173. številka. Iihaja vsak dan zvečer, izimfti nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrijako-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če te trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifii „Gledali&ka stolba". U pravnifitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. po Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim poteče koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za četrt leta .......3 „ 30 „ „ jeden mesec......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za četrt leta.......4 „ — n „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravniatvo „Slov. Naroda**. Clam-Martini&ev predlog. Naši češki bratje uživajo z nami Slovenci vred posebno prednost, da vsako znamenje mih životne moči silno razburja občutljivega soseda, nemškega liberalca. Že goli factum, da še obstojimo, da se nesmo že davno potopili v razburjenem valovji lakom-nega germanstva, vznemirja razdražene živce naših rahločutuih protivnikov. Kaj pa še le sedaj, ko je narodno gibanje mej nami pridobilo več intenzivnosti in ko se rosno pripravljamo, da si osiguramo naroden obstanek postavnim načinom tudi za vso bodočnost! Politična nervoznost nasprotne stranke spreminja se potem v pravo besuost in po vsem fakci-joznem časnikarstvu razlega se divji indijanski bojni krik proti predrznežu, kateri se upa ustavljati se neomejenej hegemoniji nemških kulturonoscnv. Srdita nejevolja teh Katonov razliva se sedaj v poluej meri nad ubogimi Čehi; bili so tako nesrečni, zameriti se v novic nemškim liberalcem s tremi predlogi, od katerih se Riegerjev ozira na premembo deželnega volilnega reda, dva druga pa, C1 a m - M a r r i n i 6 e v in Kvičalov na šolske razmere. Za denes hočemo se pečati le s predlogom grofa Clam-Martinica. Odlični ta poslanec nasvetuje namreč resolucijo do vlRde, naj se po srednjih Šolah upelje pouk v drugem deželnem jeziku in sicer obligatorično za vse učence, one izimši, pri katerih stariši zahtevajo njih oproščenje od tega učnega predmeta. „Wozu der LiirmV" mora pač vsklikniti vsak nepristranski opazovalec, ako si bolj natančno ugleda nedolžni ta nasvet. Kajti gotovo je, da bode jednaka naredba koristi donašala le nemškemu življu Kak trezno-misleči Nemec nam bode pritrdil, da so Nemci, omejeni le na svoj idijom, jako na slabem, aku jih primerjamo izobraženim Sovanom, kateri so poleg svojega maternega jezika tudi nemščine v govoru in pisavi popolnem zmožni. Naj se nemški šovinisti še tako zaničljivo rogajo slovanskemu jeziku, o čegar blagoglasji in naravnej krasoti niti pojma nemajo — tega vender ne morejo zanikati, da je znanje kakega slovanskega narečja dandanes v Avstriji že eminentna potreba. (Wm bolj se razširja narodna zavest mej avstrijskimi Slovani, tem zmagonosneje prodira naš jezik v uradih in šolah, v javnem življenji, in tem manj prostoru je v javnosti za onega Nemca, kateri je v polvglotnej državi omejen le na svojo „Kulturspracbe". To je gola istina in temu naravnemu razvoju se ne more uspešno upirati nobena še tako silovita reakcija. Ako tedaj Nemci ne nameravajo iskati si javnih služeb le v nekaterih manjših alpinskih deželah s cisto nemškim prebivalstvom, bodejo pač morali nekoliko od jenjati od svoje navadne domišljavosti ter si priučiti kako slovansko narečje. Oziraje se tedaj na svoje praktične potrebe morali bi Nemci jako simpatično pozdravljati Clam-Martiničev predlog, kateri bJ v prvej vrsti koristil baŠ sinom uemSkegu naroda! Ali kje bi našli toliko treznega mišVjenja pri fanatičnih faiseurjih nemškega javnega mnenja! Še ni stavljen Ciam Martiničev predlog v češkem deželnem z1,oru, in — Že ga obsoja slaboglasni koncert liberalno-* :;mSkih novin kot drzen atentat na nemško rodnost in na ustavo. Isti nemški krogi, kateri so »'daj, ko so imeli državno krmilo v svojej oblasti, z nogami gazili §. 19. državnih temeljnih zakonov, sklicujejo se Bedaj proti Clam-Martiničevemu predlogu na isti paragraf. Krčevito se prijemajo izraza „obligatorisch" ter glasno upijejo, da nasprotuje predlog jasnej določbi temeljnega zakona, katera prepoveduje pri pouku druzega deželnega jezika vsako nasilstvo, „die Anvvendung eines Zvvanges". Pač je težko, ohraniti si hladno kri nasproti takemu političnemu farizejstvu ! Še so nam v živem spominu oni sramotni prizori, ko se je moral Slovenec na svojej lastnej zemlji v realkah izkazovati s posebnim dovoljenjem starišev, ako je hotel učiti se materinščine, mej tem, ko sta bila tuja jezika, italijanščina in francoščina, zanj ipso facto obligatna. Takrat ni bilo slišati nobenega teh liberalnih Tur-tuffov, da bi obsojal barbarstvo, baš nasprotno: veselo so ploskali, ko se je to kruto postopanje od merodajne strani zagovarjalo po deželnih zborih ! Sedaj pa kličejo na pomoč isti glasoviti § 10, okoli katerega se suče žalostna zgodovina našega trpljenja. In vender je povsem jasno, da ta predlog ne upelje nikakega nnsilstva za kogar si bodi. Besedica „rao-ritoriBCh" nikakor ni odločilna, kajti znano je, da na naših srednjih šolah postaue vsak prosti predmet (pri nas na pr. italijanščina ali francoščina) obligatoričen za vsakega, kateri se pričetkom šolskega leta vanj da upisati. Sicer pa se noben učenec ne sili k učenju druzega deželnega jezika, kajti vsak mora biti oproščen, kakor hitro njegovi stariši to željo izjavijo. To tudi ni odvisno od samovoljnosti ravnatelja ali profesorjev, temveč predlog LISTEK. Deželna razstava v realki. (Dalje-.) V istej sobi, kjer so ženska ročna dela, nahajamo tudi druge proizvode hišue obrtnije. G. Matej Pire, trgovec v Kranji, razstavil je samo tako blago, ki se izdeluje doma: Štrene raznobojne hodnične preje, Savski in Besniški hodnik, prazno platno, domačo kotouino, domač pavolnat „gradi41, razne baze „štrahovea", pisano blago, več kosov povojev in SO kosov trakov različne širokosti in barve, male prte, barvana krila, plahte, domačo tiskano kotouino, vreče itd. Gg. Matej A ž m a u v Naklem in Matej Zupan na Brezuici razne izdelke iz volne, Pr. Di-dič v Idriji sukno, kakeršuo se izdeluje na Vojskem nad Idrijo, Škender Ličan v Ilirski Bistrici pa več vrst posebno trpežnega Notranjskega sukna. V sosednej sobi pa prevladuje les. V tej stroki skazal se je posebno g. Mihael Pakič, trgovcev Ljubljani. Pri njem se dobi vse, kar je iz lesa iu spada mej tako imenovano „suho robo". Od male cajnice in ličnega jerbasa, do velicih jerbasov in košev. Sita, reščeta, cedila, žlice, muhalniki, krožniki, Škafi, pinje, brente, poljedelsko orodje itd.: vse je tu zastopano v izobilji. V istej stroki postavil je g. Josip Ravne-kar, obč. tajnik v Bohinjskej Bistrici, na ogled proizvode Bohinjcev: Čedno izdelane in za Bohinjce potrebne coklje, krplje (Schneeschuhe), škafe različnih oblik, razne lesene žlice in Gorjuške kratkucevne pipe, katerim Nemci pravijo „naseuvvitrmer". Tudi je razstavil Bohinjsko narodno nošo, nad 200 let staro. Šola za lesno obrtnijo v Kočevji, osnovana po „Schulvereiuu", je tudi veliko razstavila, a skoro neverjetno je, da bi bili učenci sami vso to dogotovili, ker obstoji šola še le razraerno kratek čas. Mej učenci čitamo slovenska imena: Jaklič, Črne, Lozar. Križe, Mavrin, Andoljšek in celo pri imenu Ganslmaver pristavljeno je krstno ime nJanezu. Ta Kočevska Šola kaže nam živo potrebo, da se tudi od slovenske strani kaj jednacega osnuje, da se tudi za „suho robo" začne razvoj in napredek. Gg. Anton G lobočnik v StražišČi in Primož Iludovernik razstavda sta žime in svetovno znana kranjska sita; M u 11 y *V D e m b e r g e r v Tržiči raznovrstno obutev ; M e 11 i t z e r, K 1 e i n 1 e r c h e r & (J o m p. v Domžalah slamnike vsake vrste iu barve. G. Ivan lledinšek, tesarski mojster v Kostanjevici, 2 leseni verigi in zvezek 6 ključev, kateri predmeti imajo to posebnost, da je vse izrezljano iz jednega kosa lesa. GoBp. Vaso Petričič, voletržec v Ljubljani, ki v svojei trgovini posebno ozir jemlje na izdelke domače obrtnije, katerim je deloma še le on odprl pot v južne kraje in v inozemstvo, razpostavil je veliko zbirko vsakovrstnih krtač in glavnikov, s katerimi je jako živahen promet in mnogo trajnega zaslužka za naše ljudi. Gospici Ivana Kantova in Pavlina Žnidar-šičeva iz Prema bavite se mej drugim tudi z izdeki iz raznobojne volne in sta mnogo razstavile. Delo je prav lično in vsestransko dopada. V t»-j sobi je tudi mnogo cvetličnih, umetno izdelanih šopkov, mej katerimi 'naj bode tu mesta onemu gospice Antonije Kadivčeve, ki je sestavljen iz 370 raznovrstnih semen (Konec prih.) Bam poudarja ter varuje te pravice, in tedaj nikakor ne nasprotuje narodnemu pravu in temeljnim zakonom. Drugo pitanje pa je, zakaj se mi Slovani zanimamo za Clam-Martiničev predlog, dasi je stavljen, kakor smo dokazali, v nemškem interesu. Od krito rećeino, da tega ne storimo iz Blovanskega, temveč iz svojega avstrijskega stališča. Avstrijska monarhiji« nema ljutejšega protivnika, nego je domači razpor, prepir mej lastnimi narodi. Brezdno pa, katero dandanes še zeva mej avstrijskimi narodi, je zaradi tega tako globoko, ker naši Nemci v Bvojej oholej ošubnosti zanemarjajo, seznaniti se z jezikom svojih sosedov, osvedočiti se o njih kulturnem napredku. Nemci nas sovražijo, ker nas premalo poznajo — in baš iz tega uzroka smo uver-jeni, da bode naše protivje izgubljalo veliko svoje ostrosti, kakor hitro se bode Nemcem v mešanih deželah ponujala prilika, od mladih nog sem seznanjati se z narečjem svojih sodeželanov. Da je to vprašanje v istini eminentno avstrijsko, za to imamo klasično pričo, presvetlega vladarja samega. Ko je Nj. Veličanstvo presvetli cesar v Ljubljanskej gimnaziji izvedel, da se ogromna večina nemških učencev vender le uči slovenski, odobril je to glasno ter je s posebno krepkim naglasom večkrat ponavljal: „Das ist sehr gut, so ist es recbt". Sklicevaje se na to cesarsko izjavo, o katerej iznajdljivi nasprotni listi molče, in oziraje se na dobrodejne nasledke, katere bode imel Clam-Martiničev predlog za avstrijsko državno idejo, nadejamo se tedaj, da bode kljubu naporu nemških intransigentov kmalu zadobil postavno veljavnost, ter se posnemal tudi po naših slovenskih deželah! —j.— Otok Ischia, pozorišče grozne katastrofe, spada mej najlepše otoke Sredozemskega morja in je toiik, kakor n. pr. Ljubljansko pol|e. Ischia ima namreč 30 kilometrov v obvodu, 24000 prebivalcev in pet malih mest, mej katerimi je Borgo d1 Ischia g'avno, Casamicciola pa vsled lepe lege, krasnega razgleda in izvrstnih toplic najlepše mesto; zato mu pravijo „La regiua dei bagni." (kraljica toplic). Cassamicciola šteje nad 4000 prebivalcev, ima jako lepa poslopja in hotele. Zdaj pa je vse mesto razvalina. Zemlja na otoku je čudovito plodna, a tla so vulkanskega izvora in vulkanske sile imajo svoje glavno ognjišče v 783 nateljstvu c. kr. južne železnice na Dunaj prošnja, naj upelje tour- in retour-karte, tri dni veljavne, z znižano ceno na progah : Celje Ljubljana, Zagreb-Ljubljana, Ljubljana-Trst in Ljubljana-Reka. Predlagatelj prečita dotično prošnjo, katera se jednoglasno odobri. Mestni odbornik g. dr. Derč vpraša župana, ali se je kaj storilo zoper pretečo nevarnost kolere, je-li magistrat odredil, da se desinficirajo stranišča in kanali, ali se skrbi za dobro vodo, in ali Brt preiskujejo stanovanja, kjer stanuje po več ljudij? Gospod župan odgovarja, da je mestni magistrat z ozirom na veliko množico ljudij o 600letnici že meseca junija ukazal desinficiranje kanalov in stranišč in da se je mestnim organom naročilo, strogo paziti na vsako nesnažnost. Sploh pa da magistrat pričakuje nasvetov mestnega stalnega zdravstvenega sveta, ki se je o tej zadevi že posvetoval. Dr. Bleivveis vitez Trsteniški prijavi kot elan mestnega zdravstvenega sveta, da je isti včeraj storil potrebne sklepe v tej nadevi. V prvej vrsti je gledati na strogo desinficiranje in da neso stanovanja prenapolnena. Nasvetovalo se je tudi, prirediti poslopje za na koleri bolne, da bi se smeti takoj odvažale itd., o čemer vsem bode imel mestni zbor v kratkem priliko sklepati. Tudi se je razgo-varjalo, bi li ne bilo umestno pri Gruberjevem kanalu napraviti zatvornieo, da bi se Ljubljanica skozi mesto zvišala in bi pokrila kanale, iz katerih puhti tol'ko gujilobe in smradu. V prvej vrsti pa je zdaj treba strogega desinficiranja, konfiskovanja nezrelega sadja, tam pa, kjer so stanovanja prenapolnena, de-ložinmja. Iz Kotora se poroča, da je 130 beguncev iz Ubli v Črnigori tjakaj dospelo, kateri so se dejali pod nadzorstvo vojaških sodišč. M^j njimi nahaja se tudi glavni vodja upornih Krivošijancev, pop Peter Samar džić. ViiaiUc države. Knez črnoffornki pričakuje se po R&maztn-praznikih v Carigradu. Turška yacht bode šla ponj v Kotor. Knez bode stinoval v palači ob pitnih vodah na azijskei strani. Pri njegovemu vzprejemu se bode ceremonijal jednako vršd kakor pri knezu bolgarskem. — Druga hči kneza Nikole, princesa Stana, podala se je b spremstvom iu pribočnikom Petrovičem v Benetke, da povabi in pripelje knežjo udovo Darinko k ženitovanju sestre Zorke s princem Karageorgjevicem. Prva lokomotiva srl>»kili državnih železnic dospela je v nedeljo v Paraćm. V ta namen priredile so se bile velike svečanosti; ob jednem so se odposlale zahvaln'ce kralju in komunikacijskemu ministru. V Bui4iir«»šfu razširja se vest, da bode metropolit-priinas Bukureški, k>iteri ima naslov primasa Ogerske Vuluhije, proklamiran za patrijarha Rum unije. V Parizu našli sta se v dvorani College Chartres dve s strelivom napolnjeni bombi z gorečimi lun t um. Vsled tega so se zapodili štirje gojenci. — Jako slovesno vršil se je v petek pogreb mestnega odbornika Dubois-a, kateri je bil ob mestne stroške pokopan. Udeležitev bda je ogromna in vršil se je mej drugim ginljiv prizor, ki ne bode brez upliva na jedinost republikancev. Poslanec Rane povzel je namreč besedo, da se v vznesenih besedah poslovi od bivšega političnega nasprotnika. Omenja njega junaško vedenje mej zadnjo vojno, ko je bil dvakrat zajet, ter končuje vidno ganjen: „Tudi jaz bil sem njegov, prijatelj, to veste Vi Cle- imenceau, in lei z najgrenkejšo žalostjo v srcu za-j morem izreči v imenu vseh republikancev devetega G. dr. Mosche opozarja, da se v kratkem :arrondissementa, brez razločna, Pavlu Dubois-u zad- k velikim vajam zbere v Ljubljani veliko število vojakov, nad 6000 mož, in vpraša g. župana, bi li ne bilo umestno, dotične oblasti vprašati, se li pri pretečej nevarnosti priporoča nakopičiti na jednem kraji toliko množico ljudij ? Gospod župan odgovarja, da bode tej želji ustregel, kajti res je nevarno nakopičiti na jeden kraj toliko ljudij, ki bodo pri vajah mnogo trpeli, posebno o slabem vremenu. Mestni odbornik g. Hribar nasvetuje, naj mestni magistrat ukrene, da se bodo odpadki živalij po ulicah sproti pobirali. Mestni odbornik g. Žužek opozarja, da je v metrov visokem hribu Epamo, iz katerega bruhajo f Krakovem neki hišni posestnik vso svojo hišo pre zdaj pa zdaj na dan. Že 1. 474 pred Kr. bili so | zidal, napravil kanal v Ljubljanico in v ta namen prebivalci pregnaui po potresih, ki so se ponavljali I cesto prekopal, ne da bi bil prosil pri mestnem ma- 1. 92 p. Kr, in za cesarja Tita, Antonina Pija in Dioklecijana. Zadnji potres je bil 1. 1881 (3. dan marca), a ne močan, v nobeni primeri s sedanjim. Casamicciola je popolnem zrušena, vojašnica, v katerej so bili nasUnjeni karabinjeri, se je podrla, vsi vojaki 80 mrtvi. V bolnici „Misericoniia" so podsute 4 sestre in 24 otrok. Mej potresom čulo se je nepo-pisljivo otlo tulenje, veliki oblaki zatemnjevali so obzorje, in čulo se ni druzega, nego bolestne vsklike, krik in izdihe ranjencev. Vse je hitelo k obali, kjer bo bile ladije in Čolni h krati prenapolneni. Popis razmer na nesrečnem otoku ni mogoč. Samo jedna hiša v Casamiccioli stoji še po konci, skoro vse prebivalstvo je pokopano pod razvalinami, število mrtvih ceni se na 3000. Popolnem nemožno je, doznati njih imena. Tudi v Serrari, Fontani, Lacci, Ameni in Foriji je škoda strahovita. 500 ranjencev prepeljali so v Napolj. Veliko gostov, Rimljanov in Napolitancev, žensk in otrok je ubitih in mrtveci leže po ulicah. Oblasti delajo z vso energijo, da se zagrebo mrliči, ranjenci odpravijo v bolnice, preostali prebivalci pa dobe stanišča. V slednjo svrho odredilo je ministerBtvo, da se po Btavi 60 lesenih barak. Preplašenost in obupnost otočanov je nepopisljiva. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 27. julija. (Konec.) Mestni odbornik g. Hribar utemeljuje svoj samostalni predlog, da bi se poslala glavnemu rav- gistratu dovoljenja. Stavbeni urad naj tako samo-vlastno zidanje in kopanje v prihodnje takoj ustavi. Konečno vpraša še g. dr. Derč o dogodfcu v vicariji, o čemer smo pa že poročali. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 31. julija. Novoizvoljena deželna zbora snideta Be v <*orloi in Poreču v 16. dan avgusta. V nedeljo priobčila je uradna „Wr. Ztg.w imenovanje deželnih glavarjev in namestnikov. Na Goriškem izročeno je vodstvo deželnega zbora poslancu grofu C o r o n i n i -ju, nadomestoval pa ga bode dr. T o n k 1 i. Za Istro pa je imenovan deženim glavarjem poslanec dr. Fr. V idu lic, njega namestnikom pa dr. Andrej A moro s o. — Prememba zgodila se je le v osebi deželnega glavarja goriškega; to mesto je namreč dolgo vrsto let zavzimal državni poslanec Pajer pl. Mouriva, odkar je bil grof Coronini, ki je bil že pred njim deželni glavar, voljen predsednikom državne zbornice. Iz českega deželnega zbora volili so ae naslednji poslanci v odsek za predposvetovanje Riegerjevega predloga o premembi volilnega reda. Iz veieposestva: Henrik Clam-Mar-tinic, Miiller, Karol Schvvarzenberg, Fran Thun in Alfred W i ud i schgriitz; iz mestne skupine: Herbst, Pleuer, Bareuther, Funke in Stibitz; iz skupine kmetskih občin: llieger, Zeithammer, Koran, Ne d orna in Toner. — Veliko število občin peticijonira za odbitev prošenj za podporo gledaliških stavb. — Budgetna debata vršila se bode v četrtek, ali pa še le ponedeljek. Kakor se čuje, se bode deželni zbor češki zaključil v 10. dan avgusta. nji pozdrav*. Jedva je Rane končal, že pristopi k njemu Clemenceau ter mu ves ginjen reče: „Hvalo Vam, Rane. Nikdar ne pozabim, kar ste ravnokar rekli. Bodimo jedini! Ljubimo se zavoljo bodočnosti republike!" To je bil jako ginljiv prizor, ko sta se oba najimenitnejša politična nasprotnika objela na grobu vzajemnega prijatelja. „Republique Franc,aise" se bavi s tem dogodkom, kojemu pripisuje važne nasledke, v obzirnem članku. Tudi Španija želi se pridružiti srednjeevropski trojni zvezi, kakor se poroča iz Pariza. Bivši španski predsednik ministerskega soveta Canovas del Castillo ima namreč ob svojem potovanji na Nemško in v Karlove Vari pri kabinetih v Berolinu in na Dunaji poizvedovati, je li možno tudi dpunijo vzprijeti v zvezo. To bi bila potem glavna podpora, da ae spravijo v bpauiji zopet konservativci, kojih vodja je Canovas, nakrmilo. Mmisterstvo Sag as ta opira se v svojem demo-kratično-revolucijonarnem značaji na dobro spora-zuitiljenje s francoskimi somišljeuiki; vender pa je njegovo stališče omajano. Kralj Alfonzo se boji za obstanek mouarhične vlade, ako prevlada politična smer, kojo zastopa Sagasta; zato pa želi pridružiti se k monarhičnej srednjej Evropi. — Trdi se tudi, da se bode Turčija pridružila tej zvezi, ali vsaj močno se jej približala. Znano je, da sultan to močno želi in pred nedavnim Be je poročalo, da je železni kancelar v Carigrad poslal bil pogoje, s katerimi naj bi se uresničila želja sultanova. Pričakuje se, da se bode Visoka Porta kmalu odločila. Dopisi. ■z Iflaribora 30. julija. [Izv. dop.] Na namig c. kr. namestnika barona Kiibecka mestnim odbornikom je večina naših veliko-Nemcev in nem-škutarjev opustila o prihodu Nj. Veličanstva cesarja razobešati nemških zastav. Tem bolj nas je žalil pogled na hišo uradnika c. kr. okrajnega glavarstva, kateri — mimogrede naj bodi omenjeno — hrepeni po odlikovanji, ker je imel nemško zastavo (schwarz-roth gold) razobešeno, in jo je (zakaj? ne vemo) še le čez nekoliko časa s štajersko zaraenil. Morda se je vender le domislil, da se to za c. kr. uradnika, posebno še za pol itičnega , ne spodobi. Da bi Maribor brez Kiibecka res drugo lice in svojo pravo mišljeuje pokazal (kakor Ptuj), nam svedoči svečanost odkritja spomenika nadvojvode Ivana. Tedaj je vse mrgolelo nemških zastav; da, celo jedua pruska se je videla nad hišo kovača gosp. W. na Graškem trgu, kar je tudi „Sudsteirisehe Post" omenila. Uredništvo „Marburgerice", dasi ljubiteljice srak (belo-črnih zastav), hoče s psovanjem in zavijanjem resnice, kar je na stotine ljudij videlo, z navadno predrznostjo opovreči in ženo omenjenega gospoda (kakor bi moža niti ne bilo) s čenčami izgovarjati, da je barvar temu kriv, ker jo je napačno pretemno pobarval, tako da je le na videz bila belo-črna, prav za prav pa vender le belo zelena. Mi zastave ravno tako kakor uredništva „Marburgerice" nesmo z drobnogledom preiskavali, a tako opravičevanje se nam zdi tako neumno, da bržkone „Sudsteirisehe Post" to blebetanje ni niti odgovora vredno spoznala, ali pa je notico, katera je bila se le v drugej ali tretjej številki (tako dolgo je morala premišljevati „M»r-burgerica1') pozneje mej drugimi stvarmi celo pregledala, inače bi gotovo primernega odgovora ne bila dolžna ostala. ■z Višnjo jfore 29. julija. [Izv. dop.] Slavnostni dnevi, ki so se vršili v beli Ljubljani, pokazali so, kako krepko postopajo drugod narodnjaki v lastni in v občni prid. Neznatne vasice odpoši ljale so svoja društva k sprejemu easarjevemu Vsaka večja vas ima že skoro svojo požarno stražo, le uaše mestice še tega najpotrebnejšega zavoda — nema. Niti jednega društva nemarno, in vender bi bilo zadosti močij, da bi se to ali ono osnovati zamoglo, le volje in pa za občni prid une-tih ljudij je malo. Seveda je vsake reči začetek težak, a složno postopajne premaga vso zapreke. — Tako bi se tudi pri nas lahko osnovalo to ali ono društvo, ko bi složno živeli in bi vsi imeli tako trdno voljo, kakor jo imajo nekateri. — Žalibog pa, da temu ni tako! Resnic* je, da primanjkuje denarja; alibi bila pa to morebiti sramota, ko bi se obrnili do dobrotnikov, kakor jo naš presvitli cesar sam V Večjim mestom je že podelila Njegova dobrotljiva roka podpore v to svrho, kakor je naša, in gotovo bi tudi nam pripomogla! — Zatorej, meščanje, predramimo se vender že, postopajmo složno v prid in čast mesta. Potem se bo tudi naše mestice počasi povzdignilo, da ne bo — zadnje na Krajn-Bkem. — In Vi, kateri živite v našem obližji, podajte nam bratsko roko, združimo se, da tudi nam napoči boljši dan. Z združenimi močmi postopajmo in ne zabimo reka: „Sloga jači, a nesloga tlači"! In v to pomozi Bog, ter naša trdna volja. iui dem Kočeverland, vom Rlnžc-fliiM bis 14iil|»a*lraiigolj slovenskem je ziku popevale. Le jedina napitnica: rIIoch soli er leben" se je nemški popovala. A žalibog, glasov jim je primanjkovalo. A od vsega tega, kako da smo se pri obedu kratkočasili, tisti gospod učitelj iz Drage ne ve nič, kajti ni ga bilo k nam; torej si mislimo, da se je šel hladit, ker mu je pozneje vroče postalo. Pričujoči. obeh. Dotične prošnje naj se oddajo na deželi pr1 kr. okrajnem glavarstvu, v Ljubljani pa pri mestni gosposki, da jih ta izroči do 20. avgusta deželnemu odboru. — ki Domače stvari. — (Čudež v Trebiži.) Kako da so bila o slavnostnih dneh vsa ž:včna vlakna že tako puhlih možjanov naših nasprotnikov v resnici zamaknjena samo v prouzročitev kacega velicega škandala, to sled' tudi iz tega, da jih je celo spomin zapustil; kajti v svojem jetičnem lističi zadnje sobote z vao resnobo kvasijo s svojim vernim, da je v Trebiži presvitlega cesarja pozdravil na ćelu mnogobrojne dnhovščine Krški knezoškof \Vierry, dasi ravno je pri nas, kot mejašem Koroško, znano vsa kemu, da je Valentin Wierry, knezoškof Krški, e bil tudi našim zatiranim bratom prijazen, v Gospodu zaspal žedne 2 9. decembra 1 88 0. leta. — To je morda tudi „deutsehe Grundliehkeit" V — (S Krškega) se nam piše v 29. dan t. m: „V 171. štev. „Slov. Naroda" omenjeni pisač, ki je tako hud nasprotnik Slovencev, ni pri tukaj-šnjej c. kr. okrajnej sodniji diurni.it, ampak pisar pri tukajšnjem c. kr. bele/niku dru. pl. Gsp?nu, ob jednem pa najemnik gostilne v Stari vaai. Piše se pl. Reinhofer. Popisana epizoda vršila se je v krčmi Frana Arušeka na Vidmu, navzočna je bila soproga Elizabeta, mizar Pongrac in dopisnik. To objaviti bilo je potrebno, ker pri sodniji na Krškem ni nobenega, tudi pisača ne, ki bi zasramoval naš narod in naša narodna prizadevanja". — (Umrl; je Vinko De«:ko, bogoslovec I. leta v Zigrebu, doma pri svojih roditeljih v Središči na Štajerskem. — (Matica Hrvatska) imela je preteklo nedeljo svoi letni občni zbor, katerega se je udeležilo mnogo članov in sodelavcev. Društvo broji že 5500 članov. — (Izpit babic.) Včeraj vršile so se skušnje za babice, katere so se šolale v nemškem jeziku. Izprašane bile ao štiri; jedna, rojena Slovenka iz Celja, prestala je skušnjo s prav dobrim uspehom, ostale tri povoljno. Kranjic ni bilo mej njimi, kajti rodom so iz Dunajskega Novega mesta, iz Gradca, iz Dubrovnika iu Celja. Iz tega se pač razvidi, da je vsakoletni tečaj z nemškim učnim jezikom odveč, ker se morajo kranjske štip endije oddajati tudi Nemkam, ki večinoma ne ostanejo v deželi. Profesor porodoslovja, c. kr. vladni svetnik Valenta, priporočal je že c. kr. vladi, naj bi se le vsako drugo leto poučevale babice v nemškem jeziku, a c. kr. vlada se tega nasveta ni popri jela, kar se bo pa vender le zgoditi moralo, ker bode za nemški tečaj manjkalo kranjskih učenk. — (Sirotinske ustanove.) Pričetkom prihodnjega šolskega leta 1883/4 se bodo oddale nekatere deželne sirotinske ustanove za sprejem dečkov in deklic v sirotišnico, slučajno se bodo nekaterim sirotam podelile ustauove na roko. — Do takih ustanov imajo pravico jedino le otroci z domovinsko pravico na Kranjskem, ki z ubožnim in rojstnim listom in z zdravniškim spričalora dokažejo svojo starost (užitek ustanove se more pričeti po 0. letu in trajati do končanega 15. leta), Telegrami „Slovenskomu Narodu": Lima 31. julija. Avstro-ogerski glavni konzul Kriiger umrl. Nyiregyhaza 31. julija. Po repliki privatnega tožitelja Szalava in po dupliki zagovornika Fi(»tvus-a zaključil je predsednik obravnavo izjavi jaje: Razsodba se proglasi v petek ob 11. uri dopoludne. Milan 31. julija. Kralj se je odpeljal v Neapolj. Neapolj 31. julija. Število mrtvih na otoku Ischia je okolu 4000, od teh v Forio 300, Lacco ioOO, Casamieciola 2500—3000. Neapolj 31. julija. Neprestani dež ovira rešilna prizadevanja. Tukajšnja borsa ostane povodom katastrofe za nekaj časa zaprta. London 31. julija. Spodnja zbornica zavrgla je Northcotov predlog zastran Sueškega kanala z 282 proti 183 glasom ter vzprijela Nonvoodov junendement brez glasovanja. Par-nelliti neso glasovali. Iz Capstadt-a se poroča: Na krovu ladije „Kiufaiins Castle" bil je pa-sažir, o katerem se domneva, da je James Carev, znani ovaduh v Dublinskej pravdi, ustreljen po drugem pasažirji z imenom O' Donnel. T7"£X"bilO. Viribus iiiiitis! To gaslo naj bo tudi naše gaslo, ne samo v duševnem boji za pravice in čast našega naroda, ampak tudi v gospodarstvenih zadevah. Mnogo žrtev je že stalo osnovanje prvega „Narodnoga do m a " v R u d o 1 f o vem, katerega so naši domoljubi začeli zidati v veseli nadi, da bode to poslopje središče družbenega življenja vseh dolenjskih domoljubov. Vsled nesrečnega razpora se je to velikansko delo ustavilo. Namesto da bi bilo to poslopje kinč mesta in ponos narodne stranke, ga imenujejo nasprotniki razvalino, ter v lavnih listih zasmehujejo vso narodno stranko, katerej očitajo, da ni sposobna za to velikansko podjetje. Zatorej dokažimo z dejanjem, da to očitanje ni opravičeno. Dokler to začeto delo spi, res ne donaša zn poslopje porabi jeni, kot narodna žrtev nabrani denar noben li dohodkov, ter zahteva brezuspešnih novih žrtev. Ako se pa delo dovrši, ne bodo se samo dozdanja bremena odpravila, ampak udeleženci bodo si po malih doneskih prihranili glavnico, ki bo donašala lepe obresti. V Rudollovem je malo stanovanj, ki bi imela tako svitlih, visokih in zdravih prostorov. Primeroma k drugim hišam bi to poslopje, kadar bo dozidano, neslo vsako leto najmanje 1200 gld., in ker je kot novo poslopje še 12 let po dozidanji hišnega davka prosto in v tem času tudi ne bo treba popravil, sme Be računati, da bo čisti letni dohodek znašal prvih 12 let blizu 1200 gld. in pozneje najmanje 900 gld. in vrednost poslopja 18.000 do 24.000 gld. Za poplačilo vsega dolga in za dozida nje pa se potrebuje le 14.000 do 15.000 gld. po katerem se ta svota nabere^ je ta-le, da se osnuje delniško društvo a 800 delnicami po 5 0 gld. Ker ni treba celo delnico precej plačati, ampak se bode v prvih treh mesecih, to je do ustanovitve, le 15 gld. od delnice torej 5 gld. na mesec plačevalo, je vsakemu mogoče udeležiti se tega podjetja, katero bo neslo vsakemu delničarju po 3—4 gld. od 50 gld., torej po 6 — 8 odstotkov. Ostanek se bode potem ali v mesečnih obrokih plačeval, ali pa se bodo namesto denarja sprejele gotove terjatve. To društvo ni v zvezi z nobenim drugim društvom in ono bode stalo pod strogim uradnim nadzorstvom glede sklepanja in ravnanja z delniškim denarjem. Po dozidanji „Narodnega domau bo ta družba popolno I bavila se z raznimi napravami za olepšavo mesta — ubožnost, telesno in duševno sposobnost za šolski pouk, iu da so brez očeta ali matere, ali brez dolenjske metropole, — Če se odobri nasvet, da se sme tekom let glavnica povikšati. Posebno zdaj je važno, da se ta družba ustanovi, ker je upanje opravičeno, da dobi mesto gar nizijo, katera ne bi dolgo ostala v mestu, če bi manjkalo pripravnih stanovanj za Častnike. Komur je tedaj mar za blagor mesta, za čast naroda in za gospodarstveni napredek, naj si naroči jedno ali več delnic, ter naj se udeleži 4. avgnsta t. 1. ob 6. zvečer občnega zbora delničarjev v gostilni gospe Uoze Brune r. Naročila sprejema g. Fran Perko v Kudol-fovem. Začasni odbor. Darila za „Narodni Dom". Prenesek . . . 9725 gld. 13 kr. Ravnikar Franc v Ljubljaui..... 6 „ — „ Šumi Franc v Ljubljani...... S „ — „ Kazimir Jelušić, zastupnik banke ..Slavije" v Kastvi......... Kibnica 13 X 13 X 13 = 10. . ■. . Neimenovana na Dunaj i . . . - . ■ Ivan Berbuč, c. kr. profesor v Gorici . . Anton V. Toman, upokojeni učitelj v Gorici ............. Iz pušie v gostilnah : Pri Matiji na Rožnika Pri Matjanu v Gornje j 1 10 3 1 43 «9 so 1 gld. 40 kr. 2 . 80 . 23 08 20 Šiški Pri Andr. Vodniku v Spodnjej šiški . . . Pri Kankretu .... Pri Ančniku v Spodnjej Šiški......_______________..........._________________ Vkupe . . . Anton Rogač, kurat v Katiuari .... Iz Sarajeva: Fran Oblak, računski svetnik..... V gld. — kr. Janko Pogorelec, računski oficijal .... In — n Vkupe . . Franc Kovačič, zastopnik banke „Slavije" Pri taroku v Zagurji na Notranjskem . Andrej Razlag, zastopnik banke „Slavije*1 v Brežicah........• Milia Ferjan, zastopnik banke ,,Slavije" v Mariboru........... Iz palice v prudajalnici Slavoja Jenko v Pudgradii .......... Peter Baja v Dvoru........ Kranju Kogej v Postopni...... Zastopniki banke „Slavije": Matija Wutti na Vočilu na Koroškem r , . . Anton Uršič v St. Vidu nad Vipavo . . . Josip Mohar v Dolenji Vasi......_____ _______ V k upe V kavami „Evropa" o prihodu Nj. čanstva nabranih..... 11 2 71 8 - - >. «2 8 n - 1 „ 39 - „ 24 i „ 97 9 „ 78 - „ 40 — gld. 37 kr. _ «4 5 - 20 , Veli- 41 70 Vkupe . . . 9792 gld 17 kr t in■ 1 i so v IJuhljaiii: •Jf>. julija: Aleksander Spelak, železniški uradnik, 33 let, Sv. Petra cesta St. 68, za jetiko. 96. julija: Anton Tomšič, kaznjenec, 28 let, Ulice na Grad št. 12, za tuberkulozo v črevesu. — Jožef Milčinski, davkarjev sin, 20 let, Eunmska cesta št. 4, za jetiko. — Reza jeriu, učiteljeva žena, 00 let, Florijanske ulice št. 13, za plućnim emphvseuioui. — Alojzij Grli, sodarjev sin, 19 let, Krakovske ulice št. ;">, za jetiko. V deželnej bolnici: 26. julija: Meta licrušak, gostija, 75 I,, za plevritič-nim ekssudatom "20. julija: Ivan Pipan, dninar, 80 1., za oedeinom v možjanih. Meteorologično poročilo. S Q Čas opazovanja Stanje barometra V UJU). Temperatura Ve-trovi N«'lii» Mokri na v i lino. 30. julija 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer T,ir'-'.\\ mm. 788*48 n. 73371 it i tu. l2-tiuC -f- 28-0J C -+- lKO"t: brezv. si. bur. brezv. megla d.jas. jas. 0-00 mm. j dežja. 1 Vreme je bilo vztrajno lepo. Srednja temperatura -+- 17 9U, za 17° pod normaloiu, 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 103 „ — Dunava reg. srečke r»°/0 . . 100 gld. 114 „ 75 Zemlj. obč. avstr. 4'/»*/f z'ut' zast- li8t> • l18 * — Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 107 „ 80 Pri-ir. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 „ 50 Kreditne Brečke......100 gld. 171 „ 75 Rudolfove srečke .... 10 „ 20 „ 50 Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ KS n 75 Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 220 „ 75 Poslano. (4—22) najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas izksiao liek proti trajnom kaliju pluoevine I islsdoa bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru, *" ISS? " (PASTI LLEN) •oirni Hinke Mattonija (Karlovi »ari u Č«ikoj). Naznanilo. Uzrok, da obeta letošnja vinska letina posebno obil-nost, primora me, ceno vina v velikej zalogi in pravega dolenjca proti večjej kupčiji in proti pošiljatvi lastne posode znatno znižati. Ponudim torej novo vino po 7V«, 8 do(9 Ntaro vino po 13 do 14 gld. hektoliter, rumeno ali rudeče. \ inski ocet ali Jesih po 12 gld. hektoliter. K obilnim naročbaro se priporoča A. Cvenkelj (486—4) v Sevnici (Lichtenvvald), Štajersko. St. 10 588. Natečaj. (507—2) Zvedeni akviziterji v zavaroval u I Nt rok i za požar in življenje vzpre-jemajo se z najugodnejšimi pogoji, ter naj' se oni takoj oglase pri Tereek &l Nekrop-u, na Mestnem trgu št. 10. (515—1) Šivalni stroj (Singer) so pod roko proda po najnižjej ceni na Čent PeterNkem predmestji »t. II. (513—1) Lep, dorašen, živ čuk (Strix bubol kupil bi 8" rad franco v Ljubljmi za 15 kI«I. Ponudbe sprejema g Karol Kariiiger, trgovec v Ljubljani. t5i4 X) Deželna razstava v poslopji c. kr. velike realke bo odprta še do nedelje £. avgusta zvečer, vsak dan od 8. do 12. ure dopoludne iu od 2. do 7. ure zvečer. V Ljubljani, dne 31. julija 1883. Za razstavni odbor: Murnik. Na tukajčnjej c. kr. velikej realki izpraznjeno je mesto šolskega sluge, ob jednem laboranta, a katerim mestom je spojena letna plača 350 gld. in stanarina letnih 80 gld. Za to mesto razpisuje se natečaj do SO. av* gnsta t. 1. Prosilci naj svoje prošnje t dokazi o dozda-njem poslovanji, telesnem zdravji, znanji slovenskega in nemškega jezika v besedi in pismu ulože do zgoraj določenega dneva pri podpisanem magistratu. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 23. julija 1883. Župan: Grasselli. (512-1] IDtjlxisJ©I1s:© "bor::.. dne 31. julija. • (Izvirno tolegradčno poročilo, i Papirna renta.......... Srebrna renta .... Zlata renta........ • • 5°/0 marčna rentu........ Akcij*' narodne banke . ..... Kreditne ak«. \je...... . . London . ..... Srebro ........ NaDol. . ......... G. kr. cekini. ...... • • Nemške marke ..... 4% dizavne srečke iz I. 1854 960 gld. Državne srečke iz I. 1864. 100 „ 4% avstr. zlata i^r ta. davka prostu. . Ogrska /Jata lenta U°/u...... papi mM renta .Vyo 78 gld. 80 kr 79 - 55 >. 99 „ 85 r 98 B 50 r KJ8 „ — ti 998 , 20 n 118 , 90 n 9 n 50 n R * n tili f ft8 n 45 n 120 . 50 n 170 „ — n 99 „ 40 n 119 n 8f> 88 r 00 87 M 05 _ 4 4 Ptujska 4 gostilna ,.pri črnem orlu", zdavna dobro zimna, s o, kr. poštnim in telegrafskim uradom v poslopji, U'žeča sredi mesta poleg c. kr. uradov in park;», z razgledom na cesar Josipov spominek, priporoča vsej p. n. gospodi, potujočim trgovcem in turistom zelo prilične sobo ter svojo posebno dobro restavracijo, kjer se točijo izvrstna domača vina in Reininghans ovo dvojno marčno pivo, vse jako po ceni. Vozovi na vse strani dobe se v bisi. (503—3) Z odličnim spoštovanjem Emil "Volili, gostilne reditelj. ► ► ► ► ► ► Marijinceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zopei yse bolezni v želodci, in nepreBcžno zoper ne slast do Jedi, slabi želodec, smrdelo sapo, napihne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da ae ne nareja pesek in pieno in slez, Koper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz lelodea), zoper krfi v želodci, preobloženje že-lodoa z Jedjo ali pijačo, drve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. Gluvna BSfllOflpfbS Lekar V. Bradj, Kremsier, Moravsko. Jedna skleuica z navodilom, kuko se rabi, stane S0- i i kr« i Prave ima eanao: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunaJBkej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnoveui trgu. V Novem mestu: lekaiua Dom. Kizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Le ban. V Gorici: lekarna A. do Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Cel ji: lekar J. K u nferiobmle d. V K r a n j: lekar D r a ff. Savni k. V K a in n i k u : lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Rob le k. V Sežani: lekar Ph. Ritsc.be 1. Vf.rnomlji: lekar Ivan H laže k. V .Školjoj Loki: lekar Karol Fabiani. wr Svaritev! Kei se v /.adniem času naš Izdelek pobiiemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kap-ljite sa želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentroplen — Brady & Dostal — Apotheker, skleuica mora hiti zapečatena z našim oiiginalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sodni j sko spravljeno varHtvcuo xuauieu|e in zavoj mora biti zapečaten z našim vartttveuiui znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot po-uareje.'ii in prosimo, naj ne nam taki slučaji takoj na-znarijo, da bod«« sodnij.08—4) 1/datelj io odgovorni mvank Mak»o Armič. Laatniua in tisk ..Narodne tiskarne*1.