UKKDN1STVO Ul UlfUVli LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA SXKV | TELEFON SU2 OO 55-2« BOKOPISI SB NE VBACAJO IZHAJA VSAK O AN BAZEN PONEDELJKA •k UStlUl M UUUtLIh LJUBU AN A TELEFON BS-Sl (8-33 POSTNI ČEKOVNI KAĆUN V LJUBLJANI ST 61) 4045 08 OGLASI HO CENIKU MESEČNA NAKOCNTNA 45 DIN ir Informativno posvetovanje nekaterih komunističnih partij ICemmtlfie Ob koncu septembra je bilo na Poljskem informacijsko posvetovanje, ki so se ga udeležile naslednje partije: Komunistična partija Jugoslavije — tovariša E. Kardelj in M. Djilas; Bolgarska delavska partija (komunistov) — tovariša V. Červenkov in V. Pop-Tomov; Komunistična partija Romunije — .tovariša G. Dež in A. Pauker; Madžarska komunistična partija — tovariša M. Farkaš in I. Revaj; Poljska delavska partija — tovariša V. Gomulka in H. Minz; Vsezvezna komunistična partija (boljševikov) — tovariša A. Ždanov in G. Malenkov; Komunistična partija Francije — tovariša J Duelos in E. Fajon; Komunistična partija Češkoslovaške — tovariša R. Slanski in Š. Baštovanski in Komunistična partija Italije — tovariša L. Longo in E. Reale. Udeleženci posvetovanja 60 poslušali informacijska poročila o delavnosti CK Partij, zastopanih na po- svetovanju: v imenu PK Jugoslavije tovarišev K Kardelja in M. Djilasa; v imenu Bolgarske delavske partije (komunistov) — tovariša V. Červen-kova; v imenu KP Romunije — tovariša G. Deža; v imenu Madžarske KP — tovariša I. Reva ja; v imenu Poljske delavske partije — tovariša V. Gomulke; v imenu Vsezvezne KP (boljševikov) — tovariša G. Malenkova; v imenu KP Francije — tovariša J. Duclosa; v imenu KP Češkoslovaške — tovariša R. Stenskega in v imenu KP Italije — tovariša L. Longa. Po izmenjavi mnenj v zvezi s poročili so udeleženci posvetovanja sklenili, da bodo razpravljali o mednarodnem položaju ter o izmenjavi izkušenj in koordinaciji detevnosti na posvetovanju zastopanih Komunističnih partij. Referat o mednarodnem položaju je imel tovariš A. Ždanov. Udeleženci posvetovanja so izmenjali mnenja o referatu, v celoti vskladili svoje po- BEKLARAC1JA glede na mednarodni položaj in iz njega izvirajoče naloge in soglasno izdali deklaracijo o mednarodnem položaju. Referat o izmenjavi izkušenj in koordinacij delavnosti KP je imel V. Gomulka. V zvezi s tem je posvetovanje, upoštevajoč negativne pojave, ki jih je povzročilo pomanjkanje stika med Partijami, zastopanimi na posvetovanju, in upoštevajoč potrebo izmenjave izkušenj, sklenilo, da se ustanovi Informacijski biro. Informacijski biro bo sestavljen iz predstavnikov Centralnih komitejev zgoraj omenjenih Partij. Naloge Informacijskega biroja so v organiziranju izmenjave izkušenj med Partijami in po potrebi v koordinaciji njihove delavnosti na osnovi medsebojnega soglasja. Sklenjeno je bilo. da bo Informacijski biro izdajal svoje glasilo. Za sedež Informacijskega biroja in redakcije njegovega glasiia je bil določen Beograd. posvetovanja predstavnikov Kccssasnistišne partije Jugoslavije, Bolgarske delavske partije (kesuimistev), Komunistične partije Bcamsulje, Madžar« ske komunistične partije, Poljske delavske partije, Vsezvezne komuni* stične partije (Ssoljševikov), Komunistične partije Francije, Komunistične partije češkoslovaške in Komunistične partije Italije o ------------- položaju Predstavniki Komunistične partije Jugoslavije, Bolgarske delavske partije (komunistov), Komunistične partije Romunije, Madžarske komunistične partije. Poljske delavske partije, Vsezvezne komunistične partije (boljševikov), Komunistične partije Francije, Komunistične partije Češkoslovaške in Komunistične partije Italije so se po izmenjavi mnenj o mednarodnem položaju sporazumeti, da izdajo naslednjo deklaracijo: Zaradi druge svetovne vojne in v povojnem obdobju so nastale v mednarodnem položaju bistvene spremembe. Za te spremembe je značilna nova razdelitev osnovnih političnih sil, ki delujejo v svetovni areni, sprememba odnosov med državami zmagovalkami v drugi svetovni vojni in njihovo pregrupiranje. Med vojno so šle države zaveznice skupaj v vojno proti Nemčiji in Japonski in bile so en tabor. Toda v taboru zaveznikov je bila že med vojno razlika tako pri določanju ciljev vojne kakor tudi nalog povojne ureditve sveta. Sovjetska zveza in demokratične dežele so smatrale za osnovne cilje vojne v Evropi, likvidacijo fašizma in preprečenje možnosti nove agresije Nemčije, ustvaritev vsestranskega trajnega sodelovanja evropskih narodov. Združene države Amerike in sporazumno z njimi Anglija so si postavljale v vojni drug cilj — osvoboditev od konkurentov na tržiščih (Nemčija. Japonska) in okrepitev svojega dominantnega položaja. Ta razlika pri določanju ciljev vojne in nalog povojne ureditve se je začela v povojnem obdobju poglabljati. Formirali sta se dve nasprotujoči si politični liniji Na enem tečaju politika ZSSR in demokratičnih dežel, usmerjena na izpodkopavanje impe-realizma in okrepitev demokracije, na drugem tečaju pa politika ZDA in Anglije, usmerjena na krepitev imperializma in zadušitev demokracije. Ker so ZSSR in dežele nove demokracije postale ovira za uresničenje imperialističnih načrtov borbe za gospostvo nad svetom in razbijanja demokratičnih gibanj, je bil razglašen pohod proti ZSSR in deželam nove demokracije, ki ga najbolj zagrizeni imperialistični politiki v ZDA in Angliji podpihujejo z grožnjami o novi vojni. Tako sta se osnovala dva tabora — imperialistični in antidemokratični tabor, čigar osnovni cilj je vzpostavitev gospostva ameriškega imperializma nad svetom in razbijanje demokracije, in protiimperialistični in demokratični tabor, čigar osnovni cilj izpodkopavanje imperializma, okrepitev demokracije in likvidacija ostankov fašizma. Borba dveh nasprotujočih sl taborov — imperialističnega in protiimpe-rialističnega — se bije pod pogoji nadaljnje zaostritve splošne krize kapitalizma, oslabitve sil kapitalizma in okrepitve sil socializma in demokra-cije. Zato kažeta imperialistični tabor in njegova vodilna . sila ZDA posebno agresivno aktivnost. Ta aktivnost se razvija hkrati v vseh smereh — v smeri voinostrateških ukrepov, eko-nemske ekspanzije in ideološke borbe. Trumanov-Marshallov načrt je samo sestavni del — evropski sektor splošnega načrta svetovne ekspanzivne politike, ki jo uveljavljajo ZDA v vseh delih sveta. Načrt ekonomskega in političnega zasužnjevanja Evrope po ameriških imperialistih se dopolnjuje z načrti ekonomskega in političnega zasužnjenja Kitajske. Indonezije. dežel Južne Amerike. Združene države Amerike pripravljajo vžoraišnie osvajalce — kapitalistične magnate Nemčije in Japonske — za novo vlogo, da postanejo orodje imperialistične politike ZDA v Evropi in Aziji. Arzenal taktičnih sredstev, ki jih uporablja imperialistični tabor, je zelo raznovrsten. Tu se kombinira neposredna grožnja s silo. pritisk in izsiljevanje, razni ukrepi političnega in ekonomskega pritiska, podkupovanja, izkoriščanja notranjih nasprotij in razkola za okrepitev lastnih postojank in vse to se prikriva z liberalno pacifistično krinko, preračunano na prevaro in lov politično neiz kušenih ljudi. Posebno mesto v arzenalu taktičnih sredstev imperialistov zavzema izkoriščanje izdajalske politike desničarskih socialistov tipa Bluma v Franciji, Attleeja in Bevina v Angliji, Schumacherja v Nemčiji, Renner ja in Scherfa v Avstriji, Saragata v Italiji itd., ki si prizadevajo, da bi prikriti pravo razbojniško bistvo pod krinko demokracije in socialistične frazeologije, dejansko pa so v vsem zvesti pomagači imperialistov, ki razbijajo vrste delavskega razreda in zastrupljajo njegovo zavest. Ni naključje, da je zunanja politika angleškega imperializma našla v Bevinovi osebi svojega najbolj doslednjega in najbolj prizadevnega nosilca. V teh okoliščinah je nujno potrebno. da se protiimperialistični, demokratični tabor strne, da izdela enotno osnovo akcij, da izdela svojo taktiko proti glavnim silam imperialističnega tabora, proti ameriškemu imperializmu, proti njegovim angleškim in francoskim zaveznikom, proti desničarskim socialistom, predvsem v Angliji in Franciji. Da bi se preprečil načrt imperialistične agresije, so potrebni napori vseh demokratičnih, protiimperiali-stičnih sil Evrope. Desničarski soci-alsti so v tej stvari izdajalci. Izvzem-ši tistih dežel nove demokracije, v katerih je blok komunistov In socialistov z drugimi naprednimi demokratičnimi strankami osnova odpora teh dežel proti imperialističnim načrtom, socialisti v večini drugih dežel, predvsem francoski socialisti in angleški laburisti — Ramadier. Blum. Attlee in Bevin — s svojo servilnostjo in klečeplastvom olajšujejo nalogo ameriškemu kapitalu, ga izzivajo k izsiljevanju in potiskajo svoje dežele na pot vazalne odvisnosti od Združenih držav Amerike. Iz tega sledi, da stoji pred Komunističnimi partijami posebna naloga. Komunistične partije morajo vzeti v svoje roke zastavo obrambe nacionalne neodvisnosti in suverenosti svojih dežel. Če bodo Komunistične partije čvrsto stale na svojih postojankah, če ne bodo podlegle zastraševanju in izsiljevanju, če bodo hrabro stale na braniku demokracije, nacionalne suverenosti, svobode in neodvisnosti svojih dežel, če bodo znale v borbi proti poskusom ekonomskega in političnega zasužnjevanja svojih dežel stopiti na čelo vseh sil, ki so pripravljene braniti čast in nacionalno neodvisnost, tedaj ne bo mogoče uresničiti nobenih načrtov zasužnjevanja dežel Evrope in Azije. To je sedaj ena izmed osnovnih nalog Komunističnih partij. Nujno je potrebno imeti pred očmi, da je med željo imperialistov, da bi zanetiti novo vojno, in možnostjo, da bi to vojno organizirati, velikanska razdalja. Narodi sveta nočejo vojne. Sile, ki branijo mir, so tako pomembne in velike, da bodo načrti osvajalcev, če bodo te sile neomajne in čvrste v obrambi miru, če bodo pokazale čvrstost in vztrajnost, doživeti popoln polom. Ne smemo pozabiti, da je cilj hrupa imperialističnih agentov v zvezi z vojno nevarnostjo, da bi zastrašiti omahljivce in ljudi slabih živcev in s pomočjo izsiljevanja dosegli popuščanje osvajalcu. Glavna nevarnost za delavski razred je sedaj v podcenjevanju testnih sil in precenjevanju sil imperialističnega tabora. Kakor je monakovska politika v preteklosti razvezala roke hitlerjevski agresiji, tako lahko tudi popuščanje novi smeri ZDA tn imperialističnemu taboru napravi njegove inspiratorje še bolj predrzne in agresivne. Zato morajo Komunistične oartije stopiti na čelo odpora proti aačrtom imperialistične ekspanzije in agresije na vseh crtah — državni, oolitični. ekonomski in ideološki, morajo se strniti, združiti svoje napore ia podlagi splošne protiimperialistič-fie in demokratične osnove ter zbrati okrog sebe vse demokratične in pa-triotične sile narodov. RESOLUCIJA o zamessgavi Izkušenj In koordinaciji delavnosti na posvetovanju zastopanih partij Posvetovanje ugotavlja da je pomanjkanje zveze med Komunističnimi partijami, ki so sodelovale pri tem razpravljanju, v sedanjem Položaju resna pomanjkljivost. Izkušnja ie pokazala, da je taka nepovezanost med Komunističnimi partijami nepravilna in škodljiva. Potreba po izmenjavi izkušenj in prostovoljni koordinacij akcij posameznih partij je dozorela zlasti sedaj v pogojih kompli-ciranja povojnega mednarodnega položaja, ko nepovezanost Komunističnih partij lahko delavskemu razredu povzroči škodo. Glede na to so se udeleženci posvetovanja sporazumeli o naslednjem: 1. Da se ustanovi Informacijski biro iz predstavnikov Komunistične partije Jugoslavije, Bolgarske delavske partize (komunistov), Komunistične partije (komunistov). Komunistične (boljševikov) Komunistične partije (boljšvikov). Komunistične partije Francije. Komunistične partije Češkoslovaške in Komunistične partije Italije. 2. Da se Informacijskemu biroju postavi kot naloga organizacjja izmenjave izkušenj in po potrebi koordinacija detevnosti Komunističnih partij na osnovi medsebojnega soglasja. B. Da bo Informacijski biro sestavljen iz predstavnikov Centralnih komitejev, is. sicer po dveh za vsak CK, pri čemer naj delegacije Centralnih komitejev določajo in izmenjavajo Centralni komiteji. 4. Da Informacijski biro ustanovi svoje dvotedensko, pozneje pa tedensko glasilo; da se izdaja glasilo v francoskem in ruskem jeziku, po možnosti pa tudi v drugih Jezikih. 5. Da se za sedež Informacijskega biroja določi mesto Beograd. Zastave demokracije in narodne neodvisnosti »Bude pravo« o posvetovanju devetih evropskih komunističnih strank Praga, 5. okt. Ob Informacijskem posvetovanju devetih evropskih Komunističnih partij na Poljskem, je objavil list »Rude pravo« članek pod naslovom »Zastave demokracije in narodne neodvisnosti«, v katerem je med drugim rečeno: »Rezultati Informacijskega posvetovanja devetih evropskih Komunističnih partij so dogodek velikega mednarodnega pomena. Komunistične partije, ki so bile zastopane na posvetovanju, predstavljajo organizirano silo 15 milijonov komunistov — najbolj zrelih delavcev, kmetov in napredne inteligence.« Ko dneni Stalinov odgovor Chur-chilu o vzrokih naraščanja komunističnega vpliva, nadaljuje list: »»Komunisti so pravočasno dvignili zmagovito zastavo svobode narodov proti nemški imperialistični napadalnosti še v času, ko se je slišalo v Evropi šopirjenje monakovskih ka-pituiantov. Ljudstvo ne bo pozabilo tega pouka. Tudi sedaj dvigajo komunisti zastavo svobode v času, ko so se namestu nacistov pojavili novi kandidati za gospodstvo na svetu, s čimer se ustvarja protidemokratični in imperialistični blok pod vodstvom ZDA, ki s svojimi ekspanzivnimi načrti ogražajo gospodarsko ter politično suverenost evropskih in azijskih držav ter želijo zasužnjiti ves svet. Zadošča le delno pogledati na dogodke zadnjih mesecev in bomo spoznali zasužnjevalne namene imperialističnega tabora. Koliko prizadevanj je šlo za to, da bi rešili fašistični režim v Španiji! Kako surovo je s pomočjo dolarja in oborožene sile tep- tana demokracija v Grčiji! Ameriški dolar je v ozadju vseh reakcionarnih protidemokratičnih zarot. Po ukazu Wallstreeta so bili zamenjani ministri v Franciji, Angliji in Italiji in se na ta način uničuje narodna suverenost v teh evropskih državah. Brez dvoma je, da so ekspanzivni imperialistični načrti naperjeni proti življenjskim interesom češkoslovaške republike, proti njeni gospodarski in politični neodvisnosti. Reakcionarni krogi v ZDA so med vojno podpirali Habsburgovce in se navduševali nad mislijo obnavljanja zasovražene habsburške monarhije. Pred koncem vojne, ko je bombardiranje tovarn prenehalo imeti vojaški značaj, je bil napravljen poizkus, uničiti našo veliko industrijo z letalskimi napadi in na ta način zmanjšati gospodarsko življenje osvobojene češkoslovaške republike. Vsi izdajalski protičeško-slovaški elementi najdejo podporo pri ameriških in angleških imperialistih, ne glede na to, ali gre za Tisi-nega ministra Djurčanskega, ki je bil obsojen na smrt, ali za »voditelja sudetskih Nemcev« Venela Jakša. V ameriški in britanski okupacijski coni Nemčije je dovoljeno — nasprotno duhu in besedilu potsdamskega sporazuma — tako imenovanim sudetskim Nemcem, da se organizirajo in hujskajo proti češkoslovaški republiki, angloameriška okupacijska oblastva dovoljujejo sudetskim Nemcem kampanjo za vrnitev v češkoslovaško republiko. Bistvo protičeškoslovaške smeri ameriške ekspanzivne politike je v naslanjanju na poražene nemške imperialiste. S poizkusom, da bi se pod ameriškim okriljem obnovili renska in rurska pokrajina, je napravljen velik korak k ponovni vzpostavitvi nemškega imperializma. V tem je bistvo Marshallovega načrta, v tem pa ni nevarnost samo za češkoslovaško in ostale slovanske države, temveč tudi za Francijo in Anglijo. Ko komentira odločbo o ustanovitvi informacijskega urada Komunističnih partij, pravi list »Rude pravo«: Jasno je, da je imela naša Komunistična partija češkoslovaške, ki se je aktivno udeležila posvetovanja, pred očmi interese češkoslovaške demokracije in narodne neodvisnosti. Naša partija je ponosna, ker danes po zaslugi njene politike in mednarodnih zvez ne more uspeti poizkus, da bi se češkoslovaška izolirala kakor v času Monakova. V obrambi svoje nacionalne suverenosti se lahko naše ljudstvo nasloni na Balkan, protiimperialistični demokratični tabor. S tem se je pokazalo, da se politika Komunistične partije češkoslovaške in interesi delavskega razreda strinja z osnovnimi interesi ljudstva. Naše ljudstvo bo tudi v bodoče branilo svoje interese ter lahko mirno gleda v bodočnost in dela za izgrad-no države. Protiimperialistični demokratični tabor združuje svoje ogromne sile. Medtem ko gre reakcija — sloji velike buržoazije in veleposestnikov v vseh državah, kakor smo že videli med napadom nemškega imperializma, po poti izdajstva nad ljudstvom zaradi svojih najožjih razrednih egoističnih interesov, razvijajo Komunistične partije zastavo ljudske svobode, ki je že privedla do zmage nad nemškim fašizmom^« Latarlsficni poslane! na ®bl$kn pri podpredscdiukn Edvardu Kardelju Beograd, 5. okt. Podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj je sprejel včeraj dopoldne laburistične poslance Velike Britanije Cony Zilliacusa, Frederika Leeja, Benjamina Parkina in Geofreya Biaga, ki se mude v naši državi kot gostje Ljudske fronte. — Podpredsednik Kardelj se ie z njimi dalije časa raztovarjal. Skupina britanskih poslancev laburistične stranke Arthur Champion, član izvršnega odbora britanske nacionalne zveze železničarjev, član stalnega komiteja za proračunska vprašanja v parlamentu Arthur Allan, član izvršnega komiteja laburistične parlamentarne skupine za kmetijstvo, trgovino in industrijo Henry Weiglt in podpredsednik derby-shierske federacije rudarjev so obiskali včeraj v Novem Sadu pokrajinski odbor Ljudske fronte, uredništva vojvodinskih listov in v Lovčenu kmečko delovno zadru- go. V Malem Idjošu so gostje obiskali tamkajšnjo madžarsko manjšiao. Narodni poslanec in član izvršnega komiteja angleških učiteljev George Thomas je obiskal včeraj dopoldne prosvetne ustanove in si ogledal kulturne ter zgodovinske spomenike mesta. Po obisku na univerzi si je ogledal Srbsko akademijo znanosti in Narodni muzej na Kalemegdanu. Popoldne ie obiskal centralni svet LMJ. Laburistični poslanci na obisku v Zagrebu Zagreb. 5. okt. Davi je prispela iz Beograda v Zagreb skupina britanskih poslancev — članov laburistične stranke s C. Zilliacusom na čelu. Gostje so si ogledali dela pri gradnji stanovanjskih hiš na Varaždinski cesti in avtestradi Beograd—Zagreb. Opoldne je sprejel delegacijo britanskih parlamentarcev podpredsednik vlade LR Hrvatske Dnško Brkič. Zastopniki Generalne konfederacije dela Italije na obiska v Jugoslaviji Beograd, 5. okt. Včeraj so prispeli v Beograd delegati Generalne konfederacije dela Italije. Na čelu delegacije je Francesco Mariani, član izvršnega odbora generalne konfederacije dela. V delegaciji je 9 zastopnikov italijanskih delavskih sindikatov iz Milana, Neapla. Firenc, Cremons in Foggie. Na železniški postaji so jih sprejeli in pozdravili v imenu centralnega odbora Enotnih sindikatov Ivan Božiče-vič in Josip Cazi, predsednik glavnega odbora ES Srbije Dragoljub Je-dremovič in zastopniki krajevnega sindikalnega sveta. Gostje so si ogledali tovarno motorjev v Rakovici, gradilišče tovarne strojev za izdelovanje orodja v Železniku, tovarno trikotaže »Elka«. rdeči kotiček Investicijske banke in klet Narodnega vinarstva v Zemunu. Snoči je krajevni sindikalni svet priredil na čast delegacije italijanskih delavcev v veliki dvorani Ko-larčeve ljudske univerze pozdravni večer. Prireditve so se udeležili pred stavniki centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije, članj glavnega odbora ES Srbije in krajevnega sindikalnega sveta, veliko število članov naših sindikatov in italijanski delavci iz Julijske krajine in Italije, ki delajo v beograjskih podjetjih. Člane delegacije glavne konfederacije dela Italije je pozdravil s krajšim govorom sekretar KSS-a Jerko Mihailovič. V imenu italijanske delavske delegacije se je Franco Mariam, predsed- nik delavske zbornice v Milanu, zahvalil za prisrčen sprejem, ki je bil prirejen italijanski delavski delegaciji na potovanju po Jugoslaviji. Kul-rurnoprosvetna skupina italijanskih delavcev iz Julijske krajine »Montes«, kulturnoprosvetni sindikalni društvi »Radnik« in »Djoka Pavlovič« so Izvedli krajši umetniški program. Na čast članov Generalne konfederacije dela Italije ie krajevni sindikalni svet priredil večerjo v hotelu »Majestic«. Danes so delegati italijanske Konfederacije dela obiskali prostore odbora italijanskih delavcev, ki delajo v Jugoslaviji. Delavci — Italijani ;n Slovenci iz Julijske krajine so jim priredili prisrčen sprejem. Delegati so v razgovoru obrazložili položaj delavcev v Italiji. Nad dva milijona brezposelnih najbolje govori o tem. v kakšnem položaju so delavci v Italiji, — Prepričali smo se, so rekli delegati, v mnogih tovarnah, ki smo jih obiskali in v katerih delajo tud; naši delavci, da imate v Jugoslaviji vse pogoje za delo. Medtem ko delavci v Italiji slabo žive. lahko vi pošiljate denar svojim družinam. Prinašamo vam pozdrave milijonov italijanskih delavcev in vam orinoročamo. da izgrajujete bratstvo delavskega razreda ter narodov Jugoslavije in Italije. Mladi delavci — Italijani so izjavili delegaciji, da so zelo zadovoljni z delom in življenjskimi pogoji v Jugoslaviji. Imenovanje goričkega občinskega sveta Gorica, 6. okt. Goriška prefektura je imenovala za župana goriške občine dosedanjega predsednika občinskega sveta odvetnika dr. Stechina, za člane pa vse dosedanje člane občinskega sveta. »Primorski dnevnik« piiše, da je z imenovanjem župana in občinskih odbornikov, ki so isti kot za časa »nepristranske ZVU«, potrjeno, da so bivši občinski možje in novi predsednik delali v polno zadovoljstvo De Gaspe-rijeve vlade, ki jim je dala z imenovanjem popolno priznanje. ZVU je postavila na vodstvo uprave take l]udi, kakor je hotela De Ga-sperijeva vlada, ki je dala s tem priznanje politiki ZVÜ v Gorici. To je ■Slovencem očiten dokaz, da ZVU ni vodila nepristranske politike v uprav- Ijanju zaupane ji pokrajine, marveč je zapostavljala Slovence. Imenovanj odborniki so sami Italijani, čeprav je skoro polovica prebivalstva v občini slov ruske narodnos ti. Teden hrvatske kulture v Istri Trst. 6. okt. V Hrvaški Istri, ki je del STO-a, se je pričel 5. L m. »Teden hrvatske kulture«, ki bo trajal do 12. t m. To bo doslej največja kulturna manifestacija Hrvatov v okviru STO-a. V okviru tega tedna bodo po vsem bujskem okraju številne kulturne prireditve hrvatskih prosvetnih društev, koncerti, razstava dokumentov hrvatske kulture. UKAZ PREZIDUÄ Ljudske skupščine LR Slovenije o imero&vastju republiške votivne feosasisije Prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije je na podlagi 15. člena Zakona o volitvah odbornikov ljudskih odborov imenoval v republiško "olivno komisijo zr volitve odbornikov ljudskih odborov v Ljudski republiki Sloveniji: za predsednika: Mateja Dolničarja, podpredsednika Vrhovnega sodišča LRS, za njegovega namestnika: Riharda Kneza, podpredsednika Vrhovnega sodišča LRS, za tajnika: Borisa Kocijančiča, sekretarja predsedstva vlade LRS, za njegovega namestnika: dr. Ivana Maka, pomočnika javnega tožilca LRS, za člane: 1. Niko Arkovo, državno uslužbenko, za njenega namestnika: Ivana Gorjupa, državnega uslužbenca, 2. Eda Turnherja, člana IO OF. za njegovega namestnika: Fedorja Koširja, predsednika Komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njih pomagačev, 3. Rudolfa Buriča. inšpektorja Kontrolne komisije pri predsedstvu vlade LRS. za njegovega namestnika: Maro Baševo, državno, uslužbenko. • U. št. 38/47. Glavno mesto Ljubljana dne 4. oktobra 1947. PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE: Sekretar: France Lubej, I. r. Predsednik: Josip Vidmar, L *. Gornji ukaz je bil objavljen v 41. številki »Uradnega Msta LRS« | dne 4. oktobra 1947. Delovni kolektivi Gradisa bodo v celoti uresničili letošnji plan gradnje industrijskih objektov in hidrocentral Pomen normativov potresnega materiala v planskem gospodarstvu Pravilne planske proizvodnje si ne moremo zamisliti brez točno izdelane materialne bilance, zlasti bilance surovin, goriva in drugega važnega po-trošnega materiala ter pogonske energije. Proizvodnja in potrošnja surovin in ostalega materiala mora hiti v medsebojnem skladu, tako da je za izpolnitev plana proizvodnje zagotovljena pravilna in redna preskrba podjetij s surovinami in materialom in da je zagotovljen ves potreben material za investicijska dela. Netočno planiranje na enem samem sektorju lahko ovira izpolnitev plana v posameznih podjetjih, ki plana ne morejo izpolniti, če jim primanjkuje važna surovina ali nujno potreben potrošni material, ki bi ga bilo treba uvoziti ali doma izdelati. Za pravilno planiranje so odločilne važnosti normativi potrošnega materiala. Pod normativom potrošnega materiala razumemo one količine potrošnega materiala, ki so pri proizvodnji potrebne za enoto proizvodnje v določeni osnovni skupini tli za enoto proizvodnje asortimenta proizvodov. Kaj vse obsega tak normativ, nam najbolje pojasni praktičen primer. Vzemimo normativ za osnovno skupino »pisarniško pohištvo*. Za proizvodnjo 100 koeov pisarniškega pohištva (miz, stolov, omar itd.) v določenem razmerju je potrebno: 2.9 m3 hrastovih desk, 7.3 m3 bukovine, 15 m* hrastovega furnirja (0.9 mm), 323 m* bukovega furnirja (0.9 mm) 051 k v m slepega furnirja topolov (3 mm), 497 m* vezanih plošč, 100 1 špirita, 809 kom. okovov, 190 medeninastih vijakov, 4000 žel vijakov, 6 kg žičnikov, 44 m brusilnega papirja, 48 pol brusilnega papirja v polah, 10 kg mazilnega olja, 1.2 kg tovorne masti, mazil za jermena in kroglične ležaje, 1.7 tone premoga, 71 kg kaolina, 9000 kg drv, 2300 kilovatnih ur el. energije, 0.9 kg politure, 262 kg lepila, 8.5 kg šelaka itd. (sledijo še nekatere manjše postavke). Na pod'agi takega normativa je mogoče za različen obseg proizvodnje takoj z enostavnim množenjem ugotoviti potrebne količine potrošnega materiala. Normativi potrošnega materiala so nam nujno potrebni, če hočemo v kratkem času na podlagi proizvodnega plana sestaviti bilanco potrošnega materiala ali bilanco uvoznega materiala ali plan kritičnega materiala itd. Pri izdelavi osnovnih planov za leto 1947. je bilo treba, ker nismo imeli normativov potrošnje materiala, tedne m tedne zbirati podatke za ugotovitev, kakšne količine surovin in potrošnega materiala potrebujemo. Navzlic vestnemu in zamudnemu de-'j so bili zbrani podatki pomanjkljivi in le približni Pogosto so bile navedene količine netočne ali pa je bil po pomot: izpuščen važen material Zato smo letos v juliju pričeli sestavljati in ugotavljati normative potešenega materiala po osnovnih skupinah in predmetih industrijske proizvodnje. Glavno delo pri sestavljanju in določanju teh normativov je moral seveda prevzeti proizvodni olanski sektor. Sprva po podjetja ka- zala i-olo raz. me van ja za to delo, češ da se zahteva od njih nekaj, k-jr jih samo preobremenjuje z delom, kar je težko ali nemogoče izvršiti. Prvi izdelani normativi so bili površni in pomanjkljivi ter neporabni. Ne osnovi dodatnih navodil in pojasnil o važnosti tega dela ter o notre-bi točnosti normativov so dobila podjetja terminalno nalogo za iz ’elavo materialne bilance za leto 1948, sestavljene na osnovi izdelanih normativov in osnutka proizvodnega plana za leto 1948. Mnogi funkcionarji podjetij so šele iedaj spoznali veliko važnost izdelave normativov potrošnega materiala. Uvideli so, da je na podlagi popolne in točne materialne bilance mogoče sestaviti zares realen in točen proizvodni plan za 'eto 1948., ki bo zagotovil vsakemu podjetju ves potreben material za izvršitev proizvodnega plana. Podjetja, ki izdelave normativov niso resno vzela in normativov niso pravilno izdelala, «e morajo sedaj energično lotiti izdelave teh normativov, ker materialne bilance brez normativov ne morejo sestaviti. Ko pa bodo imela podjetja točne normative potrošnega materiala, bodo lahko vvsak čas izdelala potrebno materialno bilanco, ki bo zagotovivla pravilno preskrbo podjetja z vsem potrebnim materialom. Ko bomo imeli točne normative potrošnega materiala za vse osnovne skupine proizvodnje, bo pri sestavljanju celotne bilance potrošnega mate riala ali uvoznega materiala odpadlo dosedanje zamudno in povrhu nezanesljivo zbiranje podatkov, ker bodo vse vrste materiala za vsako osnovno proizvodno skupino ali za vsak osnovni proizvodni predmet zajete v normativu potrošnega materiala dotične osnovne skupine industrijskega proizvoda za enoto proizvodnje. S sestavo točnim normativov potrošnega materiala bomo dobili stabilno osnovo za nadaljnje planiranje. Pri sestavljanju končnega proizv<>daega plana in materialne bilance za leto 1948. bo mogoče v vsakem trenutku in za vsak odsek proizvodnje ugotoviti podatke o potrošnem materialu z enostavno uporabo ugotovljenih normativov potrOocega materiala, ki bodo omogočili tudi potrebno specifikacijo (uvozni material, material kovinskega, kemičnega, lesnega itd. sektorja). Taki temeljito izdelani normativi bodo s pridom služili vsem operativnim in upravnim enotam in jim prištedili mnogo dela. Točna materialna bilanca za leto 1948, ki bo vskladena za vso državo, bo vsakemu podjetju zagotovila potreben material in se ne bo več dogajalo, da posamezno podjetje ne bi moglo doseči stoodstotno plana, ker ne bi dobilo ene ali druge važne surovine zaradi nezadostno predvidene proizvodnje. Normativi potrošnega nate-riala bodo omogočili tudi natančnejše ugotavljanje strukture polne lastne cene proizvodnje. Tako bomo za leto 1948. lahko ca podlagi popolne in točne materialne bilance sestavili realni in stvarni proizvodni plan, kar bo obenem zagotovil), da bomo lahko v polnem obsegu izvršili to, kar nam nalaga plan. L dfesod&a špekulanta In preganjalca slovenščine v škofijskem semenišču v Kopru Republiško gradbeno podjetje — »GRADIS« je naše največje gradbeno podjetje, ki gradi predvsem industrijske objekte in hidrocentrale ter stanovanjske kolonije v industrijskih središčih. Ker izvršuje podjetje dela za industrijalizacijo in elektrifikacijo v okviru republiškega petletnega plana in gradnje zveznega značaja, ki so za nas prvenstvene važnosti, smo se obrnil; na glavnega direktorja inž. Miho Gašperja, da nam osvetli gradbeno delavnost podjetja in odgovori na najaktualnejša vprašanja. Gradis je doslej izvršil 74 °h celotnega plana Vprašanje: Kako dosegate plan? Letošnja gradbena sezona se je pričela precej pozno. V prvih 4 mesecih je podjetje v glavnem dogotav-Ijalo dela na gradnjah iz leta 1946, istočasno pa je pričelo s pripravami za delo v nastopajoči gradbeni seziji. Največje težave smo imeli pri sestavljanju operativnih planov, ker so nekateri investitorji slabo pripravili gradbene programe. Pomanjkanje skic, vložnih načrtov, predizmer in statičnih računov je predstavljalo precejšnjo težavo in smo od strani investitorjev dostikrat naleteli naravnost na malomaren odnos do plana. Kot osnovo planu si je podjetje postavilo enotne planske pokazatelje, pridobljene iz izkušeni na gradnjah v letu 1946. To je zbirka podatkov, ki iz kvadrature zazidane ploskve pokaže potrebo delovnih in strojnih ur, potrebo poedinih vrst materiala in prevoznih sredstev. Ker pa se glede na značaj posameznih objektov in tudi celotnih gradilišč pokazatelji močno spreminjajo, tudi naš prvi plan ni mogel biti povsem realen. Vendar je bil zelo oster in je med drugim predvideval, da bo samo Gradis zaposlil 30 % več delavcev, kakor so jih pred vojno zaposlovala vsa gradbena podjetja Slovenije skupaj. Vse to so bili prvi poizkusi, saj je bilo to za ves strokovni kader nekaj novega in marsikdo v začetku ni mogel doumeti potrebe planiranja. Zato tudi ni manjkalo slabe volje in kritike. Toda razvoj planiranja je šel svojo pot in po izkušnjah, pridobljenih v poldrugem mesecu smo sestavili nove obrazce za osnovne vrste del, za deiovno silo, mehanizacijo, material, transportna sredstva in finance ter smo po izločitvi nekaterih gradilišč, ki so jih prevzela novo osnovana republiška podjetja, napravili nove letne operativne plane, ki so bili že mnogo boljši kakor prvi. Do tedaj je bilo stanje na gradbiščih zelo žalostno. Nikjer ni bilo prave organizacije, pravega tempa dela, zanosa in zavesti Pri delu. Nikjer ni bilo opaziti, da imajo delavci in inženirji voljo in namen doseči in preseči velike naloge letošnjega plana. Zato je bil rezultat ob koncu maja zelo slab: izvršenih je bilo komaj 18 % celoletnega plana. V juniju se je stanje le nekoliko zboljšalo, ob koncu tega meseca ie bilo izvršenih 25 % vseh dei šn smo bili še vedno v zaostanku zs 10 % nasproti letnemu planu. Jasno je bilo, da s takim tempom dela ne bo mogoče doseči plana. Na gradbiščih smo pričeli uvajati sestanke delovnih kolektivov, na katerih se je razpravljalo o vzrokih nedoseganja plana in o izboljšanju načina dela. Pojasnjevali smo pomen dela po normah in v akordu, študirali smo petletni plan in s politične strani osvetlili vse prednosti planskega gospodarstva in koristi, ki jih bomo dosegli z izvršitvijo plana. Okrepilo se je sindikalno delo. Delavci so pričeli spremljati borbo za plan in so se sami aktivneje vključili. Skoro vsi ds’ovni kolektivi so se zavezali, da bodo dnevno napravili po dve naduri in na ta način pokrili primanjkljaj. zlasti pri zidarjih in tesarjih. Na ta način so bili na gradbiščih ustvarjena pogoji za dosego planskih nalog. Direkcija podjetja v tem razdobju še ni imela pregleda o vsakodnevnem poteku in napredovanju del na oosa-mezrv« gradbiščih, odnosno smo podatke dobivali tako pozno, da je bila vsaka intervencija za izboljšanje nemogoča. Ob koncu junija pa je zvezno ministrstvo za gradnje izdalo nove smernice za izdelavo operativnih planov. V novih planih je bilo med drugim predvideno opazovanje in napredovanje del po kubaturah osnovnih vrst del in ne več po denarni vrednosti izvršenih del, kakor smo to delali preje. Opazovanja po porabljenih denarnih sredstvih so bila toliko manj zanesljiva, ker kalkulacije sploh niso obstojale alf pa so bile za nekatere gradnje, ki so se pričele že leta 1946. zaradi uveljavljanja novih mezd, cen materiala in raznih pribitkov že zastarele. V novih planih je predvidena tudi dnevna evidenca. V začetku smo imeli sicer nekaj težav in kritiziranja. toda v juliju ie dnevna evidenca stekla na vseh 42 gradbiščih Grad;sa Istočasno smo pričeli borbo za mob:-li zaci j o delovne sile po naših vaseh. Premagati je bilo treba lokalni patriotizem. vpliv kulaških elementov in reakcionarne duhovščine, ki je na razne načine skušala odtegniti delovno silo Ko smo pravilno prikazal stanje na naših gradbiščih in možnosti v akordnem zaslužku, se je pričelo večati število delavcev. S političnim delom so sindikalne organizacije vnašale med delavce zavest, da ie ravno njihovo delo — kapitalna graditev — osnova naše industrijalizacije im elektrifikacije. Število delavcev se je dvigalo takole: v začetku aprila smo imeli 3250. delavcev, ob koncu maja se je število dvignilo na 8610. danes na se suče okrog 8400. od katerih je 7600 produktivno zaposlenih in jih 75 % dela v akordu. Od 1 apr. do 20. sept je bilo opravljenih 8.454.000 delovnih ur. Ker je tudi material dotekal precej pravočasno in v zadostni količini, so se kubature izvršenih zemeljskih del, betona, ždezobetona, opečnih zidov, lesenih konstrukcij itd. začele vidno množiti. Ob konca julija smo z veseljem ugotovili, da je z izvršenimi 49 % vseh del, doseženo pravilno izpolnjevanje celotnega plana. Ostalo ie še 51 % za bodočih 5 mesecev. V mesecu avgustu smo postavili vsakodnevni plan s predpostavko, da vzdržimo na letnem planu in ga pe možnosti presežemo. Dnevna evidenca nam je vsak dan pokazala napake na gradbiščih in nam omogočila. da smo jih sproti odpravljali. Lahko trdimo, da je prav uvedba dnevne evidence omogočila podjetju, da je izvršilo toliko gradbenih del. Z 21. septembrom je Gradis izvršil 74 % celoletnega plana. Vprašanje kadrov Vprašanje: Kakšen je dotok kadrov na gradbiščih, in kako tehnični kader izpolnjuje svoje naloge. Eden največjih problemov je pravočasni in zadostni dotok delovne sile. zlasti profesionistov. Tu morajo biti personalni referenti tako v centrali, kakor na gradbiščih neprestano na nogah in iskati delavce za nadomestilo tistih, ki so odšli domov na dopuste itd. Naš gradbeni delavec še ni povsem stalen, še vedno je navezan na svoj dom ali pa ima svoje posestvo in je torej sezijski delavec. V času košnje, žetve in trgatve se zaradi tega občutno zmanjša število delovne sile. kar ovira tudi izvršitev gradbenih del in plana. Vedno bolj se kaže potreba po hitri vzgoji novega kadra profesionistov, predvsem zidarjev, tesarjev, strojnikov itd., od katerih zavisita hitrost in kvaliteta dela. Pomnožitev kadrov lahko raz-vidimo iz mesečnih številk v letošnjem letu. Število vajencev, ki so razmeščeni po naših gradbiščih, je naraščalo takole: april 83, maj 175, junij 249, julij 259, avgust 302 in september 455. Poleg rednih vajencev smo na gradbišču »Titan« v Kamniku organizirali mladinsko brigado, ki bo ostala stalno v gradbeni stroki: mladinci so se zavezali, da se bodo izučili za tesarje, zidarje, železokrivce in drugo. Vsi vajenci delajo poleti na gradbiščih, pozimi pa bodo obiskovali vajeniško šolo, ki jo je podjetje organiziralo že preteklo leto in ki obsega dva letnika. Po dveh letih učne dobe bodo polagali izpite za kvalificirane delavce. Veliko uspeha smo imeli po raznih gradbiščih tudi z obveznostmi, ki so jih sprejeli posamezni profesionisti. da bodo boljše delavce med letom izučili za priučene zidarje in tesarje. Takim profesio-nistom so bile obljubljene nagrade 2000 dinarjev Danes imamo že 179 priučenih zidarjev in 332 priučenih tesarjev. Med tehničnim kadrom na direkciji in po gradbiščih je bilo v začetku precej odpora proti planiranju. Imeli smo primere, ko se je našim inženirjem in tehnikom zdel plan previsok, in celo primer, da je arhitekt samovoljno znižal plan. zaradi česar še danes dotično gradbišče ne more doseči plana, ki smo ga. postavili naknadno. Po gradbiščih se je med inženirji in tehniki pojavila tendenca, da planiranje zavzema preveč časa in da bo zaradi tega trpelo delo na organizaciji gradbišč. Zato smo imeli precejšnje težave, ki pa smo jih v celoti prebrodili, ko smo dokazali prednosti planiranja in pokazali uspehe gradilišč. ki so se takoj lotila operativnega planiranja. Predsodki proti planiranju se kot ostanki stare miselnosti sempatja še pojavljajo, toda v celoti so razbiti. Preko zime bomo priredbi tečaj za planirce, da bomo lahko sestavljali čim točneiše operativne plane za leto 1948. in se na ta način izognili posledicam, ki nastajajo zaradi slabo izdelanih in površnih operativnih planov. Knjigovodski kader v finančnem, materijalnem in mezdnem knjigovodstvu je pred težkimi nalogami. Računovodstvo je v gradbeni stroki najbolj komplicirano. Ne glede na pomanjkanje kadrov pa moramo ugotoviti. da smo precej pozno pričeli borbo za uvedbo ažurnega knjigovodstva na gradbiščih in na direkciji Da čimprej spravimo v tir ažurno knjigovodstvo, smo uvedli tekmovanje med knjigovodji. V tem tekmovanju ima trenutno najboljše uspehe gradbišče v Celju. Napake pri delu Vprašanje: Kakšne napake se pojavljajo pri delu in kako jih odpravljate. Kdor dela, tudi greši in tako je tudi pri nas. Vendar smo napravili korak V nedeljo popolne eo se delavci tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku zbrali, da pregledajo dosedanje uspehe dela, da ugotove kdo od njih je najvestnejši v delu in kdo zasluži priznanje. Lepo okrašen prostor je sprejel pridne ljudi. Po uvodnih govorih, v katerih so povedali delavci, la je delo, če služi delovnemu človeku, nekaj najlepšega ja svetu, so imenovali udarnike in novatorje. Franc Gačnik je proglašen za no-vatorja. Usposobil je sulfatno peč za sola ; kislino, postavil peč za nitroz-ne pline, ker ni bilo soliterne kisline, popravil koncentracijski aparat za žvepleno kislino ter usposobil piritno peč za proizvodnjo žveplene kisline, kar niso zmogli pred vojno inozemski strokovnjaki, Stušek Avgust je imenovan za ra-cionalizatorja: izboljšal je način dela za proizvodnjo trinatriumfosfata. S tei svojim delom je dvignil proizvodnjo za 60% ter obenem prihranil na dragih filtrih 75°/#. Za udarnike so imenovani: Karel Petek, ki stalno presega normo pri naprej. Na delavnih sestankih, ki se vrše na vseh gradbiščih e tehničnim osebjem, delovodji in vodji skupin, prav tako v centrali, v pomožnih obratih in posameznih oddelkih, razmotri-vamo važnejše probleme in ugotavljamo napake ter iščemo načina, kako iih odpraviti in kako pospešiti delo. Te delovne konference so se izkazale kot najbolj uspešno sredstvo, da so vsi, ki vodijo dela na gradbišču, točno poučeni o vseh nalogah, ki iih ima gradbišče ter o vseh problemih, ki se pojavljajo. Na sestankih pregledamo delo preteklega tedna in določamo delo za prihodnji teden ter na ta način odstranjujemo nevarnost napak, ki bi jih delali posamezniki zaradi nepoučenosti. Redno vsakega 23. v mesecu pa je na direkciji konferenca z vsemi šefi gradilišč, kjer obravnavamo mesečne operativne plane in ostale probleme, ki se dnevno pojavljajo na gradbiščih. Pri organizaciji gradilišč delajo uapake predvsem s tem, da ne polagajo dovoli pažnje izbiri primernega prostora za delavsko naselje, pravilni razmestitvi gradbenih strojev, deponij in skladišč materiala, ureditvi naselij, prometu in čistoči v taboriščih. Vsi ti momenti igrajo važno vlogo pri našem delu. Mnogo ie napak pri uporabi in izkoriščanju gradbenih strojev. Se prav posebno pažnjo bomo morali posvetiti čuvanju, vzdrževanji in popravilu gradbenih strojev. — V mnogih primerih je tudi transport materiala zaradi nepravilno situiranih deponij in skladišč mnogo predrag. Naloga tehničnega biroja ie, da na podlagi situacijskih skic na gradbiščih ugotovi napake in jib odpravlja. Mnogo napak ie tudi pri vgrajevanju materiala, koder štednja ne pride vedno Jo izraza. Vendar so naši delovni kolektivi skupaj z vodstvi gradilišč do danes prihranili že 4700 ton cementa in 208 ton armaturnega železa. Jasno pa je, da bomo morali stalno posvečati pažnjo pri organizaciji gradbišč in racionalizaciji dela, ki mora biti v vsakem primeru ne samo predmet študija našega tehničnega biroja, temveč živo in pereče vprašanje vsega delovnega kolektiva, tako centrale podjetja kakor gradilišč. Sindikalno delo Vprašanje: Kakšno je sindikalno delo na gradbiščih. ' Z razvojem gradilišč se je postopno izboljševalo tudi sindikalno delo, — Smernice in naloge, ki jih je postavil IV. plenum, so bile podlaga za delo vseh sindikalnih funkcionarjev. Ugotoviti moramo, da je sicer sindikalno ielo od začetka sezije napredovalo, vendar posveča premalo pažnje politični vzgoji delavcev in kulturno-pro-svetnemu delu. Zato ne moremo trditi, da je sindikalno delo na taki višini, kakor to zahtevajo velika gradbišča. Vse preveč je še ozkega gledanja na vlogo in delo sindikata. Dostikrat ni medsebojnega razumevanja med upravami gradbišč in sindikalnimi podružnicami. Nekateri tehnični kadri se sploh nočejo vključiti v sindikalno delo in zato ie razumljivo, da na takih gradbiščih trpi izvedba plana, da ne vzgajajo strokov, kadra in da se rešljivi problemi spreminjajo v nerešljive. .Pogoj je vsekakor sodelovanje med vodstvom gradilišča in sindikalno podružnico in ravno tega marsikje ni. Za izboljšanje sindikalnega dela nam je nudil glavni odbor Enotnih sindikatov pomoč s tem, da je za naša največja gradilišča dodelil dobre sindikalne funkcionarje, ki so pravilno usmerjali delo sindikalnih podružnic in vzgajali nove sindikalne kadre. Na splošno lahko rečemo, da je sindikalno delo napredovalo različno. — Kot merilo za dobro delo pa lahko vzamemo doseganje plana. Tam, kjer je sindikalna podružnica dobra, dosegajo plan in obratno. Poudariti bi hotel še to, da je danes gradbeno delavstvo v veliki meri še nestalno ter v času poljskih del odhaja domov, zaradi česar nastajajo resne težave in nastaja vprašanje, kako dobiti delovno silo, da bo gradbišče lahko izpolnilo plan. Zato morata predvsem vodstvo gradilišča in sindikalna podružnica delati z roko v roki ter s prepričevanjem doseči, da se odhajanje skrči na minimum in da se, kolikor ga ni mogoče preprečiti, vrši organizirano in Ne stori svojemu bližnjemu tistega, kar ne želiš samemu sebil Torej, spoštoval bom tvoj jezik, kakor svojega. Ne bi smele biti prednosti za kak jezik. V mesecu juliju 1942, let* »1 je Oskar .Vitez k vasi Žirje v okraju Sežani, ki je sedaj univerzitetni študent v Ljubljani, dejal: »Po veliki noči 1942 je obtoženi Labor Marcelo klical k sebi po vrsti slovenske in hrvatske semeniščnike jn jim dejal: Slovenski jezik je na splošno prepovedan. Škof je dovolil uporabo slovenščine in hrvaščine samo tedaj. ko se sestaneta dva študenta, ko pai se snidejo trije, je slovenski jezik prepovedan. Vi pa kljub tolikim opominom nočete ničesar razumeti. Sedaj vas kličem zadnjikrat. Ne maram izgovorov. Hočem en sam točen odgovor: Ali hočete odslej naprej med se-boi govoriti samo italijansko? Da ali ne.< Na podlagi vseh dokazov je javni tožilec zahteval od ljudskega sodišča pravično kazen za obtožence. Zagovornik odvetnik Štoka je spretno in z zvijačo hotel skušali zagovarjati obtožence, predvsem pa prisotnega dr. Laborja. Vse njegovo izvajanje je bilo zaman pred konkretnimi dokazi o krivdi obtožencev. Po polurnem posvetovanju je sodišče izreklo sodbo. Vsi trije obtoženci so bili obsojeni na leto prisilnega dela in odvzema državljanskih pravic za 1 leto. Ljudstvo, ki je prisostvovalo sodni razpravi, je sprejelo obsodbo s ploskanjem in vzkliki. Ljubljančani! Pred dvema dnevoma je bila v Železniku pri Beogradu, kjer gradijo zvezne brigade tovarno strojev za izdelovanje orodja, svečana proglasitev udarnih brigad. XII. ljubljanska mladinska delovna brigada »Toneta Vidmarja-Luke« je postala dvakrat udarna in dvakrat pohvaljena. Prejela je najvišje priznanje Glavnega štaba: naziv najboljše izmed vseh dosedanjih brigad! Danes v torek 7. oktobra se brigadirji vrnejo v Ljubljano. Po nekaj dneh odmora se bodo za 14 dni prostovoljno udeležili dela pri regulaciji goriškega Lijaka, da tako izpolnijo svojo obveznost do priključene Primorske. Ko bodo danes točno ob 17.30 prispeli na Glavni kolodvor, jim bo naša polno-številna udeležba na sprejemu v skromno priznanje za izvršeno delo. odbor LMS II. kolo šahovskega šamploiiata Prekinjene partije is L kola eo se končale v nadaljevanje takole: inž. Vidmar v trdnjavski končnici s kmetom manj kljub vsem poskusom ni uspel; dr. Trifunovič je zavaroval vse svoje kmete in zmagovito vdrl s kraljem do nasprotnikovih damskih kmetov. Sava Vukovič je kmeta več tudi hitro uveljavil v končnici enakih lovcev proti Gruberju. Miliču je uspela v igri z Bidevom nadaljnja izmenjava materiala in je končnico remiziral. a KOLO šampionata je zopet dalo težke igre, kar kaže, da so mojstri takoj vložili vse sile v igro. Do 19. ure se je končala samo partija BideviTrifunovič. Slednji se je branil s sicilijansko, vendar je Bidev igral zelo podjetno, žrtvoval kmeta in si pridobil znatno pozicijsko prednost. Zaradi nedosledne igre pa je izpostavil svojega kralja in se moral v 39. potezi Trifunoviču vdati. Trifunovič torej vodi z dvema točkama. Kcstič se je proti Gligoridu branil s Taraševo obrambo, vendar je po teoretično važnem nadaljevanju izgubil kmeta, ki ga bo Gligorič verjetno mogel v končniei štirih trdnjav realizirati. Partija Gruber : dr. Vidmar je bodila po poteh damskega gambita in stoji po mnogih izmenjavah izenačeno. Težko sicilijansko igro vodita Radoičič in Vukovič. Pirc je kot črni v damskem gambitu odbil vse napadalne poizkusa Tomovičeve in si je pridobil kmeta in pozicijske prednosti. Položaj v partiji Božič : Kulžinski je izenačen, a n9 še razjasnjen. Vidmar ml. in Germek vodita težavno pozicijsko borbo v damskem gambitu. Tot je že v otvoritvi močno potisnil Miliča v obrambo, prodrl s prostim kmetom na 7. vrsto in baš izsilil zmago. Puc je ponudil kapetanu Markoviču ostri a starinski Evansov gambit, ki ga je pa črni odklonil in zašel v defenzivo. Puc je v nadaljnjem osvojil kmeta in ima izglede na zmago. V nadaljevanju sta bili končani še ive partiji. Pirc je matira] Tomoviča, Vidmar mlajši pa ie dobil proti Germeku, ki je v izgubljeni poziciji prekoračil čas. V ostalih partijah ni bistvene spremembe. Po II. kolu vodita Trifunovič in Pire z 2 točkama. V III. kolu ne bo srečanj med glavnimi tekmeci, igrajo: Markovič : Gligorič, Milič: Puc, Trifunovič : Tot, Germek : Bidev, Kulžinski : Vidmar ml., Pirc : Božič, Vukovič : Tomovič, dr. Vidmar : Radoičič in Kostič : Gruber. Gladovna stavka v tržaških zaporih prekinjena Trst, 6. okt Dvanajst antifašistov, zaprtih v tržaških zaporih Coroneo, ki so 28. septembra pričeli gladovno stavko, je moralo stavko zaradi nevzdržnih pogojev prekiniti Že takoj prvega dne so stavkujoče razmestili po stani-cah, kjer so sneli okna, tako da je bil v celicah ponoči nevzdržen mraz. Zaradi tega je pet stavku.jočih zbolelo in so jih morali prepeljati v ambulance. Na protest antifašistov zaradi sne tja oken je poveljnik zaporov odgovorih da je prišel »ukaz od zgoraj«. Iz solidarnosti z antifašisti, zaprtimi v zaporih Coroneo. ki so vodili gladovno stavko, so tudi antifašisti, ki so zaprti v zaporih v ulici Tigor, poslali okupacijskim oblastem protestno pismo, v katerem protestirajo proti upravi zaporov Coroneo, ki je ločila antifašiste v zaporu Coroneo in jih pozaprla ▼ stanice. Frcntovcl Beograda na prostovoljnem delu Beograd. 5. okt- V oktobru bodo frontovoi Beograda delali na 118 objektih in prispevali 197.000 delovnih ur. Člani Ljudske fronte mesta Beograda so presegli plan prostovoljnih del za mesec september za 80.000 delovnih ur; 112.139 udeležencev prostovoljnega dela ie delalo 607.695 delovnih ur. Za prostovoljno delo v gradbeni stroki bodo izdelali znake za najboljše udeležence pri prostovoljnem delu. V št. Andražu pri Velenju je posvetila elektrika Za krajevni petletni načrt smo sl poslavili nalogo, da mora pri nas posvetiti elektrika Glavna dela so sedaj izvršena. Ko smo prvič prižgali luč. smo navdušeno pogledali, se dobrovoljno nasmejali ter si dejali: v stari Jugoslaviji si tega nismo mogli privoščiti. V nedeljo smo se za proslavo tega dogodka razveselili z igro »Glavni dobitek« in z vinsko trgatvijo. Obiskali so na6 člani DES-a iz Ljubljane, Celja in Slovenjeradca. Vsem se najlepše zahvaljujemo za trud. ki so ga imeli Pri nas! Kratke vssti Narodno sodišče v Budimpešti je obsodilo bivšega hortvjevega generalnega polkovnika in vojnega zločinca Gustava Janvja na smrt z ustrelitvijo. Jany je odgovoren za smrt 140 tisoč madžarskih vojakov na vzhodni fronti. Stavka pristaniških delavcev v Bri-stolu, ki se je začela v četrtek, se je razširila tudi na pristanišče Even-mouth. tako da stavka sedaj 180.000 pristaniških delavcev. Zaradi stavke je 6edaj v pristaniščih Bristola in Evenmoutha 12 ladij, ki čakajo na tovor. Nove omejitve v Angliji. Vsi britanski časopisi poročajo o nedeljskem govoru Stafforda Crippsa v Cardiffu, v katerem je napovedal nove omejitve potrošnih dobrin in kapitalnih investicij — zlasti pri preskrbi s tobakom, medtem ko se mora izvoz nekaterih proizvodov podvoiiti. Cripps je zlasti poudaril, da si Velika Britanija sedaj ne möge dovoliti visokih plač m mead. Proglasitev udarnikov v tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku 23a / tores; j; Si OVESSK1 POR Ofiff AlEfi «nu* Izumitelji in racienaiizatorji v l@sen[iSti železarni so omogočili povečanje pioizvosiiile in aemtü® obratovanje Za izvršitev velikih nalog, ki jih pri nas nalaga petletni gospodarski plan, je najbolj nujno potrebno izpopolnjevanje tehničnega znanja v vseh naših delovnih procesih, skrbeti moramo neprestano za vzgojo novih strokovnih kadrov in uresničiti sleherno zdravo zamisel naših izumiteljev in raciona-lizatorjev, ki so nosilci novih idej v razvoju sod ohne tehnike, ki omogoča gospodarski, socialni in kulturni napredek. Izumitelji in racionalizatorji so odraz velikih družbeno - ekonomskih sprememb, ki so v temeljih spremenile tudi odnos do dela. Novi odnos do dela je najvažnejši činitelj na vseh področjih naše ustvarjalnosti. To je še posebej važno tam, kjer so tehnične naprave zastarele in kjer moramo uporabljati one pripomočke in tehnične naprave, ki smo si jih sami ustvarili. Vseh teh velikih nalog se Jeseniški izumitelji, racionalizatorji in udarniki v polni meri zavedajo. V zadnjih mesecih so stavili celo vrsto novih predlogov za izboljšanje in racionalizacijo dela. ali pa so omogočili nadaljnje in nemoteno delo v nekaterih obratih. Drago Cerar, asistent v plavžar- skem obratu, je uvedel granulacijo žlin.ire (v zrnasto strukturo) in Predeli vo žlindre v zelo koristne namene. Pri predelavi železne rude v erode!]. odala pri vlivanju železa znatna količina usedline, tako zvane žlindre, k: povzroča obratu veliko breme neproduktivnega dela, zvezanega z zamudo tisa in z znatnimi strešici. Odvoz ic-žke žlindre je združen z vrsto delovnih operacij, ki močno obremenjujejo posado plavža in železniškega c- vika. Z granulacijo žlindre se doseže v vei’ki meri prihranek delovne sde. strojnih naprav, voznega parka in izboljša delovna varnost. Cerarjeva naprava za granulacijo in Predelovanje žlindre prinaša delovnemu kolektivu železarne Jesenice velike koristi, ki dosežejo letno več milijonov dinarjev. Grnnulirana žlindra je zelo dobrodošla surovina za cementno industrijo. kjer stoodstotno nadomešča dragi kknker ter omogoča cementarni v Trbovljah dnevno proizvodnjo do ' 2Ö I i prvovrstnega cementa. S predelavo žlindre .iz drugih železarn bodo cementarne kmalu lahko dobile važno surovino za nadaljnje povečanje proizvodnje cementa, ki je v tej velik; dobi obnove in graditve prav tako važen činitelj kakor železo in jeklo. • Višner Drago, laborant v metalurškem oddelku, je izumil važno napravo za lino mletje. V ta namen se običajno uporabljajo kroglični mlini. To so mlini, pri khlerih se snov skupaj z jeklenimi, porcelanastimi ali drugačnimi kroglicami daje v posebno posodo ali boben, ki se vrti ali trese. Zaradi udarcev in medsebojnega trenja kroglic se snov med kroglice drobi in melje. Taki mlini, ki se izdelujejo v inozemstvu, imajo za pogon posebne električne motorje. Ker pa motorjev nimamo oziroma jih primanjkuje in so izredno dragi, je Višner sestavil kroglični mlin za laboratorijska mlet- ja, pri katerem za tresenje ni potreben elektromotor, ampak se tresenje bobna s kroglicami povzroča na ta način, da se boben pritrdi na kotvo, ki je na vzmeti gibljivo pritrjena nad poli elektromagneta na izmenični tok. Kakor niha električni tok, tako niha tudi kotva z bobnom. Prednost tega načina mletja je v tem, da ta kroglični mlin ne potrebuje elektro-motorja in nobenih preciznih delov, kakor krogličnih ležajev, zobatih koles itd. Ta mlin lahko z majhnimi stroški in z enostavnimi sredstvi izdelujemo doma. Ta kroglični mlin se bo lahko koristno uporabljal za razna fina laboratorijska mletja, mletja barv itd. Albin Oblak, tehnični vodja parne centrale, je predlagal preureditev Parnega kotla št. 1 v martinami. S preureditvijo tega parnega kotla se je dvignila proizvodnja pare za približno 2 t na uro ali za 35°/o nasproti dosedanjemu izkoriščanju. Preureditev je stvarno že izvršena in že 2 meseca brezhibno deluje. Po preureditvi parnega kotla se je povečala Proizvodnja električne energije za pribli. 400 KW na uro, kar pomeni ob pomanjkanju energije veliko pridobitev. Ta količina električne energije v določenih primerih zadostuje za nemoteno obratovanje celega obrata v železarni na Jesenicah ali na Javorniku. 9 Inž. Mire Drmelj, šef kemičnega, laboratorija, je sestavil posebno električno laboratorijsko pečico. Za številne kemične preizkuse v laboratorijih za analizo služijo plinske in električne pečice, katerih oblika in velikost je v skladu z izvrševanjem preiskav. Pri uporabi električne energije za ogrevanje pečic omogoča raznovrstnost materiala, ki služi za električni upor in ognjestalno oblogo, več sistemov izdelave muflovk, sežigalnih in talilnih pečic, posebno glede na najvišjo dosegljivo temperaturo v peči. Za kontrolo kakovosti surovega železa in jekla je potrebno neprekinjeno izvr- ševanje analiz v laboratorijih železarn, zlasti za ugotovitev vsebine ogljika in žvepla. V te svrhe uporabljamo tako zvane Marsove električne pečice. Za upor pri teh pečeh služijo tanke palčice iz silicijevega karbida. Pomanjkanje Marsovih pečic in predvsem silitnih palčic, ki so inozemskega izvora, je onemogočilo nemoteno izvrševanje navadenih analiz in s tem v zvezi točno izdelavo raznih vrst kvalitetnega jekla. Nova pečica je grajena po sisiemu kriptolnih peči. Za električni upor služi drobnozrnata grafitna masa med ognjestalnim Samotnim plaščem in notranjo cevjo, v kateri se doseže temperatura do 1400 stopinj Celzija. Pečica je izdelek naše šamotame, za grafitno maso pa so uporabili odpadke grafitnih elektrod, ki se uporabljajo pri elektro-pečeh za jeklo. Primeren transformator dovoljuje regulacijo temperature. V kratkih 8 do 10 minutah je možno doseči temperaturo nad 1200° C. Cena pečice je minimalna, ker je izdelana iz domačih surovin in se da ob vsakem defektu na lahek način obnoviti. Pomembnost pečice je tem večja, ker je s tem zagotovljeno nemoteno izvrševanje preiskav jekla in surovega železa ter izdelovanje kvalitetnega jekla po predvidenem petletnem načrtu brez zastojev. Z omenjeno pečico se lahko okoristijo tudi vsi ostali laboratoriji v državi • Lojze Božje, delovodja v jeklarni, je stavil 2 predloga za izboljšanje dela. 1. Pri plinskih generatorjih se nahajajo na vrhnji plošči odprtine za drezanje ognja, ki so nepopolne, zaradi česar uhaja plin skozi odprtino in sili delavcu v obraz, Z izboljšavo ohišja je Božiču uspelo izvesti avtomatično odpiranje zraka in čepa od- prtine na tak način, da bo izguba plina minimalna in delovna varnost čim bolj učinkovita. 2. Za dviganje trakih vratič pri talilni peči v martinami so doslej uporabljal; tako zvane »pancerc-cevi za visok pritisk, ki Jih je prej dobavljala neka firma z Dunaja. Ker je zaloga teh cevi pošla, smo se znašli v težkem položaju. Tudi tu je Božiču uspelo najti rešitev v tem, da je vzel navadno gumijasto cev 17 mm premera, jo ovil s specialno žico levo in desno, jo Preizkusil in takoj vgradil tako, da sedaj že 3 mesece brezhibno deluje. S tem je pri peči zagotovljeno nemoteno obratovanje in nismo v tem pogledu nič več odvisni od zunanjih dobav. • Peter Tomaž, zidarski delovodja v železarni na Javorniku, je predelal in izboljšal veliko podtalno peč, ki sedaj segreva v 24 urah po 12 do 14 ingotov več kakor prej, s čimer se bo povišala proizvodnja valjanega železa na leto za okrog 17001. Peč brezhibno deluje že 6 mesecev. Maks Žen, livar in kalupar v kovinski livarni je izboljšal način vlivanja kovinskih valjev in stružnic. Po njegovem načinu odpade kaluparjenje in sušenje kalupa, kvaliteta izdelkov pa je mnogo boljša kot prej. Vsi zgoraj navedeni predlagatelji so prejeli za svoje res učinkovite predloge lepe denarne nagrade. Poleg zgoraj navedenih tovarišev so stavili učinkovite predloge tudi tovariši Maks Sterle, Alojz Lebar, Anton Benet, Karel Zvezda in Alojz Zupan. Njihovi predlogi so bil dnagrajeni in uvedeni v obratih, v katerih so predlagatelji zaposleni. Dograditev nadaljujiii treh velikih mostov na mladinski progi V drugi polovici septembra eo bili, kakor smo že poročali, dograjeni prvi trije veliki mostovi čez reko Bosno na mladinski progi, .in 6icer most št. 1. pri Semizovcu nedaleč od Sarajeva, most Zenica št. 1 ia most pri Viništvu, južno od Zavidovičev. V zadnjih dneh pa so bili dograjeni še nadaljnji trije veliki mostovi. Prejekii petek so končali dela na mostu št. 2 pri Semizovcu, ki je postavljen ne daleč od že dograjenega mostu št. 1. Most št 2, ki je dolg 80 metrov, sloni na 6 betonskih nosilcih, visokih 8 do 9 metrov. Dela ti a mostu so se pričela 3. junija. Pri gradnji so sodelovali graditelji 11. betonske brigade, ki je bila dvakrat proglašena za udarno. V zadnjem 20 dnevnem tekmovanju je bila >ta brigada proglašena kot najboljša betonska brigada na vsej progi in je dobila prehodno zastavico od glavnega štaba. Pri gradnji mostu je sodelovala tudi prva kolubarsko-orašaška 4 krat udarna brigada. Za gradnjo temeljev so mladi graditelji izkopali 1450 kubikov materiala, za betoniranje pa so potrošili 1850 kub. metrov betona in 53 ton železa. V noči med 1. in 2. oktobrom so bila zaključena betonska dela pri 72 m dolgem armiranem betonskem mostu čra Bosno nedaleč od Lieševa na področju IX. sekcije. Navzlic težkočam zaradi brzega toka reke so graditelji 9. trikratne udarne betonske brigade končali dela dan pred določenim rokom. Poleg gornjih dveh mostov čez Bosno so graditelji mladinske proge dosegli še tretjo veliko delovno zmago. Dogradili so veliki armirani betonski most čez reko Lašvo na področju 8. sekcije, ki spada ne samo med največje mostove na mladinski progi, temveč je tudi eden najtežavnejših objektov, ker je bilo treba most graditi v loku. Most te dolg 90 metrov; in je postavljen na 6 betonskih nosilcih. Že kopanje temeljev je povzročalo velike težave. Za betoniranje temeljev in armirano betonskih mostnih konstrukcij so potrošili 1576 kubikov betona in 59 ton betonskega železa. Pri gradnji so sodelovali graditelji 7. valjavske, 9. karlovačke in 9. betonske udarne brigade. Ta betonska brigada se je zlasti odlikovala, ko je v trimesečni bitki za zgraditev mostu .povprečno presegala normo za 20 do 22%. Nad 50°/o graditeljev te brigade je bilo proglašenih za udarnike. Ttjjili VII. karlovačka brigada je presegala normo za približno 15%. Dvgraditev omenjenih 6 velikih mostov je zagotovilo, da bo mladinska proga pravočasno zgrajena in da bo na državni praznik 29. novembra lahko stekel že prvi vlak. Priznanje tretji tržaški udarni brigadi Z odlokom glavnega štaba mladinskih delovnih brigad na mladinski progi je bila tretja tržaška udarna brigada »Vojka Šmucc vdrugič proglašena za udarno. Brigada je prejela posebno diplomo glavnega štaba. Z drugim odlokom glavnega štaba je bilo 30 brigadirjev te brigade proglašenih za udarnike, 43 pa je bilo pohvaljenih. Brigada je delala na progi od 3. avgusta do 3. oktobra. Obisk poljskih zadružnikov Beograd, 5. okt. Včeraj dopoldne je poljska zadružna delegacija, ki se mudi v Jugoslaviji, obiskala Glavno zadružno zvezo Srbije, katere gost bo nekaj dni. Popoldne je poljska delegacija obiskala Smederovo, kjer si je ogledala vinarsko zadrugo, delavsko nameščeoske potrošnomabavljalne zadruge in vinograd«, Na okrajnem festivalu v Gornji Radgoni so bili pohvaljeni in nagrajeni najboljši kmetje 2e 2. oktobra se je z otvoritvijo vinske razstave v Mladinskem domu pričel festival dela okraja Gornja Radgona. Vinarske zadruge so skupaj z državnim vinogradniškim posestvom razstavile svoja najboljša vina. Veliki grafikoni so na razstavi pokazali razvoj in dvig proizvodnje vinogradništva, številne diplome so razodevale, da premore gomjeradgon-ski okraj najboljša vina v Sloveniji. V zvezi z razstavo je bila tudi poiz-kušnja sortiranih vin. Naslednji dan so člani sindikalnih podružnic radgonske opekarne in DES-a uprizorili Lipahovo komedijo »Glavni dobitek«, v soboto zvečer pa je bila slovesna otvoritev zvočnega kina v novem Prosvetnem domu. Posebno svečano sliko je dobila Gornja Radgona v nedeljo, že v zgodnjih jutranjih urah, ko je še ležala gosta megla nad z zastavami, slavoloki, zelenjem in transparenti okrašeno Radgono, je godba igrala budnico. Za vso Radgono se je začel velik in svečan dan. Ves radgonski okraj je ta dan prikazal svoj napredek na vseh poljih udejstvovanja: na gospodarskem, političnem in kulturnem. Slovesnost se je razvila v veliko delovno manifestacijo, na kateri je delovno ljudstvo okraja prejelo smernice za svoje nadaljnje udejstvovanje in prevzelo obveznosti za izpolnitev petletnega plana. že okoli osme ure so se pričele zbirati po trgu skupine ljudi. Zadružniki, kolonisti in drugi kmetje so z okrašenimi vozovi, na kolesih in peš prihajali iz oddaljenih kraj iz Slovenskih goric, Apaške kotline in z Murskega polja. Okrog devete ure so se zbirale v Podgradu ogromne množice ljudstva ter se razvrstile v velik sprevod, ki je krenil po cesti ob Muri proti trgu. Na čelu sprevoda so se uvrstili konjeniki, za njimi motoristi in kolesarji. Za temi je strumno prikorakala šolska mladina z neprestanimi vzkliki maršalu Titu, ki so se razlegali tja onkraj Mure, kjer so stali naši krivično odtrgani bratje ter se veselili z nami. Za transparentom z naslovom »Obrtništvo je važen steber naše petletke«, so korakali- obrtniki. Za njimi so se uvrstili vozovi z zadružniki, nakar so v četveroredih prikorakali fizkulturniki. Radgonski mladinci-letalci so vozili jadralno letalo. Zadružniki kmečkih obdelovalnih zadrug iz Apač in črešnjeveev so prikazali na okrašenih vozovih razna kmečka dela, kakor trgatev, ličkanje, luščenje koruze, žganjekuho itd. Za vozom, na katerem se je v jutranjem soncu blestel napis »Naše gorice — naši uspehi in naš ponos« so se razvrstili viničarji iz vinogradniških zadrug. Prikazali so svoje delo v vinogradih, od kopanja do trgatve in stiskanja grozdja. Zadružniki kmečke obdelovalne zadruge »Matija Gubec« iz Stojevcev so pokazali, kako so naši predniki mlatili s cepci. Za tem vozom pa so se razvrstili moderni stroji in traktorj, s katerimi obdeluje sedaj prekmursko ljudstvo na lažji, hitrejši in uspešnejši način svojo zemljo. Sindikat gostinskega! podjetja in zdravilišča Slatina-Radenci je pripeljal model enega izmed paviljonov, pod katerim je letos čez 1500 delavcev in kmetov dobilo okrepčilo za nove podvige v naši petletki. Delavci državne gozdne uprave so prikazali smoljarjenje, lesni obrat iz Radgone pa žaganje lesa. Okrajno gradbeno podjetje je vozilo ogrodje nove hiše, delavci DES-a pa so pripeljali kamion s transformatorsko postajo in grafikom, iz katerih je razvidno, koliko prekmurskim delavskim in kmečkim domovom je že in še bo zasvetila električna luč v naši petletki. Tako se je vrstil ta pester sprevod, ki je izzvenel v veličastno manifestacijo dela ih obenem prikazal napredek radgonskega okraja. Grafikoni v sprevodu so nam predočili rezultate starega in novega načina obdelovanja zemlje, obnovitvena dela in načrte novogradenj okrajne industrije ter kulturno razgibanost prekmurskega delovnega ljudstva. Vsa ia ogromna reka z zastavami in transparenti se je med veliko množico gledalcev pomikala na okrašeni fiz-kulturni prostor. Predsednik pios-.ei-nega_ odseka tov. Borko je v imenu okrajnega ljudskega odbora otvori) ljudsko manifestacijo — okrajni festival dela. Pozdravil je zastopnika izvršnega odbora OF in predstavnika Jugoslovanske armade generaliajtnan-ta Jaka Avšiča. Po odigrani državni bimni je spregovoril generallajtaant Jaka Avšič. V svojem govoru, ki ga je zbrano ljudstvo pozdravljalo z viharnimi vzkliki, je tov. generalk j t-nant poudaril, da so Slovenci severne Štajerske danes s svojim festivalom dokazali veliko delovno zavest. Prekmursko ljudstvo je ponovno in na viden način dokazalo, da daje prvo besedo in prvo mesto delu. V imenu vseh borcev Jugoslovanske armade je Vinarska zadruga Janžev vrh ,ie bila pohvaljena na festivalu. Slika prikazuje najboljšo zadružnico te zadruge Marijo Štelcer ob trgatvi izrekel zadružnikom in kmetom rad ganskega okraja željo, da bi imeli veliko sreče in uspeha pri njihovem aa daljnjem delu. Okrajni sekretar OF tov. Tihomir pa je v svojem govoru opomnil delavce in kmete na ogromne naloge, pred katere so postavljeni v naši petletki. Poudaril je, da nobene paro'e in laži reakcije in protiljudske duhovščine ne bodo odvrnile našega prekmurskega kmeta in delavca od njegovega dela za uresničenje naše petletke. Iz pettisoeglave množice je zadonelo kot en sam glas »ne bodo nas!« Po govorih je ljudstvo z velikim odobravanjem odposlalo resoluciji izvršnemu odboru OF in vladi Ljudske republike Slovenije, v katerih zatrjuje, da bo pravočasno izvršilo petletni plan in ustvarilo ob naši severni meji okraj, ki bo s svojim velikim delovnim poletom uresničil sebi, skupnosti in zasužnjenim bratom onkraj Mure novo in srečnejše življenje. Sledil je kulturni spored festivala. Pionirski in sindikalni pevski zbor ter basi Slavkotu, Benedikt, Kocuvanu Janezu, Galušak, Kege Mariji, Sou-jak, Korošcu Janezu, Cakova, Čagra-cu Janezu, Terbegovci, Koratu Ivanu, Crešnjevci, Tekonju Matiji, Benedikt, Slani Francu, Radenski vrb, Kosiju Antonu, Rihtarovci. Izroči} jim je diplom« in nagrade — kmetijske stroje in orodje za njihovo vzorno delo, ti so ga izvršili kot kmetovalci za ljudsko skupnost. S svojim delom so pokazali, da razumejo veliki čas naše petletke, ki nam vsem jamči lepše in srečnejše življenje. »S tem, da so bili nagrajeni in pohvaljeni, pa še ni konec njihovega dela in tekmovanja« — tako so se izrazili vsi nagrajenci. Na njihovih poljih bodo zrastle nove brazde, novo seme bo padlo v njihovo rodovitno zemljo in v njihovih dlaneh bodo zacveteli novi žulji. »S podvojenimi silami v boljšo bodočnost s Titom naprej.« To geslo so si zadali kmetje na festivalu. Navdušena množica je navdušeno vzklikala tem naj-boljšim in najzavednejšim kmetovalcem radgonskega okraja Med njimi so tudi kmetje, ki so na malem kosa zemlje z vzorno obdelavo pridelali toliko. da so lahko oddali državi in kos-trahirali po več tisoč kilogramov žita in krompirja. Srček Franc, iz Apač je, čeprav nima tako velikega posestva. z vzorno in skrbno obdelavo dosegel. da je lahko oddal za našo skupnost pol vagona krompirja in 2120 kilogramom žita. Na pobudo okrajnega odbora, je posadil s sladkorno peso il ar. »Prihodnje leto pa hočem pridelek še poveč.ati.« je ves vesel in ponosen izjavil, ko je sprejel diplomo. Takšni so vsi nagrajenci. Vse za našo petletko, je bila njih parola. Zato tudi najmanjši košček zemlje ni ostal neobdelan, zato je lahko radgonski okraj daleko presegel plan odkupa žita in krompirja. Tudi kmečko obdelovalne in vinogradniške zadruge, so z napredno strojno obdelavo znatno prispevale k dvigu letošnjega pridelka Zato je bila tudi njim izrečena pohvala S popoldanskim fizkulturnim nastopom je bilo zaključeno veliko rajanje, na katerem sta se po trudapolnib dnevih sprostila prekmurski kmet in delek še povečati,« je ves vesel in pokazale razne manjše organizacijske pomanjkljivosti je ta prireditev nazorno pokazala ogromen napredek radgonskega okraja Najboljši kmet radgonskega okraja Franc Srček iz Apač, ki je letos oddal 2120 kg žita in pol vagona krompirja, sprejema zasluženo priznanje plesne skupine so pokazale, da niso kmetje samo dobri in napredni pri delu, temveč tudi v kulturnem udejstvovanja. S svojim dobro uspelim s po. redom so pokazali, da se tudi na naši severni meji udejstvujejo v kulturnem življenju najširše ljudske množice. Po končanem kulturnem sporedu je tov. Zadravec v imenu okrajnega ljudskega odbora izrekel priznanje in zahvalo kmečkim obdelovalnim zadrugam Apače, Zepovd, Stobovci, Podgorje, Segovci, Lutverci in Negova ter vinogradniškim zadrugam Sv. Ana, Janžev vrb im Ptujska cesta. Prav tako je izrekel pohvale in priznanje naslednjim kmetom: Kavčiču Alojzu, Ivanjševci, Knaflič Ani, Ivanjševci, Petku Ignacu, Negova, Klobasi Petru, Kunova, Mlinariču Antonu Stavešinci, Štuhcu Matiji, Očeslavci, Ploj Antoniji, Brengova. Mlinariču Alojziju, Grabnoš, Veršiču Francu, Cerkvenjak, Brenk Mariji, Andrevci, Tekonju Matiji, Zupetanči, Srčku Francu, Apače, Žugmanu Janezu, Ledinek, Režonji Stefanu, Lutverci, Sevru Vinkotu, Žire, Volarju Francu, Draživrh, Lempl Ivani, Ihova, Klo- Nagrajeni ia pohvaljeni kmetje pred svojimi darili t—• Kmetijskimi Q, OJ V Prekmurju se is «rfčel odkop sladkorne pse V Mursko Soboto prihajajo že več dni kolone kmečkih voz, polnih sladkorne pese. Kmetje s ponosom vozijo svoj pridelek^ saj so letos prvič pričeli pridelovati sladkorno peso tudi v Prekmurju. Te dni je odšlo prvih 19 vagonov sladkorne pese v sladkorno tovarno v Osijeku. Verjetno bodo iz soboškega okraja letos izvozili vsega okrog 120 vagonov pese. Po izjavi strokovnjaka je letošnji pridelek po kakovosti med najboljšimi v Jugoslaviji. Kmetje dobe za vsakih 100 kg pese po 2 kg sladkorja, ki ga lahko prodajo v prosti prodaji 'in še 3 kg rezancev sladkorne pese. ki so prvovrstna živinska krma. Mnogi kmetje so izjavili, da bodo še več pridelali, ko bodo zemljo pravilno obdelali. Letos so napravili po večini to napako, da so zemljo preplitvo orali in seme pregloboko sejali. Drugo leto bodo te začetne napake odpravljene. Potem bo količina pridelka večja. K. EL 51 novih prometnikov Je končalo premete! tečaj v Podbrdu Zopet je te dni dovršilo prometni čaj v Podbrdu 51 novih prometni-»v. Tečaj so kandidati končali 20 dni -ed danim rokom. Končni uspeh ie-i.ja je prav zadovoljiv, saj so vsi le-jniki položili izpite za prometnike, »leg tega, da je tečaj končal 20 dni ed določenim rokom, so slušatelji ►leg napornega študija opravili pri ■ostovoljnih delih 1215 ur, se vžgali politično, kulturno in prosvetno. Ravno pred izpiti je bila še pri-jučitev Primorske in Istre. Tudi ob j priliki so naši tečajniki s prosto-►ljno marljivostjo delali. Učili so se, ►leg tega na predvčer priključitve iredili prav uspelo svečano akad»-ijo v sindikalnem domu. Udeležili se tudi festivala v Kobaridu in jaku. Nismo imeli prilike, da se od to-rišev — novih prometnikov poslo-mo.^saj so_ nas zapustili skromno in io čra noč. Vendar pa se jim tem potom zahvaljujemo za njihovo sodelovanje in jim v novi in odgovorni ’ " ‘ žetim« t Sodna razprava proti obtoženima dr. Dragoljubu Jovanoviču in inž. Franju Gažiju Obtoženi Jovanovič je poslal pisno izdajalcu Mačin neposredno po razpravi z agentom tule obveščevalne službe Wattsonom ml. Beograd, 4. oktobra. Danes je bil v razpravi pred Vrhovnim sodiščem LR Srbije proti obtoženemu d?. Dragoljubu Jovanoviču in ing. Franju Gažiju kot prvi zaslišan priča Mihajlo Konjevič. Na vžerajšniljd razpravi so pred sodiščem prečitali izjavo, ki jo je dan prei podal javnemu tožilstvu FLRJ in v kateri navaja, da je obtoženi Dragoljub Jovanovič po6lal 23. julija 1946 preko njega pismo izdajalcu Vladku Mačku v Pariz. V izjavi je Konjevič prav tako navedel, da je obtoženi Jovanovič prejel od Mačka odgovor, v katerem mu daje navodila za izdajalsko dele v domovini pod geslom »Le vkup, reakcija!«. Danes je Mihajlo Konjevič tudi pred sodiščem potrdil to. kar je navedel v svoji izjavi javnemu tožilstvu. Najprej je navedel, da se je z obtoženim Jovanovičem spoznal že davno pred vojno in da je bil z njim v dobrih prijateljskih zvezah kot politični prijatelj. Obtoženi Jovanovič in priča Ko-njevič sta živela v prisrčnih prijateljskih odnosih tudi po osvoboditvi in sta se večkrat raztovarjala o političnih zadevah. Julija 1. 1946 je Konjevič obtoženega Jovanoviča obvestil, da bo v tem mesecu odpotoval v Pariz, Jovanovič pa mu je dajal, da mu bo dal pismo, ki ga naj odnese v Pariz. Kakih 10 dni za tem, 23. julija 1946, tik pred odhodom v Pariz, se je priča Konjevič znova sestal z obtoženim Jovanovičem ter dobil od njega dve pismi. 24. julija 1946 je priča Konjevič odpotoval v Pariz. Kot potrdilo za svoje navedbe je Konjevič pokazal sodišču svoj potni list, na katerem je bil označen dan njegovega odhoda v Pariz. Predsednik sodišča je Konjeviča vprašal, če je točna izjava obtoženega Jovanoviča, ki jo je podal na včerajšnji razpravi, češ da ga je Konjevič večkrat nagovarjal, naj mu omogoči, da se vidi z Mačkom, ker bi mu rad »dal eno po nosu« zato, ker so mu ustaši uničili družino. Priča Konjevič: Ne, ni res. Predsednik: Obtoženi Jovanovič pravi, da je bilo to meseca oktobra. Priča: Profesor se gotovo ne spominja dobro. Obtoženi Jovanovič: Točno je, kakor pravi priča. Res je bilo to 23. julija. Preds.: To pomeni, da ste pismo odnesli, ko ste prvič šli v Pariz, to pa je bilo 23. julija 1946. Priča: Tako je. Obt. Jovanovič: Tako j«. Preds.: Komu naj bi pismo izročil? Priča: Pešlju, Mačkovemu tajniku. — Ali je bilo to pismo zaprto? — Da. pismo je bilo zaprto. — Kako je bilo dalje s tem pismom? — Ko sem 6e sestal s Pešljem, sem mu izročil pismo, nakar sva izmenjala misli in se razgovarjala. Po kakih 20 do 25 minutah je prišel dr. Maček. — Odkod veste, da je bil to prav Maček? — Ker Mačka poznam. V času diktature sem vodil neko delegacijo Srbov iz Hrvatske k dr. Mačku. — Ali ste se tudi razgovarjali z Mačkom? — Sem. — Kaj ste se razgovarjali? — Maček se je zanimal za politične razmere v Jugoslaviji. Pripovedoval sem mu. vendar se veliko nisva razgovarjala, ampak povsem kratko. Podal sem mu bistvene poteze celotnega stanja dežele. — Ali se je Maček zanimal za obtoženega Jovanoviča? — Da, zelo se je zanimal. — Ali ste na povratku vzeli s seboj kako pismo ali sporočilo od Mačka? — Iz Pariza sem se vračal v začetku 1. ali 2. septembra. 15 dni prej, sredi avgusta, sem se srečal s Pešljem, ki mi je takrat dal pismo, da ga odnesem v Jugoslavijo. Dan mojega odhoda nazaj se lahko vidi iz mojega potnega lista. — Kje ste v Parizu stanovali? — je vprašal predsednik Djordjevič. — V nekem velikem hotelu, kjer so bili tudi ostali člani delegacije. To je ogromen hotel s 700 sobami. — Ali vam je Pešelj izročil zaprto pismo? — Da, pismo je bilo zaprto. Po vrnitvi v domovino je priča Ko-njevič takoj naslednjega dne izročil pismo obtoženemu Jovanoviču, ki ga je prečita! v njegovi navzočnosti. — Kdo je bil navzoč pri branju tega pisma? — Najprej sem bil s profesorjem sam. Pozneje je prišel Gaži, ker mu je profesor naročil, naj pride. — Ali je bil navzoč tudi Jefto Pavič? — Ta ni bil navzoč, vendar bi glede njega lahko svojo izjavo dopolnil. — Profesor mi je rekel, da je pismo Paviču pokazal, da pa je Jefto šel po Beogradu in na široko brbljal ter da je verjetno OZNA zavohala pismo. Nato je predsednik vprašal pričo: Ali ste v času od prejema pisma pa do izročitve obtoženemu Jovanoviču pred komur koli govorili ali nekako namignili ali s čimer koli izdali, da ste bili pri Mačku, da ste se z njim razgovarjali in da ste prinesli pismo v Jugoslavijo? Priča: Nisem. Po izročitvi pisma sem tudi profesorja prosil, naj zadevo obdrži tajno in o njej ne pripoveduje nikomur. Zatem je tožilec dr. Hmčevič podal naslednjo izjavo: »Ugotavljam, da je obtoženi Jovanovič predvčerajšnjim na razpravi izjavil, da je 23. julija 1946 dopoldne imel sestanek s Seatonom Watsonom ml., danes pa je bilo ugotovljeno, da je 23. julija 1946 izročil pismo za Mačka. Na ta način je popolnoma jasno, da to pismo ni bilo izročeno z namenom, da bi Konjevič dal Mačku »eno po nosu«, ampak je to pismo posledica razgovora med obtoženim Jovanovičem in Seatonom Watsonom ml. Obtoženi Jovanovič je pripomnil, da je skladanje teh okoliščin samo »slučajno«. Na vprašanje predsednika, če Je izkoristil položaj Konjeviča za svoje namene, je obtoženec izjavil, da je to izkoristil »materialno - faktično«, drugače pa ne. Zatem je obtoženi Jovanovič v nasprotju s tem, kar je včeraj trdil pred sodiščem, priznal, da ga Konjevič ni niti prosil niti silil, naj mu omogoči, da se vidi z Mačkom. S tem je propadel novi poizkus obtoženega Jovanoviča, da bi prevaral sodišče in da bi krivdo za svoje izdajalsko delo prevalil na drugega. Med preiskavo je bil obtoženi Jovanovič večkrat vprašan o zvezah z begunsko reakcijo v inozemstvu, zlasti z Mačkom, vendar pa je vedno odločno zanikal, da bi imel kakršne koli zveze. Danes so pred sodiščem prečitali še odstavek iz zapisnika preiskave, iz katerega je razvidno, da je obtoženi Jovanovič hotel prikriti svoje izdajalsko delo in prevarati sodišče. Na predsednikovo vprašanje »Kaj pravite o dr. Mačku, ali odobravate delo m bivanje v inozemstvu?«, je obtoženi Jovanovič v preiskavi odgovoril: »Ne odobravam tega, zaradi česar je zapuščil svojo deželo v času osvoboditve. Slišal sem, kaj dela, in to obsojam, kakor tudi vsako delo emigracije proti redu, ki se je ustalil v Jugoslaviji. Večkrat sem ponovil in govoril, da z jugoslovansko emigracijo nisem imel nobenih zvez in da od nje ničesar ne pričakujem, kakor tudi ne pričakujem pomoči iz inozemstva.« Predsednik: Ali ste bili v preiskav-; vprašani o Mačku? Obt. Jovanovič: Da. Izmikanje Jovanoviča med narodno osvobodilnim bojem Sodišče je zatem zaslišalo pričo Ljubo Djordjeviča. ekonoma iz vasi Djor-djeva v pirotskem okraju. Izpovedal ie, da ga je obtoženi Jovanovič med okupacijo večkrat grajal zaradi nje-govanega stremljenja, da bi podpira! narodnoosvobodilno gibanje. Prve dni po osvoboditvi decembra 1944 je priča obtoženca vprašal, zakaj se vsaj sedaj ne odzove pozivu in ne pomaga, da bi se pospešila osvoboditev naše države. Obtoženec je odgovoril, da bi se s tem prehitro »izadutiral«, ker je v Sremu še 26 sovražnih divizij in je vprašanje, če bo do osvoboditve prišlo, V soočenju z obtožencem je priča vse to odločno potrdil, nakar je obtoženi Jovanovič pripomnil: »Vsebina je točna, vendar pa ni točen smisel!« (Smeh v dvorani.) Po odmora sta bili zaslišani priči Ljubisav Djordjevič, nato pa Nikola Čopič. Priča Nikola Čopič je bil član izvršilnega odbora Narodne kmečke stranke ter se je med okupacijo trikrat sestal z obtoženim Dragoljubom Jovanovičem. Na sestanku novembra ali decembra 1941 je obtoženi Jovanovič naročil prvakom, da naj bodo pri- pravljeni za morebiten odhod v borbo. Signal za pričetek boja bi dal sam obtoženi Jovanovič preko svoje žene. Zborno mesto naj bi bilo na Suvi planini, kjer bi se zbrali prvaki stranke z Dragoljubom Jovanovičem na čelu, vendar pa znaka za vstop v borbo ni bilo. Čakali so 1. 1941., 1942., 1943., toda odobritve voditelja stranke za sodelovanje v borbi ni bilo niti ni nikoli prišlo. Glede na poziv vodstva narodnoosvobodilnega gibanja po zasedanju AVNOJ-a v Bihaču, naj se Narodna kmečka stranka in Dragoljub Jovanovič priključita borbi proti okupatorju, ie priča zahteval sestanek z obtoženim Jovanovičem, Ko se je z njim sestal, je skušal nanj vplivati, da bi spre: menil svoje stališče glede borbe proti okupatorju in da bi tudi sam stopil v borbo. Na to je obtoženi Dragoljub Jovanovič dejal: »Sedaj sem jim potreben in zato me kličejo, ko me pa ne bodo potrebovali, me bodo ubili.« Na vprašanje predsednika, če je obtoženec takrat rekel, da se boji, da ga ne bi ubila gestapo ali specialna policija, ie priča dejal, da take bo-;azni obtoženec ni čutil, niti je ni ka-zaL Jovanovič Je hotel preprečiti prihod HOV Ko se je postavilo vprašanje odhoda v boj proti okupatorju, je priča dalje izpovedala. Smatral sem, da moramo iti in da bo težko za nas in za stranko, ako ne bomo sodelovali v narodnoosvobodilni borbi. Jovanovič je temu mojemu mnenju nasprotoval. Rekel je, da smatra, da bi bilo dobro, če ostane v Srbiji in počaka ugoden trenutek, da bi prevzel oblast in onemogočil prihod partizanov z zapada. Na istem sestanku je obtoženi Jovanovič izrazil priči čopiču mnenje, da Rdeča armada ne bo mogla priti v našo državo in da Narodnoosvobodilni vojski ne bo uspelo osvoboditi Jugoslavije. V 1. 1943 je bil obtoženemu Jovanoviču po izpovedi priče čopiča znova poslan poziv, naj se priključi borbi proti okupatorju, ki ga je pa prav tako odbil. Onim ljudem iz svoje stranke, ki so »disciplinirano« čakali na »signal« šefa stranke, obtoženega Jovanoviča, le obtoženi Jovanovič tokrat sporočil: »Čakajte, ker še ni čas.« Tako navodilo je prinesla Dana, žena obtoženega Jovanoviča. »Ko so ljudje okrog Dragoljuba Jovanoviča«, ie izpovedal priča, »še naprej vztrajno zahtevali, naj se pridružijo narodnoosvobodilni borbi, je obtoženi Jovanovič pristal na njihov odhod. Prav tako jim je sporočil, da bo odšel tudi sam, ločeno od njih in na poseben način. Njega bo odvedel k partizanom agent specialne policije. Na začudenje ljudi iz stranke je žena obtoženega Jovanoviča, ki je to vest prinesla, dejala, da ie ta človek njihov znanec in prijatelj.« Gospej Dani sem tedaj dejal: »Čujte. kako naj mi damo Dragoljuba policiji? »Ne«, — pravi — »to je preizkušeno in popolnoma varno«. Toda čas je mineval, dogodki so se hitro razvijali in nekega dne je Rdeča armada prišla v Pančevo. Dragoljub se je »odločil«, da stopi v borbo. Kot kaznjenca, zvezanega, naj bi ga vodil omenjeni policist z aktom, da je v pre-izkavi in da ga je treba izročiti policiji v Nišu. To je bila kombinacija, kako na j bi prišel tja. Dragoljubu sem takrat dejal, da pomeni to bežati pred Rdečo Armado. Tožilec: »Tovariš predsednik, mislim, da bi bilo treba slišati, kakšen je bil položaj v stanovanju obtoženega Jovanoviča ob osvoboditvi. Priča: »Ko je bil Beograd osvobojen, smo se pripravljali za sprejem Rdeče Armade. Odšel sem v Dragolju-bov dom in gospa mi je rekla: »Dragoljub mi ie naročil, da morate vzpostaviti stik z Narodnoosvobodilno vojsko, sam pa bo prišel pozneje.« Takrat so me srečali številni borci - oficirji in me vpraševali: »Kje ie Dragoljub? Beograd je osvobojen, njega pa ni. Sedaj je Beograd osvobojen In treba bo obnavljati deželo.« Odšel sem k Jovanovičevi ženi in rekel: »Mi smo stik vzpostavili, toda na žalost se tovariši zelo jezijo. Dragoljubu sporočite, naj takoj pride.« Ko smo to sporočili, so prišli v stanovanje neki tovariši oficirji in jo vprašali, kje je Dragoljub. »Saj bo prišel« — je rekla. Na vprašanje, odkod bo prišel, je odgovarjala neodločno. »Dobro, ali veste — vsaj za kraj, kje je?« — »Ne vem.« — »Ali veste vsaj za okolico?« — »Ne vem.« — »Prosim, potem pa odprite sobo, da vidimo.« Tedaj so iz sobe na našo žalost in sramoto pripeljali Dragoljuba zakrinkanega. Brada mu je segala do pasu. (Smeh). Obtoženi Jovanovič: »Do pasu?« Priča: Da. Takrat sem vprašal: »Kai pa ie to, razgovarjamo se o njegovem prihodu, on pa je tu.« Predsednik: Ali ste imeli veliko brado? Obt Jovanovič: Do sem (pokaže na vrat). Priča: Bilo me je sram. To je bil najtežji trenutek v mojem življenju. Jaz in tovariš Milojevič sva se zavedla: »Mar smo prišli zato semkaj, da naš voditelj tako žalostno konča.« Toliko o prvem sestanku po osvoboditvi Beograda. Med zasliševanjem prič je obtoženi Jovanovič večkrat poizkušal vplivati na njihove izpovedbe, pri čemer jih je napadal in na razne načine obrekoval. Tako ie priči čopiču poizkušal vsiliti izjave, ki jih ni dal ali ki niso imele zveze z zadevami, zaradi katerih je obtožen Jovanovič. Zato je tožilec dr. Hrnčevič izjavil naslednje: »Tovariš predsednik, prosim vas, da na to pazite. Na tej razpravi je padlo s strani obtoženega Jovanoviča več težkih namigavanj. Prosim vas, da pri ocenjevanju izpovedb prič, kakor tudi izpovedb obtoženega, zlasti upoštevate to dejstvo, da bi lahko doumeli način obrambe obtoženega Jovanoviča.« Po Nikoli čopiču je bil zaslišan Boris Duz. ki ie govoril o sestanku z ^ C— M ^ / ^ -1 i** . / • -V-*'' * - .... - r.~/~£rx'£rns Faksimile pisma, ki ga je poslal meseca avgusta 1946. leta iz Pariza dr. Vladko Maček obtoženemu dr. Dragoljubu Jovanoviču Dražo, ki ga je zahteval obtoženi Jovanovič preko Mihajlovičevega vohuna Draže Mihajlo vica v Beogradu, Ne- jieda Mitroviča. Predsednik de zatem prečita! dokument, iz katerega je razvidno, da je obtoženi Jovanovič iskal zveze z Dražo, ker se ie »razočaral nad partizani«. Nato je bila prečitana izpovedba priče Milice Kičevae, iz katere je razvidno navodilo, ki ga je obtoženec dal svojim pristašem: »Držimo se človeka z Ravne gore.«! Ker stranke niso imele nobenih novih predlogov, je predsednik proglasil, da je dokazni postopek končan in je razpravo prekinil. Razprava se bo nadaljevala v ponedeljek ob 8. dopoldne. V Cerknem so proslavili četrto obletnico ustanovitve Volkove brigade V nedeljo so se v Cerknem zbral' borci in borke Vojkove brigade kakor tudi tovariši iz ostalih edinic IX. korpusa, da svečano proslavijo obletnico ustanovitve Vojkove brigade. Cerkljam, ki so med narodno osvobodilno borbo preživeli mnogo težkih pa tudi veselih dni z borci IX. korpusa, zlasti pa z Vojkovci, so se že teden dni prei začeli pripravljati za prisrčen sprejem bivših partizanov. Trg so okrasili s slavoloki, zastavami, zelenjem, z borbenimi gesli in z velikimi slikami maršala Tita, Edvarda Kardelja in Janka Premrla - Vojka. Napisi po hišah so označevali nekdanje sedeže različnih edinic IX. korpusa, ki so se večkrat stalno nastanile v Cerknem. Ob 10. dopoldne je zbor Vojkovcev otvoril sekretar izvršnega odbora OF okraja Idrija, tov. Miklavž, nakar je spregovoril tov. Franc Leskošek - Luka, minister za industrijo in rudarstvo. — Prikazal je lik Janka Premrla Vojka kot zgled primorskega borca ter velike uspehe herojske borbe vseh ostalih primorskih partizanov. Za njim je govoril tov. Borštnar, minister za lokalni promet in bivši komandant IX. korpusa, ki je poudaril pomen kongresa novoustanovljene Zveze borcev narodno osvobodilne vojne. Pozval je primorske borce, naj pomagajo 3edaj pri izvedbi nalog petletnega plana z enakimi napori in borbenim poletom kakor nekdaj v težkih bojih za svobodo. Podpolkovnik Slavko Vrhove je v imenu IV. armije pozdravil Vojkovce, primorske partizane in ostalo primorsko ljudstvo, ki so v skupni borbi zadali mnogo težkih izgub sovražniku in ga končno izgnali z naše zemlje. Podpolkovnik Milan Tominc ie opisal heroja Vojka kot borca, ki je s svojimi neštetimi junaškimi dejanji in borbeno besedo navduševal svoje borce za neprestan boj proti okupatorju. Po zboru je podpolkovnik Tominc položil venec na grob 47 padlih borcev, ki so bili žrtve izdajalcev iz znanega zahrbtnega napada na Cerkno v januarju 1944. Recitacija in pesem sta zaključili svečano počastitev ob grobu, ki so ga nato pionirji okrasili s cvetjem. Zbora Vojkovcev in počastitve ob grobu se je udeležilo okrog 4000 ljudi, po večini bivših borcev in bork edinic IX. korpusa. Prišli so pa tudi dru- gi, ki so hoteli spoznati kraje, ki so bili vojaško, politično in kulturno središče osvobojenega ozemlja med narodno osvobodilno borbo. Popoldne so si Vojkovci in ostali udeleženci skupno ogledali partizansko bolnišnico SVPB »Franja«, nato pa prisostvovali mitingu, ki je gledalce navdušil z bogatim kuiturao-pro-svetnim sporedom. V Cerknem so nato še pozno v noč odmevale partizanske pesmi, ki so vzbujale spomine na borbene dni med narodno osvobodilno borbo. Vojkovci, ostali partizani in primorsko ljudstvo so tako svečano in prisrčno počastili četrto obletnico ustanovitve Vojkove brigade, ki se je zgledno borila za osvoboditev domovine. VI. celjska mladinska delovna brigada je postala udarna Te dni se je tudi VI. celjski mladinski delovni brigadi »Dušana Kraj-gerja« izpolnila želja, da je dobila pohvalno priznanje od štaba V. sekcije za dobro delo in uspehe, k; jih je dosegla v delovnem nalogu. Kljub temu, da se je številčno stanje brigade od prihoda na progo doslej znižalo od 195 na 52, so graditelji in graditeljice vestno in častno izpolnili svojo nalogo. Ostali mladinci so se odzvali pozivu na razne tečaje, da bi se med delom na progi tudi strokovno izobrazili in usposobili za vodstvo in izvedbo velikih nalog, ki nas čakajo v petletnem planu. Proglasitev za udarno brigado smo proslavili s tabornim ognjem ob ude. ležbi sosedne brigade. Zavedajoč se pomena častnega naziva udarne brigade, se je vsa brigada prijavila, da bo 06tala 15 dni preko roka na progi, a 68% brigadirjev bo ostalo na progi do njene dovršitve, da bodo mogli prisostvovati svečani proslavi v Sarajevu. Cmer Slavk« Tovariš, tovarišica, ali si že redni podpornik Socialnega fonda OF? MLADINSKA PROGA ŠOLA MEDNARODNE SOLIDARNOSTI Nedelja ie. Nebo je zastrto s temnimi oblaki. Vse kaže, da bo deževalo. V vasi se oglašajo prvi petelini, v taboriščih brigadirjev pa je že vse živo. V Nemili so večinoma inozemske brigade. Danes imajo svoj miting. Žalostnih obrazov hodijo brigadirji okrog taborišč in še bolj žalostno se ozirajo po temnih oblakih. Prejšnje dneve so že vse pripravili, oder, igrišče, razstavo itd. Vse to naj bi danes propadlo zaradi slabega vremena? Okrog osme pa se oblaki počasi razmaknejo. Angleži. Danci. Švedi in Albanci od veselja vzklikajo, saj se obeta lep dan. Z vlaki in kamioni prihajajo inozemski brigadirji tudi iz oddaljenih krajev. Madžari so prispeli Vrač. prispela je češka brigada iz Zenice, prispele so vse inozemske brigade iz Vranduka. Tako se je zbralo čez 20 inozemskih brigad in jugoslovanske brigade z Vranduka in Nemilena na svečano okrašenem prostoru ne daleč od predora Vranduka. Jugoslovanska, bolgarska. češka, albanska, grška, britanska. danska, švedska, madžarska, tržaška, italijanska, palestinska in slovanske zastave so skupno plapolalo v rahlem jutranjem vetru. Na mitingu so govorili komandanti [Kfcemeznih inozemskih brigad. Vtisnile so se mi v spomin besede komandanta danske brigade, ki je povedal, kaj je privedlo danske mladince na progo. Poudaril je: Letos je prvič prišla danska mladina v dotik jugoslovansko mladino. To poznanstvo bo velike važnosti za razvoj prijateljstva med vašimi in našim narodom. Mi bomo aktivno delali na utrditvi teh vezi v korist borbe vseh demokratičnih držav za mir in demokracijo. »Naglasil je. da so danski mladinci prišli zato na progo, da pomagajo jugoslovanski mladini pri njeni veliki nalogi, da se spoznajo z ostalo demokratično mladino sveta in si naberejo dragocenih izkušenj od jugoslovanske mladine. Doma bodo dokončno potolkli klevete o novi Jugoslaviji jn mladinski progi, ki jih širijo razni reakcionarni listi kot so »Basler Nachrichten« in drugi. »Prinesli bomo svoje doživljaje in dragocene izkušnje med ostalo dansko mladino. Na progo smo prišli v svojih šolskih počitnicah in ni nam žal. Nikjer ne bi mogli svojih počitnic preživeti na tako lep in obenem koristen način, kot »mo jih tukaj na progi z jugoslovansko mladino in z ostalo na- predno mladino sveta. Delovno navdušenje Jugoslavije se je oprijelo tudi nas. Reakcionarji nam očitajo, da 6e mi tukaj vojaško vežbamo. V resnici pa se mi prvič v življenju tukaj na progi vežbamo s krampi in lopatami!« Za njim je govoril komandant britanske brigade in v svojem govoru razložil, zakaj v vsem ogromnem angleškem imperiju ni mogoče zgraditi v takem času takšne proge, kot je proga Šamac—Sarajevo in to na takšen način kot jo gradi jugoslovanska mladina. »V Angliji sta dva sloja. Izkoriščajoči kapitalist in izkoriščeni delavec. Pri vas v Jugoslaviji je enotno. herojsko delovno ljudstvo. Pri vas ; te to akcijo lahko izvršili. Med graditelji proge so zastopani vsi sloji, vse narodnosti in tudi vse verske skupnosti. V tem je pa pri nas velika razlika. Nikdar ne bi ošabni grofovski sinovi delali, in to še z navadnim delavcem.« Govorili so še zastopniki drugih narodnosti in vsi so poudarjali, da si bodo te dneve, ki so jih preživeli med jugoslovansko mladino, za vedno ohranili v spominu. Popoldne pa 60 se začele prijateljske nogometne tekme md posameznimi brigadami. Med tekmami so se nenadoma vsuli vsi brigadirji k vhodu. Rate Dugonjič — Rate Dugppiič — je odmevalo iz tisoč grl. Hura so vzklikali jugoslovanski mladinci, pridružili so se jim še Anglern ter Albanci so jim pomagali s svojim »hip hip«. Z Dugonjičem sta prispela še dva albanska književnika. Albanski brigadirji so ju nosili na rokah in jima vzklikali. Književnika sta govorila svojim bratom albanskim brigadirjem v njihovem jeziku. Čeprav ostali nismo razumeli niti besedice, smo pazljivo poslušali vsako besedo, zavedajoč se. da albanski mladini govorita o nekem velikem, kar se tiče tudi nas. Zato smo vzklikali in ploskali z albanskimi brigadirji. Po končanem mitingu se je razvilo rajanje. Angleži, Madžari, Čehi in Jugoslovani ter brigadirji vseh narodnosti, ki so bile zastopane na mitingu. so se zavrteli v Titovem kolu. Ostali pa so se pričeli zbirati v majhne skupine in se pogovarjati o svojem delu in o svojih domovinah. Pridružil sem se skupini, v kateri so bili Angleži, Danci, Madžari, Če-hoslovak, Bolgar, Tržačan in Bosanec. Razmišljali smo, kakci-bi se sporazu- meli. Anglež ie predlagal: »speaks inglish« in nekaj jih je potrdilo z »jest«; a večina je odgovorila z »no«. Tedaj se je oglasil Bolgar »panimajet pa ruski«. Zopet se mu je pridruži! samo Ceh s »panimajem.« Končno je Madžar prišel na to, da je pričel klatiti lomljeno nemščino. Tako smo se za silo sporazumeli. Edino Bolgar jih ni dobro razumel. Angleži in Danci so pripovedovali o svojem delu, se ponašali e svojimi Izvoženimi kubžki ter govorili o novih metodah dela. Čeh in Bolgar ter Madžar so pripovedovali o svojih velikih tovarnah, miner Tržačan pa je govoril o svojem zasužnjenem Trstu. Bosanec je razložil zgodovino Bosne, vse od starih turških časov pa do današnjih dni. Govori! jeo zapostavljenem bosanskem ljudstvu, o njegovi suženjski preteklosti, iz katere izvirajo mnogi njihovi običaji. Z velikim zanimanjem smo ga poslušali. Vsi so razmišljali o njegovih besedah Anglež je izjavil, da sedaj razumu bosansko ljudstvo. Ne bo se več smejal zakriti Bosanki, temveč jo bo s spoštovanjem pozdravljal. Odšel sem naprej k drugi skupini. Tukaj je mlad Bolgar pel pesem o Dimitrovu. Vsi so napeto poslušali mladega Borisa Petkova, Rdečearmej-ca, ki je pomagal pregnati fašiste tudi iz Jugoslavije, moral jim je napisati besedilo in jih naučiti peti. Angležem so se zatikale bolgarske besede. Toda spravili so jo skupai. Tako je iz grl Angležev, Dancev, Madžarov in Bolgarov odmevala pesem o Dimitrovu. Povsod, kamor sem ta večer prišel, sem slišal najbolj različne jezike. Brigadirji so žvrgoleli v vseh mogočih govoricah in mešanicah. Iz angleščine. danščine, madžarščine in češke govorice so sestavljali nov jezik. Kar niso mogli dopovedali v besedah, eo izrazili s pogledi in kretnjami. Saj v vseh. j» bila ena misal, pri. kakor pri Jugoslovanih, da čim prej uresničijo ogromno delo — da zgrade mladinsko progo. Vsi so bili prežeti z velikim bratstvom, združeni v eno samo družino, v katero jih je povezala mladinska proga. Komandant angleške brigade mi je ob slovesu dejal: »Mladinska proga je resnična šola mednarodne solidarnosti.« Pozno v noč smo se razšli, prepevajoč pesmi vseh narodnosti, ki so bile zastopane na mitingu. Stari bosanski očanci so prišli na cesto ter začudeni opazovali ter poslušali te raznolike glasove. Povabili eo brigadirje v svoje hiše. Vsaka hiša v Nemili ima kakega očanca, ki je bil vojak avstrijske vojske in razume več jezikov, tako so se lahko sporazumeli. Tema se je že spuščala v kotanjo med Vrandukom in Bosno, ko so se brigadirji poslovili od prebivalcev. Objeti in združeni so korakali po blatni cesti proti Vranduku. Mladina iz vsega sveta je bila zbrana in združena v velikem prijateljstvu in tovarištvu. Ni motil Angleža napis nad taboriščem grške brigade »Napolje z Englezi iz Grčke«, da ne bi objel svojega tovariša grškega mladinca. Odgovoril mu je: »Britansko ljudstvo prav posebno pa še mladina, je na strani grškega ljudstva«. Zapeli so okrog tabornega ognja danske brigade združeni vsi brigadirji — napredna mladina iz vsega sveta — borci za mir med narodi. » Grški problem pred skupščino OZN Srški nerod naj sam odloča o svoji usodi >ef ukrajinske delegacije Manuiiski o pravih namenih ameriškega vmešavanja v notranje zadeve Grčije New York, 5. okt. (Tanjug) Na seji političnega komiteja Generalne skupščine 5. oktobia se je nadaljevalo razpravljanje o tako imenovanem grškem vprašanju. Šef ukrajinske delegacije Manuiiski je imel pomemben govovr, v katerem je opozoril na stvarne na. mene ZDA glede tako imenovanega grškega vprašanja. Med drugim je dejal: »Ameriška delegacija želi Generalno skupščino prepričali, da je Grčija miroljubna dežela, ki jo ogražajo Albanija, Bolgarija in Jugoslavija, vendar dokazuje zgodovina, da vodijo na-adalno politiko reakcionarni režimi, i so jim potrebne pustolovščine, da 6e lahko obdrže na oblasti. Zgodovina nas prav tako uči. da države, ki so zgrajene na temeljih ljudske demokracije, kot so n. pr. Jugoslavija, Bolgarija in Albanija, ne morejo imeri nobenih napadalnih namenov. Resnično demokratične dežele so za čim bolj prijateljsko sodelovanje med narodi vsega sveta. Toda delegacija ZDA gre preko naukov zgodovine in zahteva, da raj Generalna skupščina obsodi demokratične vlade Albanije, Bolgarije in Jugoslavije iu da grškim reakcionarnim krogom proste roke za nadaljevanje napadalne politike nasproti severnim sosedom. Ustanovitev stalne obmejne komisije na Balkanu ima namen, odvrniti pozornost svetovnega javnega mnenja od vmešavanja ZDA v grške notranje zadeve in prikriti ekspanzio-nistično politiko ZDA v sredozemskem bazenu Ukrajinska delegacija smatra, da bi bila samo ena rešitev pravična in učinkovito: umaknitev britanskih čet in prepoved, da bi katera druga država poslala svoje čete v Grčijo. Grški narod mora dobiti svobodo, da bo lahko sam odiočal tako v vprašanjih notranje, kakor tudi o vprašanjih zunanje politike Grčije. Predstavnika Nove Zelandije in Belgije sta se izrekla za ustanovivtev obmejne komisije na Balkanu. Na seji komiteja št 4 so razpravljali o načrtu sporazuma o varuštvu nad otokom Nauro pri Maršalskih otokih v Tihem oceanu. Od 1. 1914.— 1919. je bil ta otok nemška kolonija, 1. 1919. pa ga je Društvo narodov izročilo britanskemu imperiju kot ozemlje pod mandatom. Načrt sporazuma so predločile Avstralija, Nova Zelandija in Velika Britanija. Komite je ustanovil pododbor sestoječ iz 12 članov, ki bodo razpravljali o predložene načrtu. V pododboru so tudi delegati SSSR in Jugoslavije. Gtsk®°im'ški vojaški razgovori Atene. 5. okt. (Tass) Ves grški tisk je preplavljen s poročili o grško-turških vojaških razgovorih. Monar-hofašistična »Elinikon Erna« in »Akropolis« poročata, da ho te dni podpisan sporazum o ustanovitvi skupnega grško - turškega štaba, na čelu katerega ho ameriški general z uradno vlogo koordinatorja in organizatorja. Časopisi poudarjajo, da je ta sporazum daljnosežnega pomena in da bo predstavljal sestavni del splošnega sredozemskega obrambnega sistema. Med razgovori 60 prišle po poročilih atenskega tiska na dan težave zaradi pogojev, ki jih je postavila Turčija. Po podatkih, s katerimi razpolaga »Rizospastis«. zahteva Turčija odstop nekaj manjših otokoT Dodekaneškega otočja in turško cono na Rodosu — nat večjem dodekaneškem otoku. »Elef-teria« dodaja, da predlagajo Turki skupno grško-turško oblast nad zapadno Makedonijo, češ da je to potrebno zaradi zaščite turške manjšine. Vsestranska aktivnost partizanov Atene. 6. okt. Radijska postaja grške demokratične armade je oddajala 5. oktobra naslednje poročilo vrhovnega štaba o operacijah grške demokratične armade: Dne 29. septembra so enote štaba Raicon napadle pri vasi Hromio na področju Kozane vladne vojaške sile, ojačene s 120 pripadniki monarho-fašistične obrambe. Borba je bila zelo huda in je imel sovražnik 40 mrtvih in veiiko število ranjenih. Zaplenjeno je bilo mnogo orožja in opreme. Demokratične čete so imele 4 mrtve in 6 ranjenih. Dne 30. septembra so enote štaba Raicon nepričakovano napadle močno utrjene sovražne skupine na gorah Megaloplaianos—Monastirati. Sovraž- Londcn, 5. okt. (Ass. Pr.) V petek se je v Londonu začelo zasedanje namestnikov ministrov za zunanje zadeve štirih velikih sil, ki bodo razpravljali o bodočnosti bivših italijanskih kolonij. Biitanijo zastopa Noel Charles, bivši britanski veleposlanik v Rimu; Sovjetsko zvezo Georgij Zarubin, sovjetski poslanik v Londonu, Francijo — Rene Masiglt, veleposlanik v Londonu; Združene države Waldemar Galman. Konferenca je bila sklicana na podlagi odredbe mirovne pogodbe z Italijo, ki določa, da morajo velesile sprejeti sklep o bodočnosti italijanskih kolonij eno leto po uveljavljenju mirovne pogodbe. _Na današnji otvoritveni seji, ki je bila tajua, je bilo sklenjeno, da bo prihodnji teden predsedoval sestankom konference šef sovjetske delegacije veleposlanik Zarubin. Dolžnost predsednika bodo izmenjaje vsak teden opravljali vsi šefi delegacij štirih velikih sil. Dalje je bik> sklenjeno, da bodo predstavniki posameznih držav nik je imel tudi dva topa. S silo-viim napadom naših borcev jo bil sovražnik razbit in je v paničnem begu zapustil svoje položaje. Naši borci so dolgo preganjali sovražnika, čigar izgube znašajo 15 mrtvih in 19 ranjenih. Mi smo imeli le dva lažie ranjena. Zaplenili smo veliko količino vojnega materiala. Istega dne so enote štaba Raicon napadle pri vasi Poliplatanos na področju Vicea pripadnike monarhofsši-stične obrambe, ki so se tam utrdili. Sovražnik je bil razbit. Zaplenjeno je mnogo materiala. Dne 2. oktobra so enote štaba Rai-ron napadle z ročnimi granatami in avtomatskim orožjem obrambni položaj sovražnika na planini Vapsorios na področju Vicea. Sovražnik je imel 6 mrtvih, medtem ko število ranjenih ni ugotovljeno. Istega dne so naše enote napadle velike sovražne sile. ki 60 s skrbno pripravo krenile iz kraja Megali Dibla proti De-lavuki pri Lerinu. Partizani so sovražnika pregnali iz niegovih oporišč. Sovražnik je imel velike izgube. 15,000 uradnikov odpuščeni!? Atene. 5. okt. (UP) Finančni minister Helmis je izjavil, da bo 15. okt. v skladu s programom o redukciji, ki so ga odobrili Američani. 5000 državnih uradnikov odpuščenih iz službe V prihodnjih dveh mesecih bo odpuščenih še 10.000 uradnikov. 14 smrtnih obsodb v Drami Ateno. 5. okt. (UP) Izredno vojaško sodišče v Drami je obsodilo na smrt 14 oseb, med njimi 4 ženske, izmed 25 oseb, ki so bile obtožene, da so podpirale osvobodilno borbo grškega naroda na področju Kavale. Ostali so bili obsojeni na različne časovne kazni. dajali neodvisno drug od drugega obvestila tisku v svojem imenu, ne pa v imenu konference. O samem predmetu konference na otvoritven; seji niso razpravljali, ampak je bil dele .atom samo razdeljen seznam glavnih vprašanj, ki jih bodo obravnavali na prihodnjih sejah. Vendar ima med temi vprašanji poseben pomen vprašanje pristojnosti komisij, ki bodo poslane na posamezne predele italijanskih kolonij, zlasti vvprašanje, ali naj ugotovijo samo dejansko stanje, ali naj dajo priporočila o bodoči upravi v vposameznih kolonijah. Drugo važno vprašanje je določitev držav, ki bodo povabljene k sodelovanju p:i reševanju usode italijanskih kolonij. Avstralija in Egipt sta že predložila konferenci svoje zahteve glede italijanskih kolonij. Že od prej se 6matra, da želi dpSiti Britanija izključno nadzorstvo nad Somalijo. Po drugi strani se govori, da Amerika posveča posebno pozornost Tobruku, iz katerega želi napraviti svoje oporišče. čsl. minister za Industrijo v Sofiji Sofija, 5. okt. (Tanjug) Češkoslovaški industrijski minister Bohumil Laušmau, ki je prispel v Sofijo, je priredil sestanek s predstavniki tiska. V svoji izjavi je poudaril enotnost strank Narodne fronte Češkoslovaške proti domačim izdajalcem, ki so vzdrževali zveze z reakcionarnimi krogi v inozemstvu. Govoreč o gospodarskem življenju Češkoslovaške, je minister Laušmau dejal, da je bila letošnja žetev tako slaba, da bo morala Češkoslovaška uvoziti 50.000 vagonov žita in sicer v glavnem iz Sovjetske zveze. Minister Laušman je končno Izjavil. da na Češkoslovaškem z veseljem pričakujejo bližnjo sklenitev bolgar-sko-češkoslovaške pogodbe o sodelovanju in mesebojni pomoči. Peklenski stroji v prostorih KP Avstrije v Pegau Dunaj. 5. okt. (Tanjug) V noči med 2. in 3. oktobrom 60 eksplodirali v prostorih Komunistične partije Avstrije v krajih Pegau in Frohnleiten v britanski okupacijski coni peklenski stroji, ki so jih položili avstrijski nacistični elementi. V Gradcu je bilo nadalje po ulicah polno letakov s podpisom »monarhistični partizani Avstrije«. Vsebina letakov spominja po fašističnem načinu izražanja na kampanjo avstrijske fašistične organizacije »Heimwehr«. »Oesterreichische Volksstimme« poudarja, da sta oba dogodka posledica protikomunistične politike ministra za zunanje zadeve dr. Gruberja in podtajnika notranjega ministrstva Grafa. Voditelji »Vojaške zveze« Sofija, 5. okt. (Tanjug) Sofijsko oblastno sodišče bo pričelo 8. L m. razpravo zoper vodilna člana vojaške fašistične ilegalne organizacije »Vojaška zveza«, generala Kirila Stančeva in polkovnika Dimitra Stamboldžije-va. Obtoženih je nadalje 37 višjih in nižjih ofierjev. Preiskava proti caranlstičoim zarotnikom končana Bukarešta, 5. okt. »Romania Libera« poroča, da je končana preiskava o nacional-caranistični zaroti. V zadnjih dneh sta bila zaslišana Dinu Bra-tianu in Tittel Petrescu. ki bosta nastopila kot priči na razpravi, ki se bo pričela v prvi polovici oktobra. Indonezija se ne bo nikdar podredila kolonizatorjem Haag, 3. okt. (Tass). Holandski list »De Warhaid« objavlja naslednjo izjavo, ki jo je dal bivši predsednik indonezijske vlade Šarir njegovemu dopisniku: Indonezijski republiki je uspelo vzdržati v trdi in neenaki borbi ne glede na ogromno premoč nizozemske vojske, posebno v tankih in v letalstvu in čeprav razpolaga Nizozemska z velikim številom čet. Republika se ne bo nikdar podredila nizozemskim kolonizatorjem. Nacionalna enotnost Indonezijcev se vsak dan bolj krepi. Konferenca namestnikov zunanjih ministrov o usodi Italijanskih kolonij üsvsh&diSna borba kitajskega naroda Kita sita ljudska armada prodira v predele osrednje Kitajske Zmagovite čete kitajske ljudske armade so odrezale Mandžurije od Kitajske !n prodirajo sedaj proti Nankingu London, 5. okt. (Tanjug) Sile demokratične ljudske armade Kitajske, ki so v zadnjih 14 mesecih uničile polovico Cangkajškovih čet, opremljenih z ameriškim orožjem, so pričele seda] protiofenzivo in prenesle boje v srednjo Kitajsko, kjer je tudi že državljanska vojna. Enote demokratične ljudske armade so že prekoračile reko Jangce in prodirajo proti prestolnici Nankingu. Na zopet osvobojenih ozemljih se sporedno z ofenzivo izvaja agrarna reforma in uvaja demokratična oblast. Kmeti na osvobojenem ozemlju stopajo v vrsto demokratične armade in se odločno bore proti Čangkajško-vemu poskusu, da bi znova vzpostavil diktaturo v tem področju. Ofenziva demokratične armade dokazuje popoln neuspeh Kuomintangovih vojnih načrtov, da bi s pomočjo Američanov uničil osvobojeno področje. 160.000 vojakov, t j. nad polovico Kuomintangovih čet. je dezertiralo ali pa so bili ujeti. Cangkaiškovi novi rekruti še manj žele. da bi se borili za njega. To je glavni vzrok Kuo-mintengovih vojaških porazov. Z ofenzivo narodne demokratične armade se pričenja novo obdobje v državljanski vojni na Kitajskem. Narodne sile so prvič prenesle borbo velikega obsega na Kuomintangovo ozemlje in se bore za osvoboditev več kot polovice države. Nanking, 5. okt (AFP) Čete ljudske demokratične armade so zasedle včeraj petrolejsko središče Jenčang v severnem Šansiju In popolnoma obkolile mesto Jenan. Drugi oddelki ljudske demokratične armade so odrezali Mandžurijo od ostale Kitajske, presekali so namreč progo Peking— Mukden na treh krajih. Prav tako poročajo, da so čete ljudske demokratične armade prodrle do morja južno od pristanišča Hu-lutao. V zvezi z operacijami na področju vzhodno od Tapieh planin, kjer so ■oddelki generala Liu Po Čana po vdoru v Vuvel prodrli 60 km pred Nanking, poroča časopisna agencija »Nova Kitajska«, da so v mestu vzpostavili preko vojaških sodišče. Na tem področju je bilo 11. septembra osvobojeno mesto Čao Sin poleg Hov Čana. Sušonga, Tungšonga in Lučan- ga. Osvobojeno je tudi mesto Hsihul, 50 milj od Har.kova. V severnem Šansiju je obkoljenih 7 Kuomintangovih brigad pod generalom liu Cung Nanom, ki so tik pred uničenjem. Sile generala Cen-konga napredujejo v zapadni smeri ob progi proti Lungaju in so uničila Kuomintangovo brigado, ki jim je hotela zapreti pot. Cangkajšek nadaljuje s pritiskom na polotoku Kiaotung v smeri Šefeda, vendar se je 14. septembra okrog 2000 ljudi iz 68. Kuomintangove divizije uprlo in prestopilo k oddelkom ljudske armade v zapadnem Šan-tungu. AFP poroča, da so čete narodne demokratične armade Kitajske presekale v Mandžuriji dva ozka pasa, kj sta še v rokah Cangkajškovih čet V Mukdenu in Šanghajvanu je proglašeno obsedno stanje. Pomočnik poveljnika Kuomintangov!h čet v Mandžuriji general Ceng ' Tung Kuo je moral priznati, da je položaj resen. Druga visoka vojaška osebnost je izjavila predstavnikom tiska, da se bodo morale Kuomintangove čete umakniti iz Čangčunga, Kirme ki Se-pingkaja. Saragatcvd rešili De Gasperljevo vlado Rim, 5. okt (Un. Pr.) Včeraj je bila v ustavodajni skupščini končana razprava o politiki De Gasperijeve vlade in je bilo glasovanje o predloženih resolucijah glede vprašanja zaupnice. Ob pričetku razprave je prebral zunanji minister grof Sforza pismo italijanskega veleposlanika iz Washing-tona o sklepu predsednika Trumana in zunanjega ministra Marshalla, da se ZDA odpovedujejo svojemu delu reparacij glede italijanske flote. Hotel je vsekakor na ta način vplivati na izid glasovanja v nezaupnici. Grof Sforza je prebral to pismo kljub protestu komunističnih poslancev, ki so naglašali, da sporočila, ki je označeno kot tajno, ni treba objavljati. Med razpravo je generalni sekretar KP Italije Palmiro Togliatti najprej obsodil imperialistično politiko ZDA, ki je zasnovana na grožnjah z novo vojsko, nakar je izjavil »Zahtevamo, naj Italija vodi teko zunanjo politiko, ki bo ohranila neodvisnost države pred vsemi vojnimi hujskači. Komunisti ne morejo sodelovati v nobeni vladi, ki bi bila podobna sedanji.« Predsednik socialistične stranke Pietro Nenni je poudaril, da bo njegova stranka še nadalje sodelovala s Komunistično partijo. Zaključujoč debato, je predsednik vlade De Gasperi obsodil delavske stavke, ker po njegovem mnenju sindikatom »ni treba voditi politike«. Po njegovih besedah je bilo v Italiji v avgustu 259, v septembru pa nad 400 stavk, pri katerih je sodelovalo okrog 4,400.000 delavcev. De Gasperi je izjavil, da ne more sodelovati.. s komupisti in aa stare koalicijska vlada danes ne bi mogla uspešno delati. Pri glasovanju o zaupnici Je dobila De Gasperijeve vlada 271 glasov, medtem ko je za prvo resolucijo o nezaupnici glasovalo 178, za drugo 224, za tretjo resolucijo o nezaupnici pa 236 poslancev. Po pisanju »Unita« bo De Gaspe-rija rešili kvalunkvisti in Saragatovi socialistični desidenti. Vodilni ameriški politiki so tesno povezani z velekapitalom New YorJ', 5. okt. (Tanjug) Na zborovanju komiteja ameriških veteranov na vseučilišču Harward v Cambridgeu v državi Massachusetts je bivši pod-redsednik ZDA Wallace obtožil Wall treet, da vodi državo v vojno. Monopolisti so po vojni zelo utrdili svoje pozicije. Ljudje, ki imajo danes v vladi visoke položaje, so tesno povezani z velekapitalom. Med te ljudi je treba prištevati tudi ministra za narodno obrambo Fo-restula, pomočnika ministra za zunanje zadeve Roberta Lovetta in pomočnika ministra za vojsko generala Drapela, ki so zaradi svojih zvez z Wall Streetom neprimerni za položaje, ki jih imajo. Velike tvrdke imajo ogromne dobičke zaradi državnih naročil in vsled usmerjenosti ameriške zunanje pomike. Forestal je bil pretesno povezan z nemškim podjetjem Farbenindjstrie, da bi lahko zadovoljil tiste, ki hočejo za vedno pokopati nemško vojno industrijo. Kar se tace Lovetta, je Wallace poudaril, da mora .država bankirje nadzirati, ne pa da oni vodijo državo. O generalu Draperu je Wallace rekel, da je tudi povezan z monopolistično družbo, Dupont, Rid in Morgan. General Draper spada med ljudi, ki so odgovorni, da so ZDA spremenile politiko do Nemčije, ker ne preganjajo več nacizma, ampak ga hočejo celo obnoviti. Marshallov prvotni načrt je sedaj dejansko zamenjan s Hooverjevim načrtom, ki hoče obnoviti Nemčijo kc. branik monopolističnega kapitala. Od konca vojne do danes so trusti uničili več kakor 1300 industrijskih in rudarskih podjetij in tako še povečali svoj vpliv v gospodarstvu in državni upra- Zakaj je Amerika preti zahtevam avstrijskih sindikatov Dunaj, 3. okt. (Tanjug). Dne 20. maja je poslala Zveza avstrijskih sindikatov Zavezniškemu kontrolnemu svetu za Avstrijo poslanico, v kateri je med drugim zahtevala odpravo meje med posameznimi okupacijskimi conami Avstrije, dovoljenje za potniški blagovni promet, odpravo cenzure, izročitev vseh radijskih postaj avstrijski vladi, zadostne količine življenjskih potrebščin in surovine (posebno premog za avstrijsko industrijo. Predstavniki Zveze avstrijskih sindikatov so nato zahtevali, da naj avstrijske oblasti razporedijo obstoječe zaloge za potrebe notranje potrošnje in izvoza, ustalitev cen in mezd, odpravo vojaške uprave in pristojnosti vojaških sodišč za avstrijske državljane in odstranitev razseljenih oseb iz Avstrije. Ob tej priliki Je dopisništvo Tassa na Dunaju objavilo naslednje poročilo: Znano je, da je Zavezniški kontrol* ni svet za Avstrijo obljubil Zvezi avstrijskih sindikatov, da bo preučil poslanico in da bodo rezultati sporočeni javnosti. Po uradnem poročilu, ki ga je 30. maja objavil »Wiener Kurier«, glasilo ameriških okupacijskih oblasti, je predstavnik zavezniških okupacijskih oblasti izjavil, da bodo predlog avstrijskih sindikatov podrobno proučili in da bo vsaki točki sledil poseben odgovor. Temu pa je na. sprotoval ameriški predstavnik v Zavezniškem kontrolnem svetu, ki je proti kakršnemu koli odgovoru. V poročilu je zatem rečeno, da sta direktorji in izvršni odbor Zavezniškega kontrolnega sveta v zadnjem času proučevala predloge Zveze avstrijskih sindikatov. Vsa prizadevanja, da bi prišlo do enotnega sklepa, so ostala brez uspeha. Vse zahteve Zveze avstrijskih sindikatov so zadele na oster odpor ameriškega predstavnika, čigar stališče so podpirali predstavniki Velike Britanije in Francije. Ameriški predstavnik je posebno ostro nastopil proti predlogu sovjetskega delegata glede utrditve demokracije in suverenosti Avstrije. Razen tega je odklonil tudi predlog sovjetskega predstavnika, da se ustrezno zahtevi Zveze avstrijskih sindikatov ukine vojaška uprava v okupacijskih conah, kjer obstoja. Ameriški predstavnik je tudj nasprotoval predlogu sovjetskega delegata, da bi se odpravila pristojnost vojaških sodišč in vojaške policije nad avstrijskimi državljani, in zahteval, da naj ima vojaška policija še nadalje proste roke glede vmešavanja v avstrijske notranje zadeve. Prav tako je odklonil predlog, da naj se avstrijske radijske postaje vrnejo avstr, vladi, ker so velike radijske postaje v rokah ameriških, britanskih in francoskih okupacijskih oblasti. Sovjetski predstavnik }e na koncu predlagal, naj se razseljene osebe čimprej izselijo iz Avstrije, ameriški delegat pa Je izjavil, da morajo razseljene C6ebe še nadalje ostati v Avstriji ;n da je avstrijski narod odgovoren za rešitev problema razseljenih oseb. Iz gori navedenega je jasno razvidno, zakaj je ameriški predstavnik nasprotoval sestavljanju odgovora na poslanico Zveze avstrijskih sindikatov. Sovjetska pomoč E$ptu v borbi proti koleri Kairo, 5. okt. (Tass) V zve«! z epidemijo kolere, ki se je pojavila ▼ Egiptu, se je egiptska vlada obrnila na vlado Sovjetske zveze s prošnjo za sanitetno pomoč. Sovjetska vlada je ugodi ia prošnji Egipt^ in bo brezplačno poslala milijon epruvet seruma proti koleri, ki ga bodo uporabili za cepljenje prebivalstva. Magnitogorsk — sroäliee uralske industrije Od arktičnih pokrajin do baškir-skih in kazaksianskih step se razteza mogočno gorsko pobočje, dežela samih gora. »Zlata zemlja« — tako so že od nekdaj nazivali Ural. Prekrasne povesti Bažova so ovekovečile ljubezen ruskega naroda to te mrke, veličastne prirode in bajnega bogastva. Toda v sivem Uralu je danes drugačna, nova romantika. Vidimo jo v bojni slavi uralskih tankov, v orjaških plavžih Magnitogorska, v neskončnih tekočih trakovih čeljabin-skih traktorjev, električnih lučeh, ki razsvetljujejo celo najmanjše vasice in naselja sverdlovske oblasti. Več ko 300 let je stara zgodovina plavžarskega Urala. A vsa ta tri stoletja ne moremo niti malo primerjati s poslednjimi 30 leti sovjetskega delovanja. V dobi sovjetske vlade se je po duhovitih načrtih Lenina in Stalina spremenil zaostali, na pol tlačanski Ural v enega izmed poglavitnih industrijskih temeljev Sovjetske zveze, v cvetočo, zares zlato deželo napredujoče tehnike in kulture, deželo drznih novatorskih zamisli in brezmejne požrtvovalnosti v deželo novih ljudi. Zdaj se Uralci požrtvovalno borijo ■a izpolnitev svojih velikih obveznosti X Tsesovjetskem socialističnem tekmovanju za proslavo 30 letnice velike Oktobrske socialistične revolucije. Ponoči se odpravimo v plavž v Magnitogorsku Radi bi obiskali Konstantina Ha-barova, odličnega delavca v plavžu št. 5. Habarov je le dve leti starejši kot njegovo mesto Magnitogorsk. Rojenje bil v naselju rastočega mesta blizu gore Atač. V otroških letih se je mali Kostja igral sredi žerjavov in bagrov, med skladanicami desk in sodčkov s cementom. Oče in starejši brat sta sodelovala pri gradnji mesta. Nato je odšel v šolo. Tedaj je bila šola v nezakurjeni, preluknjani baraki. Namesto šolske table so imeli kos furnirja. Začetek in konec šolskega pouka niso naznanjali z zvoncem, temveč z udarci na odbijač železniškega vagona. Kostja je bil vodja vseh mladih pionirjev Magniia. Pionirji so na stev-bišču pobirali kovinske odpadke in iih oddajali. Risali so karikature lenuhov. Pomagal so graditi svoje me sto. Leta 1940. je Kostja Habarov vsto pil v kovinarsko obrtno šolo. Stari mojster Andrej Ivanovič Bo- risevič je seznanil mladince z delom v plavžih. Borisevič je svojo skupino prgrtl Valjanje jekla i Maj privedel v plavž. Brizgajoče iskre slepeče razbeljenega curka kovine, žvižganje zraka v dimnikih, rdeče oči in od potu blesteči obrazi plavžarjev — vse to je Kostjo pretreslo. Takoj se je zavedel, kakšno težavno delo je taljenje železa, vendar ni spremenil svojega sklepa, da bo plavžar. Dne 22. junija 1941. je na plavžarskem mitingu stopil na oder in pred množico delavcev izjavil: »Hočem pomagati domovini! Pojdem na delo v plavž!« V noči na 23. junij 1941 je Habarov opravil svoj prvi delovni dan pri plavžu. Oče in mlajši brat Habarova sta padla v vojni. Dala sta svoje življenje za domovino kot stotine drugih Magnitogorcev. Pri pečeh ni bilo tistih, ki so odšli v vojno in tistih, ki so padli Mladi fantje so junaško stopili k plamtečim pečem in so se lotili dela pri ogromnem mehanizmu. Naučili so se taliti kovine za vojno industrijo. Vsak drugi topovski izstrelek, ki so ga spustili na sovražnika, je bil izdelan iz magnitogorskih kovin. Tovariš Stalin je zapisal: »Domovina in naša 6lavna Rdeča armada ne bosta nikdar pozabili požrtvovalnega dela Magnitogor-•ev za vedno večjo proizvodnjo in 'skrbo vojne industrije s kovinami.« V plavžih je v letih 1941 — 1945 elalo 70 odstotkov mladincev. 54 tladih kovinarjev kombinata je bilo Ilikovanih. Konstantina Habarova smo dobili .v ngpri euvtijp, Sv<#oj4*j. fant odkritega obraza nam je govoril o plavžih v značilnem jeziku tehnično izobraženega človeka. Med govorjenjem je Habarov pozorno pazi! na plavža. Tistega dne neki starejši piav-žarski mojster zaradi bolezni ni prišel na delo in mladi delavec je »vodil plavž«. Tudi mi smo s Habarovim vred zrli na kazalce merilnih naprav, na zaklopke priprav za segrevanje plavžev, gledali smo skozi modro steklo in opazili, kako v peči poplesavajo beli plameni in se mešajo s črnimi, krožečimi drobci. »Plavž dela normalno,« nam je Habarov na kratko odgovoril, ko smo ga vprašali o uspehih posameznih izmen. Človek mora poznati vso skladnost tehnoloških procesov v takih veličastnih plavžih, da bi lahko oo-ni! ta odgovor, da bi razumel, kakšno odgovornost je prevzel ta dvajsetletni komsomolec. Prej so delali dvajset let v plavžih, preden je kdo dobil pravico, da sme voditi plavž. »Tu je težko govoriti... Pojdite k meni domov. Seznanil vas bom z vso svojo družino,« nas je vedro povabil Habarov. Prihodnji večer smo krenili na dom mladega strokovnjaka. »Lejte, takole živim,« je veselo spregovoril Habarov, ko n.-:m ie pokazal svoje bivališče. »Imam dve sobi, centralno kurjavo, kopalnico sploh vso udobnost. No. mati. ali se še spominjaš. kako smo nekoč stanovali v karaki? Kako je bilo vse zatohlo, majhno, tesno, da niti nisi vedel, kam bi postavil noge...« F» ZUtotoravm Flzkultura v petletnem planu V petletnem obdobiu mora fizkiLtura sieherno vas Plenarno zasedanje Glavnega odbora Fizkulturne zveze Slovenije V soboto in nedeljo je bilo na Tabora plenarno zasedanje glavnega odbora Fizkulturne zveze Slovenije, ki so se ga udeležili poleg članov Komisije za fizkulturo pri vladi LRS in celotnega glavnega odbora FZ-3 tudi delegati okrajnih odborov in posameznih društev. Zasedanje je otvoril predsednik FZS tov. Zoran Polič, ki je pozdravil delegata FISAJ-a Miroslava Kreačiča in ostale delegate, ter v svojem uvodnem govoru poudaril važnost tega zasedanja za bodoči razvoj fizkulture v Sloveniji, ki mora postati sestavni del petletnega plana. Tudi v fizkulturo mora priti plansko in sistematično delo. Glavni sekretar FZS tov. vlado Jurančič je nato podal obširen referat »Fizkultura v petletnem planu«, v katerem je poudaril, da se mora fizkul-tura plansko razvijati tako, da bo vedno pravilno in pravočasno zadovoljila obče ljudske težnje. Zaradi tega sta Komite za fizkulturo pri vladi FLRJ in centralni' odbor FISAJ-a na IV, plenumu v Sarajevu predložila petletni načrt razvoja fizkulture v Jugoslaviji, ki je v skladu s splošnim gospodarskim razvojem naše države. Naša fizkulturna društva in aktivi imajo sedaj perspektivo za svoje delo in jasno postavljene naloge. Na razvoju fizkulture je globoko zainteresirana država in jo je zato vključila v petletni plan. S tem so zagotovljena vsa potrebna materialna sredstva za pospeševanje in razvoj fizkulture, ki je postala obče ljudska. Petletni plan razvoja fizkulture predvideva, da se na osnovi ugotovljenih možnosti v organizacijskem pogledu, na osnovi povečanega življenjskega standarda, predvidene vzgoje kadrov in investicij v teku petih let poveča število aktivnih fizkulturnikov na 750.000, to je trikrat več, kakor jih je bilo v letu 1939. Na izvedbi tega plana ima tudi FZS svoj delež. Do leta 1951 mora zajeti 75-000 aktivnih fizkulturnikov, tako da se bo v letu 1951 bavilo s fizkulturo v naši republiki 5% skupnega števila prebivalstva. Težišče bodočega dela MINISTER ZORAN POLIC predsednik fizkulturne zveze Slovenije mora biti na vasi in v tovarnah, kjer še mnogokje vladajo zastarela nazira-nja. Po planu bo imela vsaka tovarna svoj fizkulturni aktiv, in svoje fizkui-turne prostore. V petletnem obdobju mora fizkulturna dejavnost zajeti sleherno vas. Zvezni petletni plan predvideva za gradnjo športnih naprav in splošne potrebe fizkulture 900 milijonov din, republiški plan pa 48 milijonov. Zgradili se bodo športni objekti zveznega, republiškega in lokalnega značaja. V Sloveniji je predvidena zgraditev osem fizkulturnih parkov, to je moderno urejenih stadionov za lahko atletiko in nogomet. Poleg tega se bo zgradilo v petletki še 76 fizkulturniih prostorov lokalnega značaja, tako da bodo vsi večji centri v Sloveniji razpolagali s primernimi prostori in napravami. Kot zvezna gradnja je predvidena preureditev Planice, kjer se bo dogradila 130-metrska skakalnica, na novo zgradila 80-metrska ter dogradila 40-, 25- in 20-metrska skakalnica. — Poleg tega se bodo v Planici zgradile še druge športne naprave, kakor prostori za košarko, odbojko, tenis, drsališča in plavalni bazen. V raznih krajih Slovenije ho zgrajenih še 20 skakalnic za smuške skoke. Za razvoj plavalnega športa je predvidena izgradnja pet plavalnih bazenov. Nadalje predvideva plan zgraditev šest planinskih domov in 25 fizkulturniih domov. Vsa šolska poslopja, ki se bodo gradila v dobi petletke, bodo imela telovadnice in telovadišča. Poleg tega pa je treba zgraditi še vrsto manjših športnih objektov za kmečke in sindikalne fizkulturne aktive. Razpoložljivi krediti se morajo povečati s prostovoljnim delom članstva, v čemer daje vzgled Ljudska mladina Slovenije, ki se ije že zavezala, da bo zgradila 30 fizkulturnih stadionov. Za izvedbo plana pa je potrebno tudi določeno število strokovno usposobljenih kadrov Potrebnih je nad 1000 raznih fizkulturnih inštruktorjev ter nad 50 trenerjev, ki morajo biti dobri strokovnjaki in hkrati dobri vzgojitelji mladine. Za vodstvo organizacij in poučevanja na šolah je potrebnih 385 strokovnih moči in to 287 s srednjo in 58 z višjo šolsko izobrazbo. V ta namen je bila v Ljubljani osnovana srednja fizkulturna šola, v katero bo sprejetih letno 80 gojencev. Absolventi srednje šole bodo lahko nadaljevali strokovni študij na Državnem fizkul-turnem inštitutu v Beogradu. Posebno pozornost je treba posvetiti tudi vzgoji članstva v pogledu reda in discipline. Petletni plan postavlja jasne perspektive in je zato dolžnost slehernega fizkulturnika, da zastavi vse svoje sile za njegovo izvedbo. Po referatu je sledila diskusija, ki je osvetlila dobre in slabe strani dosedanjega dela ter bo brez dvoma mnogo doprinesla k izboljšanju in izpolnjevanju nalog petletnega plana. O večjem politično-vzgojnem delovanju med fizkulturniki je govoril nato tov. predsednik Zoran Polic, ki je poudaril, da je v naših fizkulturnih organizacijah še vse premalo politične zavesti. O ostalih referatih in sklepih plenuma bomo še poročali. prvaki FLRJ v odbojki Moški: GOJA Partizan, ženske: Enotnost Prizor z odločilne te kme Polet : Enotnost V nedeljo je bilo na letnem telovadišču v Tivoliju končano tekmovanje za državno prvenstvo v odbojki. Čeprav je kazalo, da bo letos prešlo moško prvenstvo od Partizana na Enotnost, sta nesrečno izgubljena seta v tekmi Enotnost : Slaven potisnila Enotnost na drugo mesto in je Partizan z boljšo razliko setov ob enakem številu točk postal zopet državni prvak. Tudi Polet je imel smolo ter je v zadnji odločilni borbi izgubil proti Crveni zvezdi ter je tako prišel na tretje mesto, čeprav bi po odlični zmagi nad Partizanom zaslužil boljši plasman. Med ženskami vrstami si je osvojila prvenstvo Enotnost, ki je v nedeljo v treh setih po hudi borbi premagala večletno zmagovalno vrsto Poleta, ki je tako zasedel drugo mesto. Nedeljske zaključne tekme so dale naslednje rezultate: Mošk i: Partizan : Mladost 3 : 0 (15:2, 15:4. 15:5). Enotnost : Slaven 3:2 (6:15, 11:15, 15:12. 15:12, 15:9). Crvena zvezda : Polet 3:2 (10:15, 15:12. 17:15. 11:15. 15:6). Ženske: Mladost : Napredak 2:0 (15:8, 15:4). Enotnost : Polet 2 :1 (9:15, 15:12, 15:13). Končni vrstni red po prvenstvenem tekmovanju je naslednji: LESTVICA MOŠKIH EKIP Partizan 5 4 0 1 14:7 4 Enotnost 5 4 0 1 13:7 4 Polet 5 3 0 2 13:9 3 Crvena zvezda 5 3 0 2 11:12 3 Slaven 5 1 0 4 9:13 1 Mladost 5 0 0 5 3:15 0 LESTVICA ŽENSKIH EKIP Enotnost 4 4 0 0 8:2 4 Polet 4 3 0 1 7:2 3 Spartak 4 2 0 2 4:5 2 Mladost 4 1 0 3 6:6 1 Napredak 4 0 0 4 0:10 0 V na V navzočnosti več tisoč gledalcev je ljubljansko Avtomotodruštvo izvedla preteklo nedeljo tradicionalne motorne dirke na Ljubljanski grad. Ob vzorni organizaciji se je tekmovanje gladko razvijalo in končalo brez nesreče, čeprav je bilo občinstvo dokaj nedisciplinirano in so imeli prireditelji obilo posla, da so držali prosto dirkalno progo.. Na tekmah so sodelovali predvsem ljubljanski dirkači, brata Trampuša iz Kamnika in predstavnik JA Ka-talinič. Glavna skupina športnih motorjev pa je žal izgubila svojega najboljšega tekmovalca Franceta Puharja, ki se je na dopoldanskem treningu hudo poškodoval. Dirke so pokazale veliko spretnost in sposobnost naših motoristov. Najboljši čas dneva je dosegel v kategoriji šport, motorjev 350 ccm Emil Trampuš iz Kamnika, ki je prevozil napeto in vijugasto progo od Karlovške ceste do cilja na grajski planoti v času 47 sekund, kar pa je še vedno za 2 sekundi slabše od dosedanjega rekorda, ki ga je postavil -rani dirkač Ludovik Starič. Podrobni rezultati tekmovanja so bili naslednji: turni motorji do 125 ccm: 1. Peter IMrat 1:05.9, 9. Hinko Šimenc 1515.9, 3. Stanko Pangerc 1:09.1 (vsi na DKW, člani ADL); turni motorji do 200 ccm: 1. Walter Fantini (NSU), 0:57.8, 2. Ivan Herga 1-07, 3. Dobrovnik 1:12.8 (vsi ADL); turni motorji do 250 ccm: 1. Mirko Gorjup (Puch, ADL) 0:54.5, 2. Walter Stuzzi (Ardie, Kamnik) 0:57.9, 3. Fr. Blatnik (DKW. ADL) 1:02.4; turni motorji nad 250 ccm: 1. Matevž štefe (Ha-ley-Davidson) 0:53.3, 2. Kunaver (BMW) 0:54.0, 3. Leon Ponikvar (DKW, vsi ADL) 0:54.1; športni do 350 ccm: 1. Ivo Katalane (Triumph, Ja) 0:51. 9, 2. Lado Trempuš (Horex, Kamnik) 0:52.4, 3. Ivan Podržaj (ADL) 0:55.6; športni motorji nad 350 ccm: 1. Emil Trampuš (Norton, Kamnik) 0:47 — najboljši čas dneva, 2. Stanko Lampe (Rudge) 0:49.9, 3. Rafael Jakše (Horex, oba ADL) 0:51.5. Po razglasitvi rezultatov so bila razdeljena zmagovalcem posameznih kategorij lepa darila. FĐ Torpedo se je preimenoval v FD Sarajevo Na izrednem občnem zboru je članstvo FD Torpeda sklenilo, da se društvo preimenuje v FD Sarajevo. Ligaško namizno teniško tekmovanje V pomladanskem delu sezone je pričelo ligaško namizno teniško tekmovanje, ki se ga udeležuje 8 društev Slovenije. Tekmovanje je vzbudilo ve-liko zanimanje v namizno teniških krogih. V našem zadnjem poročilu o tem tekmovanju je bila slika o doseženem vrstnem redu precej nejasna, ker nista bila odigrana preostala dva dvoboja. Ker je med tem prvi del tekmovanja končan in prične v tem mesecu drugi in s tem zaključni del tekmovanja, priobčujemo tabelo vrstnega reda spomladanskega dela: Moštva : 1. Kladivar 7 7 0 35:12 73:28 7 2. Železničar 7 5 2 33:16 58:40 5 3. Krim 7 5 2 28:21 58:27 5 4. Enotnost 7 4 a 29:22 61:49 4 5. Kranj 7 3 4 19:21 44:64 3 6. J. Gregorčič 7 2 5 24:30 44:64 2 7. Št. Vid 7 2 5 15:30 86:54 2 8. Polet 7 0 7 14:35 39:77 0 Družine: 1. Kranj 6 5 1 15: 7 27:17 5 2. Gregorčič 6 4 2 13: 7 16:17 4 3. Enotnost 6 4 2 12: 7 20:11 4 4. Kladivar 6 4 2 14:10 30:28 4 5. Polet 6 3 3 11: 9 24:21 3 6. Železničar 6 1 5 6:15 14:31 1 7. Krim 6 0 6 2:18 6:18 0 šampiona! v šahu se je pričel Gb veliki udeležbi gledalcev se je v nedeljo popoldne pričelo prvo, včeraj pa drugo kolo V nedeljo ob il. je bil v Mladinski dvorani slovesno otvorjen III. šampio-nit FLRJ v všahu za leto 1947. Ob prisotnosti mnogoštevilnih prijateljev šaha je napovedovalec za radijski prenos najprej preeital pozdravne besede predsednika FZS ministra Poliča udeležencem šampionata, ki so natisnjene v prvi številki Biltena. Otvont eni govor je imel predsednik Šahovskega odbora Slovenije Edo Turnher, ki je najprej pozdravil prisotne: predsednika Fizkulturne zveze Slovenije ministra Zorana Poliča, generalnega sekretarja Fizkulturne zveze Jugoslavije Miroslava Kreačiča, sekretarja Šahovskega odbora Jugoslavije Gavrila Mačejina, predstavnike množičnih organizacij in prijatelje šaha. Poudaril je vzgojni pomen šaha, ki se vedno bolj množično širi 'ot ljudska igra in kakor mnogotere druge fizkulturne panoge, naj tudi šah zlasti usposablja ljudi za velike naloge našega petletnega plana. Sekretar Kreačič je nato zlasti podčrtal ugled jugoslovanskega šaha v svetu in po-t bo temeljite priprave za nadaljnja tež :a mednarodna srečanja. Po izpod-budnih b sedah sekretarja Mačejina, naj zato udeleženci šampionata razvijajo vse svoje sposobnosti in borbenost, je v imenu igralcev najprej spregovoril senior un v. prof. dr. Vidmar in končno internac. mojster Svetozar Gligorič, ki sta oba izrazila pripravljenost mojstrov, da se z vsemi silami borijo za nadaljnji napredek in ugled jugoslovanskega šaha. — Posamezni zanimivi prizori so bili filmani. Nato je vodja turnirja Jože Šiška izvedel žrebanje. Upravičenci, ki so se odzvali vabilu na tekmovanje za najvišji naslov polnoštevilno, so pristopali po abecednem redu in potegnili naslednje številke: 1. mojster Stojan Puc, 2. mojster kapetan Mihajlo Markovič, 3. mojster Bora Milič, 4. prvak in internac. mojster dr. Peter Trifunovič, 5. mojstr. kandidat Milan Germek, 6. mojster Nikola Kulžinski, 7. velemojster Vasja Pirc, 8. mojster Sava Vukovič- 9. velemojster dr. Milan Vidmar, 10. velemojster Bora Ko-stič, 11. mojstr. kandidat Bratoljub Gruber, 12. mojstr. kandidat Miroslav Radoičič, 13. velemojster Vasilije To- šahovski mojstri, ki sodelujejo na UL šampionatu FLRJ v Ljubljani movič, 14. mojster Aleksander Božič, 15. mojster inž. Milan Vidmar ml., 16. mojstr. kandidat prof. Pavle Bidev, 17. mojster Bora Tot, 18. int. mojster Svetozar Gligorič. Končno je vodja turnirja prečital še pravilnik, ki med drugim določa, da se igra od 15. do 20. ure in od pol 22. do pol 24. Za prvih pet ur je tempo 40 potez, za vsako nadaljnjo uro pa 16 potez. Po 4., 8., 13. in 16. kolu bo prost dan. L kolo: Puc premagal Gllgoriča Popoldne se je pričelo ob ogromni udeležbi gledalcev prvo kolo. Gledalci lahko sede spremljajo na velikih demonstracijskih deskah hkrati vse partije, medtem ko so igralci razmeščeni pred prvo vrsto. Posebno zanimanje so gledalci posvetili partiji Puc — Gligorič, v kateri je slednji v sicilijanski obrambi zaradi prenagljene poieze izgubil kvaliteto. Puc tudi v nadaljnjem ni popustil in je v 36. potezi prisilil zmagovalca v Varšavi k predaji. Zanimivo srečanje med starima rivaloma dr. Vidmarjem in Kostičem je bilo odloženo, ker se velemojster Kostič zaradi utrujenosti od dolge poti ni dobro počutil. V ostri holandski obrambi je Tomovič kot čmi po lepih zapletih s Kulžinskim prvi odločil partijo v svojo korist. Sigurno je dobil igro tudi velemojster Pirc z Radojčičem, ki ni dobro vodil obrambe v damskem gambitu in je v izgubljenem položaja prekoračil čas za razmišljanje. Živahno igro je dalo tudi srečanje Germek —Božič, ki sta se v meranski obrambi po 32 potezah zedinila za remi. V holandski obrambi je kap. Markovič kot beli dosegel nekaj prednosti, ki se je v srednji igri razblinila in bi lahko končno Tot prišel v veliko prednost; tako pa sta si v 39. potezi razdelila točko. Težko igro sta ustvarila dr. Trifunovič in inž. Vidmar ml., ki je moral dati kmeta, zavil je pa še ne-ugodneje v trdnjavsko končnico. Zaradi netočnosti v srednji igri je Milič izgubil proti Bidovcu za kmeta kvalitetu; Bidev pa ni najenergičneje nadaljeval in v končnici prepustil Miliču nekaj izgledov na rešitev. • Vstopnina na šahovski turnir je za 10 din, stalna vstopnica pa stane 80 din. Za dijake in vojake znaša vstopnina 5 din, stalna vstopnica pa 40 din. Za množičen obisk je vstopnina 5 dm za osebo. Telefonska številka uredništva turnirskega biltena in turnirske pisarno je 45—90 (ne, kakor smo prvotno objavili, 45-60). Telovadne ure v Narodnem domu in na Taboru FD Enotnost je pričelo z redno telovadbo v Narodnem domu in na Taboru. Telovadba je v obeh telovadnicah in sicer: moški oddelki: pionirji: sredo in soboto od 18. do 19., mladinci: torek in petek od 18.30 do 19.30, člani: torek in petek od 20.30 do 21.30; ženski oddelki: pionirke: ponedeljek in četrtek od 18. do 19-, mladinke: ponedeljek in četrtek od 19. do 20., članice: ponedeljek in četrtek od 20. do 21. Spored olšmpiade 1948 Olimpijski odbor je sestavil podroben spored olimpiade, ki bo 1.1948 v Londonu, in sicer v času od 29. julija do 14. avgusta. Spored za posamezne tekmovalne panoge je naslednji: plavanje in lahka atletika 29. julija do 7. avgusta, košarka 6. do 14. avgusta, boks 9. do 13. avgusta, jahanje 9. do 14. avgusta, sabljanje 30. julija do 13. avgusta, nogomet 29. julija do 13. avgusta, hokej 31. julija do 12. avgusta, petoboj 31. julija do 5. avgusta, veslanje 5. do 9. avgusta, streljanje 2. do 6. avgusta, dviganje bremen 9. do 11. avgusta, rokoborba 29. julija do 5. avgusta, jadranje 3. do 12. avgusta. Najboljši Igralci namiznega tenisa. Predsednik mednarodne federacije za namizni tenis Montagu je sestavil naslednjo listo najboljših igralcev namiznega tenisa na svetu: 1. Vanja (ČSR); 2. Te-reba (ČSR); 3. Mils (ZDA); 4. Lacke (Anglija); 5. Andreadis (ČSR); 6. Šlar (ČSR); 7. Šida (Madžarska); 8. Paviare (ZDA); 9. Amuretti (Francija); 10. Flieberg (švedska). . Enotnost: Teksfllac 4:0 (32o) Mitič : Palada 6:3, 6s'4 Zanimanje za nedeljski spored je bilo še toliko večje, ker je bilo na sporedu ponovno srečanje med Mitičem in Palado. Temu srečanju so prisostvovali tudi predstavniki oblasti, med njimi minister za notranje zadeve vlade LRS Boris Kraigher, predsednik Komiteja za fizkulturo pri predsedstvu vlade LRS dr. Dou-gan ter zastopniki FZS. Ob 9.30 sta se pojavila na igrišču Palada in Banko. Odigrala sta en niz, ki se je končal z zmago Palade 6:1. Sledila je težko pričakovana glavna točka sporeda, dvoboj Mitič:PaLada. Oba sta imela lepe dolge žoge, a tudi kratkih žog z mreže ni manjkalo. Po odlični igri je Milne premagal Paladn v prvem setu s 6:3, v dru- gem pa s 6:4. Zlasti lepa je bila igra Mitiča v drugem setu, ko je bil Palada prešel v vodstvo, toda Mitič se je zbral. Njegove žoge so postajale močnejše in-hitrejše ter mu je uspe Io. da je dobil ta set Nič manj lepa ni bila igra mešanih parov Paladä-Majre: Mitič-Mogoro-vič. Obe näii igfälRi šk ftokdžili izredno lepo igro. Mäiröva Je dominirala s Svojimi pölnimd forhandi in kratkimi diagonalnimi bachäbdi. Nič manj ni zaostajala Mogorovičeva s svojimi forhandi in dolgimi lobi. Tudi v tej igri so vsi štirje igralci pokazali svoje teniške sposobnosti, par Mitič-Mogorovič je v treh setih premagal svoja nasprotnika z rezultatom 6:0. 4:6 in 6:4. Marija Mogorovičeva, druga državna teniška prvakinja v tekmi s slovensko republiško prvakinjo Ezo Maire Nogometna ekipa FD Enotnosti, Id ja v nedeljo v prvenstvenem tekmovanju dosegla svojo tretjo zaporedno zmago V nedeljo je Enotnost v prvenstveni tekmi II. zvezne lige proti varaždinskemu Tekstilcu predvedla eno svojih najboljših iger in zopet enkrat zadovoljila ljubljanske ljubitelje nogometa. Ker je to že tretja zapovrstna zmaga, izgleda, da je Enotnost premagala krizo in se končno ustalila ter sestavila moštvo, ki bo lahko uspešno nastopalo v nadaljnjem prvenstvenem tekmovanju. Moštvi sta nastopili v naslednji postavi: Enotnost: dr. Lindtner, Bajec, Re-potočnik, Perharič, Žigon, Pelicon, Ki-oupa, Žumer, Levstik, Kržan in Hacler. Tekstila«: Cerovečki, Čop, Gušič, Kuhar, Kolar, Starej, Obradovič, Golob, Kovač, Klinec in Solerti. Enotnost je imela začetni udarec in je že v prvih petih minutah pričela z ostro igro oblegati vrata Tekstilca. V peti minuti prvega polčasa je srednji napadalec Levstik iz lepe kombinacije dosegel prvi gol. Takoj zatem so igralci Enotnosti zopet prišli pred vrata Tekstilca in zabili d^togi gol, ki pa ga sodnik ni priznal. V 10. minuti je Hacler postavil na 2:0 za Enotnost. Igra je postajala vedno bolj živahna ter je valovila s polja na polje, vendar pa stalno z lahno premočjo Enotnosti. V zadnji minuti prvega polčasa je zvišal Kroupa rezultat na 3:0. V drugem polčasu je pričel z napadom Tekstilac, toda že po 5 minutah je pobudo ponovno prevzela Enotnost in jo držala do kraja. Več ugodnih prilik sta pustili obe moštvi neizkoriščene. V 40. minuti je zabil Levstik iz neposredne bližine neubranljiv gol in postavil končni rezultat 4:0. Oster tempo, ki ga je diktirala Enotnost, dokazuje, da je moštvo v dobri kondiciji, kar je uspeh vztrajnega in pravilnega treninga. Tektilac tokrat ni pokazal svojega pravega znanja. Posamezniki so se sicer odlikovali, toda celotna igra je bila raztrgana in manjkalo jim je strelcev. Najboljši je bil vratar Cerovečki, ki je rešil Tekstilca še večjega poraza. V moštvu Enotnosti so se posebno odlikovali Levstik, Kržan in vratar dr. Lindtner. V predtekmi sta se pomerili mladinski moštvi Enotnosti in Udarnika iz Kranja za memorial P. Zornads. Zmagala je mladina Enotnosti z rezultatom 2:0. VOL kolo nogometnega prvenstva V nedeljo je bilo odigrano VIII. kolo nogometnega prvenstva I. zvezne lige. Glavna tekma tega kola med obema beograjskima rivaloma Partizanom in Crveno zvezdo se je končala neodločeno. Na ta način je ostal v vodstvu I. lige še vedno zagrebški Dinamo, čeprav v nedeljo ni igral, ker je bila za nedeljo določena tekma 2 Lokomotivo zaradi moštvenega lahkoatletskega prvenstva v *Zagrebu odložena na sredo 8. t m. Hajduk je v Skoplju odvzel obe točki Vardarju ter se je povzpel na lestvici na drugo mesto, V Beogradu je Metalac gladko premagal Ponziano, subotiški Spartak pa si je v Sarajevu s težavo osvojil obe točki v tekmi proti Torpedu ter se z zadnjega povzpel na osmo mesto. Posamezne tekme so dale naslednje rezultate: Partizan : Crvena zvezda 1:1 (1:0). Metalac : Ponziana 2 :6 (0:0). Hajduk ; Vardar 2:0 (1:0). Spartak : Torpedo 1 :0 (1:0). Stanje I. zvezne lige je sedaj naslednje: LESTVICA L ZVEZNE LIGE Dinamo 7 5 1 1 21:9 11 Hajduk 8 5 0 3 14:7 10 Crv. zvezda 8 3 4 1 12:6 10 Partizan 7 3 3 1 15:10 9 Lokomotiva 7 3 2 2 9:9 8 Metalac 8 2 4 2 6:6 8 Torpedo 8 1 4 3 7:12 6 Spartak 8 2 1 5 7:15 5 Ponziana 7 2 1 4 4:17 5 S 1 H 9:13 i •eupraz ujbjsbu ef tStj tnzaAz ‘jj A izprememba, ker je ljubljanska Enotnost z zmago nad varaždinskim Tekstilcem prišla na šesto mesto. Druga važna tekma je bila v Novem Sadu, kjer je Sloga premagala Mornarja, ki je zaradi tega za eno mesto na lestvici nazadovah na njegovo mesto pa se je povzpela Budućnost, ki je na svojih tleh premagala zagrebškega Metalca. Tekma med moštvom Letalstva in Rabotničkim 6e je končala z zmago Naših kril. Tekma med sarajevskim Železničarjem in reškim Kvar-nerjem je bila odložena, ker je bil Kvarner zaradi incidentov na tekmi prejšnjo nedeljo suspendiran. Dinamo je bil v nedeljo prost. Podrobni rezultati nedeljskega kola so bili naslednji: Enotnost : Tekstilac 4:0 (3:0). Buduenost : Metalac 3:1 (1:0). Naša krila : Rabotnički 3 :1 (1:1). Sloga : Mornar 1 :0 (0:0). Stanje II. zvezne lige je po nedeljskih tekmah naslednje: LESTVICA Sloga Naša krila Budućnost Mornar Metalac Enotnost Tekstilce Dinamo Željezničar Rabotnički Kvarner EL ZVEZNE LIGE 7 7 0 0 17:1 H Kak© 12 nameščenci Državne založbe Slovenile bore za izpolnitev petletnega piana Vtisi, ki seia j.ii dobil od nameščencev DZS, polet in zavest pri izvrševanju njihovega plana, dajejo izraz tekmovanja in borbe pri premagovanju vseh težav za prekoračenje plana. To borbo jasno izražajo tudi številke in uspehi, doseženi v prvem letu petletke. Tako je bilo na primer uslužbenih leta 1946. 76 uslužbencev pri dnevnem denarnem prometu, ki je bil trikrat manjši od sedanjega, a sedaj je uslužbenih 81 nameščencev. Poleg tega pa moramo upoštevati, da "se je ustanova od preteklega leta do danes okrog šestkrat povečala po svojem obsegu, človek tega ne bi verjel, kajti iz gornjih podatkov sledi, da delo, ki bi ga opravljali v preteklem letu trije tovariši — opravlja sedaj le eden človek. S tem pa je bil dosežen velik uspeh, kajti s tem so uslužbenci za 70% zmanjšali režijske stroške prodajnemu materialu. Pri njihovem poletu so jih vodile tri glavne misli: izboljšati organizacijo poslovanja — vsak mora postati na svojem mestu mojster dela ter s tem poceniti ljudstvu knjigo in ostale potrebščine. S temi načeli, ki jih vidiš tudi po stenah so prevzeli petletni plan m dosegli uspehe. Tovariš Jezernik je z ravnateljstvom podrobno izdelal načrt organizacije poslovanja, ki je brezhiben in enostaven. Za izpopolnitev osebja na strokovnem polju je vodstvo sindikata organiziralo ob večerih več tečajev: o administraciji in knjigovodstvu, o splošnem poslovanju Itd. Najbolj zanimivi so praktično delovni sestanki, zi so tedensko v dveh skupinah m sicer prodajnega in upravnega oddelka pod vodstvom pomočnika ravnatelja. Tl sestanki služijo za odpravo napak pri poslovanju m za povezanost Dri delu. Tako se vsi uče iz napak, se pripravljajo za delo v prihodnjem tednu in skupno iščejo najboljših izhodov iz težav. Plod teh sestankov In tečajev je množično izobraževanje osebja, kar se kaže v sledečem: povprečno napiše ena fakturistka po 47 faktur dnevno, a norma je 50 faktur. Tov. Gregorič Ljudmila piše nad normo, dnevno po 52 faktur. Tov. blagajničarka izvrši dnevno povprečno 800— 900 vplačil, a izvršila jih je tudi preko 1000. Prodajalec postreže dnevno povprečno 130 strank, a tov. žužek Olga in tov. Novak Nace postrežeta skupno dnevno v oddelku tiskovin 300 strank. Tudi v oddelku knjigovodstva tekmujejo in so dosegli povprečno 120 vpisov na dam. V ekspeditu dnevno pripravi, ponovno pregleda, zavije ter odpošlje preko 100 pošiljk le 5 tovarišev. Med temi pošiljkami so tudi zavitki po 200 kg. Ti uspehi so doseženi v 7—8 urnem delovnem času. Vsi tekmujejo in vsi so nasmejanih obrazov saj je oddelek tiskovin že prekoračil svoj finančni plan za 20%. Vsega tega pa ne bi bilo, če ne bi bilo enotnosti ter zavesti pri nameščencih, da se je treba boriti danes nič manj, kakor popreje — ker borba še ni končana. Ta zavest se kaže v 10700 prostovoljnih brezplačnih delovnih urah v podjetju in pri raznih javnih delih. Tudi tovarištvo in medsebojna pomoč pri delu sta mnogo pripomogla pn doseženih uspehih. Poglejmo samo tov. Drobnič Urško, ki pri svojih 50 letih kljub svojemu obsežnemu delu pomaga prav vsakemu če le more. Tako si vsi pomagajo, kajti ne gre za poedinca temveč za učinek celote. Tudi vprašanje delovnega časa se ne postavlja, ker vsakdo ve, kaj je njegova naloga in dolžnost, pa tudi če je treba po 14 ur na dan — je pač vseeno. Tako tov. Furlan Zinka, Kos Marija, Černič Ivica, Cemovec Karel, Burger Stane in še mnogo drugih dela vedno preko 10 ur dnevno, včasih ne poznajo celo nobenega oddiha, kajti vsi hočejo postati enaki tovarišu Nardinu Hieronimu, ki je prvi udarnik — ponos ustanove. Kljub vsemu temu poletu in okolno-stim pa ne zaostaja delo sindikata in mladinske organizacije. V tem letu 3o imeli 22 množičnih sestankov, 44 študijskih sestankov v dveh krožkih, imajo še pevski krožek, dramatski krožek, imeli so šest internih proslav ter 3 kolektivne izlete. Udeležujejo se vseh množičnih manifestacij. Le eni stvari bi moralo vodstvo sindikata posvetiti več pozornosti: vodenju tekoče statistike, ki bi mnogo pripomogla pri dajanju priznanj in obratno ter kazala napredek dela pri izvrševanju plana vsem ljudem in jih vzpodbujala k še večjim uspehom. Uspehi nameščencev DZS so nam jasen dokaz, kaj pomeni enotnost in požrtvovalnost delavcev in nameščencev, organiziranih v sindikatu za izvedbo petletnega plana. Po njih si jemljimo vzgled! L P. začetku letošnje simfonične koncertne sezone iVetiki simfonični orkester Radijske postaje v Ljubljani, ki ima 75 članov, ho priredil tudi v letošnji sezoni vrsto simfoničnih koncertov, od katerih je bil prvi na sporedu že v ponedeljek. 6. t. m. Simfonični orkester spada med najbolj reprezentativna združenja slovenske kulturne dejavnosti. Njegov dvig v zadnjih dveh letih od osvoboditve dalje, ko je bil docela na novo organiziran, je eden od pomembnih vzponov v rasti naše dasbene kulture. Simfonični koncerti bodo podali letos posebno skrbno izbran spored, ki bo v desetih večerih podal lep pregled ne samo čez sodobno ustvarjanje v simfonični glasbi, temveč tudi čez najlepša dela iz glasbene preteklosti vseh dob. Razumljivo je, da je v sporedih poudarek predvsem na slovanski glasbi. Izmed klasičnih del so uvrščena dela Bacha, Beethovna in Mozarta, s čimer se orkester dostojno oddolži tem velikim mojstrom in vzornikom. Od romantikov so na sporedu Brahms, Čajkovski in Smetana, kate- remu je posvečen samostojni večer (Ma vlast). V okviru teh koncertov bo v Ljubljani prvič izvajana velika Šo-stakovičeva osma simfonija, ki po razsežnosti celovečernega dela skoraj dosega znano Leningrajsko, a jo po intenziteti in izredni enotnosti in zbranosti skoraj prekaša. Od domačih ustvarjalcev sta na sporedu predvsem dva naša prva simfonična skladatelja Arnič in Škerjanc, na vidiku pa je tudi nekaj domačih novitet. Prireditelji so skušali objektivno prikazati prerez sodobnega simfoničnega ustvarjanja, vendar le s tistimi deli, ki so po vsebinski in formalni strukturi neoporečna. Razvidno bo iz tega, kje močne ideološke osnove povzročajo ali izzovejo rojstvo močnih umetnin. Spored se v splošnem ogiba atonalnih del, vendar niso nikjer meje ozkosrčno postavljene. Med orkestralna dela so razporejeni solisti. Predvidena sta dva klavirska, trije violinski koncerti in en koncert za saksofon. ImeDa kakor Tro.-t, Rupel, Dermelj. dr. Klasinc in druga jamčijo zt odlično izvedbo. ICaoooaooocxxxxKXic ODREDBA O OBVEZNEM KLANJU ŽIVINE V MESTNI KLAVNICI Cl. I. Mestni ljudski odbor v Mariboru prepoveduje na osnovi čl. 26. g. t. 6. Splošnega zakona o ljudskih odborih v smislu obstoječih veterinarskih in higienskih predpisov vsako klanje živine, to je goveda, konjev in svinj iz ven Mestne klavnice. 61. 2. Gornja prepoved velja za vse državne, zadružne, sindikalne In zasebne ustanove ter zasebnike. Izjemo tvorijo le zakoli prostih viškov živine, goveda in svinj pri kmetih rejcih po predhodnem ogledu mesooglednika. Cl. 8. Prekršltev gornje odredbe se bo kaznovala v smislu čl. 38. Splošnega zakona o ljudskih odborih s kaznijo odvzema prostosti ali prisilnega dela brez odvzema prostosti do dveh mesecev ali denarno kaznijo do 3000 dinarjev. Cl. 4. Kazni za prekršltev odredbe Izreka Izvršilni odbor MLO Maribor. Pregon istih zastara v 6 mesecih po prekr-šitvi. Cl. B. Odredba stop! v veljavo z dnem objave. Tajnik MLO Maribor: LAKNER ALOJZ 1. r. Predsednik MLO Maribor: RAKUŠA KAREL L *. Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko Primorje SPORED ZA TOREK 6-00 Budnica, jutranja telovadba. 6-10 Poročila, objava programa, vremenska napoved. 6-SU Glasba slovanskih narodov. 7.WJ Radijski koledar. Iz današnjih časopisov. 7.1a Lahka glasba. 7.30 Napoved časa in poročila. 7-45 Klasična baletna glasba 12-30 Napoved časa in poročila. 12.45 Zabavna glasba, mali oglasi m -objave. 13.00 Igra godba na pihala Radia ..jubljana pod vodstvom Rudolfa Stariča. 13.30 Drago Ulaga: Priprava smučarjev. 13.40 Operetna glasba. 14-00 Koncert pianista Pavla Sivica. 14.30 Napoved časa, poročila in napoved večernega programa. 14 45 Glasbene slike. 18.00 Kaverin: Dva kapitana (odlomek), bere član SNG J- Tiran. 18.20 Nekaj otroških skladb. 18.30 Violinski koncert Nade Jevdjenijevič- Brandlove, pri klavirju spremlja Ksenija Ogrinova (prenos iz Maribora). 1900 Radijski dnevnik. 1910 Križem po Balkanu. 19 30 Napoved časa in poročila. 19-45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 20.00 Jezikovni pogovo-ri vodi prof. dr. Mirko Rupel. 20-10 - • L Cajkovskij: Baletna suita »Hrestač«. 20.30 V borbi za plan. 20.45 Sovjetska domovinske pesmi. 21.00 Stane Terčak: Znal je molčati. 22-00 Prenos vesti Zvezne postaje iz Beograda. 2215 Malo po svetu v glasbi 22.40 Za lahko noč poje Slovenski sindikalni kvintet. 23.00 Konec oddaje. Kupujemo in najbolje plačujemo NOVE IN RABLJENE ZABOJE „MERKUR“ ZAGREB, GAJEVA 59 Telefon 24-513. Prijavljanje za načrtna prevažanje po Mjii v novensbru 1947 Pozivajo se .vse civilne in vojne ustanove, podjetja in posamezniki, da zaradi načrtnega prevoza po morju prijavijo svoje tovore za mesec november DO 18. OKTOBRA T. L. ZA PREVOZ PO JADRANU: «Jadranski pomdtski agenciji« na Reki. Obala Jugoslovanske mornarice št 8, telefon št. 60. ZA PREVOZ Z INOZEMSTVOM: Jugoslovanski pomorski agenciji« v Beogradu, Kneza Mihajlova ul. št. 31, telefon št. 20-753. Prijave morajo biti popolne, jasne in predpisno taksirane po zakonu o taksah ter morajo vsebovati naslednje podatke: 1. Ime In naslov odpošiljatelja. 2. Vrsto tovora. 3. Količino tovora. 4. Luko za vkrcanje. 5. Luko za izkrcanje. 6. Ime in naslov prejemnika. 7. Datum, kdaj je tovor razpoložljiv za vkrcanje. 8. Ali se mora tovor prepeljati na enkrat ali morebiti v več partijah. 9. Pri izvozu blaga je treba označiti, odkod prihaja blago v luko za vkrcanje. 10. Pri uvozu blaga je treba označiti, kam pojde blago po izkrcanju. 11. Opazka: Navesti je podatke v zvezi s tovorom, n. pr. način pakiranja, kolikšna je kubična prostornina ene ton#» teže, pri kosovnem blagu je prijaviti natančno težo in število kosov v teži nad eno tono, nadalje ali je tovor nevaren, pokvarljiv, njegove dimenzije in vse ostalo, kar je potrebno za varnost pri prevozu blaga. Opozarjajo se Interesenti, da se v vsem ravnajo po gornjih navodilih, da označijo točen datum, kdaj jim je ladijski prostor potreben, kajti v nasprotnem primeru se prijave ne bodo vpisale v prevozni načrt za mesec no vember. Stranke ne bodo posamezno obveščene, ali je njihov tovor predviden v načrtu prevoza, temveč se bodo morale za to zanimati same v začetku meseca novembra pri agenciji, kateri ,so oddale prijavo za prevoz. Tovori, ki so bili prijavljeni v mesecu oktobru, a niso bili izvršeni iz ‘kakršnega koli razloga v t^m mesecu, se morajo vnovič prijaviti za naknaden prevoz v naslednjem mesecu. Poleg tega se opozarjajo stanke, da bodo nosile posledice, v kolikor ne bi imele razpoložljivega tovora, ki so ga prijavile za načrtni prevoz. Ministrstvo za pomorstvo FLRJ, Generalna direkciis brodarstva, REKA Smrtno se je ponesrečila naša draga, zlata mama, stara mama in teta Ada Udovič roj. VRABEC soproga policijskega stražnika v pokoju Pogreb blagopokojne bo v četrtek 9. oktobra 1947 ob % 15. z žal, iz kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana. 6. oktobra 1947. Globoko žalujoči: mož JOŽE; hčerka LIDIJA por. PROSELC, sinova STANE in JOŽE, svakinji FRANCKA in VERA, vnuka STANKICA In JOŽE Okrajna zadružna poslovna zveza KAMNIK, sedež Domžale rabi za takojšen nastop 3 poslovodje za centrale svojih članic »Naproz« na obomočju okraja Kamnik. Ponudbe poslati na gornji naslov. KUPIMO KOMPRESORJE enega dvostopnega od ca’ 5009 kalorij, enega dvostopnega od ca. 1000 kalorij, ali dva enostopna po ca. 1000 kalorij Ponudbe na naslov: TVORNICA DUŠIKA RUŠE — RUSE — SLOVENIJA INDUSTRIJSKA KOVINARSKA SOLA »LITOSTROJ« p o ■ 1 v a VSE UČENCE, KI so se vpisali pri nas v pripravljalni ali I. strokovni razred, da najkasneje do 15, oktobra vložijo pri upravi sledeče dokumente: X. prošnjo, kolkovano e 10 din, 2. rojstni Ust. 8. zadnje šolsko spričevalo, 4. Karakteristiko LMS. 5. zdravniško potrdilo, da je učenec zdrav, 6. obvezo staršev, da bo učenec po končanem šolanju ostal pri »Litostroju« 5 let. Kdor omenjenih listin ne bi oddal; oomo smatrali, da odstopa od šolanja In ga bomo Izbrisali I INDUSTRIJE, USTANOVE, ZAVODI, URADI IN VSI ZASEBNIKI V LJUBLJANI ki so lastniki kurilnih naprav za centralno tn etažno kurjavo ln bi lahko uporabljali v teh nar pravah K 0 K S v zimski dobi 1947-43, naj javijo člmprej potrebo po koksu pismeno ali telefoničao trgovskemu podjetju MLO „KURIVO“ LJUBLJANA, Miklošičeva c 15-1* TELEFON 25-70. 27-45. Sprejmemo naročilnice za: cvetlični iE ajdov med do 3 kg, suhe gobe ds § kg, orehe do s kg, slama — vagonske količine na zalogi. Za naše članice potrebujemo: pet psamidlt irasši, štiri knjigovodje Nastop službe takoj! Okrajna zadružna poslovna zveza GORNJA RADGONA' Po težki bolezni je preminul naš ljubljeni soprog, skrbni oče, brat, tast, stric in bratranec MARTIN PETERNELJ vlakovodja drž. železnic v pok. Pogreb dragega pokojnika bo v torek 7. oktobra ob 16. z žal, iz kapelice sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Cerkno, 5. X. 1947. Žalujoči: Martoa, soproga; Branko, sin; Franc, brat; Lojzka, snaha jiHattagiasCj Oglasni oddelek telefon štev. 38-32 vodja oddelka teL štev. 38-33 SLUŽBO IŠČEJO BIVŠI TRGOVEC, 49 let stair, poročen, išče službo kot poslovodja adi skladiščnik v neprevelikem podjetju. Gre budi kot skupinski vodja. Andrej Bo-novmiik, Zalog 23. Komenda. 25.041-1 BRIVSKO-FIUZEKSK1 POMOČNIK, prvovrsten delavec (rapatriiiranec) išče službo, štelcar Jernej. Sv. Katarina — pošta Tržič. 24.785-1 STROJEPISKA, stara 18 let, išče služ. bo. Zadovoljna je s plačo, kakršno pač zasluži delo. ker je začetnica. Frančiška Zakrajšek. Karlovška cesta St. 10. 25.102-1 SLUŽBO KUHARICE v večjem ali manjšem podjetju iščem. Mihelj Marjeta. Sv. Petra c. 15. Ljublj. 25.097-1 SLUŽBO GOPODINJE išče upokojenka. Gre tudi na deželo. Miletič. Gubčeva ul. H, pritličje desne. Šiška. 25-094-1 SLUŽBO DOBE epSPODINJSKO POMOČNICO sprejme takoj tričlanska družina. Lahko tudi samo za popoldanske ure. Nudim prenočišče. Branko Križ. Ljubljana, Kersnikova ulica 12. 25.020-2 POMOŽNO KNJIGOVODKO in pomožno ststist.ica.rko iščemo za takojšen nastop. Ponudbe na: Tovarno kos in srpov. Sv. Lovrenc na Pohorju. 25.069-2 HLO METLIKA išče za svoje podjetje ^Gostišče« upravnika Ln kuharico. — Plača po uredbi. Pismene ponudbe Upravi mestnih podjetij v Metliki. 25.067-2 FOTOGRAFSKO POMOČNICO (lahorant-iko) za temnico in pozitiv retuš. sprej. me takoj foto Baveo. Brežice. 25.066-2 KNJIGOVODJO-bo-BILANCISTA sprejme takoj ali s prvim novembrom Nabavna in prodajna zadrnga prti Sv. Jurju ob Ščavnici- Plača po uredbi. 25-065-2 MESTNI LJUDSKI ODBOR V METLIKI ašče sposobnega upravnika za svoje gostinsko podjetje. Plača po dogovoru. Intresenti naj pošljejo naslov in pogoje na Mestni ljudski odbor v Metliki. 25.064-2 STENOTIPISTKO. event, tudi začetnico, išče za zaupno mesto Kmetijski magazin. Maribor. Meljiska cesta 10. 24*906-2 ŠOFERJA k tovornemu avtomobilu, po možnosti mehanika, išče za takojšen nastop Kmetijski magazin Maribor. Meljska cesta 10. 24.908-2 GOSPODINJSKA POMOČNICA, pridna in poštena, vešča kuhe, dobi takoj službo pri dobri družini. Lužnik Stanko, Metieče 4, Šoštanj. 24.912-2 KROJAŠKEGA POMOČNIKA za velike fcoise sprejme takoj modna krojačnica Lapornik Franjo, Celje, Cankarjeva št. 4. 24.913-2 Nenadoma je preminula naša dobra sestra, teta in svakinja ANGELA CIMPERŠEK ROJ. VIVOD Drago pokojnico, ki je v tako kratkem času sledila svojemu možu, nečaku in svaku, spremimo na zadnji poti v torek, 7. okt. ob 9. dopoldne Iz farne cerkve na tukajšnje pokopališče. Sevnica, 5. okt. 1947. Žalujoči Cimperškovi in Vivodov!. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je po kratki in mučni bolezni prenehalo biti zlato srce predobrega moža. zlatega očeta, starega očeta, brata, svaka, strica tov. FRANCA KOPRIVCA železniškega upokojenca Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, 7. t. m. ob 15. popoldne z žal, kapelice sv. Frančiška, k Sv. Križu. LJUBLJANA. ZEMUHfrESCE, 7. oktobra 1947. Globoko žalujoči: FRANČIŠKA, žena; FANI, por. Vidigaj, hči; sinovi: JOŽE, STANE, VINKO, DRAGO, MIRKO ; sestra FRANČIŠKA por. Trtnik; zet, sina-he, vnukinja in vnučki, družina JERAS, družina TRTNIK, in ostalo sorodstvo. STAREJŠO ŽENSKO, lahke tudi z otre. kom. ki bi vodila gospodinjstvo, sprejmem. Ponndbe na podružnico SP v Mariboru pod »Vestna«. 25.045-2 RAČUNOVODJO sprejme takoj »Litostroj«. Maribor, Linhartova 11. 25-044-2 BRIVSKEGA POMOČNIKA sprejme Ivan Krašovec. Trstenjakova 2. 25.085.2 GOSPODINJSKO POMOČNICO, samostojne, pošteno in zanesljivo, sprejmem k dvema odraslima osebama. Slu. žba dobra in stalna. Ponudbe osebno ali pismeno na Ivanko Lukman. Kranj, dopoldne v hranilnici Titov trg št. 6, popoldne Hnje - Planina 69. 25.049-2 ŽEJjSKA FRIZERKA dobra moč želi zaposlitev. Nastopi lahko takoj ali po dogovoru. Obrniti se na naslov: Marija Perišič. Stari grad 53, Videm ob Savi. 24-902-2 VEČ ČEVLJARSKIH POMOCNKOV za boljša šivana dela in eno prešivalko sprejme Frane Ložar, Kongresni trg 16. Ljubljana. 25.108-2 DOBREGA MLINARJA za kmečki obrtni mlin z vso oskrbo v hiši sprejmem. Marija Medved. Šmartno št. 76. pošta Slovenjgradeo. 25.087.2 GOSPODINJSKA POMOČNICA srednjih let, poštena, ki M samostojno kuhala, dobi takoj stalno službo pri dvočlanski družini z enim otrokom. Plača po dogovoru. — Vodopivec Fani. poštna uradnica. Brežice ob Savi. 25-086-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO, staro 20 do 35 let. z znanjem nekai kuhe, sprejme Debevc, industrija apna, Tržič, Gorenjsko. 24-835-2 GGG - ODSEK ZA NAKUP LISA iz privatnega sektorja v Kranju potrebuje tri pisarniške moči z nekoliko prakse v lesni stroki. Ponudbe z življenjepisom poslati gornjemu odseku. 24.782-2 MIZARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Strojno mizarstvo. Valentin Cestnik, Loke štev. 184, Trbovlje. 24.771-2 DOBRO FRIZERKO, samostojno moč z večletno prakso, nastop 16. X. — išče Holy Jože, diplomirani lasničar, Brežice. 25.092-2 VAJENCI FRIZERSKA VAJENKA M rada nadaljevala učno dobo pri dobrem obrtni, ku. Justina Kovačič, Bohoričeva ulica št. 27. 25.028-3 VAJENKO takoj sprejme špecerijska trgovina T. Mencinger, Sv. Petra cesta 43. Ljubljana. 25-076.3 ZASLUŽEK RUŠČINO POUČUJEM. Pridem na dom. Ponudbe oglas. Oddelku pod značko »Ruščina«, 25.0S1-4 MEHANIK vam pride na dom popravit in čistit šivalni stroj. — Ponudbe oglas, oddelku pod »Mehanik«. 25.027-4 INŠTRUKTOR JA-ICO za motematiko išče osmošolka. Kogejeva 8. 25.084-4 DEKLETA, ki imajo veselje za izdelavo otroških ioračk. naj se javijo pri Šlajpah. Slomškova 6. 25.057-4 PBODAH TEMNO-SIVO BLAGO za moško obleko, prodam. Naslov v ogl. odd. 24-970.5 VELIKO MIZO IN TABLO brez stojala proda Knafelj, Masarykova 14. 24-844-5 DVA PETELINA ZA PLEME (6 mes.. Red Island), naprodaj v Hrenovi ulici št. 7/1. 25-019-5 BLAGO ZA KAVO prodam za Bleiwei-sovi cesti 50. stanovanje 7 — med 13-in 14. uto. 25.021-5 Umrl nam je naš predragi mož, zet, brat, svak in stric DR. MARKO STAJNKO Pogreb bo v torek, 7. okt. ob 16. uri izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežje pri Maribora. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, 8. okt. 1947 oto 8.30 v frančiškanski cerkvi v Mariboru. Ljutomer, Hrastje, dne 5. oktobra 1947. Žalujoči: žena Antonija roj. Jagodic, ter ostalo sorodstvo. Dotrpela je naša ljubljena, srčno dobra soproga in mamica, hči in sestra Pavla Bricelf rojena Pogreb predrage, nepozabne pokojnice bo v torek 7. t. m. ob 15.45 iz hiše žalosti, na farno pokopališče na Vrhniki. Vrhnika, 6. oktobra 194/7. žalujoče rodbine: Ing. Bricelj, Kosmač, Bratovž OPOZORILO Vse. ki se pismeno ^obračajo na uas s prošnjo, naj jim sporočimo naslove malih oglasov prosimo, da priložijo 4 din za odgovor. Oglasni oddelek SLOV. POROČEVALCA ELEKTRIČNI TERMOFOR (blaziao) prodam za 2000 din. Naslov v oglas, oddelku. 25.079-5 NOVE GARE (CIZO) prodam. Naslov v oglas, oddelku. 25.077-5 PRAŠIČA ZA REJO takoj proda Peček, Goričica 19, pošta Preserje. 25.074-5 NOVE PREDPASNIKE, bele. majhne, garnituri za otroško odejico in stoječ lestenec, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 25-073-5 MOŠKO KOLO Italijanski znamke »Vol-sit«, naprodaj na Celovški cesti štev. 55/1. 25-070-5 ŽELEZEN VZIDNI ŠTEDILNIK proda Debevec, Rimska cesta 23a. Ogled med 11. in 15. uro. 24.949-5 KRMILNA PESA in BUČE naprodaj na Bregu št. 14. 25-080-5 ŽELEZEN ŠTEDILNIK na tri odprtine, pripraven, ugodno prodam v Križev-niiški ulici 5/1. desno. Zvoniti od 11-ure dalje. 25-033.5 POSTELJO iz trdega lesa, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 25-032-5 LEŽALNI DIVAN naprodaj v šiški, Gubčeva 11. pritličje, levo. 25.031-5 OMARO, dobro ohranjeno, ugodno prodam v Škofji ulici 3. 25.030-5 BLAGO ZA SUKNJO z vso podlogo prodam. — Naslov v oglasnem oddelku. 25.026-5 BENCINSKI MOTOR, stabilen. 3 ks., ki je montiran na vozu in potreben malenkostnega popravila, za 10-000 din proda Novak. Medvode 21. 25-025-5 NAPRODAJ JE partija godbenih instrumentov (pihal), dobro ohranjenih. — Trgovina glasbil. Zagreb. Petrinjska štev. 45. 25-024-5 OTROŠKA POSTELJA in ELEKTRIČNI TERMOFOR naprodaj v Levčevi ulici št. 37. 24.869.5 ELEKTROMOTOR 1.7 Ks., 220—380 V. 1360 obratov, in telefonski aparat »Siemens« prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 24.878-5 ŠIVALNI STROJ »Singer«, nova preproga 2 X 3 m in jančji plašček za 3 do 6 let starega, poceni naprodaj. Mele, Za gradom 1. 24.863-5 MOTORNO KOLO DKW, 500. brezhibno, napfbdaj v Milčinskega ulica štev. 7, pritličje. 25-039-5 LONČENO PEC, stoječo električno svetilko in preprogo, dobro ohranjeno, prodam. Moste. Pokopališka ulica št 6/1. 24.711-5 KOPALNO BANJO, pločevinasto, dobro ohranjeno, prodam. Baloh, Cojzova o-l/II. Ogled od 9.—12. dopoldne. 25.059-5 ŽIMNICE NA VZMETI, kuhinjska fere-denca. miza, stenska polica, več postelj, omara, psiha ter veliko starinsko ogledalo ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku. 25.053-5 DVE MOŠKI OBLEKI, angl. kamgarem. moško suknjo, ženski kostum, nov, par ženskih oblek, 2 posteljni pregrinjali, vse poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 25.054-5 ANATOMSKI ATLAS dr. Friedricha Merida in druge medic, knjige ugodno prodam. Ponndbe oglas, oddelka pod »Anatomski atlas«. 25-034-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, avtomo-del, skoraj nov. proda Läufer. Medvedova 26/1. 25-035-5 Mlafšega liravega mmkega za donašanje drv nekaj’ ur dnevno sprejme UPRAVA »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« KUPIMO rabljene in dobro ohranjene šasije s karoserijami osebnih avtomobilov znamke BMV tip 236, Oppel Kapitän, Oppel Super, Mercedes 6 cilindrov in Ford tip V 8. Ponudbe poslati na: JUGOSLOVANSKI KOMBINAT GUME IN OBUTVE - MOČAN ŠIVALNI STROJ, odlično ohranjen. primeren za krojače, proda Läufer. Medvedova 26/1. 25.036-5 ZELO DOBRO BLAGO za moški plašč in obleko prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 25.091-5 30 kg ŽIME prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 25.082-5 GLOBOK MODEREN OTROŠKI VOZIČEK poceni proda Bremee. Cesta na Brdo 2. Vič. 25.083-5 BEL KOŽUŠČEK ZA OTROKA 6 let starosti, proda Milavec, Kranj. Cankarjeva 9. 25-052-5 ELEKTRIČNI SESALEC za prah, od. lično ohranjen, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 25.056-5 HAVAJSKO GITARO, odličen glas, prodam. Naslov v podružnici SP v Kranju. 25.050-5 MOTOR na sesalni plin, 30 Ks, proda Trančar Franc. mlin. 8v. Bolfenk v Slov. goricah. 24.780 5 SREDNJE VELIKO MOŠKO SUKNJO, žensko zapestno uro. gojzarje in nizke čevlje št. 43/44, vse dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 25-109.5 GOSTILNIŠKE MIZE, okrogle, prodam. Predovič. Poljanska 73, 25-110-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, popolnoma nov naprodaj. Ogled med 15. in 16. Naslov v ogl. odd. 25-106-5 TRODELNO OMARO prodam. Franko-panska nlioa 27. pritličje levo. 25.107-5 MOTORNO KOLO »SAX« 97, moško kolo, radio žarnice: Tef K 2. A B C 1, 924, A F 7. A L 4. prodam. Jernejeva, delavnica Balantič. 25-072-5 ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, nov, šiva naprej in nazaj, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 25-055-5 160 SNOPOV KORUZNE SLAME prodam po dnevni ceni. Josip Mekliš.. M. Sobota. Ivanocijeva 27. 25-098-5 ŠPORTNI VOZIČEK, lep. prodam. Trnovski pristan 26. 25.099-5 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, avtomo-del. bogato kromiran, ugodno prodam. Kamniška cesta 40. pri Hermesu v Šiški. 25.100-5 RADIO HORNVPHON, S + l, proda Herman Umek. Gosposvetska c. št. 7, pritličje, levo. 25.071.5 MOŠKO ZIMSKO SUKNJO, dobro ohra. njeno, za srednjo postavo ugodno proda Vidrih. Savska cesta 9, stanovanje 11. 25-096-5 KUPIM DVA PLAŠČA ZA KOLO Bianebi, dimenzije 26 velike črke A. kupim. Gregorčičeva 17 c/IH. 25.062.6 ZENSKE GOJZARICE št. 39 kupim, ali moške čevlje za predelavo te vrste. — Naslov v oglas, oddelku. 25.016-6 KUPIMO 450m TRACNIC s pritrdilnim materialom za poljsko železnico in 3 vagonete za prevažanje. Ponndbe na Papirnico Količevo — pošta Domžale. 25.068-6 ZRAČNICO 3.50 X 19, kupim. Milčinskega 7. pritličje. 25.040.6 KOMPLETNO SPALNICO za samsko sobo in trodelno omaro kupim. Ponudbe na Čevljarsko delavnico. Domžale. Radio cesta 1. 25.095-6 MOTOCIKEL do 150 cem, nov ali dobro ohranjen kupim. Ponudbe ogl. odd* pod št. 25093. 25.093-6 DOBRO OHRANJEN TRENCKOT za večjo postavo kupim. Ponudbe pod šifro »Trenčkot« na ogl. odd. 25-088-6 OBVESTILO Gradbeno podjetje za ceste LRS — gradilišče Bled sporoča, da bo republi ška cesta 1-2 na Bledu v odseku od »Hotela Union« do novih garaž na Mlinem zaradi modernizacije ceste zaprta od 13 oktobra 1947 za vozni in avtomobilski promet. Promet v smeri Bled-Bohinj se bo lahko vršil od »Hotela Union« po Prešernovi cesti, preko Rečice mimo kolo dvora Bled—Jezero do novih garaž in dalje proti Bohinjski Bell. Cesta ostane zaprta do preklica. Iščemo za takojšnji nastop upokoje nega učitelja ali profesorja - pripravljenega sprejeti mest® upravitelja naše industrijske šole za učence v gospodarstvu Plača po zakonu. — Za uspešno delo posebna nagrada. — Stanovanje preskrbljeno. Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite transportni oddelek - BOROVO Papirnici Vevče, p. Polje - Ljubljana VEČ SAMOSTOJNIH IN POMOŽNIH knjigovodij In šeluv knjigovodstva za enotno knjigovodstvo Išče Zemaljsko preduzeče za snabdevanje poljoprivrede s proizvodnimi sredstvi v SARAJEVU za Banjo Luko, Sarajevo, Tuzlo in Mostar Plača ln drugi pogoji povoljni po novi uredbi o razvrstitvi uslužbencev po strokah Ponudbe poslati na naslov: POLJOPRIVREDNI MAGAZIN SARAJEVO, Jugoslovanske armije 2-11* ELEKTRIČNI MOTOR. 6-8 ks.. kupi Medved Anton. Mihovce 43. pošta Cirkovce. 24.888-6 GOJZARJE št. 39. tudi rabljene, kupim. Naslov v ogl. oddelku. 24.883-6 WECKOVE KOZARCE od 1 do 2 litrov kupim takoj. Naslov v oglasnem oddelku. 25-029-6 TRI PECI »Lutz« alä »Zephir«, dobro ohranjene, kupimo. Ponudbe je poslati na Urad za cene pri predsedstvu vlade LRS. Ljubljana. Dvorakova ulica št. 3. 25-023-6 KUPIM vsaj eno posteljo, §e dobro ohranjeno perilo in pregrinjalo, morebiti tudi samo blago. Naslov v podružnici SP v Mariboru. 25.047-6 ELEKTRIČNI KUHALNIK na tri plošče, po možnosti s pečnjakom, najraje »Siemens«, kupim. Ponudbe na Slov. poročevalca. Kranj pod »220 Volt«. 24648-6 SMUČARSKE HLAČE, ženske ali moške, cepin in dereze kupim. Ponndbe oglas, oddelku pod »Gabardin«, 25-037-6 ZELE7NO PEC (kraljico peči ali podobno). manjšo, kupim. Ponudbe oglas, oddelku pod »Peč«. 25.058-6 KUPIM gajbice za sadje, kotel za žganjekuho in prazne vinske sode. — Naproza. Sevnica ob Savi. 24-928-6 VRTNARJI, pozor! Kupim vrtnarska okna za tople grede. dobr„ ohranjena. Ponudbe oglasnemu oddelku pod številko 24.314. 24.314-6 ZAMENJAM 7AMENJAM POLOVIČNO VIOLINO za četrtinsko. Faninger. Medvedova cesta št. 5 a. 25-015-7 HRUŠKOVO ŽGANJE za škorenjsko usnje da Galič Alojz, vas Babna gora, Polhov gradee. 25.017-7 NEPREMIČNINE ZAMENJAM OZIR. PRODAM majhno posestvo v Gornji Savinjski dolini za enako v Sp. Sav. dolini. Naslov v podružnici SP v Celju. 24.910.8 ENO- ALI DVOSTANOVANJSKO HIŠO v bližini Celja kupim. Nasloy v podružnici SP v Celju. 25.043-8 KUPIM ZA SVOJE STRANKE vile. hiše, posestva v Ljubljani in na deželi. za večje in manjše zneske. — Realitetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva ulica 10. 24.641-8 ENODRUŽINSKO KOMFORTNO HIŠO prodam na južnem delu mesta. Vselitev takojšnja. Jančar. Sv. Petra cesta 27. 25.104-8 SOBE - STANOVANJA KDO ZAMENJA SOBO v Ljubljani z lepo sobo v Kranju. Ponudbe oglasnemu odd. pod »Ljubljana-Kranj«. 25.061-10 DVE MIRNI URADNICI iščeta sobo v centru. V prostem času bi pomagali nekoliko v gospodinjstvu. Naslov v oglas, oddelku. 24.856-10 OPREMLJENO SOBO, tudi brez perila, nujno išče resen vis-okošolec gospodar, fakultete, nekadilec. Gre tudi kot sostanovalec. Ponudbe prosim na oglas-oddelek pod »Nekadilec«. 24-857-10 VELIKO OPREMLJENO SOBO brez uporabe perila, išče mlad in miren zakonski par. Ponudbe oglas, oddelku pod »Mirna zakonca«. 25-063-10 SOBO S HRANO iščem. Temu ustrezno bi pomagala v gospodinjstvu. — Ponndbe oglas, oddelku pod »Mnogo prosta«. 24.897-10 PRAZNO SOBO iščem. Kot protinslugo sem pripravljena poučevati za nižjo gimnazijo. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Prazna«. 24-870-10 Vsem znancem in prijateljem naznanjamo tužno vest, da se je smrtno ponesrečil naš dobrj mož in stric Jože Potočnik mizarski mojster Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 8. t. m. ob 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 6. oktobra 1947. ŽALUJOČI OSTALI Ob nenadni izgubi moža in očeta Maksa Bratina gostilničarja izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti in z nami sočustvovali. Ajdovščina, 8. okt. 1947. ŽALUJOČA DRUŽINA. SOBO ISCE v Šiški ali St. Vidu laborant — Nemec. Ponudbe na ogl. odd. pod »Laborant«. 25.105-10 ISCEM SOBO Z DVEMA POSTELJAMA in kuhinjo, opremljeno ali prazno, v St. Vidu ali kje drugje v okolici Ljubljane s 1. novembrom 1947. Naslov v podružnici SP v Celju. 25-042-10 LJUBLJANČANI, ki bi oddali sobo ali vzeli kot sostanovalca študenta visoko-Šolca. naj čimprej javijo svoj naslov Socialni komisiji na univerzi vsak dan od 9. do 11. 24-987-10 ŠTIRISOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v centru mesta zamenjam za enako 2—3 sobno stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek pod »4 za 3«. 24.S51 -10 RAZNO POUK ZA NESI VIL JE nudi modni salon Kuclar, Knafljeva ul. 4/II. 25.071-14 PROGLAŠAM ZA NEVELJAVNO izgubljeno O. F. legitimacijo št. 622.202. — Mesojedeo Pavla, Retje 127, Trbov* lje. 24-910-14 PROGLAŠAM ZA NEVELJAVNO izgubljeno nakaznico za kurivo na ime Jože Dolinšek. Brod 24. 25-075-14 RAZVELJAVLJAM ukrademo osebno izkaznico na ime Ivan Go-tlih. Maribor, Koroška cesta 128. 25-W6-14 27. SEPTEMBRA JE NA TRGU pri prodajalki pustila oseba ženski dežnik. Dobi se pri Jakopin, Cesta na Loko št. 17. 25.002-14 PROSIM TISTEGA, ki pozna moškega, ki je zakrivil motorno nesrečo nasproti >Iskre« v Kranju, naj sporoči svoj naslov proti nagradi. Umbreht Martin, Kranj. Klano 65. 25.051-14 UPOKOJENCI! Brezplačno dam v najem hišo v okolici Ljubljane. Dogovor 8-oktobra med 11. in 12. v gostilni Če-šnovar, Dolenjska cesta. 25-048-14 I7GUBIL SEM oblačilno knjižico štev. 57934 na ime Slavko Rostovski in jo proglašam za neveljavno. 25-103-14 NALIVNO PERO. Čmo, sem izgubili a od Beethovnove nlice do Sp. šiške. Najditelja prosim, da ga odda proti nagradi pri Soban. Gubčeva ulica 10/1- Sp-Šiška. 25.111-14 DNE 29. IX. SEM NA TRŽAŠKI CESTI ali v njeni bližini izgubila črno plisi-ramo krilo. Poštenega najditelja naprošam. da mi jo vrne proti nagradi. Maček Marija, EmomJska cesta 2. Ljubljana. 25-090-14 ZGUBILA SEM ZLATO URO s srebrnim pasom 28. IX. 47. od gofetilne na Ižanski cesti na Opekarsiko cesto. Ker mi je drag spomin, prosim poštenega najditelja. naj jo odda vratarju Ljubljanske tiskarne, Frančiškanska 6. 24-858-14 BRANK PETER iz Tacna sem izgubil knjižico od ^ kolesa št. 787556, znamke »Triumpf« in jo proglašam za neveljavno. 24-939-14 POIZVEDBE POIZVEDBA: Kdor bi kaj vedel o P ra. zanu Josipu, starem 44 let. bivšem delaven v vojaški ladjedelnici v Pulju, odpeljanem junija 1945. je naprošen. da javi ženi Ivanki - Neži Prazan, Mon-faleone. Via Friuli 101. 24-969-15 Globoko užaloščeni sporočamo vsem, ki ste jo poznali, da nam je umrla po težki, dolgotrajni bolezni naša preblaga MatšMa Horvatic-Mastliails učiteljica v pokoju Pogreb pokojnice bo v Ljubljani 7. oktobra ob 14.30 uri z žal. Iz kapele sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 5. okt. 1947. Rodbine: Horvatič, Martinčič, Farkaš, Božič Po dolgem, neizmernem trpljenju nas je za vedno zapustil, na posledicah internacije, moj nadvse ljubljeni mož, najboljši säe, brat, zet in svak JERNEJ PRIMOŽIČ Njegovo truplo bo prepeljano z Golnika v Podgoro 14, nad Škofjo Loko, od koder bo pogreb v torek, 7. oktobra ob Vz 16. uri popoldne na pokopališče v Staro Oselieo. Sv. Barbara pri Mariboru, Podgora, Ljubljana, dne 6. oktobra 1947. Žalujoči: Anica, žena, In družine Primožič-Grudea. Martin Andersen Nexö: 102 D božji deželi Koman Jens Vorup je pokazal na desno roko svojega sopotnika. Mož je vzdignil škatljico. »Da, res je tukaj!« je vzkliknil, začuden spričo bistroumnosti Jensa Vorupa. Spet je zaplesal z rokama, premenjaval škatljici in njun položaj na deski. »Kje je pa zdaj?« ga je nenadoma presenetil z vprašanjem. Jens Vorup ga je rahlo udaril po desni roki »Otročarije!« so govorile njegove oči »Res, tukaj je!« Tujec je vzdignil škatljico, ki jo je‘ držal z desno roko. »Mojster si! — Hočeš staviti dve kroni?« Jens Vorup se je prizanesljivo smehljal. »Sploh ne igram,« je dejal še odločneje. »Tudi prav!« Mož je pospravil stvari in zganil desko. »In od kod smo?« je vprašal potem, ko je vse pospravil. A, to bi ti rad vedel,« je odgovoril Jens Vorup in se smejal. ’»Toda najprej mi povej, od kdaj se greš s kmeti kaline lovit? Saj si, če se popolnoma ne motim, tudi sam velik kmet.« »To je že res; toda zaradi tega človek še vseeno rad postrani zasluži kakšen groš. Ali vas tam, od koder si ti, ne veseli kaj takega?« »O, že — ampak ne z vsemi sredstvi!« Uredništvo Ljubljana, Knafljeva ulica fit. Ml »Tako, da ne?« v tujčevem glasu je bil rahel posmeh. »Najbrže si od vzhoda, tam od Oester-Vestra, bi dejal.« Da, to se ni dosti zmotil. »Sem si kar mislil. In tam ste seveda imenitnejši kakor mi pustinjski kmetje. Pravijo, da igrate na borzi?« Tujec je bil videti pošteno zloben, kljub svojemu ljubeznivemu glasu. »To imaš prav, v tem pogledu nimamo drug drugemu kaj očitati,« je odgovoril Jens Vorup, kakor da je prizadet. »Toda kaj hočemo! Nam kmetom gre dandanes dostikrat za nohte.« »Res? Da nam gre za nohte? — No, tega ne vem tako natanko. Reči pa moram, da me krona, ki jo takole zaslužim, dosti bolj greje v žepu kakor pa dvajset drugih, ki sem jih pošteno zaslužil na kmetiji; in če pri igri izgubim, kar se tudi lahko pripeti, si pa s tem niti trenutek ne belim glave. Nemara se vam, ki igrate na borzi, prav tako godi?« Jens tega ni natanko vedel. »Vsekakor nam bolj trda prede, nam, kar nas je kmetov z vzhodne strani.« je dejal. Tujec se je prisrčno smejal. »To zato, ker imate predobro zemljo,« je dejal, »čim bolj je mastna zemlja, tem bolj suh kmet Saj najbrže ne poznaš nekega kmeta z vaše strani, ki se piše Jens Vorup? Z njim bi se prekleto rad srečal ob priliki.« Da, da, površno je dejal, da že pozna Jensa Vorupa. »Baje mora biti zelo umen kmet — eden izmed najboljših v deželi. A zdaj, pravijo, da samo še špekulira.« »To morda mislite vi o njem. Gori v njegovem okraju, mislim da ga ocenjujejo nekoliko drugače,« je dejal Jens Vorup z nepotrebno užaljenim glasom. Tujcu se je zdelo to vsekakor čudno, pogledal ga je in rekel: »No, no nisem te mislil žaliti, oprosti mi, prosim, če si mu bližji, kakor mi je znano. Poleg tega imamo pustinjski kmetje tudi še precej starokopitne nazore o nekaterih stvareh. Jens Vorup je bil potolažen, a ga kljub temu ni veselilo, da bi se izdal, kdo je. »Moje ime je Jens Studenčar«, je dejal. Njegov sopotnik se je imenoval Thamsen in je imel veliko posestvo blizu Herninga. Vse je kazalo, da mora biti premožen človek. Jensu Vorupu je opisal pokrajino. Tod je povečini še pustinjska planjava, a so tudi prav trdne kmetije na nji. »Sicer je pa resa postala zdaj nekaj vredna,« je dejal. Človek bi prav za prav tudi lahko začel služiti, jaz imam sto ton zemlje tod okrog, z dobro, do kolen visoko reso, ampak me prav nič ne veseli, da bi se spuščal v to tekmo. Sam bog vedi, čemu bo Nemcem vsa ta resa? Pravijo, da jo meljejo in pečejo kruh iz nje, ampak to ne bo res.« Daleč dob proti jugu sta zagledala nekaj, kar je bilo podobno velikemu šotorskemu taborišču. »Tam na debelo režejo šoto,« je dejal Thamsen. »V taborišču je več sto mož, in rezanje je urejeno na parni pogon; tudi železniški tir so položili do tja. Ljudje, ki so tam, so se natepli iz vseh koncev dežele in žive pregrešno življenje. Baje so tudi duhovniki in študentje zraven; bahajo se, da tako več zaslužijo, kakor pa če bi se ukvarjali z učenostjo. In tudi nekaj žensk se je ustavilo tam; te morajo nekaj prenesti, take ženske!« — Telefon nrednižtsa is oprana fit. 55-22 do 55-28, telefon uprave n ljubljanska naročnike žt. 88-28 — Tiskarna »Blas. poročevalca« — Glavni urednik Lev Modle