ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica, letnik XIV - št. 174. - marec 2005 - cena 350 SIT Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2005 070(497.12 Ilirska Bistrica) 200 3672,174 COBISS e TISKOVINA 9 771318 365006 le Banka Koper POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO M O PIRHIH stran 10 Računovodski servis CERKVENIK IMA F* L. AC U * sveže ribe * "j'"'"/\/7/b e * školjkeŠpsrki * “bacajain b^anj^j konzejve LLtfl Karjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 |® Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL: 05/71 00 333, MOB: 031/779 169 debitel ^ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ❖ SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ FOTOKOPIRANJE j[j VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV NOVI UMTS APARATI PONEDELJEK- PETEK 8"-12” in 15”-18” SOBOTA 8™- 12" JEZirllk JfcŽ? Msstrvič Vojkov cir&vorecl 2S% (5250 Ilirske* Bistrice* TelVFctoe.; 05-7/0 24 OSJVf: 040 S3S 520 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. KOREN JOŽKO URNIK 8.00-18.00 sobota 8.00 -16.00 nedelja zaprto ZUNANkJ fljLOs ZUNANJE IN NOTRANJE ČIŠČENJE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 simobil Q vodofone © kakeiPaphmca TRGOVINA IN STORITVE d.o.o. - __ /Wiera tel.: **386 (0)5/714 23 68 Gregorčičeva 26, 6250 Ilirska Bistrica (0)5 / 710 06 95 e-pošta: kakez.doo@siol.net web:www.kakez.si SIMOBIL- VODAFONE VRNIL SE JE PAKET ORTO SMART* W / minuto J / SMS * la tttaAa tA vi yv VtV V ^ im ~NE \ZELJA ZA NAKUPE V ROTEPIdl. Vroče cene! Namizni kalkulator CANON VVS-1210H, 12 številčni zaslon.4.900 SIT CD-R mediji 52x lOpak.............................od 485 SIT Multifunkcijski center Brother (tiskalnik, kopirni stroj, skener in fax).44.990 SIT Laserski tiskalnik Samsung mp !7l0p,20S/M,l200dpi,8MB,USB.32.480 SIT Ono mSSUN SAMSUNG 19" MONITOR SM 957MB 50.000,00 SIT 53.910,00 SIT ORIGINALNI POTROSNI MATERIAL Canon epson tSk MINOLTA Fujitsu BBS LEXMARK *sS-& L acer 17" 1715SM Ločljivost: 1280x1024 Vidni kot: 140/130 Kontrast: 450:1 Odzivni čas: 12 ms Garancija: 3 leta 7-SyeSSrS3-£I-T Diaitalni fotoaoarat KYOCERA M41 OR w§ 10x optični zoom, 6x digitalni zoom, 4,0 M točk S w 95.900,00 SIT Na zalogi vse vrste SPOMINSKIH KARTIC za digitalne fotoaparate proizvajalca SanDisk RAČUNALNIKI V SPOMLADANSKI AKCIJI EXTRA+ (2.4GHz,256MB,CD-RW,80GB HDD) od 69.990 dalje !!! (možnost plačila na obroke) * Slike so simbolične. Avtomobilske prevleke in odieje WWW.kak6Z.Si Urnik papirnice: od ponedeljka do petka: 8.00 -19.00, ob sobotah: 8.00 -12.00. \a#WW kAkA7 Podane cene vsebujejo DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cen brez predhodnega obvestila, za tiskarske napake ne odgovarjamo. ’*■ ®fv\7Z. • O I beseda urednika STE KDAJ POMISLILI... Pred nekaj dnevi smo dobili še eno veliko trgovino, natančneje največjo v mestu. Verjetno veste, da ob pohodu velikih majhni sklanjajo glave, ali drugače, mali trgovci v naši občini vse težje prenašajo konkurenco velikih, nekaj jih je že zaprlo svoja vrata. In če se bodo stvari nadaljevale na ta način, bodo čez nekaj časa ostali le veliki. Pa ste kdaj pomislili, kaj kupujete? Še preden se namreč odpravite v trgovine, vas ponudniki obiščejo na domu. V mislih imam reklamne prospekte, ki vam na nekaj straneh predstavijo vso aktualno akcijsko ponudbo in vas pozivajo, da za samo nekajindevetdeset tolarjev kupite to in ono, kar potrebujete ali pa ne. Ponudniki vas obiščejo tudi prek malih ekranov, na katerih vam nasmejani obrazi kažejo neverjetno navdušenje, ker so kupili nekaj, kar bo tudi vam neskončno polepšalo življenje. Ste prepričani? Ste kdaj pomislili, če vse tiste akcijske artikle res potrebujete? Po tem, ko so vas ponudniki obiskali doma, se seveda vi odpravite k njim. Lahko da ste sicer zvesti enemu samemu (trgovcu namreč), lahko pa vas akcijske cene pri enih in drugih silijo k temu, da obiščete najprej enega, potem drugega in sedaj celo tretjega. V poplavi akcijskih izdelkov najdete sto in en razlog, zakaj potrebujete številne od njih, pri tem pa se verjetno ne vprašate, kaj kupujete? Kakšna j e kvaliteta izdelkov, kijih prodajajo po tako nizkih cenah? Ste kdaj primerjali okuse svetovno znanih izdelkov pri nas in denimo v kakšni od ostalih evropskih držav? Neki gospod mi je pred časom pripovedoval, da se mu zdi ena izmed čokolad, ki se pojavljajo na naših prodajnih policah, veliko slabša kot čokolada iste znamke v Avstriji. Ste kdaj pomislili, da nam veliki trgovci morda prinašajo drugo- ali morda tretjerazredno robo, ker se bo pri nas pač prodajala? Da niti ne govorimo o ostalih znamkah izdelkov, ki izhajajo od kdo ve kje, mi pa jih kupujemo samo zato, ker so v akciji. Ali kot sem slišala nekje drugje, da veliki trgovci izdelke, ki so pred iztekom roka v določenih državah preprosto prepakirajo, jim nadenejo nov rok uporabe in jih nato ponudijo potrošnikom v neki drugi državi, v kateri imajo tudi trgovine, samo zato, ker zakonodaja te države določa za posamezne proizvode daljši rok uporabe. Torej vse j e 100-odstotno legalno in 100-odstotno po akcijski (beri: nizki) ceni. Mi pa velikokrat brez pomisleka posežemo po artiklu in ga damo v nakupovalno košaro. Ker je pač v akciji. In ker pač moramo jesti, boste rekli. Dejstvo je, da se v naši občini ne cedita med in mleko. In ljudje pač nimajo izbire. Nekateri si ne moremo privoščiti, da bi razmišljali o kvaliteti proizvodov, ki jih kupujemo, ker za dražje (in recimo kakovostnejše) pač nimamo denarja. In smo lahko le hvaležni velikim, ki s cenejšo ponudbo prihajajo v mesto. A kljub temu ne nasedajte vsaki akcijski ceni, ki jo vidite, ker zagotovo vsega kar vidite, ne potrebujete. Mateja Rolih V_________________________________________________________4 Svetniki so največ časa namenili ugotavljanju primernosti Ester Juriševič za ravnateljico OŠ Dragotina Ketteja. Pobudo za uvrstitev točke na dnevni red j e dal svetnik Tomšič, kije Juriševičevi očital nezakonito ravnanje pri zaposlovanju delavk v oddelku podaljšanega bivanja, še posebej pa zavlačevanje izplačila odškodnine eni od odpuščenih delavk, kije sicer dobila tožbo proti omenjeni šoli. V zadevi sicer še poteka revizija (kar pa naj ne bi zadržalo izvršbe, torej izplačila), zato je večina svetnikov menila, da ni na mestu, da se oni predhodno izrekajo o zadevi. Zlatka Jenka je ob tem skrbelo, kakšne pristojnosti sploh ima občinski svet in je predlagal, naj se ne smešijo z razpravo o tej problematiki. Občinski svet nenazadnje le izdaja soglasja k imenovanju ravnateljev, zadnjo besedo pa ima ministrstvo. Kljub dolgi razpravi, v kateri je moral vsak nekaj dodati, so svetniki ob koncu zavrnili Tomšičev predlog za izdajo negativnega mnenja Juriševičevi. Od 22 prisotnih svetnikov (manjkala sta R. Jenko in I. Štemberger) je eden glasoval za, osem jih je bilo proti, ostali pa so se glasovanja vzdržali. Strinjali pa so se, da bodo lahko odločneje ukrepali, če se bo izkazalo, daje bila zaradi ravnanja omenjene ravnateljice oškodovana občina (v smislu neupravičene porabe proračunskih sredstev). Sicer so svetniki sprejeli še pripombe izjavne razgrnitve Odloka o spremembah in dopolnitvah skupnih ureditvenih pogojev za občino Ilirska Bistrica, izdali so soglasje za sklenitev menjalne pogodbe za brezplačen prenos Doma na Vidmu na občino, ter izdali soglasje k imenovanju Anite Malnar za direktorico javnega zavoda Kraške lekarne Ilirska Bistrica. Pri obravnavi menjalne pogodbe, po kateri bo občina od države pridobila del Doma na Vidmu v zameno za »Provizorij«, ki je bil ocenjen na 21,7 milijonov tolarjev. Vsebina menjalne pogodbe pa je tudi oprostitev komunalnega prispevka za bodočo upravno zgradbo (država naj bi namreč leta 2006/07 začela graditi novo upravno stavbo, v kateri bi bile vse državne službe), souporaba parkirnih prostorov in dostop do upravne zgradbe. Jeršinovič in Šircelj sta se med razpravo spraševala, če se zavedajo stroškov, ki jih prinaša vzdrževanje Doma na Vidmu, ob čemer je Jeršinovič dejal, da morajo pridobiti 2 milijona evrov za sanacijo od države. Zupan Anton Šenkinc je povedal, da se bo občina najprej lotila urejanja dvorane, še prej pa mora državi predložiti program, v katerem mora ob kulturni dejavnosti prevladovati gospodarska korist. Dom je bil sicer ocenjen na 400 ŠE EN TRGOVEC V MESTU Pred nekaj dnevi je svoja vrata odprl Šparov hipermarket v Ilirski Bistrici. Po podatkih investitorja naj bi zagotovil 27 novih delovnih mest. Ob tem je ilirskobistriški gimnaziji družba podarila milijon tolarjev. Na Vilharjevi cesti 18 je trgovina Spar odprla vrata v sklopu manjšega nakupovalnega centra. Poleg prodajalne Ljudje so hiteli ogledovat ponudbo. se bo kasneje v istem objektu odprl tudi gostinski lokal, ostali del stavbe pa je namenjen poslovnim prostorom. Investitor centra, ki je bil zgrajen v treh mesecih, je podjetje Givo Ljubljana. V opremo trgovine Spar, ki obsega 1.850 kvadratnih metrov površin, je Spar Slovenija vložil 780 milijonov tolarjev. Za kupce bo na voljo več kot 130 parkirnih mest, na dan otvoritve pa je bilo to še premalo, saj so številni obiskovalci preverjali ponudbo novega trgovca v mestu. Za šolo in knjižnico Ob otvoritvi trgovine Spar Ilirska Bistrica je podjetje Spar Slovenija milijon tolarjev podarilo ilirskobistriški gimnaziji. Kot nam je povedala Bojana Obiskovalce je na otvoritvi ogrela Nuša Derenda, nastopili pa so še Mambo Kings Rosina Simonič, vodja bistriške gimnazije, bodo denar porabili za nakup knjig, slovaijev in učbenikov. Donaciji pa se je pridružilo tudi podjetje Givo, ki je zgradilo omenjeni center, in enako višino sredstev namenilo knjižnici Makse Samsa. Tudi v knjižnici bodo denar namenili za nakup knjig. mr NISO SE HOTELI SMEŠITI Občinski svetniki so se na 21. seji zbrali 10. marca v prostorih knjižnice Makse Samsa, ki je že njihova stalna gostiteljica. Čeprav imajo tudi tam malo prostora. Na dnevnem redu je bilo 13. točk, kar je dajalo slutiti, da bo potrebno nadaljevanje. milijonov tolarjev, po veljavni zakonodaji pa bo občina del pridobila za 21 milijonov (po menjalni vrednosti), ostali del pa zastonj. Sejo so prekinili po 9. točki, ko so izglasovali pristop k združenju občin Slovenije. Pobude in vprašanja V prejšnji številki Snežnika smo omenili nekaj pobud in vprašanj svetnikov. Med zanimivejšimi je bilo nedvomno vprašanje svetnice Počkajeve o prezasedenosti bistriškega pokopališča in morebitnem pokopavanju v Podgradu. Iz Komunale so poslali odgovor, v katerem je zapisano, da je na pokopališču v Ilirski Bistrici trenutno prostih še nekaj grobnih polj. V teku naj bi bila prva faza razširitve pokopališča, predviden zaključek faze pa je april 2005. Po tem naj bi bila na voljo nova grobna polja, in v kolikor ne bo prišlo do nepredvidenih večjih pokopov, naj bi število novo pridobljenih polj zadostovalo. Svetnika Roka Jenka je zanimala morebitna nezdružljivost funkcij sosvetnika Celina, ki opravlja tudi cenitve kmetijskih zemljišč v občini. Občinska uprava mu je pojasnila, da je Celin cenitve opravil predvsem v sodnih postopkih, za katere ga je postavilo Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici, ki je za to pristojno. Sicer je v času, ko je postal svetnik, opravil nekaj cenitev pri prodaji oziroma nakupu občinskih zemljišč, vendar vrednost njegovih del ni presegla zneskov, ki jih predpisuje Zakon o preprečevanju korupcije. Naj omenimo še vprašanje svetnice Mršnikove, ki jo je na 20. seji zanimalo, ali bo inšpekcija odstranila nezakonito postavljene prikolice na Sviščakih. Na 21. seji je izvedela, da so vse prikolice na Sviščakih postavljene na črno, inšpekcija pa bo izdala odločbe o odstranitvi. Po županovih besedah občina teži k reševanju te problematike, vendar ni sodelovanja vikendašev. Za konec še nekaj vprašanj in pobud z zadnje seje. Batista je opozoril sosvetnike na razpis za občinska priznanja in jih pozval, naj imenujejo primerne ljudi. Pri tem mu je pritegnil tudi župan z željo, da ne bi koga spregledali. D. Štemberger-ja je zanimalo, kakšne plane ima Elektro Primorska glede sanacije infrastrukture v Kočaniji, saj so tam brez elektrike ob vsaki buiji. V imenu odbora za urejanje prostora pa je predlagal, naj občina najame neodvisno institucijo, ki bo izvajala meritve emisij in hrupa pri Lesonitu. Prošenje apeliral na župna, naj občina pripravi izhodišča za pogajanje o upravnih enotah (UE), saj država pripravlja reorganizacijo in lahko se zgodi, da Ilirska Bistrica ni več v načrtu kot sedež UE. mr VINAKOPER ponitjamo naslednja , ■ : ©IbBiEb Bini s;p@g3Dt$šs pešata) (p®CrQCta(o][b(2) Sg). DrLfiK§S(§e DafeBoste DaGoDas) ouMl s ^CdodoosCsBdudB ’ • top^Wto9, Iliriade VSE MOJE VLADE Si boste rekli, vlada je vendar ena sama. Ma kaki! Poglejmo si torej vse moje (nekatere, če ne večina, so tudi vaše) vlade, takole od globalnega proti lokalnemu. V Zvezdnih stezah obstaja vlada Federacije planetov. In čeprav znanstevniki veselo razpravljajo o tem, ali določeni plini v atmosferi Marsa pomenijo posreden dokaz, da tam obstaja življenje, to pomeni v najboljšem primeru bakterije, z njimi pa j e težko delati federacijo. Zatorej se moramo ozreti kar lepo na naš ljubki planetič. (Morda še ni moder, je pa zato plav.) Na globalni ravni je še najbližje vladi Organizacija združenih narodov. Njen predsednik, aka generalni sekretarje pravkar predlagal razširitev vladnega kabineta, aka varnostnega sveta. Vsi se strinjajo, daje hecno, da imajo denimo Francozi stalno članstvo, ne pa recimo Indijci. A kaj, ko je število mest omejeno, kandidatov pa veliko. Se Italijani da bi menda hoteli biti stalni člani, čeprav so to idejo tiho pospravili, verjetno so za zaprtimi vrati diplomati drugih držav pokali od smeha. A, recimo, Indijci bodo, a kaj, ko bi potem hoteli biti Pakistanci. In če Egipt, zakaj ne Iran. Nigerija ali/in Južna Afrika? In tako naprej, v nedogled. Drugače pa je zadnje čase OZN najbolj odmevna po seks škandalih in po tem, da so modre čelade iz Bangladeša v Kongu pokazale zobe. Na takoimenovani regionalni ravni (to so celine, ne boste verjeli) imam tudi mojo vlado. Imenuje se Evropska komisija in vodi jo Portugalec, ki zna odlično francosko. Kar ni nič čudnega, ker v Bruslju ne prideš nikamor, če ne znaš francosko. Sicer je pa bil Jose Manuel Barroso v mladih letih maoist. Hud levičar, podobno kot sedanji nemški zunanji minister. Sedaj pa je predsednik evropske vlade menda liberalec. Kar pomeni, da je skozi časovni presek anarholiberalec. Sicer pa evrobirokrati odlično obvladajo hiperprodukcijo. Uredb, direktiv, sklepov in odločb, seveda. Škoda, da se te ne merijo v BDP-ju, ne bi imeli nobenega zaostanka za Ameriko. Na nacionalni ravni imam tudi mojo vlado, ki jo vodi en fantina iz Grosupljega doma. Ta moja vlada je pravkar preživela sto dni in je drugače zelo popularna. Tako zelo popularna, da se kar noče lotiti nepopularnih ukrepov, ki jih je takole med vrsticami obljubljala. Kar je pravzaprav škoda, ker bi znal kateri od teh ukrepov biti kar koristen. A kakorkoli že, kljub občasnim izpadom raznih simpatizerjev moje nacionalne vlade, kot j e denimo Starman, ki bi Bistrci kar 85 LET FOTOATELJEJA Letos se je med visoke jubilante v občini zapisal tudi mestni fotoatelje Maraž. Od samega začetka, ko je Bogomir Alojz Maraž iz Vrtojbe pri Gorici prikolesaril kot mlad fant v Ilirsko Bistrico in pri Milostnikovih na Plaču najel sobo, kjer je sprejemal prve stranke, je preteklo 85 let.Tako je bil zasnovan fotoatelje.Danes v njem dela in ustvarja že tretja generacija Maraževih. Ves ta čas so skozi svoj objektiv beležili dogodke, običaje in podobe teh krajev in ljudi. Pravzaprav me pri tem sestavku žene, da bi napisala Bilo je nekoč. Ko sta mi Mateja in Emil Maraž pripovedovala zgodovino ateljeja, sem zares začutila utrip tistih davnih let. V zgodovini fotoateljeja sta pomembni letnici 1924-25, ko so gradili stavbo za atelje na dnevno svetlobo in trgovino s foto materialom. Tako sta se Bogomiru Alojzu Maražu, poleg sester Suzane in Ide, ki sta mu pomagali od vsega začetka, pridružila tudi brata Silvester in Dominik. Dnevno svetlobo za fotografiranje, kije prihajala iz stropa, so uravnavali z zavesami. Okoli leta 1928 so tudi v atelje napeljali elektriko. Žarnice na jodovo paro so omogočile lažje delo. Od leta 1958, ko so stavbo prekrili s pravo strešno kritino, je vlogo osvetljevanja popolnoma prevzela elektrika. Zdaj, ko imamo na voljo fotoaparate vseh mogočih izvedb in so njihovi zapisi hitri in enostavni, je lepo pogledati v obdobja, ko je fotografija nastajala drugače. V fotoateljeju Maraž imajo številne fotografije, ki so nastale na zapleten način. Tudi spominov na tisto delo ni preslišati, saj povedo, kako so s kemijskimi postopki in ročno izdelovali čmobele fotografije in na njih ročno spreminjali tone. Montaža, risanje in toniranje so bili sestavni deli postopka, ob čemer je moral fotograf vložiti vse svoje pridobljeno znanje in natančnost, saj je bil izdelek popolnoma odvisen od vseh zakonitosti tedanje tehnologije. Posebno skrb so posvetili estetskemu izgledu fotografije, zato so jih vstavljali v posebej izdelane in skrbno izbrane kartonske okvirje, okrašene z globinskimi odtisi. Običajno je bilo na tej podlagi lepo zapisano ime ateljeja, lahko pa tudi vsebinsko, kaj je fotografija predstavljala. Na starih fotografijah, posnetih v Maraževem ateljeju, j e lepo vidna poslikava. Motiv je ročno narisala Adriana Maraž, hčerka prvega lastnika. O njej smo veliko slišali, saj je znana akademska slikarka in grafičarka. Atelje so včasih obiskovale velike skupine, tako so nastali zapisi o pomembnih dogodkih. Pred fotografskim stojalom, ki ga je pokrivalo črno pregrinjalo in j e fotograf zlezel podenj, se je nagnetlo tudi 90 svatov, se spominja mojster Maraž. V isti sapi pove, da so ti časi za vedno mimo. S sodobno tehnologijo je delo poenostavljeno v ateljeju in tudi drugače. Ljudje so opremljeni s svojimi fotoaparati in ni več nuje, da bi spomin ujeli v ateljeju. In prav ti fotografski zapisi nimajo takšne obstojnosti, kot jo je zagotovil posnetek na stekleni plošči. Dolga leta je bil Maražev fotografski atelje center za zapis krajevnih dogodkov. Omislili so si tudi tedenski fotografski vestnik. A to j e bilo Nekoč. Dandanes prinašajo sodobne tehnike tudi nevšečnosti, ponarejanja in zvijače, ki so sestavni del novih časov. V 90. letih prejšnjega stoletja, sta fotografa Mateja in Emil Maraž svoja dela predstavila na več samostojnih ali skupinskih razstavah, doma in drugod. S fotografijami sta opremila knjige domačih književnikov in revije. In zares je tako, kot pravi mojster Maraž, v vsaki dejavnosti se izmenjujejo dobri in slabi časi. Tudi v njihovem ateljeju novi časi zahtevajo, da se spoprimejo z novimi izzivi in zato spremljajo novosti. Ob 85-letnici pa se radi spomnijo, da so bili priča marsikateremu dogodku, ki bi sicer šel v pozabo. Danica Pardo prepovedal, da Plač imenuje Trg maršala Tita, kot da ga to kaj briga, ima ta vlada pri meni še veliko rezerve. Janez bi ga moral hudo biksati, da bi bil na ravni Antona Ropa. In, ko smo že pri Antonih, na lokalni ravni imam tudi mojo vlado (tudi parlament, seveda, a zdaj govorimo o vladah). To je, kako bi rekel, dobra vlada. Ljudstvo sicer tu in tam nekaj godrnja, a v resnici nima pojma. Kajti važni so objektivni kazalniki. Ne bom vas moril s statistiko, izvolite iti na splet, pa si preštudirajte vse te kazalnike. Boste videli, da ne lažem. Kar poglejte si recimo podatke o številu mobilnih telefonov leta 2002 in danes. Ali pa podatke o računalniški pismenosti. Ali pa število brezposelnih. Vam ni dovolj? OK, kaj pa še drugačne vrste dokazov. Upam, da ste si ogledali letošnjo pustno povorko. Menda j e bila največja doslej. Novoletni ognjemet je bil fantastičen. Vam še ni dovolj? Ja, ljudje božji, saj je komaj pol mandata. Znano je, da ta boljše pride šele v drugi polovici. Mogoče se je kdo med vami vprašal, kako to, da nisem med mojo državno in občinsko vlado vrinil regijske. Preprosto. S Postojno se mi ne da kaj preveč ukvarjat. Mogoče ko bo Virant bistrško upravno enoto preselil v Postojno. (Fanti in punce, še prosili ga bomo, daje ne bi slučajno v Koper, hudič, saj je več kot dvakrat dlje.) Zatorej pojdimo naprej. Mojo vlado imam tudi v krajevni skupnosti in celo v vasi. Žal pa sem tam zelo malo in vam ne morem postreči z drugim podatkom, kot je ta, da slišim, da se dela dobro. Kar j e še posebej pohvalno, ker je to od doslej naštetih mojih vlad prva, ki dela na neprofesionalni (beri: brez plačila) osnovi. No, to bi torej bile moje vlade. Ah ja, mogoče še vladarica moj’ga srca, ampak to je pa že en čisto drugi film. In zdaj nekaj popolnoma drugega. Voda. Globalno pravijo, da bo voda v naslednjih desetletjih postala glavna strateška surovina, ker je pač ne bo dovolj, še zlasti, ker se jo veselo onesnažuje in ker ima to tendenco, da je količina pitne vode obratnosorazmema s količino ljudi. V Evropi j e z vodo v glavnem frka, kadar se odloči poplaviti vse živo in morajo potem kanclerji okoli s helikopterji letati. V Sloveniji pa bo največji hec, če se bodo vsi silni pesticidi, herbicidi, fungicidi, zdravapametcidi in podobno enkrat odločili in uleteli v podtalnico. V naši ljubi občini seje pa v zvezi z vodo zgodil prav poseben fenomen. Kup ljudi je nenadoma podvojilo, nak celo potrojilo, porabo. Tako vsaj piše na položnicah. Dajma to kakršno koli zvezo z novimi števci je zgolj natolcevanje nepoučenih. V naši vasi pa se popravlja vodovod in dela kanalizacija. Da bomo končno vedeli, zakaj plačujemo prispevek za kanalizacijo. In da bo mera polna, je v deželo prišla še pomlad. Sonce sije in jaz sedim za računalnikom, namesto da bi vohal sveže izpušne pline. Zatorej bodi dovolj za ta buot. Do naslednjič, če ne pride kakšna cenzura vmes. Dejan Ujčič PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI Postojnski radio 94 in Notranjski radio sta, letos že desetič, organizirala prireditev Prijatelji, ostanimo prijatelji. 19. marca se je v športni dvorani postojnskega srednješolskega centra zbrala množica ljubiteljev narodnozabavne glasbe in v triurnem programu, ki gaje povezoval Andrej Bratož, prisluhnila mnogim že uveljavljenim ansamblom s tega glasbenega področja. Letošnja prireditev je bila posvečena Ilirski Bistrici, scensko in vsebinsko je namreč prikazala, kaj delajo in kako so živeli ljudje pod Snežnikom na Bistriškem in v Brkinih. Naš kraj in okolico sta na šaljiv način predstavili Jadranka Boštjančič, znana kot avtorica in glavna igralka komedije »Kri nej vuoda« ter Alenka Penko, članica Kulturnega društva Alojzija Mihelčiča iz Harij. Iz bistriškega konca so na prireditvi sodelovali še: ansambla Snežnik in Malibu, Bistrške škuorke, PS Vasovalec, Folklorna Skupina Brkini, Maja Porta, mlada pevka iz Knežaka, ki se vedno bolj uveljavlja, ter harmonikar Jan Gombač. Med gosti sta bila tudi župan Občine Ilirska Bistrica, Anton Šenkinc in občinski svetnik Vojko Mihelj. Anica Kocjančič RAZDELITEV SREDSTEV KS Občinski svetniki so 14. marca nadaljevali 21. redno sejo tega sklica, na kateri so med drugim obravnavali razdelitev sredstev krajevnim skupnostim v letošnjem letu. V občinskem proračunu j e tako letos za investicije in investicijsko vzdrževanje objektov in naprav v krajevnih skupnostih (KS) namenjenih nekaj manj kot 34 milijonov tolarjev. Za preplastitev in asfaltiranje vaških in mestnih ulic naj bi porabili skoraj 11 milijonov, za popravilo asfaltiranih javnih poti v občini pa 12,8 milijonov tolarjev. Še dodatnih 7 milijonov je namenjenih popravilu asfaltiranih javnih poti v mestu Ilirska Bistrica. Dobre 4 milijone so namenili javni razsvetljavi, za urejanje zelenih površin pa skupno skoraj 11 milijonov tolarjev, od tega 6,7 milijonov za zelene površine v samem mestu. Za sanacijo divjih odlagališč bodo letos porabljeni 3,3 milijoni, za zimsko službo pa 11 milijonov tolarjev. Za urejanje hidrantnega omrežja je namenjenih dobrih 9 milijonov tolarjev. In če podrobneje pogledamo del razdeljenih sredstev, naj bi letos KS Dolnja Bitnja dobila 680.000, od tega pol milijona za podporni zid v Ratečevem Brdu. KS Dolnji Zemon bo prejela skoraj 2, 5 milijona proračunskih sredstev, nekaj manj kot milijon za asfaltiranje v Dolnjem Zemnu ter po 700 oziroma 600 tisoč za Dom KS in Kulturni dom G. Zemon. KS Harije letos računa z dobrih 1,8 milijona tolarjev, 1,5 milijona je namenjenih večnamenskemu prostoru. V Hrušici bo za Dom KS namenjen milijon tolarjev, skupno pa bo ta KS dobila nekaj več kot 1,1 milijona tolarjev. Dobri tri milijoni so namenjeni Ilirski Bistrici, od tega 1,4 milijona za asfaltiranje Levstikove ulice, 2,5 milijona pa za pločnik v Vilharjevi in Kosovelovi ulici.V Jasenu bodo dobili milijon za Vaški dom. KS Jelšane bo prejela milijon za igrišče na Velikem Brdu in isti znesek za kanalizacijo v Dolenjah ter še nekaj sredstev za asfaltiranje, KS Knežak pa milijon za postajališča, poldrugi milijon pa za asfalt v Knežaku. KS Koseze bo porabila 1,5 milijona za kanalizacijo v Veliki Bukovici in Sozah, 850 tisoč tolarjev pa za asfalt v Kosezah. KS Kuteževo prejme nekaj več kot 2 milijona, od tega milijon za podporni zid. V KS Novokračine bodo s prejetimi 800 tisočaki vlagali v vodovod, KS Ostrožno Brdo pa 900.000 v Dom KS. KS Podgrad bo prejela 2,7 milijona tolarjev, del sredstev pa je namenjen vaškemu domu v Podbežah (600.000) in Račicah (400.000) ter asfaltiranju v Podgradu (1,1 milijona). KS Pregarje bo od skoraj 3 milijonov po en milijon porabila za meteorno kanalizacijo v Hujah in Preložah, KS Prem pa od dobrih 2,7 milijonov 1,5 milijona za asfalt v Smrjah, 900.000 pa za vaški dom v Čeljah. Za KS Rečica je namenjenih 1,3 milijona tolarjev, od tega pa bodo 600.000 porabili za večnamenski prostor in igrišče v Zarečju. Večino sredstev za KS Starod (0,9 mio) je namenjenih Domu KS, podobno v Šembijah (0,6 mio). KS Topole bo od 2,4 milijona namenila pol milijona za podporni zid v Merečah, 1,4 milijona pa za ureditev dostopne poti v Topolcu. KS Vrbovo bo od 3,1 milijona milijon namenila za prostore KS, dober poldrugi milijon pa za postajališče Vrbovo. V KS Zabiče bodo prejeli nekaj čez milijon tolarjev, večino za asfaltiranje v Zabičah (0,9 mio). Med divjimi odlagališči, ki so predvidena za sanacijo v letošnjem letu, sta po dve v KS Bitnja, Starod in Hrušica ter po eno v KS Harije, Koseze, Podgrad, Prem, Čelje in Novokračine. mr ŽENSKA ŽENSKI Marca smo praznovali dan žena in materinski dan. V dvorani Doma na Vidmu so se 8. marca zbrale ženske vseh generacij, ki so se odzvale vabilu Območnega odbora Rdečega križa in ilirskobistriškega Društva prijateljev mladine na prireditev Ženska ženski. Rdeča nit večera je bil pogovor Milene Urh s tremi zanimivimi ženskami iz Ilirske Bistrice, in sicer Milko Prosen, ki seže 16 let ukvarja z medicinsko pedikuro, pred tem pa j e bila 34 let patronažna sestra, Karmen Sepec, znano kot ravnateljico OŠ Antona Žnideršiča, in Mojco Celin, modno oblikovalko. Če omenimo le eno od vlog, ki jih kot ženske igrajo v življenju. Druga sestavina večera j e bila glasba. Med posameznimi sklopi pogovora so se številnim obiskovalcem predstavili člani ansambla OŠ Antona Žnideršiča (AŽ) Rok Sila, Erik Čebokli, Jan Mikuletič ter dvojčka Monika in Martin Šabec pod vodstvom prof. Nadje Čebokli, ki so izvedli nekaj narodnozabavnih pesmi, pevski zbor ČEBELICE iz vrtca pri OŠ AŽ z vzgojiteljico Eriko Iskra Tomažič, Lea Zafred ob kitarski spremljavi Mateja Smolnikarja, pozavnist Andraž Butinar, ki gaje na klavirju spremljal prof. Martin Lenarčič, Maja Porta, kvartet saksofonov - Jani Poklar, Erika Čuš, Barbara Penko in Jaša Montani, na harmoniko sta zaigrala Kristjan Dekleva in Gregor Šajn, večer pa je zaključila folklorna skupina Gradina. Med pogovorm in glasbenimi nastopi sta krmarila voditelja večera Darinka Dekleva in njen mali Vse obiskovalke so po skoraj dveh pomočnik Blaž Dolgan. urah odšle domov z rdečimi nageljni. Voditelja večera Lea Zafred je študentka solo petja pri profesorici Darji Švajger. Ob spremljavi Mateja Smolnikarja je zapela pesem Neže Maurer Rdeče rože. DAN ŽENA ali 8. marec Je mednarodni praznik žensk. To je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk. Pobudo za praznovanje je dala nemška feministka Clara Zetkin, saj je to spomin upora žensk v tovarni v New Yorku, kjer je življenje izgubilo preko 140 žensk. Dan žena se je po 2.svetovni vojni v Sloveniji uveljavil s prihodom socializma, ki je iskal zamenjavo za materinski dan. Hkrati pa je želel počastiti ženske, ki so bile v vsakdanjem življenju mnogokrat preobremenjene. MATERINSKI DAN so prvič enotno praznovali v ZDA. V Evropi so ga začeli praznovati po 2. Svetovni vojni, vendar z nekaj datumske zmede. Sprva so določili 15. maj, potem pa so ga prestavili na 25. marec, na dan Marijinega oznanenja. Na materinski dan so bile razne prireditve na šolah pa tudi drugod.Na prireditvah oz. proslavah so otroci navadno recitirali, pesmi posvečene materam, velikokrat so tudi zaigrali krajšo igrico, kjer so nastopali mama in otroci.. Otroci so izdelovali voščilnice in druga darilca. Odrasli - moški so ženam izročali cvetje, pesmi, pa tudi druga darila. Maja Porta se je predstavila s pesmijo "Misel mladih ", ki sta jo napisali z mamo Antonijo Porta. In memoriam MIRO SMOLINSKV 1945-2005 Velika množica ljudi te je 14. marca pospremila iz Plečnikove kapelice Sv. Nikolaja na ljubljanskih Žalah k večnemu počitku. Mnogi prijatelji in znanci so te pospremili in se s teboj poslovili le v mislih, kajti tvoje prijateljske vezi si spletal povsod, od Atlantika do Perzijskega zaliva in od Afrike do severnih prostranstev Rusije, kjer si kot gradbeni inženir gradil ceste in mostove ter zidal palače in bolnišnice. V svoji nravi nisi bil le graditelj objektov iz opeke in betona, ampak si bil tudi izjemen graditelj vezi in mostov med ljudmi. Le redki so ljudje, ki gledajo na življenje in svet s pozitivne strani, z veliko mero optimizma in ki znajo še tako težke stvari obrniti v dobro. Ti si bil eden izmed teh. Najina prva srečanja segajo nazaj v čas izpred trideset let. V vsem tem obdobju si mnogo časa zaradi službe preživel izven Slovenije v Iraku, Kuvajtu, zadnja leta pa v severovzhodni Rusiji. Ves ta čas si odhajal in prihajal, in čeprav si bil mnogo v tujini, si bil s srcem vedno tu in se rad vračal domov k svoji družini in v svojo domovino Slovenijo. Ob teh prilikah smo se srečevali v Trnovem in skupaj preživljali prijetne trenutke. Tvojih gradbenih nasvetov smo bili deležni marsikateri med nami. Znal si se vživeti v bistvo vprašanja, kije trlo posameznika in mu s svojim širokim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami, predvsem pa s tvojim altruizmom, dati pravi nasvet in rešitev. To so bili tvoji »človeški mostovi in ceste«, za kar smo ti globoko hvaležni. Pred dobrim letom in pol si uradno zaključil svoje gradnje bolnišnic v Solikamsku v Rusiji ter se upokojil. Svojo zasluženo upokojitev si načrtoval preživeti v Rakitni, kjer so bila tvoja otroška leta, v Trnovem, kjer si si izbral svojo življenjsko sopotnico, zgradil hišo in se vedno rad vračal, ter v Ljubljani, kjer si prebival večino svojega življenja. Toda že po nekaj mesecih je kot strela z jasnega udarila kruta zahrbtna bolezen. Začel si se znova boriti, tokrat za svoje lastno življenje. Nekaj časa kasneje se ti je zdravje bistveno popravilo in veselil sem se tega uspeha, kije vlival veliko upanja v tvojo ozdravitev. Toda upanje je bilo kratko. Začela seje tvoja Kalvarija, v kateri ti je neomajno stala ob strani žena Milena, ki je storila vse, da bi dobil bitko življenja. Najini telefonski razgovori niso bili več tisto kot nekoč. Spremljal jih je občutek nemoči. Šestega marca si doma v krogu svojih naj ožjih mimo zaspal. Težko je dojeti, da te ni. Ostaja spomin nate, spomin na prijatelja. Vladimir Čeligoj Gie&andci d.o.o. ugostiteljstvo, trgovina i turizam RJBLJI R^STAURANT '.^S@t9-Clficlci Lido - opatija Zerl 8, 51410 Opolija, Crootia, Reslouront Tel: 00385(0)51/712.769, 712-772, Bura Tel: 00385(0)51/718-353 Fax: 00385(0)51/718-354, www.bevondo.hr, E-mail: restourant-bevanda@ri.htnet.hr, info@bevanda.hr Vabimo naše drage sosede, da nas obiščete v naši restavraciji, katera se nahaja v centru Opatije, obkrožena z vseh strani z morjem, z dolgoletno tradicijo in z številnimi narodnimi in mednarodnimi priznanji. Restavracija "Bevanda” Lido - Opatija, nudi vse, kar ponuja Jadransko morje, z izobiljem rib, škampov in vseh vrst školjk, kakor tudi vse ostale narodne in mednarodne jedi. Ko nas boste prvič obiskali, smo prepričani \ da nas boste obiskali ponovno! Obrazi v nalomljenem zrcalu_ SOLIDARNOST PRI SLOVENCIH Pa saj to ni res!? Pa je! Od 1. aprila dalje se bodo vsi slovenski upokojenci, ki prejemajo več kot 199 jurjev pokojnine, odrekli deleža nad to vsoto v korist upokojencev z dna lestvice. Tega še na Danskem ni. Jast se bojim, da bo akcija ob delitvi tako zbranega denarja propadla zaradi pregovorne slovenske nevoščljivosti. Slišim, da v Bistrici dobijo okoli 300 jurjev penzije kar trije državljani. Moj kompliment. Poiskal pa sem, menda edinega v državi, ki prejme mesečno 412.000 SIT, v njegovem domu na Gorenjskem. Našel sem čilega starčka 96-ih jeseni. Z akcijo se je strinjal in dodal, da še vedno rad pleše: » ... posebno tango, tako po starinsko, ko z desnico zagrabiš soplesalko za r..«. Kina ne obiskuje več, ker takoj zaspi. Tudi golfa ne igra... Nekdanjega junaka socialističnega dela sem vprašal, kako sije prislužil tako visoko pokojnino. Menil je, da zato ker je bil visokoproduktiven patriot. Biti samo zelo produktiven ni dovolj. Pa tudi od zabitih patriotov ni pričakovati kaj prida. Ustanovil je kmetijsko-kemijski kombinat, ki je na žalost pred tremi leti crknil. Svetovno slavo je kombinat dosegel z izdelkom, veliko boljšim kot je bila slovita vegeta. Poimenoval gaje z imenom svoje druge žene, ki jo je nadvse ljubil in jo je našel pred mnogo leti v Veroni, kjer je ta pridna Primorka gospodinjila nekemu poslovnemu partnerju iz Milana. Sicer pa ga denar nikoli ni posebno zanimal. Slovenskim upokojencem priporoča, naj gredo vsaj najhladnejši mesec prezimit v Portorož... Da, takšni so naši vrli upokojenci. Dobrega in krepkega srca. Pa pojdimo naprej. Današnji traktat bo obsegal razvoj slovenske znanstvene misli od rojstva naše države pa do danes. Za razumevanje zapletenih mehanizmov je potreben možganski procesor vsaj 50 IQ in trdi disk spomina minimalno zadnjih 15 let. Naša znanost se je v tem času osredotočila predvsem na naslednje kategorije: kinologijo, ki govori o razvoju, življenju in propadu bistriškega kina. Ekologija proučuje stopnjo nategovanja Slovencev oziroma kje je meja, pri kateri lahko poči in pride do kmečkih puntov ali nove proletarske revolucije ... Metodološko temeljijo raziskave na anketah, povratnih informacijah ob izbruhih afer in seveda statistiki. Težišče raziskovalne dejavnosti pa je gotovo usmerjeno na meteorologijo, t.j. vedo o meteorjih, seveda v smislu ekonomskih fenomenov. Slovenija je majhna in nima veliko meteorjev, njena glavna prednost so meteo riti iz različnih svetov. Na primer nadzornih. Značilnost naših meteoritov je, da nam svetijo neskončno dolgo in redko padejo na tla. Ni jih veliko in vsako posamezno nebesno telo lebdi v vsaj petih kontrolah. Anamneza in diagnoza: na začetku so bile banke in nadzorni sveti so dovolili bankirjem, da so dali denar za nakupe delnic ljudem, ki so postali elita. Ta si je tiho in dostojanstveno nabasala delnic do onemoglosti, kar je, neverjetno a pričakovano, dobro vplivalo na našo prebavo. Marsikdo je dobil drisko. Tudi meteo riti so člani naše elite in po svojih skritih, a občutenih močeh prispevajo pri kreiranju naših usod. V zadnjem času je slepeče zasvetila zvezda z vrha komande podjetja, kije globoko zakoračilo v rdeče številke. Ob izgubi in odpustu kakih 40 zaposlenih je ta individuum prejel 30 polnomastnih plač odpravnine. Vse legalno in pod kontrolo. Raziskovalci so odkrili, da v srednji Evropi ni najti podobnega primera. Bojda so se našemu fenomenu najbolj približali Čehi z 10-plačno popotnico. In izjava dotičnega humorista ob reagiranju naše nestrokovne javnosti: pustite me pri miru; vse je OK, le Slovenci so preveč nevoščljiv narod... Predpostavljam, da so bili tamkajšnji nadzorniki v trenutkih odločitve intenzivno zaposleni z reševanjem problema pravilnega obračunavanja potnih stroškov in sejnin, svojih seveda. Sejnine junakov te zgodbe niso 60.000 ali 70.000 SIT mesečno, kolikor znašajo, če se ne motim, sejnine bistriških svetnikov. So krepko višje. Zato sem jast nevoščljiv. Enim in drugim. In bi rad sedel v nadzornih svetih: ni treba, daje to tovarna zdravil, tudi Luka bi mi bila všeč. Tega ne bom dosegel, ker so vsi sedeži oddani v trajno last zaslužnim abonentom... Jasno je, da bi rad postal vsaj član našega občinskega sveta. Vem, da se je nemogoče prebiti v vrh organizma, ki posluje, po mojem skromnem mnenju, nekje med demokratičnim centralizmom in delno prosvetljenim absolutizmom. Bom pa zato po vzoru vlad v senci, pravijo da v Ljubljani funkcionirajo kar tri, organiziral občinski svet v senci. Sem inovator ali ne!? Za dobro delovanje občinskega sveta potrebujem predvsem kvalitetno senco. Morda v Portorožu ali v okolici Honolulululuja, kot so mi svetovali prijatelji iz zanesljivih virov z vrha občinskega športa. Naj zaključim: živimo v naturalističnem svetu, ki gaje lepo opisoval Francoz Emil Cola v grozilnem pismu Z’akuz in v Nani, ki jo dobro poznamo iz križank . Ž’akuz ima zvezo z nipponskimi jakuzami in gangsterskimi jakuciji. Nikakor pa ne z državo, ki nas globalno mal tretira kot potrošnike in ne kot državljane. V slovenskem nacionalnem interesu je, da se čimveč delazmožnih zdravih delavcev preseli na Kitajsko in se tam zaposli v slovenskih firmah. Za 4,99 juane na uro in peščico riža. Ostalo je tam gratis. Tisti, ki ostanemo, pa moramo kupovati v trgovinah, tako da nas bodo gulili pošteni Slovenci in ne tujci, ki so tudi pošteni. Drage potrošnice in spoštovani potrošniki! Upam, da sem vam na začetku obetavnega enaindvajsetega centenarija koncizno in predvsem nazorno prezentiral zapleteno realnost našega socioekonomskega trenutka. Hvala za pozornost. PS.: V kratkem bom izdal v samozaložbi knjigo razprav iz pričujoče problematike. V bistriški knjižnici jo bo predstavil naš rojak prof.dr. Lao Tse Sivec z univerze Nebeški mir, Beijing- Kitajska in meteo rit nadzornega sveta Sloveniabalkan. Tudi letos je potekal zimski vzpon na Snežnik. Pravijo, da se gaje ob rahli sapici kakih 120 km/h uspešno udeležilo kakih 3700 pionirsko nastrojenih ljubiteljev ekstremnih športov, ki so se vsi vrnili živi domov. Slovita manifestacija s tradicijo, ki sega globoko v bit našega športnega duha, naj bi bila, prosto po Brunotu, spodbuda za organiziranje novega rekreativnega avant turizma najvišjega cenovnega razreda: Zimskega vzpona slovenskih parlamentarcev na Snežnik. V veliko korist bi bilo, če bi zaradi prehlajenih mehurjev bil državni zbor zaprt dva meseca. Tako ne bi sprejeli nobenega novega zakona... Svinščaki kljub dolgoletnim naporom turistično ne uspevajo. Kot vidimo jim je konkurenčni Snežnik preblizu. Mogoče bi pa vetrnice zgradili na Svinščakih in bi tako razširili turistični asortiman. Napis NAS TITO, ki gori gori na gori Sabotinu, ni namenjen notranjepolitični rabi. Usmerjen je k sosedom in pomeni Talijani, j... se. Nedaleč vstran je vzbrstel napis W 1 ?Italia, kar naj bi pomenilo Slovenci, j... se vi. Zapisano je nepravilno. Pravilno se zapiše W il Duce. Dimitrij Bonano 5IB instalacije d.o.o. Jablanica 12. 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05 714 85 15 fax: 05 714 85 16 GSM: 041 714 394 e-mail: sibist@siol.net KUftlia KKSraiašMs) CBS Ta*@ wiDi emsoM« ro isašaH BBS VAiffil ŽdUm KOTLI NA POLENA IN PELETE <$S3, mD^BtsFrmje Mamine SUFOtoMMl tmSMKil vie|mann Buderus sime -vveishaupt- Unical Eurotherm cTc (0riello WVterm Abiasi vsabkus PG1 UPS Ji IKmUTEm IM POtMIMl imestoi o PIO JING Podjetje za gradbeni inženiring in promet z nepremičninami d.o.o. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA GRADITEV OBJEKTOV PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ PROJEKTANTSKI INŽENIRING STROKOVNI NADZOR PRI GRADNJI PROMET Z NEPREMIČNINAMI DOLGOLETNE IZKUŠNJE BRCE 8, 6250 IL. BISTRICA Tel.: 041 768 744 E-mail: projing@siol.net PREDSTAVITEV KNJIGE OZDRAVIMO BOLEČINE HRBTA V Knjižnici Makse Samsa je v četrtek, 17. marca, potekala predstavitev knjige Dr.Johna E. Sarna, Ozdravimo bolečine hrbta. Knjigo je prevedel in jo predstavil samostojni raziskovalec, popotnik in prevajalec Miran Šubelj Sagmeister. Dr. John E. Sarno je profesor klinične rehabilitacijske medicine na Medicinski fakulteti Univerze v New Yorku. Na podlagi dolgoletnih izkušenj z bolniki, ki imajo težave s hrbtom, je napisal knjigo, v kateri lahko izveste, kako napetost, neizražena čustva, posebno strah in jeza povzročajo kronične bolečine v hrbtu. Miran Šubelj Sagmeister je ozdravel po nasvetih iz te knjige. Iz hvaležnosti do tega preprostega sredstva zdravljenja seje odločil, da knjigo v prevodu približa tudi slovenskim sotrpinom. Anica Kocjančič IZDELAVA PIRHOV Z VELIKO DOMIŠLJIJE Velika noč je eden največjih in najpomembnejših krščanskih praznikov. Ima izrazito družinski značaj. V sodobnosti navaja ljudi k ustvarjalnosti. Poleg značilnih jedi, ki sestavljajo velikonočni ‘žegen’, so skoraj glavni pirhi. In kaj bi bila velika noč brez številnih pisanih pirhov? Zato smo v prostorih društva Ahec-Jasen pripravili velikonočne delavnice za otroke. Tjaša, Mateja, Tamara in Dajana in otroci so svojo domišljijo izlivali na izpihana in plastična jajčka. Z izjemnim zanimanjem in vztrajnostjo so otroci naredili tudi aranžmaje. Del pobarvanih jajčk pa so prispevali za razstavo ‘Velikonočne jedi in pirhi’ v gostilni Povodni mož na Topolcu. Društvo se je predstavilo tudi z velikonočnimi jedmi. ZLATOPOROČENCA MARIJA IN ANTON ŠTEMBERGER Krajani Novokračin, vasi nedaleč od II. Bistrice so nedavno tega skupaj z družino Štemberger proslavili 50. letnico - zlato poroko 74-letne Marije in 77-letnega Antona Štemberger. Zlatoporočenca iz Novokračin sta se spoznala 1955. leta, in ker je bila to ljubezen na prvi pogled, stajo 12. februarja istega leta pretvorila v zakonsko življenje. Svoj »da« sta izrekla v cerkvi sv. Marije - veliki šmaren, verski obred pa je takrat opravil tedanji župnik Božidar Božič. V zakonu sta vzgojila hčeri Dolores in Vero ter sinova Marjana in Danijela, ki so jima na svet prinesli sedem vnukov. Ob prisotnosti svojcev sta si ob 50. letnici skupnega življenja izmenjala prstana v cerkvi v Novokračinah, obred pa je opravil g. Franc Raspor. Slavje se je nadaljevalo na njunem domu, čestitke in šopki cvetja pa so prihajale iz vseh strani. Seveda pa ni manjkala poročna torta, ki stajo spekli hčerki. O kakšnem posebnem receptu, kako dočakati zlato poroko ni bilo govora, zlatoporočenca pa sta si edina, da je v zakonu potrebno velikokrat potrpeti in se drug drugemu prilagoditi, saj življenje ni vedno postlano z rožicami. Petar Nikolič SNEŽENO ZIMOVANJE RUŠEVCEV Taborniki roda Snežniških ruševcev smo vedno v pogonu in tako je bilo tudi to zimo. Med zimskimi počitnicami smo se člani družine MČ (otroci od 7 do 11 let) odpravili na Zimovanje, večdnevno zimsko akcijo. Po nekajletni odsotnosti smo letos spet preiskovali in spoznavali brkinsko vasico Tatre. Vaški dom, ki nam ga je prijazno odstopila skupnost vaščanov, smo za nekaj dni spremenili v taborniško postojanko Ruševcev. Za sedem nadebudnih MČ-jev (Jakob, Neža, Diana, Alen, Matjaž, Andrej in Blaž) in pet vodnic ter pomočnikov (Mateja, Mojca, Barbara, Lučo in Tadeja) je bila snežna idila kot naročena. Vsi, tako mladi kot malo starejši, ob igranju namiznih iger (še posebno smo se navduševali nad tombolo) ali pa ob raznih taborniških igrah, kot so Palčki. Ker vse lepo hitro mine, je bilo tudi našega zimo vanj a kmalu konec. smo se navdušeno spravili na sneg in ga preoblikovali v iglu, v profesionalno progo za sankanje, največkrat pa v kepe, s katerimi smo se potem bojevali. Energije nam zlepa ni zmanjkalo, če pa jo je že, je za ponovno moč poskrbela naša kuharica Marija, ki nas je prav razvajala s svojimi mojstrovinami. Vsako toliko smo si morali Veseli in srečni zaradi novih izkušenj smo se odpravili domov. Vsi smo bili istega mnenja, da se naslednje leto zagotovo spet udeležimo te zimske akcije. Tadeja Pirih (RSR) kombinezone posušiti, zato smo nekaj časa preživeli tudi na toplem. Urili smo naše prste in domišljijo pri izdelavi prav posebnih inštrumentov, pri risanju motivov iz pravljice in izdelavi lampijončkov, s katerimi smo se tudi sprehodili po vasi. Poleg tega smo spoznali različne otroke sveta in se navduševali nad molžo krav, ki smo si jo ogledali v enem izmed hlevov v vasi. Zelo zanimiva izkušnja je bila božanje krav in umikanje pred njihovimi dolgimi jeziki. Večere pa smo preživeli NADALJEVANKA Epidemija bolezni dihal se je umirila. Sončna svetloba vse bolj osvetljuje in greje. Narava se prebuja, kar blagodejno vpliva na naše fizično in psihično počutje. Nedavno tega mi je v roke prišla majhna drobna knjiga, ki je bila obsojena, da konča na smetišču. Kolo usode se je obrnilo v njen prid. Knjigo sem pazljivo fotokopirala in bila ob prebiranju prijetno presenečena. Namenila sem se, dajo posredujem tudi vam, dragi bralci. To je terapija za dobro in zdravo življenje. Brezplačna je in je nikoli ne zmanjka. Knjigo je napisal dr. med. Just Bačar v Gorici leta 1927. Tekst bo podan v izvirniku. ZRAČNE IN SVETLOBNE KOPELI Vse živi ali živa bitja žive od svetlobe. Ko zasije jutranja zarja in pošlje svoje prve svetlobne žarke na svet, se obudi novo življenje in oživi cela priroda. Živali hite iz svojih skrivališč solncu naproti in ptice žvrgole veselo jutranjo pesem v čast svetlikajočemu dnevu. Tudi rastline se obračajo proti luči, kar najbolje opazimo pri cvetlicah, k jih gojimo po sobah, kako stegujejo svoje liste proti oknu, da dosežejo čim več svetlobe. Krompir, ki kali v kleti, steguje poganjke proti luči. Solnčna luč daje tudi notranjemu ustroju vsakega organizma posebne vrline in dobrine. Sadje in jagode, ki rastejo na solncu, so sladke, v senci pa kisle. Kaj pa opazujemo pri ljudeh, ki jim nedostaja zraka in svetlobe? Otroci, ki stanujejo po kleteh in temnih dvoriščih, pomrejo večinoma že jako mladi, drugi hirajo na rahitiki in skrofulozni in tretji, bledi in bolehavi, pa postanejo žrtve nalezljivih bolezni. Kljub mesni hrani in močnim juham, kljub vinu in pivu vidimo v mestih z ozkimi ulicami in tesnimi stanovanji le redkokrat sveže in zdrave obraze. Vse drugače je na deželi. Tam skače pol naga mladina, bosa in gologlava cele dneve po zračnih poljih in svetlih pašnikih, se sicer skromno preživlja s kruhom, krompirjem, z zelenjavo in mlekom, a je vendar le stasita, debelolična in krvipolna. Mestna gospodična je bleda, suha in kilava, njena služkinja pa zdrava in rdeča. Kaj je vzrok tej razliki? Na vprašanje mi bo vsak že po tem, kar je doslej slišal, lahko odgovoril: »Solnce in zrak«. »In zaklenil naju je v to strašno noč samo zato, da nama bo pokazal, kako je stokrat zlata solnčna luč....,« toži v temni ječi Veronika Deseniška. Pomankanje solnčne svetlobe šibi in kvari telesne šoke, zmanjšuje telesno odpornost in ustvarja nagnjenje k boleznim. Pod vplivom svetlobe pa raste zdravilna moč in se krepi odporna sila organizma, zato učinkuje solnčenje tako blagodejno na jetiko kože, kosti in členkov; rane se hitro zdravijo, če jih izstavimo solnčnim žarkom in kako lepe uspehe nam nudijo zračne in svetlobne kopeli pri slabokrvnosti, bledici, skrofulozi in drugih sličnih boleznih. Ako se otroci dovolj solnčijo, jih obvarujemo jetike, če so ji naklonjeni; če pa že bolehajo na tej bolezni, jih ozdravijo zračne kopeli. Kako naj si to razlagamo? Človeško telo neprestano deluje, razkraja in presnavlja. Pri tem delu se tvorijo v telesu strupene razpadline, ki ga zapuščajo zajedno s hlapovi in z znojenjem. Obleka zadržuje te škodljive snovi, da ne morejo hitro iz telesa. Plovejo po krvi, kvarijo telesne sokove in ustvarjajo že omenjeno naklonjenost k boleznim. Če se pa izpostavimo brez obleke večkrat zraku in svetlobi, izpuhte strupi iz telesa in človek se počuti po taki kopeli povsem prerojenega. Svetloba pospešuje obtok krvi in naganja ne samo kožo k izločanju, ampak celo telo k živahnejšemu presnavljanju. Solnčenje in zračenje sta brezplačni zdravili, ki človeka najbolje okrepita in poživita. Zračne in svetlobne kopeli ne odstranjujejo le strupe iz človeškega telesa, ampak urejujejo tudi telesno toploto. Pravilno je, da ima telo stalno toploto 37 stopenj po Celziju in življenski odnošaji v človeškem telesu se samo pri tej toploti odražajo mimo in nemoteno. Ako se toplota zviša le za nekaj stopenskih desetink, je to že znamenje, da se pričenja vročinska bolezen ali vnetje v kakem telesnem organu. Enakomerno toploto vzdržuje telo s pomočjo kože. Ako grozi pregretje, priplove kri na površino telesa in prevelika toplota izžareva iz njega kakor razbeljene peči. Istočasno začnejo delovati znojnice, nastali znoj izhlapeva in oddaja prav tako toploto. Na dmgi strani pa kadar se telo preveč ohlaja, tedaj se koža skrči in kri odpluje iz površine v globino, kjer varuje svojo toploto; površina telesa postaja hladna in ne izžareva toplote. Koža mora biti utrjena in gibljiva v svojem delovanju, da se takoj odzove na vsak zunanji in vsak notranji škodljivi pojav. Ni se nam treba bati ne pregretja ne prehlada, če je kožno delovanje v polnem redu, da se namreč kri poglobi, ko nam j e mrzlo, in da se razlije po telesni površini, ko nam je toplo. V ta namen bi se morali kožni živci stalno vaditi, a se ne morejo, ker jih ovira gosta obleka. Pod njo se nahaja koža vedno v parni kopeli, živci nimajo prilike, da bi se redno udejstvovali in radi tega odpovedo večkrat svojo službo. Tako postane človek občutljiv napram vremenskim in toplotnim spremembam in se prehladi ob vsaki priliki. Ne ta Vergan JELŠANE 73, tel. 05/78-85-545 EPI READING BADGE COMPETITION 2005 ZIMSKA ŠOLA V NARAVI Na OŠ Podgora Kuteževo so učenci letos že devetič tekmovali za angleško bralno značko - EPI READING BADGE. Prijavljenih je bilo veliko število učencev, vendar niso vsi uspeli prebrati knjig, zato jih je tekmovalo le deset. Kar pet tekmovalcev je osvojilo zlato priznanje. Učenci so se srečali z daljšimi zanimivimi besedili, kakršnih v učbenikih ni. V vprašalniku so izjavili so, da so z izborom besedil zadovoljni, ker so zanimiva in poučna. Tudi tekmovalna vprašanja so omogočala uspešne rešitve. V nedeljo, 6. marca, so se učenci 2.a in 2.b razreda OŠ Dragotina Ketteja odpeljali v Rakitno. Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna je edino sredogorsko klimatsko zdravilišče za otroke v Sloveniji -primerno za zdravljenje in rehabilitacijo otrok z astmo in drugimi kroničnimi obolenji dihal. Nudijo pa tudi organizacijo šol v naravi. V štirih lepih sončnih dneh, kolikor je trajala zimska šola v naravi, so se učenci naučili osnove smučanja oz. izpopolnili tehniko smučanja, spoznali kraj in okolico Rakitne in izpeljali naravoslovni dan - Voda, sneg, led. Aktivnosti so potekale tudi v večernih urah, kjer so si razvijali ročne spretnosti in se pomirili v družabnih igrah. Šolo v naravi so zaključili s tekmovanjem. Zadovoljni in brez poškodb so se vrnili v objem staršev. Učiteljice, OŠ D. Ketteja Angleška bralna značka daje dragoceno izkušnjo, da učenci zmorejo samostojno branje v angleščini in daje branje brez prisile prijetnejše in zanimivejše. S sodelovanjem, ki raste neposredno iz njihovega zanimanja, si učenci bogatijo angleško besedišče. Mentorica Irena Hrvatin OŠ Podgora Kuteževo 041/811 593 ^GRADBENIŠTVO SAFTIC | SAFTIČ ZDENKO s p. PLAVALNI TEČAJ Devetletna OŠ je prinesla v življenje šole veliko sprememb, tudi dobrih. Med njimi je tudi 20-urni plavalni tečaj, ki ga organiziramo za učence 1. triade. Tretješolci OŠ Pregarje in Knežak so bili od 17. do 20. februarja na Debelem rtiču, kjer so izpopolnjevali znanje plavanja. Dnevni program je bil skrbno pripravljen, največ časa pa so porabili za učenje plavanja. Potekalo je v ogrevanem pokritem bazenu mladinskega zdravilišča, zato se noben učenec ni bal vode. To pa je prvi pogoj, da se lahko začneš učiti plavati. Ker je učenje potekalo skozi igro in zabavo, so ure v bazenu hitro minile. Prosti čas so učenci izkoristili za igro, spoznavanje okolja zdravilišča, sprehode, obiske zdraviliške igralnice in knjižnice. Organizirali smo tudi rojstnodnevno zabavo za učenko, kije v tem času praznovala rojstni dan. Učenci so bili ves dan aktivni, zvečer pa so prijetno utrujeni kar hitro zaspali. Zadnji dan so pokazali svoje plavalno znanje. Prejeli so plavalna priznanja in diplome za sodelovanje na tečaju. Čas odhoda je kar hitro prišel in že smo se veselili srečanja s svojimi domačimi ter zasluženih počitnic. Zahvaljujem se vestnim in vztrajnim vaditeljem in razredničarkam, ki so s skupnimi močmi uspešno izpeljali ta plavalni tečaj. Brez sodelovanja med enimi in drugimi vzdušje ne bi bilo tako prijetno in delo uspešno opravljeno. Da smo se prijetno počutili, pa gre zahvala tudi osebju mladinskega zdravilišča in letovišča, kjer so bili vsi zelo prijazni in ustrežljivi. Anica Prosen vodja Šole plavanja OŠ Toneta Tomšiča Knežak ENERGETSKI DAN V ŠOLSKEM CENTRU POSTOJNA V šolskem centru Postojna smo 15. pripravili Energetski dan. Za okrog 150 dijakov smo pripravili serijo zanimivih predavanj na temo aktualnih ekoloških problemov, podnebnih sprememb, ter enerhetski kviz, na katerem so največ znanja pokazali učenci 4. M razreda. Glavna tema so bili obnovljivi in neobnovljivi viri energije, predvsem z vidika večje primernosti prvih in prevelike uporabe drugih. Iz predavanj je razbrati, da so podnebne spremembe posledica vse večje količine toplogrednih plinov, ki jih spuščamo v zrak. Znanstveniki in sama narava nas že lep čas opozarjajo, da so nujno potrebne velike in pomembne spremembe, ki bi nemudoma zmanjšale onesnaževanje vode, tal in zraka. Na zemlji vsako sekundo izgine za nogometno igrišče tropskega gozda. Posledice povečanja emisij toplogrednih plinov prispevajo k segrevanju planeta. Tako naj bi se v Sloveniji do leta 2030 povprečna dnevna temperatura dvignila kar za dve stopinji Celzija. Pričakuje se manj padavin in resne težave z oskrbo s pitno vodo. Ker nam ni vseeno in se te problematike zavedamo, nas je dijak Blaž Jenček seznanil s Kyotskim protokolom, katerega podpisnica je tudi naša država, v veljavo pa je stopil 16. februarja letos. Z doslednim uresničevanjem tega sporazuma bomo zmanjšali emisije toplogrenih plinov v zrak. Kyotski sporazum j e brez veljave v kolikor njena vsebina ostane samo na papirju. Njeno vsebino je potrebno čimprej prinesti v prakso - vsakdanje življenje. Bojan Žnidaršič, predstavnik podjetja Vitra iz Cerknice, je predstavil pridobivanje elekrične in toplotne energije iz obnovljivih virov, kijih ima Slovenija kar precej. Namreč vode, sonca, vetra, biomase, geotermalne energije, razvijajao pa se tudi sistemi gorivne celice. Eden pomembnih dejavnikov, ki vpiva na porabo vseh vrst energije so neprimerno izolirani energetsko potratni objekti. Skozi njihove zidove po nepotrebnem odteka velika količina toplote, katero dobimo s zgorevanjem fosilnih goriv in biomase. Med najbolj energetsko potratnimi objekti so seveda objekti, ki so v lasti države: šole, javne ustanove itd. Kot zanimivost, naj omenimo, da trenutno naša gospodinjstva porabijo za ogrevanje cca 151 kurilnega olja na m2 površine objekta. V prihodnje naj bi se približali vrednosti okrog 31 na m2 površine objekta. Biomaso nam j e predstavil Andrej Klemenc iz slovenskega E-foruma: Po njegovih besedah je Slovenija gozdnata država, saj preko 58% površine pokriva gozd. Poleg proizvodnje kisika nam gozd nudi pomembno surovino za lesarsko industrijo in seveda tudi pomembno energetsko surovino. Kar nekaj časa se razvijajo nove tehnologije vezane na izkoriščanje lesne biomase. Zgorevanje lesne biomase ima na okolje nevtralen učinek. Lesa pa naj ne bi brezglavo uporabljali za pridobivanje energije, temveč racionalno in odgovorno. Kvaliteten les bi morali najprej uporabiti v lesni industriji kot pomembno surovino za izdelke, njegovi ostanki pa naj se izrabijo za pridobivanje električne energije in toplote. Predavatelja sta odgovarjala tudi na zanimiva vprašanja, ki so bila povezana z okoljem in energijo ter njeno racionalno rabo. Eno izmed številnih vprašanj je bilo, kaj bi bilo, če 'bi se stopili ledeniki. Če bi do tega prišlo, bi se gladina morij v povprečju dvignila preko 70 cm. Kakšne posledice bi to imelo na človeštvo in življenje na našem planetu, pa si niti ne moremo predstavljati. Energetika pokriva zelo veliko področje, v katerem smo vsi skupaj le majhen, vendar pomemben delček. Vsi skupaj lahko s svojimi aktivnostmi prispevamo k boljši rabi obnovljivih virov energije v prihodnosti. Vsi skupaj lahko pomembno prispevamo k ohranjanju narave - planeta Zemlje. Če bomo naravo v prihodnje izkoriščali v sožitju z njo, se nam ni treba bati za kvaliteten zrak, vodo in tla. A do Barbiš POSTOPEK USTANOVITVE “SAMOSTOJNI PODJETNIK POSAMEZNIK - S.P.” Zakon o gospodarskih družbah opredeljuje samostojnega podjetnika posameznika (v nadaljevanju: podjetnik) kot fizično osebo, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Podjetnik ni pravna oseba in prav tako ne njegovo podjetje, zato na trgu nastopa kot posamezna fizična oseba. Za začetek delovanja ne potrebuje ustanovitvenega kapitala. Pri poslovanju ravna podjetnik po svojih preudarkih in odločitvah, za svoje tveganje ter v svojo korist. Za obveznosti iz poslovanja odgovaija s celotnim premoženjem, tudi z osebnim. Zakon glede odgovornosti za obveznosti namreč ne loči podjetniškega in osebnega premoženja. Podjetniki, ki naj bi opravljali obrtno dejavnost, so dolžni pridobiti na območni obrtni zbornici še obrtno dovoljenje. To pa je vezano na nekatere podrobnejše pogoje, zlasti tiste, ki so določeni v vrsti pravilnikov o minimalnih pogojih in strokovni usposobljenosti. Ugotovitveno odločbo in obrtno dovoljenje se priloži priglasitvenemu listu, ki gaje potrebno dostaviti na davčni urad. Po opravljeni priglasitvi lahko samostojni podjetnik začne opravljati priglašeno dejavnost. Če podjetnik izpolnjuje pogoje, ki veljajo za srednje in velike družbe (52. člen Zakona o gospodarskih družbah), pa mora podati vlogo za vpis v sodni register. Prednosti: • enostaven postopek prijave in odjave statusa samostojnega podjetnika, opravljena mora biti priglasitev pri izpostavi Republiške uprave za javne prihodke • za opravljanje svoje dejavnosti ne potrebuje ustanovnega kapitala, • samostojni podjetnik je lahko kdorkoli, ki izpolnjuje predpisane pogoje- oseba je lahko upokojenec (pod določenimi pogoji), študent, zaposlen v drugi statusni obliki -torej lahko v tej dejavnosti opravlja določeno poslovno aktivnost kot dopolnilo • opravlja lahko vse dejavnosti, razen tistih, ki so z zakoni prepovedane, in v številu dejavnosti ni omejen; Slabosti: • za poslovanje jamči z vsem svojim premoženjem. ■ obdavčitev po Zakonu o dohodnini FIRMA (IME PODJETJA) Firma podjetnika vsebuje označbo dejavnosti (bistveno je, da ta označba »napotuje na dejavnost«, dovoljena pa je tudi zgoščena navedba dejavnosti ali navedba le njegove najpomembnejše dejavnosti), morebitne dodatne sestavine, ki družbo podrobneje označujejo (so dopustne, potrebne pa takrat, kadar se ime in priimek podjetnika ne razlikujeta dovolj zaradi enakih imen in priimkov drugih podjetnikov ali družb), ime in priimek podjetnika ter skrajšano označbo, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.) Podjetnik lahko uporablja tudi skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj njegovo ime, priimek in označbo s.p.. SEDEŽ PODJETJA Za sedež podjetja je mogoče določiti kraj, kjer družba opravlja dejavnost, ali pa kraj, kjer se pretežno opravljajo njeni posli. DEJAVNOST Dejavnost, s katero se bo ukvarjal samostojni podjetnik posameznik, je potrebno na priglasitvenem listu opredeliti s šifro na podlagi standardne klasifikacije dejavnosti www.stat.si. Podjetnik lahko začne opravljati dejavnost, ko Davčni upravi Republike Slovenije priglasi začetek opravljanja dejavnosti. Če se mora samostojni podjetnik posameznik vpisati v sodni register, zanj veljajo pravila o vpisu v sodni register, hitrost postopka pa ureja sodni red. V kolikor so za opravljanje dejavnosti, ki jo namerava opravljati, s posebnim zakonom predpisani posebni pogoji, jih mora izpolniti še pred dejanskim začetkom opravljanja dejavnosti ter tudi pridobiti ustrezno odločbo, v kolikor je le-ta izrecno predvidena. Posebni pogoji: - pogoji, ki se nanašajo na tehnične, delovno-varstvene, komunalne, sanitamo-higienske lastnosti obratov in naprav, včasih tudi pogoje o strokovni usposobljenosti podjetnika in/ali oseb, ki zanj delajo - npr. v trgovini, gostinstvu, obrti, - pogoji, ki se neposredno ne nanašajo na samo dejavnost (npr. pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja za novo zgradbo, poslovni prostor,..), - pogoji, za katere mora državni organ izdati odločbo o izpolnjevanju pogojev-npr. Obrtna zbornica Slovenije izda dovoljenje za opravljanje obrtne dejavnosti. Pogoj za izdajo takega dovoljenja je dokazana strokovna usposobljenost nosilca oz. osebe, ki zanj dela ter minimalni pogoji za opravljanje obrti 93. člen obrtnega zakona. Priglasitev je pisna- v 2 izvodih. V priglasitveni list (kupiti gaje mogoče v papirnicah -obrazec priložen) se vpišejo naslednji podatki: 1. firma podjetnika (dejavnost, ime in priimek, sedež, pošta) 2. skrajšana firma (vsaj ime, priimek in označba s.p.) 3. ime, priimek, davčno številko in prebivališče podjetnika 4. navedba dejavnosti v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti, ki j o bo podjetnik opravljal 5. označba podružnice in naslov (če je potrebna) 6. ime in priimek pooblaščencev za zastopanje Priloži se: samo v primeru, ko ima samostojni podjetnik zastopnika -overjen podpis oseb, pooblaščenih za zastopanje z navedbo prebivališča in davčne številke (obrazec OPP). V kolikor samostojni podjetnik ne bo zavarovan iz naslova opravljanja dejavnosti, mora priložiti potrdilo o zaposlitvi. Izpolniti je potrebno še: - obrazec za vpis v Vpisnik samostojnih podjetnikov posameznikov - izjavo o zavarovanju iz naslova opravljanja dejavnosti (v primeru zavarovanja iz naslova opravljanja dejavnosti) - prijavo za vpis poslovnega subjekta v poslovni register Slovenije (obrazec PRS-1). S tem samostojni podjetnik pridobi matično številko. - obrazce DR03/la do DR03/5a in DR02/4a do DR02/5a za vpis v davčni register (v primeru, ko ne razpolagate z vsemi podatki, izpolnite le točke 2,3,7 in 8, čez ostale točke pa potegnete črto) - DDV-P2 (če postanete zavezanec za DDV ali to želite postati) Fizična oseba, ki opravlja dejavnost, mora odpreti za namene v zvezi z opravljanjem dejavnosti ločen transakcijski račun pri banki ali hranilnici. Za odprtje računa j e banki ali hranilnici potrebno predložiti potrdilo davčnega organa, da ima poravnane davčne in druge obveznosti iz naslova opravljanja dejavnosti. Vsak podjetnik posameznik mora imeti tudi žig. V kolikor bo podjetnik zavarovan iz naslova samostojnega podjetnika posameznika, se mora v roku 8 dni od datuma na priglasitvenem listu zglasiti na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kjer mu registrirajo zavarovanje v zdravstveni knjižici. Priložiti mora fotokopijo priglasitvenega lista, obrazec M1/M2, delovno knjižico, zdravstveno kartico in žig. V primeru prenehanja zavarovanja iz naslova dejavnosti pa pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje v roku 8 dni poda odjavo iz zavarovanja in o tem obvesti davčni organ (tudi v primeru stečaja). Tujci Če je prosilec tujec, mora predhodno pridobiti osebno delovno dovoljenje, ki je vezano izključno na namen priglasitve dejavnosti podjetnika. Takse in drugi stroški Taksa za priglasitev podjetnika pri Davčni upravi RS znaša 3.400 SIT. Takse oziroma stroški v postopkih izdaje predpisanih dovoljenj za opravljanje dejavnosti znašajo od nekaj tisoč do nekaj deset tisoč tolarjev (npr. taksa za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti pri pristojni upravni enoti: 5.950 SIT; stroški izdaje odločbe o podelitvi licenc za organiziranje oziroma prodajo turističnih potovanj: 29.000 SIT itd.). mag. Milena Urh *vir www.pcmg.si Če vas katera tematika posebno zanima ali če imate vprašanja na katere bi želeli odgovor, se obrnite na Razvojni center Ilirska Bistrica; Bazoviška 12, Ilirska Bistrica; 05/71 00 385 ali center.razvoini@siol.net. Naslednjič: Primer izračuna registracije samostojnega podjetnika posameznika in drugo v zvezi z registracijo. PODJETNIŠKI FORUM: Tokrat naši podjetniki sprašujejo: Ali lahko v državi članici EU ustanovimo podjetje in pod katerimi pogoji? Ustanovitev podjetja v državah članicah Unije je možna in če je ustanovitelj fizična oseba, se lahko tudi samozaposli, vendar pod pogoji, ki veljajo za konkretno članico Unije. Kakšne so naloge direktorja podjetja, ki posluje z izgubo? Kaj ste dolžni kot direktor v tem primeru storiti? Če se izkaže, da družba posluje z izgubo, ki je večja od polovice osnovnega kapitala, se po zakonu domneva, da je družba kapitalsko neustrezna. V tem primeru mora uprava oz. direktor družbe analizirati vzroke, zaradi katerih j e prišlo do kapitalske neustreznosti, ter v dveh mesecih izdelati načrt, kako bi se to stanje lahko popravilo. Direktor mora izvesti vse ukrepe za zagotavljanje kapitalske ustreznosti, kijih lahko izvede sam, prav tako pa mora ustrezne ukrepe predlagati tudi družbenikom družbe (npr. da se družba dokapitalizira, iz dokapitalizacije pa se pokrije izguba...) Če direktor ne predlaga in ne izvede ukrepov za zagotovitev kapitalske ustreznosti družbe, ga lahko doleti odškodninska odgovornost. Če gre družba v stečaj, lahko namreč upniki od direktorja zahtevajo, da jim povrne: - razliko med višino terjatve, ki so jo dobili izplačano iz stečajne mase, ter - dejansko višino terjatve, ki bi o morali dobiti poplačano, če družba ne bi šla v stečaj Odgovornost direktorja družbe pa je omejena po višini - višina škode, za katero odgovarja, je odvisna od tega, ali gre za malo, srednjo ali veliko družbo. Ali lahko uveljavljamo investicijsko olajšavo za vlaganje v objekt na Hrvaškem? Zakon o davku od dobička pravnih oseb daje zavezancem možnost uveljaviti olajšavo v višini 25 % investiranega zneska v nepremičnine ter v opremo teh nepremičnin v višini 25 % (npr. za pohištvo in pisarniško opremo) ali 40% (npr. računalniška oprema, druga oprema). Zakon sicer govori o vlaganjih v neopredmetena dolgoročna sredstva in v opredmetena osnovna sredstva v Republiki Sloveniji, vendar je na podlagi odločbe ustavnega sodišča (glej objave v Ur. 1. RS, št. 58/04 in 61/04) moč uveljaviti investicijske olajšave ne glede na kraj investiranja. Z--------------------------------------------------------------------N ! Turistična dejavnost Izdelovalce spominkov in ostalo lokalno prebivalstvo obveščamo in * pozivamo, da Turistična zveza Slovenije tako kot vsako leto tudi letos I organizira javni natečaj za izbiro najboljših slovenskih turističnih I spominkov v letu 2005 . Vse zainteresirane pravne in fizične osebe vabijo, da se natečaja udeležite. Na natečaju lahko sodelujejo samo spominki, ki prepoznavno in izvirno I predstavljajo: - kulturno in naravno dediščino ter sodobno ustvarjalnost, - turistične dejavnosti, - turistični kraj, značilnosti regije - ali Slovenijo kot turistično destinacijo, - so prvič javno predstavljeni ali pa Trije spominki, kijih bo strokovna komisija najbolje ocenila, bodo prejeli I denarne nagrade: I prva nagrada 200.000,00 SIT | druga nagrada 100.000,00 SIT tretja nagrada 50.000,00 SIT Ker bi radi, da bi bila tudi Občina Ilirska Bistrica v Slovenskem prostoru ■ čim bolj razpoznavna in prepoznavna, vas pozivamo, da na natečaju • sodelujete in date poudarek naravnim in kulturnim, kulinaričnih, etnološkim l in drugim posebnostim našega kraja. Za vse ostale informacije, lahko pokličete Lokalno turistično organizacijo I Ilirska Bistrica na tel. 05/710 1 384. I Lep pozdrav do prihodnjič. Mojca Memon X mancioUnko Dinko Ujčič www. mandolin ko. com e-mail: dinkoujcic@email.si Obrt____________________________________________________ ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU V GOSTINSKI DEJAVNOSTI Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (Ur.list RS. Št. 83/97) v 39. členu opredeljuje delodajalčeve obveznosti zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu zaposlenih delavcev. Delodajalci in delavci v gostinstvu so dolžni zaradi zagotovitve minimalnih standardov za varno delo, ki izhajajo iz veljavne zakonodaje, spoštovati tudi določbe prej citiranega člena Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije. Na tej podlagi je dolžan vsak delodajalec prilagoditi delo posameznemu delavcu, zlasti z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta, z izbiro sredstev za delo in delovnih ter tehnoloških postopkov, z odpravljanjem monotonosti dela, vsiljenega ritma in zmanjševanjem škodljivih vplivov na zdravje delavca. Delo mora prilagajati tehničnemu napredku in spoznanjem stroke doma in v svetu (stalne revizije strokovnih podlag ocen tveganja). Nevarne, manj nevarne oziroma škodljive delovne postopke, sredstva za delo, materiale in energetske vire mora zamenjati z nenevarnimi... Prav tako je dolžan delodajalec zagotoviti ustrezna osebna zaščitna sredstva in opremo (takšna sredstva so davčno priznan strošek). Nadalje mora skrbeti za usklajeno politiko varstva pri delu, vključno s tehnologijo, organizacijo dela, socialnimi odnosi in vplivi delovnega okolja. V primeru poškodbe delavca mora zagotoviti učinkovito prvo pomoč poškodovanca in poziv za prevoz z interventnim vozilom, kadar je to potrebno. Pred nastopom delaje dolžan delodajalec seznaniti delavca z vsemi nevarnostmi pri delu, pravicami in obveznostmi v zvezi z varstvom pri delu ter delovnimi pogoji, kar velja tudi v primeru, če se spremeni tehnika ali tehnologija ali če se delavca razporedi na drugo delovno mesto. Ta obveznost je še posebej pomembna, saj delavec ne sme začeti z delom, pred podučitvijo. Delodajalec mora poskrbeti za kontinuirano izvajanje preverjanja znanj delavcev iz varstva pri delu in sicer v rokih, ki jih določi sam oziroma v rokih, ki jih je opredelil v svojih aktih. Ves čas mora sodelovati z medicino dela, predvsem pri preučevanju vzrokov za obremenitve delavcev, pri odkrivanju vzrokov poklicnih bolezni in pri predlaganju ukrepov za njihovo omejevanje. O vprašanjih varnega dela pri razvoju in uvajanju novih tehnologij, se mora posvetovati tudi z reprezentativnimi sindikati. Vsi ukrepi, ki se izvajajo v zvezi z varnostjo in varovanjem zdravja delavcev pri delu, so strošek delodajalca. Na drugi strani pa mora prav tako vsak delavec skrbeti za lastno varnost in zdravje v skladu s svojo usposobljenostjo ter pisnimi in ustnimi navodili delodajalca. Opraviti mora osnovni tečaj iz varstva pri delu, se permanentno izobraževati iz varstva pri delu in higiene živil ( HACCP) ter preverjati svoje znanje in usposobljenost iz tega področja. V primeru suma vinjenosti ali stanja pod vplivom narkotikov sme delodajalec oziroma pooblaščeni delavec zahtevati izvedbo testa. Ob zaključku naj odgovorim še na najbolj pogosto vprašanje zadnjih dni: V skladu z zdravstveno oceno delovnega mesta (glej Izjavo o varnosti z oceno tveganja!) mora delodajalec zagotavljati redne preventivne zdravstvene preglede delavcev za kritične skupine (stroški pregledov so davčno priznan strošek, če obveznost izhaja iz prej citirane izjave). Alenka Penko MIRO DERENČIN 1947-2005 Gornjafotografijaje bila najbrž posneta ob prvi razstavi obrti v Ilirski Bistrici. Takratni predsednik pokojni g. Marjan Mihelj vroča priznanje sedaj že pokojnemu obrtniku g. Miru Derenčinu. Ob mnogo prerani smrti izrekamo svojcem, prijateljem in znancem iskreno sožalje. 10 OOZ Ilirska Bistrica SPREJMI DRUGAČNOST! 8. sušca/marca 2005 smo se v Mladem forumu »Šajeta« vključili v vseslovensko do sedaj naj večjo kampanijo Mladega foruma z imenom: Sprejemam drugačnost. Njen cilj je spodbujanje strpnosti pri mladih ter pokazati, da je prav drugačnost tisto, kar nas bogati in dela zanimive. Vsi smo drugačni v očeh drugih, vendar kljub temu še vedno vsi samo ljudje, zaradi česar si zaslužimo spoštovanje in dostojanstvo. Vsak izmed nas je pomemben, saj bomo le skupaj lahko ustvarili družbo, v kateri ljudi ne bomo sodili po videzu, prepričanju, rasi, veri, spolu, ampak po njihovih dejanjih, energiji, predanosti. Sprejemati drugačnost pomeni sprejemati barvitost in raznolikost. Ker trdno verjamemo v socialo, solidarnost in spoštovanje enakopravnosti, je naša sreča v veliki meri odvisna od sreče drugih ljudi. In iz istega razloga nas boli tudi krivica, ki jim je povzročena. Sam sprejemam drugačnost, ker sem tudi sam unikatno bitje tako kot ti in si želim, da drugi kot takega sprejemajo tudi mene! Kaj je drugačnost? Vse, kar neko osebo ali skupino v javnosti definira in je hkrati (ponavadi) sprejeto kot negativno. To je lahko način življenja (popotniki, vegetarianci, Romi), način oblačenja (rock, punk, rave), vera, nacionalna pripadnost, kultura, ki je drugačna od večinske, socialni položaj (revščina), spolna usmerjenost ali samo spol... Gre za lastnosti, ki so na splošno v okolju sprejete kot »čudne, nenormalne, nenaravne, nemoralne, se ne spodobijo, ne pašejo v to okolje...« Po navadi gre za odstopanje od povprečja. A ravno te lastnosti nas bogatijo. Delajo nas unikatne. Posebne. Ne-povprečne. Drugačne. Vsi smo drugačni. Na svoj način. Svet ni čmo-bel. Svet j e pisan. Stopimo ven iz povprečja, bodimo barvni! Sprejmimo drugačnost! Zenske in moški? Ona in on. Narava ni dala njemu moč in ambicije, njej skromnost in potrpežljivost. Njemu cel svet, njej družino. Njemu čast in slavo, njej podporo in stisnjene zobe. Ne! Narava je dala vsem enake možnosti. Njej in njemu. Tebi in meni. Vsem. Hodimo v isti vrsti! Ljubezen med istospolnimi? Ljubezen je najmočnejše čustvo. Ravno zato ne pozna starosti, barve kože, zemljepisa, denarja, družbenega položaja, vere, hendikepa ali spola. Nekateri ljubijo ljudi istega spola, kot so sami. Istospolno usmerjene ljudi najdemo v vseh kulturah in družbah sveta. Tudi v Sloveniji. Geji in lezbijke so ljudje kot jaz in ti. Geji in lezbijke so lahko naši sorodniki, prijateljice in prijatelji, sošolke in sošolci, sosedje, sodelavke in sodelavci... Nekateri jih ne marajo, ker mislijo, da jih ne poznajo. Odkrijmo jih. Spoznajmo se. Imejmo se radi. In dovolimo drugim, da se imajo radi, kakor jim veli srce... Izgled? Vsi punksi so uporniki in razbijači. Vsi raverji jemljejo extasy. Vsi narodnjaki so »čefurji«. Vse ženske v mini krilih so »putane«. Vse šolarke in šolarji z očali so »piflarji«. Vsi politiki lažejo. Vse direktorice in direktorji kradejo... Ne nasedaj stereotipom! Najprej spoznaj človeka, potem sodi! Sprejmimo različnost! Barva kože? Kaj je pomembno v družini? Složnost, razumevanje, enakopravnost in enakovrednost, skupnost, povezanost, zaupanje, varnost, ljubezen... Barva kože ne igra nobene vloge. Ljubezen je tisto, kar šteje. Verovanje? Na svetuje mnogo vernih ljudi. In veliko nevernih. Vsaka oseba naj se sama odloči o svojem (ne)verovanju. Veruj v boga, alaha, budo, veruj v sonce, luno, žito, denar... predvsem pa v ljubezen, svobodo, solidarnost in enake možnosti. Verjemi vase! Sprejmi soljudi! Mladi forum je naj večja družbenokritična mladinska organizacija, ki ravno letos praznuje 15 let svojega delovanja. V tem času smo postali prepoznavni doma in v tujini po doslednem uveljavljanju strpnosti, socialne pravičnosti in enakih možnosti. Temeljne vrednote Mladega foruma so: svoboda, solidarnost, spoštovanje človekovih pravic in enake možnosti za vse. S kampanijo »Sprejemam drugačnost« želimo prispevati k več strpnosti v vsakdanjih odnosih med ljudmi, k razbijanju predsodkov in sprejemanju sočloveka zato, ker je Človek. S kampanijo »Sprejemam drugačnost« ti želimo sporočiti, da je strah pred drugačnostjo votel, okoli pa ga nič ni. Drugačnost lahko sprejemaš na vsakem koraku in v vsakem trenutku. Pri svoji družini, pri svojih prijateljih, pri klošarju na drugi strani ulice, pri sošolcu, ki pogleduje za tvojim najboljšim prijateljem. Pri sebi, če dovolj pozorno pogledaš vase... Mladi forum »Šajeta« te vabi, da sprejemaš drugačnost tudi tako, da se vključiš v dogodke, ki bodo organizirani v nacionalni kampaniji Mladega foruma za vzpodbujanje strpnosti. Več informacij lahko najdeš na www.spreiemam-drugacnost.org Osebi, ki si podata roko, sprejemata ena drugo. Čim več rokovanja želimo! Rok Jenko, MF »Šajeta« wtviv.wlA*i';fori4w.or) za vsakim uspešnim X moškim stoji ženska , sprejemam ~y isouoearup www.sprejemaro-dfugatnost.org - moderno - funkcionalno - udobno - kakovostni in vzdržljivi sodobni materiali - izdelava po merah strank - bogata izbira blaga in usnja - uporabnost kot ležišče ITnTlIAAA OPIATTI.TSHT! A A POHIŠTVA TAPETNIŠTVO ŽELE/rEEEEEE Pot k studencu 8, 6257 Pivka tel.: 05/757-15-32 tel/fax: 05/757-16-44 2 izdelavo po merah nudimo strankam možnost, da si same izberejo sestav, ki ugaja njihovim željam in potrebam. Majhna stanovanja in prostori niso ovira, da si nebi izbrali udobno in moderno sedežno garnituro iz katere lahko naredite ležišče za vsakodnevno spanje. Sedežne garniture Tapetništvo Žele so privlačnih in modernih oblik ter nudijo udobje in sprostitev za vse generacije. ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE PARTIZANSKI UČITELJICI KATARINI RUTAR V ČADRGU Dolga leta sem mislila, daje vijugasta cesta, ki pelje od mostu pri Klepčarju preko Prema in Čelj proti Preložam najbolj neugodna. Dokler se nisem na nedeljsko jutro, 20. marca letos, peljala od Tolmina proti Čadrgu. Na desni strani visoke stene, iz katerih rastejo zvončki, torbentice, vijolice in druge drobne cvetke - kot pot v raj. Na levi strani, kamor si nisem upala pogledati, pa globoko brezno brez konca -pekel. Z mamo, bivšo partizansko učiteljico Viktorijo, sva se v strahospoštovanju do strmine, ki ji nisva videli konca, vzpenjali za ostalimi junaki proti prekrasni vasici nad Tolminom. V krajšem kulturnem programu ob otvoritvi spominske plošče patrizanski učiteljici Katki so sodelovali domači učenci, učiteljski pevski zbor iz Tolmina pod vodstvom Vere Clemente Kojič ter pesnik Ciril Zlobec. Katarina Rutar - Ivancetova iz Ozidja, se je rodila kot eden izmed številnih otrok na Ivancetovi kmetiji v zaselku Ozidje, kije danes povsem opuščen. Zaselek leži med vasjo Čadrg in reko Tolminko. Bila je bistra učenka vendar za šolo ni bilo denarja. Decembra 1943 so v Čadrgu ustanovili Slovensko patrizansko šolo, kjer je od aprila 1944 dalje učila samostojno Katica Rutar. 17. marca 1945 seje podala na usodno pot, s katere se ni vrnila. Izdal jo je domačin domobranec. Po noči mučenja so jo nasljednje jutro ubili. V Goriškem muzeju piše: »Rutar Kati, pomožna učiteljica v Čadrgu, padla kot žrtev okupatorja. Pokojna je bila najbolj požrtvovalna in najbolj predana učna moč na Tolminskem«. Prav neverjetno je, kako je pesnik natančno opisal občutke vseh, ki smo se zbrali na tem prelepem kraju Slovenije. Jasno, modro in z ostrino predanega PRIMORCA je opisal dogajanja v času NOB-ja vključno s partizanskim šolstvom. Z grenkobo pa dogajanja v novejši zgodovini in s skrbjo za bodočnost slovenskega naroda. Prav vsaka beseda izrečena iz njegovih ustje imela zame neverjeten pomen in žal mi je, da si nisem zapomnila prav sleherne. Kot že nekajkrat do sedaj sem občutila izjemen ponos, da pripadam tej zemlji in ljudem - zemlji Čedermacov in Katk. Ko sem se po široki avtocesti vračala proti domu, sem pomislila, da si ti pogumni in gostoljubni Gorjanci zaslužijo poleg vsega ostalega tudi varno in široko cesto za pot v dolino, ne pa pot, ki nima prostora niti za slučajnega pešca. Ivica Smajla ->V>; •„ .v. Ivica Smajla je članica odbora Skupnosti patrizanskih učiteljev Primorske in hčerka partizanske učiteljice Viktorije Gašperšič. t \ VABILO Spoštovane bralke in bralci! Vljudno vabljeni, da se nam pridružite ob praznovanju pete obletnice ustanovitve Kulturnega društva Franjo Kranjec. Ob tej priložnosti bomo obiskovalcem in obiskovalkam poleg kulturnega programa predstavili našo do sedaj prehojeno pot. Praznovanje bo v grajskih prostorih na Premskem gradu v soboto, 9. aprila 2005 s pričetkom ob 14h. Po prireditvi si boste lahko ogledali razstavo del Kulturnega društva, njenih članov in znanega rezbarskega umetnika Marijana Vodnika iz Domžal. Kulturno društvo Franjo Kranjec X V AVTOŠOLA Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714 15 84, GSM: 031/644 242, 041/457 125 Z našo pomočjo boste uspešno opravili vozniški izpit. Želimo da postanete dober, predvsem pa varen voznik. RAZSTAVA VELIKONOČNIH JEDI IN PIRHOV Letošnjo razstavo velikonočnih jedi in pirhov je v gostilni Povodni mož na Topolcu, pod pokroviteljstvom Občine Ilirska Bistrica, organiziralo KULTURNO TURISTIČNO DRUŠTVO TOPOLC. Ob otvoritvi 18. marca je društvo pripravilo krajši kulturni program, v katerem so sodelovali PS Vasovalec, učenci bistriške glasbene šole ter fantje iz Topolca z igranjem na diatonične harmonike. jim je uspelo pritegniti društva, ki delujejo na Bistriškem, šole, vrtce, trgovine, likovne ustvarjalce.. .Številni obiskovalci razstave so si v štirih dneh, kolikor je trajala, lahko ogledali vse velikonočne jedi, tipične za te kraje, nekaj glinenih izdelkov, različne cvetlične aranžmaje... Seveda so izstopali pirhi Roberta Jenka, s katerimi je zaslovel že skoraj po vsem svetu. Bil je prvi, kije uporabil tehniko luknjanja in praskanja in tako z mnogo domišljije in potrpežljivosti ustvaril zares lepe izdelke. Razstavo je s svojimi malimi umetninami iz lecta in kvašenega testa popestrila ga. Marina Jenček iz Domžal. Šolala seje na znameniti šoli V imenu predsednika Danijela Janežiča, je društvo predstavil njegov podpredsednik, Robert Jenko. Kulturno turistično društvo Topole deluje približno eno leto. Pravzaprav manj, saj so se prvič spoprijeli z organizacijo večje prireditve lansko prvo nedeljo v avgustu, na topolški shod.Člani društva so vaščanom in ostalim obiskovalcem ponudili pester kulturni, športni in zabavni program. Priredili so tekmovanje v kuhanju najboljšega golaža, nogometni turnir, v ponedeljek po shodu pa še druženje, kot je potekalo nekoč - z zbijanjem koze in balinanjem po makadamu. Prvega maja, na dan vstopa Slovenije v Evropsko skupnost, so priredili kresovanje. Za vse željne plesa, zabave Razstavna miza KD Ahec - Jasen (desno) KD Alojzij Mihelčič Harije za oblikovanje skulptur iz testa v italijanskem Riminiju. Njeno ustvarjanje je preplet tradicionalnega s sodobnim. Na razstavi smo si lahko ogledali tudi ročna dela gospe Marije Jenko, najstarejše članice društva, kije 29. marca praznovala častitljivih 100 let. Za prihodnost ima društvo še mnogo načrtov, kijih še ne želi izdati. Želimo jim, da bi jih uresničili. društva. Pri Povodnem možu seje sestajal tudi pustni odbor, ki je poskrbel, da so se vaščani Topolca že štiri leta zapored udeležili pustne povorke v Ilirski Bistrici. Tako ta KULTURNO TURISTIČNO DRUŠTVO TOPOLC se za sodelovanje zahvaljuje društvom: KD Studenec, KD Vezi, KD Alojzija Mihelčič iz Harij, KD Ahec Jasen, KD Kmečke žene Ilirska Bistrica; trgovinam: Tutti fruti, Orient, Cvetličarni Polona; šolam in vrtcem: OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica, OŠ Podgora-Kuteževo, OŠ Toneta Tomšiča Knežak, OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica; Varstveno delovnemu centru Ilirska Bistrica; ženskam iz Topolca; Marti Cesar (Pušic), Marini Jenček iz Domžal, Robertu Jenku, Majku Hribarju, naj starejši članici društva gospe Mariji Jenko ter slikarju Rajku Kranjcu za razstavljene slike in Fotoklubu Ahec za fotografije. Anica Kocjančič in dobre hrane so postavili šotor. Robert je poudaril, da se ideje in načrti o delovanju dmštva rojevajo v gostilni Povodni mož, za kar se zahvaljuje njenemu lastniku Velku Zidarju, prav tako aktivnemu članu velikonočne razstave so se lotili z entuziazmom in delavnostjo, kakršno premore mlado dmštvo. K sodelovanju odbor pravzaprav velja za predhodnika društva. Izpeljave letošnje Skulptura iz kvašenega testa ge. Marine Jenček 36. REVIJA PRIMORSKA POJE Po dolgi in trdovratni zimi je še v soju sončnih žarkov prvega letošnjega nekoliko toplejšega dne v nedeljo, 13. marca, potekala v kneški osnovni šoli revija Primorska poje 2005. Dokaj številno poslušalstvo je spremljalo nastop petih pevskih zborov: Lovskega pevskega zbora Zlatorog iz Vipave, ki ga je vodil Peter Vidrih, Moškega pevskega zbora Kromberški Vodopivci iz Kromberga z zborovodjem Vojkom Pavlinom, Mešanega pevskega zbora Skala-Slovan iz Gropade in zborovodje Hermana Antoniča, Moškega pevskega zbora Frana Venturinija iz Domja, vodil ga je Ivan Tavčar ter Mešanega pevskega zbora Zdravko Munih iz Mosta na Soči pod vodstvom Mirjam Klinkon. Zaradi bolezni niso nastopili pevci slovenskega kulturnega društva Bazovica z Reke. Iz istega vzroka smo pogrešali tudi Mešani pevski zbor Rado Simoniti iz Dobrova. m IT "i 1 1 Letošnja revija, levji delež pri organizaciji je prispeval domači zbor Tabor Kalc 1869, je potekala prijetno kot ponavadi. Poslušalci, med katerimi je bilo veliko »navijačev«, ki so pripotovali s svojimi zbori, je vsako odpeto pesem hvaležno pospremilo s ploskanjem, kar je še posebej razveselilo domačina in znanega kulturnika Vojka Mihlja, kije pozdravil prisotne v imenu domačinov. Dolgoletni predsednik ZPZP Rudi Šimac pa je posebej poudaril pomen te najširše primorske pevske manifestacije. Menil je, da je revija vedno enako aktualna, prav sedaj, ko so pritiski na Slovenijo s strani sosedov zelo neprijetni, pa zelo potrebna. Vzpodbudno je, daje revija Primorska poje dobila novega sponzorja, saj ji je izrazito naklonjenost izkazal Igor Bavčar, predsednik uprave Istrabenza. Po drugi strani pa je slovita banka, o kateri smo brali, da posluje nadpovprečno uspešno, sodelovanje odklonila, kar ji ni ravno v čast. Pred leti, ko sta se po dolgoletnem uspešnem sodelovanju pri nekaterih pevcih pojavili nekakšna utrujenost in stagnacija, so se pojavile pobude, da bi temu, organizacijsko zelo zahtevnemu pevskemu gibanju dali nov zagon. Nekateri zborovodje so menili, da revija premalo motivira in le skromno prispeva k dvigu kakovosti petja. Prevladalo je mnenje, da je najpomembnejša vrednota revije množičnost, predvsem pa enotnost med slovenskimi zbori z obeh strani meje. Način, kako dvigniti strokovno raven pa so tudi poiskali: nastalo je tekmovanje »radijskih posnetkov«. Zbori, ki jih je posnel Radio Koper, so bili na podlagi posnetkov ocenjeni in tako je vsakdo lahko videl, kakšno mesto mu na vrednostni lestvici pripada. Letos bo v Postojni potekal še en »poseg«, ki skrbi za kakovost: *e tretje tekmovanje primorskih pevskih zborov in skupin. Kriteriji ocenjevanja se ne razlikujejo od kriterijev na najzahtevnejših podobnih. In če smo zadovoljni ob dejstvu, da na reviji zadnja leta nastopajo prav vsi zbori in skupine iz naše občine, je še posebej razveseljivo, da je MoPZ Dragotin Kette nastopil prav na vseh dosedanjih revijah Primorske poje. Letos pa se nam obeta še eno presenečanje: MePZ Tabor Kalc Knežak bo nastopil na najelitnejšem tekmovanju pri nas - na sloviti Naši pesmi v Mariboru, kjer nastopajo samo najboljši. Zato drsimo 16. aprila pesti! Druga revija Primorska poje 2005 pri nas bo v Domu na Vidmu v nedeljo, 10. aprila ob 17.uri. Dimitrij Bonano InstaIacIje Brenčič Jože s.p. IUrsUa BisTiticA tel: 05 714 16 91, mob: 041 830 408 do 500.000,00 VAM DA DRŽAVA! IZKORISTITE JIH !!! Made In German/ DEJAVNOSTI KNJIŽNICE MAKSE SAMSA V LETU 2004 Knjižnica Makse Samsa je edina profesionalna kulturna ustanova v Ilirski Bistrici. Ne glede na takšna in drugačna mnenja, ki so spremljala njeno izgradnjo - ta so pač neizogiben del vsakih sprememb, vsega novega, smo na knjižnico, kakršno smo dobili leta 2001, lahko ponosni. Pa ne samo na stavbo, kot na arhitekturni izdelek, ampak predvsem na vse, kar se v tej stavbi dogaja. Damijana Logar je direktorica knjižnice že skoraj 12 let, kar pomeni, da je ogromno dela, truda in prizadevanj vložila tudi v realizacijo izgradnje nove knjižnice. O raznovrstnih aktivnostih, ki jih knjižnica organizira, seveda tisti, ki to želijo, vedo. O nekaterih novostih in programu, ki so ga izpeljali v letu 2004 pa je povedala naslednje: NOVOST, KI JO JE KNJIŽNICA UVEDLA LETOS, JE BREZPLAČNA IZPOSOJA VIDEO KASET, OVOJEV IN ZGOŠČENK. PRI ENKRATNI IZPOSOJI SI ČLANI LAHKO IZPOSODIJO NAJVEČ DVA PRIMERKA. “bstoV^ prihoda Dedka Mraza. Kot zakijučkek teh svojih dejavnosti so prirejali MINI RAZSTAVE OTROŠKIH IZDELKOV. Tudi v programu za osnovnošolce je knjižnica ponudila mnogo zanimivih vsebin. Vsi učenci, ki so si izposojali knjige, so lahko sodelovali v sposobnosti. Sodelovali so na SLOVENSKEM KNJIŽNEM KVIZU, ki poteka za vse osnovne šole v Sloveniji. V lanskem letu so potekale štiri prireditve za mlade ter 19 priložnostnih razstav široke vsebine. Knjižnica je organizirala 13 literarnih večerov, na katerih so knjižnici kupili 3684 knjižničnih enot (knjige, video kasete, zgoščenke, DVD-ji). Knjižnica je pridobila 774 novih članov, kar za Ilirsko Bistrico ni tako malo. Vseh j uporabnikov knjižničnih j/ storitev je bilo 99 495, izposojenega gradiva pa 177 591 enot. Ob tem je treba povedati,da je standard za Slovenijo 10 000 izposojenih enot na enega strokovnega delavca. Knjižnica Makse Samsa ima pet takih delavcev. Za koliko njihovo delo presega slovenski standard, si bralci lahko izračunajo sami. Knjižnica je v sklopu svojih dejavnosti organizirala posebne programe za predšolske in osnovnošolske otroke. V sodelovanju z vrtci in s šolami je izvedla deset bibliopedagoških ur. 70 otrok v starosti od treh do petih let, je trikrat tedensko obiskovalo ure pravljic. Ob poslušanju pravljic, pesmic, risanju, oblikovanju raznih izdelkov... so tako sproščali svojo domišljijo inustvaijalnost. Udeleževali so se pustnih rajanj, praznovanj dneva žena, materinskega dneva, izdelovali velikonočne izdelke in se veselili Skratka, knjižnica Makse Samsa je prostor, kjer se na tih, nevsiljiv način, kot se za tako ustanovo spodobi (ali pa tudi ne) veliko dogaja, za tem pa se skriva mnogo trdega in vztrajnega dela vseh zaposlenih. Anica Kocjančič N 05 MESEČNI KNJIŽNI UGANKI. Kot nagrado za pridno branje je izžrebani otrok prejel knjigo. Poleti, v času počitnic, je knjižnica motivirala šolarje k branju tako, da je organizirala POLETNO BRALNO ZNAČKO. Prebrati so morali pet knjig, ob prebrani vsebini pa so izrazili tudi svoje oblikovalne in druge ustvarjalne sodelovali domači literarni ustvarjalci: Ivko Spetič, Frane Tomšič, Frane Poklar, Prešernov nagrajenec, arhitekt Janez Suhadolc, dr. France Bučar in še mnogi drugi. V njenih prostorih so mnogi znani likovni ustvarjalci razstavljali svoja dela.Tudi pri organizaciji prireditve ŽIVELA SEM ZA PESEM ob 40-letnici delovanja knjižnice in 100-letnici rojstva pesnice Makse Samsa je knjižnica kot glavni organizator poleg občine, ZKD in glasbene šole, prispevala najpomembnejši delež. Že nekaj let enkrat tedensko izposoja knjige Domu starejših občanov in je prva v Sloveniji, ki je vpeljala tako izposojo.V dveh vodenih ogledih so si obiskovalci iz Krškega in Logatca ogledali knjižnico, kot eno funkcionalnejših in sodobnejše opremljenih v Sloveniji. Damijana Logarje povedala nekaj tudi o načrtih za prihodnost. Predvsem je opozorila na predavanje ATLANTIDA-IZGUBLJENI SVET, ki bo 14. aprila letos. V sodelovanju z Založbo mladinska knjiga pa pripravljajo zanimivo razstavo NAJSTAREJŠI CICIBAN.Ob tej priliki knjižnica naproša lastnike priljubljene otroške revije, s katero so zrasle mnoge generacije, da jih posodijo za razstavo. Imetniki petih naj starejših številk Cicibana bodo prejeli lepo knjižno nagrado. Razstava bo potekala od 11. do 22. aprila. NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. = D ° □ ®'Ž7 o 0 [Ml \K\tz Vaš kot Pisno svetniško vprašanje Spoštovani! V skladu z drugim odstavkom 58. člena Poslovnika o delu občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica postavljava naslednje pisno svetniško vprašanje: Na zadnji seji Občinskega sveta smo se že drugič v zadnjih dveh letih srečali s pobudo o predlogu za razrešitev direktorja oziroma ravnatelja enega od občinskih javnih zavodov. V pobudi in razpravi tako na seji sveta kot na seji delovnega telesa občinskega sveta je bilo izpostavljeno neracionalno trošenje občinskega denarja za najem odvetnika in stroške sodnega postopka. Predpostavljava, da se bomo s podobno ali celo enako problematiko občinski svetniki v naslednjih mesecih še srečali. Da se bova na seji Občinskega sveta o dotični problematiki v bodoče lahko lažje in objektivno odločala, Vas prosiva za odgovor na naslednja vprašanja: V kolikšnem številu sodnih postopkov so v zadnjih 10 letih sodelovali občina in javni zavodi, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina? Koliko teh postopkov je Občina Ilirska Bistrica ali javni zavod katerega ustanovitelj ali soustanovitelj je občina izgubil-a in kakšne so bile finančne posledice za občino? V katerih od teh primerov so župan ali direktor javnega zavoda za to doživeli »interpelacijo« s strani Občinskega sveta? Prosiva za odgovore s konkretnimi navedbami za kakšno tožbo je šlo, kdo je tožnik in kdo toženec. Lepo pozdravljeni. Jride Mršnik, Igor Stemberger člana OS Ilirska Bistrica AMERIŠKA DEMOKRACIJA Že v srednji šoli sem ugotovil, daje človeška rasa destruktivna. Verjetno se sprašujete, kako sem prišel do tega zaključka? Odgovor se skriva v večletnem opazovanju naše »kulture«. Kot otrok sem rad gledal akcijske filme v katerih so glavni junaki tipa Schwarzenegger premagovali vse zlo in rešili svet pred zagotovim uničenjem. Za svoje cilje so uporabljali svoje vojaške spretnosti, šarm in seveda nepogrešljivo ameriško orožje, ki nikoli ne zataji in je vedno brezhibno. Ob takšni fikciji in iluziji, ko dobro vedno zmaga zlo, je res svet videti popoln. Vendar se žal ne moremo izogniti resničnemu svetu, v katerem se kaj kmalu prepričamo, da vsa ta iluzija, ki so nam jo servirali, ne drži. Resnični svet je svet neprestanih vojn za denar in oblast nad viri denarja. To sploh ni presenetljivo, saj živimo v materialističnem svetu, kjer imata le denar in oblast nekakšen pomen. Razmišljal sem, kako bi spremenil ta svet? Svet vojn in prezira. Namesto do rešitve pa sem prišel do vprašanja. Ali si sploh zaslužimo boljši svet? Odgovor je DA! Seveda si ga zaslužimo. In spremenimo ga lahko samo tisti, ki se zavedamo naslednjih verzov: »Če želiš spremeniti svet, začni s človekom, ki ga vidiš v zrcalu!« Bojim pa se, da imamo premalo ogledal za nekatere, saj so njihove riti prevelike za eno ali celo dve ogledali. Če se obrnemo na ameriško vojskovanje, lahko hitro ugotovimo, da se vzorec ponavlja. ZDA s svojo »super« vojaško tehnologijo pobijejo več nedolžnih civilistov kot pa vojakov! Običajno se ljudje učimo iz svojih napak. Torej, če se spečemo na vroči plošči, (ponavadi) ne damo roke več na vročo ploščo. V vojski »osvoboditve« pa kot kaže ni te prakse, saj njihove rakete, ki zadenejo z natančnostjo do 8m, zgrešijo za par kilometrov svoj cilj in zadenejo kako bolnico, v kateri so se skrivale do zob oborožene nosečnice in zdravniki, ki so nevarno mahali s skalpeli. Noben pa ni povedal, da so te nosečnice bile oborožene z antidepresivi, ker so prisiljene rojevati svoje potomce v svinčenem dežju, in da so zdravniki mahali s skalpeli, ker so morali izvajati carske reze kot po tekočem traku zaradi motenj, ki se pojavljajo med nosečnostjo, če so ženske izpostavljene osiromašenemu uranu iz ameriških super bomb. Kaj je to ta vojska, ki nas misli odrešiti nevarnosti z vzhoda in jugovzhoda? Saj bodo s svojo natančnostjo prej odrešili tretji svet, nas. Resno sem zaskrbljen za varnost svojih bližnjih in na splošno nas vseh, ki si ne želimo sodelovati v tem brezsmiselnem pobijanju. Kriteriji za kolateralno škodo se iz dneva v dan spreminjajo oziroma večajo. Kje je meja? Kje se bo ustavilo? Kdaj bomo imeli dovolj jajc, da bomo rekli NE! Zdaj je pa zadosti. Čas je, da se odločimo ali bomo vzeli rdečo ali modro tabletko. Čas je, da se mi odločimo, v kakšni deželi bomo živeli in pod kakšnimi pogoji! Meni ni več do tega, da vsak dan gledam pri poročilih koliko nedolžnih, nič krivih ljudi umira zaradi nekakšnih izmišljenih ciljev in vzrokov! Sami se morate odločiti, kje boste čez pet let... Jaz ne vem, kje bom. Vem pa, da ne bom stal ob strani ameriški diktaturi, in da ne bom podpiral ubijanja nedolžnih! Ko pa se bo kdo odločil za kakšen atentat nad Bushem...hm...takrat pa...040/240-539 !?! Zvonko Cvetko-Damjanov PESTRO SMUČARSKO DOGAJANJE SMUČARSKI TEČAJ V CERKNEM Smučarski klub (SK) Snežnik je med zimskimi počitnicami organiziral tridnevni smučarski tečaj. Kljub veliki količini novozapadlega snega je 28. tečajnikov uživalo na snežnih strminah SRC Cerkno. Otroci so se učili osnovnih zavojev na smučeh, boljši med njimi pa so se tudi preizkusili na tekmovalni progi. S smučarskim tečajem so bili zadovoljni tako tečajniki kot njihovi starši, saj so s SK Snežnik preživeli tri čudovite in predvsem športno aktivne dni. SMUČARSKA ŠOLA NA SVIŠČAKIH V SK Snežnik smo to smučarsko sezono organizirali smučarsko šolo, ki je potekala v januarju in februarju na Sviščakih. Smučarska šola je bila izvedena ob sobotah oziroma nedeljah. Solo so obiskovali predvsem smučarji začetniki, ki so se naučili prvih smučarskih korakov, voziti z vlečnicp, smučarskih zavojev... Smučarsko šc^k je obiskovalo povprečno trinajst otrjij z različnim smučarskim znanjem, uqgt pa so jih Ana Rozman, Nejc Beluš jn Aleks Valenčič, Mojca Klanjšček so Spelca Dekleva. Smučarski učitelj%0 nam zaupali, da so otroci zelo hi ga napredovali z osvajanjem smučarske znanja. > V OBČINSKO PRVENSTVO VELESLALOMU ca SK Snežnik je v nedeljo, 20. mar y organiziral občinsko prvenstvo [0 veleslalomu. Na njem je sodelov%[j preko petdeset smučarjev, ki so uživjh v prelepem vremenu na Sviščak Zmagovalci po kategorijah so bili: • PCE: Niki Baša • PCI: Uljan Blaž • MCE: Udovič Maja • MCI: Belušič Jaša • CE: Šlosar Kristina • MDE: Grlj Jani • DE: Zorc Anja • Mladinke: Bradelj Simona • Mladinci: Valenčič Aleks • Članice: Špelca Dekleva • Člani: Aleš Benigar ■ SČLA: LAntonija Lavrenčič • SČLA: Rudi Bradelj • DAME: Ivanka Mikuletič • ST. DAME: Neta Vergan • ST. VETERANI: Teo Šircelj Rezultati: www.sk-sneznik.org LEP USPEH SK SNEŽNIK NA SLALOMU V LOGATCU ZA NOTRANJSKI POKAL Tekmovalci SK Snežnik so se 29. januarja udeležili nočnega slaloma na Skirci v Logatcu. Kljub težavam, ki so jih imeli organizatorji z organizacijo tekme (pomankanje snega, izpad luči...), jih je treba pohvaliti za vloženi trud. Naši tekmovalci pa so se odrezali takole: 5. mesto Kaje Šircelj v kategoriji PCE, 5. mesto Maje Udovič v kateg. MCE, 9., 13. in 28. mesto Marka Grlj a, Žige Pangosa in Blaža Uljana v kateg. CI, 17., 21., 22. mesto Klare Valenčič, Kristine Šlosar in Kaje Boštjančič v kategoriji CE in 11. mesto Janija Grlj a v kategoriji DE. MAJA UDOVIČ NA STOPNIČKAH Na peti tekmi za Notranjski Pokal (veleslalom), ki seje odvijala na Soriški planini, se je uspelo Maji Udovič pri smučati na tretje mesto v kategoriji MCE. Na tekmi, ki jo je precej motila megla, je treba pohvaliti tudi ostale tekmovalce SK Snežnik: 8. in 9. mesto Niki Baša in Kaje Šircelj v kategoriji PCE, 11. mesto Marka Grlj a v kategoriji MCI, 20., 24. in 25. mesto Klare Valenčič, Kaje Boštjančič in Šlosar Kristine v kategoriji CE in 11. mesto Janija Grlj a v kategoriji DE. na Starem vrhu nad Škofjo Loko. Kljub spomladanskim temperaturam je bila tekma izpeljana. Naši člani so dosegli naslednje uvrstitve: 7. in 12. mesto Kaje Šircelj in Sare Pangos v kategoriji PCE, 12. mesto Maje Udovič v MCE, 16., 19., 22. in 30. mesto Marka Grlj a, Žige Pangosa, Jaše Belušiča in Blaža Uljana v MCI, 25. in 26. mesto Klare Valenčič in Kaje Boštjančič v CE in 27. mesto Janija Grlj a v DE. S' VELESLALOM ZA NP NA STAREM VRHU NAD ŠKOFJO LOKO 12. marca so se člani SK Snežnik udeležili veleslaloma za Notranjski pokal. Na zelo zahtevni strmini so se naši tekmovalci uvrstili takole: 8. in 10. mesto Sare Pangos in Kaje Šircelj v kategoriji PCE, 11. mesto Janija Mršnika v kategoriji PCI, 14. mesto Maje Udovič v kategoriji MCE, 24., 25. in 28. mesto Marka Grlj a, Žige Pangosa in Blaža Uljana v kategoriji MCI, 27., 30. in 32. mesto Klare Valenčič, Kristine Šlosar in Kaje Boštjančič v kategoriji CE in 13. mesto Janija Grlj a v kategoriji DE. ZAKLJUČNI VELESLALOM ZA NP 19. marca seje SK Snežnik udeležil zadnje letošnje tekme za NP, ki je bila MARK GRLJ DRUGI NA VELESLALOMU ZA POKAL BANKE KOPER Smučarski klub Snežnik se je 19. februarja udeležil veleslaloma za Pokal Banke Koper, ki ga je organiziral SK Portorož v Pianccavalu. Najboljšo uvrstitev sije prismučal Mark Grlj, in sicer 2. mesto v kategoriji MCI, pa tudi ostale tekmovalce j e treba pohvaliti: 5., 6. in 7. mesto Sare Pangos, Kaje Šircelj in Janija Mršnika v kategoriji SB, 3. mesto Maje Udovič v kategoriji MCE, 6. je bil Blaž Uljan v kategoriji MCI, 7. mesto Kaje Boštjančič v kategoriji CE, 13. mesto Janija Grlj a v kategoriji DE in 4. mesto Aleksa Valenčiča v kategoriji MML. Med STDA pa je Boža Rozman zmagala, za kar ji je potrebno še posebej čestitati, klub pa je osvojil skupno 7. mesto. Rihard Udovič &sZipu,Wcl GOST VEČERA: DENIS HORVAT JAZZ PIANIST POKROVITELJ VEČERA JE KLUB ŠTUDENTOV ILIRSKA BISTRICA VSTOP PROST VISOKA ZMAGA NA ZAČETKU POMLADANSKEGA DELA PNL ILIRSKA BISTRICA: Sakelšek, Štembergar (od 75 min Marinac), Berginc, Lazarevič (od 80 min. Dubravčič), Maljevac (od 70 min. Gržina), Kešanski (od 25 min. Udovič), Tomšič, Brozina, Valenčič, Kovačevič in Šlosar D. (od 65 min Šlosar R.) DRAGONJA: Ferčec, Baruca, Špeh, Zonta, Pucer D., Kalem, Pucer L., Delgiusto, Dilič, Pucer A., Benčič, igrali pa so še Feran, Mohorčič, Dolenc, Kozlovič in Gržina Štembergar je v 45. mnuti sam prodiral proti gostujočim vratom. V šestnajstmetrskem prostoru je bil zaustavljen s prekrškom in sodnik je pokazal na belo točko. Na 4:0 je mm Bistriški nogometaši so se 20. marca v prvem pomladanskem krogu primorske nogometne lige znesli nad moštvom Dragonje. Igra ni bila posebej blesteča in navdušujoča. Igralcem seje poznalo, da so malo vadili z žogo, saj je igrišče v II. Bistrici praktično še teden nazaj pokrivala snežna odeja. Začelo se je v tretji minuti, ko je s strelom s kakih 20 metrov gostujočega vratarja presenetil Danijel Šlosar. Gostje se niso predali in poskušali rezultat izenačiti, kar bi jim skoraj uspelo v 14 minuti, ko je zvezna linija nepremišljeno izgubila žogo na sredini igrišča in gostom omogočila protinapad, ki pa gaje z lepo obrambo s padcem pod noge gostujočemu napadalcu preprečil domači vratar Matevž Sakelšek. V 31. minuti je lepo podajo Doše Lazareviča izkoristil razpoloženi Mitja Štembergar in Bistričani so povedli z 2:0. V 43. minuti j e Raul Udovič izvajal prosti strel z desne strani. V gneči pred gostujočimi vrati je bil ponovno najbolj iznajdljiv Štembergar in z glavo preusmeril žogo v gol za 3:0. Najbolj razpoloženi napadalec v domačem moštvu hladnokrvno povišal Lazarevič. Vratarja je poslal desno, žogo pa v levi spodnji kot vrat. V drugem polčasu so po visokem vodstvu domačini nekoliko popustili. V 75. minuti tekme je Lazarevič zadel drugič in domače popeljal v vodstvo s 5:0. Neodgovorno igro predvsem domače zvezne vrste je v 87. minuti kaznoval Pucer A., ki je zadel iz enajstmetrovke, do katere je prišlo po prekršku Udoviča v kazenskem prostoru. Ko so vsi čakali zadnji sodnikov žvižg, so domači izpeljali še eno lepo akcijo, po kateri seje sam pred gostujočim vratarjem znašel Marko Kovačevič. Rutinsko je preigral vratarja in postavil končni rezultat 6:1. Razveseljuje dejstvo, da je to že 10. zmaga Bistričanov zapored. Začetek pomladanskega dela prvenstva so tako domači začeli odlično, kar potrjuje tudi dobre rezultate iz pripravljalnih tekem. V pripravljalnem obdobju so namreč odigrali 4 tekme in štirikrat zmagali. Premagali so hrvaške ekipe Lovran s 3:2, Rikard Benčič s 2:0 in Zamet V soboto, 19. marca, je v športni dvorani OŠ Šenčur v Šenčurju pri Kranju potekalo Državno prvenstvo v karateju za člane in članice, in sicer v katah posamično in ekipno ter v športnih borbah. Tekmovanja seje udeležilo 105 tekmovalcev iz 35. slovenskih klubov. Bistriške barve in barve bistriškega karate kluba je branila odlična tekmovalka in trenerka Špela Muha. Špela je ponovno dokazala, da v Sloveniji v katah nima konkurence in se že v predtekmovanju brez težav in z najvišjo možno razliko 3:0 prebila do finala. Finalni boji v vseh kategorijah so potekali zvečer na enem borišču kot zaključek in vrhunec tekmovanja. Špela je tudi v finalu svoj nastop opravila suvereno in odločno in tako premagala nasprotnico Aliso Redžič iz karate kluba Tiger Velenje s 5:0. Za Špelo je to že sedmi naslov članske državne prvakinje, zato ji čestitamo za še en izjemni rezultat. SHOTOKAN KARATE KLUB MUHA ŠPELA ILIRSKA BISTRICA K, ff ! ■;ens 3VE N ^,\TC ŠPELI SEDMI NASLOV DRŽAVNE PRVAKINJE! URŠKI, DORIS IN EKIPAM ZLATO V športni dvorani v Žalcu j e 12. marca potekal 3. Internacionalni Karate Grand Prix 2005, ki seje udeležilo več kot 400 tekmovalcev, nastopali pa so v katah, katah ekipno in v športnih bojih. Turnirja so se udeležili tudi bistriški karateisti pod vodstvom trenerke Špele Muha. E:-r V kategoriji deklice v katah do 8 nasprotnice in se zopet povzpela na let sta Anita Janežič in Tamara najvišjo stopničko in domov odnesla Brozina svoj nastop končali v drugem zlato medaljo. V kategoriji kate ekipno kolu. Pri deklicah, v katah 9 let, pa je - deklice do 9 let so Urška Jenko, Urška Jenko premagala vse Anita Janežič in Tamara Brozina osvojile zlato madaljo. Pri dečkih, v katah 9 let, je Žiga Turk svoj nastop zaklučil v drugem kolu, v katah ekipno pa je skupaj z Aljažem Robbom in Lukom Tomšičem osvojili 2. mesto.Tiln Muha, je v kategoriji fantje kate do 12 let, osvojil 3. mesto. Dokazala pa so se spet dekleta v kategoriji kate - 14 let, kjer je Dotris Brne osvojila 1. mesto, Rosana Uljan 2. mesto in Saša Štefančič 3. mesto. Pri ekipnih nastopih sta se izkazali obe dekliški ekipi, saj so dekleta v postavi Rosana Uljan, Eneja Celin in Monika Tomažič v kategoriji 13 let osvojile I. mesto. Prav tako pa so se 1. mesta veselile Tamara Kovačevič, Doris Brne in Saša Štefančič, ki so nastopale v kategoriji 14 let. Tudi pri fantih, v kategoriji kate 15 let, je Tine Maljevac zasedel L mesto. Mladim karateistom za dosežke čestitamo in j im še naprej želimo veliko dobrih rezultatov. S TREMI MEDALJAMI IZ DRŽAVNEGA PRVENSTVA V MARIBORU 12. in 13. marca je Lokostrelska zveza Slovenije v Mariboru organizirala državno prvenstvo za dvorane na razdalji 18 metrov. Prvenstva se je udeležilo 139 lokostrelcev iz vse Slovenije. Prvi dan so potekale kvalifikacije v kategorijah goli lok, ukrivljeni lok, sestavljeni lok in dolgi lok. Z doseženimi normami so se kvalifikacij udeležili tudi naši Teo, Jadran in Dolores Čekada, Biserka Čeh in Matija Žlender. Dolores Čekada je prvi dan dosegla med vsemi tekmovalci kategorije ukrivljeni lok najboljši rezultat in si nastreljala prvo mesto. Odlično drugo mesto med članicami in zelo dober rezultat j e dosegla tudi Biserka Čeh. Šesta mesta pa so dosegli Jadran in Teo Čekada ter Matija Žlender. Drugi dan prvenstva so potekali izločilni dvoboji. Biserka Čeh je nadaljevala z uspešnim streljanjem do polfinala in nato v malem finalu za bronasto medaljo še enkrat zmagala in si priborila stopničke. Poglavje zase je bilo streljanje Dolores Čekada, saj je že v prvem izločilnem dvoboju nastreljala državni rekord, zmagala v četrtfinalu, polfinalu in nato v finalu z rezultatom 119 krogov od 120 možnih še enkrat popravila državni rekord in premočno zmagala. Ekipnega dela prvenstva seje drugi dan udeležilo 22 ekip.V kategoriji ukrivljeni lok absolutno je bistriška ekipa v sestavi Teo Čekada, Matija Žlender in Dolores Čekada bila s tekmeci hud boj in se uspela uvrstiti v finale, kjer je nekoliko presenetljivo, a povsem zasluženo premagala favorizirano ekipo iz Kamnika in postala še ekipni državni prvak. Našim mladim lokostrelcem dva državna rekorda Postojnski lokostrelski klub MINS je 5. marca v dvorani Srednješolskega centra v Postojni pripravil in izvedel državno prvenstvo za osnovne in srednje šole. Tudi bistriški lokostrelci (šest fantov in šest deklet), ki so februarja na področnem tekmovanju dosegli uvrstitev na državno prvenstvo, so se udeležili prvenstva. Josip Maljevac je zastopal trudi barve Srednje gozdarske šole iz Postojne in pripomogel k 3. mestu te šole med srednješolsko konkurenco. Sara Šuštar in Astrid Maljevac pa sta z ostalimi sošolci in sošolkami iz Srednje šole Postojna zasedli 1. mesto med srednjimi šolami. Tekmovanje je potekalo v več starostnih kategorijah (tri za osnovnošolce in ena za srednješolce) ter v kategorijah lokov (goli lok, ukrivljeni ter sestavljeni lok). Poseben uspeh in zaslužene čestitke sta si prislužila naša Nina Vičič in Sara Šuštar, saj sta na tem tekmovanju nastreljali državni rekord za dvorane v svojih kategorijah. Sicer pa sije poleg omenjenih dveh lokostrelk prvo mesto nastreljal še Marko Vidmar. Z drugim mestom je lahko zadovoljen Luka Gerečnik ter s tretjim mestom Astrid Maljevac in Tina Valenčič. Ana Penko in Tjaša Čekada sta bili četrti, Teo čekada šesti, Josip Maljevac sedmi, osma pa sta bila Nejc Debevec in Martin Čeh. V vodstvu kluba so z zadnjimi rezultati mladih lokostrelcev in lokostrelk zelo zadovoljni. Ob dobrem delu trenerjev Vojka Rudeža, Lada Čeligoja in Jadrana Čekade je izredno dobrodošla tudi pomembna vloga staršev, ki svoje otroke vzpodbujajo pri treningih in na tekmah. Vojko Štembergar MLADI »POSKI« NA TEČAJU Zima je praktično mimo in Kinološko društvo Ilirska Bistrica ponovno pričenja z vzgojo in šolanjem mladih psov. In njihovih lastnikov seveda. Vsako nedeljo dopoldan se za nogometnim igriščem v Trnovem dobivajo in s praktičnim delom ter pod vodstvom vodje šolanja pripravljajo svoje mlade pse na življenje v družini in bivalnem okolju. Osnovni cilji takšne t.i. »male šole« so socializacija psa, to pa pomeni predvsem vzgajanje psa za lastnikom željeno in psu razumljivo obnašanje, razumevanje pasjega značaja, komuniciranje s psom, učenje osnovnih vaj poslušnosti in drugo. Trenutno obiskuje »malo šolo« deset psičkov in psičk. Med njimi naštejmo nekaj zanimivih pasem: mops, koker španjel, chow-chow /čov-čov/, chihuahua / čivava/,zlati prinašalec,nemški ovčar, kuvash. Šolanje je kar naporno, zlasti za mlade pse, ki še nimajo dovolj moči za dalj časa trajajoče učenje.A po uspelo obvladani vaji sledi običajno krajši odmor, ki ga psički izkoristijo za igranje, lovljenje, skakanje po vadišču, lastniki pa za medsebojni klepet in izmenjavo izkušenj. Vojko Stembergar OBVESTILO! Obveščamo vse lastnike psov, da bo v mesecu aprilu obvezno letno cepljenje psov proti steklini. O razporedu cepljenj boste pravočasno obveščeni na plakatnih mestih v posameznih krajih. Veterinarska ambulanta Ilirska Bistrica d. o. o. i , Tvulkanizerska DELAVNICA i ;:' Vulkanizerska delavnica na podjetju TIB Transport, Šercerjeva 17, Ilirska Bistrica za vse vrste vozil za osebni in tovorni program: vsak dan 7. -17. ure v soboto 7.-15. ure Informacije dobite na tel.: 05 / 70 40 116 KDOR VARČUJE, NA TIBu GUME ZAMENJUJE! * Bistriške gasilske novice_______ LETNI OBČNI ZBOR PGD ILIRSKA BISTRICA V soboto so se na rednem letnem občnem zboru društva zbrali člani PGD II. Bistrica ter ocenili opravljeno delo društva v letu 2004. Prisotne je najprej pozdravil predsednik Janko Slavec ter predlagal delovno predsedstvo, kije vodilo občni zbor. »Poročilo Upravnega odbora za leto 2004 začenjam s pomembnim datumom, 18. avgustom 2004, ki je zgodovinski dan za Prostovoljno gasilsko društvo II. Bistrica, saj smo se na ta dan preselili v nove prostore tukajšnjega gasilskega doma,« so bile uvodne besede predsednika društva. Naštel j e vsa dela, ki sojih lani naredili prostovoljni gasilci v gasilskem domu, za ta dela pa so porabili 812 prostovoljnih ur. Seveda pa so bili gasilci dejavni tudi na drugih področjih. Poskrbeli so za udeležbo na tekmovanjih, na katerih so bili zelo uspešni. Članice in veterani so se udeležili državnega tekmovanja v Kočevju, članice so se kot že vrsto let poprej udeležile tradicionalnega srečanja članic v Lazah, skupaj s članskimi ekipami so bile prisotne na dveh gasilskih relijih. Člani so zagotavljali požarno stražo na dirki Ferrari, na ognjemetu za novo leto, na koncertih v Domu na Vidmu, pri vzdrževalnih delih v tovarni Lesonit, sponzorsko pa na Sedmem dnevu slovenskega rokometa. Dejavni smo bili na izobraževalnem področju. Tako smo se udeležili več posvetov, bili na raznih gasilskih predstavitvah, več naših članov seje udeležilo specialnosti za tehnično reševanje, nevarne snovi, izolirne dihalne aparate, tečaja za poveljnika društva v Izobraževalnem centru na Igu, v organizaciji GZ II. Bistrica pa so trije gasilci opravili tečaj za naziv gasilca, devet gasilcev pa je uspešno končalo tečaj za vodjo skupine. Na preventivnem področju smo sodelovali z obema osnovnima šolama in vrtcem, imeli smo več preventivnih akcij ob mesecu varstva pred požarom, poskrbeli pa smo tudi za družabno življenje. Organizirali smo 6. spominski operativni kondicijski pohod na Kozlek, ki so se ga udeležili tudi gasilci iz Opatije, Škalnice in Klane, udeležili smo se praznovanja našega zavetnika Sv. Florjana v Dobropoljah, kjer smo se skupaj z vaščani Dobropolj, Rečice in Zarečja ter z drugimi častilci svetnika v procesiji skozi vas odpravili k sv. maši, spregovorili o tradiciji praznika, za popestritev pa smo obiskovalcem prikazali ukrepanje pri razlitju nevarnih snovi. Praznovanje sv. Florjana smo zaključili v Opatiji, kjer smo se kot gostje DVD Opatija udeležili svečanega uniformiranega plesa. Bili smo gosti pobratenega gasilskega društva iz Opatije. Na družabnem srečanju v Ičičih smo se z našimi gasilskimi kolegi družili in pomirili v raznih družabnih igrah. Veterani so se udeležili srečanja vseh veteranov GZ II. Bistrica, ki ga je tokrat organiziralo PGD Vrbovo. Nekaj članov si je ogledalo obrtni sejem v Celju. Za novo leto smo pripravili za člane društva družabno srečanje, obiskali pa smo tudi DVD Opatijo in jim voščili ob prihajajočem novem letu. Udeležili smo se vseh občnih zborov v društvih GZ II. Bistrica, občnih zborov v Materiji, Škalnici, Klani, Viškovo - Halubljan in Opatiji. Sodelovali smo na 110 letnici v Sežani, 100 letnici Knežaka, 25 letnici Škalnice. Predsednik je omenil tudi večje investicije v osebno zaščitno opremo gasilcev, ki so osnovni pogoj za interveniranje ob nesrečah. Nabavili so sedem kompletov zaščitnih intervencijskih oblek, čelad in rokavic, ter še nekaj ostale zaščitne opreme. Dve delovni skupini - strokovna in finančna - sta začeli s postopkom nabave večjega tehnično reševalnega vozila z dvigalom. Kot vsako leto je tudi v lanskem letu društvo podpisalo dve pogodbi. Eno z lokalno skupnostjo o zagotavljanju požarne varnosti, drugo pa z Upravo za zaščito in reševanje RS za pomoč pri nesrečah v cestnem prometu in pri razlitju nevarnih snovi. Da je društvo dobro delovalo in opravljalo svoje poslanstvo, dokazuje tudi poročilo komisije GZ II. Bistrica, ki na podlagi pravilnika o merilih za financiranje PGD ocenjuje med drugim tudi dejavnost društev, na podlagi rezultatov pa se deli variabilni del občinskih proračunskih sredstev. Naše društvo vsako leto dosega najboljše rezultate. Poročilo je dopolnil poveljnik PGD II. Bistrica Cvetko Rojc, kije povedal, daje imelo naše dmštvo v lanskem letu 100 intervencij. Gasilci so opravili 1038 ur gašenja in reševanja. Po ceniku GZS bi te intervencije stale 5.200.000,00 sit. Imeli smo 20 požarov v naravnem okolju, 28 požarov na objektih, 3 kontejnerske požare, 16 posredovanj v prometnih nesrečah, 5 onesnaženj, 9 odpiranj stanovanj ali avtov, posredovali na 3 poplavah v stanovanju, na treh intervencijah, kjer so bile poškodbe zaradi viharja terna 13 ostalih intervencijah. Poudaril je, da nastajajo problemi v nočno -jutranjem času zaradi osipa prostovoljnih gasilcev, ki ne morejo zapustiti delovnih mest, večina pa se jih vozi na delo izven občine. Društvo ima pomanjkanje opreme za reševanje iz višin - avto lestve, pomanjkanje zaščitne opreme gasilcev in že stara vozila (9-36 let). Svoja poročila so dali tudi naši najmlajši člani, ki so podali izčrpno poročilo o svojih letnih aktivnostih; v krožku Mladi gasilec, na tekmovanjih, pomagali pa so pri raznih delih v novem gasilskem domu. Prebrano je bilo finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora. V razpravo na poročila sta se z vzpodbudnimi besedami vključila predsednik Gasilske zveze Anton Delost in načelnik občinskega štaba CZ Roman Brozina. Podan je bil tudi program dela za letošnje leto. Prioritetne naloge so priprave na naslednje leto, ko bo društvo praznovalo 120 letnico in dokončanje gasilskega doma, kar pa bo težko realiziran cilj, saj društvo nima več finančnih sredstev, ki so pogoj za dokončanje gasilskega doma, ki ga gradimo že 11 let. Predsednik GZ II. Bistrica je podelil 9 značk za dolgoletno delo, občinska gasilska odlikovanja je prejelo 5 gasilcev, 9 gasilcev pa je prejelo državna odlikovanja. Podeljena so bila tudi napredovanja v činih, pionirji pa so dobili tudi zaslužene preventivne značke. Društvo je letos podelilo pet društvenih priznanj svojim članom. V društvo smo sprejeli tri nove člane, iz društva pa se je zaradi neporavnanih obveznosti in neaktivnosti izključilo 7 članov. Občnega zbora so se udeležili predstavniki Dobrovoljnega vatrogasnega društva iz Opatije, Škalnice, Klane, Viškovo - Halubljana, PGD Materija in predstavniki društev GZ II. Bistrica. Janko Slavec PGD II. Bistrica NAGRADNA KRIŽANKA 1 2 11 14 3 4 5 6 7 12 13 15 8 9 10 16 20 P, 18 W 24 30 L 2! 28 31 rrjj 32 34 35 36 41 fr 37 38 W M 39 43 W 40 ■'•44 45 49 51 LJ 46 L 47 48 50 52 J Vodoravno: 1. telovadni element na konju z ročaji, 6. oljkin plod, 11. Dumasov mušketir, 13. ptičje oglašanje, 14. ameriški kitarist španskega rodu (Pepe), 15. rusko žensko ime, 16. japonski politik in državnik (Hirobumi, 1841-1909), 17. deček ali deklica v prvih letih življenja, 19. ladjedelniška naprava, 20. ime pevca Robiča, 22. grški bog vetrov, 23. okrasna rastlina iz tropske Amerike, 24. vrsta polža, 26. puljska znamenitost, 28. najmočnejša karta, 29. gora v Švici, 30. vstopnica, 33. prinos imetja v zakon, 36. glavno mesto Jemna, 37. rimski bog smrti, 39. reka v Italiji, levi pritok Tibere, 41. namizno pregrinjalo, 42. livada, 44. skala v morju, 45. slast, tek, 47. Španija (orig.), 49. ost, 50. slovenska pesnica (Meta, 1904-1995), 51. hrib nad Beogradom, 52. grška boginja usode. Navpično: 1. bojni plin, 2. eksplozivna snov, trinitrotoluol, 3. sbrta vrtnic z rdečimi cvetovi, 4. naziv, 5. kolesarska dirka po Italiji, 6. mogočna gora, 7. poljski pisatelj (Stanislaw), 8. mesto v Nigeriji, 9. mesto Romea in Julije, 10. napad, 12. priimek nekaterih bogov v stari Grčiji, 13. obredni ovratni trak v liturgiji, 18. grška črka, 21. travnat svet na koncu njive, 23. organska skupina s karboksilno skupino v molekuli, 25. nemški klasični fdolog in filozofski pisatelj ( Georg Anton Friedrich). 27. kraja, 30. nekdanji svetovni šahovski prvak (Anatolij), 31. tipalka, 32. glavna žila odvodnica, 33. igralec, 34. prebivalci Reke, 35. športni vaditelj, 36. prikazen, 38. egipčanski bog sonca, 40. dolgorepa papiga, 42. premetenka, 43. indijska zvezna država, 46. vrsta tkanine za zavese, 48. španski pisatelj (Baroja). Dimitrij Grlj REŠITEV FEBROARSKE KRIŽANKE REŠITEV : 1. STROŠEK, 8. NEKTAR, 14. KRAČINA, 15. GIROTTO, 16. A1DA, 17. FRANCIS, 19. L(JUBO) B(AVCON), 20. STO, 21. LAOKOON, 22. MAI, 23. KO, 24. KANT, 25. M(ILAN) L(JUBIČ), 26. RAND, 27. ANALITIK, 30. AVESTA, 32. KAN, 33. NEK, 35. ANK, 36. SPANEC, 39. ARESTANT, 43. TINA, 44. Al, 46. ORKA, 47. A(LBERT) E(INSTEIN), 48. EST, 49. ANTONIO, 51. EGK, 52. NA, 53. ALDEHID, 54. IROS, 55. ALOVERA, 57. KASKADA, 59. ROSANA, 60. ANTARES. OPRAVIČILO: Uredništvo Snežnika se vam opravičujeza napako pri postavitvi črnih polj v prejšnji križanki. Ker pa je bila križanka rešljiva in ste tnapako vsi sami popravili, smo nagrado kot običajno izžrebali. I I I I I I I I I I L REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE nam pošljite do 20. aprila 2005 na naš naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado: VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU GOSTIŠČE - PRENOČIŠČE Tel.: 05/714 15 17 1 JI NAGRADO, VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GR1LL DANILU, za rešitev februarske križanke prejme: DUBRAVKA CERK, GREGORČIČEVA 23b, ILIRSKA BISTRICA ČESTITAMO SREČNI NAGRAJENKI IN JI ŽELIMO “DOBER TEK”! s Ji Kozmetični salon Gcminus Ročne masaže (mediteranska, orientalna, indijska..) Nega obraza in telesa Makeup (vsakdanji in priložnostni) Pedikura Kontakt: 00385/51/732028 00385/91/5687775 TRGOVINA IN VULKANIZERSTVO Bazoviška 38, 6250 Ilirska Bistrica tel.: ++386(0)5/71-41-920, e-mail: avtoshop.ujcic@siol.net *m.w ^ t: i VrjetVto J\ipe*-Jr»e /ene poihodV ' lc\fo Je torno Vrnil; v preteklo S\, N«v Z^-ceTe. K . Me-koč je kila. Jrrvn • R» .** H»yovs,- uv.--.au, ianii Center za poslovno usposabljanje Ljubljana v sodelovanju z GZS OBMOČNO ZBORNICO Postojna v Študijskem letu 2005/2006 organizira v Postojni izobraževanje na VIŠJI STROKOVNI ŠOLI smer KOMERCIALIST Vse informacije dobite na CPU Ljubljana ga. Breda Verbič, tel. 01/58 97 662 ali na Območni gospodarski zbornici Postojna ga. Ivanka Penko tel. 05/720 01 10 oz. na spletni strani www.cpu.si. Za zloženko z vsemi informacijami pokličite na zgoraj navedene telefonske številke. Obrazec »evidenčne prijave« dobite na Območni zbornici v Postojni. Vabljeni k vpisu! Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 A Ti f OU f 'i A: '± f.J ; c cj ______c jCjC )Q D G )C d G dDfTN 775 G ! 75 GA X db OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-10-242 Q(T X d G X A) (A \ 77*r\ 75 us; tu ga g\ 75 ga 72 CA9 I CA9__Cj A__CG A_A A___C. A_CA9 ■g.,, GOSTILNA s prenočišči fe PCTCK ^ X Ema Deželak s p Dolenje 64, 6254 Jelšane tel.: +386 (0)5/71-42-648 OBVESTILO Spoštovane občanke in občani! Prebivalci Trnova si že dalj časa prizadevamo za ustanovitev svoje lastne krajevne skupnosti TRNOVO-Ilirska Bistrica. Iniciativni odbor vsem polnoletnim občankam in občanom sporoča, da lahko pobudo za podpise podpore občanov podprete na enem od sledečih mest, kjer se podpisi zbirajo: Pri Matetu, Romi bar, Johny bar, Picerija Maestro, Pr’ Špjehi, Bar Franko, Pri Kakežu. »Če si sami ne bomo pomagali, nam nobjen ne bo!« Za 10 Rok Jenko POLICIJSKA KRONIKA ZA OBDOBJE OD 16. 02. 2005 DO 15. 03. 2005 Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 22 kaznivih dejanj, od tega 6 vlomov (večinoma v poslovne prostore in lokale), 3 tatvine, 5 poškodovanj tuje stvari, 3 kazniva dejanja prepovedanega prehajanja državne meje, 1 kaznivo dejanje povzročitve lahke telesne poškodbe, eno kaznivo dejanje ponarejanja denarja in 3 kazniva dejanja ogrožanja varnosti. Policisti PP Ilirska Bistrica so v sodelovanju z delavci Sektorja kriminalistične policije PU Postojna odkrili tudi skupino mladostnikov, ki so v zadnjih petih mesecih izvršili večje število vlomov na območju PP Ilirska Bistrica, s temi dejanji pa povzročili veliko premoženjsko škodo. Z namenom odkritja storilcev, zavarovanja predmetov in sledov kaznivih dejanj so policisti na podlagi odredb preiskovalnega sodnika OS Koper opravili več hišnih preiskav in zasegov večje količine ukradenih predmetov ter več zaslišanj osumljencev v predkazenskem postopku. Med bolj odmevnimi je bil tudi vlom v podjetje v Ilirski Bistrici, iz katerega so storilci poleg ostalih predmetov odnesli tudi dve puški in samostrel. Orožja jim na srečo kljub poskusu ni uspelo prodati, saj soje bil storilec še pravočasno prijet. Zoper vse osumljence, stare med 18 in 24 leti, bodo podane kazenske ovadbe zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj velike tatvine in prikrivanja. Poleg vseh navedenih ukrepov je PP Ilirska Bistrica izvedla tudi določene aktivnosti usmerjene predvsem v sodelovanje z lokalno skupnostjo. V ta namen je bila tudi obravnavana in predstavljena problematika vlomov na seji posvetovalnega telesa občine Ilirska Bistrica. Policisti so pri opravljanju nalog ugotovili tudi identiteto osebe, za katero je bila razpisana tiralica, ter jo privedli v zapore Koper, kjer bo odslužil naloženo kazen. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 30 ilegalnih prebežnikov. Večina jih je bila obravnavanih v hitrem postopku pri prekrškovnem organu. Po končanih postopkih so bili tujci izročenih hrvaškim mejnim organom. V dveh primerih pa so policisti prijeli tudi dve osebi, ki sta nudili pomoč pri ilegalnem prehodu državne meje, zoper obe pa je bil podan obdolžilni predlog okrajnemu sodišču. V navedenem obdobju je bilo obravnavanih 6 kršitev javnega reda in miru, vsi kršitelji pa se bodo srečali s sodnikom. Zaradi močne vinjenosti in agresivnosti sta bili dve osebi pridržani do streznitve. Kljub razglašeni veliki požarni ogroženosti so policisti obravnavali skupno 7 travniških požarov, na srečo brez materialne škode. V omenjenem obdobju so policisti obravnavali tudi 3 prometne nesreče z lahkimi telesnimi poškodbami in 9 prometnih nesreč z materialno škodo. Zoper vse kršitelje bo podan obdolžilni predlog in se bodo srečali s sodnikom. Policisti so dodatno obravnavali še 4 poškodovanja motornih vozil na parkirišču in 5 povoženj divjadi. POSEBNA OPOZORILA: Glede na vedno boljše vremenske razmere vse ljubitelje jeklenih konjičkov opozarjamo na dosledno uporabo zaščitne opreme, saj bodo le tako lahko preprečili najhujše posledice v primeru prometne nesreče. Kljub temu, da so policisti PP raziskali večje število vlomov, predvsem v gostinske in druge poslovne objekte, ter da so zasegli večje število predmetov, ki izvirajo iz teh kaznivih dejanj, vse občane opozarjamo na povečano stopnjo samozaščitnega obnašanja. Istočasno naprošamo vse občane, ki bi opazili gibanje sumljivih oseb, predvsem v nočnem času in v bližini gostinski lokalov ter poslovnih objektov, naj to sporočijo policijski postaji na tel. št. 714 10 79, na OKC PU Postojna na tel št. 113 ali pa na anonimno telefonsko številko policije 080 1200. Božidar ŠTEMBERGER KOMANDIR POSTAJE POLICIJSKI INŠPEKTOR II ZAHVALA Ob izgubi moža in očeta Mirka Derenčina se zahvaljujemo vsem prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečene besede tolažbe, darovano cvetje ali sveče. Iskrena hvala vsem vam, ki ste nam stali ob strani v bolezni in ob zadnjem slovesu. Zavedamo se, da človek pravzaprav vsega tega ne more poplačati s hvaležnostjo; lahko le povrne na enak način nekoč v življenju. Zena in hčerki. Mali oglasi PRODAM Na Jurčičevi 19 v Ilirski Bistrici adaptiramo 4 stanovanja, tri v velikosti 50 m2 in eno 70 m2. Interesenti pokličite na 041/740 583; možnost dogovora o razporeditvi prostorov. Prodam ovčji gnoj. Tel.: 041/928 823 Prodam zazidljivo parcelo velikosti 2600 m2 za gostilno Gril Danilo (v celoti ali po polovicah). Informacije po telefonu 031/672 050 Naprodaj je elitna stavbna parcela v Podgradu (PŠT 233/1), imenovana Bobišče. Za dodatne infermacije pokličite na tel. št. 05/71 00 860 (ob delavnikih med 9. in 13. uro) V Ilirski Bistrici (Rozmanova 24a; pritličje) prodamo ali oddamo dvosobno stanovanje veliko 50 m2 s kletjo in shrambo, KTV, tel. priključek. Cena: 9.500.000 SIT, vseljivo takoj. Tel.: 01/ 75 05 448 ali 041/631 645 Prodam nov DVD predvajalnik, Philips 625. Cena je 15.000 SIT. Tel.: 041/333 417 Prodam kamp prikolico na Sviščakih. Tel.: 031/769 004 Prodam diatonično harmoniko Zupan Alpe III D, CFB duri, kot nova. Tel.: 041/961 470 Prodam naravno sejan rečni pesek, granulacije 0-4 mm, primeren za izdelavo strojnih tlakov, 3 m3. Tel.: 031-390-677 Prodam kuhinjo Lipa - slonokoščene barve in belo otroško spalnico. Tel.: 051/257 199 Prodam veliki nemško slovenski slovar (Debenjak). Tel.: 05/71 44 174 (po 17. uri) V bližini Zarečja prodam 17.200 m2 gozda za drva. Tel.: 040/727 460 Novi vikend na Sviščakih, trdo zidan, prodam.Tel.: 05/714 26 36, vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14-18 ure. Prodam snovvboard - freecorve z vezmi, 159 cm. Tel.: 031/381 896 Prodam 3-tonsko vitlo za drva. Tel.: 05/753 03 87 Stane Lavrenčič, Nadanje selo 10, Pivka Prodam pomivalni vgradni stroj Candy. Tel.: 05/71 45 704 V II. Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti; 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za večdružinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53 Prodam novo UKV radijsko anteno. Tel.: 040/640 429 KUPIM Kupim stanovanje v Ilirski Bistrici ali okolici. Tel.: 051/419 11 Kupim dvosobno stanovanje v Ilirski Bistrici. Tel.: 040/799 891 Kupimo hišo v okolici II. Bistrice. Tel.: 040 22 99 99 Kupim starejšo hišo v okolici Ilirske Bistrice, lahko tudi manjšo kmetijo. Pogoj je velikost parcele nad 1.500 m2. Tel.: 040/838 520 Kupim vikend na Sviščakih ali okolici. Tel.: 041/741 298 Kupim dvosobno stanovanje, po možnosti z otroško sobo, v Ilirski Bistrici. Tel.: 040/ 609 813 Se želite znebiti še voznega starega Vuga, Lade ali katrce (R4)? Pokličite za dogovor! Tel.: 040/650 650 Kupim rabljeni strešni okni - 2 kosa. Tel.: 041/616 411 Kupim sadilec za krompir. Tel.: 05/ 678 52 09 - po 20.00 uri Stare razglednice krajev (vasi, mest) in stare knjige kupim. Tel.: 05/788 00 33 Odkupujemo plinske jeklenke za gospodinjstvo 5 in 10 kg. Tel : 040 848 940 Intel PODJETJE ZA MODERNO lUimTH * Integrator TEHNOLOGIJO d.o.o. Svetovanje Servis računalniške opreme Vzdrževanje in postavitev računalniških mrež Prodaja računalniške opreme Registracija domen Postavitev in gostovanje spletnih strani Vse na enem mestu Od ponedeljka do petka od 8 do 161 Oglejte si tudi akcijsko ponudbo na internetnem naslovu www.madd.si Za vse informacije smo dosegljivi po telefonu, e-mail naslovu ali na sedežu podjetja. — — = - Madd d.o.o. = = = "= SONY Vojkov drevored 28 Tfip\ MiCPCSOtt Ilirska Bistrica AuthoNttd \ Prestlgio \ PartnerN/""^ tel.: 05 710 14 98 fax: 05 710 14 99 _ e-mail: info@madd.si ^ symantec. http://www.madd.si " KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA II. Bistrica, 23. marec 2005 Prešernova 7, Ilirska Bistrica ODDAM Oddamo lokal ob glavni cesti (Bazoviška), primeren za vsako obrt. Tel.: 031/837 981 V najem oddamo pisarno površine 15 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35. Informacije TELES d.o.o. Tel.: 05/711 01 00; GSM:041/616 411 NAJAMEM V Ilirski Bistrici vzamem v najem opremljeno garsonjero ali manjše enosobno stanovanje. Tel.: 031/232 665 Za daljše obdobje najamem stanovanje ali staro hišo na relaciji Ilirska Bistrica -hrvaška meja. Tel.: 031/548 261 V najem vzamem stanovanje ali garsoniero v Ilirski Bistrici. Tel.: 051/412 969 Najamem 2-sobno stanovanje v II.Bistrici. Tel:031 682 135 ali 031 667 523 V najem vzamem eno ali dvosobno stanovanje v II. Bistrici. Tel.: 031/344 411 ŽIVALI Male pasemske živali, svilene kokoši, aurokane, nosijo jajca z zeleno lupino, race, muflone, štajerske kokoši prodamo! Tel.: 041 564749 Hišni ljubljenčki - prodam činčile kot hišne ljubljenčke po ugodni ceni. Možna tudi dostava na dom. Tel.:05/788 51 72 ali 041/477 109 STORITVE Pomlad je tu - vi pa nimate časa za generalno čiščenje stanovanja. Nudim vam pomoč - lahko z lastnimi pripomočki. Tel.: 05/788 51 21 Kvalitetno inštruiram matematiko, fiziko in kemijo. Tel.: 031/542 586 Nudim klasično in športno masažo celega telesa pri vas na domu. Zainteresirani pokličite na tel. št.: 031/ 624 456 Kvalitetno inštruiram matematiko, fiziko in kemijo. Tel.: 72 10 888 Poučevanje v popoldanskih urah -matematika, fizika, računalništvo. Tel.: 71 41 781 Inštruiram in poučujem italijanščino, popravljam diplomske naloge v slovenščini. Tel.: 040/378 888 Patricija Nudim uspešno učno pomoč otrokom od prvega do petega razreda. Tel.: 040/805 266 Lektoriram slovnične, tiskarske napake vseh slovenskih besedil, prevajam tudi hrvaška in srbska besedila. Tel.: 040/640 429 Inštrukcije iz angleškega in italijanskega jezika za osnovne in srednje šole. Tel.: 05/714 43 84 DELO Iščemo varstvo za enoletnega otroka. Tel.: 71 46 114 43-letna gospa, trgovka, čisti, dela v kuhinji, tudi druga podobna dela, v dopoldanskem času; opravljen higienski minimum in varnost pri delu. Tel.: 031/ 548 261 Male oglase zbiramo do 20-tega v mesecu! PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE ^ « uu> * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus clc vie|mann • ' *.'•£ • i k i NIZKE GRADNJE 041/682-549 041/652-769 Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5e, ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/71-45-855, 041/422-007 Vse za vaš avto... motoma ^ Shell ial izpušni sistemi in katalizatorji amortizerji, 2 leti garancije ...ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 TELES X-......--7 T7 IlirskaS. , / S---- Bistrica / / d o °- Sm[BB[LS(N] Z7/^7l7!ZZM®z7 * KABELSKI INTERNET BREZ “ZAGONSKIH”STROŠKOV MODEM IN INŠTALACIJA BREZPLAČNO * KABELSKA TELEVIZIJA 50 TV PROGRAMOV, 20 RADIJSKIH PROGRAMOV, LOKALNA TV GALEJA MOŽNOST PLAČILA PRI 'm ommoj Informacije na: 71 10 102 * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net koliSter o v t o Dolenje 2a, 05 / 788 60 10 PE Ilirska Bistrica, 05/710 14 30 NOVA PONUDBA MERJENJE IZPUŠNIH PLINOV delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. Prodaja vozil OPEL 05 / 788 60 09 Akcija staro za novo do 530.000 SIT popusta AGILA, CORSA, ASTRA, MERIVA, ZAPIRA, VECTRA, SIGNUM, VIVARO, COMBO NOVA OPEL ASTRA POOBLAŠČENI OPEL-0- SERVIS ORIGINALNI REZERVNI DELI Dve leti garancije ORIGINALNA DODATNA OPREMA NAGRADNA IGRA ILIRIKE TURIZEM Last minute center llirike turizem in Snežnik vam podarjata letovanje v času prvomajskih počitnic Nagrada vključuje: letovanje za eno osebo v času promajskih počitnic v enem izmed hotelov 3***, vključen je tudi polpezion. Odgovor in svoje podatke pošljite na dopisnici na naslov: Snežnik, Za počitnice llirike turizma, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica. Žrebanje bo 18. aprila 2005. Ime nagrajenca bo objavljeno v aprilski številki Snežnika. Nagrajenec bo obvestilo o nagradi prejel po pošti. a.) Istri Ime in priimek:. RABAC se nahaja v: b.) na Malem Lošinju c.) na Krku Ulica, hišna številka: _ Poštna številka, kraj: @ Podpis:_______________ Davčna št: Nagrada ni izplačljiva v gotovini. Nagrada ni prenosljiva. Ilirika Turizem d.o.o. Cankarjeva ulica 2 tel.: 057100110 Last Minute Center® www.lastminutecenter.si Last minute center llirike turizem je za vas pripravil široko ponudbo prvomajskih počitnic. Lahko jih preživite z nami na Hrvaškem. Bogat Ilirikin klub vam ponuja nepozabne prvomajske praznike v Club hotelu Zagreb/Pical v Poreču ali pa Club hotel Park in pa hotel Montauro v Rovinju. Cena tridnevnega polpenziona z bogatim animacijskim programom, ki zajema pijačo dobrodošlice, kopanje v bazenu, zabavni večerni program, športne dejavnosti in še in še, je od 15.900,00 sit. Potem j e tukaj še Rabac hotel Hedera Narcis in pa Ville Rubin v Rovinju. Z animacijskim programom boste za tri dnevni porogram odšteli od 17.900,00 sit oz. od 5.900 tolarjev. Z Last minute centrom llirike turizem pa se lahko odpravite v tujino. Pripravili smo vam nepozabni prvomajski klub na eni od naj lepših mediteranskih obal, na zeleni Costa Bravi v Španiji. Tudi tukaj smo poskrbeli za aktivno bivanje in zabavo. Vse to in še več dobite za samo 53.900,00 sit. Lahko pa z našim klubom letujete na najbolj zelenem grškem otoku - Krfu. Za vas smo pripravili kombinacijo ladja - letalo / letalo - ladja. Šestdnevni program vsebuje nastanitev v Club hotelu z bogatim animacijskim programom, cena pa je 43.900.00 sit. Lahko pa se tja in nazaj popeljete z luksuzno ladjo in za 8 dni odštejete le 37.900,00 sit. Letošnja novost pa je Črna Gora, kjer lahko preživite v Club hotelu Sirena Marta pet nepozabnih dni za 39.900 tolarjev. Če pa ste željni kopanja v morski vodi, pa preživite z nami počitnice v Egiptu. Last minute center llirike turizma za vas pripravila potovanje, na katerem si lahko ogledate piramide v Gizi, templje in skrivnostno reko Nil. Cena prvomajskega izleta v Egipt je 174.900 tolarjev. Nepozabnih osem dni pa lahko preživite v prečudoviti Jordaniji, že od 159.900.00 sit dalje. Las minute center Ilirika turizem vas vabi tudi v Dubaj in za šestdnevni program odštejete od 159.900 tolarjev. Za romantične duše smo pripravili izlet v Pariz, kjer boste za 5 dni odšteli le 41.900.00 SIT. Ogledali si bomo »sončni dvorec« v Versaillesu, Eiflov stolp, sprehodili se bomo po Elizejskih poljanah ali pa popeljali po reki Seni. V Pragi se bomo sprehodili po Starem mestu, ogledali si bomo Vaclavski in Staromestni trg, Hradčane, Karlov most in ostale znamenitosti, zvečer pa vas vabimo v pivnico. Za štiri dnevni izlet boste odšteli le 29.900 tolarjev. Ljubitelji cvetja pa boste lahko z Last minute centrom llirike turizem obiskali Nizozemsko in v Amsterdamu preživeli 6 dni za samo 35.900,00 sit. Lahko pa z nami obiščete večno mesto Rim in si v štirih dneh ogledate Vatikanske muzeje, Kapitol, cerkev Sv.Pavla in se sprehodite po znamenitih španskih stopnicah le za 39.900 tolarjev. Za jugo nostalgike pa je Last minute center llirike turizem pripravil štiridnevni izlet v Beograd za 21.900. Tisti, ki radi raziskujete pa je tu Turčija, za 7 dni boste odšteli že od 49.900,00 sit. Ogledali si boste eno izmed naravnih čudes Pamukkale - apnenčasti bazeni, Antični mesti Perge in Aspendos, izdelavo preprog in še veliko drugega. Vse tiste, ki si za praznike ne morete privoščiti daljše odsotnosti z dela, pa vabimo, da se nam pridružite na eno oziroma dvodnevnem izletu. Za enodnevni izlet v Gardaland boste odšteli 10.490,00 sit, Benetke za 7.900.00 sit, Bavarske gradove pa si lahko ogledate v dveh dneh za 23.900 tolarjev. To pa je le del naše prvomajske ponudbe. Oglasite se v Last minute centru llirike turizem v Ilirski Bistrici ali pa nas pokličite na telefonsko številko 710 0110 in poiskali vam bomo najugodnejše počitnice. Nudimo vam tudi plačilo na 12 obrokov. Ilirika Turizem d.o.o. Cankarjeva ulica 2 tel.: 05 710 0110 Last Minute Center® www.lastminutecenter.si BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA D.D. * posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo Naše poslovalnice: KOPER AJDOVŠČINA 05/672-72-32 05/366-14-94 SEŽANA NOVA GORICA 05/734-14-10 05/333-42-43 POSTOJNA 05/726-10-50 ILIRSKA BISTRICA 05/714-19-35 LJUBLJANA 01/425-80-74 MESEČNI PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA (24. 2. - 24. 3. 2005) Cene delnic na Ljubljanski borzi drsijo V obdobju od 24. februarja do 24. marca 2005 so se cene delnic na Ljubljanski borzi v povprečju zniževale. Indeks SBI20 je v obdobju zdrsnil za 297 točk oz. 5,87 odstotka. Indeks je tako zopet zdrsnil pod raven 5.000 indeksnih točk. Znižal seje namreč s 5.063 točk na 4.766 točk. Tudi indeks investicijskih skladov PIX je v istem obdobju zdrsnil za 7 odstotkov, s 4.654 točk na 4.327 točk, torej za 327 točk. Tudi na prostem trgu so se cene delnic zniževale. Indeks IPT seje znižal za 4,7 odstotka na vrednost 4.076 indeksnih točk. Po dolgem času so na Ljubljanski borzi v ospredje stopile obveznice. V preteklem mesecu je bilo kar za 4,2 milijard tolarjev prometa z obveznicami RS58. Po prometu soji sledile delnice Pivovarne Laško, katerimi j e bilo za 2,7 milijard tolarjev prometa. Z delnico Krke je bilo tokrat 2,36 milijard tolarjev prometa, naslednji dve mesti pa sta zopet zasedli obveznici. Z obveznicami Slovenske odškodninske družbe j e bilo za 2,3 milijarde tolarjev prometa, z obveznicami RS59 pa za 2 milijardi tolarjev prometa. Milijardo tolarjev so po prometu presegle še delnice Mercatorja, Petrola in Triglav stebra 1. Vlagatelji se v preteklem mesecu ne morejo pohvaliti z donosi, saj je velika večina delnic končala mesec na nižjih ravneh. Med tistimi, ki se jim je najmanj znižalo premoženje so delničarji Salusa, katerega cena delnice je zdrsnila za 0,44 odstotka. Delničarji Merkurja so utrpeli 1,35 odstoten zdrs. Na drugi strani seje znotraj borzne kotacije najbolj znižala cena delnice Emone obale, ki je zdrsnila za 11,64 odstotka, Etola za 11,11 odstotka, več kot deset odstotkov vrednosti pa so izgubile tudi delnice Pivovarne Union ter Intereurope. Kranjska Sava j e od Nove Ljubljanske banke po ceni 8.000 tolarjev za delnico odkupila 2,7 odstotni delež Pivovarne Laško, in tako postala 4,7 odstotni lastnik Laškega. Pogodbena cena je bila za deset odstotkov višja od trenutne tržne cene na borzi. Celoten posel je bil vreden več kot dve milijardi tolarjev in predstavljal tudi glavnino prometa s to delnico v preteklem mesecu. Cena delnice je v preteklem mesecu zdrsnila s 4.700 tolarjev na 7.320 tolarjev za delnico oz. za 4,95 odstotkov. Delnica Save je končala mesec pri 43.840 tolarjih za delnico, kar predstavlja 5,51 odstotni zdrs. Savin sosed Merkurje v preteklem mesecu časopise polnil z novicami v zvezi s preteklim poslovanjem njegove hčerinske družbe Bofex v Sloveniji in Avstriji. V Merkurju bodo poleg obstoječe ovadbe zaradi poslovanja v Avstriji, proti bivšemu direktorju Bofexa, Juriju Schollmayerju, vložili še ovadbo zaradi financiranja ljubljanskega nogometnega kluba Olimpija. Delnice Merkurja so se v preteklem mesecu dobro držale, saj so zdrsnile le za 1,35 odstotka in mesec končale pri 40.100 tolarjih. Borut Repše, pomočnik borznega posrednika borat.repše@ilirika. si ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Breg 22, Ljubljana; Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana; Viri: www.ljse.si.www.finance-on.net Osebno bančništvo Vaš osebni bančnik bo izpolnil Vaša pričakovanja. Svojim najboljšim strankam, imetnikom zlatega računa, v Novi Ljubljanski banki namenjamo osebno bančništvo, s katerim želimo nadgraditi naše dobro poslovno sodelovanje. Osebno bančništvo je posebna ponudba banke, ki omogoča njegovim uporabnikom prvovrstno obravnavo: preprost in učinkovit dostop, prek osebnega bančnika, do celotnega spleta storitev, ki jih Nova Ljubljanska banka ponuja svojim strankam. Z osebnim bančništvom želimo poenostaviti vaše finančno poslovanje, saj bodo posebej za to usposobljeni osebni bančniki za vas urejali bančne posle ter vam pomagali pri opravljanju najrazličnejših bančnih storitev. Od svojega osebnega bančnika pa lahko pričakujete tudi svetovanje pri zahtevnejših bančnih storitvah na visoki strokovni ravni, saj z njim sodeluje tudi vrsta strokovnjakov za posamezna področja poslovanja banke. Vabimo vas, da nas obiščete v poslovalnici Pivka ali pokličete na tel. številko 05 757 01 50 ali 041 319 712. www.nlb.si ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana Poslovalnica Pivka VABILO Strokovno predavanje na temo KLAMATSKA ALGA in njeni učinki na imunski sistem pri otrocih bo v torek, 19. aprila ob 19.00 v Domu starejših občanov v Ilirski Bistrici. Predavala bosta dr. Mirjana Kostov Došen in Robert Pletikosa. SPOŠTOVANI Prihaja čas pomladi- čas rasti, cvetenja, skratka novega življenja. Tudi v nas se prebudi želja, da bi nekaj naredili zase, za lepši videz, počutje, predvsem pa za boljše zdravje. Morda ne veste kako? V Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica smo vam pripravili sklop delavnic in aktivnosti, kjer bomo skupaj poskušali izboljšati svoje zdravje oziroma ga obdržati na ravni kot ga imamo sedaj. Vabljeni! V_____________________________J r — — — — — — — — — -i Organizatorji pohoda za zdravje sporočamo, da bo pohod letos 17. aprila. | Natančnejše informacije bomo I sporočili naknadno. OZ RKS ILIRSKA BISTRICA ZD ILIRSKA BISTRICA j ŠPORTNA ZVEZA ILIRSKA . BISTRICA L------------------------------| Z-------------------------N Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica V knjižnici Makse Samsa vas tudi ta mesec pričakujejo s številnimi knjižnimi novostmi. V aprilu si boste lahko ogledali razstavo slik likovne skupine bistriške enote Varstveno delovnega centra Koper. Obiščite jih! i -j Pričeli bomo 29.03.2005 ob 17. uri popoldne v učilnici za zdravstveno vzgojo v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica(kletni prostori). V prvi delavnici, ki smo jo poimenovali kar DAN ODPRTIH VRAT se bomo pogovorili o visokem krvnem tlaku, visokih krvnih maščobah in krvnem sladkorju ter o stvareh, ki vas zanimajo. Nekatere dejavnike tveganja bomo tudi izmerili. V nadaljevanju bomo pripravili še naslednje delavnice: 2. Prehrana in telesna dejavnost 3. Proces spreminjanja navad ter zakaj moramo piti veliko tekočin 4. Prehranska piramida in zdrav krožnik 5. Priporočila za telesno dejavnost 6. Kaj in koliko jeste - izpolnjevanje vprašalnika 7. Oblikovanje skupine za šolo hujšanja - po želji 8. Telesna vadba - praktičen prikaz vaj 9. Priprava zdravega obroka - praktičen prikaz zdravega hujšanja 10. Test hoje na 2km 11. Pohod za zdravje 12. Premagovanje stresa 13. Zaključek delavnic, individualna svetovanja Delavnice bomo izvajali v okviru programa ZINDI, zato bomo v delavnice nekatere tudi > osebno povabili, vsekakor pa velja povabilo vsem, ki bi radi naredili nekaj za svoje zdravje. Organizatorji smo si delavnice zamislili kot druženja v katerih, se predvsem pogovorimo, sprostimo pa se tudi kaj koristnega naučimo. O datumih posameznih delavnic vas bomo sprotno obveščali. PRIDITE SKUPAJ NAM BO LAŽJE IN LEPŠE!