POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI MESEČNIK ZA KMETSKO PROSVETO ■m m lllllil 1 II III 1111 1 . XIII. Marec-April -2r-3T s,- Gruda Mesečnik za kmetsko prosveto. / Izhaja vsakega 20. v mesecu. / Celoletna naročnina Din 25.—, za člane Društev kmetskih fantov in deklet Din 20.—; posamezna številka stane Din 3.—. / Urejuje: DOLFE SCHAUER. / Uredništvo ne vrača nenaročenih rokopisov. / Prispevki, recenzijski izvodi in dopisi naj se pošiljajo na naslov urednika, Ljubljana, Pražakova ul. 11IIII. Upravništvo: Ljubljana, Kolodvorska ul. 7. / Izdaja: Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani, r. z. z o. z. (Stanko Tomšič). / Tiska »Tiskarna Slatnar«, družba z o. z. (Vodnik in KnezJ v Kamniku. VSEBINA Uvodna beseda. — Ivan Albreht: Vstajenje. — Vinko Bitenc: Tri velikonočne pravljice. — Dr. Viktor Maček: Boj malodušnosti. — - ek: Kmetske organi- zacije. — France Artnak: Po krivici . . . Ivan Nemec: Zlom. — Dr. B. V.: Iz življenja pri nas in drugod. - Jože Ziljan: Brata. — Ing. Josip Teržan: Oljarice. — Okno v svet. — Za čast, veljavo, moč vasi naj delo naše nam zori. — Spoznaj svet. — Zapiski. — Mlada greda. ne pozabite pognojiti Vaša polja, vinograde, travnike in vrtove z UMETNIMI GNOJILI V to svrho priporočamo: apneni dušik apneno sečnino nitrofoskal-l nitrofoskal-ll nitrofos Ta gnojila so posebno učinkovita in se tudi v današnjih časih dobro Izplača Neodvisen, pes pravi ljudski dnevnik Slovencev je samo fr Čitajte ga, postanite njegov stalni naročnik! Mesečna naročnina samo 12 Din omogoča tildi kmetskemu človeku, da ima v svoji hiši dnevnik! Pišite na upravo ki je v Ljubljani, Nebotičnik MESEČNIK ZA KMETSKO PROSVETO 3-4. MAREC - APRIL 1936 XIII. Uvodna beseda VSTAJENJE! Klic odmeva po vsem svetu. Vstajenje, vstajenje iz bede, iz gorja, iz razrva-nosti, v kakršno je padlo človeštvo. Živimo v času, ki je po svoji pomembnosti enak dobi, ko je nastopilo krščanstvo in je v bolečinah umirala stara kultura ter se umikala novemu duhu. Kakor tedaj, so tudi danes padle vse stare moralne vrednote. Kulturni sestav človeške družbe se lomi v samem temelju. Tragična krivda naša pa obstoja v tem, da človeštvo podira staro, preden je našlo nadomestilo v novem. Slovenska kmetska mladina sama najbolj čuti to dobo in skuša razumeti njen klic. Ta mladina ve, da ni rešitve iz sedanjega položaja v praznem, puhlem navdušenju, ampak samo v trdem delu. Sami sebe moramo preobraziti, da bomo potem mogli preobraziti človeško družbo. Vzgojiti moramo nov rod, trden, zdrav in pošten rod, ki bo zravnal, kar je bolnega in gnilega v človeštvu. Zavedamo se, da to delo ni naloga ene same generacije, ni naloga le nekaj let, ampak morda naloga, ki bo zahtevala za svojo izvedbo več desetletij. Zavedamo se celo, da sami morda ne bomo nikoli vživali sadov svojega dela, vendar nas to ne moti. Nasprotno: vprav zavest, da delamo in se borimo za bodočnost, nam daje toliko več poguma in volje do dela. Kar hočemo s svojim delom doseči, je dosegljivo in pravično. Mi hočemo zoblikovati slownskemu podeželju nov obraz, zdrav in svež obraz kmetske skupnosti, povezanosti vseh podeželskih slojev v enoto, katere jedro bo — slovenski kmet. Za dosego tega cilja pa hočemo preobraziti kmeta samega, da bo postal iz sedanjega pasivnega člana družbe — v resnici aktiven in sposoben za vodilna mesta v vseh vprašanjih, ki se tičejo njega. Na drugi strani pa hočemo tudi vse druge stanove na deželi vzgojiti tako, da ne bodo v kmetu videli morda svojega nasprotnika ali celo predmet za izkoriščanje, temveč člov&ka. S tem smo označili svoje poslanstvo. Človeka hočemo oživiti na deželiij človeka z močnim in zdravim človečanstvom. Ko to dosežemo, bomo praznovali vstajenje vsega naroda, vstajenje, ki bo pometlo s sedanjimi težavami in nadlogami. Praznovali bomo vstajenje — nove, lepše in bolj zdrave dobe človeškega rodu kakor je sadanja. Vstajenje Ivan Albreht Nekoč zvonovi peli so, veselo pesem o vstajenju, zdaj pojejo, ječe, kriče le trpko himno o trpljenju. Na križ pribita naša vas se po rešitelju ozira, brez upa čaka in trpi in mučen iško umira. O, naša vas, slovenska vas, Veronike ni zate in ni ga, ki bi te pozval med goste in med svate. A jaz pa vem, da pride dan, ko konec bo trpljenja, s sijajem sončnim bo obdan dan našega vstajenja. In takrat peli bodo nam zvonovi pesem sveto za našo vas, slovensko vas, iz sužnjosti oteto. Vsak kmet bo Gubec zmagovit oral si pot v življenje, jaz slutim tega dneva svit in verujem — v vstajenje. ^Veličina Golgote je ostala živa iz tisočletja v tisočletje in živi še danes. religiji in umetnosti so jo upodabljali duševni velikani premnogih narodov in skušali dojeti iz nje največjo skrivnost življenja: Da je izpopolnitev, očiščenje in duhovno prerojenje dosegljivo samo v trpljenju, ki se ne zboji niti same smrti. Tri velikonočne pravljice Vinko Bitenc Za vse odrasle, ki so dobre volje in blagega srca. 1. O MOŽU Z RAZTRGANO DUŠO Bil je mož, recimo, da se je imenoval Janez Pohleven, ki ni imel drugega, kakor napol podrto bajto, kos zemlje, ženo, kopico otrok in na verigo priklenjenega psa. Denarja ni imel nobenega. Kar je sproti zaslužil kot dninar, je šlo za moko, za sol in včasih še za kakšen kilogram sladkorja; to pa samo o praznikih, da so se otroci lahko posladkali s kavo, ki jo jim je mati pripravila iz ječmena. Velikokrat pa še tega ni bilo. Tedaj so žena in otroci otepali krompir, ki so ga bili pridelali na edini njivi, sem pa tja malo postradali, pa je teklo Življenje lepo mirno naprej. Janez Pohleven je pritegnil pas in dejal: »Potrpimo, bo že boljše!« A boljše ni hotelo biti. Zima je minila, prihajala je pomlad in z njo Velika noč. Janeza Pohlevna je skrbelo, kaj bo družina o praznikih jedla. Otroci so bili že napol jetični, žena že čisto oslabela. Še pes na verigi je bil suh in pretegnjen kakor vreteno. Od česa naj bi bil neki rejen, saj ni dobil drugega kakor krompirjeve olupke ali pa malo koruznega močnika včasih. Janez Pohleven je na Veliko soboto spustil psa, češ, da se uboga žival nekoliko spreleta in dobi kje kakšno kost za pod zobe. Pes jo je urno popihal v vas. Kmalu pa se je vrnil — z gnjatjo v gobcu. Lahko si mislite, kakšno veselo presenečenje je bilo to za revno Pohlev-novo družino. Zakaj gnjat je bila še cela in pes jo je radevolje prepustil gospodarju, kakor bi bil vedel, da je Velika noč brez gnjati za kristjana tako žalostna, kakor pomlad brez cvetja. S svojo pasjo pametjo pa je nemara tudi pogruntal, da bodo kosti itak ostale — zanj. Pohlevnova žena je nato nekaj kruha iz črne moke spekla, med testo je vrgla pest rozin in velikonočna potica je bila gotova. Potem je skuhala nekaj jajc, ki si jih je bila prihranila od domače kokoši, čeprav bi bila dobila zanje toliko, da bi lahko najmlajsi punčki predpasnik kupila. Toda glavno je jed, z obleko se že potrpi. Tako je imela torej Pohlevnova družina skromen velikonočni blagoslov in gospodar je spet zadovoljno pripomnil: »Potrpimo, bo že boljše!« Pa se je obetalo še slabše, zakaj že na prvi velikonočni praznik se je oglasil v hiši mesar Ščetina, lepo rejen in zalit, kakor se za mesarja spodobi. »Ti, Janez,« je zabrundal, »tvoj pes mi je gnjat ukradel. Zakaj pa nimaš psa priklenjenega. Tožil te bom.« Janez Pohleven je razložil, kako in kaj, toda vse prošnje niso nič pomagale. Mesar Ščetina je trdil svoje, šel in ovadil Pohlevna. Ta bi bil moral plačati kazen, a ker je ni imel s čim, so mu vzeli — psa. Zdaj je bila samotna bajta brez čuvaja in lahko bi bili prišli potepuhi, ki se jih dandanašnji nikjer ne manjka, pa bi izropali in pokradli še tisto revščino, kar jo je bilo pri hiši. Janez Pohleven se tudi zdaj ni pritoževal, nego je rekel: »Potrpimo, bo že boljše!« Rekel je tako, mislil pa je to pot drugače, zakaj njegova duša je bila že do vrha polna grenke žalosti in razočaranja. »Iztrgal si bom dušo,« je dejal ženi, »in jo bom dal ljudem na ogled, nemara jih bo to ganilo. Saj je tudi mesar Ščetina in mnogo drugih gospodov brez duše, pa vendar živijo, in še dobro.« Kakor je rekel, tako je storil. Izkašljal je dušo v posodo, jo razgrnil in jo obesil na plot, da bi jo videl vsakdo, ki bi prišel mimo. Duša Janeza Pohlevna je bila vsa luknjičasta in raztrgana kakor cunja. Od samih udarcev usode menda. Mnogi, ki so hodili mimo, se še zmenili niso zanjo. Nekateri so vihali nosove, drugi so se ozirali vstran, mesar Ščetina pa se je zaširokoustil: »Kmet neumni, svojo smrdljivo dušo obeša na plot, rajši naj bi jo vrgel med staro šaro.« Janez Pohleven si je te besede tako vzel k srcu, da je res stopil k plotu, pograbil dušo in jo vrgel nekam v kot. Toda ni mogel dolgo živeti brez duše, ker ni bil tega vajen. Zatorej je spet vdihnil svojo dušo in po svoji stari navadi dejal: »Potrpimo, bo že boljše!« Še zdaj živi ta mož z raztrgano dušo; nekje med nami mora biti. Pravijo celo, da je že na stotine drugih ljudi, ki jim je duša raztrgana. Vsi pa čakajo na tisto Veliko noč, ki bo prinesla ozdravljenje in odrešenje. 2. MARIJA MAGDALENA Nekje v premili domovini je stala majhna hišica, okrog nje lep ograjen vrt, v vrtu pa so cvetele in duhtele najrazličnejše cvetlice. A najlepša med njimi je bila vrtnica, rdeča ko piruh. Ta vrtnica se je imenovala Marija Magdalena. Francka, lepo dekle, ki je prebivalo v hišici, je služila v daljnem mestu pri gospodi in je prinesla to vrtnico seboj. Vsadila jo je na vrt in ji takole govorila: »Rasti tu, moja lepa roža. Dokler boš cvetela ti, bom cvetela tudi jaz; a če te kdo utrga, bo utrgal tudi mene. V tujini sem cvetela za druge, ko si bila ti še v popkih. Zdaj sem se vrnila, ponižana in opljuvana, s kesanjem v srcu kakor Marija Magdalena. Tudi ti si Marija Magdalena. Dvignila sem te iz predmestnega vrta, kjer si poteptana ležala na tleh. A tu boe rasla v čistem zraku, srečna boš in zadovoljna, kakor sem jaz. Glej, pomlad je tu, čas vstajenja ...« Vse to bi bilo čisto lepo in v redu, kakor je pač v pravljici navada, če bi se ne bil vtaknil vmes sam — vrag. Neviden je prisluškoval za oglom dekletovemu pogovoru z vrtnico in že je ■skoval v svoji peklenski glavi peklenski načrt. Preobrazil se je v zalega kmetskega fanta in je_zvečer potrkal na Franckino okno. »Kdo je?« »Jaz sem, tvoj dragi. Prišel sem čez devet gora in čez devet dolin, da te popeljem s seboj na svoj dom. Odpri!« Francka je odprla okno. »Ah!« je vzkliknila od presenečenja, ker tako zalega fanta še svoj živ dan ni bila videla. »Na tvojem vrtu sem utrgal ta cvet,« je priliznjeno govoril peklenski vasovalec. »Na, tebi ga poklanjam, vtakni si ga za nedrije.« »Ti — ti si utrgal Marijo Magdaleno?« »Da. Dovoli, da utrgam še tebe.« Francka se ni mogla upirati prelestnemu čaru, ki je vel od neznanega vasovalca. Pustila je, da jo je objel in poljubil. Vso noč sta slonela ob oknu, prav do ranega jutra, ko je pri cerkvi zazvonilo jutrnjice. Tedaj pa je tuji fant brez sledu izginil. Francka je žalostno strmela na pohojene grede in solze so ji kapale na utrgan cvet prelepe vrtnice. »Zdaj vem,« je vzdihnila, »da pod soncem ni nikomur več verjeti. Z najsvetejšimi rečmi se igrajo, da bi nas dekleta opeharili, se cvetje z domače grude jim ni več sveto . . .« Še tisti dan se je Francka zapisala v bratovščino vednega devištva. In ko se je prismejala Velika noč, je s sklonjeno glavo stopala za procesijo. Na njenem vrtu pa se je pravkar razcvetal nov cvet prelepe rdeče vrtnice Marije Magdalene. 3. ALELUJA Pred davnimi časi so po slovenskih krajih razsajale hude bolezni in najhujša med njimi je bila kuga. Zatrosile so jo baje požrešne kobilice, ki so kmetom vse do fermenta uničile, tako da se je kugi še lakota pridružila. Jeseni niso imeli ljudje kaj spravljati, ostalo jim ni drugega kakor repa. Čez zimo so še to pejedli in na spomlad niso imeli kaj jesti. Ostali so jim le še — repni olupki. In s temi so morali biti kmetje zadovoljni, zakaj velikonočni prazniki so bili pred durmi, pa bi bilo od sile žalostno, če bi tedaj niti repnih olupkov ne bilo. Sicer so ponekod, v samem Parizu menda, celo podgane jedli, toda želodec slovenskega kmeta takrat še ni bil navajen, da bi vse prebavil kakor danes ta dan. Še najboljši so bili torej repni olupki, jed, ki so jo imenovali alelujo. Ta navada se je ohranila do današnjega dne. Še so tu pa tam kraji, kjer o Veliki noči jedo alelujo. Tako so tudi v Skočidolu o velikonočnih praznikih skoraj po vseh hišah jedli alelujo, medtem ko v bližnjem trgu Krtini še vedeli niso, kaj je to. Pa je nekoč o praznikih prišla večja družba tržanov v Skočidol na izlet, med njimi tudi sam gospod župan in županja, ki je bila zelo ugledna trška gospa. V neki hiši, kjer se je družba ustavila, je gospodinja prinesla na mizo alelujo. Najprej je gospa županja pokusila neznano jed in kar koj ji je bila všeč. »Jej, to je pa izvrstno!« je zacmokala. »Na, mož, pokusi še ti.« Tudi gospodu županu je jed ugajala. Nato so še ostali pokušali in vsak je pohvalil odličen okus neznane jedi. »Kako pa pravite temu?« je vprašala gospa županja gospodinjo, ki je skromno stala ob strani. »To je vendar aleluja,« je odvrnila ta. »Če hočete, vam še prinesem.« In že je gospodinja odhitela ven. Kmalu se je vrnila z veliko skledo in 8 krožniki. Razpostavila je krožnike pred gospodo, ki je sedla okrog mize in pričela jesti alelujo. Tako imenitno je vsem teknilo, da so vse pojedli. Nato so se zahvalili in odšli. Med potjo je rekla županja svojemu možu: »Ti, kmetom se boljše godi, kakor nam. Take jedi si kuhajo, o kakršnih) se nam še sanja ne. In kakšno ime si izmislijo! Aleluja! To je naravnost norčevanje iz božjih reči. No, kaj praviš k temu?« Župan je ubogljivo pokimal. »Občinsko takso bo treba naložiti na alelujo,« je dejal in s tem predlogom je soglašala vsa družba, med katero je bilo več občinskih odbornikov. Razumljivo je, da so se Skočidolčani strašansko začudili, ko so nekaj dni nato dobili povabilo od župana, naj se zglase na občini. Od vsake hiše je šel eden in toliko se jih je nabralo, da je bila soba na občini veliko premajhna. Župan je svečano razglasil: »Skočidolčani! V vaši vasi kuhate neko jed, ki jo imenujete alelujo. Ker je ta jed nenavadna in se, kolikor je meni znano, nikjer drugje ne pripravlja, sem primoran naložiti nanjo občinsko takso. To takso boste plačali obenem z drugimi občinskimi davščinami. Za ime samo, ki nikakor ne priatoja jedi ia repnih olupkov in žali verski čut, se boste pa morali zagovarjati pred sodiščem.« Taka je bila salomonska beseda krtinskega župana. Če so Skočidolčani res morali plačati takso na repne olupke in so se zaradi imena »aleluja« res morali zagovarjati pred sodiščem, to pa se — na ža-last — ne ve. — Boj malodušnosti Dr. Viktor Maček V človeškem življenju ima vsaka življenska doba svoje posebnosti. Dočim je zrela moška doba preudarna in previdna, je mladina kakor živahna gorska reka. Mladina razkazuje svoje srce, saj je čista, kakor reka, kateri v njeni prozornosti vidiš do dna; obe pa sta nemirni in neugnani. Kakor se reka zaletava v skale, ki ji zavirajo tek in jih vztrajno spodjeda in gladi tako mladina naskakuje zastarele predsodke in ustanove iz preživelih časov. Obe sta polni sile, zaleta in borbenosti. Če je borbenost že v obče mladini svojstvena, je tembolj potrebna mladini današnjih časov. Nikdar namreč niso bile razmere tako trde in dušljive, kot v sedanjih dneh. Kadar povprašaš današnje, javnost obvladujoče pokoljenje o razlogih vseh javnih in zasebnih težav, redno dobiš odgovor: razmere so krive. To je torej pojasnilo za bedo in stisko, za vedno večji prepad med imo-vitimi in ubožnimi. Celo v gospodarskem življenju so one odgovorne za krivično in kričečo razliko med donosnostjo dela, zlasti kmetskega, in kapitala in v tej posledici za takozv. škarje v cenah poljskih in industrijskih proizvodov. Razmere se torej grmadijo kot nepristopna stena na pot v lepše čase, zakrivajo kot črn grozeč oblak sonce svetlejše bodočnosti. Danes.se moderno rabi za razmere še lepši izraz: kriza. Ta naj mladini pojasni vse bridkosti, ki kakor mora duhovno in gmotno tlačijo sedanji rod, mladini pa grenijo njeno mladost. Toda mladini njen nemir in hrepenenje, da ustvari sebi in svojemu rodu lepše življenje, ne dovoljujeta, da bi bila s takim odgovorom zadovoljna. Saj vendar razmere niso nič drugega kot plod človeškega dejanja. Ni torej koren zla v razmerah, temveč globje, v človeku, ki jih ustvarja. Kdor torej vzdihuje in obupano zmiguje nad razmerami, ta se odpoveduje sebi, ta napravlja križ čez sebe. To pa zmore le tisti, ki ima pretežni del svojega življenskega pota že za seboj, ne pa mladina, kateri se pot v življenje šele komaj odpira. V njej rode take razmere in tegobe priroden odpor, ki se je pri naši mladini kot celoti strnil v organizirano silo, v pokret. Organizacijska oblika tega pokreta naše mladine je Zveza kmetskih fantov in deklet kot nositeljica kmetsko-delavskega-mladinskega gibanja. Zatorej je IPil Pomlad v njeno "lavno geslo — boj razmeram, ali še bolje — boj malodušnosti, v kateri korenini zlo današnjih razmer. Če pa malodušnost tare danes kar povprek vse družabne sloje, tembolj tare kmefski sloj. Temu je malodušnost bila pod pritiskom krivične ureditve družbe v preteklih stoletjih in po krivici napačnega vzgojnega načela dosedanjih kulturnih gibanj privzgojena. Še ni davno, ko je beseda »kmet« dišala po zmerjanju, ko se je kmet sam, povprasan n. pr. kot priča od sodnika, izdajal za posestniku, ne pa za kmeta. Kakor se malodušen in ponižen človek nikdar ne more v družbi uveljaviti, prav isto velja tudi za celoten stan, če ga prevzame ponižnost in malodušnost. Zato je glavno vzgojno načelo mladinskega kmetsko- prav tedaj dosegli 66 večje uspehe na severnem abesinskem bojišču, kjer so njih čete prodrle že precej proti jugu in zasedle važni abesinski postojanki Amba-Aradam in Amba-Aladžo, od koder nadaljujejo sedaj ofenzivo proti jezeru Ašangi. Navdušeni zaradi teh zmag so Italijani pričakovali primemo nagrado iz Ženeve, kakor da bi bilo Društvo narodov ustanovljeno zato, da deli nagrade mednarodnim napadalcem ... Poseben odbor strokovnjakov pa je med tem nemoteno zasedal in proučeval učinke morebitne prepovedi izvoza petroleja v Italijo, za kar se je prav tedaj močno zavzemala Anglija. Strokovnjaki so svoje mnenje predložili posebnemu odboru za sankcije (»odboru oseinnajstorice«), ki je bil ustanovljen pri Društvu narodov zato, da določa kazni (sankcije) proti Italiji zaradi njene kršitve ženevskega pakta (pravil Društva narodov), ki so ga dolžne-vse članice Društva narodov spoštovati. In prav temu odboru je prve dni marca hotel angleški zunanji minister Eden predlagati kot nadaljnjo kazen proti Italiji — prepoved izvoza petroleja. ULTIMATUM DRUŠTVA NARODOV Do tega pa ni prišlo, ker je francoski zunanji minister Flandin predlagal, naj bi se prej še enkrat pozvalo obe vojskujoči se državi, da ustavita sovražnosti in pričneta mirovna pogajanja. To je tudi obveljalo in Društvo narodov je v tem smislu poslalo 3. marca t. 1. poziv Italiji in Abesiniji s prošnjo, da pošljeta svoje odgovore najkasneje do 10. marca t. 1., ko naj bi se spet sestal odbor osemnajstorice, da jih prouči. Al.-esinija je takoj pristala na ta poziv. Italija je najprej oklevala, končno je ponudbo sprejela, a sovražnosti v Afriki ni ustavila, ker . . . POLOŽAJ SE JE SPREMENIL . . . ker je med tem Hitlerjev nastop zmešal štrene in je abesinska afera stopila nekoliko v ozadje. Ko se je nemškemu kancelarju zdelo, da je položaj najbolj zapleten, je nenadoma po segel vmes in na mah spremenil sliko Evrope. V nekaj urah je sklical nemški državni zbor (rajhstag) in pred zbranimi poslanci svečano proglasil, da njega lokarnski sporazum o varstvu mej z dne 16. oktobra 1925. ne veže več in je zato svojini četam naročil, naj se tisti trenutek zasedejo obmejno ozemlje v Porenju, kjer Nemčija po določbah versajskega miru in lokarnske pogodbe ni smela imeti ne vojaštva, ne graditi vojaških utrdit. PRED ENAJSTIMI LETI .. . Takozvani lokarnski sporazum so z jamstvom Italije in Anglije podpisale Nemčija, Francija in Belgija, da ti medsebojno svečano jamčijo nedotakljivost svojih meja in s tem še enkrat svečano potrdijo določbe versajskega miru z dne 28. junija 1919. Sporazum določa med drugim, da ga nobena izmed držav - podpisnic ne sme svojevoljno niti prekršiti niti odpovedati, ker je za odpoved pristojen samo svet Društva narodov na podlagi predhodnega sporazuma vseh petih lokarnskih ril. HITLER PRIZNA IN NE PRIZNA ... Dasi je lokumski sporazum v imenu Nemčije podpisal še pokojni Stresemann, ga je Hitler doslej spoštoval in je še lansko leto v svojem govoru pred rajhstagom dne 21. maja dejal, da lokarnski sporazum priznava že zato, ker ni bil Nemčiji »vsiljen«, kakor je to trdil o versajskem miru. Dne 7. marca 1.1. pa je odpovedal tudi ta prostovoljni sporazum in s tem močno omajal zaupanje vseh narodov v dobro voljo Nemčije. Ponudil je sicer sose- dom na zapariu in vzhodu nove pogodbe — in to kar za dobo 25 let —, toda 'kdo naj mu zdaj sploh še verjame, če pa tako svojevoljno odpoveduje pogodbo, ki jo je sani že priznal. Tako pravijo vsi prizadeti: Francozi, Belgijci in drugi. PRETECI OBLAKI... Nad Renoin so se zgostili preteči oblaki, ki ne obetajo nič dobrega. Francija noče slikati o novih pogodbah s Hitlerjem, dokler ta sam ne popravi storjene krivice in omili svoje dejanje. Na francosko in belgijsko pobudo so se najprej v Parizu, potem pa v Londonu sešli predstavniki lokarnskih držav (brez Nemčije), da prouče položaj, 'ki je nastal z nemško kršitvijo. Istočasno pa se je sestal tudi svet Društva narodov, da določi mere, ki bi jih bilo treba pod\zeti. Toda — kakšne mere? VEČ JE POTI, KATERA BO PRAVA? Poti je več, a gladka ni nobena. Le poglejmo! Francija n. pr. lahko zahteva takojšnjo pomoč vseh držav - podpisnic lokamskega sporazuma za vojaški nastop proti Nemčiji, ker ji to pravico dajejo tako določbe lokamske kakor tudi določba versajske pogodbe. To bi pa ne pomenilo samo vojne ob Renu, marveč tudi drugod. Temu pa se vse države skušajo vsaj tolik« časa izogniti, dokler ne bodo vojaško dobro pripravljene . . . Francija tudi lahko zahteva gospodarske, finančne in druge sankcije proti Nemčiji, na podoben način, kakor je to proti Italiji storila Anglija s sodelovanjem vseh drugih držav -članic Društva narodov. Toda sankcijam proti Nemčiji nasprotuje zdaj Anglija, ki se bolj ogreva za neposredna pogajanja s Hitlerjem na podlagi stavljenih ponudb. froncozom bi v sedanjem položaju Hitler ustregel samo z odpoklicom svojih čet iz Porenja. Toda kaj takega bi njegov prestiž ne prenesel, saj smo videli, da se tudi Mussolini v Afriki ni hotel umakniti. Francija nadalje lahko zahteva obsodbo Nemčije po vzgledu obsodbe z dne 17. aprila 1. 1. Ta možnost se z ozirom na Hitlerjevo nepopustljivost zdi še najbolj verjetna. In končno lahko Francija zahteva od ostalih sil - podpisnic lokamskega sporazuma nov lokamski sporazum brez Nemčije, kar bi dejansko pomenilo vojaško zvezo teh držav proti Nemčiji in — spet novo vojno . . . Položaj je torej, kakor vidimo, močno zapleten in danes še ne moremo dati odgovora na vsa ta vprašanja, ki so se pojavila po Hitlerjevem nastopu z dne 7. marca t. 1. TRETJI, KI SE SMEJE ... Vse te zmede v Evropi pa med tem pridno izkorišča Japonec, ki se je na račun našega »miru« že prav mastno zredil na Kitajskem, kjer požira pokrajino za pokrajino in se tako čedalje bolj bliža rušiti posesti. Tam grozi nov požar, ki bo tudi za Evropo usodnega pomena. Tako vidimo, da ni na tem našem ubogem svetu nikjer miru in da se ljudje še vedno radi koljemo med seboj . .. Dr. B. V. 68 Za čast, veljavo, moč vasi naj delo naše nam zori------------------------- IZ „ZVEZE KMETSKIH FANTOV IN DEKLET" V zadnji številki »Grude« radi pomanjkanji. prostora nismo mogli priobčiti vsega organizacijskega gradiva in ga zato danes prinašamo malo obširneje. Dne 23. februarja se je vršila v Celju II. seja Glavnega odbora Zveze kmetskih fantov in deklet, ki je sklepala o vseh važnih tekočih vprašanjih organizacije. Sklepi te seje so v glavnem sledeči: Ker še ni izgotovljen načrt za dekliške pododborove tečaje, se sklene, da se za te tečaje uporabi načrt za fantovske pododborove tečaje s potrebnimi spremembami. — Delo v spomladansko-letni sezoni se nadaljuje, posebno pozornost pa je posvetiti neizvršenim sklepom sej glavnega odbora in navodilom, ki jih je dajala Zveza z okrožnicami. — Pripravili je načrte za pododborove dvodnevne govorniške, dopisniške, dramatske in tečaje za vodstvo knjižnic ter bo prihodnja seja te načrte obravnavala ter pripravila za izvedbo. -— Po pododboro-vih funkcijonarjih se naj izvede revizija vseh društev. — Opozoriti je društva, da izvršijo občne zbore v roku. ki ga predpisujejo pravila, ker v nasprotnem imajo oblasti pravico razpustiti tako društvo kot »nedelujoče«. — Zveza izda (»krožnico v smislu navodil te seje o delu v/prihodnjih mesecih. — Za tekme v kmetskem delu moramo že sedaj vse pripraviti, posebno pa je treba že sedaj določiti datume. — Pravilniki za tekme koscev se popravijo v smislu navodil te seje in jih Zveza založi. — Pravilniki za lekme žanjic ostanejo dosedanji. — Pred vsako tekmo se naj izvede častna zaveza vseh tekmovalcev (tekmovalk), da hočejo pošteno tekmovati m da se bodo brezpogojno in brez ugovorov podredili ocenitvi komisije. Sprejeti so bili še drugi sklepi, ki jih bo Zveza društvom sporočila z okrožnico, oz. ki jih bodo sporočili funkcijonarji pododborov na licu mesta ob priliki revizije društev. Že v zadnji številki pa smo objavili na tej seji sprejeto resolucijo. Glavni odbor Zveze je temeljito razpravljal o vseh stvareh, ki se tičejo našega ^e boljšega napredka. Ker bo predsednik Zveze tov. Kronovšek dalj časa odsoten, se je sklenilo, da ga nadomestuje član glavnega odbora in prvi podpredsednik Zveze tov. Tine Horvatič, Zvezino pisarno pa bo vodil tajnik tov. Stane Skrabar. ★ Predsednik Zveze, tov. Ivan Kronovšek je za daljšo dobo odpotoval na študijsko potovanje v Nemčijo, kjer mu je omogofen vpogled v ikmetsko-stanovske, kulturne, mladinske in gospodarske organizacije. Po vsej priliki se bo vrnil šele čez pol leta. Vsem čitateljem »Grude«, tovarišem in tovarišicam kmetsko-mladinskega pokreta pošilja tople pozdrave, mi pa mu tudi želimo srečno bivanje in mnoigo uspeha, zlasti pa, da si nabere v tujini čim več izkustev, ki jih bo pozneje koristno uporabil v daljnji organizaciji slovenske kmetske mladine. ★ Zvezina pisarna posluje začasno dnevno od 8. — 12. ure dopoldne in od 2. — 4. ure popoldne. Tajnik I. ima poslovne ure v pisarni od 2. — 4. ure popoldne, tajnik II. pa od 11. — 12. ure dopoldne. DELO PODODBOROV ZVEZE TEČAII Zima je za nami in s tem glavni čas za naše prosvetno delo, ki je bilo tudi v tej poslovni dobi dokaj uspešno. Z veseljem moramo ugotoviti, da se je delovanje organizacije preneslo na pododbore in društva, ki kažejo v povezanosti z Zvezo tudi v tem pogledu potrebno osamosvojitev v delu. Glavno delo je gotovo bilo prireditev in brezhibna izvedba pododborovih tečajev, iz katerih prihajajo naši najboljši organizato-rični delavci in delavke. Tečaji so se vršili po sklepu seje glavnega odbora po sledečem redu: V Konjicah: 8., 9. in 10. decembra 1935: 69 v Ptuju: 15., 16. in 17. decembra 1935; v Celin : 2., 3. in 4. januarja 1936; v Velikem Obrežu pri Dobovi (Krški pododbor): 5., 6. in 7. januarja; v Grahovem (Logaški pododbor): 11., 12. in 13. januarja in v Ljubljani: 20., 21. in 22. januarja 1936. Razen teh fantovskih tečajev -sla imela dva pododbora še celo dekliška tečaja in sicer: V Celju: 27., 28. in 29. decembra 1935 i|i Ptuju: 15., 16. in 17. marca 1936. Tečaji so se izvedli po v naprej dobro zamišljenih in zasnovanih načrtih. Vsi tečaji so bili trodnevni, predavalo se je po 8 ur na dan, po predavanjih so se vršile različne, predvsem društvene debate, po končanih tečajih pa so se tovariši oz. tovarišice po prijetnih poslovilnih razšli zopet na svoje domove. Tečaji so bili povsod zelo dobro obis-'knni in so potekali v najlepši disciplini. Po učnih načrtih so bila predavanja izbrana zelo pestro; sodelovali so odlični predavatelji, društveni delavci in kmetijski strokovnjaki. Udeleženci so si tudi ogledali lokalne zanimivosti, kulturne in gospodarske ustanove, predvsem take, ki so v najožji povezanosti z umnim kmetskim gospodarstvom. Skoro vse tečaje je posetil kot predavatelj in delegat Zveze njen predsednik tov. Ivan Kronovšek, dokler mu bolezen ni onemogočila liadaljne-ga vztrajnega sodelovanja. Zopet se je razšlo po deželi na stotine za-\cdnih kmetskih fantov in deklet, ki so na teli tečajih pridobili še vse potreibno znanje, izkustva in vzpodbude za uspešno prosve;no, gospodarsko in organizatorno delo, da bodo z ostalimi tovariši in tovarišicami gradili boljšo in pravičnejšo bodočnost slovenskemu kmetu! DELO NAŠIH DRUŠTEV OBČNI ZBORI NAŠIH DRUŠTEV 26. januarja: Konjice, preds. tov. Bezenšek, ppreds. tov. Gabrovec. — Zreče: preds. tov. Rudolf Gabrovec, ppreds. tov. Šušteršič, tuj. Ferdo Brglez. 2. februarja: Hajdina pri Ptuju: preds. Alojzij Neubauer, ppreds: Jurij Cestnik, taj. Jakob Gojkovič, blag. Alojzij Fridl. — Prekopa: preds. Mirko Cizelj, ppreds. Niko Piki, taj. Stanko Cizelj, blag. Fani Karnič-liik. 9. februarja: Tepanje: preds. Rebernak, ppreds. Cesarko. — Škrilj-Golo: preds. Jože Lenič, ppreds. Kristina Šteblaj, taj. Jože Golob, blag. Franc Jamnik. — Iška vas: (poročila nismo prejeli). 23. februarja: Mirna peč: preds. Jože Šali, ppreds. Anton Rupena, taj. Josip Udovič, blag. Martin Dular. — Donačka gora: (poročila nismo prejeli). — Bloke: preds. I1 ranice Gornik, ppreds. Ivan Korošec, blag. Marica Kotnik, blag. Ivan Škrabec. 1. marca: Grahovo: preds. Jože Levar, ppreds. Andrej Šega, taj. Alojz Ule, blag. Andrej Turšič. — Dobrunje: preds. Anton Keržin, ppreds. Anton Svetek, taj. Alojzij Miklavec, blag. Lenčka Svetek. — Dravlje: preds. Alojz kunovur, preds. Jože Košemnu, taj. Franc Čarman, blag. Angelca Breceljnik. - - Braslovče: (poročila nismo prejeli). — Loče pri Poljčanah: preds. Franc Rezar, ppreds. Anton Pulko, taj. Regina Leskovar, blag. Franc Rezar. 8. marca: Sv. Bolfenk pri Središču: preds. Joško Tomažič, ppreds. Franc Puklavec, taj. Ivan Štampar, blag. Matija Čurin. — Hum pri Ormožu: preds. Anton Otorepec, ppreds. Ivanuša Vinc, taj. Anton Kirič, blag. Morija Munda. — Št. Vid nad Ljubljano: preds. Kan Arhar, ostali odbor je ostal neizpreme-njjrn. — Šmartno ob Savi: preds. Janez Zajc, ppreds. Matija Jožek, taj. Ivan Dovč, blag. Alojz Bolta. 15. marca: Voglje: preds. Franc Molj, taj. Junko Oselj. — Braslovče: (poročila nismo prejeli). — Sv. Pavel pri Preboldu: preds. Aleksander Turnšek, ppreds. Jože Rogi, taj. Jože Kač, blag. Karl Marinc. 16. marca: Sela Gaberje: preds. hrane Štrbule, ppreds.: Franc Cetin, taj. Ivanka Ferenčak. 19. marca: Sv. Lovrenc v Slov. goricah.— Nova cerkev: ustanovni sestanek, na katerem je bil izvoljen sledeči pripravljalni odbor: preds. Oto Sainee, ppreds: Slavka Goričan, taj Josip Čander, blag. Kristina Klinc. 22. marca: Vel Lipljene: preds. Franc Kraljič, ppreds. Jože Virant, taj. Mici Šmuc, l.lag. Alojz Šmuc. — Gameljne: preds. Slavko Smole. — Vel. Osolnik, Teharje, Podgrad; od teh društev nismo dobili poročil. 25. marca: Frankolovo, Družmirje, Birrna vas; poročil nismo prejeli. 70 29. marca: Št. Jurij ob j. žel.: poročila nismo prejeli. — Dvor: preds. Frane Mirtič, ppreds. Marija Repar. — Veliki Obrež: poročila nismo prejeli. — Sv. Urban pri i*iu-ju: poročila nismo prejeli. — Sv. Jurij ob Taboru: preds. Ivan Ocvirk, blag. Tonče Apat (odtali odbor neizpremenjen). — Vojnik: preds. Ivan Kuhar, ppreds. Franc Rav-nak, taj. Robert Kovačič, blag. Franc Špes. - Sv. Planina: preds. Franc Bokal, ppre le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8. — lil.1/, ure. PODRUŽNICI: Kamnik — Maribor Stanje vlog: Din 35,000.000*- Rezerve: Din 1,500.000'- KMETSKI HRAHIUII InToŠbJIUII OOH