277. Številka. Ljubljana, v torek 2. decembra. XXIII. leto, 1890. I »Laja vsak dan iveeer. izimši nedelje iu praznike, ter velja po posti prejeman za aVBtro-ogerske defele za vse leto 16 gld., fctt pol leta 8 gld., za ćetrt leta 4 gld., lh leden oieaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. tO kr. Za pošiljanje na lom računa *h po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., će ao dvakrat, in po 4 kr., £e s« trikrat ali većkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se de vraćajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ultcali It. 1*2 Dpravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naroćuine, reklamacij«, oznanila, t. j. vse administrativna stvari Deželni zbor kranjski. (XV. seja, dne 2 5. novembra le ta l 890.) (Konec) Po8l. Hribar pravi, da v minolih 6 letih se ni glasovalo o tako važnih zadevah kakor danes. Izreka zahvalo VBem, ki so pripomogli pri tako koristnem delu. Naglasa potrebo peažne pogodbe južne železnice in dolenjskih železnic. Ker je Ljubljana izključena, treba, da se sklene peažna pogodba tako, da bode veljavna za Ljubljano. Dalje poudarja potrebe razširjenja kolodvora južne železnice, ker je pretesen in popolnoma nesposobno zgrajen za osobni promet. V Gradcu predelal se je pred par leti, tudi za Ljubljano je načrt že gotov. Ljubljana je postaja osmu po vrsti, skrajni čas je, da južna Žel eznica zgradi nov kolodvor. Tudi v druzih zadevah ozira se premalo na Ljubljano, kakor na pr. pri tour- in retourbiljetih. Glede* ravnopravnosti slovenskega jezika treba je strogo paziti, da se izpolnu-jejo ukrepi vodstva. Konečuo govori Se o znižanji tarifov.^ Glede vsega navedenega stavlja naslednje resolucije : Deželnemu odboru se naroča: 1. Da se obrne do c. kr. trgovinskega mini-eterstva s prošnjo, naj z ozirom na bližajočo se dogradnjo dolenjskih železnic z vbo silo dela na to, da se postaja Ljubljanska vsprejme v peažno pogodbo, sklenjeno za promet c. kr. državuih železnic do Trsta in nazaj s c. kr. priv. južno železnično družbo za progo Ljubljana-Divača: 2. da 8e obrne do generalnega ravnateljstva c. kr. južuo-železnične družbe na Dunaj i z nujno prošnjo: a) za upeljavo ravnopravnosti slovenskega jezika na vsej progi držeči po Kranjskem; b) za razširjavo Ljubljanskega kolodvora in za zgradbo novega, prometnim zahtevam odgovarjajočega kolodvorskega poslopja za osobni promet; c) da se pri tarifah sploh, zlasti pa pri onih za osobni promet ozira malo bolj kakor doslej na deželno glavno mesto Ljubljansko. Posl. Kavčič pravi, da ni sovražnik dolenjskih železnic, da pa ima pomisleke, če bi železnica ne nesla. Tu gre za milijone in dežela prevzame veliko odgovornost. Iz mnozih Številk še ni mogel dobiti jasnega pregleda. Za zavezo ne more glasovati, zato je proti temu, da dežela prevzame garancijo čistega dohodka. Posl. Luckman pravi, da je poročilo odseka temeljito sestavljeno. Stvar je že 30 let na dnevnem redu. Trpel bode res promet v Rakeku, ali ozir na jeden okraj ne more biti merodajen. Podpira resolucije Hribarjeve, samo zaradi slovenskega jezika omenja, da je teško ustreči vsem željam. Dostavlja samo, naj se resolucija Hribarja popolni, da se jednaka proSnja pošlje tudi ravnateljstvu državnih železnic ter stavlja resolucijo: Naj se pretresa neko prošnjo trgovinske in obrtne zbornice Goriške za novo železnično progo, ki bi držala od Jjavornika čez Bled, Bohinj, Bačo,Gorico v Trst. Poročevalec dr. Tavčar odgovarja poslancu Kavčiču ter pravi, da je sam kriv, če nema pregleda, a on misli, da je dobro informiran, ker je rekel, da bi glasoval tudi za jeden milijon. Proti novi progi od Goriške zbornice priporočani govore strategični oziri, ker bi bila sovražniku preveč izpostavljena, Pri glasovanji vsprejme se brez ugovora na-njednji načrt: Zakon z dne.......veljaven za vojvodino Kranjsko, o poroštvu čistega dohodka za dolenjski železnici. Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako \ Člen L: Za slučaj, da se podeli v zmislu določil zakona z dne 6. junija 1890. 1., drž. zakonika št. 118, koncesija za lokomotivno železnico, katero je kot glavno železnico druge vrste napraviti iz Ljubljano čez Grosuplje in Trebnje v Rudolfovo, eventuvalno v Stražo, s krilom z Grosuplja v Kočevje, katero je na narediti kot lokalno železnico (Dolenjske železnice), da dežela Kranjska za navedeni dve železnici poroštvo vsakoletnega čistega dohodka 296.953 gld. a. v., primernega potrebščinam za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbeni delež prijoritetnega zajma v imenskem znesku 7 milijonov goldinarjev av. velj. v notah, katerega je v namene novčne dobave vzeti na posodo ter poplačati v 75 letih. Člen II.: Zagotovilo zgoraj navedenega dohodkovnega poroštva je zavisno od pogoja: 1. Da se država v zmislu navedenega zakona z dne 6. junija 1890. I,, drž. zak. št. 118, udeleži pri glavuični dobavi za obe lokalni železnici, imenovani v členu L, s tem, da prevzame polno upla-čanib glavinskih delnic akcijske družbe, ki se sestavi v imenskem znesku 2,500.000 gld. a. v. v notah; 2. da prevzamejo deležniki najmunj delni znesek 600.000 gld. a. v. v glavinskih delnicah po kurzu al pari, naposled 3. da se po primernih dogovorih mej konce-sijonarji, upravo državnih železnic in Treboveljsko premogokopno družbo o zalaganji in pošiljanji premoga iz Kočevskih premogokopnih rudnikov za obrat dolenjskih železnic in državnih železnic zagotovi tolik čisti dohodek za dolenjski železnici, da je, ako se vzamejo v poStev dohodki, katerih se je nadejati iz ostalega prometa, pričakovati pokritja vsakoletnemu čistemu dohodku, za katerega je po členu I. prevzela dežela poroštvo, iz prejemkov Železnice same. Člen III.: O natančnejših določilih za dohodkovno poroštvo zagotovljeno za dolenjski železnici po členu I. od dežele kranjske, zlasti o pogojih za dozvedbo, izplačilo in svojedobno povračilo poroštvenih doplatkov, katere eventualno plača dežela, je mej deželnim odborom, kateri mora pri tem postopati v sporazumu z državno upravo, in mej kon-cesijonarji dolenjskih železnic skleniti dogovor, pri katerem se zmiselno uporabijo v §§. 3. do uštetega 7. koncesijske listine z dne 10. oktobra 1888. 1. drž. zak. št. 178, za lokalno železnico Eisenerz-Vordernberg ustanovičena določila o dohodkovnem poroštvu, danem od države za to lokaluo železnico. Člen IV.: V pravila akcijske družbe, katera se sestavi za dolenjski železnici, vsprejeti je določilo, da je morebitna prihranila pri prvotni od vlede odobreni napravni glavnici, kakor tudi dohodkovne prebitke, kateri bi presezali potrebščino za obrestovanje in razdolžbo prioritetnih zadolžnic, kakor tudi za pravilom primerno največ petodstotno dividendo akcijske glavnice, zalagati v prid reservnega zaklada, katerega je porabiti pri dobavi glavnic za druge lokalne železnice na Kranjskem, za katere bi akcijska družba morebiti dobila pozneje koncesijo. Člen V. : Sklep deželnega zbora kranjskega z dne 19. oktobra 1888. 1. o prevzetji glavinskih akcij akcijske družbe, ki se sestavi za dolenjski železnici, v imenskem znesku 500.000 gld., po kurzu al pari, je razveljavljen. Člen VI.: Izvršiti ta zakon, ki stopi v veljavnost tisti dan, ko se razglasi, naročeno je Mojim ministrom za notranje stvari, za finance in «a trgovino. Dalje se vsprejmejo naslednji predlogi želez-ničnega odseka : Visoki deželni zbor izvoli skleniti: 1. Priloženemu zakonskemu načrtu se pritrjuje. 2. Deželnemu odboru se naroča, temu načrtu izposlovati Najvišje potrjenje. 3. Deželni odbor se pooblašča, da konsorciju dolenjskih železnic v pokritje troškov za podrobni načrt teh železnic iz deželnega zaklada da posojilo do največjega zneska 30.000 gld. proti svoječasnemu povračilu iz glavnice, ki se ima dobaviti za železnično zgradbo in proti obrestovanju, katero bode pozneje določil deželni odbor. 4. Konsorciju, ki je v zadevi dolenjskih železnic pospeševal deželne interese, osobito ekscelenciji baronu Schvvegelnu in gospodu profesorju Šukljeju izreka Be zahvala zbornice. Istotako bile ao vsprejete naslednje resolucije: a) Deželnemu odboru se naroča, da ima z ozirom na, po deželi prevzeto poroštvo vsako leto z letom 1892 počenši in za toliko časa, dokler bi ne donašale glavinske delnice dolenjskih železnic nikake ali ne cele dividende in kolikor časa bi trajalo po deželi prevzeto poroštvo, tiste zneske, ki bi se bili sicer pri glavnicah za nakup glavinskih delnic namenjenih vsako leto na 5°/0 interesih zgubili, združiti v poseben zaklad do najvišjega zneska 500 000 gld., ki se ima pri deželnem gospodarstvu posebej in zase plodonosno oskrbovati ter služiti v prvi vrsti v to, da bi dežela iz njega zajemala to ali drugo leto tiste svote, koje bi morda vsled prevzetega poroštva izplačati imela, v drugi vrsti pa v to, da bi se končno uporabil za druge železuične ali pa sploh deželne namene. To resolucijo je pri deželnem proračunu za leto 1892. že v poštev vzeti. b) Deželnemu odboru se naroča, da mu je pri dogovoru, ki ga bode v smislu člena III. predle žečega zakonskega načrta skleniti mej deželnim odborom in mej koucesijonarji dolenjskih železnic in pri katerem bode zmiselno uporabiti §§. 3. do uštetega 7. koncesije z due 10. oktobra 1888. leta drž. zak. št. 178, (lokalna železnica Eisenerz Vor-dernberg) paziti na to, da se v ta dogovor ne vsprejme določba §. 6. omenjene koncesije, po kateri Be o preteku koncesije poroštveni zastanki državi ne smejo povrniti, dokler neso poplačane vse glavinske delnice; deželnemu odboru se nalaga, da ima pri sklepanji tega dogovora temveč zahtevati, da se ne smejo v nikakem slučaji glaviuskim delnicam dividende prej razdeljevati niti ne te delnice same prej izplačevati, dokler se neso deželi povrnili vsi poroštveni zastanki s pripadki vred. c) Deželnemu odboru se naroča, da mu je pri trgovinskem ministerstvu z vso odločnostjo delati na to, da se za čas trajajočega, po deželi za obrestovanje in amortizovanje prioritet prevzetega poroštva v upravnem svetu delniške družbe, ki se ima uBtanoviti v namen zgradbe dolenjskih železnic, določi deželi v pravilih še jeden zastopnik in da se za gori omenjene dobe vrhu tega v ta svet vsprejme tudi Se odposlanec deželnega stolnega mesta Ljubljane, Resolucije posl. Hribarja in Luckman n a vsprejmo se jednako brez ugovora. Dež. predsednik baron W i n k 1 e r odgovarja na Interpelacijo barona Apfaltrerua in tovarišev glede Kamniške železnice. Predložil jo je vis. mini-ateratvu, a nema Se odgovora, zatorej prosi vzeti to na znanje. Dež. glavar dr. Poki u kar izreka zahvalo vsem poslancem za neutrudljivo delovanje, s katerim so se dosegli zanimivi uspehi, dalje svojemu namestniku baronu Apfaltrerou izreka najtoplejo hvalo, istotako goap. dež. predsedniku in vsem gospodom v odsekih. Če pogleda nazaj na uspeh 41 dnevnega zasedanja, vidi, da je bilo posehuo uspešno ter se je sklenilo mnogo koristnega. Konca s trikratnim Zivio na presvetlega cesarja, kateremu odgovarjajo krepki Živio-, Slava- in Hoch-klici po dvorani. Dež. predsednik baron VVinkler izreka zahvalo od strani vlade poslancem obeh strauk za neumorno delavnost na korist dežele. Posl. GrasBelli izreka zahvalo dež. glavarju dr. Poklukarju za veliki trud, ki ga je imel z vodstvom obravnav, ki je bilo vedno uBtrajno. Čeravno so časih uskipeli valovi, vedel je vedno z in;rnim, stvarnim, dobrohotnim vodstvom držati obravnave v meji dostojnosti. Želi, da ga kmalu zopet vidimo čilega in popolnoma zdravega na svojem mestu. (Živio-klici.) Koueino se zahvali še baron Schwegel v imenu nenavzočega barona Apfaltrerna 111 tudi v imenu svojih tovarišev izreka zalivalo dež. glavarju za dobrohotnost njegovo proti manjšini ter želi, da se mu skoro okrepča zdravje. Ko s« z/ihvali še dež. glavar dr. Poki u kar, sklene zadnjo sejo o polu 7. uri zvečer. S tem končal je dež. zbor kranjski svoje letošnje zasedanje, katero je bilo zanimivo v mai-sikaterem oziru, in iiHtn bode dalo še večkrat priliko vračati se na njega obravnave, ki so bile posebno važne vsled sklepov storjenih na shodu slovenskih poslancev, katerim je zbor dal bolj kun kretno lice. Y. Andreja Einspielerja slavnost. Iz Celovca 29. nov. 1890. Komaj da je bilo zborovanje slovenskega ka-toliško-političnega in gospodarskega društva končano, že so pričeli dohajati gostje k .siavnosti. Pogostnih Mostiln^ „Sandwirthtt, g. Simon, je s bvo j itn i postreščki v hipu pripravil vse potrebno, dal pogrniti mizi in razsvetlil obe elegantni in obširni dvorani, ki sta napravljali mogočen utis na tuje udeležence. Ob polu 7. uri bilo je vse prirejeno in proti 7. uri bili so vsi prostori v velikih in prostornih dvoranah že skoro popolnoma zasedeni. Dolga miza po sredi namenjena bila je za čestito duhovščino, mize ob straneh za meBtno občinstvo. Prvo dvorano in stranski del velike dvorane zasedli ho kmetski rojaki. V sredi na desni Btraui dvorane postavljen bil je kip Andreja Einspielerja, katerega so obdajale jako okusno sestavljene zimske cvetlice, lepo grupirane. Kmalu po 7. uri ustopi oktet čestitih gospodov pevcev Ljubljauske čitalnice, ki so došli v Celovec z večernim vlakom ob 8/* l,a 7. uro ter bili na ko lodvoru vsprejeti in potem v vozovih v „Saudwir-tbov" hotel dovedeni, kjer so imeli tudi prirejene sobe za prenočišče. Občinstvo pozdravilo je pri prihodu gospode pevce, posebno pa opernega pevca, g. .los. Nollija, z živahnimi slava in živio klici. Ob 'i fia 8. uro pričel se je izvajati polagoma program, Kakor je bil že v Vašem cenjenim listu objavljen; (iodba pričela jo svirati koračnico in kmalu potem nastalo je prav veselo in živo raz-govarjanje pri mizah na okrog V kratkem a presrčnem govoru pozdravi v imenu društva podpredsednik g Vek. Legat vse zbrane goste, v prvi vrati pa one rojake, ki ko došli k siavnosti s Kranjskega in Spoduje-Štajer-Bkega Z* tem nastopijo, h ploskanjem pozdravljeni, čč. gg. pevci ter zapo;6 Nedvedov zbor .Pomlad in ljubezen" jako lepo in blagtfdoneče. Občinstva jo ta zbor tako dopadel, da so ga morali ponavljati. KrHsni slavnostni govor v spomin rajnemu msgr. Andreju Einaplelerju govoril je č. g. mestni kapelan France Treiber tako prepričevalno in naudušeno, da mu je po završenji taistega vse če stitalo, — in ploskanja ni bilo niti konca ne kraju, ko je godba zusvirala koj potem našo slovensko himno „Naprej zastava slave-. Nepopisno naudu-šenje nastalo je pri tej priliki in „Napreju puoavH Ijati j*1 morala godita potem 3e vočkrat, kolegi je \ i« občinkt o .-to e poslušalo in /. i godim |4eln. Marsikoiuiij k i ■• te s noći nuli zjm n.-rod, nfjo- bito obilici naSih vrlih Čč. gg. duhovnikov, igrale so pri tej priliki samega narodnega naudušenja solzi v očeh. Zdajci razvila se je vesela, prava slovanska zabava. Ker je imel nastopiti za to točko slavni operni pevec, g. J o s. No 11 i, čakalo je občinstvo že prav težko na ta trenotek lepega uzitja. Ko pa je, burno pozdravljen, stopil na oder ter ae v svoji simpatični osobi predstavil občinstvu 8 pesmama: „Srcu" od Mir. Vilbarja in „Kam?" od Kamila Mašeka, bilo je občinstvo kar očarano po krasnem tem petji In ko je končal, naatalo je tako viharno ploskanje, da se je skoro dvorana tresla. Kaj mu je druzega preostajalo, nego pesmi še jedenkrat ponavljati. Pel je pozneje še: Kamila Mašeka: „Nezakonska mati", — Skfoupa: „Kje dom je moj?" — Miroslava Vilharja: „Po jezeru bliz' Triglava" in Kamila Mašeka: „/gubljena ver au. Po zavrženem programu pa je dodal še ,S arafana" in nekaj domačih narodnih pesnij, ker se občinstvo ni moglo ločiti od pevca ter je v jedno mer prosilo, da naj bi le še pel. G. N o 11 i pa se ni dal veliko prositi, ker bil je prav dobre volje in je rad ustrezal občinstva želji, zatorej se mu je pa tudi hitro prikupil. Vse pesni je na glasoviru spremljal jako spretno gosp. P. L o z a r. Žal, da ne morem strokovnjaški opisati tega dela petja. Krasni, v srce segajoči glas in milina petja, potem pa predavanje in izvajanje samo, nam je porok, da smo imeli pred seboj pevca-umetnika, na katerega sme naš slovenski narod ponosen biti. Prav iz srca obžalujemo, da so nam treuotki tega krasnega užitka tako hitro potekli in da Bi danes le še v duhu predstavljati moremo, kako zares lepo je bivati v pevčevi sredi in poslušati mogočno doneči, zvonki njegov krasen glas. In če poje slo venske pesni mož, ki tudi čuti in živi za narod svoj, ni se čuditi, nko ga je naposled občinstvo kar obsulo najlaskaveje z ovacijami, ker pel je v istini s takim občutkom, da je bilo v njega vse kar zamakne no in zaljubljeno. Posebno burno ploskanje žel je g. N o 1 1 i pri pesnih: ,Kje dom je moj?* in „Po jezeru bliz' Triglava". Tekst druge kitice v prvi pesni je našim koroškim razmeram primerno pni naredil, in se naslednje glaBi: Kje dom je moj? — kje dom je naš? — tu v slavnem Korotanu — kjer Slovencu so bili lepši dani — ko je prost in srečen bil — se za dom svoj je boril — tu S e zdaj je zemlja naša — zemlja slovenska dom je naš! Ne verjel bi človek, da je mogoče s to tako znano domačo pesnijo napraviti tako globok utis, a treba je slišati, kako jo je pel pevec, kako je naglašal pojedine besede, kako globoko jih je čutil sam, potom se lahko razume velikansk efekt. Deklamovalka „Pesni koroških Slovencev" od dr. Lovro Tomana, bila je, pri koroških Slovencih kot taka Že dobro poznana, vrla mlada gospica Rožica Le g a to v a, ki je svojo nalogo izvrstno po-godda in je bila prisiljena na občo željo deklama cijo ponavljati. Žela je tudi ona burno ploskanje in bila pozdravljena z naudušenimi klici: Živela mlada rožica slovenska! Komični prizor: i Trije nosovi", ki so ga pred-stavliali v kostumih izredno dobro trije gg. pevci Ljubljanski, pa je napravil veliko smeha To je bilo nekaj posebnega za nas kmetski narod in preverjen sem, da bomo „Tn nosove" kmalu videli predstavljati kje na kakem odru na deželi pri ve Belicah in shodih, katere si prirejajo v zabavo naši kmetski rodoljubi. Pročitali so se potem brzojavni pozdravi, katere je občinstvo poslušalo z zanimanjem, ter odzdravljalo z krepkimi Živio-klici. Pesni: „Slovo", zbor z bariton solem gosp. Jos Nollija, potem „Veltava" od Bendla iu droge narodne pesni, ki so jih pevali vrli iti pri nas neizmerno priljubljeni Ljubljanski pevci, dopadale ko jako iu reči smemo, da so gospodje rešili svojo rfalogo povsem izvrstno ter nam napravili obilo veselja in lepega užitka. Tudi nekaj smešnih so nam po prOgrarau navrgli in zabrenkali se nDu-delsOk", ki je prouzručil vsestranski smeli. Vsak po dva zbora zapeli so tudi Slovensko-koroški pevci iz Št. Leuarta pri sedmih studencih in it Apač, kateri so bili vsprejeti z živahnim odo-hravunjehi. Ko je bil program končan, poprime tzmej gostov besedo operni pevec gosp. Jos. N o 11 i ter nazdravi spominu Einspielerjevemu. V krasnih besedah spominja ae ranjkega in naudušuje v prvi vmti koroške Slovence, da ostanejo zvesti načelom, katere je zastopal in gojil s jekleno voljo, vstrajnostjo in potrpežljivostjo skozi dolgo vrsto let ranjki voditelj, nepozabni Andrej Einspieler. Napije naposled solidarnosti vseh Slovencev in izreka željo, da bi tudi koroškim Slovencem že jedenkrat zasijalo solnce boljfte bodočnosti. Sedaj pričele so s« vrstiti napitnice. Napivalo se je v prvi vrsti junaku večera g. Jos. Nolliju, kot pevcu in uzornomu narodnjaka, potem slavnim čitalničnim pevcem, deželnim po-Jancem, župniku Gregorju Ei nsp ieler j u in M u r i j u, odboru kato-liško-političnega društva in drugim rodoljubom. Čuli smo mnogo izvrstnih govornikov duhovskega in posvetnega stanu, katerih govori so bili vsi vsprejeti z istim naudušenjem, s katerim so bili govorjeni. Mej mlajimi duhovniki smo opazili posebno dva govornika, rodom čeha, ki sta govorila tako lepo in gladko slovenščino, da je bil to pač najlepši dokaz istinite slovanske vzajemnosti, ter kazal sijajno kako lahko se Slovan priuči drugemu slovanskemu jeziku ter uspešno deluje mej slovanskimi brati. Poudarjala se je krepko pri tej priliki vzajemnost slovanska. Vmes pa so pevci veselo peli in godba jr pridno svirala. Čas je hitro tekel in bilo je že daleč čez polnoč, ko smo se morali raziti v nadi, da se pri drugi priliki zopet snidemo in prijateljsko ter rodoljubno uašo vez se bolje utrdimo. Posestnik gostilnice pri BSandwirthu", gosp. Simon, potrudil se je pridno, da je vse dobro postregel in zahvaljujemo se mu, ker nam je prepustil v porabo svuje lepe prostore, ne oziraje se na one strastne nestrpneže, katerim to baje ne ugaja in bi najraje videli, da te nam je tako god lo, kakor svojedobnu slovenskim okoličanom v Pliberku, ko se jim je zapreke delalo, da niso mogli slaviti cesarskega imendana. Sandwiithovo gostilno in hotel vsnin Slovencem, ki dohajajo v Celovec, priporočamo naj topleje v porabo. Vsem onim, ki so na kateri koli načiu pripomogli, da ae je ta za nuše razmere sijajua slavnost tako lepo izvršila, se presrčno zahvaljujemo ter jim kličemo srčni živio in slava! P roti koncu naj še omenimo, da se to pot naš mestni magistrat ni več branil, vsprejeti slo* venske uloge in da nam je velikodušno na lice mesta poslal celo stražo, za katero pa nesmo prosili, da bi n a.i varovala pred eveutueluimi napadi, katerih pa se ni bilo bati, kajti prebivalci Celovškega mesta so se do slej nam nasproti še vedno taktno in dostojno obnašali iu se uikakor ne morejo in ne smejo primerjati onim razposajenim neinčurskim rogoviležem, kakoršne smo spoznali v Pliberku, Cel ji in 0 pa vi. To omenjati štejemo si temveč v dolžnost, ker sta skušala renegata Dobermk v „Freie Stimmen" in Foresti v »Vili. Deutsche Allg. Žeitung" prebivalce nahujskati zoper nas in našo slavnost, katerim se je pozneje tudi hripava „Ta-gespošta" na ljmanice usedla, a je ta nakana vsem trem izpodletela, ker tukajšnje prebivalstvo se je samo z gnjevom odvrnilo od teh plačanih hujskačev, ter nam privoščilo nedolžno zabavo brez vsake najmanjše ovire. Tako smo praznovali v nemškem (?) Celovca slovensko slavnost, ki je bila sijajna iu dela čast našemu vrlemu slovenskemu političnemu društvu. V prihodnji številki prijavimo došle telegrame. K—č Politični razgled. V L i ubijati i, 2 decembr«. Prememba sisteme. Levičarji pričakujejo, da se premeni vladna sistema njim v korist. Ugibljejo, se li preustroji Taaffdovo imnisterstvo, ali pa pride kako drugo. Imenujejo se že razne osobe, ki zasedejo mini-sterske stole, mej drugim Chlumeckv, Plener, Kiel-uiHiinsegg in Thun. Da baron Gautsch ostane* to s« že Bamo po sebi razume. Ustop sedanjega namestnika dolenjeavstrijskega v ministerstvo bi Židom seveda ugajal, protisemitje bi pa ž njim bili ja-valjne zadovoljni. Več sedanjih levičarjev bi ne podpiralo vlade, v kateri bi sedel ta mož in zatortj bi bila za večino v zadregi. Brez Slovanov bi se ne mogla obdržati. Kulturni boj na Ofjerskcm. Kakor se kaže, bode še huda borba mej duhovščino in vlado na Ogersketn. Ker duhovščina v zbornici ni mogla vlade spraviti v zadrego, boče svojo srečo poskusiti v gospodski zbornici. Škofje bodo v tej zbornici sprožili razgovor o ukazu ministerstva bogočastja in nauks zastran upisavsnja v krstne knjige. Borba bode zopet huda. Vlada Že straši duhovščino, da uvede civilni zakon, ako duhovščina ne odjenja. To je pa ložje rečenoy nego storjeno. Predno se bode na to moglo misliti, mora se temeljito pre-meniti uprava. Poskrbeti bode treba, da dobe občine sposobnih organov za vodstvo civilnih matrik. To bode pa težavno, ker na Ogerskem primanjkuje inteligence. Jednotna srednja Šola na Of/erskem. Ogerski učni minister je obljubil, da v krat kem predloži zbornici poslancev načrt zakona o uve-denji jed notne srednje dote na Ogerskem. Taka preustrojim srednjih šol je pač umestna, ker se dečki dovršivši ljudsko solo pač še ne morejo odločiti, ali imajo več sposobnosti za humanistične ali za realistične študije Želeti bi le bilo, da se tudi v tostranski državni polovici uvede taka šola. V reformi srednjih šol bodo nas Mudjari prehiteli, kakor so nas že v marsičem drugim. Pri nas se šolska uprava preveč peča z malenkostmi. v u a n j rašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c, kr. kmetijske družbe kranjske. — (Izpred porotnega sodišča Ljubljanskega.) Pri prvi obravnavi zatožen je bil Giiletni kajžar Janez L i p o g I a v po domače Viček zaradi hudodelstva požiga. Mož osivel, z naočniki na nosu je, kakor ga slikajo priče in tudi občinski predstojnik, pravi strah občino, se večji strah pa, kakor se elegantno izraža predsednik g. Koče var, ženskam, katere ae ga boje, kakor „ta črnega". Večkrat je bil že kaznovan, prepir s sosedi, pravde in groženje, da jim bode škodoval, je njegov pravi posel. Dne 22. avgnsta t. I. je bil stari Viček posebno slabe volje in na um mu je prišlo, zapaliti gozd „V hribu", v vasi Hotič, okraja litijskega. Gozd je lastnina kmetovalca Rovščeta, kateremu za* toženi Viček nikdar ni bil posebno prijazen, kakor sploh malokomu v celi vasi. Zakaj bi mu ne napravil škode, ko je bila prilika tako lepa. Rovščetov gozd se je komaj lepo zarasel, smreke, borovci in bukve so dobro uspevali. Tik lepo raztočega gozda bil je kup suhih vej, solnce je žgalo, in bila je nosa, da bi si boljše noben požigalec želeti ne mogel, kajti vsak pastir bi znal, da ko že g n kup borov-čevih vej, se bode gotovo užgalo tudi resje in mlado drevje, upanje Rovščetovih dedičev mora biti gotov plen požara. Tako je napravil svoj zlobni račun stari Viček; a prečrtan je bil popolnoma, ker js Rovščetova žena, ki se je Vička bala, čepela skrita v grmu, da je Viček videl ni. Ko je videla, da je zažgal in stekel s pogorišča, takoj je šla iskat pomoči. — Kosci iu pastirji iz bližina so prihiteli in ogenj udušili, predno je zlobna nakana Vi.'kova postala resnica. Pogasili so prišli ogenj, a kmalu tudi vsi izvedeli „da tička zažigalca" že imajo. Zatoženec vse odločno taji, češ, da ni niti hodil isti dan po stezi, nego po kolovozni poti in da je pol« drugo uro bil prej doma, nego je nastal požar v gozdu. Zgolj sovraštvo, ker je dobil par pravd proti svojim sosedom, j« uzrok, da so ovadbo napravili, on pa da je popolnoma nedolžen. Tobaka že ne puši 14 let, žveplenk pa nima nikdar pri sebi. Njegov zet to tudi potrdi, druge priče pa pravijo, da ko so sli letos kropit njegovo umrlo ženo, je Viček tik odra, kamor so njegovo ženo položili, prav korajžno iz pipe pušil. Viček j« jako razjarjen, ko državnega pravdnika namestnik dr. FerjančiS dokazuje njegovo krivdo. Ponovljeno poseže v žep in nuha, najedenkrat pa pade liki nezavesten na tla. Uradni sluga ga kmalu zopet spravi k zavesti, in Viček je tedaj rekel, da ga je zgolj jnza tako omotila. Porotniki so vprašanje na hudodelstvo požiga z 10 proti dvema glasoma potrdili in obsojen, j« bil Janez Lipoglav, na štiri leta teške ječe po« ostrene vsak mesec s postom. Da se je kazen od* merila tako nizko, uzrok je v prvi vrsti starost za-toženca. Viček pridržaje si ničnosti pritožbe, kaže na razpelo in kliče; „Tudi ta je bil nedolžno ob« sojen, kakor sem jaz!" — (Žreba nje državnih srečk iz 18641.) bilo je včnraj. Ser. 2988 št. 48 zadela glavni dobitek, ser. 121 št. 38 zadela 20 000 gld., ser. 481 št. 72 10.000 gld, ser. 1970 št. 70 in ser. 8195 št. 44 po 5000 gld. — (Lepa darila za Miklavž i ti božič.) Znana tvrdka Vaso Petričić v L ubijani napravila je zelo lepo razstavo vsakovrstnih najno-vejšdi. finih mrač, katero si je vredno potedati. • ftlegrami ,,Slovenskemu Narodu". Beligrad 1. decembra. Telegram iz Prokuplja naznanja, da so v petek Arnavti umorili srbskega stražnika v karauli št. 15. V Ivanjici umorili so Arnavti dva srbska pan-durja. Peterburg" 1. decembra. Iz Vladivostoka se javlja, da mej prebivalstvom v Tientsinu močno vre. Vsled povodnji nastala je beda iq prebivalstvo preti, da bode pomorilo vse Ev-ropoe1, po tem pa pojde v Peking obračunat s cesarjem. Sicer so pa sedaj v Tientsinski luki za varstvo Evropcev štiri kitajske, jedna francoska in jedna amerikanska vojna ladija. Dunaj 2. decembra. „Wiem?r Zcituii^" ima v neuradnem delu od naučncga ministcrstva dne 5. novembra izdano izvrševalno naredbo, po kateri ima naučnemu ministerstvu podrejeno državno učiteljsko osobje dolžnost, nositi uniforme. Dunaj 2. decembra. Dolenjo-avstrijski deželni zbor vsprejel soglasno Durnbe nujni predlog, da se učenjaku in dobrotniku IIyrtlu povodom osemdesetega rojstvenega dne (7. decembra) v adresi izreče deželnega zbora pri« znanje. Na poslanca Suessa predlog; določil deželni zbor bednim strugarjem bisenioinatičniin G0O0 gld podpore in za ustanovni zaklad njih prodajalne zadiuge GOOO gld. V debati o tem sta Lindheim in Naschauer Lueggera in Gre-goriča napade na avstrijsko obrtni jo odločno zavračala. Mnogoletna opazovanj«. Proti slabosti želode« in pomanjkanju slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moli-ovi „Seidlitz-praiki" selo odlikujejo od druzih sredstev, s svojim prebavljenje pospe-Injoćim in želodec okrepčujocim ter kri Čintucim uplivom. Cena škateljici 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar, c in kr. dvorni založnik na Dunaj i, Tnchlanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vadno izrecno Moli-ove preparate z njega varstveno znamko in podpisom. 1 (55-16) za vse leto I.OO: »i* |»ol leta km. a.ao: ku ftetrl leta 1.19. 3SUBE Javna zahvala. Podpisano društvo šteje si v prijetno dolžnost, pre-srčno zahvaliti se č. g. tajniku c. kr. kmetijske družho kranjske. Gust. Pireu, za izvrstni njegov pouk, ki ga nam je podal o gospodarstvu in živinoreii pri shodu dne 26. p. m., potem ć. g. opernemu pevcu Jos. No Iliju za krasno petje, £č. gg. pevcem Ljubljanske čitalnice za bo-delovanje in g. P. Lozarju yše posebej za spreinljevanje na glasoviru, Apaškim in S t. Le u ar ta k i m pevcem, slavnostnemu govorniku ter vsem drugim, ki so s sodelovanjem ali s podporami pripomogli, da se je „Ein-spielerjeva sla nost" navzlic .slabemu vremenu tako nepričakovano sijajno izvršila. — Tudi posestniku hotela pri „Sandvvirthu", g. .Simonu, smo zahvalo dolžin, da nam je v ta namen prepustiti blagovolil svoje elegantne prostore in preskrbol dobro postrežbo, ter priporočamo njegovo gostilno vsem rodoljubom, ki dohajajo v Celovec, najtopleje. V Cel ovci, dne I. decembra 1890. Za katoliško-politično in gospodarsko društvo koroških Slovencev: Gregor Elnspieler, predsednik. Filip lladerlap, tajnik. Zalivala.« Blagorodni gospod Josip <«orup, velotržec na Reki, blagovolil je /a podporo tukajšnji revni šolski mladini za ućue pripomočke in obleko 60 gld. podariti. Za ta velikodušni dar se najtopleje zahvaljuje podpisano županstvo. Županstvo v Loži, dne 1. decembra 1890. (884) Gregor I>ali, župan. Tujci : 1. decembra. Pri M al 1*1: Dr. (llobočnik is Kranja. — Rosenutock, Goldschmied, Gdnther, Men kes, Krsin z Dunaja. — Serko, Pogačnik iz Cerknice. — Branne is Kočevja. Pri Slona i Steiner, Bohm, Podobnik, Lampel z Dunaja. — Gasser iz Gorice. — Krelza iz TrBta. Pri avstrijskem cesarji: Albanec iz Rovinja. — Schinfel iz Gradca. Pri jasnem kolodvoru: Pasquali iz Gradca. — Schulze iz Celovca. Uiurlt t$u t H Jiil>Uanl: 28. novembra: Marija Malaverh, beracica, 68 let, bv. Petra cesta št. 79, za oslabljenjem. 80. novembra t Terezija Bilina, rokovičar jeva žena, 60 let, Zidovpke ulice št. 6, za omehčanjem možganov. — Ana Marija Terglov, železniškega uradnika hči, I6*/t me" seča Rešujeva cesta št 18, ca jetiko. 1. decembra: Marija Končar, puŠkarjeva vdova, 58 let, Zabjak št. 2, za otrpni-njom pluč. V deželni bolnici: 29. novembra: Jakob Komilo, pok, 31 let, za jetiko. 30. novembra: Ivan Žagar, dninar, 42 let, za jetiko. Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanj-i Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 1. dec. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 743 9 mm-7415 mm. 7402 ram. —2-0« C 0 6" C 00* C brezv. si. vzh. brezv. obl. dež. obl. 9'70 mm. snega dežja. Srednja temperatura —0'5", za 1'9° pod normalom. ID^ra-SLJsl^aL "borza dne 2. decembra t. 1. (Izvirno telegraričn i porečil >.) včeraj .... 7»/, 4*/4 državne srečke ic I. 1854 Državne srećke is 1. 1864 8gerska zlata renta 4 . gorska papirna renta 5°/4 . Dnnava reg. srečke 5°/0 . , Kreditne srečke . . Budolfove srečke . . . Akcije anglo-avstr. banke \ 250 gld. 131 gld. — kr 100 . — n — ■ 102 n 05 ..... 99 w 50 . 100 gld. 121 n — B zast. liati . . 114 rt — 0 . 100 gld. 184 m — m . io „ 19 n — a V20 . 162 * 90 ■ — - — • JLoterlJiie srečke 29. novembra. V Linci: 12, 7, 57, 64, 47. V Trstu: 17, 42, 9, 54, 69. Zobozdravnik Schweigsr fitai.mij«* liotol .Sliidl, Wien' (pri Malici) št. 23 in 24 — II. nadstropje. Ordinira vsaki dan od 9. do 12. are dopoladne, od 2. do 5. ure popoladae Ob nedeljah ln praznikih od 9. do */■■• nrc. Najnovejše iznajdbe v zobozdravništvu. — Najboljši plombe, po barvi zobem prikladne. — Za vsa dela se jamči. (800—12) UM Knjčijo na flehelo in flrohno s pomarančami, limonami in figami (vse več vrst), dalje s karfljoianii, daieljni itd. odprlu svu, na Rimski cesti št. 5 (nasproti Treotu) ter bo priporočava za mnogobrojni obisk. Cene bodo zelo nizke, ker imava direktne zveze s prvimi trgovinami. 1885—1) S spoštovanjem v Cermelj —Kodela. Miklavžev semenj v Litiji bode letos Županstvo v Litiji (887—1) dne* 1. decembra 1890. v Zupan: Mešek m. p. Samo nekaj dnij še! Žrebanje že dne 16. decembra 1890 ogerske državne dobrodejne loterije. Glavni dobitek eO.HTO goldinarjev, Vsi dobitki ItiO.OOO gld. Srećke po •■£ tfld. dobivajo se: Pri loteriJHki direkciji v Budimpešti (Pešta, Glavni carinski urad, polnadstropje), — pri vstdi loterijskih, Bolnih in davčnih uradih, — skoro pri vseh postnih uradih, pri „Mercurji ■ na Dnnaji in pri organih, nastavljenih v vseh mestih in veijiti selili za prodajo srečk. V Budimpešti, dno 1. oktobra 1890. (798—1) lirulj. o;,m isha lol * ri j s k a
  • j Ponudbe naj se pošiljajo ^ ki more uložiti kavcijo. M Kranjski stavbeni družbi v Ljubljani. £ L. Luser-jev obliž za turiste. Gotovo iu liitro upli vajofifl sredstvo proti kurjim o<-«'-«hii. žiil|eui na pod- platih, petah in y/\\£§r ^> drugim trdim >/^§J^' praskom ▼ Veliko pnzn sinih pisem je na na «)gled v glavni raipošiljalnlci ■ L, Schwenk-a lekarna ,rs Meidlinp-DunaJ. Pristen samo, će imata navod in «5^v Celji J. Kupferaehmld. ! Največja tovarna na svetu ! J," Vsak dan se proda: (K74-1) ^ 50.000 kilo. Dobiva se v vseh s ecerljskili dolikatos-uih. protlajalnicah in kondltorijah. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina iu tisk -Narodne Trnkarue". ^952