PoKinlna plafan* *
i. izdala
Cena Din !•-*
Izhaja v«ak dan ijutraj raz ven
r ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna številk« Din 1'—, lanskoletne 2’—; mesečna naročnina Din 20’—, za tujino 30'—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 30-69 in 30-71.
Jugoslovan
potoplsor na vračamo, Oglasi po tarifi in dogovoru. Uprava
Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-CS. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, tel. 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.: Ljubljana 15 021
St. 247
Ljubljana, sobota, dne 24. oktobra 1931
Leto II.
Prisrčen Lavalov sprejem v Ufashingtonu
Prva pogajanja — Odločne Lavalove izjave glede vprašanja varnosti — Vesti o popuščanju Amerike — Glavni predmeti posvetovanj
 	1	 M	1	•_!	.. I . ! I. _ 1 -i -1 _ - 2 1.	«■	..n	-1	«	alr	/k	w	1	A	Wf	IV	l\
Župnik Janko Barie,
kandidat za kranjski srez
Na drugi strani:
Seznam vseh do sedaj potrjenih sreskih kandidatur v Dravski banovini.
Anglija plačuje svoje obveze
London, 23, oktobra. AA. V Londonu je izzvala veliko’ zadovoljstvo vest, da je »Angleška banka« vrnila ameriški »Federal reserve banki« 20 milijonov funtov na račun posojila 20 milijonov, ki ga je dobila od ameriške banke
1.	avgusta.
Posojilo zapade šele prihodnji teden. New-yorški bančni krogi 60 pričakovali, da ga bo Anglija obnovila. Zato je zadovoljstvo v londonskih gospodarskih krogih toliko večje, ker dokazuje ta dogodek trdnost angleškega finančnega položaja, kar bo vsekakor utrdilo zaupanje in oživelo gospodarstvo.
Naloge nemškega gospodarskega sveta
Berlin, 23. oktobra. A A. Pravkar ustanovljeni gospodarski svet bo po vsej podobi že v štirih tednih sestavil načrt novega zasilnega zakona. Državna vlada ga bo izdala najkasneje prve dni decembra t. 1. Zakon bo preuredil vse dosednje zakonske določbe o cenah, mezdah in tarifah. Gre za to, da bo država lahko prebila prihodnje zimske mesece s skromnimi gotovinskimi sredstvi, ki ji bodo na razpolago na podlagi izkazov nemške narodne banke. Pri tem naj ostaneta gospodarsko življenje in pa življenjski standard nedotaknjena. V zadnjem letu so mezde povprečno padle za 10 do 12%, živila pa samo za 7 do 8%. 'Zato bo skušala vlada doseči primerno znižanje živilskih cen, mezde pa naj bi se temu primerno preuredile.
Prepovedan komunističen shod v Berlinu
Berlin, 23. oktobra. AA. Predsednik berlinske policije je prepovedal zborovanje, ki ga je hotela prirediti komunistična stranka proti Hitlerjevemu zboru v Braunsclnveigu in sestanku desničarske opozicije v Harzburgu.
Zakaj je glasoval za Briininga
Berlin, 23. oktobra. AA. Državni poslanec grof VVestarp, vodja ljudske konservativne stranke, je pojasnil javnosti, zakaj je glasoval *a dr. Briininga. Grof VVestarp pravi, da je dr. Briining v dosego svojih ciljev ustvaril gmotne podlage, da razpolaga z ogromnim znanjem v gospodarskih in socijalnih vprašanjih, da je znal v inozemstvu navezati osebne stike in da si je pridobil zaupanje sveta. To je glavnica, ki je ne smemo žrtvovati boju za notranjepolitično oblast, za strankarske cilje in za agitacijo $, popularnimi gesli.
Jezikovno vprašanje na Španskem
Pariz. 23. oktobra. A A. Havas poroča iz Madrida: Po daljši razpravi o raznih izpreminje-valnih predlogih je španski parlament sprejel člen ustave, ki urejuje jezično vprašanje šolskega pouka. Za je glasovalo 143 poslancev, proti pa 67. Po tem členu sme biti pouk v avtonomnih pokrajinah v jeziku dotične pokrajine. Vendar je kastilsko narečje obvezno v nižjih in srednjih šolah v vseh glavnih mestih avtonomnih pokrajin.
. Pariz, 23. oktobra. AA. Predsednik francoske vlade Laval je na pozdrav newyor-škega župana odgovoril to-le:
»Srečen sem bil, ko me je predsednik Združenih držav g. Hoover povabil, naj bi ga obiskal. Francija je razumela, da ta gesta ni le izraz starega in močnega prijateljstva med njo in Združenimi državami severne Amerike, marveč da se ameriška vlada obrača nanjo, ker je Francija ostala v splošni zmedi zdrava. Francija je ohranila svojo silo s svojim delom in varčevanjem. Zato pa je treba odbiti smešno obtožbo, češ da je Franciji do hegemonije v Evropi. Ta očitek se sploh pogosto uporablja proti Franciji. Dejstvo je, da je Francija miroljubna. Naša preteklost in naš položaj nam nalagata, da smo oprezni.
Ali ne želimo kršiti dostojanstva niti enega naroda sveta. Nam je le do tega, da se ohrani mir. Seve sino pri tem za to, da živimo v varnosti. Narodi in vlade morajo razumeti, da varnost ni v obrazcih in sklepih, marveč da jo je treba organizirati. Če se bodo Združene države sporazumele s Francijo, potem lahko računamo na trajno sodelovanje in se lahko nadejamo boljše bodočnosti.«
Washington, 23. oktobra, n. Posebni vlak, s katerim je dospel Laval iz Newyor-ka, je pripeljal na sekundo točno v Wa-shinglon. Z Lavalom se je peljal tudi državni tajnik Stimson, s katerim sta med celo vožnjo imela važne razgovore. V glavnem so se ti sukali okoli govora, ki ga je imel Laval pri sprejemu v newyorški mestni hiši.
S postaje se je Laval odpeljal na dom ameriškega poslanika v Parizu Edgea, kjer bo ostal ves čas svojega bivanja v Washingtonu. Ob 6. popoldne je posetil Laval Hooverja in njegovo soprogo, ki sta
ga v družbi visokih vladnih uradnikov slovesno sprejela. Dve uri kasneje se je vršil v beli hiši svečan diner v čast francoskega maršala Petaina, ki se nahaja tukaj kot predstavitelj Fancije na proslavi stoletnice bitke pri Yorktownu za časa ameriških osvobodilnih vojn. Naravno je, da je bil pred vsem deležen vseh časti Laval, kateremu se je od vseh strani izkazovala največja pozornostma dinerju je bil prisoten iudi nemški poslanik,
Washington, 23. oktobra, n. Za časa vožnje iz New.vorka v Washington sta imela Laval in Stimson konferenco, na kateri je Laval zelo kategorično poudarjal, da Francija glede vprašanja razorožitve nikakor ne bo odstopila od svojega stališča, katero je obrazložila v svojem memorandumu na tajništvu Društva narodov. Glasom francoskih informacij je Laval izrazil svojo pripravljenost, da s Hooverjem in Stim-sonoin razpravlja v najlojalnejšem duhu o vseh evropskih problemih in svetovnih gospodarskih vprašanjih. Laval je nadalje pristal tudi na olajšanje reparacij ter celo izjavil, da je Francija pripravljena, da preuredi tudi nezaščiteni del nemških reparacij. Vendar pa se je Laval odločno izrazil proti podaljšanju moratorija, ker bi to značilo istočasno podaljšanje negotovosti splošnega stanja v Nemčiji in svetovnega finančnega položaja.
Ne\vyork, 23. oktobra, n. V javnosti vlada velika negotovost radi poročil o pogajanjih in predlogih Hooverja in Lavala. Časopisi ugibajo vse možnosti, vendar se iz vseh mogočih eventualnosti z gotovostjo morejo dognati le sledeče tri točke razgovorov: V prvi vrsti vprašanje francosko varnosti, ker Francija od tega vprašanja dela odvisno svoje stališče z ozirom na
razorožitev. Med tem so pa Zedinjene države, ki niso zainteresirane na ohranitvi statusa quo v Evropi, pripravljene sodelovati pri sklepanju konzultativnega pakta, Ki že v naprej izključuje možnost vmešavanja Amerike v evropske spore. Druga točka se tiče znižanja vojnih dolgov. Gotovo je, da bo Laval pri tem naletel na ne-razpoloženje Amerike, ker je Francija najbogatejša država in Amerika ni pripravljena omogočiti še večji dotok zlata v Francijo, ki bi ga ta porabila za svoje oboroževanje. Kar se tiče tretje točke, t. j. obdr/anja zlatega standarda v posameznih državah, bo brez dvoma dosežen sporazum.
Kakor kažejo vsi znaki, bosta Amerika in Francija istočasno priskočili na pomoB državam, ki bi morale zapustiti zlati standard. Mnogo se govori tudi o tem, da bo predsednik Hoover načel tudi več političnih vprašanj, ki Franciji niso ravno po godu, v prvi vrsti vprašanje poljskega koridora.
Pariz, 23. oktobra. AA. Havasov poročevalec v Washingtonu poroča, da je v ta-mošnjih vladnih krogih v zadnjem času nastala izprememba in da je vlada Združenih držav pripravljena upoštevati potrebe iu želje, ki jih ima Francija zaradi svoje varnosti. Zdi se, da bo zunanji minister Stimson sprejel načelo čim bližjega sodelovanja med Francijo in Združenimi državami v področju mednarodnega miru.
Razgovori med predsednikom Združenih držav Hoovrom in ministrskim predsednikom Lavalom bodo v prisotnosti zunanjega ministra Stimsona in dveh prevajalcev takorekoč med štirimi očmi. Prvotno nameravana misel o sestavi mešane komisije iz francoskih in ameriških strokovnjakov je bila odbita.
Resolucija Društva narodov o mandžurskem sporu
Poziv Japonski in Kitajski, naj se sporazumeta — Svet DN se sestane zopet 16. nov.
Japonska umakne svoje čete v treh tednih
London, 23. oktobra. AA. Svet Društva narodov je včeraj po poldanski seji nadaljeval razpravo o mandžurskem sporu. Ob tej priliki se je Briand razgovarjal z japonskimi delegati.
Na seji je Briand prečital resolucijo, kjer našteva napore Društva narodov in držav-podpisnic pariškega pakta za rešitev mandžurskega spora, mirovna zagotovila japonske in kitajske vlade in poročilo japonske vlade, da nima v Mandžuriji osvajalnih namenov. Resolucija poziva japonsko vlado, naj izprazni Mandžurijo, in nalaga kitajski vladi dolžnost, da jamči za varnost Japoncev v Mandžuriji. Pri tem poziva inozemske zastopnike, naj se s svojo avtoriteto pridružijo koraku Društva narodov. Resolucija priporoča kitajski in japonski vladi, naj sodelujeta pri eva-kuvaciji in imenujeta spravni odbor, ki naj bi proučil še ostale sporne točke, posebno pa one, ki izvirajo iz sedanjih incidentov in težkoč v mandžurskem železniškem vprašanju.
Na predlog japonskega delegata je Svet Društva narodov odgodil razpravo o resoluciji na danes. Resolucija predvideva sklicanje Sveta 16. novembra ali še prej, če bo potrebno. Svet bo tedaj razpravljal o izvedbi priporočil Društva narodov za rešitev mandžurskega spora.
Ženeva, 23. oktobra. AA. Ker sta japonski in kitajski delegat zaprosila Društvo narodov nekaj odloga za proučitev resolucije Sveta Društva narodov, bo seja Sveta Društva narodov šele nocoj.
»Times« pravijo, da resolucije, ki je sad skrbnih posvetovanj, ne bodo bistveno spremenili. Stranki bosta morali resolucijo sprejeti, ali pa jo odkloniti. V zadnjem primeru bi padel odij Sveta zaradi nadaljevanja mandžurskega spora na Kitajsko in Japonsko.
Lord lieading je stioči odpotoval iz Ženeve. Anglijo bo zastopal lord Cecil.
Tokio, 23. oktobra. AA. Tukajšnji, vladni krogi so sprejeli besedilo resolucije, ki ga je včeraj Svet Društva narodov poslal
Japonski in Kitajski, z velikim začudenjem.
Odredbe v tej resoluciji so večinoma takšne, da jih japonska vlada ne bo mogla, sprejeti. Japonska vlada je bila že sprejela Briandov in Drummondov načrt zmerne resolucije, kakršna je bila predložena plenarni seji Sveta. Japonska je morala tedaj izbirati med tremi načrti in je izjavila, da je pripravljena sprejeti prvi načrt s primernimi, malenkostnimi izpre-membami. Sedaj pa vidi, da je Svet Društva narodov sprejel resolucijo po tretjem načrtu.
Ženeva, 23. oktobra. AA. Po najnovejših vesteh iz Mandžurije je japonska vlada poslala nove čete in tanke v zasedeno kitajsko ozemlje, da prepreči vandalske akcije kitajskih neregularnih čet. Japonci so že bombardirali take oddelke.
Pariz, 23. oktobra. AA. Reuter poroča iz
Tokija: Japonska vlada je izjavila, da bo umaknila svoje čete v notranjost železniškega ozemlja v Mandžuriji in sicer v treh tednih, stavlja pa pogoj, da se Kitajska obveže izpolniti svoje pogodbe z Japonsko in prenehati s protijaponsko agitacijo.
Državljanska vojna v Mandžuriji, Pariz, 23. oktobra, n. Tukajšnji listi poročajo, da od včeraj dalje divja v Mandžuriji državljanska vojna. Maršal Ceng Su-Liang je prevzel vodstvo čet, ki simpatizirajo z Japonsko, in je navalil na postojanke kitajskih vladnih čet na reki Non Ning. Pri tem so ga podpirali japonski aeropla-ni. Izgube na obeh straneh so zelo velike. Po vesteh iz Pekinga bombardirajo japonski zrakoplovi vladne kitajske čete. Is Nankinga sta odšli včeraj v Mandžurijo dve diviziji, ki so jih izvežbali nemški častniki. Pripravljajo se pa še nadaljni transporti čet.
Protiangleški upor na otoku Cipru
Izgredniki so zažgali guvernerjevo palačo - Manifestacije za združitev otoka z Grčijo
London, 23. oktobra. AA. Admiraliteta javlja, da je včeraj rušilec »Acaster« prispel v Paphos na otoku Cipru, kjer so izbruhnili veliki nemiri. Davi se je pojavila pred mestom Limasolom križarka »Shrop-shire«. Pravtako sta prispela na otok Ciper rušilec »Achates« in križarka »London«. Iz Egipta so poslali tjakaj z letali stotnijo vojakov.
Pariz, 23. oktobra. AA. Havas poroča iz Kaira, da je upor na otoku Cipru nastal najprvo v limassolski luki v torek in da je upornike ščuval episkop v Larmaki. —
Upornike so vodili tudi oni grški poslanci, ki so bili nedavno tega odložili mandate v lokalnem parlamentu.
Prvi neredi so se vneli v Nikoziji, glavnem mestu otoka, kamor so prispele večje skupine Grkov iz Limassole. Množice
je priredila demonstracije. Izgredniki so zahtevali združitev otoka z Grčijo in nato zažgali guvernerjevo palačo. Po še nepotrjenih vesteh iz Nikozije so uporniki ope-tovano napadli policijo s kamenjem.
London, 23. oktobra. AA. Ivolonijalni urad poroča, da je v glavnem mestu otoka Cipra, v Nicosiji, zopet mirno. V sredo zvečer so demonstranti zažgali vladno palačo. Demonstranti so demonstrirali tri ure. Voditelji so izgubili nad maso vso oblast. Končno je policija streljala. Pri tem je bilo več civilistov iu stražnikov ranjenih.
Pariz, 23. oktobra. AA. Po poročilu iz Nikozije je bila o priliki napada na vladno palačo ubita ena oseba, 11 ljudi pa ranjenih. Davi je prispelo v Nikozijo 7 brit-skih letal. Prepeljala so 150 vojakov.
Slovenci zn Jugoslavi/a
Opetovano je že bilo ua lem mestu poudarjeno, kako je Jugoslavija edina možnost za nemoten razvoj Slovencev. Pa tudi sicer je bilo o tem izrečenih že toliko dokazov, da bi se moral že zdavnaj za vsakega Slovenca pričeti slovenski politični katekizem samo z besedami: Ni brez močne Jugoslavije svobodne Slovenije in prva dolžnost, ki jo ima vsak Slovenec, je, da je Čisto udan jugoslovanski misli. Iz našega zemljepisnega položaja, iz naše maluštevil-nosti, iz gospodarske strukture naše dežele, iz sto in sto drugih vzrokov prihaja vedno isti nauk, da gorje Slovencem, če bi izgubili jugoslovansko zavest, če ne bi bili prvi propagatorji jugoslovanske misli.
S posebno jasnostjo pa potrjuje to tudi pogled nazaj. Kaj smo bili in kaj smo imeli Slovenci pred nastankom Jugoslavije in kaj smo in imamo danes. Samo to se naj vprašajo vsi oui, ki mislijo, da »o ves svet prekosili v modrosti, ker so se izločili iz skupne jugoslovanske fronte in ker skušajo to fronto oslabiti. In če se bodo odkritosrčno vprašali in imeli tudi pogum, da odkritosrčno odgovore, potem bodo morali ugotoviti to-le:
Na šolskem polju sploh ni več spoznati nekdanjo Slovenije, tako se je spremenila. Osnovno šolstvo je napredovalo v tej meri, da bi že skoraj mogli pričeti govoriti o prevelikem razvoju.
Meščanskega šolstva, ki ga preje sploh imeli nismo, je danes na tako visoki stopnji in tako razširjeno, da že ni skoraj večjega kraja z meščansko šolo.
In naše srednje šolstvo. Tudi tega pravzaprav nismo imeli, ker imeli smo le en zaseben zavod, kot zgovoren dokaz, da smo bili zreli za srednjo šolo, da pa nam vseskozi sovražna vlada ni hotela dati srednjih Sol, ker se je bala našega kulturnega napredka. Kakšni časi so takrat bili, se vidi najlepše iz tega, da je samo zaradi slovenskih paralelk na celjski gimnaziji morala pasti avstrijski vlada!
Vsa naša zgodovina 19. stoletja je izpolnjena z našim prizadevanjem priti do lastnega vseučilišča. A zaman so bili vsi naši protesti proti zapostavljanju, zaman vse naše zahteve in prošnje, mnogo manj številni Italijani so mogli dobiti svojo univerzo, dočim je bila Slovencem lastna univerza nedosegljiva želja. Komaj pa je vstala Jugoslavija,' že je bila popolna slovenska univerza resnica. Včasih bi bili srečni, če bi mogli dobiti samo skromno juri-dično fakulteto, danes pa nekateri že skoraj ne bi hoteli biti zadovoljni, da smo dobili nakrat vseh pet fakultet. V resnici pa je popolna univerza tako velika pridobitev, da bi morali biti večno Jugoslaviji hvaležni, če ne bi dobili nič drugega ko univerzo.
A Jugoslavija nam je tudi na vseh drugih poljih dajala pravico za pravico in postali smo državni narod. Stara resnica je, da se neprijetni doživljaji silno hitro pozabijo, dočim ostanejo prijetni trajno v spominu. Po tej resnici se tudi ravnamo mi Slovenci v že preveliki meri. Cisto smo (pozabili, kako nas je gnjavila stara Avstrija, kako ni imel naš jezik nobenih pravic, kako smo se smeli samo ob slavni dvojezičnosti skromno gibati na zadnjem mestu. Na vse te in še hnjše stvari smo čisto pozabili, pač pa je v spominu ostalo vse, kar je bilo lepo v srečnih časih miru. Kajti vse tisto, kar bi danes nekateri radi bla grovali, ni bila posebnost Avstrije, temveč prednost mirnih časov. Baš ti ljudje, ki ne morejo pozabiti niti najmanjše prednosti iz teh mirnih časov, pa danes ne morejo oprostiti Jugoslaviji niti najmanjše reči, ki je posledica vojnih opustošenj in povojne krize. Ne vidijo in nočejo videti, kako si Avstrija že drugič more pomagati iz težav le s tujo pomočjo in s pripustitvijo tuje kontrole, ne vidijo in nočejo videti ne težav Nemčije in vseh onih Velike Britanije, zato pa tem bolj iščejo kar za stavo napak v njih lastni domovini.
Ni čuda, da takšni ljudje tudi ne razumejo, kaj se pravi biti državni narod. Ti ljudje so pač še danes samo podaniki in šele njih otroci bodo res znali, da so držav' ljani svobodne domovine.
In ker tega ne morejo razumeti, tudi ne razumejo novega časa, ki je nujno nastal B svobodno Jugoslavijo. Zato ne razumejo nacijonalnega zanosa, ki danes dviga Slovence in zato ne razumejo, da more biti dober Slovenec samo tisti, ki je dober Jugoslovan.
Dejstva in dejanja dokazujejo, da more Živeti Slovenija le v močni Jugoslaviji. Vsa preteklost potrjuje to in enako tudi
Sreske kandidature
v Dravski banovini
Ljubljana, 23. oktobra. AA. Sreska sodišča v Dravski banovini so do danes potrdila te-le kandidature:	«
Srez Brežice: Urck Ivan, župan in bivši narodni poslanec v Globokem; namestnik Pintarič Franc, župan v Rigoncih.
Srez Brežice: Krulej Ernest, posestnik in župan v Sevnici; namestnik dr. Beucditič Franj«, rudništki zdravnik v Senovem.
Srex Celje; PrekorSek Ivan, upravitelj javne bolnice v Celju; namestnik Goričan Franjo, posestnik in weski kmetijski referent v pokoju v Višnji vasi.
Sres Celje: Piki Frane, posestnik in gostilničar v Gotovlju; namestnik Srebotnjak Ivan, posestnik in veletrgovec z leaoin v Sv. Petru v Savinjski dolini Sreza Črnomelj in Metlika: Nakar Danijel, posestnik in gostilničar v Metliki; namestnik Smuk Jan©*, župan in posestnik v Mlakah občina Podzemelj.
Sreza, Črnomelj in Metlika: Lovšin Evgen, posestnik v Ljubljani; namestnik Šmalcelj Josip, trgovec in posestnik v Predgradu, občina Stari trg ob Kolpi.
Sre* Dolnja Lendava: Faflik Fran, župnik v Kančevcih; namestnik OKlaj Jožef, otočdnski tajnik v Dolnji Lendavi Srez Dolnja Lendava: Hajdinjak Anton, posestnik v Odrancih; namestnik Križanič Nikolaj, župan in posestnik v Kotu.
Srez Gornji Grad: Pustosleinšek Raslo, urednik v Ljubljani; namestnik Kolenc Franc, posestnik v Juvancu, občina Ljubno.
Sre* Gornji Grad: Goričar Matija, župan in posestnik v Mozirju, namestnik Sem Anton, posestnik v Ljubneon.
Sres Kamnik: Cerar Anton, posestnik in gostilničar v Kamniku; namestnik Tomc Ignacij, trgovec in posestnik v Moravčah.
Sre* Kamnik: dr. Rožič Valentin, profesor in ipoeesitnik v Ljubljani; namestnik Burica Alojzij, posestnik in bdvšii župan v Dragomirah.
Sre* Kamnik: dr. Potokar Ivan, odvetnik v Kamniku; namestnik Pančur Franc, posestnik v Zgornjih Tuhinj ah.
Sre* Kočevje: Pucelj Ivan, minister brez listnice v Velikih Laščah; namestnik dr. Arko Hans, odvetnik v Kočevju.
Srez Konjice; Gajšek Karol, notarski kandidat v Konjicah; namestnik dr. Mejak Ervin, odvetnik v Konjicah.
Srez Kranj: Barle Janko, župnik v Ljubljani; namestnik Lončar Ivan, župan in hotelir v Tržiču.
Srez Krško: Majcen Ivan, mesar in posestnik v Št. Janžu; namestnik Globcvnik Ivan, posestnik v Škocijanu.
Srez Krško: Vale Maks, trgovec in posestnik v Št. Jerneju; namestnik Bučar Lavoslav, posestnik v Kostanjevici.
Srez Krško: Grebenc Anton, posestnik v Brezju, občina Krško; namestnik Horvatič Martin, posestnik v Krški vasi.
Sre* Krško: Drinelj Alojz, posestnik in župan v Boštanju; namestnik Polanc Anton, mlinar in župan v Radečah.
Sre* Laško: Pavlič Alojz, profesor v Celju; namestnik Jagrič Alojzij, strojevodja v Zidanem mostu.
Sre* Litija: dr. Zorec Vinko, odvetnik v Beogradu; namestnik Kovačič Anton, kmet in gostilničar v Selu, obč. Bukovica.
Sre* Litija: Turk Alojzij, trgovec v Višnji gori; namestnik Hribar Rudolf, lesni trgovec v Izlakah, občina Ržišče.
Sr<‘z Litija: Mravlje Milan, geometer in posestnik v Ljubljani; namestnik Birolla Gvido®,
industrijalec v Zagorju.
Srez Ljubijana-okolica: Jare Evgen, profesor v pokoju, v Ljubljani; namestnik Petrovčič, župan na Viču.
Srez Ljubljana-okolica: Koman Albin, posestnik v Vižniarjih; namestnik Sancin Ivo, načelnik v pokoju, v Ljubljani.
Sre* Ljutomer-Radgona:	Zemljič	Jakob, po-
sestnik in župan v Radencih; namestnik Skuhala Franc, posestnik in župan v Križevcih.
Sre* Logatec: dr. Rape Staue, privatni uradnik v Ljubljani; namestnik Remžgar Ivan, gostilničar in posestnik v Žirovnici.
Sre* Maribor-desni breg:	Robič	Srečko, po-
sestnik in župan v Limbušu; namestnik Gornjak Vinko, ekonom v Slovenski Bistrici. (Kandidat g. Robič je medtem nenadoma umrl, kot smo poročali v včerajšnji številki našega lista. Op. ur.)
Sre* Maribor-desni breg: dr. Vauhnik Milo, odvetnik v Mariboru; namestnik Volk Matija, posestnik in župan v Pobrežju pri Mariboru.
Srez Maribor-Ievi breg:	dr.	Ljudevit	Pivko,
profesor v Mariboru; namestnik Janžekovič Ivan, posestnik v Košakih.
Srez Murska Sobota: Hartnar Ferdinand, posestnik v Murski Soboti; namestnik Kočar Matija, župan in posestnik v Skakovcih.
Srez Murska Sobota: Ve*ir Geta, posestnik in gostilničar v Martjancih, namestnik Hodo-šček Franc, posestnik v Venkovcih.
Sre* Novo mesto: Klinc Anton, župan v Gornjem Polju; namestnik Matko Davorin, upokojenec v Novem mestu.
Srez Novo mesto: dr. Zupanič Niko, bivši minister v Ljubljani; namestnik Belovsky Klement, posestnik v Sveti Heleni, občina Mirna.
Srez Ptuj: Petovar Lovro, poštar v pokoju in posestnik v Ivanjkovcih; namestnik Šolar Franjo, posestnik v Zlatoličju.
Sre* Ptuj: Vuk Štefan, župan in posestnik v Cirkovcih; namestnik Ceh Jožef, gostilničar in posestnik v Ločiču.
Srez Dravograd: inž. Pahernik Franc, posestnik v Vuhredu; namestnik Geršak Ivan, posestnik in župan v Črni.
Sre* Dravograd: dr. Rapotec Vinko, odvetnik v Mariboru; namestnik Topolovec Anton, okrožni nadzornik konzumnega društva v Prevalju.
Srez Radovljica: Ažman Ivan, župan v Lescah; namestnik Kralj Franc, tovarniški delavec v Koroški Beli.
Srez Radovljica: Mohorič Ivan, generalni tajnik zbornice za TOI v Ljubljani; namestnik Ambrožič Josip, odvetnik.
Sre* Slovenji Gradec: dr. Vošnjak Bogumil, poslanik v pokoju v Beogradu; namestnik dr. Bratkovič Alojz, odvetnik v Slovenjem Gradcu.
Srez Šmarje-Rogat ec: Zdolšek Anton, posestnik v Hotunju; namestnik Debelak Simon, posestnik v Kristan vrhu.
Sre* šmarje-Rogatec: Špindler Vekoslav, urednik v Mariboru; namestnik Malgaj Anton, viničar v Strtenici.
Sre* Šmarje-Rogatec: Drofenik Josip, posestnik; namestnik Lesjak Jurij, župan v Slivnici.
Mesto Ljubljana: dr. Kramer Albert, minister v Ljubljani; namestnik Tavčar Ivan, tajnik Delavske zbornice v Ljubljani.
Balkanska zveza ni več le nedoločena iluzija
Plenarna seja balkanske konference — Pomemben sprejem delegatov na carigrajski univerzi
Carigrad, 23. oktobra. AA. Na današnji plenarni seji druge balkanske konference so bile prečitane pozdravne brzojavke, poslane konferenci, ter odgovori nanje, nato so bila prečitana poročila raznih odborov konference in sicer odbora za promet, za higijeno in socijalno politiko, odbora za izenačenje prava, ter odbora za gospodarska vprašanja, o ustanovitvi medbalkan-ske trgovske zbornice ter ustanovitvi med-vitvi medbalkanskega urada za tobak. — Člani delegacij so napravili popoldne izlet po Bosporju, zvečer pa bodo prisostvovali svečanemu plesu, ki bo njim na čast v dvorcu Dolma Bagdže.
Carigrad, 23. oktobra. AA. Včeraj so delegati balkanske konference pregledali glavne carigrajske džamije. Snoči ob pol 6. uri so bili sprejeti na carigrajski univerzi. Rektor univerze Muamer Rasid Bej
vsa sedanjost. In tudi v bodočnosti ne more biti drugače, kakor nas opominjajo vsi naši neprijazni sosedje.
Zato pa moremo tudi z vsem pričakovanjem reči, da je slab Slovenec tisti, ki se zakriva jugoslovanski misli, ki ne gre za njo v boj, kadar je pozvan. In sedaj smo pozvani in zato bomo dobri Slovenci in dobri Jugoslovani klicu sledili. 8. novembra bo dan naše zmagel
je pozdravil goste z govorom, v katerem je govoril o balkanski omladini in njeni bodočnosti. Za pozdrav so se zahvalili člani posameznih delegacij. Poudarjali so zlasti potrebo, naj bi se na univerzah balkanskih držav izmenjavali profesorji, pa tudi visokošolcem naj bi bil omogočen študij v drugih balkanskih državah. — Balkanska zveza ni več nedoločena iluzija, marveč prehaja danes ta misel že v stvarnost in je posledica vitalnih interesov in geografskega položaja vseh balkanskih držav. -Nato je govoril zastopnik turške omladi-ne, ki je obljubil, da bodo turški omladin-ci brez ozira na težkoče in zapreke sodelovali s svojim drugi v drugih balkanskih državah.
Po sprejemu na univerzi je bil banket, ki je trajal v najlepšem razpoloženju kasno v noč.
Nocoj priredi bolgarsko poslaništvo banket na čast delegatov in novinarjev.
Spomenik Washingtonu v Rimu
Rim, 23. oktobra. AA. Tu je bil ustanovljen častni odbor s predsednikom vlade Mussolinijem na čelu. Naloga odbora bo, da postavi v Rimu spomenik Georga Washingtona. Spomenik so ■ podarili italijanski državljani v Zdru Ženih državah za dvestoletnico rojstva ameri škega državnika.
Obisk ministra Grandija v Berlinu
Berlin, 23. oktobra. AA. Italijanski zunanji minister Grandi prispe v Berlin v nedeljo zjutraj. Na postaji ga bodo sprejeli von Biilow, in drugi nemški dostojanstveniki, italijanski poslanik in vodil-in člani italijanske kolonije. — V -nedeljo priredi von Biilovv na čast Grandi ju svečano kosilo. V nedeljo zvečer pa bo Grandi na večerji pri ministrskem predsedniku Briiningu. V ponedeljek popoldne bo sprejem na italijanskem poslaništvu. Ta dan bo predsednik Hindenburg sprejel italijanskega zunanjega ministra v avdi-jenci. Briining in Grandi se bosta raztovarjala o razorožitvenem vprašanju, o reparacijah in o italijansko-ncmških carinah.
Rim, 23. oktobra. AA. Italijansko časopisje posveča predstoječemu obisku zunanjega ministra Grandija v Berlinu številne komentarje.
»Giornale d’ ltalia« opozarja na Mussolinijevo izjavo, da je Nemčija najvažnejši činitelj miru v Evropi. Italija sedaj lahko ugotovi, da je Nemčija na potu zavedne notranje okrepitve in da se pri tem lahko opira na požrtvovalnost širokih slojev prebivalstva in na umetnost vladanja.'s katero se odlikuje sedanji državni kancelar dr. Briining. Nemški državni kancelar je globoko doumel položaj in čustva svojega naroda, kakor tudi situacijo v svetu in izvaja politične metode, ki so hkratu učinkovite in gibčne. Mož se pri tem zaveda domačih in mednarodnih težkoč.
Predsednik vlade na razstavi beograjskih umetnikov
Beograd, 23. oktobra. 1. Danes predpoldne
med 11. in 12. sta predsednik vlade g. Zivkovič in minister dr. Srškič posetila razstavo beograjskih umetnikov na Malem Kalemegdanu. Po ogledu razstave, o kateri se je zelo pohvalno izrazil, je predsednik vlade kupil nekaj slik.
Zadušnica za pok. generala Stevana Hadžiča
Beograd, 23. oktobra. 1. Danes dopoldne ob Vol 12. uri ee je vršila v saborni cerkvi spominska svečanost po pokojnem generalu in ministru vojske in mornarice Štefanu Hadžiču. Nj Vel. kralja je zastopal general Veljkovid. ftazen sorodnikov so se udeležili svečanosti še predsednik vlade g. Živkovlč; general Stefanovič, dr. Srškič, dr. Kramer, načelnik glavnega generalnega štaba, admiraliteta, genera-liteta in veliko število častnikov ter pokojnikovih prijateljev in znancev.
Avtomobilska nezgoda avstrijskega ministra Dollfussa
Dunaj, 23. oktobra, d. Včeraj po seji parlamenta so odšli kmetijski minister Dolffuss, minister Heindl, nekdanji državni tajnik in zvezni svetnik Stšekler in pa predsednik rekonstrukcijskega odbora Kreditnega zavoda dr. Giirtler v znano restavracijo Sch8ner v VII. okraju. Družba je ostala v gostilni do 1. Ponoči, potem pa so se gospodje odpeljali v avtomobilu ministra Dolffussa do stanovanja ministra Heindla, ki je odšel domov. Nato eo se pa peljali do stanovanja ministra Dolffussa. Tu pa se je avtomobilu pripetila nezgoda. Avtomobil je v Neubaugase zadel v drug avtomobil-taksameter. Ministrov avtomobil kakor tudi iz-voščkov sta bila precej poškodovana. Pa tudi minister Dolffuss je dobil precej težite rane, med tem ko si je Stfickler polomil vse prste na levi roki. Dr. Gtlrtler je bil samo lažje ranjen na nogi. Ministru so na kraju nesreče nudili zdravniško pomoč in ga potem odpeljali v njegovo stanovanje. Prav tako je bilo s StOck-lerjem, med tem ko je Giirtler lahko sam odšel. Pri nesreči sta bili ranjeni tudi dve dami, ki sta sedeli v taksametru; ena izmed njiju je dobila precej težke rane. V parlamentu so seveda danes precej govorili o tej nesreči ministrov. Ko se je pojavil v zbornici minister Heindl, so mu mnogi čestitali k srečni rešitvi, nakar je Hendl dovtipno odgovarjal: Saj veste, gospodje, da vedno o pravem času izstopi m.
Atentator Matuška ne laže
Budimpešta, 23. oktobra, n. Vodje srednje-eviopejskih policij se še vedno nahajajo v Budimpešti, kjer vodijo konference v poslopju policijskega ravnateljstva. Danes so se vrnili z avtom iz Bia Torbagyja, kjer so ugotovili, da se priznanja Matuške skladajo z ugotovitvami na licu mesta. Novinarji so dobili danes od njih izjavo, da je sedaj popolnoma sigurno, da je Matuška izvršil atentat sam. Učinek eksplozije je opazoval iz male hiše, oddaljene komaj par sto korakov od viadukta. Peklenski stroj je izdelal v Budimpešti in potem orodje vrgel v neko jezero.
Aretacija 120 mornarjev v Nemčiji
Hamburg, 23. oktobra. A. Policija je aretirala kakih 120 mornarjev z ladij, ki so se te dni vrnile iz ruskih pristanišč. Proti mornarjem je vložena ovadba zaradi upora. Podobne aretacije bodo izvršene tudi na drugih nemških ladjah, ki so se v ruskeh pristaniščih priključile nedavni stavki. Aretirane mornarje bodo sodili po kratkem postopku.
Dunajski sadni trg
Dunaj, 23. oktobra, d. Na današnji sadni trg so pripeljan skupaj 6 vagonov Jugoslovanskega in madjarskega grozdja.
VREMENSKA NAPOVED.
Dunaj, 23. oktobra, d. Topleje, večinoma oblačno, zdaj pa zdaj dež, slasti v južnih alpskih deželah.
V boljše čase
Mnogokrat se nam zdi, da stojimo pred problemom, zdi se nam, da nam je rešiti težavno uganko, pa je le — aksijom. Stojimo pred volitvami. čujeni, kaj govorijo ljudje, kako pretresajo vsako besedo, objavljeno v časopisih, in kritično prežvekujejo mnenje tega ali onega. Jasno, skušajo rešiti problem, ki ni problem, in ki ne more nikdar postati problem, ker je aksijom. Izraziti se hočem jasneje, in ker ni, da bi posameznim odgovarjal, bo bolje, da si vsak to, kar mti gre, prečita in potem lepo počasi, logično in brez razburjanja in besedičenja v miru premisli, kaj imam odgovoriti na razne pomisleke, ki jih rodi pretrda, prenagle-na beseda
Volitve torej, pravite, so nepotrebne, ker je njiih izid itak zasiguran in edino mogoč. — No, če ste o tem prepričani, prav. Pa so še drugi, bolj globoki argumenti. Časi, ki v njih živimo, so bežni. Vrednote, ki »o včeraj še kaj veljale, so danes padle, na njih mesto so prišle nove. Jutri bodo te vrednote zopet druge in za leto dni zopet različne. Razmerje med vrednotami, najsi bodo to denarne, in materijelne sploh ali duševne, psihične, se stalno spreminja. Narod saim pa je sestavljen iz posameznih socijalnih poedincev, ki morajo živeti mirno in složno drug oib drugem in ki ostajajo isti in se ne spreminjajo. Nadin vladanja in upravljanja te konstante v večno menjajočem toku razmerij je torej mogoč le z elastično formulo in ne na podlagi okorelih sistemov, ki se kaj hitro preživijo.
Kakor trgovec ustavi tehtnico za moment, ako niha premočno, in jo potem zopet spusti v nihanje, da presodi pravo razmerje med skodelicama, tako je treba tudi v državi včasih trde in enegične roke, ki zavre premočno nihanje in menja uteži, z drugimi besedami, ustvari za odtehtavanje in pravično ocenjevanje boljše pogoje. Tako je tudi naš najvišji vladar segel z močno roko po jezičku tehtnice, ga za tre-notek ustavil in sedaj z novo ustavo dal pogoje za pravično in točno presojanje. Ustava je tista formula, ki obdrži tudi v menjavi razmerij vedno svojo vrednost in dovoljuje vedno pravo odtehtavanje potreb in* možnosti.
Seveda, ako bi držal trgovec tehnico dolgo časa v miru, bi se slednjič skvarila in zvila in postala ravnotako neuporabna, kakor ob .premočnem nihanju. In evo, trenutek je prišel, ko je jeziček zopet izpuščen in v rokah naroda je, da ga iz lastnih moči, z izenačbo poitreb in možnosti naravnim potom uravnovesi. Vzgled je menda dosti jasen. Ali še pravite, da so volitve nepotrebne?
A ob trajni spremembi razmerij je treba misliti tudi malo dalje, nego le do ustalitve ravnotežja v tem ali onem trenotku. Pomisliti je treba, kaj bo pokazala tehtnica v dveh, petih, desetih letih; ako naj pokaže zares voljo naroda, tedaj morajo oni odločujoči faktorji, ki povzročujejo nihanje in trajno ustaljenje, in to so volilci sami, trajno pregrupirati potrebe in možnosti, in to je popolnoma logično, kajti dan na dan vidimo, kako se spremenijo možnosti v potrebe in narobe. Volitve izvrševati se pravi uravnovesiti tehtnico in stvarjati formulo, ki bo garantirala sicer sloboden in prost, a miren in usmerjen razvoj razmer. Ali so volitve torej res nepotrebne?
Ukiniti nihanje tehtnice pomeni matematično zamenjati splošne znake za posebna števila; in, kakor rečeno, posebna števila veljajo za gotov čas, gotovo obdobje, saj tudi doTia poslanca traja le gotov čas; ko pa je narod dozorel, po-Btavd na krmilo države novo svežo moč, ki daje izraaa njegovi volji in njegovim potrebam.
Politična modrost našega vladarja je spoznala, da je narod od 6. januarja do danes dozorel v novo edinstvo, nov kompleks, v narodno skupnost, in taka skupnost naravno zahteva drugih življenjskih pogojev in rahlejših tal, da se globlje ukorenini, nego od strankarskih interesov in protekcionizma razdrapana masa. Zato naj si pa sam narod izzida poslopje svoje
eksistenčne formule, čigar bazo je aksiomatično položil 6. januar.
Le na podlagi aksijomov je mogoča matematična in ravnotako tudi socijalno- in gospodar-sko-narodaa politična formula. To je, mislim, jasen in dosti logičen odgovor na gori stavljeno vprašanje. Narod naj zalo ne odloča, iz katere stranke voli človeka, ki ga naj pravno zastopa, ne, narod naj izbere poštenjake in resne delavce v svojo najvišjo politično institucijo, može resne volje in globoke ljubezni do naroda, da jim lahko zaupa in da ga vodijo preko težav v boljšo bodočnost.
Zdaj pa drugo vprašanje: Abstinenca. Zakaj boim šel volit — saj je vse enol Kaj bi potem rekel, ako bi isto formulo uporabil 'proti tebi, dragi moj? Ako kupiš na primer za svoje poštene pare blago, pa ti trgovec dč: par dek več ali manj, to je itak vse eno! Ali bi vzrojil, kaj?! Pa ti ne počenjaš istega? Svojo dobrobit, svoje blagostanje, svoje nade in upe polagaš na svojo hišo, na svojo zemljo, na svoje delo, in vse to, hiša, zemlja, delo vendar sloni na državi, stoji in pade z državo in z njeno idejo, z njenim obstojem, pridobi na vrednosti, ako se država, utrjuje, izgublja, ako država propada. To menda bo vsakem socijalno mislečemu človeku jasno, in temu je dokaz vsa zgodovina človečanstva. In garancije, ki ti jih daje država, te garancije za obstoj tvojih najuteme-Ijenejših človečanskih pravic ceniš tako nizko, da niti ne boš dal glasu od sebe, da jih hočeš obdržati. Potem si pač vreden, da jih izgubiš... človečanskih pravic ti ne garantira indolenca in brezbrižnost — socijalni svet zahteva dela, tudi političnega dela — in na to delo je vsakdo pozvan, za socijalni obstoj in za pravice, ki so se z njim rodile.
In zdaj, ko sem odgovoril na ti dve vprašanji, naj odgovorim še na tretje, četudi je morda odveč, ker odgovarja logično mislečemu človeku sfiimo. Zakaj, tako vprašaš, naj volim iste može, ki so doslej vodil] državo? Zakaj ne smem tvoriti v svoje.m volilnem okraju, v svojem mestu svoje stranke? — Z isto pravico bi lahko vprašal: Zakaj grem nairočit obleko k izučenemu, dobremu krojaškemu mojstru in ne k svoji dekli, ali svojemu hlapcu. Jasno je, da boš zaupal le onemu, ki ima v svoji stroki čim širši pogled, ki je v svoji stroki nabral že izkustev in ki je dokazal, da obvlada svojo obrt. Ako to velja za obrtnike in delavce, teun bolj velja za političnega vodjo. Politični vodja z ozkim obzorjem je kakor kapitan ladje, ki stoji v ozki kabini namesto na mostiču. Le od tam, kjer je pogled na daleč odprt, je mogoče zmožnemu možu voditi ladjo državne in narodne politike v pravi smeri. In le oni, ki imajo vsenarodno, vsedržavno obzorje, so zmožni krmariti državno ladjo skozi nevarnosti in viharje sedanjosti. Tudi to nrora biti bistro misleiomu človeku popolnoma jasno.
In slednjič ti še eno vprašanje ne da miru: Zakaj neki eo volitve javne? Nočem ponavljati onega, kar je bilo v »Jugoslovanu« že ope-tovano pribito, da namreč zahtevajo takozvane tajne volitve visoke zrelosti, marveč hočem pokazati na drug visok vzgojni moment, ki leži v javnosti volitev. Javnost volitev naglaša tvojo prostost, tvoje zakonito državljansko pravo, izreči javno in brez strahu tvoje mnenje, javnost volitev vzgaja narod k resnici in k priznavanju svojega mnenja, pred vsemi in pred vsakomur. Brez pritaje in brez strahu, brez oklevanja in volilnega hujskanja naj gre naš človek pred komisijo in naj izreče glasno, da čuje vsak: Tako hočem, zavedam se, da hočem, zahtevam po svoji vesti in svojem prepričanju! In ponosno dvignjene glave bo zapustil vsak volišče, vsak možak, mož-beseda.
Tako odgovarjam vsem onim malodušnim, preplašenim, vsem ki si upati ne upajo. Bodite možje, le kdor si sam z močno roko kuje, si kuje srečo, oni, ki stojijo ob strani praznih rok, ne delajo in ne oblikujejo, bodo ostali vedno praznih rok. Le oni prav zidajo, ki s krepko
roko zlagajo opeko na opeko, da zgradijo trdno stavbo, oni pa, ki zidajo še tako lepe in še tako velike gradove v zrak, bodo ostali le vedno sanjači — kakor metulji, ki jih pobere prva jesenska noč.
Zato možato, krepko in odločno na delo, v boljše upe, boljše razmere in boljše čase!
—Civis—
Dva sijajno uspela volilna sestanka
Po zadnjem volilnem sestanku v dvorani For-te, katerega se je udeležilo okrog 150 volilcev lz vseh slojev prebivalstva, se je snoči vršil drugi volilni sestanek, katerega so sklicali rudniški nameščenci in vpokojenci. Tudi ta sestanek je bil izredno dobro obiskan. Vsi govorniki so naglašali nujno potrebo ln patriotično dolžnost vsakega slehernega državljana, da 8. novembra odda svoj glas za utrditev jugoslovanske narodne misli v najširših plasteh našega naroda in s tem dejansko pomaga ln sodeluje na konsolidaciji težkih gospodarskih in socijalnih prilik v državi, ki jih je povzročila vseobča gospodarska kriza. — Končno se je sklenilo, da se vsi udeležimo tudi javnega manifestacljskega shoda, ki se v: ji v nedeljo dne 25. oktobra t. 1. ob 16. url v trboveljskem Sokolskem domu, na katerem bo poročal naš rojak, minister gradje-vin g. dr. Albert Kramer in še drugi govorniki.
70-letnica marljivega narodnega obrtnika
Slov. Konjice 22. okt.
Dne 26. t. m. bo slavil svoj sedemdeseti rojstni dan tukajšnji kleparski mojster gospod Dragotin Miheljak. Ves čas svojega življenja je prebil kot vztrajen in vešč obrtnik v svoji stroki, a svoj prosti čas je uporabil prav pogosto za delo v narodnih društvih, kjer se je osobito v predvojni dobi prav živahno udejstvoval. Rodil se je kot sin brzojavnega mojstra v Neu-marktu leta 1861. ter prebil svojo mladost v Pazinu in Novem mestu. Leta 1873 je prišel s svojimi sturiši v Konjice, kjer se je posvetil svojemu sedanjemu obrtu. Kot mož narodnjak je bil vedno neomahljiv v ljubezni do jugoslovanskih narodov. Ob izbruhu vojne je bil tudi žrtev avstrijskih nacionalistov, ki so ga obtožili, da si dopisuje s Srbi. Ker se je zrazil, da so Srbi naši bratje, so ga aretirali. Orožnik ga je tedaj nagovarjal, naj opusti svoje prepričanje, kar pa seveda ni imelo uspeha. Z besedami »Sie werden ihren \vindischen Dickschtidel noch bitter bereuen« so ga odvedli v zapore v Orac, kjer je bil brez vsakega dokaza obsojen na 1 leto zapora do augusta 1915. Kako se je tamkaj godilo Slovencem, vemo vsi prav dobro in tudi njemu ni bilo z rožami postlano. Toda njegova globoka narodna zavest je prebolela vse krivice in danes vidimo našega sedemdesetletnika čilega in svežega moža, ki ljubi delo in svoj jugoslovanski narod. K njegovemu rojstnemu dnevu pa se priključujemo z iskrenimi čestitkami: »Se na mnoga leta!«
Dober nasvet je zlata vreden
V	»Croatia« kinu v Zagrebu so pred časom predvajali film »Visočanstvo zapoveduje«. V tem filmu je rekel dvorni minister (Reinhold Schiinzel) med zaupnim pogovorom s svojim dvornim svetnikom, ki mu je neprestano radi hudega nahoda kihal v lice, sledeče: »Vzemite že enkrat Aspirin tablete!«
Pazljivi poslušalec je gotovo iz teh na izbran način izraženih besed razbral začudenje dvornega ministra, kako da ni dvorni dedektiv gospod Pipac (Paul Horbiger) že prejšnji večer zaužil dve Aspirin tablete v skodelici vročega čaja, ker bi ga v tem slučaju gotovo ne nadlegoval z njegovim neprestanim kihanjem.
Iz te črtice je razvidno, da so za današnjega človeka, že pri prvem pojavu prehlada, postale Aspirin tablete nenadomestljivo obrambno sredstvo.
Črna pri Prevaljah
Šahovski turnir. Blejski šahovski turnir je tudi tukajšnje kroge navdušil za šah. Glede na bližajočo se zimsko sezono z velikim veseljem pripravljamo proslavo štiriletnega obstoja šahovskega kluba. Pristopilo je precej novih članov, ki imajo veselje za to igro. Članov ima klub zdaj 32. Pridno se vsi udeležujejo vaj in klubovih turnirjev. Za proslavo štiri letnice se pripravlja turnir s šahovskim klubom »Mežica« v nedeljo 25. oktobra.
Zopet ensreča na separaciji
Trbovlje, 23. oktobra.
Predvčerajšnjem se je pri delu na separaciji zopet težko ponesrečil delavec Kotlan Vincenz. Bil je zaposlen pri dostavi praznih vagonov za polnjenje premoga. Hotel je zapreti stranice vagona in je radi tega zlezel v vagon, nakar se je pognal preko stranice, hoteč iz vagona. Pri tem pa mu je spodletelo, tako da je zdrknil iz zaprte stranice nazaj v vagon. Na gornjem robu stranice pa je štrlel iz deske žebelj, na katerega se je nataknil ter tako nesrečno poškodoval, da je morala biti izvršena delna kastracija.
Brez potnega lista je hotel v Jugoslavijo
18- letni/nizarski pomočnik v Trstu, Filipčič Stane, se je naveličal življenja v Italiji. Sklenil je, da jo brez potnega lista mahne v Jugoslavijo. Na skrivaj se je vtihotapil v tovorni vlak, vendar ni imel sreče. Zasačili so ga v bližini Rakeka in nesrečni Filipčič se je tako zbal kazni da je skočil iz drvečega vlaka ter se pri tem močno poškodoval na nogah. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. Ko bo kreval, se bo moral najbrže zagovarjati na policiji.
Gledališče
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
Drama
Začetek ob 20. url zvečer Sobota, 24. oktobra: Dogodek v mestu Gogl.
Red D.
Nedelja, 25. oktobra: Vest. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Opera
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sobota, 24. oktobra: Viktorija in njen huzar, opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Izvirna slovenska drama »Dogodek v mestu
Gogi« se ponovi danes za red D. Ta večer igra vlogo Afre gospa Bučarjeva, izvrstna in agilna Članica Šentjakobskega odra, kjer je žela veliko uspehov in ima velik Jcrog prijateljev in častiiloev. Ostala zasedba kot pri premijeri. Režija prof. Šestova.
Evgenij Onjogiu. Izmed ruskih oper je brez dvema najbolj repertoarna opera Čajkovskega »Evgenij Onjegin«, ki se odlikuje po izredni milini in lepoti glasbe. Prvič v letošnji sezoni se ponovi to delo v nedeljo 25. t. m. zvečer kot ljudska predstava pri znižanih cenah. Glavne vloge so v rokah gg. Gjungjenac-Gavellove, g. Banovca, Primožiča in Rumplja. Dirigira kapelnik Štritof.
Popoldanska operetna nedeljska predstava. V
nedeljo popoldne ob 15. uri se vprizori v operi Simončič-Šivičeva opereta »Oj ta prešmentana ljubezen«, ki je koncem lanske sezone dosegla na našem odru lep uspeh. Ker je to prva popoldanska vprizoritev te v resnici prav dobre izvirne operete, še prav posebno opozarjamo občinstvo na njo. Cene so ljudske, znižane.
Repertoar narodnega gledališča v Mariboru
Začetek ob 20. url.
Sobota, 24. oktobra: »Zemlja smehljaja«. Ab. C. Nedelja, 25. oktobra: ob 15. url: »Mayerling«;
ob 20. uri: »Slaba vest.*
Ponedeljek, 26. oktobra: Zaprto.
Mariborsko gledališče:	»Zemlja smehljaja«,
Leharjeva romantična opereta, ki je občinstvo s svojo krasno muziko in s krasnimi pesmimi tako navdušila, da je že trikrat do poslednjega kotička napolnilo gledališče, se bo ponovila v soboto 24. t. m. za ab. C. — Vsekakor zanimiva premljera se obeta gledališkemu občinstvu V torek, 27. t. m. Uprizoril se bo »Konec poti«, drama redke dramatične moči. Režira Vlado Skrbinšek; celotno kulisarijo in garderobo Je posodilo Narodno gledališče v Ljubljani.
Prva letošnja nedeljska popoldanska predstava bo v nedeljo 25. t. m. ob 15. uri. Vpri-zorila se bo zanimiva in napeta drama o nenadni smrti bivšega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa »Hayerling«. — Istega dne /večer ob 20. uri pa se bo ponovila »Slaba vest«, zabavna kmečka komedija s petjem.
Clara Vicbig:
Baib/a vas 6
Roman iz Eifela
»Moje žene pa kar ne mešaj v to,« je spregovoril nenadoma Moffert in napravil kretnjo, kot bi spodil muho — pa je že ležal Lanfeld pod klopjo, kot bi ga zadela strela.
Pomagali so padlemu na noge; ves začuden je stal in si iztepal prah s hlač. Ostali so se smejali, nekateri pa so zmerjali.
»Suh kot trska, pa močan kot vol,« je godrnjaje priznal Nikola Densborn; potem se je okreuil k Moffertu, ki je sedel, kot bi se ga vse skupaj prav nič ne tikalo, in mu rekel očitajoče: »sramota je Peter, da ne greš v tovarno, izučil si se za ključavničarja, to bi ti laliko dobro služilo. Pa tudi dobro se tam zasluži; tukaj pa trpiš lakoto.«
Moffert se je namrdnil v svojem zanikarnem vedenju, z malce visečimi ustnicami in zaspanim poglede-n pod težkimi vekami, je zgledal neverjetno len. Tudi govoril je zaspano, komaj da je spravil zobe narazen:
»Vi hočete najbrže briti norce z menoj?! Sem po-<,’eji3'	- pokazal .i i svojo poha'?';ono	—	»to
me ovira, jaz ne morem delati kot ostali.« Njegov glas je postal tožeč: »meni je botra nesreča; prinesel sem tako § seboj na svet in tu se ne da nič pomagati!«
»Oje,« je kričal Matliesen Martin in udaril po mizi, da so poskočili kozarci. »Kakšne izgov -e ti ima! Nesrečo za botro — baha, kdo pa mu to verjame! Ne pretvarjaj se, mrha lena! Spati in oprezati povsod ter ljubimkati z babnicami, j je po nje"'- okusu!«
Moffert ni spremenil niti najmanje obraza, upiral se je na komolec in gledal v svoj kozarec.
»Len je, tako len, da kar smrdi!«
»Da, da,« je hitel živo pritrjevati Lanfeld, katerega je poprej vrgel Miffert ob tla: »len kot greh! Sedi v govnu in se ne gane!«
»Prej bodo postale robide grozdje, kot bi začel Peterček delati,« je zavpil nekdo.
Vsa družba mu je pritrjevala: »da, prej bodo robide grozdje, hahahaha!«
Peter Moffert se je tudi smejal z ostalimi, bil je brezglasen smeli, ki pa ga je v notranjosti pošteno pograbil ; zatisnil je oči in se stresel.
»Čemu bi se tako napenjal,« je spregovoril nato dobrovoljno, »življenje je kratko in samo enkrat ga uživamo. Pa naj rečejo kar hočejo duhovni gospodje, kar ima človek, to pač ima. To pa, kar je človeku obljubljeno« — smejal se je zvito in tiho zapiskal — »to pa je figo vredno!«
Možje so ga začudeno gledali. S svojim zaspanim pogledom, ki ge je začel svetlikati, se je začel ozirati naokrog.
»Kdo ve, kako hitro bo kdo doigral! Smilite se mi,
ljudje božji, da se tako trudite. Toda vsak po svojem okusu.« Skomignil je z ramo.
Prizadeti po njegovih besedah, so mu pritrjevali »Prav ima!« Na mnogih obrazih se je naenkrat zrcalila resnoba; zagledal si nenadoma gube in raze, kot v zora-ni njivi, katerih prej ni bilo.
»Človek se mora truditi na vse pretege in kaj ima od tega?« je godrnjal Densborn in spustil pest težko na mizo.
Nekaj časa so vsi molčali, potem je zavzdiluiil Densborn: »pač ni drugače mogoče. Drži svoj umazani gobec,« je zakričal nenadoma na Peterčka, »prokleti falot, ti.«
Ta je ogledoval z zvitim smehljajem molčeče obraze. »Človek mora vedeti koga žene, če ima osla pred seboj,« je rekel.
Niso ga razumeli — kaj je liotel s tem reči? Videli so samo njegov zasmehljiv smeh in to je bilo dovolj.
V	glavo jim je planila kri, nekak nemir se je polastil nog, dlani so se na skrivaj stisnile v pesti.
Nekateri od mlajših so se stegnili izzivajoče čez mizo. »Kaj, kaj? Osel — ?! Osel je rekel! Kdo je osel? He, reci se enkrat!«
Godrnjanje je prehajalo od enega kraja izbe k drugemu. »Osel, osel!« Noge so se nemirno pregibale, oči svetile, godrnjanje je postajalo glasnejše. Najlepši -pretep je bil na vidiku.
Martin Mathes je že grozil Mdffertu s pestjo pod nosom: »Poskusi!«
Stran 4
JUGOSLOVAN
Sobota, 24. oktobra 1931.
* »vemmam
Jz 2)ravshe banovine
d Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine, St. 65, z dne 24. oktobra 1931 ima sledečo vsebino: Zakon o izvršilnem izterjanju gozdnih škod in kazni za gozdne prestopke. — Odločba o zvanju stalnega delegata v mednarodni dunavski komisiji. — Pravilnik o uradniškem pokojninskem skladu Pravilnik za izvrševanje odredb zakona o žandarrneriji. — Izprememba pravilnika za uporabljanje zakona o zaščiti domače lesne industrije. — Tolmačenje po zakonu o volitvah narodnih poslancev. — Objava o izpreinembi določb oddelka III., točke 12., čl. 17. taksnega in pristojbinske-ga pravilnika. — Popravek v uredbi o skupnem davku na poslovni promet. — Razpreglednica blaga, za katero se mora zavarovati valuta ob izvozu. — Cenovnik, po katerem je zavarovati valuto ob izvozu blaga. — Odredbe o upravi banovinskih podjetij. — Odredba o izdajanju ri-barskih knjižic ribarskim gostom na področju bivše mariborske oblasti. — Izprememba v staležu banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. — Razne objave iz »Službenih novinc.
d Tajništvo Mladinske matice nam poroča: Na željo nekaterih pisateljev je odbor Mladinske matice sklenil podaljšati rok za vlaganje rokopisov za redne publikacije do konca decembra t. 1. G. pisatelji so naprošeni, da nam pošljejo tipkane rokopise.
d Darovi za stradajoče v Beli Krajini. Pisarna Rdečega križa v Wolfovi ulici je prejela pisno: »Prosim, sprejmite skromni znesek 30 Din za pomoči potrebne v Beli Krajini. Staro-upokojenec«. Gospod A. K. iz Ljubljane za Belo Krajino 200 Din. Iskrena hvala plemenitima neimenovanima dobrotnikoma!
d Da se prekvasi ljudstvo z jugoslovanskim (luhom. V našem včerajšnjem poročilu o občnem zboru Narodne Odbrane v Ljubljani je pomotoma izostalo ime državnega pravilnika dr. Julija Fellacherja, ki je bil izvoljen za odbornika.
d Koncert mlade pianistke. To nedeljo dopoldne bojno imeli priliko slišati mlado pianistko gdč. Vojko Prelovčevo, ki je že nekajkrat v mladinskih urah nastopila za klavirjem. Mični program bo prav gotovo zanimal vse naše malčke, ki se ukvarjajo i učenjem klavirja, a bo prav tako nudil užitek odraslim poslušalcem.
d Koroška ura. V nedeljo dopoldan ob 11 se bo oddajala v našem radiu koroška ura, ki bo v našiih srcih obnovila in osvežila spomin na tiste, ki so morali ostati onstran Karavank in-so jim pustili eamo še slovensko ime ... Priča-kujermo, da bo ta ura našla mnogo poslušalcev.
d Valvazorjeva koča pod Stolom je vso zimo odprta in oskrbovana. SPD, Kranj.
d Plesna šola S. K. Svobode v Ljubljani, se vrši danes zvečer ob 20. uri v veliki dvorani Delavske zbornice. Poučuje g. Trošt. Plesne vaje se vrše odslej redno vsako soboto. 2300 Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 d Jugoslovanski državljan — žrtev ovaduštva. Na večer pred Vilharjevo proslavo v Planini so uklenili v Kačji vasi, ki je pod Italijo, Ludvika Tršarja, posestnika in dvolastnika, na ovadbo nekega Slovenca-plačanca z onkraj meje. Tršar je bil obdolžen poleg drugih nerednih dejanj celo umora italijanskega financaija. Tršar, ki je znan kot kremenit značaj in zaveden Jugoslovan, pevec, Sokol, blaga duša, ki ima zgolj skrb za svojo družino, je bil skoro 3 mesece v zaduhlih ječah. Preiskava je pokazala, da je Tršar nedolžen dn žrtev podle ovadbe.
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 763-7 termometer 4-6, relativna vlaga 92%, tiho, oblačnost 10, dež (2-6 mm). V Mariboru je kazal barometer 761-7, termometer 3-3, relativna vlaga 94%, tiho, oblačnost 10. Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani S-2 (4-2), v Mariboru 9-4 (1-5) v Zagrebu 11-8 r5), Beogradu 11*2 (3-1), Sarajevu 7-3 (4-2), Skopi ju 12-4 (59) in Splitu 12'6. V oklepaj5h je označena najnižja temperatura.
£jublicma
Sobota, 24. oktobra 1931: Rafael. Pravoslavni,
11.	oktobra: Filip.
Nočno službo imata lekarni P i c c o 1 i na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu.
*
■ Generalni konzul dr. Fclix Orsini-Rosen-berg nam je sporočil, da je prevzel dne 21. t. m. vodstvo avstrijskega konzulata v Ljubljani iz rok dosedanjega uradnega predstojnika generalnega konzula dr. Pleinerta.
■ Zveza Bojevnikov Ljubljana-Mostc, vabi «e člane in svojce v svetovni vojni padlih vo-'akov k maši zadušn.ici, katero opravi bivši trojni kurat Bonač v nedeljo 25. t. m. ob 8-30 ari v Karmel-ičanski cerkvi na Selu.
■ Narodna strokovna zveza poziva svoje članstvo, da se udeleži pogreba ustanovnega člana Franca Simončiča, ki bo danes ob 16. uri iz državne bolnice. NSZ se udeleži pogreba s praporom.
■ Prosvetno društvo »Tabor«v Na akademiji, ;i se. bo vršila 21. novembra ob priliki 251et-ilce smrti S. Gregorčiča v dvorani hotela Un.io-ia, se bodo izvajala samo pesnikova dela. Natopil bo društveni pevski zbor, sodelovali pa >odo tudi solisti, recitarji in orkester. Pevski ■bor bo podal tudi Saflnerjevo »O nevihti« s premljevanjem orkestra. Rojake, prijatelje in
vso našo javnost opozarjamo že sedaj na prireditev, katere čisti dobiček bo namenjen revnim emigrantom.
■ Poziv železničarjem! Oblastni odbor UJN2B Ljubljana sporoča žalostno vest, da je preminul 22. t. m. v deželni bolnici njegov večletni član in odbornik Simončič Franc. Pogreb bo danes ob 16. uri iz mrtvašnice deželne bolnice. Pozivamo članstvo, da se pogreba v čimvečjem številu udeleži. Oblastni odbor UJNŽB.
■ Ogled razstave sadja bo od 25. do 27. oktobra t. 1. v paviljonski zgradbi G na ljubljanskem velesejmu. Razstava se otvori v nedeljo
25.	oktobra ob 10. uri.
■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 25—77.	1470
■ Agrarno-relormni zakupniki se opozarjajo, da je po zakonu o likvidaciji agrarne reforme dovoljeno skleniti sporazum o vprašanju odškodnine, tako glede višine, kakor glede načina izplačila, tudi predno začno poslovati likvidacijske komisije. Takšen medsebojen sporazum zakupnikov in lastnikov veleposestev je priporočati tem bolj, ker se s tem pospeši, poenostavi in poceni izvedba agrarne reforme. Tozadeven razglas je nabit na mestni občinske deski. Mestno načelstvo.
Kavarna Viadukt
na Šmartinski cesti se toplo priporoča obiskovalcem pokopališču pri Sv. Križu.
Toči prvovrstna odprta vina vseh vrst, vedno mrzel prigrizek.
Posebna soba, kurjena za društva in klube. 2293
■ Iz bolnišnice. 2-letna hčerka delavca, Novljan Silva iz Stepanje vasi, si je doma z jedjo oparila po desni roki. — Permožar Aslojzija, 66-letna posestnica iz Cerknice, je padla z voza in se poškodovala na desni roki.
■ Razne tavine. Posestniku Francu Virantu iz Ilovice je bilo ukradeno izpred gostilne Ze-bal na Rudniku, kolo znamke Pax, vredno 1200 Din. — Posestnici Tereziji Anžič v Hradeckega vasi, je odnesel neznan dolgoprstnež lestvo z dvorišča. — Pri privatnem uradniku Grašku Jožetu, stanujočem v Mariborski ulici 21 je bilo vlomljeno v drvarnico in iz tamkaj se nahajajočih nezaklenjenih kovčkov ukradeno več komadov obleke narodne noše. Grašek je oškodovan za 600 Din. — Iz odprte verande pred stanovanjem mizarja in posestnika Franca Wag-nerja v Tomšičevi ulici 7 je nekdo odnesel 500 Din vredno obnošeno karirasto suknjo s kožu-hovinastim ovratnikom.
■ Poiskus tatvine na učiteljišču. Čuvaj I. ljubljanskega zavoda za straženje in zaklepanje Škerl Anton, je v četrtek okoli polnoči zapazil na vrtu učiteljišča na Resljevi cesti dva neznana moška, ki sta skušala vlomiti v vrtno utico, kjer je shranjeno orodje in cvetice, ki pripadajo učiteljišču. Neznanca sta že razbila okno in hotela baš splezati v utico, ko se je oglasila piščalka čuvaja. Stražnik je na dano znamenje sicer takoj pritekel, toda zlikovca sta tačas že preskočila železno ograjo na Komenskega ulici in pobegnila v smeri proti Taboru. Stražnik ju je zasledoval, vendar sta mu pobegnila.
■ Dva dolgo iskana zlikovca aretirana. Avstrijske varnostne oblasti so aretirale 22-letnega Strniša Petra in 23-letnega Ferčnika Silvestra, oba delavca iz Most. Omenjena sta kradla kar na debelo po slovenskem in avstrijskem delu Koroške. Redna gosta sta bila v letoviščih ob Vrbskem jezeru, koder so njuno pristonost neljubo občutili kopališki gostje. Aretiranca 'a bila do zob oborožena, ko so ju prijeli. Nahajata
Društvo jugoslovanskih knjižničarjev, katero je bilo nedavno ustanovljeno, ima že več ko 100 članov strokovnjakov. Potreba tega kulturnega društva je bila velika posebno zadnja leta, ker so se v tujini, zlasti v vseh slovanskih državah, močno zanimali za našo knjižničarstvo. Na pobudo dr. Žmavca, Slovenca, ki je podravnatelj univerzitetne knjižnice v Pragi, so naši knjižničarji ustanovili društvo jugoslovanskih knjižničarjev. Namen društva je, da vsposobi naraščaj za strokovno delo v knjižničarstvu in da knjižničarjem zagotovi primeren malerijelen položaj. Razen tega bo društvo zastopalo našo državo na mednarodni zvezi sknjižničarjev. Ustanovitev društva so pripravljali knjižničarji iz Beograda, Zagreba, Ljubljane in Novega Sada.
Zlasti mlajši knjižničarji v naši državi so se z vso vnemo lotili ustanavljanja svojega dru-šlva. Posrečilo se jim je, organizirati večino srbskih, hrvatskili in slovenskih knjižničarjev.
V	začasni glavni upravi društva so iz Beograda Svetozar Matič, pomočnik upravnika narodne knjižnice kot predsednik, gdč. Milica Vojikovič, knjižničarka univeržitetne knjižnice v Beogradu kot tajnica; iz Zagreba so v upravi dr. Josip Badalič, pristav univerzitetne knjižnice kot predsednik zagrebškega odseka, iz Ljubljane pa sta v odboru dr. Joža Glonar in dr. Avgust
se sedaj v zaporih deželnega sodišča v Celovcu. Imenovana zasledujejo tudi naše oblasti radi mnogih vlomov in tatvin koles, katere sta izvršila. Naše deželno sodišče je za njimi izdalo 'tiralico.
Maribor
m Proslava češkoslovaškega državnega praznika. češki klub v Mariboru bo priredil jutri ob 14'30 v mali dvorani Narodnega doma v II. nadstropju interno proslavo češkoslovaškega državnega praznika »28. oktobra«, pri kateri bo navzoč tudi ljubljanski podkonzul češkoslovaške republike g. Cihelka.
m Pogreb pokojnega Srečka Robiča. Pogreb tako nenadno in tragično preminulega veleposestnika, gostilničarja, člana banovinskega sveta, župana in sreskega kandidata g. Srečka Robiča bo danes, v soboto ob 14'30 popoldne Iz domače hiše v Limbušu na tamkajšnje pokopališče.
m Blagoslovitev pokopališča. Jutri v nedeljo ob 15. uri bo g. škof dr. Andrej Karlin slovesno blagoslovil novi del Magdalenskega pokopališča na Pobrežju.
m Poziv. Sokol Matica poziva svoje članstvo, da se v clvilu z znakom udeleži jutrajšnje proslave češkoslovaškega narodnega praznika ob 10. uri dopoldne v dvorani pivovarne »Union«.
m Nov telefonski imenik. Uprava glavne pošte nam sporoča, da so prispeli novi uradni telefonski imeniki in se dobe pri linici v pritličju.
m Poziv Primorcem in Korošcem. Vsi Primorci in Korošci, ki so kupili posestva v Jugoslaviji in plačali prenosno takso, se opozarjajo, da je termin za vložitev prošnje za povrnitev teh prenosnih taks danes, 24. t. m. Radi tega naj vsi še tekom današnjega dne, eventuelno tudi po pošti vlože tozadevne prošnje na one davčne uprave, pri katerih so bile takse plačane. Prošnja se kolekuje s 5 Din. Priložiti se morajo tudi kupne pogodbe in opcije, odnosno potrdila o državljanstvu. Ako nimajo prilog v rokah, naj vlože samo prošnje, priloge pa pošljejo pozneje.
m Promet na dan Vseh svetnikov. Na dan Vseh svetnikov dne 1. novembra 1931 se ob priliki obiska grobov na Pobrežju od 12. do 19. ure brezpogojno prepoveduje vožnja vsem vrstam vozil po Pobreški cesti, t. j. od začetka državnega mostu na Kralja Petra trgu do Mejne ulice. Vozovi, namenjeni na obe pokopališči, naj vozijo eventuelno po Tržaški cesti na Nasipni ulici do Pobreške ceste, kjer se ustavijo.
m Občni zbor podružnice Ciril-Metodove družbe v Št. liju. Podružnica Ciril-Metodove družbe v št. liju v Slovenskih goricah bo imela jutri, v nedeljo, dne 25. t. m. po pozni maši v gornji šoli svoj letošnji redni občni zbor. K obilni udeležbi se vabijo vsi člani in članice, kakor tudi prijatelji zaslužne obrambne družbe.
m Odgoditcv igre pr Sv. Lenartu. Igra »Skopuh«, ki jo je nameravalo prirediti jutri Sokolsko društvo pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, se odgodi na 15. novembra.
m Jutrišnji šport. Jutri, v nedeljo se bodo v Mariboru odigrale sledeče nogometne tekme: Na Železničarjevem igrišču bo ob 15'30 prvenstvena tekma mladin SK Železničarja in SK Svobodo, sodil bo g. Vesnaver; na Mariborovem igrišču bo ob istem času prijateljska tekma med SK Svobodo I in SK Rapidom, rezervo, sodil bo g. Mohorko; istotako na Mariborovem igrišču bo ob 15. uri prijateljska tekma med ISSK Mariborom I in SK Rapidom I, sodil bo g. Nemec.
m S trga za ribe. Na včerajšnjem trgu za ribe so se prodajale: sardele po 14 Din, sipe po 20 Din, moli po 30 Din, morski raki pa po 28 Din kilogram.
m Redek lovski plen. Pekovski mojster gosp. Adolf Dimnik iz Sv. Lenarta v Slovenskih goricah je te dni ustrelil veliko belo čapljo. Izročil jo je preparatorju g. Ziringerju, da jo nagači.
m Nenadna smrt. V četrtek popoldne je v svojem stanovanju s Strossmayerjevi ulici 6 nenadoma od kapi zadet umrl 54-letni sodar-ski pomočnik Prane Klanjšek.
m Nezgoda voznika. V četrtek je vozil 27-letni viničar Franc Kraut iz Svečine z vinom obložen in z voli zaprežen voz po nekem klancu. Pri zadrževanju živine se mu je pa nenadoma spodrsnilo, tako da je padel pod voz
Pirjcvec, knjižničarja ljubljanske državne knjižnice.
Smoter društva je podpiranje razvoja knjižničarstva v naši državi, da bo tem uspešneje v pomoč znanosti in prosveti. V načrtu ima celo osnovanje knjižničarske šole, izdajanje strokovnega časopisa, kakršne imajo že v Poljski, Češkoslovaški, Bolgarski in drugih državah, udeleževanje na mednarodnih kongresih knjižničarjev in vzdrževanje stikov s sličnimi organizacijami v tujini. Društvo je tudi ukrenilo, da bodo ustanovili osrednjo pisarno za izdajo skupnega kataloga vseh knjižnic v državi in za osnovanje osrednjega zavoda za sestavo vse jugoslovanske bibliografije. Društvo se bo tudi pobrigalo, da bo izšel čimprej zakon o knjižnicah in da se urede službeni položaji knjižničarskih uradnikov pri nas.
Bližajoči se kongres knjižničarjev bo prihodnji mesec v Zagrebu, ki bo prvi kongres te vrste v naši državi z določenim programom. O sestavi jugoslovanske bibliografije bo poročala beograjska sekcija. O vprašanju obveznih izvodov za knjižnice glede na zakon o tisku in o vprašanju reforme dela za vse knjižnice v državi bo poročala zagrebška sekcija. Ljubljanska sekcija je pa prevzela poročilo o notranji ureditvi društva.
in zadobil težke, vendar ne smrtno nevarne poškodbe. O nesreči je bil obveščen tukajšnji reševalni oddelek, ki ga je prepeljal v bolnico.
m Požar v Bresternici. V četrtek zvečer je opazovala na stolpu stolnice obvestila tukajšnje gasilce, da je nekje v smeri Bresternice nastal požar. Gasilci so pod vodstvom načelnika g.
, Vollerja takoj odhiteli na pomoč. Našli so v plamenih viničarijo dr. Maleka, v kateri je stanoval s svojo družino viničar Anton Svetek. Kmalu za mariborskimi so prihiteli na pomoč tudi gasilci iz Kamnice, Studencev in Peker, vendar pa poslopja ni več bilo mogoče rešiti. Zgorelo je do tal skupaj s hlevom, škoda znaša krog 60.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. Ogenj je nastal najprej v bližnjem gozdu, od koder je potem veter zanesel iskre tudi na viničarijo.
m Padec s kolesa. V četrtek zvečer je v Tat-tenbachovi ulici padla s kolesa 18-letna Kristina Temerlova. Pri padcu si je pretresla možgane in obležala nezavestna na tleh. Reševalni avto jo je prepeljal v bolnico.
m Nesreča delavca. Pri Sv. Petru pod Mariborom je v četrtek padel 24-letni Prane Kranjc 9 m globoko z nekega odra in si zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v bolnico.
m Samomor? Ze pred več dnevi je odšel od doma 26-letni Ivan Kranjc iz Pleteršnikove ulice in se ni več vrnil. Pred odhodom je bil duševno potrt in je izjavil, da si bo končal življenje, ki da zanj nima več pomena. Verjetno je, da je skočil v Dravo, ker ni za njim doslej nobenega sledu.
m Nenavadna nesreča. Te dni se je dogodila tukajšnjemu trgovcu g. J. T. v Dravski dolini nenavadna nesreča. Privozil je s svojim avtom na nek ovinek prav v trenutku, ko so delavci nad cesto posekali veliko drevo. Drevo je z vso silo treščilo na blatnik tik pred voznika, ki je avto'sicer skušal ustaviti, a se je z drevesom vred pognal še kakih 20 m daleč in se močno poškodovan nato ustavil.
m Sumljive gramofonske plošče. Pred dnevi sta neki Herman Z. in njegov tovariš zastavila za 50 Din v starinarnici Zorko v Vetrinjski ulici več gramofonskih plošč. Ker se pozneje nista več javila, obstoji sum, da so ukradene. Zadevo preiskuje policija.
m Divji merjasec napadel kmeta. V bližini Spodnje Veljke se je te dni pojavil velik divji merjasec. Prišel je tudi na njivo posestnika Janeza Kavzana. Kavzan je vzel v roke kol in je hotel zver pregnati, a ta se ni ustrašila niti njega niti njegovega kola. Besno se je zagnala vanj in ga tako nevarno oklala, da so ga morali težko ranjenega prepeljati v tukajšnjo bolnico.
Gelje
* Seja mestne občinske uprave, ki je bila
napovedana za 23. t-. m. se bo vršila šele v petek 30. t. m. ob 18. uri.
* Ciklus sokolskih predavauj je v Četrtek zvečer otvoril starosta Sokolske župe v Celju br. Jože Smertnik s svojim predavanjem o »Sokolstvu in nacijonalizmu«. Na spreten način je številnim poslušalcem prikazal razliko med drugimi nacijonalizmi ter med našim jugoslovanskim nacijonalizmom in nalogo Sokolstva v utrjevanju jugoslovanskega nacijonaliz-ma. Prihodnje predavanje se vrši v četrtek 26. t. m. ob 20’30 v risalnici meščanske šole. Na tem predavanju se bo predvajal film o župnem zletu, ki ga je napravil br. Kramar.
* Na ljudskem vseučilišču bo v ponedeljek
26.	t. m. predavanje o »Delovanju in organizaciji kulturnega društva Prosvete v Sarajevu«. Predavala bosta predsednik tega društva gospod dr. Savo Ljubibratič, referent- eparhijske-ga upravnega sveta v Sarajevu, ter tajnik Prosvete g. Vasilije Grgjič, inšpektor ministrstva prosvete. Oba predavatelja sta bila med svetovno vojno radi svojega delovanja v Prosveti zaprta. Predavanje spremljajo skioptične slike. Vstopnine ni.
* Tekmovalno streljanje Celjske strelske družine se vrši, kakor smo že poročali, jutri v nedeljo 25. t. m. na vojaškem strelišču v Pečovniku. Tekmovanje prične točno ob 9. dopoldne ter traja do 14. V celjski skupini bosta na razpolago dve tarči, na skupni skupini pa tri tarče. V prvi skupini so tri darila, v drugi pa jih je pet. Izpred kolodvora bo vozil mestni avtobus do strelišča in nazaj. Radi velike prijave udeležencev so dovoljene vsakemu tekmovalcu tri serije, od katerih se šteje najboljša kot tekmovalna. Vremensko poročilo je za nedeljo ugodno in je upati, da ne bo vreme delalo nobene ovire.
* Koncert vijolinista Rupla se ne bo vršil 14. novembra, kakor je bilo prvotno določeno, temveč že v sredo 4. novembra ob 20. v Celjskem domu.
* Prvenstvena nogometna tekma. V nedeljo 25. t. m. bo ob 15. na igrišču pri Skalni kleti prvenstvena nogometna tekma med SK Celjem ter SK Olimpom iz Gaberja. Sodil bo gospod dr. Planinšek iz Maribora.
* Aretirani Škerjanec ali kakor se tudi imenuje Vidmar Rado, o katerega aretaciji smo v nedeljo poročali, je po prijavi orožnikov v Vevčah poneveril 1000 Din. Ker je verjetno, da je tudi na drugih krajih zagrešil slične prestopke, naj se prizadeti javijo pri predstoj-ništvu mestne policije v Celju.
* Zopet tatvina kolesa. V Četrtek popoldan je neznan tat odpeljal izpred delikatesne trgovine Stegu na Dečkovem trgu trgovcu Francu Šulerju iz Sakaz kolo znamke »Styria«, vredno 1000 Din.
* Najdba. V mestu je bila najdena ženska ročna torbica z različno vsebino. Dobi se na policiji.
Trbovlje
Praznovanje pri rudniku: Rudniška uprava razglaša, da rudnik radi zmanjšane oddaje, ki je nastala vsled nastopajočega gorkejšega vremena, v ponedeljek 26. oktobra t. 1. ne bo obratoval.
Inšpekcija rudnika. Danes so dospeli v Trbovlje zastopniki upravnega sveta Trboveljske premogokopne družbe Francozi gg. Garnier in Gilard, da pregledajo naprave in obrato' anje trboveljskega rudnika. Gospod Gilard je bil pred kratkim imenovan namestnikom generalnega ravnateljstva družbe.
Pred kongresom jugoslovanskih knjižničarjev
V glavnem odboru sta iz Ljubljane dr. Joža Glonar in dr. Pirjevec Ustanovitev društva jugoslovanskih knjižničarjev
Razprava glede onečišče ne Save in njenih pritokov
Zaradi neustrezajočih čistilnih naprav Trboveljske premogokopne družbe
Ljubljana, 23. oktobra.
Danes se je vršila na banski upravi po nalogu bana Dravske banovine ustna razprava glede onečiščenja Save in njenih pritokov v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku po pomanjkljivih in neustrezajočih čistilnih napravah Trboveljske premogokopne družbe. Razprave so se udeležili za bansko upravo v Ljubljani banski svetnik Mulaček Rajko, kot vodja razprave, inž. Podgornik, načelnik kmetijskega oddelka, inž. Sturm Karl, inšpektor tehničnega oddelka, dr. Majer Ernst šef zdravstvenega odseka, Velikonja Narte, ravnatelj Tujsko prometnega sveta, inž. Zupančič Lojze za rudarski odsek banske uprave, inž. Turk Jakob, ravnatelj Kmetijske poskusne postaje v Ljubljani.
Za bansko upravo Savske banovine sta bila pri razpravi Brihta Geza, tehnični inšpektor banske uprave v Zagrebu in prof. Flančič Josip za kmetijski oddelek kr. banske uprave in za ribarstvo društvo v Zagrebu. Zagrebškega župana je zastopal inž. Abramovič Franjo, trboveljsko premogokopno družbo pa dr. Lapajne Stanko, prof. Samec Maks, inšpektor Hofstatter Oskar in pravni referent TPD špom Teodor. Zvezo gradbenih podjetnikov v Zagrebu in Udruženje gradbenikov, sekcija Zagreb, je zastopal Kavčič Josip, Udruženje jugoslovanskih in-ženerjev in arhitektov, sekcija Zagreb pa inž. Zakič Vladimir.
Krško občino je zastopal Rumpret Hugo, predsednik Društva za pospeševanje tujskega prometa v Krškem, občino Sevnica in Odbor za pospeševanje čiščenja Save sevniški župan Kru-lej Ernest in Humek Anton, ki je zastopal obenem občin® Brežice. Občino Poljšnik je zastopal župan Pograjc Jožef, občino Velika dolina pa župan Frigel Ivan.
Vodja uradnega posla je po otvortvi razprave očrtal zgodovino celega vprašanja. Pred vsem gre za to, da se dožene, ali so sedanje prilike v Savi različne od onih v letu 19X2, in ali so sedanje razmere reke Save take, da povzročajo znatno škodo, kolikšna je škoda in s katerimi napravami in žrtvami TPD bi se te razmere mogle sanirati.
Zastopnik Kmetijske in poskusne postaje
inž. Jakob Turk je med drugim v svoji izjavi ugotovil veliko poslabšanje onečiščenja Save, opirajoč se na analize vode iz Save leta 1921. in leta 1931. Plavajočih snovi je bilo v vodi letos 3krat več kakor leta 1929. Povdaril pa Je, da so to subjektivni znaki, na podlagi katerih objektivni presojevalec ne more izreči stroge presoje. Pri preiskavi vode se je dalo ugotoviti, da Je večinoma prevladoval premog.
Zastopnik Kmetijskega oddelka banske uprave
inž. Podgornik se je pridružil poročilu inž. Turka. Mogoče je ugotoviti z analizo, da se je onesnaženje vode od 1. 1921. naprej zelo poslabšalo. Prizadeto je vse kmetijstvo v Posavju, ker ima onesnaženo vodo za uporabo v gospodarstvu. Onečiščena voda naravnost uničuje tudi travnike in njive, to je rast krme in njivskih pridelkov. Močno prizadeto je pa tudi ribarstvo. Padec rib v teh vodah je naravnost katastrofalen za ribarstvo. Zato je nujno potrebno, da se Sava zopet očisti, da ne bo več škodovala ne kmetijskemu gospodarstvu in ne ribarstvu. Brez dvoma je ugotovljeno, da se je kakovost vode bistveno poslabšala. Savska voda je umazana že preko Zagreba. To je dokaz, da je v dobršni meri izgubila svojo samočistilno moč. Zaradi tega obstoja nevarnost, da se pri pranju, kopanju in pitju te vode zanesejo med ljudi bolezni. Mora se preprečiti tudi onesnaženje vode po premogokopih v Zagorju in Hrastniku.
Zastopnik hidrotehničnega oddelka inž. Sturm Je še pripomnil, da mu Je znano, da je Sava v spodnjem toku, posebno pri Sevnici zelo onečiščena. V ostalem se je pridružil prejšnjim izjavam.
Zastopnik Tujsko-prometnega sveta Narte Velikonja je med drugim izjavil, da hoče gost letoviščar pred vsem možnost kopanja v letoviščarskem kraju. Zaradi onečiščene vode se Posavje ne more razvijati kot letovišče za Zagreb in trpi veliko gospodarsko škodo. Posavje bi bilo prikladno kot letovišče za približno 2000 gostov nad 3 mesece, če bi vsak gost potrošil 3000 Din, bi znašal promet v Posavju 18 milijonov. Ce se računa običajni dobiček 15%, gre v izgubo okoli 4 milijone Din za Posavje. Ta letoviščarski razvoj je pa onemogočen zaradi umazane Save.
Zastopnik Rudarskega oblastva
inž. Lojze Zupančič izjavlja, da glede poslabšanja stanja reke Save ne more dati nobene izjave v imenu rudarskega odseka, ker temu stanje reke Save v prejšnjih časih ni znano. Prečital pa je neki dopis Rudarskega glavarstva na okrožni rudarski urad v Celju iz le\a 1924, v katerem se omenja, da pri tedanjem nizkem stanju Save po reki ne teče voda, temveč blato.
'Castopnik tehničnega oddelka Savske banovine
inž. Brihta izjavlja, da je savska voda do 60 km izpod Zagreba polna nečistoče in premogovnih delov. Pesek iz savskega korita je zaradi tega za zidanje popolnoma neuporabljiv. Ukrene naj se vse, da se odpravi to in predpišejo naj se TPD naprave, da se voda v Savi ne bo še naprej onečiščevala.
Za mestno občino v Zagrebu
je izjavil inž. Abramovič Fran, da je pesek iz savske struge zaradi onečiščenja za železobe-tonska dela popolnoma neuporaben. Trpi tudi mesto Zagreb, ker mora kopati pesek na zemljiščih ob Savi in ker je otežkočeno kopanje v reki in Zagrebčani hodijo v Slovenijo in na morje, Zagreb pa je za svoja kopališča na Savi vložil več milijonov.
Zastopnik Zveze gradbenih podjetnikov
Josip Kavčič iz Zagreba je še dodal med drugim, da je s premogom pomešan pesek popolnoma neuporabljiv za visoke zgradbe ter za grobi ter fini omet. Pesek morajo zato v Zagreb dovažati iz krajev južno od Save, ki so 10 km oddaljeni, kar silno podraži gradbeni materijal.
Za Udruženje jugoslovanskih inženerjev in arhitektov
je izjavil inž. Zakič, da se pridružuje izjavam zastopnikov iz Savske banovine, in je dodal, da onečiščena Sava močno ovira tujski promet. Pravice Trboveljske premogokopne družbe bo treba spraviti v sklad z interesi javnosti. Čeprav so bile čistilne naprave TPD leta 1912 odobrene, se je od tega časa tehnika tako izpopolnila in z njimi tudi razmere, da bo treba čiščenje vode izvesti v bolj zadostni meri.
Zastopnik kmetijskega oddelka Savske banske uprave prof. Plančič Josip se je pridružil posebno izjavi inž. Podgornika. Naglasil je posebno škodo za ribarstvo zaradi onečiščene Save. V bodoče naj se pri preiskovanju vode pritegnejo tudi ribarsko-biološki izvedenci.
Zastopnik mesta Krško Rumpret Hugo se je pridružil drugim izjavam in je še posebej naglasil škodo, ki jo ima Krško zaradi tega, ker se ne more razviti kot tujsko prometni kraj, in to zaradi umazane Save.
Zastopnik občine Sevnica Krulej Ernest je izjavil, da je prišlo 1. 1930 do akcije za očiščenje Save, ker so postale razmere v Savi nevzdržne. Na levem bregu ta voda uničuje rastlinstvo, na desnem bregu pa trpi tujski promet. Pred vojno je prišlo v Sevnico okoli 350 tujcev, ki so zdaj izostali zaradi onečiščene vode. Na dohodkih od tujskega prometa izgube ti kraji okoli 4 in pol milijona Din. Poslabšala se je tudi pitna voda in Sevnica je morala zgraditi vodovod, ki jo je stal 700.000 Din. Zastopnika občin Polšnik in Velike doline sta se odstranila, preden sta se v tej zadevi kaj izjavila.
Sledila je izjava univ. prof. Samca in izjava ostalih zastopnikov TPD, katero bomo priobčili jutri. Razprava je bila ob 17-45 zaključena.
Novo mesto
Sokolski dom je povsem prenovljen in pri-lagoden sodobnim zahtevam ter bo danes zvečer slavnostno otvorjen. Pred povabljenimi gosti in ostalim občinstvom se bo odigral prvi zvočni film v Novem mestu. Tako je 'slednjič tudi naša metropola prišla z velikimi žrtvami Sokolskega društva do svojega zvočnega kina, ki bo tudi v tujsko-prometnem oziru svojevrstna privlačnost.
Kradli so ali so vsaj hoteli pri posestniku Rataju v Bučni vasi. Osemletni sinko, ki spi z manjšima sestricama v »malem koncu«, se je sredi noči prebudil, ker je nekdo razbijal po oknu. Zaklical je deček: »Oče, kaj pa delate?«, pa ni bilo odgovora, pač pa je pri oknu naprej ropotalo. Deklici sta pobegnili klicat očeta, fantek pa je sedel v postelji in klical: »Kdo pa je?« Pa je bil tat. Snel je že zunanja okna ter skušal z močnim drogom odstraniti železno rešetko, kar se mu pa ni posrečilo, ker ga je prej prepodil došli gospodar. Tat je izginil v noč. Mali dečko pa je dejal, da je čakal, kdaj se bo rinil kdo skozi okno, da bi mu bil vrgel kopito v glavo. Korajžen pa jel
Novo kopališče in perišče sl je zgradila ob Težkem potoku pod gradom kmetijska šola na Grmu. Je mnogo večje in udobnejše od starega, ki že ni zadoščal sodobnim potrebam.
Veržej
Prireditev. Bralno društvo v Veržeju priredi v nedeljo ‘25. t. m. v dvorani g. Hedžeta »Zaklad«, dramo v 4 dejanjih. Pred igro poje mešani zbor. Med odmori tamburanje. Začetek ob 18.
Gradbeno gibanje. Tukajšnji gostilničar in mesar g. Ivan Nemec je dogradil novo moderno urejeno klavnico, hladilnico in gospodarsko poslopje. Dograjena je že tudi velika nova trgovina Kreft & Bobnjar. Prezidana in dozidana je tudi hiša gosp. Cmrekarja Fran-čeka, rečnega mojstra. Kakor vidimo, tudi naš trg napreduje in dobiva vedno lepše lice!
Smrtna kosa. Umrl je učenec osnovne šole Hinko Novak, sin kretničarja, star 8 let. Naj mu bo zemljica lahka, žalujočim staršem naše sožalje!
Z novim kreditom so regulacijska dela pri Muri zopet v polnem razmahu.
Cerkveni konccrt. Organist g. Ludvik Pečnik vadi cerkvene pevce za cerkveni koncert, ki ga namerava v kratkem prirediti razen v Veržeju tudi v Murski Soboti, Beltincih, Gornji Radgoni, Križevcih in Ljutomeru. Je to pri nas prvi poizkus te vrste in vlada že sedaj zanj ogromno zanimanje.
Rajhenburg
Obsojanja vreden dogodek. V nedeljo se je dogodil pred rajlienburško farno cerkvijo dogodek, ki je vsega obsojanja vreden, Znana je fantovska navada in njihov največji ponos pero in »gams« za klobukom, ki je pa že Cesto povzročila pretepe in izgrede. Tudi prejšnjo nedeljo se je pripetil pri nas sličen dogodek. Neki K. iz Stolovnika pri Rajhenburgu je imel v nedeljo tako reč za klobukom in gruča fantov ga je zavistno opazovala. Končno so k njemu pristopili fantje in ga pričeli spraševati, kje je dbbil te reči, ki jih ima za klobukom. Pa to jim ni bilo dovolj, hoteli so ga prisiliti, da bi snel s klobuka »gams«, kar je pa za fanta zopet največja sramota. Ker se K. ni udal, so mu fantalini s silo strgali klobuk z glave in mu vzeli »gamsa«. K. je zadevo naznanil orožništvu, ki bo stvar preiskalo. Povzročitelje je treba najstrožje kaznovati, da bo sličnih barbarskih dogodkov enkrat za vselej konec.
Veliko gospodarsko zborovanje v Trbovljah
Zanimivo poročilo generalnega tajnika Zbornice TOI Ivana Mohoriča o našem gospodarstvu
Pred dnevi se je vršilo v trboveljskem Sokolskem domu važno gospodarsko zborovanje, katerega se je udeležilo veliko število tukajšnjih trgovcev, obrtnikov in ostalih slojev, ki se zanimajo za naše narodno gospodarstvo. V svojem obširnem in zanimivem skoraj dve uri trajajočem govoru je generalni tajnik zbornice za trgovino in obrt g. Mohorič obrazložil vse vzroke, ki so svetovno gospodarstvo zavedli iz sijajne popreobratne gospodarske konjunkture v današnjo težko gospodarsko krizo. Govornik je navedel za primer samo svetovno znano tvor-nico avtomobilov Ford, ki je producirala dnevno do 10.000 avtomobilov. Cim je nastopila v tej veliki tvornici stagnacija, bile so prizadete razne velike tvornice kavčuka, jekla, motorjev itd., in tako se je kriza pričela širiti tudi na ostalo industrijo. Enako je bilo v Angliji, kjer pa je industriji največje težave povzročila Indija, ki je proglasila bojkot angleškega blaga. Veliko zmedo v svetovnem gospodarstvu pa je povzročila tudi Rusija, katere industrija se ra-pidno dviga in vedno bolj ogroža evropska tržišča. Angleški industriji zlasti ostro konkurira njena lastna med vojno ustanovljena industrija v kolonijah, kjer kolonijalni narodi delajo še v jako primitivnih razmerah in pod pogoji, ki so za tamošnjo industrijo neprimerno ugodnejši kot v evropski industriji, kjer se je delavstvo dvignilo že na jako visoko socijalno in kulturno stopnjo. —
Veliko pozornost pa so vzbudila govornikova razlaganja o stanju gospodarstva v naši državi. Dejal je, da je gospodarska stagnacija v naši državi v ozki zvezi z svetovno gospodarsko krizo. Ugodna konjunktura v premogovni industriji prva leta po prevratu se lahko pripisuje dejstvu, da vsled vojne porušeni rudniki v Južnih banovinah naše države niso mogli dobavljati državnim železnicam dovoljne količine premoga. Sedaj so vsi ti rudniki zopet obnovljeni in mehanizirani, zategadelj se je tudi produkcija zvišala. Mnogo premoga pa pride tudi po 45°/o cenejši vodni poti iz Bratislave v podonavska pristanišča in tudi ta premog uspešno konkurira v ceni našemu domačemu. — Razen tega pa je treba pomisliti, da je v zadnjih letih gospodarske krize padel promet na naših železnicah za 30°/» in je zato tudi poraba premoga manjša.
Enako je s hmeljem, katerega se porabi v naši državi le 2°/o od pridelane količine, vse ostalo pa se mora izvoziti. Države uvoznice pa so dvignile na hmelj tako visoke uovzne carine, da naš hmelj ne more konkurirati, zlasti ker je prevozna tarifa j^co visoka. —
V zadnjem času so gotovi temni, našemu narodu in državi sovražni elementi pričeli širiti med našim narodom vznemirljive vesti o položaju naših državnih financ. Te vesti so povzročile, da so res nekateri lahkoverni ljudje pričeli dvigati svoje hranilne vloge iz hranilnic in bank, ne vedoč, da s tem najbolj škodujejo našemu narodnemu gospodarstvu in samgmu sebi. — Za kako vznemirjenje ni nikakega povoda, kajti samo v denarnih zavodih Dravske banovine je naloženih okrog 3 milijarde vlog, v vseh denarnih zavodih v državi pa okrog 14 milijard. Vse novčanice so krite s 37% zlata, dočim je po zakonu potrebno samo 35“/o zlato kritje. Že to dejstvo samo dovolj jasno dokazuje, da je naša narodna valuta absolutno varna in zato
ni povoda za vznemirjanje, ki ga širijo razni protidržavni elementi. Da je pa naša vlada pod-vzela neke ukrepe proti prekomernemu dvigu denarja pri denarnih zavodih, je pa bila v to prisiljena, kajti obstojala je nevarnost, da nastane opasen zastoj v našem gospodarskem prometu, ki bi povzročil še večjo gospodarsko krizo in propast mnogih gospodarskih eksistenc.
To razburjenje ljudstva so seveda ugodno izrabili gotovi špekulanti, ki so kupovali obveznice Vojne škode, Blairovega posojila itd. ter s tem profitirali polovico nominalne vrednosti.
Zato naj narod ne naseda raznim zlobnežem, ki s prozornim namenom širijo vesti, da s tem oškodujejo naš narod in naše narodno gospodarstvo, marveč naj mirno naložijo svoj denar zopet v denarne zavode ter zaupajo izjavam odločilnih voditeljev našega narodnega in državnega gospodarstva. —
muf
p Gledališka predstava. Dramatični odsek društva »Svoboda« priredi v nedeljo 25. t. m. ob 15. uri v mestnem gledališču igro »Pri belem konjičku«. Je to veseloigra v treh dejanjih in se vrši dejanje na Bledu. Med odmorom svi-ra godba.
p Razpis službe šoferja. Tukajšnje mestno av-topodjetje razpisuje mesto šoferja, ki mora poleg splošnih pogojev biti izvežban mehaničar in ne star nad 35 let. Podrobnejše informacije se dobe pri mestni upravi v Ptuju. Prošnje je vlagati najkasneje do 31. t. m.
p Prevažanje pošte. Dravska direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani oddaja v zakup prevažanje pošte na progi Ptuj—Sv. Vid—Dravci— Sv. Andraž v Halozah—Sv. Barbara v Halozah— Bukovci—Ptuj za dobo enega leta, počenši z draženjem, ki se bo vršila pred tročlansko komisijo 26. t. m. v pisarni mestnega načelstva v Ptuju. Natančnejši pogoji so na vpogled pri vseh županstvih, ki leže v območju te poštne vožnje.
p Prijave za zgradarino. Hišni posestniki se opozarjajo na razglas davčne uprave, glasom katerega poteče rok za vlaganje davčnih prijav za zgradarino 31. t. m. Kdor vloži prijavo po tem roku, plača 3°/o osnovnega davka kot kazen.
p Smrtna kosa. Umrla je Katarina Holl, zasebnica v 76. letu starosti. Pokojnica je tašča restavraterja Jurja Pihlerja. Naše sožalje!
p Živinski sejem. Na živinskem sejmu dne 20. t. m. je bilo 265 krav, 135 telic, 167 volov, 36 bikov in 66 konjev, skupno 669 glav. Prodano je bilo 274 glav goveje živine. Cene: krave 1—3'50, telice 3 50—6, voli 3'50—5'50, biki 3 do 5 Din za kg žive teže.
p Iz sejma za prašiče. Na včerajšnjem sejmu je bilo 391 živali. Cene so bile: 5 do 6 tednov stari prašiči 40 do 70 Din, 7 do 9 tednov stari 80 do 100 Din, 3 do 4 mesece stari 150 do 250 Din, 5 do 7 mesecev stari 300 do 400 Din, 8 do 10 mesecev stari 450 do 500 Din, 1 leto stari 550 do 650 Din. Po teži: kg žive teže 6 do 7 Din, kg' mrtve teže 9 do 11 Din. Prodanih je bilo 151 živali.
■žbahvala
Izražamo na tem mestu najsrčnejšo zahvalo vsem onim, ki so stali ob strani našemu prelj ubij enemu
Saši Knezu.
v njegovih zadnjih dneh, predvsem gospodu Antonu Agnoli, ki je noč in dan bedel pri njem in skrbel zanj kot za lastnega brata. Hvala vsem gg. zdravnikom, ki so storili več kot svojo dolžnost, da nam ga ohranijo. Zahvaljujemo se članom Rotary-klubov ter predstavnikom oblasti in korporacij v Sarajevu za vso njih skrb in počastitev spomina blagopokojnika. Ljubljana je pričakala truplo svojega sina z iskreno žalostjo. Hvala vsem odličnim predstavnikom oblasti, društev, korporacij ter številnim prijateljem ranjkega. Zahvaljujemo se bratom Sokolom v Sarajevu in Ljubljani, ki so mu izkazali poslednje časti. Posebno so nas ganili dokazi vd&nosti naših sodelavcev-nameščencev, ki so svojemu senior-šefu stali ob strani v življenju in ob smrti. Zahvaljujemo se vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja. Posebna hvala g. dr. Janku Žirovniku, ki se je v imenu Rotary-kluba z ganljivimi besedami poslovil od pokojnika. Vsem številnim prijateljem in znancem, ki so nas tolažili v naši bridkosti, iskrena hvala.
Sveta maša zadušnica se vrši v ponedeljek, dne 26. oktobra ob 9. uri v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani.
Ljubljana, 23. oktobra 1931.
2302
Žalujoči ostali
Občni zbor Kranjske industrijske družbe
Ljubljana, 22. oktobra.
Danes se je vršil v prostorih Kreditnega zavoda v Ljubljani 62. redni občni zbor Kranjske industrijske družbe, na katerem je bilo od 90 tisoč, zastopanih 76.350 delnic. Iz letnega poročila za 1930/31 izhaja, da so bile tvornice navzlic hudi depresiji še precej zadovoljivo zaposlene, akoravno njih kapaciteta ni bila izkoriščena. V pretečenem poslovnem letu je bila pod silo razmer izvedena redukcija, vendar je bilo mogoče, da so ostali delavci in nameščenci vse leto zaposleni, na ta način, da se je delavstvo, v kolikor ni bilo potrebno za redno obratovanje, pritegnilo k investicijskim delom. Investicijska dela so se nadaljevala po določenem programu.
Novo poslovno leto, v katerem se nahajamo, ne obeta dobrega. Povsod je gospodarski položaj neugoden. Javno, kakor tudi
zasebno gospodarstvo mora radi tega šte-diti.
Da se morejo sprovesti nove investicije ter da se odplača del dolga, je občni zbor zaključil, da se glavnica, ki znaša sedaj 13-5 milijona dinarjev in ki ni bila od leta 1912 dalje povišana, kljub temu, da smo preživeli v početlcu pretečenega desetletja hudo devalvacije, poviša od 13'5 na 45 milijonov dinarjev. Upravni odbor ima odločati o tem, ali se sprovede povišanje kapitala v eni ali več emisijah.
Občnemu zboru je bil na razpolago čisti dobiček v znesku od 4,689.130 dinarjev. Od tega se je porabilo za 5% dividendo 675 tisoč dinarjev ter za investicijski sklad 3,500.000'— dinarjev. Dividenda določena na 5% se izplačuje od 2. januarja 1932 dalje.
Gospodarske vesti
X Sklepi balkanske konference. Odbori druge balkanske konference so v glavnem končali svoje delo. Odbor za socijalna vprašanja je sklenil predlagati, da se odpravijo potni listi pri potovanju iz ene v drugo balkansko državo. Ta sklep bodo sporočili takoj vsem balkanskim vladam. Odbor za promet priporoča čim ožje prometne zveze na kopnem, morju in v zraku. Glede poštne balkanske zveze bo predlagal odbor konkretna določila. Gospodarski odbor je razpravljal o skupni prodaji tobaka ter sprejel obširno resolucijo.
X Zopetna otvoritev železniški prog. Železniška direkcija objavlja, da je vzpostavljen železniški promet na progi Doboj—Tuzla, ki je bil pred nekaj dnevi zaradi velike vode prekinjen. Vzpostavljen je tudi promet na progi Gračamča—Karlovci.
X Sadni trg. Sadni trg .je že dosegel višek letošnje sezone. Grozdja je že malo na trgu. Zunanja tržišča so napolnjena bolgarskega grozdja. Iz tega razloga bo treba tudi pri nas misliti na sajenje poznih vrst vinskega trsja.
Z jabolki je letos velik križ. Že lansko leto smo opozarjali naše izvoznike, naj v času dobre konjunkture skrbijo, da ne bo naše sadje v tujini kompromitirano. Žal se ti nasveti niso upoštevali v dovoljni meri. Na dunajskem trgu so se cene v najnovejšem času nekoliko okrepile in vlada za naša jabolka zanimanje. Poljska ne prihaja v poštev. Tudi Italija ne kaže posebnega zanimanja niti za lasten konsum niti kot tranzitna dežela. Češkoslovaška ima letos rekordno letino, zato bo tudi tamkaj odjem kaj majhen.
X Demanti o plačilni nesposobnosti sovjetske Rusije. Ruski in nemški službeni krogi demantirajo vesti, ki jih je priobčila berlinska »Germanin«, da sovjetska republika ni v stanu zadostiti svojim obvezam, t. j. plačati 500 milijonov mark.
X Kratkoročna posojila nemških občin. Ha-vas poroča iz Berlina, da se v tamošnjih krogih ceni višina kratkoročnih posojil, ki jih imajo nemške občine, na poldrugo milijardo mark.
Borzna poročila
dne 23. oktobra 1931.
Devizna tržišča Ljubljana, 23. oktobra. Amsterdam 22C8'28 do 2275T2, Bruselj 782-64—785, Curih 1098' 15 do 1101-75, London 216'82—224"32, Newyork kabel 5603-33—5620-33, Newyork 5592-33 do 5609-33, Pariz 220-62—221-28, Praga 165-86 do 166-36, Trst 289-90-295-90.
Zagreb, 23. oktobra. Amsterdam 2268'28 do 2275-12, Bruselj 782-64—785, London 216-82 do 217-64, Milan 289-90—290-80, Newyork kabel 5603-33- 5620-33, Newyork ček 5592-33 do 5609-33, Pariz 220-62—221-28, Praga 165-86 do 166-36, Zilrich 1098-45-1101-75.
Beograd, 23. oktobra. Amsterdam 2268-28 do 2275-12, Berlin 1321-50-1348-50, Dunaj 747-55 do 771-56, Bruselj 782-64—785, Curih 1098-45— 1101-75, London ‘216-82—224'32, Milan 289-90— 295-90, Newyork 5592-33-5609-33, Pariz 220-62 do 221-28, Praga 165-86-166-36.
Curih, 23. okt. Beograd 9-05, Pariz 20-0825, London 20, Newyork 510-25, Bruselj 71-30, Milan 26"625, Madrid 45-50, Amsterdam 206-35, Berlin 118-75, Stockholm 119, Oslo 112-50, Ko-penhagen 112-50, Sofija 3-70, Praga 15*10, Varšava 57-20, Budimpešta 90-025, Atene 6-35, Carigrad 2-36, Bukarešta 3‘05, Helsingfors 10‘30.
Vrednostni papirji Zagreb, 23. oktobra. Drž. papirji: 7% inv. pos. 64—69, vojna škoda ar. 284—288, kasa 284—288, dec. 292—298, 4% agr. obv. 32—33 (31—36), 7% Bler ar. 57—58 (57 50 do 58), kasa 57—60, 8% Bler ar. 64—69 (65), kasa 64—69, 7% pos. hipot. b. 65—75, 6% begi. 45_46 (45—46). — Banke: Katoliška 33 do 34 (35), Ilrvatska 52 d., Praštediona 957-50 do 960 (957-50), Union 100 bi., Kredit 121 d., Jugo 67-68 (67), Obrtna 86-37 (36). Ljublj, kred. 115 d., Medjunarodna 68 d., Srpska 186 do 187 (186), Zemaljska 110-112 (110). — Industrija: Šečerana Osijek 160 do 170 (160), Trboveljska 200-215, Slavonija 200 bl„ Vevče 115-120 (115), Guttmann 110-120, Slaveks 20—25 (20), Danica 65 bi., Pivo Sarajevo 170 bi., Drava 185 bi., Ragusea 240—250 (240), Jadranska plovidba 400 bi., Oceanija 190 blago.
Žitna tržišča Soinbor, 23. oktobra. Oves: sreni., bački, železnica 127-50—132-50. — Ječmen: bački, srem. 63-64 kg 120—125, — Fižol: bački, uzans (vzorec) 195—200. — Otrobi: bačke pšenične 88 do 95. — Moka: bačka, ban. stanica št. 7 190 do 200, št. 8 122-50—127-50. — Vse ostalo neiz-premenjeno.
Novi Sad, 23. oktobra. Vse neizpremenjeno Tendenca: neizpremenjena. Promet: 22 vagonov.
Budimpešta, 23. oktobra. Tendenca: slaba, za
rž prijazna. Promet: sreden. — Pšenica: dec. 10-62-10-73 (10-60-10-62), marc 11-66-11-81 (11-69-11-71). - Rž: dec. U‘15-11-25 (11-15 do 11-22), marc 12-15-12-32 (12-25-12-30). -Koruza: maj 13-05 (13-10-13-15).
Ljubljansko lesno tržišče Tendenca še vedno slaba, brez prometa.
<Spoz>i
Nadaljevanje podsaveznega prvenstva
Po končanem liginem tekmovanju je ostalo samo še prvenstvo I. in II. ljubljanskega razreda. Tekmovanje-v I. razredu Je prav zanimivo. Trenotno vodi Slovan, vendar so mu ostali klubi tesno za petami.
Na igrišču Primorja bosta dve tekmi ob 13"30 Svoboda B : Jadran, ob 15. Primorje B : Slovan.
Na igrišču Ilirije igrata ob 13'30 Ilirija B
Hermes, ob 15. pa prijateljska tekma Ilirija
Klagenfurte AC. Slednja tekma se najbrže ne bo vršila.
Na igrišču Hermesa so na sporedu drugorazredne tekme.
Športni drobiž
Hitrec je že Igral v prvenstveni tekmi za svoj novi klub Grasshoppers v Curlhu. Glasom poročila časopisov pa njegov nastop ni bil posebno uspešen.
Jugoslavija ima za prihodnje leto na sporedu več reprezentančnih tekem: 3. aprila proti Španiji v Oviedu, 10. aprila v Lisabonl proti Portugalski, 29. maja v Beogradu proti Poljski, 5. junija v Zagrebu proti Franciji in 28. oktobra v Pragi proti Češkoslovaški. Pogajanja se vrše za dve tekmi z Norveško v Oslu in švedsko v Stockholmu.
Tekmovanje za balkanski pokal se bo prihodnje leto predvidoma vršilo v Beogradu.
Zagrebški podsavez je sklenil dve medmestni tekmi: 1. decembra z Budimpešto v Zagrebu in
12.	februarja 1932 s Parizom v Parizu.
Beogradska Jugoslavija igra danes in jutri v Zagrebu dve tekmi s Haškom.
Sabljanje Jugoslavija :	Češkoslovaška. Od
lani naprej sta sklenila naš in češkoslovaški sabljaški savez, da se vrše vsakoletne meddržavne sabljaške tekme med obema državama. Letos bo ta prireditev 1. decembra v Ljubljani. Lani se je match vršil v kopališču Prieštanyju in so odnesli Cehi zmago po točkah v razmerju 3 : 0. Zmagali so v 29 nastopih, Jugoslovani v 16, tri borbe so bile neodločne.
Prvovrstne vrvi
motvoa, Strange, uizde in vse druge konopnene izdelke dobite najcene e v vrvarni
VAJT in drug» d.zo.z.
Ljubljana, Kolodvorska ulica 6
Kvalitetna znamka za pecivni prašek
In vanilin sladkor.
Pleskanje ličanje
za stavbe in pohištva po najnižjih cenah in proti garanciji izvršuje točno* in solidno
Mlinar Adolf
pleskar in lilar
Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 (Kollzej) 1755
PREMOG DRVA
najceneje
v Ljubljani
PEČENKO
Celovška 87 Prepričajte sel
vseh vrst izdeluje, 7se untformske potrebščine in dežne plašče v zalogi Simon Kllma-nek, Ljubljana, Selen-burgova ul. 6.	2198
Taj niha
zmožnega vseh občinskih tajniških poslov sprejme takoj proti plači po dogovoru občinski urad Škocjan via Novomesto. 2296
Nogavice, rokavice, volna in bombai
najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRKLOO Ljubljana, Židovska ullea in Stari trg
Hranilnica Dravske banovine Celje - Ljubljana - Maribor
♦
Nalaganje prihrankov na hranilne knjižice in v tekočem računu pod
najugodnejšimi pogoji in popolnoma varno
♦
Za vloge in vse obveznosti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo
2299
POSOJILNICA V MARIBORU, r. z. z o. z. naznanja, da je njen večletni član odbora, gospod
Srečko Robič
župan in veleposestnik v Limbušu
dne 22. oktobra 1931 nenadoma preminul. Pogreb se vrši v Limbušu v soboto dne 24. t. m. ob 14. uri iz hiše žalosti v Limbušu. Njegovemu imenu ohranimo trajen spomin.
Odbor-
Sohclsivc
Sokolska društva posnemajte
Težka gospodarska kriza v današnji dobi zahteva, da se čim bolj štedi in prihrani težko zasluženi denar. Vsi moramo gledati, da se prepreči brezpotrebno veseljačenje, ki nima drugega namena kot krasti ljudem denar iz žepa. Sokolska društva širom naše banovine so predvsem poklicana v to, da se čim bolj omejijo
iv ‘potrebne veseliee. V nadomestilo takili veselic naj sokolska društva prirejajo prosvetne večere, gledališke predstave in telovadne akademije (slednje brez plesov) proti malenkostni vstopnini, s katero se more omogočiti vstop prav vsem, tudi slabejše situiranim.
Ljubljanski Sokol — matica jugoslovanskega Sokolstva zavedajoč se težke gospodarske krize je sklenil, da v letošnji zimski sezoni ne priredi nobenih veselic, tudi ne svoje tradicijonalne društvene maškerade. Ljubljanski Sokol je s tem pokazal, da se popolnoma zaveda težkega gospodarskega položaja in hoče na ta način svojemu članstvu in javnosti prihraniti težko zasluženi denar. Ta sklep Ljubljanskega Sokola je vzbudil vsestransko priznanje predsedništva Sokolske župe Ljubjana ter je starešinstvo župe le s posebno okrožnico obvestilo o tem sklepu vsa župna društva in čete.
Pričakujemo, da bodo temu lepemu vzgledu sledila tudi ostala bratska sokolska društva in
v letoSnji zimski sezoni opustila vse veselice in plesne zabave. Pred nami je Praga, IX. vseso-kolski zlet, kamur mora iti v čim večjem številu Daše članstvo, skupno z ostalimi slovanskimi Sokoli manifestirat za večno Tyrševo idejo. Zato, bratska društva namesto veselic, štedenje in zopet štedenje za drupoletno vsesokolsko olimpijado v zlati slovanski Pragi. Zdravo!
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
Vi. No. 43/38.
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 1. oktobra do 7. oktobra 1931.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje S. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Iz sokolske župe Ljubljana
Starešinstvo Sokolske župe Ljubljana sklicuje v nedeljo, 25. t. m. točno ob 10. dopoldne v mali dvorani Sokolskega doma na Taboru župno odborovo sejv, katere se morajo po svojih deleg*tih udeležiti vsa župna društva in vse sokolske čete. Ker so na dnevnem redu važna vprašanja glede čim uspešnejšega delovanja v društvih, se pričakuje polnoštevilna udeležba. —-Dalje se opozarjajo vsa sokolska društva, da je po sklepu izvršilnega odbora Saveza SKJ prepovedano, sklicevati politične shode v dvoranah sokolskih domov. Bratska društva naj se tega sklepa strogo drže. — Prednjački tečaj, namenjen predvsem za novo ustanovljena sokolska društva in čete se je pričel v ponedeljek 19. t. m. v telovadnici Narodnega doma ob prav lepi udeležbi članov in članic. Predavanja se vršijo cel dan ter smo prepričani, da bo tečaj popolnoma dosegel svoj namen. O tečaju bomo Se poročali. — Sokolski praznik 1. decembra morajo vsa sokolska društva tudi letos praznovati na čim svečanejši način. Tozadevna okrožnica Saveza SKJ je objavljena v zadnji številki Sokolskega glasnika. Bratska društva naj se točno ravnajo po njej. Zdravo!
‘Radio
Sre*		I o	o 2, a o S«	% > C •d M 9	g o	as © tM -1 o ►
Skupina dfuznih bolezni.						
1 Brežice .....	•	6	—	—	—	6
I Celje . . . * » ,	»	1	—	—	—	1
I Celje (mesto) . . .	•	1	—	—	—	1
I Dolnja Lendava , .	•	4	—	2	—	2
I Gornjigrad . , . .	f	2	—	1	—	1
1 Kranj ...ti	9	3	1			4
I Konjice . • * • ■	•	4	—	—	—	4
j Krfeko .«•••■	•	3	—	—	—	3
I Litija	»	2	2	—	—	4
1 Logatec . . . . •	•	5	1	2	—	4
I I itili!j,ina (srez' . .	.	7	1	3	—	&
I Ljubljana (mesto). .	•	7	—	—	—	7
| Ljutomer. . . • >	9	4	4	—	—	8
1 Novo mesto . ■ • .	•	2	—		—	2
1 Prevalje . . , , <		3	—		—	3
I Ptuj. . 		»	1	—	—-	—	1
1 Radovljica ....	•	1				1
Skupai		| B5	1 9	1 8	1 2	56
Griža. —	Dysenteria.					
[ I Črnomelj			1			1				
1 Dolnja Lendava , ,	,	6			3			3
I Kočevje , . . , ,	■	10	—	—	—	10
1 Krško			•	5			—	1	4
I Logatec		9	4	1	—	1	4
j Ljubljana (srez) . »	»	1	—	—			1
I I Ljubljana (mesto) .	P	2			2			—
I I Murska Sobota . . ,	p	2			—			2
i I Novo mesto . • « •	•	3			1			2
I I Prevalje , • • • .	•	4	—	2			2
I Ptuj	•	21	3	7			17
Skrlatinka. — Scarlatina.
Ljubljana, sobota, 24. oktobra. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, pložče. 17.30 Salonski kvintet. 18.30 B. Hrovat:	Pota k
•ustvarjanju kulturnega tilma. 19.00 Ga. Ort-liaber: Angleščina. 19.30 Prof. Namorš: Spoznavanje blaga v specerijski in manufakturni 6troki. 20.00 Bogo Pleničar: Šah. 20.30 Duetni večer: gdč. Kogejeva in g. Marčec, solista ljubljanske opere. 21.15 Salonski kvintet. 22.00 Čas, dnevne vesti. 22.15 Lahka glasba, izvaja salon-sl« kvintet. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Beograd, sobota, 24. oktobra. 11.05 Plošče. 12.05 Radio orkester. 13.30 Dnevne in športne vesti. 16.00 Plošče. 17.00 Narodne pesmi. 17.30 Radio orkester. 19.30 Predavanje o Dalmaciji.
20.00 Jugoslovanske pesnvi. 20.30 Radio komedija. 22.30 Dnevne vesti. 22.50 Jazz.
Zagreb, sobota, 24. oktobra. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Radio orkester. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Beograd. 22.30 Poročila in vreme. 22.40 Plesna glasba.
Praga, sobota. 24. oktobra. 12.35 Bratislava. 14.10 Plošče. 18.30 Mladinska glasba. 19.20 Brno.
20.00 Večerni koncert. 22.25 Moravska Ostrava. Ljubljana, nedelja, 25. oktobra. 9.30 Prenos
cerkvene glasbe. 10.30 Klavir solo, izvaja gdč. Vojka Prelo-vec. 11.00 Koroška ura. 12.00 čas, dnevne vesti, plošče 15.15 Dekliška ura: Pogled iz globine k luči (gdč. Lebar). 15.45 Citre s spremljevanjem kitare (gdč. Greta in Milan Justin). 16.15 Zabavno čtivo. 16.45 O. Wilde: Bumbury (komedija o človeku, ki igra dva brata), Šentjakobski gledališki oder. 20.00 Pevski nastop članov sokolskega društav v Tržiču. 21.00 Harmonika solp, igra g. Edvard Kovač. 21.45 Poročila in časovna napoved. 22.00 Salonski kvintet. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Beograd, nedelj?, 25. oktobra. 10.00 Katoliško bogoslužje. 12.00 Plošče. 12.30 Radio orkester. 13.30 Poročila. 16.00 Delavska ura. 17.00 Medicinsko predavanje. 17.80 Jazz. 20.00 Narodne pesmi. 20.30 Radio orkester. 21.30 Pester program. 22.00 Poročila in šport. 22.20 Sprehod po Evropi.
Zagreb, nedelja. 25. oktobra. 11.30 Plošče.
12.30 Kuhinja. 16.30 Poljedelstvo. 17.30 Ciganska glasba. 20.15 Kulturne in društvene vesti.
20.30 Radio orkester. 22.00 Poročila in vreme. 22^10 Lahka glasba.
Praga, nedelja, 25. oktobra. 7.30 Prenos koncerta iz Karlovih Varov. 8.30 Plošče. 9.00 Bratislava 10.25 Plošče. 11.00 Komorni kvartet. 12.05 Moravska Ostrava. 16.00 Moravska Ostrava. 17.30 Plošče. 19.00 Poljudna glasba. 20.00 Bratislava. 22.20 Lahka glasba.
Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«!
Brežice . • ■ ■
Celje................
Črnomelj . . . . Dolnja Lendava , Kamnik . . . <
Kranj...............
Krško .'.'..i Litija . . . . , Ljubljana (srez) , Ljubljana (mesto). Ljutomer .
Maribor (mesto) Metlika . . . • Prevalje . • Ptu| (mesto). ■ Radovljica . •
«	•	5	1				
•	•	4	—			—
«	•	4	—	4	—
•	t	1	—	—	—
•	♦	6	—	—	—
•	•	2	3	—	—
1	»	1	—	—	—
•		3	1	1	—
t	•	7	—	3	—
•	•	10	1	2	—
•	»	2	—	—	—
•	•	2	—	—	—
•	•	1	11	—	—-
•	•		2			—
•	•	12	6	2	1
6
4
1'
6
5 1
3
4 9 2 2
11
1
2
14
Skupaj | 60 1 24 112 | 11 71
Ošpice. — Morbilli.
Celje .... Ljutomer . . . Maribor (mesto) Metlika . . .
Skupaj
66
55
11
66
t
65
12
63
Davira. — Diphteria el Croup.
Brežice	.	.	,	,
Celje................
Celje (mesto) . • j Črnomelj .... Gornjigrad . , . Kranj	.	.	•	•
Kočpvte	.	t	•	t
Konjice	.	<	•	•
Krško •	•	•	i	i
Laško .	♦	i	■	•
Litija •	•	•	*	«
Logatec .... Ljubljana (sre*) . Ljubljana (mesto) Ljutomer	.
Maribor levi breg . Maribor <me»to) , Murski Sobota . • Novo mesto . . Prevalje . . . • Ptuj	. , t
Radovljica . . . Šmarje pri JelSab
•		3	—	—	—
p	•	4	3	—	1
•	•	—	1	—	—
		1	—	1	—
•		—	1	1	—
•	t	2	2	—	1
•	•	1	—	—	—
•	*	1	—	1	—
•		8	1	—	—
•	%	2	2	-	—
•	»	8	6	4	1
		8	1	1	—
•	•	20	3	10	—
•	•	9	—	4	—
9	9	—	1	—	—
•	t	12	13	2	2
•	•	4	1	2	—
•	»	3	1	1	—
•		4	—	—	—
»	9	4	1	1	—
•	•	3	—	1	—
t	P	3	—	3	—
•		11	8	3	—
131
3 1
9
4 9 8
13
5 1
21
3
3
4 4 2
16
Skupaj
1
1
Srez
o > S		•trn	xs © u
o -g	(0 h	a	a M O
01-S 55 c	M P		» ° O*
Sen. — Erj-sipelaa.
Brežice	.	.
Celje	.
Gornjigrad ,
Kranj .	.	.	•	•
Litija .	•	«	•	t
Logatec	.	.	.	.
Ljubljana (mesto) Novo mesto . . • Prevalje	.	.	•	*
Radovljica . . • Stovenjgradeo .	.
Šmarje pri Jeliab .
• • » •
Skupai [ 12
7 - 12
Krčevita odrevenelost. — Tetanus.
Ptuj.
Skupaj | —	1
1
Vraniču prisad. — 'nthra*.
Brežice
1
Skupaj
Steklina
Krško
Lvssa (rabies)
■ I ~ 1 2 | -|-| 2
Skupaj . |	|	2	|	—	|	-
'>tročniška vročica —Sepsis puerperalis
Novo mesto . . . . .1 1|	!	—	I	—	I	1
1 -
Skupaj
Ljubljana, dne 10. oktobra 1931.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
*
2966
VI. No. 25.088/1.
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Mandil Jan A., upravnik vojne bolnice v Celju, je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani, dne 17. oktobra 1931.
*
II No 23.305/2.	2967
Razpust društva.
Kulturno društvo »Martin Krpan- s sedežem v Celju je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. oktobra 1931.
Razglasi sodišč in sodnih ablastev
-10.
2964
Skupai |lll | 45 | 35 | 5 |ll6
Nalezljivo vnetje možganov — Meningitis cerebrospinali« epidemica.
Logatec....................—	1
Šmarje pri Jelšab . .
Ptu|.
Dušljivi kašelj. — Pertussia.
................. 128	1	3	1121-	I	19
Skupaj | 28 | 3 112 | — | 19
E 1512/31-
Dražbeni oklic.
Dne 2 0. novembra 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjige idealna polovica d. o. Gorca, vi. št. 19.
Cenilna vrednost: 8470-— Din; vrednost pritikline: 500 — Din; najmanjši ponudek: 5980-— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdravitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, dne 5. oktobra 1931.
*
2965
E 259/31—10.
Dražbeni oklic. '
Dne 2 7. novembra 1931 ob p o 1-enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zabukovje, vi. št. 229.
Cenilna vrednost: Din 1189-65; najmanjši ponudek: Din 1189-65.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede ne premičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici, dne 16. oktobra 1931.
*
E 209/31—19.	2959
Preložitev dražbe.
Za dne 29. oktobra 1931 ob devetih v Sromljah na licu mesta razpisani narok za dražbo nepremičnin, zemljiška knjiga Sromlje, vi. št. 29 in 70, glede katerega naroka je dražbeni oklic bil objavljen v številki 226 »Jugoslovana« z dne 30. septembra 1931 med služb, objavami, se preloži na 16. novembra 1931 ob devetih na licu mesta v Sromljah.
V ostalem se opozarja na vsebino že objavljenega dražbenega oklica v zgoraj cit. štev. »Jugoslovana*.
Okrajno sodišče v Brežicah, odd. 11., dne 21. oktobra 1931.
*
Popravek.
V »Službenih objavah« lista »Jugoslovan« št. 234 z dne 9. oktobra 1931 se je pri oklicu štev. 2810, A VII 167/31/7, zgodila tiskovna pomota. Glasiti se ima: Plajašek Mihael, posestnik itd. ne pa: Planinšek Mihael, posestnik itd.
UprnvniStro.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 4240/1.	2963
Razglas.
Županstvo občine Vodice je s prošnjo z dne 16. decembra 1930, št. 898, zaprosilo, da se razlasti njiva, pare. št. 1128 kat. obč. Vodice, zemljiško-knjižni vložek št. 79, ki je last Stuparja Janeza, posestnika v Vodicah št. 53, ker se zemljišče neobhodno potrebuje v svrho izkopavanja gramoza za vzdrževanje občinske ceste.
Na temelju pooblastila kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 15. maja 2931, V. No. 2930/1, in v smislu § 19. zakona o nedržavnih cestah z dne 8. maja 1929, Ur. list št 247/60—29, ter v zvezi z zakonom z dne 18. februarja 1878, drž. zak. št. 30, se s tem uvede razlastitveni postopek.
Naris iz katastrske mape, na katerem je označena zadevna parcela, je od ponedeljka, dne 19. oktobra do ponedeljka dne 2. novembra t. 1. pri županstvu občine Vodice vsakomur na vpogled. V istem roku lahko vsakdo, ki je prizadet, vloži pri sre-skem načelniku v Kamniku ustmeno ali pismeno svoj ugovor proti nameravani razlastitvi.
Komisijska razprava o razlastitvi se vrši v sredo, dne 18. novembra t. I. na licu mesta s pričetkom približno ob 10. uri dopoldne. Vsakemu prizadetemu je na prosto dano, udeležili se razprave in nameravani razlastitvi ugovarjati. Ugovori, podani po zaključku razprave, ne bodo prišli v poštev.
Sresko načelstvo v Kamniku,
dne 14. oktobra 1931
Štev. 8185/1.	2962
Razglas.
Županstvo občine Domžale je z vlogo z dne 23. februarja 1931 št. 398 zaprosilo, da se razlasti del parcele št. 30 k. o. Studa, zemljiško-knjižni vložek št. 27, ki je last Zle Ivana, posestnika v Domžalah, Stud-ljanska cesta 6, kateri del parcele je nujno potreben za razširjenje občinske Studljan-ske ceste.
Na osnovi pooblastila kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 28. februarja 1931, V. No. 1492/1, in v smislu § 19 zakona o nedržavnih cestah z dne 8. maja 1929, Ur. list 247/60—29, ter v zvezi z zakonom z dne 18. februarja 1878, drž. zak. št. 30, se s tem uvede razlastitveni postopek.
Naris iz katastrske mape, na katerem je omenjena parcela označena, je od ponedeljka dne 19. oktobra do ponedeljka dne 2. novembra t. 1. pri županstvu občine Domžale vsakomur na vpogled. V navedenem roku lahko vsakdo, ki je prizadet, vloži pri podpisanem uradu svoj ustmeni ali pismeni ugovor proti nameravani razlastitvi.
Razprava o razlastitvi se vrši v pone-ljek, dne 16. novembra t. I. na licu mesta s pričetkom približno ob 9. uri dopoldne.
Vsakemu prizadetemu je na prosto dano, udeležiti se razprave in nameravani razlastitvi ugovarjati. Ugovori, ki bi se uve-lajvljali po zaključeni razpravi, ne bodc^ prišli v poštev.
Sresko načelstvo v Kamniku, dne 14. oktobra 1931.
Razne objave
Objava.	2961
Dne 6. septembra 1931 sem na pešpoti za Savo od Zagorja do Save izgubil svoj orožni list za puško dvocevko, glaseč se na ime Vozel Ivan, posestnik, Zg. Mamolj št. 17, obč. Polšnik, štev. orožnega lista 80 z dne 29. novembra 1928. Ta orožni list je razveljavljen, ker sem zaprosil za novega.
Zg. Mamolj, dne 19. oktobra 1931.
Voiel Ivan, s. r.
Al Jennings:	n
Pesnik in bandit
— Pokličiva ga noter, sem rekel Franku.
Temu so od presenečenja vilice padle iz rok in
ozrl se je vame, kakor da sem ponorel.
— Zakaj pa ne? Tu sem jaz, razbojnik s cest, cam je Amos, črn, toda belega srca — zakaj ga ne bi? Saj je vendar njegovo, kar jeva.
— Amos, pridi noter in prisedi, sem mu zaklical. Ubogi Amos je bil še bolj preplašen kakor Frank.
— Kaj, gospod? Ne, gospod; ne, gospod. Saj vendar vem, kaj se spodobi!
In ta Amosova skromnost nama je v resnici rešila življenje.
— Kaj sta pa napravila?
Bel njegovih oči je skoraj hotela izskočiti iz črnega, ko je čez minuto spet pomolil glavo skozi vrata. Kaj sta pa napravila? je sopel obupan. Meščanska bramba prihaja.
Ne da bi bil čakal najinega odgovora, je planil k najinima konjema in ju pognal v polje.
— Vidva pa pobegnita tod!
In to je bilo ravno zadnji hip — sedem jezdecev je v diru hitelo čez grič. Ustavili so se ob verandi. Pred nedolžnostjo, kakršno je kazal Amos, bi bil še angel zardel. Ne, on ni nikogar videl. Ne, gospod,
noben gospod se ni približal njegovim vratom. Niso si upali, da bi zajahali v polje in iskali tam. Kleli in grozili so. Toda Amos se ni vdal.
— Kaj naj to pomeni?
Frankov obraz je bil bled od jeze. Kakor zver, ki so jo preganjalci zajeli od vseh strani, je bil pripravljen, da se zakadi na vse in na vsakogar.
— Kaj naj to pomeni? je vprašal še enkrat. Jaz ti bom povedal. Onadva sta prepričala ljudi od Santa F6, da si jih oropal ti. To ti rečem, železnica Santa F6 tiči za to rečjo.
Po vsem videzu je bila to precej samosvoja sum-nja. Toda oba sva verjela. Houston je bil pravni zastopnik železniške družbe. Od tistega trenutka, ko sva pobegnila iz malega črnčevega farmarskega doma, pa do najinega prihoda na Harlissovo farmo, kamor sva dospela čez nekaj dni, nama je meščanska bramba ostala za petami. Toda jaz se nisem dal kdo-vekaj motiti. Bilo je nekaj pustolovskega na tem in to mi je prijalo. Franka pa so trapile peklenske muke. To ni bilo nič zanj, biti takole zasledovan. Njemu se je zdelo strahopetno. bežati in njegov srd je bil čezdalje večji, tako da bi se bil najrajši obrnil in planil po svojih zasledovalcih.
Za najine odsotnosti so bili v hiši na farmi in so z nekaj kroglami, ki so jih kar tako izstreljali v zid, pustili svoj spomin.
— Kaj boš pa zdaj? je vprašal Frank.
Jaz nisem bil niti razdražen niti nesrečen. Po-
sebno zdaj so se mi posli bandita začeli zdeti nekaj prav dobrega.
— Jaz bom izpeljal do konca, kar sva naklepala z Jakeom, ko si ti prišel, sem odgovoril.
— Dobro, jaz pojdem zraven.
In od tistega trenutka pa do noči, v kateri smo izvršili napad, je bil kakor obseden. V njem je bilo odločnosti za celo armado ljudi. Skoraj čisto sam je opravil roparski napad na ekspresni vlak Santa Fe. Svoj čas je neke počitnice delal pri železnici in se je razumel na lokomotive, kakor je dejal, ker jih je ranžiral po kolodvorih. Vztrajal je pri tem, da bo sam ustavil vlak.
Santa Fč se je ustavljal v Berwynu v Chickashi. Frank in Bill naj bi na skrivaj zlezla v prtljažni voz, ko bi vlak odhajal s postaje, potem naj bi zlezla na voz s premogom in naj bi potem strojevodjo in kurjača spravila na varno. Nato naj bi kakšne tričetrt milje vlak vozila dalje do nekega gozda, kjer bi ga pričakali Jake, mali Dick in jaz. Tam bi vsi skupaj končali zadevo.
Na vsej stvari ni bilo nič posebnega razen tiste tričetrt milje vožnje z vlakom in vse se je posrečilo do pičice tako, kakor smo bili napravili načrt, še-sterocevka je takšen zapovednik, da se mu redkokdo ustavlja. Ko ga je Frank strojevodji potisnil na tilnik, je postal gospodar nad vlakom. Jaz sem' stal na tiru in sem zamahnil z roko. Frank je ukazal in strojevodja je ustavil.
Vaj vež ji gledališki koncern na svetu propadel
Največja družba za vzdrževanje gledališč na svetu je bila »Schubert-ova gledališka družba«, ki je imela samo v Ameriki na tucate gledališč. Družba je prišla sedaj v velike finančne težave. Na sliki vidimo g. Schuberta, ravnatelja družbe.
Napad na železnice
Trije napadi na železnice: pri Bia-Torbagy, pri JUter,borgu in pri Ausbachu, ki jih je izvršil bivši častnik Matuška, so obrnili pozornost ljudi na celo vrsto sličnih zločinov, ki so se dogodili zadnja leta. Kar težko si moremo namreč misliti, da je en sam človek mogel opraviti tako obsežno delo v kratkem času, kakor ga zahteva že sama tehnika napada. Glede Matu-ške je sicer zelo verjetno, če ne že gotovo, da je bolan; toda nobenega dvoma ne more biti, da živi razen njega še cela vrsta zločincev njegove vrste, ki jih pa doslej še niso dobili. V okolkSi Braunsclnveiga se je namreč dogodila že cela vrsta napadov, zaradi katerih so dolžili cel6 železniško policijo, da jih je ona zakrivila, pojasniti pa teh napadov doslej še ni bilo mogoče; nekateri domnevajo, da zaradi tega ne, češ da imajo vsi ti napadi politično ozadje... Da to mi mogoče, dokazuje prvi zločin te vrste, ki se je dogodil leta 1873. v mestu jowa v Zedinjenih državah.
Takrat se je v Zedinjenih državah končal boj med severnimi in južnimi državami. Na zapadu je vladala takrat popolna anarhija. Roparske tolpe so se razširile po celi deželi in te so napadale in pobijale svoje politične nasprotnike. Tj boji so trajali dalje tudi še po sklepu miru. Brata James sta bila posebno razvpita bandita. Oba sta bila pristaša južnih držav. Ko sta napadla s svojo tolpo mesto Lorence v državi Kansas, se je Jesse James bahal, da je sam po-ctrelil 36 ljudi. Ta 23-letni fant pa je prižel tudi na nesrečno misel, da bi povzročil železniško nesrečo, samo da bi mogel potnike oropati. Svoj namen je tudi izvršil.
Bil je vroč dan meseca julija. Tega dne je razpostavil Jesse James svoje ljudi ob potoku Turkey, kjer je železnica delala velik ovinek.
V	mraku se je že od daleč slišalo drdranje vlaka, ki je prihajal iz mesta Cacz-courty. Vlak je imel pet potniških in dva spalna voza. Vlak je še prišel preko mosta, nato pa je brzel naprej s hitrostjo ‘25 angleških milj na uro. Tik pred vhodom v neki predor pa je opazil strojevodja, da se tirnice premikajo. Zavrl je vlak z vso silo, da prepreči nesrečo — a bilo je že prepozno. Lokomotiva se je že zarila globoko v zemljo, poleg lokomotive pa je ležal strojevodja mrtev. Roparji so pa v 'tem trenotku za čeli streljati na potnike. Vlak je vozil s seboj mnogo zlata iz San Francisca; vse to zlato »o roparji pobrali, pa tudi potnikom so odvzeli ves denar, kar so ga imeli pri s e M
Vlada je takrat obljubila 5000 dolarjev nagrade onemu, ki bi napadalce izsledil in prijel. Pa tudi nagrada ni nič pomagala — zlo-
čincev takrat niso dobili. Šele mnogo kasneje so ta zločin pojasnili.
Iz Amerike pa se je razširila navada napadati vlake menda po vsem svetu.
Edison in njegova žena
Na znamenitih ljudeh zanima ljudii vse, najbolj pa jih zanima zasebno življenje. Tud; Edison v tem oziru ni izjema.
Edison je bil, oženjen. Toda kako se je ta vedno molčeč in premišljajoči človek oženil? Pravijo, da je bilo to tako:
V	njegovi pisarni je delala mlada knjigovod-lcinja St i l\vell. Nekega dne se je Edison za njenim stolom ustavil. Dekle se je obrnilo in reklo: »To sem si mislila!« — »Kaj ste, si mislili,« je vprašal Edison. — »Da stojite Vi za mojim hrbtom!« — Edison je nekaj časa premišljeval, potem pa je rekel: »Veste kaj, gospodična, jaz bi se z vami rad poročil. Če ste zadovoljni vi in vašfa mati, sva v torek čez 8 dni lahko mož in žena!« In res sta se poročila na določen dan. Kljub poroki pa je odšel Edison tudii tistega dne »za pol ure« v laboratorij. Čez 5 ur pa so šli mimo laboratorija neki njegova prijatelji. Ko so opazili luč, so mislili, da so v laboratorij vdrli vlomilci, a kako so se začudili, ko so našli notri — Edisona! »Ali ne veš, da si se danes poročil?« — so ga vprašali. »Saj res,« je odgovoril Edison, »da le žena ne bi bila pre več huda k
čeprav se Edison ni menil dosti za svoje življenje doma, ženi pri njem le ni bilo hudo, ker jo je rad ubogal kakor otrok; Posebno lahko ji je bilo v kuhinji. Edison je jedel prav malo, ker je bil prepričan, da zmernost ohranja zdravje in daljša življenje. Edison je rekel: »Vsi naši veliki trgovci in intdustrijci jedo veliko preveč! Jaz snem pri. vsakem obedu le malenkost trdnih snovi* zato pa izvrstno spim. Tudi oblačim se po pameti: nosim vedno za dve Številki večje čevlje kakor jih rabim, ker ne sme telesa prav nič vtešnjevati.«
Na starost je Edison jedel še manj kakor prej. Najrajše je užival mleko, ki mu ga je žeria doma samo segrela, potem pa poslala v laboratorij.
Boljševiki prodajajo vojne trofeje
V	Stockholmu prodajajo sedaj na javni dražbi sovjeti vojne trofeje, ki so jih Rusi osvojili v rusko-švedskih vojnah zlasti v veliki bitki pri Polt avti, prvi veliki in odločilni zmagi Petra Velikega. Nadalje prodajajo sovjeti tudi darove švedskih kraljev rusk.im carjem. Kakor pripovedujejo v Stockholmu, so sovjeti ponudili švedski vladi nakup švedskih zastav, ki so jih zgubili Švedi v vojnah proti Rusom. S svojo ponudbo pa so doživeli sovjeti silno blamažo, kajti švedska vlada je njih ponudbo odklonila z motivacijo, da ni mogoče kupiti za denar, kar je
Začetek zimske športne sezone v Berlinu V berlinski športni palači so otvorili v torek zimsko sezono. Na sliki vidimo Sonjo Henie in
hockey-igralca Janicke.
bilo izgubljeno s krvjo. Tako je švedska vlada pokazala več spoštovanja do ruskih trofej, kakor pa ruska sovjetska vlada.
Velik jez pri Bleiloch-u na reki Saale
Jez, ki so ga začeli delati 1. 1915., bo letos gotov. Jez bo največji v Evropi.
Velika akcija za naseljevanje brezposelnih v Nemčiji
V	Nemčiji so začeli veliko akcijo za naseljevanje brezposelnih. Vsak dobi iiišico in ko« zemlje za obdelovanje proti malemu letnemu odplačilu. — Na sliki vidimo državnega komisarja za naseljevanje dr. Sasseu-a (na levi) in deželnega svetnika RSnneburga, njegovega pomočnika.
Zlato v reki Jordan
Poročila pravijo, da so Turki vrgli v rek« Jordan pred IS leti 115.000 turških funtov zlata in sicer blizu mesteca Bjesam. Tam hočejo sedaj reko Jordan napeljati v drugo strugo, staro strugo pa preiskati, da bi našli potopljeni zaklad. Če bodo »lato re3 našli, ga bo moral najditelj odstopiti polovico vladi v Jeruzalemu, po-ovita bo pa njegova.
9 milijonov tipkaric!
V	Berlinu so te dni odprli sedmo mednarodno pisarniško razstavo »IBA« (Internatonale Bureau-Ausstellung). Minister Schreiber, ki je razstavo otvoril, se je v svojem govoru dotaknil tudi vprašanja, če pisarniški stroji ne izpodrivajo preveč ljudi na cesto. Ugotovil pa je nato, da pisarniški strdji ljudem ne jemljejo kruha in zaslužka, ampak jim delo le olajšujejo; danes ima kljub pisarniškim strojem po vsem svetu okoli 9 milijonov tipkaric svoj kolikor toliko dober zaslužek.
Potnik: »Ne tako naglo — to je moj prvi let!«
Pilot: »In moj prvi padec!«
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ul. 28- *** Za tiskarno odgovarja Otmar Michfilek. — Urednik Milan Zadnek, — Za inseratni del odgovarja Avgust Rozman. — Vsj v Ljubljani.