|ifa£asia v goMni.
. —m	W»-V>W1—mi
Sena pes* š&. 2 K,
HHH
5»’», ~-->tiŽiiiai
LliwM
ČASOPIS lil TRGOVINO, INDUSTRIJO IN ^BRT.
* ti \ S&
. ... I I   ww»«wI "■     ■■.»■>. w.n» ...■!■.!,».■■ i»„ ■■■   OTW»	"	«■«■*■■■	ani..  ,Wl	i,ww,„,iwiwim
j &r«d8l£lv-a in wj>fttv«iiiv« j* v Ljubimci, f"“ 	^	a	a,Y^	—uma	za	ostem!]«	SMS:
| (tmii&it J7/I. — St. telef. 552. — Štev. r«£un* I .	*	,..jb	-	«„	-,•.	  K	150*—
j pri &k. wai3u	-	D«pis1	se	tte	vra&ajii.	I	IHSSK©	^£fwttiO	SSt \tV^	i	*	Štrt^i.............................*
|	Kača	in	Oži	*t	v	Ljubljani,	|	,	     ^	^	-*-'-■■■	—| «■«*<■». . I ..*.** ? I .* .' > tfr-
Leto W.	&jy&Bjana,	23.	februarja	1921.	fcev*	15.
■»»g«-.-—i 	.i...... i	—bb	i i..«	i ...jjajgiajga^	 juuias^iiggg.	.	.	 .mm^m.n..—»..
VSEBINA: Resolucije prometne sekcije gospodarskega sveta — Zakaj nlrr aio davčne stranke nikakega pregleda o davčnih vplačilih in zaostankih? — Pregled neposrednih davkov. — Varstvo industrijske lastnine. — Dopisi. — Izvoz jn uvoz. — Narodno-gospoaarske zadeve. — Naznanila trgovske in obrtniške zbornice. — Izpremembe protokolacij v trgovskem registru. — Razno. — Tržna poročili. — Borza.
Resolucije prometne sekcije gospodarskega sveta.
Prometna sekcija gospodarskega sveta je sklenila na seji 6. februarja t. 1. na predloge zastopnikov trgovine, industrije in prometa sledeče rekoiueije:
1. Ministrstvo prometa se naproša, da čimpreje skliče tarifni odbor v svrho revizije razreditve blaga in določitve enotnih postavk za prevoz blaga po železnici.
2. Da se olajša izvoz naših domačih produktov s povoljnimi tarifi v glavnih izvoznih smereh, po potrebi tudi z refakcijami in bonifikacijami.
3. Da se na isti način olajša uvoz in prevoz surovin, ki so potrebne za našo industrijo, kakor strojev, oprede in pomožnih snovi.
4. Da se zopet uvede zasiguranje dobavnega roka v železniškem prometu v naši kraljevini brez ozira na že sklenjene železniško - prometne Pogodbe z drugimi državami.
5. Da se za uveljavljenje povišanih tarif in predpisov, ki otežko-Čujejo promet, zopet upelje mirodob-*i prekluzivni rok.
6. Da se zavedejo špecijalne tarife za okolišni promet za oskrbo velikih mest.
7. Da se .naprosi prometno ministrstvo, da izposluje, da se znižajo
, tarifne postavke za rečni brodarski promet, ker so sedanje tarife dražje kot železniške.
8. Da se naprosi ministrstvo financ in prometa, da se čimpreje uveljavi novi carinskoželezniški postopa, ker je dosedanji zastarel in zeJ° otežuje zacarinjevanje blaga, ^sled česar se blago zadržuje dolgo
asa na carinarnicah.
9. Prometno ministrstvo se naproša, da v interesu trgovine s sve-u‘".rneso‘niin kvarljivim blagom na-; L ?	-° števil° hladilnih va-
jospodarski^ krogov° interesiranih
nju hrastovih pragov, ki so za vzdrževanje in obnovo železniških prog nabavi v tuzemstvu bukove prage’ ki jih je treba impregnirati v privatnih podjetjih, v kolikor se to ne da izvršiti v državnih zavodih; da zeleznične uprave plačajo prage po trgovski ceni, kakor se kupuje premog in ves drugi materijal in da prometno ministrstvo izposluje pri finančnem ministrstvu, da se mu omogoči točno po sklenjenih pogodbah izplačilo pragov in ostalega ma-terijala.
11.	Da ee naproša prometno ministrstvo, da pospeši obnovitev železniških prog in voznega parka in
0	mu finančno ministrstvo odobri
potreben kredit, za katerega kritje bodo dali gospodarski krogi potrebno posojilo.
12. Ministrstvo prometa se naproša, da ukaže železniškim ravnateljstvom, da morajo skrbeti, da bodo imela vedno vsaj najpotrebnejšo končino premoga v rezervi za vzdrževanje prometa, da ne bi se več dogajalo, da odvzemajo premog, ki je namenjen privatnim podjetjem.
13. Ministrstvo trgovine in prometa se naproša, da čimpreje stopi v stik s parobrodarskimi društvi za obnovo potniškega in tovornega prometa med našimi pristanišči. Država mora brodarskim družbam predpisati tarifne osnove, in jim nuditi sredstva za izvršitev prevzetih obveznosti.
14. Za luke, ki so spojene z železnico, naj se uvedejo primerne olajšave za glavne izvozne predmete in živila za prebivalstvo v Primorju, v kolikor se prevoz vrši na naših ladjah. Tarife za naš morski promet ne smejo biti višje, kot so tarife tujih parobrodskih društev, ki vozijo v naša pristanišča.
15. Prometno ministrstvo se naproša, da prouči vprašanje kombiniranega rečnega in morskega prometa z našim brodovjem in ureditve pristanišča za prekladanje v Prahovem.
Ugotavljamo, da smo s temi re-zolucijami prometnega odseka popolnoma zadovoljni in le želimo, da bi kompetentna ministrstva poskrbela za uresničenje in izvršitev podanih predlogov. Predvsem bi bili našim gg. poslancem zelo hvaležni, da bi posvetili ozdravjenju in ureditvi našega prometa posebno pažnjo in neumorno skrbeli za to, da se te resolucije sukcesivno izvedejo.
Program dela je v rezolucijah jasno začrtan, in sicer je najvažnejše posojilo za obnovo prog, strojev in parka, olajšanje in izdatnejše dovoljevanje sredstev za popravljalna dela na železnicah in nabave mate-rijala, dalje so natančno začrtane smeri tarifne politike v železniškem in morskem prometu in pa potreba povrnitve k mirodobnim predpisom in določbam glede najbolj odločilnih momentov in sicer x*azreditve blaga, dooavnih rokov in prekluzivnega roka ter konečno modernizacija carinskega postupka, ki najbolj davi naš promet. Na ministrstvih je, da sledijo tem rezolucijam dejstva, da ne bomo vec slisali jalovih izgovorov o dobri volji in brezuspešnem delu, kakor nam jih je v svoj zagovor navajal pomočnik ministra saobračaja. Vsekakor je to minimalen in najnujnejši program, ki ne dopušča nobenega odlašanja in ki se mora poprej izvršiti, predno se začne z gradbami novih železnic, ki so nam tudi nujno potrebne.	J
Zakaj nimajo davčne stranke nikakega pregleda o davčnih vplačilih In zaostankih?
Dobili smo že opetovano pritožbe davčnih strank, da nimajo in tudi ne morejo dobiti nikakega pregleda,
ali so že poravnale vse davke ali ne in koliko da znašajo še davčni zaostanki za kako leto.
To je danes silno važna zadeva.
Opominjevalni stroški so danes ogromni!
Poleg zamudnih obresti, ki znašajo nekako 4 odstotke, plačati je strankam tudi še ogromne opominje-valne pristojbine. Slednje znašajo kar 4 K od vsakih 100 K davčnega zaostanka! Opominjevalni stroški znašajo torej danes na stotine in tisoče kron, medtem ko so znašali po-preje v najslabšem slučaju le 2 K 10 vin.
Marsikatera stranka bi se rada izognila tem stroškom. A kako? Sama nima pregleda, ali je že celi davek plačan ali ne, event. koliko da znaša davčni zaostanek. Davčni uradi so pa prezaposleni in jih ne gre vsakokrat nadlegovati s takimi vprašanji. Mi smo se osebno informirali na merodajnih mestih o celi stvari, in smo dobili sledeča pojasnila.
Da stranke nimajo pregleda o davčnih vplačilih oziroma o zapadlih davkih, je umevno, ako se vpošteva sledeče:
Davke predpisuje redoma davčna okrajna oblast.
Predno davčno oblastvo odmeri davke za vse davčne zavezance in o predpisih obvesti stranke in davčni urad, mine precej časa. Davčni urad pobira radi tega tekoče davke začasno po predpisu zadnjega davčnega leta.
K vsakemu davku se pobirajo tudi avtonomne doklade. Tudi te se določajo za vsako leto posebej. Definitivno zve davčni urad za višino doklad šele h koncu vsakega leta. Radi tega se tudi avtonomne doklade pobirajo medtem po višini zadnjega leta. Ako torej zapade kak davek z dokladami dne 1. jan., 1. apr., 1. jul., itd. ne vesta niti davčni urad niti stranka, koliko da znaša, oziroma koliko da bo znašal predpis na dotič-nem davku in dokladah za celo do-tično leto, oziroma konico odpade definitivno odmerjenega davka in doklad na 1. jan., 1. apr., 1. jul., itd. Davčni urad ve le a) koliko ima stranka zaostanka iz predidočega leta, a tudi to le tedai, ako so davek in doklade za predidoče letr> že definitivno znane. Poleg tega ve davčni urad b) koliko bi znašal davek in doklade za 1. jan., 1. apr., 1. jul., itd., ako bi se predpisalo le toliko davka in doklad, kolikor za zadnje leto.
Še v slabšem položaju je seveda davčna stranka, ker ne ve običajno niti prvega niti drugega.
Tako se lahko zgodi, da je stranka vplačala ogromno denarja na raznih davkih in je sedaj v trdnem prepričanju, da je dovršila svojo davčno obveznost za dotično leto.
A naenkrat dobi opomin davčnega urada, ki zahteva nova ogromna vplačila in poleg tega še ogromne opominjevalne stroške, ker ni pravočasno plačala davke.
Na naše vprašanje, ali bi se dalo temu oupomoči, se nam je povedalo sledeče: Teoretično je mogoče, da dobi tudi stranka tak pregled.
Vedeti mora a) davčne zaostanke iz predidočega leta, b) definitivni predpis davka za tekoče leto, oziro-
ma ako davčna oblast davka še ni predpisala, predpis za predidoče loto, c) vedeti mora nadalje avtonomno doklade za tekoče leto, ako so ee znane; ako niso znane, pa vsaj višino predidočih doklad. Vedeti mora tudi, katere doklade se pobirajo k dotič-nemu davku; d) znati mora, kateri državni pribitki se pobirajo k dotič-nemu davku; glede tega mora znati vrhu tega vse ono, kar smo pod črko b) navedli; e) vedeti je stranki, kdaj, t. j. v kolikih rokih zapade dotični davek.
Ako stranka vse to ve in ima poleg tega tudi še evidenco glede svojih davčnih vplačil, potem šele lahko kontrolira, koliko znašajo vsakokratni davčni zapadki. Vendar dvomimo, da bi bil dejansko pregled izvedljiv, ker kontrola, kakor je zgoraj razvidno, zahteva precejšnjo orijentiranost v davčni vedi. Poleg tega bi stranka morala zasledovati skozi celo leto, kdaj da se doklade za dotične avtonomne zastope dovolijo. Vpraševali sm° nadalje, ali ne obstoja dolžnost finančne uprave, da olajša strankam kontrolo. Reklo se nam je: Mi smo mnenja, da bi bila pač dolžnost finančne uprave, da olajša kontrolo. Ako v zasebnem življenju zahtevamo od našega dolžnika, da poravna kak dolg, pošljemo mu natančen popis dolga. Davčni urad sicer pošlje opomin, v katerem naznanja, koliko znaša vsakokratni zaostanek na davkih. A ne pove nam pa ta opomin, koliko nam je še do konca leta plačati. Mi bi svetovali, da bi se to stranki vsakokrat naznanilo, posebno, ako gre za večje davke, n. pr. čez 1000 K!
Naznaniti bi bilo:
a) davčne zaostatke na dotičnem davku iz pretečenega leta,
b) definitiven predpis na davkih in na državnih dokladah, pribitkih itd. Poleg tega, za slučaj, da definitivni davčni predpis še ne obstoji,
c) zadnji definitivni predpis na dotičnih davkih, ki služijo davčnemu uradu za podlago pobiranja davka za tekoče leto,
d) višina avtonomnih doklad v odstotkih za tekoče leto, odnosno višina zadnjih definitivnih dokladnih odstotkih, dalje
e) naznanilo rokov, v katerih zapade davek; ker pa različni davki zapadejo v različnih rokih, je nujno, da se določijo za vse davščine eni in isti roki. To je z ozirom na kontne davčne knjige neobhodno potrebno,
f) dosedanja plačila na davkih in avtonomnih dokladah,
g) zapadli zneski na drž. davku, državnih in avtonomnih dokladah po stanju zadnjega zapadlega roka.
Naš predlog bi bil, da bi fin. uprava izdala posebne tiskovine, ki bi vsebovale gorenje rubrike. Kdor bi hotel imeti pregled, naj bi proti nizki pristojbini n. p. 1 dinar, dobil podatke o gorenjih točkah in sicer na zgoraj omenjeni tiskovini. Potem bi bilo vsaki straniu možno, da se zlahka vsak čas orijentira o svojih davčnih obveznostih.'Stranke bi se .s tem obvarovale ogromnih opominje-valnih stroškov, f inančna uprata bi imela na tem tudi interes, ker bi se potem davki bolj redno plačevali.
Mi prosimo finančno delegacijo, da resno premišljuje o teh zadevah,
ki so vsestransko velevažne in ki po af-potrebncm razburjajo javnost. Ako bi javnost imela možnost kontrole, bi jmj zgubila ona velika nezaupnost na-pram finančni oblasti, ki sedaj, sicer neopravičeno, a vendar naravno obstoja.	Uredništvo.
Pregled neposrednih davkov.
(Nadaljevanje;.
Slično bi bilo odmeriti razreda-Hno tudi za hiše, ki so >ugodnostne«, ki so torej sezidane po 31. decembru 1911. Vporabiti bi bilo tedaj le zni-»ane davčne postavke zgoraj navedene tarife.
Najemnina je znašala doslej: s) v Ljubljani 19 in pet šestin odstotkov, b) in v ostalih krajih in mestih pa 12 in en četrt odstotkov &ste najemščine.
Podlaga za avtonomne doklade je znašala: a) Ljubljani 22 in dve tretjini odstotkov, b) in v ostalih krajih in mestih pa 14 odstotkov čiste najemščine.
Ako je bila hiša »ugodnostna«, t j. sezidana po 31. decembru 1911, je znašala najemnina: a) v Ljubljani
16.15 odstotkov, b) in v ostalih krajih pa 10.5 odtotkov čiste najemščine.
Podlaga za doklade je znašala v tem slučaju: a) za Ljubljano istotako
16.15 odstotkov, b) in za ostale kraje pa 10.5 odstotkov.
Ako je bila hiša »davka prosta«, tedaj je znašal hišni davek 4.25 odstotkov za Ljubljano in 3.50 odstotkov za ostale kraje.
Pri davkaprostih hišah, ki so bile sezidane po 31. decembru 1911 je znašalo davčno merilo istotako za Ljubljano: 4.25 odstotkov in za ostale kraje pa 3.5 odstotkov. Glede hiš-nonajemninskega davka določa fin. zakon (>Uradni list« z dne 25. nov. 1920, št. 186): »Za davek od hišne najemščine se določa davčna stopnja od dogovorjene ali ocenjene kosmate najemščine za dvolelje 1921-22 z 20 odstotkov za Ljubljano, brez nadalj-nega popusta; davek od hišne najemščine in avtonomne doklade v navedenih mestih se pa za 1. 1920 odmerja po dosedanjih predpisih. Za druge kraje, ki spadajo pod splošno hišno najemnino in za zgradbe v najemu po drugih krajih se določa že
7,a leto 1920 davčna stopnja dogovorjene kosmate hišne najemščine z 12 odstotki brez nadaljnega popusta. To se ne tiče posebnih stopinj za hišno najemnino, ki veljajo za nove zgradbe po tarifi A, B, C jzakona^z .dne 28. decembra 1911, drž. zale. st. 242. (Semkaj spadajo tedaj hiše, ki
*	o sezidane po 31. decembru 1911.)
Namesto dosedanjih deželnih doklad (55, 70 in 80 odstotkov) se pobira od tako izračunjenih hišnih davkov za vse zgoraj navedene pokrajine enotni državni pribitek s 70 odstotki, za mesto' Ljubljano pa s 60
odstotki, c
Iz teh določb je razviuno, da se hišnonajemni davek ni bistveno spremenil.
Bistvene spremembe so sledeče:
a)	dokladni odbitek, kakor ga določa zakon z dne 23. julija 1912, drž. zak. št. 164, je odpadel. Da bode to razumljivo, podamo sledeče pojasnilo.
Hišno najemni davek je radi tega tako občuten, ker se pobirajo poleg hišnega (državnega) davka tudi še avtonQmne doklade. Doklade so večinoma precej visoke. Poleg tega se tudi vsako leto zvišujejo. Čim višji so dokladni odstotki, tem manj dohodka je imel hišni posestnik od najemščine. Ako so se doklade vedno zviševale, je bilo možno, da s časom najemnina in avtonomne doklade konsumirajo celo najemnino.. Da se to prepreči, se je z zgoraj navedenim zakonom vpeljal »dokladni odbitek«. Dokladni odstotki leta 1911 so se določili kot temeljni. Ako so se doklade za avtonomne oblasti v nedeljnih koledarskih letih zvišale, tedaj se je toliko najemščine pustilo neobdačene, za kolikor so se avtonomne doklade zvišale. To se je sedaj po finančnem zakonu za leto 1920-21 ukinilo.
2.	Davčna merila sama so se zaokrožila deloma navzgor, deloma navzdol. Dejansko davčno merilo je znašalo pred fin. zakonom: a) za Ljubljano 19 in pet šestin odstotkov,
b)	za ostale kraje in mesta pa 12.25 odstotkov čiste najemščine.
Sedaj znaša davčno merilo za: a) Ljubljano 20 odstotkov, b) za ostale kraje in mesta pa 12 odstotkov.
Doklade za avtonomne oblasti se za davno leto 1921 preračunijo od državnega davka, odmerjenega: a) za Ljubljano z 20 odstotki, b) za ostale kraje in mesta pa z 12 odstotki.
Kdor hoče torej vedeti višino dokladnega bremena, mu je množiti odmerjeni državni davek z višino dokladnih odstotkov.
Na isti način se pobira tudi 60 oziroma 70 odstotni enotni državni pribitek.
Primer. N. N. ima hišo v Ljubljani z letno povprečno najemščino v višini 2000 K. Znesek vseh avtonomnih doklad (brez deželnih doklad!) je recimo 90 odstotkov. Koliko plačam na davkih?
Odmerilo se bo:
a) na 20 odst. državni najemnini (20 odst. od
2000 K)..................... 400	K
b) na 60 odst. enotnem državnem pribitku, torej
60 odst. od 400 K . .	240	K
c) in na 90 odst. avtonomnih dokladah (90 odst. istotako od 400 K . .	360	K
Vsa davčna bremena znašajo torej ....	1000	K
Slično bi bilo odmeriti najemnino za kako hišo na deželi, le davčno merilo za državni davek in pa enotni državni pribitek je nižji oziroma višji. Tudi doklade za avtonomne oblasti bi bile druge, ker so v skoro vsaki davčni občini drugačne.
Vsa navedena davčna merila veljajo pa le za »starec hiše, t. j. za ona poslopja, ki so bila sezidana pred 31. decembrom 1911
Za hiše, ki so bile sezidane itd. po 31. decembru 1911 (takozvane ugodnostne hiše), velja pa tudi po finančnem zakonu nespremenjeno davčno merilo v višini: a) za Ljubljano 16.15 odstotkov in za b) ostala mesta in kraje pa 10.5 odstotkov.
Ravno ta merila služijo pa tudi pri ugotovitvi podlage za odmero doklad avtonomnih oblasti.
Ako je hiša »davka prosta« se ne plača najemnina, pač pa avtonomne doklade od »idealnega« državnega davka (t. j. od državnega davka, ki bi se odmeril, ako hisa ne bi bila davka prosta) in poleg tega še enotni državni pribitek v višini 70 oziroma 60 odstotkov.
Mesto najemnine se pobira pn »davka prostih^ hišah pa takozvani »5 odstotni« hišni davek, ki znaša za Ljubljano 4.25 odstotkov in za ostale kraje in mesta pa 3.5 odstotkov. To merilo velja za vse ?davka proste« hiše brez ozira na to, ali so bile zgrajene pred ali po 31. decembru i911.
Le nekaj bi še radi omenili. Zgoraj smo navedli, da se pri x.avka prostih« hišah pobira 70 oziroma za Ljubljano 60 odstotni enotni drz. pribitek od »idealnega« državnega davka. Po našem mnenju bi bolj odgovarjalo zmislu in duhu zakonov, ako bi se pobiral enotni pribitek le od
5	odstotnega davka!
(Dalje prihodnjič.') Ministerijalni tajnik Cigoi.
Varstvo industrijske lastnine.
(Konec).
Ne spada sicer popolnoma v to zvezo, toda omeniti moram še sledeče: Patenti, ki jih je dunajski patent-ni urad dal po 27. oktobru 1918, ali ki so se po tem dnevu tam prijavili, kakor tudi vzorci, obrazci in znamke, ki so bile po tem dnevu upisane v dunajski centralni register, bi se bili mogli tudi pri nas zavarovati
—	ne sicer kot prevzete, pač pa kot nove pravice industrijske lastnine — na podlagi mednarodne pogodbe za
varstvo industrijske lastnine, sklenjene v Parizu leta 1883 in revidirane v VVashingtonu leta 1911, ako bi naša uredba o varstvu industrijske lastnine ne bila izšla tako pozno. Na podlagi te pogodbe — ki jej pripadajo skoro vse evropske in mnogo izvenevropskih držav, in ki k njej prisiopa tudi naša država istočasno z izdanjem novih predpisov o varstvu industrijske lastnine — in v zvezi s čl. 260 mirovne pogodbe z Avstrijo bi se te pravice mogle pri nas prijaviti še šest mesecev po dnevu, ko je saint-gerinainska mirovna pogodba stopila v veljavo, t. j. do 16. januarja 1921 s prijoriteto njihove prijave v Avstriji. Ker je pa skoraj izključeno, da bode mogel kdo ta rok držati, bo zapadel, in ostal bo za prijave pri naši upravi za varstvo industrijske lastnine le navadni za patente 6 mesečni, za vzorce, obrazce in znamke 4 mesečni prijoritetni rok, ki ga dopušča pariška revidirana mednarodna pogodba, in ki velja splošno za vse države, včlanjene v pariški uniji. Za patente, vzorce, obrazce in znamke, zavarovane v Budimpešti po 27. oktobru 1918 bode pa v svrho prijave naši državi ostal rok odprt še
6	mesecev po dnevu, ko bode trija-nonska mirovna pogodba stopila v veljavo.
3. Pravice industrijske lastnine se prevzamejo le za dobro, ki še ostane po odračunnaju dosedanjega trajanja; torej patenti za toliko let, kolikor jih manjka do 15Jetne najdaljše dobe trajanja (izum, ki je v Avstriji bil patentiran leta 1915, se prevzame največ za 10 let); vzorec ali obrazec se prevzame za toliko let, kolikor jih še ostane do 10 letne najdaljše dobe trajanja (vzorec regi-triran v Ljubljani leta 1919, se prevzame največ za 9 let); znamke se pa prevzamejo za neomejeno dobo trajanja, kolikor lastnik znamke želi.
4. in 5. Da se drži obvez, ki smo jih prevzeli z mirovno pogodbo, določa uredba, da se prevzame varstvo pravic industrijske lastnine za one dele države, ki so na njih do sedaj te pravice veljale; pušča pa upravi prosto roko, da razširi varstvo na celo državo, kar se bode pač redno dogajalo. Toda pravice industrijske lastnine, ki so dosedaj veljale le na enem delu države, in se na ta način njih varstvo razširi na ostale dele države, ne morejo škodovati pravicam drugih oseb, ki so jih na teh delih že pridobile. Te pridobljene pravice ostanejo tudi nadalje; ako pravica industrijske lastnine, ki se je nje varstvo razširilo, ne more ostati poleg starejše pridobljene pravice, se jej mora umakniti; o tem se bode vsekakor odločalo v spornem postopanju pred upravo za varstvo industrijske lastnine.
I* ptujsko okolice. — Dela boječi ljudje se v zadnjem času vedno bolj poprijemajo veriženja. Posebno preplavljajo v zadnjem času .sumljivi elementi iz Hrvatske, ozemlje fare Zavrč, sv. Barbara v Halozah, Leskovec, Sv. Trojica in pokupujejo jajca ter krošnjarijo z raznim drugim blagom, osobito z manufakturo. Nihče se ne gane, ne občine ne orožniki, da bi napravili tej nelegalni trgovini enkrat konec. Javno zaprosimo torej tem potom gospoda okrajnega glavarja, da da strogi ukaz orožnikom, da imajo vsakega takega verižnika prijeti in mu zapleniti blago. Potreba je le ne-kolikokrat strogo postopiti, da se to zlo odpravi. Strogo naj bi se postopalo posebno proti onim, kateri krošnjarijo z manufakturo in sličnim blagom, ker ni isključeno, da je blago ukradeno. Ako bi se stopilo takim ljudem na prste, bi se razkril marsikak vlom in bilo bi odpravljeno na mah dvoje zlo* — Gospod glavar, ustrezite naši želji!
•Orožnistvo naj bi nadziralo Vrošnarje.
Izvoz rina ua Češko. Kakor poročajo češki listi, se je pridelalo lani v češkoslovaški republiki 550.000 hi vina. Od tega odpade na Češko 5.000 hi. na Moravsko
2o0.000	hi, na'Slovaško 265.000 hi in uh Podkarpatsko Rusijo 80.000 hi. Ker zns-ša letni konsum v republiki ‘2,000.000 J/l vina, sledi, da primanjkuje 1,450.000 h!, katere je treba uvoziti. Dosedaj se uvaža v čehosl. republiko večji del le ogrsko vino, ki je vsled nizke valute ogrske K razmeroma najceneje; uvaža se tudi italijansko vino in deloma jugoslovansko, dasi razmeroma v najmanjša) količinah. Uvoz vina gre večinoma preko Bratislave, po Donavi. Cene vinu v Bratislavi znašajo kakih 13—14 čsl. kron. Ce pomislimo, da je vino v Banatu glasom poročil raznih listov po 11 do 12 naših kroa in, da stoji češkoslovaška krona skora| še enkrat tako visoko kot naša, pote« uvidimo, da bi iz Jugoslavije lahko zalagali češki trg, zlasti z banatskimi in sremskimi vini. Tukaj se nudi solidui vinski trgovini gotovo najboljša prilika, da se uveljavi v bratski Češkoslovaški in s tem odpre pot našemu vinu n* sever. Prevoz po Donavi je gotovo znatno cenejši in ugodnejši, nego prevoz p® železnici. Želeti bi bilo, da se naši vinski trgovci združijo v močno eksportn* tvrdko, ki se poprime tega hvaležnega posla. Če bomo spali, nas prehite drugi v našo škodo.	S.
Uto* luksuznega blaga t Italijo — prepovedan. S prvim marcem je prepovedan uvoz luksuznega blaga v Italijo v poštnih pošiljkah po 5 kg, ki je bil de sedaj dovoljen. Ministrstvo za lmance jo izdalo to odredbo, ker so pošiljale nemške firme v Italijo take pošiljke v prevelikem številu. Ministrstvo je odredilo, da se morajo takoj vrniti firmi vse pošiljke, če jih ena in ista tvrdka pošlje naenkrat v večjem številu.
Svoboden izvoz premoga iz Anglijo bo radi zaostoja v anglešKi industriji dovoljen s 1. marcem.
!zvoz in uvoz.
Nova uvozna tarifa. Na seji ekonom-sko-finančnega komiteta, ki se je vršila 19. t. m. je bila definitivno sprejeta nova uvozna tarifa, ki je stopila takoj t veljavo.
Narodno jospodershe k«.
Trgovina.
Nabava železniških pragoT. Ker potrebuje naša država okoli 2 milijona železniških pragov, Je sklenil rinančno-
gospodarski komite ministrov, da razpis« za železnške prage nabavno licitacijo. Čas in pogoje bomo še pravočaso priobčili.
»Granum< d. d. ustanavlja podružnice t Somboru. »Granumc trgovska d. d. 8 sedežem v Osijeku in podružnico t Zagrebu, ki se peča z žitno trgovino in tigovino s poljskimi pridelki, usianav-Ija svojo podružnico v Sremu (Bačka).
Seznam odobrenih in ustanovljenih agencij naše kraljevine v inozemstvu. Oficijelnemu naslovu je pridejana adre-sa, pri nekaterih tudi imena šefov. Opozarja se, da je dopise naslavljati vedno na olicijelne naslove, ne pa na oseba (šefe). — 1. London: šef agencije: Ceda Mijatovič, adresa: Privileged Commer-cial Agency ol the Kingdom ol tli« Serbs, Croats and Slovens — London W. C. 2. 110. Štrand. adre3a za depeše: Jugoslav. Rand. London. 2. Marselj. še-ii: Mihajlovič i Lesič. adresa: Agenco Commereiale Privilegiee du Royaum» des Serbes, Croates et Slovenes, Marseille 19. Rue Paradis 19, adresa za depeše: Serbagence-Marseille. 3. Bnrcclo-ne. (Filijala agencije u Marselju) šefovi Mihajlovič i Lesič, adresa: Succur-sale de 1' Agence Commereiale Privilegiee du Royaume des Serbes, Croate« et Slovenes — Barcelone (Espagne) 45. Rambla Catalana 45. 4. Milano, šef: Vo-Ja Petkovič, adresa: Agenzia Commer-ciala Privilegiata del Regno di Serbia, Milano, Paolo di Cannobio 2. za depeše: Serbe-agence-Milano. 5. Napoti. (Filijala agencije v Milanu), adresa: Agenzia Commerciala Privilegiata V. Petko-vitsch, (ufficio di Napoli) Via Vincenz* Russo No. 5. 6. Ženeva. Agence Oli-cielle de Commerce du Royaurne des Sebes, Croates et Slovčnes. G6n6vo (Suisse). — 41. Boulevard Favon lli preko konzulata: Consulat General du Rovaume des Serbes, Croates et Slo-včnes. 7. Newyork. Šef Aco Despič. adresa: The Royal Serbian Iradrng Ageu-cy, adresa za depeše: Acodes Newyork, N.-Y. 70. Fifth Ave. 8. Solun. Agence Commereiale Privilegiče du Royaume< des Serbes, Croates et Slovenes Saloni-que. 9. Kairo. (Egipat). Šef: Antu*
T»jaaki, cdresa:	čez naš 3 tamkajšnjo
diplomatsko agencijo:	Agcnce	Diplo-
roaticpie du Royaume des Serbes, Croa-to9 et Slovčnes, Caire. 10. Pert-Said. Sef: Djuio Vojvod ič, adre3a:	Vgence
Conunerciale Privilegiee du fU. autne des Serbes, Croates et Slovenes. S. N. 16.920. It. Tunis. Svetislav Majzner, adresa: Agence Commerciale Privilegiee du Roynume des Serbes, Croates et Slovenes. Tunis S. N. 53.920. 12. Turin Sef: Cedomir Sandal ja iz Banja fcuke.
13.	Aten«. Adresa čez naše tamkajšnje poslanstvo: la Lčgation du Iloyaume des Serbes, Croates et Slovenes
—	Atene. Sef: Andra Kumanudi iz Beograda. 14. Dunaj. Sef: Miloje Simič, adresa čez našo tamkajšnjo diplomatsko agencijo: Agence l)iplomatique du Ro-yaumt) des Serbes, Croates et Slovčnes, Wien I., Seilerstalte 3. S. N. Br. 212.920.
15.	A!žir. — Sef agencije: Zivojin Aleksič, adresa:	Franco-Yougoslav-Alger
(Algčrio) 19. liue Michelet, adresa telef. Tafai-Alger S. N. Br. 189.920. 1«. An-vef'. Sefi: Gaston Autoan, naš tamkajšnji ! onzul in njegov komp. Gaston Sta-len<>, S. N. Br. 267.929. 17. Washiugton. D. C. Dr. Ivan Shvegel, šef. S. N. Br. 286.020. 18. Bruvelles. Sef: Dobr. Zebič,
S.	N. Br. 288. 19. Rijoka. Komnenovir. 20_. San-Francisko. S. N. Br. 292.920.
Agencija v Cni agi. — V Chicagi je ustanovljena velika trgovska agencija. D: .anovni kapital znaša 10 milijon, din-
V Avstriji se je podražil papir. -.-.vštrijske papirne tovarne so dvignilo ceno papirju za 60 odstotkov. Sedaj bo veljal kg papirja 88 K. medtem ko je ve-Ij-.l do sedaj 55 K.
tadtasfrtja.
Cinober in žiro srebro r Sv. Pavlu ' : Savinjski dolini. Pri svojih rudosled-nSh delih v tamošnjem rudniku je g. Daniel Omerzu iz Slovenske Bistrice *fldel nn cinober in na živo srebro.
Strojno olje. Odsek ministrstva za prehrano v Ljubljani ima v zalogi približno še 5000 kg strojuega olja po 29 kron 30 vin. po kg- franko sod. Blago ae plača in prevzame pri autoreferentu deželne vlade v Ljubljani, Dunajska resla št. 50.
»Iravers« d. d. ta izdelovanje železniških pragov. V št. 12 z dne 12. t. ui. smo poročali, da se je ustanovila delniška družba »Travers« za izdelova-a.ie železniških pragov. V dopolnitev te notice dostavljamo danes, da so iTravera« d. d. ustanovila v Zagrebu sledeča podjetja: »Croatia« d. d. za lesno industrijo, Zagreb; Delniška družba za eksploatacijo lesa, Zagreb; Kar-lovačka lesna industrija d. d., Zagreb; Kažička tovarna tanina in parna žaga d. d., Zagreb; Narodnn gozdarska d. d., Zagreb; »Slavex« d. d. za gozd. industrijo, Zagreb; Slavonija d. za lesno industrijo, Zagreb; Glavnica znaša 1 milijon kron. Za predsednika je izbran g. Rudolf Pilepič, predsednik F orlovske lesne industrije d. d., Zagreb.
Tovarna za pletarsko blago. V Zagrebu se ustanavlja tovarna za pletarsko blago v velikem obsegu.
Industrija stekla. Ruski ing. Eugen ^očijevič je preiskoval v Fojnici, Visokem in Kiseljaku okolico, ter našel po-8°je za osnovanje industrije za steklo. Rezultati njegovega preiskovanja so jato dobri, vprašanje je le, če se bodo gospodarski krogi in denarni zavodi into-resivali za to industrijo.
Y Imotskem v Dalmaciji.
lu t bavi r,dniška	»Jadran«,
,	. n . raziskavanjem prirodnega
bogastva Dalmacije, h nJa v jjf.
skeni črni premog v	kolieinah.
Svetovna razstava v Haagu. Med
6.	in 13. septembrom t. 1. se bo vršila v haagskem zoološkem vrtu svetovna razstava izdelkov s kongresom, na katerem se bo razpravljalo o vsem, kar je v zvezi z razstavo in industrijo.
Stagnacija v papirni industriji. V fehoslovaški republiki je nastala v pa pirni industriji ostra kriza. Nekaj tovarn bode moralo delo omejiti, nekaj pa delo celo popolnoma ustaviti.
Stavka v konfekcijski stroki na Dunaju jo izbruhnila 17 t. m. zjutraj. Delo je zapustilo okrog 2800 delavcev, ki zahtevajo povišanje plače.
Stavka tiskarjev v Lisaboni. Pred ®uim mesecem je izbruhnila stavka tiskarjev, kateri so se pridružili še ured-toki iu poročevalci. Od tega časa v Lizboni ni izšel noben časopis.
Dcnarstvo.
Promet poštno čekovnega urada za mesec januar 1921:	Vlogov je bilo
140.296 v znesku od K 317,920.035.51, od tega v kliringu 2632 v znesku od K 84,272.765.14, vplačano pri naši blagajni 682 v znesku od K 36,564.777.78. Izplačil je bilo 51.410 v znesku od K 302,466.933.11, od tega v kliringu 2209 v znesku od K 84,272.765.14, izplačano pri naši blagajni 610 čekovnih nakaznic v znesku od K 6,927.123.27, in 1;>G3 'blagajniških čekov v znesku od K 76,091.066.85.
1-, 2- in 10 kronske uovčaniee. 19. I. m. so začel v Beogradu izdajali kovani drobiž, ki bo nadomestil 1-, 2- iu 10 kronske novčaniee. Najprej bo razdeljen drobiž po 10 par, v kratkem pa mu bodo sledili novci po 25 par. Drobiž se spušča v promet te dni v Sloveniji, na Hrvatskem in v Vojvodini, — v Srbiji in v južnih delih naše države pa se bo drobiž razdelil šele tedaj, ko dospe zadostna količina kovanega denarja in bo zadoščeno potrebam tudi po ostalih krajih, v katerih cirkulirajo drobni kronski bankovci, ki se vzamejo definitivno iz prometa takoj, ko dospe še •‘na pošiljka 25 parskih komadov. Upajmo, da se bodo navedene novčaniee odtegnile iz projpieta brez komplikacij in na tale način, ki ne bo vzbujal razburjenja med občinstvom, kakor se je to zgodilo pri 20 dinarskih uovčanicah. Ne moremo torej ravnodušno pozdraviti navedbe ministrstva za finance, ki pravi, da državne blagajne ne smejo sprejemati eno- m dvekronskih bankovcev v zneskih nad 50 kron. Kam naj pa de-, najo trgovci in obrtniki novčaniee, katerih si dnevno naberejo za par sto K, če se bodo izdajale take naredbe, posebno v tem času, ko se bo vsakdo potrudil, da jih odvrže v trgovini* ker si s tem prihrani nepotrebna pota.
Na Češkem ne sprejemajo naših 1000 dinarskih bankovcev. Kr. generalni konzulat v Pragi poroča: Ker so so pojavili ponarejeni 1000 din. bankovci, češke banke te vrste nočanic ne bodo menjale. Kadi tega se opozarjajo naši državljani, ki potujejo v Čehoslovaško republiko, da ne vzamejo s seboj 101)0 dinarsk-ih novčanic, ker bi jih ne mogli rabiti.
Prijava nemških, avstrijskih in maorskih državnih papirjev. Uradno se javlja: Po členu 295. versailieške pogodbe in po drugih tozadevnih določbah v mirovnih pogodbah ne bo generalno ravnateljstvo državnih dolgov izplačevalo kuponov onih državnih obveznic, ki so bile pred vojno lastnina sovražnih podanikov. Finančno ministrstvo je odredilo, da se v okrilju generalnega ravnateljstva državnih dolgov ustanovi začasni takozvani sporni odsek, ki bo na podlagi dokazil, da izvirajo obveznice še iz predvojnega časa, odločal o posameznih spornih slučajih.
Ponarejeni 10 kronski bankovci. V prometu so se pojavili 10 kronski bankovci s ponarejenim žigom: »Posojilnica v Brežicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.« Mesto markic nosijo te novčaniee stare Karlove znamke po 15 vinarjpv. »Posojilnica v Brežicah« je žigosala markice z žigom, ki ima na sredi čebelico, dočim ponarejeni žig tega nima. Ker so bankovci zelo spretno žigosani, je na prvi pogled ponarejene novčaniee težko razločiti od pravih,
Zamenjava 20 din. bankovcev. Finančna deželna blagajna v Ljubljani in blagajne davčnih uradov bodo posredovale zamenjavo 20 dinarske novčaniee in jih sprejemale od strank do vključljivo 28. t. m. Stranice, ki reflek-tirajo na zamenjavo teh novčauic po omenjenih državnih blagajnah, naj jih tem predlože z dvema izkazoma, na katerih naj stranka označi ime, bivališče, število oddanih novčanic in od vsake oovčanice številko in serijo. En prime-tek seznama bodo prevzemajoče blagajne vrnile strankam s potrdilom o piejemu. Cim bodo podružnice Narodne banke novčaniee preizkusile, dobe. stranke za pristne novčaniee protivrednost pri blagajnah, kjer so iih v zameno položile proti vrnitvi potrjenega izkaza. Za vgotovljene falzifikate se protivrednosti ne bo izplačevalo. Občinstvo se opozarja, da bo zamenjavo vršila od I. marca do 30. aprila izključno le centrala Narodne banke v Beogradu brez posredovanja svojih filijalk ali pa državnih blagajn.
Zagrebška borza. Anketa zagrebške borze se je iz tehtnih razlogov izrekla proti terminskim kupčijam, ki se ne bodo sklepale vsaj nekaj časa. Ker so nekateri člani izrazili sum, da borzni posredovalci trgujejo na lasten račun, kar je po borznih pravilih prepovedano, se je na anketi živahno razpravljalo o vprašanju, sodi borzni sen-zall dolžni povedati na zahtevo intere-sirane stranke zu koga kupujejo posamezno devize ali ne. Mišljenje, katerega je izrekla anketa, bo dalje sklepal borzni svet. Pripravlja se tudi reorganizacija zagr. borzo. Pred kratkim so posamezni bančni zavodi predložili borznemu svetu spomenice s predlogi, kako naj bi se borzno poslovanje olajšalo, zlasti pri obračunavanju. Zahteva se tudi znižanje posredovalnine.
Davki.
Prijavljanje imovine podložne pri-stojbinemu ekvivalentu. Naredba ministra za finance o prijavljanju imovine, podložne ekvivalentu, odmerjanju in plačevanju te naklade za osmo desetletno perijodo 1921—1930 v Dalmaciji in Sloveniji je razglašena v št. 35 »Službenih Novim«. Obširni naredbi so pri-dejani potrebni formularji.
Sprememba zakona o taksah za prireditev zabav itd. V uradnem listu z dne 17. februarja t. 1., št. 17, je objavljen začasni zakon o izpremembah in dopolnitvah začasnega zakona z dne 26. oktobra 1920. V II. delu »A«, točka pod c), se drugi odstavek pod 2. izpre-minja ter se glasi: >Za bioskope, cafč-chantante, kabarete, zabave itd, ter sploh za vse vstopnice in prireditve, kjer se ljudje zbirajo zaradi zabave in razvedrila, se plačuje kot taksa 20 odstotkov od vrednosti od vstopnice. Te izpremembe veljajo izza 1. februaria 1920. (Ur. 1. 17.)
C:.rtsa.
Izprememba izvozne carinske tarife.
Po brzojavnem obvestilu glavne carinarnice v Ljubljani, C. br. 9802, je Ekonomsko-financijski komite ministrov dne 19. februarja t. 1. odobril novo izvozno tarifo, po kateri so od izvozne carine oproščeni predmeti iz sledečih številk dosedanje izvozne carinske tarife (Uradni list z dne 20. avgusta 1920, šb 96), St. 33 točka druga in četrta in sicer samo za salame, razne klobasice, švar-gle (nadevano meso) i mortadelo. Iz št.
51 lesno oglje v kosih, prahu ali brike-tirano, iz točke 52 a in b vse druge vrste moke razen pšenične moke in zdroba, iz št. 75 cement dalmatinskega izvora, medtem ko se za drugi cement plača 10 dinarjev za 100 kg, dalje predmeti lečke 84 mila in pralna sredstva, iz točke 86 surov glicerin, iz št. 106 vsi ostali produkti suhe destilacije razen metilovega alkohola, formaldehyda, kreozota, kalcijevega acetona in olja za impregniran je, iz točke 109 sortirane krpe iz jute in barvane bombažne krpe, iz št. 113 izdelki iz človeških las, iz št. 127 rudeča in bela lepenka. Podrobni tekst izvozne tarife, ki je znatno znižana, izide v najbližji številki Službenih Novin. Tarifa je stopila 19. februarja 1921 v veljavo.
Izvozna carina na rezan les je znižana na 6 K od 100 kg, tako da odpade z obrtnim davkom vred na 100 kg 9 K.
Pregled carinarnic. Pomočnik delegata ministrstva za finance v'Ljubljani g. Milojevič je odpotoval v Celje, da pregleda carinarnice in finančne straže.
Nazivanjo finančnih poduradnikov se s 1. t. in. menja sledeče: Nadpre-glednik v preglednik I. razr., preglednik v preglednik II. razreda, nadglednik v
podpreglednik.
Promst.
Otvoritev železniškega prometa preko jesenie-Podroščice. Po naredbi ministrstva za promet štev. 3306. Z dne 7. februarja t. 1. ae dne 21. februarja 1921. otvori celokupni promet med Jugosla-Avstrijo na progi od Jesenic do
I	odrožčico ob teh-le pogojih: I. Prevoz osob, psov, prtljage in ekspresnega blaga. L Osebe, psi, prtljaga in ekspresno blago se odpravlja z jugoslov. strani do posiaje v Podrožčici, z avstrijske strani do postaje na Jesenicah. Izdajanje povratnih vozovnic ni dopustno. — 2. Za
iz račun ja vanje voznine tvori podstavo
kilometrska razdalja, in sicer: a) na jugoslovanski strani: razdalja do Jesenic s prištevkom nadaljnib 15 km za prevoz
•■■'o Podrožčice; b) na avstrijski strani:
■ ; ialja do Podrožčice s prištevkoni na-<■- i.jnih 15 km za prevoz do Jesenic. —
•	> Uporabljajo se ad 2—a jugoslovanske tarife, ad 2—b avstr, tarife! — 4. Pobrane pristojbine zaračunava vsaka železniška uprava v svoj prid. — 5. Mejno-policijsko in carinsko službo izvršuje Jugoslavija na Jesenicah, Avstrija pa v Podrožčici. — 6. Prehodna predaja prt-jjage, psov in ekspresnega blaga se izvršuje v obeii smereh na Jesenicah in sicer dejansko (faktično po kosu). Za izgubo, zmanjšek in pošodbo prtljage, psov in ekspresnega blaga jamčijo torej ao Jesenic v smeri iz Jugoslavije v Avstrijo jugoslovanske železnice, v obratni smeri pa avstrijse železnice. — II. Prevoz brzovoznega in tovornega blaga. —
1.	Prevoz se izvršuje na podstavi mednarodnega dogovora z dne 14. oktob. 1890. in vseh dodatkov in dodatnih določil k temu dogovoru, kolikor v naslednjih točkah niso določene izjeme. —- 2. Direktnim mednarodnim tovornim listom se morajo že pri predaji priložiti vse carinske in druge listine (izvozna, uvozna iu ;■ revozna dovolila itd.) v zmislu zakonov m uaredb onih držav, po katerih se pomijke prevažajo. Ako navedene listine n o priložene, se prejem pošiljk za pre-
odkloni. — 3. Voznino, strarsne pri-nojbine, carino in izdatke v gotovini, ki narastejo do mejne postaje plača odpo-šiljatejj, od mejne postaje do namembne postaje pa prejemnik pošiljke (v obeh smereh). — 4. Voznina in pristojbine se računijo po lokalnih 'arifah držav, soudeleženih pri prevozu, in sicer na osnovi kilometrske razdalje: a) na jugoslovanski strani do Jesen c s prištevkom na-daljnih 8 kron; b) na avstrijski strani do Podrožčice tudi s prištevkom nadaljnib
8	kilometrov. — 5. Povzetja in predjemi kakor tudi navedbe interesa na dostavi niso dovoljeni. — 6. Za prevoz po ovinkih se računijo v mina in pristojbine po prevoženi daljši poti. — 7. Orlpošiljatelj mora v tovornem listu mejni prehodni postaji »Jesenice Podrožčica« predpisati.
8.	Naknadne o Iredbe odpošiljateljeve so dovoljene sai o: a) ako se izpremeni ime prejemniko o na isti namembni postaji; b) ako p šiljka mejnega prehoda od Jesenic do Podrožčice še ni zapustila in c) ako zahte.a železniška uprava naknadno odredbi (člena 18. in 24. mednarodnega dogi vora). — 9. Reekspedi-eija (ponovna ] redaja pošiljk brez pre-toritve) na pc tajali na Jesenicah in v Podrožčici ni d vpustna. — 10. Prehodna predaja brzoveznik in tovornin pošiljk se izvršuje v ol eh smereh na Jesenicah, bodisi simbolično ali pa dejanski, kakor to določajo železniški predpisi. (Uradni list 17.)
Ena generalna direkcija za vse državne železnice V ministrstvu za promet se pretresa vprašanje organizacije ene generalne direkcije za vse državne železnice.
Odkup Juž ie železnice. Komisija, ki jo na Dunaju vedla pregovore glede odkupa Južne železnice, se je vrnila v Beograd. Predsi dnik komisije je predložil ministru z >. promet tozadevna poročila, katera so zadovoljiva. Vlada bo razpravljala v Katke m o tem predmetu.
Promeiua konferenca v (irazu. Med 24. in 26. marce n se bo vršila v Grazu prometna konfeienca držav srednje Evrope. Našo vlado bo zastopal oddelnf načelnik ministrstva za promet g. Ivan Kelec.
Češkoslovaška-jadranski tovorni promet. Uvedba p-ovizorno železniške tarife. Družba ji žne železnice objavlja:
Z veljavnostjo b -:a 1. marca 1921 se uvaja provizorna ? dezniška tarifa za prevoz blaga med Trstom na eni iu med postajami češkoslovaške republike na drugi strani. Ta tarifa obsega reglemen-tarna in tarifa<na določila, poleg tega direktne, v lire 1 izračunjene vozarinske stavke za izvostne vozovne tovore ob plačilu voza rine najmanj za 5000 kg. Občutne kuram izpremembe glede voza-rinskih stavkov te tarife se bodo izrav-nale z razglasitvijo proceutualnih pribitkov, ozirom 1 odbitkov. Odtiske te tarife oddajajo soudeležene železniške uprave, nadalje v Avstriji tudi »Zen-tralverkaufsstolle fiir Tarife« na Dunaju L, Biberstcasse 16, po 18 lir, po 28 češkoslovaški 1 kron ali po 250 avstrijskih kron. (Ur. list 17.)
Uporaba prerezanih znamk Je ukinjena. Pbštno ravnateljstvo objavlja: Odredba z dne 5. januarja t. 1., št. 458—21
glede frankiranja tiskovin z razpolovljenimi 10 parskimi znamkami se preklicuje. Po 20. februarju t. 1. tako franki-ranje ni več voljavno.
Zavarovanje valute pri izvozu pošt no-paketuih pošiljk. Po razpisu ministrstva za pošto in brzojav od 28. januarja se zahteva po odredbi gen. ravnateljstva carin tudi za poštne pakete v inozemstvo zavarovanje valute. — Paketi z manjšo količino živil se zavarovanja valute lahko oproste. Dovoljenja za oprostitev zavarovanja valute daje samo generalni inšpektorat carin. V inozemstvo se ne ho odpravil noben paket z živili, ako ne ho poštni spremnici pridejano ali potrdilo pooblaščenega denarnega zavoda, da je zavarovanje valute za blago, ki se ima izvoziti, izvršeno, ali pa dovoljenje generalnega inšpektorata, da je to blago oproščeno zavarovanja valute. Za vse druge izvozne predmete do vrednosti 100 dinarjev ni treba niti zgoraj navedenega potrdila, niti dovoljenja.
Naznanila trgovske in ©Isrt-n!šk» ssb^raica v i»jjubB]ani.
Štev. 593. Semnji v Londonu, Glas-gof/u in Birminghamu. Na.ša agencija v Londonu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo Britanija priredila semnje z razstavo predmetov z namenom, da se bolje zazna njena industrija na svetovnem trgu. Na semnjih se bo moglo tudi kupovati razstavljeno blago. Za sedaj so določeni semnji in sicer: v Londonu v času od 21. februarja do 4. marca, v Birminghamu v času od 21. februarja do 4. marca, v Glas-gowu od 28. februarja do 11. marca. — Interesenti, ki se za te semnje zanimajo, naj se za podrobna navodila obračajo na naslov :	»Priviliged	Commercial
Agency of the Kingdom of the Serbs, Croats, Slovenes' v Londonu W. C. 2, 110 Strand.
Šetv. 599. Odrodzenie Przeinjslu i Handlu polskiego. — Poljski generalni konzulat v Zagrebu je poslal trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani I. zvez. izdaje delniškega drulva »Reklama Polaka«, »Odrodzenie Przemyslu i Handlu«. Obsežni zvezek daje zanimive podatke in statistiko o poljski industriji, trgovini, finančnih razmerah itd. — lnteresirane kroge opozarjamo na to delo in -objavljamo, da je mogoče naročiti posamezne zvezke, ali pa celotno delo, direktno ali pa potoma našega konzulata pri Delniškem društvu »Reklama Polska« v Varšavi — Zgoda št. 1. Cena za celokupno izdajo znaša 400 poijskin mark.
Štev. 9355. Predpisi za uvoz blaga v Čehoslovaško republiko. Cehoslovaški urad za zunanjo trgovino obvešča pod št. 263 trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani, da mora biti vsaka odprema blaga, ki prihaja iz inozemstva, pri prehodu na teritoriju čelioslovaške republike opremljena z voznim dovoljenjem oziroma z listo za posebno ekspedicijo. Ni treba, da bi bila vsa dovoljenja po-šiljaua odpremnikom v inozemstvu,' ker se često izgubijo, marveč je treba poslati samo ekspedicijski overovljen list. — Opozarjamo interesente, da priložijo ekspedicijske liste k prošnjam za dovoljenje uvoza, posebno če se tiče uvoza v partijah. — Število ekspedicijskih listov mora odgovarjati številu zabojev blaga, ki se odpremlja. Urad za zunanjo trgovino bo potem interesentom istočasno opslal dovoljenje za uvoz in legalizirano ekspedicijsko listino, katera se mora poslati v inozemstvo.
Izpremembe protoko-lacij v trgovskem registru.
Izpremembe v zadrugah:
a) pri Krojaško nakupovalnem društvu v Ljubljani se je vpisala nastopna izprememba: Izstopila sta iz na-čelništva člana Ferdinand Gestrin in Franjo Kraigher, vstopila pa sta Matija Šarc in Anton Miclmliček;
b) pri Gospodarski zadrugi na Češnjici pri Železnikih, registrovana zadruga z omejeno zavezo, izstopil je član načelništva Janez Šolar.
Trgovski in zadružni registri.
Izpremembe:
Pri firmi: Prva jugoslovanska prekajevalnica, trornica salam in klobas,
d. z o. z. v Mariboru, se je vpisala iz-prememba, da družba temelji odslej
na jLružabni pogodbi z dno 21. decembra 1920, izbrisala sta se dosedanja poslovodji. Firmo zastopa poslovodja Ciril M. Toman.
Pri firmi: Hranilnica in posojilnica na Vrhniki, registrovana zadruga z neomejeno zavezo na Vrhniki, se je vpisal izstop dveh članov iu vstop dveh novih članov v uačelništvu.
Pri firmi: Hranilnica in posojilnica v Dolskem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Dolskem, se je vpisal izstop enega člana in vstop novega člana v uačelništvu.
Pri zadrugi: Kmetijska nabavna io prodajna zadruga v Kranju, registrovana zadruga z omejeno zavezo, se je vpisalo, da so je razdružila in prešla v likvidacijo in se firma sedaj glasi: Kmetijska nabavna iu prodajna zadrti ga v Kranju, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Pri - zadrugi:’ Zadruga za rejo bikov pri Sv. Marku nižo Ptuja, vpisana zadruga z omejenim poroštvom, se je vpisalo, da se je razdružila in stopila v likvidacijo. Likvidacijska firma se glasi: Registrovana zadruga z omejeno zavezo za rejo bikov pri Sv. Lenartu niže Ptuja v likvidaciji.
Vpisi v zadružni register:
Prva delavska pekarna v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo s sedežem v Ljubljani, obratni predmet: ustanovitev in obratovanje pekarn....uh podjetij, kakor tudi opravljanje vseh t. njim združenih postranskih del in trgovin.
Vpis v trgoviuski register:
a) Vovk & Benko, javna trgovska družba s sedežem v Mlinem, obratni predmet: trgovina z mešanim blagoni na dobelo in drobno.
b) Slovenska bauka, Banque slo-vene, Slovenisclie Bank, Banka slovenit, s sedežem v Ljubljani. Obratni predmet: opravlja vse bančne poslej financira in ustanavlja, pridobiva, upravlja in prodaja industrijska, trgovska, poljedelska in prometna podjetja itd.
Izpremembe pri že vpisani delniški družbi:
Mariborska tiskarna, d. d. v Mariboru. Vpisala se je nastopna izprememba'. Družbena pravila so se v točki II. pod 0. in 7. izpremenila tako, da se bodo izdajale tudi delnice v skupnih izvodih, ki predstavljajo 10 in 25 delnic.
Rasno.
Posvetovalni odbor ministrstva za finance. Pri ministrstvu za finance v Beogradu je bil te dni imenovar »Posvetovalni odbore, v katerega so poklicani le zastopniki trgovine, industrije, denarnih zavodov in gospodarskih organizacij Beograda. Iz ostalih krajev ni imenovan v odbor nihče, kar gotovo ne bo v korist stvari, katero naj izvršuje odbor kot posvetovalni oJbor v vseh važnih finančnih vprašanjih. Odbor je že razpravljal o izpremembi na-redbe o valutah in devizah.
Povračilo vojnih škod. Ministrstvo pravde objavlja, da je ministrski svet odločil, da se rok za prijavo povračila vojne škode po čl. 1 uredbe podaljša do 28. februarja t. 1. One osebe, ki imajo pravico do povračila vojne škode (to so: državljani prejšnje Srbije in Črne gore v mejah do meseca junija 1914 in dobrovoljci, ki so se udeležili vojne na strani Srbije in Crne gore) in do sedaj prijave še niso izvršili, naj to store v podaljšanem roku in sicer pri političnih oblastvih I. stopinje ali pa neposredno pri ministrstvu pravde, uka je ministrstvo pristojno za prejem prijave.
Celokupna vojna odškodnina za Srbijo. Naša reparacijska komisija je predložila centralni reparacijski komisiji zaveznikov vsoto celokupne vojne odškodnine. Materijalua odškodnina znaša 9 milijard in 400 milijonov dinarjev, privatna pa 17 milijard in 700 milijonov dinarjev. Poleg tega zahteva naša delegacija še 1 milijardo vojne odškodnine za Crno goro in za dobro-voljce v Dobrudži.
Poznan jski veliki semenj. Poljski generalni konzulat v Zagrebu sporoča tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da je na Poljskem veliko zanimanje za trgovske zveze med Jugoslavijo in Poljsko, katera se živahno trudi približati se našemu trgu in gojiti najtes-
nejše vezi med obema državama. Nasprotno nudi Poljska mnogo ugodnih Irgovskih prilik za Jugoslavijo. Ravno sedaj se bo nudila najpripravnejša prilika za ugotovitev teh dejstev iu rdear na Poznanjskem velikem sejmu združenim z razstavo vzorcev, ki se bo vršil v času od 28. maja do 9. junija t. 1. Na tem sejmu hoče sodelovati vsa poljska industrija in trgovina, kakor tudi velika industrija Gornje Šlezije. Da se inozemski trgovci odločijo za čim večji posel tega sejma, se je odločila Banka Saveza obrtnih društev v Poznanju ('Bank Zwiazku Spolek Za-robkovvich«), da ukrene vse mogoče, da pospeši smoter sejma. V ta ramen se hoče dragevolje zavzeti za jugoslovanske posetnike za ves čas njihovega bivanja v Poznanju. Pred vsem bo skrbela za stanovanja, za osebne informatorje srbsko-hrvatskega jezika, ki jim bodo na razpolago pri sklepanju kupčij in trgovskih zvez s producenti. Ako potreba, se bo navedena banka zavzemala za ono obiskovalce, ki nameravajo pri ti priliki tudi dalje potovati v Cehoslovaško in Nemčijo. Železniška zveza je jako ugodna. Sejem obeta mnogo uspeha, ker je že sedaj priglašenih nad 3000 razstavljalcev. Vse podrobnosti in informacije se dobi pri poljskem generalnem konzulatu v Zagrebu.
Kredit za borbo proti nalezljivim boleznim. Na zahtevo ministrstva narodnega zdravja je odobril ministrski svet J 00.009 dinarjev. Ta kredit bo služil borbi proti nalezljivim boleznim, katere so zanesli v naše kraje ruski beženci
Kodni občni zbor »Sloge«. Dne 4. marca ob 17. se bo vršil v zadiijžnem prostoru v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 5 redni občni zbor nakupovalno in prodajne zadruge »Sloge«. Dnevni red:	Poročilo uačelništva, odobrite,
računskega zaključka, volitev načelni -šiva, odobritev računskega zaključka, volitev načelništva, volitev nadzorui-šiva, izprememba pravil, slučajnosti. (Urad. list 16.)
Tržna poročila.
Zagreb:	Pšenica (franko vagon
Zagreb) 1020 K, rž 820 K, koruza 420 kron, oves S80 K, ječmen 560 K, fižol 450 K, beli fižol 550 K, moka 0 (franko vagon Kula) 1530 K. No. 2 1-130 K, št. 6 1330 K.
Vukovar: Pšenica 1000 do 1010 K, nova koruza 375 do 380 K, oves 335 do 340 K. Dovoz slab, za odpošiljaiev m vagonov na razpolago.
Sombor: Pšenica 960 do 980 K, koruza 360 do 370 K, oves 330 do 335 kron. Žito se odpošilja na odprtih va gonih.
Osijek: Pšenica 1020 do 1030 1< nova koruza 390 do 400 K, oves 340 do 350 K. Pšenico kupujejo mlini. Odpošilja sc malo, povpraševanje veliko.
Vinkove!: Dovoz pšenice zelo slab Mlini jo plačujejo po 1000 K. Koruza 385 do 390 K, oves 330 do 340 K. Promet slab.
Zemun: Pšenica 1000 K. Dovoz slab. Koruza se plačuje po 370 do 380 kron., oves 330 do 340 K. Kupci iz Prage se zanimajo za koruzo.
Cena pšenici padla. Naša moka radi padca dolarja v Berlinu ne more konkurirati z amerikansko. Iz tega vzroka so cene žitu v Banatu znatno padle in sicer na 9.40 do 9.60 K zn m. c.
Hamburg, kava. Java robusta 5.75 do 6.50 M, Santos 6.50 do 8, Guatemala
9.50	do 11 po pol kg necarinjeno lučno
skladišče Hamburg.
Cono svinčenih fabrikatov. V Nemčiji so se cene svinčenim izdelkom znižale z 12. t. m. za 50 mark po 100 kg.
Cena petroleju se jo znižala v Pensilvaniji in sicer za 5 dolarjev po sodu. Radi velikih zalog se bo pioduk-ci ja zmanjšala.
Cene francoskemu železu padajo. Kakor se vidi, hočejo francoski želez-ninarski sindikati konkurirati z nemškimi sindikati. Sindicat des Fondeurs je znižal cene litemu železu za 19 frankov po toni. Vsa železnina je v cenab tako popustila, da bo sedaj mogoče naročati železne izdelke v inozemstvu, kar do sedaj ni bilo mogoče radi previsokih cen.
London: baker per Cassa 71 in * osmine za 3 mesece, 71 in 3 četrtine,
Elektrolvtik 78—79. Best seleeted 76 dc 77 ciun per cassa 168 in ena osmina, na tri mesece 172 in I osmina svinec 2! in ona četrtina do 22, cink 25 do 26, beli kositer loco 3 in 1 četrtina, srebro 36 in 1 četrtina, za odpošiljstev 34 in 5 osmin, zlato 10 in 5 šestin.
Francija. Nove cone železu- žica 41-10 mm 20 kg in več 137 fr, galvanizirana žica 172 fr.
Dunaj. Otroški čevlji (Havanna chevreaux od 600 do 700 kron, platneni čevlji 600 do 700 K, galanterijsko luksuzno blago fini čevlji za gospode in dame (ročno delo, box in chevreaux, visoki čevlji črni in rumeni 850 do 1900 kron.
Carigrad: (Cene po oki v groših). Kravje kože 55 do 60. suhe volovske 58, suhe bivolske 52, angorske 95—100 komad, ovčje surove 60, koža od jagnjet 75—80 komad. Volna anatolska 25—40, kavkaška 20—25. Pšenica 18 «,-iošovo po 1 oki, ječmen 9 in pol. rž 12, kontzn
7	in pol do 7 in tričetrt, bob 11
Antvverpen. 400 zdravih hio gran-de Sal. San. Antonio volovje po 220 fr., 332 zdravih Montevideo Matador o volovskih kož, 444 suhih Ecuador okrog
9	in pol kg, 3933 suhih Karaehi 2 do 4 in pol kg. Na La Plata je prodano
120.000	kož, od tega 40.000 na Angleško, ostalo pa v Sov. Ameriko. Cena okrog 30 pesov do 51 dolarjev.
Liverpool. (Mednarodno tržišče v Liverpoolu 11.000 B. A. in M. V. zmrznjenih kož po 8 do 8 in pol pene od skladišča ter 35-40.000-B. A. iu M. V. za odpošiljatev.
Borza,
18. februarja.
Zagreb. Devize: Berlin 250.50 do 252, Milan 540 do 543, London 570 do 580, Nc\vyork 115 do 117, Praga 192.25 do 193, Švica 2400, Dunaj 21.50 do 21.65, Pariz 1082 do 1090. Valute: dolar 142 do 143.50, avstr, krone 23, levi 170 do 175, rublji C0 do 65, češke krone 175 do 180, franki 1030, napoleondori 477 do 480, marke 240 do 243, leji 198 do 198. ital. lire 524 do 527.
denar blago
Jadranska banka	•	1775	lftOO
Hrvatska eskompt. banka	1175	1485
Narodna banka ....	640	645
Jtigoslavenska bajika . .	570	010
Ljubljanska kredit, bauka	910	915
Beograd, valute: dolar35.80 do 36. funti 1-10 do 141, franki 265 do 208, liro 133 do 134, leji 49 do 49.50, levi 44 do
41.50, marke 61 do 61.50, avstr, krone
6	do 6.20, napoleondori 120 do 121. Deviz«: London 142.50 do 143.50. Pariz 270 do 272, Ženeva 610 do 615, Solun 270 do 280, Praga 48 do 48.50, Dunaj 5.45 do 5.50, Berlin 63.25 do 65.50, Rim
134.50	do 135. Efekti: Narodna banka 2020.
Dunaj, devize: Zagreb 461 do 465, Beograd 1842 do 1802, Berlin 1179 do 1185, Budimpešta 183.50 do 136.50, Bukarešta 962.50 do 972.50, Londou 2780 do 2780, Milan 2605 do 2625, Nevvyork 705 do 709, Pariz 5167.50 do 5207.50, Praga 887 do 893, Zofija 845 do 855, Curih 11.725 do 11.775. Valute- dolar 701 do 705, marke 1177 do 1183, funti 2740 do 2760, franc, franki 5142.50 do
2182.50, lire 2602.50 do 2622.50, dinarji 1841 do 1861, švic. franki 11.712.50 do
11.762.50, ogrske krone 133 do 135.
Praga, devize:	Berlinl	32.62	do
134.12, Curih 1323 do 1326, Milan 291 do 293, Pariz 584.50 do 587.50, London 310 do 312, Newyork 78.25 do 79.25, Beograd 208 do 210, Dunaj 10.75 do 11.75, Zagreb 51.75 do 52.75, Budimpešta 14.87, do 15.87. Valuto: dolar 77.25 do 78.25, funti 308 do 310, lire 288 do 290, dinarji 199 do 201, švic. franki 1318 do 1321, marke 132.62 do 134.12.
Curih, devize: Berlin 997.50, Nevv-vork 604, London 23.54, Pariz 43.65, Mi-ian 22.05, Praga 7.80, Budimpešta 1.15, Zagreb 4.25, Bukarešta 8.40, Varšava 0.80, Dunaj 1.35, avstrijske krone 1.
19. februarja.
Proga. Devize: Berlin 132.25 do 133.75, Curih 1321 do 1324, Milan 289 do 291, Pariz 484.50 do 487.50, London 313 do 315, Newyork 79.50 do 80, Beograd 211 do 213, Dunaj 10-775 do'11.775, Zagreb 51.75 do 52.75 Budimpešta 14.87 do 15 87 Valute: dolar /8.o0 do /9.50, dinarii 202 do 204, franc, franki 581.50 do 584.50, lire 286 do 288, švic. Iranki 1316 do 1319.
T R O O V S K ' LIST
5
Curih. Devize: Beiliti 9.95, Newyork 8.07, London 23.45, Pariz 43.25, Milan ^1.90, Praga 7.60, Budimpešta 1.16, Zagreb 4.25, Bukarešta 8, Varšava 0.775, Dunaj 1.325, avstrijske krone 1.
21. februarja.
Zagreb, devize: Berlin 243 do 248, Milan 543 do 545, London 585 do 588, Newyork 149 do 150, Praga 187 do 188, Švica 2400, Dunaj 20.50 do 21, Pariz 1085 do 1090. Valute: dolar 146—147.50, *»vstr. krone 22 do 22.50, leji 172, rublji 30 do 64, češke krone 178 do 180, frauki -075, napoleondori 483 do 485, marke -*38 do 240, leji 194 do 198, 20 K v zlatu 480 do 485, ital. lire 528 do 530.
denar blago
•Jadranska banka .... 1780 1800 Hrvatska eskompt. banka 1480 1490 Narodna banka ....	640	645
-fugoslavenska banka . .	590	600
ljubljanska kredit, banka . 905	910
Curih, devize: Berlin 9.45, Newyork *W6, London 23.45, Pariz 43.20, Milan ‘-4137.50, Praga 7.30, Varšava 0.75, Dunaj 1.275, avstr, krone 0.90.
asr
sat
Ned
 ,-----------------
M&LS OGIASI gg.
na prodaj, večjo množino, Ima V. BRATINA, čebelar, Križovcl.
Radi družinskih razmer esa prodaj
Najzauesljlvejše
Sonllni jermen!, “tS r*'
IVAN KRAVOS, sedSar, MARIBOR.
M. TREBAR
L
(32 oralov) zraven ceste, z gostilno, trgovino, ‘mesarijo in vinsko trgovino na debelo ter 80 hi dobrega vina 1920. Naslov se izve pri upravrvštvu »Trgovskega Usta«.
f TONE MALGAJ]
detelja o seme
črna detelja, gorske provenijence, v vsaki množini, razpošilja tvrdka
1
Ljubljana, Sv. Petra c. 6.
stavbeni, pohištveni pleskar in ličar 16, 52-8
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 6.
Zajamčeno predvojno blago za portale in prodajalne.
Ztiviž 'c. feiii^ne in
. teMne nsnrcve
Usinovič & Cie.
Ljubljana, Nikonova cesta 22.
Trgovina: telefon 465.	-
Tovarna Gllnce št. 6.
Sprejema vloge na hranilne knjižice žiro in druge vloge po najugodnejših pogojih.
Jadranska banka
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Trst, VVien, ........   Zadar,	Zagreb.-■--
•y-
^etBfcUrtSBUia
Izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu in Inozemstvu.
!
Ponudimo
karamele
,KOLlNEA‘
pristne češke zavite sladkorčke in italijanske
sveče
a la Mira
po izjemnih cenah!
UiMJonska
KoisertUalna dražba
Ljubljane. Bieiuielsova cesta 18.
Ionu Jelačin
LjybB*ana.
Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom.
Točna in solidna postrežba. L  ____________________-
! Fr. Zebal I
:
S
Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo
I.
Ljubljana
Resljeva cesta št. 3. Sv. Petra cesta št. 35.
Zaloga. vin, salam likerjev, mineralnih vod.
13,20-20
Moško iii žensko perilo, p.edpasnike in delavske hlače izdeluje in razpošilja najceneje izdeloval-nica perila
i. smili
Celje. T
Naročite vzorčni savoj 12 komadov. 5 Izdelava lelo nataiična! Cene pnsebno nizkeI
1 i
Mnoec-sips
Edina razprodaja Stanzer špecijalnega gipsa SHS.
Alabaster I. za zobotehnike 220 K.
Alabaster !!. za modeše 180 K.
Štukatura za elektrike 140 K za 100 kg incl. vreča ab vagon Ljubljana nudi
KOSf 8 HOVBliOlllČ
S veletrgovina mci-sipsa m UUBUAH9. Židsvskd Ul. 1.
>oai»aoaaK3fE3iai»ad
s Rudnik—Ljubljana
e
Dolenjska cesta.
*
2 Telefon interurban št. 430. !
:
S Priporočam po najnižjih cenah: 8
S SLADKOR v kockah in kristal. S RIŽ, MILO, SVEČE,
S PETROLEJ beli, VŽIGALICE j
itd. itd. 82, 15-15 S
:	s
Zahtevajte ponudbe I
«	i
• iiHBiiiRaiiavaiiaiiaaBigiHieRgiRtasHaaiiiii«
S	s
« ***»«aaa*aBaaaaaaBBaBa*aaaaaBa<BaBB)aaw*«a:!
J. KOPAČ, svečarna
Ljubljana, Celovška cesta 90. Priporoča voščene sveče, zvitke, sveče za išno r-»bo in kadilo.
Kupuje 6°. 20-20
čebelni vosek, suhe. satire, kap-Ijine po najvišji dnevni ceni
Priporoča se tvrdka
Josip Peteline
Ljubljana, Sv. Petra nasip 1
toonmiškii m\m
šivalnih strojev
igel in posameznih delov za vse sisteme šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in sedlarje ter galanterijo na drobno in debelo.
Cene nizke! Postrežba točna!
F-
s ■ b a n
:iu. £]
SVOJI K SVOJIMI
Trgovci!
naročajte edino le
‘ "tiiai prašek
ker je najbolji in edino pravi domači izdelek
F. ŠIBENIK
„ADRIA“ IZDELKI
Ljubljana.
SVOJI K SVOJIMI
(5T7
d a a a a a
SLOVENSKA ESKOMPTN A BANKA *
interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu.
Kapital 20,000.000 K. - Rezerve okrog 6,000.000 K. Brzojavni naslov: ESKOMPTNA. - Telefon interurb. št. 146.
iz ršuje sse bančne transakcije najhuian neje.
Denarne vloge. - Nakup In prodaja: efektov, deviz, valut. - Eskompt menic, faktur, terjatev. - Akreditivi.
Borza.
dižSniška dryžfoa za mediMrocSne transporte.
Brzojavni naslov: Spedbalkan.	6,	52—31
l
Uubijana, ^arib@r, Beograd, Zagreb, Trst, W2en. Špedicija vseh vrst. Sprejemanje blaga v skladišča. Zscsrinlenja Sn zavarovanja. Hedsardni prevozi. Selitve s patent, pohištvenimi vozovi na m strani.
PruQ I]ub!jansKo Jauno skladišče spojeno s tirom Južne železnice. - - Carinska agentura lm\b sRlsfiišf.
== Največje domače spedicijsko podjetje v Jugoslaviji. =
iMOKaU1^
I———«NMMKWWMŽ———•
I I
Kartonažna tovarna in papirna Industrija
izdeluje in oferira:	112
Embalaže za £a]. Impregnirane doze sa oljnate barve od V,—iy,kg. Lekarniške kapselne
za praške. — Vrečice za lekarne, kavo, špecijalitete.
Krožnike iz lepenke
za slaščičarje in delikatese. Kartonaie vsake vrste.
la. rujavo lepenko (Lederdeckel). v vseh debelostih in vsaki množini. Vzorci in oferti na razpolago
		
		
	67, 50-31	
A. & E. SKABERNE LJUBLJANA, MESTNI TIS ST. 1©.		
*	Uvoz in prodaja vsako« vrstnega Inozemskega manufakturnega blaga In pletenin. Na debelo in drobno.	! . i
Na debeSo.
Na drobno.
111 IK|E 1
l Maribor, Jugoslavija, j
I
Trgovina tj I s kolonijalnim, špe- j;
| cerijskim blagom in |
:	deželnimi	pridelki,	j	j	"	j
f Stalna zaloga jedilne, ži- j g Fr. Brumat j
i vinske in industrijske soli •
S	■
;	na	debelo.	t-
Leopold Pevaleh
Ljuliljanii - ŽldovsKa ulica 4.
Trgovina s papirjem. Šolske potrebščine. - Razglednice.
106, 52-18
Na debelo. Na drobno.
jpaaaaaaaaaaaaa
3 Orušiuo iesnili trsoucsu g
drnusKe doline
0
D
D
D
D
D
Ljubljana
S Mestni trg št. 25, I. nadstr. L
0
uvoz.
IZVOZ. "
■ Brzojavi: TONEJC, MARIBOR, g
gaaaoaaaaaaaPŽ
Manufaktura in tkanine.
! Ii Konkurenčne cene. !I!
118 52-16
kupuje k prodala
rezani m tescnl les f
v vsaKl množini po tenih [ cenah. 23,52-30
žaeag3cacac=3Čacac3gaCTC3ii
D
a
§
■
o
O)
PScI S	.§>	§	>	9
j=	>	2:	^	k
n	„	•	~	^
>	‘T?	^	ed	jv
o	«	>	r	£
C	O	O	V/
^ t\T> o ..
_	CL>	O	-*-*	*—
£	CL	Z,	>
M	„	41	J1	K3
.a	o	s	-.3	‘o
c	W	N
.s. m
g	-O	-	^	a>
^	®	C	2	O
t/)	W	•—	jS	r-
o ■■ v +»
~.§	1«	c f s
Hs debelo!
Hn tlrokno!
Izdeluje	140, 48—4
Tovarna lesenih žete
Ivan Seunis ml.
Tacen pod Šmarno goro pri Llnlitani.
Večja množina paralelno rezanega
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 15.
Šivalni stroj in stroji za pletenje
VelelrgoviM iiio
MM
V.Ml«’
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču.
■ j&jB^SKgBj^HiaaL^■	.	-n..—
,	Ustanovljen*	leta	1867.
Vezenje pouluje brezplačne.
,	•	-j	..	^	Ml![.
! Piana. Mapo nabrežje it. t
| priporoča svojo izredno bo- j | gato zalogo različnega železnega blaga po nizkih cenah!
J	-	!
Točna tn solidna postrežba!
/
Hi debelo! so, 20-13 drolino!
Ciniki nihnl i” ,rJ1ks HfllOPff Zsiasno miiane cen« I IVUig^U
b prvih tovarn. - OSrkonn, Slyria. W*ffenrad.	16,	5—5
5wsea
^aeeevi
n
Coloniale
Ljubljana.
z-i 0 Si a
|
e
I
a
O
ft
55, 52-31
i
ialiisb liiili
3, im
Zvonorckn ulica 5 (S).
Telefon 9. - Brzojavi ,Montana1 Import. Eksport.
Prodajamo in kupujcino nc debelo:
Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. 65,26~3e
* Zahtevajte povsod s
llLI
r
1 Kremo za Me j
* dalje Ilirija čistilo in čistilni pra- *
K	a
S šek za kovine, parketno voščilo, S
* lak za usnje, vaselin in kolomaz 1
! iz imate tovarne kemičnih izdelkov l
| aoiob & m.'
\ Ljubljana »-Vič.
T> T T
m id
4
rl
[sna in kvaliteta povsem konkurenčna.
V	102,20-11
*«aaaaaaaaaaaaaaa«naaMM*uiac***«Kvaf}ev
Užietrsovina nsenu-laKturnesa Mm
Hedžet & Koritnik
LlisbSIafia«, Frančiškanska uisca št. 4*
Telefon interuirban št. 75.
»cs»i>ac
ECT
11, 50—30
Dobiva ponajveč iz An-giljje v velikih množinah raznovrstno volneno, Kiodno Sn perilno blagor.
Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista«.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Franjo Zebal.