi Poljska. Rumunija si prizadeva stopiti potem s Poljsko in Češko v posebno zvezo, ki bi bila za vsak slučaj naperjena proti Rusiji. Jugoslaviji bi po tem načrtu pripadla samo poniževalna in nehvaležna vloga, da v to zvezo privoli ter jo podpira brez upanja na kaki) korist in proti-uslugo. Če se rumunski načrt ne izvede, — nasprotovati bi mu znali Čehi, naši pa gotovo ne, — si bo Rumunija prav gotovo poiskala novo zavezništvo. Saj že sedaj njeni listi naglašajo, da bi bili boljši zavezniki Bolgari, Turki in Italijani.
V GRČIJI
je z monarhijo pri kraju. Po mestih se vršijo velike manifestacije za republiko in gotovo je, da se bo moral kralj Jurij umakniti iz Aten še pred volitvami. Republikanska stranka in Venizelisti, ki so mislili monarhijo počasi odpraviti, so se zedinili .da je treba čimprej
proglasiti republiko. Odstavljenemu grškemu kralju bo
dal njegov last rumunski kralj zavetišče.
NEMČIJA.
Vlada kanclerja Stresemanna je padla, ker so iz nje izstopili socijalisti. Prepovedana in razpuščena je stranka skrajnih prevratnih monarhistov in komunistov, a s tem še zlasti monarhistično prevratno gibanje ni omejeno, ker so to delo sedaj prevzele stranke, v katerih rokah je tudi nova vlada kanclerja dr. Alberta samo igrača.
PRED VOLITVAMI V ANGLIJI.
Splošno prevladuje mnenje, da bo dobila struja za svobodno trgovino ogromno večino (liberalci in Labour party). Lloyd George doživlja s svojimi govori velikanske uspehe.
RUSIJA.
Ruska vlada je vsled dogodkov v Nemčiji nekoliko ' vznemirjena. Ako zmaga reakcija, se bojijo sovjeti, da se ne bi pod pokroviteljstvom Francije obnovila z nem- j škirni generali «Križarska vojska proti sovjetom«. — | Glavno za Rusijo je, kako se bo vedela Poljska. Mogoč j je tudi spor med Nemčijo in Poljsko, vsled česar bi bil I prekinjen tranzit za blago v Rusijo. Taka in podobna ugibanja se bero v ruskih listih, ki kažejo, da se je mednarodni položaj v zadnjem času precej poslabšal.
Federalizem v Rusiji se čedaljebolj izdeluje. Na zadnji seji osrednjega izvršilnega odbora zveze sovjetskih republik se je storilo v tem smislu zopet več važnih sklepov, tako, da bodo zvezne republike prišle čedaljebolj do svoje veljave. Posamezne republike dobe med drugim tudi pravico amnestije.
ZOPET PUCLJEVI VOLI.	j
. Kupčija, kojo so Pucelj in njegovi bivši samostojni ; poslanci izvršili lansko leto z govedo, ovcami in konji j i2 Nemčije, je znana slovenskemu svetu. Ker so v to j tajinstveno kupčijo zapleteni tudi Pašičev sin Rade ter ' še celo nekateri srbski radikali in srbski ter hrvatski i demokrati, je cela stvar še po večini ostala dosedaj prikrita.
Cel Beograd in širša javnost pa o tej kupčiji nami-gava čudne reči. Gotovo je, da so tu igrali veliko vlogo Pucelj kot minister, njegova žena, zet Pucljev, znani Štibler, izvozničar Predovič ter seveda mladi Pašič in njegovi bližnji. Cela stvar smrdi in ko bo ta kupčija povsem odkrita, bo Puclju in njegovim tovarišem v tej umazani kupčiji povzročilo tak smrad, da bo joj.
Polagoma se sedaj odkriva ta umazana kupčija. — časopisi iz Beograda objavljajo skoro vsak teden nekatere podrobnosti. Tako bo kmalu vse pojasnjeno. List «Beograjski dnevnik« od nedelje, dne 25. novembra i prinaša na prvi strani članek z napisom: «Zna se kdo«.
V tem članku piše ta list, kako se je začela Pucljeva j volovska kupčija. List pravi: «Stvar se je reševala v ekonomsko financijskem ministrskem odboru. Seja se je vršila v ministrstvu financ. Šlo je za prodajo govede in ovc iz Nemške.
Kupčija je že bila naprej določena tako, da dobi . vole Rade Pašič in njegova kompanija. Svota, kojo je ta družba morala plačati državi za vole, krave in ovce, i je bila določena na 28 milijonov dinarjev. Družba je to | živino prodala kar pod roko neki drugi izvozničarski družbi (italijanski in švicarski) za 70 milijonov di- i narjev.
«Dnevnik« prinaša še druge podrobnosti o tej kupčiji, a o tem pišemo ob drugi priliki. Glavno je, da po- j Qemu slovenskemu svetu, da je dobiček Pašič—Predovič —Pucljeve družbe znašal po računu beograjskega lista nič manj nego 42 milijonov dinarjev ali 168 milijonov bron. Kdor tega ne verjame, naj čita prej omenjeni list.
Tako je bilo delovanje samostojnežev v Beogradu. Pri ustavi so nas prodali Pašiču in Velesrbom, da Slovenija danes vsled tega kriči pod težo strašnih davkov. Samostojneži so sodelovali še pri takih umazanih stvareh.
Naj Pucelj v Sloveniji na shodih govori o tej kupčiji. Narod, ki še kaj da na komedijanta Puclja, naj ga posluša; poštenemu človeku se studijo talci čini.	>
mm- .«■■ nBaanMaBaBBHHHaMaHiHH*m>»>«
tedenske nmk&
Smrt enega našega najstarejšega pisateljev. V Rogaški Slatini je zatisnil svoje oči vsakemu Slovencu znani pisatelj in pesnik Josip Stritar. Bil je rodom iz Kranjske, ' a služboval je dolgo vrsto let kot profesor na Dunaju. Iz Dunaja je veliko pisal za našo mladino. Njegove mladinske spise je izdajala Mohorjeva družba in so bili ter ostanejo nekaj neprecenljivo dobrega za našo mladež. Vsi Stritarjevi spisi in vse pesmi so mojstrsko dobre glede vsebine in oblike. Stritar je bil sin kmetskih staršev m je kot lak tudi pisal tako poljudno, da ga razume vsak še tako priprost človek. Pred dobrim letom se je Stritar v starosti 86 let preselil iz Dunaja v Rogaško Slatino, kjer je preživel zadnje mesce svojega življenja. O Stritarjevih zadnjih dnevih in urah nam poročajo iz Slatine to-le: Pred par mesci je začel rajni slabeti, tako da smo se začeli bati za njegovo življenje. Ko je pa prišla trgatev in z njo grozdje, njegova najljubša jed, se je naenkrat zopet po-krepčal in dobili smo upanje, da bo preživel še zimo, katero pa, kakor je sam trdil, ne želi več učakati. V soboto zvečer je poslala gospa Stritarjeva po ravnatelja zdravilišča e prošnjo, naj pride, ker je Stritar težko zbolel. Šel je takoj in dobil starčka v težki mrzlici. Hitro je poslal po zdravnika dr. Lavriča, ki je ugotovil začetek pljučnice in je rekel, do so njegove ure štete. Ob 11. uri po noči se je peljal g. ravnatelj še po duhovnika, ki ga je potem pre-videl z zakramenti za umirajoče. Ko je bil ob pol 5. uri
zjutraj ravnatelj zopet pri njem, je bil mirnejši in njegovo stanje veliko boljše. Dopoldne mu je šlo dobro, spoznal je posameznike in tudi govoril. Ob pol treh popoldne je vprašal, koliko je ura, potem pa ni več govoril in tudi ni zahteval ve.č po ženi, od katere edine si je pustil streči. Od tedaj naprej so mu stregle tukajšnje gospe. Ob 9. uri zvečer (v nedeljo) je mimo in brez boja v Gospodu zaspal. Blagopokojnemu bodi ohranjen časten in trajen spomin med slovenskim narodoml
Nagrade za čim višji predpis davkov — preprečene V finančnem zakonu za leto 1924 je minister dr. Stoja-dinovič pri členu 141 pridjal določilo: »Davčnim uradnikom, ki izvršujejo predpis davkov, oziroma koji ^ruge u-radnike kontrolirajo pri predpisovanju, se daje posebna nagrada. Nagrado dobijo ti uradniki samo v tem slučaju, ako s predpisom in kontrolo dosežejo čimvišji predpis davkov za tekoče ali prejšnje leto.« To se pravi, da davčni uradnik, ki bi še bolj gulil ubogega davkoplačevalca, bi za svoj »izvanredni trud« dobil nagrado. Naši poslanci so v finančnem odboru z vso silo nastopili proti taki korupciji. Dokazovali so, da se pri nas davki itak predpisujejo in izterjujejo v pretirani višini. Davčni uradniki ne uživajo posebnega spoštovanja pri ljudstvu, dasiravno so oni le vladine klešče. Če bo pa vlada še nagrade dajala za čim-večje izmozgavanje, bo ugled uradnikom čisto padel. In zahteva naših poslancev je imela uspeh. Nagrade so se brisale iz finančnega zakona. Pucljev srbski zemljoradnik Lazič pa pri tem ni zinil ne besede.
Ovaduštvo .emokratskih in radikalnih uradnikov. Žage v naših hribih so radikali na novo obdavčili s taksami. Lastniki žag, koji žagajo les tudi za druge, plačajo od sedaj naprej letno takso od svoje žage in sicer 150 do 600 D letno. Tako je sklenila radikalna srbska večina s pomočjo 8 Nemcev (Schauer) in 13 Turkov. Kako je do tega prišlo? Demokratski in radikalni del uradnikov v Sloveniji je oče tega novega davka. — Poročali so finančnemu ministru, da se nahaja v Sloveniji okoli 2000 žag, koje bi se še dalo obdačiti. In res, Srbi so takoj ubogali demokrate in radikale iz Slovenije in so naložili to novo, veliko breme. Če pomislimo, da ima Slovenija po izkazu, ki so ga prej omenjeni «prijatelji« poslali ministrstvu, okoli 2000 žag, a vsa ostala država samo okoli 60o, zadene ta davek skoro samo Slovenijo. Zopet dokaz, da so v mnogem oziru ravno oni davčni uradniki, ki so zagrizeni pristaši demokratske in srbske radikalne stranke krivi, da se davkoplačevalce v Sloveniji vedno bolj odira. Malo več srca bi že lahko imeli. Zakaj pa srbski in hrvatski uradniki tako ne postopajo. Seveda moramo resnici na ljubo povdariti, da to grdobijo počenja samo en del urad-ništva, večina pa itak čuti z ljudstvom. Te besede smo morali zapislati, da se ne pozabijo.
Občni zbor SKSZ se vrši dne 6. decembra t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v Mariboru, v dvorani Lekarniška ulica. Na dnevnem redu je sprememba pravil (Prosvetna zveza) in druge zelo važne stvari. Vsako društvo naj pošlje delegata, ki naj prinese s seboj pooblastilo izobraževalnega društva, podpisano od predsednika in tajnika. Polovična vožnja na železnici je preskrbljena.
Mariborske novice. V petek in soboto preteklega tedna so dobili mariborski orjunci za svoje divjaštvo zasluženo plačilo pred sodiščem. Na zatožni klopi je sedela skoraj vsa akcijska četa (19 orjuncev) radi znanega napada na Cirilovo tiskarno v Mariboru, kjer so v noči od 10. na 11. februarja razbili stroje, s katerimi se tiskata časopisa »SI. Gospodar« in »Straža.« Njihova organizacija je ogorčeno zavračala, da bi to napravili orjunci, podtikali so ta zločin Nemcem in celo našim pristašem, nazadnje pa jih je izdal njihov tovariš, orjunec Grum, uradnik na glavni pošti, ker se je polakomil nagrade, ki jo je razpisala Cirilova tiskarna za onega, ki bi izdal lopove in jim zločin dokazal. Policija je takoj zaprla 19 članov Orjune, katere je Grum izdal in ti so med preiskavo izblebetali priznanja, ki so bila za nekatere usodna. Po večtedenskem preiskovalnem zaporu so bili izpuščeni in Orjuna je te barbare po celem mestu razglašala za mučenike in jih proslavljala. Sodišče je proti njim razpisalo obravnavo, ki se je vršila v petek, dne 23. in v soboto, dne 24. novembra. Razprava se je vršila pred kazenskim senatom okrožnega sodišča, kateremu je predsedoval sodni svetnik Guzelj, kot prisedniki pa so sodili dvorni svetnik Fon, višji svetnik Stergar in svetnik Zem-ljič. Orjuno je obtožilo državno pravdništvo, katerega je zastopal dr. Zorjan. K razpravi niso prišli vsi obtoženi orjunci, ker je eden od njih, neki Tevžič iz Celja, iz strahu pred kaznijo pobegnil, znani cerkveni ropar Štoka se nahaja pri vojakih v Mostarju, par orjuncev pa je izostalo iz neznanega vzroka, tako da jih je sedelo na zatožni klopi samo 14, mesto 19. Orjunci so se prvi dan razprave, ki je trajala do 7. ure zvečer, ponašali ves čas samozavestno, ker so jim njihovi advokati dr. Kukovec, dr. Rosina, dr. Šnuderl, dr. Lipold, dr. Slokar, dr. Muller in dr. Boštjan-čič. dajali tolažbo, da bodo gotovo oproščeni. Prvega dne se je prebrala samo obtožnica, zaslišali obtoženci, ki so po orjunski navadi vse tajili ter celo dolžili preiskovalnega sodnika, da jih je prisilil, da so izdali drug drugega, nato pa so zaslišali sodniki priče, skoro same orjunce, ki so govorili vsi v prilog obtožencev, z očividnim namenom, da jih rešijo kazni. Glavna obtežilna priča Grum, ki je prišel od vojakov iz Zagreba pričevat, pa sedaj ni hotel pričati, ker so ga očividno podkupili, da orjuncev še bolj ni potlačil. Izgovarjal se je, da bi bila sramota, če bi moral še enkrat izdati napadalce. Drugi dan v soboto se je razprava nadaljevala. Govorili so advokati, ki so vsi skušali naslikati obtožene orjunčke kot nedolžna jagnjeta, ki so se v tem času, ko se je napad izvršil, nahajali vsi na so-kolski veselici v Narodnem domu. Pomagalo jim pa ni dosti, kajti sodišče jih je po dveurnem sklepanju obsodilo takole: Pobegli Tevžič je obsojen na 6 mescev, Adolf Ogrizek, Anton Hlebš in Stanko Bole na tri mesce, Ivan
Ivan Sušnik pa na dva mesca ječe, poostrene vsak teden dvakrat z postom in trdim ležiščem ter vsakih 14 dni enkrat s temnico. Ivan Hlebš je obsojen na 6 mescev poostrene ječe radi napada na tiskarno in radi tatvine pri tvrdki »Balkan«, kjer je bil zaposlen. Obsodba je obtožene orjunce, kakor tudi njihove pristaše, katerih je bilo vse polno med poslušalci, jako pobila. Advokati so vložili ničnostno pritožbo, ki pa ne bo najbrž nič pomagala, orjunci bodo morali iti kašo pihat, obenem pa povrniti tiskarni stroške, ki znašajo 39.315 dinarjev ter plačati sodne stroške. Kazen za to zločinstvo je zaslužena, toda še veliko premila. — Dne 26. t. m. je umrla ob 2. uri zjutraj v javni bolnici gospa Matilda Rutnik, rojena Plepelec, soproga g. Jakoba Rutnik. Pogreb blage pokojnice se je vršil dne 28. t. m. ob dve popoldne iz mariborske bolnice na pokopališče na Pobrežju.
Novice iz slivniške župnije. Kedaj dobimo pa pri nas nove zvonove? vprašujejo naši farani že skoraj nad leto dni. In po vsej pravici! V začetku leta 1922, ko so v sosednih Hočah potegnili jeklene zvonove v zvonik, so šele začeli pri nas pobirati za bronaste, veselili smo se, da bomo vsaj kje v jeseni leta 1922 imeli dva nova zvonova. Sedaj pa se že leto 1923 nagiba h koncu, pa še o zvonovih ni duha ne sluha. Da ne bodo oni, ki so darovali večje ali manjše zneske za zvonove, vedno nadlegovali svojih županov radi zvonov, prosimo tem potom dotični odbor, ki je imel, oziroma še ima to akcijo v rokah, da nam da javno ta-le pojasnila: 1. Kedaj se je naročil zvon in po kakšni ceni? 2. Kedaj in pri katerem denarnem zavodu se je naložila nabrana svota? 3. Kako dolgo bo še ostala Slivnica mutasta? Dolgo že čakamo in mislimo, da je čas, da dobimo: ali zvonove ali pa vsaj odgovor na naše ponižno vprašanje! — Opazujemo že dalje časa, da nekateri učitelji v naši fari zelo radi naglašajo pri pozdravih svoj so-kolski »Zdravooo!« Ako to opozorilo ne bo pomagalo in se prizadeti ne poboljšajo, bomo spregovorili prihodnjič kaj več in malo natančneje. — Ni ga skoraj človeka dandanes, ki bi se ne tožil čez neznosno draginjo in osobito pa nad vse pretirano visoke davke. Mi pa pravimo: Dokler se bo prirejalo toliko veselic po raznih gostilnah in pod raznimi firmami, bode se selila tudi vsled teh vedno večja beda v naše vasi. Zato pa: Nehajte za enkrat s temi plesnimi venčki in kakor jih pač imenujete vse te ponočne prireditve. Naj bi pa tudi oblasti že vendar enkrat enkrat uvidele, da gre naš narod v tem rajanju še hitreje nasproti svojemu gospodarskemu poginu!	S—n.
Veliko zanimanje za nove zvonove pri Gornji Sveti Kungoti. Veliko zanimanje vlada tudi pri nas za nove zvonove. Na gostiji pri Vinceku so dobrosrčni gostje darovali prvo svoto 232 dinarjev za nove velike zvonove. Posebej so še darovali za katoliške misijone 63 dinarjev. Novoporočencema želimo iz srca obilo sreče in božjega blagoslova, a darovalcem pa najprisrčnejši »Bog plačaj!« Dal ljubi Bog prav veliko posnemovalcev, da v kratkem zapoje ta veliki zvon čez hrib in plan! — Gost prlek.
Na Velki pri Mariji Snežni je umrl g. 1. šiker, posestnik in gostilničar, star 70 let. Pokojnik je bil eden najbolj spoštovanih mož cele župnije. Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 11. t. m. popoldne. Udeležba je bila zelo velika. Svetila pokojniku večna luč! Preostalim pa naše iskreno sožalje!
Vrat mu je prerezal. Lz Drobtinc v Apački kotlini poročajo: Pri nas v Drobtincih je bil ubit posestniški sin Ivan Standeker, star 32 let V prepiru z materjo mu je prerezal vrat 72 let stari ljubček matere ubitega, posestnik Jožef Celeč iz Drobtinc. Standeker je bil dober človek in priden delavec. Obžalovanja vredno in pošteno ženo ubitega je zelo razžalostilo dejstvo, da se je ob priložnosti njene navzočnosti pri mrtvem truplu njenega moža izjavil na surov način bivši grofovski kočijaž in današnji zaupnik naših oblasti Anton Propst iz Pogleda: »Der ist lang gut hin!« Za klati ljudje kratkomalo po mnenju pametnih ljudi itak niso, napake pa ima vsak človek, enake grehe, mogoče tisti, kateri je rabil ta izraz »več kot ubit.« Ljudje bližnje okolice sumijo, da v tem slučaju ni bil uboj, ampak naročen umor. Žalostni slučaj uboja se je ponovil v mali občini v teku treh tednov, ljudstvo je vznemirjeno, osobito zaradi tega, ker se nahajajo ubijalci doma.
Tatvina v Jahovi v Apački kotlini. Pri nas je bil v Jahovi, občina Nasova, potom tatvine oškodovan posestnik Kolbl, p. d. Winkelbauer, za svoto 46.000 K. Kolbl je oral na polju nedaleč od hiše, žena je bila zaposlena enako na njivi blizu hiše, iz hiše pa je pobral neznan tat gotovino, hleb kruha in maslo. Ali ne bi bilo pametnejše, z denarjem iti v najbližnjo posojilnico in tako pomagati sočloveku in trpinu, kateri še večkrat davka ne more plačati?! Krščanska vera nas tako uči: Pomagaj drugemu, tat bi ne imel sreče in lastnik ne škode!
Sunek z nožem. V Nasovi v Apački kotlini je zadal posestniški sin Senekovič sunek z nožem posestniškemu sinu Glanc.u.
Z noži so ju obdelali. V nedeljo, dne 11. t m., sta dobila dva finančna stražnika ob priložnosti neke plesne zabave v Vratji vasi v Apački kotlini sunke z noži. Eden je težko, drugi lahko poškodovan.
Žalostni so zadnji časi v Apački kotlini, ljudstvo je vznemirjeno, uboj za ubojem, sunek z nožem za sunkom, življenje in zdravje ljudi postaja igrača. Kaj poreče k temu radikalec dr. Potzinger, kaka je njegova vzgoja in plod delovanja! Poljski pridelki in drugo so se kradli in se še kradejo to jesen na drobno in na debelo, kakor že dolgo ne. Orožništvo zasleduje le klerikalce, če bi se dalo kakega spraviti v luknjo, ali mu vsaj naložiti globo pri okrajnem glavarstvu.
Iz Apač je odšel dosedanji orožniški postajevodja g. Matevž Urh. Bil je že zadnji čas, da se je poslovil od nas. Bil je velik gospod, gledal je nas od zgoraj, zasledoval jfe prav rad pristaše Slovenske ljudske stranke in pomagal nasprotnikom pobijati klerikalnega zmaja, pa je imel malo
uspeha. Prestavljen je baje v Velenje. K nam je prišel g. Nekrep od Sv. Ane. Upamo, da bo pravičen tudi za nas Slovence med tujerodno večino.
Iz Onuoža. Preteklo nedeljo smo posvetiii in dvorili svoj »Katoliški dom.« Na veliko nevoljo in jezo naših nasprotnikov je delo srečno končano in prepričani smo, da bo dom služil svojim namenom. K otvoritvi je nameraval priti tudi naš voditelj dr. Korošec, toda moral je odpovedati, ker se je preložil termin za potovanje parlamentarcev na Poljsko, kamor je šel tudi naš voditelj. Upajmo, da vidimo kmalu naše politike v novih naših prostorih. Rodoljubi ormožkega okraja so pokazali zopet, da imajo smisel 28 našo dobro stvar. Hvala vsem, ki so prej in sedaj delovali za uresničenje našega doma! Po otvoritvi smo bili sicer malo bolj prleško veseli, toda nič zato, bomo pa sedaj bolj odločno delali in posebej želimo, da naša mladina uporablja dom v svojo izobrazbo in plemenito, pošteno zabavo.
Tombola v Ormožu. Preteklo nedeljo, dne 25. t. m. na večer je priredilo gasilno društvo Frankovci—La-poršice—Hum v dvorani gospe Skorčič svojo vsakoletno tombolo. In dočim je bila cerkev pri rani službi božji skoro prazna, so bili gostilniški lokali pri tomboli nabito polni in to pri najslabših potnih razmerah in od najbolj oddaljenih vasi župnije. Dobitkov ni manjkalo: nekaj vreč pšenice po 50 kg, vrakovrstne kuretine in celo eno tele, ki ga je baje darovala pred kratkim omožena Kelemina. Blizu do polnoči je trajala tombola, potem je sledila 'prosta zabava. Ob 1. uri ponoči prenehala je na mah električna luč in bila je popolnoma tema v dvorani, nihče ni bil na to pripravljen, ker se je od dveh strani izrecno prosilo za luč do 3. ure. Ni še znano, iz kakega vzroka se je to zgodilo, a domneva se, da vsled kake nemarnosti v centrali. Ob 2. uri po polnoči je zasvetila zopet električna luč, ko je bil konec li-ence. Ko je bila tema v gostilni, so to priložnost porabili gotovi nepošteni ljudje in pokradli mnogo kupic, mizne oprave in mnogo jih je odšlo, ne da bi bili — plačali. Tako ima gostilničarka poleg nevolje še veliko škodo. Pravijo, da so časi slabi in hudobni, časi ne tako, pač pa — ljudje.
Zaslužna velikonedeljska rojakinja. Sestra Vilma Sebdck, prednica usmiljenih sester sv. Vincenca Pav- * lanskega v Budimpešti na Ogrskem naznanja s poseb-■im pismom z dne 21. novembra 1923, d^ je tam dne 30. januarja 1920 umrla usmiljena sestra Ana Rafaela Heržič, ki je dosegla visoko starost 99 let in je celih 73 let stregla bolnikom. Rojena je bila 15. marca 1821 v Senežcih št. 9, župnije Velika Nedelja.
Na Martinovo nedeljo je bil blagoslovljen zvon za kapelo Marijo Kožar na Cenkovi pri Sv. Antonu v Slov. gor. Tehta ¿7 kg. Veselje je bilo tem večje, ker tej kapeli zvon še ni bil odvzet, ker še ga ni imela.
Naroclno-gospodarski tečaj za kmetske fante in može io letos v dneh 27., 28. in 29. decembra v Mariboru in v Celju. Lanski tečaj je še vsem udeležencem v najboljšem spominu, letos bo tečaj še bolj zanimiv in važen. Da «lajšamo udeležbo kolikor mogoče mnogim fantcm in možen, zato bo letos istočasno v Mariboru in v Celju tečaj z istim sporedom. V Celju ga bo vodil dr. Korošec, v Mariboru dr. Hohnjec. Natančnejši spored priobčimo prihodnjič. Že sedaj pa opozarjamo vsa društva in zveze, da takoj začnejo s prijavami, ker bomo mogli sprejeti samo določeno število udeležencev. Vsi, ki se bodo udeležili j tečaja v Celju, naj pošljejo prijave na tajništvo v Celju, hotel »Beli vol«, oni, ki pridejo v Maribor, pa na tajništvo v Maribor, Cirilova tiskarna. V prijavah navedite: 1. starost, 2. predizobrazbo, 3. poklic udeležencev. S prijavo se vsak obveže, da bo vztrajal vse tri dni na tečaju. Koliko bo stala hrana, povemo prihodnjič. Stanovanja bodo brez-jrtačna. — SKSZ za Štajersko.
V gomjegrajskem okraju (Rečica ob Savinji) se za-družno-socialni tečaj žal zaradi skrajno slabega vremena ni mogel vršiti. Predavatelja prosita vse# naše organizacije, da jima oprostijo, ker zaradi silno slabega peta kljub najboljši velji nista mogla priti v Rečico. Tečaj moramo preložiti na lepši čas.
Smrt vrlega moža v Nazarjih. V torek, dne 20. t. m., je pri nas umrl eden najugldenejših mož cele fare Ivan Ovčjak, p. d. Solitarjev Anza, daleč naokoli znani «loški stric.« Bal je zvest rokodelec čevljar in posestnik v Lokah. 9voj čas je bil tudi župan v Mozirju in večletni občinski •dbomik. Globoka pebožnost je krasila njegov značaj, a nihče ni bil vedno tako veselega in vedrega duha, kakor on. Pri vsaki cerkveni slovesnosti je bil prvi in pri vsaki pošteni veselici je bil pravi voditelj. Ljubeznjiv do vsakega, je vsakomur kazal svojo plemenito nesebičnost. Njegova smrt je bila lepa: mirno se mu je preselila duša v boljšo domačijo po kratki bolezni, ko je dopolnil 70. leto. svojega vseskozi vzglednega življenja. Pogreb je bil veličasten vkljub slabemu vremenu. Ob grobu ni bilo slišati kake kričave žalosti, pač pa so čutila srca vseh, da nas je zapustil mož, ki je dolgo vrsto let s svojim lepim zgledom, s svojimi plemenitimi deli in s svojo vztrajno molitvijo klical blagoslov božji na celo nazarska faro. Zlata duša, uživaj sladki, rajski miri To Ti želimo vsi, zlasti pa mazar .ka tretjeredniška skupščina, katere vnet član si bil 3T let, in nazarska Marijina družba, katere svetinjo si nosil 16 let in ves čas tudi pri vseh slovesnostih veliki druž keni križ.
Slabostojr.a polomija v Šmarjah pri Jelšah. Čujte in strmite, kaj se je zadnjo nedeljo pri nas zgodilo posebnega in znamenitera. Prikolovratil je k nam nek samostojni laži-apostol in sklical pri Habjanu zaupni sestanek. Zbralo se je okrog njega par zaslepljenih in zakrknjenih trdovratne-3ev, katere od začetka njihove »samostojnosti« pa do dame« še ni srečala pamet. Kaj pa je povedal oni laži-sgmo-stojnež svojim zvestim poslušalcem? To ni tudi samo to, vedo in znajo samostojneži. Udrihal je po klerikalcih,
češ, da so isti krivi vsega zla v državi in da so le samostojneži edina rešilna ladja za kmeta. Ko jih je tako strahovito nafarbal, je predlagal, da se izvoli krajevni odbor Samostojne kmetijske stranke, katero smo pa že pri zadnjih volitvah zdrobili v prah. Toda nihče ni hotel prevzeti mesta predsednika stranke, ki je sploh ni in je tudi nikoli več ne bo. Slednjič so vendarle prisilili nekega modrijana, da se je vsedel na prestol in prevzel povelje samostojnih junakov, ki so že dne 18. marca šli v črni grob.Zares, kdo bo pa še tako nespameten, da bi še enkrat šel na limance tem plačanim grobokopom slovenskega narodal Mi zavedni Šmarčani nikdar! Par ubogim zaslepljencem pa kličemo: Spreglejte vendar enkrat in pomislite, da so vseh nesreč, ki nas stiskajo, poleg naših demokratov krivi slovenski samostojneži, ki so leta 1921 glasovali za vidov-dansko ustavo in za centralizem, kateri sedaj neusmiljeno vihti bič nad nami. Poslanci Kmetske zveze, na čelu jim dr. Korošec, se borijo z vsemi močmi, da bi iztrgali Slovenijo krutemu nasilju, toda težek je boj in težko se bo dalo popraviti, kar so zagrešili samostojneži, ki so izročili vso moč Srbom. Pa četudi bo mogoče boj še hud, mi slovenski kmetje hočemo vztrajati z našimi poslanci tako dolgo, da si priborimo nazaj od naših samostbjnežev prodano samoupravo, ki je edina rešitev Slovenije.
Občni zbor slabostojnih v Laškem. Na Laškem je imela Samostojna kmetijska stranka v kopališki gostilni svoj okrajni občni zbor. Bilo jih je z govornikom vred ravno deset. Da bode naše kmetsko ljudstvo vedelo, kdo se še ogreva za stranko, katera nas je prodala Srbom, da nas morejo izžemati, objavimo tukaj nekatera imena. Udeleženci občnega zbora so bili iz tistega šentlenartsko-šent-rupertskega kota, kjer bo šla baje nova kranjsko-štajerska meja. Bil je navzoč samostojni spokornik Špilanc, kateri se je že pred letom kujal Samostojni in hotel uiti k Ra-diču, pa si je le še premislil. Omenimo še Posodnjaka, Velarjevega Frančeka in Gorjančevega Nodeka. Ob občnem zboru SKS v Laškem mi pride na misel stara pesem: »V tem mestu Kolofonija, je blo ljudi devet; prišla je bolezen kolera, pomrlo jih je vseh deset.
Vsiljivost demokratskega časopisja. Te dni dobivamo po vseh poštah rele bale umazanega lista «Tabor«. Res se vidi, kako trda že prede demokratom z njihovo koncentracijo, da tako ponujajo svoje liste in celo v take občine, kjer ni bilo ob volitvah niti enega glasu za njihovo propadlo stranko. Višek nesramnosti pa je, da nam pošiljajo ravno sedaj svoje izvode, ko njihovi ao-vokati zagovarjajo demokratske orjunce, ki bodo seeta; kašo pihali, ker so razbili našo Cirilovo tiskarno, kjer izhajajo naši časopisi. Somišljeniki SLS, ki dobivate «Tabor« na ponudbo, v peč ž njim ali na stranišče, ker drugega ni vreden. Agitirajte in si naročite «Slov. Gospodar« in «Stražo«. Proč z demokratskim časopisjem.
Novorojenčka vrgla v Savinjo. Iz Rimskih toplic poročajo: Te dni so petegnili pri nas iz Savinje novorojeno mrtvo truplo moškega spola. O nečloveški materi še ni nič znanega.
Orlovski odsek Polzela priredi dne 5. deccmbra t. 1. cb 6. uri zvečer v dvorani g. Cizeja velik Miklavžev večer. Somišljeniki in prijatelji poštene zabave, uljudno vabljeni! — Odbor.
Sospocfarstm
Zamudne obresti pri plačevanju davkov je hotel fin. minister dvigniti na 12%. V finančnem odberu so se poslanci Slov. ljudske stranke odločno uprli tej nakani. Na predlog naših poslancev se je nato moral člen finančnega zakona, ki je določal 12 odst. zamudnih obresti, popraviti na 8 odstotkov.
Kmetijske podružnice opozarjamo, da so občni zbor Kmetijske družbe za 16. december nepostavno in neveljavno določili samostojni odborniki in je vabilo k temu ob-nemu zboru neveljavno podpisal samostojnež I. Pipan, ne pa edino upravičeni I. podpredsednik g. E. Jarc. Občni zbor za 16. december je torej od samostojnežev neveljavno sklican. Kedaj bo občni zbor, bomo v »Gospodarju« pravočasno objavili. Dokler v vodstvo Kmetijske družbe ne pridejo redne razmere, naj kmetijske podružnice Kmetijski družbi tudi ne pošiljajo nobenega denarja.
Ustanovni občni zbor Pokrajinske zveze vinogradnikov za Slovenijo se vrši, kakor že javljeno, nepreklicno v nedeljo, dne 2. decembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v Narodnem domu v Mariboru. Prošnja za polovično vožnjo po železnicah še ni rešena. P. n. gg. udeležnikom občnega zbora se priporoča, si nabaviti celo vozno karto do Maribora, karte pa pri izstopu ne oddati, kajti rabili jo bodo za povratek, če se prošnji za polovično vožnjo med tem ugodi.
Nove določbe glede desetka (prenosnin) so stopile v veljavo dne 15. novembra. Kakor smo že poročali, je fin. minister in vladna večina na predlog slovenskih poslancev sprejela določbo, da bodo kmetska posestva pri prenosu v prvem kolenu do vrednosti dveh milijonov kron proste vsakega desetka. Dne 15. novembra je beograjski uradni list, koji se zove »Službene novine«, prinesel cel nov pristojbinski zakon. A znani pomagač ministrov, načelnik Robiček (srbski žid) je pri sestavljanju novega zakona zopet hotel Slovence in Hrvate prevariti. Točko, koja določa gornjo ugodnost, je djal pod Srbijo in Črno-goro, a pri Sloveniji jo je izpustil. Tudi je besedilo tako prikrojil, da bi ugodnost o dveh milijonih veljala samo za slučaj smrti. Poslanca Pušenjak in Zebot sta dne 23. in 24. t. m. osebno opozorila ministra financ g. dr. Stoja-dinoviča na to »pogreško.« Minister je izjavil, da se bo ■ tiskovna napaka« v uradnem listu popravila. V ponedeljek, dne 26. t. m., je poslanec Pušenjak izročil ministru natančno besedilo popravka. Tako bi nas rad Srb in žid spravil ob ugodnost, ki so jo poslanci pridobili za Slove-
nijo. Če ne bi bili naši poslanci pazljivi, bi nas bili cen-tralisti zopet ogoljufali.
Kmetski denar v kmetske hranilnice. (Dopis iz Šmarja pri Jelšah.) Kmetski denar mora v kmetske hranilnice! Tako je naslov uvodnemu članku izpod peresa strokovnjaka na zadružnem polju g. Miloša Štiblerja v 21. štev. »Kmetovalca.« Mi smo piscu za njegove vrstice prav hvaležni in ker se popolnoma pridružujemo njegovim izvajanjem, priporočamo članek kmetskim vlagateljem, da ga vestno prečitajo in se tudi ravnajo po njem. V kako zadrego lahko pridejo kmetje pri nekmetskih posojilnicah, kjer bije odbornikom srce le za liberalne trgovce itd., noj jim bo za vzgled tukajšnja liberalna, danes demokratska posojilnica. Po pravilih te posojilnice ne smejo člani na-čelstva in nadzorstva dobivati pri lastnem zavodu nikakih posojil, kar je edino pravilno, ker ne gre, da bi si taki člani, posebno če so od teh nekateri še brez premoženja, razdelili denar med seboj. Ko je pa letos član načelstva, demokratski trgovce Pustek, kupil v trgu še drugo hišo in potreboval denar, je dobil od te posojilnice posojila eden milijon kron kmetskega denarja! Posledica tega je bila, da vsled tega drugim prosilcem-kmetom ni bilo mogoče dati v najhujši stiski še tako majhnih posojil; tako namreč kmet, ki je prevzel po starših pošestvo, ni dobil proti dobremu poroštvu še toliko posojila, da bi bil plačal deselek, drug prosilec je moral prodati v sili par volov po nizki ceni. Če rabi danes kmetski vlagatelj ali drug prosilec denar, ga ne more dobiti, ker je večina naloženega denarja dana demokratskemu trgovcu kot posojilo. V tak denarni zavod ne more imeti nihče, najmanj pa kmet, zaupanje. Kmet torej koplje po izvajanjih g. Štiblerja svoj lastni grob, ako svoje prihranke daje v zavode, kjer nima nikakega vpliva. Posojilništvo, kakor vse zadružništvo temelji na načelu medsebojne pomoči, medsebojne ljubezni ljudi, ki imajo trajne skupne gospodarske interese. Kmet, če imaš prihranke, daj jih kmetski posojilnici, da dobi posojilo tudi tvoj tovariš-sotrpin in če boš sam potreboval posojilo, ga boš istotako sprejel od tovariša-sotrpina, in ne bode ti treba moledovati okrog ljudi, ki niso za tebe nikoli imeli srca.
Preizkusi z umetnimi gnojili. V tekočem letu je Kmetijska družba med poljedelci v Sloveniji priredila veliko število preizkusov gnojenja z umetnimi gnojili in sicer pri pšenici in rži, ječmenu in ovsu, koruzi, krompirju in na travnikih, slednjič pri ajdi. Umetna gnojila za te preizkuse je družba razdelila brezplačno, za to so se pa kmetovalci morali zavezati, da bodo svoja opazovanja natančno beležili, pridelke (zrnje in slamo, seno in otavo) stehtali in o vsem tem nadrobno poročali družbi. Ker pa dosedaj tega mnogo kmetovalcev še ni storilo, se tem potom pozivljejo, da nemudoma dopošljejo družbi poročilo o svojih opazovanjih in doseženih uspehih gnojenja.
PERUTNINSKA DAVICA ALI DIFTERIJA. t
Med perutninskimi bolezni je po koleri in kugi najnevarnejša perutninska davica ali difterija, ker je nalezljiva. To kužno bolezen spočetka težko spoznaš na perutnini, šele potem, ko se kažejo vidna znamenja o njej na živalih, postane kurjerejec pozoren na njo.
Znamenja perutninske davice so sledeča: Živalčke šopirijo perje, hrana jim ne diši, žalostne posedajo, čepijo ter so medle. Slinica (Schleimhaut) v ustni duplini in nosnici, v dušniku ter grlu oteče in postane rdeča radi vnetja. Nato jo prevleče beložolta mrena. Ta beložolta mrena se slinice drži trdo in če jo nasilnim potom odstraniš, povzročiš močno krvavenje. Tudi glava živalicam oteče ki oči so nekako zalepljene. Čimdalje se bolezen razširja po telesu, po grlu proti pljučam, tembolj je nevarna. Napadena perutnina odpira ldjun na široko in zeva, kiha, hripa ter sopiha, dokler je nagla smrt ne reši mučnega trpljenjo.
Perutninsko davico povzročujeta mokrota ter mraz, posebno dolgotrajno deževno in mrzlo vreme. Osobito v toplejših krajih upeljana perutnina je podvržena tej nalezljivi bolezni. Radi tega ti svetujem, da vsikdar upelješ perutnino, koja je že vajena mrzlega podnebja. Gojitelji perutnine težko ozdravljajo in zatirajo perutninsko difte-rijo. Večina strokovnjakov se strinja v mnenju, da če se ne postopa z vso vnemo zoper to bolezen, bo med desetimi komadi komaj eden rešen.
Ker bolana perutnina kurnik in sploh prostore, kjer prenočuje in se nahaja po dnevu, okuži s svojim izmetom (pljunki), se davice še zdrava perutnina kaj rada in hitro naleze.
Bolano in zdravo perutnino moraš prej ko mogoče ločiti. Kakor hitro nastopijo znamenja difterije, ti priporočam: Grlo napaaenm komadov s sublimatno vodo čistiti, 1:1000. To vodo si pripraviš, ako zmešaš 1 deseti del litra sublimata s 100 litri čiste vode. Za čopič najbolje služi kurje pero, kateremu pustiš ob koncu le nekoliko perja, vse drugo perje odrežeš. Konec kurjega peresa pomoči v sublimatno vodo (raztopnino), počasi porini v grlo bolne perutnine, večkrat v grlu obrni ter previdno izvleči. Če hočeš že rabljeno kurje pero še rabiti, ga je treba očistiti v sublimatni vodi, pa ne v isti, kojo rabiš za bolano perutnino. Svetujem ti tudi, da včasih uliješ eno kavino žličko sublimatne vode bolani perutnini. Kaže tudi vodi, ki jo nudiš v posodi napadeni perutnini, primešati nekoliko železnega vitrijola. Oseba, ki ozdravlja na difteriji bolano perutnino ne sme priti v dotiko z zdravo.
Če se je bolezen ukoreninila že močno, je ves trud zdravljenja zaman. Ako je perutninska davica med perutnino na dvorišču enkrat nastopila, moraš kurnik umiti z soda-lugom in razkužiti na ta način, da ga prebarvaš s terom in pesek na tleh prenoviš. Šele po večdnevnem zračenju prostorov, kjer se mudi perutnina med dnevom in po noči in po popolni odstranitvi bolezni se naj perutninski prostori zopet uporabljajo. (Dalje prihodnjič. — Kurjerejec iz samostana.)

fciran 11.
SLOVENSKI GOSPODAH.
29. novemfcra 1023-
NADALJEVANJE POMNOŽ1TVE V KORENINI PRISTNE VRTNICE.
V št 49 »Slov. Gospodarje« sem priporočal ter opisal dvojni način, kako si vzgojiš v korenini pristno vrtnico.
Nadaljujmo to razpravo ter si oglejmo še ta in oni način, ki nam omogoči vzgojltev zgoraj omenjene vrtnice.
Hočeš netiče ali mladike, ki jih odrežeš od one vrtnice, koje pomnožitev želiš doseči, usaditi v cvetlične lonce, postopaj tako-le: Pred vsem si pripravi dobro zemljo in sicer iz polovice preležane zemlje, ki jo vzameš iz gnojne gredice — porabiš tudi lahko kompost — ter eden .četrt ilovice in en četrt peska. To dobro zmešaj in to mešanico presej. Sleherni cvetlični lonec naj bo najmanj zgoraj širok 10 cm, spodnjo polovico lonca napolni kolikor mogoče z zdrobljenimi črepinjami, ali pa z na drobno raz-tolčenim kremenom (Kieselstein) in vrh te podlage napolni ostalo polovico lonca z omenjeno mešano zemljo. Šest do osem natičev bo mogoče usaditi v zemljo vsaka-tero 5—6 mm globoko. Cvetlični lonec nato dobro pokrij s šipo. Te šipe se pa natiči ne smejo dotikati, temveč je treba, da so oddaljeni 5—6 cm cd nje.
So poletni dnevi solnčni in vroči, moraš na dan večkrat škropiti. V štirih tednih poženejo natiči (mladike), ako jih ne zanemariš, korenince. Sedaj jih usadi v bolj majhne cvetlične lonce, koje napolniš z isto zemljo, to je, z zmešano polovico zemlje iz gnojne grede, V» ilovice in V\ peska. 10—12 dni ostanejo sedaj mlade vrtnice pokrite in po štirih tednih jih odkrij popolnoma. Dovolj dobro so sedej ukoreninjene. In ako se je ta pomnožitev izvršila ob koncu mesca maja ali do polovice mesca junija, smeš jih tudi že presaditi na vrt.
Druga je, če se je pomnožitev v cvetličnem loncu v korenini pristnih vrtnic izvršila pozneje. Tedaj ne kaže iih presaditi iz lonca na vrt, premalo dcbro bi se ukoreninile in zima bi jih zamorila. Pusti jih v cvetličnem loncu ter jih varuj preko zime pozebe, kar ne bo težko, ker se lonec z vrtnicami lahko postavi v sobi na okno, ali pa na kako drugo pred mrazom varno mesto pod streho.
Neko drugo postopanje, vzgojiti si v korenini pristno vrtnico, je sledeče: V jeseni, predno vrtnice položiš k zimskemu počitku v zemljo ali jih pripogneš k zemlji in pokriješ z listjem in raznovrstnim dračjem, kaže in je celo pctrebno, odstraniti marsikatero vejico ali jo prikrajšati. S tem krono vrtnice zmanjšaš in lažje jo spraviš v varno zavetje, da jo sigurno obvaruješ nevarnosti pozebe.,
Da se vrtnica radi lažjega in sigurnejega prezimova-nja že v jeseni na posameznih vejicah ne prireže tako kakor spomladi, ko jej dorežeš krono, vedo gojiteljice vrtnic predobro. Dvomim pa, če se usmilijo odrezanih vejic ter jih poberejo in jih skušajo uporabiti v vzgojitev v korenini pristne vrtnice. Čestokrat se te odstranjene vejice zanemarijo, ostanejo na zemlji ter so prepuščene nemili — zimski usodi.
Prijateljica vrtnic teh odrezanih vejic ne bo prezria, temveč jih pobrala in poskusila, če bi ta ali ona vendarle pognela v kleti, v kateri ne zmrzuje, koreninice, ali vsaj nastavila zacimke (canlus) za koreninice.
Ki to bereš in se baviš z vrtnicami ter si želiš vzgojiti v korenini pristno vrtnico, poberi v jeseni od vrtnice odrezane vejice in izberi izmed njih dobro dozorjene. Pri-reži jih do najmanj šest oči, spodnji del vejice odreži gladko ped očesom, tako da ostane oko nepokvarjeno in nekoliko lesa pod njim. Zveži več vejic v butarčke ter jih uloži v kleti v vlažen pesek. Tuintam pomoči pesek, da je čez zimo vselej vlažen. Nekatere teh vejic bodo nastavile preko zime zacimke (canlus) za koreninice, ako ne že pognale korenine, in spomladi jih posadi na odločen prostor. Brez velikega truda si na ta opisani način prijateljica vrtnic vzgoji marsikatero svojih ljubljenk, koje jej bodo hvaležne ves čas svoje rasti z lepim cvetjem — prijetne vonjave.
(Dalje prihodnjič — samostanski vrtnar.)
|	ŽITNI TRG.
Trgovina z žitom je zadnje dni nekoliko oživela. Cene žitu so se precej ustalile. Domači trgovci posebno kupujejo novo koruzo, ker je pričakovati, da bodo cene v do-glednem času zopet poskočile. Z izvozom žita še vedno ni računati, dokler je naša valuta tako nestalna. Izvaža se samo moka na Dunaj, pa to samo najfinejša banatska, s katero ne morejo tako lahko konkurirati ruski in madžarski izvozničarji. V Dalmacijo še vedno izvažajo Italijani in Amerikanci koruzo in drugo moko slabše kakovosti. Cene so se kretale približno sledeče:
M o k a iz boljših mlinov se je prodajala po 515—520 dinarjev za 100 kg. Slabša moka se je dobila po 400 din, št. 7 po 280 din.
Pšenica. Cena je nekoliko porastla, od 300 na 315 —320 din.
Koruza. Trgovina s koruzo postaja vedno živahnejša. Stare koruze skoro ni več dobiti, nove koruze se pa ponujajo velike količine. Cena 210—230 din.
Oves. Bosanski 200 din., slavonski - .j din., kupuje ga večinoma vojaška uprava.
Fižol se izvaža v manjši meri iz Slovenije v Italijo. Na deoelo se je prodajal po 4505—500 din., slabše vrste po 400 din.
Vrednost denarja. Ameriški dolar slane 87 do 87 in pol D. 100 francoskih frankov stane 475—480 D, za ¡(X) avstrijskih kron je plačati 0.1252 do 0.1257 in pol D. . a 100 čehoslovaških kron 257 do 258 D, nemške marke i e notirajo, za 100 laških lir 384 do 385 D. V Curihu /naša vrednost dinarja 6.50 cent. (1 centim je 1 para). Od zadnjega poročila je vrednost dinarja ostala nespremenjena.
Odbor Posojilnice v Vojniku namenja žalostno vest, da j-i nje ustanovitelj in 26 letni predsednik gospod
A^ton Brezovnik
učitelj v p, posestnik, pred. cerkv. konk. odbora, častni šlan gasilnega društva Vojnik i. t. d
danes mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega nam rajnega bo v četrtek iz hiše žalosti ob pol 3 uri popoldan v rodbinsko grobnico.
Vojnik, 20. novembra 1923.
NbčeUtvo Posojilnice.
lep h, ne k< šakov, več 100 kg
več 100kg (takozv. Wachtel) in nekaj belega kupi
NABAVLJALNA ZADRUGA DRŽ. USLUŽBENCEV v Mariboru, Stolna ulica 5.
Služba organista in cerkovnika se odda pri Sv. Antonu na Pohorju, pošta in žel. postaja Vuhred. Ima razen štolnine prosto stanovanje, drva in zrnsko bernjo Nastop službe takoj ali pa ob Novem letu. — upnijski urad.	12-19
Gosilna na račun vzamem takoj na prometnem kraju na Štajerskem, po možnosti blizu trga :tli mesta, za pojasnila se je obrniti na Tajnišvto Jugoslovanske strokovne zveze v Celju, hotel Beli vol, vrata 10.
1232
Viničarja z več delovnimi ni< ,'mi se sprejme pod zelo ugodnimi pogoji. Predstaviti v nedeljo, 9. decembra pri g. Hulter, žganjarija v Ptuju, 1. nadstropje.	1237
Prodam okoli 5000 metrov njive na Ptujski cesti, Tezno. — Štefan Ekart v Staršah št. 37.
1261
Priporoča se za pečnice, za kmetske peči, različne barve in visokosti, dobro izdelano blago po zmerni ceni. Rajšp osip, lončar v Račjem. 2—1
1253
Majer ali vinčar, priden in pošten, 2 delavski moči, se išče na lepo- posestvo blizu Slov. Bistrice. Ponudbe pod adreso «Poštni predal 2« Slov. Bistrica.	1252
Fotograiiena aparata 6 krat 9 in 9 krat 12, dobro ohranjena, z opremo in učnimi knji-
^ami poceni prodam. Jožef obnik. Črna pri Prevaljah.
1251 3—1
Lo-io posestvo na prodaj. —' i i/sestvo leži v Loki štev. 23. blizu Frama (pol ure od farne cerkve). Posest meri štiri orale, ima hišo, gospodarsko poslopje in svinjski hlev. Posestnik lahko redi 2 govedi in 5 svinj. Na posesti je zelo lep sadovnjak (jabolke in hruške), sadovnjaka se drži lep kostanjev gaj. Naslov in ceno pove upravništvo. 1223 3—1
Lepa, hiša v Mariboru, 5 sob, štiri kuhinje, polovico vrta; cena 330.000 kron, ako hoče celega, više. Poizve se Ruška cesta 4.	1265 2—1
Nakupovalei in vozniki mleka se sprejmejo za mlakarno v Ai a i bor u. Zglasiti se je v mlekarni Slovenska ulica št. 16, Maribor.	1259
«Pesmi«. Sedem moških zborov (4 obhajilne in 3 velikonočne) z dovoljenjem kn. šk. ordinarijata v Ljubljani štev. 3550-17, uglasbil in založil Zdravko Ferlič, Loka pri Zidanem mostu. Cena partituri 15 D. Denar se naprej pošlje ter priloži za poštnine- 50 p. Naroča se edino pri založniku.	1235 3—1
Posestvo v Rimskih Toplicah, 3 in pol orala veliko, vinograd, krasen sadonosnik, njive, travniki in gozd, stanovanje in gospodarsko poslopje ter zidanca se proda. Pojasnila daje Franc Kreuh v Rim. Toplicah.	1256
MILO
Kupujte la ¿iatorog-milo!
Kajti le v tem slučaju ste govovi, da po-rat ljate res nekaj dobrega in neškodljivega Velika mn žina maščobe, obilne pene in vednO enako dobra kakovost, to so prednosti Zlatorog mila. Zlatorog se dobi povsod.
WM'I^^-äISjs y^tfí-:--, - m
Vabilo na izredni občni zbor LJUDSKE POSOJILNICE V CELJU
registrovane zadruge z neom. zavezo
kateri se vrši v ned-ljo, dne 9. decembra 1923, ob 10. uri dopoldne v posojilnični posvetovalnici.
Dn.evni red:
1.	Sprememba pravil.
2.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob 10. uri ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje drug obči zbor, kateri je sklepčen ob vsakem številu došlia zadružnikov.
Načelstvo.
Dopisi.
S\. Anion v Slov. gor. Žalostni konec Marije Štefa-nič, rojene Alt in njenega sina imajo na vesti tudi tisti, ki so pred 15 leti ustvarili v Slov. gor. med takozva-nim razumništvom razmere, kakor se opisujejo v «Kontrolorju Škrobar«. V tistih vodah je tudi Micika, takrat tako čislana osebnost kot ena še najboljših, hočeš, nočeš zaplavala. Ni čuda! Saj ti krogi „niso imeli vodnika in kateri bi imeli vodniki biti, so se/pogrezali sami. Zares srečna so priprosta kmetska dekleta, ki ne spadajo v tiste «boljše« kroge! Vera v Boga jim ni tako lahk© vzeta. Padejo sicer tudi lahko ne, ali j>ogum imajo, d® nosijo svoje breme. Zakon, ko bi bil srečen, bi bil dal Micki pozabiti vse gorje, a žal, da pride nesreča redko-kedaj sama. Da izbriše sled za seboj, je potegnila v valove tudi Franceka. To pa ni pomisllia, da je bila dolžna ohraniti mater še dvema zakonskima otročičema.
Iščem pekarijo v najem v boljšem kraju v dobrim prometom. Jakob Emeržič, pek v Vurbergu.	1250 3—1
Išče se 15 do 16 let stara deklica za lahka opravila v službo pri družini blizu Maribora. Kje, pove upravništvo. 126-1
Več tisoč sadnih divjakov ima na prodaj L. Glinšek v St. Ilju pri Velenju. 1233
Prodam malo hišo s tremi sobami, kuhinjo in vrtom, blizu rudnika Huda jama, tik ob cesti, zelo pripravno za kakega obrtnika. Cena 40.000 D. Vekoslav Pere, Sp. Rečica pri Laškem.	1285 3 1
Dcber prostor za novorojenčka se išče v okolici Maribora. Ponudbe na upravništvo. 1236
Ženifna ponudba. Abstinent, veleposestnika sin, 28 let star. kmetijsko izobražen, z lepo dedščino, resen, pošten in lepega vedenja, se želi priženiti na kako posestvo k pošteni hiši. Dekle stare 20—28 let, zmožno mojih ponudb, ki že-
li z možem mirno in redno živeti, blagovoli takoj poslali resne podatke s sliko in naslovom pod (»značko: Pošten abstinent na upravništvo SI. Gospodarja.
Posestvo oddaljeno 25 minut od mesta in postaje Slov. Bistrica, ob državni cesti, obstoječe iz zidanega, z opeko kritega gospodarskega poslop ja, sadonosnika, brajd, njiv, košenine in gozda v skupni izmeri blizu 7 oralov se po skrajno ugodni ceni takoj pro da. Pojasnila daje Pavel Pas-colo, Spod. Ložnica, Slov. Bistrica.	125-1
-----------
DANIEL OMERZU
SLOVENSKA . BISTRICA
TEGOVINA Z MANUFAKTURO IN ŠPECERUO
Vedno sveža velika zaloga češkega in angleškega sukna za moške Nizke cene!	in ženske.	Nizke cenej
Volneno blago za neveste!
Svilnate robce, platno, cefiije, barhente i. t, d.
-------- ..,.. ---------^^ ^^ . •'.----;-------
ZAHVALA.
Za vsestransko Izkazano sočutje povodom bridke izgube našega nepozabnega soproga oziroma očeta gospoda
posestnika valjčnega mlina, gerenta okrajnega zastopa Vranskega, člana. okr. šolskega sveta, predsednika krajnega šolskega sveta in bivšega dolgoletnega
inpana
zahvaljujemo se tem potom vsem, ki so nas v teh bridkih nrah tolažili in se nas sočutno spominjali. Posebno se zahvaljujemo č. g. župnika Orobelšeku in g. Boi-njaku iz Braslovč za ganljiva poslovilna govora, č g. Ivan Rančigaju. da je iz tako velike daljave prihitel na pogreb, nadalje g. vladnemu svetnika dr. Žužeku In sodniku dr. Kovču, č. g. dr. Cukalu In Maksu Šlandru, ki so nam pismenim oziroma brzojavnim potom izrazili svoje sožalje, nadalje tukajšnjemu učiteljstvu s iolsko mladino kakor tudi županstvu in občinskemu odboru za častno spremstvo pri pogrebu, g dr. Tajnšeku za zdravniško pomoč, g. nadučitelju In vsemu pevskemn zboru za pretresljive žalosthske, vsjm drrovalcem krasnih vencev, sploh vsem žalnim gostom kakor tudi domač nom, ki so blagopokojnega spremili na zadnji poti.
Žalujoži ostali.


Marijagiadec nad Laškim. Naš občinski odbor je že septembra sklenil protest zoper tlako. To ni bilo po volji nekemu samcstojnežu in je napisal dopis v »Kmetijski Mst«, kjer se norčuje iz našega občinskega odbora zato, ker je sklenil protest zoper tlako, zoper katero so glasovali vsi naši poslanci, pa je bila vendar sprejeta z glasovi srbskih poslancev in Nemcev. Dopisniku »Kmetijskega lista« bodi povedano sledeče: Nas občinskih odbornikov niso izvolili samostojneži in nom nimate tudi nič ukazovati. Pred dobrima dvema letoma je bila v Belgraciu s pomočjo samostojnih poslancev sprejeta ustava, po kateri ima vso •blast v celi državi belgrajski državni zbor. Po tem zakonu se namesto samostojne Slovenije napravijo dve oblasti in sicer ljubljanska in mariborska. Po tem zakonu o ureditvi države pride cel laški okraj razven občine Sv. Rupert pod ljubljansko oblast. In glej, čeprav so pri tem zakonu sodelovali tudi samostojneži, saj so bili s Puceljncm v vladi, so vendar pošiljali samostojni poslanci prošnje našim županom, naj ugovarjajo občinski odbori, čeprav klerikalni, da bi prišle občine laškega okraja pod ljubljansko •blast. Ljudje okoli »Kmetijskega lista«, ki ste pomagali v grob pokopati pravice slovenskega ljudstva, z maslom na glavi pa si še upate nasolnce, ali bi ne bilo lepše, da bi se poskrili po najtemnejših kotih! Ljudje, ki sc s svojimi glasovi pripomogli, da se je vpeljal ta centralistični sistem, ki nam Slovencem in Hrvatom krade milijarde zneskov iz žepov in jih bo kradel, dokler bo ostal v veljavi. Ljudstvo je sicer bič za te največje škodljivce slovenskega ljudstva, ki se zbirajo okoli »Jutra« in »Kmetijskega lista«, že spletlo, prišel bo tudi kmalu trenutek in ni več daleč, ko bo te bič tudi zavihtelo nad temi gospodarskimi in kulturnimi izdajalci slovenskega ljudstva. Tedaj bo tudi poglavje o tlaki končano. Glede opazke »Kmetijskega lista«, da v našem občinskem odboru kimamo samo duhovnikom, bodi povedano samostojnemu tintomazu, da v našem občinskem cdboru ni sedaj nobenega duhovnika, pač pa 24 kmetov. Gotovo pa je, da rajši poslušamo nasvet kakega duhovnika, kakor pa samostojnega kljukca v »Kmetijskem Sstu«, ki.se p£i menda skriva nekod drugje, ne v naši občini. — Eden izmed obč. odbornikov.
Sprejmejo se učenke v veliko restavracijsko kuhinjo. Plača mesečno 750 din. Naslov pove upravništvu. 1219
Najugodnejšo ceno in ugodne takojšnje plačilne pogoje za
I m s
nudi lesna tvrdka
g^EST mmt, Cslis, Zrinhka Frankopaisks 4
Sprejme se tudi več nakupovalcev v raznih krajih.
Komplet, trgovska oprava
kakor tudi zaloga blaga mešane trgovine
J. BeFanli v Ragal*! Sfatlssi
je vsled opustitve trgovine n* prodaj! Istotam se pro 'a skoro nova legistr. blagajna in »Wertheim> blagajna št. 5. Natančne podatke pri J. Beranič, Rog.
Slatina.
«iša, enanadstrepna, 5 stanovanj (2 sobi in kuhinja kupcu takoj na razpolago), velik vrt, hlev, elektrčna razsvetljava v Mariboru poceni na prodaj. Naslov pove uprav-ništvo lista.	694 2—1
Proda se velik gostilniški	Krnet,te in lesni trgovci po-
gramofon z 20 ploščami, kras	zor! Kupim vsako množino
no igrajoč, za 900 D pri A.	okroglega lesa za rudokope,
Anderluh v Cerovcu 47, p.	to jc borov, smrekov, jelkin
Rogaška Slatina. 1226 2—1	ali bojev les, 2 in pol, 3, 3
-----------——---------in pol, 4, 4 in pol, 5, 5 in no!.
Učenca z dobrimi šolskimi	6, t in pol in 7 m dolg, od 10
spričevali iz šole ven vzame	cm naprej debel na tankem
Ivan Schosteritsch, trgovina z	koncu, do 24 cm srednje de-
inešanim blagom, Sv. Vid pri	beline; les je lahko raven ali
Ptuju. 1205 3—1	tudi slok, suh ali svež, zdrav
---0(} skorje uluščen. Kupim
Hiša z njivo in sadonosni-	franko vagon na vseh posta-
kom, dva orala, pol ure od	jah. Prosim le obveznih po-
postaje, se proda za 130.000	nudb koliko vagonov takega
kron. Alojzij Luršak, Prager	lesa mi lahko dobavite, naj-
sko. 1228 2—1	zadnjo ceno od kub. met v
____vagon naloženo in v katerem
Vajencc poštenih starišev z	času lahko odpošljete. Koro-
dobrimi šolskimi spričevali	šec .Dragotin, lesna trgovina
spričevali se sprejme v trgo- necica ou i aki.__\1LI
vino z mešanim blagom Davorin Tombah, Sv. Vid pri	Proda se umetni mlin na stai-Ptuju. 1169 3—1	ai močni vodi, pekarna s
_ _ _________branjarijo in gospodarsko po
Tomaževo žlindro, fosfat, ka-	«'opje z svojo električno luč-
lijevo sol in druga gnojila	štlrJ« vrtov!. Proda se pe
dobite vedno v za&ltfvi ia-	J-n»r dvema vrtomai tndi
kovosti najceneje pri Kmeti]-	i.,r. ?la,.sV, 11 J11,
ski zadrugi v Ptuju. 1175 5-1	Qa 151 28 hl jabolčnika. Košnje
b_____ j____enQ g0ve(j0) cena ngodj,,,.
Gamaše. podplate, usnje k h-	Naslov * upravništvu. 713 pite najbolje pri O. Skaza in drug v l tuju, Dravska ulica št 6. 1174 5-1
ms Ji
primeroma ttffjnjenem p&fplatu kavčukov ' ^otgstmh in polplaL j
Kompletna trgovska oprava, kakor tudi zaloga blaga mešane trgovine J. Beranič v Rogaški Slatini je vsled opustitve trgovine na prodaj! Istotam se proda skoro nova registr. blagajna in ertheim-blagajna št. 5. 1200
Proda se v Turškem vrhu št. 17, pošta Zavrče, čez šest oralov zemlje: vinograd, travnik, njiva, hosta in sado-nosnik. Viničarska hiša in gospodarsko poslopje s prešo in pivnico v dobrem stanu. Več pove Jožef Ko-stanjevec, župnik v Vojniku pri Celju. 120€> 2—1
Za svojo sc vzame pridna in poštena, uboga, 141etna deklica že umrlih starišev. Kari Stojan, listonoša, Poljčane.
Fižol vsako množino kupujemo. Ponudbe z vzorci na Go-lič in Co, Celje . 1089 3—1
Širite naše liste! H
'».'iiim <
| Opekarn«	g
| JAKOB MATZUN, Ptuj 8
S* nnAl> *	• •
• a up © k ®	m «
1*2 vseh vrat	S "2
»»•	SS9
»a	t» «
Apno	f1?
Iščem dekle, sposobno za kuhanje in vse pehišne posle; prednost imajo take od 25. do 30. leta. Ponudbe na: Mici Bcnačič, Split (Dalmacija), Livanjska ulica. 1156
1000 do 2000 K dobi, kdor mi pripomore do stanovanja v mariborski okolici. Naslov v upravništvu. 1218 2—1
za vino vedno v zalogi
pri FR&N HEPIC,
Ljubljana, Trnovo.
Orehove hlode
ia vse druge vrste okroglega lesa kupuje po najvišjih cenah proti takojšnjemu plačilu
matija Obran
lesna trgovina in elekti-Una žaga
Msriimr Tst^enbsrhova^lica (Laika ul15!
i$5e.'B«r3XS355®3! •-•3K
Harija BAOMGARTNER
iaiop púüiiira Celje, Gosposka ulica 26
ï*g	»S»
|»5 Cement
«•mmenii^ü»«1'
Premog

Fran Strupi, Cel je
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, okviijev, raznovrstnih šip itd.
UiTadeolldnejše cena In točna postrežba.
r*
9*9
LS
•	m
Opekarna	©
¡ fAKOB MATZUN, Piui S
dovito nizkih cenah kupite letos
volneno blago
za ženske in sukno za moške obleke, kakor tudi vse drugo manufakturno robo v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci cngros-ceme. Radi splošnega pomanjkanja denarja treba povsod štediti ter je dolžnost vsakega, da se pelje v Celje in poskusi enkrat kupiti v veletrgovini R Stermecki.	949
LJUDSKA POSOJILNICA ¥ CELJU
ppl ,BBLEM VOLU'
Kamnaj damlanenoprejovtkauje?
Sam.3 -v tkalnico
„KROSNA"
"v I_i3vL"bljani Ztisjskega cesta št 6, «asprotl cerkve
sv Jožefa kjer tudi lahko zamenjaš Uneso prelivo za Jet»«» d- msi« f-htr»».
»prejema b>anilne v,oge in ifh obrestuje počeni? • 1. julijem 1923 po:
6 % braz arfpavsai, 8 Vi% «lomesBfcni »dpovstii,
7% prt® trlmesfečr! dpfvedl 77>% proti šestmesečni cdaavedi, 8% proti enoletni odpovedi
vltts« so imm dviga. Rsntn? in favaUdni elavtk pltiqf« jsesoj 'niča «ima.
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno ma-r.«fakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zeio mani tvrdki
KflROL VORSCHf, Maribor, Gosposka ul. 10
Perje za po&telje
mt
STROJI
'SZZZZ Na celem svetu znani kot najboljši. r^irz:
Podružnice in zastopstva v vseh mestih. Centrala za državo SHS Zagreb, Maruličeva ul. 5, II. k.
Filialka; Maribor. Sohka ulic» Stev. 2.
Or»hi. Vsako množino kupi po najvišjih dnevnih cenah trgovina Matko Seršen, Maribor, Koroška cesta 3Q. 701 3-1
Prodajalka. Sprejme se samostojna prodajalka za trgovino z mešanim blago, starejša zanesljiva meč na deželo. Plače po dogovoru. Ponudbe na Ivana Veselic, Ormož.
JE?iKH§
Zdravnik za pljučne bolezni dr. Pečnik, ordinira vsaki petek v Celju. Vprašati v lekarni Marija Pomagaj, čitaj te njegove tri knjige o jetiki.
' 1221
Čuite!
ČaSfe!
Ne- zamudite
ugodno priliko!
Pojdite pri nakupu manufakturnega blaga v staro-ariano trgovino
«s
CELJE,
tik farne cerkve
tedna®?
CELJE,
tik farne ce kve
Vsled ogromnega nakupa iz prvih inozemskih tvor-nic se prodaja samo trpežno ter sveže blago po nizkih cenah.
Vedno velika izbira vsakovrstnega manufakturnega blaga kakor: moško ter žensko sukneno in volneno blago, vsakovrstne tiskanine, belo in pisano platno, rujavo kotenino, cajgi, nogavice, letno in zimsko perilo. Posebno velika izbira vsakovrstnih svilenih, polsvilenih rut in šerp, kakor tudi cajgastih in barhastih rut.
Za obilen obisk se priporoča
illofz Drafenflt
Celje, Glavni trg C.
odarji in kovači!
Imam ca 5000 komadov zelo dobro ohranjenih obročev vsak* velikosti takoj po najnižji ceni za oddati. — Nadalje kupuje*.
staro železno litino (Guss), kosti, cunje, krojaške in papirnate odpadke, stare spise (akte), knjige in vsakovrstne kovine p« najvišjih dnevnih cenah.
lakot» Zagode, Maribor, Tržaška cesta 5.
Somišljeniki, širite naše liste!


o
TISKARNA SI ilRIU II MARI80RU
PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVENiEE:
O ZA OTROKE Kvi&u srca 27, 36, 39 in 40 din. Rajski gi?«ovi 38, 50 in 52 din. Prijatelj otroški po 6.50 in 7.50 din. Kijuček nebeški po 20 in 30 din. Angel varili no 11 din,
b ZA ODRASLE Bogomila po 15, 20, 25 din. Pobožni kristjan po 12 din. Cdsžena Marija po 14, 48, 60 din. Marija varhinja po 10, 36 din. Sv. Alojzij po 15, 34 din. Nebesa, naš dom po 42 din. Skrb z.a dušo po 15, 22, 30 din. Sv. ura (velike črke) 12, 15, 30 din. Maii duhovni zaklad (velike rrke) 12 din. Marija Kraljice 42 din. Vrsec pobožnih molitev po 40 din.
Venec pobožnih pesmi 15 din.
Sv. Pismo, Evangeliji in Dejanja apostolov po 10 din.
Kvišku srca I Pesmarica (zl. obr.) 15 die.
Premišljevanja za celo leto I. in II. del 32 dinarjev.
Družba vednega češčenja. D?e molitven uri 3 din.
Kratko navodilo za pobožno«? M. B. Kraljice src 5 din.
Vir življenja 18 din.
Duša popolna 20 din.
Duša spokorna 20 din.
Bog med nami 12 din.
Večno življenje (rdeča obreza) 24 dk., (zlata obreza) 33 dinarjev.
Slava Gospodu !8 dinarjev.
Nebeška hrana I. in II. del 15 din.
Priprava na smrt 16 din.
Opozarjamo cen eno obga tvo, da traf proJafa po
16
o znižanih cenah
Se do 30 novembra, P/iperočamo T?akdmury da si pred n^knpom ogled* veliko zalogo ia izrabi izredno ngsdio priliko
v manufakturni in modni trgovini Mastek & Karničnik, Maribor,6'avni trg 16,
SPOD NJESI AJEIlSK A
LJUDiSEA POSOJILNICA
F MARIBORU, STOLNA ULICA štev. 6, reg. i. z n. zav.
obrestuj« od 1. avgusta 1928 navadne hranilne vloge, kalen ve zamore vsak čas dvigniti, po
V /o*
StalnejŠe vloge po dogovoru.
Ni iiebel@[
nufakturno bla go
po Bilslžiih caaab pd tvrdki
CEfLJ
??$šm®m Biics it 17,

Na debelo!

Zadružna gospodarska banka
Podružnica v Mariboru,
vse tafe mte »iilinlaniiseie. - Mitiii® vnmtMnm m knjižiti ta « tekočem rečnni. Isolmšm mak© »a xahtmam fak&l * gotovini*
ShS HAun n, VMht ■ Maribora.
Mfovomi arednik: Vlado PHfaaJak.
iadaja lmawr<-i] «Slov. 8oxpoXarfavM