Leto L
Ljubljana, torek 19. avgusta 1919«
Štev. 179.
N UST
Cene po poiti:
23	m Mo	.	R	‘Hl-
za	pol leta	.	R	ZIT-
ki	čcfpt Ista.	H	10'—
zb	1 imseg ..	K	3*50
Za Ljubljano messSno 3 R
Uredništvo in oprava: Kopitarjeva niica št. 6
Uredil, telefon štev. SO
Posamezna števšBka 16 vin. ~ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka 16 vin.
Dr. Šušteršič pri Karlu in Ziii ?
Češki listi se pečajo z razkritji nekega pisma, ki pa je tako netočno, da listi opozarjajo na previdnost glede njegove vsebine.
Pismo se peča s poskusi, zopet ustanoviti Habsburško monarhijo. Agitacija se je vršila tudi na Češkem, kjer je agitiral neki dr. G *ardi, nekdanji član Frankove stranke. Pismo omenja neke spomenice na češko vlado, naj mažarskemu plemstvu dovoli na Slovaškem postaviti proti-i>oljševiško armado, ki bi zasedla Budimpešto, Tudi Poljaki in Dunaj so vedeli za
ta načrt, ki ga je podpiral angleški polkovnik Cunningham. Češka vlada je vedela, da se za tem skriva cel komplot, katerega niti vodijo v St. Galen v Švici, kjer bivata Žita in Karel, Češka vlada je baje tudi izvedela, da je tam »zastopnik Hrvatov dr. Šušteršič« obiskal bivšo cesarsko dvojico, pri kateri se je nahajal tudi knez Win-dischgratz in da je tudi češko plemstvo s tem v zvezi.
Kaj je resnice na tem skrivnostnem odkritju, bo morda pokazala preiskava.
Napetost med Anglijo in Francijo.
LDU. Diimar, 18. avgusta. (Brezžično. OKU.) Iz Pariza poročajo: Angleški krogi s° vsled razburjenja francoskega javnega Mnenja glede perzijske pogodbe zelo vznemirjeni. Trudijo se, da bi se sirijsko vpra§anje v kratkem rešilo v francoskem smislu in da bi umolknila kritika o tem,
da Angleška pogoltne Perzijo. Lloyd George in Lloyd Curzon se bosta menda zopet udeleževala sej pariške konference, da zmanjšata vsled perzijske pogodbe nastalo resno napetost med Francijo in Britanijo. .
Zapadna Ogrska hoče k Nemški Avstriji.
LDU Dunaj, 18. avgusta. (DKU) »Par-lamentarische Korrespondenz« poroča iz Fiirstenfelda (Vzhodna Štajerska); Prebivalstvo nemškega dela takozvane Železne županije (ogrski komitat Vas) izjavlja na številnih ljudskih zborovanjih, da izstopa iz ogrske države in da se'hoče pridružiti Nemški Avstriji. Na teh zborovanjih, katerih so se udeležile velike množice ljudstva, so bile sprejete v tem zmislu sestavljene resolucije, ki so se odposlale hudim-peštanski vladi, vladi Nemške Avstrije, deželni vladi Nemške Štajerske kakor tudi raznim ententnlm misijam.
LDU Danaj, 18. avgusta. (DKU) Glavni odbor je imel danes popoldne pod predsedstvom predsednika Seitza sejo, kateri prisostvovali člani kabineta in za državni urad Ippen. Predmet obravnavam je
bilo zapadno-ogrsko vprašanje. Državna tajnika Eldersch in dr. Bratusch sta podala o tem temeljito poročilo, kakor tudi o sprejemu deputacije nemškega zapadno-ogrskega prebivalstva, ki je od nemško-avstrijske vlade nujno zahtevalo zavarovanje dežele po nemško-avstrijskih organih, O tem vprašanju se je razpravljalo jako podrobno.
Nato je glavni odbor soglasno sklenil da odobri noto državnega kacelarja dr. Rennerja z dne 14. avgusta, kjat ie zaprosil vrhovni svet zaveznikov, naj pristane zasedbi nemškega zapadnega Ogrskega po nemško-avstrijskih varnostnih organih in da v imenu Nemške Avstrije izda na prebivalstvo nemšlr.ega zapadnega Ogrskega proglas v kar največ proizvodih.
Bivši grški kralj se laoee vrniti.
LDU. Rotterdam, 18. avgusta. (ČTU.) »Telegraafov« korespondent je imel v St. Morizu razgovor z bivšim grškim kraljem,
ki je izjavil, da svoje vloge še ni doigral; vrnil da se bo na Grško, kakor hitro odstopi Venizelos.
r,
Jadransko vprašaaje in ItalifanL
LDU Split« 18. avgusta. (DDU) ->Se-eolo« priobčuje v eni svojih zadnjih številk dopis svojega pariškega izvestitelja glede »oložaja na pariški konferenci, Poročeva-ec naglaša zasluge Tittonija za tesnejše zbližanje Italije s Francijo, Anglijo, Belgijo in Rumunijo, vendar pa opozarja, da se je bati, da bi mogel Tittoni v realni politiki podleči istim pogreškom kakor njegovi Predniki, zlasti da bi mogel v nemar pustiti glavne interese naroda, samo da bi ®iogel vzdržati prisrčne odnošaje s katerimkoli zaveznikom. Dopisnik nadalje toži, da poglavitno vprašanje, zanimajoče Italijo, namreč jadransko vprašanje, še vedno čaka ureditve vsled neizprosne opozicije ^ilsona. Poročevalec nadaljuje, da se bo Prve dni prihodnjega tedna pretresal jadranski problem, da pa se ne smemo vdati Velikim iluzijam, to pa zaradi držanja Wil-sona, ki se niti za dlako ni oddaljil od fvojega junijskega programa. Njegova neizprosnost v političnih vprašanjil se kaže tudi v ekonomskih vprašanjih, kar najbolje dokazuje izjalovljeni poizkus pogodbe * bankirjem Morganom, Izvestitelj zaključuje: Ni znak pretiranega pesimizma, kko trdimo, da se jadransko vprašanje težko feši pred odgbditvijo konference. Tittoni je sklenil, da v parlamentu poroča o vsem °nem, kar je mogel in kar ni mogel storiti;
bo seveda za diskusije o mirovni pogodbi z Nemčijo in tedaj bo zbornica mogla proučiti in presoditi ne samo delo bivše delegacije, marveč tudi delo sedanje delegacije.
Angleška razžaljena.
LDU Amsterdam, 13. avgusta. (DKU) K«kor javlja tiskovni urad »Radio«,, je Predsednik Mehike Caranza izgnal britanskega poslanika iz Mehike. To je storil “aje zaradi tega, ker še do sedaj nj pridan. — »Newyork Sun« p \vi k temu do-^'S&u, da pomeni tak na^in postopanja
občutno razžaljenje Velike,Britanije, ki bi moglo dati povod za odločen nastop proti Mehiki.
——   —  -
Bolgari zafrfevafo Trsclfo.
LDU Lyoa, 18. avgusta. (Brezžično.) Kakor poroča »Petit Parisiem, je bolgarska delegacija predložila tajništvu mirovne konference celo vrsto not, od. katerih je najvažnejša ona, ki zahteva združenje Tracije z Bolgarijo. Bolgari utemeljujejo te zahteve s številnimi zgodovinskimi, etnografskimi in gospodarskimi razlogi ter poudarjajo, da se morajo smatrati kot Bolgari tudi takozvani Pomaki, češ da to pleme ni nič drugega kakor bolgarsko prebivalstvo, ki je pa svoj čas prestopilo k iz-lamu.
Resen položaj na nem&ko-poifska me|l.
LDU. Berlin, 18. avgusta. (DKU.) Kakor poročajo listi iz Vratislave, je v nedeljo ponoči oborožena poljska četa poizkusila napad na mestno stražo v Beu-thenu (ob Odri). Službujoči podčastnik je bil težko ranjen, toda njegovemu moštvu se je posrečilo z ročnimi granatami prepoditi napadalce. Tudi na drugih krajih so bili spopadi med poljskimi tolpami 'in stražami, pri čemer je-bil ubit neki orožnik. V mestecu Hobenlinde je danes zjutraj 200 mož broječa poljska četa razorožila posadko. Pri poizkušenem napadu na nemško stražo v Oberhohenlindenu je bilo na poljski strani 20 mož ubitih in mnogo ranjenih. Napad se je izjalovil. V Tarno-wiczu je bil odbit napad na tamošnjo vojašnico. V Friedrichshiltte so izgredniki iztrgali tračnice pocestne železnice, tako da je promet ustavljen. »Berliner Tagebl.« trdi, aa so pri pobojih v Gorenji Šleziji udeleženi tudi špartakovci.
LDU Berlin, 18. avgusta. (ČTU) Državni brambni minister je odposlal zadostno šteVilo čet na poljsko mejo, da potlačijo vstajo. Položaj je zelo resen.
Soci|alisti in delavska svoboda.
Naši socialni demokrati so v času, ko jih je kapitalizem še zatiral, imeli na jeziku kot eno svojih prvih zahtev: svoboda delavskega združevanja. Zadnje čase pa so pri nas ti ljudje začeli s silo in terorjem teptati to svojo staro zahtevo s tem, da hočejo preprečiti svobodno združevanje krščanskega delavstva. Iz početka smo menili, da to postopanje izvira iz fanatičnega sovraštva posameznih sodrugov na deželi, ker so gospodje voditelji venomer zagotavljali, da so oni še vedno za koalicijsko svobodo delavstva. Sedaj pa so slučaji socialističnega terorja pri nas postali tako splošni, da nam ni več mogoče verjeti svetohlinskim zatrdilom socialističnih voditeljev, Prepričani smo sedaj, da je soci-alna demokracija izdala enotno parolo, naj se teror proti krščanskemu delavcu izvaja povsod z največjo strogostjo in brezobzirnostjo,
V tem našem prepričanju nas potrjuje tudi dejstvo, da ta teror ni omejen le na našo državo, marveč, da ga izvajajo še posebno kruto tam, kjer so socijalisti pri vladnih jaslih. To se godi v Nemčiji in Avstriji.
Dunajski občinski svet, v katerem sedaj gospodujejo socijalisti, je sklenil nov službeni red za delavce mestnih podjetij, Socijalnodemokraška gospoda je ta »red« tako prikrojila, da socialistične organizacije smejo brez strahu in kazni teptati združevalno pravico krščanskih delavcev, Če se krščanski delavci ne uklonijo terorju, jih lahko mesto kot delodajalec vrže na cesto, če lega niso že prej opravili so-drugi socialističnih mestnih očetov sami. Da se bodo sodrugi po tovarnah tega v polni meri poslužili, je umevno, saj so socialistični gospodarji v mestni seji na glas izjavljali, da morajo 'krščanski delavci ven iz podjetij. In dunajski socialistični župan Reumann je hinavsko zavijal oči, češ, da on visoko ceni koalicijsko svobodo delavstva, da pa velja svoboda delavskega združevanja tudi tedaj, če delavstvo kakega podjetja z gotovimi osebami noče skupno sodelovati. Čudni nazori! Koalicijska svoboda je pravica delavcev, združiti se, da zastopajo skupno svoje gospodarske in druge interese, je pravica posameznikov, združiti se z delavskimi tovariši. Ni pa to pravica večine delavcev .ostalim delavcem jemati pravico, kruh in življenje.
Enako delajo pri nas, samo da doslej država še ni ščitila tega njihovega početja. Prav radi priznamo, da bodo sociali-i stični voditelji sedaj skušali izrabljati po-j moč, ki jim jo bo radevolje nudila svobodo-i miselna buržoazija zoper krščanski prole-| tarijat. Jesenice, Trbovlje, Zagreb so priče ■ socialističnega nasilja nad, delavskimi trpini. Novi poskusi rastejo. V Škalah pri Velenju so 27. julija socialisti sklenili, da morajo v osmih dneh postati socialni de-mokratje vsi delavci ondotnega premogovnika. Kdor ne postane socialni demokrat, ne sme več na delo.
Dne 14. avgusta t. 1. so v Westenovi tovarni v Gaberju pri Celju socialisti hoteli vreči na cesto krščanskosocialne delavke, ki se niso hotele dati organizirati pri socialistih. Vpili so nanje: »Le idite, gromske babe, k sv. Jožefu, Če bote gor take plače dobile kakor tu.« Delavke pa se niso dale ustrahovati in teroristi so odnehali.
Jasno pa je na teh zgledih, da socialisti hoček) izročiti krščansko delavstvo gladu in bedi, če jim ne proda svojega prepričanja. Toda motijo se socialistični gospodje, če menijo, da bo to uničilo krščansko organizacijo. Tak način pridobivanja duš je podoben ravnanju frankovskih kraljev in cesarjev, ki so z ognjem in mečem širili kulturo, podobno je to vojskovanju Turkov, ki so s krvjo spreobračali premagance v Mohamedove častilce. Tedaj so človeka, ki se ni udal, umorili z mečem, socialist pa hoče značajne krščanske može in cele njihove družine uničiti z gladom. Le da Turek ni šaril po svetu s frazo o ljubezni, svobodi in bratstvu, socialisti pa imajo tega polna usta.
Tako početje od strani pristašev socialističnega nazora kaže, da si zmage svoje ideje niso več gotovi. Nezaupanje v lastno pošteno stvar rodi nasilne instinkte.
Ernst HaeckeL
V Jeni je v noči na 9. avgusta, umil nemški naravoslovec Ernst Haeckel, star C5 let. Njegovo truplo so sežgali 12. avgusta. — Ernst Haeckel se je narodil 16. februarja 1834 v Potsdamu. Leta 1865. je por stal profesor zoologije v Jeni. Potoval je X znanstvene svrhe na obali Severnega« Srednjega in Rdečega morja, na Kanarsk* otoke, Ceylon in Javo. Svoje naravoslovne izsledke je objavil v mnogoštevilnih monografijah s krasnimi slikami. Slep pristai evolucionizma je učil, postanek človeka iz živali in skušal popularizirati razvojno-zgodovinski materializem. Kot novo svetovno naziranje je hotel uvesti monizem« ki pa je tako poln protislovij, da so celo v. lastnem taboru Haecklovem vstali nasprotniki. Njegovo proslulo delo Welt-ratsel, so celo nekatoličani označili kot sramoto za Nemčijo. Po svojih »dokazihc je namreč Haeckel dejstva naravnost izmišljal ali resnična dejstva potvarjal. Let«, 1908. je embriolog dr. Brass nepobitno dokazal, da je Haeckel klišeje, ki je z njimi hotel po zanetkih (embrionih) dokazati razvoj človeka iz opice, falzificiral.
In to je prvi znak propada. Naš krščanski delavec pa ve, da krščanske misli niso premogli ne lakota, ne meč, ne plamen in n« ječa. Čim večje preganjanje, tem več krščanskih junakovi In krščanski junaki bodo preobrazili svet!
Izročitev infenlranfh ogrskih komunistov.
LDU. Dunaj, 18. avgusta. (ČTU.) Glavni odsek narodne skupščine je predsednik Seitz sklical na danes popoldne ob dveh. Kakor se govori, se bo na tej nenadno sklicani seji posvetovalo radi izročitve ogrskih komunističnih pooblaščencev, ki so pobegnili v Nemško Avstrijo in so sedaj tara internirani, in dalje o pri-klopitvi oziroma zasedenju nemške *a-padne Ogrske.
Selglfski železničarji ne bodo stavkali.
LDU Bruselj, 18. avgusta (DKU) »Libre Belgique« poroča: Nastavljen« belgijskih železnic so na podlagi pogovorov kj so jih imeli njihovi zastopniki z belgijskim ministrskim predsednikom, sklenili, da n# brdc stavka«.
- -- |.|- - -----	.j	r	-	i	-	-	-	r	-	-	'<
Pomanjkanje premoga.
LDU. Dunaj, 18. avgusta. (DKU.) »N. Fr, Presse« objavlja: Od jutri dalje bodo ustavljeni tudi ententni brzovlaki na nemško-avstrijskih tleh, kar bo imelo ne samo notranje politične posledice, temveč se bo tudi silno zavlekla kurirska služba me4 Dunajem in St. Germainom. Listi upajo, da bo Hooverjeva prisotnost na Dunaju olajšala tudi mednarodno premogovno krizo.
Protlžidovski pogromi.
LDU Berlin, 18. avgusta. (DKU) Kakor javlja »Vossische Zeitung«, priobčuje glasilo nemškega nionističnega odroženja »Jfidische Rundschau« podrobna poročila o Številnih in obsežnih protižldov&kih pogromih na Ukrajini. Med drugim navaja, da so bilj tekom par mescev pogioml v 127 mestih Ukrajine in da je pr*; tem 30.000 do 35.000 Židov izgubilo živi jan je.
Stran %
^Večerni list*, cfoe avgogla 19194
Štev. 179,
Polltline novice.
'• "4- Nasprotniki Ljudske stranke v Bosni so razširili potom dopisnih uradov vest, češ, da so na zborovanju Sunariče-vih pristašev v Travniku v Bos>: navzoči pristaši Ljudske strmke sklenili razpustiti svojo stranko ter delati skupno i dr. Su-naričem. Ta vest je že na prvi pogled nosila v sebi vse zndke neresnice. Sedaj Ljudska stranka za Bosno izjavlja, da na omenjenem shodu ni bil navzoč niti »n delegat Ljudske stranke, in da so o razpustu iste sklepali Sunaričevi pristaši sami. Tudi bosanska buržoazija, ki je doslej životarila politično življenje le š pOmOčjo nacionalnih fraz, se boji krepkega ljudskega gibanja in slepomiši z intrigami. Ljudstvo bo oblast te gospode povsod pohodilo,
-j- Kakšna je nova vlada, »Riječ SHS«, demokratsko glasilo, piše v uvodniku: Vlada, ki jo je sestavil Ljuba Davi-dovič in v kateri sodelujejo člani demokratske zajednice in socialni demokrati, znači začetek nove orijentacije notranje politike v našem kraljestvu. Vse, kar je bilo, v katerikoli smeri, reakcijonarno, se je izločilo samo iz kombinacije, in vsled sile razmer in življenja, ki je jačja od vsega, sta določeni kot edino sposobni za vlado v današnjih težavnih razmerah našega naroda in naše edinstvene države dve najnaprednejši stranki, najnaprednejši v narodnem, kulturnem, gospodarskem in v socialnem življenju, V vladi so torej zastopane struje, ki od vseh struj v narodnem predstavništvu največ odgovarjajo potrebam in razpoloženju našega tro-jmenskega naroda: kmetijstva, delavstva to' inteligence. — Hosanal Večje gluposti se pač ne more čitati mnogokrat. Stranki, to nimata ljudstva za seboj, sta edino sposobni za vlado! Znana stvar je, da se je v »demokratski« zajednici zbralo vse, kar Ima kaj pod palcem. In kdor ni ž njimi, je reakcijonaren, Kdor noče biti s stranko vojnih dobičkarjev, je reakcijonaren. Naj-tmlj odgovarjajo razpoloženju našega naboda, zlasti kmetov, pa nimajo v svojih vrstah niti enega kmeta, pač pa same advokate kot poslance. Gospodje pač ne poznajo razpoloženja naših kmetov! Pa tudi razpoloženju delavstva najbolje odgovarjajo! Ali demokrati sami, ali socialisti? Da demokrati sami nimajo za seboj 'delavstva, ve vsak politični otrok, da pa socialisti nimajo vsega delavstva na svoji strani, so vpili najbolj demokrati ob priliki zadnje socialnodemokratske stavke 'dfte-21. julija. Značilno je, da so se socialni demokrati združili z najbolj buržua-zijskimi elementi, zastopniki pristnega kapitalizma, s tistimi, s katerimi so bili do-sedaj v najhujšem boju. Ali je socialnodemokratska stranka res že tako globoko padla, da se spušča na ljubo nekaterim svojim voditeljem v tako zakrknjeno pro-tidelavsko družbo, ki je pripravljena^ ob prvi priliki odvreči svojo »demokratično« Jsrlnko, kadar gre za lasten žep. Kar se .tiče inteligence, pravimo le: žalostna inteligenca, ki se udinja strankarskim in osebnim koristim gotove klike, ki so jim 'dejansko osebe prvo, a država samo sredstvo.
+ Zopet nasilje socialistov. 15. avgusta se je vršil v Petrovčah shod Kmetske zveze. Ko načelnik celjske okrajne Kmetske zveze, dr. Ogrizek, otvori zborovanje, zaženo socialisti, ki jih je zbral in odpeljal seboj železničar Marn iz Celja, Itrič, pridero na oder in hočejo pometati kmete z odra. Prišlo je do močnega spo--pada; socialisti so hoteli shod razoiti s surovo silo, pestjo in palicami. ^ Enega kmeta so pod očesom močno ranili. Ker shoda le niso mogli razbiti in so jih kmetje zrinili z odra, so skušali shod onemogočiti s kričanjem, piskanjem in robatimi .opazkami. Ljudstvo je zopet lahko na .lastne oči videlo, kam vodi socialistični teror. Tudi slepcem so se odprle oči.
Dnevne novice.
~4-- _ Otroci ne smejo nikdar uživati alkohola. Alkohol jih stori nervozne, moti zdravo krepko spanje in otežkočuje uče-pj,e. Njih možgani in živci postanejo razdraženi vsled česar se pojavi pri otrocih kaj tada švojeglavnost, jeza, lažnjivost itd. Otroci, kateri uživajo alkohol — četudi v
frav malih količinah, — zbole hitreje in ujže kot oni, ki se vzgajajo abstinentno. — V Sloveniji štejemo danes vsled alkoholizma staršev 8000 telesno ali duševno degeneriranih otrok.
— Noy priseljeniški zakon v Amerik!. Kakor javljajo iz Washingtona, nameravajo v Zedinjenih državah popolnoma preurediti priseljeniško zakonodajo. V zadnji seji ameriškega senata je sepator Dilling-jiaju iz Vermonta (države, ki se razprostira severno od New Yorka <^o kanadske inaje) predložil zakonsko osnovo, ki natančno določa mejo za priseljevanje iz Evrope, V smislu tega načrta se pripuščenje Evropejcev kot naseljencev uredi tako, da se bo po, t. juliju 1920 smelo naseliti v Ameriki sajnv* 5 % onega števila, s kate-
rim bo tedaj vsaka posamezna narodnost zastopana v Zedinjenih državah.
— Velika nesreča. Na gradu Liechtenstein se je pripetila 17, t. m, popoldne velika nesreča. Vsled prevelikega navala turistov, ki so ogledovali grad, se je dvig-i:ivi most pred grajskimi vrati pogreznil; 50 do 60 turistov, ki so se v tem trenutku nahajali na mostu, je padlo v 10 metrov globoki grajski jarek. Med njimi je bilo tudi več žensk in otrok. Govori se, da je bilo 6 oseb težko in 20. lahko poškodovan nih,
— Od Tourist-Office na Bledu smo dobili dodatno k poročilu o športnem dnevu dne 15, t. m., poročilo, da gre največja zasluga za prireditev dirke znani domači tvrdki J. Goreč iz Ljubljene, katera je rade volje in brezplačno opremila dirkalna kolesa s popolnoma novimi, finimi plašči in cevmi, ter s tem sploh omogočila dirko, za kar se ji toplo zahvaljujemo,
— Teden za obrtne vajence je priredilo te dni zagrebško društvo »Hrvatski RadiŠa«; ob tej priliki je društvo otvorilo razstavo narodnega pohištva, ki je nameščena v šolskem poslopju v Samostanski uliti,
— Podgane zapuščajo ladjo. Kakor čujemo, se preseli dne 19. t. mes, slabo-zrani prometni ravnatelj južne železnice r.a Dunaju, ing. Luis Praschniker, s svojo rodbino v Kamnik, Na Dunaju so tega zatiralca slovenske narodnosti, ker ga ne morejo več rabiti kot rablja, zapodili in ga poslali v stalni pokoj. Praschnikfer je danes ničla, niso pa pozabljeni njegovi grehi, ki jih je zakrivil v svoji zaslepljenosti in nadutosti napram slov, žel. uslu-žbenstvu. Toliko krivičnosti, kolikor jih je zagrešil ta renegat, ne pozna zgodovina jugoslovanskega železničarstva, Pisali smo že o njem, še bomo pisali, da bo vsaka slovenska mati lahko svojim otrokom pripovedovala, kam vodi janičarstvo zaslepljenega človeka. Praschniker Se je vrinil v vodstvo prometnega oddelka juž. žel,, ki teče do polovice po jugoslovanskem, ozemlju, dasiravno ni imel o prometnih zadevah niti pojma. Znal je pa šikanirati slovenskega uslužbenca in to mu je nosilo koristi pri nemških nacijonalcih, ki ga tudi niso cenili, ampak ga samo izkoriščali. Jugoslovanski železničarji se ga bomo spominjali tako, kakor zasluži.
Uubllanske novice.
lj Glasbena Matica v Ljubljani je izdala v samozaložbi D. Jenkovo srbsko narodno himno »Bože pravde« za moški zbor. Besedilu v latinici je dostavljeno tudi besedilo v cirilici. Cena za 1 kos 1 K, po pošti 1 K10 vin,; naroča se pri »Glasbeni Matici« v Ljubljani. — Vsem moškim pevskim zborom se priporoča, da si nabavijo to narodno himno,
lj Povratek generala Smiljaniča, Včeraj ob 19 in pol se je vrnil general Krsto Smiljapič pp krasno uspeli zasedbeni akciji na Koroškem in v Prekmurju s svojim spremstvom v Ljubljano. Raz ljubljanski grad je vihrala državna zastava. Na kolodvoru so se zbrali vsi častniki tukajšnje garnizije, na čelu jim polkovnik Vukaševič, Nadalje so pričakali generala imenom deželne vlade popredsednik dr. Žerjav v spremstvu predsedstvenega predstojnika okrajnega glavarja dr, Anrejlta, poverjenik za pravosodje dr. Ravnihar, madistratni ravnatelj dr, Miljutin Zamik in drugi civilni funkcionarji. Ob prihodu vlaka je vojaška godba zaigrala himno »Naprej zastava Slave«, burno aklamirana od mnogobrojnega občinstva. Došlega generala je pozdravil v imenu vojaštva polkovnik Vukaševič, imenom Deželne vlade podpredsednik dr. Žerjav in poverjenik za pravosodstvo dr. Ravnihar, imenom mesta Ljubljane magistratni ravnatelj dr. Zarnik. 'General Smiljanič, ki izvrstno izgleda, je s prirojeno mu ljubeznivostjo pozdravil osebno vsakega došlega častnika in druge došle ličnosti in se odzval na oduševljente »živio« klice s kratkim korenitim nagovorom, Ob burnem pozdravljenju mnogo-brojno zbranega občinstva se je odpeljal general Smiljanič s spremstvom v avtomobilih na sedež Dravske divizije. Slavnemu junaku in rešitelju Koroške in Prekmurja kliče danes Slovenija iz vsega srca krepki »Živio« in izraža željo, da bi še dolgo deloval med nami v korist in procvit naše pokrajine in celokupne države,
lj Nemški komunisti v ljubljanski prisilni delavnici. Avstrijska vlada je pognala čez mejo 4 graške komuniste, ki so pri-stojni v Jugoslavijo. Ti so: Henrik Brodnik,, Jožef Bac, Anton Baumann in Bela Rosenberger. Brodnik je pristojen v Vita-nje, Bac, ki je v Ljubljani rojen, je pristojen v Pleterje, Rosenberger v Radgono. V sredo jih je vojaška patrulja pripeljala v Maribor, odkoder jih prepeljejo v ljubljansko prisilno delavnico. Brodnik in Rosenberger (jud) sta bila v tajništvu nemško-avstrijske komunistične stranke v Gradcu in vneta agitatorja. Upajmo, da bosta v ljubljanskem zavodu postala prav tako pridna delavca. Posebno zdravo bo to letovišče na Kodeljevem za juda Rosenber-tferia. Bo vsai čuti L kako ie delo in kakšne
so žuljave roke, — V soboto je netnško-avstrijska varnostna oblast dala dovesti ženo komunističnega voditelja Brodniga v Špilje. Tam jh je prevzela vojaška policija in jo odvedla v Maribor, iTukaj so jo natančno preiskali in našli pri njej veliko število važnih pisem in popoln imenik vseh komunističnih voditeljev. Odpeljali so jo v Ljubljano,
lj O razmerah v mestni ubožnici na Karlovški cesti smo prejeli dopis, ki razkriva ravnanje z ubogimi starčki v tej hiši bede. Dopisnika vljudno prosimo, naj nam zaupa svoje ime ali pa naj se oglasi osebno pri nas.
lj Na Starem trgu sta zadela danes zjutraj dva vprežena voza drug ^ drugega K sreči se ni dogodila večja nesreča, ko ca se je ustavil za nekaj časa vozovni in tramvajski promet.
Iz delavskih organizacij.
— Krščnsko socijalna desetletnica.
Dtuštveno desetlenico je 15. t. m, slovesno praznovalo kršč, soc, delavstvo v Sa-meboru,
* — Maribor. Ob priliki revizije skupine J. S. Z, v Mariboru in Studencih, se je ustanovilo Mariborsko okrožje J. S. Z. Za predsednika je bil izvoljen g. Bogovič, za tajnika tov. Krepek, v odbor pa še tov. Karba iz Studenc, tov. Bečela iz Ruš in tov. Gajšek iz Maribora. V nedeljo 17. avgusta 1919 popoldne se je vršil dobro obiskan del, shod, na katerem je poročal odposlanec J. S. Z. iz Ljubljane g, Moškerc in gospa ravnateljica Stupica,
— P4ožiška dolina, V »Uradnem listu * je objavljen poziv, v katerem se naznanja, da se nahaja v likvidaciji »Miss aler Wirtschafts-Verein« (Možiško gospodarsko društvo), ki so ga iztrgali iz rok Nemcev tukajšnji socijalni demokratu Govori se, da je primanjkljaja do 60.000 K. Nekateri govorijo, da je ta primanjkljaj še od prej, drugi pa trdijo, da je nastal šele po prevzetju, ker so nekaj časa vodili društvo še prejšnji poslovodje. Naj že bo, kakor hoče! Socijalni demokrati so na vsak način napravili dve napaki: zakaj se pri prevzetju niso pobrigali za stanje bilance, in zakaj niso nastavili pri takem podjetju izkušenih moči za vodje? Kdo naj poravna izgubo? Dobro bi bilo, da se ta zadeva delavcem natančno pojasni.
Razne novice.
Osnutek zakona o zavarovanju delavcev, V Ljubljani 1919, Založila Zveza bolniških blagajen na slovenskem ozemlju v Ljubljani. Cena 15 K, Ta »Osnutek« je prevod »Osnove zakona o osiguranju rad-nika«, ki jo je izdelalo in izdalo ministrstvo za socialno politiko kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Namen te knjižnice je,
da opozori interesirane kroge na posamezne določbe tega osnutka, ki se v bistvu razlikujejo od sedanjega zakona in ga deloma celo poslabšujejo.
r Dosti kruha. Kakor poiočao iz Su* botice, se obeta letos izredno oog ita žetev, Pšenica, ječmen in rž pa ludi turšica so obrodili tako kakor še nikoli. Zato se more z gotovostjo pričakovat’, da bodo cene moki in kruhu znatno padle.
r Samopomoč proti oderuštvu. V Srbiji, kjer je tačas oderuštvo v polnem cvetu ter draginja silna, so začeli snovati konsumna društva — potrošačke zadruge. Tako se je te dni osnovalo konsumno društvo v Šabcu, katerega upravi je predsednik učitelj, a predsednik nadzorovalnega odbora ondotni župnik,
r Kon_torenca za znižanje cen. V Bernu se je vršila konferenca za znižanje cen, pri kateri so sodelovali zastopniki producentov in konsumentov. Zastopnik zveznega sveta je izjavil, da je vlada pripravljena, če treba tudi s silo preprečiti vsako ustanavljanje kartelov, samo da se znižajo cene blagu in živežu. — Treba bi bilo, da je vsaka vla<8a pripravljena za kaj takega in da poizkusi onemogočiti ne samo kartele, ampak tudi verižništvo.
r Dnevni nemiri v Moskvi radi pomanjkanja živeža. Radi pomanjkanja živeža so nastali v Moskvi veliki nemiri. Železničarji stavkajo in s tem onemogočujejo vsak promet. Vesti iz Mažarske so napravile v Rusiji velik utis. V Dorpatu se je vršil sestanek vodij vseh ruskih strank iz Skandinavije, Finske in baltiških pokrajin.
r Amerikanci kupujejo Škodove tovarne. Francosko časopisje poroča, da neko amerikansko podjetje za proizvajanje jekla kupuje Škodove tovarne. Bohlerjeve tovarne na Dunaju je tvrdka že kupila. Tako bo imela Amerika na kontinentu monopol za izdelovanje jekla. Konkurenco ji bo delala samo tvrdka Creuzot v Franciji. Želimo, da pokupi tvrdka vse municijske tvomice na svetu in jih spremeni v tvornice za milo, če hoče,
r Tehnično strokovno šolo v Sfera jeyu preosnujejo tako, da bo imela oddelke za gozdarstvo, rudarstvo, stavbarstvo, poljedelstvo in zemljemerstvo. Na šolo se bodo sprejemali absolventi nižjih srednjih šol; nauki bodo trajali štiri leta, izobrazba bc praktična in v kolikor je neobhodno potrebno teoretična. Absolventi bodo imel5 dostop na visoke šole svoje stroke. Za revne dijake osnujejo internat.
r Samomor komunista. V mestecu Szent Endre blizu Budimpešte se skrivajo mnogi komunisti. V szentendreškem gozdu se je 17. t, m. ustrelil zloglasni komunist Filip Englander-Fodor, o katerem se go* vori, da je ropal celo mrliče. Skrival se j« že dalje časa in je izvršil samomor v trenutku, ko so ga orožniki hoteli aretirati. V Szent Endreju so dosedaj aretirali 83 komunistov.
Steklenlčnio.
(Češki spisal Karel V. Rais; preložil Al. Benkovič.)
(Dalje.)
Zdaj si je očital, da je bil tako nespameten in se uklanjal tukajšnjim navadam, zakaj ni rajši poslušal žene, da bi bila opustila obiske; manj bi potem bilo neprijetnosti in lahko bi živela tiho, skrito in zadovoljno,
Takoj nato pa si je rekel: Kar se je zgodilo, to se je zgodilo — čemu bi se še dalje jezil zaradi tega.
In v takem trenutku bi bil rad Gusti tisočkratno povrnil vsak svoj grdi pogled.
Ko je neki dan take volje sedel pri obedu, je opazil, da žena bolj veselo teka semtertja in ji okrog usten igra prihuljen usmev.
»Zakaj pa si tako vesela?« jo je vprašal prisrčno.
A ta hip se je žena naenkrat pomračila in oči so ji orosele.
»Moj Bog,« je rekla žalostno, »tako malo časa sva skupaj, pa me že vprašuješ, zakaj sem tako vesela?«
Ta očitek je bil dobro namerjen; padel je v srce in ga dodobrega pretresel,
»Ne bodi huda, Gustička, saj veš, kaj me je jezilo!« je rekel toplo.
»Misliš, da samo tebe? da jaz nisem nič videla in nič slišala?« je odgovorila očitajoče,
»Tisti neumni ljudje so vsega krivi!« se je zvijal v zadregi.
»Saj vem,« se je trpko nasmejala, »a čemu bi se jim tako pokoraval? Če bi bilo tako, bi pri nas nikdar ne bilo dolgo časa veselo — bogata nisem —*
»Molči že vendar, prosim te!« in privil je ženko k sebi, si jo posadil na kolena in jo molče božal.
Naenkrat se je spustila v smeh.
»Ali veš, Karel, da stekleničnice niti niso več v modi?«
»Ali že zopet začenjaš s tem?« se je razvnel.
»Niso, prav res niso! Ne vem, zakaj mi to prej ni prišlo na misel — tukaj v teh gorah sem se odvadila brigati se za take neumnosti. Le poslušaj me! V mestih si že živa duša za. salon ne kupi steklenični-
ce, imajo jo samo še v tistih starokopitnih gospodinjstvih, kakor na primer pri nas doma. Tukaj pa še vedno delajo tako parado ž njimi!«
Karel je molčal. Mislil si je: le izgb* varjaj se, to te jezi, a rada bi, da bi bil jaz zadovoljen.
»Ali ne verjameš? Pa je le res. Pov* sod imajo namesto stekleničnice kreden* ce,« je pojasnjevala.
»A kaj za to?« se je trpko posmejal.
»To je, da dobiva tako kredenco r— pa še lepo!«
»Od koga?« je vprašal iznenaden.
»Od očeta! V par dneh bo tu!« in veselo ga je objela.
Karel si je počasi« ženko vzel s kolen, prekoračil sobo in vpragal mračno: »T? sl pisala domov?«
Po otroško ja pritrdila.
»Zakaj si to storila? Kaj si bo oče mi-slil o meni? Še tega je bilo treba!«
»Le tiho bodi in nikar se ne kujaj, preveč me je jezilo. Žena velikega hlapca, pristavnica, mama in vsa tukajšnja gospoda so mrmrali venomer:
»Stekleničnica, stekianičnica! Nazad' nje si tudi ti —«
»Jaz ne, jaz ne!« se je branil živahno.
»Saj ti nič ne očitam!« in gospa Gusta mu je povedala, kdaj je pismo spisala in kdaj ga je šele odposlala. »Vse sem povedala očetu in materi; ničesar nisem zata-ila — — oče pa se danes pošteno norca dela iz mene. Piše, kdo da bi dandanes dal delati stekleničnico — dandanes •— kaj takega inja veljavo samo v takem-le gnezdu. In smeje se, da sta bila vendar z mamo vpričo mene rekla, da moram imeti tudi kredenco, jaz pa da nisem videla in slišala druzega kot tebe. Vidiš, ti godrnjalo! Kredenca bo v kratkem gotova in dobiš jo \ nekaj dneh — in kako lepo! Na, to-le prečita}!« in stisnila mu je pismo v roko.
(Dalje.)
Izdajatelj konsorcij »Večernega lista«.
Odgovorni urednik Viktor Cencič.
Tiska »Jugoslovanska tiskarna« y Liubllani.