V današnji šterrlki Tito odpotoval iz Splita Izrael: umik raket! Napadi bombnikov Str. S Turistično potovanje po Dolenjski Na Bledu izvolili lepotico Str. 4 Vrsta za jahte v Piranu Str. 5 LJUBLJANA, LETO PONEDELJEK, 17. XH. - WIVILKA m - CENA! AVGUSTA 1*70 P A K KMETIJA O LAVNI UREDNIK D* AG O 8ELIOER ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO S ‘s * I mm Romuni - obakrat! Zadovoljiv uspeh Jugoslovanov na balkanskih atletskih igrah v Bukarešti BUKAREŠTA, 16. avgusta (Po telefonu). Na štadionu republica se Je danes v oblačnem, a toplem in aa atletiko zelo prikladnem vremenu 29. balkan- sko atletsko prvenstvo. Kot je bilo pričakovati, sta domači reprezentanci slavili prepričljiv uspeh, saj je Romunija prva tako med moškimi kot tudi med ženskami. Romuni so se tako maščevali Bolgarom za lanski poraz v Sofiji, Romunke pa so osvojile najvišji balkanski naslov že dvanajstič. Jugoslovansko zastop-stvo se je odrezalo pp pričakovanju. Zenska ekipa si ni mogla obetati več kot tretje mesto in tudi moški so bili tretji, čeprav so se vse do konca borili z Bolgari ramo ob rami. Velika neizenačenost naše gfejjv s prevelikimi prazninami v nekaterih disciplinah je nazadnje nagnila tehtnico v prid Bolgarom. KONČNI VRSTNI RED: ŽENSKE: l. Romunija 135, 2. Bolgarija 101. 3. Jugoslavija 73, 4. Grčija 8; MOŠKI: 1. Romunija 154, 2. Bolgarija 147, 3. Jugoslavija 4 Grčija 83, 5. Turčija 17. 122, Najvažnejši nedeljski dogodki V skoku v višino za šenske zmagala Popescu (Rom) a novim romunskim rekordom 185 cm. Druga je bila Hrepevnikova z novim jugoslovanskim rekordom 183 cm. eetrta pa Babošek a 173 cm. V štafeti 4 x 100 m so zmagale Bolgarke, Jugoslovank« pa so bile tretje s novim jugoslovanskim ra. kordom 45,3 v štafeti 4 x 400 m Je zmagala Romunija, Jugoslavija pa J«, bila tretja, v talcu na 100 m ovire je osvojila prvo mesto Bu-hanu (Rom) s Časom 13.5, ki je nov balkanski rekord. RadoviCeva je bila peta. Pilsvova pa diskvalificirana zaradi dveh napačnih startov. V metu kopja so Romun-ke slavile dvojno snago, naša tek-movalka Babovškova pa je bila s 45.70 Četrta. 'Šeški — 200 m: 1. Karasi 21,0 (nov balkanski rekord), 3. Križan 31.2: 4x100 m: 1. Puiu (Rom) 48.5 (nov balkanski m romunski rekord). 2. Kocuvan 4D.2 7. AlebiC (oua Jug) 47.8: 110 m evire: 1. Per-tea (Rom) 14.1. 2. StoJiCeviC (Jug) 14.2: 1. Jugoslavija s novim jugosl 14.2; 4 z 400 m: I. Jugoslavija z novim jugoslovanskim rekordom 3:08.4; 5000 m: po sijajnem boju med Korico in Bolgarom želevom je zmagal Korica e 14:12,8; v skoku s palico smo bili oriCa novemu grškemu in balkanskemu rekordu Papanicolaua — 5.40, ki je letošnji drugi rezultat na svetu. Papa-nicolau Je neuspešno naskakoval višino svetovnega rekorda 5.47. V metu diska je zmagal Bolgar Ar-tarski 58.70, naša tekmovalca Gre-dell in PeCar pa sta se uvrstila na šesto odroma osmo mesto z 52.98 m ln 51.98; v troskoku pa so slavili zmago Romuni. SOBOTA: Nikoličeva in Medjimurec še drugič prva Jugo- ho- FOKROVITEU MOTONAUME — Prireditev na Dravi — Motonaumo 70 j® odprl pokrovitelj tega tekmovanja, predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher. Telefoto: Čerin PredaadnH dan BAI so slovanš osvojili še štiri di talne. Ker se je vmtiUci ekipe odločilo, da bosta NltoUčeva in Medjimurec po vnsg v tekih na 800 metro, nastopna te drugič, tudi v preirizušniah na 1500 metrov, so naše motooeti v teh disciplinah In novi »nagi obeh Dieter Schulze (A) prvak Več kot 20.000 gledalcev na veliki mariborski prireditvi - Motonauma 70 MARIBOR, 16. avgusta. Več kot 20.000 gledalcev, med njimi tudi pokrovitelj Sergej Kraigher, se je ob lepem, sončnem in malce vetrovnem vremenu zbralo ob urejenih bregovih Drave, da bi si ogledali veliko mednarodno prireditev z motornimi čolni Motonaumo 70 z dirkači iz ZRN, Avstrije, Švice, Italije, Norveške, Madžarske CSSR in Jugoslavije. Osrednja točka celodnevnega sporeda z opoldanskim odmorom je bilo seveda evropsko prvenstvo dirkalnih čolnov razreda OB z izvenkrmnimi motorji do 350 kubikov. Po dopoldanski nezgodi enega izmed glavnih favoritov dvakratnega evropskega prvaka Mischkeja iz zahodnega Berlina je v tej najbolj privlačni točki zmagal mani konstruktor in izdelovalec motornih čolnov iz Avstrije Dieter Schulze seveda s čolnom lastne konstrukcije in opremljenim z motorjem Berlinčana Koniga. Schulze je bil evropski prvak že v letih 1960, 1964 in 1965, branilec naslova, njegov 20-letni rojak Erwin Zimmermann pa je tokrat zasedel 4. mesto. Halo, motonauma! Motonauma 70 na zajezeni Dravi sredi Maribora se je začela že precej časa pred prvim štartnim strelom v nedeljo dopoldne. Nekakšna neuradna o-tvoritev je bil sprejem tekmovalcev, funkcionarjev in dopis, nikov na občinski skupščini Maribor, kjer je vse, ki imajo kakršnokoli pomembno vlogo na tej veliki mednarodni prireditvi, t soboto dopoldne pozdravil v imenu predsednika skupščine podpredsednik Stojan Požar in in jim zaželel veliko uspeha. Častna gostja EP v moto-nautiki je tudi miss »tri radenska srca«. 18-letna Študentka prava is Vižmarij pri Ljubljani, Dagmar Cepuder. Priredi telj je prepustil skrb nad njo kar novinarskim »levom« v press centru, ki so jo iz prve roke seznanili o najpomembnejših rečeh motonaume, ki je. kot je povedala, ni Se nikoli videla. Da bi bila na veliki dogodek kar tajbolje pripravljena. to je na motonaumo kot tudi na poljub, ki ga je dala po koncu tekmovanja novopečenemu evropskemu prvaku. je na razočaranje nekaterih mlajSih kolegov ie ob 22 uri zapustila sobotno skupno večerjo Pri treh ribnikih in jo mahnila spat v hotel Slavija. Ljubitelji sprehodov v Mariboru so priSli na svoj račun. Prirediteljem je uspelo prepričati pristojne v mestu, da so uredili levi breg Drave v precejšnji dolžini. Zadovoljni pa so lahko tudi pri Mariborskem tednu, kjer so sicer zadnji hip prostor okoli najprometnejše -ga dela sejmiSča pri dvorani C asfaltirali. Koristi od motonaume v Mariboru imajo torej tudi nešportniki. Branilec naslova evropskega prvaka, Erwin Zimmermann. 20-letni uslužbenec v tovarni čevljev svojega očeta v Linzu, tudi dirkača, pred tekmovanjem sam sebi ni pripisoval prevelikih možnosti. »Nimam pravega propelerja.« je tarnal in napovedal, da bo evropsko prvenstvo osvojil Mischke. Tako je ugibal — Se pred Berlin, čanovo nesrečo. V motonaumi 70 je manjkal eden izmed »kraljev« te privlačne prireditve, znani konstruktor izvenkrmnih motorjev za dirkalne in druge čolne, ferlinčan Konig. Njegov dobri prijatelj Fritz Gebhard iz Heil-broona. ki je prirediteljem pomagal pri organizaciji, nam je povedal, da si je K6nig pred dvema tednoma zlomil nogo. ko je preskuSal 500 kubični dirkalni motor lastne konstrukcije za cestno hitrostne motorne dirke. Neverjetno smolo je imel na dopoldanskih vožnjah za EP Berlinčan Kurt Mischke. ki Je na splošno veljal za glavnega favorita. Dve minuti pred drugim Startom je 33-letnega Mischkeja. — po poklicu Je po-lir, dirka pa ie 12 let, med drugim pa je bil pred dvema letoma tudi svetovni prvak v razredu OB — dvignilo ▼ zrak. Čoln je izetrgalo ie v vato, Berlinčan pa el je na zrete odrgnil samo kodo na več mestih. V bolnftBnlct niso ugotovili drugih poškodb ln nesrečni favorit je potem popoldne apreov ltal spored setno kot gledalec. KI tub vsel smoli pr! hitrosti več ko 19 km na uro. je imel 8e veliko sreče. E. V.. H. tr Zaradi velikega števila prijavljenih dirkačev (21) so prireditelji — BDS Sidro — spremenili spored EP tako, da so dopoldne spustil) na štart dvakrat po dve skupini in iz dopoldanskega dela po časih dobili točke za prva dva teka za EP. Prvega je dobil eden izmed favoritov Mistike s časom 8:16,68, drugega *pa Schulze z 8:41,57. Popoldne pa so v zadnjih dveh tekih štartali vsi naenkrat, le favorita Mischkeja je še dopoldne zadela nezgoda, saj mu Je val razbil čoln. Smolo je imel tudi evropski prvak Erwin Zimmermann, ki mu je v prvih dveh vožnjah odpovedal motor. Preše netljivo dobro se je odreaal tudi Mariborčan Kdberl. ki je bil po prvih dveh vožnjah po 8 krogov na odličnem šestem mestu. Razpoloženj« pred popoldanskim odločilnim bojem je bilo seveda napeto med tekmovalci in gledalca. Ze v prvem teku je bivši svetovni vioe-šampion Richter takoj povedel in svojo prednost obdržal do konca. Favorizirani Schulze je bil po prvem delu celo na slabem petem mestu in se je Šele ▼ drugi polovici prerinil na drugo mesto. Potom je tvegal vse, da bi anagal, toda Richterjeve prednosti ni več mogel nadomestiti. Po sicer slabem dopoldanskem Stanu se je tako Richter poleg Schulza znaše med najresnejšimi kandidati za nasov letošnjega evropskega prvaka. Po treh tekih je namreč zbral te 1000 točk. medtem ko jih je Richter imel 784. Razburjenje je seveda doseglo vrhunec pred zadnjo, odločilno četrto dirko. Po štartu je Schulze takoj zdirjal in zanesljivo prevzel vodstvo. Richter je bil na delu šele peti. imel je težave motorjem, ki se mu je celo ustavil. Ob tem ga je v skupni uvrstitvi prehitel še Nemec Jtirig Stein-wascher. Schulze je tako zasluženo osvojil naslov lumpslugii prvak, dosegel pa je tudi največjo povprečno hitrost — »1,567 km na uro. Naš najbolj«! za* upnik KOberl je popoldne v sadnji dirU zelo slabo štartal in tudi odlični fkniš, ko Je prehiteval tekmovalca za tekmovacem, mu ni pomaga, da bi se uvrstil na peto mesto, ki ga Je tako rekoč še imel v rokah. Kljub temu, pa je tudi mi cimo mesto za mladega Mariborčana lep uspeh.* Končna razvrstitev za EP v OB kategoriji: 1. Schulze (A) 1400 točk. 2. Steimraeeer (ZRN) 825, 3. Richter (ZRN) 794, 4. E. Zim-merman (A) 527, 5. Mischke (ZRN) 400, 6. Bisterfeld (ZRN) 384. 7. Koberle (Jug) 370. 8. Ron-coroni (Ital) 260, 8. Peruzzi (Ital) 244. 10. Kahl (ZRN) 220, 11. Pavzi (Madš) 2J2, . ... 14. Podgorelec 122, 15. Čurin (oba Jug) 40. Enourna dirka mesta Maribor. ON kategorija: I. Schulze (Avstr) 90.007 km/h, 2. Steinvraaser (ZRN) 76.536 km/h; OI kat.: 1. Calca-aerra (Ital) 82,137 km/h. 2. Kiei-tschi (Avstr) 54,001 km/h; SE kat.: 1. Brmaten (Norv) 75,355, 2. Sicuro (Ital) 75.296, 3. Temmel (Avstr) 72.32 km/h; SD kat.: 1. Castelnuovo (Ital) 679 km/h, 2. Balerud (Norv) 66.241 km/h. Spored Motonaume 70 so dopolnila tekmovanja za »zlato eliso«, »zlato Soleio«, mednarodno tekmovanje turističnih čolnov za državno prvenstvo ter tekmovuija v DT in ET kategoriji. H. tTBELEIS Z. VAHTAR SUSP VERA NIKOLIČ naših šampionov tudi nista bili presenečenje. Nikoličeva je bila prepričljivo najboljša v času novega jugoslovanske*« in balkanskega rekorda, izkazala pa aa Je tudi dosedanja jugoslovanska rekorderka Miloše-vičeva. ki je osvojila tretje mesto. Enak izkupiček so Jugoslovani dosegli tudi med moškimi na isti progi. Medjimurec se je vse do končnega finiša snova držal v oeadju. kakih 200 m pred ciljem je moral uporabiti tudi komolce, da se je lahko srinil na pološaj, ki mu je obetal mošnosti za snago v končnem finišu. Medjknurčev lagodni tek vse do končnega finiša je bil taktično sicer pravilen, idar bi se moral zavedati, da je tveganje zdaj le preveliko, saj se mu je v Bukarešti snova zgodilo, da so ga tekmeci povsem zaprli Djordjevič je s tretjim mestom opravičil zaupanja. Tretjo anago za Jugoslavijo ja dosegel metalec krogle Ivančič, ki je s 18,57 m za 17 cm popravil svoj osebni rekord in hkrati postal nov balkanski rekorder. Nekoliko razočaral Je nak/l^ugi rnpraeanleiil Barišlč. ki se Je moral zadovoljiti s petim mestom. Izredno razburljiva je bila preizkušnja štafet 4 x 100 m. Jugoslovani so pri drugi predaji natoni™ preveč oklevali — Kocuvan je sa Lendjaia startal prehitro — skoraj prestopil, vendar navzlic temu prapričljivo zmagal v času izenačenega balkanskega rekorda 40,0. Bolgari so zašli v težave pri zadnji predaji, na ciljni črti pa so bili Grki s prostim očesom vidljivo pred Romuni, vendar so sodniki sprva določili bronasto kolajno domačinom. Grški protest je prinesel nato zasluzeno tretje mesto Grkom, sodniška Žirija pa ni ugodila tistemu delu grškega protest«, ki js zahteval naj bi zaradi prestopa diskvalificirali tudi jugoslovansko in bolgarsko štafeto. Tudi v nekaterih drugih disciplinah Jugoslovani niso ostali prašnih rok. v skoku v daljavo je Spasojevič presenetljivo osvojil bronasto kolajno, saj moramo upoštevati, da je nastopil kot rezerva, ker reprezentanta Raka zvzani kapetan Račič zaradi nediscipline ni vzel s seboj v Bukarešto. Stezic. od katerega je bilo pričakovati več, je skakal solidno, v zadnjem skoku pa za malenkost prestopil. sicer bi bila zlata kolajna njegova. V metu kopja so bili najboljši Romuni in Bolgari, Jugoslovana P* *$• •* držala nad pričakovanji. To velja predvsem za zagrebškega metalca Primorca, ki je s 73.16 vse do šeste serije dršal tretje mesto in dosegel nov hrvaški rekord. V teku na 3000 metrov zapreke evropski prvak Bolgar že-lev ni imel resnega tekmeca, med Jugoslovani pa Je bil soliden Pavlovič s 5. mestom. V deseteroboju so bili rezultati tako dobri kot še nikdar doslej na Balkanu. Romun Sokol je dosegel nov romunski in balkanski rekord ln Jugoslovan Fister se Je moral zadovoljiti s sedmim mestom. Tolaši ga le okoliščina, da Je bilo treba že za šesto mesto preseči magično mejo 7000 točk. Med .dekleti Je Bolgarka Hristo-va dosegla odličen rezultat v metu krogle, jugoslovanski zastopnici pa sta razočarali, saj ju je premagala tudi Grkinja. V teku na 200 m je 16- letna Pavličičeva »nova opozorila nase s časom 24.2, ki je nov jugoslovanski mladinski in izenačen hrvaški članski rekord, je osvojila bronasto kolajno ln dokazala, da je eden izmed fc* - - * ' . , - Vt MOTORNI ČOLNI ZA EP - Motorni prvenstvo v kategoriji OB. na progi. tekmovali za Tetafoto: Čerin najvsčjih talentov atletike. Zelo dobre 'Jz Mia tudi Zagrebčanka Mrdja. manj —B1- ■ pa ao az naše tekmovalka uvrstile v teku na 400 m, kjer je Sere jev-čanka Mešičeva sicer dobro rečeta, v ftoišu pa povsem n-—‘(hi REZULTATI — meški — IMS m: 1. Miertjimurec (J) 3:40,0, 3. Are naaov (B) 1:50,3, 3. Djordjevič (J) 3:50,0; 5500 as »vire: 1. žalev (B) 0:474. 2. Dima (R) 8:404, 3. TI-bov (B) 0:50,4, 5. Pavlovič 0:504, 8. Kovačič 0:354; daljava: 1. Saracen (R> 769, 3. Zaharia (R) 701, 3. Spasojevič .757, 4. Stekič 780; krogla: 1. Ivančič (J) 18,54 (rek. BAI), 2. Iemonšs (O) 17,97, 3. Gospodinov (B) 17:04, 5. Barššič 16,70; kepje: 1. SUagv (R) 70.16, 2. Mileneki (B) 75.48, 3. Dtnev 5:24.6; kregla: 1. Hriatova (B) }Z'®2 BAI>. 2. S.lsgeen (R) lo,48, 3. Manciiu (R) 1444, 6. Nin-čevič 12,92, 7. Kotnrij 13,40. > Kljub poškodbi pota Pot do petega mesta v peteroboju je bila za lansko dobitnico srebrne kolajne na BAI v Sofiji Pečetovo zelo težka. Potem ko je včeraj dobro začela, je v današnjem nadaljevanju hotela rirenfl kar največ in Je v skoku v daljavo v vseh treh serijah skočila z vso močjo. Pri tretjem poskusu, v katerem je s 550 cm doaegls letošnji najboljši reaultat v Sloveniji, pa si je poškodovala hrbtno mišico in v neznoenih bolečinah obležala tna tleh. Navzlic temu pe Je čez pol ure nastopila tudi še v zadnji disciplini, teku ut 200 m, potem ko je dobila injekcijo preži bolečinam. S 36,7 — v takih okoliščinah seveda ni mogla doseči običajnega rezultata — Je Izgubila tudi četrto mesto, ki ge Je 'dotlej držale, vendar pa je s petim dosegla dve pomembni točki in predvsem dokazale, kako ee bori prava športnica. * Rezultati peteroboja: X. Angelova (B) 4920 točk (nov balkanski in bolgarski rekord), 2. VlntUa (R) 4723, 3. Fočič (J) 4434, 4. Vi-tajos (R) 4418, 5. Peče (J) 4300, 6. Sokolova (B) 4395. Rezultati drugega dne 100 m: Karasi (J) 10,2 (rek. SFRJ m BAI), rPap^Borgopulos (G) 10,3, 3. Zamfireatu (R). 4. Lsn-ry*l (J) 10.5; 000 m: 1. Medjimurec (J) i:«.!, 2. Koprivics (J) 1:4(4. 3. Ungureanu (R) 1:404; 10400 at: 1. Korica (J) 30:064. 2. Tibov (B) 30:08.6. 3. Mustafa (R) 30:104, 4. Zuntar (J) 31:06,2: višina: Kušotaa (G) 211, 2. Serban (R) 211, 3. Bogdanov 111 to pri-prihodnje z z z Včerajšnjo dirko je lo več ke 400 novinar ttaaaclje pravili kar a — v 10 iškim dah. Me 'vprašaj-M, kakšni smo bili na barvnih — kot kriminalni naj-kalibra. ( hT©. » novinarjev. Lagi-pnvočsiafueu prl-polaroM Že prvi dan* je Hosta odlično skakal z deske in presenetljivo osvojil tretje mesto, zlasti pa as Je izkazal drugi dan, ko je v skokih a stolpa prepričljivo premagal tudi slovitega avstrijskega prvaka dr. Linda. Hosta je tudi zbral rekordno število točk v svo- ji -karieri. Tudi Kiissel se je dobro odrezal, saj je bil z deske peti, s stolpa pa četrti. 14-letni Matej Grgurevič je svoj prvi nastop v tujini kronal z izrednim uspehom. Kljub temu, da je bil med vsemi mladinci najmlajši, je prepričljivo zmagal. Zanimivo je, da bodo vsi skakalci, ki jih je Hosta tukaj premagal nastopili tudi na univerzi-adi v Torinu, njegov nastop pa je še vedno negotov. Res bi bila škoda, da bi ga zdaj, ko je v odlični formi držali doma. REZULTATI: mladinci — deska: 1. Grgurevič (Jug) 1)00,90, 2. Nuh-sbock (Av) 195,45; stolp: 1. Grgurevič (Jug) 159.10, 2. Nuhsbock (Av> 139,90; člani—deska: 1. dr. Lind (Av) 407,00, 2. Zinse (ZRN) 372,90, 3. Hosta 370,85 , 5. Kiissel (oba Jug) 352,85; stolp: 1. Hosta (Jug) 379,70, 2. dr. Lind (Av) 367,40, 3. Zinse (ZRN) 344,85 . 4. Kiissel (Jug) 303,25; kombinacije: 1. dr. Lind (Av), 2. Hosta (Jug), 3. Zinse (ZRN). RUDI KOSOROK Velenje: brez rekordov Na prvenstvu SRS za ml. mladince prodor malih klubov VELENJE — Prijazno mesto oto Felci, je bilo dva dni gostitelj najboljših mladink in mladincev iz vse Slovenije. Organizator AK Velenje se je dobro odrezal. Morda bi imeli pripombe le glede sojenja, ki je bilo po mnenju nekaterih pristransko. V hoji na 10.000 m je Jurečič (Ol) dosegel tretje mesto, a je bil diskvalificiran, češ da je dvakrat tekel, vendar so ga diskva-ificirali brez predhodnega opozorila. Nekaj čaa 209 tekmovalcev Ja 18 klubov ter dobro vreme, vse to je obetalo dobre reeultate. Toda rezultati so bili le povprečni, dosežen ni bil niti eden rekord. Razveseljivo pa je dejstvo, da Je atletika končno prodrla v manjše kraje, kjer se porajajo novi kvalitetni tekmovalci. Značilno xa letošnje prvenstvo je, da so prav atleti iz manjših krajev brez večje atlet- ske tradicije osvajali kolajne, pa tudi prva mesta. Na 1509 m z zaprekami je osvojil alato medaljo Tajnikar z Jesenic, na 400 m je bil prvi Stajnko is Ptuja, v metu kopja Zalar iz Cerknice, pri dekletih v kopju Kraljeva is Cerknice, v višini Platovškovz iz Velenja, v krogli Pojetova iz Kočevja itd. V nekaterih krajih kot na primer Kčper, Cerknica, so as atletske Najhitrejši - lckx »Velika nagrada Avstrija« v Zeltvvegu ZELTVVEG, lf. avgust« — 3g» govalec »Velike nagrade AvaMJea m formulo 1. M šteje za »dono pr »utoru, je poeta! 25-letM belgijski avtomobilist Jackjr loka. Belgijec je prevoMl 60 ~ (354/AJnn) v Domačin imel do ti točk M i če« 1:42,17 ter pov-km i Ctajr prečno hitrostjo 290 km n* Drugi je bil Švicar Jochen Rindt, tekmovanj* skupni 31. kr W Je sr 30 uvrstitvi. (u ■ Jt Zmaga gostov iz Stockholma UUBLIANA, 18. avg. — Na štadionu ŽAD Ljubljana v Šiški je bil prijateljski mednarodni dvoboj v varpi (švedski nacionalni Igri, ki Jvpotobna balinanju) med stockholmskim Sddeningenom in verna klubom Ljubljana Le-ta je bil «J«» Prad pribl imo tremi le« in Je aa adaj Sa iiihm torni v državi, ki teimmja v varpi.' -•srisa.TTsa.-rs gnmagali domačine 199:43. » stežkarodnam dvoboju je bi. ton« mm »lin štadionu tekmo-pMuranitov — člsnov vat* pa kluba Ljubljana. Reaultati: 1. S2E 1809 cm, 2. Pavle Um tjašie 1099 im, 3. Milan Košir 1773 M. K. njegov kdUB 72 pokvaril, tako da je-moral odstopiti. &Mka usoda je dolataia tudi Skoka J*oky ste-vrarta ln Brabhama. TUtmoeanje » je ogedalo 100.000 ljubiteljev tega šport«, med njimi Je bilo tudi ve lito Jugoslovanov. Po 9. tekmovanju za »Grand prte« vodi v skupni uvrstitvi Av-strijec Rindt s 45 točkami pred Brabiumom 20. Iokaom 10 itd. v ®efca bo 6. septembra Prva dirka letne liga BEOGRAD, M. avg. — Na prvi dirki letne lige jugoslovanskih avtomobilistov je sodelovalo v šestih kategorijah približno «0 tekmovalcev. r V kategoriji do 750 kubikov je med 21 avtomobilisti anagal Zagrebčan Rojttnič. najhitreje pa je prevre® krog Nečakov is Novega Sada, vendar pa je kasneje zletel ■ praga M povsem razbil svoja kategoriji do 0ČO kubikov je men 10 tekmovalci amagal Matijevič (AMD Opatija), v kategoriji do ION kubikov pa Zagrebčan V ▼ kategoriji do 13(0 kubikov je bil med desetimi avtomobilisti najboljši Palitovič (Zgb), ' kubikov Lug (Bao- “ kubikov pa Stark gariji do 1(00 ku gred), nad 1.000 (Bgd). sekcije še močno utrdile in vsako leto se v teh krajih množi število talentov. Kolajne: Kladivar 7, Maribor 6, Olimpija 4, Koper 2, Novo mesto 2, Partizan (Cerknica) 2, Gorica 2 itd. Ljubljanska Olimpija je računala na sedem prvih mest, vendar je zadnji trenutek ostala brez dveh svojih najboljših atletov, ki sta bila favorita za prva mesta. Košenina, favorit na 100 in 200 m, je ostal v Ljubljani, ker je zbolel, Kavčič pa se je poškodoval po prvem skoku v daljavo. Rezultati: ml. mladinci — 100 m: Žigon (Gor) 11,6, Grošeta (Mrb) 11,6, Prezelj (Kop) 11,7; 200 m: Prezelj (Kop) 24,2, Žigon (Gor) 24.2, Stajnko (Pt) 24,3; 400 m: Stajnko (Pt) 52,3, Prah (Mrb) 52,8, Celofiga (Mrb) 53,4; 1000 m: Grecs (Ol) 2:39,3, Celofiga (Mrb) 2:39,4, Florjančič > (Ki) 2:44,0; 3000 m: Grecs (OI) 9:09,1, Tainikar (Jee) 9:172, Vastl (Mrb) 9:59.6; 1500 m zapreke: Tajnikar (Jes) 4:59,3, Mostar (Olj 5:00,2, Drobne (KI) 5:03,5; hoja 10 km: Lukman (KI) 54:10,00, Trpin (Jes) 55:31,00 Strašek (KI) 57:06,05; 4 x 100 m: Kladivar 46.7, Gorica 49.0, Maribor 50,0; 4 x 300 m: Kladivar 2:39,1, Gorica 2:44.2. Rudar 2:46,3 (Maribor 2:38,8 dikv.); daljava: Rotar (KI) -640, Grošeta (Mrb) 617, Golič (KI) 811; troskok: Grošeta (Mrb) 12,73. Krofi (Vel) 11,97, Golič (KI) 11,82; vidna: Kokelj (Kop) 180, Demič (Kop) 178, Dregaš (Nm) 170; kregla: Žunk (Rud) 12,35, Štajner (Ol) 12,11. Skok (KI) 11.96: met diska: Steiner (Ol) 38.35, žunk (Rud) 38.03, Možina (KI) 36.27: kladiva: Stainer (Ol) 35.08, Kramžar (Rud) 31.03, Skok (KI) 27.39; kopje: Zalar (Cerkn) 57.50, Dregaš (Nm) 53,78. Žunk (Rud) 45,99; 110 m ovire: Rotar (KI) 16,8. Kroni (Vel) 17.6. Samimi fKl) 19,8; 300 m eri-it: Rotar (KI) 42 3. Prah (Mrb) «.8. Krofi (Vri) 47.6. Ml. mladinke: 100 m: Gazvoda (Nm) 12.5, Pavšar (KI) 12,8, Peljhan (Gor) 13.1; 88 m: Gazvoda (Nm) 8.0, Pešut (Mrb) 3.1. Pavšar (KI) i.2: 4(0 m: Martič (Mrb) 80,4, Samec (KI) 81,2. Učakar (Ol) 81,8; 989 m: Martič (Mrb) 2:16.4, Samec HO) 2:18,0. Smrečnik (CM) 2:19,2; Mm evire: Pešut (Mrb) 13,1, Bon (NG)J3,1. Kavčič (Tr) 13.6;štafe4a 4 x M ie: Maribor 31.5. Gorica 31», Olimp!la 30,7; 4 x IM m: Gorica »4. Maribor 38,7. Kladivar 54Jh daljava: Pešut (Mrb) S:0š. Seje (Nm) 4:84, Kavčič (Tr) 4:70: ~ na: Platoviek (Vri) 146. (Gor) 140. Pučko (Nm) 14»; krade: Pole (Koč) 1049, ~ |'l (Tr) 10.72. MIŽČerič (Tr) 0.07; dHh Oboi er (TT) 38.8». Miščevič (Tr) 3040, Slnsnovič (KI) 24 90; met kzzalB: Krelj (Cerk) 36.69. Luriir (NSi) JI,14. Zupančič (Ru) 17,08. B. OTtlHM JLZVEZHA KOŠABKAlžgKA UGA —ZŠHOP | Veseli Vrhničani Vrhnika premagala Karlovac 67, Maribor 66 pa Lesonit LJUBLJANA — Slovenski zastopniki v drugoUpdd konkurenci so v In 2 del prv tvs kaj klavrno. Maribor 08 je aioar —f1 v Ittnfc BMrtoi, » pa je Slovan preprKjfcvo izgubil doma, pa at DomisUSani so v Pulju oOt&li pr srih rok. Se najbolj o zadovoljni na Vibnfld, kjer jkn bo an a ^ Karlovcem v boju aa obstanek Se aeio laorttfla Vrhnika : Karlovac 67 91:88 (44:42) VRHNIKA — Stadion Partizana, gledalcev 400. sodnika Oblak OJ) In Rua (Krt. VRHNIKA: Kočevar 13, T. Gantar 26, M. Gantar 10. DJedovič 2, De Glasi* 16, B. Kukec 12, S. Kukec 4. KARLOVAC «7: Tomaševič 8, Pjevac 6. Močvan 20, Slavujevič 16. Jeaerinac 20, Rožič 10, Cvet-kovid 8. V zanimivi in razburljivi tekmi ao domačini zasluženo zmagali. Na zadetku so gostje prvi povedli in vodstvo obdržali do pete minute igre, ko so košarkarji Vrhnika iaenadili na 12:12. Pet minut po odmora ao gostje resufttat iaenadili. vendar pa ao domačini v nadaljevanju povedli in vodstvo obdržali do konca tekme. Pri Vrhničanih so se tokrat izkazali vsi igralci, pri gostih pa sta bila najboljša Močvan in Jeaerinac. C. PODBREGAR Lesonit: Maribor 66 58:65 (28:31) ILIRSKA BISTRICA — Športni park Nade Žagar, gledalcev 250, sodnika Paleka (Zadar) in Boks (Ljubljana). LESONIT: Dovgan 8. Žnidaršič 10, Antonič 1, Potočnik 24, Skrt 13, K and are 2. MARIBOR 6«: Smaka 7. Benet 14. Jerak 14, Janežič 2, Fink 18, Banta 10. Mariborčani so takoj na začetku v hitrih napadih povedli, tako da je bil rezultat že po sedmih minutah igre 19:5 v njihovo korist. — Ves ta čas so domačini spremljali njihove akcije le ob strani igrišča. Deset minut pred odmorom je Antoniča zamenjal mladi Skrt. ki je v igro vnesel več živahnosti. Po odmoru so domačini rezultat najprej izenačili, nato pa povedli. Vse je kazalo, da jim bo uspelo obdržati vodstvo do konca tekme, vendar pa so gostje nekaj minut pred koncem izenačili in nato zmagali. Pri domačinih Je bil najboljši Skrt, pri gostih pa Jerak. P. NIKOLIČ j VATERPOLO | Delfin : Partizan Renče 8:5 (1:2, 2:2, 2:1, 3:0) ROVINJ — Bazen Delfina, gle-dal cev 200. sodnik Alujevič . .STRELCI: Pokrajac 1. Viezer 2, Morožin 2, Živolič 3 za Delfin, A Partizan pa Arčun 1, Pahor 1, Martinuč 1 in Jevček 2. Malo je manjkalo, da se gostje iz Renč v srečanju za pokal SRS v vaterpolu uvrste v II. kolo. Tri minute pred koncem je bil rezultat 5:5, vendar so bolje pripravljeni domačini le zmagali. Visoka poraza Renč ROVINJ, 16 avg. — Na zaključnem turnirju članov za prvenstvo SRS sta ekipi Kopra in Delfina (Rovinj) visoko premagali moštvo Partizana iz Renč. V srečanju za 1. mesto pa se bosta zmagovalni ekipi pomerili med seboj. V prvi tekmi je Koper premagal Partizan (Renče* 13:3 (1:1, 4:2, 4:0, 4:0). Za Koper so bili uspešni Jazbec, Strkolj in Falato po 1. Bertok 2. Bradaški 3 in Jakomin 4, za Partizan pa Arčon 2 in Martinuč 1. Vaterpolisti iz Renč so izgubili tudi z Delfinom 4:13 (0:2, 0:2, 2:4, 2:5). Strelci za Delfin: Sosič in Eržen po 4 ter Morečim 2 pri Renčah pa sta po 2 zadetka dosegla Pahor in Jevšček. A. SINDJIC j NOVO NA TUJEM | DttSSELDORF — Po igri parov ▼ medeonskem srečanju za Davisov pokal vodi ZRN proti Španiji 2:1. Nemca Bungert in Kuhnke sta premagala Santano in Gisberta z 6:4, 12:10, 6:3. Slovan : Mladost 74:85 (32:48) IJUBUANA — Dvorana Olimpije v Topniški ulici, gledalcev lit, sodnika ko c (Zgb) in Zule (Dora*). SLOVAN: Logar 34, Tavčar 12, Globočnik 34. Lererd S, M. Pia. ni 3, Rome g. MLADOST: UrouS 13, Catinem 2. lbAk 13. Ivanko IS, goto 1*. ati 10. Griljata 2. tol vid 12. Očetje ao le na zadetku po d* 11 s 14:2 in nato vee da držali pola ato in vodstvo s svojih rokah. Zmaga visoke lagreh Ske ekipe je povsem v »slutene. Pri domačinih sta se I*—la Logar in Globetaik, ki jpe ste bila Se jaaraalo okoriščala. B. V. Istragradjevno : Domžale 75:65 (41:25) PULI — Igrišče v Športnem centru, gledalcev okoli 1000, sodni, ka K. Brumen (Lj) ta SrtoS (Re-ka). ISTRAGRADJEVNO: Gobo 2. Cukarič 19, Živko vid 26, Sankovič 4, Craoborl 2, Fedec 2, Stala* Pionirska šola Iva Daneva LJUBLJANA — Košarkarski klub Olimpija pripravlja lato* vrsto akcij, da bi v klub pritegnila večje število mladih košarkarjev. Prvi takten poskus bo enomesečna pionirska košarkarska šola Iva Daneva. šola bo trajala od 25. t. m. do 25. septembra, vpisovanje pa bo v torek in sredo ▼ pisarni Olimpije ▼ dvorani Tivoli, soba št. 17. Prijavljene pionirje bodo ras-delili v več ekip, ki jih bodo pod vodstvom bivšega kapetana državne reprezentance Iva Daneva vodili ligaški igralci O-limpije Bassin, Marter, Božič itd. revic 13, Dražič 1, Javorovič 4, Grujič 2. DOMŽALE: Kvas 20, Kovač 4, Zagorc 6, Zevnik 29, Muhič 4, Lorbek 2. Domačini so imeli ves čas srečanja pobudo. Nekoliko so popustili le v sredi drugega dela, ko se je ekipa Domžal približala na vsega dva koša razlike. V finišu so domačini dokončno povedli, izkazali pa _so se: Cukerič, Živko- faomJtSiaop Jeseničani gredo v Gardeno JESENICE — V taboru 14-krat-nega državnega prvaka v hokeju na ledu je navidezno zatišje. V resnici pa se igralci marljivo pripravljajo za novo sezono. Funkcionarji se ukvarjajo a sestavo ekip in nabirajo denar, gradbeni odbor pa si prizadeva, da bi drsališče dobilo streho vsaj do konca leta. Jeseničani se odpravljajo na prvo turnejo k italijanskim hokejistom. U imajo v dolini Gardene v Ortteeju vse leto hokejsko sezono, že 20. t. m. bodo odigrali z italijanskim prvakom Or-tisejem prvo tekmo. V. italijanski ekipi igrajo tudi trije naši hokejisti: Ivo Jan, Albin Felc in Viktor Tišler, ki so Julija in avgusta okrepili tamkajšnje moštvo. Tako zgodnje priprave na ledu jim bodo zelo koristile. Kot državni prvaki bodo Jeseničani spet tekmovali sa evropski pokal. Žreb jim Je bil precej naklonjen. Prvi nasprotnik je bolgarski prvak Krakra. Tekme prvega kola morajo biti odigrane do 20. oktobra. Pred tem srečanjem bo jeseniške hokejiste pot vodila na nekajdnevne priprave na Češkoslovaško. Nato pa bodo odpotovali na krajšo turnejo po Švici, kjer bodo odigraM nekaj tekem. Jesenški hokejisti se pripravljajo skupaj z igralci Kranjske gore pod vodstvom trenerja Klinarja, in sicer trikrat na teden. P. KARLIN vič in amokovič. Pii pa ata bila ie aajboijl* Kvaa In jtoraik* odločitev ljub-S. PERjBL ■orač : Sosna 67:52 (54:23) Žaljazničar : Orioiik (34:31) 1. OHoUk 13 3. ■. U 3. MMo* 13 S. tetragssdj. 13 *. Bone 13 7. Maribor M 13 8. Karle T 13 8. Vrtin Ml 13 10. Domžale 13 11. aiovan 12 13. Lasen* 13 • S 883:888 • 8 831:687 8 4 »KM S 4 334(314 8 4 887:870 0 O 004:017 0 0 804:071 « 7 901:90» 4 0 018,080 » 0 087,880 3 0 100*34 8 3 780.807 PARI PRIHODNJEGA KOLA: Jtoregradjesmo — Vrhnika, Dora. kola — », Mlafloal — Boise, Bona T.- ŽetjereiCar, Orioiik — Ime Maribor 08 — Karto-vac <7. Jugoslavija : ČSSft 51:61 (22:29) SOPLJA. 16. avg. — Jugoslovanska Omaka kpžartareka rmraani. tanca Ja v nadaljevanju maitnarod-naga turnirja tagutšla s ekipo R 51:41 (32:39). B tl pora. aoaa ao noto igralka Zgubile vaa možnosti aa rejvižjo uvrstitev. V finalni touptnl ao Litvaafca prilagala PrarmoaUda a 87:80 — (34:24). JugoalovaJI aa ho v -—-j— kolu pomerila aa tretja maato s Francijo. Litva pa m bo v finalu pomerila a CSSR. | PO DOMAČIH KBAJIH j ZALBC — V nadaljevanju tekmovanja občinske strslake liga so ae pomerila ekipe Šempetra, Prebolda in Liboj. Ekipno nago so doeagll strelci la Oerapetra a 1580 krogi pred Pretehtan 136® in Libojami 1330. Med posamezniki je bU najbolj* Novak a 170 krogi pred K. Klavnim 173 in A. Klsvrora 140 (vsi Šempeter). Po 8. kolu to vedno vodi ekipa Šempetra. T. T. POLZELA — V okviru priprav sa novo tekmovalno aaanno v celjski nogometni podsvaui ao nogometa* Polzela doma premagali e-kipo Šoštanja s 3:1 (2:1). Zadetke sa domačina so dosegli 3tor, Antlo-ga in Šuster, sa gosta pa je bil uspešen Cebelnik. T. T. HRVATINI — Po dogovoru med NK Koper ln NK Hrvatini bo mladinski srednji napadalec Štete okrepil Vrste Hrvatinov. R. V. HRVATINI — Pred dnevi ja se-kretariat NK Hrvatini »prosil ObZTK Koper, naj bi jim kupili vratnice in mreže aa nogometno igrišče v Hrvatinih. Nogometa* Hrvatinov upajo, da m jim bo želja izpolnila In da bodo lahko v jesenskem delu prvenstva zaigrali pred domačim občinstvom. R. V. Malomarno poslovanje AJDOVŠČINA — Zaradi malomarnega poslovanja TVD pmrtisan Dobravlje, ki ga je ugtovila komisija ari SDK Nova Gorica, ja pristojni organ pri občinski skupščini odločil, da ae to dniAtvo takoj aaspuati. Nekatere funkcionarje društva so predlagali za upravni kazanaki postopek sodniku m prekrške. Osnovna šola Dobravlje Je dobila v upravljanje telovadnico in 3.000 dinarjev. rokometni klub pa 33» dinarjev. Oddelek sa občo upravo ln skupna alutba pri občinski skupščini js ta dni prepovedal nadaljnje delovanja TVD Partiaan Vipava. Društvo ja bilo aktivno le nekaj lat po vojni, po adru*tvl s rokometnim klubom Vipava pa Ja povsem popustilo. Obvareostl društva js sedaj prevesi rokometni klub Vipava. P- H. Novi športni objekti v Celju CELJE — Skupaj s novimi na. se v obrobnih predelih Celja v zadnjem času rastejo tudi številna nova športna igrišča. Opazna je vse večja pobuda občanov, posebno mladih, ki to vneto zavzemajo sa gradnjo in obnovitev starih športnih naprav. Posebej velja omeniti nova Igrišča sa košarko, rokomet in odbojko ▼ Strmcu, Trnovljah, na Otoku. Dolgem polju ln Polulah. V Vojniku pa bodo ob preurejenem domu Partizana te igrišča aa nogomet, rokomet, odbojko in košarko. K. J. NOVI OKUS NAVDUŠUJE JUGOSLOVANE HB filter cigaret* imajo inodon okus m orano 20 cigaret 5jSOdh REKORDERKA — Mladi kranjski plat Rebeki Porente manjkata do naslova absolutne slovenske pteniTHlie rekorderke le te dva renJttete. Foto: švabič I VRBIANJE J JAT odpovedal let na SP v KziMdc s»«» — Regatni aOa Bled Ja pripravljal polet nate veslaške representance in to drugih interesentov na Ul. materno prvenstvo v veslanju, ki bo v pivih dnah septembra v St. Catharines v Kanadi. Prijavilo se je to okrog 40 veslaških delavcev, skupaj s reprezentanco. Tudi prireditelji v Kanadi so bili izredno naklonjeni naši akciji ln nudOl vse naloge za skupno orno T dotarjev, kar ja aa tamkajšnja prilika nadvse ugodno. Vendar je naša letotak* odba v zadnjem času odpovedala lat brez pismene ob raslo*tve ali vsaj opravičila. Seveda je s tem povzročila veliko i usadov oljalro. Veslaški zvezi Jugoslavije pa izredno povečane stroške, saj ao v zadnjem času morali iskati druge družbe, potem ko aa je to večina sosednjih veslaških zvez že odločna m let in zato ni močno sklepati kakih posebnih aranfcnajev. Ali Je tej na* letoiski družbi solidnost postaranja ras Nato tuja? B. B. 1 I (ROKOMET Celje : Slovan 29:19 (13:10) CELJE — Igrišč^ v Skalni kleti, gledalcev 100, sodnik Dorin (Ce). Moštvi se pripravljata za prvenstvo, zato st* preizkusili nove moči. Najboljši strelci pri Celju so bild Koren 7, Šafarič 6 in Markovič 5, pri Slovanu p* Jera* 6, Levovnik 6 in Pečaver 4. J. K. Ljubljana ekipni prvak Končano je slovensko prvenstvo v plavanju za st. pionirje LJUBLJANA — Slovensko prvenstvo v plavanju za starejše pionirje in pionirke, ki se je v soboto končalo v Trbovljah, je biflo nedvomno eno najbolj kvalitetnih letošnjih plavalnih tekmovanj pri nas. Kopica rekordov za to starostno kategorijo in vrste drugih rezultatov je pokazala, da imamo med plavalci letnika 1956 do 1957 lepo število talentov, ki bodo prav kmalu prevzeli vodilno vlogo v slovenskem plavalnem športu. Naslov ekipnega prvake js med starejšimi pionirji h) pionirkami tokrat zasluženo osvojila ekipa Ljubljane pred Triglavom. Za njima ae Je zvrstilo veliko števtio klubov, Id ao bili povsem izenačeni ln je le neke) nepričakovanih rttskialiritai Jj ali spodrsljajev ne koncu odločalo o vratnem redu. Prev zanimivo je, da je med tretje-uviščenim Delfinom in Rudarjem, U je bil oami. komaj dobrih tisoč točk razlike ali s drugimi besedami povedano, lahko to razliko nadomesti že en aam plavalec e boljšim rezultatom. Med pnanmaanlhl Je bij vsekakor najuspešnejši Igor Turk iz Krške-ga ki je sam dosegel štiri nove repi »hi tike rekorde, ne najdalj* progi — 800 m kravi — pa Je po novem so rekord er s Koprčanom Krambergerjem. Fini dekletih je naslov najuspešnejše posameanice prepričljivo osvojila : Rebeka Porenta, ki Je ponovno izboljšala tri svoje republiške rekorde. Omeniti pa rmeirnloi velja tudi Ljubljančanko Alenko Rus, ki Je dosegle v šprinrtu nov pionirski in raladinsik rekord m tako postala najhitrejša mlada plavalka Slovenije. Pionirje je prvi dan tekmovanja sicer malo zmedel oster kriterij sodniškega zbora, vendar je prav. da ae to zdaj dodobra aaennnijo z novimi zahtevami pravil PINA in trboveljsko prvenstvo je za vee nedvomno dobra šola. Organizator. domači Rudar, je prvenstvo skrbno pripravil. Nekaj drobnih pa nikakor ne mo- Smučarji trenirajo Zanesljiva zmaga Jakopiča na poletnem slalomu KRANJSKA GORA — Sobotno poletno prvenstvo Slovenije v slalomu na razmeroma težki progi je pokazalo, da na poletnih tekmah lahko računa na uspeh samo, kdor mrtvi sezoni tudi zares trenira na snegu. Po izjavah sodeč, nekaterim tekmovalcem poletne prireditve sploh ne ustrezajo, ker imajo klubi premalo denarja za priprave. Toda kljub vsemu je videti, da je za poletna tekmovanja znatno zanimanje, saj se Je slaloma udeležilo več kot dve tretjine tekmovalcev, ki ao Imeli pravico udeležbe. Najuspešnejši Jugoslovanski alpaki tekmovalec pretekle sezone, Blaž Jakopič, je zot kaže, letos poleti resno treniral, kar potrjuje tudi njegova zanesljiva zmaga, pa tudi drugim reprezentantom je videti, da ne zanemarjajo vadbe. Državni prvak v slalomu, Marko Kavčič, je imel v prvem teku drugi .jboljši čas, vendar za sekundo slabši od vodilnega Jakopiča, tako mu ni preostalo drugega, kot da na drugi progi tvega, kar ga je stalo tudi uvrstitve. Jože Gazvoda je bil kljub razmeroma neugodni štartni številki na obeh progah dober, še poeebno v drugim teku, ko je imel drugi najboljši čas. Kakor je pokaže lo poletno prvenstvo, vadijo tekmovalke — z nekaterimi Izjemami sicer —manj kot fantje. Kandidati sa reprezentanco so imeli po končanem slalomu sestanek s predsednikom tehnične komisije SZJ, Gregorjem Klančnikom in nekaterimi drugimi funkcionarji. Tekmovalci so že nekaj časa želeli tak sestanek, ker smučarsko vodstvo ni izpolnilo vseh obveznosti do tekmovalcev. Beaoltati — člani: 1. Jakopič (Jas) 66,4, 2. Gazvoda (Br) «0,3, 3. Jaunik (Br) 70,8. 4. Pesjak (Jes) 70.9, 5. A. Šmit (Rad) 77.3, 6. Svet (Br) 78,3, 7. V. Šmit (Rad) 78,5, 8. J. Zupan (Ak> 81,5, 9. M. Zupan (Rad) 82,3, 10. .Mohorič (Alples) 87,3; članlee: 1. Pirnat (Br) 84,4, 2. Magušar (CM) 86,4, 3. M. Bera (Rad) 98.6, 4. Gartner (Alples) 130,8; st. mladinci: 1. Ravnik (Rad) 75.6, 2. Kerševan (Nov) 83,0, 3. Šeško (Br) 85, 2; st. mladinke: 1. Žuraj (Br) 79,4, 2. Matvoz (Fuž) 96.4, 3. Krušic (Jes) 96,7. 4. Škulj (Nov) 102,7; ml. mladinci: 1. Gorišek (Rad) 75,5, 2. Vovk (Jes) 77.6, 3. Polajnar (Trž) 80.3. 4. Jeklar (Jes) 80,9, 5. Httlcl (Fuž) 83,9; ml. mladinke: 1. Pirnar (Nov) 85,0, 2. Jocif (Tr) 91,2, 3. Podgorške (Ol) 93.4. 4. B. Mikeš (Rad) 97,2, 5. Bogataj (Trt) 108,5. J. D. Skakalci teden dni v ZRN REIT IM WINKL. 16. avgusta (Po telefonu) — Skupina jugoslovanskih smučarskih skakalcev se je v soboto zbrala v tem za-hodnonemškem smučarskem središču, vendar predvidene tekme na 50-metrski skakalnici iz plastične snovi danes ni bilo. Naši skakalci bodo ostali tu do prihodnje sobote, aaj so pogoji za trening odlični. Ekipa stanuje v hotelu, katerega lastnik je oče znane za-hodnonemške alpske smučarke Rosi Mittermaier. Vsak dan hodijo skakalci na skakalnico, kjer dopoldne skačejo, popoldne pa jena vrsti kondicijski trening. Za zdaj vsem dela preglavice doskok, ki Je že stara hiba naših skakalcev. Prihodnjo soboto, pred odhodom domov, bo tudi tekma z močno mednarodno udeležbo, upati pa je, da bosta prišla tekmovat tudi Mesec in Zajc, ki sta sicer ostala doma. O. GIACOMELLI re pokvariti vtdsa o letošnjem prvenstvu. Rezultati zadnjega dne: pionirji — 200 m mešano: 1. Lednik (Nep) 2:50,8, 2. Slavec (Tr) 2:52,7, 3. Strgar (Tr) 2:56.4; 100 m kravl: 1. Tuzle (Cel) 1:03,7 (pion. rek. SRS), 2. Matajčič (Del) 1:06,3, 3. Kramberger (Kop) 1:07,5; 800 m kravl: 1. Kramberger (Kop) 10:29,7, 2. Turk (Cel) 10:29,7 (oba pion. rek. SRS), 3. Troha (Tr) 11:26,5; 4 z 100 m mešano: 1. Delfin 5:18,3 (pion. rek. SRS), 2. Fužinar 5:28,4, 3. Ljubljana 5:32,3; pionirke — 100 m kravl: 1. Rus (Lj) 1:09,2 (pion. in mlad. rek. SRS) 2. Porenta (Tr) 1:10,5, 3. Ločniškar (II) 1:13,1; 200 m hrbtno: 1. Porenta (Tr) 2:44,3, 2. Hod*J (Rud) 2:53,1, 3. Vovko (Lj) 2:58,1; 200 m prsno: 1. Pajntar (Tr) 3:06,3, 2. Vovko (LJ) 3:10,9, 3. Leban (Nep) 3:15,3; 4x100 m mešano: 1. Ljubljana 5:54,6, 2. Triglav 5:56,6, 3. Rudar 6:02,3. Drugi dan: pionirji: 200 m kravl: 1. Turk (Ce) 2:12,4 (v predtekmovanju 2:02,9 — pion. rek. SRS), 2. Kramberger (Kp) 2:26,6. 3. Ma-tejčič (Del) 2:30,2; 200 m prsno; 1. Kalčič (Lj) 3:03,6, 2. Roceo (Del) 3:08,8, 3. Pezdir (lj) 3:11,1; 100 m hrbtno: 1. Fras (Fuž) 1:15,5, 2. Zivič (Del) 1:16,9, 3. Lednik (Nep) 1:18,0; 4 x 200 m kravl: Delfin 10:31,9, 2. LJubljapa 10:41,6, 3. Triglav 10:44,4; pionirke — 100 m delfin: 1. Porenta (Tr) 1:18,8, (pion. rek SRS). 2. HOdeJ (Rudar) 1 )»sno: 1. Pajntar (Tr) in Vovko OJ) 1:94.9. 3. Leben (Nep) 1:30.0; 4 i 100 m kravl: 1. Ljubljana 5:03,4 (pion. re*. SRS). 2. Rudar 5:30,4, 3. Triglav 5:36,3. KONČNI VRSTNI RED: 1. Ljubljana 24.535. 2. Triglav 21.088. 3. Delfin 7540. 4. Neptun 6888, 5. Koper 6734 , 6. Fužinar 6290, 7. Celulozne 6171, 8. Rudar 5833. 9. IH-rija 38*2. 10. Bled 547. U. Jemalce brem točk. S. TRBOVC Mladinci v Ljubljani LJUBLJANA — Danes se na kopališču Kolazija začenja letošnje slovensko prvenstvo v plavanju sa ml. mladinke in mladince. Prijavljeni so vsi slovenski klubi. Prvenstvo bo trajalo tri dni, predtekmovanja bodo vsak dan ob 9.30, finali pa ob 17.30. Stegen - rekorden Še dobra dva tedna do začetka 19. šahovska olimpiade Kosanovič se popravlja STEGFOf — Vse kaže, da bo 19. šahovska ki bo od 5. do 26. agtestek ♦ Siegenu, po fltovSu udeležencev rekordna. BteSta organizatorjem se Je namreč ptrtfovAto kar 87reprezentanc. Btekons pa vtk> udrtetenoev ne bo peme^io k» 00. ToUko (Up ae Je "renmnft pr« Uk do določenega rod i in natante£ prirastem menijo, da je bil šestmesečni prijavni rok dovolj dolg aa vso. Med vamuflniiln js tel tudi eden izmed favoritov — Argentina. Do sedaj Je največ moštev Jerašo na 18. otampdadl v Lugan , kjer je svoje moči merilo 54 reprroenitanc. V primeru, da bo Merilo « «■ jočih 60 obveljalo, bodo ekipo nedeljene v Sest predtekmovalnih skupin. la katerih ae bosta prvo-uvrščeni moštvi uvrstili v finale. tor je to sestavil aeanam nosilcev, ki bi Ul pri lietdsseHh udeležencih takle: I. SZ. 2. Jugoslavija, 3. ZDA. 4. Argentina, 5. Madžarska. 6. ZRN, 7. CSSR, 8. Bolgarija, 9. Romunija, 10. NŠCt, lil. Niaoeemska, 13. Anglija. Prvo kolo predtekmovanja bo na sporedu 5. septembra, eačelo pa to bo ob 15. uri. Zadnje kolo bodo odigrali 25. septembra, morebitne prekinjene partije pa naslednji dan ob 9. uri. Slovesen konec pa bo nato ob 30. uri. Med oHmctodo bo tudi kongres mednarodne Šahovske federacije FEDE. Za nas bosta naj-mi 19. in 20. september, ko bo zasedala kvalifikacijska komisija, ki bo odločala o novih mednarodnih naslovih. Jugoslovani tasmn velemojstrskega kandidata Planinca, aa mednarodna mojstre pa smo predlagali Bukala, Kovačeviča, Glikšmana. Matiča ln Ljubojeviča. Nobenega dvoma ni, da bo reprezentanca SZ svoj deseti nastop na olimpiadi kronala z deseto, prepričljivo zmago. Porok za to je že njena sestava na čelu a Spaeakim in Petrosjanorm. V ekipi pa so še Korčnoj, Smislov, Geller in FOhi-gajevski. Po debaklu, ki smo ga doživeli na evropskem prvenstvu v Kapten-bergu, U bil za nas najbolj* Obliž drugo mesto. Po mnenju večine strokovnjakov atno tudi prvi favoriti zanj. Toda za ta dosežek bo treba igrati precej bolj prodorno kot pred dvema mesecema, ko je olimpijska peterka Gllgorič, IVkov, Matulovič, Parma, Minič — manjkal je Matanovič — Sbrala le 20 točk od 36 motnih, kar Je la 57 odstotkov metalk tačk. Kdo nam bodo najnevamej* tekmeci v boju za srebro? Prav goto. vo ZDA. če bo sanje Igral Fischer. Brez njega pa Američani nimajo možnosti niti za bronasto odličje. Madžari bodo po neuspehu v Lu- ganu storili vse. da bi se dokopali do novega olimpijskega blišča. I-grall bodo v postavi: Fortiacfa, Langysl. Blisk, teabo, Forintos in Csom. Oe ho ta čast Bika v formi bo kaj lahko zelo nevarno ogrozila nate. Bolgari, ki ao v Luganu presenetljivo pristali na tretjem mestu, imajo zelo malo možnosti, da ponovijo podvig. Se posebej, ker bodo nastopili oslabljeni brez velemojstra Tr CSSR prav tako lahko poseže v boj za naj-rižja mesta. Vendar pa kna zelo dobre le Štiri igralce Horta, Filipa, Janša in Smejkala. medtem ko sta rezervi Pribyl in BIatny slab* več ko za razred. Kako drugače bi bilo, če bi zanje igrala emigrant Karal ok in Pachman, ki je »daj v nemilosti pri oblasti. Teoretična možnosti za kolajno imajo tudi domačini na čelu s prekaljeno velemojstrsko trojko Schmidom, Un-zickerjem in Dargo. Prijavili so Se Hechta, Klundta in Mofariocka. vendar Je skoraj to- bti igral tudi »medconec« Htlhoer. S tem je tudi izčrpan šemam držav, ki bodo septembra v tem malem mestu v spodnjem Porurju, igrale vidno vlogo. Slišati je čedalje več glasov, da se organizatorji otepajo zakasnelih prijav ne le zaradi večjih stroškov, marveč predvsem zato, ker jim Primanjkuje prostora za okoli 500 šahistov, kolikor se jih bo udeležilo olimpiade. Tudi igralna dvorana je deležna precej hudih kritik. Spleta nima oken, klimatske ve pa ao že dokaj zastarela in Je arak v dvorani preveč suh. V okviru olimpiade bo to vrsta šahovskih prireditev, kot razstava šahovske zgodovina ln šahovskih znamk. Izdali bodo tudi apoolinske ovitka a žigom. Zanimivo je, da Je nentfka pošta aavmlla prošnjo aa tMk poaSbne snamke, čež da je v zadnjem času izdala že preveč znamk s športnimi motivi. Zanimivost olimpiade pa bodo zlatniki in srebrniki v obliki kolajn. Njihova cena bo 99 oziroma 8 mark. B. KUTIN V dresuri - K. Maver Uspelo državno prvenstvo v Lipici LIPICA, M. avgusta — Za uvod v današnji Mirini turnir je bilo v soboto dnevno prvenstvo v dresurnem jahanju, kjer ao tekmovali v kategoriji »L«. Tekmovalci ao morali opravki kar 28 težavnostnih stopanj in v nog, prosti galop, mala kroge, galop s maata itd. Jeadeoi ao vodili gRtal' qpc in skoraj »vidnimi, fife 90*^*» Letošnji državni ~ptvri( v dresurnem jahanju je postal TnimrtR Maver na Favotry ut a n pred Mojco Vončina-Koren na ftajki (Oba Star.) ter Rajkom Dakičem na Zumbulu In Vladom Miatrum (oba Srbija) na ftureču. Po uspehu na državnem prvenstvu Je snagovalec povedal: »V Lipici sem od rojstva, torej 31 let. Stalno živim in delam s konji,« Je aečel pogovor račk nstnl državni prvak v dresurnem jaha-nju Klavdij Maver, ki je semenja! veterana Alfonza Pečovnika. »Kolikokrat ate bili že državni prvak?« »Štirikrat in prav tolikokrat sem amagal tudi na republiških prvenstvih.« »Ah ate že kdaj nastopili na tekmovanjih izven naših meja?« »Ne. Letos pa bom najbrž nastopil na tretji balkanladi v Romuniji.« »Kal menite, zakaj teko skromen DRŽAVNO PRVENSTVO V V ončina-Koren. DRESURI — Mojca Foto: Kunst odziv aa to svret jahanja iz drugih klubov v na* državi?« »Po majem mna Ja največ ji problem pomanjkanja vaditaljar m to aabtovno adpMno. da bi morati na tata priti prav vati« »Kaj mora aa konj, da lahko naatnpl na prvenstvu?« »Najprej ja treba lunja naučiti ubogljivoztl, šele potem se začno trenJnpt. C ne vaja pa ae atop-hJtiJ »VI učite ta* oko $ so io*o, ki Je v puopi leroe Ikinaju. Kdo vaa Ja„tasdu*l aa 6? »Za kot trni* sem to zelo zanimal aa konjrid šport, kaeneje pa me Jo naivduKl veteran Pečovnik.« V. KRPAN Halo, Lipica! Orgaaiaatorjem n* državnem pr* PBMtvu ni »spelo pridobiti hrvat-»kih tekmovalcev. Sedaj ko je turbttčn* **ron* na višku, so se naši Doaedj* raj* odločili sa izposojanj* konjev turistom, ki zelo radi jahajo dobro zdresirane konje. Namesto, da bi prišli tekmovat v Lipico, p* jih turisti jahajo po vsem Primorju, zlasti veliko pa jih je v Poreču. XXX Predstavniki Vojvodine so poslali v Lipico tri jezdece, ki pa se šal, dresurnega jahanja niso udeležili. Kade, da se v Vojvodini premalo zavzemajo za osnovno jahanje. XXX Organizatorjem v Lipici tokrat ni uspelo izpeljati republiškega ekipnega prvenstva. Žirija je diskvalificirala prijavo Maribora, ker m j* posamičnega republiškega prvenstva udeležil samo en jezdec, za ekipno prvenstvo pa sta potrebna najmanj dva. | TENIS j Roche : Pilič 3:2 HAMBURG, 16. avg. — Na mednarodnem teniškem prvenstvu ZRN je Avstralec Roche v četrtfinalu premagal jugoslovanskega igralca Piliča s 6:4, 6:2, 2:6, 3:6, 6:3. V drugih četrtfinalnih igrah ja Okker premagal Hewitta s 6:4, 8:4, 6:2, Kodeš pa Coxa s 6:3, 6:3, 6:1. Tako se bodo v polfinalu srečali Kodeš — Okker in Rocha — Nastase. 0MED! Ki ANK 16. avgusta — Na mladinskem državnem žahovstam g M so odigrali 11. in 12. kolo. Doseženi so bili tile rezultati: Orlov : Perovič 1:0, Radovič : Barle remi, Mačkič : Steiner renti, DavčevaU : Ziger 0:1. Radulovič : Sindtic rami. Koatič : Novesalski 0:1, Marjanovič : Kosanovič 0:1, Ja-kovljevski : Savovič 1:0; 12. kolo: Perovič : Marjanovič 1:0, Barle : Orlov (ki, Steiner : Radovič prek., 2iger : Mačkič 0:1, Sin-dik : Davčevski prek., Koatič : Radulovič prek., Kosanovič : J*-kovljevakl remi, Noroaalfikl : Savovič (kl- Vretni red: Barle 8,5, Perovič 7,5, Radulovič 7 (1), Mačkič 7. Orlor 6 lit), NovoGelski 6 (1), Davčevski, Kosanovič in Kostič 5A (1), Stndlk 5 (2), Jakovljev-ski, Marjanovič in Savovič 5 (D, Radovič 4,5 (1), 2 er 4, Steiner Z (D- Orlov je pripravil veliko presenečenje, premagal vodilnega Bar-leta in ponovno sprožil boj za prvo mesto. Izkoristil je pasivno in neprecizno igro nasprotnika in sl v napadu priboril odločilno prednost. V prekinjenih partijah Ima Radovič dobljen položaj, Sin-dik ln Davčevski pa bosta verjetno remizirala. Ivačič pred Halikom LJUBLJANA, 16. avgusta — Na članskem prvenstvu Slovenije v šahu so odigrali 12. in 13. kolo. Doseženi so bili tile rezultati; Puc ; Ivačič 1:0, Lešnik : Halik 0:1, Longer : Penko 0:1, Šiška ; Hribovšek 1:0, Jazbec : Krajnc 1:0, Komarica : Kotnik remi; Prost je bil R. Kržišnik; 13. kolo; Penko : Puc 0:1, Krajnc : Lešnik 1:0, Hribovšek : Longer 0:1, Ivačič : Bjelanovlč 1:0, Kržišnik ; Komarica 1:0, Tinta : Jazbec 0:1, Kotnik : Šiška 1:0. Prost je bil Halik. Vrstni red; Ivačič 9 (1), Halik 9, Krajnc 8 ( + ). Puc 7,5 (1), Le-talk 7.5. Kržišnik 7 (1), Slika 7. Penko 6. V derbiju 12. kola je Halik premagal mojstra Longerja ln tako prebredel najtežjo oviro do drugega ali celo prvega mesta, kajti Puc Je zadal prvi poraz vodilnemu Ivačiču. Lešnik je z novim porazom že popolnoma izločen iz boja za najvišja mesta, prav tako Slika, ki je nepričakovano zgubil s Kotnikom Tako so na rešetu ostali le še Tvačič, Halik, Krajnc, Puc in Rok Kržišnik, če bi v preloženi partiji premagal Ivačiča. Novi uspehi vodilnih SOMBOR, 16. avgusta — Rezultati 11 kola mednarodnega šahovskega turnirja: Krnič : Janša prek., Mušič : Mariotti 1:0, Ri-bly : Hiibner 0:1, Podgajec : Vu-kič prek., Cudina : Andersson prek., Westerinen : Planinc 0:1, Radojevič t Kuprejčik prek. V nadaljevanju prekinjenih partij p* so Igrali takole: Westerinen : Krnič 0:1, Cudina : Westerinen 1:0, Vukič : Krnič 1:0, Cudina : Kuprejčik 0:1, Andersson : Flesch remi, Hiibner : Mašič 1:0. Vrstni red: Hiibner 9, Janša 7,5 (1), Podgajec, Kuprejčik in Planinc 6,5 <1>, Vukič 5,5 (n, An-dersson in Flesch 5 (1) itd. Najbolj dihpuničn« partija. 4* W-la kajpak sppt Planinčeva. .Jjt, da je bil tokrat nasprotnik tiscv, ki je žrtvoval na vse pretege. Finec je žrtvoval toliko figur, da Je še potem, ko je osvojil damo, bil materialno precej slabši. Planinc je potem uveljavil prednost številnih lahkih figur in nasprotnika matiral. V prekinjenih partijah imata Vukič in Andersson možnosti za zmago. RESNIČNO ZADOVOLJSTVO JE IMETI TT ŽARNICO V STANOVANJU, KER GA OSVETLJUJE KOT DNEVNA SVETLOBA. Pod vodo preži nevarnost Ne morski psi, ampak človek je sam sebi najbolj nevaren pri potapljanju »Le momde du silence« Jacquesa Cousteauja postaja I “ml* "I ° neTarr'08tl mor**lh_«*0Y J« vse bolj tudi svet smrti. Edi 2Me, Bruno Hočevar, I Jj, [ , 22 - Majico Kinkela, M£Lo£ SufitedttS, Blaž 1 ič eo samo nekaterih znartih Športnikov, ki so jagiiMM življenje prt potapljanju v zadnjih letih. Nekateri med njima kot Bdi Žele in Bruno Hočevar so MU vrhunski potapljači, državni prvaki in zmagovalci mnogih drugih tekmovanj v podvodnem ribolovu.' Potapljali so sa dr 30 metrov globoko in zdržali tudi 4 minute pod vodno gladino. In vendar? še enega teli dneh, ko smo in prijatelja Blata velike dru- lica ja v tol primerov, ^ aa doslej zgodili ostala , Tramu, nehaj Toda to kar nam je na Han. Vagon i Itoogi me £*??!£, šine športnikov sprašujejo — zakaj? Kako se to lahko »godi? Kakšne so pravzaprav nevarnosti pri potapljanju? Ne posname vseh podatkov, zadnja reanlra je v večini p ' M ao re doslej zgodili morju. Toda to kar nam je na razpolago nam dovoljuje ponoviti to večkrat izrečeno misel: Ne asreU pri, ee asarene, ne veliki pedpi, ažti drega ■evareaaS —■ ■kigl življenje rite take nevarne kartira kat žtoveh asm! V večnem praatotejtitam boj« svojega ditiia doseči reč, ustvariti novo, pceMtt aamiga uto, proti moč-Sm ln testo kruto neunnlljanlm silam narave, kjer te telo prej na strani naravo kot ditiie. Je vsaka nejmanjto napah« lahko Kantova-ne s največ Jo ka nitjo. KoMcor se renti nnrint prime-rt v svetu ln prt naa v nekaterih podrobnostih Tsriihnjejo. je ven- dar aa večino naečllno, da ao rešil utopijanoa bodla! na dnu ali povrMm, b orehov kak* harelrih poškodb. Autopsij vseh primerih, - ko ao bile le so v ko so da gre sa smrt Največkrat aa ril pri po-pod p (kadar hne potap-obleko), toda kar aa sadu*, kar mu vseh ljsne, zaradi manjkanj* eradsu, mkaj amfor pod povr oo Vagon ga : alear dvigne re povratno, slasti to Je prej odpel obtaUbti pas -------- —---------- Mač neoprana Mena atova v " vodo. Vsčire, vrtag>dHh potapljačev, ve pove dati, da so MU pri prestam potapljanju, kadar ao aa preveč na aadržaU pod vodo, večkrat tik pred tam. da ae onesvestijo, nekateri pe. so ae tudi onesvestili. Njihove sreče Je bito, ds ao bili v hnn«ti tovarni, ki so jih ujeli, bodi* to re površini, aU ko so že leteli toniti, jih takoj spravili re Kopno ali čoln in nudili prvo pomoč. Zato Je tako važno p—ivilo: « I 2al •dane s tiare v potopitvi oi I veti tovari* re povežkti, d mu lahko priskočil na pomoč, aa v* to vedno tega premalokrat . vlaetl to gre aa potapije nje re reoatatevrem terenu. V Franciji ln ZDA imajo potapljaške previto. ' Iti med drugim terjajo, da ata dva potapljača hkrati pod vodo, tretji P* Ju n^ejn varuje a površina-______ kanja araku Js oetio tar ood sreča pri potapljanju- 'Tudi tu pride lahko do oraadlprire In au-ndl nje do utopitve. Talmžanl potapljači nosijo atoo večinoma tudi poleti saščltno neopren o ka- % zadnjih letih Je vse več nesreč tudi saradl nepazljivosti orožjem sa podvodni ribolc zaradi udarcev gliserjev uraeov njihovih propelerjev. V statistiki nesreč potapljačev ee vre bolj približujejo vrhu. Da M ae število nesreč mnenj še to. Je mednarodne organizacija predpisala aa podvodna lovov pisan, daleč viden plovec, določanih dlmanaU. da ga votalkl čolnov lahko op arijo. Seveda taki In podobni varnostni ukrepi re aadožčajo tona primarnega znanja ln kulture potaplja tev, čolnarjev, kopalcev Itd. Najbolj redke so nesreče, ki ao posledica srečanja s raznimi morskimi prebivalci, čeprav ee vsi teh ponavadi veliko bolj bojimo ln na morebitna srečanja s njimi pripravljamo. niti primera, da bi iov ln pa potapljača poškodoval morski pes, čeprav ao ae mnogi srečali s njim. Na svetovnem prvenstvu re Kubi ao rešim tekmovalcem mortiti p* nekajkrat odrešil plen s p e, '11 lovca. Enako sa lovcem na Jadranu, pes je večinama salo plato hitro- pobegne pred tarah pe plava v oddaljenosti, meeja i er ou»a niso pa napadli Je to pripetilo lo Mortiti pes Je v Id ni primerna za strel. Specialisti za lov na morske pse so avstralski podvodni lovci, ki jih streljajo z velikimi puškami na gumo. 1,5— 2 m dolga in 10 mm debela puščica *mn ponavadi eksplozivni naboj re vrhu. Morskega psa lovi vedno več lovcev hkrati, lov je trim : pa tudi ščitijo drug drugega. Pri nas je selo malo morskih psov. Zgodi se, so manj boje- PREMALO CAHA ZA POVRATEK — C« P1®*1. za™?^1 podvodnega lovca, se lahko znajde v vni stlsifcL či, ker ao očitno navajeni »civilizacije«. Za lovca, ki se ne misli poizkusiti z morskim psom, pa povzamemo nekatera pravila obnašanja pri srečanju z njim. V pravilih so izkušnje mnogih potapljačev, plavalcev, ponesrečencev s potopljenih ladij, kakor tudi spoznanja raziskovalnih institucij, zlasti ameriških, ki so proučevale razne primere obrambe pred morskimi psi. Temeljno pravilo, na katerega posebej opozarjamo, je: človek mora biti vnaprej pripravljen na srečanje z morskim psom in poznati vsa pravila ravnanja. Zato se Je treba poskusiti vživeti v srečanje in ponavljati pravila ravnanja. V primeru resničnega srečanja je odločilnega pomena hitrost reagiranja, spontanosti, pa vendar pravilnost ukrepanja. Avtomatizirana motorika je zato nadvse potrebna. V takih trenutkih ni časa za razmišljanje, ampak samo za akcijo. 1. Obnašaj se mimo, v nobenem primeru ne beši! To psa preseneča, ker je navajen, da vse beži pred njim. 2. Ce kroži okoli tebe je dobro zavpiti. 3. V skrajnem primeru pojdi proti njemu, ne kaži strahu; udarec po gobcu s topim predmetom je ponavadi selo uspešsn (veliko potapljačev nosi s seboj 1 m do 1.5 m dolgo palico). 4. Streljati v obrambi z neprimerno puško je zelo nevarno, ker slab strel psa samo razdraži 5. Ne nosi ujetih rib pri sebi, ker privlačijo in dražijo pia.1 Ponavljamo pa še enkrat: v Ju-J® 15.000 registriranih po-tspijačev, tisoči in tisoči p* se gkvarjajo s podvodnim ribolovom v dopustu. Doslej med Dotaoljačt in podvodnimi lovci prinss za-radi morskega psa ni Mio smrt-ren primera! ostane tore) se enkrat: Pod »odo je prva nevarnost aa človeka, človek sam. KREŠO PETROVIA PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE1 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE Tito: Preobrat v odnosih Predsednik republike ob sklenitvi sporazuma med Sovjetsko zvezo in ZRN Ob sklenitvi sporazuma med Sovjetsko zvezo in ZRN je predsednik republike Josip Bros Tito na prošnjo diplomatskega urednika Tanjuga dal naslednjo krajšo izjavo: »Sporazum med Sovjetsko ■veao in ZRN je zelo pomemben korak pri urejevanju povojnih razmer v Evropi, ki ao kot dediščina druge svetovne vojne ogrožale odnose med evropskimi državami, o-teževale širše evropsko sodelovanje in bile nenehna nevarnost za mir in varnost na naši celini. Sporazum priča o realizmu atove vlade v Bonnu in sovjetske vlade ter opozarja,-da je treba spoštovati dejansko ■tanje, naštelo v povojnem evropskem razvoju. Sprejeti sedanje meje v Evropi in njihovo nedotakljivost pomeni vsekakor pomemben prispevek k trdnosti in miru v Evropi. To je še zlasti pomembno če gre za mejo Odra—Nisa ali mejo med Nemci jama. Sporazum med Sovjetsko ■vezo in ZRN tudi potrjuje, da je s potrpežljivimi pogajanji mogoče najti miroljubno rešitev tudi za tako pomembna in zapletena vprašanja. kot so na primer ta jz sporazuma. Upravičeno je mogoče pričakovati, da bo ta pomemben sporazum med ZRN in SZ pripomogel k nadaljnjemu urejevanju razmer v Evropi, h krepitvi evropskega sodelovanja in varnosti in da lahko postane nasploh preobrat v razvoju odnosov v Evropi in razširitvi evropskega sodelovanja«. LJUBLJANA, PONEDELJEK, 17. AVGUSTA 1970 - LETO XII. - ftTEV. 222 Izrael: umik raket! Obrambni minister Dajan: Izrael se bo pogajal na Cipru, če b§ ZAH umaknila rakete, postavljene 19 km od Sueškega prekopa po prekinitvi 01 nja JERUZALEM, TEL AVIV, WASHINGTON. (APP, UPI, AP). Izrael je grozil, da bo zavlačeval mirovna pogajanja, pa tudi New Yorit jim ne ustreza kot kraj pogovorov. Namestnik generalnega direk&orj« izraelskega zunanjega ministrstva Mcrdekaj Gazit je izjavil, da izraelska vlada razpravlja o zavlače-vanju pogovorov s posebnim odposlancem OZN Jarringom, dokler ne bo dobila prekopu* SV°je obtožbe’ da ->e dvakrat kršil prekinitev ognja ob Sueškem V intervjuju za izraelski radio je Gazit tudi izjavil, naj bi na željo Izraela pogovori potekali na ravni zunanjih ministrov, a ne v New Torku, temveč »kje drugje«. Po njegovih besedah je Izrael mnenja, da so pogajanja preveč zapletena in ne morejo potekati na ravni veleposlanikov, New York pa je najmanj ustrezen kraj, predvsem zaradi pozornosti, ki bi jo tam vzbudila. Jotdanija in Egipt sta pri- . stala, naj bi pogajanja potekala v New Torku na ravni veleposlanikov in sta že izbrala svoje predstavnike. Iz političnih krogov v Jeruzalemu se je zvedelo, da bi Izrael želel pogajanja na Cipru, s pogojem, da Egipčani odstranijo rakete, ki so jih postavili po prekinitvi ognja, kot trdi izraelski obrambni minister Dajan, devetnajst kilometrov od Sueškega prekopa. Izraelska predsednica Goi-da Meir je pozvala 2ide po vsem svetu, še zlasti v ZDA. da v letu 1972 zbero milijardo dolarjev pomoči Izraelu. O tem je danes poročal izraelski državni radio, ki je tudi omenil, da je Golda Meir to izjavila med nedav- Mitja Ribičič v Bergenu Predsednik ZIS obišče švedsko, kjer se bo sestal z Olofom Palmejem OSLO, 16. avgusta (Tanjug) — Zadnji dan obiska na Norveškem je predsednik ZIS Mitja Ribičič preživel v Bergenu. V tem znanem kulturnem in gospodarskem središč.u Norveške je pred-aednik občine priredil jugoslovanskim gostom slavnostno kosilo in jim razkazal mestne mamenistost i. Predsednik ZIS je sprejel tamkajšnje novinarje in odgovarjal na njihova vprašanja. Mitja Ribičič bo odpotoval na švedsko, kjer se bo sestal s predsednikom vlade Olofom Palmejem. Zastrupitev z gobami na Poljskem VARŠAVA, 16. avgusta (Tanjug). Množična zastrupitev m gobami v iWelkopolscu se je končala tragično. Od 30 obolelih večinoma članov iste družine, jih je doslej umrlo pet. Dosedanje množične zastrupitve z gobami na Poljskem niso terjale smrtnih žrtev. Poslanica zambijskega predsednika Jradni delegaciji Zambije obiskali Bagdad in Bejrut pred Lusako 1970 BAGDAD, BEJRUT, 16. avgusta (MENA) — V ’ Bagdad je danes dopotoval zambijski državni minister Matia An-kland, ki prinaša šefu iraške države El Bakru poslanico zambijskega predsednika. Poslanica se nanaša na priprave aa tretjo konferenco neuvrščenih v Lusaki. Zambijskega odposlanca je »prejel' tudi državni minister in vršilec dolžnosti zunanjega ministra Rašid el Rifai. Uradna zambijska delegacija je danes dopotovala v Libanon in predsedniku He-louu izročila povabilo, naj se udeleži konference neuvrščenih. Delegacija bo s povabili obiskala še več drugih neuvrščenih držav. ZAR uradno ne bo odgovorila Izraelu Egiptovski funkcionarji obtožujejo Izrael, »da umetno ustvarja hrup« NEW YORK, KAIRO, TEL AVIV, 16. avgusta- (Reuter, MEJNA, UPI). Egipt ne bo uradno odgovoril na izraelske obtožbe, da je egiptovska armada postavila na območju Sueškega prekopa nove rakete, piše k ni reki »Al Ahram«. Egiptovski funkcionarji pa v tej zvezi obtožujejo Izrael, da »umetno ustvarja hrup, s katerim namerava onemogočiti pogovore z odposlancem U Tanta Jarringom«. Po njihovem mnenju je bila izraelska vlada prisiljena sprejeti pogovore na pritisk Washingtona, potem ko je Egipt pristal na ameriško mirovno pobudo. nimi pogovori s predstojniki ustanov in organizacij aa zbiranje pomoči Izraelu. Menijo, da v tej akciji za zbiranje denarja, š katerim financirajo vojaške in druge nakupe v i ki državi, leta 1971 ne bodo zbrali niti polovico vsote, ki jo je Golda Meir zahtevala aa leto 1972. Radio je tudi omenil, da so ameriški Židi zagotovili pred. sednici, da bodo, po vsem sodeč, zbrali eno milijardo pravočasno. Uradni Washington »čaka na razvoj dogodkov«, medtem ko posluša nenehne izraelske obtožbe, da ZAR krši sporazum o prekinitvi ognja. V Washingtoou tako ravnajo morda zaradi tega, ker se jim izraelske trditve ne ade dovolj prepričljive, ali pa. ker se zanje ne zmenijo. Predstavnik State Departmen. ta je včeraj izjavil, da bodo ZDA še nadalje »proučevale izraelske obtožbe«. Pri tem pa ni hotel komentirati že druge izraelske pritožbe, ki se nanaša na ravnanje ZAR. V dobro obveščenih krogih menijo, da bo morda uradni Washington v ponedeljek odgovoril na izraelske pritožbe; če bi se obtožbe iz Izraela izkazale kot točne, bi ZDA lahko zahtevale od ZSSR hi ZAR, naj umaknejo rakete z novih položajev, ali pa bi popustile izraelskim zahtevam in tej državi poslale lovce - bombni, ke »phantom«, elektronske naprave in drugo vojaško opremo. ce ao pritisnili a novimi da-jatvami.-Po uvedbi novih da kov bodo draže plačevali bencin, cigarete, poštne in telefonske storitve in vino. Izraelski finančni minister Sapir je isjsvil, da se bo z novimi davki, ki naj bi jih vlada o-dobri!* danes, v državni blagajni nabralo še 450 milijonov izraelskih funtov (približno 130 milijonov dolarjev). Minister Sapir je dejal, da ai ni obetati zmanjšanja izraelskih izdatkov za vojaške potrebe, ne sedaj ne v bližnji prihodnosti. Omenil je, da Izrael porabi 67 odstotkov proračuna v vojaške namene. Kot primerjavo je navedel, da je država leta 1967, ko je bila junijska vojna, porabila za armado le 38 odstotkov proračuna. Minister je tudi opozoril, da bo Izrael še nadalje zbiral dokajšnja sredstva med Židi v svetu. VOJAK ZAR NA ČRTI PREMIRJA OB SUEZU Telefoto: UPT Eksplozija v Belfastu BELFAST, 16. avgusta (UPI) — Močna eksplozija je davi v Belfastu poškodovala hišo, v kateri stanuje liberalna člani, ca vladajoče unionistične stranke v severnoirskem parlamentu Anne Dixon. Kot je sporočila policija, Duoonovm ni bila poškodovana. -Volivci njenem okrožju so pred kratkim glasovali proti njej. Eksplozija sredi Belfasta je davi razdejala tudi britanski pomorski rekrutrri center v bližini mestne hiše. Porušen je bil del fasade, britanska vojska in mestna policija pa sta obkolili kraj nesreče. Slovo od Splita Predsednik republike je včeraj odpotoval z jahto »Jadran-1 ga i vonjih« ka« iz Splita med navdušenim pozdravljanjem meščanov J blago, ki bi pomej« Zajamčene Mie Skoraj na vseh po* svetovanjih o etru m* no ekonomskem razvoju kmetijstva v Sloveniji, id jin je pripravila Zveza komunistov, so omenjali zajamAžsa« cene za kmetijske pridelke in živino. Na mnogih posvetih pa so to vprašanje obravnavali zelo površno. Cuj je sicer jasen, tooa prenuuo so razmišljali, kako priti do njega. Najprej je treba odgovoriti na načelno vprašanje: ali družba lahko jamči določene najnižje cene za kmetijske pridelke ih živino, ne da bi vplivala na načrtovanje proizvodnje? Nikakor ne. Oblikd vplivanja družbe ali države pa so lahko različne. V ZR Nemčiji dajejo premije za klanje plemenskih goved, da bi zmanjšali prirejo mleka in proizvodnjo masla. Kmetovalec mora tudi obljubiti, da ne bo na mesto zaklanih krav postavil v hlev drugih. V ZDA omejujejo pridelovanje poljščin, npr. pšenice, s premijami za zmanjšanje posevkov. NObena država torej ne more odkupiti od kmetov vsega, kar bi pridelali, če proizvodnja ne bi bila načrtovana. Nobena družba toliko denarja. HASAN EL ZAJAT V obveščenih krogih ▼ ZAR menijo, da se bo pričetek mirovnih pogajanj o Srednjem vzhodu zavlekel še za teden dni. V teh krogih tudi zatrjujejo, da je nastal v zvezi s tem, kakšna naj bo raven delegacij obeh strani, večji problem kot so pričakovali in da je to glavni razlog za odložitev pogovorov. Kairski »Al Ahram« poroča, da je šef egiptovske delegacije v OZN Muhamed’ Hasan el Zajat -dopotoval v New York. Jutri se bo sestal z generalnim sekretarjem OZN U Tantom, posebnim odposlancem generalnega sekretarja Jarmigom in voditeljem ameriške delegacije v OZN Tostom. Sovjetsko-češko-slovaški manevri PRAGA, 16. avg. (AFP) — Sovjetsko-češkoslovaške vojaška manevre v CSSR, ki trajajo že drugi dan, so Sj tudi danes ogledali predsednik Ludvik Svoboda, prvj sekretar CK KP Češkoslovaške Gustav Husak in premier zvezne vlade Lubomir Strou-gal. »Odkriti pogovori" Sekretar Pavla VI. za mednarodne zadeve A. Casaroli o vzpostavitvi popolnih diplomatskih odnosov s SFRJ SPLIT, 16- avgusta. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito z ženo je davi po treh dneh z jahto »Jadranka« odpotoval iz Splita. Na poiti skoči mesto je predsednika Tita pozdravljalo več tisoč Spličanov in turistov. Predsednik je z mahanjem odzdravljal iz odprtega avtomobila. Predsednika republike in I vzkliki »živel Tito«, »Tito — njegovo ženo so spremljali * partija« zaželeli dragemu ao-dr. Vladimir Bakarič z ženo ZAGREB, 16. avgusta. (Tanjug). »Vzpostavitev popolnih diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in svetim sedežem kaže, da je bil proces, ki se je začel s protokolom leta 1966, pozitiven, tako pa sta ga ocenili tudi obe strani,« je za zagrebško televizijo izjavil sekretar Pavla* VI. za mednarodne zadeve AgosUno Casaroli, ki bo uradno obiskal Jugoslavijo. Splošno načelo protokola med svetim sedežem in jugoslovansko vlado izpred štirih let je veljalo postavljanju temeljev z* odkrite, lojalne in inskrene pogovore, v katerih bi bile možnosti za medsebojno razumevanje, čeprav tudi ne vselej za medsebojno soglasje je dejal 'Casaroli. Po Casarolijevem' mnenju ima beograjski protokol iz leta 1966 posebno obliko, ker ne določa konkordata ali kakega modusa vivendi. »Dobro veste,« je opozoril Casaroli, »da je bilo opaziti veliko težavo. Slo je za položaj jugoslovanske države, zvezne države, da ne bi nobeni od religij, ki obstajajo na jugoslovanskem območju, dali kakega posebnega položaja ali pooblastil oziroma prioritete. V tem je bila očitno glavna težava pri navezovanju posebnega jurisdikcijskega odnosa z eno od verskih skup- nosti, v tem primeru‘s katoliško cerkvijo« ' Monsignor Casaroli je v odgovoru na vprašanje o prisotnosti predstavnika svetega sedeža na konferenci v Lusaki med drugim dejal: »Odgovor je dokaj preprost. Na to je odgovoril sveti oče v pismu na osebno poslanico predsednika Tita, ki ga je obvestil o pobudi za to konferenco; želeti je, da bi se konferenca razširila tudi na tiste države, ki nimajo naziva neuvrščenosti, a niso članice političnih ali vojaških blokov in žele po svoje prispevati k miru. Sveti oče je v tej zvezi odgovoril, da bi sveti sedež, če bi mu poslali povabilo, razpravljal o možnosti, da pošlje svojega opazovalca — zaradi velike pozornosti in zanimanja ter ciljev te pobude. Torej ne gre za temveč za opazovalca, ki bi na kraju samem lahko bolje spremljal delo konference in tudi potrdil zaintersiranost za to pobudo.« »Sodelovanje opazovalcev vselej daje možnosti za neposredno aktivno posredovanje, ki lahko da poudarek nekaterim ciljem in namenu konference,« je na koncu dejal sekretar Pavla VI. za mednarodne zadeve v ekskluzivnem intervjuju s stalnim dopisnikom zagrebške televizije v Rimu Josipom Sen ti jem. dr. Savka Dabčevič-Kučarj Dragu tin Haramija, Maks Bače, Pero Pirker, Ivan šibi, admiral Ljubo Trota in predsednik občinske skupščine inž. Jakša Miličič. Predsednika Tita je na Pomolu proletarskih brigad pozdravila posadka »Jadranke«. Na pomolu se je predsednik poslovil od visokih republiških funkcionarjev, ki so ga spremljali med obiskom v Splitu, in od predstavnikov splitskih družbenopolitičnih organizacij. Ko so mu pionirji izročili cvetje, se je vkrcal na jahto. Na »Jadranko« ga je spremljal sekretar izvršnega komiteja CK ZKH Pero Pnker. Tedaj so zbrani Splitčani predrli kordon policije in s pomola tik ob jahti z Aretacije gverilcev v Montevideu MONTEVIDEO, 16. avg. — (Reuter). Urugvajske čete in policija so aretirale še pet gverilcev, pripadnikov organizacije »tupamarov«. Doslej so aretirali 60 ljudi. partija« zaželeli dragemu gostu prijetno pot. Predsednik Tito jim' je dobre volje in nasmejan odzdravljal. Natanko ob 8,45 uri je »Jadranka« odplula, tedaj pa so se oglasile tudi_ sirene vseh domačih in tujih ladij v pristanišču in tako pozdravile predsednika Tita. Ko je jahta izplula iz pristanišča, so se ji kot častno spremstvo pridružile patruljne ladje jugoslovanske vojne mornarice. Milijoni šilingov škode v Avstriji Neurje v Avstriji povzročilo škodo, ki jo cenijo na 400 milijonov šilingov DUNAJ, 16. avgusta- (Tanjug). Škodo, ki jo je neurje v zadnjih dneh povzročilo v Avstriji, ocenjujejo na dobrih 400 milijonov šilingov (200 milijonov dinarjev). Zlasti velika je na avstrijskem Štajerskem (za približno 150 milijonov šilingov). Konec prejšnjega tedna so hudourniki in zemeljski plazovi opustošili polja in uničili veliko hiš in drugih poslopij, ponekod pa tudi ceste in železniške proge. Štajerska vlada je zaprosila dunajsko, da prispeva 30 milijonov šilingov pomoči. škodo, ki jo je ta teden povzročila Donava, ko je pre- Napadi bombnikov Ameriške leteče trdnjave izvedle najbolj silovit napad v zadnjih dveh letih na bojišču v Južnem Vietnamu SAIGON, 16- avgusta. (AiP). Ameriški bombniki — leteče trdnjave — so v Južnem Vietnamu izvedle danes najbolj silovit napad v zadnjih dveh letih. V napadu na severozahodne kraje Južnega Vietnama je sodelovalo 50 letečih trdnjav, ki so odvrgle 1500 ton bomb na kraje, kjer naj bi bili položaji, skiarii&čn kako neposredno sodelovanje,, utrdbe in komunikacije osvobodilnih sil. GNEČA NA MEJNEM PREHODU — Na mejnem prehodu Rateče—Planica je vedno veliko število sodobnih Foto: E. Seihaus motoriziranih nomadov, ki hitijo k obali našega morja. Kot poroča ameriško poveljstvo v Saigonu, je bila to največja ameriška letalska akcija po 31. avgustu 1968. Pred tem so osvobodilne si- etmunska časopisna agencija je objavila protest zunanjega ministrstva, ki je odločno obsodilo ameriške letalske napade na vas Huong Lap, na severnem območju demilitarizirane cone, ki so jo baje bombardirali pet dni. stopila bregove v Gornji in Spodnji Avstriji, ocenjujejo na približno 100 milijonov šilingov. Na Koroškem so poplave Mure in hudournikov povzročile za približno 30 milijonov šilingov škode. Prebivalstvu ogroženih krajev sita priskočili na pomoč vojska in gasilska služba, pri utrjevanju nasipov ob Donavi pa je prostovoljno sodelovalo 10.000 ljudi. Kot pomoč prizadetemu prebivalstvu je avstrijska vlada namenila iz »kin/fa za elementarne nesreče približno 100 milijonov šilingov. Denar iz tega sklada je že pošel ki dunajska ter pokrajinske vlade bodo morale najti druge vire aa odstranjevanje posledic neurja. le bombardirale tri ameriška i oporišča severno od doline šau, med Laosom in Vietnamom. Ameriško poveljstvo zatrjuje, da je bilo med temi napadi ranjenih nekaj njihovih vojakov, a da ni bil nihče mrtev. Na 1 »boških bojiščih je zatišje, manjši spopadi so bili le v bližini Kompong "home v srednji Kambodži. Vi- Dr. Kaunda na jugoslovanski razstavi LUŠAKA, 16. avgusta (Tanjug) — Zambijski predsednik dr. Kaunda je danes zaprl razstavo fotografije »Jugoslavija včeraj in danes«, ki si jo je v mesecu dni ogledalo več tisoč prebivalcev glavnega mesta. V priložnostnem govoru je predsednik dr. Kaunda dejal, da je razstava pokazala uspehe junaškega in delovnega jugoslovanskega ljudstva, na kulturnem, gospodarskem, družbenem in »umstvenem področju. Majorja za pilote Izrael bo verjetno zahteval izpustitev svojih letalcev v zameno za Alžirca LONDON, 16. avgusta. (Reuter, AFP, AP). Britanski veleposlanik v Tel Avtvu je posredoval pri izraelskih oblasteh zaradi aretacije dveh Alžtroev na letališču v Tel Avtvu. Eden izmed aretiranih je major Hatib Dželul, generalni sekretar v predsedstvu vlade in bližnji sodelavec predsednika Bumedtena, drugi pa Ah BaizU. V Foreign Officeu so izjavili, da je Britanija posredovala, ker sta Alžirca potovala s britanskim letalom. Aretirana Alžirca 80 prepeljali v iks hotel kjer ju slišujejo- Izrael bo naj bež, preden ju bo izpustil, sb val osvoboditev vseh treh ie-raelakib letalcev v Egiptu in Siriji, piše »Jbrusatem Bosta. List tudi omenja, da bo izraelska vlada danes ponovno razpravljala o obeh Alžircih. Izraelsko zunanje ministrstvo pa m hotelo komentirati pisanja tega časopisa. Alžirska vlada je zahtevala od generalnega sekretarja OZN u Tanta, naj zaščiti alžirska državljana, ki so ju aretirale izraelske oblasti. Alžirija pričakuje, da bo U Tant ukrepal in naredil konec takemu nasilju ter posredoval, da ju bodo nemudoma iapustlli. Alžirsko noto je sekretarju izročil stalni predstavnik v OZN Jaški. Časnikarjem Je iajevil, da ba v kratkem spet govoril s U Tantom. Izrael pa medtem še ne kaša nikakršne pripravljenosti izpustiti , široi ki sta dopotoval* v Tel Aviv a letalom britanska družbe BOAC. propadlo v skladiščih. Zajamčene cene torej lahko veljajo le za take pridelke, ki jih bo mogoče porabiti doma ali izvoziti. Proizvodnja mora biti načrtna. Naša kmetijska proizvodnja pa je hudo neurejena, lahko bi jo imenovali priložnostna. Mnoge kmetijsko organizacije se še vedno povezujejo le z večjimi blagovnimi proizvajalci med -kmeti. Ne vedo pa, kaj bodo prinesli na trg drugi. To jim pogosto poruši vse načrte in predvidene cene, ali pa cene pretirano poraste j o v škodo porabnikov živil. Kmetijska proizvodnja bi morala biti bolje organizirana. O zadružništvu pa so različna mnenja. Gotovo je jasno, da zadruge, naj bodo take ali drugačne, ne morejo igrati podobne vloge kot nekdanji obrtniški cehi. Služiti bi morale predvsem za načrtovanje proizvodnje in proda ie. Zato bi morale biti Dovezane do re-Dubliškega in celo zveznega vrha, menijo nekateri. Ni treba prevzemati vsega, kar imajo v drugih državah. Dobro pa bi bilo, če bi uporabili, kar nam lahko koristi. Marsičesa bi se lahko naučili na Švedskem, Danskem in drugod. Njihove zadruge so predvsem gospodarske organizacije, ki skrbijo za proizvodnjo in prodajo. Tudi ori nas bi bilo treba to bolie organizirati. Kako naj okrog dva milijona kmetov v vsej dr-. *avi načrt,uie proizvod-nlo. če nima ustrezne nifranfttacile? Dnižba na nima toliko denarja. da bi lahko odkuni-t« Tvririollrp T»0 zR- poni na iih vrela na gno-j***0 **■ wh r*e bi mo- v>er»rloff Brez načrtne proizvodnje ne more biti zajamčenih cen. O tem pa so doslej premalo razpravljali. Ih tudi v* praksi premalo storili. JOŽE PETEK Tajfun »Wilda« TOKIO, ir. avgusta (Mto-ter). Tajfun »WUda« j* M ■nova pustošil po Jeodaa otoku Hoti k Meteorološka lušbe poročajo. aasš pomorski in letalakl pcomat med Hotcaktom i" oaradRjta japonskim otokom 4. stran * DELO NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO Fomsdetjek, 17. asguata 1970 UREJA UREDNIiKI ODBOR: Drago Saligar (glavni urednik), Duian Ban* ko (odgovorni urednik) , Jak Koprivc (notranja politika in gospodarstvo) . Božidar Pahor (zunanja politika) . Sergej Voinjak (kultura), Miro Zakrajšek. Matija Dermastja (dopisništvo, lokalna kronika) Evgen Bergant (šport), Dušan Trebše (centralna redakcija). Prijetna nedelja poštarjev Novomeško podjetje PTT ima velike načrte za prihodnje obdobje 5 let SEVNICA, 16. avgusta — Nad 500 aktivnih in upokoje- I oih poštarjev iz sedmih obeta Sirte Dolenjske je pri-Slo rtannn na VII. zbor PTT I delavcev, ka so se ga v par- 1 ku starodavnega seva iškega gradu udeležili tudi Številni svojci ta več Semičanov. Na dopoldanskem delu sporeda so počastili 25-letni-co osvoboditve s krajšim kulturnim sporedom. Sodelovala je tad: poštna godba is Maribora. Jakob Berič, direktor novomeškega PTT podjetja je ob tej priložnosti poročal o uspehih modernizacije PTT omrežja v spodnjem Posavju. Najpomembnejša pridobitev za sodobnejši telefonski promet širše Dolenjske je nedvomno nova avtomatska telefonska centrala v Sevnici, ki jo bodo izročili namenu v začetku jeseni. Sevnica bo dobila tudi novo poštno poslopje, do 1975 pa bo PTT podjetje Novo mesto razširilo še ATC Krško, povečalo medkrajevne zveze z Novim mestom in Krškim in Novim mestom in Brežicami, Jesenice na Dolenjskem pa bodo dobile novo ATC. Tudi sedanjo ATC ▼ Brežicah bodo povečali, za nadaljnjo modernizacijo poštne službe v Spodnjem Posavju pa bo podjetje od 1972 do 1975 porabilo nad 5 milijonov 825 tisoč din. Direktor podjetja je hkrati opisal investicijsko dejavnost poštne službe v občinah Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje, ki jo je delavski svet kolektiva medtem že sprejel. Popoldanski del zbora je potekel v športnih in zabavnih nastopih. Prihodnje srečanje članov kolektiva bo drugo leto v Brežicah. T. GOSNIK Pridobitev za lnex Adrio BEOGRAD. 16. avg. (Tanjug). Inex Adria Aviopromet bo z nakupom tretjega letala DC-9 pomnožil svojo čartersko floto. Letalo, ki ga bodo kupili pri družbi Douglas, Se bo v marsičem razlikovalo od doseoanjih dveh »dece-jsvcev«. V pičlih 30 minutah ga bodo lahko iz potniškega letala s 110 sedeži prelevili ▼ tovorno letalo, ki bo nosilo do 12 ton blaga. Letalo ki ga bodo Američani poslali našemu podjetju konec tega ali v začetku prihodnjega leta. bo prvo te vrste v Jugoslaviji- LEFOTICA 1870 — Na prireditvi v Umagu so v soboto zvečer izvolili za naj lepše dekle Jugoslavije splitsko baletko Silvano Kanazir. Na sliki: srečni anagovaOci čestitate njeni spremljevalki. Telefoto: Tanjug Lepotica Bleda za 1970 Na sobotni prireditvi so za miss Bleda izv.olili sedemnajstletno učenko Anso Lampret iz Ljubljane BLED, 16. avgusta. Dobili smo še eno miss — miss Bleda za leto 1970. Sinoči je v blejski Kazini prejela ta zveneči naslov sedemnajstletna Ansa Lampret, učenka trgovske šole iz Ljubljane. Pred več kot tisoč obiskovalci so prireditev, ki postaja že tradicija, vodili sodelavci blejskega zavoda za pospeševanje turizma. Koliko se jim je posrečilo pospešiti razcvet turizma samo s sinočnjo predstavo ženske lepote, na kateri se Miss Jugoslavije -Silvana Kanazir iz Splita KATORO, 16. avgusta — V turističnem naselju Katoro pri Umagu so sinoči izvolili miss Jugoslavije. Strokovna žirija se je odločila za Silvano Kanazir, 17-letno baletko iz Splita. Za prvo spremljevalko je izbrala Majdo Jazbec, delavko iz Tržiča, za drugo pa Sašo 2uržul, dijakinjo iz Budve. Kanazirjeva se bo prihodnje leto udeležila lepotnega tekmovanja v Miami Beac-hu. Jazbečeva pa se bo potegovala za miss Evrope. Izbor naj lepših Jugoslovank je popestril italijanski pevec popevk Little Tony. V. K. Nov avtokamp UMAG, 16. avg. — V Savudriji pri Umagu so odprli e-nega naj večjih in najbolje opremljenih avtomobilskih kampov na Jadranu, ki se razprostira na 35 hektarih zemljišča, s plažami, dolgimi okrog 2 km. Ta avtomobilski kamp je uredilo reško podjetje Bro-dokomerc, ki se v zadnjera času zelo uveljavlja v turističnem in hotelirskem gospodarstvu. Novi kamp Borozija, kakor so ga imenovali, lahko sprejme naenkrat okrog sedem ti. soč turistiv. Opremljen je tudi z vsem potrebnim, kar potrebujejo modemi avtomobilski nomadi: od velike, dobro opremljene trgovine do restavracije, s sanitarijami s toplo in mrzlo vodo ter s hladilniki. po katerih zadnje čase turisti zelo povprašujejo. Je kot konferansje pojavil tudi šarmantni znanec z malih ekranov — Miča Orlovič, tega še ne vemo. V dvorani, ki so jo ves čas prijetno hladili z odprto streho, se je kar trlo ljudi vseh mogočih narodnosti in Jezikov. Prav zaradi tega bi se morali prireditelji nekoliko bolj potruditi. Ne da bi jih grajali, saj je razen tega, da sta dve skupini gostov prejeli rezervacije za eno in isto mizo in ko sta se kasneje nekoliko preveč glasno »prepričevali«, čigava je, prireditev potekala dokaj nemoteno. Nekoliko nas je motil le sam izbor blejske lepotice. Zapisati moramo, da je bilo sinoči v Kazini vsaj polovica obiskovalcev iz tujine, katerim napovedovalci niso dovolj natančno razložili, kako bo izbor lepotice potekal. V petih jezikih so jih le seznanili, da pač izbirajo miss, kako, to pa bolj slabo. Takole je bilo: za najlepšo so lahko kandidirala vsa dekleta v dvorani. Tistim, ki so se odločile, so organizatorji razdelili številke. Ker pa je nekaj številk ostalo, saj se .jih je najprej prijavilo le devet, so jih skoraj vsilili drugim dekletom. Potem ko so gostje le po-tuhtali, kako bo potekal izbor. je šlo že bolj tekoče. Po nekaj plesih ob prijetnih zvokih ansambla Francija Puharja, petju Sonje Gabršček ter vmesni konferan-si Miče Orloviča, so obiskovalcem spet na dolgo in široko pojasnjevali, da so vsi žirija in da morajo številko najlepšega dekleta zapisati na hrbtno stran vstopnice. Ko je bilo opravljeno tudi to. je Mičo, zdaj v vlogi predsednika štiričlanske komisije, ki je štela glasove, svečano razglasil za miss Bleda 1970 prikupno Anso Lampret. Nagrado, veliko torto, sta za zmagovalko prispevala hotela Park in Golf. Po končanem ceremonialu nam je Jože Kotnik, šef Kazine, dejal: »Letošnji izbor miss smo hoteli organizirati mi, vendar nas je zavod prehitel z že prej podpisano pogodbo. Prihodnjič smo mi prireditelji (Kazina sodi k Park Hotelu) in upamo, da se bomo še bolj potrudili kot nocojšnji prireditelji.« VAŠO GASAR Rekordno število turistov RIJEKA. 16. avg. Na gornjem Jadranu so včeraj in danes zabeležili največji obisk turistov in izletnikov v letošnji turistični sezoni. Računajo, da je na tej obali trenutno okrog 300 tisoč turistov in izletnikov, kar je tukajšnji absolutni rekord. Tudi motornih vozil turistov je na tem območju več kot sito tisoč. Na ta velik obisk vplivajo prav gotovo izmene turistov na včerajšnji in današnji dan, nadalje lepo in sončno vreme, prav tako za tudi številne prireditve v turističnih krajih, ki so sinoči privabile množico izletnikov iz drugih domačih krajev, kakoj- tudi iz sosednje Italije. Včeraj in danes so bila tudi javna prometna sredstva hudo obremenjena. Na reški žeie-iniški postaji so zabeležili v minulih dveh dneh zaradi posebnih vlakov in okrepljenega rednega prometa, okrog 20.000 potnikov medtem ko pripelje in odpelje na avtobusno postajo in z nje dnevno celo po 300 avtobusov. Prav tako je živahen tudi zračni promet. Jasminka Portorož -1970 If portoroški noči izbrali najlepše dekle. Dragico Makovič iz Pirana PORTOROŽ, 16. avg. Najbrž še ni prišlo na nobeno prireditev doslej v to naše obmorsko letovišče toliko obiskovalcev, kot na sinočnjo portoroško noč. Osrednji del večera je bila volitev Jasminke 1970, ki se bo 27. in 28. avgusta potegovala za miss elegance v Italiji. V skoraj dveumem programu, ki so ga izvajali pevci zabavne glasbe Alfj Mitič, Jožica Svete in črnski pevec Al Fats Edvvard, spremljal pa jih je domači ansambel Vinka Horvata, so še najbolj ogreli občinstvo »Dubrovački trtibaduri«. Pred gledalci se je zvrstilo 13, večji del zelo mladih deklet med 15 in 17 leti. Posebna žirija je dokaj enotno izbrala za miss Jasminko 1970 16-letno frizersko vajenko Dragico Makovič. Spremljevalki Pa bosta Rozana Jesih iz Kranja ter Nevenka Zemljič iz Ljubljane. Veliko bolj kot izbor Jas-minke, je navdušil desettisočglavo množico, ki je napolnila vso portoroško obalo, velik ognjemet, ki je trajal pozno v noč. Letošnja portoroška noč, ki je pravzaprav vrh vsakoletne turistične sezone se po vsebini in po načinu izvedbe ni dosti razlikovala od tistih v prejšnjih letih. Z bogastvom novih objektov morajo iti vštric tudi bogastvo idej prj organiziranju prireditev, še zlasti takih, ki naj bodo enkraten dogodek sezone in ki si jih ogleda tako velika množica ljudi. G. G. Krka, Toplice in Bela krajina M oljsko potepanj« po Dolenjskem in po Beli krajini — Turistični vrvež vsepovsod — Najbolj živahno v Šmarjeških in Čateških toplicah . . . ■*» pO, Je bilo že ncfcsj anrtoaaobiknr, čeprav Je bilo še aoraanemo j oda Ob Krki navzdol so se imtav-W KobiHetj, takak ao primerne piro oriS za kopanje In peko ražnjičev in čevapčičev. Pred Dvorom Je bil na travniku r šotor, na Straškem mostu J« ribič namakal trnek Kratek skok in že smo ▼ Dol- Toplicah, kjer pa je bil <*> P°l devetih oMn ijakl beaen še i prt. Skupina Zagrebčanov, ki so prišli z avto-bu i, se Je nsraočno puhalo naokrog. Nekaj spretnih fantičkov pa se je že Ob 9. uri eao v Nosem i oblačke Je poku-. Po avtomobilski tor, v proštom Si meglo in kalo a cesti _ __ _ ________ ________ čeprav Je dovolj prometa. NI ------ki bi povzročali zvečer Je bilo tam blizu 5000 ljudi, trdijo optimisti. Na ča-teški noči «ta pela Višnja Korbar in Mišo Kovač, oder, ki so ga postavili na bazenu za modno revijo še stoji. Čeprav ss Je aa nekatere komaj končala sobota, je vrvež običajen, nedeljski. Toplice so na pragu Zagreba in Zagrebčani ao jih vzeli v zakup. Najbolj neučakani pečejo že ražnjiče. Na kapar lišču imajo dela čez glavo. V Šmarjeških Toplicah Je bazen premajhen, da hi sprejel približno 500 kopalcev, kolikor naj bi jih bilo danes v tem zdravilišču. Hotel je kajpak poln, za avtomobile je že zdavnaj zmanjkalo prostora v senci. Tako kot Skoraj povsod drugod, pobirajo parkirnino. Čudno j«, da izletniki bolj rinejo tja, kjer je dražje. Dinar za avto, po pet din za kopalca — prostora v bazenu pa kljub temu premalo. Krka pa je zastonj, idiličen mir vsepovsod — ljudi pa manj. No, tudi to ni čisto res. Na Otočcu je hotel poln, so polna parkirišča in je polno kopališče ob Krki. Zdaj pa pot pod noge in po cesti od Vinice proti Cr- Metulj iz čipke ŽELEZNIKI, 16. avgusta — številni obiskovalci VIII. čipkarskega dneva ao si z zanimanjem ogledali . tekmovanje 16 najboljših čipkaric iz 2L-rov, Vrhnike, Gorenje vasi in Železnikov. Pomerili so se ▼ hitrosti m kvaliteti izdelave čipke v obliki metulja. Najbolje se je izkazala Kati Kna-pič iz Vrhnike. Med tekmovalkami je bdi tudi 73-Ietnd Luka Lotrič iz Železnikov, ki el s svojim nastopom izven konkurence vsa. ko leto pridobi posebno naklonjenost gledalcev. Kot o-bičajno, so domače čipkarice tudi tokrat pripravile lepo razstavo svojih najboljših izdelkov. Prvo nagrado so prisodili kljekljanemu prtu Ane Lotrič. Za 90 razstavljenih izdelkov je bilo veliko zanimanje, saj so skoraj vse prodali. Danes so v Plavčevi hiši, v kateri so krajevne muzejske zbirke, odprli razstavo o zgodovini čipkarstva v Železnikih. Turistično društvo je za o-biskovalce svoje prireditve pripravilo tudi folklorni nastop skupine iz Primskoyega in zabavo s šaljivim sporedom. M. S. Moje orgle - moji otroci Govori nam znameniti sovjetski orglar Gari Grodberg LOV NA SPUŽVE — Sezona lova na spužve je na vrhuncu. Medtem ho se mladi lovci z otoka Krapnja nenehno potapljajo v morske globine, kjer iščejo spužve, starejši otočani nabrane spužve pridno prebirajo in pripravljajo na sušenje. . Telefoto: Tanjug Sloviti sovjetski orglar Gari Grodberg je te dni gost naše dežele. V petek je nastopil v stolnici in doživel navdušen sprejem pri poslušalcih. Ko se človek z njim pogovarja, ima občutek, da govori z orglami — tako poln in veličasten je njegov glas. Pa tudi sicer je Grodberg močne postave in odločnega koraka. Narodnosti pa mu po videzu ne bi mogli prisoditi. Govori tekočo nemščino in beseda o orglah je kot rdeča nit, ki prepleta vso njegovo dušo. »Za orgle sem se odločil, kot se človek odloči za poroko iz ljubezni,« pravi naš sobesednik. — Zakaj ste si izbrali prav orgle? »Orgle ao kralj vse glasbenih inštrumentov in ni ga glasbila, s katerim bi človek lahko tako izrazil svoja čustva, kot Jih z orglami,« odgovori ta pove, da je o orglah sanjal že kot otrok, ko je poslušal radio ali plošče aU pa orgle v cerkvi. Študiral j« na moskovskem konservatoriju ta Je danes solist moskovske univerze. Slovi kot neprekoaljhr interpreta-tor Bacha. »Bachove stvaritve so vrhunec glasbene umetnosti aa orgle. Ta genij je napisal toliko skladb, da ja čldveku potrebno celo življenje, ča hoče ta dela obvladati.« — Ste torej življenje posvetili Bachu? »Življenj« sem posvetil glasbi. Živim od nje in zanjo. Ca hočeš biti svoboden umetnik v pravem smislu, moraš vso svojo bit, vso svojo notranjo energijo posvetiti umetnosti, sicer ti ljudje ne verjamejo ...« — Verjamejo kaj? »• -. da tsražaš umetniške resnice, resnice glasbene umetnosti, če hočete. Zato pa so potrebna globoka čustva, brez čustev ni glasbenika. To je aksiom.« — Kako bi lahko razčlenili vašo predanost prglam? »Moje orgle so moji otroci.« — Imate tudi vaš« osebne orgle? »Ne, ker ne živim v koncertni dvorani, temveč v modernem stanovanju.« — Ali igrate tucu v cerkvah, saj ao orgle vendar del cerkve? »Ne pozabite, da imamn pri nas predvsem pravoslavne cerkve in te ne poznajo orgel. Zato orgle niso povezane z religijo,« pojasni, preden odgovori na naše vprašanje. »Da igram v cerkvah. Te ao namreč spremenjene v koncertne dvorane in spomenike.« — Moderna glasbe si je prisvojila tudi orgle. Kaj menite o tej »poroki«? »To je le moda, ki prida in gre. Električna org)«, kakršnih » poslužujejo, pa ao same samo seboj, ki tudi igra..a Sicer ima do moderne giazhe distanciran ottaoa, čeprav včasih rad poahiia tudi jaas mnaifcc in to po kakem napornem koncertu. Za beat pa pravi, da je prebučsn in človeka utruja.' — Alj povsod žsnjeU us- pohciT »To j« težko rmč kajti jas sem človek ta ne stroj.« — Kaj hočete s tem reči? »To, da včasih tudi Je* slabo igram, bodisi da sem slabo razpoložen, bodisi bolan. Je pa to same osebno hud udarec.« Včasih ao temu krive tudi slabe orgle, kajti % orgle meni, da so vsake drugačne. kot ljudje. Nanje ni lahko igrati, ker je to edino glasbilo, na katero se igra tudi z nogami. Vedno mu mora kdo pomagati. Gariju Grodbergu je žena tista, ki mu vedno stoji ob strani, kajti tudi sama je glasbenica. V Jugoslavijo ni prišla, ker ji zdravje potovanja ni dopustilo. Grodberg je razen interpre-tator tudi kompoiiist aa orgle, »vendar to počnem samo za nameček, če hočete za telovadbo mošgan.« Zgovoren je mojster orgel in rad govori o svoji domovini. Poudaril Je, da država selo skrbi aa glasbo ta on dela tudi v ministrstvu sa kulturo. Ljubljana mu je aelo všeč. sa Slovenijo pravi, da Je kot pravljična dežela. Občuduje Jo slasti ssradi selen je m smrek. »Smreka Je moje dreto, ker me spominja ne rodno Letonijo.« »p, fc nekaj je,« doda, »tu ae počutim kož doma, ker mi Je jezik šele n * ALBINA PODBEVSEK Izredno obiskana Gorenjska BLED, 16. avgusta. — Po včerajšnjem izredno g~»—» prometu aa gorenjskih cestah, at katerega ao številni tuji turieti povedali, da ga « redkokdaj doživijo na najbolj prometnih oaetah v tujini, ae je danes na Gorenjskem vrvež le mata polegel. Večina tujih gostov, predvsem Italijanov ta Nemoev. ae je uetarita na Bledu, v Bohinju in po okoliških naseljih kjer je bito vsepovsod videti polno tujih avtomobilov. Na Bledu so sinoči Se po polnoči iskali prenočišča. B. B. nomlju. Vinica je lepo urejena, po hišah je veliko cvetja ta aeleoja. Mimo Dragatuša hitimo proti Kanižarici. Črnomelj nas pozdravi precej zaspan. Do 10. ure je odprta danes, v nedeljo, le ena st ma špecerijska trgovinica, veliki Prebranin market pa je ves mogočen in zaprt. V hotelu Lahinja povedo, da je letos malo tujcev in .da so ležišča zadnja dva tedna zasedena s prehodnimi gosti. Spet naprej po asfaltu proti Metliki. Se prej, malo za Gradacem zavijemo na desno, kjer malce premajhna napisna tabla vabi na kopališče Podzemelj. Dober kilometer dobrega makadama je do tja. Nekateri zgodnji ko- palci lovijo rjavo barvo. Kolpa je zelo topla. Med obiskovalci je največ Ljubljančanov, Zagrebčanov in Karlovčanov, seveda pa ne manjka Novomeščanov. Se pet minut vožnje in že smo v Metliki, kjer že na prvi pogled kar kipi od življenja. Mercatorjeva trgovina, bogato založena z vsem, je odprta vtsako nedeljo in vsak prazni^ do 11. ure. Hotel Bela krajina je poln gostov. Največ je Italijanov, Francozov, Nizozemcev in Nemcev. Celodnevni penzion stane 50 din. Gostov je toliko da jih pošiljajo naprej v Črnomelj. Če bi se radi razgledali po Beli krajini, j0 mahnite po 12. uri na Veselico, ki je od- peta od 12. ure do poano v noč. Lepo preurejena zidanica, s teraso, parkiriščem in krasnim razgledam vas vabi. Ne bo vam žal! Prvi obiralci hmelja NOVO MESTO, 16. avgusta. V šentjesmejski ekonomski enoti novomeške kmetijske zadruge Kr so včeraj začeli obirati hmelj. V hmeljiščih, ki merijo 28 ha, je bilo prvi dan 150 obiralcev, a jih je že po nekaj urah obiranja pregnala ploha. Zeleno zlato obira tudi danes več kot 100 ljudi, zvečer ali v ponedeljek pa pričakujejo še 100 obiralcev iz Srbije, iz okolice Za-ječara. Računajo, da bodo ta teden začeli obirati hmelj tudi ▼ drugih hmeljiščih novomeške zadruge in tudi v Srebrničah, kjer ima hmeljev nasad kmetijska srednja šola Grm. J. SPLICHAL Nevihte, toča, požari V soboto je neurje s strelo in točo zajelo vse Pomurje -Dve kmetiji v ognju - Brez elektrike in telefonskih zvez MURSKA SOBOTA, 16. avg. Ogenj na dveh kmetijah, pretrgane telefonske zveze in pretrgana električna napeljava, povodenj in toča, debela včasih tudi kot kurje jajce, to je najbolj grob in otipljiv seštevek včerajšnjega neurja v Pomurju. Divje nevihte so se spravile nad pokrajino dvakrat, prvič popoldne in drugič zvečer, okoli sedme ure,. Takrat je v Cemelav-cih šinila strela v gospodarsko poslopje kmeta Stefana Skrileca. Ogenj se je bliskoma razširil, toda ne dosti počasneje so prihiteli do velikanskega ognjišča gasilci iz Murske Sobote. Obenem z vaškimi gasilci se jim je posrečilo zajeziti plamene. Ogenj pa je vendarle pogoltni! samo skednjevo in hlevsko ostrešje, 12 voz sena in nekaj kmečkega orodja. Skoda je velika. Ocenili so jo na kakih 30.000 dinarjev. Živino, ki je prestrašeno mukala v hlevu, so pravočasno rešili. Ob domala isti uri je strela zanetila požar tudi v Cankovi. Udarila je v gospodar- sko poslopje Terezije Žilavec. Ogenj je upepelil skedenj, pšenične snope, krmo za živino in kmečki voz. Skoda znaša približno 20.000 dinarjev. Razen domačih je plamene gasilo tudi 35 avstrijskih gasilcev. Drugače pa včerajšnji nalivi in. toča niso preveč škodovali kmetijstvu. Edino na prostem ved reče avtomobile je toča ranila z ne prehudimi praskami. Pač pa so odtrgani oblaki napravili hudo telefonsko zmedo. Popoldne Murska Sobota ni imela telefonske zveze z Radenci, Moravoi, Kuzmo, Rogaševci in z drugimi večjimi pomurskimi kraji. Strele, ki so kot za stavo udarjale iz nizkih oblakov, so na več kancih poškodovale električne daljnovode. Najhuje so prizadele daljnovod, ki pelje od Mačkovec do Rogaševec. Zato je za nekaj časa ostalo brez elektrike več krajev na Goričkem. Delavci EJektro Maribor so »rane« na žicah pozdravili in v goričkih vaseh je danes opoldne že svetila elektrika. Poročila o tem, kakšno je bilo vreme drugod, pravijo, da je v ormoški občini, tam, kjer meji na ljutomersko občino, samo deževalo. V Lendavi pa smo zvedeli, da so včeraj divjali nalivi in toča tudi v obmejnih madžarskih krajih. Iz Avstrije je prišlo tolažilno poročilo, da reka Mura zaradi sobotnega deževja ne bo prestopila bregov. P. POTOČNIK ELEKTRIČNE TERMOAKUMULACIJSKE PEČI električno ogrevanje čisto udobno higienično ekonomično moderno oblika male dimenzije prijetna toplota brez zalog goriva PriMJiična vrednost: 1,0 kVV, 1,5 kVV, * kW, 2,5 kW, % kW, 4 kW, 5 kVV. KOOPERACIJA AEG—MAGNOHROM PRODAJA IN SERVIS INDUSTRIJA ELEKTRONSKA DELO ★ stran s Njemu napitnino - skrb pa drugim Nekaj nenavadnih ocvirkov z Jadrana - korak prilt jajajo gostu - »Turizem naj rešujejo drugi« - »Zabavne« črpalke D(*» ob tsievianju poslušati ali ■ CMoptaom r toki brati o 1 manj < ft da letos turizem na morju ne cveti preveč, da je turistov manj kot »—d, da manj čaaa prebijejo pri nas, da negoddje>)o nad dra-o, nad premajhnimi areaki in predrago kokto, nad zasoljenim p ul m in dalmatinskim vinom — je preprosto. Toda ko človek dobri sam nekaj "»»■t*«i» turističnih ocvirkov, mu postane bridko j—— — «~j ee Nemec pri sosednji mizi, ki v zadnjem desetletju niti enkrat ni zamudil dopusta na čudovitem Jadranu, m^Jurja, če* da bo prihodnje leto odSei ▼ Španijo, Italijo, Grčijo ali pa kamorkoli drugam — aarao ▼ Jugoslavijo ga ne bo več. Drog* aMfca: I nek a črpalka. Na Pagu je amrngkalo elektrike. Kea se je to ago-dilo sredi dopoldneva, a na benrdnsfcl črpalki je nmtsle mučna situacija, je treba točki tako kot ▼ starih časih: na roke. Prodajalec najprej zaprosi, da bi bdo dobro, ko bi prišU pozneje. Potem, ko vidi, da is te moke de bo kruha, ker se s prašnim avtomobilom peč ne da voziti, se odloči, da bo m. polnil tank. Zraven pa pripomni, da v podobnih situacijah turisti bencin kar aaml natakajo ... kh pa na črpalki v Karlo! gu: možakar, ki toči bencin, pravi, da tHm« drobiža. Najraje bi te po-slal v bližnji hotel, on kajpak ne bo Sel. Potem bi rad, da bi počakal na drobiž. Glasno ne pove ne ene ne druge želje, ampak vidim mu Jih ▼ očeh. Potem si pravzaprav iželi, da M mu dal 445 dinarja napitnine. Saj to danes ni pravzaprav noben denar. Ker zares postajaš neučakan. pravi, da ti bo 15 par oprostil, ampak pripomni, da bi lahko počakal na drobiž. Nad kar takoj zapišem, da t&e ocvirki ne Pomenijo ant^nop^ande sa čudovito letovanje na Jadranu. Nikakor ne: aa tiste, ki ao pripravljeni raaumeti in potrditi, da se na napakah učimo (pri nas žal že predolgo). ho to samo prispevek, da se bodo zamisliti in ukrepali — če jim je kajpak kaj do našega turizma na morju. Prva slika: na plaži na Pagu ali pa na stojnici v Karlo-bagu — vseeno. Narejeno je namreč po istem receptu. Prodajalci spominkov so vsiljivi, da se Jih nikakor ne moreč otresti. Na nek način ti skušajo prodati vsaj osla tz lesa, če že ne tamburice ali česa večjega. Ih ker so prepričani, da Jugoslovani na morje zaradi draginje ne hodijo, začnejo v polomljeni nemščini ponujati svoje izdelke. Ih tako gre takale resnična ponudba: ogrlico a lesenimi koraldami ponudi vsiljivi kramar za osem starih tisočakov. Ko izve, da si domačin, sicer Slovenec, a še vedno domačin, spusti ceno na polovico. Ko mu poveš, da ti tako visoka cena sploh sne pade na pamet«, spusti še za polovico. Pri dveh tisočakih začneš barantati in po destih minutah lahko ogrlico kupiš za tisočaka. Ko se po nakupu spustiš v pogovor, ti brez sramu pojasni, da bo to smešno nizko ceno pri tujcu bogato zaračunal. Malce zaničljivo namigne, da tujci pri nakupu spominkov pač niso tako malenkostni, kot smo mL šanje, kaj mlak o navoju tartana, as pomDovsino srn,-smotrne in pove, da Je Slanu za raihni dohodek (ln napitnino). turiaem pa naj rešujejo drugi. Ih sares, če gost na morju vsak dan potre .tak ocvirek turističnega navduk Ja, potem časopisna poročila o nespodbudnem turističnem ti Ijenju na prev niso več tako na. hi tudi ne ves pogost# prttotbe tujih turistov, da Jib »odnje leto na bo več na Jadran... Sicer pa: m nujno, da sa bo vam agodUo lato, kot m je primerno piscu. JOŽE ŠPURHAT. TT?IZ™ — v P*1-?™***11 Pristanišču se na Športnih čolnih ta Jahtah vijejo zastave najrazličnejših drtnv. Vrve* v morakam mednem prebodu tudi priča, da je. turistična seeona na vrhuncu. Foto: j S Vrsta za jahte v Piranu Jahtni turizem se tudi pri nas vse bolj uveljavlja - V vseh treh morskih mejnih prehodih ob slo-venski obali se je julija ustavilo 1741 jaht - Dobra izbira - predolgo čakanje - Ni jaht na posodo Pred nekaj leti se je tudi pri nas začel hitreje ras- -- r Trstja slika: restavracija v Karlobagu. S trajekta se vsujejo potniki — lačni in žejni. Dva natakarja kot mumiji podpirata vrata kuhinje. Na vse mogoče kretnje se vzvišeno smehljata in prisegam, da mine dosti več kot pet minut, preden se eden počasi odloči in pristopi k mizi. Na malce ostreje zastavljeno vprašanje, zakaj tmi™ počasnost, odgovori, da korak prilagaja gostu. Na vpra. rij ati jahtni turizem. Povsod v svetu ta zvrst turisna hitro narašča, saj se sodobni ljudje, siti cestnega vrveža, tem raje napote po morja Uroki oesti. Pri nas se je ta zvrst turizma začela hitreje razvijati, ko so leta 1966 odprli morski mejni prehod v Piranu. Tega leta je priplulo in izplulo k piranskega mejnega pristanišča nad tisoč jaht in športnih čolnov. Lani pa je v piranskem mejnem pristanišču urejalo carinske in obmejne formalnosti nad 4000 posadk jaht in športnih čolnov. Razen mejnega prehoda v Piranu je vse leto odprt še mejni prehod v Kopru. Tu se je lani ustavilo 1343 jaht ta športnih čolnov. Letos junija pa so odprli tudi v izolskem pristanišču morski mejni prehod, tako da imajo letos vsa tri pristanišča Ob Težave v »gigantu svetovnih razmer" Kako se bo po rekonstrukciji lozniška tovarna celuloz-nih vlaken Viskoza izvlekla iz težav in nerentabilnosti? Po večletnem zastoju investicijskih del so pred kratkim končali gradnjo obrata za celulozo pri tovarni celuloznih vlaken »Viskoza« v Ložnici ob Drini. Te dni so v novem objektu začeli poskusno proizvodnjo viskozne celuloze. Novi objekt bo zagotovil pre-* skrbo »Viskoze« z osnovno surovino, ki jo je doslej dobavljala specializirana tovarna celuloze v Banjaluki. S tem objektom je v glav- nem zaključeno izvajanje ambicioznega programa rekonstrukcije in razširitve podjetja, po katerem naj bi postala Viskoza »gigant svetovnih razmer«. V izvajanju tega programa pa je lozniška Viskoza zašla v velike težave Pri izkoriščanju svoje polne zmogljivosti bi bila prisiljena izvažati več kot polovico svoje proizvodnje celuloznih vlaken, in to po cenah, ki ne krijejo stroškov. Dokončanje del pri gradnji tovarne celuloze Je omogočila šele obsežna akcija za sanacijo podjetja. Tovarna v Ložnici je začela obratovati leta 1958 in se je sprva uspešno razvijala. Čeprav Je domala krila vse domače potrebe, se je še pred reformo odločila za velikopotezno rekonstrukcijo in razširitev z usmeritvijo na izvoz, in to v času, ko je ob naglem razvoju proizvodnje sintetičnih vlaken konjunktura za celulo&ia vlakna že začela popuščati Tu je za Viskozo začetek nesreče. Možnosti plasmaja na svetovnem trgu so se zlasti zadnja leta še poslabšale. Namesto pričakovanega povečanja se je izvoz celulomib vlaken zmanjšal od 12.759 ton leta 1968 na 10.905 leta 1969. Letos pa je padel na polovico lanskega, namreč na 2750 ton v prvih petih mesecih nasproti 5655 tonam lani v enakem obdobju. Proizvodnja pa se . Je letos v prvem polletju - treba leto. dve, da si bo pri- slovenstd obali registrirane morske mejne prehode. Julija se je v vseh treh mejnih pristaniščih ustavilo 1741 jaht in športnih čolnov. Na prvem mestu je seveda piranski mejni prehod, kjer se je julija ustavilo 1491 tuja ter 3 naše jahte oziroma športni čolni. To je tudi razumljivo. kajti piransko pristanišče je privlačno, ker je do sem najbližja pot iz Benetk ali Gradeža, razen tega pa si je v nekaj letih pridobilo sloves prijetnega mejnega pristanišča, od koder je najugodnejše izhodišče za križarjenje ob zahodni istrski obali ter globlje proti Kvan-nerju. V pristanišču ima Prehrana bogato založeno, a mnogo pretesno poslovalnico za preskrbo tujih, ladij. Nič čudnega, da so tuji turisti, ki pridejo s plovnimi Objekti k nam, zadovoljni z izbiro blaga, mnogo pripomb pa imajo 'zaradi nepotrebno dolgega čakanja. Tudi sicer je pristanišče v Piranu te dni tako polno, da morajo jahte in športni čolni skorajda čakati v vrsti na ureditev carinskih in obmejnih formalnosti. Izola ima ugodno lego za razvoj jahtnega turizma. Sorazmerno velik pomol pa je julija sprejel le 112 tujih jaht in športnih čolnov. Bržčas bo naših teritorialnih voda. Zato imata za razvoj jahtnega turizma veliko boljše pogoje izolsko in piransko mejno pristanišče. V zadnjem času smo lahko brali v časnikih Tanjugove vesti iz Zagreba, da je mogoče v Dubrovniku. Rovinju in Por-torožu dobiti »družinske jahte« na posodo za najemnino od 70—120 dolarjev dnevno. Po tej vesti naj bi ta pristanišča imela 95 takih jaht Več velikih požarov in 6 hitrih ladij, v piranskem | ni bilo. Za Portorož in Piran mejnem pristanišču se doslej velja, da je taka vest iz trte še ni ustavila nobena taka zvita, čeprav bi pozdravili ladja, kajti v Portorožu eno- I tako obliko sodobnega postavno ni takega pristanišča, I morskega turizma, pa tudi takih ladij doslej še I Gustav Guzej '3 Konsekvence tudi za funkcionarje? Svet zvene sindikatov Jugoslavije je poslal i*™« predsedstvu konference sindikatov Titovih premogovnikov »Kreka-—Benoviči« v Tuzli. Povod za to je nedavno objavljeni uvodnik v časopisu RAD z naslovom »Breme tovornih vagonov«. Stališča v tem uvodniku, pravi pismo, no uradna staUičaniiti sveta sindikata Jugoslavije niti predsed-m se ni omejil od zahteve rudarjev, še m*Oj. da bi se Jim postavil po robu ali pa jih ne bi podpri. Kljub obljubi, da bodo storili vse za hitrejše in učinkovitejše reševanje pomanjkanja tovornih vago-nov, svet sindikata Jugoslavije obvešča rudarje, da bo predsedstvo na prvi prihodnji seji »nadrobno proučilo vsa dejstva glede Objave tega uvodnika in bo odločno vztrajalo, da bodo redakcije časopisa in avtorji uvodnika zato odgovarjali«. V sporočilu sveta sindikata Jugoslavije za javnost ki je bOo objavljeno v nedeljo, je bUo rečeno, da od-govomoet za uvodnik nosijo poleg redakcije časopisa »tudi nekateri sindikalni funkcionarji, ki so informirali avtorje uvodnika in svoja osebna gledanja prikazali kot stališče foruma«. V pismu rudarjem o tem se zdaj ne govori. Velja pa omeniti, da bo predsedstvo, ko bo »proučilo vsa dejstva«, ugotovilo tudi stopnjo odgovornosti, »nekaterih sindikalnih funkcionarjev« in bo odločno vztrajalo, da bodo »za to odgovarjali«, piše Politika. Vlaki brez voznega reda Novi vozni red ra leti 1970 im 1971, ki je v uporabi od zadnjega tedna maja, so pripravljali precej dolgo ta lahko bi rekli, da je ambiciozen. 2e prve dni junija pa so sama železničarji priznali, da se ne izvaja najbolje, železniško podjetje Ljubljana je na primer Protestiralo pn zagrebškem železniško transportnem podjetju, ker je v začetku junija sprejemalo Šampion ekspres s 50 minutno zamudo, Istambul s 120 minut zamude, Slovenija s 103 minute itd. Vlaka imajo za, mude tudi na progah drugih podjetij. Uvedba električnih lokomotiv ta naknadna dela na progi Zagreb —Beograd, so prispevala k temu, da so po uvedbi novega voznega reda vlaki prihajali povprečno s polurno zamudo. Na progah pri Beogradu so takrat električne lokomotive vozile namesto s 100 ta 60 ki-tometrov na uro, kot je bilo predvideno v voznem redu, samo s 50 »siroma 40 kilometrov na uro. Strokovnjaki so izračunali, da so v prvih 4 mesecih letos zamude potniških vlakov večje v primerjav: z istim obdobjem lana za 11 odst., p-ri tovornih vlakih pa celo 20 odst. Ta »nalezljiva bolezen« se ni mogla izogniti niti najhitrejših in najdražjih vlakov ki so namenjeni poslovnim ljudem. Tako je »Emona-’ eucpres« (Ljubljana-Beograd) prihajal tudi z enourno zamudo, piše »Borba«. Investicijska »mrzlica" velenjskih upokojencev ^ovihe«ir«^e-detl 2p?.k°J'enci med obiskom pri velenjskih kolegih? - Še 50 novih garsonjer - Sofinanserji osebni upokojenci - Društvo brez dotacij 2e pred dobrimi trema leti, ko so v Velenju postavili prvi dom upokojencev, so Kmalu nov sistem finansiranja požarne varnosti? — Vzroki požarov V prvem polletju letos je!velenj' ilo v Slovenili že sms s.ko druStvo upokojencev, ki ir - zmanjšala na 12.346 ton nasproti 16.043 tonam lani. Ob rastoči porabi sintetike nazaduje proizvodnja celuloznih vlaken tudi drugod. V ZR Nemčiji je že lani stagnirala (podjetje Glanzstoff je zaprto svojo tovarno v Kolnu, zdaj pa je baje na vrsti še tovarna v Kas selu >- Letos v prvem polletju je zahodnonemška proizvodnja nazadovala za 12 odstotkov na 120.000 ton, medtem ko je proizvodnja sintetičnih vlaken nadalje narasla za 13 odstotkov in dosegla 250.000 ton. Kljub pomoči in sanacijski akciji gledajo ▼ jugoslovanski kemični industriji s skrbjo, kako se bo loz niški gigant izvlekel iz težav in iz nerentabilnosti, ki jo še povečuje breme anuitet za velika investicijska posojila F. S dobil letos odprti mejni pre hod sloves, kakršnega že ima piransko pristanišče. Prav tako ni prav, da niso bolj pohiteli s preureditvijo ribarnice v prostore za mejno ta carinsko službo. »Prehrana« je sicer za ribarnico uredila sorazmerno skromno poslovalnico za oskrbo jaht, toda ta je na loko skritem mestu, da jo morajo tudi sicer redke posadke ki se ustavljajo v Izoli, skorajda iskati z lučjo pri belem dnevu. V Kopru je julija zasidralo 121 tujih ter 17 naših jaht in športnih čolnov. Koper je za jahte in športne čolne nekoliko od rok. Tisti, ki pripeljejo iz Trsta in so namenjeni proti vodam zahodne Istre, navadno ne zavijejo v koprski zaliv. Se manj pa m tu ustavljajo ob povratku « Občan Kurent •Zaboga sine, le čemu n bo ta So- klic. kjer doseieS vse: denar. Mio. la. ko dobro ves, da se nikoli v tiv- ženske...« Ijenju ne boi izkopal iz težav,« je — Toda. očka... dejal oče sinu, ko si je izbiral šolo. »Dobro, dobro, pustiva trgovskega »Zakaj ne izbereš kaj donosnega, de- potnika pri miru Zakaj se nisi tedaj lial storitveno dejavnost.« nimo iolo za trgovske potnike. Videl Sel učit obrti. Končal bi denimo obrt — lička, očka, očka m odprl kemično čistilnico Ljudje boi, tu so denarci, tu je avtomobil, tu so potovanja. Joj sine. ko bi le vedel, kakšna so ta potovanja ...« — Toda, očka, jaz imam rad zemljepis, rad bi spoznal svet .. •Opusti ti zemljepisu, pravi oče. »Le zakaj bi bil zemljepis boljii od trgovskega potnika. Sine. saj ta ve, kje je vsaka, tudi najmanjša trgovinica, ve. kje se dobro je, kje so lepe ženske, kje je dobro Vince. Ko boi zra- ,Rad imam zemljepis... »Dobro, pustiva televizorje. Ali bi ti prinašali umazano garderobo. igrati nogomet? Susumi nogor,.c ti bi jo samo namočil v kemikalijah, taš. Z osemnajstimi teti boi postal vložil v likalni stroj in — dobil bi član prvega moštva. poiclicni igralec. denar.* — Očka. jaz imam rad zemljepis.. Za prvi podpis dva milu mn. čez Štiri leta za drugi podpis bos aottil šest •Morda bt imel raje delavnico za milijonov, za tretji deset milijonov, popravilo televizorjev. Veš, kmalu bo na četrti Sest milijonov m za peti dva v Jugoslaviji milijon televizorjev. Od milijona, skupaj osemnajst milijonov, tega milijona odpade na nate območ- Tvoja mesečna plača bi se gibala je vsaj en odstotek, to pa je 10.000 okoli 300 tisoč, kar bi v 16 letih ko-teleotzorjev. Televizor živi deset let. Ukor znaSa nogometna doba. zneslo njegovo življenje pa boi samo ti po- M milijonov. Ce bi bil dober strelec, daljSeval. To pomeni, da bo vsak te bi dobival za vsak gol po sto tisoč, levizor Sel dvakrat skozi tvoje roke. v tem času pa bi igral tisoč tekem in Vsak dan po Štirje in za vsakega po bi dosegel tisoč golov, to pa je sto pet starih tisočakov, pa izračunaj, milijonov dinarjev, torej skupno 176 Dnevno 20. mesečno milijon, v dese- milijonov legalnih dinarjev, kaj pa bi tih letih 120 milijonov . .« — Očka, jaz imam rad... •Niti inženir ne zasluži toliko, si- ____ stel, sine, se bo vse to pojavilo pred ne. Izračunaj, prosim te. Moj Sef je stal trener. Mesečna plača znaša mt- teboj kot zvezde na nebu ali kot zre inženir Ima plačo 350.000. To pomno- lijon sto tisoč, premije milijon, za la jabolka, zaradi katerih se ti sline Si z 12 in dobil boi Štiri miltjone in doseženo cedijo. Skočil bi do neba. samo da bi dvesto tisoč starih dinarjev. Ce to jih dosegel.. .* / — Toda, očka, jaz imam rad. ., pa je dobra tretjina tega. kar bi ti •Trgovski potnik, to ti je človek, ki zaslužil s televizorji. Pa to Se ni vse vse dobil pod roko. . — Očka... »Ko pa bi se naveličal žoge, bi po- prvo mesto deset milijonov. za drugo pet milijonov, vse sku- pomnožii z 10, je to t2 milijonov. To paj na leto nad 36 milijonov. Deset let delaj tako in imel bos Se dodat- nih 360 milijonov. Ce vse -o seštejeva, je v sebi združil klirmg tn konvertibil NaS inženir mora vsako leto plačati bos zaslužil 536 milijonov v 26 letih, no valuto. Ali veš, kaj je to klirtng? progresivni davek od 2 milijonov tn Ko boS to dosegel, tedaj vpiti tn Stu-Ne veš, seveda. To je nekaj podob- dvesto tisoč, kar mu v desetih letih diraj zemljepiste nega tvojemu zemljepisu. Revno, vzame pet do Sest milijonov dinarjev, sivo, brez krm. A konvertibilna valu tl pa. sine. M bil pavSalist in M plota, to je trgovski potnik, to je po- Cal nekaj simboličnega ker bi oprav- — Rad imam zemljepis .. »Za vraga, tedaj pa postani .,.« V. K. bilo v Sloveniji že 575 požarov, ki so povzročili za 40,655.813 dinarjev škode. Leta 1963 je bUo 1128, lani pa 1306 požarov. Lanski požari so povzročili za 61.253.000 škode ali kar za 23 % več, kot požari v letu 1968. Pred nekaj leti je bU v Sloveniji nekako eno ali dve leti po en velik katastrofalen požar s škodo, ki presega milijon dinarjev. Lani pa je bilp kar 11 velikih požarov, ki ao povzročili za 44 milijonov din škode. Med najpogostejšimi vzroki požarov navajajo gradbene pomanjkljivosti, strele, slabe električne napeljave tn otroško igro z vžigalicami (predvsem na podeželju). Največkrat je krivec človek s svojo pozabljivostjo, raztresenostjo ali malomarnostjo. Velikokrat sgorijo milijoni zaradi neprevidno odvrženega cigaretnega ogorka. Zakaj naraščata število požarov in škoda, ki jo le-ti povzročajo? Je vzrok premajhna preventiva? V gasilstvu se otepajo s finančnimi težavami. Nimajo dovolj denarja za preventivno dejavnost. Do leta 1967 so zavarovalnice odvajale nekaj denarja za delo preventivnih komisij in inšpekcij, Id so sistematično pregledovale vse objekte in opozarjale na napake, ki bi lahko povzročile ogenj. Te komisije so v glavnem prenehale delovati. Sedaj imajo v Sloveniji le nekatera večja mesta požarnovarnostne inšpektorje, drugod pa to delo opravljajo sanitarni inšpektorji. Poglavitni vzrok za zmanjšano preventivo kaže po mnenju republiškega inšpektorja za požarno varstvo ing. Mirana Babška iskati predvsem ▼ pomanjkanju denarja. Mnogi si obetajo boljši položaj s 1. januarjem 1971, ko naj bi dobili nov sistem finansiranja požarne varnosti. Med drugim Je predvidena uvedba posebnega prispevka, ki bi ga plačevali stanovalci in lastniki poslovnih agradb. S tako zbranimi sredstvi bi med drugim okrepili delo inšpekcijskih služb. Stanovalci bi letno plačevali 0,17 dinarjev od kvadratnega metra stanovanjske površine, lastniki poslovnih zgradb pa 0,34 din od kvadratnega metra. Primanjkuje tudi strokovnih gasilskih kadrov. V nekaterih delovnih organizacijah so po reformi pod pretveao varčevanja odpravili ali pa skrčili število gasilcev. Tako »daj marsikje opravljajo nalogo gasilca vratarji, čuvaji itd. šteje 1112 članov, v gosteh številne skupine iz različnih krajev. Nedavno, denimo, je v enem dnevu obiskalo izredno lepo urejen klub velenjskih upokojencev blizu 250 upokojencev, ki so semkaj prispeli s 6 avtobusi. Samo iz Sežane so pripeljali upokojence štirje avtobusi. V takih primerih je klub s teraso, ki premore tudi bife, veliko pretesen. Za razbremenitev je ob takšnih priložnostih balinišče ob domu ravno pravšnje. 2ivljenje in celotno aktivnost društva si v Velenju težko predstavljajo brez kluba ta vsega kar sodi zraven. Velenjski dom upokojencev premora zdaj 23 garsonjer. Mesečna najemnina znaša 170 dinarjev, vštevši sem tudi stroške za toplovodno ogrevanje. Kako velik je interes za takšen tip upokojenskih stanovanj, kaže odločitev vodstva velenjskega društva upokojencev, da že jeseni letos zasadijo lopate za novo hišo, v kateri bodo predvsem garsonjere za upokojence. Posa mezna garsonjera bo veljala 45.000 dinarjev. 2e zdaj imajo privarčevanih blizu 1,000.000 dinarjev. Nekaj bo primaknila še občina oz. stanovanjsko podjetje. Novi dom ob Tomšičevi ulici bo imel 50 sodobno opremljenih garsonjer, medtem ko bo v pritličju restavracija za samce. Tu se bodo lahko hranili upokojenci oz. si nosili brano v stanovanja. Društvo namerava pozneje tiste garsonjere, ki jih bodo za začetek naselili samci zaposleni v različnih delovnih organizacijah, od kupiti za potrebe upokojen cev. Sčasoma naj bi vseh 50 garsonjer naselili upokojenci Dogovarjajo se tudi za medi črnske sestre, ki bi bile v primeru bolezni bolj pri roki ostarelim. Zanimivo Je tudi, da trna Društvo upokojencev v Vele nju že več prijav osebnih upokojencev, ki želijo s svojimi prihranki sodelovali pri gradnji novega doma oz. si zagotoviti garsonjero v trajno last. Med pogovorom s društvenimi funkcionarji smo med drugim zvedeli, da bo to možno, vendar, da bi po smrti osebnega upokojenca oz. njegovega zakonskega druga društvo odkupilo stanovanje od dedičev. Pri tem bi kajpada obračunali amortizacijo. Na ta način bi namreč dosegli, da v domu upokojencev ne bi prišlo do prevelike pisanosti stanovalcev. Odločitev za večji objekt je pogojena z izredno dobro lokacijo, ki premore že vse potrebne komunalne naprave. O vseh teh praktičnih Izkušnjah teče beseda med upokojenci, ko pridejo v Velenje. Zanima jih, kajpak, tudi to,' kako je društvo, ki ima samo 30 odstotkov članov iz mesta, vtem ko so drugi iz okolice, uspelo razviti društveno delo, kakšni so medsebojni odnosi, družabno življenje ipd. Tu zvedo, da določen član vodstva v vsakem naselju spremlja življenje upokojencev, poroča o njihovih težavah in skrbeh, zvedo o pevskem zboru upokojencev, o številnih izletih doma in za tuje, o brezplačni pravni pomoči in drugih nasvetih in še o marsičem. Velenjsko društvo je za 340 svojih članov, ki so starejši od 70 let, priredilo julija sprejem in pogostitev. Kar 160 članov se je takega sprejema udeležilo v klubu, vtem ko so 40 bolnim v najrazličnejše kraje odnesli odborniki osebno sicer skromna darila. Se sedaj, mesec in pol po edinstvenem snidenju, teče o tem beseda med upokojenci. Mnogoštevilno društvo živi brez dotacij. Celo v svojem bifeju plačujejo vse dajatve. Da so računi čimbolj čisti, imajo ločeno knjigovodstvo, posebej za bife in klub ter posebej za društvo. Svetal in sončen dom upokojencev v Velenju pa v teh dneh vendarle od zunaj moti nekaj neprijetnega — preprost plevel na strani, ki je obrnjena proti središču mesta. Dvakrat so pokosili okolico doma, katerega zelenice so neločljivi deli velenjskih trat, kar sami. Sami so predlani in lani uredili okolico ta za več kot 2.000 dinarjev kupili grmičevja ta iglavcev Ali naj kot edina velenjska inštitucija ki ravnotako kot tangi plačuje prispevek za uporabo mestnega zemljišča, sami skrbijo za zelenice? S komunalnim podjetjem nikakor ne pridejo skupaj in dokaz dokaj čudnemu sporu je plevel pred sicer tako lepim ta toplim upokojenskim domovanjem. Marljivosti ta izredne pripravljenosti velenjskih upokojencev za najrazličnejše akcije končno le ne gre izrabljati. Po enaki logiki bi potlej morali zaposleni v velenjskem zdravstvenem domu, ki je v sosedstvu doma in kluba upokojencev, prav tako sami kositi trate pred domom, puliti plevel in obrezovati grmičja. Pa tega na delajo! FRANJO KRIVEC ŠOLSKO LETO _ SE ZAČENJA POI MLADINSKI KNJIGI Obiščite čimprej knjigarne in papirnice Mladinske knjige: ki\jige učbeniki priročniki aktovke iza. Uruge šolske potrebščine V LJUBLJANI: na Titovi 3, na Miklošičevi 40, v Nazorjevi 1 in v Nazorjevi 3 V MARIBORU: Partizanska 9, Gosposka 28, Jurčičeva 8 in v CELJU, DOMŽALAH, ŽALCU, VELENJU, PTUJU, SLOVENJEM GRADCU, KOBARIDU. BOVCU, TOLMINU. ZAGORJU, NOVEM MESTU, METLIKI, KRANJU. Povsod zahtevajte natančne sezname vsega, kar potrebujete v tem šolskem letu! IZBERITE Sl POMOČNIKA PLETILNI STROJI ŠIVALNI STROJI Singer, dvo-redm — 2.891,00 din regina — 2.550,00 din ko boste že pri nas si oglejte veliko izbiro • kristalnih lestencev • navadnih lestencev • nočnih svetilk • stenskih svetilk • rasni elektroinatalacljski material znamke bagat vesna jadranka tip 814 555 Slavica po rta bel: 555 Slavica 1.447.40 din 1.104,80 din 1.002,50 din 3.100,00 din 1.895.40 din 1.882.15 din 1.677,50 din E3 SUPERMARKET DOSTAVLJAMO TUDI NA DOM LJUBLJANA II.NADSTHUPJC ac 730 GQ.21.URE D. R. *xnn OBJAVE—OBVESTILA v. PONEDELJEK, 17. avgusta 1970 Festival rt. avguste ob 38 I Hlbhil*. OmamH kvartete ta OSSB. Znata b» I i* «Si pro-*"Hioi«i — Kratit op. 1*. H. 4 t -molu: Dvorak — Kratra op. M. * F-duru; Juk-Mt — n. godalni kvartal Ob »JO Ja v tatom aladaUKu o Krttankah Večer MEHIŠKIH PESMI a anramMora Magtafico J* Skopja. Prodaja vatopnic ▼ PMnifcoram paviljonu v Križankah od 10. do la. in od 17. do ».mo. Baaarvacije po telefonu _ ai-na. ••Jrtak. K avgusta ob 30. url Stolnica Ljubljana; Orgelski veder. Hubert Bergant, orgle, Ljubljana, spored: Bruhne, Bach, nauk, Ragv, T mgtiti, Vnm* Sak- Zanimiv spored v primer -afcoiju enega najboljših ju-organistov. »■ avgusta, ob 30JO atrij _latrata: Basthovnov večer — Trio Lorena: Primož, klavir, Toma« violina, Matija violončelo. JabfuJi meraoaopraniatka Eva Ob 30 JO letno gledslltče Kriian-be: R. Kurita: DOBRI VOJAK *VE»K. Opera SNG Maribor. ®Wgent: Boris Švara, režiran ranil Pretih, koreograf: Iko Ot-™- **n« in kostumi: Josef Va-«*. Konična opera po Haško-romanu Dori vojak Svejk. _ Vstopnice Križanke vsak dan od “■ 5*° to od 17. do 19. ter uro P»ad pridelkom. Reservacije po telefonu: 31-700. RTV Ljubljana SPORED ZA PONEDELJEK _ **>—«.00 DOBRO JUTRO! 5.00 JoroHIa; 5.30 Danes sa vas; 5.45 Infotu^allftia oddaja; 6.00 Jutranja kronika: «J0 Informativna odda- čila; I« g. »J Dreta* ran »erb Slpast; gM POOtuirai po-adrrai; »M Deere dapatafas — 10.15—13JB Pri vas Ro« — rara Ob UJO—11 Jo Poročila _ Turistični napotki ra tuje goalee 13JS Poročila; 13.10 Bach in-----1— il »I Mustri«; i3J» Kmetjjdd nasveti; 13.40 ««-(’— koncert pihalnih orksetrov; 13.0S Poročila: 13.15 Obvratila in aabaana glasbe; 13J0 Priporočajo vam... 1400 Pometla,- 14J0 Operetna melodija; 14 J* Rt minut m K 14J5 KaR no-aluUei čestitajo 'm 14-56 Kreditna banka m hranilnim — Ljubljana; 15.00 Dogodki in od- mevi; 15 .30 Glsabsnl ; 15.40 Zabavni sbori; 1400 Vsak *■» ra vas, 17.00 Poročila: 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 1800 Poročila — Aktualnosti doma in v svetu; 14.15 sSignalia — Propagandna oddaja; lt.46 Na« po-dlistak; 10.00 Lahko noč, otroci! 10.10 Obvestila; 1*.15 Minuta a raramhlom Maksa Kumra; lt.35 Pet minut m EP; IS JO «j«^ dnevnik; 30.00 Čari Orff: -TTrm — opera v 5 slikah (starao); 31.56 Prijetne melodija s velikimi orkestri; 33.00 Poročila; 33.15 Za ljubi-trtje jama; 38.00 Poročila; 33.06 Literarni nokturno; 33.15 Melodije ra lahko noč; 34.00 Poročila In konec oddaje. TELEVIZIJA 17.16 MADŽARSKI TV meram (Pohorje. Plstivec do 17.30) (Beograd) 18.16 OBZORNIK (Ljubljana) 18.80 RISANKE IN SE KAJ (Ljubljana) 16.00 MOZAIK (Ljubljana) »■06 DIAPAZON — glasbena oddaja (Beograd) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 30.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 30.30 3—3—1 (Ljubljana) n jo ntSo'Y « qr*MK (Zgb) »16 TV c (Zagreb) lgjg jgcANONT (Bnnad) RDRA OBDAJA (Zambb) »Ji DU (1 »JO TV PROSPEKT (Zagreb) »J8 TV DNEVNIK (Beograd) »JO D. KOREZ) ITALIJANSKE TV 17.86 PORODILA (Zagreb) 17.18 IZOBRAŽEVALNA OPOAIA (Zagreb) 17.se TV ISOVTCE (Beograd) 30JS PROPAGANDMA OBDAJA — »J6 SSSl-AVA Ni CKJDAIJAOA IZ BEOGRADA 3.40 l£)wrro«t _ Oddaja TV „ Ljubljana (Zagreb) »JO TV DNEVNIK (B IKOO—1SJ0 Glasba po abecedi; 1* 00—13.00 Uvodni trak — prtslu-»Ujemo (reportaža) — pop umre — LP tetkia — Naravnost povedano — Snemajte, ne bo vam fal — Glasbena levica. 188M Kino SPORED ZA PONEDELIEK KINO UNION: »peto zaredi preureditve! KINO KOMUNA: Ne pravkar končanem filmskem festivalu ja pripadla Zlata Arenase najboljši film leta filmu LISICE, ki govori o času In-formbiroja. Režiser: Krsto Papič. Igrajo: Jagoda Kaloper. Adam Cejvan. Fabijan Sovago vid idr. n? št. 32. Predstave ob 15, 17. 1» in 21. uri. Ob 10. uri matineja angl. barv. W film LJUBEZENSKO IGRAČKANJE. KINO SLOGA: Dane. barv. W krim. komedija DIAMANT V BILJARDU. Reži-amt Nieolaa Gesner. Igrajo: Jean Seberg.. Claude Rich in Elaa Martinem. Zabavna zgodba o tatu, ki to v resnici ni! FN št. 30. Predstave ob 16, 18 in 30. uri. KINO VK: amer. berr. CS vrestem POČIVAJ V MIRU (Requ!enscant). Rešijs: Carlo Lizzani. Igrajo: Lou Castell, Marc Dammon, Pler— Paolo Pasolini idr. FN št. 31. Predstave ob 16, 18.15 in 30.30. KINO SISKA: Jaan-Paul Belmondo v eni svojih najboljših igralskih kreacij kot ambiciosni gangster Holin ▼ bane. barv. W krim. HO!. Re Zija: Robert Enrico. Igrata ia JCanna Shimkus in Sidnev Chaplin. Kratki film »Piknik« — Predstave ob 16. 18.15 in 30.30. Zaradi dolžine filma cene zvišane! KINO SAVA: amer. barv. CS vrestem MAŠČEVALEC NA KONJU. Režija — Dudd BoetMcher. Igra Randolph Scott. Predstava ob 17. uri. Zadnjikrat! POLETNI KINO BEŽIGRAD: amer. barv. CS vrestem REVOLVERJI NE DISKUTIRAJO. Režija: Leslie Salender. Predstava ob 20. uri. Prodaja vstopnic t vseh kinematografih od 14. ure dalje, sa matinejo, kino Sava in Bežigrad uro pred pričetkom. POLETNI KINO JLA: franc. barv. kom. NAIVNEŽ, glav. vi.: Louis da Funes in Bo-urril. Začetek predstave ob 20. uri. Prodaja vstopnic od 19. ura dalje. KINO TRIGLAV: amer.-ital. barv. CS kriminalka STARI GANGSTER, ob 18 in 2D. url. Igrata Edvvard G. Robinson in Janet Leigh. Prodaja vstopnic je od IT. ure dalje. KINO DOMŽALE: smer. barv. W film PLANIT OPIC, ob 30. uri. POTUJOČI- DOMŽALE: amer. barv. CS film MAT Hilli LJUBI IN UBIJA, gostovanje v Larah v Tuhinju, ob 30. uri. KINO RADOVLJICA: angl. barv. rab. film VROČI MI-LIJONI. ob 30. uri. KINO SORA. ŠKOFJA LOKA: amer. film ZADNJI KLIC, ob 19. url. KINO CENTER. KRANJ: amer. barv. OS • vratom film PUSTOLOVEC IZ TEKASA, ob ob 16 in 18. urni. Premiera franc. barv. CS film MALE VRLINE — VELIKI GREHI, ob 30. uri. KINO STORŽIČ. KRANJ: franc. barv. CS komedija VESELE POCrmiCE. ob 16. uri. Amer. barv. CS pust. film P KOT FUNT. ob 18. uri. Prsne. barv. ljub. drama 34 UR V ŽIVLJENJU ZENSKE, ob 30. uri. KINO DOM, KAMNIK: jap, barv. CS krim. film TIHOTAPCI ZLATA, ob 18 in 30. url. KINO RADIO. JESENICE: smer, barv. film NAJLEPSI ŠPORT ZA MOŠKE ob 17 in 18. url. KINO PLAVŽ. JESENICE: »mer, barv. CS film NA OBALI RZXE. ob 18 in 30. uri. KINO KRKA. NOVO MESTO: amer. barv. film LOČITEV PO AMOSISKO. Ob 18 In 30. uri. KINO SVOBODA. TRBOVLJE II: smer. pust. barv. W film SINOVI MUŠKETIRJEV, ob 17 in 19. uri . KINO ROGAŠKA SLATINA: franc. barv. CS film NOC VLOMILCEV, ob 17 in 30. uri. Prodaja vatopnic ob 18. uri. KINO SVOBODA, ŠEMPETER PRI GORICI: rara. barv. film OBRAMBA OBTOŽUJE ob 18.30 ln 30.30. TV fMlI MARIBOR KINO GLEDALIŠČE: ob 15.45, 18 in 30.15 amer. kinotečni zabavni film VEČNA EVA. KINO UNION: ob 15.30, 17.45 in 30. uri nem. barv. CS rab. pust. film STOT NIK. KI JE SPROŽIL SALVE SMEHA. KINO PARTIZAN: ob 15. uri predstava ra upokojence * angl. barv. filmom BAGDADSKI LOPOV'. Ob 17.45 in 20. uri amer. pust. film MOGOČNI JOE VOUNG. KINO UDARNIK: Ob 15.30. 17.45 in 20. uri franc, barv. zab. film ZLATA VDOVA. KINO POBREŽJE: aaprto! » Mali oglasi KS PATRU) a gr ba dovo-y««y«ra daraakoraJnevPat Uš MJubUanaa. SMEM NUJNO potrataijam prostor ra pisarno. Sporočite po taleSom •8-Š77 vsak Ara OS 17.—IS. ura rics l rratovradjs aZlberts. e?*- Mni rad .dobava v avgustu, te-I po tal. 314-233 k dan od 16.—17. ura. SOBO ali kot sostanovalec v Ljubljani iščam aa dijaka aradnje šole. Hanuš. Colje, na Otoku 11. 1361-8 - uahBbanka išče aoMeo; mnogo odsot-—sM inštrukcij in pred-Ponudbe pod »Septam- M1RNO dekle išče sobo. z mož-noMjo kuhanja- Plačuje mesečno. Ponudbe pod aSamae. 3M56-6 PRODAM oeebnl 'avto »Audi« 72 — letnik 1985 v odličnem stanju. Oglsd popoldan od 16. do 18. ure. Podržaj. Rožna ulica 35 —D. 23758-3 INŠTRUKTORJA slovenščine ra srednjo šolo iščem. Ponudbe pod »Takoj«. 38781-8 POTREBUJOČ sobo e posebnim vhodom in souporabo kopalnice v Ljubljani. Cen fene ponudbe pod »Dober plačnik«. 23787-8 ITALIJANSKI kombiniran otroški voaKek ugodno prodam. Skubic, Povšatova 59. 33789-4 MLAJŠO upokojenko sa varstvo 18 mesecev starega otroka sprejme Skubic. Povšetova 59. 33798-1 »OEM sobico ra tanta 14 let vzgojenega in čistega- Javite Soste-rič, Ljubljana, Saranovičeva 19 ali telefon 332-792. 33738-8 KAKAMBOMrtAN NSU prinz 110 naprodaj. Ponudbe pod »Karoserije«. 33798-3 PRODAM ali zamenjam tovorni avto chspel 450 D ali TAM pionir »J t. Jemec Jote. p. Grahovo 11 pri Cerknici. 33801-3 BIFE aa Bežigradom sprejme dve mladi točajki. Ponudbe pod »Sep* tember«. 33*08-1 DEKLE, pošteno, po možnosti s dežele, debi sobo in eventualno hrano ra pomoč v gospodinjstvu. Pismene ponudbe pod »Pridna«. 33867-1 PRODAM nov otroški športni voziček. Velika čolnarska 15, Ljubljana. 33818-4 PRODAMO dve gradiš garaži — prenosni. Ogled v ponedeljek po 15. uri. Kotelj, Tržaška 35—m. Ljubljana. 33813-4 ODDAMO sobo; dve postelji, kopalnica: dvema študentkama uslužbenkama ra 450. Dolničar. Celovška 3t0 b. 33814-8 MLADOPOROČENCA nujno iščeta sobo in kuhinjo ali sobo kjerkoli v Ljubljani. Naslov: Ulaga, Vodnikovo naselje 16. Llublja-na. 33815-6 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino aa srednje tole. Ponudbe pod »Uspeh«. 33817-8 ZAKONCA brez otrok Iščeta prstno ali opremljeno sobo v Šiški. Ponudba pod »Redno plačava«. 23S1S-8 Ličan, liana. ______ DUAK (17) MB* prijateljico ra akupM študij fiaika in fllonaflje. Ponudbe pod Hnmliran Qn»ern. DAM hrano in stanovanja ra pomoč na vrtu In hlevu. Mala čolnarska 10. 8M88-8 PREDSTAVNIK išče garsonjero ali opremljeno sobo a posebnim vbodom in po mošnnsii a souporabo kopalnice odnosno telefona. Ponudba pod »Soliden«. 88887-8 ŠTUDENT išče ogrevano sobo, po možnosti » posebnim vhodom. Ponudbe pod zCimpraje.' gg . t-g BRAT IN SESTRA (med. sestra — ica) nujno iščeta opremlja-no, ogrevano sobo s souporabo kopalnice, s mobzoatjo pranja in kuhanja v Centru ali bližnji okolici, ponudba pod »Posebni vbod«. 8MI8-S ENOSOBNO stanovanje ali garsonjero. centralna kurjava, iščeta dva študenta. Ponudbo pod »400«. 23841-t DVA MIRNA študenta iščeta aoibo v Ljubljani s 1. oktobrom. Kurjava raSeljena, ponudbe na naslov: Aleksander Bartalanič — Murska Sobota, Gregorčičeva 40. _____ ltll-4 ŠTUDENTKA išče ogrevano sobo ▼ Ljubljani. Ponudbe na MHoJka Leban. Koper. Bidovčevm 30—a. IBM RAZNE prevoze do «t opravim vsako popoldne. Tei. 57-9M po štirinajsti uri. 22514-2 Delovna skupnost 6P Gorenjski tisk Kranj razpisuje delovno mesto VODJE RAČUNOVODSTVA POSEBNI POGOJI: Kandidat mora imeti prvo ali drugo stopnjo pravne, ekonomske ali komercialne smeri in 5-letno prakso v ustrezni stroki. Ponudbe sprejema tajništvo podjetja CP Gorenjski tisk, Kranj, do 30. 8. 1970. 734» Obvestila • Jrcu\s Llltus L" vsa vabi na aanimiva potovanja: 36.-37. 6. GRAZ — DUNAJ — 350840 (priamtovanje na tradl-aionalnem kraljevem banketu); 3.—4. 10. VERONA — GARDSKO JEZERO — DOLOMITSKI PRELAZI — GORTINA D AMPEZ SO; 26-—36. 11. DUNAJ — BRATISLAVA — BUDIMPEŠTA. ENODNEVNI IZLETI: 38. 8. GROSSGLOCKNER. 6. 9. GORTINA D AMPE7.ZO: 13. 9. BENETKE — PADOVA; 30. t. KOROŠKA JEZERA. Vas Informacije in prijave v poslovalnicah v Ljubljani. Šubičeva 1. tol. 36-316 ta 30-188: Škofji Loki, Radovljici in na Bledu. —O ZSM* — Beograd, kompletna prehrana, bivanja, turistični program. vodiči. možnost kredita Informacije ta prijave: Biro ra medjunarodnu ramami omladtae i studensta Jugoslavije. Beograd, Trg bratstva 1 jedrnat va 7. telefon 6419*0. ggggo JG7> ZANIMIVA IN POCENI potovanja v Sovjetsko zvezo: MOSKVA — RIGA — LENINGRAD (IS dni), odbod 2. in 9. septembra, osna 1.480 din, KIJEV — LENINGRAD — MOSKVA (15 dm). odhod 4.. 12., 30. In a. septembra, cena 1.440 din, V oral so vračunani: p revo« s direktnim spalnikom Beograd — camannna Trg OF IS TeL 311-342, 314-888 3. 8. ZA MEDVOJNE IN-TERNIRANKE V PERUGI prirejamo v sodelovanju a komisijo ra internirance pri ZZB SOV Slovenije. 5 dnevni izlet a avtobusom: PADOVA — FIRENCE — PERUGIA — ANCONA — PESAKO — SAN MARINO — RAVEN NA 12. 9. 5-dneroo potovanje i avtobusom na 51. velesejem V LAUSANNE 39. 9. CARIGRAD — MALA .AZIJA 7-dnevno potovanje z letalom in avtobusom: CARl-GRAP — BIRSA — IZMIR — EFZS — PERGAM — TROJA 30. 9. 7-dnevno romanje s avtobusom v VEI-EHRAD (CSSR) in CZESTOCHOMO (Poljaka) 34. 9. 4-dnovno potovanje s avtobusom na OKTOBERFEST MUNCMEN 3. M. rara rti In adnata aanl-raonja ponavljamo EKUMENSKO ROMANJE z avtobusom po etatih in soifivats ae-mnatanlb s oblakom CARIGRADA S. 10. 4-dovno potovanje s letalom LONDON — AMSTERDAM 17. 10. 14-dnevno potovanja s avtobusom LONDON — PARIZ 17. 10. atraktivno 3-dnevno potovanje z letalom v ŠPANI-JOe MADRID — TOLEDO — VALLE DE LOS CAIDOB — EL ESCORUAL ZA PRAZNIK REPUBLIKE: 38. II. 2dnl s letalom v r»»m»«n SR lt. 3-dnl s avtobusom v — kolektivi! — 'AIR NASE POBER-NK PROGRAME ZA POTOVANJA IN MURK OB DNEVU Priporočamo vara: 30. avgusta — enodnevni izlet na GRUNT) — KATSCHBERG — dolina MURE — BREZE _____ CE- LOVEC, 6. septembra — enodnevni izlet VISARJE — PREDIL _____ BOVEC — VRBIC, 10. septembra — devetdnevni izlet združen z ogledom kulturnih zanimivosti SRBIJE ta MAKEDONIJE. 12. septembra — šestdnevni Izlet na svetovno prvenstvo frizerjev v STUTTGARTU z ogledom renskih slapov ta dela Švice, 12. septembra — dvodnevni Izlet na KOROŠKA JEZERA — GROSSGLOCKNER. 33. aeptatllbla — petdnevni telet v Švico — oblak 51. mednarodnega sejma v LAUSANNI. 27. septembra — enodnevni izlet po zapodnem obrobju POHORJA. 9. oktobra — petdnevni telet ▼ RIM. ki Je j rasni naj lepši — a ogledam PADOVE, FIRENC RIMA. SIENE. 8e je čas, da at raservlrate prijetne počitnice v Sapovl organizaciji: KARTEL STARI pri SPLITU — CRIKVENICA — VOLPARIJA pri Savudriji — REKA pri Piranu — KRANJSKA GORA. V sodri oran ju s potovalno agan-d jo JUGOTURS organiziramo aa* nimivo potovanje s letalom t MOSKVO ta LBONGRAD. Potovanje bo trajalo S dni s pnfaimi penzioni v hotelih A kategorije. Potovanje organiziramo 1. ta 23. septembra. Cena potovanja 1.800 dta — možnost obročnega odplačevanja. Prijave sprejemajo vse poslovalnice SAP — Ljubljana. —O Dežurne Bežigrad: KiSUeva 10, telefon — 810-538 Center ICkloKčeva e. 34, telefon 313-081 Moste—Polje: Prvomajska ulica S. telefon 316-155 Steka—Šentvid: Derčeva ulica 5 (aa občinsko stavbo), telefon 56-221 Vič—Rudnik: Postojnska 3«, tel* (on 61-121 Medvode: Medvode, telefon 71-215 OmroplJ*- ■ ivsnčna gorica: sočasno v stavbi bivšega ZD Ivančna gorica, telefon 76-439, telefon LM Štev. 78-403, 77-141 in 7S-4S4. Službe stalne pripravljenosti je aa Območja Črnuč — telefon štev. 314-317. Dobrava — Polhov Gradac. Vnanja gorice, Horjul in Velike Lašče. Nočna nedeljska ut praznična (lašnma zobna ambulanta je v sobni ambulanti v Nebotičniku, Kidričeva 1 n. nadstropje, soba štev. 5. Ambulanta nudi prvo pomoč * nujnih primerih m to vsak dan od 19. do 7. ure naslednjega dna, ob nedeljah to prsalkib ves iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiir TRGOVSKO PODJETJE »TOBAK« LJUBLJANA, KOTNIKOVA 10 vabi k sodelovanju t pedagoškega svetovalpa (profesorja) za šolska učila POGOJI: visoka šolska izobrazba biološke ali matematične smeri z najmanj 5-letno prakso in znanjem vsaj enega svetovnega jezika. Interesenti naj se osebno zglasijo v upravi podjetja v 15 dneh po objavi. 7343 ZLATO r, ASE > - - - (i I g s č o vred bo 40.00 din ■- • » 1 o r 11 n ž n o st ter naročite ta • v v so..mn, nci KOŠARKO 70 - ■a', a . ... li;. t a k < j da izrežete spodaj do- .• n .-, 17 men m jo odpošljete na naslov 1 ■ K DFLU L , u b 1 jana Titova 57 pp 29. NAROČILNICA ——W — Naslov . ' S to naročilnico nepreklicno naročam knjigo »ZLATO NAŠE«. Kupnino poravnam priloženi položnici po prejemu knjige. - podpis k v roviii L VELJKA NAGRADNA IGRA stop ■ir 1.. f l . met-hHiH \ 'V t v m nagrade: »s •TELEvizoRJuietovanja •gramofoni • URC •potovalke • In Talna blazine g kolekcije za aon&enje delial •veliko drugih lepih nagrad stop berite stop LJUBLJANA Lakarna MARIBOR DsSuma Iricarna 17. S. 70: Prt 1 du. Partizanska 1. službe BOčna o bs je ra anjns abisbs ne doma od 18. do 7. ure. ob nedeljah In pragi Ih lli vas dso la to v naslednjih sh i ms — jublj. FakultRta za naravoslovja in tohnologijo objavlja prosto delovno mesto • TEHNIŠKEGA SODELAVCA na oddolku za komijo POGOJ: diplomirani kemijski tehnik Ponudbe s življenjepisom sprejema oddelek zg kemijo, Ljubljana, Murnikoma 3. Objava vrij« do zasedbe 7341 PODJETJE »DINOS« LJUBLJANA o d d a v NAJEM okrog 120 m2 pokritega in zaprtega skladiščnega prostora na Rakeku Interesenti ai lahko pfontor ogledajo. Vae podrobnejše informacije lahko dob* v upravi podjetja — Ljubljana, Parmova 33 — splošni sektor. 7333 k. ll||3 . INDUSTRIJA TRANSPORTNE EMBALAŽE KANAL PRI NOVI GORICI POSLOVNIM PARTNERJEM SPOROČAMO: V Od 15. avgusta 1970 dalje imamo NOVO IME - NOV ZNAK: V PLASTIK Industrija plastičnih izdalkov in kovinskih izdelkov Kanal pri Novi Gorici - tel. 065-78-020, telegram: Plastik Kanal Predstavništvo: Beograd, Knez Mihajlova ul. 23 Proizvajamo: - plastične gajbe za transport pijač, povrtnini sadja itd. - plastične izdelke od 0,1 do 50 litrov z napisi - za potrebe prehrambene, kemične, farmacevtske in kozmetične industrije (plastenke, kante, balone itd.) - kovinske palete: ravne in boks-standardne in specialne SE PRIPOROČAMO! OBIŠČITE NAS NA JESENSKEM ZAGREBŠKEM VELESEJMU - PAVIUON 20 TISKARNA LJUDSKE PRAVICE razpisuje prosti delovni mesti 2 KURJAČEV POGOJI: izpit za upravljanje nizkotlačnih ali visokotlačnih Kotlov. Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba tiskarne do zasedbe delovnih mest. 7703 • Za madeže od rje, črnila, joda itd - za beljenje porumenelega perila belonit OSNOVNA ŠOLA TOMO BREJC KAMNIK razpisuje prosta delovna mesta: 1. UČITELJA matematike in fizike za nedoločen čas; pogoj: P ali PRU. Na razpolago je družinsko ali samsko stanovanje 2. UČITEUA matematike in fizike za določen čas s krajšim delovnim časom 10 učnih ur tedensko; P ali PRU 3. UČITELJA slovenskega in srbohrvat-skega jezika za določen čas s krajšim delovnim časom 13 učnih ur tedensko; P ali PRU. — Kandidati naj pošljejo ponudbe na svet šole 1» dni po objavi razpisa. 7339 ŠPORT-OPREMA LJUBLJANA, TACENSKA CESTA 29 r a a g 1 a š a naslednja prosta delovna mesta: KV MIZARJEV KV KLJUČAVNIČARJEV KV KOVAČA, veščega elektrovarjenja KV KOVINOSTRUGARJA Kandidati morajo imeti končano ustrezno šolo in najmanj 3-letno prakso v stroki ter urejeno vojaščino. — Preizkusno delo bo 90 dni. Nastop službe mogoč takoj. Pismene vloge je oddati na upravi podjetja. — Stanovanj ni na razpolago. 7337 OSSSSSSSBBSBSBSBSS NAJBOLJ BRANA KNJIGA NA JUGOSLOVANSKEM KNJIŽNEM TRGU B B B B B B Kot poročajo Iz Beograda m Iz drugih Krajev Jugoslavije je knjiga A Londona »PRIZNANJE« med najbolj iška' rami Ta teden Je na vrhu seznama hest-sellerjev. Knjigo Je Izdalo CGP DELO ln jo lahko naročite na spodaj priloženo naročilnico ali po telefonu na št. 311-871. Cena te zelo iskane ln zanimive knjige Je 30,00 dinarjev. r rassseassssssssssssssssssssssž NAROČILNICA Podpisani (-a) Naslov _______ it. tel. S to naročilnico nepreklicno naročam knjigo A. Londona PRIZNANJE. Znesek 30,00 din bom poravnal ob prejemu knjige. podpis _____m TISKA Riaoomn kmu_____ STVA LJUBLJANA 901-1 ............................................—TTIIII 1 00 aM* * UUiASNA SLUŽBA LJUBI JANA ŠUBICE ŠM1 ^ I8ABO6H gattMR, ;DA f, 1PVJMT TELEFON 11 - BRZOJAVNI NASLOV DELO LJUBLJANA - °11 ltnn ~ M—M* NAROČNINA M DINARJEV (MM STARIH DINARJEV) - ROKOPISOV NE VRAČAMO ŠUBIČEVA l, TELEFON 21 89« — ODDELEK ZA I-IUHI.iaim.-4k b: 2IRO RAČUN PRI SLU2BI DRUŽBENEGA KNJIGO VOD telefon dežurneaa urednika 20-646 it tmk Nova številka NN ntmaaov Tlll NA LETOVANJI Ali IZLETU PREDEN ODPOTUJETE.SI OGLEJTE DELO tovariš slop £UTO mi smp Iirfrazgledi PRI VSEH PRODAJALCIH ČASOPISOV ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦a milUllllllllil!!l!lllllilUlllllllllllllillllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilllllilllll Odbor za organizacijo in nagrajevanje pri LESNO INDUSTRIJSKEM KOMBINATU SAVINJA Celje razpisuje ZA ŠOLSKO LETO 1970/71 ŠTIPENDIJE za študij na naslednjih visokih, višjih in srednjih šolah: 1 ŠTIPENDIJO za študij na Gozdarski fakulteti v Zagrebu — lesno industrijski odsek 1 ŠTIPENDIJO za študij na fakulteti za strojništvo v Ljubljani 1 ŠTIPENDIJO za študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani — splošna komercialna smer 1 ŠTIPENDIJO za študij na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani — smer notranja oprema 1 ŠTIPENDIJO za študij na Višji tehniški varnostni šoli v Ljubljani 6 ŠTIPENDIJ za študij na Tehniški srednji šoli — lesno industrijski odsek Kandidati morajo predložiti naslednje dokumente: — prošnjo za štipendijo — prepis zadnjega šolskega spričevala — potrdilo o premoženjskem stanju — potrdilo o višini osebnih dohodkov staršev OSNOVNA ŠOLA Dol pri Ljubljani razpisuje prosto delovno mesto PREDMETNEGA UČITELJA za angleščino s dopolnjevanjem slovenščine Prijave sprejemamo 10 dni po objavi razpisa 7334 UGODNOST 2A NAROČNIKE DELA! DELO Rok za prijavo na razpis je 15 dni po objavi. 7338 NEZGODNO ZAVARUJE VSE SVOJE NAROČNIKE PRI ZAVAROVALNICI SAVA NE ODLAŠAJTE M CMPAEJ NAROČITE DELO S '4f, j < agrade: m avto 'spaček* ^ m •TELEvizoRji.ietovanja •gramofoni • uBKEpotonai • ležalne blazine #kolekciie za SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST. DA JE NENADOMA UMRL Janko Oblak ŽUPNIK V ŠENTJOŠTU NAD HORJULOM DAN POGREBA BO OBJAVLJEN NAKNADNO FARANI ŠENTJOŠT. 16. AVGUSTA 1970 »NANOS« Veletrgovfiko podjetje import-export POSTOJNA sprejme v uk DVA VAJENCA avtomobilske stroki za poslovalnico »Avtotrgovina« Ljubljana, Celovška ulica 111 Prijave pošljite na kadrovski cddelek podjetja »NANOS« Postojna, Tržaška cesta št. 59 do 24 8. 1970. 7340 potovalke ZAHVALA '"'b bridki iagubi našega dragega moža. očeta, starega očeta in strica Ivana Černeta Vevče 80 se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih dneh stali ob strani, z nami sočustvovali in izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti in darovali prelepo cvetje, posebna hvala dobrim sosedom za bodrilne besede Žalujoča žena Karolina, družini Černe in Dimic Po hudem trpljenju nas Je v 80. letu "starosti za vedno zapustila naša dobra teta Frančiška Korošec Pogreb pokojnice bo v torek, dne 18. avgusta 1970, ob 15.30 izpred mostu na pokopališče v Stepanji vasi Do pogreba leži v Frančiškovi mrliški vežici na Žalah Žalujoči: nečak in nečakinje ter drugo sorodstvo Ljubljana, Bizovik, 15. avgusta 1970 ZAHVALA Ob smrti našega dragega brata Antona Hočevarja se zahvaljujemo za spremstvo in darovane vence in cvetje na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in sestram nevrokirurgije v Ljubljani, ki so se trudili, da bi rešili njegovo življenje. Zahvaljujemo se tudi podj. »Teol« Ljubljana in govorniku tov. 2ie Miranu. Posebna hvala duhovniku gospodu Turšiču. Vsem še enkrat iskrena hvala. Zaročenka in vsi njegovi Ljubljana, 13. avgusta 1979 Po hudem trpljenju nas je zapustil naš ljubi mož, ata, stari ata, brat. tast, strle in svak t # Franc Baloh bivši gostilničar in lesni manipulant na Jesenicah Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 18.8.1970, ob 15.30 h hite žalosti na Jesenicah, cesta Maršala Tita 57, na pokopališče na Blejski Dobravi žalujoči: •ena Zora. hči Adeia s možem Jožetom in s otroki Otmarjem, Snežano in Boštjanom, sestra Ana ter brata Aloj« |n Lovro s vsemi svojimi Umrl nam Je naš dobri mož in oče Alojzij Vetrih železniški vlakovodja v pokoju Pogreb bo v ponedeljek, dne 17. avgusta 1970 ob 18.15 izpred Krištofove mrliške veže na Žalah Žalujoči: žena Alojzija, hčeri Draga In Dana z možem Viktorjem, vnuki Alenka, Matjaž. Tomaž in drugo sorodstvo Ljubljana, Gradec, Pivka ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi nate ljubljene mame, stare mame, sestre in tete Apolonije Zore se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so nsm v naj hujših trenutkih pomagali in z nami sočustvovali, jo obsuli o venci in cvetjem ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Po-aebno m aahvaljujemo zdravniku dr. Sur lan Milošu za njegovo plemenito skrb med njeno boleznijo, častiti duhovščini, pevcem pod vodstvom tov. Vodnik Ivana, gasilcem PGD Zadobrova-Snebrje in delovnim kolektivom Saturnus, Iskra-elementi, Biserka in Tribuna žalujoči: sinova In Merke s družinami ter sestra Francka Snebrje, Ljubljana, dne 15. avgusta 1970 I I I I storži mo ta ga aa. Zadeujakte te ni bil p ornim poete dnlgth sledi, ki no £h pustile Smlrlimiu pete, tudi ne. To bi Mia čudovita radeva m oddelek mueren fena pcetnžh odtisov, m ■muiomm niarwnn ▼ 1 -»ooj po parili umi, ki ja bil a vnetem trenutkom tebkudt, nobene priče te mod, ki ju odšel na oni svet po naj-božJ hladni potL Upal sem, da bodo ta pri- I Ko H mi trite to veliko testo simpatično, bi mu M povedal, kaj sam našel na tleh u Sorldnovl dnevni sobi, t£k pred žranooekkn oknom. Sej. ni bilo veliko na pogled, a povedalo je veliko — te to v je-sdou, ki ga ««**■ te porotniki najraje poslušajo. Sprva sem BrisUl, da je košček ledu, ki je odletet s ueonajega roba vrat, ko so odvlekli Soektea na balkon. Tako je bilo vsaj videti, dokler nisem tiste stvarce pobral — kot košček ledu m rahlim modrim dala ko sem trii spet zunaj na hodniku te so bdla vrata dnevne sobe zaprta za mojim hrbtom, sem si upal prižgati svetilko in pogledati, kaj sem bil našel. Nekaj časa se mi ni »delo nič posebnega — droben kipec iz. modrega stekla, ki je predstavljal mote s puško pod roko. Visok je Ml morda dva centimetra in glava se mu je končala ▼ majhen prstan. Toda polovica prstena je manjkala. Vroča kopel mi Je zelo pomagala. Zdaj sem se spomnil, kje sem bil ža videl tega strelca, ali vsaj enega, Id mu Je bil zelo podoben, v tem sem imel prednost pred fanti s oddelka za umore — oni se niso mešali v družabno življenje tako kot jaz. Seveda ml ni prišlo na misel, da bi prepusta tak desetkarafcni dokaz Hendsrso-nu — vsaj dokler se ne pomenim z lastnikom tega steklenega okraska, ne. Morda nisem imel ravno trdnih etičnih načel, ampak navsezadnje smrt Kima Sor-kina ni bila nobena izguba za skupnost. Pri tem je ostalo. Ko sem pozajtrkoval v okrepčevalnici za vogalom, sem tel v pisarno in se priprava na naporen dan. In dan je res postal naporen te prej, kot sem si bil mislil. Komaj sem slekel plašč je pozvonil telefon. Bil je Webster. •Veš kaj, Gletm?« Ta človek je vedno tako svež navsezgodaj zjutraj, da deluje name ravno tako kot udarec po hrbtu nekoga, ki ga muči huda migrena. •Kar ti ugibaj,« sem odvrnil. »Jaz ob taki uri nisem radoveden.« »O, pa boš — boš te videl.« Njegov glas je zvenel sveže te zdravo, »a najprej mi povej, ali te delaš na tisti zadevi Faraona?« »Ja, po malem. Zakaj?« Položil sem na mizo in premišljeval, kaj M ze- hal. če M mu povedki o HepUntoi te ~ Majevem trebuhu. A si kuj »vedel?« rih te ne,« sem odgovoril. »Preagoda: Je to, da M lahko rekel kaj zanesljivega Kako pa to, da te na lepem to zanima? Mislil sem. da so vsi pravniški geniji na tožilstvu prepričani, da gre za samomor!« »To je bilo pred meecem dni,« Je rt-kal. »Med tem časom pa se Je marsikaj kodlloj »Na primer?« »Nekdo je ustrelil garderoberko je tistega nočnega' lokala in ne moremo odkriti motiva.« »Mogoče je kdo kdaj izgubil čisto nov piašč te je od takrat alergičen na vso. garderoberke,« sem rekel. »To ni prav nič smešno,« je rekel hladno. »Mislil sem, da boš imel kakšno bolj tremo misel na zalogi.« Zdaj mi ni glas »venel prav nič navdušeno. »Oprosti — ampak prav nobene ideje nimam.« Dobro sem poznal javnega tožilca in njegov pristop. Ta še ni postavljal vprašanj samo zato, da bi se slišal govoriti. »Jaz imam dovolj skrbi z Ubito blagajničarko,« sem povzel. »Ena garderoberka več ali manj mi ne pomeni ničesar — pa naj je živa ali mrtva.« »Mogoče ti bo ta veliko pomenila,« Je zamrmral. »Ta punca ni bila kdorkoli —-delala je pri Zlati uri.« »No, in?« »Nikar ne bodi tako prekleto vzvišen.« je rekel jezno. »Ce ustrelijo dve dekleti iz enega lokala eno za drugo, to menda nekaj pomeni, ali ne?« »To Je res videti že kar nevaren po- _ klic,« sem pritrdil. »Ampak meni se še I vedno ni posvetilo.« * R »Pa čeprav sta bili prijateljici s Cecilijo Parsons?« »To sl ml povedal ti,« sem rekel, »in ko že govoriš, mi povej raje vse, kar imaš za bregom.« Za hip je Mio vse tiho, potem pa se je zasmejal — prijazen, prijateljski smeh. da me je postalo sram. Dober fant i« bil. Skoda, da je bil za javnega tožilca. Za radi tega je bil obdan z ograjo iz bodeče žice. »Nekaj malega sem res zamolčal,« je priznal. »Tako kot vedno,« sem rekel. »Ti imaš že od nekdaj navado, da igraš tako potuhnjeno. No, prav, kaj bo dobrega?« »Se en član organizacije Zlate ure je odpotoval s tega sveta.« »Beži no! Kdo pa spet?« »Sam veliki šef — Kirn Sorkin.« »Ali jetudi tega kdo počil?« Webster je komaj opazno pomolčal pa odgovoril: »Ne, kar umrl je. Moral je imeti slabo srce.« »Kdaj pa?« »Ponoči. Posti ežnlca ga je našla mrtvega okoli osmih zjutraj.« Z gnusom sem pdhniL »Torej j* umri' v postelji. Ni več pravice o» tem »vetu.« »Saj to je najbolj smešno,« je odgo- I voril Webster 8 takim glasom, kot bi se K prebijal skozi gozd besed, U mu rrieo bile všeč. »Ni bfl v postelji.« I I I I » m prciinBijevai, Kaj m ra- tme všeč. »Ni bfl v postelji.« | t, rzrx----------- FRANC ZEVNIK posestnik in bivši lesni trgovec Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 18. avgusta 1970, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče Videm-Dobrepolje Žalujoči: Sena Angela, sinovi Milan, Jože, Tone, Milko, hčerke Angelca, Ema, Albina, Anica, Tinca z družinami, brata Tone in Pavle ter sestra Francka Bruhanja vas, Dobrepolje, Ljubljana, Jesenice, Bled, Kamnik, Cleveland, 16. avgusta 1970 V GOSPOD JE MED ROMANJEM NA SV.VTSARJIH POKLICAL K SEBI SVOJEGA ZVESTEGA SLUŽABNIKA JANKA OBLAKA ŽUPNIKA V ŠT. JOŠTU NAD VRHNIKO POGREB POKOJNIKA BO PRAVOČASNO OBJAVLJEN DEKANIJSKA DUHOVŠČINA VRHNIKA, 16. AVGUSTA 1970 i ~r il' V '• .: V/ s* sončno delno oblačno oblačno dež nevihte enegf megla burja jugo topla fronta i hladna ▼ fronta "TW* okluzija »radiu*,? ciklC •ANKARA Vreme in temperatura za 16. avgust 1970 Kraji Ljubljana Planica Brnik Kredarica Maribor Sl. Gradec Celje Novo mesto Koper Beka Pulj Hvar Dubrovnik Magreb Beograd Sarajevo ritograd Skopje Celovec Gradec Dunaj Benetke Milano Jenova MUnchen Ztirtcb Rim Pariz Berlin Stockholm Moskva vreme *C ob 1 uri vreme t ob 13 uri oblačno 16 jasno 25 poloblačno 14 jasno 24 jasno 8 poloblačno 10 16 jasno 25 oblačno *• 15 poloblačno 24 megla 16 — — megla 15 poloblačno 25 jasno 21 jasno 25 jasno 22 jasno 28 ^•'rih-lačno 21 jasno 28 jasno 26 jasno 29 jasno 22 jasno 28 jasno 17 pol oblačno 26 oblačno 19 oblačno 25 jasno 14 jasno 27 jasno 24 jasno 32 jasno *19 jasno 32 jasno 17 iasno 25 megla 14 jasno 23 jasno 15 jasno 23 jasno 20 oblačno 28 oblačno 19 poloblačno 27 oblačno 24 oblačno 25 poloblačno 14 oblačno 24 oblačno 15 oblačno 24 jasno 20 poloblačno 28 detelje 14 dežuje 16 oblačno 13 oblačno 23 — — jasno 20 oblačno 16 ploha 15 Temperatura morfa Temperature morja: Koper 25, Split 25, Dubrovnik 25. Lošinj 25. Rab 24. Šibenik 26. Napoved ze danes: SLOVENIJA Ponoči naraščajoča oblačnost, jutri spremenljivo oblačno, popoldne predvsem v severni Sloveniji plohe in nevihte. Najnižje nočne temperature okoli 15. v Primorju 20, najvišje dnevne okoli 24, v Primorju 26. JUGOSLAVIJA V severozahodnih delih Jugoslavije pooblačitve, drugod bo še sončno in toplo. VREMENSKA SLIKA Hladna fronta se prek zahodne Evrope približuje Alpam. pred njo doteka nad Balkan od jugozahoda topel zrak. Naboji smrti" v Sunny Pointu Betonske zaboje z »živčnim plinom« naj bi odvrgli v Atlantski ocean 450 kilometrov vzhodno od Floride, kjer je morje globoko 4870 metrov WASHINGTON, 16. avgusta (UPI, AP). Predsednik ameriškega vrhovnega sodišča Warren Burger je ukazal mornarici, naj vsaj za nekaj ur odloži potopitev raket z »živčnim plinom«. Plin naj bi odvrgli v Atlantik danes, če bodo vremenska poročila ugodna. Betonske zaboje s plinom so natovorili na dosluženo ladjo »Libsrty« iz druge svetovne vojne, ki naj bi s smrtonosnim tovorom odplula iz pristanišča Sunny Point. Betonske zaboje s plinom naj bi odvrgli v ocean 450 km vzhodno od Floride, kjer ja morje globoko 4870 metrov. Zadnja odločitev predsednika ameriškega vrhovnega sodišča pa kaže da so še vedno pravne možnosti za preprečitev iztovarjanja plina in da lahko vso zadev o še odlo-že. Po zadnjih poročilih so zaradi neugodnega vremena v floridskem zalivu za 24 ur cdložili odhod stare ladje, ki naj bi. se s »smrtonosnimi Naserja ne bo v Adis Abebo KAIRO, 16. avgusta (AFP). Videtj je. da se predsednik Naser ne bo udeležil konference najvišjih predstavnikov držav Organizacije afriške enotnosti (OAE). Sinoči so uradno sporočili, da bo egiptovsko delegacijo na tem sestanku vodil državni minister za zunanje zadeve Mohamed Fajek. Sestanek bo v Adis Abebi septembra. Slavje v Bistri na Koroškem ČRNA, 16. avgusta — Tu se je pričel danes 14. koroški turistični teden, ki ga je danes obiskala množica domačih in tujih gostov. Do-1 poldne ob 10. uri so v dolini Bistre na Ježevem odkrili spominsko obeležje v spomin na prvo pokrajinsko konferenco političnih delavcev okrožnega komiteja OF in KPS za Koroško. Konferenca je bila 12. maja 1943 pod Belo pečjo. Današnjega slavja so se razen drugih udeležili Sergej Kraigher, generalpolkovnik Franc Poglajen, Pavle žavcar-Matjaž, ki je imel ob današnjem slavju v Bistri slavnostni govor. A. š. zaboji« vred potopila v bližini Cape Kennedyja. Približno 80 posebej usposobljenih pristaniških delavcev, opremljenih s plinskimi maskami, je natovarjalo betonske »zaboje smrti« na staro ladjo »Liberty«, veteranko iz druge svetovne vojne. Na kraj v pristanišču Sunny Point, kjer je bil plin shranjen, predno so ga naložili na ladjo — vojska ga je najstrože nadzorovala — so razpostavili več kletk z zajci; če bi plin morda začel uhajati, naj bi živali s svojo smrtjo opozorile na' nevarnost. Muhasto vreme je preprečilo, da bi ladja odplula, Pentagom pa je obljubil, da plina ne bodo odpeljali prej, dokler ne bo vremenska napoved obetala vsaj 96 ur lepega vremena. Oceanograf v raziskovalnem ' laboratoriju ameriške mornarice Victor Linnenbom je odkrito opozoril na nevarnost, da Container ji s plinom lahko eksplodirajo že na kopnem. Priznal je, da so raketa zalili j v betonske zaboje že pred dvema letoma, ker je iz nekaterih uhajal plin. Ameriški in britanski oceanografi pa menijo ali vsaj upajo, da plin v morski globini ne bo dosegel tolikšne koncentracije, ki bi bila lahko nevarna za življenje v oceanu. Skupina britanskih znanstvenikov in uradnih predstavnikov, ki je dopotovala v Washington in Sunny Point, da bi se seznanila z ameriškijni varnostnimi ukrepi, je ugotovila, da bodo začeli betonski zaboji razpadati v globini približno 2000 metrov. Plin se bo tako pomešal z morsko vodo, britanski znanstveniki pa so se strinjali z ameriškimi ocenami, da bo kemični razkroj plina onemogočil nevarno koncentracijo v vodi. Dokaj počasni morski tokovi v tem delu Atlantika pa bodo povzročili, da se bo plin pravočasno razkrojil. švedska vlada je odločno izrazila nezadovoljstvo in vznemirljenje zaradi potapljanja plinskih raket. List »Aftonbladet« piše, da so o tej zadevi razpravljali tudi v švedskem parlamentu. Švede je zlasti vznemirilo, da bodo plin potopili v neposredni bližini zalivskega toka, ki je za švedsko izredno pomemben, zlasti za njihovo ribištvo. Najpomembnejše vprašanje pri vsem tem pa je, ali je kakšna varnejša in bol'J učinkovita pot za odstranitev plina. Zelo zanimivo je tudi pričevanje odvetnice Leejeve, ki je pred sodiščem zastopala zvezni sklad za varstvo narave. Lee jeva je na sodišču trdila, da Pentagon ni posvetil dovolj pozornosti drugim načinom, s katerimi bi lahko odstranili plin, in je, najbrž na temelju znanstvenih ocen, navedla tri predoge. Prvič bi lahko 418 betonskih zabojev s plinom prepe- ljali v kako prazno podzem-meljsko skladišče raket; skladišče bi nato napolnili z bazuno tekočino, ga zaprli in plin bi se tako po kemični poti razkrojil. Drugi predlog je, da bi zaboje sicer lahko natovorili na staro ladjo, vsakega pa bi bilo treba posebej zapreti v posebno komoro, prav tako napolnjeno z bazično tekočino; ladja bi nato odplula, vendar je ne bi potopili, dokler se plin ne bi razkrojil. Tretja možnost pa je potopiti betonske zaboje v kako bolj 'plitvo kotanjo na morskem dnu, ki jih je v Atlantiku dovolj, kjer sploh ni morskih tokov, ali pa je gibanje vode le neznatno. Tako bi se izognili pritisku vode v veliki globini, ki bo strl betonske zaboje hitreje, kot sedaj ocenjujejo, to pa bi lahko povzročilo nevarno koncentracijo plina v vodi. Pentagon se je očitno odločil za cenejšo in hitrejšo pot. Mokra slikanica po žici Telefonski obisk v turističnih središčih LJUBLJANA, 16. avg. Za to našo nedeljsko slikanico bo nemara še precej časa veljalo: Nič novega pod soncem! Morske obale so polne, kopenski hoteli so tudi polni, a armade turistov še naprej neusmijeno korakajo nad naša turistična središča. Ni še jasno, ali se bo devizni lov končal z gospodarsko "blažilnimi posledicami. Toda, če bodo vrste korakajočih počitni-, carjev še kakšnih 20 dni tako nepretrgane kot so zdaj, potem bo mogoče slovenski in jugoslovanski turistični izid ugoden. Receptorka v portoroškem hotelu Palače Irina Kunst nam je povedala, da je letos pri njih in sploh v Portorožu več gostov kot kdajkoli. Njenim besedam lahko verjamemo, saj je receptorka natanko osem let. Drugače pa je bilo danes v Portorožu sončno, soparno in zelo toplo, vsaj za večino od 1068 Pa lacovih gostov lahko trdim, da so bili popoldne v vodi. Piransko morje je imelo danes kakih 24 stopinj Celzija. V vodi in na obali se je gnetlo ljudi. Receptorki v hotelu Piran Zlatki Bahovec je bilo zelo vroče in zahotelo se ji je najbrž iti v vodo, toda služba je služba. Letos je maturirala. Jeseni bo šla Dosti tičkov, manj kupčij Parkirni * prostor pred ljubljansko klavnico prepoln — Prava povodenj rabljenih avtomobilov tudi v Mariboru LJUBLJANA, 16- avg. Današnje nedeljsko dopoldne je popeljalo na sejemske prostore v Ljubljani, Mariboru in Izoli spet mnogo prodajalcev in kupcev. V Ljubljani je bil parkirni prostor pred klavnico nared že zgodaj zjutraj. Prodajalci so prišli na Poljansko cesto iz vseh krajev Slovenije in do desete ure zasedli še zadnji možni prostor. Bilo je kot le malo tako | prto streho, za katerega je ' ' lastnik zahteval 35.000 dinar- jev, pristal pa bi tudi za zamenjavo z drugim avtomobilom za isto ceno. O pravi poplavi rabljenih avtomobilov poroča tudi naš mariborski dopisnik. Piše, da so danes verjetno dosegli rekord ob Ptujski cesti. Kot zanimivost omenja športno lancio. Največja izbira pa j s bila med fički, ki so jih lastniki prodajali od 4.50Q dinar, jev navzgor. Sklenjenih kupčij ni bilo mnogo. Tudi v Izoli je bilo danes živo. Dopisnik nam je sporočil, da je videl registrske tab- do sedaj. Kamor smo se obrnili — avto. Med njimi je bilo mnogo tudi takih, ki so jih naredili tudi letos, opazili pa smo tudi nekaj avtomobilov s tujimi registracijami, še največ zahodnonemških. Izbira je bila enkratna. Današnji kupec gotovo ni imel lahkega dela. Spet so prevladovali fički. Za njimi so se vrstili amiji. katrce, spački, škode, opli, prinzi ... Tudi med avtomobili z močnejšimi kubaturami je bilo danes težko izbirati. Največjo pozornost pa je vsekakor vzbujal triump z od- Kanclerjev predlog opoziciji Zahodnonemški kancler Willy Brandt predložil sestanek z opozicijskimi voditelji, da bi se pogovorili o razlikah v pogledih na sporazum s SZ BONN, BEJRUT, LONDON, NEW YORK, BUKAREŠTA, 16. avgusta (Reuter, AP, UPI). Zahodnonemški' kancler Brandt je danes predlagal sestanek z opozicijskimi voditelji, da bi se pogovorili o razlikah v pogledih na sklenitev sporazuma med ZRN in Sovjetsko zvezo, s katerim sta se državi odrekli uporabi sile. Po Brandtovem predlogu naj bi bil sestanek septembra: v pismu voditelju krščan-skodemokratske parlamentarne skupine Rainerju Barzelu je predlagal sestanek, .obenem pa v njem zagovarja sklenjeni sporazum, ker »je v interesu nemškega ljudstva in Zvezne republike«. Pismo je pravzaprav odgovor na noto opozicije, v kateri so Brandta kritizirali, ker baje sporazum ni usklajen s koncesijami, ki jih je Bonn pripravljen ponuditi, in proti koncesijam Moskve. Bivši zahodnonemški Kancler Kiesinger je danes izjavil, da je sovjetsko-zahodnonem-fiki sporazum izzval nemir med zahodnimi zavezniki in da bi bila lahko posledica' — umik ameriških čet iz Evrope. Kiesinger je dejal, da je kljub temu. da je Zahod popustil in pristal na spora- zum, opaziti, zlasti v Franciji, negotovost in nemir v zvezi s prihodnjim položajem ZRN v Evropi in z možnostjo, da bi se prevčč naglo usmerila na Vzhod. Kiešinger je tako izjavil v pogovoru s sodelavcem tednika »Berliner Morgenpost« m pri tem ponovno opozoril na svoje mnenje, da bi bila lahko glavna nevarnost ameriška odločitev — umakniti se iz Evrope. Zahodnonemški državni sekretar Bahr je danes odpotoval v ZDA. Nuoomvi administraciji bo poročal o pogovorih, ki jih je imel kancler Brandt s sovjetskimi voditelji v zvezi s podpisovanjem so-vjetsko-zahodnonemškega sporazuma. Zahodnoberlinski župan SchUtz je izrazil prepričanje, da bo Sovjetska zveza skušala do konca leta najti zadovoljivo rešitev za berlirafco vprašanje. V intervjuju za »Welt am Sonntag« je župan menil, da je po sklenitvi za-hodnonem ško-sovj etskega sporazuma veliko več upanja tudi za razrešitev berlinskega vprašanja. Londonski »Observer« komentira sovjetsko-zahodno- nemški sporazum in v tej zvezi piše. da »prave vrednosti* tega zgodovinskega dogodka ni mogoče oceniti, dokler ne bodo razpravljali o najbolj občutljivih vprašanjih, predvsem o Berlinu, ki je usodnega pomena za ZRN in zahodne zaveznike«. Po ocenah »Observerja« bo šele tedaj, ko bo rešeno to vprašanje, odprta pot za ureditev statusa obeh Nemčij in bo mogoče napredovati prt sporazumevanju med državami varšavskega sporazuma in NATO o medsebojnem umiku sil. Tako se bo začelo novo obdobje evropske varnosti. Indijska vlada je danes Izrazila upanje, da bo sporazum med ZRN in Sovjetsko zvezo potrdil svojo koristnost za svetovni mir. V vlad- nem sporočilu je Indira Gan. dhi opozorila, da sta ZRN in Sovjetska zveza v svojem sporazumu očitno sprejeli stališče. na katerega je Indija pogosto opozarjala v svoji zunanji politiki, »da je treba spore reševati s pogajanji, brez sile«. Upam, da bo zad-nji razplet dogodkov na Srednjem vzhodu in podpis zahod, nonemško-sovjetskega sporazuma potrdil koristnost za svetovni mir«, je dejala Indira Gandhi. Romunska osrednja lista, partijsko glasilo »Scantea« in glasilo fronte socialistične e-notnosti »Ropiania libera« sta danes ocenila sovjetsko-za-hodnongpiški sporazum kot pomemben prispevek k reševanju evopskih vprašanj in k utrjevanju miru. V komentarjih sta lista opozorila zla-sta na pomembni točki tega sporazuma: odrekanje politiki sile v mednarodnih odnosih in obvezo, da bodo spoštovali teritorialno integriteto vseh evropskih držav in nedotakljivost njihovih meja, tudi mejo na Odri in Nisi in med Nemčij ama. lice iz vse Slovenije, nekaj pa tudi zagrebških in beograjskih. Največ gneče je bilo okrog kadeta, ob katerem je zastopnik Tehnouniona iz Ljubljane dajal zbranim izčrpne podatke o možnosti nabave oplovih avtomobilov. Požar v Muti MUTA, 16. avg. — Danes okrog petih je v tovarni kmetijskih strojev v Muti nastal požar ki so ga kmalu pogasili. V kalilnici se je vnelo olje Škodo še ocenjujejo. Strokovnjaki iz podjetja pravijo, da zaradi tega požara ne bo večjih zastojev v proizvodnji, razen morda v kalilnici. J. P. Mopedist in sopotnik mrtva KAMNIK POD KRIMOM. 16. avgusta — Včeraj ob 18.20 s je v vasi Kamnik pod Kri. mom pripetila huda prometna nesreča, v kateri sta izgubila življenje 241etni mopedist Ciril Markovič iz Gornje Brezovice in njegov sopotnik, 16-letni Franc Žitko iz Prevalj pod Krimom. Markovič in Žitko sta se peljala po klancu navzdol proti Kamniku. Ostrega desnega ovinka nista izpeljala in se z vso silo zaletela v hišo. Udarec je bil tako hud, da sta umrla na kraju tragedije. Miličniki menijo, da je Markovič vozil vinjen. V. G. S kolesom po sredini ceste IZLAKE, 16. avgusta — V Izlakah sta se sinoči ob 19.35 zaletela motorist Avgust Svenjšek in kolesar Franc Prosenc. Kolesar je vozil po sredini ceste, ko se je vanj zaletel motorist, ki je pripeljal iz nasprotne strani. Pri trčenju se je 17-letni Prosenc tako hudo ranil, da je med prevozom v bolnišnico umrl. Motorist Svenjšek ter njegov sopotnik Franc Kolman sta se ranila laže in so ju pripeljali v trboveljsko bolnišnico. Svenjšek je vozil brez vozniškega dovoljenja. V. G. Sušilnica pogorela KRANJ, 16. avgusta. Danes zjutraj ob 4,25 še je vžgala sušilnica kranjske klavnice. Sušfuica je popolnoma uničena, poškodovanih pa je še nekaj sosednih prostorov. V. G. študirat ekonomijo in jezike. V hotelu je zgolj začasno v službi, za dva meseca, od julija do avgusta. »Računam, da bom po študiju delala v turizmu,« je rekla. Prav zanimivo, da smo na našem telefonskem popotovanju srečali več začasno zaposlenih študent (tudi .bivših). Ana Molk, 23-letna receptorka v Simonovem zalivu v Izoli, je hodila v višjo medicinsko šolo. Eno leto ji manjka do diplome. Toda zdaj za študij nima časa. Izolski termometer je v senci kazal 29 stopinj. Ugodno za kopanje, ne? Dolenjske Toplice so doživele pravi počitnikarski vdor šele popoldne. Dalo se ga je dobro izmeriti z množico kopalcev v športnem bazenu. Dopoldne se jih je v celem kopalo samo' tristo. Popoldne pa se je prišlo kopat natanko 1.000 odraslih in kakih 300 otrok. Tako je povedala 19-letna blagajničarka Marija Senica. Tudi to dekle je študentka. Vsak čas bo končala prvi letnik Pedagoške akademije v Ljubljani. V služui je od osmih zjutraj do šestih zvečer. »Se vprašate, če bi se šla kopat,« je rekla. »Kopat se hodim zvečer, ko v bazenu ni več kopalcev.« Postonjska jama je na kopnem, ampak nič manj obljudena kot, recimo, naša obala. Včeraj si je ogledalo jamo skoraj 8.000 ljudi, danes do 15. ure 5.000. Obe jamski menjalnici sta v soboto in nedeljo menjavali tuj denar, da je kar šumelo. Devetnajstletna uslužbenka, sicer izredna študentka ekonomske fakultete M. Šuligoj iz Rakeka, je povedala, da so v soboto zamenjali za 105.000 dinarjev tujega denarja, danes do 15. ure pa za 65.000 dinarjev. Najbolj so šle v denar lire, na naslednjih mestih v mali postojnski menjalni borzi pa so marke, šilingi in dolarji. Danes je bila na sploh živahna nedelja. Na Jezerskem so imeli ob planšarskem ume. tnem jezeru ovčarski bal, po mariborskem jezeru pa sp se za evropsko prvenstvo podili hitri motorni čolni. Najbrž je bil kje še kak turistični dogodek, a vsakega po telefonu ni mogoče doseči. P. Z. Smrt zaradi dvojnega prehitevanja MARIBOR, 16. avg. Zaradi dvojnega prehitevanja v Spodnji Ložnici — na cesti med Slovenskimi Konjicami i11 Slovensko Bistrico — se je pripetila včeraj ob 14,35 huda prometna nesreča. Dve osebi sta bili huje poškodovani, ena pa lažje. Med prevozom v mariborsko bolnišnico Je voznik osebnega avtomobila Miodrag Vojnovič podlegel poškodbam. Vojnovič iz Smedereva, začasno zaposlen v Zahodni Nemčiji, Je na ravni cesti prehiteval osebni avto. Ko ga je že prehiteval, Je ta iznenada začel prehitevati pred seboj vozeč; avtobus in je z levim delom oplazil Vojnovičev avto. Tega je vrglo s ceste na njivo kjer »c j® večkrat prevrnil. Gmotne škode je za približno 20.000 din. Voznik osebnega avtomobila. ki je bil udeležčn pri prometni nezgodi, je odpeljal naprej in ga še Iščejo J. P. NAROČNIKI DELA SO NEZGODNO ZAVAROVANI PRI ZAVAROVALNICI SAVA \ Olimpija: Zagreb 0:4 (0:1) SIBBLCS: Orl — i Bubtoij (73), 0:4 — OLIMPIJA: Škulj, Ktamptor, DJtkič, ZAGREB: Horvat m>, 0:3 Prvak Danec Schmidt, Pleško 25. U3CE8TEB — Na Rento* nem prvenrtvu m kotaarj« Je v cestni dtti «m• Leedak. Maribor) 1H34. «. Pikolo (Ludvik IB sme. Orade) 1:584; S. dirka: 1. Tlita- (Joda S«**«, Vertej) 1:88.8. 3. Pteta J^ško Rpindler. Baačsnt) 1:384. 3- Puta (Mko Slavič, Orade) 1 1:48,6; v 6. dirki ao' zavetemu kmački kopji tar sa predelov* v fjtapu; prva Ja bila POota (Ludvik Slavič. Grade), U je v pnlrru s časom 1:16.0 dosegle —Fm* čas kasačev v Srednji Ema. . Današnjo kopjatao prtretatov v Zmaga Čuvala SARAJEVO, 16. avgusta __ Več ko 5000 gledalcev A je včeraj na štadionu na Koievu ogledalo boksarsko revijo, na kateri sta nastopila Kanadčan Jugoslovanskega porekla Chuvalo ta mfln| ameriški boksar Bruce. Bruce, ki Je Acer večji ta tudi težji od Chuvala, ae Je ves čas dvoboja le branil. Kanadčan Je svoje ostre napade končal s k.o. v drugi rundi. Srečanje Je vodil Gale lz Ljubljane. V uvodnih dvobojih sta ae e velterski kategoriji razšla a neodločenim izidom Ljubljančan Srečko Wetaer ta bivši avstralski prvak Aldo Trmvlsand. tamiuvran (Zalo«) J. JANCA! Belgijec Moneere prvak med profesionalci IAIOBBTZB. lg. avg. _ BAgiJ co St. Mareta. u tekmuje v štajerski pokrajinski ligi. KidričoU ao tb^rK^ičvvpSSS2i 25TJ: poslal na igrišče več kot polovioo rezervnega moštva. Za Kldnčan* je bil štirikrat linpršui Nikolič aa goste pa Himsl. Sodil Je An»^si.. Sčurič. Pred srečanjem je bila na igrišču majhna slovesnost, s katero ae je upravni odbor NK Aluminija poslovil od Muršca. stnlardnega igralca prvega moštva, ki se Ja s to tekmo po 17-letih poslovil od nogometa. I. mmu KOPER, 18. avg. — v prijateljskem derbiju aaAušeno zmagal aU nogometni tekmi je v obmor-Koper. Zmagoviti )- je do- segel Malkoč v 83. minuti A enajstmetrovke. Prad aoo gledalci je srečanje sodil domačin Bertok. J. K. Bakovci : Olimp 1:2 BAKOVCI, 16. avg. —- V prvi kvalifikacijski tekmi z# vstop v VCNL je Olimp premagal domače moStvo Bakovci z 2:1. Povratna tekma bo v Celju 19. t. m., negovalec obeh srečanj pa bo novi član VCNL. Aluminij : Železničar 0:2 (0:0) KIDRIČEVO. 1«. avg. — Prijateljsko srečanje, gledalcev 300, sodnik Mitrovič (Kidričevo). Prijateljsko srečanje med enajstericama Aluminija in drugoliga-ša Železničarja iz Maribora ae je končalo z zmago gostov, čeprav bi b:l neodločen izid še najbolj ustrezal dogodkom. Prvi del srečanja Je potekal bras zadetkov, kljub temu da ao imeli igralci obeh moštev nekaj lepih prilošnosti za zadetek. Tako ae je Urek znašel pred praznimi vrati vendar je toga zadela le vratnico! Nekaj trenutkov pozneje pa je domačin prav tako agrešil s razdalje 11 metrov. v V sedmi minuti drugega polčasa je Dobrajc Izkoristil nespretnost igralcev domače obrambe in dosegel prvi zadetek. Napako srednjega domačega branilca Atlftarja je v 60. minuti izkoristil Lešnik, ki Je tako še drugič ukanil domačega vratarja. I. MAZERA Kovinar - Štore : Aluminij 2:0 (1:0) STORE. 16. avg. — V prijateljski tekmi so domačini z lepo igro premagali goste iz Kidričevega. V prvem delu so bili boljši domačini. ▼ nadaljevanju pa Je prlSla do ls-raza večja vzdržljivost gostov. Za Kovinar sta bila uspešna Hribernik in Motoh za Aluminij pa Kmič. K. JUG Mura : Metalac 3:5 (0:3) MURSKA SOBOTA — Igrišče Mure. gledalcev 800. sodnik Kičan (M. Sobota). STREIiCI: 0:1 — Grezinger (30). 0 2 Begič (35), 0:3 — Begič (45). 0 4 — Gmjar (55). 1:4 — Kovač (60). 2:4 — Džakule (68). 3:4 — Kovač (66 — 11 m). 3:5 — Gmjar (72). MURA Lazič. Posavec. Skrbič. Satler. Puškarič. Horvat. Kranjc. Husar. Prostran DCakula. Kovač. METALAC: Špehar. Kamenov, Culta. Pospišil. Bubalo. Vardič. Vranjlč. Grezinger. Begič. Smilj-•ek. Gmjar. Gostje so bili ves čas tekme boljši ta ao zasluženo zmagali. NaJ-boliši igralec na terenu Je bil napadalec Metalca Gmjar. Domače moštvo je povsem razočaralo. F MAVCEC Svoboda : Rudar 3:1 (2:0) LJUBLJANA — Pokalna tekma. Igrišče .Svobode, teren travnat, gledalcev 500. sodnik Nikolič (Mengeš). STRELCI: 1:0 — Zavrl (31). 3:0 — Petrušič (avtogol — 43), 3:0 — Furlan (48). 3:1 — Ocvirk (85). SVOBODA: Kos. Bajec. Škufca 'Kumše). Fafon. Sombolac. Zavri. Šubic. Mavrič, Milič. Furlan. An-dolšek (Verdenik). RUDAR: Repar (Dragar), Bud-kovac (Skofca), Petrušič. Izlakar. Cop. K rastni k. Ocvirk. Forte, Gorišek. Grešak. Klemenc. I Nogometaši Svobode ao po dobri i ta borbeni igri zasl liano odpravili trboveljski Rudar. Tekma je bila , ostra ta živahna, obe moštvi pa , Aa imeli še vAOco prilokooeti n i zadetek. Zlasti nespretni ao bili < napadalci Rudarji, ki tudi A naj- , ugodnejših potašajev niso anali , spraviti šoge v mrešo. Pred odmorom Jo imel Rudar ta- i moko preti.-č. vendar pa je vali- i ko. sioer dobro vam lil Jenih akcij | gostov, uspešno raedlral« domača i obramba. Vičani so prišli v vod- i stvo s Izredno močnim in natanč- I nrm strelom Zavrla s 25 metrov, i na 3:0 pa je povišal m avtogolom brantlee Petrušič, u ja nagiratrin i odbil šogo v lastno mrd >. 1 V nadaljevanju je prišla do ve c tatatotara 5:3, Borute CM) s Anglija LONDON — V 1. kohl --g’-"— ga nogometnega prvaratva ao bšU Z Viča v Maksimir Andrej Stermecky pojde za 50 tisočakov v NK Dinamo LJUBLJANA — Ce bi kdo dejal še nedavno, da ga bo pot zanesla med profesionalne nogometaše in celo k enemu vodilnih naših klubov, bi se mu Andrej Stermeokjr in njegov nerazdružljivi prijatelj Vašo samo prisrčno nasmejala, ali pa ga kvečjemu ošvrknila, da je to neprimerna šala. Toda 26-letni Andrej, standardni branilec republiškega Ugaša Svobode iz Ljubljane, bo prav danes na zagrebški podzvezi podpisal 4-letno pogodbo z Dinamom, in tako postal pravi profesionalec. Poklic in službo mehanika PTT bo odslej zamenjal za žogo, ki se ji bo posvečal vsak dan od jutra do večera . Ze nekaj čase je bile tarna razgovorov v nogometnih krogih Ljubljane. predvsem pa seveda njegovih številnih manoev pri Svobodi, da strmeckega snubijo Dinamov-d. toda nihče, s njim vred, ni mogel verjeti, da imajo sagrebškl »modri« z neizkušenim in nema-nim amaterjem z Viča reene namene. Prvi, ki je »zapičil« oko vanj. je bil mlajši brat aloritaga Bobeka. Kot »elektor amaterske raprecen- 69 kolesarjev se je pomerilo na pirogi -JCotnenda. Foto: Selhaus Steklar okrepljen ROGAŠKA SLATINA — Po uspešno končanih kvalifikacijah aa vstop v slovensko nogometno ligo igralci Steklarja niso dišali krl-čem rok. Njihove vrste Je okrepilo tudi šest igralcev: Krišanič, Osterc. Reberšak. Dobranič, Plev 2*£. 5. pa tudi Sabi jaka, Id ae bo vrnil la JLA. V novi prvenstveni »seral bodo aaigrall pod vodstvom dooedanje-g trenerja Osankarice Dobanovl- Strokovno vodstvo mani, da ja le praagodkj govoriti o uvrstitvi Steklarja v novi sezoni. Pričakujejo vse najboljše, saj Imajo 18 dobrih Igralcev, ki bržkone ne bodo raoačarali domačih gledal- po svoje, saj so md, ko sem. sam ne vem zakaj, zapustil omizje, brž rekU, da mi dajo milijon starih dinarjev več, kot je bilo določeno mrva! Jaz pa o denarju ploh nisem nič razmišljal, saj tega vprašanja tudi nisem nikoli spražil.« In koliko Je to denarja? »Bači moram, da mi je šele trener Svobode Mladenovič povedal, ta ao ml pripravljeni odšteto 40 tieoč dinarjev. Zdaj, ko ao pri-maknlU sami od aebe te deeet U-aočekoar, bom ob -podpisu pogodbe dobil 50 tisoč, as pravi vateSto po 12.500 dinarjev, ma—ifn> plača pa bo anafela X300 dinarjev, ki premije, ki bodo seveda maniče °d prvoligaških, dokler bom igral v garnituri B na tekmovanju aa-rrahttesa okrožja. Konkurenca aa »**> ▼ prvollgaiki enejaterici je vedno huda.« Mto dSS?- ^ « »Vsekakor! C« n« bt imel, aa ne bi odločil za ta korak. Naj povem, da mi je T tako kvalitetni sredini igrati mnogo lake ta da se čutim sposobnega, da bon pod strokovnim vodstvom tudi napre-goraL Naj poram to to. da ao "dsj (uigravanje) prtjet-naj«, in da ae v novi sredini kar °°b*V4 počutim. Zavedem ae, da pomeni to zame usoden korak v življenju, toda po dolgotrajnem obotavljanju sam ae končno la I leta 1963. »Ni mi všeč, da me po naglem vsponu povsod štejejo to kar med favorite.« Skromnost je ena ismsrt velikih dirkačev. Prvak »jutriinjegavr dne Tudi ss 27-letnega Šveda Ronnl-e)a Feteraona, U je sačei kariera a karttagom in nadaljeval v for-mtal 3, pravijo, da Je »prvak Jutrišnjega dne«. Se bolj aanimlv bot piavolaeec okroglega obraza pa je bil v Zeltaregu aa mnoga njegov šef. Nekdanji dirkač Col In Crabbe zbira, restavrira in prodaja stara avtomobile, aato ae nto-gov team Imenuje Antigue Automobile« Ltd ki kna svoj sedei kel sem si samo to, da ae vrnem v Maksimir po prtljago. deJoda-jaloam pa dam slavo. A glej ga. Dinamovl ljudje, lai nieo vedeli, kaj ee dogaja a menoj, ao bul to bolj vztrajni. Moje vedenje ao ocenjevali čisto drugače. Nemara so sodili, da sem medtem dobil še kakšno ponudbo. Tedaj sem ae prvič sposnal tudi z novim trenerjem Cajkovsktai. ki me Je dobrohotno trepljal po rami, obenem pa mi dovolil tudi ra, da ae vnovič vrnem v Ljubljano, kjer aem maral na PTT povedati, ak ae pov končanme dopustu vrnem ne službeno mesto ali ne. Spet sem bil doma ln spet me je pestila še hujša dilema. Nraa- •način prvenstva. Plavate Joefam se Je rodil sicer v Malusu (ZRN), toda po prerani mirti Staršav Ja teta v Gradcu, prt babtei ta tadtai. Ze od nekdaj ee je (tel Avstrijca. Jochen Rindt - tarča vseh . V formuli '1 jv Hi »kralje, v formuli 1 pa Je vse do lotos veljal m nesrečnika številka 1, kljub nekaterim uspehom po leta 1964. ko Je prav v Zeltaregu, na ramta-Jani progi na letališču, ki Ja trni. čila skoraj vse štartajoče avtomobile. prvič poskusil srečo v mJ-sahtovnejftem razreda. »Bes sem imel skoraj zmeraj ■“ta* J« tajal Rindt, ko aa ji s tono Nino. sila privlačno os» s^-bo-krssr^jrsffi šteto krat sva aa morala prid tam skregati!), sem prt velikih kun. čljah zraven.« Za miagii t Waklra Otam la tabu 30Ž&0 dolarjev, tatoat _ tarna pa asm flobll telefonsko sporočilo iz Zagreba, naj bom naslednji večer v hotelu »Bellevuea, kamor pridejo Dinamovl zastopniki na dokončen pomenek. Pogovarjali smo ae. pravzaprav bolj oni. Jaz pa sem se še bolj ivrrvdr.i j ujetim odgovorom. Gostje so bili po na- ldta S) nnrlm.1 I i« a.____________ae saj sem mislil, da nepriča snubljenje ni rasno in da taupol ta* preveč leskovo i e 4:3 (3:1). mm m A VTOMOTO \ SMUČANJE Na 4. poletnem prvenstvu v slalomu Marko Kavčič (na sliki v družbi z Metko Bern in zmagovalcem pri st. mladincih Jurijem Ravnikom) ni imel sreče (Slika zgoraj). Levo: zmagovalec Blaž Jakopič's trenerjem Magušarjem. Nina Pirnar je zmagala pri ml. mladinkah (spodaj levo), pri ml. mladincih pa Dušan Gorišek (spodaj). Zgornji del proge (slika skrajno spodaj). Foto: šelhaus Avtomobilske dirke za SP v Zeltwegu so vzbudile veliko zanimanje- Matra— simca, ki jo vozi Pes rolo (F) (zgoraj levo). Jaekie Ickx (zgoraj). Jo-chen Rindt med vožnjo (levo). Jack Brabham na vozilu brabham-ford (spodaj levo). Na dirke za veliko nagrado Avstrije je prišel tudi pevec Udo Jiir-gens, na sliki ▼ družbi s Rindtom (spodaj). Foto: Čerin lili , • - - . i L 1 , 1 v* LIL, KOŠARKA Košarkarji zahodne skupine II. zvezne lige so odigrali prve tekme drugega dela prvenstva. Vrhničani (levo in spodaj) so dobro začeli in premagali Karlovdane, Slovan (prva levo) pa je spet izgubil z Mladostjo. Foto: Selhaus ■ 1 x >> • iii mm*: MOTONAUMA' 70 Hitri tekmovalni čolni so potrebni stalne nege. Tudi Dieter Schulze, eden favoritov (levo spodaj) pregleduje svoj motor. V mariborski Pristan prihajajo vedno novi tekmovalci (sredina), ob posebnem pomolu pa so najboljši že zasidrali svoje čolne — Dieter Schulze 111, Karel Mischke 68, Peter Hansman 74 (desno). Foto: Čerin I,,.;. m i :: ' • >, 5. 1 / V današnji številki Uto odpotoval iz Splita Izrael: umik raket! Napadi bombnikov JLb,C^ LJUBLJANA, !Ot J' 17, AVGUSTA 1970 LETO XU. - J 222 - CENA 50 PAR Str. S Turistično potovanji po Dolenjski Na Bledu izvolili lepotico ”tr. « Vrsta za jahte v Piranu Str. S *C*VmtJ*BDlVIX DBAGO SELIGEK ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO Romuni - obakrat! Zadovoljiv uspeh Jugoslovanov na balkanskih atletskih igrah v Bukarešti BUKAREŠTA, 16. avgusta (Po telefonu). Na Stadionu *Uc* se je danes ▼ oblačnem, a toplem Jn za atletiko ado prikladnem vremenu končalo 30. balkansko atletsko prvenstvo. Kot je bilo pričakovati, sta domači reprezentanci slavili prepričljiv uspeh, saj je Romunija prva tako med modami kot tudi ženskami. Romuni so se tako mažčevaii Bolgarom za lanski poraz v Sofiji, Romunke pa so osvojile najvišji balkanski naslov že dvanajstič. Jugoslovansko zastopstvo se je odrezalo po pričakovanju. Zenska ekipa at ni mogla obetati več kot tretje mesto in tudi moški so bili tretji, čeprav so se vse do knnoa borili » Bolgari ramo ob rami. Velika neizenačenost naše ekipe s prevelikimi prazninami v nekaterih disciplinah je nazadnje nagnila tehtnico v prid Bolgarom. KONČNI VRSTNI RED — MOŠKI: 1. Romimija 153, 2. Bolgarija 137, 3. Jugoslavija 123, 4. Grčija 91, 5! TUrčija 17: 2ENSKE: 1. Romunija 135, 2. Bolgarija 101, 3. Jugoslavija 73, 4. Grčija 8, 5. Turčija brez točk. Zadnji dan balkanskega prvenstva je ponovno dokazal, da imamo resnično nekaj »vrstnih po-someriiikov. vendar premalo homogeno ekipo aa kakšen večji podvig. Romunom je tokrat vse Slo od * - rok, pa tudi kakšnih sedem ali osem tisoč gledalcev j« dobro spremljalo prvenstvo in vapodbu-jalo domačine. OanefeaJi dogodek je bil, ko je grški mekalec Pa-psnicotau naskakoval »vetom! rekord v koku ob paket — 547. vendar v poskusu ni uspei. v kakršni formi Je tu skakal, bi ga skoraj gotovo do—gel, toda prav takrat so prišpaM r—litijevo in luči so mu svetile naravnost v oči, tako da mu podvig ni uspel. Med našimi je Korica spet po-kaaal koliko velja.' Njegov glavni nasprotnik Bolgar želev. ki je ne- Pregled kolajn Romunija Bolgarija Jugoslavija Grčija Turčija Z 15 6 11 4 1 S 17 13 ' 4 3 POKROVITELJ MOTONAUME — Prireditev na Dravi — MOtonaumo 70 je odpri pokrovitelj tega tekmovanja, predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher. Telefoto: Čerin Med moškimi je največ zlatita kolajn osvojila Jugoslavija —9, sledijo Romunija 7. Grčija 4, Bolgarija 2 in Turčija 1. med ženskami pa Romunija g, Bolgarija 4 in Jugoslavija 2. dvomno atlet svetome vrednosti, je našemu Ko i moral priznati premoč. Za Bolgara so nalašč tekli v počasnejšem tempu, kar pa je prav sa natega Korico najbolj ugodno. Res nas naš šampion ni razočaral. Tudi Karasi je dobil že drugo Sprintersko disciplino. Zato pa se Je slabo proslavila Pilavova, ki je na Startu kar dvakrat ušla in je bila aaradi tega diskvalificirana. Tako smo izgubili Se tistih nekaj točk. ki smo jih v tej, za nas »cer bi disciplini, pričakovali. Zato pa so Mia naSe izvrstne v Štafeti 4 z 100 m. v kateri so tudi izenačile državni rekord. Tudi Hrepemikova zasluši vso pohvalo. ge za en centimeter ja popravila državni rekord v skoku v višino — IM. kar letaa simi "» n* »setu. teniško 1 ■ Je Pri*WriM ?" m metu kopja. V— do zadnjega je bila te trnšja, nato pa jo ja Bol-gzrka prehitela. V—no pa* Je še I to lep doasšek, saj ja Maribor V matu kopja so MB Romuni tat Bolgari, pa ata mm Sl______ nji. To velja predvsem — »rege matsles ~ 73.1» vas do trstje Meto in SU rekord. V teku na vas do »sate serije *Et lev ni ______. Jupnalosani pa je Ml soliden lovki s 5. V dsast troboju ao bUi__________. tako dobri kot Sa nikdar daeigj Balkan« Roman Sokol ja VM. segal nov romunaM in balkatata rekord in Jugoslovan Fister aa Jt moral aadovoljiti s sedmim M-stom. Tolaši ga 1» okoliščina, da ja Mlb treba Ss aa testo maato n dOBf Ib odličBn r—ultit f im* tu knglt, Dieter Schulze (A) prvak Več kot 20.000 gledalcev na veliki mariborski prireditvi - Motonauma 70 MARIBOR, 16. avgusta. Več kot 20.000 gledalcev, med njimi tudi pokrovitelj Sergej Kraigher, se je ob lepem, sončnem in malce vetrovnem vremenu zbralo ob urejenih bregovih Drave, da bi si ogledali veliko mednarodno prireditev z motornimi čolni Motonaiuno 70 z dirkači iz ZRN, Avstrije, Švice, Italije, Norveške, Madžarske CSSR in Jugoslavije. Osrednja točka celodnevnega sporeda z opoldanskim odmorom je bilo seveda evropsko prvenstvo dirkalnih čolnov razreda OB z izvenkrmnimi motorji do 350 kubikov. Po dopoldanski nezgodi enega izmed glavnih favoritov dvakratnega evropskega prvaka Mischkeja iz zahodnega Berlina je v tej najbolj privlačni točki zmagal znani konstruktor in izdelovalec motornih čolnov iz Avstrije Dieter Schulze seveda s čolnom lastne konstrukcije in opremljenim z motorjem Berlinčana Koniga. Schulze je bil evropski prvak že v letih 1960, 1964 in 1965, branilec naslova, njegov 20-letni rojak Erwin Zimmermann pa je tokrat zasedel 4. mesto. Zaradi velikega Števila prijavljenih dirkačev (21) so prireditelji — BDS Sidro — spremenili spored EP tako. da so dopoldne spustili na Start dvakrat po dve sku- pini in iz dopoldanskega dela po časih dobili točke za prva dva teka za EP. Prvega je dobil eden izmed favoritov Mischke s časom 8:16,69, drugega pa Schulze z Halo, motonauma! Motonauma 70 na zajezeni Dravi sredi Maribora se je začela že precej časa pred prvim štartnim strelom v nedeljo do-poldne. Nekakšna neuradna o-tvoritev je bil sprejem tekmovalcev, funkcionarjev in dopis, rukov na občinski skupščini Maribor, kjer je vse, ki imajo kakršnokoli pomembno vlogo na tej veliki mednarodni prireditvi, v soboto dopoldne pozdravil v imenu predsednika skupščine podpredsednik Stojan Požar in in jim zaželel veliko uspeha. x Častna gostja BP v moto-nautiki je tudi miss »tri radenska srca«, 18-ietna študentka prava iz Vižmarij pri Ljubljani, Dagmar Cepuder. Prireditelj je prepustil skrb nad njo kar novinarskim »levom« v press centru, ki so jo iz prve roke seznanili o najpomembnejših rečeh mo tona ume, ki je. kot je povedala, ni še nikoli videla. Da bi bila na veliki dogodek kar najbolje pripravljena. to je na motonau-mo kot tudi na poljub, ki ga je dala po koncu tekmovanja novopečenem*! evropskemu prvaku, je na razočaranje nekaterih mlajših kolegov že ob 22. uri zapustila sobotno skupno večerjo Pri treh ribnikih in Jo mahnila spat * hotel Slavija. Ljubitelji sprehodov v Mariboru so prišli na svoj račun. Prirediteljem je uspelo prepričati pristojne v mestu, da so uredili levi breg Drave v precejšnji dolžini. Zadovoljni pa so lahko tudi pri Mariborskem tednu, kjer so sicer zadnji hip prostor okoli najprometnejše ga dela sejmišča pri dvorani C asfaltirali. Koristi od motonau-me r Mariboru imajo torej tudi nešportni ki. Branilec naslova evropskega prvaka, Erwm Zimmermann, 20-ietni uslužbenec v tovarni čevljev svojega očeta v Linzu, tudi dirkača, pred tekmovanjem sam sebi ni pripisoval prevelikih možnosti. »Nimam pravega propelerja.« je tarnal in napovedal, da bo evropsko prvenstvo osvojil Mischke. Tako je ugibal — še pred Berlin, čanovo nesrečo. x V motonaumi 70 je manjkal eden izmed »kraljev« te privlačne prireditve, mani konstruktor izvenkrmnih motorjev za dirkalne in druge čolne, Berlinčan Kttnig. Njegov dobri prijatelj Fritz Gebhard iz Heil-broona. ki je prirediteljem pomagal pri organizaciji, nam je povedal, da st je KOnig pred dvema tednoma Mamil nogo, ko je preskušal 500 kubični dirkalni motor lastne konstrukcije za cestno hitrostne motorne dirke. x Neverjetno smolo je imel na dopoldanskih voinjah za EP Berlinčan Kurt Mischke. ki Je na splošno veljal sa glavnega favorita. Dve minuti pred dragim fttartom je 33-letnega Mischkeja. — pa poklicu je po-lir. dirka pa le 12 let, med drugim pa je bil pred dvema letoma tudi svetovni prvak i OB — .------------ dvignilo v srak. Čoln ja natrgalo is v araku. Berlinčan pa sl je na srečo odrgnil samo koto na več mestih. V bolnišnici niso ugotovili drugih poftodb in nesrečni favorit Je potem popoldne sorem-Ibl spored samo kot gledalec. KI tub vsej smoli pri hitrosti več ko 120 km na uro. je Imel še veliko sreče. Z. V., H. V. 8:41,57. Popoldne pa so v sadnjih 3. Bisterfeld 8:42.32 (225). nv«h ittlrik fl.M.ll .«1 _____1___. aaui___. . .. .. -__ _ 9 dveh tekih štartali vsi naenkrat, le favorita Mischkeja je le dopoldne aadela nezgoda. saj mu je val rasbil čoln. Smolo je imel tudi evropski prvak Ervrtn Zimmermann. ki mu je v prvih dveh vošnjah odpovedal motor. Presenetljivo dobro se je odrecal tudi Mariborčan Kt ki je bil po prvih dveh vo po 8 krogov na odličnem Šestem mestu. Raapo-Tj« pred popoldanskim odločilnim bojem je bilo seveda napeto med tekmovalci in gledalci. 2e v prvem teku je bivši svetovni vios-Sampkm Richter takoj povedal in svojo pradnoet obdržal do konca. Favorizirani Schulae je bU po prvem delu celo na slabem petem tneetu m se je šele v drugi polovici prerinil na drugo mesto. Potem je tvegal ne, da bi anagal. toda Richterjeve prednosti ni več mogel nadomestiti. Po sicer slabem dopoldanskem Startu se je tako Richter poleg Schulae anaše med najresnejšimi kandidati aa nasov letošnjega evropskega prvaka. Po treh tekih je namreč ral *e 1000 točk. medtem ko jih je Richter imel 794. Razburjenje je seveda doseglo vrhunec pred aadnjo. odločilno četrto dirko. Po Startu je Schulze takoj adirjal in aane6ljivo prevzel vodstvo. Richter je bil na prvem delu Sele peti. imel je tešave z motorjem, ki se mu je celo ustavil. Ob tem ga je v skupni uvrstitvi prehitel Se Nemec Jorig Stein-wascher. Schulze je tako zasluženo osvojil naslov evropskega prvak, dosegel pa je tudi največjo povprečno hitroet — 91.587 km na uro. NaS najboljši zastopnik KOberl je popoldne v zadnji dirki zelo slabo Startal in tudi odlični fin IS, ko je prehiteval tekmovalca aa tekmovacem, mu ni pomaga, da bi se uvrstil na peto mesto. Id ga Je tako rekoč Se imel v rokah. Kljub temu, pa je tudi sedmo mesto aa mladega Sšariborčana lep Rezultati a isume 79 — tekmovanje aa EP razreda OB da 359 ccm: 1. tek.: Mischke 8:18,96 <400 točk), 2. Schulae 8:37,90 ( 300), KOberl 9:10.00 (95); 2. tek: 1. Schulae 8:41,57 (400). 2. Steinvra-aoher 8:42.34 (300). 3. Richter 9:08.8 (225) ... 6. KOberl »36,27 (95); 3. tek: 1. Richter 9:04.34 (400), 2. Schulae 9:06,70 (300), 3. Steinvrascher 9:09.93 (225), ... 5. KOberl 9:41,15 (127); 4. tek: 1. Steinaraacher 8:04,83 (400), 2. Peruzzi 0:36,20 (300), 3. Kahl 8:30.04 (225), . 6. KOberl 9:13,40 (95). (Schulae. ki ja prvi primati v cUj. Je bit diskvalificiran). Skupna uvrstitev: 1. Schulae (A) 1000 točk. 2. Steinvraacher (ZRN) 925, 3. Richter (ZRN) 794. 4. Mischke (ZRN) 400, 5. Bisterfeld (ZRN) 394, 9. Faruaai (Ital) 375, 7. taooror (It) in KOberl (Jug) 317, ... 13. Podgorelec 131. 15. Čurin 83, 18. HadOK 44 (vai Jug). Takavevaaje aa »etata lisic#«: 1. Panasm (It) 1100 točk. 2. Schulae (Avstr) 1000. 3. Bocchi (It) 465. 4. Steinvraacher (ZRN) 465, 5. Rat-'111 (It) 237. 6. Calaoateva (It) 225 itd. (Prva dva taka Je dobil Paneera, tretjega pa Schulae). — razred ON (ed 1503 da Mteoa): 1. Schulae (A) 90.001 km/h, 2. Steinaraacher (ZRN) 78.536 km/h; razred OI (1000 do 1500 ocm): 1. Calcaasrra (It) 82,137 km/h. 2. Kreitschi (A) 54.001; razred SE (700 do 850 kub.) 1. Brasten (Nor) 75,355 ( 400), 2. Sicuro (It) 75.285 (300), 3. Temmel (A) 72,352 km/h; razred SD (500 do 700 kub): 1. Castelnuovo (It) 77,679 km/h, 2. Baalerud (Norv) 66,214 km/h. Tekmovanje aa »zlata selca« — aa aajhitrejši jugoslovanski šahi: 1. E (Elan) 9:01,53 (povpreč- na hitrost v enem krogu 59,668 km/h, 2. Cirovič (Mor. Bgd) 10: 31,19. 3. Pavlovič (Zem) 11:57,18; mednarodne tekmovanje raar. DT ST - ras. ET (da 859 kub): 1. Hartman (ZRN). 2. Cortl (It). 3. ing. Babine (A); DT (do 700): 1. Steaanonni (It), 2. Gabriela Cortl (It); državao prvenstva za leta 1079 as razred DT (da 799 kub): 1. Pavlovič (Zemun) 800 točk, 2. Banovlč (Mbmar Bgd) 600, 3. Pajovič (Pulj) 225 točk. H. OBELEIS Z. VAHTAR c - MOTORNI ČOLNI ZA EP — Motorni čolni, ki so tekmovali za evropsko prvenstvo ▼ kategoriji OB. Nikoličev# je bila prepričljivo najboijža v času novega Jugoslovanskega in balkanskega rekorda, iakamla pa se je tudi dosedanja jugoslovanska rekorderka Miloše vičevm, ki je osvojila tretje mesto. Enak izkupiček so Jugpslovani dosegli tudi med moškimi na isti progi. Medjtmurec se je vse do končnega finiša nova držal v oeadju. kakih 200 m pred ciljem je moral uporabiti tudi komolce, da se Je lahko zrinil na potašaj, ki mu je obetal motnosti za snago v končnem finišu. Medjtauzčev lagodni tak vse do končnega finiša je Ml taktično sicer pravilen, vendar M ae moral zavedati, da je tveganje zdaj le preveliko, saj se mu Je v Bukarešti znova »godilo, da so ga tekmeci povsem zaprli. Djordjevič je s tretjim mestom opravičil zaupanja- Tretjo zmago aa Jugoslavijo ja doaegel metalec krogle Ivančič. M je a 18,57 m za 17 cm popravil svoj osebni rekord in hkrati postal nov balkanski rekorder. Nekoliko razočaral je naš drugi repreeentant Barižič, ki se Je moral zadovoljiti s petim mestom. Izredno razburljiva je bila pre-takužnja gtafet 4 z 100 m. Jugoslovani ao pri drugi predaji nekoliko preveč oklevali — Kocuvan Lendjoia startal prehitro prestopil, vendar navade temu pr*f>ričljiro anagal v črniti lasna-čenega balkanskega rekorda 40LO-BolMUl so aašli v tešave pri zadnji pradajl, na ciljni črti. pa ao MU Grki s prostim očesom vidljivo pred Romuni, vendar so sodniki sprva določili bronasto kolajno domačinom Grški protest Ja prinašal nato zasluženo tretje m natri Grkom, sodniška žirija pa ni ugodji« tistemu delu grškega protesta! to Je zrineva! naj-M aaradi prestopa Ici tudi jiMMto- mnizfco M bcigatzto Itafato. Tudi v nekaterih drt»ih dtectpM-nah Jugoslovani niso ~*tiI1 nih rok. V mki* oran je aa — skoraj . - -— ---- . dalitvo Ja g^kolaETTOren^ •tavati, da ja nastopil kot razor T* ker reprezentanta Raka zveni kapetan Račič zaradi nedisciplin« M vzel s seboj v Bukarešto. Ste-kič, od katerega ja bilo pričakovati več. Je skakal solidno, v aad-njeoz skoku pa za malenkost prestopu, ato« bi bila zlata km«jn» njegova. Jugoslovanski Cl pa ata razočarali, aaj premagal« tudi Grkinja. •’ n« 280 m je 14-letna Pavličičev# znova opo rili nase s časom 24.2, U je nov jugoslovanski mladinski in Izenačen hrvaški članski rekord, je osvojila bronasto kolajne »i^r^ii^ov \szuss mOtUkm. Zalo dobe* jm Ml* todfe VERA NIKOMC tank* metala kopje le aato, ker druge metalke nimamo. V tehničnih disciplinah in skokih amo bili spet selo slabi, ▼ skoku ob palici pa sploh nismo imeli predstavnika. Kocuvan je tokrat izgubil ha Uransko prvenstvo v teku ne 400 m, toda proti danes iarednd hitremu Romunu Puiuju ni mogel napraviti ničesar. * Sicer pa je bile izboljšana še kopica balkanških rekordov in rekordov drugih držav udeleženk. REZULTATI: moški — 299 m: 1. Karasi (J) 21,0 (balk. rek.). 2. Zamfirescu (R) 21,2, 3. Križan (J) 21,2; HŠm: 1. Puiu (R) 4€,7 , 7. Alepič (J) 47,9; 5999 m: Korica (J) 14:12,6, 2. 2elev (B) 14M2.8, 3. Tihov (B) 14:14.6. 4. Grahovac (J) 14:23.4; 110 m ovire: 1. Petrea (B) 14.1, 2. Stojičev# (J) 14,2, 3. Dimitrov (B) 1<2 Medjimurec po snagi v tekih na 800 metrov nastopila že drugič, tudi v preizkušnjah na 1500 metrov, so naše mošnosti v teh disciplinah zelo porasle. In ho vi en obril naših šampionov tudi Mata MU ^V*tri£ šanka lUb,. taard uBtotoš pa so še naše taterinalTO uvrstile 5j> rejoanvljjro ja Rarajaa- čela, v finišu pa povsem popustila REZULTATI — ztaiki — 1*90 aa: 1. Medjimurec (J) l, 3. Ata- nasov (B) 3:50,3, 3. ti (J) 3:50.9; 3000 at ovire: 1. 2siae (B) 3:47.8, 3. Dima (R) 8:48,8. 3. Tihov (B) 3:50.4, 5. Pavlovič 3:58,6, S Kovačič 0:25,8; daljava: 1. Saru-can (R) 780. 3. Zaharia (R) 7M. 3 Spasojevič 757, 4. Stekič 749; krogla: 1. Ivančič ( M,54 (rak. BAI). 3. Iemonia (G) 17.97, 3. Gospodinov (B) 17:04, 5. Berišič 16,70; kapje: 1. SUagy (B) 73.10, 2. Milanski (B) 75,46. 3. Dinev (B) 73.44. 4. Prtmonc 73,16. 5. Djurovič 72,38; deazterahej: 1. Sokol (R) 7771 (rek. BAI), 2. D*u-rov (B) 7857. 3. Sepei (R) 7838, 7. Pleter 8488; 4 a 163 at: 1. Jugoslavija (Muškovič, el, Kocuvan, Karaai) 40,0, 2. Bolgarija ŠOJ, 3. Grčija 40.5: švaske — 333 m: 1. Venkova (B> 32,9 (rek. BAI). 2. Goto (R) 24.0. 3. Pavličič (J) 34.2, 0. MrdJa 24,0; 433 at: L Ba-desku (R) 54.1, 2. SUai (R) 55,0. 3. Zlateva (B) 55,0, 5. Bašič 58,4, 8. Glavina 58,0; 1IM at: 1. Niko- lič (J) 4:30.4 (rek. SFRJ in BAI). 3. Andrei (R) 4:33,5, 3. MRcšavlč (J> 4:24,6; krogla: 1. HrlRova (B> 17J2 (rek. BAI). 2. Salagean (B) 15.48. 3. Manoliu (R) 14J4. 6. Nln-čerič 12 7. KomriJ 12.40. Kljub poškodbi pota Pot do petega mesta boju J« bila aa lansko dol_______ arobme kolajne na BAI v Sofiji PMriuvo ario, tetka. Potem ko je P S. S kar največ la je a akaku e ' a* * vach treh mriM letošnji najboljši rnadtat _____ veniji. pa ai Je poškridinakl Jribt-no mišico in v v boiači- nah oblašala na tleh. Navzlic ta-mu Pa Je čvtt pol uro nastopila tudi že v zadnji disciplini, tako na 300 m, potem ko je dobita injekcijo proti bolečinam. S 38.7 — v.ta-fc okoitžčinah seveda ni mogla doaeei običajnega resultata — Je izgubila tudi četrto meoto. ki ga je dotlej držala, vendar pa ja s petim doeegla dve pomembni točki in predvsem dokaaeta. kako ee bori prava športnica. RandtaU peteroboja: 1. Angelova (R) 4920 točk (nov balkanski in bolgarski rekord), 3. Vintita (R) 4738, 3. POčič (J) 4434, 4. Vi-tajoe (R) 4418. 5. Peča (J) 4389. 9. Sokolova (B> 4396. Rezultati drugega dna 1*9 «t: Karaai (J) 10J (rek. SPRJ Bdi). 2- Op«8 (G) 10.3, 3. Zamfirescu (R), 4. L#n- trel (J) 10J; 800 m: 1. Medjimurec (J> 1:48,1, 3. Koprivica (J) I:«J, ■3. Tn| 1 (R) 1:49 J; 19.999 m-. 1. Krnica (J) 30:09J. 2. Tihov (B) 30:00J, 3. Muatafa (B) 30:16J. 4. *untar (J) 31:06J; viHaa: Kusotas (G) 311, 3. Serban (R) Ml, 3. Bogdanov (B) 300. 5. Vivod (J) 30R kladiva: 1. BapaMotis (G) 60.94, 3 Manolov (B) 94J4. 3. Mindov (B) M,03. 7. Gromilovič 61.04, 3. Goič 57.09; taroke: 199uT: 1. Goto (R) 11,5, 2. j i« (B) 11.7. 3. Pavličič (J) 11,7, 3 54.93. 5. Ninčevič 41.96. 6. Vukovič (obe J) 41J2; daljšaa: 1. Vi-scopol nu (R) 643, 2. Angrioba (B) 33. S. Vintita (R) «2, 5. Franaotti 591, S. Antunovič (Obe J) E. BERGANT Dvojna zmaga Vere Nikolič Ali bo paša svetovna rekorderka šampionka tudi v teku 1500 m Številka ao« v jugoslovanskem atlstgksm tofimt na 29. 'BAI v 'Basi je bila nedvomno spet Vera Nikolič. Ne le, da je z dvema HUim* dosegla najboljši posa-38 mukat med vsemi udele-L bolje od njenega dosežka tm 800 metrov, je letos na svetu tekla le — ona sama. Z zlatom na 1500 m je Vera Nikolič morebiti že z Sela svojo drugo atletsko kariero, za katero je mogoče, da bo peljala prav na svetovni vrh. Se so nam vsem v uSeslb razprave po ’ VcrY1ei'n mehiškem polomu in lanskem ■podrsljaju n« dvoboju Evrop« — Amerika v Stuttgartu. Mnogi so tedaj že napravili križ čez nadaljnje atletsko življenje že zdaj ne 22-letne članice Dinama le nekateri — in Delo Je bilo med tistimi redkimi,.— pa so opoaarjali, da je Veri, čeprav s pojemajočo osnovno hitrostjo, že zmeraj odprto povsem novo torišče — tek na 1500 m, za katerega je pravzaprav kot rojena. Z lansko bronasto kolajno -v teku na 800 m na PA, vrsto zmag ob nekaterih porazih in letos ter s letošnjim najboljšim časom na svetu, dosežkom v Berlinu, je Vera Nikolič nazorno izpričala da se ji je vrnitev v svetovno elito posrečila. Seveda pa j* bilo z« to treba trdega dela predanega treninga — večkrat na dan — tudi v snegi in dežju ter neprestanega boja s dvomi, ki so se zmeraj zio i porajali ▼ »j sami, kajti odstop v olimpijski areni je postal zanjo silno breme, ki se ga ni kar tako zlahka znebiti. A skupaj z novim trenerjem — Zagrebčanom Leom Langom, jj je to le uspelo. Lang je znal Vero osredotočiti na'nove športne cilje, dosegel je, da je v glavnem živela za prihodnost in pozabljala na preteklost. Tako je bik) te dni tudi v Bukarešti. Njena naloga na stadionu Bepublica ni bila niti najmanj lahka. Nastopiti je morala namreč v levjem brlogu, na domači stezi ene izmed njenih največjih tekmic, Ileane Shai. Romunka je bila v Mehiki druga, na lanskem balkanskem prvenstvu v Sofiji je premagala našo šampionko le ▼ Atenah na EP je bilo drugače; obe tekmici sta bili tedaj toliko zaposleni druga z drugo, da sta nekako pozabljali na druge tekmice — zlasti Angležinjo B za katero je veljalo mišljenje, da prehudega tempa ne bo zmogla. Kot vemo, pa se je končalo drugače, Bo je bila prva. Vera je osvojila bron, Silai pa je v finišu zdrknila celo na peto mesto, čeprav sta bili Romunka in Jugoslovanka tisti, ki sta dajali obeležje vsej preizkušnji. Ileana Id je pred dnevi na dvoboju z Ameriko z 2:03,3 na 800 m dosegla tretji najboljši letdSnji čas na svetu, je tudi na BAI hotela zmago za vsako ceno. In Vera je to dobro vedela^ Zares ji ni bilo lahko. Po naporni vožnji iz Zagreba — z vlakom, hidrogliserjem, avtobusom in znova z vlakom — takoj po prihodu v romunsko glavno mesto ni'hotela zamuditi niti treninga. Ko je bila večina drugih reprezentantov še zaposlena s pospravljanjem svoje prtljage, je bila Vera že v trenerki in v rahlem teku na poti na bližnji stadion. Čeprav je mrak že legel nad mesto, je opravila ves predpisani trening za ta dan in tudi okoliščina da zvečer potem v prvem hipu ni našla poti v študentski dom, je ni posebej zmedla. prvi dan iger, ko je bil na sporedu tek na 800 m. je vedela, kakšna je prava pot. Povsem se je držala taktičnega načrta, ki ji ga je svetoval trener Lang. Silaijevo je pustila voditi do 550 metrov, na ravnini jo je nato prehitela, vendar se “1 stekla z vso močjo, šele ko je Silai začela s končnim fimšetn, je tudi Vera izigrala poslednji adut. Obdržala je naskok in zmagala z 2:02,3, kar je njen drugi letošnji najboljši rezultat v sezoni in drugi sploh na svetu. SUai je bila z 2:02,5 med vsemi na svetu počasnejša samo od Nikoli-ceve, a tudi to ni bilo dovolj za zmago. Naslednji dan v teku na 1500 m se je zgodba ponovila. Čeprav je bil to šele drugi tek Niko- na tej progi v življenju sploh, je bila videti kot preizkušena šampi6nka. Prepustila je Bolgarki Amzovi vodstvo in tudi to, da je bal-“P3** prvakinja začela hitro — medčas na 800. m Je bil 2:16,0 — je ni zmedlo. V odločilnem trenutku je bila Nikoli deva močnejša od vseh ~ * 4:20,4 je dosegla tudi nov jugoslovanski in i rekord. Amzova je hitro začeti tempo plačala — s zadnjim mestom. sem Veri, naj samo teče za vodečo,« je pripovedoval trener Lang. »Tak tempo Nikoli* deve ne more zlomiti, njene tekmice pa lahko,« je dodal. In to se je tudi zgodilo. Vera je bila po obeh zmagah prešerne volje: »To je več kot sem si upala misliti, še zlasti, ker me je bolelo grlo in sem težko dihala. Zdaj pred 1500-metrsko progo tudi nimam več takega strahu.« Bukarešta je torej pomemben mejnik v karieri Vere Nikolič in morebiti znanilec vrhunskih uspehov — tudi na novi progi . . . E. BERGANT Mesta ponovno odličen Presenetljiv uspeh naših skakalcev v vodo v Avstriji Halo, Zeltvvag! Zaltweska proga, dolga 5,911 ton. Je navdušita dirkača. Rindt: »Fantastična je, a sata ters zeliko troninga.« Siffert: »Imenitno! Ce bi jo gradil jas, bi dodal še en ovinek.« Stom-metao: Ar je, to je najpomembnejle.« Btewart: »Tipično aa Rindta. Toda — kato-ro proga letos ša ni aapj?« Brabham: »Varnostne ograde in žični plotovi (z našsganimi koli) so preblizu -teoe, ob morebitni nesreči nimaš prostora, da bi as že lahko korigiral.« Ne vem, če je r*«. toda v Zritvagu so rekli, da stane avtomobil formule 1 arino 40 milijonov Sdin. prav toliko sa ja traba odšteti im aa mta tor ... Celotna prireditev je »tata tudi velik kup denarja: 3.5 milijona šilingov. Priroditrijl ao potne stroške dirkačem morali ti v švicarskih frankih (7.000). Vsak dirkač gradi A< blUno ta ali »Vallki gag&SSJS: tal« | a lahko provorili tudi 16.080 ton. Zmagovalec dirke je dobil 30.000 šilingov, possbng proasi-ja pa so bUe tudi na voljo sa tistega dirkača, ki Je rodil s 15., 30. hi 41 krogu. ST. POLTEN, 16. avgusta. (Po telefonu). V modernem kopališču Parkbad v Wilhelmsburgu pri St. Foltnu je bil v soboto in nedeljo mednarodni miting skakalcev v vodo, na katerem so nastopili tekmovalci iz ZRN, Jugoslavije in Avstrije. Naše skromno zastopstvo se je odlično odrezalo, saj je Milan Hosta zmagal v skokih s stolpa, mladinec Grgurevič pa je v svoji kategoriji anagal v obeh disciplinah. ji karieri. Tudi Ktissel se je dobro odnesi, saj je bil z deske peti, a stolpa pa četrti. 14-letm Matej Grgurevič je svoj prvi nastop v tujini kronal z izrednim uspehom. Kljub temu, da je bil med vsemi mladinci naj-mlajši, je prepričljivo zmagal. 2e prvi dan je Hosta odlično skakal a deske in presenetljivo osvojil trstje mesto, zlasti pa aa Je Izkazal drugi dan, ko Je v skokih s stoto« prepričljivo premagal tudi alovitega avstrijskega prvaka dr. Linda. Hosta je tudi »bral rekordno število točk v svo- Zanimivo je, da bodo vsi skakalci, ki jih je Hosta tukaj premagal nastopili tudi na univerzi-adi v Torinu, njegov nastop pa je še vedno negotov. Res bi bila škoda, da bi ga zdaj, ko je v odlični formi držali doma. REZULTATI: mladinci — deska: 1. Grgurevič (Jug) 200.90, 2. Nuh-sbock (Av) 195.45; stolp: 1. Grgurevič (Jug) 159,10, 2. Nuhsbock (Av) 139,90; člani—deska: 1. dr. Lind (Av) 407,00, 2. Zinse (ZRN) 372,90, 3. Hosta 370,85, 5. Ktissel (oba Jug) 352,85; stolp: 1. Hosta (Jug) 379,70, 2. dr. Lind (Av) 367,40, 3. Zinse (ZRN) 344,85, 4. Ktissel (Jug) 303,25; kombinacije; 1. dr. Lind (Av)r2. Hosta (Jug), 3. Zinse (ZRN). — RUDI KOŠOROK Velenje: brez rekordov Na prvenstvu SRS za ml. mladince prodor malih klubov VELENJE — Prijamo mesto ob Paki, je bilo dva dni gostitelj najboljših mladink in mladincev iz vse Slo-venije. Organizator AK Velenje se je dobro odrezal. Morda bi imeli pripombe le glede sojenja, ki je bilo po mnenju nekaterih pristransko. V hoji na 10.000 m je Jurečič (OD dosegel tretje jnesto, a je bil diskvalificiran, češ da je dvakrat tekel, vendar so ga diskvalificirali brez predhodnega opozorila. Nekaj čas 200 tekmovalcev is 1« klubov ter dobro vreme, vse to je obstalo dobre rezultate. * Toda rezultati so bili le povprečni, donošen ni Ml niti eden rekord. Razveseljivo pa je deistvo, da Je atletika končno prodrla ▼ manjše kfsje, kjer se porajajo nori kvalitetni tekmovalci. Značilno ss letošnje prvenstvo je, da ao prev atleti ia manjiih krajev brae večje atlet- ske tradicije osvajali kolajne, pa tudi prva mesta. Na 1500 m z za-prekami je osvojil zlato medaljo Tajnikar z Ji na 400 m Je bil prvi Stajnko iz Ptuja, v metu kopja Zala: iz Cerknice, pri dekletih v kopju Kraljeva a Cerknice, v višini Ptatovškova iz Velenja, v krogu Pojetova iz Kočevja itd. V nekaterih krajih kot na primer Koper, Cerknica, ao se atletske Najhitrejši • lckx »Velika nagrada Avstrija« v Zeltvvegu ZELTWEG, 16. avgusta — Bri govalec »Velike nagrade Avstrijec formulo 1. U trite prvenstvo, je postal 2S-lstnt bot rijakl avtomobilist Jack* taka. AritoJec je preveril 60 krogov (354,7 km) V času 1:4247 tar nov-pratoo hitrostjo 300 tan na uro. Drugi je Ml gvtaar Ctav Raaro-•ioni s aviaaMifeian Domačin Jocban Rtadt, H je tari do tega tekmovanje kar 30 to* protaoatl v skupni uvrstitvi, M imel sreče, v 21. krogu se |e Zmaga gostov iz Stockholma UUBUANA. 13. avg. — Na štadionu 28D Ljubljana v Bitki te bil Prijata!jaki mednarodni dvoboj v tolpi (Stotaki nacionalni igri, ta fcstgtasaff.raaž LluMJana. Ls-ta Je M premagali domačine 108.43. taVSggr^32£*£g: ""1* ITOBrih»r ~ ektaovrar p Mute. Ljubljana. Raaultatl: 1. ■telite Tbrkaj 1408 cm, 3. Pavla Matjašič IBtOcm. 3. Milan Košir 1773 •to- M. K. njsgov totuš 73 pokvaril, tako da te moral odstopiti. Enaka usoda Jz doiztzia tudi Škota Jack; ste vzeta ta l tol _ Titanu im>J« al je ogedalo 100.000 MoMteljev tega Šport*, med njimi Ja bilo tudi veliko Jugoslovanov. Po 0. tekmovanju aa »Grand prta vodi v rin uvrstitvi Avstrijec Rindt s 45 točkami pred Brekhamcm 30, lototom 10 itd. N»eleritjm dirka bo 6. septembra * Maori. Pn« dirka letne lige BEOGRŠB, 16. avg. — Na prvi dirki latne lige Jugoslovanskih svtaasoblltatov je sodri oval o v testih kategorijah približno 80 tekmovalcev. V kategoriji do 750 knbikov je med 31 eetrronnnuil zmagal Za grobOan štaterič, najhlt ff pa je gtotoM krog Nečakov is Novega toda, tanter pa je kasneje zletel • Ptoga in povzriu razbil svoje ▼ kategoriji do 050 kubikov te ■nad 10 tekmovalci zmagal afatije-vid (AMD Opatiija), v kategoriji do 1000 kubikov pa Zagrebčan Gtabak. V bategarUi do 1300 kubikov ja bUtrod jktotlinl avfiroohihvtl najboljši paktov* (Zgb). v kategoriji do 1000 kubikov Lang (Beo-ptd), nad 1.(00 kubikov pa pa dtork sekcije že močno utrdile in vsako leto se v teh krajih množi število talentov. Kolajne: Kladivar 'i, Maribor 6, Olimpija 4, Koper 2, Novo mesto 2, Partizan (Cerknica) 2, Gorica 2 itd. Ljubljanska Olimpija je računala na sedem prvih mest, vendar je zadnji trenutek ostala brez dveh svojih najboljših atletov, ki sta bila favorita z prva mesta. Koše. nina, favorit na 100 in 200 m, je ostal v Ljubljani, ker je zbolel, Kavčič pa se je poškodoval po prvem skoku v daljavo. Rezultati: ml. mladinci — 100 m: Žigon (Gor) 11,6, Grošeta (Mrb) 11.6, Prezelj (Kop) 11,7; 200 m: ■Prezelj (Kop) 24,2 2igon (Gor) 34.2, Stajnko (Pt> 24,3; 400 m: Stajnko (Pt) 52,3, Prah (Mrb) 52,8, Cčlofiga (Mrb) 53,4; 1000 m: Grecs (Ol) 2:39,3, Celofiga (Mrb) 2:39,4, Florjančič (KI) 2:44.0; 3000 m: Grecs (Ol) 9:09,1, Tajnikar (Jes) 9:174, Vastl (Mrb) 9:59,6; 1500 m zapveke: Tajnikar (Jes> 4:59,3, Mostar (Ol) 5:00.2, Drobne (KI) 5:08,5; hoja 19k : Lukman (KI) 54:10,00, Trpin (Jes) 55:31,00 Strašek (KI) 57:06.05; 4 z 100 m: Kladivar 46,7, Gorica 49.0. Maribor 50.0; 4 z 300 m: Kladivar 2:39,1. Gorica 2:444. Rudar 2:46.3 (Maribor 2:38.6 dikv.); daljava: Rotar (KI) 640, Grošeta (Mrb) «17, Golič (KI) 611; troskok: Grošeta (Mrb) 12,73, Krofi (Vel) 11,97, Golič (KI) 11.82; višina: Kokelj (Kop) 180. Demič (Kop> 175, Dregaš (Nm) 170; krogla: žunk (Rud) 12,35, Štajner (Ol) 12,11. Skok (KI) 11,96; met diska: stalner (OI) 38,35 Žunk (Rud) 38.08, Možina (Ki) 36.27; kladivo: Štajner (Ol) 35.0«, Kramžar (Rud) 31.03, Skok (KI) 27.39; kopje: Zalar (Cerkn) 57,50 Dragaš (Nm) 52.78. Žunk (Rud) 45.99; 110 m ovire: Rotar (KI) 16.8. Kroni (Vel) 17.6. Sambol (KI) 19.8; 300 m ovire: Rotar (KI) 42 3 Prah (Mrb) 42.8. Krofi (Vel' 47.6 Ml. mladinke: 100 m: Gazvoda (Nm) 12.5. Pavšar (Kil 12,8, Peljhan (Gor) 13,1; 60 m: Gazvoda (Nmi 8.0. Pešut (Mrb) 8,1, Pavšar (KI) 8.2; 4 m: Martič (Mrb) 60,4, Samec (KI) 61,2. Učakar (Ol) 61.6; •00 m: Martič (Mrb) 2:16.4, Samec (Kl> 2:18.0. Smrečnik (OI) 2:19,2; ■•m ovire: Pešut (Mrb) 13.1, Bon (NO) 13.1, Kavčič (TT) 13.6;itafeta « a M m: Maribor 31.5. Gorica 31.8, Olimpija 32,7: 4 z 1*0 m: Gorica 51JL Maribor 52,7. Kladivar 54.0: taljava: Pešut (Mrb) 5:00. Sate (Hm) ISI, Kavči« (Tr> 4:70: riši-ro: Piatoviek (Vel) 145. Klinkon (Gor) 140. Pučko (Nm) 140: krogla: Pole (Koč) 10,08. Papler (Tr) 19.72 Mižčerič (TD 0,07: dlak: Pa-Mer (TD 36.69. MlMšrič (TD 30.86, Slnanorič (KI) 24 40; met konja: Kralj (Cerk) 26.69. Lužar (Nm) 26.14, Zupančič (Ru) 17,08. B. 1NADA \ ŠPORT clpovcriaT LJUBLJANA — Slovenski —topna I ▼ " m Bolka Celje : Slovan 29:19 (13:10) CELJE — igrišče ▼ Skalni kleti, M, Jerak 1«, Janežič 2, Ptnk Ig, Baota 10. itt b ao takoj m att kn v hitrih napadih pomdll, tako da Je hU reeultat te po aalkullr minutah igre 16:5 v njihovo korist. — Vas ta čas ao smoM spremljali njihove akcije le ob strani 1M Deset ■*»* pred odmorom je Antoniča samsnlal mirta Stot. ,ki Je v igrTraairt več živahnosti. Po odmoru ao finpediui raeul-tat najprej m nato pa po- vedli. Vse Je kesalo, da jim ho uspelo dr vodstvo do kon-ra.Mtoa, vendar pa ao gostja nekaj nihali pred vnetni | in nato smagali. Pri Je bU najboljši Skit, pri metih pa Jerak. p. NIKOLIČ Slovan : Mladost 74:85 (32:48) LJUBLJANA — Dvorana OHmpi-Je v ropa ulici, gledalcev 1». sodnika Barhopac (Zgb ia Zule (Domš). SLOVAN: Logar at, Tavčar 11, Globačnlk at Lenart 5. M. Planinc s, Berna •. MLADOST: Uroič 12, CatineUl — igroce v onuni um, gledalcev 100, sodnik Dona (Ce), Moštvi se pripravljata at prven-st sato sta pnrlalnisIH - novo moči. Najboljši strelci pri Celju so hib Koren 7, Šafarič g in Markovič 5, pri Slovanu pa Jeras g, Levovnik g tn Maver 4. J. K. lilo olii J| nma Je deležna precej” hudih krink. Sploh nim oken. klimatske naprave pa so ie dokaj aaetarela in je zrak v dvorani preveč suh. V okviru olimpiade bo Se vrsta šahovskih prireditev kot razstava šahovske zgodovine in šahovskih mamk. izdali bodo tudi spominska ovitke z žigom. Zanimivo Je, da je "rrašfca pošta zavrnila prošnjo za tisk posebne znamke, češ da je v aadntam času izdala še preveč znamk s športnimi motivi. Zanimivost olimpiade pa bodo zlatniki in srebrniki v ot kolajn. Njihova eto bo Oš oziroma g mark, B. KUTIN Kosanovič — popravlja aMBBCBHVSKA PALANKA, 18. avgusta — Na mladinskem državnem šahovskem prvenstvu ao odigrali 11. in 12. kolo. Postani soMU Ule rmuttaU: Orlov : Fe-™vjd M, Radovič : Barle remi. Mački« t Steiner rami, Davčevskl : Mger Od, Badulovič : Stndik rani. Kosti« : Noooaakfld 0:1. Marjanovič s Kosanovič 0:1, Ja-kovljevakl t Savovi« ldk 12. koto: Perovič : Marjanovič >. Bar-to • Orlov 0:1, Steiner : Radovič Prek-, bgar : Mečkič 0:1, Sin-gk. : Davčevskl mak.. ost : Radulovič pnk., Kosanovič : Ja-kovljevsk sni. Novoaelskl : Savovi« 0:1 J Jata rad: Barle t* Perovič TA Radulovič T (1). Mačkič 7, »tojr 6 (b, Novoaelaki o Cl), navrtata I. Kosanovič in Kosti« (T>. Smdik S ). 3 »to, Marjanovič in Savovi« s (1). Bačtorlč tj, (1), Zlger «. Steiner Ljubojeviča. Nobenega dvema m, da bc reprezentanca SZ svoj deseti nastop na olitnpladl kronala a deseto, prepričljivo snago. Porok za to Je že njena sestava na Mu s »pririni in Petrosjanom. V detel pa so i Delfin prvak SRS Rovinj, is. avg. — Na so-ključnem turnirju članov aa prvenstvo SRS sta ekipi Kopra' in Delfina (Rovinj) visoko premagali,moštvo Partizana iz Renč. V srečanju za 1. mesto pa ae bosta zmagovalni ekipi pomerili med seboj. V prvi tekmi Je Koper premagal Partizan (Renče) 13:3 (1:1, 4:2. 4:0, 4:0). Za Koper so bili uspešni Jazbec. Strkolj in Fala to po 1, Bertok 2. Bradeški 3 in Jakomin 4,- za Partizan pa Arčon 2 in Martinuč 1. Vaterpolisti iz Renč ao izgubili tudi z Delfinom 4:13 (0:2, 0:2. 2:4, 2:5). Strelci za Delfin: Sosič in Eržen po 4 ter Morožarn 2 pri Renčah pa sta po 2 zadetka dosegla Pahor in Jevšček. V odločilni tekmi m naslov prvaka SRS Je Delfin premagal Koper s 5:4 (1:0. 2:0, 1:3, 1:1). — Strelci: Rudan 2 ter Sosič, DuSč in Frkoerič po 1 za domačine, sa Koper pa Jerman 2, Jakomin in Bertok pa po 1. Tekma je bila lepa in dostojna finala republiškega prvenstva. Rovinj čaru so .tako prvaki SRS, vendar tudi zmaga Kopra ne bi bila nezaslužena, toda gostem je športna sreča tokrat obrnila hrbet. Pred 500 gledalci je odlično sodil inž. Medvedič iz Ljubljane. A. SINDJIC Delfin : Partizan Renče 8:5 (1:2, 2:2, 2:1, 3:0) .ROVINJ — p*ovnf) Dalfina. gledalcev 200, sodnik Alujevič (CE). STRELCI: Pokrajac 1, Viezer 2, Morožin 2, Zivolič 3 sa Delfin, za Partafen pa Arčon .1, Pahor I. Marttaič 1 in Jevček .2, , Tuto J« manjkalo, da se gostja iz.-Evoč v zeečinju za pokal SRS v -vaterpoltf uvrste v Tt. til«. TrThiinute pred koncem Je bil rezultat 5:5, vendar so bolje pri-p ra vij eni domačini le magali. Ljubljana -C.zvezda drevi ob 20. uri LJUBLJANA. 16. avgusta. Jutri ob 20. uri bo na kopališču Kole* zija prvenstvena tekma med vaterpolisti Ljubljane in C. sveade. Domačini, ki šo na tekmi prod Bečeju pokazali precej znanja, obljubljajo, da se bodo oddolžili Beograjčanom,-aa visok poraz in zmagah. Toda tudi gostje so prepričani v zmago, ki Jim bi dokončno odprla pot naza/ v I. zvezno vaterpolo ligo, kambr po kvaliteti prav gotovo sodijo. Zato lahko pričakujemo neusmiljen boj za vsako -žogo. razburljive -dogodke v bazenu in ob njem. K. B. Borac : Bosna 67:52 (34:23) ZaljaznKar : Oriolik 66:59 (34:31) 1. Oriolik 12 • 3 KI S 3. tajaš. 12 9 3 994:1 K Mladost 12 t 4 S33:T «- Rosna 12 S 4 gM:š: 5. Iatragradj. 12 t 4 IS7:« «■ Rone 12 • 8 104:8 7. Maribora* 12 8 8 *34:f 8. ' Kartorac87 12 5 7 031:9 0. Vrhnika 12 4 0 875:0 to- Tkmtali 13 3 0 097:9 11. Stana 12 3 0 Mkg 13. Lmaott 13 3 0 753:« FARI PRIHODNJEGA | je slovensko prvenstvo v plavanju za st. pionirje UUBLJANA — Slovensko prvenstvo v plavanju ta starejSe pkn in pdoniito, ki se je v soboto končalo v Trbovljah, je bilo nedvomno eno najbolj kvalitetnih letošnjih plavalnih tekmovanj pri nas. Kopica Mtamtov aa to tftarostoo kategorijo in vrsta drugih rezultatov Je pokami«, da imamo med plavalci letnika 1956 do 1957 lepo Število talentov, ki bodo prav kmalu Rendtatl zaihtita dne: pionirji — 280 m mešano: 1. Lednik (Nap) 3:50,8, 2. Slavec (Tr) 2:52,7, S. Strgar (Tr) 2:58,4; MO m krate: 1. Turk (Cel) 1:83,7 (pico. rek/SRS), 3. Matokač (Del) 1:06,3, 3. Kramberger (Kop) 1:07.5; 000 m kravi: L Kramberger (Kop) 10:39.7. 2. Turk (Cel) 29,7 (oba pio rek. SRS). 3. Troha (Tr) 11:26* 8 z 100 m mešano: 1. Dolžin 5:18,3 1- Vovko s- heban (Nep) 3:15* 4 z 100 m mešano; 1. Ljubljena 5:54.6, 2. Triglav 5:56,6. LBteta ,*PN£fin PRSTNI RED: 1. Ljub- 2 -g*‘ *• "»to M-ooo: s. iriin" Neptun 8808, 5. Koper 8734, g. Fuštnar gZOO, 7. O- lL J— ... 8 TRBOVC Mladinci v Ljubljani LJUdLMNA — Danes ae na ko-{»lišču Kolezija začenja letošnje slovensko prvenstvo v plavanju sa ml. mladinka in mlati i nce j.-»riiav. UgOJso vsi slovenski kldbi. jta- Pionirska šola Iva Daneva LJUBLJANA — Košarkarski klub Olimpija pripravlja letos vrsto akcij, da bi v klub pritegnila večje Število tnlarllh košarkarjev. Prvi —**— poskus bo enomesečna pionirska košarkarska šola Iva Daneva. šola bo trajala od 35. t. m. do 25. septembra, vpisovanje pa bo v torek in sredo v pisarni Olimpije v dvorani Tivoli, soba St. 17. Prijavljena pionirje bodo na-delili v več ekip. ki Jih bodo pod vodstvom bivšega kapetana državne reprezentance Iva Daneva vodili ligaški igralci O-limpije Basa in. Marter, Božič itd. Jugoslovanke četrte SOFIJA, 18. avg. — V nadalje-vantn na a anša. ho-šavtarakaga mi Je JugoaM9a ejtaM m 3. meato Ja bite z otao fraooUa 83:73 (33*). V francoski ekipi ata se posebno odlikovali Chalaacmoea s 35 toši tar RUBodova U, prt Jta>- Novi uspehi vodilnih SOMBOR, 18. avgusta — Resul- najuspekiejtt Igor Turk iz Krškega. U Je sam dosegel štiri nove republiške rekorde, ne najdaljši Pragi — 800 m kravi — pa Ja po prak., Msfttč : Martotti 1:0, Ri-bly ; HUbner 0:2, Fodgajec : Vu-Mč prek., Cudinz : Andersson prek., Westerinen : Planinc 0:1, Radojevič • Kuprejčik prtič. V nadaljevanju prekinjenih partij pa so Igrali takole: Westertaen : Kr-teč 0:1, Cudina : Westerinen 1:0, VUkič : Krte« 1:0, Cudteo : Kuprejčik 0:1. Anderason tasch ra- s*,« ka kajpak spet Planinčeva. Le, da Je bil tokrat nasprotnik tisti, ki Je žrtvoval na vse preteče. Finec je žrtvoval toliko figur, da je še potem, ko je osvojil damo, bil materialno precej slabši. Planinc je potem uveljavil prednost številnih lahkih figur in nasprotnika matiral. V prekinjenih partijah imata Vukič in Andersson možnosti za smago. V dresuri - K. Maver Jugoslavija : ČSSR 51:61 (22:29) SOFIJA, 16. avg. — Jugoslovan -ska. tonska *"»--*mvk« repraasn-Mate Je v nadaljevanju mednarodnega turnirja iagubila s stepo CSSR 51:61 (22:29). S tem pocT »u so naša Igralke izgubile vse mošootti aa najtežjo uvrstitev. V finalni «*upir.i n utvanka premagala Francortnja s 87.-50 — (34:28). Jugoaiovajl as bo v sadnjatn kola pomerila sa tretje mesto s Francijo, Litva pa aa bo v finalu KRANJSKA GORA — Sobotno Poletno prvenstvo Slovenije v sla. lomu na raameroma težki progi Je pokesalo, da na poletnih i^n..i. lahko računa na uspeh samo, kdor v mrtvi sesani tudi zares trenira na snegu. Po izjavah sodeč, nekaterim tekmovalcem poletne prireditve sploh ne ustreza)o. ker ima- Jeseničani gredo v Gardeno »KoUkokrat sto hM še dr prvak?« »Štirikrat in prav tolikokrat sem zmagal tudi na republiških prvenstvih.« sAli ste že kdaj nastopiti na tekmovanjih izven naših meja?« sNe. Lotos Pa bom najbrž nastopu aa tretji belkaniadi v Romuniji.« »Kaj menite, sekaj tako skromen odatv aa to svm Jahanja iz drugih klubov v naši državi?« »Po mojem mnenju je naj večji problem pomanjkanje vaditeljev aa to aabtsvno disciplino. Menim, da bi morali na tako prvenstvo priti prav vsi!« *KžJ mora sati konj, da labtao nastopi na prvenstvu?« »Najprej ja treba konja naučiti ubogljivosti, Sele potem se začno treningi- Osnovne vaje pa se stopnjujejo.« »Vi učite tudi visoko špansko šolo. k) Je v Evropi le na Dunaju. Kdo vas je navdušil m to?« »2e kot otrok sem se zelo zm- raal. za konjski šport, kasneje pa me Ja navdušil veteran Pečovtek.« _ ____________________V. KRPAN 8. J. Zupan (Ak) žl* 9. M. Zupu v kategoriji sLv. Tekmovalci so morali opraviti kar 28 težavnostnih stopenj in v 12. minutah pokazati vse- znanje. Izvajali so obrate, krog zadnjih nag, prosti galop, mala kroge, POtaopanJe nazaj, prahajanje v gal4> a mesta Ud. Jezdeca ao vb- (Bad) 82,3, 10. Mohorič Al i 87* članice: 1. Pirnat (Br) 84,4. 2. Magušar (CK) 88.4 3. M. Bera (Rad) 98.6, 4. Gartner (Aipies> 130,8; st. mladinci: ,. Ravnik (Rad) 75.6, 2. Kerševan (Nov) 83,0, 3. Šeško (Br) 86, 2; st. mladinke: 1. Žuraj (Br) 79,4, 2. Matvoe (Fuž) 96.4, 3. Krušic (Jes) 96,7, «. Škulj (Nov) 109,7; ml. mladinci: 1. Gorišek (Rad) 75,5, 2. Vovk (Jes) 77.6. 3. Polajnar (Trš) 80,3, 4. Jeklar (Jes) 80,9, 5. HOlcl (Fuž) 83* ml. mladinke: 1. Pirnar (Nov) 86.0. 2. Joctf (Tr) 91.2, 3. JESENICE — V taboru 14-krat-nega državnega prvaka v hokeju na ledu Je na videno zatišje. V menici pa sa lgraloi marljivo pripravljajo za novo Verono. Funkcionarji se ukvarjajo s sestavo ekip in nabirajo denar, gradbeni odbor pa si prizadeva, da bi drsališče dobilo streho vsaj do konca leta. Jeseničani ae odpravljajo na prvo turnejo k italijanskim hokejistom. ki imajo v dolini Gardene v Odiseju vse leto hokejsko I sezono. 2e 20. t. m. bodo mi-igrali s italijanskim prvakom Or-tisejam prvo tekmo. V italijanski ekipi igrajo tudi trije naši hokejisti: Ivo Jan. Albin Felc in Viktor Tišler, ki so julija in avgusta okrepili tamkajšnje moštvo. Tako zgodnje priprave na ledu Jim bodo aaio koristile. Kot dršavnl prvaki bodo Jeseničani spet tekmovali m evropski pokal. 2reb Jto Ja bil prača« na klonjan- Prte nasprotnik > bo*, garate prvak Krakra. Tekme prvega kola morajo Uti odigrane do 39. oktobra. Fred tam aračatam bo Jeseniške hokejiste pot vodila na nekajdnevne priprave na Ce- me ral Nato pa bodo odpotovali na krajšo turnejo po Švici, kjer bodo odigrali nekaj tekem. Taesnžlrl hokejisti se pripravljajo skupaj z igralci Kranjske gore pod vodstvom trenerja KI in si car trikrat na teden. Jo klubi preraslo denarja i prave. Toda kljub vsemu Je nevidnimi zibi rok Tstnšnjl državni prvak v dresurnem jahanju ja postal Klavdij Maver na Favorrj sovin n pred Mojco Vaočtea-Koceo na Sajki (oba Slov.) ter Rajkom n»x<— na Zumbulu in Vladom Mistrom (oba Srbžja) na Ponču. Po uspehu na državnem prvenstvu je anagovalee povedal: »V Lipici aam od rojstva, torej 31 la) ^tnln i« M«»l««a 1 -v - » - _ da je m poletna tekmovanja snet-no zanimanje, saj se je slaloma udeležilo več kot dve tretjine tek. pomerila s CSSR. Malomarno poslovanje AJDOVŠČINA — Zaradi malomarnega poslovanja TVD Partizan Dobravlje, ki ga Je ngtovlla koral-Čji pri SDK Nova Gorica, Je pristojni organ pri občinski skupščini odločil, da se to društvo tako« lašba. Najuspešnejši Jugoslovanski alpski tekmovalec pretekle »seti ne. Blata Jakopič, Je not kaže. letos poleti resno treniral, kar potrjuje tudi njegova zanesljiva zmaga, pa tudi drugim repi uc Je videti, da ne vansrnarjajo vadbe. Dr-šavte prvak v slalomu, Marko Kav-J« tesel v prvom teku drugi nalboU« čae, vendar aa sekundo slabši od vodilnega Jakopiča, tako mn ni preostalo drugega, kot da g, *y*j progi tvega, kar ga Ja tato tudi uvntltva. Joge Gazvoda j* tol kljub raumnnana neugodni RESNIČNO ZADOVOLJSTVO JE IMETI TT ŽARNICO V STANOVANJC, KER GA OSVETLJUJE KOT DNEVNA SVETLOBA. 5. Bogataj (Trš) 106,5. Skakalci teden dni v ZRN 1*10. 6:3. TRBOVLJE — V prijateljski rokometni' tekmi je Rudar premagal ekipo Zagorja s rezultatom 38:19 (13:7). Najuspešnejša pri Rudarju stp bila Dr jes s sedmimi in Do-beršek s štirimi zadetki, največ golov za .Zagorje; pa je dosegel Zapotnik — sedem. * - - F B ZAGORJE — Prijateljska rokometna tekma med Zagorjem in'novim ligaSem SRL — Radečami se je končala z zmago domačinov 15:12. Za Zagorje je bil najuspešnejši Za pot m k s šestimi zadetki, pri gostih pa jih je dal največ Koren — A tiri. REIT IM WINKL, 16. avgusta (Po telefonu) _ Skupina Jugoslovanskih smučarskih skakalcev ae je v soboto zbrala v tem zahod nonemškem smučarskem središču, vendar predvidene tekme na 50-metrsld skakal niči is plastJ6-ne snovi danes ni bilo. Naši skakalci bodo ostali tu do prihodnje sobote, saj so pogoji aa trening odlični. Ekipa stanuje v hotelu^ iMtAPim la«h>4V' U nAd gnan« mm. štartni številki rrn otaTproShdS. *° Kakor Jo pokaralo po no pr. ranstvo, vodijo tekmovalko — i »•katerimi izjotnaml sicer — manj kot tontjo. Kandidati za reprezentanco so imeli po končanem slalomu sestanek s predsednikom tehnične komisijo SZJ, Gregorjem Klančnikom in nekaterimi drugimi funkcionarji. Tekmovalci ao te nekaj čara SeMl tek sestanek, ker smučarsko vodstvo ni izpolnilo vseh obvesno-sti do tekmovalcev RseuMati — člani: 1. Jakopič (JOa) 66,4, 2. Gazvoda (Br) 69,3, 3. J: ni) (Br) 70.8, 4 Pesjak (Jes) 70,9, S. A. Šmit (Rad) 77,3, 6. Svet (Br) 78.3. 7. V. Šmit (Rad) 78,5. Roche : Pilič 3:2 HAMBURG, 16. avg. — Na mednarodnem teniškem prvenstvu ZRN Je Avstralec Roche v četrtfinalu premagal jugoslovanskega igralca Pilida s 6:4, 6:2. 2:6, 3:0, 6:3. V drugih četrtfinalnih igrah je Okker premagal Hevvitta s 6:4, 6:4, 6:2, Kodeš pa Coza s 6:3. 6:3, 6:1. V polfinalu teniškega turnirja pa je Romun Nastase odpravil Avstralca Rocha s 3:6, 7:5. 6:1, 6:4. _ Drugi polfinalist je Belgijec Okker, ki je premagal Kodesa s 6:2, 6:0, 6:4. NOVI OKUS NAVDUŠUJE JUGOSLOVANE Foto: Ki ki ni primerna sa strel. Specialisti za lov na morske pse so avstralski podvodni lovci, ki jih streljajo z velikimi puškami na gumo. 1,5— 2 m dolga in 10 mm debela puščice <»"« ponavadi eksplozivni naboj na vrhu. Morskega pea lovi vedno več lovcev hkrati, lov Je tako uspešnejši, pa tudi Sčltup drug drugega. Pri nas je selil malo morskih psov. Zgodi se, da vrhunski podvodni lovci, U lovijo prek celega leto. često v najbolj »divjih« pogojih na plitvinah, oddaljenih kilometre od kopnega ali ob samotnih otokih na odprti strani Jadrana, ne srečajo morskega psa leta in leta Sploh se pristanišča, kjer pristajajo prekooceanske ladje, in njihova okolica često nevarnejša ra srečanje ■ morskim psom kot pa »divje« morje. Morski prt, ki sledijo larv Jam, so navajeni na šum motor-JevT raznovrstno odpadke, ki Jih či, ker so očitno navajeni »civili-zaclje«. Za lovca, ki se ne misli poizkusiti s morskim psom, pa povzamemo nekatera pravila obnašanja pri srečanju z njim. V tel : > izkušnje mnogih potapljačev. plavalcev,, ponesrečencev e potopljenih ladij, kakor tudi spoznanja raziskovalnih institucij, slasti ameriških. ki so preučevale rasne primere obrambe pred morskimi psi. Temeljno pravilo, na katerega posebej opozarjamo, je: človek mora biti vnaprej pripravljen na srečanje z morskim psom in poznati vsa pravila ravnanja. Zato se Je treba poskusiti vživeti v srečanje in ponavljati pravila ravnanja. V primeru resničnega srečanja Je odločilnega pomena hitrost reagiranja, spontanosti, v* vendar pravilnost ukrepanja. Avtomatizirana motorika Je zato nadvse potrebna. V takih trenutkih ni časa ra razmišljanje, ampak samo ra akcijo. 1. Obnašaj se mirno, v nobenem primeru ne beti! To paa pre-»tatača. kar je navajen, da vse beži pred njim. 3. Ce kroti okoli tebe te dobro ravpitl. 3. V skrajnem primeru pojdi Proti njemu, qs kart strahu; udari« po gobcu a topim predmatate j*. Ptotovad) aalo utažra (velika fsrssz, ?&»?, "bo*im ^ «- aroOSlTrtUiiDt g nsorl« m««no puško Je eelo nevarno , lug ■W> start pea —»»»n raednšL , *- K« »rt ujetih rib prt sebi; *USSS££es&£\*. treski’* ukvsrJnJo' e podvodnim ribolovom L "3BS .DoeleJ med porapUs* (» podvodnimi lovci prf naš sa-ro** Prorakoga poa ni bilo smrt-pnmnU » ec Ne morski psi, ampak človek je sam »Le monde du silence« Jacquesa Cousteauja postaja vse bolj tudi svet smrti- Edi 2eie, Bruno Hočevar, Marko Kinkela, MiloS SuStenii J, Blaž Prič so krmam samo nekaterih znanih športnikov, ki so izgubili življenje pri potapljanju v zadnjih letih. Nekateri med njimi kot Edi 2ele in Bruno Hočevar so bili vrhunski potapljači, državni prvaki in zmagovalci mnogih drugih tekmovanj v podvodnem ribolovu. Potapljali se- se de 30 metrov globoko in »držaj j tudi 4 mina it a pod vodno, gladino. In vendar? dar ra večino onsSUno, da so na sebi najbolj nevaren pri potapljanju »Nikoli sa na potapljaj sam!« Prt O nevarnosti morskih psov tam pa to pomeni, da mora po- pri nas tetko govoriti. Doslej tapljača pri vsaki potopitvi opaso- mamo niti enega primera, da vati tovariš na površini, da bi potapljača poškodoval mqrški i mu lahko pnshpča na. pomoč. Zal čeprav so se mnogi srečali s nj a* vrt Še vedno tega premalokrat Na svetovnem prvenstvu na K držimo, zlasti če gre za potaplja- so našim tekmovalcem morate nje na nezahtevnem teranu. nekajkrat odnesli plen s pušč V Franciji in ZDA imajo potep- niso pa napadli lovca, l ako Mnogi me v trti dpeh, ko smo okopali znanca in prijatelja Bin » niča. še enega i velike drene športnikov sprašujejo — za-Of? Kako se to lahko zgodi? takšne se pnrvrapn nevarnosti parne, anoeaaui dlmsaeU, da ga nailtl čolnov lahko opartio. ort rada teki o p raraortru ukrspt na sadotčajo tura prirase 25** to hultura potaplja čev, čolnarjev, kopalcev itd. Vaj redka »o nesreče, ki so po sledlca srečanja s raznimi mor-atomi prebiralci, čeprav m vsi tab ponavadi veliko bolj bojimo bi na morsbrtna srečanja -s njimi pripravljamo. Njibova sreča Je »Da, da so bili v bližini tovariši, ki so Jih ujeli, bodisi še ne površini, ali ko so to začeti taaMI. Jih takoj spravili na kopno ali čoln In nudil! prvo pomoč. Zato Ja tako važno pravilo: POGREB DELMASOVE 2ENE — V vasici IXmigne blizu Jean de Tama t Franciji *° P0**??*11 KOspo Antoniette Chaban De lmas, ki se je v sredo 12. avgusta smrtno pcmesreCilav avtomobilski nesreči. Na sliki od leve proti desni hči francoskega premiera Chabana Delmasa. premier Chaban Delmas in sin Jean Jacoues, Id se ie peljal z materjo v avtomobilu, ko se je zgodila nesreča. Telefoto: UPI sove in obesili črne zastave v spomin devet katoličanov, &i so bili ubiti med Številnimi n»edi na Severnem Irskem v zadnjih dveh letih. Tudi protestanti radi kurijo kresove Dostikrat si nasprotniki požigajo tudi domove. Telefoto- UPI NA KONJU SKOZI PABk — Ameriška mladina prireja vse niogoče glasbene * df’ugaane festivale, ki trajajo tudi po nekaj dni. Pred nekaj dnevi je bil tak festival v Goose Lakeu v Michiganu. Mladina je prišla v vseh mogočih oblekah, a tudi brez njih, kakor je videti po zgledu dekleta, ki s fantom invril r-lr/vn ma«U Telefoto: UPI jezdi skozi park. »Zaboji smrti" v Sunny Pointu Betonske zaboje z »živčnim plinom« naj bi odvrgli v Atlantski ocean 450 kilometrov vzhodno od Floride, kjer je morje globoko 4870 metrov , WASHINGTON, 16. avgusta (UPI, AP). Predsednik ameriškega vrhovnega sodišča Warren Burger je . ukazal mornarici, naj vsaj za nekaj ur odloži potopitev raket z »živčnim plinom«. Plin naj bi odvrgli v Atlantik danes, če bodo vremenska poročila ugodna. Betonske zaboje s plinom so natovorili na dosluženo ladjo »Libsrty« iz druge .svetovne vojne, ki naj bi s smrtonosnim tovorom odplula iz pristanišča Sunny Point. Betonske zaboje s plinom naj bi odvrgli v ocean 450 km vzhodno od Floride, kjer je morje globoko 4070 metrov. Zadnja odločitev predsednika ameriškega vrhovnega sodišča pa kaže da so še vedno pravne možnosti za preprečitev iztovarjanja plina in da lahko vso zadevo še odlo-že. Po zadnjih poročilih so zaradi neugodnega vremena v floridskem zalivu za 24 ur odložili odhod stare ladje, ki naj. bi $e s »smrtonosnimi zaboji« vred potopila v bližini Cape Eennedjrja. Približno 80 posebej usposobljenih pristaniških delavcev. opremljenih s plinskimi maskami, je natovarjalo betonske »zaboje smrti« na »taro ladjo »Liberty«, veteranko iz druge svetovne vojne. Na kraj v pristanišču Sunny Point, kjer je bil plin shranjen, predno so ga naložili na ladjo — vojska ga je najstrože nadzorovala — so razpostavili več kletk z zajci; če bi plin morda začel uhajati, naj bi živali * svojo smrtjo opozorile na nevarnost. Muhasto vreme je preprečilo, da bi ladja odplula, Pentagom pa je obljubil, da plina ne bodo odpeljali prej, dokler ne bo vremenska napoved obetala vsaj 96 ur lepega vremena. Oceanograf v raziskovalnem laboratoriju ameriške mornarice Victor Linnenbom je odkrito opozoril na nevarnost, da con- v betonske zaboje že pred dvema letoma, ker je iz nekaterih uhajal plin. Ameriški in britanski oceanografi pa menijo ali vsaj upajo, da plin v morski globini ne bo dosegel tolikšne koncentracije, ki bi bila lahko nevarna za življenje v oceanu. Skupina britanskih znanstvenikov in uradnih predstavnikov, ki Je dopotovala ▼ Washington in Surmy Point. da bi se seznanila a ameriškimi varnostnimi ukrepi, je ugotovila, da bodo začeli betonski zaboji razpadati v globini približno 2000 metrov. Plin se bo tako pomešal z morsko vodo, britanski znanstveniki pa so se'' strinjali z ameriškimi ocena inumn______________ počasni morski tokovi v tem | predloge. delu Atlantika pa bodo povzročili, da se bo plin pravočasno razkrojil. švedska vlada je odločno izrazila nezadovoljstvo in vznemirijenje zaradi potapljanja plinskih raket. Ust »Aftonbladet« piše, da so o tej zadevi razpravljali tudi v švedskem parlamentu. Švede je zlasti vznemirilo, da bodo plin potopili v neposredni bližini zalivskega toka, ki je za švedsko izredno pomemben, zlasti za njihovo ribištvo. Najpomembnejše vprašanje pri vsem tem pa je, ali je kakšna varnejša in bolj učinkovita pot za odstranitev plina. Zelo zanimivo je tudi pričevanje odvetnice Leejeve, ki je pred sodiščem zastopala zvezni irklart za varstvo narave. Lee jeva je na sodišču trdita, da Pentagon ni posvetil dovolj pozornosti drugim načinom s katerimi bi lahko odstranili plin, in je, najbrž na temelju l ananstvenib ocen, navedla tri Prvič bi lahko 418 betonskih zabojev s plinom prepeljali v kako prazno podzem meljsko skladišče • raket; skladišče bi nato napolnili z bežimo tekočino, ga zaprli in plin bi se tako po kemični poti razkrojil. Drugi predlog je, da bi zaboje sicer Mikn natovorili na staro ladjo vsakega pa bi bilo treba posebej zapreti v posebno komoro, prav tako napolnjeno z bazično tekočino; ladja bi nato odplula, vendar je ne bi potopili, dokler se plin ne bi razkrojil. Tretja možnost pa je potopiti betonske zaboje v kako bolj plitvo kotanjo na morskem dnu, ki Jih je v Atlantiku dovolj, kjer sploh ni morskih tokov, ali pa je gibanje vode le neznatno. Tako bi se izognili pritisku vode v veliki globini, ki bo strl betonske zaboje hitreje, kot sedaj ocenjujejo, to pa bi lahko po-■ vzročno nevarno koncentracijo plina v vodi. Pentagon se Je očitali odločit za cenejšo in hitrejšo pot. Dosti fickov, manj kupčij Parkirni prostor pred ljubljansko klavnico prepoln _ Prava povodenj rabljenih avtomobilov tudi * LJUBLJANA, 16. avg. Današnje nedeljsko dopoldne je popeljalo na sejemske prostore v Ljubljani, Mariboru in Izoli spet mnogo prodajalcev in kupcev. V Ljubljani je bil parkirni prostor pred klavnico nared že zgodaj zjutraj. Prodajalci so prišli na Poljansko cesto iz vseh krajev Slovenije in do desete ure še zadnji možni prostor. Bilo je kot le malo tako I še največ zahodnonemških do sedaj. Kamor smo se obr- Izbira je bila enkratna Danili - avto. Med njimi je bi- našnji kupec gotovo ni imel ... „u , „ , *° mnogo tudi takih, ki so I lahkega dela tamerp s plmom lahko ek- jih naredili tudi letos, opazi- | Sp^Tso prevladovali tički . ,že 118 kopnem, li pa smo tudi nekaj avtomo- Za njimi so se vrstili amin Pnmal je. da so rakete zalili 1 bitov s tujimi registracijami. I katre sp^ £££, Mokra slikanica po žici Kaj vse je pokazal telefonski obisk v turističnih središčih LJUBLJANA, 16. avg. Za to našo nedeljsko slikanico bo nemara še precej časa veljalo: Nič novega pod soncem! Morske obale so polne, kopenski hoteli so tudi polni, a armade turistov še naprej neusmijeno korakajo nad naša turistična središča. Ni še jasno, ali se bo devizni lov končal z gospodarsko hladilnimi posledicami. Toda, če bodo vrste korakajočih počitnikarjev še kakšnih 20 dni tako nepretrgane kot so zdaj, potem bo mogoče slovenski in jugoslovanski turistični izid ugoden. Receptorka v portoroškem hotelu Palače Irina Kunst nam je povedala, da Je letos pri njih in sploh v Portorožu več gostov kot kdajkoli. Njenim besedam lahko verjamemo, saj je receptorka natanko osem let. Drugače pa je bilo danes v Portorožu sončno, soparno in zelo toplo, vsaj za večino od 1068 Pa-lacovih gostov lahko trdim, da so bili popoldne v vodi. Piransko morje je imelo danes kakih 24 stopinj Celzija. V vodi in na obali se Je gnetlo ljudi. Receptorki v hotelu Piran Zlatki Bahovec je bilo zelo vroče in zahotelo se ji je najbrž iti v vodo, toda služba je služba. Letos je maturirala. Jeseni bo šla študirat ekonomijo in jezike. V hotelu je zgolj začasno v službi, aa dva meseca, od Julija do avgusta. »Računam, da bom po študiju v turizmu,« je rekla Prav zanimivo, da smo na našem telefonskem popotovanju srečali več začasno zaposlenih študent (tudi bivših). Ana Molk, 23-letna receptorka v Simonovem zalivu v Izoli, Ja hodila v višjo m«''o]r>blačao 21 jasno 28 Jasno 26 jasno 29 jasno jasno 22 17 jasno polobladno 28 26 oblačno 19 oblačno 25 jamo 14 jasno 27 Jasno 24 lasno 32 jasno 19 jasno 32 Jasno 17 jasno 25 legla 14 jasno 23 Jasno 15 jaano 23 Jaano 20 oblačno 28 oblačno 19 poloblačno 27 oblačno 24 oblačno 25 poloblačno 14 oblačno 24 oblačno 15 oblačno 24 jaano 20 poloblačno 28 dačuje 14 dežuje 16 oblačno 13 oblačno 23 ■■ aa. i no 20 oblačno 16 ploha 15 Napoved za danes: SLOVENIJA Ponoči naraščajoča oblačnost, jutri spremenljivo oblačno, popoldne predvsem v severni Sloveniji plohe in nevihte. Najnižje nočne tempe-rature okoli 15. 'v Primorju 20, najvišje dnevne okoli 24 v Primorju 26. V temperatura mor is 3T&JKEV5- Sput ”• Dubrovnlk *■ *•-. JUGOSLAVIJA V severozahodnih delih Jugoslavije pooblačitve, drugod bo še sončno in toplo. VREMENSKA SLIKA Hladna fronta se prek zahodne Evrope približuje Al P«m. pred njo doteka nad Balkan od jugozahoda topel ■rak. / I jroi «JA1 l — UmUam r UMU. HwMa»f mm UmBUm U Ua SIMHCI: 0:1 — OnSC (17), 0:3 — bda (3 Ubaq| (73), 0:4 — Ctatt (M). O ngPXJA: ! liEleru Fopadtt. Sit Maribor: Mura 3:0 gibom Mam otrml tnO OUmpijt* nftlL igrmloat la adel. i WWim. Trti nekaj dM P1** pnmtvoBi M a& mmJtT tato-OkJ TP detlu OMmpije ani. •HM. koma dati dna s Storilko 5. ml Je Some nora dokazal, da s lato Igro ne more B. KAVČIČ Celje — Kladiv ir : Rudar 7:1 (4:1) toljika trtna, rma notno, «e-totor 400. aottaik Fartinač (Celje). STRELCI: i:o — Kuder (lil »0 — Hrt (38). 3:0 — Hri- bernik (20), 4:0 — Zanki (31). 4:1 — Majdak (53), 5:1 — Kuder <«T). 1:1 - Zarakl («). 7:1 -Pridaniča (71). V prijateljski tekmi ao celjski POdf»ne«aH pred nastopam r pr-ranatru SNL |»e~n igro, U Je narduSila gledalce. Zlasti > ,u«ej»ž celjski napad, ki Je a Hribernikom, Zarakim in Pripri, co opat pridobil na udarnosti. Be-aultat bi Ul lahko le metno rlljl, nodar Je odlični rratar gostov P* - ubranil marsikateri narstan atrai Celjanor. K. JUG SLABI OBETI — v eni izmed zadnjih po sJaui nj pred pnomltfono at nosocnetaAi Olimpije povsem razočarali gledalce. Igrah so alabot Ma n lnigciij Zagreb brez težav gladko opravil z domačini, m odločno m k> obrambo, ki zaneslijvo čisti pred svojimi vrati, kjer 4 voda in Pajovič. Pbtoc Prijateljska tekme v MARIBOR — Stadion r Uud-rtam vrtu, glerlalcar 500. vreme primemo sa ifro, «nt*ni^ ft«iM» (Maribor). MARIBOR: Vabič. Simeunovič. Klančnik. Radie, FIHpovie. Rosi-gnoii (RaloriC), Koblsncar (C vac). FerariC (Kamban), Kranjc. Froasn (Maraš), Tttnkovrtl. MURA: LazlC, Posavce. skrbiC, Kranjc. Satler. PuOkariC (Tkal-Cec), CilnnC (Kodak), Prostran t H usar). Dtaknla. KovaC. Horvat. STRELCI: 1:0 — Kranjc (16). 2:0 — Prosen (3»), 3:0 — Kranjc &bssxsrissLsr£ Purlsn sSakita na lavam krite nerešljive menki ss nknirljrte brs-nUra to Mn to stalno k’ m tatel ko Ja ki aeto tsmege pacri, na WonW» kotalka ako prvenstvo SRS v Velenju . mam 1«- »v«. — Oanaa BI.) 08.5. a. rarovlik (St. BI.) SS^^v^SSStoRtoTE Si* *• Go™,k (Bud*r - VelJ to?* M ptootejav te pionirk ntobj (A) — 1. id (Ol) to ao ae IT a. Fsrovšak (St. BI.) 131,«, MoannMpatosoaUl m prebod- s. Belak (Rudar — Val.) 138,7. to P0**1 toC »tanka Bloudka, v Manira (B) - 1. rti (SL brajno laot pa bo dobil Uto klub. Bi.) 40 toCk. to zn bo oavojil trikrat aaporedo- m. KADCIO »«- Letno ao e pokal priborili tebmmralei KUL Štanko Bloudek — m to Ljubljana, to ao UU na tekmo- IbOKS | Celje — Kledivar : Ljubljana 2:2 (2:1) OBJE — Stadion na Glaziji, gledalcev 100, aotoik Bcmil (Oe). STRELCI: Za UuMJano Gulin in Dhirortč. ea Cdjt Dadlvar pa * * ‘ to ~ T~ Zanimive tekme dveletnih kasačev za republiške naslove LJUTOMER, 16- avguste. Ob lepem vremenu se je dopoldne na ljutomerskem hipodromu zbralo to okoli 2000 ljubiteljev konjskega športa, hi so prisostvovali zanimivim tekmam kssačev. Na sporedu je bilo sedem dirk. Najmsnrimive] 8s Je bila prva dirka, v kateri je ntotoopUo ▼ Oreh tek$b 10 konj. Najuspešnejši v tej d tel Je bil petletni žrebec Lason (Jani Pogačar, Zmaga čuvala zala z dobrim nogometom. V dragem delu igra bi lahko gostje iz prostega strela zmanjša-J’* vemter je vratar vi Jo- ličastih lepo branil. S. PEJIČ Vojvodina prvak letne lige BEOGRAD, 16. avg. Nogometaši novosadske Vojvodine ao tudi to> krat zaigrali salo dobro m zasluženo osvojili prvo maslo. V petih srečanjih a rtn—itaiillini prvaki ao kar itlrikrat ----g—j in enkrat remteiral tar tem poraza osvojili prvo mesto. Tekmovanje pa Is ni porasta knoCano. kajti aaradi srečanja Crveoa avto Zda : Independenta bodo Beograjčani odigrali zaostalo trtni n s Dinamom tale 1». t. m. Vojvodina : Sarajevo 2:1 (1:0) NOVI SAD — IgrilCe Vojvodine, gledalcev 10.000, sodnik B. Ra-dunovič (Nil). VOJVODINA: PopoviC. Savič. Zanko, Karamstanadmič. BraiC. Kovrija, I vasic, NiksaiC. TrtvRL Pirmajer, Lerinac. SARAJEVO Muftič, Trten. lfn. ruroviC. Jeaankovič. BajiC. Vujovič. Satan. Dlokič, Muacmič. Muto vi, AntiC. STRELCI: 1:0 — Lerinac (S), 1:1 — AntiC (48), a-.l — Nikaaič (89). Vojvodina je po izrsHi«« isp, tekmi zasluženo premagala Sarajevo. Zmago in prvo mesto je domačinom zagotovil Nikesič. Id je ▼ predzadnji minuti pciugal ae-rajmalega vratarja. « - Hajduk : Partizan 1:0 (1:0) SPLIT — Stadion pod SARAJEVO. 16. avgusta — Vel ko 5000 gledaloev at je včeraj na štadionu na Kotovu ogledalo boksarsko revijo, na kateri sta nastopila Kanadčan jugoslovanskega porekla Obuvalo to ananl as bi boksar Bruce. Bruce, ki Je rtcer večji in tudi taiji od Obuvala, ae Ja ves čas dvoboja le branil. Kanadčan jo svojo ostre napada končal s k.o. v drugi rundi. Srečanja j« vodil Gale is rjuhi jena. V uvodnih dvobojih sta ae v velterski kategoriji razšla s neodločenim izidom Ljubljančan Srečko Weiner m bivši avstralski prvak Aldo TraviaaaL na) 1:354. 3- Testo: (Ms Baraog. Lenart) 1:37.7 (v taf dirki ao an-stopUi la Majo konji, od kaStolh sta bila dva dtekvallBrjisan); 3. dirka (to ja Hi dragi tak 1. dirke): 1. Lasen (Jani mgafiar Uub-ljana) 1:31,1. 3. Rom? 1:304. 3.-4. Pik (Vlado Žnidarič, Stara nova vas) 1:314 te Diodore (Ivan Ftr-tor. Lenart) 1:314; L dbkau (rto- | Ljubljana). Nič manj pa ni bilo sanknivo tudi prvenstvo dvoletnih kasačev. Daleč najuspešnejši T tej dirki je bil Dinford (Miro Kristl Lenart) in Elna (Miha Lesjaka. Maribor). Zlat losos Joe venec jo msagoval- 3. JANČAR Belgijec Monsere prvak med profesionalci rJUCZHIKR, »g. avg- — Beigij- istto (St. Bi.) (SL BI.) 1084. L. Tarman (SL i>-: 1 gg^S ’ Koper : Izola 1:0 (0:0) KOTO. M. m,-n V prijateljski nogometni taktni Je v obmorskem. derbiju zasluženo smagal Koper. Zmagoviti ssdsiik Ja dosegel Malkoč v »S, minuti H enajstmetrovke. Prad 300 gledalci ja srečanje sodil domačin Bertok. J. K. Bakovci : Olimp 1:2 BAKOVCI, 16. avg. — V prvi kvalifikacijski tekmi sa vstop v VCNL je Olimp premagal domače moštvo Bakovci z 2:1. Povratna tekma bo v Celju 13. t. m., ama-govalec obeh srečanj pa bo novi Član VCNL. ZASUJ2ENIA ZMAGA VIČANOV — Nogometaši Svobode so po dobri igri izločili Ruteja iz tekmovanja za pokal maršala Tita. Na siUd: Milič (beli dres) v boju s Trboveljčanoma vratarjem Reparjem in Izlakarjem. Foto: E. šelhaus gledalcev 30.000, sodnik Nedl^ui Zagreba. STRELEC: 1:0 — Jerkovič (10). HAJDUK: Sirkovič. Djoni, Le- mešič. BocaCič. Holaer. Ferusovič. Baškovič. Hlevnjak. Jovanič. Jar-kovič, Pavlica PARTIZAN: Curkovič, Radako- vič. Damjanovič. Nadoveza. Pe-Jovič. Djordjič, Petrovič. Djor-djevič, Katič. Vukotič. Bjekovič. SpliCani so odpravili Beograjčane g mmimeirie, rSHUitatOm. Sphčani ao imeli vrsto prUolno-sti za zadetak toda bili so nto-najdljivi. Tudi Partizan je imel dve lepi prilalnato. ki sta neizkoriščeni. Mladi SpliCani ao dokazali, da bodo v prvenstvu trd oreh za marsikoga in upravičeno pričakujejo visoko uvrstitev. LESTVICA * P' Vojvodina 5 4 1 0 6:3 I Sarajevo 5 2 1 3 6:4 5 Dinamo 4 2 O 3 6:4 4 Hajduk 5 2 0 3 7.-6 4 Zveade 4 1 3 1 3:6 4 Partizan 5 1 0 4 3:7 3 Z Viča v Maksimir tingham Andrej Stermecky pojde za 50 tisočakov v NK Dinamo LJUBLJANA — Ce bi kdo dejal še nedavno, da ga bo pot zanesla med profesionalne nogometaše in celo k enemu vodilnih naših klubov, bi se mu Andrej Stermec in njegov nerazdružljivi prijatelj Vašo samo prisrčno nasmejala, ali pa ga kvečjemu ošvrknila, da je to neprimerna šala. Toda 26-let)M Andrej, standardni branilec republiškega lig Svobode iz Ljubljane, bo prav danes na zagrebški podzvezi podpisal 4-totno pogodbo z Dinamom, in tako pravi profesionalec. Pok. .c in službo mehanika PTT bo odslej roa za žogo, ki se ji bo posvečal vsak dan ■od jutra do večera . Ze nrtsj Ceee Je tele time ns-govorov v m Uh krogih LJub-IJsoe. predvsem pe seveda njegovih Sterilnih enenoev pri Svobodi, de Stnneekege snubijo Oi: et, trtta nihče, s njim vred, ni mogel verjeti, de imejo sa gnilim »modric s nslakiiSsnlin in ncrtie- m amaterjem s Viča resne namene. Prvi, ki Je iieegiifSI« oko vanj. Je Steklar okrepljen ROGAŠKA SLATINA — Po uspe-ino končanih kvalifikacijah ae vstop v slovensko nogometno ligo igralci Steklarje niso drleli kritem rok. Njihove vrste je okrepilo tudi test igralcev: Krtianlč. Osterc, Reberlek, Dobranič. Plev njok in Pal. pričakujejo pe tudi Sabljajta, ki selMvmll ia JLA. V novi prvenstvom ssernl bodo po svoje, saj so mi, ko sem, sam ne vem zakaj, zapustil omizje, brž tekli, de mi dajo milijon starih dinarjev več, kot Je bilo določeno sprva! Jas pe o denarju sploh nišam nič Ujel, saj tega vpre- ganja tudi nisem nikoli sproiil.e In koliko je to denarje? »Rači moram, da mi Je tele trener Svobode Mledenosld povedal, de ao im pripravljam dl i 40 UeoC dinarjev. Zdaj, ho ao primaknili san* od sebe le deset U-aočakor, bom ob podpisu pogodbe dobil «0 tisoč, ae pravi vsoto lato po 12.500 dtnerjrv, mesečne plača »bo ene »e le 1300 dinarjev, ki Ol boksih na »Veliki nagradi Avstrije« za avtomobile F-1 v Zeltvvegu 2 LTWEG — Dobim dv» duobtm jJh jo zorno, š obrite dajo 490 KM tudi prt 900 km na uro, na naJbeMb progah. Kakih 95 pogumnih je, U n ušuje ndll-jone in mUijaoe. A ko grm m na raUkl dirki, ao ti hrabri zvezdniki volana oaamljeni; njihov« in billre so mehaniki v boksih. Ko gre ta atovo — kr denar, vosijo drug prod dragemu, stari proti w«ierHvw n *di prod starim. Sele ko snemajo čelade in utihnejo motorji, jih občinstvo to kuje v svrada. vssh, tekmecev ia občin* le nettaple ibiik wi» nr,,,,, ^vm. Je bU tudi v Zemrago, ae flaB^obaTalsamlieaS^ ristartrichitegu, med I. juSp m Jg velik, M * r otepi Ltetea fiSSroi. mirti ima edini med velikimi očete. Fran Hanry r-ot sin manega kirurga, te otepe Matra, te je bilo o 1941 tat sa ukvarja s Marinimi rampami aa raketa in ssmeljsks satelite, mimogrede pa gradi tudi dirkalna avtomobile. Ima sedaj edini med elitni« brado. In na nazadnje — ustavimo aa pri Gaorru Batam, tretjem modu v otepi BRM. Komaj » let ima Pt ob beatte. Sivi 7 Londonu, doma pa ja te Toronta. V stepi kel aom sl samo to. da sa vrnem v Maksimir po prtljago, delodajalcem pa dam slovo. A glej ga. Dinamov! ljudje, te ntee vedeli, kaj aa dogaja s menoj, ao bili to bolj vztrajni. Moje vedenje so ocenjevali čisto drugače. Nama* so aodtli. da sem medtem dobil to kakteao ponudbo. Tedaj sem sa prvič spoznal tudi s novim trenerjem Cajkovatem, ki jne je dobrohotno trepljal po rami. obenem na*, to da se tWtodUb dobro počutim. Zavedam ae, da pomeni to sama usoden korak v tlrijenju. toda po doigotrejnan o> sem aa kanCno te odločil, in trdno sklenil, de ne bom popustil.« Tudi ml smo Strmeokamu pred odhodom ne novo službeno mesta segli v roka s tol jo. da bi im nori mikavni, toda aahtevni poti podrt kar največ uspehov. Vičem pe ao Bpet sam Hi dosna in spal me je psetlla te bujla dilema. Nenadoma pa sem dobil telefonsko sporočilo te Zagreba, naj bom naslednji večer v hotelu »2 kamor pridejo Dt saotorm« na dokončen pomenek. Pogovarjali smo aa. pravzaprav bolj oni, jaz pa sam ae to bolj (frtša) jasnim odgovorom. Gostje so bili po ma- volill to novi upravni odbor, na čelu katerega Ja Jelko Puat. J. TUMA Praktičen seminar za trenerje LJUBLJANA — iv a nounmat-nlh trenerjev bo aa trenerje slovenske in conskih lig priredite praktičen enodnevni seminar, ki bo v soboto, 39. t. m. s začetkom ob 9 uri na igrižču Olimpije v Ljubljani, Titova 105. Nezaslišani pretepi v Angliji LONDON, lf. avgusta — letni nje nogometno prvenstvo Anglije* ki ae Je konflalo včeraj, je pričelo s nasilji in fizičnimi obračuni med foSjrrs.^.^do-ssir-vj ljal sa nesrečnika Storilka 1, kljub nekaterim uspabeta po teta 1994. ko Ja prav ▼ * na razma- jani progi na letališču, U je uničila skoraj vsa Startajoče avtomobile. prvič poskusil srečo v nsj-zahtevnejšem razredu. »Res sem imel skoraj zmeraj smolo* je dajal S ko se je s tono Nino. site privlačno manekenko. s peugeotom 404 pripeljal pred boks. »Odkar pa ja OoUn Ctoeman (aU pravsanrav ss«uv(~ tol! skonstruiral lotim 73 (neštetokrat sva se morala pred m skregati!), sem pri velikih kupčijah zraven.« Za masno v totem Olsou te dobil »Sl notarjev, tatom Z •mm— Ja bOo sa aštao Vztrajen Anglež Bredi poaornosti v Z je jSig.^te&^raatg gorja >4:1 l i S. tlBELRg