•'ožtnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 204.
V LJUBLJANI, sobota, 10. septembra 1927.
Posamezna številka Din 1-LETO IV.
vnOt dan opoldne, iivtessM nedelje in praznika.
naročnina: V Ljubljani In po pošti: Dk 90*—, inozemstvo Bin 80"—»
fiesairlsan političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. Ul?RA VNIŠT V0: KONGRESNI TRG ŠTEV. 8. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se n« vriSajo. — Oglasi po telita
Pismenim vprašanjem naj se priloii «nnln za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu itev« 1U88.
Centralisti za centraliste.
Vso demokratsko javnost je naravnost , presenetil Sagadinov poziv, ker tudi najhujši nasprotnik Davidovičeve stranke ne bi mogel tej stranki tako škodovati v Sloveniji, kakor je to storil dr. Sagadin s svojim pozivom.
Dobre poznavalce beograjskih razmer pa ta poziv ni presenetil in ti pravijo takole:
Ne bomo se spuščali v to, kateri so bili motivi g. Sagadina, da je tako neverjetno nastopil proti slovenskim davidovi-eevcem in jih pozval, da poljubijo bič, M jih je tepel. Toda z beograjskega stališča je stvar' zelo razumljiva.
Slovenci imamo namreč to napako, da takoj nasedemo vsakemu lepemu geslu, (-isto iz sebe smo od veselja, če slišimo beograjskega politika, ko govori o potrebi izenačenja davkov, o popolni enakopravnosti, ki mora vladati v državi in v svoji dobrohotnosti vzamemo vsako tako besedo za suho zlato. Pa čeprav smo se morali že neštetokrat prepričati, da tem lepim besedam ni verjeti, vendar jim še vedno nasedamo.
Delamo politiko na podalgi svojih želj, mesto, da bi jo delali na podlagi svojih izkušenj in zato je mogoče, da smo vedno znova razočarani in da naša slovenska stvar ne napreduje tako, kakor bi mora-rala.
Docela pozabljamo, da so v Beogradu Vb« stranke po vreti samo centralistične in je samo tak centralist tudi g. Ljuba Davidovič. To ne govorimo samo mi, Temveč to je dejal ttudi že g. Pribičevič. Samo sitega stališča pa je tudi presojati Sagadinov poziv.
Za beograjske centraliste je mnogo •ugodnejše, da dobe slovenski esdeesarji vsaj en mandat, kakor pa, da bi bil ves slovenski narod organiziran na slovenskem programu. Dosedaj ni bilo centralistom treba dati Slovencem njih pravice, ker bo vedno mogli ene izigravati proti drugim. In dokler bodo slovenski esde-esafji imeli v Sloveniji le količkaj moči, itako dolgo se bo to izigravanje tudi po-’navijalo in tabo dolgo bodo Slovenci tudi fiistali brez pratic.
V	interesu beograjskih centralistov je lorej, da Slovenci ne pošljejo v Beograd enotne siovenske delegacije, temveč, da jih pošljejo temveč, da bi mogli tako izigravati Slovence in jih cepiti. Ta igra je tako prozorna, da je naravnost sramoti da jo Slovenci niso spregledali. Ali ste v Sloveniji res že po^abiil, da so bili es-deesaj|i vedno gospodarji v Sloveniji, pa naj je 'bila na krmilu ta ali ona srbska stranka. 'Ko je bil PP režim, so bili slovenski radikali, ker se niso pustili izigravati proti slovenskim interesom, ravno tako preganjani, ko tedaj, ko so bili demokrati v vladi. SDS ima vedno zaslombo v Beogradu, ker dobi centralistični Beograd od nje svojo pomoč. V politiki ni nič zastonj, že celo pa ni nič zastonj v Beogradu. Celo takrat, kadar intervenirate za po zakonu določen j stvar, treba plaliti. Še manj pa je misliti, da bi centralistični Beograd podpiral SDS, če ne bi ta te podpore pošteno plavala. In da SDS to podporo plačuje, ste menda v Sloveniji že dobro spoznali.
Skratka: centralisti podpirajo le centralistične stranke in zato so beograjski demokrati za centralistično SDS in proti slovenskim davidovičevcem, ker so jim ti preslovenski. To je jedro in v tem je nauk za Slovenijo.
Ta nauk pa se glasi: Volite samo slo-
Za Zjedinjeno samoupravno Slovenijo.
V revolucionarnih dneh leta 1848 je bila prvič javno deklarirana zahteva po ZJEDINJENI SLOVENIJI in od tedaj je bila ta zahteva vedno temeljna točka vsakega slovenskega programa.
Slovenski narod je tudi tej zahtevi ostal vedno zvest in ko je prišla VELIKA OSVOBODILNA VOJNA, je zasijala prva nada. da bo ta zahteva tudi uresničena, kajti KRFSKA DEKLARACIJA je to zahtevo potrdila. Krfska deklaracija je odločno odklonila vsako majorizacijo in priznala SLOVENSKI NAROD KOT ENAKOPRAVEN DRŽAVNOPRAVNI ČINITELJ v novi Jugoslaviji.
Prišel pa Je ZLI DUH in premotil nekatere Slovence, da so — eni iz pretiranega domoljubja, drugi pa iz strankarskih vzrokov — PRISTALI NA CENTRALIZEM.
In tako se je zgodilo, da je v nasprotju s Kriško deklaracijo Vidovdanska ustava RAZCEPILA SLOVENIJO NA DVOJE in uvedla poti frazo edinstva PRINCIP MAJORIZACIJE in to s pomočjo nekaterih Slovencev.
Od tedaj se bije v Sloveniji stalno boj med .SLUGAMI CENTRALIZMA IN BORCI ZA ZJEDINJENO SLOVENIJO in jutri bo ta boj na višku.	jj.
Kajti gre za to. da Slovenci Z VSO SVOJO POLITIČNO MOČJO nastopimo v Beogradu za svojo temeljno zahtevo da bo konec onega medsebojnega izigravanja, ki ga je povzročila ZNANA KLIKA.
JuM bodo Slovenci glasovali za ZJEDINJENO SAMOUPRAVNO SLOVENIJO, sluge centralizma pa za KLIKO SDS.
V TEM JE POMEN JUTRIŠNJIH VOLITEV ZA SLOVENCE.
DEMOKRATSKI MINISTRI SO SE OBVEZALI, DA NASTOPIJO PROTI DA-
VIDOVICU.
Beograd, 10. septembra. Včeraj je med politiki v Beogradu vzbudila veliko zanimanje vest, ki jo je prinesla včeraj novosadska -Zastava. Vest se glasi takole: Kot naj večja senzacija dneva se do-znava izjava Velje Vukičeviča, ki jo je dal svojim najintimnejšim prijateljem in v kateri pravi, da ima v rokah pismene J dokumente, ki jih bo objavil proti demokratskim ministrom v svojem kabinetu, ker so se ti njemu obvezali, da bodo delali proti Davidoviču in da bodo ustvarili novo stranko. Po tej obvezi morajo po volitvah zapustiti Davidovič:a in demokratsko stranko, kakor so Vukiče-vič in njegovi prijatelji zapustili radikalno stranko. Davidovič je vse to dobro vedel, a se je delal nevednega, dokler ni dobil zase narodnih mas in Spahe.
TUDI ODNOŠAJI Z MADJARSKO SE ZBOLJŠUJEJO.
Ženeva, 10. septembra. Včeraj dopoldne je imel minister zunanjih poslov dr. Voja Marinkovič sestanek z madjarskim ministrom Valkom.
Razpravljalo se je o tranzitnem prometu Madjarske na Reki, o madjarskem stališču do Male antante in o stališču Madjarske do priključitve Avstrije Nemčiji ter o zbližanju Madjarske in Jugoslavije.
PONESREČEN ATENTAT NA DAVIDO-VICA.
Beograd, 10. septembra. Ko se je sinoči vračal z zborovanja v Lazarevcu Ljuba Davidovič, je bila pripravljena na cesti večja količina eksploziva, ki naj bi eksplodiral v trenutku, ko bi privozil Davi-dovičev avtomobil.
Nfka deklica je zapazila razstrelivo na cesti in je začela kričati in mahati z rokami. Tako je dajala znamenje, da naj se avto ustavi. Na ta način se je Davidovič s svojimi prijatelji rešil smrtne nevarnosti. Takoj je bila uvedena energična preiskava in so se že sinoči razširile
venske stranke, glasujte samo za slovenske može, za take, ki jamčijo, da ne bodo trpeli medsebojnega izigravanja Slovencev, temveč bodo tudi v Beogradu najprej Slovenci in šele potem vse drugo!
V	tem je jedro slovenskega problema.
vesti, da so bile aretirane neki sumljive osebe.
ITALIJANSKI LISTI POROČAJO 0 VELIKI JUGOSLOVANSKI LANDJEDEL-NICI.
Milan, 10. septembra. Italijanski listi prinašajo na senzacionalen način vest o gradnji velike jugoslvanske ladjedelnice na Jadranu. V tej vesti je rečeno, da je jugoslovanski parlament odobril velike kredite za gradnjo moderne ladjedelnice, ki bo lahko gradila trgovske ladje s 14.000 tonami in velike vojne ladje, Ta velika jugoslovanska ladjedelnica se bo gradila v šibeniški luki.
MALA ANTANTA ZA ZOPETNO IZVOLITEV BELGIJE.
Ženeva, 10. septembra. Vprašanje izvolitve treh nestalnih članov Sveta Zveze t narodov sedaj najbolj interesira delegate Male antante, ker z izstopom Belgije in češkoslovaške izgubi mala antanta, j ker jo kot sigurni zavezniki podpirajo samo Poljska, Rumunija in Francija. Zato se Mala antanta živahno zavzema za zopetno izvolitev Belgije.
Slovenski davidovitevci proti SDS.
»Odbor krajevne organizacije v Davi-dovičevi demokratski stranki v Mariboru izjavlja, da ni dobil v zadevi volitev v narodno skupščino od glavnega odbora, v Beogradu, kakor to piše »Jutro«, nobenega obvestila ali navodila. Glasovanje za SDS kandidate je proti inteneijam glavnega odbora demokratske stranke in je popolnoma izmišljeno, kar poročajo samostojni demokrati, četudi stokrat priobčujejo v svojih listih faksimile.«
G. VARGAZON
si je dovolil na nesijajnem esdeesarsken« shodu v Kazini, še bolj nesijajen napad na naš list. Odveč bi bilo, da bi z g. Vargazonom razpravljali, kaj je denuncija-cija, temveč ga samo na kratko poživljamo, .da ponovi svoj napad v taki obliki, da bo moglo o tem razpravljati tudi sodišče!
Naj si g. Vargazon zapomni, da otfi kandidatov besedolomne 'SDS ne bomo. trpali takih drznih napadov!
ZASEDANJE ZVEZE NARODOV. Ženeva, 10. septembra. Na včerajšnji popoldanski steji je govoril kot I. govornik; nemški minister zunanjih poelov Strese-mann, ki se je bavil z vprašanjem svetovne gospodarske konference, ki je mnogo pripomogla, da je prišlo do nemako-francoske pogodbe.
Stresemann izraža nado, da bo sodelovanje na gospodarskem polju dovedlo tudi do političnega sporazumevanja med: narodi. V nadaljnem svojem govora, k* je vzbudil pozornost, se je bavil Strese-iiiann z vprašanjem varnosti in vprašanjem razorožitve.
Govor nemškega ministra zunanjih del, ki ga je imel v nemščini, je trajal' poldrugo uro in ga je skupščina sprejela z živahnim odobravanjem.
ANGLEŽI PRAVIJO, DA SO ITALIJANSKE FINANCE SLABE.
Newyork, 10. septembra. Članek lista »Manchester Guardian«, v katerem se je nepovoljno pisalo o italijanski finančni politiki, je povzročil v Italiji veliko burjo nezadovoljstva.
Sinoči je bila sklicana v Milanu v dvorani >Confederazione< pod predsedstvom Bianchinija, predsednika generalne bančne fašistične konfederacije velika protestna seja, na kateri se je energično protestiralo proti pisanju angleških listov. Delegat Kreditne banke je poslal ostro brzojavko, v kateri protestira proti pisanju Manchester Guardiana :.
ZUNANJI MINISTRI LOCARNSKIH SIL SE SESTANEJO.
Berlin, 10. septembra. Iz Ženeve javljajo, da se že prihodnje dni vrši sestanek ministrov zunanjih poslov locarnskih sil. Konference pa ne bo prej, ko se povrne Stresemann iz Berlina. Javljajo tudi, da je izrazil Briand željo, da se počaka s tem sestankom, dokler ne prispe v Ženevo poljski minister zunanjih poslov Zaleski.
KRALJ FERDINAND SE MISLI VRNITI NA BOLGARSKO.
Bukarešta, 10. septembra. Iz zanesljivega vira se doznava, da je bivši bolgarski kralj Ferdinand sklenil, da se povrne na Bolgarsko, in sicer takoj, ko se povrne njego^1 sin kralj Boriš.
Kralj Ferdinand in Boris še bosta se-’ stala blizu Varne na Črnem morju. Ferdinand je povprašal rumunsko vlado, ali bi mu dovolila, da se vrne preko Romunije na Bolgarsko, in rumunska vlada: je dala na to vprašanje povoljen odgovor.
STRESEMANN SE VRNIL V BERLIN.
Ženeva, 10. septembra. Kakor se doznava, je odpotoval nemški minister zunanjih poslov sinoči v Berlin, kjer bo sodeloval na današnji seji kabineta. Njegov namen je, da informira člane vlade o položaju v Ženevi in o predlogu polj-,, ske resolucije.
ZOPET BOMBNI ATENTAT V CHICAGU.
Chicago, 10. septembra. Včeraj so se dogodile tri eksplozije, ki so razdejale tri hiše. Dva človeka sta ubita, ved jih je pa ranjenih. Škoda znaša nad 2 milijona dolarjev.
AVSTRIJSKI PARLAMENT SKLICAN. Dunaj, 10. septembra. Parlament fp
sklican na 16. t. m.
Vsi na volišče,^ da bo strta k!ika!SD SI
t ^	t''	‘	?*|	.rt	.	f.
Dr. Korošec m dr. Kramar.
V Ljubljani imajo volilci samo eno izbero: ali glasujejo za dr.-ja Korošca ali pa za dr.-ja Kramerja. Samo med tema dvema listoma se vodi v Ljubljani boj in samo ena od teh list more imeti uspeh. Vsi glasovi, oddani v druge skrinjice, imajo le demonstrativen pomen. Vprašanje pa je, če ni položaj Slovencev danes tako žalosten, da so prazne demonstracije samo v škodo.
V Ljubljani gre torej boj samo med g. Korošcem in g. Kramerjem in volivec mora — hočeš nočeš — delati med njimi paralelo. Priznamo, da ta paralela ni čisto srečna, ker dr. Korošec je šef stranke, dr. Kramer pa niti šef, niti njen poslovodeči podpredsednik, ker to je g. Adolf Ribnikar. Dr. Kramer je le še!
Jutra« in zato tudi paralela med njim in dr. Korošcem ni povsem pravilna. Pri tej priliki pa bi bilo vendarle treba vprašati, zakaj ne kandidira v Ljubljani tudi šef SDS, gospod dr. Žerjav in zakaj je Ljubljana te časti, da išče njeno zaupanje šef stranke, deležna le s strani SLS, ne pa tudi s strani SDS?
Pa to vprašanje situacije za enkrat ne more spremeniti in ljubljanski volivec se mora vprašati, ali naj glasuje za dr. Korošca, ali za dr. Kramerja.
Pravilno sodbo na to vprašanje pa dobi volivec, če vpraša, kaj je storil za Slovenijo in Ljubljano dr. Korošec in kaj dr. Kramer. Kajti Ljubljana je prestoli-ca Slovenije in kar je Sloveniji v prid, to je v prid tudi Ljubljani.
Največji interes Ljubljane je, da je Slovenija ena in nedeljena, ker le v tem slučaju je Ljubljana prestolica vse Slovenije.
Neutajlivo dejstvo pa je, da je Kra-merjeva stranka branila vidovdansko ustavo, ki je razdelila Slovenijo na dvoje, dočim se je Koroščeva stranka proti temu borila. Noben zofist tega dejstva ne izbriše.
Ravno tako pa noben zofist ne utaji onega drugega dejstva, da je dr. Korošec s takoivanim blejskim sporazumom pripravil pot, da dobimo zopet eno samoupravno Slovenijo, dočim se Kramerjevo »Jutro« bori proti temu sporazumu z vsemi silami.
Nadalje je notorična resnica, da je bil dr. Korošec tisti, ki je pričel z izvajanjem slovenske politike, kakor je na drugi strani notorična resnica, da je Kramerjevo »Jutro« vedno nasprotovalo slovenski politiki, ker jim ni bila ta v skladu z nazorom, da slovenskega naroda sploh ni, temveč da obstoji le neko slo-venačko pleme, ki ima delati vse to, kar zapove jugoslovenski narod, kakor ga pojmuje Beograd. Dosledno tem nazorom je bil tudi dr. Korošec za slovensko a/vtonoipijo in zahteval, da ostane slovenski denar v Sloveniji, dočim je bila Kramerjeva stranka za centralizem in tudi centralizirala slovenski denar, da so dobili v Zagrebu divno palačo okrožnega zavoda za zavarovanje delavcev, v Ljubljani pa smo se morali zadovoljiti le s polovico projektirane palače.
To so načelne razlike, ki pa so same dovolj močne, da mora izprevideti vsak Slovenec, da zahteva interes Slovenije, da dr. Kramer kot kandidat propade.
Dr. Korošec je bil minister in dr. Kramer je bil minister. In značilne so tudi v tem pogledu zasluge enega in drugega. Najbolj značilno pa je v tem pogledu poglavje ljubljanske borze.
Na vsak način bi morala biti Kramerjeva stranka, ki bi se hotela bahati tudi z zaupanjem slovenskih trgovcev, bolj zainteresirana na ljubljanski borzi ko SLS, ki ima v prvi vrsti kmečke volivce. In vendar — 'kaj vidimo?
Dr. Kramer je bil trgovinski minister in je imel torej vso možnost, da ustanovi v Ljubljani popolno borzo. A tega ni storil. Ko pa je bila stranka dr. Korošca v vladi, je Ljubljana dobila svojo popolno borzo.
Dr. Kramer je bil tudi minister za izenačenje davkov in sicer v oni dobi, ko se je to izenačenje pričelo in ko je bilo največje važnosti. Kako se je to izenačenje izvedlo, vemo Slovenci le predobro, pa 6e bi mi tudi hoteli to pozabiti, ne more tega pozabiti naše gospodarstvo. Od leta 1918. je donel vedno eni in isti klic: dajte Slovenci, dajte! in šele sedaj, ko propada SDS, je ta klic utihnil in danes govorita že Vukičevič in Davidovič o potrebi izenačenja davkov In ne bo 08tolo le pri besedah, če bodo Slovenci in Hrvati prav volili, to je, Če bodo volili samo slovenske in hrvatske
Proglas mestnega odbora NRS.
Volitve v nedeljo 11. septembra naj nam po svobodni volji naroda dajo novo delazmožno Nar. skupščino. Tej skupščini je predložen delovni program, kojega izvršitev pomenja velik preokret v naši notranji politiki, preokret v smislu želja širokih vrst našega naroda. Nova orijentacija zahteva poštenost in red v upravi, izgraditev samouprav v najširšem smi*lu, izenačenje državljanov pred zakoni. Pogoj za izvršitev teh nalog je močna enodušna večina v zbornici, ki jo vodi stabilna vlada.
NA TA PROGRAM, KI JE ŽIVLJENJSKEGA POMENA ZA NAŠO DRŽAVO IN ZA NJENO NOTRANJO KONSOLIDACIJO IN KI JE DOBIL SVOJE ODOBRE-NJE NA NAJMERODAJNEJŠIH MESTIH, so se sporazumele Narodna radikalna stranka, Demokratska zajednica in Slovenska Ljudska stranka.
Dolžnost vsakega patriota in resničnega nacijonalista je, da ob volitvah da svojo sankcijo temu programu, to je, da odda svoj glas predstavnikom in vršilcem programa.
Predsednik vlade g. Velja Vukičevič nam je dal parolo: »Ko nimate svoje liste, glasujte za naše prijatelje in zaveznike.«
Podpisani Mestni odbor Narodne radikalne stranke v Ljubljani Vas torej glasom svojega SOGLASNEGA SKLEPA poživlja, da v smislu danih navodil, ko ni-vložena naša lista in ko tudi ni vložena lista Demokratske zajednice, na ljubljanskih voliščih glasujete za kandidata Slovenske ljudske stranke
g. dr. ANTONA KOROŠCA.
Mestni odbor NRS v Ljubljani.
Dr. Vladimir Ravnihar, predsednik. — Ivan Petrič za tajnika.
Gre za novo državno politiko in za pričetek resne konsolidacije vseh naših notranje političnih razmer. Gre za to, kar smo vsi že davno pričakovali in kar edino more vzdigniti Slovenijo in državo.
Zato se temu pozivu pridružujejo tudi vsi pravi demokrati, zlasti pa slovenski davidovičevci, zato bodo sledili temu pozivu tudi slovenski gospodarski krogi, ki so najboljše spoznali, kako težka breme' na plačujejo, ker razjeda partizanstvo vse naše javno življenje.
S posebno odločnostjo pa so za novo državno politiko uradniki in državni na-
meščenci, ki hočejo, da bo njih položaj tako zasiguran kakor nekdaj. Časi dvojnih uradniških garnitur se morajo nehati.
Pa tudi delavstvo uvideva, da je njegov spas v novi državni politiki in zato bo tudi ono sledilo proglasu. Zlasti pa bodo storili vsi bivši narodni socialisti, ki se zgražajo, da se za kliko kandidira celo v imenu nekdaj tako borbene in idealne NSS.
Gre za novi državni program, gre za nOvo državno politiko in slovenski volilci bodo dokazali s svojim glasovanjem proti kliki, da novo dobo razumejo.
Glavni volivnl odbor Naprednega bloka
vsiljuje Ljubljančanom volilni proglas, ki ga pošiljajo vsakemu volilcu pod kuverto. Ta proglas je licemerstvo prvega reda ter pro-računan na pozabljivost vse napredne Ljubljane. Proglas izveša nakrat zastavo Slovenstva, onega Slovenstva, ki ga je SDS vedno zantkavala, ne samo v teoriji, ampak tudi v praksi. Dokaz: univerza, akademija znanosti in umetnosti itd. Ljubljano, ki jo v proglasu nakrat povzdigujejo v »kulturno in gospodarsko središče«, so bili degradirali na provin-cijalno mesto, napravili so iz nje središče neke oblasti, s tem pa jej samo po sebi vzeli značaj kulturnega in gospodarskega središča slovenskega naroda, pardon plemena. Storili j so bili to prav z namenom, da vzamejo Slovencem zavest skupnosti in enotnosti ter so vsako stremljenje za tem ožigosali kot separatizem.
Končni cilj jim je, da mora v Slovencu iz- . giniti slovenska zavest, ki so jo hoteli zamenjati z nego megleno jugoslovenščino. Kdor je govoril o slovenskem narodu, je bil izdajalec. Naj si g. dr. Kramer izpraša vest, kako je še neposredno pred volitvami v oblastno
skupščino govoril o Ljubljani, kot središču slovenskega naroda. Če jim govoriš o zedinjeni Sloveniji, je tako, kakor če bi jih gad pičil.
Prav tako hinavščino kakor sedaj pred volitvami s slovenstvom, ko bili spoznali kako zelo so bili užalili ponos slovenske Ljubljane, so deklamacije o demokraciji — za *počt bi rekel Slov. Narod — in o dosedanjem sistemu enostranske hegemorienije. Ta poslednji očitek leti na Srbe, kar naj si za useša zapišejo takozvani »radikalni omladincic, kakor tudi to, da je »Jutro« še nedavno na naslov radikalov nagomililo cel paternoster psovk od »koruptne bande« do »reakcijonarcev«. Licemerstvo proglasa se najbolje vidi iz »protesta radik. omladine«, ki se je skuhal v isti kuhinji. V tem protestu grme proti slovenskemu separatizmu in jemljejo v zaščito korupcijo. V tem protestu zagovarjajo centralizem ter denuncirajo Beogradu vse, ki se bore zoper izrodke tega centralizma.
Menda si »proglas« ne domišljuje, da bo napredna Ljubljana verjela umebesni njego-
vi	hinavščini.
Esdeesarska polomija « Kazini
.Kdor je sinočnji shod SDS v Kazini Pri'"® jal s shodom SLS v Unionu v četrtek^e moral priti do zaključka, da je kliki v SDS obi-nila hrbet do malega vsa Ljubljana y kazln, sko dvorano itak ne gre več kot 1000 oseb in sklicatelji shoda niso mogli niti teh 1000 oseb privabiti na svoj shod. V »Unionu« vihar aplavza, tu v Kazini pa sicer pridno delujoča klika, ki je storila svojo dolžnost. Shod še od daleč ni odgovarjal pričakovani manifestaciji pristašev SDS. V »Unionu« preko 4000 oseb,
v	Kazini pa, visoko cenjeno, — niti dobrih 800 ne. V »Unionu« govori načelnik Slovenske ljudske stranke, v Kazino načelnika SDS dr. Žerjava ni bilo in, kar je najznačilnejše, niti en govornik se ga ni upal omeniti, kot da dr. Žerjav ni več voditelj SDS v Sloveniji ...
Shod je otvoril ko običajno ravnatelj Jug, nakar je kandidat dr. Kramer imel daljši govor. Govor dr. Kramerja v Kazini ‘se m
stranke. Če pa bodo volili take stranke, kakor je v jedru le srbska SDS, potem naj bodo prepričani, da bo tudi izenačenje davkov ostalo le na papirju.
Dr. Koročec in dr. Kramer!
Ko nas več ne bo, bo zgodovina zapisala, da je bil dr. Korošec oče majniške deklaracije in da je pričel boj za enakopravnost Slovencev.
O dr. Krainerju pa ne bo mogla zapisati nič drugega, ko da je bil minister za izenačenje zakonov in sicer v oni dobi, ko se je uvajal najtrši centralizem.
Dr. Korošec in dr. Kramer! Eden predstavnik slovenstva, drugi predstavnik centralizma! Eden borec na nedeljeno samoupravno Slovenijo, drugi za deljeno Slovenijo, ki se ne more upreti centralistični komandi.
Tako govore dejstva in zato bo Ljubljančan glasoval ta moža slovenske misli
—	za dr. Korošca.
mnogo razlikoval od onih govorov, ki jih je imel pri Košaku, Mraku, v Reininghausu in v c!lugih ljubljanskih gostilnah pri agitaciji zase.
Pričel je slabo. Omemjal je Davidovičev izrek da gre sedaj za samago demokracije ali reakcije. Da Davidovič že davno ne šteje k demokraciji SDS in zlasti oni v Sloveniji ne, tega dr. Kramer ni omenjal. Nato je dr. Kramer omalovaževal .pomen blejskega pakta, zamolčal pa je, da bi bila SDS vsa srečna, če bi bila tudi ona v tem paktu upoštevana. O samostojnih demokratih iz Slovenije je dr. Kramer menil, da jih čaka velika naloga, namreč, da združijo Davidoviča in Pribiče-viča v demokratski blok, (kljub temu, da je dr. Žerjav mnogo prispeval k razcepu med obema politikoma! Nadaljeval v mislih naš poročevalec.).
Ni pozabil dr. Kramer omeniti, da je dr. Sagadin potom Demokratske zajednice naročil vsem svojim pristašem v Sloveniji, naj volijo SDS. (Radi te dvoličnosti prav gotovo noben slovenski davidovičevec ne bo volil SDS. Storil bi to kvečjemu dr. Sagadin sam, ki pa ni volilec v Sloveniji!)
Dr. Kramer se je nato spustil v razpravljanje o zunanji, socialni, trgovinski in gospodarski politiki naše države. Povedal ni nič novega, razen onega, kar govorniki vseh strank poudarjajo na vsakem shodu. Da ne izgubi njegov govor splošnega volilnega značaja, je obljubil vsakemu nekaj: uradniku in obrtniku, kapitalistu in delavcu.
Govoreč o davku na ročno delo, je pozabil omeniti, da ga je uvedla SDS. Obljubil j splošno znižanje davkov in taks, kako pa SDS to dosegla sedaj v skrajni	,
tega niti za časa PP ni ^ a« - »J* tega govornik ni povedal. Tožil j , n« pri nas vse etatizira, ,prezrl	J
bila SDS do zadnjega “
»državotvornega« centralizma m bo se, ce
b°Poudarjal je: »Ven s politiko iz gospodarstva*«, kako pa je SDS izvajala ta princip pri Jadranski banki, je govornik zamolčal.
-•SDS je preskrbela delavstvu socialno zakonodajo!« je trdil dr. Kramer. 0 tej socialni zakonodaji ima bridke izkušnje slehern de-
lavec. Pač, preskrbela je obznano in Žerjavov f-ravilnik!
Tudi za šolstvo je bojda skrbela SDS, zlasti za slovensko univerzo. O tem priča o univerzi zlasti afera s Tehniškim fondom.
če bi kdo leta 1925 dejal dr. Kramerju, da bo leta 1927 tako govoril o slovenskem narodu in njegovi kulturi, kakor je sinoči, bi se mu dr. Kramer gotovo smejal. Žal ga je li kcncu desavuiral predsednik shoda ravnatelj Jug, ki je poznal zopet le »edinstveni ju-goslovenski narod«.
Za dr. Kramerjem je govoril njegov namestnik g. Vargazon. Takoj uvodoma je preeital našo včerajšnjo notico: »Ali čujete, g. Vargazon?« Izjavil je, da je to denimcija-cija. Gospodu Vargazonu ta pojm gotovo ni jasen. Če bi mogel razsoden človek označiti našo včerajšnjo notico za denuncijacijo, potem bi mogel z isto smelostjo izreči, da j« g. Vargazon — klerikalec! Kaj je bistvo de-nuncijacije, bi se mogel g. Vargazon najbolje informirati v onih političnih krogih, kateri® sam pripada.
G. Vargazon je nato še po svoji navadi oh-tal svo(j življenjepis in se predstavil zborovalcem kot mož, ki hoče uničiti vso korupcijo v državi. S kratkim apelom, naj volijo vŠ javni nameščenci skrinjico SDS, je svoj govor srečno končal. Njegovemu apelu se je točno po programu odzvala klika s ploskom. Urad-ništva se njegov apel ni prijel.
Govoril je še g. J u v a n , ki je pozval na-rcdne socialiste, naj volijo SDS. Neki volilec, ki je narodno-socialističnemil programu ostal zvest, je napravil tu oster medklic, nakar so ga navzoči esdeesarji vrgli iz dvorane ven in ga popolnoma po vzorcu iz leta 1925 —i surovo pretepli.
Shod je ob 10. zvečer zaključil g. Jug s trditvijo, da se SDS neustrašeno bori za jugo-slovenski narod.
OKUS PA TAKI
. ^r- Kramer pošilja vsem ljubljanskim volivcem vabilo, da volijo njega. Temu vabilu je priložen oklic glavnega volilnega odbora Naprednega bloka. V tem oklicu se med drugim pravi:
»Ako hoče Ljubljana sebi dobro, si bo to pot izbrala za poslanca gospoda dr. Alberta Kramerja, enega najodličnejših naših javnih delavcev, moža čistih rok, preizkušenega parlamentarca, ki s svojim globokim strokovni*1 znanjem (samo črtajte njegovo »Jutro«, ured.) ter s svojim širokim obzorjem °,bv ‘ “ da probleme, ki so življenjske važn°stl Ljubljano.« In še dalje gre ta slav°sP®v’ povdarja celo to, da je dr. Kramer dostopen vsakemu pametnemu nasvetu (kakor da Di bilo to nekaj prav posebnega).
Star slovenski pregovor pravi: lastna hvala se pod mizo vala.
• Da bo pa razlika med dr. Kramerjem in KioroSčem popolna, si prečitajte kako na kulturen način vabi dr. Korošec Ljubljančane, da glasujejo zanj.
Poleg vseh razlik so morali Ljubljančani spoznati še razliko v okusu. In ta ni najbolj brezpomembna.
KJE STB BIVŠI POMETAČI?
Ni še pozabljeno, ko so se nekoč postavljali nekateri narodno - socialistiSni voditelji, kako bodo z esdeesarsko korupcijo pometli. Naslikali so celo pometača in ga vozili po Ljubljani, da vidi Ljubljana kako ti gospodje pometajo grehe drugih. Radovedni smo, če ti gospodje pometajo kdaj tudi pred svojim pragom?
Smo namreč tega neskromnega mnenja, da ni ravno znak posebne značajnosti, Se so ti pometači postali sedaj priganjači za SDS.
Pa čast bivšim narodnim socialistom, da so ti narobe - pometači med njimi le v manjšini.
KAJ BO, ČE ŽERJAVŠČINE VEČ NE BO?
Dogovor med NRS in SLS bo marsikoga obrnil, da bo ipri volitvah drugače glasoval, kakor zadnjikrat, posebno, če je volil s SDS. Ta korak je umljiv pri tako vidni spremembi politične situacije, zlasti kjer je videti, da bo za dotičnega volilca dosedaj merodajna stranka zginila s površja. Čemu bi kroglico metal za brezplodno delo? Zato bodo drugače volili v prvi vrsti vsi oškodovanci po ponesrečenih podjetjih SDS, drugače bo volilo urad-ništvo, kateremu so esdeesarsko obrekovanje, laži in zapostavljanja škodovala službeno ali gmotno. In drugače bodo volile tudi meščanske stranke, katerim so razmi famozni zakoni stopili preveč za nohte: prispevki za zavarovalništvo, razne takse itd.
Za vse te je preorijentacija umljiva. Toda preorijentirali se bodo tudi člani esdeesar-skih odborov, ki so v imenu SDS po vaseh i« mestih vedrili in oblačili duhovništvu, urad-ništvu, učiteljstvu, meščanom in deželanom. Taki gospodi imajo čudno dober nos "aJ<or se ob prevratu in drugih prilikal*^ o spoznali v situaciji in udomačil'	em polo-
žaju, tako bodo delali tudi sedaj ln zagrizem esdeesarska odbornik m jlan organizacije vžerai bo danes, jutn m pozneje jel na stranko zabuavljati, kazati na napake, ki jih je sam sicer pomagal delan, da bi si službeno ali sicer pomagal na novo lestvo, po kateri bi lezel rad naprej, kakor je lezel pri esdeesar-jih. Saj dobro poznamo take ptiče: nova stranka, novi možje v stari koži.
Teh ljudi se mora NRS in SLS ogibati, kakor kuge. Nag se le spokore in stopijo v nove vrste kot navadni volivci; tega jim ni mogoče ne prepovedati, ne zameriti. Toda ulo-ge, vodilne in odločevalne, ne smejo igrati nobene več. Zginiti morajo kot predstavniki, sicer bi si najzadnji volivec mislil, da volitve niso drugega kot golitve, kakor se spomladi gole kače, pajki in žuželke.
Taka golitev raz niti odbornikov volitev dne 11. septembra 1927 ne sme biti! Pač pa jih treba pokazati vsem, da se jih bodo vsi ogibali.
Trboveljski župan odpušfen iz službe pri OUZD,
Koliko so vredni Žerjavovi govori.
Pojasnilo ravnatelja OUZD dr. Bohinjca v nedeljskem »Slovencu« radi odpusta trboveljskega župana g. Ignacija Sitarja iz službe pri .UZD, nas je napotilo, da smo se zanimali, Kaj je na stvari. Dobili smo sledeče informa-cje:
G. Ignacj Sitar, socialist, je bil dne 8. avla 192(5 izvoljen za župana občine Trbovlje. 'Mo še veljavnem deželnem zakonu za bivšo Kronovino Štajersko je bil, da ne zapade kazni) izvolitev dolžan sprejeti. Svojo izvolitev Je g. Sitar sporočil OUiZD v Ljubljani in pro-•s“> da mu isti dovoli najprej pripadajoči mu tritedenski dopust, po izteku tega pa eno leto dopusta brez plače, da bo mogel v redu vr-Mti županske posle tako velike občine, kakor Je trboveljska, ki Šteje do 20.000 duš Brez dopusta bi ne mogel vršiti svojih županskih
•	nosti, ^er stanuje v Trbovljah, v službi je pa pri podružnici OUZD v Zagorju, kamor . mora voziti z železnico. OUZD je prošnji Os w •• dovolil S- Sitarju oba dopusta. srednji urad v Zagrebu je zoper vse priča-» sklep OUZD razveljavil. Ker mora-j sklepi ožjega odbora osrednjega ura-a> ki je sklenil razveljavljenje, soglasni, leži aa dlani, da so za razveljavljenje glasovali i demokrati i socialisti. Na posredovanje nekega funkcionarja je osrednji urad kmalu'1’ za tem svoj prvotni sklep revidiral in sklenil niinistrslvu socialne politike priporočiti, da g. Sitarju enoletni dopust brez plače dovoli. Ministrstvo se na priporočilo osrednjega urada ni oziralo, temveč je zahtevalo, da mora g. Siter v službo, s tem pa 'tudi resignirati Ha župansko mesto in čez noč os lavi ti župan- 1 sko pisarno.	j
Bivši minister socialne politike g. dr. Gosar, ki je bil naprošen, da posreduje v Bel-gradu, je to storil z uspehom. Obljubljeno mu je bilo, da bo g. Sitarju potrebni dopust dovoljen. G. Sitar je bil o tem obveščen. Kljub dani obljubi je pa ministrstvo vztrajalo, da mora g. Sitar v službo.
Dne 29. aprila t. 1. je predsedstveni odbor OUZD v Ljubljani na predlog ravnatelja dr. Bohinjca z demokratskimi in socialističnimi glasovi sklenil (sklepi tega odbora morajo oiti soglasni) prositi osrednji urad, da Sitarja odpusti, ker ni nastopil službe. Osrednji urad je, z glasovi demokratov in socialistov ustregel — trboveljski župan je po več kot desetletnem službovanju na cesti zato, ker vrši svojo državljansko dolžnost, dolžnost, h kateri je po zakonu prisiljen. To se je zgodilo v času ko uživa, kakor se nam zatrjuje, več uradnikov brezplačen dopust, da lahko opravljajo službe, ki se ne morejo smatrati za javne iunkcije, kakor je županska.
Skoro gotovo so tu vmes kaki intrigantski prsti. V nekaterih odelkih ministrstva socialne politike vedri še vedno žerjavovski duh, ki je slovenskih esdeesarjem silno naklonjen in je ž njimi v stalni zvezi. Drugače si ni mogoče misliti, da je ostala dr. Gosarjeva de-cidirana izjava, da bo g. Sitarju dopust dovoljen, prazna obljuba." Bo treba podreti ta plot, zaplotkarje pa pognati. Ministrstvo ne sme biti tisto jagnje, ki bi prevzemalo nase grehe SDS, da bi se ta lahko izgovarjala, češ, saj mi smo za to, ampak ministrstvo ne dovoli. Zanimivo je, da je g. Sitar protikandidat dr. Bohinjca v okraju Laško.
—o—
Kadar ima dr. Korošec shod — in dr. Korošec jih ima zelo veliko — pridejo na njegov shod vedno tudi poročevalci tujih lisiov in poročajo nato obširno o njegovem govoru. Vsi največji listi v državi pa objavljajo vsaj najvažnejše odstavke iz govora dr. Korošca in sicer te dobesedno. Tako se more vsak Slovenec prepričati iz »Politike«, »Vremena«, »Jutamjega lista«, »Novosti« in »lObzo-ra«, ki so vsi največji listi v državi, da so Koroščevi govori pomenljivi in da ve g. Ko-roši-c r.ekaj povedati.
Preglejte pa po vrsti vse največje liste v državi in zaman boste iskali daljših poročil
o	Žerjavovih govorih. O teh nihče ne poroča, ker ni nič za poročati, ker so ti govori samo čisto navadno ponavljanje »Jutrovih« fraz.
Komur pa to dejstvo še ne odpre oči, ta naj vzame v roke »Jutro« in pogleda, kako
Kako sodijo vodilni politiki o izidu volitev.
Beograjsko »Vreme« je objavilo -v olivne prognoze posameznih vodilnih politikov. Jasno je, da je tr^ba vse te izjave sprejeti z VT<;n.dar Pa so te prognoze nad vse .<Jor hoče vse te prognoze dobro vrKlit ^a-l. številu mandatov, ki ijh politični mi h SVoJi stranki, nekaj odšteje ter prišteje oni stranki, s katero je ta , , aJvečjem boju. In po našem mnenju bo dobro zadel. Seveda pa je treba dit i UpoštevaW temperament posameznih vo-aiteljev, ker nekateri so -rojeni optimisti, ki vidijo vse v rožnatih barvah in zlasti pa vi-jiijo navdušenje za njih stranko tudi tam, *jer ga absolutno nič ni.
Ljuba Davidovih
je dal dopisniku »Vremena« to prognozo: Korošec 20 mandatov,
Spaho 18 mandatov,
Radič 55 mandatov, črnogorski federalisti 1 mandat,
Pribičevič 20 mandatov,
Demokratska zajednica 100 mandatov in radikali 98 mandatov. d.Ker je g. Davidovič v glavnem boju z ra-popraviti treba zat*nji dve številki predvsem
Šel SDS, ig. Pribičevič
je bil vsled prognoze g. Davi do vica silno ogorčen, zlasti ko mu daje Davidovič le 20 mandatov. Pribičevič je dejal:
»Odkod naj bi dobili demokrati 100 mandatov? V preSanskih krajih bodo dobili največ 3 mandate. To pomeni, da bi morali dobiti, v ibivSi kraljevini Srbiji vse mandate, da bi imeli }00 mandatov. In kje prosim Vas, bi mogli radikali dobiti 98 mandatov?
Samostojni demokrati bodo dobili na vsak način 2 krat toliko mandatov, kakor so jih imeli. Na zadnjih volitvah so jih imeli 20, naknadno ^so k njim pristopili še 4 poslanci. (Po Pribičevičevem mnenju dobi torej njegova stranka 48 mandatov. Pa kateri šef stranke ni ■optimističen?!)
Dr. Maček, podpredsednik HSS: Radičeva stranka bo dobila najmanj 100 mandatov, Korošec in Pribičevič vsak okoli 20, zemljoradniki okoli 25, ostalih 5 mandatov pa majhne stranke, kar da skupaj 155 mandatov. Ce se to število odšteje od vsega števila poslancev, potem dobimo 160 mandatov, ki si jih bodo razdelili demokrati in radikali. Najbolj verjetno je, da bodo po volitvah davidovičevci, radikali in radicevci približno enako močni. (Vidi se, kam pes taco moli. Op. ured.)
Dr. Šurmin, minister n. r.:
Korošec 20,
Radič 62 do 65,
Zemljoradniki 10 do 15,
Hrvatski blok 2,
Pribičevič 25,
Demokratska zajednica 75 do 80, radikali okoli 100, ker so razcepljeni.
Dr., Srk ulj, hrv. federalist:
Blokaši računamo na 6 do 12 mandatov. Od teh bomo imeli v Zagrebu 2, po enega ali dva pa v županijah: zagrebški, varaždinski, belovarski, križevaški, modarsko-riješki, požeški, sremski, splitski in dubrovniški.
Glavni nasprotnik Hrvatskega bloka ni danes St. Raddč, temveč abstinenca kmetov, ki se še vedno niso emancipirali od Radičevih izjav. Radič je dejal, da bo dobil v Hrvatski, Slavoniji in Medjimurju 5 mandatov, jaz pa mislim, da jih ne bo dobil več ko 45.
Hrvatski klerikalci morejo dobiti 1 v Varaždinu in 1 v Dalmaciji in nič več.
Za radikale ne morem reči, ker nas Srbija ne zanima, temveč samo Hrvatska. Po naših vesteh pa bo dobil Maksimovič v Sremu kvečjem 1 mandat, dr. Janjič pa bo morebiti spravil skupaj 3 mandate, a ne več.
Pribičevič bo imel v Sremu okoli 2, v Varaždinu bi mogel biti izvoljen dr. Križman, a v Liki -Pribičevič 3, 2 mandata pa hrvatska stranka. Nadalje bo dobil Pribičevič v zagrebški županiji 2.
Kar se tiče demokratov, sem prepričan, da bodo precej slabo odrezali (na Hrvatskem) :in edino dr. Ribar bi mogel biti izvoljen v Virovitici.
J »stični minister dr. Subotič:
Najboljša prognoza je ona, ki jo je dal g. Velja Vukičevič.
Vsi radikali 140,
Korošec bo pridobil .2 do 3 mandate, samostojni demokrati bodo izgubili polovico,
Spaho bo ostal na isti višini, demokrati težko, da bi ddbili kaj več, 'Radie bo nazadoval, zemljoradniki pa ne bodo napredovala.
Dr. Subotič je še dejal, da še ne zbira teh podatkov, ker je to stvar notranjega ministrstva. Prepričan pa je, da bodo ohranili vsi radikali skupaj število svojih mandatov. Ne veruje, da bi demokratska stranka napredovala, zlasti po izjavi g. Ljube Davido-viča.
Esdeesorski obiiubarii.
KAKOR PREJE BOHINJCE, BLEJCE IN N0TRANJCE, TAKO FARBAJO SEDAJ RUDARJE Z OBLJUBAMI.
Znano je, da je šlo dr. Žerjavu pri februarskih volitvah precej trdo za količnik, kljub temu, da je bil na vladi. V bojazni, da ne bo SDS na -Kranjskem zopet brez mandata, kakor se je to zgodilo 1. 1923., so esdeesarji napeli vse sile, da pridobe vsaj še nekaj sto w>lilcev, potrebnih za količnik, potem,, ko je tajništvo SDS dognalo, da imajo svojih registriranih zanesljivih pristašev premalo, ftazne obljube dvomljive vrednosti so kar deževale na volilce. Tako so esdeesarji obljubili na Bledu koncesijo za igralni kazino. Blejci, kako korist vam d-onaša sedaj kazino'. Prebivalstvu v Hotederščici in obmejnih krajah’ so obljubili, da bo dr. Žerjav s svojini vplivom dosegel ugodno razmejitev, In kaj je bilo potem z razmejitvijo? Izvršila se je za naše obmejno prebivalstvo na najbolj neugoden način, tako, da se čutijo posledice še danes. Raznim planinskim krajem so esdeesarji obljubili, da bodo postale gotove državne planine splošna last prebivalstva, kar bi zelo dvignilo stanje živinoreje v teh krajih. Gorenjski kmetje še danes zaman čakajo na ugodno rešitev tega vprašanja. ' Esdeesarji danes dobro vedo, da na kako. večje število glasov v teh krajih ne morejo Jačunati. Razočarano ljudstvo, ki je tedaj deloma nasedlo njihovim obljubam, jim sedaj °brača hrbet. Zato so obrnili' sam/demokrati
svoj pogled drugam: na izsestradane rudarje v premogokopnih revirjih.
Prav so jim prišle tu njihove stare zveze s Trboveljsko premogokopno družbo. V času splošnih redukcij v revirjih, v času pomanjkanja in bede med rudarji, skuša SDS kovati tu svoj političen kapital. Na vse mogoče načine se skuša sugerirati delavstvu v revirjih, da bo vsakdo odpuščen, kdor bi ne šel s SDS. Umevno je zato, da najdejo dr. Bohi-nieo.dr, Roš in -drugi agitatorji SDS na. svojih shodih vedno po kakih deset ljudi, ki morajo kričati: »Živela SDS!«, pa čeprav se jim zraven krči srce od srda in -obupa. Kajti družina je doma, v hišo sili glad, nad glavo pa visi Damoklejev meč v obliki -redukcije in na shodih SDS se vedno najde kak kon-fident delodajalcev. Kdo bi se ne bal zamere in delodajalčeve nemilosti?
S takimi sredstvi si skuša 'SDS ustvariti v revirjih razpoloženje zase! In ali ni tako početje -vredno najodločnejše obsodbe vsakega poštenega človeka.
Ni čuda, če si je SDS nakopala splošno sovraštvo vseh dostojnih ljudi v Sloveniji. Tudi v -politiki niso dovoljena vsa sredstva.
VSI NA VOLIŠČE PROTI KLIKI!
; Jutro« poroča o Žerjavovih shodih in govorih. V najbolj drobnem tisku in na najmanj vidnih mestih objavlja »Jutro« nad vse kratke izvlečke i* Žerjavovih govorov. In še
tl ekscerpti so tako revni na mislih, da mora vsakdo spoznati, zakaj »Jutro« ne more objavljati Žerjavovih govorov. Ponavljalo bi. pač .le svoje .fraze, a teh so njegovi bralci že d-o grla siti!
Tako malo so vredni govori g. Žerjava! Če pa niso govori nič vredni, potem pa je še manj vredna Žerjavova politika, kajti vsaj obljubljati bi moral znati dobro politiko. Pa še tega ne zna!
Ti žalostni govori dr. Žerjava so pač najjasnejši znak, kako revna in brezidejna je politika SDS in kako slabo inteligenčno izpričevalo si izstavi volivec, ki glasuje za ŠDS in njeno kliko!
SDS in državni nameičsnci.
V	j-Jutru« z dne 8. t. m. se ljubljanski es-' deesarski kandidat dr. Albert Kramer z milim člankom obrača na državne nameščence in prosi za njih volilne kroglice. Državni nameščenci pa le predobro vedo, kaj jim je storili, da saj polagoma dosežejo svoje upravičene zahteve. Dr. Kramer se na potrebe državnih nameščencev prav toliko razume, kakor ti na privabljanje naročnikov in bralcev z inpr.ijanjem in v nič devanjem kulturnega nivoja slovenskega časopisja in z apeliranjem in računanjem na najnižje človeške instinkte. SDS se je za državne nameščence vedno zavzemala samo na jeziku in papirju, nikdar pa ne v resnici. Pač pa je vsikdar znala strahovati in kruto preganjati državne uradnike, ki niso brezpogojno trobili v njen strankarski rog.
Ko se je bivši poslanec Rcisner, na katerega se »Jutro« v sedanjem volilnem boju tako rado sklicuje, svoj čas v skupščini pehal za službeno pragmatiko in za dogovorjene službene prejemke državnih nameščeni cev, so informirani vodilni gospodje SDS v Ljubljani v zaupnih razgovorih brez vsega priznavali, da so te zahteve nesprejemljive, ker bi zbog velikega števila državnih nameščencev in upokojencev državo tako obremenile, da bi tega ne zmogla. Tako je izgledala skrb SDS za državne nameščence v teoriji in tako v praksi!
Poleg javnega delovanja v narodni skupščini so ena najvažnejših nalog skupščinskih poslancev intervencije v raznih ministrstvih in uradih, zlasti da se odpravijo krivice, ki so se prizadejale temu ali onemu. V tem pogledu so bili poslanci SDS po -odkritih izjavah njih najgorečnejših pristašev od ne-
kdaj sem za nič. Najvnetejši pristaši te stranke so javno priznavali, da se je treba glede osebnih intervencij obračati na »klerikalce«. In res so dr. Korošec, dr. Kulovec, prof. Sušnik in drugi za državne nameščence v neštetih slučajih drage volje, zanesljivo in z uspehom intervenirali, ne oziraje se na to,' ali je šlo za njih' politične pristaše ali ne. Od esdeesarskega poslanca pa, tudi ako si bil zvest in veren pristaš te stranke, po večini niti nisi prejel odgovora, ako si se v taki zadevi nanj obrnil.
Nekoč se je višjemu državnemu uradniku prizadejala težka krivica v službi. Na tega uradnika se je -SDS pri vseh volitvah obračala s pozivom, naj voli nje kandidate. In ta uradnik se je, če prav težko bolan, parkrat z mukami priplazil na volišče in se je moral enkrat vkljub majhni oddaljenosti celo z izvoščkom tjakaj odpeljati, da je oddal svojo kroglioo za SDS. Ko še je pozneje, sklicevaje se na svojo zvestobo do stranke, obrnil na nekega esdeesarskega poslanca s prošnjo, da bi mu pomagal pri odpravi krivice, je prejel na ponovno urgenco pismeni odgovor, da »SDS ne dela kravjih kupčij«. Človek se mora na glas zakrohotati, ko čuje ta odgovor. SDS — nasprotnica kravjih kupčij! DotiČni poslanec, ki je nemalo sokriv znanega be-sedolomstva SDS, je danes ravnatelj neke ugledne srednje šole in lastnik enega najlepših in najudobnejših stanovanj, kar jih ima Ljubljana. Tako je izgledala skrb in hvaležnost SDS naprarn državnim 'nameščencem, ki so bili nje lastni strankarski pristaši! Zato pa vedo državni nameščenci brez izjeme, kam bodo pri jutrašnji volitvi vrgli svojo kroglico.
Električno cestno železnico v Uubljani.
Pod tem naslovom prinaša »Jutro« od petka dne 9. t. m. pamflet o delovanju sosvetni-ka mestnega magistrata g. Pirca v pogledu cestne električne železnice, češ da agitira za klerikalno stranko in končuje ta pamflet, ki je mešanica nezrelih misli in proste demagogije z indirektnim pozivom, da ne bodo volili uslužbenci cestne električne železnice klerikalno volilno skrinjico. Uslužbenci cestne električne železnice, ki žele, da se ne bi vprašanje cestne električne železnice vlačilo v volilno borbo, pošiljajo uredništvu sledeč odgovor:
»Olan komisarjevega sosveta na ljubljanskem magistratu g. Jože Pirc se je res pogosto sukal okoli uslužbencev cestne električne železnice v Ljubljani, pa ne iz namena agitacije, kot trdi član kar v »Jutru«, ampak se je obračal do poznavalcev razmer med uslužbenci cestne električne železnice za potrebna pojasnila v Čisto ,strokovnih vprašanjih. Ako pa je agitiral kje pplitično — pa bodimo odkriti —• je toru svojo strankino dolžnost, kakor bi jo storil pripadnik katerekoli politične stranke — tako seveda tudi
VSI na VOLIŠČE PROTI KLIKI!
io	geslo združuje danes vso Slovenijo in jo bo v nedeljo proslavilo z zmago, ki bo za vedno zasigurala njen napredek. Naj ljudje pripadajo katerikoli stranki, v nedeljo bodo vo}išče z eno mislijo^ da je treba streti kliko in njene metode popolnoma v prah.
Vsi na volišče proti kliki, -to je geslo, ki pomeni narodno obsodbo nad onimi, ki so uničili slovenske zavode in -oškodovali Slovence za milijone in milijone. To geslo pomeni narodno obsodbo nad onimi, ki so z nasilji kompromitirali demokratsko misel in s svojimi zloglasnimi metodami ubijali javno moralo.
Zato pa sramota za Slovenca, ki ne bo delal za čim sijajnejšo zmago gesla: vsi na volišče proti kliki, ker v zmagi tega ges-la je rešitev Slovenije!
POZIV VOJNIM OŠKODOVANCEM!
Odbor vojnih oškodovancev iz 'Primorske in Kor-oške je prejel od g. min. predsednika Vukičeviča dne 24. avg. -t. 1. na svojo spomenico z zadevi vojne odškodnine odgovor, v katerem g. Vukičevič ugotavlja:
1. da so naše zahteve po odškodnini opravičene;
2. da bo treba od strani vlade donesti Narodni skupščini osnutek zakona, s katerim se to vprašanje končno pravično reši;
3. zagotavlja oškodovancem v -tej borbi vso svojo pomoč in podporo ter nas poživlja, da tudi sami zastavimo vse sile in si pridobimo pomoč odločujočih parlamentarnih skupin.
Zbor zaupnikov oškodovancev je soglasno odobril korake svojega -odbora in ga pooblastil, naj po svoji uvidevnosti stori vse, da pridemo čim prej do svojega cilja. -Zato poživljamo vse vojne oškodovance, da volijo
SDSarski. O Pirčevem prizadevanju in o obljubah klerikalcev, ki so jih zatajili — kar pa ne drži — ker so z novo pogodbo % prevzemu cestne električne železnice ugodno rešili jako mnogo vprašanj za osobje tega podjetja, pa ne more biti govora v škodo SLS, ako bi prišlo to vprašanje na politično tehtnico. Ako dopisniku niso znane razmere, ki naj zavladajo med uslužbenci in podjetjem po uveljavljenju pogodbe o prevzemu cestne električne železnice, pa naj bi se preje oglasil pri tovariših, ki jim je vprašanje znano, da bi dobil primerna pojasnila in ne bi postavljal uredništva »Jutra« na novo demagoško osnovo tudi v tem vprašanju. Nova pogodba govori namreč tudi o socijalni strani usitanove in je, zadevno unešena določba v pogodbi tako tudi ravno glede vseh onih vprašanj, o katerih trdi. člankar v »Jutru«, da so v njih uslužben- A ci pozabljeni. Člnakar naj se ne boji za vo- * lilne krogljice — ker smatramo vse uslužbence cestne električne železnice dovelj zavedne, da bodo znali komu naj oddajo svojo volilno krogljico. Dopisnik »Jutra« jih gotovo ne bo dobil.
dne 11. septembra samo one stranke, ki podpirajo vlado g. Velje Vukčeviča, na Štajerskem predvsem listo dr. Rudolfa Ravnika, ki ima 5. Skrinjico. Vsi na volišče za stranko, ki nam edina more pomagati v naši bedi!
Danes se vrši v Mariboru splošno zborovanje vseh vojnih oškodovancev.
UIDI 0 KULtURI ŽLOBUDRAJO ESDEESARJI!
V	volilnem boju so- se spomnili esdeesarji tudi na slovensko kulturo. Silno lepo je to od njih, da so se vsaj sedaj spomnili, toda zakaj se niso že preje? Zakaj so tako dolgo nagajali Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, da. šp danes niso izvršena po- , trebna .poravila ha Narodnem domu?
Zakaj so napadali. Če šo tako vneti za slovensko kulturo, slovenske kulturne delavce, ker so ti zahtevali samo minimum onega, kar je predpogoj vsake nacionalne kulture, da o svojih kulturnih zadevah' odloča le slovenski narod?	' ’	‘	/
:Pa zakaj so nasprotovali' razvoju slovenske univerze? -Ali misli gospoda, da je pozahlje-np, kaj je dejal dr. Žerjav dvema odličnima slovenskima kulturnima delavcema?
Kaj bi sploh govorili o vseh, teh znanih zadevah, ko pa je zadostno znano, kako je iz- • vajala SDS svoj kulturni program.
Samo Fakinov umor zadostuje, da je na laž postavljeno vse gobezdanje SDS o slovenski kulturi! In ta umor je še vedno nepojasnjen.
POMNITE! TATARSKE VESTI ,S0 LE - V0LIVEN MANEVER! NE NASEDAJTE, TEMVEČ VSI V BOJ PROTI KLIKI!	•	•
Dnevne vesti.
IZLETNIKI.
Vsa čast vsem ljubiteljem prirode, ki v nedeljo pobite na planine ali v divno slovensko prirodo.
Toda v nedeljo ti izletniki ne bodo v ponos slovenskemu imenu. Zakaj vsak izletnik, ki se z izletom izogne svoji volivni dolžnosti, dokaže s lem dejanjem, da je slab državljan, ki ne zna braniti niti svojih državljanskih svoboščin niti se poalužiti svojih državljanskih pravic.
A ne samo slab državljan tudi slab Slovenec je izletnik ki v nedeljo ne stori svoje volivne dolžnosti. Zakaj v nedeljo, ko je položena atamanska bulava na mizo in ko je narod suveren, je vsak Slovenec dolžan da brani svoje slovenske pravice in glasuje za kandidate, ki so svoje slovenstvo vedno in ob vsaki priliki dokazali.
Pričakujemo, da bo zlasti slovenska inteligenca v nedeljo na višku svoje dolžnosti in da bo s korporativnim nastopom proti kliki dokazala, da je kakor vedno, tako tudi ob odločilnih volitvah v prvi vrsti borcev za pravice slovenskega naroda.
Zato vsi na volišče proti kliki!
— Vsem, ki bi v nedeljo zvečer hoteli našemu listu telefonirati, sporočamo, da je naša telefonska št. 2852 samo za intcrurbanske pogovore, za vse krajevne pa št. 2552.
— Narodni dnevnik izide v pondeljek po volitvah z volivnimi rezultati že ob 7. zjutraj in bo še pred osmo uro v Ljubljani v trafikah. Opozarjamo na to vse svoje prijatelje.
— Iz Bleda poročajo, da si je dr. Kramer na Bledu kupil vilo. Presneto morajo biti »Jutro/vi« uredniki dobro plačani, da si kupujejo vile.
— Glavna skupščina Jugoslovenskega novinarskega udruženja. Letošnja glavna skupščina Jugoslovenskega novinarskega udruženja se vrši dne 25. septembra v Brodu na Savi. Kongresa in drugih prireditev ob priliki glavne skupščine letos ne bo. Oni člani, ki se nameravajo skupščine udeležiti, naj se prijavijo do 12. t. m. zagrebški sekciji pismeno (Zagreb, Opatiška ul. 3), eventualni nasveti za diskusijo pa naj se prijavijo centralni upravi v Beogradu.
— »Uradni list« št. 94 z dne 7. t. m. objavlja uredbo o pogodbenih uradnikih in dnev-aičarjih, uredbo stažu za medicince in zdravnike ter uredbo o delovanju, redu in pouku na dvorazrednih trgovskih šolah.
— Nove poštne dopisnice. 'Ministrstvo za pošto in telegraf je izdalo v promet nove dopisnice po 50 par. Dosedanje dopisnice veljajo še nadalje, dokler se me porabijo.
— Uspehi naših grafikov na umetniški razstavi na Reki. Predvčerajšnjim je bila zaključena umetniška razstava na Reki, ki so se je udeležili tudi mnogi naši grafiki. Razstava je zelo lepo uspela. Italijanski listi pišejo o naših grafjjdh zelo laskavo. Eno od Gjuriče-vih slik je' kupil italijanski kralj.
— Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je oproščena taks.
— Prihod 300 ameriških legijonajrev v Split. Dne 14. t. m. prispe v Split veliki parnik »Washington«, s katerim se vrača 77 naših izseljencev. Na krovu parnika se nahaja tudi 308 ameriških legionarjev. Legijonarji ostanejo v Splitu štiri ure.
— Pri svojem odhodu iz Ljubljane se vsem prijateljem in dobrim znancem, ki so mi pri mojem delu požrtvovalno pomagali, iskreno zahvaljujem ter jih prosim, da me obdržijo
—	po možnosti — v ugodnem spominu. —-Dr. A. Gavazzi.
—- Zatiranje predenice. Posestniki, uživalci in najemniki zemljišč morajo po svojih njivah, travnikih, pašnikih, poljskih mejah, cestnih obronkih, železniških nasipih in po drugih zemljiščih zatreti predenieo vsaj pred-no začne cveteti. Ako se bo našla na kakem zemljišču predenica že cvetoča, se bo uničila brez odloga na zamudnike stroške. Brezbrizneži se kaznujejo z globo do 100 dinarjev. V slučaju neizterljivosti se spremeni globa v zaporno kazen 48 ur.
— Iz prosvetne službe. V višjo skupino^ sta pomaknjena profesor II. državne gimnazije v Ljubljani Franc Čadež in profesor realne gimnazije v Celju Ivan Bračko. — Profesor gimnazije v Celju Josip Kardinar je vpoko-jen.
— Nov odvetnik. V imenik odvetniške zbornice je vpisan dr. Mihael Stanjko, odvetnik v Mariboru.
— Izpremembe v vojski. Imenovani so: v artileriji Rudolf Čeh za kapetana I. ki.; v 'konjenici Vladimir Rogoz za poročnika; |V pehoti Miiko Vizjak za kapetana I. ki., Fran Šunko, Fran Rebernik in Vekoslav Bajc pa za poročnike; v ekonomski stroki Lavoslav Abram, Fran Jeraj, Jakob Kovač, Viktor Mekine, Janko -Carnko, Ivasn Varšek, Radoslav Smuc in Robert Rebolj; za poročnike; v sanitetni stroki Josip Grahek za administrativnega poročnika; v sodni stroki Leon Malnar za sodnega kapetana I. ki., absoMrani pravnik Dragotin Varl za sodnega poročnika. Absolvirani konservatorist Lojze Smrekar je imenovan za kapelnika 4 'kg.
— Evharistični kongres v Bologni. Predvčerajšnjim je bila v Bologni slavnostna otvoritev evharističnega kongresa. Kongresa se udeležuje nad 80 škofov in nadškofov in poseben papežev delegat.
f — Iz prebivalske statistike Varšave. Na podlagi rezultatov zadnjega ljudskega štetja je imela Varšava- lota 1926 1,015.000 prebivalcev. Leta 1914, pred vojno,, je štelo mesto 881000 prebivalcev. Porast števila prebivalcev torej ni velik. Vzrok temu so težki časi, ki lih ie preživelo mesto za Časa svetovne vojne. V času od leta 1915 do 1918 je presegala. mortaliteta za nataliteto za 43.000.Posebno težko je bilo lito 1017, ki so buli neomejeni gospodarji Varšave nemške čete. To leto je umrlo v Varšavi okoli 35.000 oseb, 58.000 pa se jih je izselilo. Z letom
1918 je nastal velik preobrat, do konca leta se je priselilo v Varšavo 125.000 osen.. Od leta 1918 narašča stalno tudi število novorojencev.
— Mednarodni kongres kemikov. Te dni
se je vršil v Varšavi VIII. mednarodni kongres kemikov. Kongresa se je udeležilo iz inozemstva 150 delegatov. Otvoritvi kongresa je prisostvoval tudi predsednik poljske republike. Konference so trajale tri dni, ko so bile zaključene, so se podali udeleženci na krajše študijsko potovanje. Kongres se zaključi v Krakovu.
— 35.000 nesreč v moskovskih tovarnah tekom pol lota. Iz Moskve poročajo: Po pravkar objavljeni statistiki se je pripetilo v moskovskih tovarnah od 1. januarja do 30. junija t. 1. 35.000 nesreč.
— Žalostno poglavje iz svetovne vojne. Nedavno so odkrili v Dinant-u v Belgiji dva spomenika: enega v spomin francoskim vojakom, ki so padli leta 1914. v vročem boju za mesto, drugega pa v spomin belgijskim prebivalcem, ki so jih nemške čete fizilirale. Postavitev drugoomenjenega spomenika je izzvala v nemških in francoskih listih obširne debate o dinantskem masakru. Iz teh debat posnemamo, da so ustrelili Nemci, ko so zavzeli mesto, brez sodne preiskave in brez sodbe vsega skupaj 44 starcev v starosti od 65 do 88 let, 69 žensk v starosti od 16 let dalje ter 50 otrok v starosti od treh tednov do 15 let, torej vsega skupaj 674 civilnih oseb.
— Zamorci se revanžirajo. Rasni fanatizem Amerikancev je znan. V svoji intoleranci na-prain črncem gredo Amerikama tako daleč, da ne sme sedeti na železnici noben črnec poleg belokožca ter da ne sme sedeti v gostilni črnec pri isti mizi z belokožcem. Lastniki javnih lokalov morajo strogo paziti na to, da črnec belokožca v lokalu nikakor ne ženira, pa najsi bo tudi profesor filozofije ali pa multimilijonar. Sedaj pa so črnci — vsaj v enem kraju — kopje obrnili.Na vzhodni ameriški obali, ne posebno daleč od Ne\vyorka, so zgradili z vsem modernim komiortom opremljeno kopališče Bar-Hacba. Z železno konsekvenco odklanjajo Obisk belokožcev. Belokožca ne sprejmejo v' noben hotel — da, ne trpe ga v kraju niti uro. Vse to je rezultat dela znanega zamorskega agitatorja Garveya, ki je pridobil v boju za »osvoboditev črncev« tudi najbogatejše svoje sopleme-njake.
— Zopet verski nemiri v Indiji. V Mag-puru je prišlo te dni ob priliki neke verske ceremonije do ljutega spopada med moha-medanci in 'Indijci. Pri pretepu je bilo 15 ljudi ubitih, nad 100 pa deloma težko, deloma lahko poškodovanih.
— Samomor revolucionarja. Na bregu Sei-ne v Parizu so našli te dm klobuk z dokumenti Loulza Badina, bivšega mornarja, ki je skušal ob priliki bombardiranja boljševi-ških pozicij pri Sabastopolu leta 1918 moštvo francoskih križark pobegniti. Bil je obsojen na 15 let ječe, pozneje pa amnestiran.
— Dvoje otrok se je zastrupilo z mlekom.
V	selu Irgori v Hercegovini je -umrlo te dni dvoje otrok vsled zavžitja mleka, ki je bilo z nečem zastrupljeno.
— Kmetska hiša se je zrušila. V selu Pod-strami v Dalmaciji se je te dni neka kmetska hiša nenadoma zrušila ter pokoj>ala nekega starca in njegovo ženo, ki so ju izvlekli mrtva izpod ruševin.
— Nesreča z granato. V kanalski Občini (Primorje) pobirajo že dalje časa v nekdanjih postojankah zaostale granate in mine. Delo opravlja neko živiško podjetje, pri katerem je zaposlenih večje število delavcev.
Te dni so iskali granate in mine v hribu Bo-dreža. Ko so nesli m uničijo v dolino, je ena od granat iz doslej neznanega vzroka eksplodirala ter ubila 18-letnega fanta Franca Korena iz Iderskega pri Kobaridu ter težko ra-nila njegovega rojaka Miklavčiča. Miklavčiča so prepeljali v goriško bolnico, vendar je pa malo upanja, da bi okreval.
— Ponovna razprava zoper morilca orju-naša Žica. Kot poročajo iz Splita, je kasaeij-sko sodišče v Zagrebu sodbo porotnega sodišča, s katero sta bila oče -in sin Grga, ki sta obdolžena, da sta umorila orjunaša Žica, anuliralo ter odredilo, da se ima vršiti po-novna obravnava pred nevtralnim sodiščem v Kotoru. Obdolženca sta bila že prepeljana v Kotor.
— Velika nesreča na vodi. Iz Tokia poročajo: Na reki Hauf, v bližini glavnega mesta Korec, SSula se je potopila te dni prevozna barka. 280 oseb je utonilo.
— Avtomobil -padel v vodnjak. V bližini samostana Mosserrata na Španskem je padel te dni neki potniški avtomobil v 85 m globok vodnjak. Trije potniki so bili ubiti,
11	pa težje ali ilažje opškodovanih.
— Orkan ob norveški obali. Kot poročajo iz Oslo-a, je divjal te dni ob norveški obali strahovit orkan. Več ribiških parnikov in jadrnic je ponesrečilo. Parnik »Thorbjorenc se je z vso 17 mož broječo posadko potopil.
— Misteriozna smrt v postelji. V Berlinu so našli te dni v njegovem stanovanju v postelji mrtvega davčnega praktikanta Beune-witza. Bennewitz je imel desno roko stegnjeno privezano z jermenom ob telesu preko prsi in desnega bedra. Levo roko je imel popolnoma prosto. Ker Bennewitz za samomor ni imel prav nobenega povoda, se domneva, da gre za nesrečo: Bennewitz je imel zlomljeno rumo, kost še ni bila dobro zaraščena. Zato se je -mož, kot se zdi, na opisani način zvezal, boječ se, da bi se utegnil sicer v spanju v -postelji obračati, pri čemur bi si utegnil kost nanovo zlomiti.
— Krvav čin umobolnega potnika. Na vlaku Pariz-Bordeaux je -te dni neki potnik nenadoma zblaznel. Navalil je na svoje sopotnike z nožem ter enega težko, več pa lahko ranil. Ko so potegnili prestrašeni potniki zasilno zavoro in se je pričel vlak ustavljati^
je skočil napadalec skozi okno ter v temni noči izginil.
— Velika tatvina draguljev v Berlinu. Nekemu pariškemu j-uvelirju so ukradli te dni v Berlinu kolekcijo vzorcev draguljev v vrednosti 49.000 mark. Drzni žeparji so izvršili tatvino v gnječi avtomobilov, dasi je sedel tudi juvelir v avtomobilu. Juvelir rje izjavil, da je opažal že j>ar dni, da sta mu dva mlada človeka neprestano za petami ter je prepričan, da sta neznanca člana tatinske tolpe.
— V spanju prehodil osem kilometrov. V rumunski vasi Ourol -pri C-zernovicah živi somnambul Vasile Pantea. Te dni je Pantea sredi mesečne noči v spanju nenadoma vstal ter jo mahnil proti strmi gori Ousol, ki jo prepleza sicer le dobro treniran hribolazec. -Pantea je prišel brez vsakega napora na vrh. Ko se je na drugi strani vračal v dolino, so ga -opazili pastirji, ki so ga zbudili. Izkazalo se je, da je prehodil Pantea v spanju 8 km dolgo pot ter prebredel med potjo reko -Bistrico, ne da bi se količkaj zavedel.
— Gledališka razstava. Uprava velesejma, ki vodi administrativni del razstave »Gledališče — Ljudstvo — Družba«, prosi vse one korporacije in privatnike, ki imajo v svoji posesti fotografije, silke, skice, rokopise in druge dokumente, ki se nanašajo na zgodovino in razvoj slovenskega gledališča, bodisi drame ali opere, da ji stavijo materijal za čas razstave na razpolago. Ker je čas do otvoritve že kratek, prosimo vse, da dopošljejo obljubljene in nabrane stvari do danes prediral dne.
VSI NA VOLIŠČE, DA BO KLIKA STRTA!
— Gledališka razstava, ki se vrši na prostoru Ljubljanskega velesejma v enem velikih paviljonov, bo vsebovala pregled razvoja slovenskega gledališča od leta 1867. in bo predhodnica velike razstave, ki se ima vršiti čez dve leti o priliki 40 letnice gledališča v Ljubljani. V literarnem oddelku bo imela slovenska javnost prvič videti rokopise naših domačih dramatikov, dobila vpogled v poslovanje gledališkega aparata, dramatičnega društva. V oddelku >Naša drama«, za katerega vlada -posebno med bivšimi člani gledališča, ki so bili češke narodnosti, posebno zanimanje, bodo razstavljene po možnosti vse slike aktivnih dramskih umetnikov, ki so bili svoječasno ljubljenci ljubljanske publike. Posebno pažnjo pa skuša Udruženje gledaliških igralcev posvetiti svojim kolegom prvakom Borštniku in Verovšku. Tehnični in ■slikarski del bo pokazal za običajnega obiskovalca gledališča gotovo mnogo nadvse zanimivih predmetov, modelov in -osnutkov, scen, 'ki bodo realizirane šele tekom bodoče sezone. Ravno ta panoga gledališke umetnosti je bila doslej piastorka in se nova uprava trudi z vsemi razpoložljivimi sredstvi, da bi našo sceno dvignila. Oddelek upodabljajočih umetnikov pa'bo podal do malega popolno kolekcijo slik, portretov in karikatur igralcev in vidnih gledaliških strokovnjakov. V oddelku »Ljudstvo« bodo imeli podeželni odri priliko spoznati svojo moč in -organizacijo, poleg tega pa se udeleži razstave Češka Obec s svojim prekrasnim marionetnim odrom.
zarod r druge roke, ker drugače bi mogel doživeti Maribor afero,, slično oni od Jadranske in Slavenske banke. — Za to gre, za pravilno gospodarstvo gre, in zato vsi nezaupnico kliki in zaupnico možu, ki je napravil pri mestni hranilnici red.
m— Zgradba carinarnice. Mariborska mestna občina zgradi prihodnjo spomlad ob Aleksandrovi cesti monumentalno poslopje za carinarnico.
m— Avtomobilska nesreča. Predvčerajšnjim zvečer se je pripetila na cesti Maribor— Limbuš avtomobilska nesreča. Ob cesti je ležal velik kup gramoza za posipanje ceste. Baš na tem mestu sta se srečala avtomobil dr. Rapoca in avtomobil veleindustrijalca Rosenberga. Pri tem je zavozil avtomobil dr. Rapoca na gramoz se prevrnil in pokopal pod seboj dr. Rapoca in go. Seršenovo. ih. Kapoc si je zlomil nogo, ga. Seršenova pa je precej poškodovala na čelu ter odnesla tudi težje notranje poškodbe.
Celje.
c— S stare dobo je slovensko Celje čunalo in zato bo obračunalo tudi s klik0; Nobene besede več tej družbi v Celju. P06!1 škode je že naredila klika, zato vsi na volišče in proti kliki!
■* c— Župan dr. Goričan je naklonil iz repr°"
zeutacijskega fonda:	mestnim revežem v
ubožni hiši 1000 Din, Udruženju invalidov 1000 Din, Invalidn-ici v Celju 1000 Din, Bor« dela v Celju 1000 Din za razdelitev med br6*-! poslene, Dramatičnemu društvu pa 6000 D*0 izredne podpore.
c— Deška okoliška šola je dovršena. Polstoleten trud je dosegel uspeh. Vsak Celja* ve, da ni šlo pri tem za materijelne težko#
— ampak za borbo med celjskimi -Nemčiji11 Slovenci. Ne samo, da je okolica rabila šoto,
— ampak Slovenci tudi meščani smo rabili slovensko šolo, kajti otroci vseh zavednih celjskih Slovencev so posečali okolico šolo, ker se je vršil na tej šoli pouk v slovenskem jeziku, medtem ko se je na mest®1 šoli poučevalo izključno le v nemškem £ ziku. Kako »častno« je v tej borbi postov4 tedanji mestni magistrat pač ni treba posebri omenjati. Podrobnosti te borbe omenjati b' bilo obširno ; akti so se k ničili, romali iz Colja v Gradec on na Dunaj pa zopet nazaj — uspeha pa nič. Prišel je prevrat in načrt se je začel uresničevati. Se so bile težkoče r® nesoglasij v občinskem svetu ni bilo mogw« izravnati, vsled tega je dvakrat ministf* ^ delo ustavilo ter odredbo zopet prekli®8 ■ , delom se je pričelo 11. maja 1920, P nekaj dnevi so bila gradbena dela dav • Ker je bil prostor pri vsaki povodnji J poplavljen, so ves teren za več kot en m dvignili. Ta dela se še 'nadaljuiei°- i/giaa obsega tri poslopja: glavno poslopje z ucun• ca mi, -telovadnico in upravnikovim stajicjv“" njem. Sedanja šola odgovarja vsem načelo m moderne vzgoje in je v ttast onim, K-l so V to plemenito delo stavili svoje sile.
—	Pasji kontumac za mesto Celje je bil dni ukinjen.
Šport.
Ljubljana.
1— Zadnji dan pred volitvami bo Ljubljana s podvojeno silo delovala za poraz klike, ki je z delitvijo Slovenije na dve oblasti degradirala Ljubljano. Vsi v boj proti kliki, je geslo vseh, ki ljubijo Ljubljano.
1— Na dan volitev 11. septembra 1827 se dotični volilci, ki niso vpisani v onem volišču kamor so šli volit, nujno opozarjajo, da ne izprašujejo volilne komisije, kam naj gredo volit, temveč naj se tozadevno informirajo na magistratu v sobi št. 21 (volilni kataster), ki v -to svrho uraduje ves čas, kar trajajo volitve. Ta opozoritev velja onim vo-liloem, ki so spremenili stanovanje po decembru 1926, pa -ob reklamacijskem postopanju niso zahtevali, da se jih vpiše na novo stanovanje, odnosno volišče.
- 1— Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v januarju 1927 zastavljenih predmetov v četertek 15. t. m. ob 15. uri v uradnih prostorih v Prečni ulici.
,1— Moško sukno in angleški kamgarn najfinejše kvalitete dobite po nizki ceni pri FRANC PAVLIC-U, Gradišče štev. 3.
Maribor.
m— Na Sagadinov poziv poznajo slovenski davidovičevci samo en odgovor, da še z večjo vnemo agitirajo proti kliki in še z večjo vnemo za -svojega kandidata dr. Pečovnika, moža poštenjaka in socialnega dela. Sagadinov poziv je mobiliziral slovenske davidovi-čevce v boj proti kliki in to je prvi odgovor slovenskih davidovičevcev na neverjeten poziv dr. Sagadina.
m— Za kaj gre. Zagrebški »Morgenblatt« poroča o mariborski mestni hranilnici in piše med drugim to-le: Časopisje SDS skuša javnost pomiriti, toda vsi ti poizkusi so zaman, ker je splošno znano, da je hranilnica vsled tega gospodarstva izgubila milijone. Dani so bili večmilijonski krediti raznim podjetjem, pri katerih je bilo vodstvo hranilnice osebno interesiramo. Občinski svet in gerent
dr. Ravnik sta skušala rešiti, kar se da še	^	„0„ccaal„
rešiti in so že povzročila odpoved v«!i kredi-	do v]ade>	,,
tov. Prot! temu kriči esdeesarskiijisk, ke^ j glava vsem egdeesjLem* w imajo tako si.
Pri lahkoatletskem danskem petoboju ' Varšavi med Latiško, Poljsko in Avstrijo Je postavila gospa Konopacka (Poljska) svel°v' ni rekord v metu diska z 39.18 m. Dalje 1° jrotolkla v obojeročnem metu diska svoj lastni svetovni rekord: dosegla je namreč 64.60 m. Skupni rezultat te konkurence je sledeči:
1. Karlsone (Latiška), 2. Perkaus (Avstrija),
3.	Chmysowska (Latiška), 4. Konopacka (Poljska).
Plavalne tekme v Bologni so končane; za-vršil se je največji plavalno športni dogodek tega leta. Potek važnih konkurenc je bil v ssportnem oziru senzacijonalen, saj so plava-či postavili dva svetovna in 17 državnih rekorde v. Slavni Šved Arne Borg sam je ustvaril dva nova svetovna rekorda in razven tega še en evropski rekord. Potolkel je na 100 ni prosto ogrskega prvaka Baranya v evropsko-; rekordnem času 1 minute. Zadnji dan je pri- s nesel sledeče rezultate: Dame: Umetelno skakanje:	1.	Klara Bornett (Avstrija), 2.
Soknchen (Nemčija), 3. Rehbom i(Nemčija).
—	Prsno plavanje na 200 m:	1. Schrade
(Nemčija) 3:20.4, 2. Mtthe (Nemčija), 3. Bde-nenfeld (Avstrija). — Hrbtno 100.m: Van Turk (Holandska) 1:24.6, 2. Braun (Holandska 1:26.2, Hardie (Anglija) 1:30. — Štafeta 4 & 200 m:	1.	Nemčija	9:49.6,	2.	Švedska
9:50.2, 3. Ogrska, 4. Italija, 5. Češkoslovaška,
6. Belgija. — 100 m prosto: 1. Vierdag (Holandska) 1:15, 2. Cooper (Anglija) 1:15.1, 3. Lehman (Nemčija. — Gospodje: preno 100 m: 1. Arne Borg (Švedska) 1:00,	2.	Baranyi
(Ogrska) 1:03.3, 3. Heitmann (Nemčija). —■' Umetelno skakanje: 1. Riebschlager (Nem' čija), 2. Lundwark (Švedska)). — V po® narodov je tedaj končno stanje slede*' Nemčija 111 točk, 2. švedska 79,»-
60, 4. Italija 39, 5. Belgija 21, 6. Fra™Jla 16,
7. Češkoslovaška 15, 8. AvstriJ8 ;T ^an^'
1.	Holandska 70, 2. AngRi8 Nemčija 58, d Avsiriia 20 5 Franoija 14, b. Švedska 8.
gila?„o9ac,99,6’.Belrdgoveniatrdgovceniatrdgm
Konštatiramo, da g. dr. Žerjav na Ugotovitve našega uglednega dopisnika A. G. molči ko grob.
Ce šef esdeesarije pomaga direktno kleri-
so brez izjeme samo njegovi Pris^Si„^‘ie m ' roko vest! prizadeti. Skrajni čas je bil, da ie Pr s	_
SLOVENCI!
V nedeljo volite: na Kranjskem: Ivana Puclja! na štajerskem: dr. Ravnika! v Ljubljani: dr. Korošca!
In klika SDS bo propadla za vedno.
*. -t-tv:	iurmamw
Bodočnost Ljubljane v svitu 6 odstotnega obligacijskega
posojila.
DELO VLADNEGA KOMISARJA MENCINGERJA.
13. Ko je nastopil sedanji vladni komisar vladni svetnik Mencinger svojo službo, bilo se je bati, da bo opravljal le — kot je to pri komisarjih navada — tekoče agende. Pa tudi tukaj se je izkazalo da ima Ljubljana v odločilnih trenotkih na delu vedno prave može. Gospod vladni komisar se je lotil definitivne ureditve stanovanjskega vprašanja, in je napravil načrt za 60 odstotno obligacijsko investicijsko gradbeno posojilo, ki se ima amortizirati v 15 letih. Naprtil si je s tem ogromno <1b1o in odgovornost, in ta njegova poteza dale? presega dolžnosti uradnika.
Moment, ki si ga je izvolil g. vladni komi-sar, je primemo ugoden. Obrestna mena pada v dunajskih hranilnicah že na 4 in tričetrt in 6 odstotno mestno posojilo se danes pre-zentira za podpisatelja že za ugodno naložitev denarja, tako da podpis tega posojila za ljubljanskega meščana ni nobena žrtev, temveč samo finančno ugodna investicija, tembolj, ker je sigurnost mesta gotovo večja, kot privatna.
Denarni trg je ravno vsled gospodarske depresije danes likviden in gre naš naloženi denar deloma že izven Ljubljane, ker ne najde pri stagnujooi trgovini in industriji mesta. Torej se ne more reči, da bi to posojilo oško-. dovalo gospodarske kroge.
Posojilo 30,000.000 Din je velika vsota. Reducirana na zlato valuto pomeni 2,700.(X)0 f' predvojnih kron. To breme Ljubljana brez dvoma zmore.
14. Omenili smo že, da nas ljubljanska zgodovina uči, da je Ljubljana cvetela in se je razvijala le zaraditega, ker so stari Ljubljančani smatrali usodo Ljubljane za svojo lastno usodo in to načelo je pravilno. Danes moramo vsem Ljubljančanom in Ljubljančankam poklicati v spomin to geslo: »Verujte Z ““dočnost Ljubljane, ako se bo Ljubljana »arina in doklade v doglednem času znižajo. Sodilo, ako bo ona hirala, hirali bomo vsi.«
Gre torej za vprašanje, ali bo ljubljansko občinstvo vladnemu komisarju za njegov požrtvovalni načrt pokazalo prijazno lice, ali pa 1)0 nehvaležno obrnilo hrbet.
15. Nastane torej vprašanje, kako vrednost imajo ljubljanske mestne obligacije. Mestna
, občina ljubljanska je že vsled svojih davčnih dohodkov pri današnjem prebivalstvu močan finančni faktor, tembolj, ker se pri nas doklade redno plačujejo. Mesto razpolaga z velikim lastnim premoženjem, ker so stavbe, ki so se napravile iz loterijskega posojila, že amortizirane in vsled lega nastopi dobiček. Vrednost lahko cenimo na 300,000.000 Din. Vse to ni obremenjeno z nobeno hipoteko. Posamezna tekoča posojila, ki so se vzela za elektrarno, klavnico in hladilnico, se amortizirajo v kratkih rokih iz lastnih dohodkov popolnoma zanesljivo. Tako, da moramo prizna-^ da so ljubljanske linance dobre. Vrhutega vsa^ Ljruibljančan, da naš magistrat točno ju vestno posluje in se ni treba bati nobenih presenečenj. Vrhutega izvršujejo zastopniki meščanov, občinski svetovalci in župani, in vlada že strogo nadzorstvo. Vprašamo torej, kako večjo sigurnost se hoče dandanes še imeti?
Obrestovanje in amortizacija 30 milijonskega posojila je natančno preražunjeno m
je z dohodki iz posebne trošarine 50 p na liter vina, s percentualnim prispevkom obstoječih doklad in iz dohodkov projektiranih hiš, še več nego krita, tako da mestna občina ne namerava nikakor povišati doklad, nasprotno je pričakovati, da se uvoznina. trošarina in doklade v doklednem času znižajo. Tako dobra je kvaliteta tega papirja.
Obrestna mera odstotkov se mora danes imenovati povoljno, pri tej sigurnosti, in v kratkem te obrestne mere ne bo več dobiti. Opominjajte se le, da smo imeli že pri de-nar mn zavodih 3 odstotno obrestovanje.
Obligacije so pupUarno varne ter morejo služiti kot kavcija po zakonu, o državnem računovodstvu. Dosegla pa se je tudi prostost davka in taks.
Papir je torej prvovrsten. Gre le za to, ali velja izgovor Ljubljančana ali Ljubljančanke, da nima razpoložljivega denarja. Ker se sprejemajo podpisi tudi na male dneske, držeč se pregovora: »Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača«, si bo pač marsikateri lahko preskrbel vsoto, ki jo premore po svojih močeh. Najbolj interesirani so pa oni podjet-
niki, ki so po stanovanjskem zakonu primorani zidati hiše za svoje uslužbence. Dosedaj se je v tem oziru prizanesljivo postopalo, ampak, če se posojilo ne posreči, bo (treba zakon izvrševati, in ta določila stanovanjskega zakona bodo gotovo ostala še naprej.
10.	Namen posojila je, prevaliti enkratna t elika bremena za zgradbo hiš na poznejše rodove, ker bodo ti uživali dobrote in tudi boljše čase. Berite današnje časnike, kakor stoka prebivalstvo Dunaja pod neznosnim mestnim davkom, ker mesto neče potom velikega posojila prevaliti gradbene stroške na poznejše rodove.
17. Vse to govori za to, da naj se Ljubljančani in Ljubljančanke, kdor le more, {»trudijo, da podpišejo po svojih razmerah to posojilo.
18. Občno jadikovanje je »Ljubljana hira«. Trgovci, obrtniki in tudi vsi drugi pridobitni sloji tožijo, da ni zaslužka. S tem jadikovanjem se zaslužek ne bo pomnožil. Ker se pa zidajo stanovanjske hiše in zanje tekom leta porabi 30,000.000 Din, vprašamo, kje pa bo ta denar ostal. V ogromni večini v Ljubljani. Zaslužili bodo podjetniki, obrtniki in delavci. In kam bodo ti nesli denar — trgovcem, obrtnikom, gostilničarjem itd. Najvažnejše je pa to, da stanuje izven Ljubljane mnogo rodbin, ki ne morejo v mesto. Stanujejo do Rakeka, Brežic 'in še dalje, in ti trošijo svoj denar poglavitno izven Ljubljane. Stavbe bodo omogočile, da se polagoma vsi Ljubljančani vselijo v Ljubljano in se s tem povzdigne prebivalstvo, kupna in davčna moč Ljubljane, kar zopet pomeni znižanje doklad. To je tako jasno, da ni treba daljnega pojasnila. Ljubljana se bo vsled gradbene akcije poživela tudi gmotno.
Pravilo finančne vede je, kar berete v vsaki strokovni knjigi: »Tekoči mestni izadtki se imajo pokriti iz doklad, trajne investicije potom posojila, da se razdeli breme na poznejši rod.«
Graditi se mora, ker mesto ne sme pustiti svojih občanov v šotorih. To je takega mesta kakor Ljubljane nevredno. Socijalno vprašanje se danes ne da zanikati, ono napreduje. Premožnejši obvaruje svoj stališče najbolje s tem, da prostovoljno pripomore v rešitev so-cijalnega vprašanja, ker potem pri nas ne bo boljševizma. Blagostanje vsega prebivalstva je glavni pogoj in ideal vsakega mesta. Tega načela so se držali naši predniki in sramota bi bila, ako bi se mi temu načelu izneverili, ko smo dosegli svobodo, ki so jo gradili naši predniki s svojo požrtvovalnostjo.
Čitali smo po časnikih, da je nemška država razpisala posojila 500,000.000 zlatih mark In to posojilo so Nemci deloma v zneskih po 1000 M ne samo pokrili, temveč še presegli. Danes se čudi cel svet Nemčiji, kako se razvija in javna tajnost je, da postane Nemčija zopet prva država na kontinentu. In zakaj?
Nemška država je bila v vojni grozovito poražena. Potom krvavih revolucij je nastala slabotna republika. Slabi državni gospodarji so spravili marko v nič, tako da so se denarne vloge v bančnih kontih kar prečrtale. Srednji stan je do skrajnosti obubožal, stradal in prezebaval. Vse to vemo mi iz direktnih virov. Vrhutega visi nad Nemčijo ogromna vojna odškodnina. Ako hi bila naša država taka, bi Slovenci ne podpisali niti ene pare posojila. Kaj pa je storil Nemec? Držal se je načela: »Država — to sem jaz! Za njo živim in z njo ooginem!« In vsled tega načela se danes Nemčija spravlja na nepričakovano višino. Mesta razpisujejo celo vrsto posojil. Vsa posojila se pokrijejo.
Oitali smo v časnikih, da se isto vrši po Angliji. Italija pa je po naših nazorih finan-tielno slaba in še razjedena po notranjih razmerah. Ali podpisali so na milijarde liktor-■skega posojila.
Tako delajo naši sosedni narodi. In mi, ki se smatramo danes kot zmagonosni narod, mi pa naj sedaj vpričo mestnega posojila izjavimo vsemu svetu: »Mesto nas nič ne briga. Za mesto nimamo mi denarja. Mi mu ne zaupamo, naj bi naši someščani stanovali tudi na cesti.« S tem bi se mi, ki smo bili dosedaj, kakor smo v začetku navedli, na dobrem glasu in spoštovani, dali očitno spričevalo nezavednosti in nedozorelosti. Upajmo, da se to ne zgodi!
Politične vesti.
= MarkoiTrifkorM soglaša s protestom radikalne omladine« v Ljubljani. Tako se z de-bedimi črkami sveti napis v »Jutru«. Seveda če potem prebereš, kaj je napisano pod tem napisom, zaman iščeš, kdaj in kako je Marko T rifkovič izrazil svoje soglasje z v ljubljanska Kazini napisanim protestom, ki so ga ba-je podpisali trije mladeniči. Če boš pa Jutru z ozirom na tako poročanje očital, da je bul-varden časopis, bo celo užaljeno.
= Pribičevic je popolnoma obupal. Vse intrige pašičevcev in samostojnih demokratov so se popolnoma ponesrečile. Gospodje samostojni se seveda zelo jeze, najbolj hud pa je — Svetozar Pribičevič. On, ki je dosedaj kjerkoli je mogel hvalil davidovičeve de-, mokrate in pašičeveske radikale, je popolnoma obupal. Zato v svoji jezi napada — vse.
Proglas pašičevcev mu je — limonada brez svežosti in dokaz neokusnosti Marka Trif-koviča, ki se ne more zagovarjati, ker je predlagal g. Veljo Vukičeviča za ministrskega predsednika. Nato napada davidovičevce, ker so šli v Vukičevičevo vlado zato, da re-signirajo na svobodne volitve. Po mnenju Prihičevdča so namreč sedanje volitve najbolj nesvobodne, kar jih je dosedaj bilo. —
Tako je ostal gospod propagator integralnega jugoslovanstva sam, čisto sam. Leta 1925
grofje celjski — a nikdar več!
=: Novo besedilo poljske resolucije. Glavni Poljski delegat Sokal je dobil iz Varšave na-
log, da naj predloži plenarnemu zasedanju Zveze narodov sledečo resolucijo: »Plenarno zasedanje Zveze narodov priznava solidarnost, ki druži člane Zveze narodov. Navdaja ga trdna volja, da zasigura splošen mir. Ugotavlja, da ne sme služiti napadalna vojna nikdar kot sredstvo za ureditev mednarodnih konfliktov ter da je smatrati napadalno vojno t I?e^naro(lni zločin. Z ozirom na to izjavlja skupščina:	Vsaka	napadalna vojna je in
ostane prepovedana. Vse države — članice .eze narodov so zavezane, da se temu principu podvržejo. Zato vabi skupščina članice Zveze narodov, ki so prepričane, da je treba uporabiti za ureditev mednarodnih konfliktov vsa mogoča mirna sredstva, da sklenejo pakte o nenapadanju.« Za ta tekst resolu-, cije so se članice Zveze narodov zedinile ter bo predložen plenarnemu zasedanju ,Zveze na rodov.
= Ostri napadi na plenarnem zasedanju Zveze narodov na velesile. Pri generalni debati o poročilu o poslovanju Sveta Zveze narodov se je pečal latiški ministrski pred-sidnik WoIdemaras z vzhodnoevropskim problemom. Ugovarjal je običajnemu mnenju, da je odvisen mir v Evropi v glavnem od razvoja centralne Evrope. Dejal je, da je to naziranje napačno ter da bi utegnil postati razvoj v vzhodni Evropi za mir mnogo bolj nevaren. Tam so namreč nastale po vojni države, glede katerih bi sosedje najrajši videli,
da bi zopet izginile. Norveški ministrski predsednik Hanibro je ostro kritiziral dosedanje metode Zveze narodov, ki stoje mnoge preveč pod vplivom egoizma velesil in ki pač niso prikladne metode za ustanovitev prave Zveze narodov in ohranitev miru. Hambro je pritrdil nizozemskemu zunanjemu ministru, ki je ugotovil, da postaja javno mnenje, posebno
•	v prekomorskih državah, za Zvezo narodov vedno bolj neugodno. Vzrok temu tiči v dejstvu, da Zveza narodov ni bila v stanu, da bi bila proglasila vojno za protipostavno. Kar najstrožje je treba kritikovati tudi Svet Zveze narodov, v čigar sredi se je pričelo razvijati nekaj sličnega kot najvišji svet, ki uvaja zopet neke vrste tajno diplomacijo ter rešuje najvažnejša vprašanja, še predno obravnava
o	njih Svet Zveze narodov. Nikdo ne zameri ministrom velesil, če urejajo svoje zadeve v Ženevi na skupnih konferencah. Da bi pa odločali o važnih vprašanjih Zvece narodov v naprej, za to nimajo pravice, pri tem obstoja nevarnost, da izgubi Zveza narodov iz rok vodstvo. S tem postaja zaščita miru zopet stvar velesil, ki pred vojno niso baš dokazale, da se na to dobro razumejo. Hamibrov govor so sprejeli udeleženci z dolgotrajnim ploskanjem.
ŽONGLIRANJE S ŠTEVILKAMI.
V	famoznem »Ilajscetelnu« za esdeesarske-ga kandidata se pravi med drugim tudi, da je Ljubljana pri oblastnih volitvah že popravila svojo zmoto (?) iz leta 1925, ko je izvolila sebi dr. Korošca za poslanca.
Gospodje, nehajte s takimi neumnostmi! Skupščinske volitve niso to, kar so oblastne in leta 1925. je izrekla Ljubljana svoje zaupanje dr. Korošcu, ne pa SLS, dočim je šlo pri oblastnih volitvah le za zaupnico SLS. Ge še danes ne morejo te priproste resnice razumeti esdeesarji, jo pa bodo razumeli v nedeljo zvečer, ko bodo potrti poslušali veselje Ljubljane, da je kandidat klike propadel in izvoljen mož, ki se bori za to, da bo Ljubljana prestolica vse Slovenije, ne pa samo ene oblasti!
Borze
9. septembra 1927.
Denar.
Ljubljana. Devize :	Berlin 13.511 do
13.541 (13.5275, 13.525), Curih 10.94—10.97 (10.955), Dunaj 7.995—8.025 (8.01), London
275.85—276.05 (270.25), Newyork 56.65—50.85 (56.75), Pariz 222.75 den., Praga 168.10 do 168.90	168.50), Trst 307.50—309.50 <308.50).
—	Valute: lire 307 bi.
Zagreb. Berlin 13.515—13.545, Gurih 10.94 3.75do 10.97, Dunaj 7.995—8.025, London
275.85—276.65, Newyork 56.65—56.85, Praga 168.10—168.90, Trst 307.75—309.75.
Curih. Beograd 9.135, Amsterdam 207.50, Berlin 123.35, Budimpešta 90.70, Bukarešta 3.18, Dunaj 73.08, London 25.21375, Newyork 518.60, Pariz 26.3325, Praga 15.37, Trst 28.20, Sofija 3.75, Varšava 58, Madrid 87.45.
Vrednostni papirji. Ljubljana. Celjska posojilnica 197—199, Ljubljanska kreditna banka 140 den., Mer-kantilna banka 75 bi., Praštedkma 850 den., Kreditni zavod za trgovino in industrijo 160 den., Strojne tovarne in livarne 85 bi., Vevče 135 den., Kranjska industrijska družba 350 den. Ruše 260—270, Stavbna industrijska družba 56 den., šešir 104 den.
Zagreb. 7% investicijsko posojilo 86.75 do 87, Agrari 51.25 51,50, vojna odškodnina 362, september 361.50—362.50, oktober 364 do 365.50, Hrvatska eskomptna banka 91 do 92, Hipotekarna banka 56, Jbgobanka 91—92, Praštediona 850—860, Ljubljanska kreditna banka 140—147, Šečerana 541—545, Drava 560—570, Slavonija 10—13, Trbovlje 460 do 472.50, Vevče 135—140.
Blago. »
Ljubljana. Les: bukova drva suha, fco vagon meja, 6 vag. po 21.80, trami po kup-cev|. noti, fco vagon Sušak, 1 vag. po 290; zaključkov 7 vagonov; tendenca neizpreme-njena.
Ing. agr Benedikt Wenko, Maribor:
Organizacija kmetijske služba.
II.
Vprašam ga pa, ali bi lahko isto ustvaril n. pr. v ljutomerskem okraju, če svoje moči enakomerno posveti vsem štirim glavnim panogam tamkajšnjega kmetovanja? In takih okrajev je več, kakor goratih z enostranskim prevladovanjem živinoreje. Mnenje g. Susti-ča, da je vinogradništvo z ozirom na celoto kmetijstva manj važna kultura, moram vsaj za mariborsko ohlast odkloniti. Tudi hmeljarstvo je v takem razmahu, da bo kmalu štelo med glavne panoge, če se razvija s sedanjo hitrostjo le še eno ali dve leti. V celjskem okraju je že danes najvažnejša kmetijska panoga. V par drugih okrajih pa spada poleg drugih panog tudi hmeljarstvo med glavne panoge, že danes nujno rabimo specializirano strokovno moč. Kar se pa vinogradništva tiče, ugotavljam, da zavzema v polovici (7) vseh okrajev (14) mariborske oblasti več k° 5% vse{\ kmetijsko. vporabljeijih zemljišč. Lajiku ta številka sicer ne bo im-ponirala. Ce pa pomislimo, da je vinogradništvo neprimerno bolj intenzivna kultura, kakor vse druge, bomo priznali, da spada v vseh teb 7 okrajih med najvažnejše kmetijske panoge. Ekonom jo mora dobro obvladati. Le glejmo! Okraji Celje in Čakovec imata 5 odstotkov, Maribor desni breg i( odstotkvo, Ptuj in Ljutomer po 7 odstotkov, Šmarje 12 odstotkov in Maribor levi breg celo 14 odstotkov vinogradov. V vseh teh okrajih je pa prav tako važna tudi živinoreja, je prav tako važno poljedelstvo in je važno sadjarstvo! Okrajni ekonom bi moral biti v vseh
teh 4 glavnih panogah dobro izvežban. Je to mogoče? Vprašam javno, naj se zglasi tisti, ki si upa prevzeti ekonomat n. pr. za ljutomerski okraj in to mesto glede vseg panog povsem izpopolniti!
G. Sustič meni, da sadjarstvo pri nas ni visoko razvito. V tem pogledu si ne usojam pravice soditi. Besedo prepustim g. prof. Priolu kot strokovnjaku. Citiral sem le njegove besede.
G. Wernig zelo obširno dokazuje, da mora živeti* strokovnjak med ljudstvom (ekonom ne pa v centrali specijalist). Kar se tiče »centrale« sem že gori omenil, da me g. Wemig ne razume. Potovalni učitelji bodo stanovali tam, kjer bo za njih delovanje najugodneje. Za mariborsko oblast n. pr. v Mariboru, Celju in Ormožu, torej v nobeni centrali. Trditi, da živi ekonom med kmečkim ljudstvom se lepo sliši, pa ni res. Živim tam, kjer stanujem, kjer spim, kjer redno jem itd. Okrajni ekonom v Mariboru, Ptuju ali na Laškem je prav tako v gostilni, čita svoje časopise prav-tako v kavarni in stanuje pravtako med meščani kakor bodoči potovalni učitelj v Ormožu, Celju ali Mariboru. V tem pogledu ni razlike! Niti ekonom niti potovalni učitelj ne živi med kmečkim ljudstvom, tega tudi nikdo ne zahteva. Treba pa je, da tako eden kakor drugi čimbolj deluje med ljudstvom. Tu pa je potovalni učitelj še na boljšem, ker ni toliko vezan na uradne pisarije, kakor okrajni ekonom kot referent na glavarstvu.
To je moje stališče z ozirom na to, kar navajajo gg. v svojih odgovorih na moj članek. ■Narodni dnevnik je pred kratkim objavil serijo nadaljnih člankov, ki pa niso iznesli novih misli, razen nepotrebne in neumestne debate o šolski kvalifikaciji.
III.
Ker zavzame razprava o vprašanju ekonom-vseznalec ali potovalni učitelj - specijalist že večji obseg, naj se nakratko dotaknem še nekaterih sporednih vprašanj, ki so bila načeta čeprav ne spadajo neposredno k predmetu. Poleg glavnih vzrokov nedovoljne uspešnosti sedanjega delovanja strokovnjakov, to je mi-zerna plača, nezadostna materijalna sredstva za udejstvovanje med narodom in (po mojem mnenju) neprimerna sedanja podela poslov se navajajo še drugi vzroki* Tako navajata i g. Wernig i g. Sustič škodljivost neprostovoljnih premestitev iz okraja v okraj. Soglašam! Kdor količkaj pozna podrobno delo kmetijstva v ■ vseh panogah ve, da je vse delo tesno spojeno z osebo strokovnjaka. Zdi se mi, da ni druge st ra k e v javni službi, kjer bi bila premestitev tako škodljiva kakor kmetijska. Razpravljati o tem pa je le bolj teoretičnega pomena. V zadnjih letih nisem do-znal za noben slučaj neprostovoljne preme-slitye okrajnega ekonoma, vsaj v mariborski oblasti. V tem pogledu pač ni pričakovati spremembe!
Na zelo kočljivo polje se poda g. Sustič, če sproži vprašanje političnega udejstvovanja kmetijskih strokovnjakv. Pravi:	»Mnogim
političnim faktorjem na deželi ne gre v glavo, da se ekonom ne sme niti najmanj udejstvovati tudi politično, ker so drugače strokovni uspehi med našim politično zbeganim ljudstvom izključeni. Ekonom, ki se politično ne .udejstvuje, se ravno s tem lahko tiho za-m®r> na vse strani, ker po nazorih nekaterih političnih prenapetežev je vsepovsod glavno
—	politika, šele daleč za to pride gospodarsko delo.« Na videz to vprašanje sploh nima zve-ve z našo razpravo. Vendar pa je resnica, da ni noben javni nameščenec tako zelo navezan na zaupanje najširših slojev kmečkega ljudstva, kakor kmetijsko strokovnjak. Priprosto ljudstvo težko loči strokovnjaka od politika, ce sta oba v eni osebi. Za uspeh njegovega udejstvovanja je torej želeti, da si to zaupanje ljudstva ohrani..Mislim, da bo to najlaže, če ho v javnosti nastopil vedno le kot strokovnjak in nikdar kot politik. Toda p tem so mnenja gotovo zelo deljena. Saj tudi ne gre kmetijskemu strokovnjaku političnega udejstvovanja zabraniti, če si ga želi. To bi nasprotovalo modernim nazorom o demokraciji. Za stroko kot tako je pa le najbolj koristno, če je strokovnjak čimmanj politik.
Zaključek:
Za svojo osebo vztrajam mimo vseh nasprotnih mnenj, na stališču, da nam je treba za vsako nafiih štirih glavnih kmetijskih panog par teoretično in praktično dobro izvež-banih potovalnih učiteljev. Okrajnih ekonomov ne rabimo! Grem celo dalje! Za nekatere posebno važne specijalne graije bi rabili še posebne nadaljne specijaliste, n. pr. v mariborski oblasti za hmeljarstvo, v obeh oblastih za mlekarstvo in za obe oblasti skupaj za konjerejo.
Toda to sb podrobnosti!
Potrebno pa je, da se vprašanje do kraja razčisti. V to bi pa najbolje služila od g. tovariša Sustiča predlagana anketa. Ob priliki letošnjega občnega zbora kmetijskih strokovnjakov v Celju bi bila lepa prilika za to.
KRATKE VESTI.
Trgovinski minister Zedinjenih držav Hoover bo kandidiral za predsednika.
Angleške strokovne organizacije bodo prekinile stike s sovjetsko ruskimi. Zadevni predlog je bil sprejet na kongresu angleških strokovnih organizacij v mestu Edinbourghu z 2,510.000 glasovi proti 620.000.
Nameravan atentat na Kemal pašo. Ob priliki aretacije skupine banditov v vilajetu Smyrni so razkrile oblasti, da 'so nameravali izvršiti na Kemal pašo in več članov vlade atentat.
O	ameriškem letalu »Old Glory< še vedno ni nobenega sledu. Strokovnjaki izjavljajo, da je upanje, da bi se iletalo še našlo, takorekoč ničevo..
V boj proti kliki SDS Vsi na volišče!
Za hranilne vloge jamči poleg premoženja
sojila na zemljiSča, po najniiji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplačno.
Ameriki, denarju nedo-ietnih, ki ga vlagajo sodišča, ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja, posveča posebno pažnjo.
ms m SE MESTO CELJE
z vsem premoženjem in vso davčno močjo
lija Erenburg:	'20
Ljubezen Jeanne-e Ney.
(Iz ruščine prevedel Š. L.)
' 1‘2.
0	vseh prednostih slepote.
Halibjev se je napravil naravnost v Gabrijelino sobo. Nič več ko trije tedni niso minili od dneva njegovega prvega poseta pri gospodu Rajmondu Ney-u, vendar so pa J rij e tedni dolga doba, še posebno za človeka s talentom. Po tem, kako samozavestno se je gibali med poti in koti labirinta, kako spoštljivo in obenem domače ga je pozdravljal odpadli nos, kako so se vedno razlezli v smehljaj podbradki samega gospoda Ney-a, po vsem tem, in še po mnogem drugem je bilo jasno, da je napravil azerbejdžanski petrolej svoje delo.
— Oženil bo Gabrijelo in vložil ves svoj kapital v moje podjetje, — je mislil, božajoč blagajno, zadovoljni papa.
— Najbrže bo edini, ki je sposoben, da me prekani, — je govoril svoji soprogi ponos in opora zaveda, detektiv Gaston.
— Kmalu bo naš gospodar, — so škripala topa, rjavičasta peresa, obnovljena po receptu gospoda Ney-a.
HaMbjevu se ni mudilo. Drhteč od slasti ob misli na bodeči užitek, se je pripravljal, da bo paral jekleni trebuh mistične blagajne,
ko bo prišel čas. Edino-le misel o Gabrijeli ga je malce motila. Tako ali drugače, pa se bo le treba oženiti s tem slepim izrodkom. Ključek od blagajne počiva pod blazino zakonske postelje. Ženiti se, to je lahko. Saj je opravil se noč v kajuti, z Angležinjo, podobno plešasti podgani. Tudi dekle nima nič proti temu. Kaj je to njemu, zapeljivcu svetskih levinj, — pripraviti nesrečno idijotko do tega, da se vanj zaljubi! Ona pač lahko vzame za rajsko milost vsak njegov dotikljaj. Vse to je seveda v resnici tako. Pa kljub temu si je moral Halibjev priznati, da se bedasto, sramotno boji neke slepe punčare. Če ga pogleda s svojimi sinjimi, nepremičnimi očmi, se on zmede, se vznemiri, vrti na stolu ali pa skriva svoje roke v žepe. Zoprna malodušnost! Čas je, da jo premaga!
In glej, danes zjutraj, ko je sedel v udobnem naslonjaču v brivnici in mižal od slasti, ko je brivec vodil mehki čopič iz jazbeeje dlake po njegovih nežnih licih, je Halibjev premišljal načrt generalnega naskoka. Škarje so prijetno cvrčale, kakor murni, kolinska voda je spominjala na tropičen dešek, slavnostni obraz brivca, ki je z voščeno svečico ob-žigal končke svilenih, halibjevskih las, je pa nekako poudarjal vso važnost, vso subtilnost klijenta. Za večer je imel pripravljeno pikantno večerjo s Tonette iz »Folies-Bergeres«. Ali ni torej življenje prekrasno? Vse bi še
bilo, samo ta slepa ... Ne, treba se je odločili! In ko je brivec začel s posebno ščetko gladili veličastne obrni ruskega -princa , je Halibjev že zatrdno vedel, da bo danes delo dokončal.
Odločno je stopil v Gabrijelino sobo. Zdelo se je, da ga je slepa ljubica že pričakovala. Že davno se ni več bala tega dobrega mo-žemca, ki je vsak dan prihajal k očetu, se zveneče, nehudebno smejal, prinašal Gabrijeli čokolado in ki ni bil ne zamorec in ne zločinec, ampak le očetov prijatelj, prijatelj strica in dober duh družine Ney-evih. Ugajal ji je glas Halibjeva, širok in poln, kakor brezskrbni inajsk grom. Kadar ga je srečala, se n.u je zaupljvo, otročje nasmehnla. Kadar se mu je zahvaljevala za bonbone, mu je govorila: »Vi ste dober, Vi ste s pravljice.« Od groze
1	rvega srečanja je ostalo samo nekaj: Gabrijela se je bala njegovih ostrih, ovijajočih se rok. Ko je Halibjev nekoč ob slovesu nekoliko zadržal Gabrijelino roko, ni vzdržala in je s krikom bežala iiz sobe. Ga je li pričakovala danes? Na vsak način je zasijala od radosti, ko je zaslišala njegove trde, krepke korake.
Kako je vendar lepo lo slepo dekle iz ulice Tiboumairy, Halibjevu pa zategadelj ni do tega, da bi jo občudoval. S stisnjenimi od mrž-nje zobmi ponuja dekletu šopek rož.
— Kaj je to? To diši.
— To so cvetke, to so najlepše, najdražje
i	cvetke, to so rdeče rože. Vam sem jih prinesel, Gabrijela.
Gabrijela ne ve, kaj je to ,>lepo«, vendar pa je sama še lepša, ko vzame šopek. Ne razume, kaj pomeni beseda »rdečsama pa rdi od drhtenja.
— To je zame? Vse to je zame? Vi niste človek. Vi ste — princ.
Uboga Gabrijela! Njej ni namreč nihče nikdar prinašal rož. Poznala je le pisarno, kjer je dišalo po potu in svetilnem plinu. Mislila je, da je samo čaroben dvorec lahko boljši kakor pisarna. Oče in Gaston z odpadlim nosom sta bila zanjo najboljša človeka na svetu. Ko je bila ona še punčka, ji je soseda čitala pravljice Perzot-a. Več pa v življenju ni spoznala. In glej, zdaj je zanjo pri-šia sreča. Kako težko diha! Kako zbadajo trni njene zmedene prste!
— Rad bi se z vami [»ogovoril Gabrijel* Moje življenje je žalostno. Sam sem, popolnoma sam. Vi imate očeta, ki vas ljubi. Ja* pa nimam nikogar, nikogar na svetu.
Ne, Halibjev je v resnici artistična natura! Ne bi bil lahko samo pesnik, ne, v njem po-giba tudi sveti dar igralca, j Poslušajte, kako glas drhti! Gabrijela sliši
i	v njem nove zvoke, kakor da nekdo z nožem
i	udarja ob kozarec. Ve, da tako govorijo ljudje, ki bodo zdajpazdaj zaplakali.
(Dalje prih.)
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnem zavodu, ki obstoji že 64 let
CELJSKA MESTNA HRANILNICA
V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pn kolodvoru)
M v Konstrukciji sos
Josip Petelincas
Šivalni stroji in kolesa
Gritzner, Adler, in Phdnix.
-■	-l	Najlepie	opreme, pouk v vezenju
^	\	brezplačen.
Nizka cena tudi na obroina plalila.
Ljubljana
ob vodi blizu PreSer-novega spomenika.
SfiSBiiKESBZS^
W E C K
čaše in aparati za ukuhovanje so _ najcenejši, ker so najboljši. Znatno znižane cene. Ugodni pogoji! Tovarniška zaloga:
Krekov trg 10 pri tvrdki Fruktus, Ljubljana.
V IHOCiT
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi
najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
Zahtevajte ponudbo« t—s Telefon Itev. 2389* Tehnično in higijenitno najmoderneje urejena klsarna v Jugoslaviji« Ljubljana, Dunajska cesta it. la, U. nadet*
m aravftvo. »UK»W ■ Isitah a svetekJ	- - Širite - -
V* UUMJANA	»Narodni Dnevnik"!
Odda se
velika, zračna soba z električno razsvetljavo in posebnim vhodom. Naslov pove uprava lista.
MALI OGLASI.
Za vsako besedo se P)*** BO par. Za debelo tiskan« pa Pin 1~-
Akumulatorske
naprave
svinčena usedlina in pepel, stara med, baker, cink. Kupuje se vsaka množina. >Calin< k. d. Zagreb, Mandaličina 1.
Prodam
salonsko suknjo. Naslov v upravi lista.
Premog - čebii
Wo1Iot« t/IL - T*1*L 4S
DANA GOLIA-KOBLER-JEVA. Privatne klavirske
ure. Informacije vsak dan od 11. do 1.. Mestni trg štev. 7/III.
indigo papir, barvni trakovi, barva za štampiljke dobite vedno najceneje pri
L UD. BARAGA, Ljubljana
Šelenburgova ulica 6/1.
STEDIONICA)
Psttsi lak. 10.533.	UstMDVtlMi Mi
tata 1181. TeleIon št. 2016.	(ORADSKA
LJUBLJANA, Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja nad250milijonov dinarjev
inraieaa vtoae na hrauttoe knjižice kakor tudi na tek, račun, in sicer	Rženega	denarja
proti najugodnejšemu obrestovaniu. Hranilnica plačuje zlasti za vlogg | Md 1000 milijonov kron E«n računu naiviSie mo v '
, t . X. .... iBctncas l»r«BHBllB89« premoženja Se mesto Urtl**« tanstvo is n« vloge ts »bresti, M ttkočw retmia, I« w«a kot kjerkoli drood, kaiJara« ^	^	urkyeoi	|„	ottiae	občinski	denar.
1 vsem pratnažeBja« tar davlae bmQo. Vpm redi tafa nalagalo prt ntai sedJR« danar nedoletnm, rupne**
Naši nitki » Ameriki naleaale svoje prihranke saini v ■»Hhrairilnld. ker le denar tu popolnoma varen
......IV..- -	Vlril-I.	Hr.l.k-	-	Z.	U*«™	>M«rk„,<	Aml,.|	8,.,r.	Vrt	,	LilMIul.