LETO X 11 L, ŠTEV. 109
Ljubljana, petek 9. maja 1952
italijanski volilni zakon odločilno podpira iredentiste
Prva volilna zborovanja gibanj za neodvisnost Trsta — V volilne sezname vpisanih več deset tisoč tujcev — Tambronijeve izjave o italijansko -jugoslovanskih odnosih — De Marsa-nich se poteguje za korporativizem
Volilna kampanja v Trstu je v polnem teku. Hiše so prelepljene z volilnimi lepaki tako, da je do prvega nadstropja težko najti še kak prazen prostor. Iredentiste tudi tokrat — kakor že ob prvih volitvah leta 1949 — obilno zalagajo s tiskanim volilnim materialom iz Rima, kar je razvidno tudi iz letakov, na katerih so podpisane rimske tiskarne. Iz Rima jim poleg propagandnega materiala pošiljajo tudi govornike, od katerih so mnogi visoki funkcionarji italijanske vlade.
Kljub ogromni propagandi in neprestanemu vabljenju z zvočniki pa so iredentistična predvolilna zborovanja bolj slabo obiskana. Največ poslušalcev — predvsem golobradih mladeničev in histeričnih žensk — prihaja na zborovanja neofašističnega gibanja MSI. Ta zborovanja so vedno le v središču mesta. Tržačani se čudijo, kako more anglo-ameriška vojaška uprava dovoljevati zborovanja, na katerih se odkrito poveličuje fašizem in vzklika Mussoliniju. Tržaški neofašistični voditelj Colognatti je v predvolilnem govoru po tržaškem radiu celo izjavil, da so pristaši MSI ponosni na fašistično preteklost. Na javnih neofašističnih zborovanjih govorniki in poslušalci groze Slovencem s smrtjo, vzklikajo nekdanjim fašističnim zmagam v Albaniji, Dalmaciji in Afriki ter pozdravljajo s fašističnim pozdravom. Poveličevanje italijanske vojske in njenih junaštev v drugi svetovni vojni ter napadi na Jugoslavijo, so najpogostejša snov govorov neofašističnih prvakov. Rimski neofašistični prvak Massi je na nekem takem zborovanju izjavil, da bo italijansko socialno gibanje, če bo prišlo na oblast, takoj rešilo vprašanje Trsta, Istre in Dalmacije.
V bistvu se tudi vsebina govorov voditeljev drugih iredentističnih strank ne razlikuje mnogo od fašističnih, predvsem v podpiranju italijanskih imperialističnih teženj in v napadih proti Jugoslaviji, katere spremlja vse bolj bučno rožljanje z orožjem. Pomočnik italijanskega obrambnega ministra Barest je velik del svojega govora posvetil poveličevanju italijanske vojske in je med drugim dejal, »da so bila dela italijanske vojske v drugi svetovni vojni hrabrejša od onih v prvi.« Funkcionar zloglasnega istrskega CLN republikanec Rovatti pa je na predvolilnem zborovanju izjavil: »Trst predstavlja samo uvod v zahteve po Istri, Dalmaciji in drugih italijanskih krajih.« Slično je izjavljal včeraj tudi neofašistični voditelj De Marsanich, le da je točneje označil še »druge italijanske kraje«.
Kakor iredentistom, prihajajo tudi kominformovcem na pomoč govorniki iz Italije, predvsem razni kominformovski italijanski župani. V govorih se skrbno ogibajo pojasniti svoje stališče do rešitve tržaškega vprašanja, ker so izjave raznih odgovornih italijanskih kominformovskih voditeljev popolnoma onemogočile nadaljnje Vidalijevo taktiziranje z »borbo za izvajanje mirovne pogodbe«.
ložaj, v katerem bi se znašli Tržačani, če bi bilo Tržaško ozemlje priključeno Italiji. Govoril je o naporih iredente, da bi prišla na oblast v občinskem svetu in spričo tega izjavil, da italijanski volilni zakon v Trstu neposredno in odločno podpira italijanske iredentiste. Govornik se je dotaknil nepravilnosti pri sestavljanju volilnih seznamov, v katere je vpisanih več deset tisoč tujcev ter pripomnil, da je že prispela iz Argentine večja skupina Italijanov, ki se bodo udeležili volitev v Trstu. »Pričakujejo — je dejal nadalje Stocca, da se bodo številni Italijani, ki niso bili nikdar vpisani v tržaške volilne sezname, vrnili iz Afrike, Azije in Avstralije, da bi glasovali na dan volitev.«
Na predvolilnem zborovanju Fronte za neodvisnost je govoril pred približno 1000 poslušalci kandidat Fronte Tolloy o gospodarskem izkoriščanju Trsta po Italiji ter zahteval, naj do-dele v novih stanovanjskih poslopjih v Trstu stanovanja tistim Tržačanom, ki jih še nimajo, nikakor pa ne beguncem, vohunom in tujcem, ki so prišli iz Italije iz političnih razlogov.
Na zborovanjih monarhistov, demokristjanov, vidalijevcev in fašističnega italijanskega socialnega gibanja so govorili funkcionarji teh strank iz Italije. Zborovanje iredentistov je začel pomočnik ministra italijanske trgovske mornarice Tambroni. Tambroni je
Trst, 8. maja (Tanjug); Tržaške politične stranke so imele včeraj v mestu in okolici vrsto zborovanj. Slovensko-italijanska Ljudska fronta Je imela tri uspela zborovanja v slovenskih vaseh Sv. Križu, Kontovelju ter v tržaškem predmestju Sv. Alojzy. Slovenska ljudska skupnost je imela predvolilna zborovanja v dveh slovenskih vaseh. Zborovanj se je udeležilo številno prebivalstvo.
Trst, 8. maja. Včeraj je bilo prvo volilno zborovanje Ljudske fronte v severovzhodnem delu mesta pri Sv. Alojziju, ki so ga vidalijevci proglasili za svojo trdnjavo. Kljub tej vidali-Jevski trditvi se je zborovanja Ljudske fronte udeležilo okrog 1000 ljudi. Kominformovci. ki so sklenili, da bodo zborovanje razbili, so se iz mesta pripeljali z avtobusom ter so skupno z nekaterimi iredentisti žvižgali in kričali, vendar pa niso uspeli preglasiti predstavnika fronte Bortola Petronla, ki je v svojem govoru razkrinkal ko-minformovsko izdajstvo ter pozval delavce — ki so se v velikem številu udeležili zborovanja — naj zapuste ko-minformovce in se vrnejo na pot razredne borbe delavskega razreda. Med slovenskim govorom Boštjana Žagarja so kominformovci skupno z iredentisti zmerjali Slovence s »ščavi«, in vzklikali Italiji.
Tudi v Sv. Križu pri Trstu, kjer so imeli prav tako kominformovci v preteklih letih precej močan položaj, se Je na zborovanju Ljudske fronte zbralo veliko število vaščanov, ki so z navdušenjem sledili govorom predsednikov Ljudske fronte dr. Dekleve in Laurentija. Skupina okrog 30 komin-formovcev in nekaj desetin otrok s piščalkami je skušala razbiti zborovanje, kar pa ji ni uspelo.
Na Kontovelu pri Trstu sta na zborovanju Ljudske fronte govorila Anton Ukmar in Stanko Bole. Ukmar je v svojem govoru odgovoril na stališče tržaških socialnih demokratov, ki se potegujejo za plebiscit. Dejal Je, da bi bil plebiscit mogoč le, če bi se ga lahko udeležili vsi padli borci, če bi se ga lahko udeležili vsi tisti, ki so morali pred fašizmom zbežati iz Trsta ln če bi bila vzeta možnost glasovanja vsem, ki so se v času fašističnega režima priselili na Tržaško ozemlje.
V Velikem Fepnu je na zborovanju Liste slovenske skupnosti govoril predsednik Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje Branko Babič. Poudaril je protislovensko stališče demo-krščanske stranke in izjavil, da je sovražno stališče demokristjanov do Slovencev dokazano z dejanji v gori-ški pokrajini in ostalih slovenskih pokrajinah pod italijansko oblastjo.
Predvolilno kampanjo neodvisnega tržaškega bloka je začel sinoči dr. Mario Stocca, ki je na zborovanju govoril o nesmiselnih priporočilih tristranske deklaracije in predočil po-
Svetovni kongres novinarjev
Bruselj, 8. maja (Reuter). Svetovni kongres novinarjev, ki se je začel v ponedeljek v Bruslju, je sprejel ustavo mednarodne federacije novinarjev. Ta federacija vstopi jutri v mednarodne •»ljenje, ko bo izvoljeno predsedstvo ig določen sedež organizacije. Raču «**>• d» bodo novinarji za sedež svo-JB mednarodne federacije izbrali Bru
splošne fraze o boju KP Italije proti reakcionarnim političnim strankam v Italiji.
Hkrati s kominformističnimi zborovanji je bilo na bližnjem trgu v središču mesta tudi fašistično zborovanje, na katerem je govoril vodja italijanskega socialnega gibanja De Marsanich. Pred več tisoč tržaškimi neofaši sti je odkrito govoril o nujnosti ita lijanskega ekspanzionizma ne le proti Jugoslaviji, marveč tudi proti Sredozemlju in Afriki. De Marsanich je grajal De Gasperijevo notranjo in zunanjo politiko, pri čemer je dejal, da je edina pot, ki jo mora Italija ubrati — odprava parlamentarizma in uvedba »integralnega sistema na temelju korporativizma«.
Po njegovih besedah je priključitev Trsta Italiji »uvodna« stopnja« v italijanskih težnjah, kateri bodo sledile zahteve po Istri, Reki, Pulju, Zadru itd, ter zahteve po Sredozemlju in Afriki, katerih uresničitev preprečuje britanski imperializem, ne glede na to, ali so na krmilu laburisti ali konservativci.
Trst, 8. maja. Ker tudi v teku noči mestno električno podjetje Acegat ni poskrbelo za povrnitev volilnih znakov Slcvensko-italijanske ljudske fronte na kandelabre, s katerih so jih včeraj protizakonito odstranili, so danes člani Ljudske fronte sami namestili nove znake vzdolž vse ulice Carducci.
V okviru radijske volilne propagande sta danes govorila v radiju Trst II. za Listo Slovenske skupnosti za občino Repentabor kandidat Alojz Škabar, za Listo slovenske skupnosti za občino Zgonik pa kandidat Vladimir Obad. V radiju Trst I. je govoril tov. Laris Giordano kot kandidat liste Ljudske zveze za neodvisnost z? občino Milje.
Trygve Lie ob dnevu Rdečega križa
Beograd, 8. maja. Ob proslavi 8. ma ja mednarodnega dneva Rdečega križa je generalni sekretar OZN Trygve Lie poslal naslednjo poslanico:
»Danes imamo društva Rdečega križa ali Rdečega polmeseca v 68 državah ki pod splošno zastavo skupno delajo za lajšanje človeškega trpljenj^, ne ozirajoč se na politična, etična ali verska načela. Združeni narodi izražajo spoštovanje tej zastavi in društvom, ki izpolnjujejo svojo človečansko dolžnost ter posebno priznanje blestečim naporom Rdečega križa pri aktivnostih, ki so bistvenega pomena za našo organizacijo.o Nato je Trygve Lie navedel nekaj primerov takega sodelovanja ter dejal na koncu svoje poslanice: »Popolnoma naravno je, da svet vsako leto izrazi priznanje mednarodnemu dnevu Rdečega križa ter s tem opozori na neprecenljivo človečansko delo Rdečega križa ter njegov prispevek k ideji razumevanja med narodi.
Jovanovič obiskal Venizelosa
Atene, 8. maja (Tanjug). Jugoslovanski poslanik v Atenah Ra-doš Jovanovič je obiskal včeraj ministra za zunanje zadeve grške vlade Venizelosa in ostal pri njem v razgovoru eno uro.
Izguba perzijske nalte skoraj nadomeščena
London, 8. maja (AFP). Po sporočilu, ki ga je objavil informativni urad za petrolej v Londonu, so izgube perzijske nafte sedaj skoraj popolnoma nadoknađene v deželah Srednjega vzhoda. V prvem trimesečju t. 1. se je proizvodnja petroleja na Srednjem vzhodu povečala na 23,531.000 ton, v istem razdobju minulega leta pa je znašala
23,825.000	ton. Razen Egipta in Bahreins, kjer je ostala proizvodnja nafte na isti ravni, so vse druge dežele Sred njega vzhoda znatno povečale svojo proizvodnjo.
V predvolilni kampanji je republikanec Rovatti izjavil, da je Trst samo uvod v nadaljnje zahteve.
izjavil, da že samo dejstvo, da so volitve v Trstu hkrati z volitvami v Italiji, dokazuje, da je »Trst del Italije«. Trdil je, da je Italija storila vse, da bi se zboljšali italijansko-jugoslo-vanski odnosi, pri čemer je pripomnil, da »Italija v tem trenutku ne more storiti več«. Na istem kraju je bilo takoj za iredentisti zborovanje ko-minformovcev, na katerem je govoril kominformovski poslanec v italijanskem parlamentu Boldrini. Boldrini ni hotel govoriti o kominformovskem stališču do STO, pač pa se je omejil na
—: Da, da, gospodje, pravi apetit šele pride • • •
Zlonamerno blatenje predstavnika iß2Ä"*de
Sporočilo našega poslaništva v Rimu o obre-kovalni kampanji italijanskega tiska proti našemu vojaškemu atašeju podpolkovniku Rudiju Kodriču
Rim, 8. maja (Tanjug): Rimska časopisa »Momento Sera« in »Tempo« sta pred kratkim objavila v okviru splošne protijugoslovanske gonje izmišljene zlohotne članke o jugoslovanskem vojaškem atašeju v Rimu podpolkovniku Rudiju Kodriču. V teh člankih naj bi bil Kodrič kot sin italijanskih roditeljev iz Gorice dezerter iz italijanske vojske in nesposoben vojaški strokovnjak.
Tiskovni oddelek pri poslaništvu FLRJ v Rimu je spričo tega izdal sporočilo, v katerem pobija te lažnive in zlohotne navedbe. Sporočilo poudarja, da je bil podpolkovnik Rudi Kodrič rojen v Komnu v sežanskem okraju in ne v Gorici, kakor trdita ta dva časopisa, torej v čisto slovenskem kraju, ki je bil med obema svetovnima vojnama pod italijansko za-
S popuščanjem italijanskim zahtevam pomagajo ZDA Sovjetski zvezi
Novi protesti jugoslovanskih izseljencev v ZDA New York, 8. maja (Tanjug): Arne-1 Yorku in okolici so ustanovili pose-
ričani jugoslovanskega rodu so v ZDA organizirali široko akcijo za obrambo koristi slovenskega prebivalstva pred. iredentističnimi zahtevami italijanskih šovinistov. V mnogih mestih ZDA, kjer žive jugoslovanski izseljenci, so bili zadnje dni sestanki, na katerih so zahtevali od ameriške vlade, da se odločno zoperstavi nepravičnim zahtevam Italije. Na sestankih so navzoči poudarili, da to zahtevajo koristi svetovnega miru. Preds. Trumanu, ministru za zunanje zadeve Achesonu in članom kongresa je bilo poslanih sto in sto brzojavk, pisem in resolucij, v katerih jugoslovanski izseljenci protestirajo proti nadaljevanju londonske konference In zahtevajo, da takoj prenehajo z delom. Jugoslovanski izseljenci opozarjajo ameriško vlado, da s popuščanjem italijanskim zahtevam konec koncev polaga Sovjetski zvezi.
Jugoslovanski iSSDOH* * Ifeg
ben odbor, ki vodi akcijo za zaščito Trsta. V odboru so zastopniki največjih organizacij jugoslovanskih izseljencev.
Na mnogih televizijskih postajah ir v kinematografih ZDA so predvajali tednike o demonstracijah v Jugoslaviji in zadnjem govoru maršala Tita v Ljudski skupščini o tržaškem vpra-, šanju.
Štafeta Letalske zveze
Več tisoč meščanov Reke je včeraj spremilo štafeto Letalske zveze Jugoslavije, ki so jo prenesli na letališče na Grobničkem polju, od koder jo bodo z letalom odpeljali najpr j v Zemunik pri Zadru, potem pa čez Sinj, Vis-, Mostar in Sarajevo v Beograd. Štafeta je odšla 1. t. m. s prvega partizanskega letališča Knežice na X03 zari skozi Daruvar, Zagreb, Manko: Celi?, Miganj & Eulj,
sedbo in je bil takoj po vojni vrnjen Jugoslaviji po mirovni pogodbi z Italijo.
V	sporočilu je nadalje poudarjeno, da so podpolkovnika Kodriča prisilno mobilizirale v vojsko italijanske fašistične oblasti skupno z ostalimi slovenskimi fanti tega kraja, četudi še ni dosegel ustrezne starosti za odslužitev vojaškega roka. »Kot zvesti sin slovenskega naroda« — je rečeno nadalje v sporočilu — »je Kodrič izkoristil prvo priložnost ter se pridružil enotam jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske. Podpolkovnik Kodrič je bil odlikovan med osvobodilno vojno kot vojak in vojaški voditelj. Bil je dvakrat ranjen, prvikrat v boju proti italijanskim in drugikrat v boju proti nemškim fašistom. Med vojno je bil poveljnik 30. partizanske divizije VIII. korpusa. Med vojno in po vojni je Kodrič obiskoval ustrezne vojaške šole in dobil potrebne kvalifikacije za svojo dolžnost«.
V	sporočilu je nadalje poudarjeno, da hočejo s temi žalitvami in navajanjem netočnih podatkov o podpolkovniku Kodriču oblatiti pred javnim mnenjem v okviru protijugoslovanske gonje v italijanskem tisku, antifašističnega borca in vrednega -predstavnika jugoslovanske ljudske armade.
Izda'ja za severovzhodno Slovenijd
VALEČ
EOSAMEZNA ŠTEVILKA 6 ßlH
Odgovorna vloga sindikatov pri obravnavanju odpovedi delovnega razmerja
Odkar je z novim gospodarskim sistemom postavljeno načelo, da je za sliužek delavca odvisen ne le od njegovega delovnega uspeha marveč tudi od uspeha vsega kolektiva, se je v podjetjih zaostrila borba za večjo produktivnost dela in zmanjšanje proizvodnih stroškov ter za dviganje delovne discipline in strokovne usposobljenosti. Kolektivi so začeli odkrivati notranje rezerve delovne sile. Tako se je zmanjšala potreba podjetij po novi delovni sili, mnoga podjetja pa so začela odpuščati odvečno delovno silo. Ta proces je nujen in koristen in ga zato ne kaže zavirati, ker vodi k hitrejšemu napredku zlasti pa k večji produktivnosti, kar je temelj, na katerem gradimo pogoje za stalno dviganje življenjskega standarda.
Seveda pa povzroča ta proces tudi trdote in prehodne težave, čeprav pri odpovedi delavcem in uslužbencem ne gre morda za absolutni presežek delovne sile. Številu tistih, ki danes iščejo zaposlitve, stoji nasproti vsaj enako povpraševanje po delovni sili. Število praznih mest je celo večje, vendar to povpraševanje ni mogoče v celoti spraviti v sklad s ponudbo, ker je potreba predvsem po delovni sili z določeno kvalifikacijo ali fizično sposobnostjo, ki je pa nimajo mnogi izmed tistih, ki so začasno brez zaposlitve.
Na področju Slovenije opažamo te težave predvsem v velikih mestih, kakor so Ljubljana in Maribor. Posredovalnica za delo v Ljubljani za območje mesta in okolice, ki je bila ustanovljena po nedavni uredbi o organizaciji posredovanja dela (poleg 18 podobnih posredovalnic v Sloveniji) je obravnavala v aprilu 1847 primerov delovnih ljudi, ki iščejo zaposlit-
ve: od teh je po posredovanju urada dobilo zaposlitev 589 prijavljencev, tako da je ob koncu meseca ostalo brez zaposlitve 1258 delavcev in uslužbencev. Kakor vse kaže, se to število v maju ne bo povečalo (če bo posredovalnica našla zaposlitev vsaj tolik, šnemu številu delavcev, kakor v aprilu), kajti po sprejetih prijavah je bilo na območju posredovalnice 1. maja odpovedano 299 delavcem in uslužbencem.
Temu številu začasno brezposelnih pa stoji na področju posredovalnice nasproti potreba po 1975 delavcih, teko da je število praznih delavskih mest še precej večje. Pri tem pa ni upoštevano povpraševanje po delovni sili, zlasti kvalificirani, iz drugih republik..
Težava pa je v tem, da je med začasno nezaposlenimi ob koncu aprila nad 70°/o ženske delavne sile, medtem ko je povpraševanje skoraj izključno po moški delovni sili. Od celotne potrebe po delovni sili odpade 307 na visoko kvalificirane in kvalificirane delavce (predvsem kovinskih in gradbenih strok, medtem ko v drugih stro. kah ni večjega povpraševanja), ostanek pa odpade na nekvalificirano delovno silo.
Da se tistim začasno brezposelnim, ki nimajo drugih možnosti preživljanja in imajo že določeno delovno dobo, zagotovi najnujnejše materialno zavarovanje, je zvezna vlada prejšnji mesec izdala uredbo o oskrbnini in drugih pravicah delavcem in uslužbencem, ki začasno niso v delovnem razmerju. Po tej uredbi ima posredovalnica za delo v Ljubljani doslej okrog 300 upravičenih prosilcev, ki jim bo v prihodnjih dneh izplačala oskrbnino za apriL
(Nadaljevanje na 2. strani)!
Obnovljena dela na gradbišč u velike termoelektrarne y Šoštanju
Po dveh letih zastoja je gradbišče velike termoelektrarne v Šoštanju znova zaživelo, čeprav se še ni v vsem obsegu razmahnilo. Med najvažnejšimi deli, ki jih bodo letos izvršili, je regulacija Pake v odseku od izliva Ve-lunje do Zapuškovega jezu. Med ostala gradbena dela, ki jih bodo začeli in po večini tudi letos končali, pa spada zgraditev ft metrov široke in z granitnimi kockami tlakovane dovozne
ga doma in železniške postaje do termoelektrarne. Zgradili bodo tudi vse pomožne objekte ter kanalizacijo med njimi/ Dela za zgraditev dveh industrijskih železniških tirov uspešno napredujejo: eden bo peljal do mehanične. delavniče, drugi pa v montažno dvorano delavnice, ki bo imela 10-tonski žerjav. Vzporedno z deli na gradbišču elektrarne bodo letos zgradili še 24 stanovanj za potrebe delavcev elektrarne, v Medlečah pa bodo začeli graditi dva stanovanjska bloka po 12 stanovanj kot nadomestek za hišo Agrarije, ki jo bodo morali podreti. Na glavnem objektu, čigar betonsko skeletno ogrodje je po večini že zgrajeno, zaenkrat ne bodo delali, dokler ne bodo v inozemstvu dokončno naročeni stroji z ostalo opremo.
Termoelektrarna v Šoštanju je med vsemi termoelektrarnami, ki jih gradimo, največja. Imela bo po celotni zgraditvi zmogljivost 120.000 kilovatov. V prvi etapi bodo postavili dva agregata po 30.000 kilovatov, v drugi
etapi pa še dva enaka agregata. Gradnja tako velike elektrarne, ki bo izkoriščala odpadni premog in prah iz velenjskega rudnika, je v tesni zvezi z tovarno glinice in aluminija v Str-nišču, ki bo pri izkoriščanju popolne zmogljivosti potrošila skoraj toliko električne energije, kakor jo je porabila iz električne mreže vsa Slovenija v -letu 1950. Energijo bodo- tej tovarni dajale predvsem dravske hidroelektrarne, v dobi nizke vode na Dravi pa bo morala velik del energije dati šoštanjska elektrarna.. Gradbena dela v Šoštanju so se začela že leta 1947. Pozneje so zastala zaradi odpovedi naročene opreme v inform-birojskih državah, letos pa je ta elektrarna med ključnimi objekti v Sloveniji.
Kakor rečeno bo letos največ dela terjala regulacija Pake. Odločili so se za načrt, po katerem bodo strugo Pake preložili za 12 m proti jugu. Tako bodo dobili prostor za deponijo pre- . moga in za druge objekte, odpadli . bodo tudi dolgi transporti med posameznimi objekti čez mostove. Odločili so se za ta načrt tudi zaradi tega, ker dela ne bodo odvisna od nihanja vodne gladine Pake, kakor v primeru, če bi izvedli regulacijo v sedanji strugi. Razen tega bo mogoče uporabiti moderno mehanizacijo, saj bo profil nove struge lahko skoraj v celoti izkopal buldožer. Pripravljalna dela za regulacijo Pake so že končana in bodo s kopanjm struge začeli prihodnje dni.
F tovarni avtomobilov fe začela obratovati nova leoVUČntCU
Maribor, 8. maja.
Popoldne ob 14.30 je v Tovarni avtomobilov v Mariboru začel obratovati del nove kovačnice, ki je ena izmed največjih v južnovzhodni Evropi. Slovesnega začetka obratovanja so se udeležili predstavniki glavne direkcije kovinske industrije in ljudske oblasti ter 2500 delavcev, ki so z zelenjem in zastavami okrasili prostorno dvorano. O veliki delovni zmagi Tovarne avtomobilov sta govorila predsednik delavskega sveta tov. Valenčič in direktor tovarne tov. Reberšek, ki je čestital delavskemu kolektivu k doseženim uspehom.. Na proslavi sta sodelovala tudi tovarniška godba in moški pevski zbor.
Dvorano kovačnice so zgradili ob koncu lanskega leta. Vsa montažna dela so opravili domači strokovnjaki.
Med drugimi se je najbolj odlikovala montažna skupina strojnega oddelka, ki je brez posebnih tehničnih pripomočkov montirala več deset ton težke sestavne dele. Razen tega je pri-zgraditvi nove kovačnice mnogo pomagal ves kolektiv tovarne. Z obratovanjem prvega dela nove kovačnice, za katero so potrošili več sto milijonov dinarjev, se je povečala zmogljivost tovarne v proizvodnji odkovkov za 500%. V novi kovačnici, ki je opremljena z modernimi stroji in težkimi hidravličnimi stiskalnicami, bodo izdelovali razne odkovke za kamione tipa »Pionir«, za motorna kolesa in za traktorje. Razen tega bodo izdelovali odkovke za druge tovarne v Jugoslaviji. S tem bodo dosegli velik prihranek pri uvozu in pocenitev proizvodnje avtomobilske industrije. i-	M. S.

V ladjedelnici »Uljanik« v Pulja za obalno ploVbo. Ta ladja je dobila BgmolfHr. ladjedelnice v PuJfe
potniško ladjo izmed šestih tipa »Opatija« Vladimiru Naaom. — Ha mU J» Talimo mA
ZDA	brez pridržka odobravajo
predlog generala Ridgtvaga
Washington, 8. maja (UP). ZDA v celoti in brez pridržka odobravajo in podpirajo predlog za sklenitev premirja, ki ga je stavil general Kidgway napadalcem v Koreji, je včeraj izjavil predsednik ZDA Truman predstavnikom tiska. Truman Je poudaril, da tri točke tega predloga predstavljajo celoto in da mo-fajo Kitajci in Severnokorejci spreleti ta predlog kot celoto, če žele premirje.
Truman je včeraj prvikrat govoril pred javnostjo o premirju v Koreji. Poprej je zastopal mnenje, da bi sleherna izjava v Washingtonu utegnila samo zavreti pogajanja.
Uradne ameriške vojaške in diplomatske osebnosti izjavljajo, da je poslednja ponudba generala Rid-gwaya za sklenitev premirja v Koreji dokončna. Zunanji minister Acheson je izjavil, da je ta ponudba pravična in upravičena in da bi jo sprejel vsakdo, ki si v resnici želi mira. Namestnik obrambnega ministra Forest je dejal, da Združeno poveljstvo ne bo sprejelo nikakršnega kompromisa glede vrnitve vojnih ujetnikov.
Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da se britanska vlada povsem strinja z izjavo generala Ridgwaya. V londonskih krogih poudarjajo, da Združeni narodi ne bodo odstopili od načela prostovoljne repatriacije vojnih ujetnikov.
Po objavljenih podatkih se 15.000 ujetih Kitajcev od skupnega števila
20.000	noče vrniti, od 96.000 ujetih Severnokorejcev pa se jih noče vrniti 42.000. Od 16.000 prebivalcev Južne Koreje, ki so med ujetniki, se noče repatriirati 12.000 ljudi.
Britanski zunanji minister Anthony Eden je med včerajšnjo razpravo v Spodnjem domu izjavil, .da se Združeno poveljstvo v Koreji ne bo
Soglasje med ZDA in Anglijo — Acheson pravi, da bi ponudbo sprejel vsakdo, ki si v rettotici želi miru — Pogajanja na mrtvi točki
odreklo svqjim zahtevam za prostovoljno repatriacijo vojnih ujetnikov. Dejal je, da je pravica vojnih ujetnikov, da sami izjavijo, ali hočejo biti repatriirani po sklenitvi premirja, načelno vprašanje, pri katerem vztrajajo Združeni narodi trdno na svojem stališču in zavračajo sleherni sporazum.
Kitajski častnik za zveze v Pan Mun Jomu polkovnik Čang Cun San je sporočil danes članu delegacije Združenega poveljstva polkovniku Kenneyu, da so ameriška letala 4. in 5. maja bombardirala ujetniško taborišče v Cangsongu (Severna Koreja). Zastopnik Združenega poveljstva je izjavil novinarjem, da bo izvedena preiskava.
Radio Pjongjang je poročal, da so letala Združenega poveljstva 7. maja bombardirala 12 krat Pjongjang in okolico. Radio trdi, da so bile med prebivalstvom žrtve ter da je bila povzročena znatna gmotna škoda.
Severna delegacija je danes vnovič odklonila zadnje predloge Zdru-
ženega poveljstva o rešitvi treh spornih vprašanj, ki se nanašajo na nadzorstvo nad graditvijo letališč v Severni Koreji, udeležbo ZSSR v komisiji nevtralnih opazovalcev in repatriacijo ujetnikov. Pogajanja so, kakor je podoba, spet zašla na mrtvo točko, ker obe strani izjavljata, da je nasprotnik tisti, ki mora popustiti. Sel severnokorejske delegacije general Nam n je obtožil Zdru ženo poveljstvo, da namenoma zavlačuje pogajanja o premirju. De legaciji se bosta vnovič sešli jutri.
Washingtonski krogi sodijo, da Ridgwayeva izjava o pogajanjih v Pan Mun Jomu ne pomeni ultimata, zlasti ker Združeno poveljstvo določilo nobenega roka, v katerem naj bi nasprotna stran sprejela splošni sporazum, pa tudi zaradi tega, ker ne grozi z nobenimi represalijami za primer, da bi bili njegovi predlogi odklonjeni. Koli kor je znano, ameriško ministrstvo za obrambo sploh nima namena, da bi sedaj vnovič začelo s sovražnostmi v Koreji, celo niti za primer, da bi bila prekinjena pogajanja.
„Bonnski mir“ z Nemčijo
Bonn, 8. maja. (AFP) Kakor se je zvedelo, se bo imenoval sporazum med Nemčijo in tremi zahodnimi silami verjetno kot celota »bonnski mir«. Izvirnik sporazumov bo hranila bonnska vlada. Posamezni sporazumi bonnske vlade z vsako izmed treh zahodnih sil se bodo imenovali »splošne pogodbe«. Druge dodatne konvencije se bodo imenovale takole:
Delo Svetovoe zdravstvene organizacije bš se znatno zboi šalo, če bi bilo na razpolago več gmotnih sredstev
Govor vodje jugoslovanske delegacije ministra dr. Gregoriča
storila velikanske napore za napre-
Ženeva, 8. maja (Tanjug). V nadaljevanju splošne razprave na zasedanju Svetovne zdravstvene organizacije je spregovoril včeraj vodja jugoslovanske delegacije minister dr. Gregorič. Poudaril je, da je razvidno iz besed generalnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije dr. Cheasolma, da leto 1951 ni bilo leto velikega napredka in tudi ne večjih neuspehov, kar velja po izkušnjah tudi za Jugoslavijo. Narodi se čedalje bolj zavedajo svoje dolžnosti in pravic glede na varstvo svojega zdravja, predvsem pa potrebe za široko mednarodno sodelovanje pri teh vprašanjih. Po statutu Svetovne zdravstvene organizacije je dolžnost razvitih in bogatih držav vsestransko pomagati manj razvitim in siromašnim drža-
vam.
Jugoslavija je hvaležna Svetovni zdravstveni organizaciji za dosedanjo pomoč, — je dejal minister Gregorič — upravičene pa lahko pove, da je tndi sama iz svojih sredstev
dek zdravstva v svoji državi. Vloga Svetovne zdravstvene organizacije in njena pomoč pri napredka zdravstvene zaščite v Jugoslaviji, se je izražala predvsem v znatno večji uporabi pridobitev medicinske znanosti ter izkušenj tujih držav v zdravstveni zaščiti.
Minister Gregorič je opozoril na pomembnost gmotne pomoči, ki mora iti neprenehoma vzporedno s strokovno pomočjo.
Sodim, — je dejal. Gregorič — da bi se delo vseh organov Svetovne zdravstvene organizacije lahko znatno zboljšalo, če bi imela organiza-cija na razpolago ustrezna gmotna sredstva. Šele takrat bi prišla visoka sposobnost strokovnega aparata zdravstvene organizacije do popolnega izraza. Naša delegacija se bo tudi letos zavzemala za povečanje proračuna, saj se bo tako precej povečal ugled te organizacije, pa tudi zanimanje držav članic za njeno delo.
Freosaova britanske vlade
London, 8. maja. Včeraj so preosno-Vali britansko vlado, ker sta ministe) za zdravstvo Harry Crookshank in lord varuh pečata Markiz Salisbury, podala ostavko. Ostala pa sta še nadalje člana vlade, ker je postal Crooks hank lord varuh pečata, Salisburry pa je obdržal svoj drugi resor — ministra za britansko skupnost. Za novega ministra za zdravstvo je bil imenovan konservativni poslanec Mac Leod, mi nister za transport in civilno letalstvo pa je postal dosedanji minister v vladi Lennox Boyd namesto Johna Ma< Loya, ki je včeraj podal ostavko. Za ministra v vladi je bil imenovan tudi
dosedanji podtajnik za zunanjo trgo
vino Hopkinsom
V londonskih političnih krogih sodijo, da je želel Winston Churchill s to rekonstrukcijo vlade, s katero se ni izpremenil ožii kabinet, umiriti nezadovoljneže v konservativnih vrstah, saj je poveril ministrske resorje osebnostim, ki jim zaupa centralni urad konservativne stranke. To velja zlasti za Lennoxa Eoyda, ki je bil dolgo dobo politični prijatelj Chamberlaina, z imenovanjem Mac Leoda, ki je bil komaj 2 leti narodni poslanec, pa je ustreženo težnjam mladih intelektualcev.
»sporazum o pravicah in obveznostih oboroženih sil«, s katerim bo določen pravnj položaj zavezniških čet v Nemčiji«, »sporazum o prenosu pooblastil za oblast«, ki bđ urejeval probleme iz vojne in okupacije, »finančni sporazum«, ki bo določal izkoriščanje nemškega finančnega prispevka, ter »listina arbitražnega sodišča«. S to listino bo ustanovljeno arbitražno sodišče, sestavljeno iz zastopnikov treh zahodnih sil, nevtralcev in Nemčije. Sodišče bo reševalo spor, ki bi nastali v zvezi z razlaganjem sprejetih sporazumov.
Acheson o odgovora na sovjetsko noto
Washington, 8. maja. Ameriški zunanji minister Dean Acheson je izjavil na današnji redni tiskovni konferenci, da je smoter odgovora zahodnih velesil na sovjetsko noto o Nemčiji, o čemer sedaj razpravljajo v Londonu, proučiti resnične naklepe sovjetske vlade glede na Nemčijo. Pripomnil je, da zahodne velesile motijo določene okoliščine, zaradi katerih dvomijo v iskrenost sovjetske vlade. Acheson je pri tem omenil incident s francoskim letalom nad Berlinom, politiko vzhodnonemške vlade, ki venomer poziva Nemce v Zahodni Nemčiji, naj strmoglavijo vlado v Bonnu, ter inten-, zivno gonjo sovjetske propagande, da Združeni narodi dozdevno vodijo bakteriološko vojno v Koreji. Acheson je na koncu dejal, da morajo imeti zahodne velesile vsa ta dejstva pred očmi pri ugotavljanju sovjetskih namenov.
6900 milijonov dolarjev za pomoč tujini
Washington, 7. maja. (UP). Odbor za zunanje zadeve predstavniškega doma je danes končno sprejel zakon o .pomoči tujini v višini 6 milijard 901 milijon 100 tisoč dolarjev. Ta vsota je za skoraj milijardo dolarjev manjša od zneska, ki ga je predsednik ZDA Truman svojčas zahteval od kongresa. Odbor za zunanje zutleve pa je dodal temu zakonu amandman, po katerem lahko vlada ZDA vzame iz lastnega obrambnega programa vsoto do milijarde dolarjev in jo prenese v program pomoči tujimi. Ta naknadni kredit se bo lahko uporabil samo Za neposredno vojaško pomoč.
Zakon morata še odobriti plenum predstavniškega doma in senata, nakar ga bo podpisal predsednik Truman.
j^Zadn je ve§tij
9	London, 8. maja. Zastopniki ZDA, Velike Britanije in Italije, ki se tukaj pogajajo o udeležbi Italije v upravljanju cone STO, se danes niso sestali. Obveščeni krogi trdijo, da je tristranska pogodba glede udeležbe Italije v upravi cone A že sestavljena. Podpisana naj bi bila jutri, objavljena pa v ^soboto dopoldne.
9 London, 8. maja. Avstrijski kancler Figi, ki se mudi na obisku v Londonu, je danes obiskal v buckinghamski palači kraljico Elizabeto, nato pa še predsednika britanske vlade Churchilla in zunanjega ministra Edena. Figi je danes izjavil novinarjem, da ima Avstrija velike težave, ker pogodba o Avstriji po krivdi Sovjetske zveze še do danes ni sklenjena. Ta pogodba Di bila že davno sklenjena če je Sovjetska zveza ne bi nenadoma povezala z vprašanjem Trsta in jasno povedala, da ne želi zapustiti avstrijskega ozemlja. »Samo od Sovjetske zveze je odvisno, če bo Avstrija svobodna«, je izjavil kancler Figi na kosilu, ki ga je priredilo njemu na čast društvo novinarjev v Londonu.
Govoreč o odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo, je kancler Figi izjavil, da se iz leta v leto zboljšu-jejo in da so prebrođena vsa nesoglasja. »Zares lahko izjavim z zadovoljstvom da ni ničesar, kar bi motilo dobre sosedne odnose med našima državama«, je dejal.
Kancler Figi je govoril nato o vprašanju takoimenovanega nemškega premoženja v Avstriji. Poudaril je, da ZSSR izkoriščajo danes 200 avstrijskih podjetij in avstrijska petrolejska polja z izgovorom, da je to vojni plen, ki ga je dobila od Nemčije. Avstrija izgubi zaradi tega 50 milijonov dolarjev na leto.
9 Dunaj, 8. maja. Časopis »Arbeiter Zeitung« priobčuje vest iz Budimpešte, da so pred tedni spet začeli preseljevati prebivalce iz glavnega mesta Madžarske. Po novem načrtu o preseljevanju, mora vsak teden zapustiti Budimpešto več sto oseb in se preseliti v notranjost države. Za razliko od lani dobe sedaj prisilno deportirane osebe vendarle nekaj dni časa, da urede svoje zasebne stvari. Novi načrt o preselitvi obsega vse osebe, za katere oblasti sumijo, da se ne strinjajo z današnjo politiko madžarskih oblastnikov. Lani je bilo iz Budimpešte preseljenih 45.000 »politično nezanesljivih« oseb.
Odgovorna vloga sindikatov pri obravnavanju odpovedi delovnega
razmerja
(Nadaljevanje ■ 1. «trasi)
Začasne težave, ki se pojavljajo glede zaposlitve, bi bile gotovo neprimerno manjše, če bi podjetja pri odpuščanju delovne sile pokazala več zavesti o interesih gospodarstva kot celote in socialistične skupnosti. Mnoga podjetja odpuščajo predvsem žensko delovno silo. Tudi niso redki primeri odpuščanja vojnih invalidov, delavcev in uslužbencev z dolgoletno delovno dobo, mater z otroki in fizično šibkejših delavcev, čeprav imajo podjetja primerna delovna mesta, kjer bi tako delovno silo lahko zaposlila ob primerni produktivnosti dela.
Takih pojavov seveda ni mogoče reševati z administrativnimi ukrepi. Ne. pravilno prakso pri odpuščanju presežkov delovne sile pa je vendar treba preprečiti. Zato je zvezna vlada sredi preteklega meseca izdala ured-bo o postopku pri odpovedi delovnega razmerja, ki daje sindikalnim organi zacijam možnost intervenirati v takih primerih in preprečiti birokratsko reševanje. N namen te uredbe ovirati ukrepe podjetij, da odpusti odvečno delovno silo, marveč je njen namen le ta, utrditi pri podjetjih zavest o interesih skupnosti in upoštevanje socialnih momentov.
Ce hoče državno gospodarsko podjetje oziroma podjetje zadružne in družbene organizacije ali ustanova s samostojnim finansiranejm odpustiti večje število delavcev in uslužbencev (več kakor tri delavce v podjetjih do 100 delavcev in več kakor pet delavcev v večjih podjetjih), potem se mo ra po uredbi poprej o tem sporazumeti s krajevnim oziroma okrajnim sindikalnim svetom, podjetje pa lahko odpusti samo tiste delavce, glede katerih se doseže sporazum. Ce se sindikalni svet v 8 dneh ne poveže s pod jetjem zaradi skupnega odločanja, lahko podjetje da nameravano odpoved. Ce pa se pri skupnem odločanju v treh dneh ne doseže sporazum, mora podjetje predlog za odpoved poslati predsedniku republiškega sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko, ki ga pošlje posebni republiški arbitraži za odločanje o odpovedih.
»Prijateljstvo« nad vse
Dunaj, 7. maja (Tanjug). Rusi dobivajo z naftnih polj v Spodnji Avstriji vsak dan 8,5 tisoč ton surove nafte, kar je za polovico več od povprečne lanske proizvodnje. Letošnja proizvodnja v Zistersdorfu bo znašala nad tri milijone ton.
Uspeh našega filma „Življenje fresk1 na festivalu v Cannesu
Cannes, 8. maja (Tanjug). Ker se je program predvajanja filmov na V. mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu nekoliko spremenil, so sinoči namesto v nedeljo predvajali jugoslovanski kulturno - dokumentarni film »Življenje fresk«. Dvorana, v kateri predvajajo te filme, je bila zaradi zanimivega sporeda polna do zadnjega kotička, tako da so morali organizatorji festivala odpreti novo dvorano v poslopju festivala z istim programom.
Gledalci so z izrednim zanimanjem gledali film »Življenje fresk« (proizvodnja Avala filma) ter ga na koncu pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem. O vrednosti našega filma so se posebno laskavo izrazili filmski delavci in
Tretja tunolovka ie odplula y Tunizijo
Iz splitskega pristanišča j* odplula tunolovka »Vis« na ekspedicijo naših ribičev v Tunizijo. To je tretja ladja državnega ribiškega podjetja »Jadran«, katere posadka bo letos lovila v tuniških vodah. Prvi dve ladji tega podjetja sta odpluli že pred enim mesecem. Naši ribiči so bili v Tunizijo povabljeni od tamošnjih podjetij in bodo ves svoj lovski plen prodali tunizijskim ribiškim podjetjem.
umetniški strokovnjaki, ki poznajo veliko kulturno umetniško vrednost jugoslovanskih srednjeveških fresk.
Evropska armada
Pariz, 8. maja (Tanjug). Z včerajšnjim sestankom je bila končana konferenca strokovnjakov šestih zahodnoevropskih držav za izdelavo osnutka pakta o evropski armadi. Dosežen je bil sporazum o vseh vprašanjih, ki so jih proučevali na tej konferenci Protokol o doseženem sporazumu bo podpisan konec tega tedna.
Izdelani osnutek pakta bodo po podpisu potrdile vlade, ki so sodelovale na pogajanjih — Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Holandska, Belgija in Luksemburg. Strokovnjaki teh držav se niso ukvarjali z vprašanjem, kje naj bi bili sedeži posameznih ustanov evropske armade, n. pr. Svet zunanjih ministrov, skupščina, pravosodno sodišče, kako dolgo bi pakt trajal in tudi ne z določenimi vprašanji v zvezi z glasovanjem o raznih problemih. Ta vprašanja, kakor tudi vprašanje Posarja naj bi proučili zunanji ministri šestih zahodnoevropskih držav, ki bi se sešli okrog 20. maja, ko bodo prizadete vlade potrdile osnutek pakta, ki s« ga izdelali strokovnjaki.
Republiška arbitraža, sestoječa la 1 dveh predstavnikov sindikatov, dveh
predstavnikov republiških gospodarskih združenj in člana republiškega sveta kot predsednika, odloča v končni instanci le o tem, komu se ne srna odpovedati, pri čemer mora upoštevati, da je treba predvsem zaposliti žene na vseh tistih delovnih mestih, kjer je to mogoče, da je treba varovati pravilno razmerje med delavci raznih stopenj kvalifikacije, razmestiti delavce po telesnih sposobnostih in zagotoviti primerno zaposlitev vojaških in delovnih invalidov. Sindikalni svet in republiška arbitraža pa se ne moreta spuščati v presojo števila oseb, za katere je predložena odpoved.
Brez poprejšnjega sporazuma s krajevnim sindikalnim svetom pa se tudi ne sme odpovedati posameznemu delavcu ali uslužbencu, če gre za ženo, vojaškega ali delavnega invalida ali pa za delavca oziroma uslužbenca, ki ima več kakor 10 let delovne dobe. Ce se v takih primerih podjetje in sindikalni svet ne sporazumeta v treh dneh, mora podjetje svoj obrazloženi predlog za odpoved predložiti v odlo-čitev okrajni ali mestni arbitraži za odločanje o odpovedi in v kateri imata po enega zastopnika krajevni sindikalni svet, podjetje ter okrajni oz. mestni ljudski odbor.
Pa tudi vsak drug delavec in uslu^ benec ima pravico pritožiti se v 8 dneh po prejemu odpovedi (razen če mu je odpovedano na podlagi odio6> be arbitraže), in sicer na okrajno oziroma mestno arbitražo. V istem roku lahko prosi za posredova*je sindikalno organizacijo pri podjetju. Arbitraža mora o taki odpovedi odločiti pred potekom odpovednega roka, sicer velja, da je pritožbi ugodeno. Ne more pa razveljaviti odpovedi, če se ugotovi, da je bilo odpovedano nekomu, ki se je z nevestnim delom, neopravL čenimi izostanki ali na drug način pregrešil zoper delovno disciplino oziroma je bil zaradi nepravilnega odnosa do družbenega premoženja in drugih nepravilnosti škodljiv za koristi kolektiva oziroma podjetja. Ce podjetje odpove delavcu ali uslužbencu v nasprotju s postopkom po tej uredbi ali z odločbo arbitraže, tedaj razveljavi inšpekcija dela tako odpoved, direktor in odgovorna oseba pa 6e kaznujeta z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev.
Kakor vidimo iz določb te uredbe, so dobile sindikalne organizacije v zvezi ž odpusti zelo važno in odgovorno nalogo. Krajevni sindikalni sveti so se že resno lotili te naloge in tudi arbitraže bodo v kratkem začele poslovati. Krajevni sindikalni svet v Ljubljani dobiva dnevno pritožbe iz vrst delavcev in uslužbencev, ki kažejo, da se mnoga podjetja ne drže novih predpisov in da dajejo odpovedi brez poprejšnjega sporazuma s krajevnim sindikalnim svetom ali pa ga šele naknadno obveščajo o tem, kar nasprotuje predpisom te uredbe. Take odpovedi bo morata inšpekcija dela razveljaviti. V mnogih primerih odpuščajo podjetja ljudi zaradi disciplinskih prestopkov, nevestnega dela ali nepravilnega odnosa do delovnga kolektiva, kar se vleče že leta, pa vendar ti prekrški niso bili disciplinsko obravnavani niti pred tovariškim sodiščem v podjetju. Prav tako se v mnogih primerih vprašanje odpustov ne obravnava pred kolektivom marveč v ozkem krogu. Pogosti so tudi odpusti ljudi z dolgoletno delovno dobo in takih, ki imajo le nekaj let do starostne dobe za upokojitev, odpusti žena z otroki, invalidov itd., pri čemer podjetja ne upoštevajo socialnih momentov. Pokazalo se je tudi, da obravnavajo nekatera podjetja vprašanje rentabilnosti enostransko in pretirano iščejo skrite rezerve zgolj v delovni sili, čeprav imajo na drugih področjih še mnogo večje možnosti prihrankov. Vsi ti primeri iz prakse le potrjujejo, da je postopek, kakršnega predpisuje uredba, zares potreben ne le iz socialnih ozirov do vsakega posameznika marveč enako tudi v interesu naše socialistične skupnosti, ki ne dopušča, da bi se vprašanje odpustov obravnavalo zgolj s stališča delovnega kolektiva ter brez upoštevanja načel, na katerih gradimo socialistično skupnost.	(fs)
C K L LT t R K ) B A ž (; I t I) >	)
Amater m jazz
Morda b0 kdo ocenil, da je predrznost, če bi rad kot amater, to je »po slovensko tisti, kdor se bav; s čim le iz ljubezni in v zabavo«, napisal nekaj besed o jazzu, in to celo potem, ko je Bojan Adamič dokončno obračunal z vsemi takšnimi nepoklicanimi in nekvalificiranimi vmešavanji amaterjev v prizadevanja za ustvarjanje popevk, »ki bi ustrezale glasbenim potrebam našega delovnega človeka in ki bi pomagale pri vzgoji tistega dela občinstva, ki b; mogoče sicer nikdar ne zašel v koncertno dvorano.« Ker na posebno žalost Bojana Adamiča dr. Fran Bradač »v svojem slovarju tujk ne pove, v čigavo nabavo, ali iz ljubezni do česa se amater s čim peča«, bi rad že takoj, v opravičilo, povedal, da se z jazzom ne pečam niti v zabavo nekaj sto udeležencev ankete Radia Ljubljane, ki so za jazz, in prav tako ne iz ljubezni do honorarja. Pr; tem bi namreč po mojem skromnem mnenju bil konec amaterstva in bi se pričel profesionalizem, jaz bi pa vkljub vsemu, čeprav kot tak po Adamičevi presoji nisem povsem enakopraven v izražanju svojih osebnih mnenj, da, vkljub vsemu rad ostal amater.
Povser i razumljivo je, da se kot amater ne bom spuščal y vprašanje, kakšna je sorodnost med raznimi sambami in mambami in sjihovo po-kvečenostjo pa med vedrim šumađin-skim kolom, kot to sluti Bojan Ada mič. Ne mislim se poglabljati v vprašanje, ali 90 ali niso slovenski glasbeniki posvetili dovolj pažnje ustvar-'
janju domače lahke glasbe. Prepričan sem, da prav tako ni naloga amaterja, da razmišlja o tem, kakšna naj bi dejansko tila naša domača plesna glasba. O vsem tem naj govore tisti, ki niso amaterji, c tem, kaj ni, kaj naj bi bilo in kaj morda bo. Pravica, pa morda tudi dolžnost amaterja pa je, da razmišlja in pove svoje mnenje o tem, kar je, kar vidi, oziroma sliši, in samo 0 tem bi rad govoril.
Samo o dejstvih. O dejstvu, da obstoja profesionalni Zabavni orkester Radia Ljubljane. O dejstvu, da lahko v Radiu Ljubljana slišimo po receptu ameriške izdaje .Ane Karenine v skrajšani, prirejeni izdaji na primer Rimskega-Korzakova y jazzovski ri-redbi in izvedbi (za interno uporabo celo internacionalo v izvedbi Zabavnega orkestra). O dejstvu, da obstoja v programih Radia Ljubljane v neki meri takšna »umetniška« dejavnost na področju plesne glasbe, ki jo Boris Urbančič ocenjuje kot pornografsko, podivjano, barbarsko, (Mislim, da bi tudi ostrejše besede ne napravile take vrste umetnosti nobeng krivice). In o dejstvu, da obstojajo nazori, da je takšno početje celo'progresivno, za socialistično mladino najprimernejše. (To sklepam namreč iz Adamičeve trditve o namigovanjih, da so za socialistično mladino najprimernejši stari fevdalni sfoi — ygfr ietno Straussov valček — in ne glasba, kakršno servira zabavni /orkester.)
V sporu okrog teh dejstev pa na-
stopa še eno, ugotovitev ankete Radia Ljubljana o tem, da si mladina, in to delavska, kmečka in študentska mladina želi moderno plesno glasbo, da si želi jazz.
Ugotovitev kot takšna sicer ne pove nič novega. Dejansko lahko opažamo pri enem delu mladih ljudi vrsto negativnih pojavov, ki so pač posledica takšnih in takšnih objektivnih pogojev. Bolj kot nekoč prej posegajo nekateri mladi ljudje po cigaretah, po alkoholu. Nekateri mladi lj rdje so zaradi prilik, ki jih je povzročila vojna, doživljali neenakomeren razvoj. Svoje je pri marsikom zapustil tudi prehodni čas, ko je padla stara, nazadnjaška dresura mladih ljudi, pa se nove, socialistične forme discipline še niso dovolj razvile. In tako naprej. In poleg cigarete, alkohola in drugih slabosti spada pač jazz.
Tu ng mislim na tiste mlade ljudi, ki so se sam; s svojim početjem in s svojimi nazori že izločili iz skupnosti naše mladine. Na žalostno, naši stvarnosti tujo sodrgo s promenad in iz barov, v smešnih oblekah, s še bolj smešnimi navadami, z odporom proti temu, kar gradimo. Takšnim ljudem se jazz nekako prilega. Mislim na tiste mlade ljudi, ki so zaradi premalo dobrih vplivov, zaradi pomanjkljive vzgoje s^kpUkp zaostali za našo socialistično slvarnosljo.
O	idfSfih	i§ J>Hp Že dosti
povedanega, o jazzu bi bilo treba govoriti v 'bodeče ye£. Np samo zato, ker mladi ljudje, ki na cesti, v vlaku, y sjedi in djpmp požvižgavajo samo v ritmu -jazza, ker pri teip pozabljajo, da obstoja tudi »gša narodna pesem, ker pri fep izgyblja’o smisel za pojm kulture, umetnosti. Ne samo za-*81, kfi£ širjenje jazz* is jajgovskih
manir pri nekaterih mladih ljudeh ruši smisel za našo bogato kulturo tradicijo. Se bolj moramo govoriti o pojavu jazza pri nekaterih mladih ljudeh zaradi tega, ker to, kar se pri nas pod firmo jazza servira, vpliva na mlade ljudi povsem drugače kot pa napori za graditev socialističnih ljudi. Diametralno nasprotno. Ker s svojimi sredstvi ne vzgaja ljudi k tovarištvu, vedremu, veselemu mladostnemu veselju, k človeškemu dostojanstvu, k vpriji do ustvarjanja, pač pa k blaziranemu izživljanju, k splošni dekadenci, k gnilemu, propadlemu življenju buržoazne družbe.
Anketa je torej pokazala dejstvo, da je del in samo del slovenske mladine zapadel takšnim tujim, nesocialističnim vplivom na področju plesne glasbe. Kakor je torej takšna anketa, ker nam nekaj razkriva, koristna, pa moramo najostreje protestirati proti analizi dobljenih rezultatov. Prepričan sem, da je do skrajnosti neodgovorno. če vzamemo rezultate takšne ankete, ki mora biti nujno zelo, zelo slučajnostna in površna, kot osnovo za definitivno, absolutno sodbo. Takšna nedopustna, nepoštena metoda identifikacije naše mladine z nekaterimi mladimi ljudmi, ki so 'učajno, brez posebnega premisleka odgovorili na vprašanje ankete Radia Ljubljane, žali resnico, jo potvarja, v prvi vrsti pa žali našo mladino, ker ji očita nekaj, česar si naš mla '.i. rod prav gotovo ni zaslužil.
Kdor bi hotel dejansko ugotoviti mnenje naše mladine, to je vseh tiso-čev in tisočev mladih udeležencev osvobodilne borbe, vseh tisočv mladi^ delavcev in kmečkih mladincev, kdor bi hotel ugotoviti mnenje stoii-sečere množice mladih pripadnikov našega, to je socialističnega «y.eta, bi
I	moral Iti po drugi poti: ne bi smel zlorabljati slučajnostnih, površnih odgovorov, pač pa bi moral iti v tovarne, po vaseh in po šolah, in se pošteno, temeljito pogovoriti z našimi mladimi ljudmi. Sele potem bj lahko tako absolutno zagotavljal, če naša mladina, delavska, kmečka in študentovska, res želi plesno glasbo prav takšnega tipa, kakršno lahko mnogokrat čuje v oddajah Radia Ljubljane.
In še bolj kot proti zlorabljanju rezultatov ankete moramo protestirati proti povsem nemogoči metodi, da se v imenu demokracije, v imenu nemogočega tolmačenja pojma demokratičnosti zlorabljeni zaključki uporabljajo kot najmočnejši argument za obrambo jazza. Ce bi tudi bilo tako, da bi velika večina mladih ljudi bila okužena od nekulturnega in barbarskega dekadentnega raka, o katerem govorimo, (kar pa brez dvoma ne drži), potem bi bila dolžnost vseh, ki so odgovorni za vzgojo, za socialistično rast naše mladine, torej šole, Ljudske mladine, pa prav tako Radia Ljubljane, da najdejo najboljša sred-siva, da negativne vplive na mladino omeje, paralizirajo. Namesto takšne, edino mogoče metode pa naletimo na enostaven poizkus zlorabljanja in potvarjanja demokratskih načel, na poizkus opravičevanja enega zla z drugim.
Po isti logiki kot Bojan Adamič v vprašanju jazza bi lahko -stopal kdo drugi recimo v vprašanju pornografske literature, kriminalnih zgodb, ali pa kajenja cigaret. Prepričan sem, da bi se dalo brez težav zbrati prav toliko glasov kot za jazz, kakor ga večkrat slišimo v oddajah Radia Ljubljane, tudi za zahtevo, da je treba .vsakemu mlademu človeku dovoliti neomejeno kajenje in zahajanje v gostilne, da jp treba namesto tova-
riša izdajati Flaš Gordona in žurnale z ženskimi akti, ali pa da je treba kot obvezno berilo v vseh srednjih šolah uvesti Kocbekoy Strah in pogum.
V deželah, ki še zdaleč niso socialistične, imajo za zaščito mladine pred »demokracijo« takšne vrste tazne zakone:	prepovedi kolportaže porno-
grafske literature, o prepovedi kriminalnih filmov in podobno. Pri nas takih zakonov ne rabimo, ker je naša stvarnost toliko bolj zdrava, in ker je toliko bolj zdrava tudi naša mladina. Rabimo pa brez dvoma več vzgojnega dela, več pojasnjevanja mladini. In potem bodo mladi ljudje tudi proti takšnim stvarem, kot so mentaliteta kavboja iz napetega filma, cigareta v ustih in brezdušni, degenerirani ritem jazza neprimerno bolj odporni.
Takole nekako si predstavljam ce-1 ten problem, tako nekako sem ga želel javno pojasniti, čeprav sem amater, kakršnemu pač Bojan Adamič ne priznava enakopravnosti v diskusiji o jazzu. In želel bi, da bi Bojan Adamič v svojem odgovoru govoril o takšnih vprašanjih, namesto da daje lekcije o raznih vrstah jazza, ki so nam potrebne prav toliko sot takšen jazz sam.
Tako si pač jaz predstavljam vprašanje jazza. Mislim, da bi bilo treba o njem še govoriti in pustiti k diskusiji tudi amaterje, '"'asbeniki pa naj v širokem krogu razčiščujejo vprašanje, kakšno domačo glasbo bi dali naši mladini, ki je vesela, ki rath s lese, in ki naj pleše. In še eno sugestijo: morda bi lahko o robleaiu zabavne glasbe razpravlja' tudi delavski svet Radia Ljubljane, pri tofc-ki: skrite notranje rezerve.
Mitja Vošnjak j
Tragedija v steni Špika
Poročilo centrale Gorske reševalne službe pri Planinski
zvezi Sloveniie
V soboto 3. maja se je napotila iz koče v Martuljku skupina petih mladih alpinistov, članov alpinističnega odseka Slovenska Bistrica, da prepleza severno steno Frdamanih polic, Cop—Potočnikovo smer. Odločitev je bila pravilna, ker so trenutne prilike v stenah take, da je treba upoštevati velike nevarnosti snega, padajočega kamenja in megle. Za težavnost te smeri so bili vsi vsaj delno moralno, fizično in tehnično sposobni. Iz neznanih vzrokov so se znašli v severozahodni steni Špika — Dibonova smer, katera pa predstavlja smer IV. težavnostne stopnje s težkim izstopnim mestom, ki je zahteval že lani smrtno žrtev Ratimira Capeka iz Zagreba. Mladi alpinisti nikakor niso bili sposobni, da v tem letnem času in v teh vremenskih prilikah preplezajo to smer. Napredovanje dveh vrvitev je bilo zamudno in počasno, kajti v policah je bilo veliko mokrega snega, ki je dajal le malo varnosti. Vrvitev Ivana Uršiča in Hinka Morausa je bila vodeča kot boljša. Drugo vrvitev pa so sestavljali Milan Uršič, Franc Karner in Jože Uršič. Premagali so že dobršno polovico stene; nekako med tretjo in četrto uro popoldne so prispeli do najtežjega mesta v steni, ki je bilo tudi usodno za vso petorico. Po domnevah in nejasnih izjavah edino preživelega Jožeta Uršiča je prišlo na tem mestu do nesporazuma, da je nekdo iz prve naveze odločno zahteval vrnitev. Pri nepravilnem tehničnem manevru z vrvmi je verjetno enemu iz prve naveze spodrsnilo in je padel v več stometrski prepad. Drugi iz prve naveze, verjetno Hinko Moraus, je sledil prvemu. Vsa druga naveza je spričo te katastrofe moralno, fizično in tehnično popolnoma odpovedala in obstala v steni v nemoči za nadaljevanje smeri, sestopa ali kakršnekoli rešitve iz stene. Vsa trojica je obstala na labilnih mestih in čakala kakršnekoli pomoči.
Dva tovariša iz družbe, ki sta ostala
v koči v Martuljku, v soboto nista začela nobene poizvedovalne in reševalne akcije v domnevi, da so plezali v Frdamanih policah in se zatekli na večer ali v kočo v Krnici, Mihov dom, Dom pod Prisojnikom ali se zamudili kje v Kranjski gori. Sele v nedeljo dopoldne je eden izmed njih obšel vse te planinske postojanke in sledil za ponesrečenimi.
Gorski reševalci iz Kranjske gore so bili pozvani na akcijo v večernih urah nedelje dne 4. t. m. s prošnjo, da pregledajo Cop—Potočnikovo smer v Frdamanih policah. Istočasno so bili obveščeni tudi reševalci na Jesenicah po netočnih poročilih in so bili v stalni pripravljenosti ves večer in ponoči.
Reševalci iz Kranjske gore so v ponedeljek na vse zgodaj takoj odšli iz Krnice proti vrhu Frdamanih polic. Zaradi strašnega snežnega meteža in megle je bila vidnost nemogoča, pač pa jim je uspelo priti v besedni stik s ponesrečenci, ki so bili v severozahodni steni Špika ne pa v Frdamanih policah. Ponesrečenci so v slabotnih glasovih javili, da sta dva izmed njih, t. j. prva naveza padla že včeraj,
t.	j. v soboto preko stene, ostali pa v najbolj neugodnih okoliščinah pričakujejo nujno pomoč. Zaradi pomanjkanja hrane, obleke, zaradi mraza in vedno slabšega vremena reševalci iz Kranjske gore niso mogli ugotoviti točno kraja ponesrečencev, ker so glasovi prihajali iz vetrovnih vrtincev zdaj nižje, zdaj višje. Iskali so vse možnosti pristopa do ponesrečencev, kar pa se jim ni posrečilo.
Na Jesenicah so dobili prvo točno telefon, vest ob 8. zjutraj in ekipa je bila nared ob pol deseti uri, da je z avtomobilom odšla v Kranjsko goro, kjer je dobila navodila. Takoj so šli reševalci proti Špiku, med potjo so se srečali z izmučenimi reševalci iz Kranjske gore, ki so tolmačili obupen položaj. Utrujeni reševalci iz Kranjske gore so se vrnili v dolino, Jeseničani pa so stopili na greben med Frdamanimi policami in Špikom ob
14.	v ponedeljek 5. maja. Pregledali so skrajno težak in obupen položaj ponesrečencev; eden od trojice je bil že mrtev, drugi je visel na vrvi s skromnimi znaki življenja, delno priseben je bil le edini preživeli Jože
Uršič, ki pa reševalcem ni mogel dati jasnih podatkov. Takoj je vstopila v steno ekipa naših najboljših reševalcev, t. j. Maksa Medje in Janeza Kru-šica z nalogo, da se spusti 150 m po izpostavljenem snežnem in ledenem žlebu v steno in potem s plezanjem doseže v nasprotni steni edino preživelega in mu nudi okrepčilo in obleko. Sestop in plezanje je balo nevarno zaradi proženja snežnih plazov in upadnega kamenja. Ob 17.15 uri je Uršič sporočil, da je umrl še Franc Karner, ki je visel na vrvi tik ob njem. V tem trenutku so reševalci videli njegov strašen padec, ki je potegnil s seboj še zgornjega mrliča. V steni je ostal poslednji izmed petih. Reševalca sta prišla do njega ob 18.30 in ugotovila skrajno izčrpano stanje. Okrepčila ni zavžil, bil je nesposoben hoje in prijemov, ker mu roke in noge niso služile. Reševadca sta storila vse potrebno za tehnični prenos preživelega. Ze pri prvih korakih na strmem poledenelem snežišču sta ugotovila, da je prenos nemogoč. Ponesrečenec je omahnil v prepad, da sta ga s skrajnimi silami in napori obdržala še na vrvi. Mrak in noč ter megle so zagrnile ves nadaljnji premik. Reševalci na nasprotni strani so le slišali skrajno prizadevanje Medje in Hrušica, da spravita ponesrečenca dalje, ki pa je medtem padal vedno v globljo nezavest in je s svojimi gibi resno ogrožal oba reševalca. Manevri so postajali zaradi mraza in vlage skrajno zamotani, da so pojemale tudi moči reševalcema. Prenos je bil skoraj zamuden in naporen. Reševalca sta potrebovala nujno pomoč, katero jima je nudil ob 11 ponoči Uroš Zupančič, da je skrajno izčrpana reševalca nadomestil, in sta ob vrvi izstopila na greben vrhu stene. Sreda stene so izčrpanega Jožeta Uršiča pri bornih znakih življenja spravili v reševalno vrečo in mu pregledali utrip srca in dih, ki je bil neznaten. O utrujenosti prvih dveh reševalcev govori dejstvo, da sta pri izstopu iz stene zaradi pre-mraženosti, mokrote in izčrpanosti večkrat omahnila v ledenem previsu, varovana na vrvi. Noč je bila mrzla, temna s snežnim metežem. O polnoči je stopil na greben tudi dr. Marjan Koršič z vsemi pripravami za transfuzijo krvi. Pri ponesrečencu je sredi stene ostal le Zupančič, katerega so reševalci z grebena skupno s ponesrečencem vlekli po ledenem žlebu. Stalno opazovani ponesrečenec je kazal vedno slabše znake življenja, ki pa so popolnoma prenehali pod ledenim previsom sredi izstopnega žleba. Mrtvega ponesrečenca so reševalci potegnili na greben v jutranji zori v torek 6. t. m. Navzoči zdravnik dr. Koršič je mogel ugotoviti samo smrt in je bil njegov trud, zabeležen prvič v zgodovini Gorske reševalne službe kot brezuspešen. Transfuzija je bila neizvedljiva. Za nadaljnji prenos je poskrbela izdatna ekipa reševalcev, ki je vso noč čakala v viharju na grebenu. Reševanje tega ponesrečenca iz stene je trajalo vso dolgo viharno noč, polnih 14 ur. Pri vsej akciji so se odlično izkazali reševalci iz Kranjske gore. Utrujeni reševalci so ugotovili, da v gornjem predelu severozahodne stene Špika ni nobenega ponesrečenca več, kajti vsi so padli preko snežišča in preko 300 do 400 m visoke stene na snežni plaz med Frdamanimi policami in Špikom na severni strani. Zato so kljub utrujenosti hiteli v Martuljek, kamor so bili pozvani tudi reševalci iz Ljubljane. Reševalci z Jesenic in Kranjske gore so hiteli v Pod Srce in dalje v snežne plazove v stenah Frdamanih polic in Špika. Visoko zgoraj so ob 5 popoldne 6. t. m. dobili hudo izmaličenega ponesrečenca, katerega identiteto so ugotovili šele pozneje. Prenos tega je bil zaradi nastopajočega mraka in utrujenost preložen na drugi dan, t. j. sredo 7. maja. Ob 17. uri je prispela v Martuljek ekipa 11 gorskih reševalcev iz Ljubljane, Id so hkrati tudi naši. najboljši alpinisti. Se isti večer je bil sporazumno določen načrt nadaljnjega dela za sredo 7. maja in je bilo sklenjeno, da ekipa utrujenih reševalcev iz Kranjske gore in Jesenic takoj zjutraj izvrši prenos Morausa v dolino, spočiti gorski reševalci iz Ljubljane pa pregledajo vse krajne poči, plaznice in 5 nego ve, ki segajo visoko med stene
V enem letu 706 glav _
goveje živine več
Po splošni sodbi je danes na Gori-j fkem že več živine, kakor je je bilo pred vojno. Tega sicer ni mogoče ugotoviti s kakšnimi statističnimi podatki, ker takih podatkov za čas pred vojno ni, oziroma so zelo netočni in nepregledni, vendar je omenjena sodba umestna, ker redijo goriški kmetje danes — v celoti vzeto — že več živine, kakor pa je lahko prehranijo s krmo, ki jo pridelajo sami. Statistični dvig številčnega stanja živine pa ugotovimo lahko za leto 1951-52, in sicer znaša ta dvig skoraj 3% ali 706 glav goveje živine. Pri tem je važno omeniti, da so uvozili goriški kmetje za prehrano te živine iz drugih okrajev le malenkostne količine krme, kajti sušna letina 1950 jih je izučila, kako morajo krmiti in gospodariti, da dobijo s senožeti in travnikov čim več pridelka. Uspehi bi bili še večji, če bi bolj smotrno izkoriščali pašo. Sicer se pa prepričanje, da je paša zelo rentabilna, bolj in bolj uveljavlja tudi na Goriškem, saj ugotavljajo kmetje sami, da je hlevska živina mnogo boftj občutljiva za razne bolezni in da je med govejo živino na planinskih pašnikih mnogo manj primerov jalovosti kakor v dolini, kjer stoji živina po hlevih. Koristno bi bilo, če bi kmečke delovne, pa tudi splošne zadruge uredile za živino skupna vaška tekališea povsod tam, kjer nimajo po. gojev za pašo.
Plemenski sejmi, ki so bili konec gprila v Ajdovščini in Cepovanu, so
pokazali, da je živina iz Cepovana dokaj bolj zdrava in odporna. Od 32 lepih plemenskih živali, ki so jih prignali kmetje na sejem v Ajdovščini, so ugotovili n. pr. kar 2 primera tuberkuloznih obolenj, in to na žalost prav pri najlepših telicah. Največ na oba sejma prignane rodovniške živine je kupila uprava kočevskih posestev, in sicer v Ajdovščini polovico, v Ce-povanu pa eno tretjino. Dne 22. maja bo v Ajdovščini zopet sejem in sicer plemenskih bikov.
S posebnimi uspehi pri reji plemenske živine se postavljajo danes Cepo-van, Lokavec pri Ajdovščini in Vipavski Križ. Kaže, da bosta tem krajem kmalu začela resno konkurirati Levpa in Kal nad Kanalom, pa tudi Male Zabije, kjer so prav zadnji čas veliko dosegli v selekciji živine in uvajanju rodovnikov.
Razmeroma zaostali so v živinoreji okrog Otlice, kjer redijo še zakotne, nepriznane bike, čeprav imajo vse pogoje, da živinorejo temeljito izboljšajo. Tu je oblast že nastopila proti biko-rejcem, ki so jih zasačili, da pripuščajo »na črno« nepriznane bike. Razveseljivo je, da živinorejcem na splošno zadnji čas, posebno pa po odpravi obvezne oddaje, ni glavna stvar število glav v hlevu, temveč da gledajo v prvi vrsti na dobro pasmo, pa najsi gre za živino za zakol ali za plemensko. Sami vidijo, da imajo od tega več koristi in da lahko dobro živino povsod bolj« vnovčijo. — }P.
Frdamanih poHc in Spaka. Vodja te ekipe je bil Marjan Koršič, ki je v družbi naših odličnih alpinistov Rado-ta Kočevarja, Franceta Zupana in Mihe VerovSka izvršil to nalogo.
Okoli 10. dopoldne je ekipa našla v snegu plaznice velikega zgornjega snežišča le ledno kladivo in dele obleke prejšnji večer najdenega Morausa ter gumijasti podplat enega od ponesrečencev. Med stalnim vsipanjem kamenja, ki je zaradi tajajočega se snega in slapov vode, Id pada izpod zgornjih snežišč v spomladanskih dnevih, posebno nevarno, je ekipi uspelo splezati na najvišji jezik snežišča in pregledati teren v steni nad njim. Tam so kakih 15 m nad seboj opazili na polici ležati nahrbtnik, medtem ko o truplu ni bilo nobenih sledov. Krajna poč je na tistem mestu žleba dovolj široka, da vanjo zdrsne truplo, si ke skotali po izlizanih in gladkih plateh, po katerih teče voda v slapovih. Globine krajne poči ni bilo mogoče pregledati, ker je pogled v okoli 20—30 m globoko poč zastrt z meglo pršeče vode. Ce so trupla padla v to poč, jih bo mogoče najti šele v poznem poletju, ko sneg toliko skopni, da se skrajna poč razširi do 1 m ali celo več ter preneha iz zgornjih delov sten teči voda. Tvegani poskus splezati v takšno krajno poč je bil že pri eni od predvojnih nesreč v Riglici, avgusta 1942, drago plačan z žrtvijo dveh reševalcev. Zato tudi ta ekipa ni tvegala svojih življenj za ceno mrtvih trupel.
Zaradi neprestanega padanja in nevarnega udarjanja kamenja, padajočega iz gornjih delov stene, je bil vsak poskus ekipe splezati na polico, kjer leži nahrbtnik — nemogoč. Sestopili so nazaj na skalanto glavo, izven območja padajočih skal in kamenja, od koder so potem splezali še na izpostavljeno polico v steni Frdamanih polic, od koder se vsaj delno vidi v žleb, v katerem je ležal nahrbtnik. Tu so opazili poleg nahrbtnika še eno truplo, do katerega pa je dostop v sedanjih razmerah tveganje življenj reševalcev.
Dokler bodo v 3teni sedanje razmere, je natančen pregled zgornjega dela stene, kjer obstoja možnost, da leže še ostala trupla — popolnoma nemogoč ter zvezan, z življenjsko nevarnostjo.
V	prihodnjih dnevih bo posebna ekipa reševalcev z Jesenic še enkrat pregledala z dobrim daljnogledom ta 300—400 m visoki del stene med zgornjim in spodnjim snežiščem.
V	petek prispe iz Avstrije naročena reševalna oprema tipa Mariner, s katero bo izvedena akcija takoj, čim se bodo razmere v steni ustalile ter bo brez nevarnosti zaradi padajočega kamenja možno spustiti od zgornjega snežišča čez vso steno na okoli 300 m dolgi jekleni vrvi enega od reševalcev, ki bo pregledal grapo ter bo šele po njegovih ugotovitvah možno začeti s spravljanjem trupel iz stene.
Doslej je moštvo Gorske reševalne službe, posebno ekipa z Jesenic, izvršila vse, kar je bilo možno, v ostalem pa je treba počakati boljših prilik.
Ta tragedija je doslej najstrašnejša v naši planinski zgodovini in se da primerjati samo še s katastrofo v severni steni Eigerja in naj bo resno in poslednje opozorilo vsem mladim alpinistom in plezalnim vrvitvam, da je plezanje v tem času tako težkih smeri tvegano in neodgovorno početje. Gorska reševalna služba ne more v takih prilikah izvrševati svoje naloge, ker so obveznosti prevelike in presegajo mere požrtvovalnosti in tovarištva.
Za centralo Gorske reševalne službe: Uroš Zupančič in Marjan Keršič - Belan
Za 1. maj jim je zasvetila elektrika
1. maja je prvič zasvetila električna luč v vinogradniških predelih okrog Pre-sike in zadruge Kerenčič—Kog. Da je elektrifikacija uspela, so največ pripomogle kmečke delovne in vinogradniške zadruge, ki so razen delovne sile prispevale tudi večje denarne zneske. Elektrifikacija pa se nadaljuje tudi po drugih krajih okraja. Ponekod so vaščani že sami zbrali sredstva za material, posekali drogove za napeljavo ter začeli z gradnjo transformatorjev.
Očetova surovost je pognala hčerko v smrt
53-letni bivši orožnik Franc Mastnak, posestnik v Vrhih pri Grobelnem, je surov človek, ki je vedno pretepal ženo, hčerko in sina invalida. Dne 29-aprila je pri delu na njivi zopet z vilami pretepel ženo in jo poškodoval, da je morala iskati zdravniško pomoč. Ko je žena odšla od doma, je poklical 23-Ietno hčerko z njive domov in jo vprašal, kje je mati. Ko mu je hčerka odgovorila, da je šla k zdravniku, jo je začel pretepati z bičem po obrazu, rokah in ostalem telesu. Pretrgano je imela tudi spodnjo čeljust. Pobegnila je k sosedu, kamor je oče pritekel za njo, jo znova začel pretepati in jo vlačil še za lase. Bila je vsa krvava: ko je prišla mati, jo je spoznala samo po očeh, da je njena hči. Hči ni šla več domov. Blizu šentjurske postaje se je vrgla pod večerni brzovlak. Surovega očeta so zaprli.
M. C.
Vreme
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE
Stanje g. maja ob 7: Močno anUcUdo-natno področje z Jedrom nad Finsko dokaj hitro prodira proti. Jugu, kair onemogoča razvoj in prodiranje ciklona z Jedrom Jugozahodno od Irske.
Danes zjutraj Je bilo v Sloveniji lepo. vreme z najnižjo temperaturo 30 C na Je-zerskem.
V Ljubljani Je danes ob 7 znašal zračni priti* 733,4 mm, pritisk raste, temperatura zraka 14,3» C, najnižja temperatura 12 3° C, relativna vlaga 8l)%, nebo oblačno 2/8, vidljivost 12 km, včerajšnja najvlžja temperatura 25,3» C.
Napoved za petek 3. maja. Lepo vreme z delno oblačnostjo. Temperatura brez biatvere sprememb«, __
Letos v Straiiii 20 novih
stanovanjskih hiš
Leto« so začeli ▼ bodočem delavskem mestu v Strnišču pri Ptuju graditi dvajset novih stanovanjskih blokov, ki bodo imeli vsak štiri večja družinska stanovanja. Vsi ti bloki bodo do jeseni pod streho in po večini pripravljeni za vselitev. Tudi samski blok, kjer bo lahko udobno stanovalo 120 neporočenih delavcev, bo pod streho do jeseni. V poslopju menze, ki so jo začeli graditi lani in bo med najlepšimi v Sloveniji, opravljajo notranja dela in gradijo kanal za zračenje. Zmogljivost menze bo 5.000 abonentov. Opremljena bo z modernimi kuhinjskimi in gospodinjskimi napravami, vse stavbno in ostalo pohištvo pa bo iz hrastovine. V kletnih prostorih menze bo kotlarna za kuhinjo in centralno ogrevanje.
V delavskem naselju, ki je sredi gozda kot najbolj naravnega parka, je dvanajst večjih trinadstropnih blokov že naseljenih, še letos pa se bo lahko vselilo v nova stanovanja 120 do 1250 družin. Tako bo rešeno deloma stanovanjsko vprašanje tudi za tiste delavce, ki bodo v razvijajočo se tovarno postopoma prišli. Da se delavci velike nove tovarne ne bi dolgočasili, si gradijo tudi lep športni stadion in fiz kulturni dom.	ML S.
Kmečka mladina iz okolice Maribora bo pomagala graditi cesto Vrbnika-Logatec
Včeraj je odpotovalo iz Maribora prvih 17 kmečkih mladincev iz mesta in okoliškega okraja, ki bodo dva meseca pomagali graditi cesto Vrhnika-Logatec. Največ mladincev je iz Ruš, Šempetra in Poljčan. V šolskih počitnicah pa bo iz Maribora odšlo 300 mladincev, ki bodo sodelovali na delovnih akcijah v Vinodolu, Vuzenici in na Vrhniki.
Ali domačini tega ne vidijo
Sel sem iz Ptuja k Vidu. Pri prvih hišah lepe vasi vprašam kmeta po prostorih krajevnega ljudskega odbora.
— Ne boste mogli zgrešiti, če greste po tej cesti naravnost. Takoj za prvim ovinkom že vidite hišo z velikim napisom. Tam je občinski urad — mi pojasni vaščan.
Grem dalje:	Res, za prvim ovinkom
vidim hišo z velikim napisom v gotici: Gemeinde Amt — Treun
Stopil sem bliže, da pogledam, ali ni morda kdo čez noč opremil Občinske hiše s takim napisom, ker se mi je zdelo popolnoma neverjetno, da hi ta napis kazil vas še iz časov okupacije. Ugotovil sem. da črke niše sveže, kar priča, da v Vidu od leta 1945 ni bilo nikogar, da bi za vedno odstranil ta spomin na nasilno ponemčevanje naših krajev.
NI ml razumljivo, čemu so se občinski možje trudili sedaj ob 1. maju, da so okrasili hišo z zelenjem, zastavami in slikami, ne da bi prej očistili steno okupatorjeve umazanije.	Vilko Lip uš
Pfto zasedanje okrajnega ljudskega odbora za celjsko okolico
Ee pred reorganizacijo okrajnih ljudskih odborov je okraj Celje okolica spadal med največje okraje v Sloveniji, saj je v svojem območju združeval 71 ljudskih odborov in imel 113.115 ha skupne površine z 88.663 prebivalci. Z novo priključenimi kraji ukinjenega poljčanskega okraja pa je število prebivalstva celjskega okraja zraslo na 124.942, skupna površina pa meri danes 151.122 ha. Prejšnjih 71 ljudskih odborov se je združilo v 31 občin, iz poljčanskega okraja pa se je pridružilo 9 občin-sih ljudskih odborov, tako, da okraj Celje okolica danes združuje 40 občin.
Reorganizacija ljudskih odborov nove oblike dela in večje upravno teritorialne enote so privedle tudi do zmanjšanja števila uslužbencev v upravnem obratu okraja in občin. To I» ima za posledico tudi precejšnje prihranke na izdatkih za ta aparat. Po novi organizaciji in številu delovnih mest v administraciji OLO se je število uslužbencev -znižalo od 240 na 104 (v tej številki je zajeta tudi katastrska uprava). Na Krajevnih ljudskih odborih, odnosno novih občinah se je število uslužbencev znižalo od prejšnjih 237 na 128. (v to številko so všteti že uslužbenci občin na prejšnjem področju poljčanskega okraja. Največjj izdatki za aparat na OLO so znašali preje 14,646.000 din letno, sedaj pa znašajo 8,340.000 din letno. Prejemki uslužbencev KLO so znašali največ 13,340.000 din letno. Skupaj je bilo torej izdanih za upravni aparat okraja in krajevnih ljud-skih odborov največ 27,986.000 din letno. Z znižanjem števila uslužbencev na občinah se znižajo tudi izdatki na 8,000.000 din. Letni prihranek na izdatkih za upravni aparat znaša torej po sedanjem 6tanju 11.666.000 dinarjev.
Ljudski odborniki in poslanci wo na tem prvem zasedanju soglasno izvolili za predsednika okrajnega ljudskega odbora ponovno tovariša Mišo Bo-bovnika, ki je kot predsednik že dve
Izhod na celjski postaji
Na celjski železniški postaji je lep izhod, katerega zapira troje vrat. Ob prihodu vlakov so običajno odprta samo ozka vraita. Ob vrata se postavi železničar, ki pobira od potnikov vozne listke. Včasih se primeri, da odprejo dvoje vrat in vozne listke pobirata dva uslužbenca. Minulo nedeljo so bila pri vlaku, ki privozi iz Ljubljane ob 17, odprta samo ena vrata In tako se Je zgodilo, da so potniki skozi ta vrata odhajali skoraj tri-četrt ure: Ali ni to nepotrebno razburjanje potnikov? Ta nedostatek, ki se večkrat ponavlja pri izhodu na celjski postaji, Je bil v časopisih že kritiziran, vendar doslej brez uspeha. Pobiranje voznih listkov od potnikov je brezpomembno. Ce »slepega« potnika ni ujel sprevodnik, ga tudi uslužbenec pri izhodu ne bo ujel. Odprite vsa vrata pri izhodu, potniki vam bodo za to prav hvaležni!	M. C.
leti vodil pravično in dosledno obsedni celjski okraj. Is to tako P® je ljudstvo izkazalo vse zaupanje tudi dosedanjemu podpredsedniku okraja tovarišu Miranu Cvenku s ponovno izvolitvijo. Za drugega neplačanega podpredsednika okraja pa je bil imenovan tovariš Lubej, bivši predsednik poljčanskega okraja ki si ga je ljudstvo tudi z največjim zaupanjem izbralo. Za tajnika je bil prav tako postavljen dosedanji tajnik okraja to je Pihl Jože. Za predsednika gospodarskega Bveja je bil izvoljen tov. Cvenk Miran, svetu za ljudsko zdravstvo bo predsedovala tovarišica Helena Borovšak, svetu za ljudsko prosveto Vlado Birsa, svetu za gradnje in komunalne zadeve tov. Ivan Vodovnik, svetu za notranje zadeve pa toy. Albin Rehar.
V razpravi so ljudski odborniki iti poslanci celjskega okraja že razpravljali tudi o trenutnih najvažnejših nalogah okraja in novih občinskih odborov.
30-Iefnica kulturnega društva v Ljubnem
Leots poteče 30 let, odkar je bilo usta* n o vi j eno v Ljubnem ob Savinji prosvetno društvo »Raduha«, ki nosi danes ime »KUD Slavko Šlander«.
Na pobudo takratnega šolskega upravitelja IME. Reinerja so lerta 1922 ustanovili prosvetno društvo »Raduha«. V svojih vrstah je predvsem zbralo delavce ter vse demokratično usmerjene ljudi iz Ljubnega. Društvo se je lepo razvijalo pod vodstvom M. Rainerja, ki je vodil zelo uspešno pevski zbor; njegova žena Lucija pa je režirala številne igre^ Društvo je imelo tudi lepo urejeno Tcnjiž-nico. Ko je bil tov. Rainer zaradi svoje demokratične dejavnosti od klerikalno« fašističnega režima kazensko premeščen v Begunje, je s tem utrpela »Raduha« veliko škodo in se je društvo šele po vojni zopet opomoglo.
Med vojno društvo ni delovalo; po vojni je hil prvotno ustanovljen Prosvetni svet, leta 1948 pa KUD Slavko Šlander. Ime je društvo dobilo po brigadi, katera je 1. 1944 osvobodila Ljubno.
Društvo se sedaj lepo razvija ter ima pevski, dramski ter šahovski odsek. Knjižnica zopet redno posluje, čeprav ima bolj malo knjig (knjižnica je bila med vojno popolnoma uničena), pa tudi godba na pihala pod vodstvom Ante Tevža pridno vadi.
Za 39. obletnico svojega kulturnega delovanja namerava društvo izvesti več prirediitev: Moški pevski zbor pod vodstvom tov. Marije Mrzel bo 11. t. m. obiskal rudarje v Mežiški dolini ter priredil več koncertov slov. narodne in umetne pesmi. Dramski odsek pa pripravlja igro »Domen«. V jeseni pa bo društvo svečano proslavilo obletnico svojega obstoja ter kulturnega delovanja v Ljubnem.	K. F.
Miklova Zala v Hočah pri Mariboru
Igralska družina kulturno umetniškega društva »Prežihov Voranc« v Hočah je z lepim uspehom uprizorila Žižkovo »Mi-klovo Zalo«. Igro so na željo prebivalstva večkrat ponovili in so imeli tudi pri zadnjih predstavah dober obisk. Hočani si še žele takih domačih iger. V. C,
MOTORNO KOLO
s prikolico ali brez do 500 kub.
v brezhibnem stanju kupim in dobro plačam. Pišite na Oglasni oddelek SP
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Petek, 9. maja: Gregor, Prvinic«
Sobota, 10. maja: Izidor, Antonin, Zivana
SPOMINSKI DNEVI
9.	V. 1805. — Umrl nemški pesnik Friedrich Schiller.
9.	V. 1870. — Umrl angleški pisatelj Charles Dickens.
9. V. 1945. — Osvobojena Ljubljana.
Kmetijska zadruga Stročja vas je po
sklepu občnega zbora 31. januarja 1952 prešla v likvidacijo. Prosimo vse dolžnike, da do 31. maja 1952 poravnajo svoje obveznosti in upnike, da prijavijo svoje terjatve.	2958-n
Kmetijska zadruga Razkrižje Je po sklepu občnega zbora zadružnikov z dne 30. januarja 1952 prešla v likvidacijo. Prosimo vse dolžnike, da do 31. maja 1952 poravnajo svoje obveznosti in upnike, ' da prijavijo svoje terjatve.	2959-n
Maribor
DEŽURNE LEKARNE Petek, 9. maja: Lekarna »Melje«, Meljska
cesta 2.
Sobota, 10. maja: Lekarna »Planinka«,
Glavni trg 20.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
Petek, 9. maja ob 15: Puccini: »Madam Butterfly«. Red LMS-3. ob 20: Moliere: »Namišljeni bolnik«. Red LMS-1.
Sobota, 10 maja ob 20: Priestley: »Inšpektor na obisku«. Red ZIS.
KINO MARIBOR
Partizan: italijanski film: »Glumači«. Udarnik: mehiški film: »Biser«.
Pobrežje: od 13. do 15. maja: angleški
film: »Beli hodniki«.
Studenci: 10. in 11. maja: ameriški hhn: »Draga Ruth«.
Tam: ameriški barvni film: »Neptunova hči«.
RADIO MARIBOR
Petek, 9. maja: 13—13.15 Oddaja v madžarščini. 17.30—18 Poje komorni zbor Radia Maribor pod vodstvom Ferda Pirca. 18—18.10 Lokalne vesti. 18.10—18.30 zabavna glasba, vmes objave in oglasi.
Sobota: 10. maja: 13—13.15 Oddaja v madžarščini. 14—14.20 Narodne in umetne pesmi poje ženski zbor mariborske opere pod vodstvom Ferda Pirca (prenos v Ljubljano). 17.30—17.45 Igra Ivan Turšič fagot, pri klavirju Demetrij Zebre. 17.45— 18 Antonin Dvorak: Slovanski plesi. 18—
18.10	Lokalne vesti. 18.10—18.30 Zabavna glasba, vmes objave in oglasi.
RADIO LJUBLJANA SPORED ZA PETEK Poročila ob 5.15, 6.00, 12JO, 15.00, 19-30 ln 22.00. — 5.00—7.00 Pestra1 glasbeni spored — vmes ob 5.20—5.25 Objava dnevnega sporeda. 5.50—6.00 Jutranja telovad-
ba.	6.05—6.30 Gospodinjski nasveti. 6.30 do 6.40 Pregled tiska ip radijski koledar. —
12.00	Slovenska orkestralna glasba. 12.40 Zabavna glasba — vmes objave. 13.00 Lovci na mikrobe — po Paulu de Cruiffu priredil Frane Milčinski — za pionirje.
Kupimo takoj dobro ohranjen
OSEBNI AVTO
ali tu.di manjši zaprt pol tovorni avto. Ponudbe pošljite Oglas, oddelku pod »Avto«

13.30	Rapsodije raznih dežel. 14.00 Pred razstavo francoskih sodobnih upodabljajočih umetnikov. 14.10 Lahka glasba. 15.10 Zabavna glasba -r vmes objave. 15.30 do 15.45 J. B. Priestley: Pojo naj ljudje (radijski roman v nadaljevanjih). — 18.30 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana
19.00	Radijska univerza — Dr. Tomaž Furlan: Kako se v Sloveniji borimo s tuberkulozo. 19.15 Narodne pesmi poje Roman Petrovčič, na harmoniko spremlja Avgust Stanko. 19-40 Zabavna glasba — vmes objave. 20.00 Egon Tomc: Tedenski zunanjepolitični pregled. 20.15 Lažje skladbe za razne instrumente — sodelujejo: pianist Pavel Sivic, kitarist Stanko Prek in kontrabasist Jože Strašek 21.00 Svet v satiri in humorju — Rabelais: »Gargantua in Pantagruela«, odlomek iz »Strašanska vojna je izbruhnila«. 21.20 V plesnem ritmu
22.10	Pregled sporeda za naslednji dan. 22.15—23.00 Nočni koncert ameriške glasbe. Oddaja Radia Jugoslavija za inozemstvo na valu: 327.1 m 23.00—23.15 v nemškem jeziku. 23.15—-23.30 v poljskem jeziku.
Celje
KINO CELJB
CELJE — »METROPOL«: angleški film: »Hotel Sahara«. — »DOM«: ameriški film: »Težka pot«.
PTUJ
Mestni kino: ameriški film: »Irena For-reska«.
KINO BREZICE
10. In 11. maja: ameriški film: »Humoreske«.
ŠOŠTANJ
Kino Kajuh: »Naš Vitli je junak«.
OBVESTILA
POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM!
Na podlagi odločbe OLO Ptuj z dne 10 aprila 1952 štev. 9-52 preide Okrajno Avtoprevozništvo v Ptuju s 15. aprilom l. 1952 v likvidaciji. Pozivamo vse upnike in dolžnike, da prijavijo svoje terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti trideset dni po objavi.	2961-a
UMRLI
Umrl je naš dragi ata FRANC FELIC-JAN, upokojenec Tobačne tovarne. Pogreb bo v soboto 10. maja ob 14.30 iz Frančiškove mrliške vežice na Žalah. — Žalujoči: Miranda in Mici.	2965-a
Umrla, je naša ljubljena žena, mama, teta in sestra IVANA BOGATAJ rojena DOLINAR. Pogreb nepozabne pokojnice bo iz hiše žalosti, Osojnica št. 7, na pokopališče Dobračeva dne 9. maja ob 10 dopoldne. — Žalujoči: mož Ciril, otroci in ostalo sorodstvo.	2957-a
MALI OGLASI
ZLATO ZA ZOBE, 22-karatno v ploščici, prodam. Naslov v oglasnem odd. 5933-4 RAZPRODAJAMO po ugodnih cenah razne rezervne dele avtomobilov. Okrajno avtoprevozniško podjetje v likvidaciji — Murska Sobota.	5944-4
TOVARNA AVTOMOBILOV MARIBOR potrebuje s takojšnjim nastopom službe tri ličarje Specialiste ter štiri samostojne ličarje, ki morajo popolnoma obvladati kitanje in fino brizganje s pištolo. Poleg tega sprejmemo tudi večje število izučenih ličarjev. Stanovanje in hrana sta za samce preskrbljena. »MULLTAVI« 2 (univerzalni inštrument, popolnoma nov — prodam. Rihter Rudi, Maribor, Geršakova 24. Pobrežje. 5933-4 ENONADSTROPNO HlSO v Ljubljani prodam. Robičeva 2.	5953-7
Uprava »Vmo-sadje« Brežice sporoča žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni in zvesti sodelavec
Bolo Ben
Dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu, njegovim najbližjim pa iskreno sožalje. — Brežice, Krško dne 5. V. 1952.
Brošuro
0 papeževi nezmotljivosti
lahko naročite tako, da z naročnino Slovenskega poročevalca nakažete še 21.— din (cena brošuri 15.— din + 6.— din za poštnino) in na hrbtni strani srednjega dela položnice pojasnite svojo željo.
M
ARIBORSKA TISKARNA
MARIBOR, Kopališka ulica 6
izdeluje poleg knjig, časopisov, obrazcev, plakatov, etiket itd., tiskanih v knjigo- in ofsettisku tudi
OVOJNI PAPIR
potiskan z reklamnimi slikami in naslovom firme
TRGOVSKA PODJETJA, POSLUŽUJTE SE PRI NAS TISKANIH OVOJNIH PAPIRJEV, S KATERIMI BOSTE DVIGNILI KULTURM NIVO POSTREŽBE
PAPIRNA PODJETJA NAROČAJTE PRI NAS RAZNOVRSTNE TAPETNE PAPIRJE
PO SVETOVNEM TRGU
V kratkem razdobju enega in pol leta je prišlo na svetovnih tržiščih do velikih sprememb. Nedavno še z mrzlično nagiico kupovane in iskane strateške surovine kakor bombaž, volna in kavčuk, so sedaj na razpolago že v zadostnih količinah, medtem ko se kovine kakor nikelj, kobalt, kositer, svinec, cink, volfram in molibden razdeljujejo po kvotah in maksimalnih cenah, ki jih določa stalni mednarodni organ za surovine — International Material Conference s sedežem v Washingtonu.
Pri cenah je prišlo do težko pričakovane ustalitve, kar je posledica prenehanja kopičenja zalog in vedno večje sprostitve pri nakupu posameznih surovin Od dežel proizvajalcev sta sedaj najbolj prizadeti Avstralija in Malaja, ker so Združene države že pred letom prenehale kupovati v šterlinškem področju surovine za ustvarjanje rezerv. To je posredno prizadelo tudi Anglijo, ki je še vedno primorana kupovati material v Združenih državah, kar ima za posledico znatno pomanjkanje dolarjev, ki so ji v začetku korejske vojne obilno pritekali
Ta pojav pomanjkanja dolarjev občuti močno tudi Francija ter ostale evropske države, ki skušajo sedaj zmanjšati svoj uvoz iz dolarskega področja na minimum in hkrati dvigniti izvoz, čemur pa se Združene države upirajo z raznimi uvoznimi omejitvami. Močno je prizadela evropsko trgovino tudi prepoved izvoza strateškega materiala in sorovin v Vzhodno Evropo ter Sovjetsko zvezo in na Kitajsko, ki so jo zahtevale Združene države. Ta ukrep je ohromil velik del evropske mednarodne trgovine, ki se je znašla v precej težavnem položaju.
Celotno mednarodno menjavo je privedel do delnega zastoja tudi zmanjšan dotok dolarjev iz Združenih držav zaradi zmanjšanja pomoči po Marshallovem načrtu. Nenaden prehod na večji del samostojno trgovinsko politiko, ki temelji na proizvodni zmogljivosti posameznih evropskih držav, je tako važen vzrok Nenadni krizi v zunanji trgovini, ki
. 'S pomladjo se je prebudila tudi vnema za olepšanje mest. Vsepovsod se v idealnih naporih trudijo občinske uprave in posebna za ta namen oživljena olepševalna društva, da popravijo zamujeno in zacelijo rane, ki jih je brez izjeme vsem našim starodavnim mestom zadala vojna. Vsepovsod, v Mariboru, Kranju, Novem mestu, Celju in drugod so na delu zanosne misli in pridne roke, vsem ča čelu pa stoji naša Ljubljana. Nezainteresiranost in dosedanja ravnodušnost «ta. se umaknili skupnim naporom oblasti in meščanov, ki se lotevajo široko zasnovanega dela složno in v polni zavesti, da je le na ta način mogoče izvršiti obnovitveni program naših mest.
Kljub zelo pozitivnim ukrepom na najraznovrstnejših področjih obnove in olepšave pa grozi tu pa tam nevarnost, da bodo s preveč kampanjskim načinom dela in s premajhno poglobitvijo v strokovna področja povzročene nepravilnosti ter da 'do na ta način omrtvičen uspeh in ne bodo sredstva najbolje uporabljena.
Odveč je poudarjati, da so vsa naša mesta dragoceni urbanistični spomeniki, ki hranijo v svojem osrčju neminljive lepote stavbarske umetnosti, kiparstva in umetne obrti. Harmonično izgrajeno in urejevano mesto nedvomno razodeva visoko kulturno raven naroda, ki je umel v stoletjih oblikovati svoja bivališča in torišča dela z vključitvijo v celoto ter je znal pri tem podrejati svoje zasebne koristi in načrte skupnim interesom. Vsaktero naše mesto pa ima tudi svoje značilne posebnosti, ki se ubrano odrgžajo vse od geografsko naselbinskih osnov do neznatne oblikovne podrobnosti. Tu pa tam je to ubranost narušila samolastna anarhija zadnjih petdeset let, ne da bi k sreči bistveno spremenila dragocenih značilnosti in lepot naših mest.
Vsega, na kar bi rad opozoril, je toliko, da je nemogoče .uvrstiti v ta kratki sestavek, zato pa želim opozorit,; na nekatere bistvene ugotovitve, ki se zde trenutno najvažnejše in za-imorejo poglobiti sedanja z velikim zaletom začeta dela. Predvsem naj
bo sedaj morala najti nova pota brez ameriške pomoči. Ob začetku korejske vojne je bil nenaden skok cen tisti, ki je izzval pretres na st ivnih tržiščih; sedanje dosti nižje cene pa ne morejo biti edini vzrok sedanjemu zastoju.
Kljub temu imajo glede na močno oboroževanje v svetu cene posameznih strateških surovin še zmeraj precejšnjo vlogo. V nihanju cen lahko v zadnjih dveh letih začrtamo tri obdobja: Prvo je nastopile takrat, ko so mednarodni krogi videli. da korejski spopad ne bo samo kratkotrajni intermezzo, temveč da se lahko razvije v dolgotrajno moderno vojno, ki terja velikanske količine materiala. Glede na to. da je oprema ameriške vojske najpopolnejša, je bilo nujno, da so bile Združene države prve, ki so oričele mrzlično kupovati in kopičiti vse surovine, ki so imele kakršen koli strateški pomen. Posledica tega je bil ogromni dvig cen, ki na za ameriške kupce ni predstavljal velike ovire in tako je prišlo do tega. da so se cene posameznim surovinam dvignile celo trikrat do štirikrat v primeri s cenami pred začetkom korejskega spopada Največji dvig so zabeležil» cene volframa (400%). volne ('250%), kavčuka 1200%), bombaža (150%) in ravno tako tudi kositra. Za 100% se je dvignila cena jute, za 50% pa cene bakru, svincu in cinku.
V drugi polovici lanskega leta pa so začele cene naglo padati, kar je bila posledica prenehanja ameriških nakupov v šterlinškem področju. Cena volni je padla celo pod ravan pred korejsko vojno. Tako je Avstralija kot glavni izvoznik volne, iz nenadnega blagostanja prešla v resnejši gospodarski položaj. Sedaj je namreč primorana ponujati svojo volno, ker ne najde dovolj kupcev. Cene kavčuka, ki je bil temelj obogatitve Malajskega polotoka, pa tudi kositra, so samo še za 50% oz. 70% višje kakor pred korejsko vojno. Bombaž je le še za 10% dražji, medtem ko je volfram ostal skoraj na isti ravni. Celotni indeks cen v
omenim preurejanje pročelij, ki se odevajo v slepeče belo pregrinjalo, ne da bi bile pri tem upoštevane arhitekturne zakonitosti posameznih zgradb. Prav je, da se izmenja potemneli mrki odpadajoči omet, vendar ni pot, na katero smo stopili, dobra. Zakaj ne? Zato, ker uvaja pretirano uniformnost in poleg tega zanika tektoniko in strukturo zgradbe, kjer je najobčutljivejša. V vsakteri stavbi, ki je zasnovana na klasičnih principih kompozicije, pa naj je to renesančna, baročna, empirska, klasicistična ali psevdoklasicistična stavba, se odraža njeno življenje v kontrastno podanih nosilnih in nošenih členih. Antika in renesansa sta to, globoko v konstrukciji temelječe načelo, možato izrazili v kamnitem gradivu; barok in njemu sledeči slogi so prešli k pretežno opečni gradnji, a so v arhitekturni členitvi,., ki . je bila podana v ometu, ohranili spomin na prejšno tektoniko. Z različno tonacijo sp to le rahlo plastično poudarjeno. strukturo še bolj podkrepili. V enem primeru so v svetlejšem tonu podali plastično izstopajočo arhitekturo (pilastri ali stebri, oken-skj okvirji, zidni in napuščni venci), vmesne stene pa so tonirali za nianso temneje; v drugem primeru pa so podali kontrast obratno, da šo namreč arhitekturo temnejše tonirali, v vmesne stene svetlejše, čestokrat tudi v kontrastni barvi. Ni nobenega dvtma, da je sedanje obeljenje v opreki z najnovejšimi arhitekturnimi načeli in v primerih umetnostno pomembnih zgradb ali zaščitenega mestnega področja tudi z osnovnimi načeli spomeniškega varstva, ki so v vsem kulturnem svetu priznana in upoštevana. Pogrešena vnema beljenja je tudj v Ljubljani posegla že v najdragocenejši mestni del v neposredno bližino vodnjaka rek in sicer na dragoceno, v osnovi gotsko arhitekturo z ogelnim pomolom na kamnitnih, danes žal, pobeljenih konzolah.
Ni dolgo tega, kar je dr. Dobida opozoril na odstranitev neokusnih izložbenih portalov v osrčju stare Ljubljane, ki so v svoji kramarski vnemi prekrili do kraja vso pritlično arhitekturo. Ali ne bi bil ta poseg vre-
teni obdobju zaznamuje le še 15 do
20% povišanje.
Tretje obdobje se je začelo v oktobru lanskega leta, ko so cene prvič dosegle nekakšno ravnovesje, ki ga le tu in tam prekinjajo manjši negativni in pozitivni odkloni. Cene volni, sladkorju, kavčuku in rastlinskemu olju še nadalje padajo, medtem ko volfram, baker, svinec in cink ne beležijo večjih sprememb. Tudi cene žitu so sedaj na ravni, na kateri so bile pred začetkom korejske vojne.
V	celoti se je svetovna proizvodnja strateških surovin znatno dvignila. V letošnjem letu bodo proizvedli za 20% več cinka, molibdena, nikla in volframa, medtem ko v proizvodnji bakra še ni opaziti večjega napredka. Vendar pa upajo, da se bo s pravilnim razdeljevanjem teh kovin mogla v večji meri zadovoljiti še vedno naraščajoča industrijska proizvodnja, ki rabi iz dneva v dan večje količine surovin, da bi zadovoljila velika naročila za vojaške potrebe.
Drugo vprašanje je proizvodnja premoga, ki jo bo uspelo letos evropskim državam povečati na 469 milijonov ton, kar bo imelo za posledico zmanjšanje uvoza iz Združenih držav, kjer so letos računali, da bodo izvozili 40 milijonov ton premoga, potreba pa bo le 25 milijonov ton.
Problem zadostnih količin jekla se prav tako postavlja pred evropske države. Zanimivo je, da primanjkuje jekla tudi Veliki Britaniji. Zato je Churchill na svojem zadnjem obisku v Združenih državah zahteval od predsednika Trumana predvsem dobavo večjih količin jekla, kajti angleška industrija brez tega ne bi mogla izpolniti v celoti svojih obveznosti v okviru Atlantskega pakta.
V	celoti zaznamuje svetovna proizvodnja znaten dvig, zato ni verjetno, da bi cene še v večji meri nazadovale. V lanskem letu je narasla proizvodnja v primeru z letom ' ”50 takole; jeklo za 10%, premog za 5%, nafta za 15% (kljub izpadu Perzije), električna energija
den izraz našega razdobja, ko je celo to, kar se nam je včasi zdelo neizvedljivo, postalo možno- in naravnost nujno v spremenjenih družbeno-go-spr farskih razmerah? Pa asanacija ta-rih jeder naših mest? Kako lahko bi se združile v enotnih prijemih gradbeno tehnična, higienska in lepotna asanacija. Tudi to, kar ni izvedljivo nikjer na evropskem zahodu, je možno pri nas. Kdor še dvomi o tem, da je dosledno obeljenje stavb pogreše-no, si naj pogleda z ljubljanske tržnice Plečnikovo trafiko ob tromostju in Urbančevo hišo, ki se v novi obleki ne moreta sporazumeti s toplim tonom sosedne baročne cerkve in z zamolklim bronom pesnikovega spomenika!
Se nekaj bi rad omenil. To je sicer hvalevredna iluminacija. Robbovega vodnjaka, vendar taka, kakor je izvedena, ni- sprejemljiva. Namestitev reflektorjev tik pod plastikami na sami kamnitni kotanji že sama po ‘ i nedopustno posega, v ta resnično lepi spomenik, a jarki svetlobni Dra-meni, usmerjen} od spodaj navzgor pretvarjajo alegorične postave naših rek v spake, pri čemer jim grobe in na nepravih mestih ležeče sence odvzemajo vso lepoto linij in oblik. Vodnjak bj moral biti obzirno razsvetljen z razpršilno svetlobo z vrha sosednjih hiš in bi smel kvečjemu intenzivirati sončno luč, za katero je bil delan.
Toliko za enkrat. Poleg vsega še neustreznega pa se opaža vendarle vsepovsod veliko dobrega in prizadevnega in to v tolikšni mer} kakor nikoli poprej, pa naj gre že za ureditev nasadov ali za težnje po čistoči za kulturnejšo reklamo in dobro ureditev izložb. Z novimi kioski čutimo utrip nove arhitekture in je tako prav. Enako hvalevredna je tudi pozornost mestne občine in Zavoda za spomeniško varstvo, da sta rešila baročne kamnitne portale iz odstranjenih hiš na Ajdovščini in sta omogočila, da je eden od njih dobil novo funkcijo v lepi kompoziciji na prehodu v Cojzov graben, ki se pravkar ostvarja po načrtu profesorja Plečnika.	-č
za 12%, pridobivanje naravnega kavčuka za 5% (nadaljnji dvig proizvodnje otežkočajo gverilske akcije na Malaji, ki je eden izmed glavnih dobaviteljev kavčuka); industrija sintetičnega gumija je povečala svojo proizvodnjo za 75%, kar gre predvsem na račun Združenih držav, ki se hočejo v primeru vojne iznebiti odvisnosti od prekomorskih dežel, ki so jo leta 1941-42 močno čutile.
Izjema pa je znižanje proizvodnje kositra in kavčuka, in sicer za 2 in 3%. Negotovost, ki nastopa v letošnjem letu na svetovnih trgih glede osnovnih surovin, je v glavnem posledica zmanjšanega povpraševanja, ker ni zadostnega števila kupcev. Skoraj vse države so namreč s kopičenjem zalog v začetku korejskega spopada tako oslabile svoje dolarske in zlate rezerve, da sedaj ne morejo tvegati večjih vsot za nakup surovin, kakor za neobhodni minimum.
V svetovni trgovini igrajo sedaj važno vlogo štirje činitelji; delo Mednarodne konference za material v Washingtonu, notranje razmere v Združenih državah, težave v plačilni bilanci Velike Britanije in šter-linškega področja v Evropi ter gospodarjenje s kritičnimi surovinami. Obstoječe nadzorstvo nad cenami v posameznih državah, kakor tudi v mednarodnih institucijah, bo gotovo preprečilo nenadni dvig cen in bo pripomoglo k ustalitvi v mednarodni trgovini.	E. R.
Nevarnost toče v Sloveniji
Komaj so ozelenela polja In vinske gorice in se kmet veseli obilnega pridelka, že so prispela prva poročila o padanju toče v Sloveniji, iz Bučke na Dolenjskem poročajo, da je toča padala že dvakrat. Tako se bodo vrstila poročila skozi celo poletje in strah pred točo bo spremljal kmeta, dokler ne bo požet zadnji klas in obran slednji grozd.
Proti suš* se človek bori z namakanjem in zalivanjem, proti poplavam z regulacijami, proti rastlinskim boleznim in živalskim škodljivcem z raznimi sredstvi — le proti toči je človek še brez moči.
Tisočletja je bil kmet pred to nezgodo prepuščen samemu sebi, da si je po mračnih poteh čarovništva in vračever-stva i£kal pomoči. Sele v zadnjih letih so mu v tehnično močno razvitih državah priskočili na pomoč z letali, ki razpršujejo oblake s kemičnimi sredstvi, v drugih državah pa z izstreljevanjem močno eksplozivnih bomh. Ogromne vsote denarja se trosijo za obrambo pred «točo — posebno v Ameriki — vendar od nikoder ne poročajo o zadovoljujočih uspehih.
Po podatkih, ki jih zbira Državni zavarovalni zavod je toča v zadnjih petih letih poškodovala v Sloveniji povprečno na leto 15.000 ha obdelovalnih površin. Povprečna škoda na prizadetih površinah je znašala preko 30*/«. Prva leta po osvoboditvi je znašala škoda povprečno 100 milijonov dinarjev letno, zadnji dve leti — 1950 m 1951 — pa skupno okrog 3/4 milijarde din, ker je ti dve leti šel preko cele EvTope izredno močan val toče in zajel Slovenijo ter vso državo.
Leta 1950 je padala toča skupno 83 dni, leta 1951 pa 53 dni. Prizadeto je bilo vsako leto preko četrtine vseh krajevnih odborov v Sloveniji. Najhujša dneva sta bila 3. avgusta 1950, ko je toča padala na območju 103 KLO in 24. maja 1951, ko je pobila na območju 60 KLO — med drugimi kraji posebno Ptujsko polje in Bizeljsko. Toča je padala omenjeni leti od sredine aprila do kanca oktobra, t. j. do konca trgatve; padala je največkrat v popoldanskih urah, pa tudi ponoči; padala je celo po trikrat v istem kraju. V enem primeru je padala toča celo trikrat v enem dnevu.
Spričo take nevarnosti, ki jo povzroča toča kmetijski proizvodnji, je tudi vlada FLRJ vpeljala — po zgledu naprednih držav — v naši državi zavarovanje proti toči. Zavarovanje res ne prepreči padanja toče, nudi pa uspešno sredstvo za zaščito prizadetih s tem, da jim v denarju povrne vrednost uničenih pridelkov. V Sloveniji je bilo samo lani izplačano na odškodninah preko 57 milijonov dinarjev, od tega 42 milijonov za vinograde, ki so za točo še posebno občutljivi.
Čeprav Je zavarovanje proti ftoči v naši državi še mlado, je vendar zajelo že skoraj ves socialistični sektor kmetijstva — skoraj vsa državna posestva in skoraj vse kmetijske zadruge. V privatnem sektorju pa je največ inrteresentov med vinogradniki. Petletno preizkušnjo je mlado zavarovanje kljub ogromnim škodam dobro prestalo in nudi danes zanesljivo jamstvo proti Škodi, pred katero ni varno nobeno po-lje in noben vinograd
izdajatelj usta: n »K o v a. Konzorcij osvo bodiloe fronte silo ve olje — Direktor: Ru dl Janhoba — Odgovorni urednik: Serge Vo&njak — Tiska Tiskarna »Slovenskeg poročevalca« — Uredništvo:	Ljubljana
Tomšičeva ni. i. telefon 55-22 do 55-26 -Uprava: Ljubljana Čopova ulica 50/III telefon 45-73 Id 46-21 — Oglasni oddelek Ljubljana, Kardeljeva ulica S. telefoi 38-96 za ljubljanske naročnike 24-63. z: zunanje 38-31 — Poštni predal 2s — Tekoč račnn NB «01-90321-0 — Mesečna naroč-
Pionirji so tudi
Tudi letos bodo naši pionirji dostojno proslavili svoj tradicionalni praznik cvetoče pomladi. Mestni svet Zveze pionirjev in ostale množične organizacije pripravljajo za nedeljo več lepiii prireditev. Tudi športna društva, sekcije in klubi organizirajo za svoje najmJajše razne športne prireditve.
Ljubljanska nogometna podzveza prireja v soboto in nedeljo pokalni nogometni turnir, na katerem bodo sodelovali pionirji Odreda, Slovana. Krima In ljubljanskega železničarja. Začetek tekem bo v soboto ob 16.30 na stadionu 2e!ezndčarja v Šiški, v nedeljo popoldne
V nedeljo telovadni nastop na Taboru
Te lesnovzgoj no društvo »Partizan« — Ljubljana - Tabor priredi na »Dan pomladi« v nedeljo ob 16 na Taboru javni telovadni nastop, kjer bodo telovadci v 18 izbranih točkah pokazali sadove sistematičnega dela v telovadnici.
Smotrna priprava oddelkov za nastop in požrtvovalnost vaditeljev daje upati, da bo pr.reditev dobro uspela. Razen cicibanov bodo vsi oddelki nastopili z lepimi sestavami prostih vaj, ki so predpisane za zvezni zlet v Beogradu. Zanimiv je tudi prikaz vadbe »Jiujitsa«, ki ga goji društvo že od lanske jeseni. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji vrhunske telovadbe, saj ima Tabor že lepo število nadarjenih orodnih telovadcev.
Za cicibane in pionirje je vstop prost. Vstopnice se dobe vsak dan v društveni pisarni od 18. ure dalje.
dobri športniki
pa se bosta v prvi tekmi pomerila premaganca, nato pa zmagovalca sobotnega tekmovanja. Obe srečanji bosta kot predtekmi glavnemu srečanju za prvenstvo Slovenije med trboveljskim Rudarjem in Železničarjem iz Ljubljane
Pionirji se marljivo pripravljajo za bližnje tekmovanje z avtomobili in skl rami.
Odred	nima sreče z Metalcem
prav lepo igro, ki pa so Jo nekateri igral-
METALAC ! ODRED 2 : 1 (2:1)
Kaikor v vseh dosedanjih srečanjih. Je tudi včerajšnja prijateljska nogometna tekma z zagrebškim Metalcem ponoven primer, da Odredovi nogometaši nimajo sreče z bivšim članom II. zvezne lige. Tesno zmago si je Metalac zagotovil že v prvem polčasu, vendar rezultat ne ustreza poteku igre. Odired je bil pretežno v terenski premoči, iimel pa le tudi neprimerno več zrelih priložnosti za gol kakor njegov nasprotnik, posebna smola se je držala domačih napadalcev, ki so menda kar tekmovali med seboj, kdo bo zaključil napadalne akcije s streli mimo gola. Ta ugotovitev velja zlasti za Toplaka m Hočevarja, ki sta posebno v začetku drugega polčasa, ko je bal Odired v očitni terenski premoči, kar druCT za drugim pošiljala žoge v out. Tehnično je Odred prikazal na trenutke
ŠPORTNE ZANIMIVOSTI V KRATKEM
Mariborski tekrrilai tovarni imata redne vaje. V društvu je vključeno tudi precej delavske mladiine, med njimi gojenci Industrijske šole in nekaj uslužbencev. Razen tega sedaj v tovarna s ,prostovoljnim delom ureiajo fizkulturno igrišče, ki bo imelo dve mreži za odbojko in prostor za košarko ter teka-lišče v dolžini 400 m.
Po tretjem kolu srednješolskega nogometnega prvenstva .Maribora je v pivi skupini na vrhu tabele moštvo Klasične gimnazije s 5 točkami.
Na 'telovadni akademiji TVD Partizan v Ljutomeru so nastopili vsi društveni telovadim odseki s 15 točkami sporeda, ki so jih dobro pripravili, kar je dokaz ■požrtvovalnega dela vaditeljev.
Nogometna tekma med avstrijsko in irsko reprezentanco na Dunaju se je končala z rezultatom 6 :0 (4:0) za Avstrijo.
Pritožba Partizana zavrnjena. Tekmovalna komisija Nogometne zveze Jugoslavije je zavrnila pritožbo Partizana proti nedeljski prvenstveni tekmi z Dinamom (0:3).
Italijanski nogometni reprezentanti so pred srečanjem z Anglijo v tekmi za tren m g premagali juoiorje Interja 6:0 (4:0).
Partizanski tek izpod Sv. Gore
Na državni praznik je bilo več zanimivih kulturnih in športnih prireditev tudi v Zasavju. Zveze borcev in osta.e množične organizacije so slavile parti-zaaiske spom.ne na Jančah. Na planoti Pleši pod Sv. Go ix) so obhajali 10. obletnico ustanovitve I. zasavskega revirskega bataljona.
Svojevrstno športno prireditev pa je organ: z n a! center predvo jaške vzgoje r.a Savi pr: l^itr.ji, ki je priredil partizanski tek okoli vasi Save. Tekmovanje je bilo v počastitev spomina partizana Bokala s K rejniških poljan, ki so ga nacistični zločine: obesili pred 10. leti sredi vasi Save. Leto dni pozneje na 1st: dan so .partizani vdrli na Savo, zažgali železniško postajo in uničili nemški vlak z vojaškim materialom. Hkrati so partizani napadi: tudi nemško utrjeno postojanko v Prosvetnem domu. Vse te dogodke je zdaj slavil center predvojaške vzgoje na Savi.
Najboljši tekmovalci pa-rtizanskega teka so bili M;rko Zore s Time pod Sv. Goro. Peter Sovine iz Leš nad Savo m Marjen Keše iz Cirkuš nad Litijo. Par-tizan&k. tek okrog zgodovinskih krajev na Savi je vodil komandir predvoiaškega centra Berti Kaplja s svojimi vodniki in ob sodelovanju Zveze borcev ter ostalih množičnih organizacij na Savi. Zmagovite mladince je ob pr.hodu na ciij pozdravila litijska godba na pihala.
Atletski miting Odrpda
Tudi v Ljubljani se prebujajo atleti in v kratkem se bo vrstilo tekmovanje za tekmovanjem. V soboto 10. maja bo imeđ Odred svoj interni miting. To bo prvi pregled pripravljenosti članov enega najmočnejših atletskih kolektivov v državi. Atlet: Odreda, ki so se marljivo pripravljali za letošnjo sezono, se bodo pomerili v tekih, Skokih m metih. Tekmovanje bo ob 17. uri na Stadionu ob Titovi cesti. Vodstvo kluba vabi k udeležbi vse neorganiz rane, ki imajo vese-lje do atletike Prijave se sprejemajo na j kraju samem.
Na atletskem mitingu Jugoslovanskih i štajerskih atletov v Gradcu minuli >rek so bili doseženi dobri rezultati, ugoslovan Milakov je navdušil gledalce skokom s palico v višino 4 m. V teku a 1000 m je zmagal Avstrijec Zupan red Cerajem s časom 2:30,7. Ostali relit ati:	5000 m: Cetinič 15:03,8; krogla:
arčevič 11,47: kopje: Dangubič 63.54. Moška in ženska vrsta TVD Partizan v
ŠAH
Mladinec Guzelj prvi na prvenstvu Maribora
Na 8. šahovskem prvenstvu Maribora ie med 11 udeleženci zmagal mladinec Guzelj s 7 in pol točke. Za njim so: Ir. Nemec 7, Kukovec 6 in pol, Komč i, Mišura 5 in pol, Ketiš, prof. Muzlo-idč, Mikunda in Ačko 5, Crepinšek 3 in x>l ter Malešič 3 točke. Guzelj in dr. Ne-nec sta si pridobila naslov mojstrskega candidata in bosta poleg Koniča lahko etos sodelovala na finalnem prvenstvu Slovenije.
Trifunovič drugi, Rabar četrti v Rio de Janeiru
Na mednarodnem šahovskem turnirju v Rio de Janeiru je zmagal Argentinec Rose tto, ki je dobil 13 točk. Jugoslovanski mojster Trifunovič si deli z Eliskasesom drugo in tretje mesto z 12 in pol točke, Rabar pa z Bolbochanom četrto in peto mesto z 11 in pol točke. Engels je šesti in ima 11 točk, Mendes sedmi z 9 in pol točkami itd.
Jugoslovanska mojstra sta v zadnjem kolu remizirala — Trifunovič z Engelsom, Rabar pa z Eliskasesom. Rosetto je premagal Cruza, Boibochan pa Adel-mana.
Dr. Petar Trifunovič
ci večkrat pokvarili z nepotrebnim medsebojnim podajanjem, s čimer so kajpada izgubljali na času. Po odhodu poškodovanega Kumarja (v 30 minuti prvega polčasa) je vstopil 2umbar. ki pa ni bil v formi nekdanjih dni. Podobno velja tudi za Elznerja, ki je zamenjal Osreč-kega. Najboljša je bila krilska vrsta Pa j on, Berginc in Pelicon.
Metalac ni pokazal kdo ve kaj posebnega. V prvem polčasu je igral precej ležemo in šele zadnjih 20 minut po odmoru so se njegovi igralci razživeli. Svoje napadalne akcije so vprizairjali v glavnem na dolge pasove po obeh krilih. Najboljši med njimi je bil vratar Širnimi č.
Gole so dali Petrovič (iz kazenskega strela) in Kranjčec za Metalca ter Toplak za Odred. Pred približno 2000 gledalci je sodil Doberlet iz Ljubljane.
PRIPOMBE K OBNAVLJANJU MESTA LJUBLJANE
Predstavila sta se drug drugemu, in pokazalo se je, da je bil ta lovec ferrarski prestolonaslednik don Alfonso, soprog, ki so jo bili z njim pravkar in absentia poročili. Zakonca, ki se nista bila prej še nikoli videla, sta presenečena pogledala drug drugega, nato pa sta se bitro zbrala, da bi pred spremstvom ne kazala slabosti.
Lukrecijo so bili iz političnih razlogov vsilili ferrar* skemu prestolonasledniku. Deset minut vljudnega, površnega razgovora je zadostovalo, pa je bil od Lukrecije očaran kakor še sleherni mož.
Lukrecijin vhod v Ferraro je bil eden najsijajnejšib prizorov tistega časa. Spredaj je jahalo petinsedemdeset strelcev na konjih, oblečenih v barvi rodbine Este: v belo in rdečo. Za temi je šlo sto trobentačev in piskačev. Za njimi Je jezdil čisto sam ženin, don Alfonso, v obleki lz rdečega žameta; na glavi je imel črn žametast baret z zlato zaponko, na nogah črne žametaste golenice in črne škornje. Sledili so ferrarski plemiči na bogato obrzdanih konjih, pažeti, španski grandi, škofje in odposlapcl
iz Rima. Za temi so kolovratili trije Lnkrecijinl dvorni burkači na čelu sprevoda tridesetih pritlikavcev, ki so se vsi nenehoma prekopicevali in brili še druge burke. Nato je prišlo deset izbrano lepih pažetov, oblečenih v mavrične barve. In potem Lukrecija, nevesta, na svojem najljubšem belcu. Imela je gladko, črno žametasto obleko, obšito z zlatimi trakovi, povrh obleke pa plašč iz zlatega brokata. Njeni bujni plavi lasje so bili zaviti v koprenasto mrežo iz tenkega zlata, tako da ni bilo mdč razločiti lasnih nitk od zlatih niti. Sonce ji je plamenelo nad čelom. Jezdila je pod škrlatnim nebom, ki so ga nosili redni profesorji in doktorji ferrarske nni* verze, ker ni bilo dosti slug.
Francoski poslanik je jahal za njo, vštric vojvoda Ercola d'Este. Spet so sledili princi, plemiči in pažeti in nato v štirinajstih slavnostnih kočijah častne dame ln dvorjanice ferrarskega dvora.
Sest in osemdeset mezgov, med njimi dva bela, je peljalo nevestino opravo. Ferrarske ženske, ki so prodajale zijala, so z glasnimi vzkliki občudovale dragocena oblačila, preproge ln lepotičje. Ali nekateri kmet in meščan je stal ob poti, misleč sl: To so davki In davščine, ki nam jih je Izžela sveta Cerkev — za Borgijce. — Tu — tam — na hrbtih mezgov romajo svojo pot: moji in tvoji »novčiči svetega Petra«. Iz novčičev rastö goldinarji, iz goldinarjev zlatniki, in mnogo zlatnikov dä onole rokavasto haljo iz zelenega žameta ali onole ogrije iz rubinov in biserov, ki je belemu mezga petkrat ovito okrog vrgtü.
Zraven belih mezgov Je stopal tudi rdeč bik, grbovna žival Borgijcev. Množica ga je zbadala in dražila, ker se samih Borgijcev ni upala lotiti. Toda bik Je ponosno in nedostopno korakal mimo nje, s pobešeno glavo, da bi ne moral videti in duhati ljudi, ki so se mu studili.
Na Stolnem trgu, kjer so jo pozdravili vrvohodci, ki so plesali med dvema cerkvenima stolpoma, je Lukrecija stopila s konja. Rektor vseučilišča, profesor-Nicold Leo-niceno, ordinarij za matematiko, star, kratkoviden gospod, Ji je držal stremen. Piskači, trobentači, bobnarji in trombarji so zahrumeli, kakor bi se kosali z zvonovi cerkvi.
Lukrecija, ki ji je bil vsak hrup zoprn, je malce zategnila usta, nato pa dala, da Ji je zaigral okrog ustnic smehljaj, ki je vsakega očaral.
sprejemni dvorani sta sedla Lukrecija In Alfonso na prestol, ovenčan z rožami. Po stari šegi je smela nevesta izreči željo, ki so ji takoj ustregli. Lukrecija je prosila, naj vrnejo vsem jetnikom v mestu Ferrari prostost
Španski barkači so jo jeli opevati. Kot prvi govornik Jo Je pozdravil poet Ariosto:
O Rimi Ubogi Rim, strmoglavljen v noč, ko sonce borgijsko te zapustilo, da zdaj v Ferrari užšga svojo inč:
Lukrecija, najmilejša zvezd, izbrana, da boš poslej nam sreče topli plamen —1 « foj, Mij na pas ognjeni vrt
in kakor baklje nas prižgi, kraljica! da v tvojo čast nebeško zagorimo in, že pepel, te vdani še slavimo!
Nenaravno bled se Je mladi, sedemindvajsetletni pesnik priklonil in z okorno ponositostjo stopil v ozadje. Lukrecija Je poslala ža njim nežen pogled iz svojih occhi bianchi — svojih svetlomodrih oči.
Ko se je vrnil v samotno čumnato, je še tisti večer zapisal verz: Ženskarje nevaren, velik otrok; golobje oči ima in prijemljaj parde.
V ferrarskem dvornem gledališču, v podestatovl dvorani, je bilo prostora za tri tisoč oseb. Bil je večer praznične predstave v slavo prestolonaslednikove poroke. Pred začetkom po ida so stopili vsi igralci na kraj odra In se najponižneje predstavili občinstvu. Ravnatelj je oznanil, kaj bodo Igrali. Ariosto je bil predložil svojo »Kasarijo«, pa so jo bili odbili, češ da je preveč novo-šegna. Vojvoda in občinstvo sta bila za »klasično smer«.
Predstava se je začela s tem, da je stopil sam Plautus na oder in izrazil svoje posebno veselje, ker bodo Igrali eno njegovih komedij. Igrali so »Epidika«. Večina občinstva se je dolgočasila ln oživela šele pri baletih, ki so jib vrivali med dejanja.
Deset zamorcev je plesalo s svečami v ustih. Divjal je gladiatorski boj. Posebno so ploskali zmajn, ki je bljuval ogenj, ln lepi, nagi devici na enorogu. Nazadnje pa je prišla neokretna zgodnjekrščanska legendna igra o kateri Thaidi, ki je vznemirila Lukrecijo v dno srca. j