L«t0 xvn._4. aovwbra 1907._8tav.l»-
DOMOVINA
Glavai zbor »Narodne stranke".
Sijajae m jo iirriil dragi glavni zbor .Narodu stranke"! Veliko ud MO udaldtaikov j« okoli eujste ara dopolisa aapolnilo prostorno dvorano mljsksgs .Narodaega doas". Ia cele Spodaj« Štajerske. od uloao Mara, od kalaa Drave, od pohonklk gora, iz mis-liajako doline, ia Ssvinske dolino, od Saro, ia sslnčnik Sloreaakik goric ao prikiteli uapaiki ia soaiiljeniki stranke. Veaelo je bilo gledati cret spodnjeita-jenkaga kmetovslstvs, razamaiitva, trgovstvs ia obrti podajati ai r brataki ■logi roko u skupno, plodonoano delo k velikim ciljem. Po enoletnea, trdem ia napornem dela u je poerečilo namerama malo učetnim borite!jem in aoaiteijem itrankiaib idej doeeči bar-aoaiien ia aloten naatop nek aapred-aik slojev v deteli u narodu in go-tpodarake noje koriati. Bilanca akoda ki bila ta: videlo njo, dajebUadaten enoleten trad; uapaaje t umib sebi m je poritalo, ko rnno videli, koliko je vstrajao delaraik ia zvestih somiilje-nihov; ni u vet teoretiziralo, začrtala n n j ara a, trdna pota pozitivaega dela u narodnopolitičnem in | darakem polja. Padla je besed skodn, da je bilo treba sstvsriti raz-poloteaje, amevanje po deteli u rano aarodaogospodarsko delo — in to je bila po aalib mislih pran ba Umeranje je takaj — sedaj pa k vasjs, k zgradbi trd se asrodoogospo-darsks organizacije. Ta jo n spodaje-ttajerake Sloreace tirljenjaka potreba Ako ae hi .Narodaa stranka" v prvem Ma aičeaar dragega storila, bi bils is samo to velika njena zaalaga, ds js otresls praznih sarodnjaikih fraz ia rasasala med narod misel, da je aaie narodno vpraianje gospodarsko in so-cijalno vpraianje vobče.
Btzojavaih pozdravov zbora doilo vdihe od vseh strani Tn t a jamo bnojavai pozdrav gg. dr. Krefta, Strnite in aomiiljeslkov od Sv. Jnrjn ob Siavaid, pozdrav narodno-rndikalnik slovenskik visokoiolcev s Daaaja, pozdrav sto eomiiljeaikov, lenih trgovcev ia iosarjev ia gotajegrajsksga okraja K levsrja, Žmaaca, Zavoloviaka ia .ruta. pozdrav akadem. d .Triglava", dr. Kidriča ia izvrievalnega odbora aarodaoupredu straaka aa Kraajskom.
Zbo, orasje je otvoril g. dr. Veko-slav Kaksvec, pozdravu zborovalca'ia jik poaval, aaj vatsujo v znak aoialja nad smrtjo dveh dsiavaih ia odličnih aomliljsoikov strsnhs: gg. K. Skoieks ia Vek. Strmieka Nato n določi podani ni.
Pni ja peveril g. dr. Baiii
kmečkem vpraiaaja Kratko, jedrnato poročilo je vzbudilo opravičeno navdaieao odobravajo. Viddo se je, da m je stranka rano v kmečkem vpraiaaja, ujaajaeiem sedaj u Spod. Štajerjn, posebno her motijo kmečko prebivalstvo razliiai .prijatelji" is Ptaja ia Maribora a svojimi .programi", prizadevala etoriti kar ujveč ia da d jo^ravao v tam vpraiaaja postavila letos kraaae pozitivne cilje. Jedro predavanja podajajo sledeče, jedaoglasao sprejete reooladje:
I.	.Narodna straaka" vatraja pri svojem ksMčkem programa ia siesr posebno glede zahtev nasproti drtari, deteli in javnim saslopom
'osebno ps povdsrja aajas zahtevo, ds n aradi pošto pas je pri političnih oblsstvih tako, da ko adraalo nsrodaostaim ia gospodarskim koristim dovsaskega ljndstva s oziram aa si-garasst, javnost, ceaaasd ia akrajiaaje celega postopuja
II.	Glavai sbor .Nsrodu straake" smatra u nujno potrebo, da so satanovi u slovenske dežele v obrambo slovenske posesti in v poopeievsaje kmečkih koristi posebna .Poljeddaha
t" u naksp la parcelacijo sestav.
III.	.Narodaa straaka" odobrava, da n aaajejo pod okriljem aad političnimi strankami stojsče ..Zadratae Zveze" celjske večji ia maajii kreditai uvodi; izraža ps masa je, da n morajo večji kreditai uvodi prilagodili kstečkim potrebam s test da avedejo dolgotrajni, ueodpovedljiv amortisačai kredit; maajii kreditai uvodi pa aaj glodajo ae u podeljevanje kredita, ampak taii u ajega plodonoano s po rabo ter aaj skala jo povzdigaiti treznost ia varčnost msd ljudstvom s vsdaim navajanjem k vsrčevssjs.
IV.	.Narodaa straaka" kmečkem zadraiaiitva vaia kmetijstva, zato d stavi salogo, ssts-aavljati ia vsdritavati kmetijske drage aajrazličaejiih vrst Pred i Se saj obrača vso pozornost živinorejskim, paiatikim. sadjerejskim ia vinorejskim zadregam
Taii ksMtijske zadrege u aaj sstaaavijajo pod okriljem .Zadružne Zven" csljake.
V.	Za proepevaaje kmeUjstva je
izobrazbo kmečkega IjaMii. Sossii-Ijeaiki .Nsrodu straaka" n valed taga posivljajo, da s sstauvljaajsm kajiioie, kmečkik bralnih draitev, a predavaaji ia aapredaim ia strokovaim časopisjem iirijo sploiaa in izobrazbo med kmečkim IjnMvom
v St Jurju ob Jatai
poroča občiaam ia okrajaim zastopam da a pomočjo delele ia drtave sstaaavijajo kmetijske zimske ia aadaljo-valae Me.
VI .Narodu straaka" priporačs ustanovitev kmdijskik podratsic kmetijske dratbe Kajerske aa slovensksm Spodajem Štajerskem, ker ls s tem postane domsko taajsrsko kmetijstvo ddtfco podpor, katere dakivaje Bsmd ie iavao ia ker ka lo o tam mogoče
slovensks ia Dragi jo i ijea, g. drtavai poslaaee Franc Raklok. Uvodom svojega govora ja podal kratka, jaaae sliko s ustanovitvi obeh drtav-
ibsv ia ja da ai prdls do tako
vssk slovenskih ia jago-
ia komsnieMjnoM gg. dr. 8a-
sMi>> ia Kovoiea (Viharni pfaj In psnaatklidji Sigaatara dri. sbora ja sedsj taka, da odločajejo asmika straake, kar ao Slovsai razbiti r veliko večinoma brespomsmbaih frakcij. Glede aaredao politiiaik tetenj stojimo Slovead Tu svojem starem staUMa, katanga smo ie zavzemali pred 40 isti, sioveaakik taborov: mi zahtevamo jedaakopravaod s Nemci ia dragimi aaradi v uradih ia Mi Urad-aiiko vpriHaaje ja sajaktaalujie aa-rodao-politično vpraiaaja Spod. Stajerjn Ia vead. tn Slovond kres vsaka saalombe pri vladi: Prade odločajo pri aameHaaja aradaiitva po slovenskem Stajerjs, mi
Da is ai jsgoslov miaiatra-rojaka, je kriva aeediaoat aaiih po-slancev.
G. ptslsasr js aa te prepotrebaem izpopolnjevanja slov, iolttvs glede sredajih M ia raeučiliiča. Zlasti občutno je poaaaj-kaaje slov. obrtne iola glade stavbarstva Naie želje glede i sporočile potom aačelstva klaba jažaih Slovuov vladi
Pomembu pa ja si asmera razdeliti račje kresovi ae t okrožja. Vlada motivira to aro jo aa-mero s tam. da u n pri aamestaijak račjih kroaovta posli tako posuoMi da u jik m more dovolj kitro rvia-vati; potniku je deceatralizadja deželne aprava Okroija ki imata svojo okrožns ssstope, U M delovsli v sa-koaodajsksm odra kakor deMai sbsrl V severnih avdrijskik pokrajiaah, aa Čeikem ia u Monvakem misli vlada lotili deželo t aarulaMss okroija: aa Spodaj! Stsjsr mara akva-Ijati iatol Zatorej aaj sahtavajs ločitev od Oradca M občiaski ia okr.
> ljastvopas
8 tam dobo poslanci trdao opora ia ismbo, m to morejo »iVvitl uvaja zahteve aa la v taj velevsiai sadsvi ampak povaad. .Delajmo s sdreis-aimi motal — la v tam jo kslstaud aarsda" ja skleaU gosp. drl postaasc svoja izvajaaja Pritrjevalo ma ja val lat trajajoče edehravaaje ia pla-sksaja
Tretji govornik ja M gaapad J. Smartalk. Govoril ja o stanja slav. tofintn. Mutrije is okitaiKri m Spodajem Štajerskem Govoril Js tadi okMno a aovem obrtnem rada la aa savasmsl u obrtno lolatva V ostalem pa spimarjsmu, da j* priobčil g. J. Smartalk a Mi tvarial ovoje pvada-
skam shoda v Ljabljaai v .Dsmoviai". G. Ihamlslk ja predlagal sledeče rano-ladjo, katera n Ja tali tuglfii
.GUval sbor .Nsredae straaka" aa Stajsraks izraža Maa prspričasjs, da Ja spisiai aapradsk itajerekik Bta-vaaesv odviooa od upnika slsvn sksgs trgovstvs ia akrtaHtva u Štajerskem V ta sszkb bo podpirala .Narodu straaka" nako dobro trgovsko ia obrtaiiko, stanovsko ia strokovno orgaaizscijo, pmkaa pa ka delovala aa ta, da doki trgovstvs ia obrtaHtvo propotrebno strokovno ial-stvo, M da n satanovi psaakaa trgovska ia okrtaMka zbornica u Spod. Štajersko.
.Narodu straaka" ko tatits sa nsm, kar js v prospsk sslsms trgovstvs ia sbrtaMtva, zlssti ss ba psta-govala n dobra pramntss snu ia ta pred nem u islsaaliao zvsso sd Ba-čios u Pski io Gornjsgsgrndn in tadi od Si Patra preko Vnaak^a v
Danainji glavai zbor .Narodu straaka* tadi a veseljem pssdravlja dsiovasjs doveukik strank u Kraaj-
dsmijo" v Ljsbljssi ksr vidi v sdhra-
O lalakam vpraiaaja Js govoril gospod sada&tslj Briaar. Is-rajal Jo sledeč« Vu 'sta aa psija sredo jega ia atnkavasga tolstva ja la pnd aami Kdiaa Ma. katan Ja ka-Ukortolike aala, Ja Ijadaka lata. Tri-tad M je ie t veljavi M MU zakoa — a aala Ijsdsks ista is ai prida dO min. Zlsati letos ja maago
taista u njo od dssms ia isvs,tjodsks tata je bila vsema kriva. Psssksj u
Kaj
■tn kasni za šolske zamude narekujejo? (Burni klici. .Pasji bič!-) Gosp. nadučitelj odločno »Trne taka neču-vena obrekovanja in se nkvarja na to s ponemfavanjem nslega tolstva ob mejah, s delovanjem e. kr. .Sehnlvereina-, s nastavi; m jem nemikegu učiteljslta ta slednjič s splošno pavz-digo Ijadskt Me. katera bo letala .Narodni stranki" zmiraj na srca Da je šolski program .Narodne stranke" pravi, kaže to, «a so padH pa njem načelni nasprotniki šole, »Kmečka sveaa" in častita duhortUaa. „Slov. Gsapodar" jo napada zastraa pouka v asaričisl in mira« tlela, I* se p* taplja tisoče Siovencev v nemškem morju: njemu ja aajvalaejie ubiti .Ni-rodno stranko"! Hujska proti ioli, da je brezveraka; mi ne čutimo tegn in vstrajsmo pri zahtevi aaj ostaae v veljsvi sedanji iolski sakon. kateri pa se nsj izpopolni. ..Svobodna kola" je pri nas strašilo, na iztrebljenje vere ia verskih čustev iz otroikih duš ter odstranitev verskega pouka ne misli nikdo. Koaečao povdarja govornik potrebo skupnega dela med domom in iolo ter predlaga resolucijo, ki je bila enoglasno sprejeta:
Mi vstrajamo ni šolskem programu katerega smo lansko leto razvili o o priliki astanovnega občnega zbora naie stranke ter hočemo z organiziranim podrobnim delom stremiti za vresničenje istega
Zdravemu razvoju ljudske šole, ki je na Štajerskem ialibog do danes edina panoga šolstva, katere smo deležni tudi mi Slovenci, hočemo posvetiti vso pozornost.
Pri tej priliki moramo odločno ssvrsčati hujskanje in sumoičenje zoper ljudsko šolo in narodno učiteljstvu, kakor tudi vsako stremljenje po pre-osnovi ljudske šole v nazadnjaškem smislu.
Najodločnejše tndi protestiramo zoper sistematično zapostavi jen je in ponemčevanje slovenskega šolstvs ter bomo storili skrajne korake, da priborimo slovenskemu šolstvu postavno zajamčeno enskopravnost.
Krajni in okrajni odbori aaj pazno motrijo šolske razmere svojega okoliša ter v vsaki tozadevni nepostavnosti ali krivico točno in stvarno poročajo strankinemu osrednjemu odboru, ki stori potem nadsljne korake.
O delavskem vprašanja je poročal g. L FurlanL Stališče narodne stranke je ostalo v bistvu ono. katero je zavzela v t«m vprašanju ie na ustanovnem shodu 8. dec. 11. ter je bilo izrečeno v dotičai resoluciji. Narodi, j stranka stoji kot demokratična stranka vedno na strani gospodarski slabejšega v boju sa socialne in politične pravice. Podpirala bode teinje delavstva, da. se pravično uredi pravno razmerje med delavci ia delojemalci, da se določi delavoa doba, izvede in spopolni zavarovanje delavstva vseh strok, tndi kmetskega, uvede starostno invaliditetno zavarovanje, kakor tudi zavarovanje za brezposelnost; da se institaciji obrtnih nadzornikov podeli eksekntivna moč. Podpirala bode zahteve poltene razdelitve davkov in odprave iadirektaih davkov, ki posebno tiščijo delsvski stan in sploh revne sloje prebivalstva. N. str. bo sahtevala strokovnih iol, kolikor jih je našemu delavstvu potreba, da se nsposobi sa konkurenco s strokovno izurjenimi delavci dragih narodnosti ter stremila za tem, da se delo aa Slovenskem koncentrira v slovenskih rekah in aa tak način sapreči izseljevanje našega ljudstva v Ameriko ia drage neslovenske kraje. N. str. bode podpirala aatialkoholsko gibanje med delavstvom tsr vzhajala v a jem smisel sa rasamao gospodarstvo s svojim sa-služkom. časom ia zdravjem. Za alkohol
se zavržejo miljoni na leto; td miljone bi morali potrositi za boljšo hrano, boljia stanovanja in obleko. Za knjige in časopise, za pončna potovanja in učne tečaj«, s tem bode nsie delsvstvo pridobilo v nsrodnem in materjalnem obzira. Refereat je še omenil aa kratko delavske stranke, katerim pripada slovensko delsvstvo ter ml aoia je med temi in naredao stranko, katera ostaae tadi nadalje verna svoji I. L sprejeti resoluciji.
Popoldan je prvi goto ril f. dri. poslanec Vinko Jeiovtik o nalih narodho-gos podatkih teiajah in državnem zboru G. poslaaec, burno pozdravljen, raslega prav poljadno ia z mnogimi vzgledi iz lastne skušnje najnujnejše kmečke potrebe, katere vsebuje program Narodne straake ia o stališču državnega zbora k posameznim zahtevam. Povdarja važnost velike sknpine kmečkih poslancev v državnem sboru in dejstvo, ds si je vzels ta skupins med svoje zahteve tudi zahteve, kakor jih stavi Narodu stranka in vse avstrijsko drugonarodno kmetovalstvo. Omenja tudi. da stoji na stališču, naj prevzame plačevanje učiteljstva država, da se s tem nekoliko olajša deželam breme in govori slednjič o novi deželni lovski postavi. Isvajanja poslančeva so vzbudila splošno zadovoljnost navzočih, ki so ji dali izraza v navdušenem pritrjevanju.
G. dr. Kukovec omenja, da se je g. poslanec Roblek zelo potrudil, da se je vsaj z izvršilnimi naredbami nekoliko porajala krivica, katero je prizadela hmeljska postava Savinčanom. Dosegel je tudi. da bo obiskoval Savin-sko dolino poseben zadružni učitelj v hmeljarskih zadružnih zadevah.
G. dr. Stike r poroča nato o stanju •Narodnega Lista". List šteje sedaj 2400 plačanih naročnikov, a bo to število naraslo do januarja gotovo na 3000. Da se pa postavi list na realna tla. se je ustanovila ..Narodna založba", zadiuga za pospeševanje narodnega tiska na Sp. Štajerskem. Zadruga ima v programu izdajanje knjig vseh vrst. časopisje, izvrševanje knjigotržke obrti, in ustanovitev lastne tiskarne. Najprej se bo pač ukvarjalo z izdajuniem .Narodnega Lista", kateri pride v njeno last Zadružni deleži znašajo 10. 20 ia 100 kron ter jamči vsak ladružnik za dvojno vsoto. Konečno poroča govornik o stanju »Narodnega sklad*.
Splošno obiirno poročilo o stanju stranke, delu v preteklem letn in njenih bodočih nalogah je podal predsednik stranke g. dr. Kukovec. Omeni najprej, da PNarodna založba" n e pristopi k celjski »Zadružni Zvezi", da se Zvezi ne bodo delali očitki, ki so pa sicer ničevi v očeh vsakogar, kdor pozna zadružništvo/
Organizacija Narodne stranke v velikem stilu je sedaj dokončana. Dobila je po vsej deželi trdna tla — z uspehom smo lahko zadovoljni. Nato označi govornik v kratkih besedah delo okrajnih odborov in omeni tudi. da je bil oni mir v strankinem delu na zunaj neposredno po volitvah le posledica velike utrujenosti, katera se je lotila mnogih po burni voliln. dobi. ki je stavila na posameznike na„ višje zahteve. To i o ozuačili nasprotniki kot znak umiranja, a današnji krason shod dokazuje, da še zelo čvrsto živimo in bodemo še čvrsteje živeli napi »j. (Živijo klici)
Narodna stranka je v prvi *rsti narodna, slovenska stranka. Ni mogoče pretehtati sedaj koristi, katero je imelo njeno delo, ni pa tndi potrebna Žlo-b.uranje političnih slepomiiarjev preziramo s pomilovalnim nasmehom. (Prav je!) Slovenstvo se ne sme zadovoljiti ssmo z obrambo, treba je tadi prodiranja, pozitivnega dela: tega bo stranka podpirala, kjerkoli bo mogoče. Nasproti
delu posameznikov je zauesla stranka v deželo smisel organiziranega delu — in ud gotovo ne izostane. V boju proti nemštvu smo se otresli prejšnjih dostikrat neplodnih pota** - skušali pa smo zs Jto ojačiti smisel za delo v korist samim sebi. da bodemo tem potem, mirto in brez sovraltva. dosegli v polnem obsegu kar aam gre •
Razmerje proti Kmečki sveži je pa za aas tiedeče: mi bodemo nupade mirno odbijali, mislimo pa, da bodo posledice gonje proti naa nadele la dn-bovaiitvo ssmo. Mi se aa borimo proti veri ae proti JubovniŠitU. pač pa se kari politika joče la sa Mitično močjo Strmeče duhovništvo z vso strastjo proti nam. Ako duhovništvo misli, ds je dobro, pa naj nadaljnje.
Proti stranki, ki je ostala mirna, zsvzemsmo to stališče: ljub nam je vssk. kdor sodeluje — sicer pa jih pustimo mirno živeti, ako ne smatrajo udeležitve potrebne. Gibanje drugih naprednih strauk po Slovenskem zasledujemo simpatično, v kolikor strme za istimi cilji kakor mi. Delo stranke ksže tudi to, ds je v enem letu svojega obstanka priredila 169 shodov. Trdno smo se odločili pričeto delo krepko nadaljevati; splošno pa nam bo povsod veljalo načelo: ustvarjati in ne razdirati.
V	pogovora, ki se je razvil, omenjamo predlog g. dr. Karba. naj se uredijo doneski posameznih članov stranke, da ne bodo nosili nekateri prevelikih žrtev in željo po intenzivni podrobni orgsnissciji. G.dr.Znbukošek želi. ds bi se prirejali kmetijski poučni izleti in potovanja na Dansko, (Vško. Švico, k velikim poljedelskim razstavam itd. s pomočjo državnih prispevkov. Na to odgovori g. posl. Roblek, pa poljedelsko ministerstvo misli na ureditev poučnih kmetijskih potovauj v skupinah iu bo dovolilo tudi podpore.
G. prof. J ost govori o srednjem šolstvu na Štajerskem. Kranjski Nemci so dobili v jednem letu kar dve popolni gimuaziji. Štajerski Slovenci pa nimamo nobene. G. profesor razpravlja o razmerah ua celjski gimnaziji in stavi predlog:
»Glede srodnjega šolstva na Štajerskem vztraja .Narodna stranka' pri vseh zahtevah, katere je stavila na ustanovnem shodu v Celju, vočigled temu pa, da je vlada z vso uaglico 20 tisoč Nemcem na Kranjskem ustauovila dve popolni nemški gimnaziji, poživljamo vlado, uaj popravi to Slovencem storjeno krivico s tem. da pol milijona štajerskim Slovencem otvori takoj s prihodnjim šolskim letom popolno gimnazijo v Celjn.
Predlog se je z odobravanjem sprejel.
G. učitelj Čulek govori o sedanjem stanju zadeve ulede kmetijske iole pri Št Jurju, kritizira učni načrt, ki je nesprejemljiv, ker se ni sprejel v njega tudi pouk o vinarstvu. Želi, da se to popravi in povspeši ustanovitev.
V	tej zadevi je obširneje govoril g. dr. Majer iz Šoštanja. Sprožil je idejo slovenske kmetijske šole na Štajerskem del posl. g. Iv. Vošnjak in jo nameraval pridobiti za Šoštanj, ker nima celi tamošnji okraj uobenn višje šole. Te ideje so se poprijeti drugi ?g. poslanci, začela so se pogajanja raznih občin z vlado in konec tega je bil načrt kmetijske šole za Št J ur. Govornik je naziranja. da za domače potrebe zadostuje izobrazba v 9 mesečnih viničarskih tečajih, katerih imamo več, v kmetijski šoli pa se naj pred vsem goji pouk y živinoreji in travništvu. Zahtevati pa spremenitev učnega reda ae bi bilo aa mesta, ker ima deželni zbor potem vzrok stvar »študirati" in
zo pet savleči.
T
naj M J| - '"MM-
G. I. I.einičar Mi. n.J nesle organizacija ..Naroda, zanimanje zn draibo rt Cirila In |hj toda med nujlirie aloje ljudstva. kaj«, bo znalo a Krojim zdrnrim nuTe^f čutom popraviti krivico, katero Mm, draibi klerikalci z nepotrebnim str«, karatvom, ter bo prispevalo aa aje, L tadi po viaarjik.
G.Spladler predlagaub pritrjevanja, aaj aa aapravi ji oni od Cirit-Metadova, mi od MokMjN, drulbe! Na ta predlaga aov odkar, Vj oketoji iz laMaikov St krajevaik «. borov ttraike in ie nekatartk CetjMft,
8. di Hoiič utemeljijo ep* vi cene zahteve ljudztvu po ravaopraa-aouti pri naiih aodiičlb. zlasti pt pn političnih oblastih, kjer m naz Utanii, daazadaevom ne le z odloki, kateri pitani r barbarični in ueumljivi tla. veaMini. temveč tudi z nastavljanjem tujih uradnikov.
G. Rebek Mi. naj bi ue vleia pri imenovanju članov v drl obrtai svet ozirala aa to. da aimajo tloventki spodnjeitajerski obrtniki aobenugu jnv-negu zastopstva, ter imenovala člana, ki bi se zavuemnl za koriati slovea-skega obrtaiitva na Stajerakem.
G. Golaviek iz Grii opozarja na škodo, ki jo deUjo kobilice v laikem ia Indi v celjskem okraju in Mi ureditev ceste ir Grii v Žalec.
Nato zaključi g. dr. K u kovec v celem iesturno zborovnnje.
Nnj hi rodilo lepili sndov in po-mugslo k zmagi narodne in napredne ideje ns Sp. Štajerskem!
Dopisi.
Oaapadarskl shad v Bra-
Zadnjo nedeljo se je vršil j v Braalovt ah gospodarski shod. kate- : rega je posetil tudi naš ueumorni delavec v parlamentu g. posl. Roblek. Razpravljal je o novi provenienični postavi in o njenih- posledicah za sa-vinske hmeljarje. Iz tega odkritosrčnega poročila smo spoznali, da smo storili sebi veliko dobro, ko smo se odločili za tega moža ter tra volili svojim poslancem. Njegovo netrudljivo delo za nn» in njegovi uspehi so mn plačilo iu obenem povračilo za grmade japadov. ki lete nanj in na njegove volilee. Spoznali smo, kaj se lahko doseže. če se zastopnik ljudstva postavi odločno in dela vztrajno. Razbistrilo se nam pa je tndi, zakaj robne naii nasprotniki sedaj in so rohneli ob časa volitve. Sram jih je, boje se tega, da ljudstvo s|ioznu njih nedelavnost in brezbrižnost, kstere posledica je ta, za naše hmeljarje tako škodljiva pro-venienična postava. Kje so bili nuii zastopniki, dr. Korošec itd. takrat, ko se je kovala v starem parlamentu ta postava. Kaj so delali, da se niso mogli, ali hoteli spomniti svojih obljub, ki so jih trositi ob volilni borbi med ljudstva Zakaj se niso potegnili za svojega »preljubega" kmeta ter so molčali, da je postala ta, nam škodljiva postava pravoroočna. G. Roblek je v zadujem hipi, ko je bilo ie skoraj vse zamujena napel vse moči, hodil od Poncija do Pilata ter še vendar dosegel neko olajšavo. Ce je bilo mogoče doseči g. Robleku to olajšavo še v hipu, ko je bilo že vse sprejeto in potrjeno, bilo bi veliko lažje starim nuiim zastopnikom. posebno dr. Korošcu, preprečiti še več in koristiti našemu ljudstva A ti gospodje so ali takrat spali, ali jih pa sploh zraven ni bilo. Saj se poznamo. Pa pokazali so se vendar, nam odprli oči, da sedaj ssj vidimo, spoznavamo in verjamemo, kur so preje vedno hinavsko zakrivali ter nam ssli pesek v oči. A časi so minnli, tema

r ■
O. Roblek «1 je pridobil e nojla (Otona aajpriarčnejie priznanje Nek-jaaji najzveatejii pristali .Goapodar-jerii' eo Itrekli potem maraikatero trpko ne redu naših zvezarjev. ki le iarhejo. kriie, kejakajo in •eraiaodaej ■aai obljabljajo ilate gradore, »tort ia ae aič ter r odločilnih momentih molke ali zgiaejo kot kafra.
e. dr. Karloriek je raiprarljal o orgaaizaciji, idraditri kmečkega ataaa (Nataačaejdo poročilo glej ,Nar. liat"). molil ae Je aa to oaaoralal odbor ta .Kontijako podraiaico" ta rrnaaki Okraj. Predeedaik goep. Fran Briiaik, tapaa r Braalovčah
Izvolil ae je tndi aor okrajai odbor .Narodne atraake", predsednik g. Joeip ClzeL trgor. aa Polaeli.
Jedro, adraro ia plemenito je padlo aa rodoritaa tla. Teč, le reč ie tako poočtjirik tkodor ia ljadatro bo stopalo riije, redno rldje.	&
— la W>)i, Preteklo aedeljo. t J. ti. riaotoka je epriiorilo .Kmet bralno draitvo" r Rogosaiei pri Ptaja gledaliiko igro .Mlinar ia njegova hči". Zaaimaaje ta to igro je bilo telo Toliko ia rea je bila droraaa .Narodnega doma* r Ptaja ahoraj nntlačeao polna Z napetostjo ja čakalo občiaatvo tre-aotka. ko ae bode zavesa dvignila, radovedno. kako bodo reiili nprizoritelji ia igralci arajo nalogo, kajti čadili ao aa, kako ai apaje kmečki dileUntje skoraj brez vseh priprav, aprizoriti taka veliko ia teiko igro tembolj, ker tadi oder ai zadosti velik ia primeromn arejen za take velike igre. Oder je aamreč star ia slab.
Toda, ko ae je zavesa dvignila in amo vidoii ta ssmozavesten nastop vseh igralcev, vedeli smo takoj, da so igralci vsi aa svojem mesta ia da ao kos svoji aaiogi. Naravnost frapiraln jo gledalce dovršena spretnost in nastop Krištofa Črnota (Silv. Šentjure), potem Marice (Micike Raknš) in Koarada (Jote Sever), ki svojih ulog ros niso mogli bolje in čaatnejše rediti. Tadi eloge. posebno teta inpanja (Pnpca Korošec), mati Koranka (Micika Orabar) in grobokop Lnka (Hanzek Kocmat) eo bile v dobrih rokah. Ostale eloge. kakor kmet Matija (Frane Lenard), krčmar Pivek (Alojz Mnhič), ajegova lena (Tretiha Brus) ter dahovnik (lg. Breačič) so bile manjšo, vendar pa so ae tndi izborno igrale. Nad vse Ijabki je bil prizor s otroci in botičaim drevescem (tretje dojenje.)
Sploh je teiko raasoditi. koma naj bi te dalo prvenstvo. Vsa čast takim igralcem, ki se niso vstrešili ne detjn, ne pozne ure in dolge poti ter so hodili teko redno k vajam tar omogočili, da se je igra tako izborno obnesla.
Mlademu drultvu pa čestitamo ua izbornib igralcih in njih uspehu, ielud, da nam priredi v kratkem zopet kako zabavo. Le čvrsto naprej! —n—
Slovenske novice.
Šiajarako.
— Sleveaake gledališče. Dne 10. Hatopuda ae bo igrala v celjskem Narodnem domn itiride junaka burka: •Dva srečnn dnevu". Ista ae je igrala t velikim uspubom na Ijabljaaskem edru in je izvula v občinstvu obilo ■Khn 2 ozirom nu to, da so Ijabljan-tki igralci že pri prvi predstavi teka izborno izpolnili svoje vloge, smo pre-pričani. da bo nnše občinstvu U dnu dvoraao napolnilo do zadnjega prostora" Slovenci. 10. t m. vai zvečer k gleda-Siki predstavi v Narodni dom!
- Pleanl tečaj otvori .Slovensko trgovsko društvo v Celju* v najkrajšem čusu tudi aa nečlane. Kedor ae teli ndelnfcvati tečaj* aaj aa ogiaai pri draitv. blagajnika Albia Andervruld u
tvrdka Kolenc, kateri daje pojasnila ia aprejema oglase do 8. t m.
—	Volitve v glavni odbor .Na. rodne atraake". Poleg aačelaikor 3». okr. ia krnjnik odborov Kar. atraake ao bili izvoljeni v glavni odbor Nar. straake sledeči gospodje: dr. A. Dolar, Ljud. Fariaai. Arm. Gradišnik. Fraajo Jošt dr.«. Kalan. dr. Joeip Kariovtek. dr. Vek. Kukovec, dr. St Rajh. Ir. Rebek, Ivan Prnkoriek, Vekoetev Spiadler. dr. Gvido Sernec, dr. Janko Sernec in dr. Ljaderit Stiker. Ta glavai odbor atraake voli ie izmed sebe izvrievaloi odbor.
—	Koncert r .Skala! kleti" pri Celja. Včerajsaji .koncert" r korist Ciril-Metodovi draibi je bil nepričako-vaao dobro obiskua Bilo je radi obč. zbora Nar. stranke jeko veliko tujcev. Toda kaj naii Ijadje dandanes vee ie imenejejo koncert! Nekaj aaa spremlja ie tako doorovoljuo razpoiolene Celjane nu vaakem takem koacerte, ki nas mora spraviti ob dobro voljo, aamreč aad vae kilava godba, ki stoji ie veliko pod navadnimi navlarJL Ali rea ai mogoča odpomoč? — Vaaj tajcer bi naa moralo biti aram rčerajiajega dne. ker ao ai lahko mialili, da rea s alaatjo poaluiumo tako zučjo godbo, ki človeka rele, ščiplje ia zbada po aiesih, da ae sam aebi smili, pri tem pa ae ridi, kakor ki ree ne imeli ao-beaega zmiala za zbrano godbo.
—	Celjsko porotno aadliče je obeodUo poštnega pota za imarsko okolico Iv. Dvoršaka k 6mesečni teiki ječi, ker je poneveril v 88 slučajik 1133 K 77 v denarja, katerega jo dobil od ljndi. da bi ga oddal ua imaraki polti. — Obsojen je aa letni posestniški uin Št Verhoviek v Dralji vaai pri 2ičah k 6 mesečai ječi. ker je zbodel fantu Sattterja z aotem tako močno v čelo, da je amrl. Verhoviek je ravaal v silobraau ia je ksznovaa zaradi prestopka silobrana.
—	Ia Celja. Od vseh strani se pritotajejo ljudje radi visokih cen mesa v Celju. Saj imamo večjo >.raginjo kakor v Gruden ali na Dnnuju! Živinsko cena no zelo padle — mesarji pa ue popuate niti rinurju; nasprotno, sveta svinjiuu je še draljn. Ali bi ne mogel tu poeredoveti mestni mtgistratV Bilo bi mu vse prebivulstvo zelo hva-leiuo.
—	Iz Brega pri Ce|ja. Na dan Vaeh svetnikov je razgrajzl klerikalai .močeuik* Zane Kompan, kateremu je mendu letošnji močni moit mulo na-škodil, v gostilni g. Ant Pletcrakega na Bregu tako, du to mu morali gostje parkrat pomagati aa cesto Ko pa to ni pomagalo, ga je odvedel obč. atraiaik v .špohkamro* okol. občioe.
—	Iz laaačae alalbe. Davčai asistent g. Fraac Caš pride k davčne-ma arada v Šmarje pri Jelšah, davčaa praktikaata gg. Jak. Malinger k davčnemu uradu ,v Mareaberg, Avgust Ma-kotter pa v Maribor.
—	U pokojne je bivii bretiški okrajni glavar pL Vistarini. Oškodovani kmetje bodo kmalu dobili odikod-nlno.
—	Umrl Je zadajo soboto, dne a. novembra, v Hraatnikn gosp. Franc Goaalath vitez Werkatkttea Pokojai je bil solastnik kemičaik tovara v Hrastniku in Celju.
^ - Patar. Zadaji praznik Vnuk svetnikov je gorelo v Medlogu pri Mirniku in ne pri Kruiičn Pogorel je kozolec. Tnkijinji uemiki list se pri-totuje, du kmetje niso hoteli pomagati pri guienju polara. Ako piie list resnico, je to le oblalovanja vredno: pri neureči mora vsakdo pomagali brez razločka narodnosti.
—	Bedite prevldal a ognjem! V Hrastnika si je hetelo zadnji poa-deljek dietno dekle, hčerka rudarja
Salamoaa, peči v štedilniku krompir. Pri zatigaBja drv pa ae ji je atgal rokav aa desai roki ia je bilo dekle takoj celo v plamenu. Dobilo je take opekline, da je v torek umrlo. Mati je odšla ravno prnt
—	Iz Dokrae. «5 letno poeeetnico ITriulo Šibauc je pri potegaaja krme krava tako nesrečno sunila a rogom v oko, da ji gs je spustila. 2eaa Je na jedaem očesu ouiepete.
—	Iz Oimlla K poročila v itev. 187 v zadevi Urackitzevi ae aam ie piie: Dotičai obrtnik, goep. Miniadorfer. kateri je dovolil Kletarskemu draitva vodo iz zvojega studencu, ie daeedaj ni bil nikoli ad kakega nemškega drnitra v Ormolu. Dum ue ne edeletaje javnega iivljenja, ae veadar četi vedao Slovenca kakor je bil ajegov oče ta-aealjiv Sioveaee. Mnenje, da jebilčlaa nemikik društev, je aaatalo ravno vsled tega, ker iivi gosp. Minindorter bolj za ae.
—	C tal tečaj » čaetaiike ia urad mike hčere. Štajerska ateaotipij-ska akademija napravi poaebni učni tečaj, ki ae začne 16. t m. v Gradca Poučevalo te bode: zteaograljo. strojepisje, lepopiaje in piaaraiika dela Poak bode dopoldae ia popoldne, poačeralo bodo ačiteljake moči z drtavaimi spričevali; prijave do 10. t m. aa tajaUtvo aradniike goepodaruke zveze, Gradec. I. Albrechtg. 1.
—	Drlavai poalaaee goep. Pr.a Mehlek je daroval za uboge otroke taka jia je iole ao K. Podpiaaao vodstvo se v imenu iolskih otrok daroratelja prearčao zahvaljaje za ta velik od etai dar.
Solako vodstvo Zgornja Ponikva, i-ue 1. novembra 1007.
Jaake Koda rKJUi
aadačitelj.
—	0. Fraac Roblek, drl poslanec v Žalcu, podelil je takajtajim ubogim Morjem znesek po aoK. Zataveliko-dušui dur izreku mn podpisano šolsko vodstvo v imeaa ubogih šolarjev aaj-srčnejio zahvalo.
Šolsko vodstvo Sv, Jurij ob Taboru, dae 1. novembra 1:07.
Forda Roaeastela Movodja.
—	Ia Velenja. Drtavni poalaaee g. Vinko Jeiovnik daroval je za uboge ačeace takajiaje Me ao K. za karma izreka Muko vodatvo te^ potom uaj-toplejo zahvalo.
—	Klab alaveaaklh pravalkov aa Daaaja. Ker ae število pravnikov vedno veča in ae v zaaaatveaem ia praktičnem ozira ravno od nun mnogo zahteva, amo skleaili zdruiiti se v strokovnem klubu v področju ukud. društ .Slovenije". Nnmen tegn kluba jo z iz-posojevunjem knjig in drugih učnik sredstev, a predavanjem in diakaaijami pripomoči sloveuakim pravnikom do popolnejše strokovne izobrazbe ter na ta aačia pomagati gladili pot aa znanstvenem palja za dostojna sprejem slovenske jurisprudence. Skrbeti hočemo tadi potom štatistike za obrambo ia razširjenje slovenske posneti v naii stroki. Apeliramo oa javnost da aaa v tem stremljenju krepko podpira. Nu od bo rovi seji dne 29. oktobra 1S07, se je koastitairal odbor za aimaki tečaj 1*07/8 sledeče: Načalaikik: cand. iar. Palon Konrad. Zapisnikur: cand. inr. Deheojah Ivan. Knjiinidar: cand iar. Boštjančič Leopold. Odbornik brez portfelja: cand. inr.: Spiller France.
—	Sleveaake akadsmlčao draitvo Udrtja" r Pragi si je na I rednem občnem zbore dne 86. vinotoku izvulilo za zimski tečuj sledeči odbor: Predsednik: tor. stud. iar. Fraa Šem-rov. podpredsednik: tov. stud. inr. Lev Braučko, tajnik: tor. stud phiL Fran Slibar, blagajnik: tov. atud. inr. Milan Orolen, kujilničar: lov. stad. techa.
J
Janko Mačkovšek, časaiksr: tov. atad. iar. Iran Prijatelj, goapodar: tar. atad. iar. Anton Debaik, namestnika: tar. stud. inr. Mirko Dotala ia tov. atad. iar. Mirko Minatti, preglednika: tor. eaad. iar. Fraajo Lipoid iu tor. eaad. iar. Iv Kavčič.
—	Delitev L drtav. glas zazija v Ljaktjaal. sloveaako akademi
čao draitvo .Adrija" v Pragi, zbrano aa L rednem občnem zbora dae a«, vinotoka, je akleeilo sledečo reao-
lacijo:
Sloveaako akad. draitvo .Adrija" v Pragi kar aajodločaeje proteatira proti vsaki delitvi prve drtavae gimnazije v Ljubljani in z ogorčenjem zavrača vaako aakaao od straai vlade, aataaoviti v LjaMjaai nemlko gimnazijo. Skrajao taljiro ta aai narodni čet je. da bi imeli Nemci, ki tvorijo aa Kraajakcat ie «•/, prekivaatva. dva aamoutojui gimnaziji, dočim 9b7a Slovencev nima nobena Pač pa zahteva imenovano društvo, da ae te obetajoče gimaazije aa aiorezakik tlak preastro-jljo v tem zmiala, da bo učni Jezik nn njik sloveaski.
—	Uravnava Pesnice v aredajem taka je izzvala aaaimiv čaanikaraki boj med .SL G.', od nosno poateacem J. Rodkarjem ia .Novim SL Štajercem". Sledaji je koaatatiial da je atavil g. poalaaee Bodkar r itaj ded zboru Miri dai po temeljitem ia obsežnejšem tozadevnem predloga poni Jurtele, katerega je podpiaal tadi aam. veliko olji
—	dostavimo da tadi precej aerodea ia nepotreben — predlog za ureditev Pecnke v srednjem teka Izrekel se je g. Rodkar enkrat za odstranitev vsek mliaov, drugič aamo nekaterih: nadalje zaktera le provizoričao. ae pa temeljilo areditev kakor g. dr. Jartela Ker ae je g. orjaka Bodkarja v .N. SL Št" po-polooma opravičeno očitate s tem ne-doulednout slasti pa so je koastatiralo. da bi bite odstranitev mlinov vdiha nevolja za prebivalatvo. ker ki imelo daleč do mliaov. ae je razjezil v .SI. G." na .N. SI. St" in izrekel med dragim tudi naivno leljo, da bi se raje ae pitalo o njegovih predlogih, kakor pa .enostransko", reci kritično. Ne, ne, g. detelni In drtavni poalaaee Roikar! Ali ae Vam ne adi. da bi bilo aarav-aoat pregrobo, ako bi ae zvedelo vaa prebivalstvo o Vaših odličao stavljenih in utemeljenih predlogih? Zato se bodemo tadi mi včasih dotakaih —'a vnem primernim s pošto vaa jem aeveda
—	Vašega .dela za ljudstvo" ia bodemo Ijadatva pokazali ajegovo odličao .vrednost' v pravi luči kukor smo to ie nekolikokrat storili.
—	Volitve v okrajai zastop mati bo raki. It Maribora ae aam piie: Slorenci amo propadli tadi r skopim kmečkih občia; s 14 gtaaovi amo ostali v manjšini — do 88 alovenakik volilcev je uatalo doma Preglejmo M aekoliko zgodovino tek volitev! te pred več ko dvema meeeema so uvideli aapred-ajaki njihovo vuiaout in potrebo iutee-sivnih priprav aa volitev. Vršil ae je majhen sestanek v lambušu, kateri je sklenil isročiti priprave za volitev šentiljakemu iupauu g. Thalerja ket nepristranskemu delavnemu nnrodnjaka O tem Je zvedel g. dit posl. Pišek ia pregovoril g. Thalerja, da ma je izročil te priprare — nereda, moral je poprej .Slov. Gospodar" naprednjake zavoljo
—	narodnega dete pošteno nuhrulilL S prevzetjem priprav za volitev pa Ja prevzel g. Pišek tudi vso odgovoraoat za izid volitev. .Slov. Gospodar" piie o .pripravek tikim potom" o .»utrudljivem delu poalanca Piška od oseba do osebe" ia tako aaprej. Koliko je en tem reenice? Shod vulilcev, katerega jo enkrat sklical g. Pišek je imel klavera izid; adeldnikov je bilo celih - td, lalostao zaameajo aa tega guupoda v
i okraja! Na to« škoda je pa tali r Piiek primerno troji Sorti ia tiari kot driarai potiaaee aa ko-maedo larorier autopil! Gotovo je, da je takrat ie aekoj Ijadi odbil nesto pridobil. Drago .neotradljiro" delo ia .Uho" pridobivanje volilcev. katero ma i je baje .Doaoviaa' t dvema mino piaaaima aotieama pokvarila pa je obetalo v tem. da je t potto poolal iapaaom alovenaho kaadidatarao litto, katere ai nekateri iapant niti railagati niao vedli (vemo ta konkreten alečaj) ker ae aikdo pobrigal, da bi jim razloiil, da ae volitev vrii in takaj te vrii. (Mimogrede povedaeo; g. Piiek smatra meada nemtko piaane naalove nn pitmih ta prepotrebao ia telo diplomatičao agitacijo pri volitvah!) Kako je g. Piiek .pripravljal" kaio ie to. da je maogo volilcev oatalo doma in dn ae torej ni ilo samo .ta omahljive iapaae. katere aa je ie .pranj* pridobilo nn slovensko stran*. To so todi tiste priprave, o katerih ae bi aaaprotaiki Biti slatili kakor piie .SL O.* Bassodoa slovenska javnost ae bo gotovo ila na tako ae-rodae limaoice tega dnkovniikogn lisU — in bo nnm potrdila, da aada je aeatrpaoot mariborskih .aarodaik" dakovaiko ia njih alepo oroije g. Piiek po svoji nedelavnosti in popolno« neprimerni in netadootni agitaciji pripravila ob taatopstvo v mariborskem okrajaem sestop«. To jo prvi veliki .narodai" aspeh Kmečke »vete. Sledilo jih bo ie več, ako oe pravočaaao ne otreoemo te dakovniike more. — Zdaj pn ie nekaj o .oroijn" nasprotnikov. Gospoda dnhovniki in duhovniiki poli-tičoi voditelji v Maribora! Ne le, dn zanemarjate kot .pravi rodoljnbi* vao narodno delo v btjiinji in daljni okolici Maribora, zanemarjate tadi vsako pametno gospodarako delovmari-borskem okrajn. Dn. dn. po Savinaki dolini in v Poonvjn je leije loviti knline in nstnavijati nepotrebne koaka renčue deanrne tavode kakor pa začeti treaao gospodarsko delo v kraja kjer vidijo Ijndje ao le aemiko deaarao
mot temveč tadi aemiko podjetnost in njihove gospodarske atpeke. Sicer pa — ali se ho tega dela lotil kakien dr. Ventoviek ali kaplan Koroiec?
Knjtgovetl sUvkajo v Vjnb-IJanl pri tvrdki Gerber. Gre se za poviieh plače jodnema delaven, ki je ie 3i let pri tvrdki, in jedni delavki, ki je tadi io 9 let pri tvrdki. Tedensko bi to dalo cele — 3 krone
—	Nn Grma se je vriil sadnjo sredo. 30. oktobra shlep Šolskega leta in odkodi iea g. R Dolenca, dosedanjega vodjo zavoda, ki stopi po 35 let-
teslninem delovanja v pokoj. Slavaoeti se je ndeleiil deL ref. grof Barko in mnogo dragih odličnjakov iz Norega mesta. G. Dolenc je uredil nn Kranjskem dve kmetijski ioli, na Slapu m posneje nn Grmu. IzMalo oe je pod ajegovim vodstvom 461 učencev.
—	Logar v Postojni ie smiraj ni V soboto je nu njem umrl
uradni slugu Vernik, zbolel pu je nek IjadakoMski učenec.
Uradno je dognala turika vlada, da je
bilo v Maeedoniji od 1. do 30 aept 147 oseb obitih, 41 pa raajenib. More se Srbi. Bulgari In Grki med seboj in vsi trije shnpsj Turke.
— Zaradi neoravnlh dejanj je bil obsojen domobranski stotnik t-hlepek v Opavi k trimesečnemu trdnjavskemu napora in izkljočenje iz armade.
—	Pljaika demsastrstlja. Dijaki aa goriiki realki ao dvakrat po dokončanem pouka priredili pred realko demonstracijo. ivitgali ia kričali, da aaj se odstrani nepiiljubljeni in strogi profesor, neb Nemec Breehler. Tndi zadnji potok zvečer so dijaki s celo tremo meHaastva javno demonstrirali proti strogemu profeeorju.
—	Prepir dveh odvetnikov pred sedtUem V Trsu ata se, kakor smo ie poročali, skregala pred oodiičem odvetnika Bobba ia Paeehor. Tekom prepira je žagani dr. Bobba v evojega aaaproinika tintnik. Sodiiče je razsodilo, dn dr. Bobba ae ame 6 mesecev pred sodiiče kot braaltelj. Odvetnik se bo pritoiiL
Sietome vesti.
—	Žrtve makedonskih nemi
lajava.
FodpiMoo aredaiitvo lajavlja. da g. J Kova«*, acitolj pl Sv. Trojici i Slov. ffor. ai piaatalj dopisa v Itev. 12H .Poaiovlar- o bla-goalovljeajo brizgalaie dolarat branit* ia da ■ploh a. rtoji t aaitm ll.tom v alkaki aveai.
I rednlatvo .Domovine".
Iščemprimeriie sliiib€
dovrilvil Jednolotao prostovoljno slniko pri vojaklk. - Naslov pove aprnvatitio .Domovine". m s-i
Služba distriktnega
zdravnika
za okraj Vojnik okolica se rnzpiie in sicer za občine Škofjavas, Šmertno v R. d. Novacerkev, Dobrna, Viinja-vas, Frankoiovo in Bezovica.
Dohodki: vsaka občina prispeva 1% na cesarskem davku, za blito 800 K, dalje prispeva deiela 400 K.
Zdravnik, ki je avstrijski državljan, zmožen slovenskega in nem-ikega jezika, se sprejme.
Prošnje se morajo vložiti do 2. grudna 1907 pri podpisanem zdravstvenem okrožnem odboru. Zpavslvasf ahraž,
V HUI »lev. 12, Ulnelantraana, oddata ne n prvim detmbn« 1M7
dve stanovanji
v pritličju. — Ve* ne Ihto prt lantnlku, g. dr. Al. Hren«!««, odvetnlkr v Celju. m s-i
Deklica
15 M »ura. pridalh .urile, > 4. hrlail tolakial ipvtta-
vali trli priti kol ateaka
v pottaao trgovia. s. laariia blata- Sa»lov pove uprav. - hoaioviat-.
»llV»V»VllV»V«Vn'
Trosvsbi psnčnk
dober prodajalec se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom Inaazn v Šmarji pri lolšali.
k i tA O A W AwAW Al 1A l h
Načelnik: J. LipuS.
Zasigurana prihodnjost
se nndi pridnemu ekonomu, kalen je oženjen in ima 20011—30tM) kron denarja, s tem, ds vzame v najem posestvo z mlinom nn Sp. Bregu pri Ptuju. K posestvu spada 15 oralov dobrega polja in travnikov, lii&a s 3 sobami in kuhinjo, veliki hlevi za govedo in svinje itd. Ker je mesto Ptuj samo H minut oddaljeno, bi se izplačalo umno mlekarstvo, perotni-tit tinratvo itd. Dopisi tvrdki an
Jurza in sinovi, Ptuj
m.
V. VSEH VELIKOSTI! IN CENAH
moraš
IN NAPISE Z ZLATIMI . ČRKAMI PRIPOROČA :
m m j taa.
CELJE NARODNI DON KAROL VAHIČ NARODNI DON CELJE
Velika trgovina modnega, snknenega in mannfaktnrnega blaga na drobno in debelo
7„ iflflAnatft	ta timAo lrt0 ^	t ■<*■«■
MM JWWllSKO	hIhmm blaga n obleke v Tellkanakl Meri.
Velika galoga preprog, gani tar (akaeaih la tipkjaUh nves la Stores po M^Bl^lb ceaak.
Imetnik KoastrdJ Usta JDsmsvtaa draitvu*. Tlak.Zveuna tiskarna* t Celja.
Odgovorni aredaik ia iadajataij Ljadovit Farinai.