St. 125. V Mariboru, četrtek 26. oktobra. IV. tečaj. 1871. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja po pošti prejeman, ali v Mariboru s pošiljanjem na dom, aa celo leto 10 golti., za pol leta 5 jrold.. za četrt leta 2 ffold. 60 kr. — Za oznanila ae plačuje od navadne četiristopne vrsto 6 kr. će so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat bo plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. Opravništvo, na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v tiskarnici: F. Skaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229. ZapletKe na Dnnaji. Videti je kakor da bi težka kletev ležala na tej naši avstrijski monarhiji. Udarec na udarec je dobila od zunaj | in znotraj so strohnele vezi, ki so jo skupaj držale, in nastala je tema, da se ni videlo pred seboj, ne moglo vedeti kam nas vodi pot. Samo enkrat, po nastopu sedanjega minister-stva, biLo seje malo razsvetilo, pogum smo bili dobili, in mnogi, ki je sam pri sebi obupal, da-li je Avstriji v obče obstati in živeti mogoče, rekel je: to je šc edino pravo poskušenje, v tem znamenji je zmaga , svoboda in bodočnost mogoča. In veselili so se spremembe posebno Slovani, kot prijatelji monarhije, od Balkana in srednjega morja do ledenega severja. Ko so vsi dozdanji načini vladanja državo in v njej živeče narode ogolili in tujemu svetu kot izgled razdora predstavljali, videli smo rešitev v začetem federalizmu, kterega smo z drugimi. Slovani tudi mi Slovenci iskreno pozdravili, dasi še ne moremo z roko otipati in jasno prorokovati kaj bode, nam posebej, prinesel. Ali komaj je bil pravi rešilni pot nastopljen, brž so se našli ljudje, ki ga zaograjajo z vso slepoto in vso samopridnostjo, ki je prej državo vladala in pritirala do roba jame, v ktero strmoglaviti jo, mora biti poslednja nakana teb ljudi. Za-upiti 1 >i se moglo, ako se gleda in čuje kaj se zdaj že več nego 10 dni na Uunaji godi. Kar niso opravili nemški kričači po naših nemških mestih, is vseh tujih kotov skupaj pritepeui, kar ni storil krik izdajalske klike inolilcev okrvavljenega Cezarja v Ifcrlinii, in kar ni doseglo upitje demora-lizirauih judovskih dijakov na dunajski višji šoli, tega so se podstopili prvi možje, ktere je cesarjeva milost na visoke sedeže posadila: Beust, ubožcu pripotnik iz tujine, in Andraši, pred 20 leti na vodala obsojeni. Vse kaže , da se je ministerska kriza slabo razvila vsled intrig lleustovih in Andrašijevih. Kajti, dasiravno Hohenvvartovo ministerstvo ni Listek. Tržaška razstava. IV. (Svila. K a zna obleka, obutev in razna p o kri v al a.) i Dalje.) Sploh pa je za tukajšnjo razstavo precej narejene obleke. Le škoda, da se razstavljalei ali reditelji pri razvrstitvi niso ravnali po uikakorš-nih načelih. Tu ne mislim, da bi bile te reči lehko bolje razvrstene — ne tako zelo med drugo blago pomešane, ampak da bi bila razstavljena le okusna, lepa — mojsterska dela, zlasti pa, da bi se razstavljavci med seboj bili za prednost poganjali s takimi izdelki, ki so za občno rabo; gledali bi bili posebno na trdnost in okusno delo, zlasti pa ua nizko ceno. V tem zmislu se je tukajšni krojač ..Ho s 8 i" posebno odlikoval. Lepa njegova zbirka, sredi ktere se lepo napravljen fantek smehlja, obsega 32 raznih deških oblek. Sukno in druga vol-niua (nekoliko izgledkov voluine je imelo tudi vdelani bombaž , nekteri dlako primešano lični volni) pa žamet raznih barv in podob so jako okusno iz- padlo in vladni orgaui vedno trdijo, da je politika I pomirjevanja na trdnih nogab, vendar ostane I licu s t na svojem mestu in Andraši je dosegel veudar-le nekaj sprememb na odgovoru namenjenemu češkemu zboru. Kriza bi se bila samo srečno rešila, ako bi bil Hcust kopita pobral in Andraši. držaje se tega kar je njegova magjarska stranka 1. 1801 obljubila, ne mešal se v naša cislajtauska posla. Tako pa ostane glavna zavornica na pota k boljemu cilju, ostane strup, ki je dozdaj državo razjedal, in iste zapletke, zarote v domači bili, ktere so dozdaj vsako, tako potrebno odločno postopanje nemogoče delale, —vrnile se bodo gotovo zopet v tacem času, ki bodo važen kakor je hip, v kterem se ima s cesarskim reskriptom federalizem kolikor toliko potrditi« Razumljivo in opravičeno je tedaj srdito in zamolklo držanje češkega naroda v očigled do-godjajev na Dnnaji. Opravičeno je, da ves češki narod s prstom kaže na enega človeka, ki ga smatra za glavno nesrečo v državi, na tlačitelja Slovanov na steno. Zc so se Čehom pridružili Poljaki ; njih sicer najtreznejši list naravnost izreka, da na Dnnaji zdaj ne gre za stvar nego za Meustovo osobo. In res ga ni človeka , ki bi se med večino avstrijskega prebivalstva, med Slovani veselil ravno zdaj tako občnega sovraštva nego je tujec iz Saksonskega. In tudi poldrugiiriilijonui narod slovenski v tem hipu moli: bog razsvetli krono , da bi spoznavši ka se s 4 milijoni ustavovernib Nemcev ne da 16 milijonov Slovanov in drugih z dozdanjim zlim gospodarstvom nezadovoljnih narodov, nikakor vladati, razen na pogubo cesarjevine \ bog daj, da nas krona od svojega in našega glavnega sovraga reši, z drugimi bode Avstrija že konec storila, ker prusaštvo še nema korenin, in še je nekaj avstrijskega patriotizma v deželi. Torej proč z Beustom in magjarskim je-robstvom! delana v mala oblačilca, kterim se mi pri dejana cena previsoka ne zdi. — Kaj bi temu nasproti rekel, da je neki Druoker razstavil ono sivkasto sukno in jej napisal: velja 100 gld. To se mi zdi pravi amerikanski humbug, čc je prav pripisal: venduto, prodano. Tudi tako se mu ni bati da bi mu kdo ponudil le polovico zaznamovane cene. (Nahaja sc pod št. 1 IT)). Nov je oprsnik , ki nima zadnjega života, posebno pripraven za debeluhe, ki sc preradi pote. Okusna in .jako natanko (z rokami — ne z mašino) je izdelana obleka, ki sta je tukajšni krojač 15. in Werncr iz Praga na ogled poslala. I>i-i 11 se je baje pri eni hotel izkazati , da jo je posebno vrezal, — in sicer iz enega kosa tako vrezal, da se vsi kosci skupaj drže. Pred sodniki sc je baje neki Italijan dostojno spričal, da je on prvi na ta način obleko vrezoval. Poleg inožke obleke je videti tudi dosti ženske. Svilina in boni-bažata tkanina in raznovrstna meŠanca je tu glavna surovina. Črna žena od vrata do tal napravljena iz snkane svile sc mi zdi najbolj okusno narejena — velja pa tudi 800 gld. Pokrivala so bila razna zastopana — če pravic od malo razstavljalccv. Najlepšo in največo j zbirko jc razstavil naš rojak .Jurij Dolence. Nje-Igovi klobuki se morajo v resnici izvrstni iineuo- Adresa dalmatinske«a %bora, ktero smo že omenjali, izgovarja veselje dalrn. hr-vafsTtsga naroda, da je cesar izbral sedanje svetovalce svojej kroni in jim dal nalogo, privesti vse zveste narode do ustavnega delovanja, da se utvrdi moč in blagostanje cele skupne državo. Dalje pravi adresa: ..Narod, kterega zastopamo v tem zboru Vaše kraljevine dalmatinske, v polnej svesti svojih pravic, ktere so mu predniki v tej deželi ustanovili in ktere so izbrani in kronani kralji, kterih zakoniti naslednik jc Vaše Veličanstvo kot nosilec starinske krone kraljevine dalmatinske, hrvatske in slavonske, s sveto prisego potrdili, ne more drugače, kakor da s svojo željo prebiti srečni dan, kadar bode Vaše Vel. izvolilo, te, pravice z djanjem uresničiti —: zato mi zastopniki naroda Vaše kraljevine Dalmacije, zbrani v zboru, ponavljamo prošnjo, naj Vaše Vel. do-brotljivo izvoli pozvati zakonite zastopnike Hrvatske in Slavonije, naj s c z zakonitimi zastopniki Dalmacije dogovore in doloSe način iu pogoje, kako bi se 8 potrdilom V. V. obnovilo ono državno jedinstvo, v kterem so stoletja delili srečo in nesrečo, na poiuirjenjc in zadovoljstvo vkupnega naroda trojeduc kraljevine pod Vašim očetovskim žezlom živečega; — ker prepričani smo, da bi sc za naš narod drugače zastonj iskal redni napredek in naravni notranji razvoj in zunanja moč in varnost.' Potem izraža adresa vendar voljo pomagati svetovalcem krone pri poravnanji cislajtanskih narodov in vidi pot do vsestranskega p o mir-j e li j a samo v tem, da se u p r a v a in z a k o-n o d a j s t v o i z s r c d i u c prenese na posamezne dele v vseh onih strokah, ktere niso zaznamovane v pragmatični sankciji kot potrebne in koristne za krepko jedinstvo cesarstva. — Hrvatska narodna strauka se s to politiko Dahnatincev po vsem šlaga. „Obzor" pravi, da je „za vsem v redu, da Dalmatinci pomagajo ono vati; izdelani so po najnovejši modi in pa tako natanko, da blago ne kaže med okraji iu štulo najmanjše razlike. Bnako lepo so tudi barvani. V mnogobrojni zbirki stojita na lepih zglavnicab okusen škofov in generalov klobuk. Kje zaostanejo klobuki, ki jih je Tevini razstavil. Ti se nikakor ne morejo meriti z Dolenčevimi niti po delu uiti po snovini. Tevinov klobuk za vsako glavo bi se morebiti teden dni prilegel vsaki glavi, dokler bi se gumilastika ne razgalila; sploh sc mi zdi dotično delo popolnem nepraktično. Drugi klobuki — zidani, klobuSinasti, (ali med temi sc nahaja klo-hučina, ki .je gotovo narejena iz krtove dlake) ali drugačni niso dosti vredni. Naj bolj se še odlikujejo Kravzovi iz Marienbada, ki so še le zadnje dni došli — po svojej nizki ceni; pri tej so pa tudi .jako slabo — grdo delani. Kadeče kapice z modrimi čopki za kupčijo v turško-grŠke kraje napravljene ne kažejo nikakoršne posebnosti— Tudi treh malih zbirk slamnatih pokrival dalje nc bom popisoval, ker se niso nikakor odlikovale. Zanimivo je pri enej samo bilo, da je v lepej vrsti kazala razno surovino — od semena — rajša i u pšenice — do pletenih kitic za slamnike. Nek dopisnik .,Sl. N." je pred desetimi dnevi omenil, da Italijani zavidajo naše naše domače državno skupnost urediti, kteri faktično pripadajo, kakor tO zahteva njena korist in lcoi*tot woi-«>«lniU brato>- Čehov, Poljakov in Slovencev, s tem pak njih lastna korist. Ob enem „Obzor" pove, da bode prihodnji hrvatski sabor enako dalmatinskemu predložil, naj sc brv. zastopniki z dalmatinskimi na dogovor snidejo. Do-govorjenje in zedinjenjc bode lahko, pravi „Obzor" ker ni nobenih zaprek, in so Hrvatje pripravljeni Dalmatincem vse dovoliti kar hote za svoj razvitek. To se pravi pošteuo politikovati I o novi ustavi, ktera ima v Avstriji zavladati, ako Nemci Hohen-warta ne izpodrinejo prinašajo ruske „Bir.Vjed." sledeči uvodni članek: „Osnovni (fundamentalni) članki izdelani v češkem zboru predstavljajo prav za prav izgled (obrazec) za vse avstrijske narodne ali politiške grupe habsburške monarhije. To jo za Avstrijo ultima rerum ratio, ako ji je še namenjeno dalje časa obstati v družini evropskih držav." (Tukaj omeni pisatelj četirih glavnih toček osnovnih člankov in napreduje potem takole:) „Taka politika se bode nekterim strašno zametana, težavna in nepraktična zdela. Toda zastonj bi v švajcarski in sevcro-anicrikanski republiki bolj prostih naprav iskali. V Švajei imajo nationalrath, stande-rath in nazaduje še bundesrath. V Ameriki je v vsaki državi zakouodateljni kongres in senat — v Washiugtouu kongres iz poslancev iu senat iz poslancev vseh držav. V sedanji Nemčiji je razen mnogih poslanstvenih in gosposkih zborov, tudi tamošuji zavezui parlament (zollparlament) in na zadnje še bundesrath. Sploh rečeno, to, kar so Čehi v prid Avstrije storili, se mora šteti med najvažnejša in naj imenitnejša početja, ki so se dozdaj v avstrijskem interesu počenjala. Češki narod prinaša v prid Avstrije dosti žrtev. Točka VI priznava avstro-ogrsko porazumljenje 1807 leta, po kterem Ogrska samo 30 odstotkov splošnih stroškov, ostalna Avstrija pa 70 plačuje." (Pisatelj popisuje uatauko tisti del temeljnih člankov, ki sc administracije tičejo in nadaljuje sledečim načinom:) ..Tak izgled splošne ustave mora posebno vse druge avstrijske S1 a v j a o e r a z v e s c-1 i t i, i z k t e r i h nem a j o vsi podpore v davnem in priznanem b i s t o r i č k e m pravu, kakor Cehi. Čehi jim pravijo: opravljajte se doma, kakor hočete, samo ne smete zanemariti občega interesa." r,Ali se jc mar vpliv Amerike zmanjšal, od kar se n. pr. v Luizijani sodi po francoskem Code Napoleon, iu v Floridi in Teksasu po Španj-skili zakonih, a ne po angležkem pravu. Težko da bi nemškega zveznega kanclera to kaj vznemirjalo, da jc na Saksonskem drugi graždanski svod, kakor na Bavarskem in Vcstfaliji zopet drug, nego v Poznaniji in v Brandenburgu itd. itd. „Ako car Franc-Jožef potrdi temeljne članke skleneno in predložene češkim zborom, se da pričakovati, da bo tudi razpra med Rusini iu Poljaki v Galiciji poravnana; na taki podlagi bi se dalo tudi vprašanje Trojednega kraljestva glede Magjarov rešiti, pa tudi Rumunci, Slovaki in Rusini na Ogrskem uajdejo v tem izgledu zase toliko zadovoljstva, kakor Slovenci, Italjani iu sami Nemci v Cislajtaniji. Federativna sistema, kakor jo predlagajo Čehi, mora zadovoliti vsacega pravičnega avstrijskega državljana, naj si že spada h kteremu koli narodu; posebno pa, če bo zakon 0 ravnopravnosti narodov, skleneu po češkem zboru, prisvojen tudi drugimi zbori, izmed kterih so ga na lvovskem zboru Rusini iu na štajerskem Slovenci že zahtevali. Avstrija si bo potem oddahniti mogla, kar že tako dolgo želi iu bo tudi v stanji smelo iskati si naravnih zavez, da si zopet celi prejšnji upliv na evropske zadeve pridobi." Domače in slovanske novosti. — Trideset ljubljanskih kričačev, ki se imenujejo „konstitucijonclno društvo", jc sklenilo, da je vsled čeških osnovnih člankov stoletno udomačena kultura na Kranjskem" v nevarnosti, ter da se hoče odločno upirati zdanji vladi. — To jc znano, da je veljava pruskih peripatekirjev v Ljubljani neizmerna; zato bode Hohenvvart zdaj pač padel od straha pred temi janjŠkimi junaki. — Iz L j u b I j a ne dobimo sledeči list: „Kar v dopisu iz Ljubljane 18. oktobra št. 123 „Slovenskoga Naroda" nekdo o meni dopoveduje, da sem jaz v pripravnišniei proti utrakvizmu protesto-val, je laž. Ker c. k. deželna vlada od učiteljskega osebja izobraževalnice presoje o tej reči še zahtevala ni, kakor pri gimnaziji iu realki, iu zarad tega tudi nobene konference pri nas bilo ni, tedaj jaz tudi nikjer in nikoli zoper utrakvizem pro-testovati nisem mogel. Pa tudi sicer v tem smislu svojega mnenja o tej reči nikoli in nikjer nisem razodeval. L. O a ribo Idi, glavni učitelj na c. k. izobraževalnici v Ljubljani." Mi temu popravku, kteremu smo resnici na ljubo radi prostor dali, pridenemo prošnjo vsem dopisnikom, prej dobro poizvedeti. predno poročajo, ker preklicavati je neprijetna stvar , še neprijet-uejŠa pa komu krivico delati. — S 1 o v a n s k a država Srbija ima v svojem v zadnji skupščini sprejetem proračunu sSVi mil. piastrov dohodkov in nekaj čez 86 mil. potroskov,- ostalo bode 240.000 piastrov. Če pomislimo, da se na Srbskem armada v primerno največjem obsegu organizira, da se mnogo tudi za izobraževalne in humanitarne zavode izda, moramo se skoraj čuditi, da je mladi Srbiji kljubu mnogih notranjih nezgod mogoče v tako dobrih finančnih okoliščinah biti, med tem ko se druge stare in „mogočne" države vedno bolj dolže. Pa se ve da ni v Srbiji toliko visokozaslužnih mož, kterim je treba kadar ne morejo več za državo delati (prav za piav kadar so svojo nezmožnost pokazali) — visoke penzije plačevati. — Srbija je imela v pretečenem šolshem letu 437 moških, 47 ženskih, vkup 4s4 elementarnih šol, eno višjo šolo za dekleta, 8 realk, 5 spodnjih gimazij, dve viši gimnaziji, 1 bogoslovnico, 1 učiteljsko izobraževalnico. V teh šolah je 720 učiteljev podučevalo 23.245 šolarjev. Univerza je imela 220 rednih slušateljev in sicer 14 filozofov, 173 juristov in 42 tehnikov. Učiteljev je bilo 10. Srbija daja tudi državne štipendije visokošolcem, da se morejo v inozemstvu izobraževati; letos je takih bilo 38. Za šolstvo se jc potrosilo v našem denarji 320.920 gl. Ljudsko šol j j j ^skovalo 1,02% prebivalstva, ktero znaša okoli 1,300.00 duš. Za izobraževanje potem takem Srbija mnogo dela, kar se mora tem veselejše pozdravljati, če se pomisli, koliko izda za vojaštvo. Pa Srbija je ena tistih držav, ki nimajo dolgov in lahko toraj denar za izobraženje porabi, ker ji ni treba visokih obresti plačevati. — Letošnjo zimo se v Moskvi snidejo potrjeni skupščinarji iz vseh gubernijalnih zborov ruskega carstva, da ustanove načela za šole in — nove šolske postave. Posebno se za to zanima tudi rusko plemstvo. — Ruske BBir. Vjed." pišejo: „Mi razmatramo dokazanim, da se naše zbližanjc s slav-janskimi plemeni izven Rusije, mater jalni mi in-teresami ravno toliko da pospešiti, kakor slovstvenimi in sploh duševnimi. Leta 1807 smo se prvi pot z uekterimi vodji naših slavjanskih soplcinc-nikov licem k licu seznali. To je nekaj, toda v razmeri k temu, kar bi se moglo še zgoditi, čisto malo." Omenivši ne davno knjige ,,Ccska in Moravska," izdane tukajšnjim slavjanskini komitetom, smo priobčili iz nje nekterc stvari, ki so sc nam zbog zbližanja Rusov s Čehi v ekonomičnem obziru važne zdele. Zdaj nam poročajo o početji, ki se jc javilo z ravno tem namenom v česki Pragi. Nekaj čeških kupcev in fabrikantov je napravilo društvo za to, da bi stopili v zvezo na ravnost z ruskimi kupci iu fabrikanti in da bi izmenjevali narodno blago in narodne pridelke brez udeležbe postranih posrednikov. Predsednikom tega društva je izvoljen znani česki rodoljub grof Jau podplate dosti boljša od smolene drete; delo gre hitrejše od rok in je varniše za čevljarjevo zdravje. — Naše kmeške čevljarje bi najprej povabil v razstavo, da bi si pri lepi N. Lazzarja iz Trideuta naučili tesati pripravna kopita. Velike zbirke raznega obuvala se razstavili Klciuschustcr iz Maribora Fcro iu pa Rcuzel iz Trsta. Ali jc „roba" dobra ali ne, se nikakor ne da soditi, ker je v velikih steklenih omarah zaprta; lepa pa je. Čevlje in čizme iz raznega usnja, iz sukna in žameta, iz svile in klobuČiue, za ženske — prav za prav za gospe iu gospice — in možke se kažejo v ncšteviluib izgledkih. Ženske čizmice pa vse kažejo ono nenaravno, nezdravo podobo : presilo visoke drobne drobne pete, tako da dotična oseba v resnici hodi po prstih! Mala rastavica Johanna VVetscbkota iz Maribora je malo zanimiva , če jej je mož prav pridjal par svetinj. — Kdor si bi bil čevlje preveč omazal , naj si poišče v salonu Amhauserjcvo zbirko raznih krtač, narejene iz ščetin in raznih nameščekov iz rastlinstva. Res da ta zbirka ne kaže nič posebnega, vendar svojimi izgledki prekosi daleč ostali enaki zbirki v razstavi. (Konce.) obrtnike iu da zlasti Dolenca s njihovimi izvrstnimi klobuki kaj zlo spodrivajo. Jaz v svojih listih o našej razstavi ne bom razkladal takih kočljivih reči iu tudi Dolenčeve zadeve ne, če mi je prav od konca do kraja na drobno znana. Tu le omenim, da je v strastni borbi Dolence pravico našel; — njegovih klobukov rpred včerajšncin res niso sodili taki možje kakor C .... ki še klobukov sami delati ne znajo, ampak nalašč odbrani sodniki. Ali bo tudi pri teh uarodua pristranost mero-dajna ali ne, še ne vem. Kakor navadni ljudje ob dežji rabijo dežje-brane, rabi lepi spol meščanski ob solnci razne Bolnčnike. Tu pripuščam našim marljivim jezikoslovcem in drugim učenjakom , ali so atenske de-vojke res že imelo solnčnike, ko so sc udeleževale pauatcuejskih svečanosti. Vsakakor so atenski mladeniči veselja poskakovali , videči svoje bose milice ponosno stopati pod solčnikom, ki so ga jim nosile sužiuje. Pred ko ne so dežjebrani in solčniki sredi 17. stoletja priromali iz Kitajskega in sc kljubu svoji neokretnosti in visoki ceni hitro razširili po evropskih deželah. Pri nekterih narodih, zlasti pri Kranjcih se jc tako ukorcninila in udomačila „uiarcla", da nas naši bratje Hrvatje po njej zaznamujejo. Stara neokretnost iu visoka cena, kakor so jo o razstavi kazale marele in marelice kitajske zbirke OVUnsch), se je izgubila. Rclin-i iu Malfei sta v mnogobrojnih izgledkih razstavila dežjebraue — zlasti pa solčnikc , da si je vsaka šopirljiva gospa in gospiea lehko primernega izbrala. Tu sta dva ,,violante in avorio (po 50 gld.), vse se giblje na belem solučniku , kot da bi debela pavola izpod tkavskih statev pobrana na njem cvetela. — Pegu in bufato (SO gld.) je črn kot da bi nojevo perje poganjalo iz zakrite tkanine. Drugi še bolj čudoviti iu neokusni so se imenovali: Elvira frdeča tkanina s redko belo preoblečena); Vi-toria, Amalia. Promenade, Duchcssa, Marquis itd. Matlejcva zbirka je bila dosti lepša od liclinove, okusna pa ni bila uiti prva niti druga. Tudi obuvala je bilo dosti razstavljenega.— Kupčijska zbornica jc zbrala razne kože, kosmate iu oguljene, surove in ustrojene, domače in tuje, evropske in amerikanske in bengalske. Ker se sedanja obutev ne šiva samo ampak še bolj zbija, je dobro znani ljubljanski trgovec Jožef Kri-šper v oddelku VII. razstavil premnogo raznih lesenih cvekov, dolgih in kratkih, debelih in drobnih — 14 različnih vrst. Ta zbirka je posebno zanimiva, ker je narodni Ljubljančan spoznal preveliko važnost lesenih cvekov. Ti so za trde Harrach (veliki fabrikant), ki je v preteklem letu po Ruskem popotoval, da bi se na mestu seznanil z kupčijskimi zadevami pri nas Rusih. Društvo je izdalo deležnice (akcije) za sto tisoč goldinarjev in se je zavezalo, kapital na milj on goldinarjev povekšati, ako bi treba bilo. Delovanje društva se je že pričelo. Društvo jc sklenilo napraviti sklad čeških pridelkov v novem slavjanskem bazaru g. PorohovŠČikova v Moskvi, drugega napravi v Petcrburgu." „Bir. Vjed." popisujejo natanko češke pridelke za te sklade namenjeuc in pravijo na dalje: „V istih skladih se bodo kupovali tudi tisti ruski pridelki, ktere je Češka dozdaj čez Pru-sijo dobivala. Tudi nam se poroča, da sc je češko društvo zbog denarnih operacij obrnilo že k moskovskemu kupčijskemu banku. Pri društvu v Pragi bo tudi agencija za češke rokodelce, agranome, kemika rje in sploh tehnika rje, ki hi radi na Rusko šli, da jim delo inslužbe na Ruskem preskrbi." „Bir. Vjed." ^priporočajo ruskim trgovcem in industrijalcem (promišlenikani), da naj podpirajo to podvzetje, ter misle, da bodo morebiti s svoje strani tudi ruski trgovci in promišleniki društvo z enakim namenom osnovali." Dopisi. Iz Mut»U»24. oktobra, [izv. dop.| Nemškutarska glorija ponehuje. Pri zadnjem zboru konst. društva je bilo nazočih vsega vkup 30 oseb, kajti uradnikom se jc vendar začelo dozdevati, ka bi reč utegnila priti v neprijeten tir. Tukajšnje delavsko društvo je imelo preteklo nedeljo svojo prvo osnovalno svečanost v gostil-nioi v Virantovi hiši, ktere sc jc udeležilo toliko sveta, da jc bil srečen, kdor je dobil prostor. Gostje so bili zgolj iz bolj omikanih delavskih krogov, vrh tega smo pa videli tudi jako odlične gospode, celo gospoda deželnega glavarja. Program zabave jc bil priprost in jc imel mnogo pomanjkljivega. Ne razumevamo namreč, kako se more pri taki priliki deklarnovati iz Dante-ja, zakaj ne tudi Kant-ovo filozofijo? „Warum in dic terne schvvcifen", ko je socijalnih vprašanj v izobilji, v kterih naj bi sc delavci podučevali. Sploh naj bi sc stavili na program le praktični predmeti. Na dalje bi želeli, da bi se enake svcčauosti obhajale sploh lc v narodnem duhu. Čemu sc siliti z nemščino, čc jej niste prišli do korena, saj z domačim jezikom ne bote škode delali delavskemu vprašanju, marveč ga le pospeševali, kajti delavsko društvo bo lc tedaj vspešno napredovalo, kedar bode osnovano na narodni podlagi. Sicer je bila pa vsa zabava in v najboljšem redu, dasi bi bili na korist družabnikom želeli bolj zabaven in mnogovrsten arrangement. — Veselica je trajala v pozno jutro. Prostori so bili okiučani slovenskimi zastavami in napisi, vmes pa tudi delavskimi frudečimi) prapori. IZ l.jiiMI.juiMN 19. oktobra. [lav, dop.] (O v o 1 i t v i L e s a r j a v d e ž e 1 u i šolski svet) govore tudi nemški listi dunajski. Toda ti časniki nesramno zaničujejo moža, ki je našemu narodu s svojim spretnim peresom vendar koristil, in zategadelj tudi zaslužil (?) mesto v deželnem šolskem svetu. Pa kljubu njegovim zaslugam kot pisatelj in dober učitelj slovenščine veroznanstva ne odohru-jemo njegove volitve v dež. šolski sveti. Mož je žc sedaj Z delom preobložen\ kot katehet, profesor, tajnik Slov. Matice, poverjenik družbe sv. Mohora itd. ima žc toliko opravila, da mu ne bode ostajalo časa delati za dež. Šolski svet. Iu ravno v tem svetu bode eo dalje več posla, ako sc bode hotelo v resnici zholjševati zanemarjeno šolstvo. Pa še drugi uzrok je, zakaj zamerimo gospodom ki so Lesarja v dež. šolski svet nasvetovali. On se namreč kratko nič ne vjcnia z novimi šolskimi postavami. Niti ene določbe v novih postavah ni, da bi bila temu gospodu všeč. Vse tc postave so mu za šolstvo škodljive in nevarne. Ne rečemo sicer, da so novi šolski zakoni do zadnje pičice skoz in skoz dobri; vendar pa jih mnogo določeb novih ukazov meri na šolski napredek, na splošno izobraževanje ljudstva, na zboljšanje ljudskega blagostanja. Zavolj tega je vsak umen prijatelj šolstva tudi vsaj v bivstvu prijatelj novih Šo lskih postav. Gospod Lesar bi pa rad ravno one §. odpravil, ki so za učiteljstvo dobri; oni ki so res za odpraviti ga menj bodejo. Saj so ravno pod novimi šolskimi postavami in pod novimi šolski uradi naše ljudske šole postale narodne in naši učitelji sc je-li gibati v smislu naše u ar o dne politike. Naloga dež. šolskega sveta jc, da izpeljuje obstoječe, od cesarja samega potrjene postave. Kako bode pa g. Lesar se poganjal za izpeljavo teh postav, ki so po njegovem prepričanju škodljive in nevarne V! Ako bode on doslednjo ravnal, kakor je do sedaj govoril, moral bode v dež. šolskem svetu vsikdar in vsemu oponirati; kajti tu se je do sedaj delalo Še vsikdar v smislu obstoječih postav, zlasti nasproti nagajivim ljudem, s kterimi se po naš Lesar popolnoma strinja. Ta volitev bode toraj še volilcem neprijetnosti naprav-ljala, ako g. Lesar ostane pri svojih načelih v šolskem vprašanji, iu ako bode delal po svojem prepričanji. Iz Olju. 24. okt. [Izv. dop.) Pri 47. polku peščev, Hartung, se je letos nekolikim absolviranim gimnazijalcem odrekel priboljšek služiti kot enoletni prostovoljci. Izvedel sem, da so ti mladeniči prišli iz celjske gimnazije in so se v smislu § 125, 1 instrukcije za izvedenjc brambovskih postav za prostovoljno službo v vojni oglasili. Dobili so v smislu imenovanega paragrafa odpust do tedaj, da si pridobe vednostno pripravnost za službo enoletnih prostovoljcev, t. j. da naredijo poskušnjo zrelosti. V odpustnem dokumentu, kterega so dobili v roke pri ascntirauji jc to jasno rečeno in celo dau jc imenovan , do kterega so odpuščeni. § 125, 4 instrukeijc za izp. hr. p. pravi, da mora vsak aspiraut za službo en. prostovoljca, kedar je pripravnost za to službo dobil, to reč precej naznaniti, vojaški oblasti. Imenovani mladeniči tega niso vedeli, pa ko je na odpustnem listu imenovani dan, kedaj se odpust konča, prišel, postavili so sc pred komando nabirnega okraja v Mariboru, kjer so pa izvedeli, da morajo zavolj o opni 6 e n j a gori omenjene formalnosti tri leta služiti. Res je, formi ni zadosti storjeno, ali 4? 132, 5 instr, za izp. br. pravi, da se mora vsak, ki jc spolnil pogoje stavljene za pripoljšek enoletne službe, kot enoleten prostovoljce sprejeti iu imenovani mladeniči so bili žc kot enoletni prostovoljci predzaznamovani, i z-pričali so se, da imajo lastnosti za enoletne prostovoljce, pa zavoljo formalnosti, ktere ne t i rja postava, temveč samo ministrova instrukcija, poslal jih je modri adjutaut rezervne komande v Mariboru, gospod Lenč kot prostake k polku. To je krivica in svetujemo in-teresiranim mladeničem naj se najprej obrnejo do v tej reči do pametnejšega polkovnika gospoda Gior-gi-a (službeno: .,k polkovnem raportu"): če se jim ne da pravica, naj tirajo reč dalje p«) službi-nem potu. Pri tej reči se spominjam vodje celjske gimnazije gospoda Preinru-a, ki rad bahaško pravi, kako očetovsko skrbi za svoje učenec. Njegova dolžnost bi bila, mlade ljudi podučiti o takih rečeh. Pa kakor gimnazija v vednostuein obziru vedno bolj slabi, tako tudi v drugih obzirib mož silno pristransko ravna. Sinovi okrajnih predstojnikov dobivajo po njegovem pokroviteljstvu štipendije, marsikteri ubog in priden dijak nič. Bram-bovska postava zadeva dijake tako živo, da jc dolžnost vsakega kteremu je skrb za nje izročena, vedeti in razjasniti veljavne določbe v tej reči. Vem, kako gimnazijalci v Cclji. kadar se imajo oglasiti, profesorje za svet sprašujejo, pa ti jim ne morejo nič svetovati. — Tudi duhovniki na kmetih bi smeli ljudstvu določila brambovske postave razlagati, da bi sc ne godile reči. kakor letos v Cclji, kjer sc trije dijaki niso oglasili za enoletne prostovoljec, eden zato, ker mu oče potrebnega dovoljenja ni dal. Kakor denarni, tako tudi krvni davek živo narod zadeva in pač sme in mora tu vsak pomoči, da „potrebno zlo," kakor vojsko modri možje imenujejo, ljudstvu saj več ne škoduje, kakor razstava tirja. Politični razgled. Ministcrska kriza ni šo dokončana. Andraši je baje z Beustom vred zahteval 1. da niti vprašanja ne sme biti ali »e ogerska nagodba priznava ali ne, 2. vse prestave sc smejo samo tako prenarediti kakor so narejene, 3. o državo-pravuem stanji cislajtanskili dežel je že v decem-berski ustavi določeno, 4. Hohenvvartova vlada v reskriptu na česki zbor n o obljubi fundamentalne članke kot predlog državnemu zboru predložiti. — Cesar je baje Hoheuvvartu naložil tak reskript spisati. Pravijo pa, da je Hohenvvart Cehom prej žc protivno obljubil. Ako se zdaj Čehi, na novo na Dunaj poklicani, ne udade, utegne celo pomirje-vanje pasti. Tolažba jc še, da cesar šc ni končno odločil. Češka zaupana možaRicgcr in gr. Clam-M ar t i ni O sta pozvana na Dunaj. Sla sta tje sto-prv potem, ko jih je cesar sam poklical. Vsled Beustovih iu Andrašijevih rovanj, hode sc z njima skušalo zopet pogajati kakor pri početku pomir-jevanja. Česki listi pišejo tem dvema možema za popotnico naročilo, naj se v imenu češkega naroda ne udasta, ker bi jih sicer kljubu vseh njunih zaslug za narod, ta zatajil. Glasilo Riegerjevo ,.Pokrok" izreče svojo nevoljo, da se ima zdaj zopet pregledavati to, kar so prej vsi odločilni faktorji (torej tudi cesar) potrdili ter pravi, da bi vsako odstopljcuje od čeških osnovnih člankov bilo izdajstvo naroda. Kakor kranjski tako so tudi gornje-av-strijski nemški deklaranti mandat izgubili, ker jc dotična postava dež. zbora v Liucu od cesarja potrjena. Nemci na Češkem so zdaj začeli tirjati ločenje od Čehov v posebno skupino, s posebnim deželnim zborom in poudarjajo, da so to hoteli žc 1H48 leta. — Zanimivo jc, da to tirjatev podpirajo ravno tisti ustavoverni dunajski listi, kterim jc enako zahtevanje štajerskih), koroških, goriških Slovencev izdajstvo, sanjarstvo itd.! Srbski knez Milan jc bil od ruskega carja v Livadiji srčno sprejet. Na Pruskem se množe odzivi našim netn-škutarskim izdajalcem, ki hrepene po dnevu, kader bode pruska Nemčija Avstrijo razbila in nas pogoltnila. V no niš k cm državnem zboru je govoril poslanec Lovve-Calbe: da so avstrijski Nemci podjarmljeni (!) od maujin, da bi imela nemška država potegniti sc za nemške brate v Avstriji. — Kmalu bodo prišli po-nje, in vendar se ne poslušajo oni , ki hočejo, da smo pripravljeni na odboj. Bazne stvari. * (Po odločbi finančnega minister-stva) sc je užitninski davek (Vcrzcbrungsstcuer) za mesto Gradec dal v najem prejšnjima slovenskima zakupnikoma, gospodoma Martinu Hočevarju na Krškem in Jožefu Gorjupu v Trstu na tri leta, t. j. do konca decembra 1874, za letno najemnino 721.388 gld. * (P c n z i j o n i r a n i h v- o j a š k i h d o s t o j-nikov) jc v Gradcu vkup nad 800. Ti „ninogo-zaslužni" možje tam v družbi s pcnzijoniraninii civilnimi oblastniki dalje delajo za osrečevanje po njih toliko osrečenih avstrijskih narodov in tudi nas Slovencev. * (plpavski Sokol") napravi dno 29. oktobra besedo pri kterej sc bo igrala šaloigra „Živo* mrtva zakonska," s plesom v čitalnični dvorani, h kterej uljudno vabi „Sokolov" odbor. * (V Stuttgartn) sc jc pred kratkim izvedelo, da mislijo cigani v Untertiirkbeim-u veli-kansk zbor imeti. Nek list piše o tem, da se v imenovanem kraju vsako leto kakih (J do 700 ciganov zbere k svečanosti, ktero vodi 89 let star patriarh rujavočrnih večnih popotnikov. Ta je imel v svojem celem življenji 7 žen, ki so mu 45 otrok rodile. Dunajska borsa 25. oktobra. Enotni drž. dolg v bankovcih . T>7 gld. 66 kr. Enotni ilrž. dolg v srebru . . 67 , HO , Kredite« akcijo......B99 , N „ 1860 dri, posojilo.....99 „ H , Akcijo narodne banko ... 7 „ 71 , London.........»I« „ 15 , Srebro.........117 , tfi . 6, k. cekin.......5 „ 01 a Napol..........1» n 41 , Mazilo za ki!.' od fc*. Afftff*e**»#*tfflref-« v II o r i s a n-u v Švici ni ji'vsled posclmoga vspeha zoper kile, trut ali lnatniico in zlato žilo pridobilo ninogostransko hvalo. Veliko spričeval potrjuje popolno ozdravljenje celo pri zastaranih »lučajih. Na franki,vana vprašanja se posije navod za rabo zastonj. — Dobi se v lončkih po 8 gld. 90 kr. avst. volj., ali pri iznajdnikn samem, ali pri gOtp. *#o#. II W**-t#, Mohrenapotheke Tuch-laohen Nr. 97 na ##t#w#rjt*. (9) •Tirno:« Hi-olili, dosehmal svetovalec c. k. narlsudnije v dradcu. I daj odvttnlk t I..J ii 1» IJ » ■■ 1. ima odvetniško pisarnico v Tavčarjevi hižF, na dunajski cesti, II. nadstropji. (51—3) Št. 253. Mliižba učitelja« Za enorazredno ljudsko šolo v Dolu je služba učitelja z letno plačo 500 gld. iu prostim stanovanjem za oddati. Prosilci imajo svoja prosila z izkazali, da so zmožni za podučevanjc in da nemški in sin- ov m venski jezik popolnoma znajo, najdalje do 20. novembra 1871 k rajnemu šolskemu svetu v Doln izročiti. Okrajni > otok i svet L a-ko. 17. oktobra 1871. (53—1) Predsednik: Schonvvetter. Kovane, uradno preiskane tfciim ritffi' eetirivoglatc oblike: Nositeljna moč: 1 "J 3 5 10_15 cent. Cena. gld.: 18 21 96 86 45 55." Nositeljna moč; •-'<> 25 .'10 4o :.o eent. Cena. gld.: 70 HO 1H) 100 110. IHila»tsirm> ; Nositeljna moč: 1 2 4_10 20 30 fnt. Cena. gld. t ~~ 5" V 7.&0 12 15 \%. Nositeljna moč: 40 50 tiO 70 SO fnt. Cena, gld.1 20 22 25 27.50 30. !>'•«-/#. Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno poduzetje ustreže precej: li« lliiftitiii> Jb € oiiip.. fabrikanti vag in utegov. Dunaj, mesto, Sltifjt:i'stras.se iVr. Ju. Po preiskavanji Dr. J. (S. Poppovo Anatherinove vode pO gOSp. pi-ol 4l|»|»o I/.«*■•. (rektor niagnit'. profesor 0. kr kliniko na Dnnaji kr. saški dvorni svetovalec itd. je bilfl Spoznana za vso ustno in zobne bolezni priporočevanja vredna in na c. k. dunajski kliniki preilpisavana. — Isto tako se ona priporoča po najznanejših zdravnikih in profesorjih drugih mest za čiščenje in ohranjenje zob. lit*. «1. I"«I|»||-4IV A'<»8:ot*il>LlicT*iii |>i*2ili sax zobo. ('isti zobe tako. da 16 | njegovi* vsakdnevno ralio ne saiao tako sitni zobni kamen odpravi, temno tudi glazura belejša in rineji postane. Cena za škatljo 63 kr. a. v. Aiiatlieriiiova zobna pasta. Ta zobna pasta zasluži z vso pravdo, zarad vrednosti svojih, namenu slu-žečih lastnosti, kot najboljšo zobno zdravilo priporočana biti, ker njeno rabijenje pusti v ustih prijeten okus in ugoden hlad. kot izvrsten pomoček proti vsakemu smradu v ustih. Nič uieiij se priporoča ta zobna pas ta onim. kteriii zobje so nečisti in zgniti, ker se /. rabljenjmii te paste škodljivi zobni kamen odpravi, zobje beli obranijo in zobno meso zdravo in trdni* ostane; prav koristno je to zdravilo mornarjem in obalovcev, kakor povodnim potnikom, ker varuje proti skrobutu. Cena eno škatljo I gld. 22 kr. a. v. Dobi se v Mariboru v llankalarjevi lekarni, pri g, A. W. Konigu. lek. Marija pomočnica, pri g. F. Kolletiiigu in v Taiiebmann-ovi bukvarnici ; v Olji pri Crisperju in v Haumbaebovi lekarni; v neinškeni bantlshcrgu pri A. L. .Miiileijn. lekarjii: v Glrichenberga pri v. pi, Peldbaohu, lek.; v Konjicah pri 0. Piaoherju, iek.; Leihnitz, lek. vdove Kret/.ig; Ljuloineru lek. F. 1'essiak; Mu rek lek. L. pl. Btemberg] V Ptuju lek. E. Reitlianimer; Uadgiini lek. F. Kohulz in J. Weitzinger; v Itrožcall J. Sclnii-derschitschi Rogatee lok.Kriiper; Kialivodi v lekarni; Stainz V. Tiinonšok.lek.; 81. Bistriti J.Diene«, lek.; Slov (iradrii J. Kaligarič; Podčetrtek Vasulik lek. Varaždinu A. llalter. lekarnioi. (26—d Pri razstavi v Gradcu 1870. I. s. zlato svetinjo nadarjena. Piva Itajaraka c. kr. prlv. tovarna (fabrika) ognja in vloma^varnih Magajnic H za taar in pisma, miz zapisaiije Vincencij-a Kanduth-a v Gradci, tOt'HŠ'tUt.' gg <'t'ti*tH<'»»Hti'i*HH4' 2 g. priporoča svoje iz najboljšega štajarskega blaga, s ključavnicami po posebnih patentih, in naj solidno je dovršene izdelke, za ktere je porok, po jako znižani ceni. Proti primernemu vplačilu na olajšanje p. n. občinstva tudi plačila na svote. Izključljiva prodaja pri ^T\TT<>]Sr KOKOSI, (20) železninar, GrioHgasse Nr. 10, v (Jradci. St. 1117. Raxpisaiije službe« Za novo ustrojeno enorazredno ljudsko šolo pri Sv. Jurji na Taboru, v šolskem okraji Vransko, jc služba učitelja z letno plačo 400 gld. in prostim stanovanjem takov za oddati. Prosilci imajo svoja prosila z dotičnimi prilogami in izkazalom popolnega znanja slovenskega jezika najdalje do 20. novembra t. 1. okrajnemu šolskemu svetu izročiti. Okrajni Molski *v«»t Vrtin* U o. 17. oktobra 1871. (54-1) Pacdscdnik: Schonwetter. JPretl slepar&tioin »e mi ari! Med mnogimi na/minili sprei jrl no za Ure m inarsiktcra s silnim hrupom napravljena. In merijo edino na to, da bi prebivalci v provlncMali v majko i'« naj se vsak faroje kupiti uro. i"e prodajaleo nr mOr« ladofll garanciju dati. .luž ure, ki ee pri meni kupiju. \si lij, kakor se jHiljubi. ali vzamem mizuj, alt pa zamenjam, ilokaz nujslroio s.iliilnosti. gld. i. so livrttno regulirane ure. ktere prodajam • pUmenlm lakasom dveletne (raranolje; one ic zal" taku ilulier kup (tajijo, da lii se jili iiinntr" jemalo. Naj torej nolieileu ne zamudi priložnosti in naj si priprti • I ree. M vsako lii^o ki nstno In nepoureiljivo. Za vse ure se garantira, kakor pri urarjn. i zelo ledna ura, /. lepo oklnCano plolfio In cmatliranlm kazalom .... t ravno taka i. eiiiiiiliranu DOtCOlanUtO ploieo........ i tiste «orte z naredbo da Idje............ \'>uka r. loidileeiu l'o kr. vee. 1 UVO, velike oldike, lepo .•|invvljeua. s poivelanuslo p1ol60 1 taka lino olepšana, bogato okineaua. z naredim, da loje .... 1 ura s preliiio malanim preilnim delom iu prav pozlaecnini okvirom ali I finimi Ivlcarsklml slikarijami, ktera bije ......... ire ta salon iz iironea s Btoklenlm poveznikoiu in s italccm, zelo ledna i ura nojveee sorte............• I ura, doliro konstruiranu, anglelka, za potr. z Innlileem zvezana, ktevi gotovo ne pusti spati, \ elja z vlogaJUŠem........« • « Polno regulirane ivtcariko »opne ure z dvoletno (raruncljo. pruv eeden tason z lepo verižieo iz novega zlatu vred. ... . . • • > Trav kim" za vsak lalotl 10 »lOVOle dunajske ure s perpemUkrlJeiii, KTOjO ** dni in so V krasni 80" dolgi omari zaprte, ena, ki ne tiije gld. 10, ie Uije p lil. .'.so do gld. gld. gld. gid. gld. a.iie. d, Ii, L' do B.80, 7, H B.60 4.M) Klik gid. gi.i. Aii«ilo. To so i elUnder>kronometer ura • • t ravno taka > ognji poalaBena ■ 1 „ „ t kristalnim steklom i „ n poiločena ■ 1 „ r z dvojnim plalfiem, Kavor.ut...... 1 ravno taka poalaCena -Amerikansko dvojne are > dvojnim kolc.-jrm. Te so prej gld. iu ve- Ijale. zdaj le..... Siderue ure. l-.i.i-no napravljene, t< kristalnim Iteklom Vsakovrstne ure. tndi gld. l:!.;.o gld. 14.00 gld. 18— gld. 15.M retnontoar brez kljma 1 „ nartlnejia sorta . i „ a dvojnokrlstnlnun Steklom, tako da sc kolesje vidi, Qe Je tudi ura zaprta I taka, s pretinim sidrom Ore za gospi-, fine In elegantne po......gld gld. -JO.— gld. 18.50 gld. u.— gld. 10.50 gld. i •'.■>!' v .-i.Kovrf.uie ur.-. i».ii take. ktere tu niso iiiiciiuviine. se prodajajo cenejle. ko pri vsakem drugem. Dobro regulirana solnSna ura s km«- pasom, /a v lep, po kuri se lahko vsaka dnga uravna, \ olja samo i'.', kr. Urne verižice iz taliiii-zlat (4f)—i) najnovejšega kratnega fasona, ktere ne stoje v nobenem naltnu se vorlllcaml 1« pravega alata, ker so po fluonu prekanljivo ponarejene iu zlato Imrvo vetlim olalrle. i kratka p<> 70, do kr., gid. t ko In gld. 1.• l'rilv srebrna, tSlotna verilico, v ognji po« l „ preilno izpeljana gl- i-r.o. 2, st.no in a. slafiena gld. 8.60, 4. 1 dolga verlUoa (B okolo vratu, lienečauska, 1 prava, lalntna verl/iea. dolga, za okoli vratu. gld. l.ho in gld. Sf. P" bTW> m0- 1 ravno taka, jiretlne izjieljave po gl, •-'."m. :i..'.o. .Medaljoni najlepše vrsto po r.o, so kr., gld. 1, 1.60. — MedaUonl Iz talotnega srebra po gld. »60. gld. :t. — 1 zvezek urnih uave/.kov s « rnzIlCiiiini dragotinami. velja le t>0 kr. Iu h«* Miitin in edino dobi v novem velikem kraso-bazara A. Friedmana na Dunaji, Praterstrasse, 26 navštric Karolovega gledišča. lzdatelj in odgovorni urednik Martin Jelovaek. Lastuik Kap o c iu drugi. Tiskar: F. S kaza iu drugi.