Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemau vel ji: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Veljd: Za eelo leto 13 gl, za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. *20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljš, tristopna petit-vrsta: S kr.. ie se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški uliei h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ,/,6. uri popoludne.
JŠ tev. 180.
V Ljubljani, v torek 10. avgusta 1886.
Letnik 2LTV.
Savel med preroki.
Kedar valovi visoko butajo in dereča reka bregove prestopa in spodkopava, pride na površje voda marsikaj, kar je dosihmal tičalo v globočini struge skritega. Kedar se ljudstvo vzdiguje, odpravlja postavne oblasti in dosedanje navade, pride na vrh marsikdo, ki bi bil sicer skrit tičal med prostim ljudstvom.
Ko so na Laškem odpravili postavne oblasti, prekucnili ves stoletni red, ugrabili dedščino svetega Petra, so se pošteni ljudje, ker so videli, da ni nobena stvar več sveta in se nikdo več ne spoštuje, umaknili iz javnosti in na površje prišli so ljudje, ki bi bili v rednih okoliščinah ostali v zasluženi temi. Kdor bode pisal zgodovino teh dni, bode vedel dosti povedati o verolomnih, o spridenih ljudeh, kterim je bilo za čast ali denar vse na prodaj. „Vse za ljudstvo", so govorili, delali pa „vse sami za-se", ljudstvo pa strahovali ali tešili s praznimi obeti. V takih okoliščinah je ljudstvo zbegano, polasti se ga obup, vzdiguje se tii in tam, kjer pa ima svojo voljo razodeti, t. j. pri volitvah v državni zbor, voli tako, da s tem pokaže, da se iz vsega t. j. iz državnih naprav norčuje, ali pa da ima vse tako zvane „ono-revoli", častivredne poslance, za sleparje ali pa oderuhe. Toraj so volitve ali igre brez pomena ali britka žaloigra. V Eimu na pr. se silo malo brigajo za združeno Italijo, ali za čast, da kralj prebiva med njimi, niti za to, da imajo parlament v svoji sredi, in to ne veljd samo o tistih, ki so ostali zvesti sv. očetu, marveč tudi o liberalcih te ali druge barve. To se je pokazalo 1. avgusta, ko so imeli ožjo volitev za poslansko zbornico. Bila sta dva kandidata; princ Colona, potomec stare knežje rodovine, in Coccapieler, nimanič, brez premoženja in omike, ki zarad tiskarnih pogreškov in žaljenje časti sedi že tretje leto v zaporu. Za prvega je bila vlada, liberalna aristokracija in denar; za druzega pa le prosto ljudstvo, ki je v njem videlo prijatelja in zagovornika zoper ljudi, ki se hlinijo za demokrate, ljudstvo pa dero in bogate od njegovih žuljev. V Rimu je 28.000 volilcev, gotovo tretjina je uradnikov, ali takih, ki imajo z vlado kaj opraviti in ki so prišli še le 1. 1870 v Rim; vendar je v Rimu
knez Colona dobil le 3000 glasov, kandidat Rimskega prostega ljudstva pa 4200 glasov.
Kdo pa je ta ljubljenec in izvoljenec Rimskega ljudstva? Njegov oče je bil nižji častnik pri papeževi straži, on sam je pri petdesetih letih. Oče se je pisal Guggenbiiler, od tega so Rimci naredili Coccapieler. — Bil je naš junak pri papeževih dra-goncih in je postal niži častnik; 1. 1859 je vbežal s konjem in orožjem iz posadke na Toškansko, vendar tam ni prišel naprej. — Leta 1867, ko je Garibaldi napadel papeževe dežele, se zopet prikaže, dobil je naslov stotnika iu izročeni so mu bili vojaški konji. Zopet zgine iz površja in prikaže se zopet 1. 1870, ko so Piemontezi Rim napadli in pri vratih Pijevih v mesto pridrli. Podviza se sedaj naš poslanec, nadejaje se bogatega obdarovanja, ter oglasi se hitro pri novi vladi. A tudi zapravljiva vlada ni mogla nagraditi vseh izdajalcev; takrat Coccapieler zopet zgine, zapustivši mnogo dolga. V Rimu ni nihče vedel zanj, kar se pred petimi leti kakor novinar ali časnikar oglasi. Med demokrati je bila stranka, ki je posebno dobro umela skrbeti za-se iu ta je imela večino v framasonski loži in prvo besedo pri ljudskih shodih. Ta stranka je na-snovala gnjusobo oskrunjenja nad umrlim Pijem IX. in je vladi napravljala velike sitnosti. Zoper to stranko se vzdignejo delavci, potem ko so spoznali, da tem ljudem ni prav nič za ljudski blagor. Izdajali so list z imenom: „Eco del operaio", glas delavskega stanu, tam je bilo brati ime Coccapieler; v kratkem času je postal glavni vrednik novemu listu, imenoval se samega sebe „Egio II." in ta naslov je dobil tudi njegov list. V tem listu je spravil vse na dan, kolikor je le zvedel o demokratih in oderuhih. Napadeni so ga tožili in ker le predolgo ni bilo razsodbe, so ga hoteli umoriti. Pri tej priliki branil se je z revolverjem, tako je redarstvo zaprlo njega in napadnike. Ko je bil še v preiskovalnem zaporu, je bila volitev poslanca. Njegovi prijatelji postavili so ga za kandidata in bil je res izvoljen. Iz ječe je prišel ljudski zagovornik v parlament, a tam pa ni bilo prostora za njegovo delovanje, pokazal je, kaj zud in kaj „ne zna". Poprej se je bahal, da bode on s kraljem Umbertom odpravil vse naopač-nosti pri vladi ali sedaj..... Bil je enkrat slu-
čajno pri kralju na kosilu, a njegova slava je minula. Odložil je poslanstvo, nadejaje se, da bode v novič voljen in da se mu slava povrne. A takrat je propadel in zarad sedmero razžalitev je moral iti v zapor.
Coccapieler je napadel takrat mladega odvetnika, ki se je v Rimu naselil, dolžil ga je vdele-žitve hudodelstva, ko so 1. 1878 okradli ali ogoljufali narodno banko za več milijonov. Pokazalo se je, da je to resnično, in zdaj je ta odvetnik pred porotno sodbo v Ankoni. No, to ga je zopet povzdignilo in bil je zopet voljen.
Iz tega se vidi, koliko je Rimu za parlament, ko pošljejo tacega smešnega človeka v zbor. Dasiravno niso tako hudobni, da bi volili, kakor v Forli in Raveni, človeka, ki je zarad trojnega uboja obsojen na galejo, za svojega zastopnika, vendar hudomušni so dovolj, da volijo takega vetrnjaka, in to je britka ironija za družbo mož, ki se sami imenujejo „onorevoli" (častivredni). — Prigodi se tii in tam, da po selih za župana volijo največega kričača, in potem mu zamaše usta, a da bi pa volili človeka, ki spada med hudodeinike, tega pri naših kmetih še ni bilo slišati. Kje je toraj več dostojnosti, kje več omike?
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. avgusta. Notranje dežele.
Kakor že več let zaporedoma hitel je tudi letos naš cesar v Gaštein na Solnograško pozdravljat nemškega cesarja, ki se je tjekaj pripeljal zdravje si okrepčavat. Dne 8. t. m. sta se pozdravila, kar je včeraj brzojav sporočal. Na ta dvocarski shod vežejo se razne domišljije, izmed kterih ste dve najbolj pomenljivi. Prva je priklop Bosne in Hercegovine k Avstriji, druga pa homatije na Balkanu, ki nas lahko zapletejo z Rusi v hud, v krvav boj. Kar se prvega tiče, so se na Dunaji že oglasili z raznimi dementi, da Avstrija ne misli na priklop Bosne in Hercegovine. Kaj misli pa vkreniti glede balkanskih homatij, tega pa razun prizadetih diplomatov nihče ne ve.
LISTEK.
Tri dni med Nemci.
(Dalje.)
Zgoraj na ravnini stoji zopet lična kapelica in nekoliko korakov višje lesen križ, kjer se zbere zopet procesija, da ide naposled k cerkvi. Vsedli smo se zopet in čakali; lokavi vodja je prodajal sveče in proroško govoril: kdor kupi eno svečo in pojde ž njo prižgano trikrat okoli altarja, bo eno dušo iz vic rešil, kdor jih pa vzame več, rešil bo jih tudi več. Pa izvedeli smo kmalo, da smo rešili le njegov žep nevgasljive suše, kajti sveče so bile komaj prst dolge po 3 do 4 kr., prava odrtija. Ne brigajoč se toraj za nje, šel sem nemudoma dalje, hoteč biti prej ko prej pri cilju.
Ko pridem z nekterimi znanci do cerkve, ogledujem se po lesenih hišah, kje se bo dobilo kaj za okrepčanje. Brzo poleg cerkve stoji „Volksschule",
višje zgoraj farovž; krčma bo nekje nižje spodaj. Tam se je tudi pelo. In ker: „\Vo man singt froh-liche Lieder, dort lass' dich getrost nieder!" grem tudi hitro pogledat kdo je tukaj tako vesel, kajti pri slabem cvičeku se ne poje. In res srečno najdem krčmo, kjer je kako dvoje ali troje širokoplečatih debelih Nemcev hopkalo samotež po podu, tudi metali bi se bili menda radi, ko bi ne bili imeli pred nami spoštovanja. Ko krčmarju donešeni mi šilhar pohvalim, začne me zvedavo povpraševati, koliko »bindišev" da je prišlo, in ko mu povem, da o 14 do 1600, se je močno zavzel. Istine pa še sam nisem prav vedel, ker nam vodja našega števila vkljub štetju še ni naznanil; pa manje nas vsekako ni bilo.
Nudili so mi večerjo, a ugledaje umazane sklede in nekako redko polivko, ni se mi zdehalo po nji. Toraj sem ostal pri šilharju in gledal te nemške obraze. Krčmar je bil očividno še dobrosrčen mož, prijaznih črt na obrazu, pa plesavci njegovi so imeli obraze kakor polna luna in tudi vse obnašanje je kazal« neotesanost. Kar zapojo zvonovi in vse je hitelo gledati procesijo „bindišarjev", tudi ta ple-
savca, kterih eden mi je potoma djal: „Sie sind ja ein Italiener, nicht wahr?" kar sem seveda zanikal, rekši, da če tudi poznam italijanski jezik, sem vendar še daleč od Italijanov doma.
Ko vstopimo v cerkev, bile so tudi tukaj večer-nice, t. j. blagoslov z Najsvetejšim in popevanje neke nemške pesmi na koru. Ako sem že omenil, da so peli elegije na koru pri „božji matri-', bila bi prava ironija, ako bi kdo tukaj kaj druzega pričakoval. Toda pustimo to. Večernice so bile kmalo končane in mi smo hiteli, da si poiščemo ležišča, kjer je tudi vsak plačal za prostor na senu 2 kr. Tam se je še nekaj časa popevalo, naposled pa so vtrujeni vsi po-spali.
Z svitom dneva smo se spravili zopet na noge in hiteli v cerkev, kjer so opravljali prvo sv. opravilo naš domači gosp. župnik; potem pa naš gosp. kaplan pridigo in sv. mašo.
Ko so bile te in druge pobožnosti opravljene, šli smo zopet v procesiji od cerkve nazaj, kjer so nas gosp. župnik za par streljajev spremili, ter smo pri „lesenem križu" še nekoliko pomolili, potem
Resnica je, da so se v tem oziru v Kissingenu med Bismarkom iu Kalnokyjem razgovori pričeli in da se je nekaj vkrenilo, kar bo sedaj v Gasteinu dobilo cesarsko potrjenje. Tudi o Italiji se nekaj govori, kakor da bi se ohlajene razmere do Avstrije in Nemčije zopet pogrele. Prav je, če se bodo vladarji med seboj tako sporazumeli, da ne bode narodom treba krvi prelivati za prazen nič ali napačno slavo-hlepnost, ktera je večinoma povod krvavim bojem. V tem oziru je v resnici tudi velika sreča za Evropo, da je nemški cesar še vedno pri življenji; kajti tudi on na Rusa prav mnogo vpliva, da se ta nekoliko zadržuje in ne potegne takoj palaša. Bog daj, da bi bil tudi Gasteinski shod tako srečen glede miru, kakor sta bila Skierniewiški in Kromerižki.
Lienbacher ima posebno nakano, ki obstoji v tem, da misli mož osnovati novo neinško-konservativno stranko. Sostaviti si jo misli iz sedanjega Hohenvvartovega kluba, če bivse mu namreč posrečilo da bi ga razbiti mogel. Ce si mož ne upa iz druge tvarine nove stranke sostaviti, naj jo rajši pusti; to pa ne, ker bi bila morda množica v Hohenvvartovem kiubu preslaba. O kaj še, temveč zato, ker bi bilo škoda sedanji Hohenwartov klub razbijati le iz tega vzroka, da bi si Lienbacher novo stranko napravil. Strank v državnem zboru je že tako preveč. Že vse preveč je razcepljena skupna moč desnice, čemu toraj taisto še bolj krhati? Lienbacher naj toraj svojo srečo izvan državnega zbora poskusi; logično mora on najprej sostaviti program, na podlagi kterega si misli snovati stranko. Se le potem, ko bode že vse tukaj, videli bodo dotični poslanci sami, ali se strinjajo s programom, na kterem ima stranka vstanovljena biti, ali ne. Lienbacher je, če prav sam desničar, tej stranki že marsiktero sitnost napravil. Ena najmanjših ne bo ta, ki jo sedaj namerava. Kaj mu je na poti sedanji Hohenvvartov klub? Morda ga grizejo Slovani ondi zbrani ? Teh se tudi kasneje ne bo odkrižal v nemško-konservativnem taboru, ako vsled tega ne bo bolj kazalo res napraviti jugoslovanskega kluba, o kterem je bilo že govorjenje.
Minister Tisza je sprejel v soboto načelnika in predsednika vladne stranke v Velikem Varaždinu, g. Sal-a. Sal je baje zato prišel v Budapešt, da se dogovori s Tiszo zarad shoda volilcev, tam hoče ministerski predsednik izjaviti se o zadevi Janski-Edel-heimovi. Tisza je namreč zastopnik Velikega Varaž-dina. Iz Ischla se tudi sliši, da je Tisza podal cesarju obširen »memorandum" o zadevi Janskega, v kterem se dokazuje, da se za pomirjenje naroda in javnega mnenja mora kaj zgoditi. Kaj ne, svitli cesar in kralj naj pove Madjarom, da jih ima še zmirom rad, in naj prosi odpuščenja, da ni Janskega degradiral za desetnika in Edelsheima postavil za nadzornika armadi, morda namesto svitlega nadvojvoda Albrechta! Kdo pa je vse to vsejal? Radikalna f-tranka in Tisza ji je pritrdil, sedaj se pa mora kaj zgoditi za pomirjenje naroda! Dobro, naj se le zgodi, pa od strani Tiszove!
Vnanje države.
Jezuitje vendar-le ne morejo biti tako hudobni in nevarni ljudje, kakor so jih na Nemškem in Francoskem razupili, sicer bi jim ne bil sedanji sv. oče papež Leon XIII. poslal ravnokar priznal-nega breve, v kterem jih potrjuje v vseh pravicah, kar jih je družba Jezusova do sedaj imela; saj vendar še celo nasprotniki sv. stola, kakor recimo Bismark, priznavajo, da takega papeža že zdavnej ni bilo, kakor je sedanji. Iz tega že smemo sklepati, da če papež Leon XIII. druge reči in politiko tako dobro pozni, se tudi o jezuitih ne bo motil. V začetku dotičnega breve sv. oče povdarja, s koliko britkostjo mu zavest napolnuje srce, ko mora gledati, kako krivičnost in zlobnost pobožne redove stiskate in preganjate. Prav redovi so bili v vseh časih, ki so si pridobili raznih in velikih zaslug za cerkev božjo in za učenost samo, s čemur so prav veliko pripomogli k izveličanju duš. Prav zarad tega žene nas pa ljubezen, da javno pripoznamo
pohvalo takim redovom. Povod tej pohvali Jezusove družbe je pa izdaja nove knjige, ki bo iz peresa generalvikarjevega te družbe samega izšla pod naslovom: »Ustav družbe Jezusove". Sv. oče izdajo take knjige popolnoma odobrava, ker je koristna, za družbo samo pa slavna. »Da pa tej družbi svojo ljubezen še bolje dokažemo, pravi sv. oče, s tem potrjujemo v veljavi vsa pisma in druge določbe sv. stola, kar jih je ta družba od papeža Pavla III. pa do današnjega dne dobila. Vse, kar se v tistih pismih obeta, dovoljuje iz se novega zopet, kakor tudi predpravice, ktere je ta družba ali za-se imela ali pa skupno z drugimi redovi. Ta naša potrditev se toraj razteza na vse pravice in vse prednosti, le na liste ne, kar jih je odpravil Tridentinski cerkveni zbor, ali pa, po kterih bi družba sama škodo trpela. To naj bode toraj dokaz, kako da apostoljski stol ljubi družbo Jezusovo, ktera ima toliko mož v sebi, ki se odlikujejo po svoji učenosti in pobožnosti, družba sama pa po krepkem in zdravem nauku božjem. Naj le srečno nadaljuje nevernike in krivo-verce k spoznanju prave luči voditi, mladino pa še dalje po naukih svojega angeljskega učenjaka v pravem krščanskem duhu izgojevati.
Pisali smo že, da bode Bolgarija danes ali jutri povod krvavemu boju med Avstrijo in Rusijo, kterih poslednja se na vsak način Battenberga znebiti hoče. Bismark pa prav tega neče in je Avstriji rekel: »Ti nanj pazi, da ga Rusi ne prepode". »Novoje Vremja" v tej zadevi vsa začudena vpraša, če se Avstriji in Nemčiji princ Battenberg, ki je v Bolgariji za kneza, res tolikanj vreden zdi, da mislite zarad njega privoliti v grozno vojsko, kteri se nikakor ne bo ogniti, kakor hitro bi Aleksander v Bolgariji ostal in se Bolgarija pod Battenbergovim žezlom zjedinjena proglasi za samostojno. (Zakaj pa se Rusiji zdi toliko vreden?) V tem slučaji je vojska med Avstrijo in Rusijo neizogibljiva; prizadeta bo pa tudi Nemčija, kteri na ljubo se bode kri prelivala; kajti Avstriji sami ne bo menda veliko na tem, ali je na bolgarskem prestolu kak Battenberg ali pa kak drug knez iz kterekoli dinastije. Bismark je, ki pravi: Battenberg mora ondi ostati, sicer vtegne priti Karadjordjevič; kakor hitro bi pa le-ta na Battenbergovo mesto prišel, dobile bi pokrajine na Balkanu h krati drugo lice. Rusija bi ga podpirala, ker ga ima rada, Črnagora hitela bi mu nasproti sama od sebe, ker je njen zet, v Srbiji je njegova stranka tudi ražširjena, da je kaj. Toliko se že danes lahko reče, da če pojde Battenberg, pojde kmalo na to tudi Milan, Avstrija in Rusija se bodete pa stepli za prvenstvo na Balkanu. Vpraša se le, kolika je cena, za ktero se misli Avstrija na vsak način do morja pomakniti, oziroma si stališče blizo turških morskih ožin vtrditi. Na vsak način žele pa Rusi natanko zvedeti, česa da Avstrija po iztočni strani Balkana (Bolgariji) išče in kako daleč da misli seči. Namerava nekaj na vsak način, kajti ravnokar trkala je Avstrija pri velesilah, kaj bi rekle, če bi se sedaj Ie izvršil priklop Bosne in Hercegovine. Za to pokrajino se Rusi ne menijo kaj prida, pač pa bi si Bolgarije za ves svet ne dali odtrgati.
Jako osupljiva, če tudi ne več nenavadna, je novica došla iz Rusije, da imajo Prusi že več let zaporedoma po štiri častnike iz nemškega velikega generalštaba na Ruskem v samostanu Trojsko La-vranskem, da se ruščine učč. Ko se eni izuče, pridejo drugi. Omenjeni samostan stoji ob železnici Jaroslavski, ter ni daleč od Moskove. Poglavitna naloga teh Častnikov je poleg učenja ruščine tudi spoznavanje okolice, kamor na blizo in daleč izlete napravljajo. Izleti, kakor je znano, veljajo mnogo novcev, Nemci so pa jako štedljivi ljudje ter nikakor radi ne zapravljajo po nepotrebnem denarja. To se Rusom tem bolj čudno zdi, da prav ti Štirje po tej strani toliko venkaj zmečejo za popotovanja, na kterih skrbno zbirajo podatke, ki imajo strate-gično vrednost. Samostan so si izvolili zarad tega, ker prav tjekaj leto na leto prihaja silno veliko romarjev iz vseh delov obširne Rusije. Kjer je pa
veliko ljudi, ondi se tudi jako veliko izve in pruski častniki v tem oziru niso prav nič moški. Vsi so neki z ljudmi tako domači in zgovorni, poleg tega pa vsak tako gladko ruski govori, kakor če bi bil rojen Rus, kajti znanje ruskega jezika že s saboj prinese. V Berolinu namreč jela se je ruščina v vojaških krogih s tolikošnjo strastjo učiti, da bi bila vsaka gimnazija ponosna na take dijake, čudno je pri vsem tem to, da Rusija ve za te nemške ogleduhe, pa jih ne zapodi iz dežele. Prusija bi bila kaj takega že zdavnej storila. Vse to pa v resnici na to kaže, da se Nemčija boja nadja z Rusijo, kakor se ga je svoje dni nadjala z Avstrijo, kjer je po naših severnih pokrajinah, posebno okoli tvrd-njav, vse mrgolelo pruskih ogleduhov.
Več ali manj zanimalo bode naše čitatelje zvedeti, koliko in kter6 zastopnike da ima Evropa v Parizu. Sedem jih je in so sledeči: Najvišji po svojem dostojanstvu, če tudi najmlajši po letih je papežev nuncij, g. de Ren de. Silno ga obraj-tajo. Kedar so sprejemni dnevi, takrat vre tolikanj ljudstva k njemu, da se v sprejemnem salonu vse tare. Obiskavali so ga princi Orleanski, kakor tudi republikanska gospoda: Ferry, Freycinet, Brisson itd. Sprejemni dnevi so torek, četrtek in nedelja. Takrat ima vsak pravico pri njem oglasiti se, ter nuncij tudi nikomur sprejema ne odreče. Drugi zastopnik Evrope je angleški lord Lyon, ki se je na Francoskem tako rekoč prirastel, kajti službuje ondi že od 1. 1867, Oče njegov je bil admiral Lyon, ki se je v Krimski vojski tolikanj odlikoval, da si je perstvo pridobil. Tretji je nemški poslanec grof Miinster, naslednik grofa Hohenlohe, ki je šel iz Pariza za cesarskega namestnika v Alzacijo-Loreno. Preden je prišel grof Mfinster za svoje sedanje mesto, zastopal je svojo vlado v Londonu. Rojen Hanoveranec se poglavitno z ježo zabava, pri kteri ga obe hčeri navadno spremljate. Četrti poslanec je baron M o hren heim, zastopnik ruskega cara. Prišel je tjekaj na mesto kneza Orlovega. Služil je že po vsi severni Evropi in pred nekaj leti tudi na Danskem, kjer je največ pripomogel k zakonu ondašnje princese Dagmar, sedanje ruske cesarice Marije. Peti je naš zastopnik grof Ho y o s, ki je prišel tjekaj na mesto grofa Wimpffen-a, ki je v Parizu na jako skrivnosten način umrl. General Menabrea imenuje se laški poslanec ter je že jako prileten mož, kajti že leta 1832 dovršil je inženirsko akademijo, ter ga je takoj na to sar-dinski kralj Albert za ženijskega častnika imenoval. Pred nekaj leti praznoval je že svojo častniško petdesetletnico. Omeniti nam je le še španjskega poslanca Albarede, ki je jako moder mož in si je takoj pri svojem prihodu v Parizu sočutje vseh pridobil. Rojen je v Andaluziji in ima tudi vse lastnosti svojih rojakov. On je izboren časnikar, pisatelj, govornik in državnik.
Ni še zdavnej, ko smo imeli telegram, da je na turškega velikega vizirja v Carigradu nekdo streljal. Dotični človek je Turek. Ko so ga prijeli in pred sodnijo zaslišali, zakaj da je to storil, je rekel, da zarad tega, ker ga je gosposka ob vse premoženje pripravila in to po vnebovpijoči krivici. Mož se je pritožil in je njegova pritožba celo do pravosodnega ministra prišla, opravil pa le nič ni. To ga je pa tako zdražilo, da je sklenil nad velikim vezirjem svojo jezo ohladiti. Vstreliti se ga je namenil in to samo za to, da bi bil na ta način sultana ni se opozoril. Poprej, pravi, se mu je dobro godilo; odkar so mu pa po krivici vse premoženje pobrali, od tedaj je pa revež, da mu ga ni para. Star je 66 let in je bil do sedaj vedno pošten; da je sedaj lopov postal, kriva je gosposka sama, ki je svojo moč in oblast zlorabila, kar se na Turškem že posebno dostikrat zgodi. Za pravico se ondi ne briga nikdo; vsakdo dela, kar mu drago; kdor je močneji ima pravico svojega brata daviti, ne da bi se mu bilo posebne kazni od državne oblasti bati. Tako se je tudi temu možu zgodilo. Za to je pa sklenil žrto-vati se za vse zatirano človeštvo, da bode sultan vsaj zvedil, kako se pod njegovo vlado priprostim
je vsak šel urno dalje. Ker je bil še čas, hoteli smo dobiti potoma k sv. Miklavžu kje kaj pijače in hrane, pa ponujali so nam le mošt in še ta je bil netečen in neokusen. Ko sva se z posestnikom iz Vuhreda, ki je tudi izurjen orgljavec, pogovorila, da pri sv. maši v Miklavžu hočemo slovenski peti, hitel sem sam skoraj še tešč k edinemu tukajšnemu krčmarju naprej, da sem se nekoliko okrepčal in tovariše, ki so pili mošt, počakal. In ko pridejo, gremo v cerkev, a pri orgijah je sedel že stari organist, ter menil menda spet ktero takšno zakrožiti, kot prejšnji dan. Ko tovarišu povem, da tudi naš gosp. kaplan žele, naj bi slovenski peli, me je ta našuntal, da sem jel možu razkladati našo zahtevo, pa le nerad nama je prepustil orgije. »Die Register \verde aber doch ich ziehen", je dejal in pustila sva mu to častno službo, pela sva sama, kakor sva najbolje spoznala in premogla.
Iz cerkve peljala nas je pot k leseni krčmi, kjer smo se kaj dobro zabavali. Od te krčme naprej hiteli smo zopet naravnost v Žlomberk, kjer sem imel priliko videti, kako se Nemke z moškimi tepo. Ne-
kaj delavcev na livadi je ravno povžilo svojo malo južino in menda so tudi pili, ker bili so oČevidno dobre volje. Le prazen vrč so še podajali drug dru-zemu, tudi navzoči mladi ženki, ki pa ni razumela šale, položila vrč v travo in naklestila ter osuvala dražljivca z nogo v bedra in kamor je priletelo. O takem tepežu, ki neki ni redek, čul sem že večkrat pripovedovati, a videl ga do danes še nisem. Zahvalivši Boga, da Slovenke moških tako ne bijejo ter ne su-jejo, šel sem urno naprej v Žlomberk, kjer sem še videl, kako se pleto vrvi, kterih izdelovatelj se piše Stanič (gotovo izviren Nemec). Ko popijem zopet vrček piva, dospejo tudi ostali romarji in vsi hitimo v cerkev.
Tudi tukaj so bile večernice v slovenskem jeziku in če tudi je cerkev čč. oo. dominikanov jako tesna, mi je bil vendar tukaj nad vse všeč umetno izdelan tabernakelj, čegar vrateca so se odprle, iu ko se je moštranca izvzela, se je pokrivalo nad njo znižalo, da se je na njo postaviti zamogla in sam ta pokrovček dvignil je moštranco nad presvetišče. Pri drugem blagoslovu se je zopet sam znižal, mo-
štranca proč vzela ter je zdrčal na prejšno svoje mesto, kar vse ni le lepo, marveč tudi prav priročno. Ko so bile večernice skončane, jeli so deliti oo. domi-nikani pri vratih neko iz zelišč in trav napravljeno »štupo", kaj dobro sredstvo za rejo živine, za ktero so se tudi božjepotniki kar trgali, ker vsak bi je bil rad največ dobil. Popustivši borišče drugim, šel sem skoraj sam iz Žlomberka, kaj krasnega trga proti zelenemu Travniku, v kterega smo šli pa zopet zbrani v procesiji. Tukaj nas je to soboto večer obdajalo že vso drugo življenje. Zvon je donel veličastno, na koru so se oglašali glasovi vijoline, gosli in trombe, tam za cerkvijo pak so k večernicam pokali možnarji. Za to milo zabavo, za utrujeno telo kaj prijetno, smo kar radi odpustili orgljavcu njegovo nemško petje. Nekaj naših je sicer odšlo že ta večer preko Drave na dom, drugi pa smo še ostali ter pričakovali druzega jutra.
(Dalje prih.)
ljudem godi. Edino, kar si želi, je, da bi ga sultan poslušal; ako to doseže, si več ne želi. To je tudi dosegel in je vsled tega v višjih uradniških krogih silna razburjenost nastala. Pravijo, da se bo celo kabinet podrl in nov sostavil. Prav nobene škode bi ne bilo, če bi bilo to res, kajti krivic je ondi že čez glavo!
Na Španjskem je že zopet ministerska kriza. Nadjati so se tega še le v jeseni okoli vseh svetnikov ali pa še kaj pozneje. Finančnemu ministru Camachu je tal pod nogami zmanjkalo. Mož si je sicer veliko prizadeval, da bi bil svoje finančne načrte srečno izpeljal in že se je nadjal, da jih tudi bo. Kar mu na misel pride ter gre in spiše prošnjo za vpokojenje, ker pravi, da se mu je zdravje spodkopalo in da počitka potrebuje. V resnici je pa to le plašč, s kterim hoče Camacho pravi v^rok pokriti. Pravi vzrok je namreč ta, da se finančni minister razžaljenega čuti, ker med svojimi kolegi ni zadosti zaupanja našel. Minister zunanjih zadev ga je menda preveč preziral pri sklepanji trgovinske pogodbe z Angleži, če prav se mu je finančni minister ponujal, če je vse to res, je imel mož prav, da se je odpovedal, kajti pod milim Bogom ni hujšega kakor ne-zaupnost med tovariši v enem in tistem uradu ali pri enem in istem poslu. Kjer zaupanja ni, ondi tudi vspešnega delovanja ne more biti. Kraljica je prošnjo vslišala in se je ministru jako toplo zahvalila za dosedanji trud njegov. Pravijo, da ne bo dolgo in mu bodo še drugi sledili. Camacho je pa tudi sam jako čuden človek; če prav je sam prosil za odpust, mu vendar ni bilo prav, da mu je kraljica prošnjo vslišala, kajti nadjal se je, da bode predsednik Sagasta kraljici svetoval, da naj prošnje ne vsliši, s čemur si je mislil do zaupnice pomagati.
Irci so imeli svoj dan! Znano je, da se je pri novih volitvah tudi za Irsko nov namestni kralj volil, sled česar se bode moral dosedanji, ki je mož Glad-stonove vlade, umakniti. Dne 3. t. m. odpravil seje toraj na pot, da odide. Irci so pa ta dan praznik napravili v Dublinu. Že ob 3. uri popoludne zaprli so vse prodajalnice in če prav se je bilo na tisoče ■ljudstva, vsi praznično oblečeni zbralo, da spremijo dosedanjega namestnega kralja, lorda Aberdeena, vendar ni bilo najmanjšega nereda, če tudi ni bilo ne vojakov in ne redarjev videti. S tem so Irci pokazali svojo hvaležnost Gladstonejevi vladi za ves trud, kar ga je ta imela s svojo home-rul-politiko. Na kolodvor ga je spremila cela procesija ljudi; peljal se je pa v vozu s svojo ženo, ki je bil ves s cvetjem in zelenjem povit. Na kolodvoru čakal ga je lord-major Dublinski z občinskim zastopom, ter mu je izročil adreso vdanosti. Odhajajoči namestni kralj je obljubil, da hoče kraljici Viktoriji že sporočiti, kako dobri in pošteni ljudje da so Irci. Na to se je odpeljal, tisoč in tisoč src spremljalo ga je pa srečo vošeč mu na pot. Tudi v Kingstownu, kjer je parnik nanj čakal, sprejeli in spremili so ga tako navdušeno. To je bil čez več stoletij edin slučaj, da sta bila na Irskem vlada in narod oba enakih misli. Vidilo se je, kako lepo bi lahko bilo, če bi Angleži le nekaj več krščanske ljubezni do Ircev imeli in pa nekaj manj požrešnosti. Soglasje, ki se je v poslednjem trenutku tako lepo čulo, zginilo je z lordom Aberdeenom in Bog ve, kedaj se zopet povrne.
Izvirni dopisi.
S Krke, 8. avgusta. Pregovor pravi: „Nobena stvar ni tako skrita, da bi ne bila prej ali pozneje gotovo odkrita." Odkrije se vse, včasih postane iz resnice laž; včasih pa tudi iz laži resnica. Kdor je bral ali čul one dopise v »Slovencu" o cestah v naši okolici in današnji dopis, ali vsaj da mu je dogodek znan, mi bode brez dvoma pritrdil, da sem vselej resnico poročal „Slovenčevim" bralcem, akoravno se mi je nekoliko kritikovalo.
Dvakrat se je poročalo o cestah v naši okolici, obakrat so se grajale okrajne ceste, da so v slabem •stanu; ko se je nasproti eesta od Krke do Mlače-vega, ktera je v deželni oskrbi, vselej hvalila. Ker se je v kratkem zgodil žalosten dogodek, naj mi bode dovoljeno, da omenim, ktera cesta je bolj nevarna, okrajna ali deželna. Iz okrajne ceste nam še ni prišla nobena posebna nesreča na uho, akoravno jo imajo za eno najslabejih cest na Dolenjskem; a iz one pa, ki je v deželni oskrbi, čuli smo že o treh nesrečah. Kdo je bil kriv? vselej vozniki gotovo ne! V prvo, je že kakih šest let, je bil nekemu vozniku konj čez škarpo padel in se mu poškodoval. V drugo je bilo nekoliko kasneje, ko se je bila škarpa razrušila na tako imenovani Šoli pri Lučah, da sta se bila vozniku dva konja poškodo vala. Tretji dogodek pa je sledeči: V ponedeljek, 3. avgusta, peljal se je neki trgovec in njegova mati iz Ljubljane. Ko dospeta že blizo Krke, voz nekoliko konja posili na stran, a zmanjka mu tal ter pade pod škarpo. Zahvaliti se mora Bogu, da je bilo zraven kup šute, v ktero se je voz nekoliko
vprl in tako ostal na cesti; k sreči se je strgala tudi konjska oprava in tako rešila gotove smrti dve osebi. Ta cesta nima klancev, kakor okrajne ceste, ampak je izpeljana ob hribu enakomerno, le na spodnjo stran je silna reber, po kteri tudi ta trgovec ni mogel konja drugače spraviti, kakor da se je valil kakih 12 sežnjev daleč in tako popolnoma poškodoval, da ga je moral odvesti konjaču. Ob tej cesti je večinoma do Gradišča škarpa, po nekterih krajih silno visoka, tukaj kjer se je nesreča primerila cel6 dva sežnja; nikjer pa ni oporočja, kakor je pri drugih cestah, ki se v takem stanu nahajajo, temveč le revni kantoni, kteri malokdaj nesreče varujejo. Ali bi ne bilo dobro nekoliko pozornosti, mar li je varno tukaj voziti ali ne? Da bi se cestarji pri takih nesrečnih dogodkih vendar malo bolj brigali ter nevarnost naznanili gosposki!
Pa še nekaj: Ko sem dobil v roke »Dolenjske Novice" in ko sem prebral članek »Mala obrtnija ali rokodelstvo na Dolenjskem", me je zanimalo. Pred pa, ko ta članek preberem, se vstavim in rečem sam pri sebi: Zanimivo, pa tudi lažnjivo! Kajti v tem članku se popisujejo med drugim tudi žage, naštevajoč, koliko da jih ima vsaki sodnijski okraj. Tam se bere Zatiški okraj tako-le: »Po tri žage imata Kostanjeviški in Zatiški okraj." Kosta-njeviški mi ni znan; bolj pa mi je znan Zatiški okraj. Znabiti, da je dopisnik članka potoval čez Krko in videl ono žago na Gmanji, kjer so ravno tri pod eno streho, ter prav blizo okrajne ceste, ki peljd čez Krko. Da pa ni resnica pisana v članku, vidim že iz tega, ker samo v naši občini so razun teh, ktere sem pred omenil, še petere druge. Tudi sem slišal, da jih je brž ko ne na Temenici več, ki spadajo pod Zatiški okraj, kakor jih je članek omenil. Sicer so pa tudi v Podukuji pri Krki take, da ste dve žagi v enemu jarmu. Naj se toraj zmote in napake popravijo, če hočejo listi imeti kaj veljave.	Resnicoljub.
Od Kolpe, 7. avgusta. Kakor si, dragi »Slovenec", že poročal, umrl je dne 30. julija zvečer ob 11. uri blagorodni gospod Henrik Jagrič, c. kr. okrajni glavar črnomeljski, v 48. letu svoje dobe.
Pogreb njegov, dne 1. avgusta, bil je veličasten, da kaj enacega Črnomelj gotovo še ni videl. Prva je šla za nosilcem križa šolska mladina, potem požarna bramba in godba iz Metlike; pred mrtvaškim vozem, kterega je mil. g. prošt iz Metlike dal pripeljati in kojega sta vozila s telesnimi ostanki umrlega lepa belca, stopalo je šest duhovnikov in sicer: prečast. g. dekan A. Aleš, kot funkcijonar, njemu na strani čast. gg. župnika P. Režek iz Starega trga in J. Konig iz Vinice; pred njimi gg. domača kapelana in g. administrator iz Adlešič? Ivan Sašelj. Za krsto stopalo je uradništvo, učitelji, nekteri župani in druga mnogobrojna gospoda domača in tuja, za temi c. kr. žandarmerija in c. kr. financa in mnogobrojno občinstvo. Lepo je bilo videti, da je šla gospoda za krsto odkrita.
Učiteljstvo s pripomočjo nekterih druzih gospodov, zapelo je pod vodstvom svojega c. kr. nadzornika, g. Jeršinovca, pred hišo, v cerkvi in na grobu ginljive žalostinke. Še le z mrakom smo se vrnili iz pokopališča v Črnomelj.
Pokojni g. glavar služboval je v Crnomlji od leta 1883, ter si v tem kratkem času pridobil veliko spoštovalcev in prijateljev s svojim blagim obnašanjem. Duhovščini, kakor tudi učiteljstvu bil je izredno naklonjen, in rad je obiskoval z g. c. kr. nadzornikom šole svojega okraja.
Z eno besedo bil je mož mirnega značaja, v službi pak strog in pravičen. Bog mu daj večni mir; nam pa njemu vrednega naslednika.
Ivs a veri j.
Domače novice.
(Tambnraški zbor Zagrebškega vseučiliščnega društva „Hrvatska Lira") napravi 11. t. m. v Ljubljanski Čitalnici zvečer ob 8. uri ob vstopnini 30 kr. koncert s sledečim sporedom: 1. Jenko: »Naprej!" —- 2. Zaje-Farkaš: Potponri iz opere »Zrinjski". — 3. Klaič: »Svračanje". — 4. Koščica: »Vienac slovenskih narodnih pesmi". — 5. Majer: »Hrvatski napjevi". — 6. »Šumi Marica", bolgarska koračnica. — 7. a) Vilhar: »Ružici" (tamburaški sekstet); b) Zaje: »Domovini i ljubi" (brač-solo,
svira gosp. V. Koščica, spremlja ga zbor). — 8. Farkaš: »Potpouri hrvatskih pesmi". — 9. Katkič: »Tamburaška koračnica". — Ravnatelj zbora je g. Vladoj Koščica. — 12. t. m. potujejo tamburaši v Kranj, 13. na Bled, kjer bodo tudi dali koncert. Prav ta zbor napravil je svoj koncert 2. t. m. v Zagrebu. Koliko sočutja da ima to društvo v Zagrebu, je najbolji dokaz to, da se je ondi sošlo na koncert več nego 800 ljudi. Pred svojim odhodom v Ljubljano napravili so uprav sinoči še jeden koncert v Zagrebu.
(Na včeranji mesečni somenj) prignali so veliko živine pa tudi precej ljudi 6e je naletelo. Cene so se nekoliko zboljšale in tudi kupčija je bila precej živahna.
(Izlet na Nanos.) Iz Postojne se nam poroča: Več Notranjcev iz Postojne, Razdrtega, Vipave in Senožeč napravi prihodnji četrtek izlet na Nanos. Odhod iz Razdrtega bo ob 6. uri zjutraj, obed bo pa na vrhu hriba. Vdeležba bo velikanska ker se samo iz Postojne kakih 15 gospodov odpravlja, da se vdeležijo skupnega pohoda tega velikana. Prireditelj izleta je g. Hinko Kavčič v Razdrtem in ako bi še kdo nameraval isti dan za ta izlet porabiti, se lahko pri tem gospodu oglasi. Razgled z Nanosa je prekrasen na vse strani, posebno pa se velik del morja in Istre vidi, potem cela Pivka, Kras iu Goriško.
(Vojaško.) V začetku tega meseca objavili smo med domačimi novicami, da pojdeta brambovska nadporočnika g. g. Koder in Kosv Dalmacijo k vojaškim vajam v Dobrovnik. Odšla sta; v družbi druzih dospela sta srečno do Zadra, glavnega mesta Dalmatinskega, kjer so dotični parnik »Sultan" vstavili in so ga v ksntumac postavili. Med tem so se pa ondi vojaške vaje zarad kolere prepovedale, če tudi kolere po najnovejših novicah ondi še ni. Iz prijateljskega pisma pritaknemo še sledeče: Vaje so odpovedane, zaprtija traja pa še dalje in čakamo, da bomo stari postali. (Po včeranjem telegramu so menda že na poti domu.) Kolere ni tukaj nikjer, toliko bolj se pa Dalmatinci nas boje, če tudi smo zdravi, kakor ribe pod nami v globočini. Vozeč se semkaj, darovala sva oba prav pošteno Neptunu. Kako je sedaj življenje, si pač lahko mislite, če Vam povem, da se nam ne godi, kakor mlatičem pri polni skledi štrukljev. Posla je pa kljubu temu dovelj, kajti ob 5. uri zjutraj vstanemo in čakamo zajutreka, potem so nam polagoma dopoludne umane, da pride kosila čas, po kosilu čakamo pa zopet na večerjo. Iz tege je že razvidno, da se nam jako hudo godi! Je nas pa vseh skupaj 13 častnikov.
(Za kolero) zbolelo je v Trstu v 24 urah od 8. na 9. t. m. 6 ljudi, umrla sta pa dva.
Razne reči.
— Židovska nesramnost. »Linz.Volksblt." piše: V vasi blizo Gmundna je žid z Židom za-jahal kljuse visoke politike, ter postal tako predrzen, da je, govoreč o tem, kako raste državni dolg, iz-
bleknil: »V kakih dveh letih bo Rothschild.....
v Avstriji." Na koncu mize pa je sedel nekdo, ki ni bil žid; ta pristopi k Židu ter ga prosi, naj ponovi še enkrat te besede, ker znabiti ni vsega prav razumel. Žid, dovolj predrzen, res ponosno ponovi še enkrat te besede; a takrat ga pa mož zgrabi, posadi na ulice ter mu napiše s koščenim peresom spominski listek na hrbet: „Tako daleč še nismo v Avstriji in tudi ne bomo nikdar." — Tako pripoveduje »Vaterland". Ze prav tako; vsak delavec zasluži svojo plačo.
— »Germania" pripoveduje, da se bode prihodnjo jesen odprlo v Fuldi semenišče za bogoslovne šole; imenuje dotične profesorje ter pristavlja, da se bodo tu izobraževali tudi bogoslovci »Hildesheimske" škofije.
Telegrami.
Dunaj, avgusta. Popoludne je odšlo 400 ljudi v Lourdes.
Berolin, 10. avgusta. Giers došel je zvečer semkaj.
Belfast, 10. avgusta. Vsled vedno trajajočih nemirov došlo je semkaj 1000 mož vojakov na pomoč. Neredi so trajali včeraj do opoludne. Policija je med rogovileže streljala, Od sobote bilo je 130 ranjenih. Višji brambovski častniki odločeni so za specijalne sodnike. Noč je bila mirna. Oe se izgredi ponove, se bo proglasil obležni stan.
1 Dan	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
9.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	738-87 737-32 736-58	+17-2 +26-7 +20-2	si. svzh. si. jzap. sr. jzap.	jasno jasno jasno	0-00
Belfast, 9. avgusta. V teku večera so se izgredi ponovili. Izgredniki in redarji zakadili so se večkrat drug v druzega in je blizo petdeset oseb mrtvih.
Narodno gospodarstvo.
„Azienda", avstrijsko-francoska družba za zavarovanje elementarnih in drugih nezgod, na Dunaji. V tretjem rednem občnem zboru pod predsedstvom kneza Kaliksta Poninskega polagal je ravnatelj D. Sienkievvicz računsko poročilo za leto 1885. Po tem poročilu bilo je v zavarovanji proti ognju 2,491.205 gld. dohodkov, v zavarovanji proti toči 593.553 gold.; v transportnem zavarovanji 407.994 gl., vkupe torej 3,492.753, s prištetimi re-servami prejšnjega leta 4,573.363 gld. Temu nasproti se je za pozavarovanje, škode, provizije in troške v oddelku za ogenj 2,412.777, v oddelku za točo 565.498 gl., v transportnem zavarovanji 262 566 gl., za premije in odškodne reserve 1,079.670 gl. izdalo, tako da je poslovnega dobička vkupe 252.850 gld. K temu treba prišteti dohodke iz naloženih kapi-talov 66.442, kursni dobiček od vrednostnih papirjev in valut 22.737, tako da je s prenešenim dobičkom prejšnjega leta s 1653 vkupnega kosmatega dobička za 1885. leto 343.684 gld. Po odbiti upravnini s 159.690 gld., po odpisu 4346 gld., kaže se čistega dobička 179.647. Družbinih reserv je koncem dec. 1885. leta za tekoča zavarovanja 744.793 gld., nasproti 697.819 leta 1884., za viseče škode 334.877 nasproti 382.790, za davke 20.000 nasproti 30.000, dobitni reservni fond pa znaša 57.417 gld., specijalni reservni fond pa 85.000 gld. Naposled volili so se gg. Alfred Freund, Viktor Scbrejer, Albert Gigot in Alfred vitez Barry v upravni odbor. 8°/0 dividenda za 1885 izplačuje se počenši s 15. junijem pri družbini blagajuici na Dunaji, ali pa pri „Banque russe et fran?aise" v Parizu.
„Azienda", avstrijsko-francoska družba za zavarovanje življenja in dohodkov na Dunaji, imela je 12. junija pod predsedstvom kneza Konstantina Czartoryskega v navzočnosti 15 delničarjev, zastopajočih 5550 delnic s 175 glasovi svoj (4.) redni občni zbor. Poročilo ravnatelja dr. J. Klanga v upravnega odbora imenu konstatuje, da se je kupčija 1885. leta zopet širila. Predlagalo se je zavarovanj nad 6-987 milijonov gld., od teh sklenilo pogodeb za 5'234 milijona. Vsa zavarovanja znašala so dne 31. decembra 1. 1. 36 971 mil. gld. Premij došlo je v preteklem letu 793.251, toraj za 115.123 več, nego prejšnje leto. Vseh dohodkov bilo je 4-847 mil. gld. Dasi se je za zavarovalne pogodbe veliko izplačalo in so izplačila s vštetimi asociacijami znašala T337 mil. gld., so se vendar premij-ske reserve na 3.744 mil. gld. zvišale, za 158.672 več, nego prejšnje leto. Med izdatki so vsi poslovni troški v polnem znesku in povsem odpisani. Poročilo z zadovoljstvom poudarja, da se je družbino posestvo zmanjšalo za hotel v Benetkah, ki se je prodal dražje, nego je bil v bilanciji. Letni račun za 1885 kaže 120.592 gld. dobička in upravni svet je predlagal, da se po statutarnih odbitkih 5% delniške glavnice razdeli, 25.000 gld. oddi specijalni reservi, 4225 gld. pa prepiše na nov račun. Zbor dal je upravnemu odboru absolutorij ter odobril predlagano uporabo dobička. Po dotičnih sklepih narasli so pravilni in izredni reservni fondi na 420.896 gld., tako da imajo s prištetimi premijskimi in odškodnimi reservami, ne glede na v gotovem vplačani delniški kapital nad 8.393 mil. gld. na razpolaganje. Konečno izvolili so se gg. Alfred vitez Barry, Alfred Freund, Albert Gigot in Viktor Schreyer v upravni svet, gg. E. Boisson, J. Honigs-wald in L. Weinmann člani, gg. Evstah Durst in ravnatelj Dittrich namestnikoma v pregledovalno komisijo za 1. 1886. Dividenda za 1. 1885 izplačuje se počenši od 15. junija pri družbini blagajnici na Dunaji, ali pa pri „Banque russe et fran9aise" v Parizu.
Umrli ho:
7.	avgusta. Franc Valenčič, J1', leta, knjigovezeov sin, Poljanski nasip št. 48, Meningitis. — N. Bitenc, mrtvorojena hči, sv. Petra cesta št. 69, oslabljenje.
8.	avgusta. Leopold Jerin, 32 mes., erevljarjev sin, sv. Florjana ulice št 16, božjast. — Janez Mlakar, paznikov sin, 8 mes., Opekarska cesta št. 3, božjast. — Janez Pavšek. delavčev sin, 33 mes.. Poljanska cesta št. 55, škarlatica.
Vremensko sporočilo.
Lepo, gorko, solnčnato vreme. Srednja temperatura 21-4" C., za 1-6° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 10. avgusta
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	85	gl.	85
Sreberna „ 5% ., 100,, (s 16% davka)	86	„	45
4% avstr. zlata renta, davka prosta	121	„	20
Papirna renta, davka prosta	102	„	30
Akcije avstr.-ogersle banke . .	S72	„	—
Kreditne akcije............284	„	10
London .... .	126 „	20
Srebro..........—	„	—
Francoski napoleond......10	,	01
Ces. cekini ....	5	„	95
Nemške marke ...	61	„	85
Na prodaj je	(3)
70 veder dobrega vina,
belega in črnega, lasten pridelek 1885, prav poštenega Dolenjca iz Tržke gore pri Krškem. Več o tem se pove Janez Bob v Kostanjevici na Kranjskem.
Poštne zveze. Odhod iz Ljubljane.
V	Novomesto vsak dan ob 6 zjutraj, sprejema blago in popotnike. Prostora je za pet ljudi.
V	Lukovco preko Domžal vsak dan ob 7 zjutraj.
V	Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob 7 zjutraj.
V	Kamnik vsak dan ob llS5 popoludne poleti, ob 3 pozimi.
V	Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 1/a5 popoludne poleti, ob 2 pozimi.
Na Ig ob 1 ,5 popoludne poleti, ob 3 pozimi.
Prihod v Ljubljano.
Iz Novega mesta vsak dan ob 2 popoludne. Iz Lukovce vsak dan ob 5. uri 25 min. popoludne. Iz Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 min. popoludne. Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj. Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludne. Iz Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo petek in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludne.
Poslano.
Gospodu pl. Trnk6czyju!
Lekarju zraven rotovža v Ljubljani.
Naznanjam Vam sprejem 5 steklenic cveta za konje ali konjskega fluida.*) Ker se je ta od Vas narejen cvet za konje pri zunanjih boleznih pri mojih konjih tako izvrstno obnesel, zasluži da se po časopisih javno razglasi.
Srčen pozdrav!
(7)	Anton Krašovic,
posestnik.
Vrhnika pri Starem trgu poleg Eakeka, 3. jan. 1886.
Za notranje bolezni pri konjih, goveji živini, prašičih in ovcah, priporoča se pa izkušeni Živinski prah (1 zavoj 50 kr., 5 zavojev 2 gl.) Mnogotere ozdravila pri rabi tega živinskega prahu, kakor njegove dobrodelne lastnosti pri različnih boleznih, pripravile so živinske zdravnike in živinorejce do tega, da ta prah za prvo in najvažnejšo zdravilo rabijo ter se priporoča, da ga vsak gospodar pri notranjih živinskih boleznih takoj rabi, sploh da se ta prah zmeraj pri hiši nahaja. Izvrstno se rabi ta živinoredilni prah, ako živina neče jesti, pri krvni molži, kakor tudi za izboljšanje mleka.
Prodaja in razpošilja ga z vsakdanjo pošto lekarna Trnk6czy, zraven rotovža v Ljubljani.
*) Konjski fluid 1 steklenica 1
5 steklenic samo 4 gl.
-TWTI.ffff1T.W-7
V našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjigotržnicah knjiga:
Odkritje Amerike.
Predelal
H. Majar.
Trije deli, 436 strani, 8° Vsi trije zvezki v platno skupe vezani / gld. 60 kr., po pošti 10 kr. več; posamičnt zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 65 kr.
Ta knjiga je lep dar slovenski mladini. Vsak prijatelj naše mladine in književnosti naše bode zategadelj hvaležen frančiškanskemu patru Hrizogonu Majarju, da je lepo knjigo Campejevo priredil slovenski mladini.
Ig. pl. Kleinmayr H Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani na Kongresnem trgu.
0	I	^ ! |	«	M 1 f fc
1	I S 2 I
iS	§	r -o «
„ j	Q	® .2
rt	ir.
S -3	n	g,
^	t-T 'fl
0 C
I e-i
1	.-s i
=>	-3 2 « M
-s	e
£ S
'—'	Cu co
J
C .5,
I "C 1 n i3 . S P*
a,	rt
-3 I	••	-3	s-
►rf	...	f5	se
- S	D »	»
j=	S	o	&
■o a)	S	2	a
I S	^	§
I .2	re	js	^
J . &h	*	.2
H J<	t D
•I I	£	«2	I
— rt	o	c
< b	C
"	*	£
			ci 0	"p*		c3 P A	cS
		1	2	O.«	S3	M	£ H
			0	"33 0	■5*	a	
			O		0 > 0	a;	NI
		'c? a	N	1	hO	3	M
		Q	cT	1	'o1 J4	C	'S
		M	"če	o	U	"fl	0 a
		di O	> 0 0	g a>	3 tO	rt S	'o PH
		O W)	PH	&	M	33	M
		1-	»J" O	i -2 fj	M e	1	<6
•	eS	s-T a> cn	O S	H riS .2 5 a>	58 «-s	c5 >	-a n
©	cn S3	2 a			1	a «« PH PH	
s	tO ^ c8		es B	ci c€ ©	d B T?		"E.
H		a C	1	Cu M 0 co C	a u. O	O C?	O C
		A	ai	cn		>	
		3	ID	f8 :2	M	O	>-7,
		fM 9	7i	S m		6D	
		33	^	•c	ji		1
				'S *■»	'S	t-T	
				'a> »M ••	-S	a>	d C
U M
3
J* .9 8 s *
-*	4» rt
S ja g « m o -S 5 S S S " N
«
| 35 M
!h „ ^ >-,
cu c .2. a,

nr Brevir v najnovejši izdaji.
BREVIARIUM ROMANUM.
Editio typica S. Rituum Congregationis.
4 zvezki mala 8°. Begoiislmrg I88O.
Velja gld. 14-88. Oblika vezane knjige je 18 X 12 cm.
I.	Vezan v ovčino z rudečo obrezo.....gld. 23-56
II.	„	H z zlato obrezo......„ 24-80
III.	„ v pravi šagrin z rudečo obrezo ... „ 27-28
IV.	„	„ „ z zlato obrezo .... „ 28-52
V.	„ „ „ ter pozlačenimi robovi in platnicami......... 81'—
VI.	Vezan v rusko juhtovino z zlato obrezo ... „ 37-20 Prav ta izdaja, s ktero se glede izvirnosti nobena druga ne
more meriti, smatrati sme se za izvor vsim bodočim brevirjem, ter naj se po njej rešujejo vsakojaki dvomi glede berila tega ali onega.
O vsebini tega brevirja izjavila se je kongregacija sv. obredov v posebnem dekretu s sledečimi besedami:
,,Docretum approbationis". Praesens Breviarii Romani editio ad normam Rubricarum accuratissime re-dacta, uti tjpica habenda est, eique futurac editiones conformari debent.
Ex Seeretaria Sacrorum Rituum Congregationis hac die 12. septembris 1885.
L. S.
To je pač zadosti poroštva, da je ta novi in prekrasni brevir v vsakem oziru in v resnici vzorna izdaja. Pa tudi redakcija si je pri urejevanji vse prizadela, da je priredila knjigo kolikor moč zložno i 11 priročno tistemu, ki moli na njo. Citatov je tako malo, da skoraj vredno ni o njih govoriti. Druga, jako znamenita prijetna lastnost knjige so ji pridani nevezani listi, ki obsegajo: „Responsoria I., II., et III. noeturni, Commemo-rationes et Suffragia Sanctorum, Antiphonae et Versiculi, Psalmi ad Laudes, Magnificat, Benedictus, Venite exultemus et To Deum." Eazume se, da se je ozir jemal tudi na najnovejše praznike, Offlcia votiva in extenso itd. itd.
Naročila na to izdajo brevirja, ki so jo mnogi že zdavnej pričakovali, kakor na druge liturgične knjige: Missale, Horae eto. etc. sprejema
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
r x x x z x x Y V x x x x x x V x x x x x x x x x x